r Največji slovenski dnevnik I? Združenih državah Velja za vse leto Za pol leta - - u . . $6.00 • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS r list slovenskih delavcev T Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CJ OR TLAK D T 2878 NO. 238. — ŠTEV. 238. Entsrsd m Second Class Matter, September 21, 1903, at the PostOffice at Nsw York, IT. Yn under Act of Ooagnes of March S, 1879 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 10, 1928. — SREDA, 10. OKTOBRA 1928. TELEFON: C0RTLANDT «87« VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVL Republikanci škodujejo samim sebi MRS. WILLEBRANDT NAPADA ALFREDA SMITHA BAJE SAMO ZASTRAN PROHIBICIJE Mr*. Willebrandt je v svojem govoru pozvala vse kristijane, naj ji pomagajo poraziti Smitha kot kandidata za predsedniško mesto. — Govorila je dvakrat v Kentucky. — Smith se je udal vo-' diteljem. — Njegovo potovanje na Jug. PRODAJALCI STRUPENEGA ŽGANJA BODO NAJBRŽ OBTOŽENI UMORA Prodajalci strupenega žganja izpostavljeni ob-dolžbam radi umora, ko je v New Yorku zopet poskočilo število smrtnih slučajev. — 21 ljudi je bilo aretiranih, ker so prodajali zastrupljeno žganje. LOUISVILLE, Ky., 9. oktobra. — Mrs. Mabel Walker Willebrandt je otvorila svojo južno govorniško turo v Hardinersburg, majhni vasi, 75 milj od tukaj. Zvečer je odšla naprej v Owensboro, kjer je nagovorila neko republikansko zborovanje. V tem zadnjem mestu je nadaljevala pomožna generalna pravcinica s svojimi napadi na stališče go-vernerja Smitha glede prohibicije ter pozvala vse "krščanske ljudi", katolike ali protestante, naj se ji pridružijo pri porazu moža, ki je brezobzirno izjavil, da bo svoj uspeh porabil za uničenje prohibicije. V obeh svojih govorih je Mrs. Willebrandt odločno zanikala, da je vprizorila napad na katoliško cerkev ali na kandidaturo governerja Smitha radi njegovega verskega prepričanja, V Owensboro je izjavila: — Bila sem napadena, ker sem govorila pred krščanskimi organizacijami za stvar prohibicije in dolžili so me, da sem spravila versko vprašanje v kampanjo. To je laž, katero so namenoma raz-tresli naokrog. — Jaz nisem napadla governerja Smitha radi r jegove vere. Jaz ga ne nameravan napasti radi te rtvari in vprizorila tudi nisem nobenega napada na rimsko katoliško cerkev. — Vse, kar sem storila, je bilo, da sem pozvala krščanske ljudi, naj mi pomagajo poraziti moža, ki skuša uničiti" prohibicijo. Tako je govorila naprej ter se skušala opravičiti za svoje neslane pripombe, radi katerih jo je o-k real njen lastni kampanjski komitej. ALBANY, N. Y., 9. oktobra. — Governer Al Smith bo koncem konca vendar obiskal solidni Jug. Udal se je močnim prošnjam Virginije in North Caroline, sporočenim potom Narodnega komiteja, naj nastopi v teh državah, na kateri so krajevni voditelji računali izza pričetka kampanje. Governer je včeraj privolil, da razširi svoje drugo potova-J nje prav do Tennessee-ja. Zapustil bo New York v sredo ponoči ob enajstih ter se bo ustavil v četrtek v Richmond, Va. in v Raleigh, Greensboro, Salisbury in Charlotte N. C. Kot prej določeno, bo prvi precej velik odmor v Chattanooga, kjer bo stal vlak cele tri ure, od enaj-tih v petek pa do dveh popoldne. Nato bo odS »1 vlak v Nashville, kamor bo dospel ob polsedmih zvečer. S tem, da bo šel direktno na jug skozi Richmond in Raleigh, bo dodal governer le dvanajst ur k potovanju v Chattanooga. Brzojavke iz New Yorka kažejo, da bo skušal načelnik demokratičnega komiteja Raskob, pregovoriti governerja, naj izpre-meni svoj namen, da ne bo govoril, dokler ne doseže Louisville-a, a kandidat je trden v svojem sklepu. NEW YORK, 9. oktobra. — Kazensko zasledo vanje radi umora ali uboja bo uvedeno proti lastnikom beznic in speakeasies , ki so odgovorni za povodenj zastrupljene pjiače, ki je od sobote zvečer uničila 33 človeških življenj ter ohromila kakih sto nadaljnih. M0SLIMANI SO POBILI KITAJCE Prebivalstvo province Kansu je pc«talo žrtev verskega fanatizma. — Begunci so brez hrane in obleke. Dr. S. Parkes C'adinan, ])redtednik jMMiiožne oralučaju za dobro organizirano moha milansko vstajo. Tak<> vstaje so se v zadnjem stoletju že večkrat, pojavile. — V kolikor smo mojrii do«edaj dognati, so pomorili Moslemi do 200.000 Kitajcev. Požgali >.» eele vasi in naselbine ter odnesli seboj vse. kar je bilo količkaj vredno. lie gnile i st> brez hrane in brez obleke. Lani je usmrtil potres v tej provinci 35,000 oseb. nad stotisoč jih je bilo pa izpostavljen ill Mra.š-ni revščini. Temu je sledila še strašna suša. Revščina je taka, da je ni moLroče opisati. Močan potres. CHICAGO, II! , 9. oktobra. — Neobičajno osrter i>otre*wii xun«»k .so zaznamovali inštrumenti čikašfcepa v«. okt. William Kilvani Hiekman je izirn-bil danes svoj nadaljni boj. da uide vislicam dne 1!». oktobra. Soilnik Najvišjega .sodišča Piree Butler je zanikal priziv na najvišje sodišče. Butler je bil četrti sodnik. ki je zanikal priziv. IV bo še peti Zelnik zavrnil pro- » . % Šnjo se bo njegov zagovornik vrnil v Califdrnijo ter prosil milosti governerja Y-on nira. Eno in dvajset mož je bilo danes v ječi. obtoženih, da so imeli bare v dolenjem iztočnem delu mesta in štirideset detektivov in več zveznih agentov iz Washiubtona je iskalo ob vodni fronti na daljne •boznice. Lesni alkoh-ol in nerazredčen .surovi alkohol razpeeavajo še vedno po mestu. V dokaz temu našli danes še nadaljnega moža mrtvega in tri nadaljne so pobrali v alkoholom nezavesti. Jtforjra je prenapolnjena z mrliči. Deset avtopsij, izvršenih včeraj. je pokazalo, da so v vsakem slučaju umrli ljudje po zavživanju strujvenega alkohola. Prav toliko avtopsij bo izvršenih tudi danes. Policija sodeluje z dr. Charles Nor risom, glavnim zdravniškim preglednikom in A. (i. (Jettlerjem, mestnim toksilogom ter zveznimi oblastmi, da --čakai še nadaJjui dan. Velika in kosmopolitska ljudska množica je čakala tukaj, da vidi. kako bo Graf Zepj»elin inavguriral potniško službo po zraku meti Nemčijo in Združenimi -državami. Pregled potnikov bo objavljen šele danes zvečer. Vključeval bo dva ali tri Amerikanee ter par nemških uradnikov. Častniki in možje vodljivega zrakoplova šteje pa nekako 40 mož. V celem bo kakih sedemdeset ljudi vprizorilo por o vanje. Dvigalne vreče v notranjosti balona so bile napolnjene z vodikom, da nudil ladji potrebno dvigalno moč Vreče za kurivo so vsebovale polovico množine "modrega plina" za premi kalno silo. Ta plin je boljše znan kot Pintch-plin, katerega-se že dolgo rabi za razsvetlja-vo. Plin je iznajdba nekega Nemca. Hermanna Blau-a. Lahk<^se ga Stisne ter prihrani prenašanje težkega tekočega kuriva. Zeppelin ima pet motornih gondol. kojih vsaka .je opremljena z dvajset-cilirtdrskim motorjem po 52 konjskih sil. Mati ubila sebe in tri otroke. Ford producira DETRORIT. Mich.. 9. oktobra. Ford Motor Co. je včeraj objavila, da proizvede vsak d^n .">.300 avtomobilov,in da ima zaposlenih v svojih napravah 125,000 delavcev. Seipel sklical konferenco nasprotujočih si strank. OI NA-T. A.strjia. !>. oktobra. — Potem ko je dolgo časa s strahom pričakovana nedelja v dunajskem Novemmestu brez ne prilik j>otek!a. je sklical danes kancelar Seipel zastopnike različnih strank na konferenco. ki se bo vršila v četrtek. Na tej konferenci se bo posvetovalo glede razoroženja organizacij, ki ucpiijo orožje protipostavno. Dotted a j ni bilo še mogoče ugotoviti števila aretiranih komunistov. Zogu postal kristijan. BEOGRAD. Jugoslavija. 9. okt. NovopeČeni albanski kralj Zogu je baje prestopil h krščanstvu, kot javljajo iz Tirane ter sprejel katoliško vero. V tem vidijo vsi predigro k njegovi poroki z laško prineesinjo (frovanno. ki bo morala iz političnih obzirov vzeti krutega "Turka", ki bo baje v par dneh krščen od' pa peške ga nuncija v Tirani Poročilo ni bilo dosedaj še ofi-eijelno potrjeno. CHICAGO. 111.. H. oktobra. — 3<>-!etna Mrs. Clyde Ryker in njene tri otroke,so našli danes zjutraj zastrupljene z plinom v njih stanovanju v Berin. Očividno je žena najprvo ubila -voje tri otroke ter končala nato svoje lastno življenje s plinom. Kapitan Koehl v avtomobilski koliziji. ALDEKNACH. Nemčija, 9. okt. Kapitan Herman Koeld. ki je priletel iz Evrope v Ameriko z dvema tovarišema, se je ponesrečil dane« na avtomobilski vožnji v Kolin, ko se je njegov avtomobil zadel v nekega drugega. Ljudje a- obeh avtomobilih so bili vrženi ven. a so bili vsi le malo opraskani. STRAŠNA. NESREČA V PRAGI. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA -GLA8 NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. — - - LONDON. Anglija. f>. oktobra. Sem so dospela brzojavna poročila. da se je porušita v Pragi napol-zgrajena petnadstropna hiša. Dva i ušes t deset oseb. večinoma delavcev, je bilo na mestu mrtvili, več sto pa poškodovanih. Takoj po katastrofi je obkolilo razvaline dva tisoč vojakov in ognjegascev, ki so zadrževali radovedneže. Do večera je bilo mogoče -splaviti izpod razvalin samo enajst trupel. Kaj je povzročilo nesrečo, se zaenkrat še ni dalo dognati, toda splošno se domneva, da slab g radi In i materijal. Ko je arhitekt izvedel o katastrofi, se je ustrelil. Trinajst tekstilnih voditeljev je bilo aretiranih v New Bedford na temelju obdolžitev "nespodobnega" obnašanja. — Glavni stani so bili napade-— Policija je zaprla organizatorja stavkar-skega komiteja. NEW BEDFORD, Mass., 9. oktobra. — Trinajst oseb je bilo aretiranih danes, ko je pet in trideset policistov napadlo v South End glavni stan takozva-nega radikalnega tekstilnega komiteja. POLICIJSKI SISTEM JE KRIV GRAFTA Policijski sistem v Philadelphia! je kriv ta-mošnjega grafta. — Uradniki velike porote so mnenja, da so polici-sti.pod direktno kontrolo wardnih voditeljev. PHILADELPHIA. Pa.. U. .»ki. Policijski sistem, pod katerim policijski nradnrki pod direktno politično kontrolo wardnih vndire-Ij«'*'. je odgovoren z.u policijsko-bntJegar.ski graftarski obroč ali ring v tem mestu. — kot je dognala posebna preiskav* velike gonite. Ta polici-ki sLstein jr bil uveljavljen pot,om reorganizacija depart menta. ko je zaključil slavni general liutler svoj čistilni r«-žim kot ravnate j javnega var-tva. Yelrka }>o'rota. ki je podala včeraj svoje j>orcčilo glede nečednih razmer, jc priporočila odpust »lveh nadaljnih policijskih kapitanov. Poroča se. da a postala bogata od svojih služb in da se ne menita dosti .za preiskavo velike porote. Od treh prdleistov. proti katerim bi se nvoral pričeti včeraj proces radi izsiljevanja, sta dva izpreme-nila svoje pleas" a tretji je vztrajal pri svoji trditvi, da se ne čuti krivim ter je pripravljen stopiti pred poroto. Porora je bila takoj izbrana, da ga sodi. Ta koinitej je nasprotoval kon-'•ii Xrw lied ford tekstilne stavke zadnjo .sobot o ter iiato za pretil, da se bo sestal s polit-■ jo "udar za udarec'.' Trinajst aretiranih, vključno štiri ženske, so našli v jioslopju glavnega stana in juhni kuhinji .MiLs komiteja nn drugi strani ste. Med aretiranimi .so bili številni voditelji. odvedli v polieij.ski glavni stan. da jih obložijo postopanja in nerednega obnašanja in tega. <1h nimajo nikakili vidnih sredstev l>rehnine. Policija je rekla, da je iskala Fred Keal-a iz Laivrenee-a. ki je skupno -7. MurrjockfHu organiziral Tekstilni prediliii koinitej. malo predno s,> j,- prh'ela tekstilna .stavka pred šestimi m -seči. Zaslišani glede velikega vzroka pogona, so izjavili policijski uradniki. "da je treba ščitili obč/m.ske postave" in da >o le vršili 'Svojo dolžnost". Domneva pa .s", da je bil inšpiri-ran pogon od 2clje policije. ii,a za- gotovi vzdr/.aiije miru. ki je prišel . * i ' r ' 1 i . ' v to izastavkano mesto z včerajšnjim obnovljenem obratnvaftjft ' Z današnjimi trinajstimi aretacijami.'je naraslo skupno števrio aretiranih v 'zadnjih 21 urah ir'i dva in štirideset. Pet-centna smodka se je vrnila. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,500 ..............$ 45.75 5,000 ..............$ 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ..............$200,00 Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki vam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju r stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo veejih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načins nakazila. izplačila po poštj so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.— SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N, X, TKLEFHONS: CORTLANDT 4«*T f - -.-r WASHINGTON. [). r.. 9. okt. ■ Pet-rentna Mnodka >e počasi vra-j«~a. kot je .sporočil ura«I za notra-njo carino. \ preteklem letu sr jo |>roizvpfi0.000.000 pet-^entuih smodk. Tftkom 1 ft a ^ je pr^>daio. 100.000 'milijonov e'q-aret ali mmIoih tisoč ^milijonov ve'- ko* le!a ]0'J7. T GLAS NARODA (8LOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakxer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortland t St, Boroi^b of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NAHODA (Voice of the People) GLAS NABODA, 10. OKT. 1928 ' ~ t.....m opisi. Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol Ma ...............................$5.00 Za četrt leta ________________________$1.50 Za New York za celo leto 7.00 Za pol leta ................................$5.50 Za inozemstvo ta celo leto „.$7.00 Za pol leta____________________J$3.S0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agrsement. 44Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejp. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 SAMOVOLJA LAŠKEGA PARLAMENTA V svojih zadnjih govorih se je Mussolini pritoževal nad samovoljo laškega parlamenta, torej parlamenta, katerega je koj zatem nadomestil s fašistično diktaturo. Kakšna je ta "samovolja" je jasno razvidno iz poročila poročevalca londonskega 4'Daily Herald" o sestavi novih volilnih listin v Italiji. Nove volilne liste bodo sestavljene do meseca januarja. Iz njih bo izključena tretina volilcev, ki so volili leta 1S12. Novi volilni zakon namreč določa, da sme voliti le tisti italijanski državljan, ki plača kakemu fašističnemu društvu najmanj sto lir prispevkov na leto. Nadalje so dobili v zadnjem času prefekti, podeštati in voditelji fašističnih organizacij izrecna navodila, da ne smejo vpisati v volilno listo imen onih delavcev, ki so kdaj pripadali kaki opozicijonalni organizaciji. Oblasti imajo v rokah sezname vseh onih, ki so bili svoječasno člani delavskih organizacij, katere so bile na povelje Mussolinija zatrte. Oblasti bodo imele vsledtega kaj lahko delo pri izbiri svojih zvestih ovčie. Predno bo volilni imenik veljaven, ga bodo morali poaeštati ponovno pregledati ter s svojim podpisom jamčiti za imena in pristno fašistično prepričanje vseh volii-eev. Končno bo pregledala imenike še provincijalna komisija. Nac •elnik komisije je predsednik okrajnega sodišča, ki je obenem tudi uradnik justičnega department a. Tz tega je jasno razvidno, v koliko bo prišla pri prihodnjih volitvah vpoštev volja italijanskega naroda. POGLAVJE O MILITARIZMU Deset let po sklenitvi miru je bila podpisana Kellogg-*>va pogodba, ki določa, da ne sme vojna nikdar več služiti kot sredstvo za uravnavo političnih sporov. < asopisje je objavljalo dolge članke, v katerih je hvalilo Kellogga in njegov pakt, diplomatje so izjavljali, da je ta pakt naboljša jamščina za bodočnost. To se je zgodilo to jesen, torej deset let po svetovni vojni. V belgijskem kopališču Blankenberglie so se nekega e ne bodo nikoli več videli. Tako je bilo z menoj in z mojo soprogo. Nismo .~e mogli ločiti, tako da sva mislili kar ostati, kar nama pa nikakor ni bilo mogoče. Tisti trenutek m: bo do -nir, i \ spominu ostal, in t"žko mi bo kadar se bom spomnil na tisti ča> ker je bilo kakor pri pogrebu. Je pa š** en Trenutek, ko začne človeku stiskati srce. To j*1 na krovu parnika. ko se začne odmikati od evroj»ske celine. Ko se je 44Tie de France" odmaknil od pomola in so «ra tri j« drugi manjši parniki rinili na od prto morje, je bil kra.sen dan. Ko so ga mali parniki zapustili in ga izročili njegovi lastni pari in £0 nilni .sili, je zatulil z glušečim vri »čem v jsIovo, in evrojfc-ka celina nam je zač»la zginjati izpred o<"-j. Takrat .si človek misli, ali t«» nr bom res nikoli več videl? Onemu, ki gre s prepričanjem v novo domovino, da ga M" bo.le nikoli na-zaj, se mora pa še bolj milo vrori ti .ko zre na evropsko zemljo, ki se manjša in manjša, naposled pa izgine izpred oči. To je vse, kar .sem mogel zbra hrana. pijača, koncerti in druge reči, vse je prvovrstno, kolikor se'ti za sedaj. Lahko bi še več napi-pač more zahtevati v tretjem raz- sal dru-ih .stvari, kar sem čul od redu na parniku. 'sopotnikov, ali česar človek sam uo Ima pa človek zopet užitek in'doživi, ne rad piše v javno-st. — razvedrilo, ker vidi mnogo zanimi vih in zgodovinskih reči. Naj omenim mimogrede. Ko smo prišli kot priseljenci, so nas vodili kakor teleta na štriku. Kaj smo videli v New Yorku? Nič, ker nikamor nrsmo smeli, ker smo bili stalno pod kontrolo. Ko sera dospel v New York na svojem potovanju v staro domovino, sem bil zjutraj ob osmih že v uradu Sakser State Bank, odpotovali smo pa šele zvečer. Ker sem imel tako lepo priliko, sem si o-ffledal ogromno mesto in njegove stavbe ter se podal na Wool wort h Tower, iz katerega se vidi na milje in milje daleč. Razgled je veličasten. V Pariz smo dospeli v soboto ob 11. uri dopoldne. Uradnik French Linije nas je odpeljal v restavracijo, in nam naročil obed. seveda na družbin račun. Imel je tri odprte avtobuse na razpolago s katerimi so nas vozili po Parizu, in tako smo si ogledal: dosti zanimivih stvari. Naprimer: velikansko katoliško katedralo Notre Dame, katera je stara tisoč tristo let, tako so pravili. Jaz sem kar občudoval kako moder je bil na rod, ko je pred tolikimi leti napravil tako krasno stavbo in mnogo drugih. Kako bi se bil lahko povzpel do boljšega in mirnega življenja, da ga niso trle vojn«. Napoleonova grobnica napravi poseben vtis na človeka, ko zre na Upam pa. da se bo še kateri mojih sopotnikov oglasi! in poročal kaj bolj natančno. Rojaki po š:rni Ameriki radi čita jo novice iz stare domovine in tudi jaz jih rad čitam. Frank Troha. Xnnficokc. Pa. Društvo št v. 447 S. N. P. J. priredi dne 13. oktobra zvečer vinsko trgatev. Vsi rojaki iz bližnjih naselbin so uljudno vabljeni, da >e ti prireditve udeleže. Tako zanimive veselice še ni bilo v naši naselbini. Torej nasvidcnje dne 13 oktobra v Christian Hall. Za vse potrebno bo »oskrbel veselični od bor. Poročevalec. Peter Zgaga naučil med vojno mnogo slabih .ostanke tako veleikega vojsko-stvari. Pijančevanje nap-fmer v 'v°dja. kateri je bil pa tudi v zmo-veliki meri povzroča dosti pomanj- kakor je nas veliko še danda- kania in gorja. Ko sem se tam nahajal, sera si mislil, bolj ko človek leze v civilizacijo. več mora trpeti. Spominjam se. ko sem h:l še mlad deček, koliko je bilo beračev in vsi so *e vračali s polnimi vrečami proti svo jemu bivališču. Ako bo šlo pa tako naprej in bo vsako leto slabše, bodo enkrat sami berači in berač ne bo dobil pni beraču ničesar. In tudi tisto se ne bode več zgodilo, da bi šel berač z mehom moke plesat. kar sem tudi slišal, ko sem hodil še v šolo. Ko sta oče in sin beračila in se vračala proti domu. sta gredoč zavila v obcestno kremo, kjer je bila Z A S T cfc A V E M VlCTOl HAVIMta, nes. Videli smo tudi muzeje, prekrasne slike in kipe, vsakovrstno morilno orožje in velikanske topove. s katerimi se je narod moril Ma in leta. Vše smo si ogledali. Peljali smo se po številnih cestah in ulicah in nazadnje dospeli do Eiffelovega stolpa ter z dvigalom Detroit, Mich. Redna me.-ečna seja ženskega odseka za SND se vrši v četrt d dne 11. oktobra na Six Mile Rd ob 8. zvečer. Vabljene ste vse že ne in dekleta, da se nd"ležit'\ On« ki še niso članice, naj pristopijo Članica. S pota. Kot sem posnel iz listov, bo Keewatin. Minn., kmalu svatba Mr. Martina Viranta m na Chis-hohn. Minn., rojene Miss Marije Virant. Dasi imata oba Isto im< si nista v nikakem sorodu. Dne 31. septembra je bil v Virantovi hiši zabavni večer. Prijatelji so podarili ženinu draga poročna darila. Nevarno je obolel -rojak Andrej Vadner ter čaka težke operacije. Na Keewatin, Minn, je nekaj slovenskih družin in kakih 40 peč-larjev. Ko sem jih obiskali, >o baš zelje rezali. Po dolgih deževnih dneh smo dobili v Minnesoti krasno vreme pravo indijansko poletje. Zadnje ptice selivke sr> zbirajo v jate ter se pripravljajo, da polete na -Jug. Matija Pogorele. povzpeli na vrh. da smo še tisto1 videli, kar nam ni bilo mogoče od zdolaj. I , . „ . obvešča vse svoje elane. da se vrši JtJGOSLOVEKSKI SOKOL V NEW YORKU Človek ne more vsega popisati r. . « ,, ^ . f redna telovadiba po^etkom v četr- in ne more tako izraziti vpliva, ko . . ,, . , . .. , . . . tek 11. t. m. v -dolnji dvorani prvič opazuje tako znamenite "Washington-Irving Hfehschool". stvari. Zato naj zadostuje glede na u ldici ^ Ave Pariza. Omenim naj pa še. da smo tplovadbe ob 8 uri zveC.eP j^ccas-po šesturnfm izletu po svetovnem ^ sprejema p^lasrtev novih mestu zopet se odpeljali v rest a v- članov racijo, kjer nam je zopet uradnik Obenem obveščamo vse. ki seza-druibe naročil obed. kateri je bil nimajo ^ telovadbo, da priredi zadnji na račun drna»e. Ob 8. uri društvo početkom prihodn jega me-zveeer smo se odpelja-li z vlakom se«i tekmwfeAre tečaje za vaditelja proti Švici. ^ J m n,čife*je. Ker aem se prvič vozil skozi Švi- Interesenti naj se prijavijo črm- Letocf bo sikoro v vsaki sloven-k i naselbini Vinska trgatev. Dro ,a precej agitirajo. da bo ude!*,' i čini večja. Ko sem bi! jaz prt*i par 1^:1 n.i neki Vinski trgatvi. *em ->e p*-:k:: ali švistkrat. zaporedoma poročil /. lepo deklico, k,i je bila \et> vc za menoj, oziroma jaz za njo. Te dni sem jo zopet videl. Za •;. ski stau ji jako priia, zato k-: ->> bilo vse tiste poroke razve!, ljene. * Toda k »t *em že omenil — \ ska trgatev ni kaj prnla, če n: i. . razpolago tisti, ki je bil lani na ga n in naprešan. * Saj smo skromni, saj ne hrepenimo po visokih ciljih in ne kla-uio zvezd z neba. Zatrdilo, tla bodo na razpolair kranjske klobase s kUlma zeljem. { m> ri a v a d i za d f»-. t ti je. Ce je pa ]>ovrhu še "prosta za! »-va in ples" nas nobena ^ila na s\ -tu rie ustavi. * •hitri objavim daljše poročijo Dowutowna. V tem času se o-preeej nabral'*, dasi jt* v I>".v, r. toivnu vedno manj ro.jakrrv. Xo. -pa .saj tii treba, da tu ;i!i i-!o dosti. \'('a.si ga že dva b.j- • a. da je veselje, veasi pa tudi <-n - cu opravi. f- Xukof- so me povabili v K * - .'i -bet h Stre«-T ter se hiteli pridu-takega-vina kot ga tam prodaj s.i", nisem še nikdar pri. fMzva! s-^m so vabilu in sem šel ž n.riini. In r s. Takega vina kot ga tam prodajajo. nisem dotedaj še nikdar pil! In ga tudi nčkdar več Tie bom. Rajše se 1 od i ni vodne dijete. * Ravnatelji nariškib in newyr-ških gledališe >n sklenili, da bodo zanaprej nastopale igralke na o- Tni malo bolj oblečene. Ta izpremeniba l»o marsikomu dobro teknila. Ko se bo naveličal odkrite ženske lepote na ulici, bo šel v gledališče občudovat pokrit'; žensko lepoto. * Časopisje poroča, da .se je a! !>h n «lri 'kralj A-binei Zoprn pokri-" nil. .Menda je prestopil v kn; ško vero. Dosedaj je bil moh; v -dane«. Ta korak je storil iz doli: ' lovskih namenov. Laški kralj lepo hčer. ki je katoliške ver- Ce bo Zogu vsled te izpreobr t ve 'kaj na dobičku, je njec^ a st va r. Katoliška cerkev si pa ž njiri bo d<«sti na boljšem. * V nekem letovišču je tudi kr no jezero, katero irporabljajo go^ je nadvse pridno. Mlada dama ; bila ta'ko neprevidna, da je pr: vož nji s čolnom |>adla v vodo. Ime'.' pa je srečo, da je .slučaj zapazil nek mlad častnik, ki je Skočil za njo, jo irešil iz vode in se naravno tudi seznanil z njo. V začetku počitnic sreča vcie-sTeČi — koncem počitnic poroka. Na istem mestu je opazoval jezero nek mlad. Eleganten gost. Xa enkrat opazi pred seboj že starejšo damo v starosti 40 let, ki se je na-rlo zatopila v vodo. in jrniliznjeii j vprašala: — Dragi gofcpod. ali ni to ti "<> znamenito mpsto, kjer je pred r.<--kaj meseci padla v vodo neka m! i-da dama. katoro pa je rešil m-k <"a«tnik in jo kmalu na-to tudi poročil ? Mož ji je kratko odvrnil: — Da. to je tisto mesto. Toda. kar se mene tiče, vam moram kar naravnost povedati, da nisem niti astnik. niti ne znam plavati. * Tržno poročilo. Letos bo grozdje baje tako poceni, -da bodo Italijarfi in Židi, "ki v Downtownu našim rojakom pija Tro prodajajo, najpravili nekaj vina iz grozdja. Kaj takega se v zadnjih le lib še ni zgodilo. Napravili ga bodo seveda za svojo lastno it porabo. Tisto, ki je našim rojakom namenjeno, ni -videlo Californije in tudi vinske it rte ne. . M TiMkimi Alpami, ki »o* prej. Načelnik. __- -. .. *»_ __:_ T GLAS NAHODA, 10. OKT. 1928 Y. Litim DRŽAVLJAN V CEPICI cigaret in zato mislil, da je v nebesih, ko je prvič potegnil dim. — Diven tobak, pravi turški tobak! — Hočete že eno? Prosim. Druga cigareta je šla Korobovu prav tako v si h st, kakor prva. Cez pet minut je pa že pripovedoval svojemu slučajnemu znancu -»vojo zgodbo. In vse je bilo tako lepo in prijetno, kakor da ^e poznata že leta in leta. Državljan .s Čepico je z zanimanjem poslušal in .se zadovoljno smehljal. — Pojdiva obedovat! Korobov se je obrnil z vsem telesom k neznancu. — Obe—do—vat.' Državljan v čepici ga je pogledal z utrujenimi, globoko udrti-ini očrni. Njegov obraz je bil re-.sen. Na >«bi je rmel čudovito snažno perilo in -star. ponosen svršnik. Na svetu je že tako. Človek« krvavo potrebuje tri ali štiri rublje. in bega ves upehan povsod, išče. išče, a kar naenkrat naleti na nekoga, ki mu tebi nič meni nič ponuli zašiljenih pet rabljev. Naenkrat se pa čuti človek ponižanega, ogla.si se neko baron-sko samoljubje. zahvali se za ponujeni denar in hiti dalje, morda k največjemu svojemu sovražniku. da se poniža pred njim. Tako je bilo tudi s Korobovim. Prijelo ga je .samoljubje in kar na lepem je hotel odkloniti zapeljivo vabilo. • — Oprostite, saj.... saj nisem lačen. In kakšno pravico imam do obeda na vaš račun! Saj se niti ne poznava. Čudovito! — je jecljal in napenjal vse sile, da bi govoril sonorno samozavestno. — Vidiš ga. zastonj bi se rad j Kar je povsem nepričakovano pri-nažrl! — inu je požugal od daleč pomnil: Nikolaj Korobov se je prilepil kakor muha na kiej k izložbenemu oknu delikatesne trgovine in poželjivo je ogledoval razne deli-k-ih-se za steklom. Kaj v*e je bilo tam! Najbolj mu je pa dišala velika prekajena morska postrv. Iti vse je bilo tako blizu. Ua/.bij steklo — in vzemi, kolikor tt drago. — - Eh, če bi nastal zdaj po t res! — je pomislil Korobov. — To bi se nažri! '/.muižal je, za hip se je poglobil v sanje, kakor v toplo kopelj, in že je »itšal, kako je zabobnelo v zemlji iu kako se je razletelo izložbeno okno. Toda čim je pogledal. se je prepričal, da je steklo še celo. Težko je v/dihnil 111 sc napori dalje po Arhatu, velik gla-len, v raztrganih vojaških fikornjih. Pr«*d tiogrvljevkn spo-m*-nikom se je sesedel na klop In za^rh- lal pred -seboj dečka, ki jc prodajal ikj mestu sveže pecivo. — Vča>i človek doživi, da se Kanjo izprfmene v jedačo, — sj je mislil in zapičil svoj pogled % košaro, polno peciva. — tlorki, državljan! — je vzkliknil fantič in skočil k njemu. — Kakšni pa so* — Z mesom, tovariš. Korobov je vzel enega in ga po- duhal. - m — m — mesom? — Koliko jih htx-ete. tovariš? Korobov se je poželjivo ozrl ua pir t/ek. deček pa na orjaškega kupca. — Mesom praviš.' — je vprašal Korobov hripavo. Glasno je požrl slino in položil pirožek nazaj v košaro. Deček ga je premeril od nog do glave in ker je slutil nevernost mučne praznote v želodcu in žepu. se je hitro umaknil. s pestjo. Kraj Korobova se je nekdo zas- m< jal. Državljan v čepici je sedel na drugem koncu klopi in gledal Ko-robova izza zavihanega ovratnika. — Kaj hi radi— je vprašal Korobov dobrodušno. — Zdi se. da je fantič uganil, kniiko je bila ura. — je dejal državljan v čepici in si prižgal cigareto. Drugo je ponudil Koro-bovu. Korobov že dolgo ni kadil f¥tfVttff POTRTI? Brez teka? Nervozni? Ne obupati. Pomaga naj vam Severa'« E»orka. izborna prebavna in odvajalna to- ntka. k novi moti in na pot k zdravju. Recite lekarnarju danes za steklenico. ESORKA Sicer pa nimam ničesar pr> ti. Korobova duša. do grla sita ne-zabeljene kaše v teh strašnih letih revolucije, je bila presenečena videč razkošje malega gosposkega sveta v Stolešnikovi ulici. Snež-noheli prti, kristalna posoda, srebro, dekleta v lakastih čeveljčkih, a skozi tanke svilene nogavice se je videlo — zapeljivo telo. Korobov je v zadregi skrival pod mizo svoje raztrgane vojaške škornje. V praznični obleki, podoben dobro rejenemu prešiču, je stopal krčmar od mize do mize in se prijazno smehljal gostom. Na pultu, kjer je sedelo za blagajno čedno dekle, je bilo vse polno slaščic in svežega peciva, v veliki vazi pa šopek krizantem. Juha je bila divna. Razgreti Korobov je solznih oči pritegnil krožnik in nozdrvi so se mu razširile. Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma naj man je 60 centov za nakazilo. SAKSERSTATEBANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. WALE5KI PRINC V EGIPTU — V škrlat in zlato odeti gozdo vi, — je ponovil Puškinove besede. Toda še bolj čudno je bilo to, kar se je potem zgrodilo. Ko sta pojedla beafstek in torto, popila turško kavo in prižgala cigare škatlice na srebrnem krožniku, je državljan v čepici pogledal na račun in se ozrl flegmatično na natakarico r*'k'»č : — Gospodična, denarja nimam. Korobova je zaprlo sapo. Zdelo se je, da bi najraje zlezel pod mi- j zo in se pokril n snežnobelim prtom. Gospodična je zardela. V na-^ slednjem hipu je pristopieal k mi- -- zi debeluhasti krčmar. i m-. • , „ ... , ,1 lino je državljan v eepiei pri- — .le vam gospodična povdala? pomuii. Denarja nimam. - je ponovil dr-j __ Umr,a ^ ^ zavljan v cepeci flegmatu-no. i ^ ^^ — Nazrc .so in napije, denarja . . ' , . i — 1 gotovo čudite vsemu — pa nima. da — Kedarja poklicem. - , . , , . ,. .... ' . , ' f Jf dejal državljan v eepiei in Zapreti vas dam.... Jaz vam.... obrnil Državljan v čepici je zamahnil čepico na grlavi. — Policiji* n0 pokličete, prav go :Na sliki sta waleski princ (na desnli) in vojvoda iz (iiouchestra. fotografirana ob svojpm prihodu v Aleksandri jo. h Korobovn. Sedel je za mizo v plašču in — Vi baste seveda vse razumeli, tovo ne. - Ozrl se je na slike, vi- Včasi je človeku osamljenost nez-seče na stenah, na porcelanasto po- na,na in zažoIi sj da b; utrj](alo sodo m na krasno opremo, slednji* blizu živo >rce yj me ^ je pa pogledal debeluhastega krč- m(,u njj bnlvarju marja. kakor da so se ne njem usta- ,>rikupili. Zdelo vile njegove misli. I11 krčmar jt „metnik i razumel. Debeli vrat. stisnjen % ko ]epo jp da me >]>lnh ^ prstih k visokem trdem ovratniku, se je na. ^ kdo in ka j ^ -te se nil. Prijetna toplota je kmalu napolnila sobo. Radostno so za prasketale brezove trske in zadišalo je po terpentinu. Korobov je zrl v plapolajoči ogenj, bil je sit in utrujen in kmalu je neopaženo zadremal in zapal. Zfmd il se je šele, ko ga je začelo zebsti. Ogenj v peči je bil že davno ugasni!. Za mizo. .s hrbtom profi njemu, je š vedno sedel državljan v čepici. Glavo je imel naslonjena-"O pa prsa in desna roka se je se mi je, da ste in nisem se zmotil. A ki- pel. — Ven, ven! Zgrabite 2a za vrat. vem z njim! — je zakričal na vratarja. z bledimi prsti skoro dotikala tal. Korobov je vstal iu stopil po mizi. Gredoč je opazil. To >e re 1- da je bil portret žene na mizi obr- ko dogaja. Ne slačite svršnika. pri j njen z obrazon k steni. 111 Koro-meni je nladno in vlažno. sem K. j Vse življenje -Pojdiva! — je dejal držav- — je nadaljeval državljan, v v čepici mirno.— Vstal je in kratkem presledku. — Ev- prepotovaL če- Ijan prijel Korobova pod pazduho. ropo poznam bolje nego Moskvo. Prepotoval sem vse dele sveta. Bil Cim -sta stopila na ulico, kjer ni vm na Kitajskem. Japonskem in v bilo več radovednih oči. k, so p, Ameriki Dvakrat .sem prepotoval gledale v krčmi ml vseh strani, kjer ^ Afriko. Več mesecev sem pre-ni bilo debel uhastega krčmarja, ne'Hvel na MaiajtSkrh otokih. Potsem po Indijj>Ucm oceanu do od presenečenja in .se radovedno S;nfrapura. Spominjam se zlasti ozrl na državljana v cepicj. ^ guez in Ad — Res nimam denarja. Pa tudilkriče zamorci, kodrasti Somalci. če bi ga imel. bi ne plačal. Kdojg^eni kakor opice. Tam je dru-j je ta krčmar! Odkod to razkošje t gačno sodnee. A 11a Cevlonu. V Lačni nesrečneži so mu prodali vse | Kolumbu sije solncr 1 »osebno moč za košček kruha. Pajek, zajeda- j no in zlati žarki odsevajo od tro-vec! A kdo zahaja v njegovo krč- pianih rastlin kakor v zrcalu. Zju-mo? Sumljivi ljudje, verižniki iirtraj se dvigne solnce neverjetno vsi oni zajedavci. ki so se prisesali hitro do vrha nebesnega svoda in na tujo nesrečo in izmožgavajo svo- j zgodaj zjutraj je v Kolumbu oz-] je žrtve. i račje polno opojnih vonjav. V j^r- AmanuDah in afganistanske žene. Povratek kralja Amanullaha s]koranu se o njem ničesar ne govo-pota pa Evropi so nekateri v nje- ri. Ženske našega plemena ne za-govi domoviDi pričakovali z ra- krivajo obrabi Zakaj bi morale dostno nestrpnostjo, drugi zopet ženske po mestih.' Kakšen .-misel nimi slutnjami. Ozkotsreui jima to? Eno ali drugo: ali bodo nazadnjaki, ki ovirajo vsak na- morale ženske nositi po vsej drža-predek. niso pričakovali rečesar vi zagrinjala. ali pa btHio morale dobrega od potovanja njihovega one v mestih zavreči t > barbar-vladarja. sko navado. Žene v naši državi Od Herata do Kabula, glavne-j žive slabše kot žival:, možje posto-ga me?ita svoje države, je potoval pajo z njimi slabš,. kot .s psi. Že-padišah z avtomobilom, oblečen j Iie vidijo ničesar drugega k<.t ha-v široko rusko srajco. V njej se je remske zidove. One .-( odpočil od tesnih frakov, ki jih j svojih mož kateri lahko je moral oblačiti ves čas svojega j delajo, kar liočejo. lahko jih pre-sedemmesečnega potovanja. jtepajo. izženejo iz hiše in celo Takoj ]K> svojem prihodu jci]jPj(> v > čevlj, m. vam sužnje z njimi so oblečeni v evropsko ©bldko s t urbanom na glavi, je vstop stro- dajem praWco. da e vam n.. bo 7. L? od i bov j- začutil. tale žen>ke k..t okamenele. - Iti meri. Tudi sicer se mnogi brn-'delat — o tem še včeraj niti sa-ntjo. obleči oblačilo nevernikov.1 njajt. nj>;> shorovanje j., bilo Toda dejstvo nstane dejstvo — af- končano. -o >e razšle na ganlstanska ''džirga" bo. podobna (1; 0 tem. kar >o slišale. i Največ truda in neprilik ima P" |>Hr urah je že v.se m-sto zve-padišah z žensko toaleto. Dame .delo /.a padišahov govor. Kralj njegovega spremstva so takoj pri- Amunallah namerava Jfvljcnje čele z reformo toalete. Svoje žene .sjiraviti na nova pota. kar koVeke so pošteno napolnile z naj- mu bo mogoče tudi uspelo po go- O agrarnem kreditu radi pišejo po fašističnih listih. Kdor bi jim ve rje, 1>I moral misliti. da kar obsipavajo kmete s cenenim kreditom v praspeh gospodarstva. Pa ni tako. Ravnatelju goriške potovalne kmetijske šole Tonizzu je izjavil nekdo, da - A vendar bi naju mogel izro-' pristanišču Honkongu bi bil skoro ae porabi par čevljev za letanje eiti policiji, - je pripomnil Koro-: podlegel mrzlici.... Vi niste bili v po uradih, ako se hoče dobiti ^ bov. — Ne. Sicer pa.... — Sedela bi. Državljan v čepici se je naenkrat razburil in začel iskati nekaj po žepih. Ko je našel, se je nasmehnil, rekoč: — Pojdiva na izprehod. V vaši družbi s" počutim zelo dobro. Ne čudite se mi, danes je tak dan. Potem pa, če hočete pojdeva k meni na dom. Velja ? Zelo vom bom hvaležen, če mi storite to uslugo. Sedeč na trdi postelji, je Korobov radovedno ogledoval sobo. Bila je tesna in malone prazna. Mi-za. stol. postelja v kotu in železna pečica. Na tleh koščki raztrganih listin in pisem. Honkongu i — Še ne! — je odgovoril Ko-[robov prostodušno in napeto poslušal neznančevo pripovedovanje. — To je ogromno, strašno mesto dimnikov in črnih oblakov dima. i škripanja koles in brnenja strojev. Zaliv, po številu prihajajočih in odhajajočih parnikov prvi na svetu. Vročina je tam tako strašna, kakor nikjer drugje na svetu. Sovražim ta skalnati otok. — Vi poznate ves svet! — dejal Korobov nehote. ,]e — Rad sem potoval. Tako. kakor drugi ljubijo ženske. Denarja sem imel dovolj. Zdaj sem siromak. Delati ne znam. Revoluei-jona^na vihra me je treščila čez Čuden m neprimeren se je zdelikrov Novo življenje je na polio- ženski portret na mizi. V kričeči promenadni obleki je ponosna žena zamišljeno božala kodrastega psička. Psiček je molel taco kvišku in ji gledal v oči. njene misli so pa blodile daleč nekje i»o preteklosti. — To je vaša sestra? — Ne. mati. PRAV VSAKbO — kdor kaj išče? kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, čudovit MALI imajo uspeK "Gfaa Naro3 d n. Gledam ga in vidim, da zame ni prostora v njem. Čital sem. ee se ne motim pri Eckermannu. kako so si trije kovači - kmetje skovali kopja in odrinili z njimi v boj s prvo lokomotivo. Toda preostaja še en izhod: pokorno umakniti se novemu življenju s poti. Zdaj imam proste 2\oJce. Mati mi je umrla. — Kaj nameravate znova odpotovati po svetu T Državljan v čepici je pogledal Korobova in se otožno nasmehnil. sojilo tisoč lir. Tinizzo pravi, da je to sicer pretirano, priznava pa zaenrt, da poslovanje za dobitev posojila ni tako. kakor bi moralo biti. Mnogo prošenj je rešenih, razpoložljivih sredstev pa je mnogo več nego prošenj. Ljudje se po-nujanega cenenega kredita bojijo, ker jih izkušnje učijo, da ni cenen, ampak drag. kar priča o tem. da se -s kreditom zasledujejo posebni fašistični cilji, ki se križalo z interesi našega kmetovalca. Novo Zdravje in Nove Moči Za Slabotna in Izdelana Telesa N*a tiso«"«' in tisoC-e mož in žena je 1-melo f-utlodol»-n rezultat od Nuga-Tone, narodno znanega Kradilca zdravja- To izvrstno zdravilo vs«>£la/«uje in pojaruje želodeo. jetra in freva. Popravi tek. pti- Tliaga prebavi, odpomore preobloženim ledicam. us=tavi draženje mehtirja, stimulira ves sistem in premaga zaprtja. XufKL-Tone odžene glavobol, vzdigava-nje in zavijanje, oslaja izdih, očisti belino na jeziku, izposduje osvežajof-e spanje in poviša težo mršavim, hirajoCim. nervoznim in izdelanim ljudem, kajti on Kt-adi bogato, rdef-o kri. stanovitne mi-in Jake živce. Dobite steklenico Xugs-Tone danes od svojega lekarja, jemljite ca 20 • dni, in ve rezultati niao taki, kot jih pričakujete, vrnite ostalo lekarju, in on vam bo vrnil denar. Iz-ogmRe se nonaredbam ali nadomestilom. Bodite sigurni, da dobite pravi Xuga- —Adv't. NAPRODAJ A K K O V PARMA dve -nilji od vasi, vse v ravnini, 25 — Ali naj zakurim v peči? Vas atro,r go*3** dobra poslopja, ne zebe? — je vprašal, namesto da| vStev« krme za 40 krav, 2000 bufi-bi odgovoril I ^ kra^t bik, 3 konji, 500 In ne da bi čakal odgovora traktor, stroj za molzti, ko- odšel i2 sobe in se vrnil z brezo-Orodje' ^ ™ ***** k0rU* vimi trekami. Korobov mu je po- n<>Va mlatlhlNia m vse magal zakuriti v peči, zavil'L^ °*na ^ ~ ****>' v svršnik m sedel znova na. paste-' EUis Brat. Im?r ljo. Državljan v čepici Je sedel s! SpriBCTiHe. Srie^ Go., H. Y. hrbtom proti Korobovu m umolk-j (€x 8—13) novejšimi novostmi iz pariških modnih salonov. Takoj po prev-ratku je pa dišali ukazal damam, da se morajo najkasneje v dve h tednih zamenjati te toalete z oblačili iz afganistanskega blaga. Njegovo sorodništvo i» najožji prijatelji morajo dajati dober vzgled vsemu narodu in s tem podpirati domačo industrijo. Toda najvaž-nejSe je vprašanje zagninjala obraza!. ki ni samo del ženske obleke, ampak še v višji men simbol razlike med vzhodom in civiliziranim svetom. Padišah nikakor ne skriva svojih namer. On je iskrenej-ši, kakor so to pričakovali celo njegovi tajni sovražniki. Izjavil je naravnost, da mora osvoboditi afganistansko ž»»no zagrinjala in da bo to tudi dosegel. Ranega julijskega jutra so odšli posebni odposlanci kraljice Su-raje na bazar in ozke ulice, da pozo^ vejo vse žene glavnega mesta na izredno žensko zasedanje. Na sejo je prišio tisoče zapostavljenih in pozabljenih žen in /mater, ki imajo samo dolžnosti, toda nika-kih pravic. Zborovanje žena v Afganistanu! Javni shod brezpravnega dela preliivalstva. ki se je sestal, da zavrže stoletja nošeno zagrinjalo! Za Afganistan je to skoro revolucija, ta vstaja žensk, katero vodi sam padišah. Xa seji se je pretresalo samo eno vprašanje — vprašanje zagrinjala preko obraza. Malokdo ve. da se more brez pridobljene navade nositi zagrinjalo kvečjemu pol ure. Toda vzhodna žena ga nosi v.se življenje! Ko so ženske videle, da so same. so takoj odgr-nile obraze. Bilo jih je toliko, da je bila velika dvorana, kjer bi >o zborovati na prfcstem. Mahoma se je pojavil sam padišah. Kakor prvi dan po svojem povratku. ko je govoril svojim ljudem, tako je je bil tudi sedaj edini moški, ki je stal pred tisoči žena brez zagrinjala. Ta pravica pripada po zakonih Islama samo vladarju. Njegov govor je imel ogromen vtis. Ženske so prestrašene gledale na vse strani, kakor da bi se bale, da jih kdo sliši. "Z zagrinjalom preko obraza moramo obračunati." je rekel kralj Amanullah. "Tudi v tako zaostali državi kot je Perzija ho-ldijo fenskg brez zagrinjala,^ X tovih zaprekah. Agitirajte za "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik <0 Ameriki. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, tla je poučen a potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne lir 11: sii je Vam inl zumoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit ia Washingtona, bodisi za eno leto till 6 mesecev in se mora delati prečojo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega uaselnižkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stoplia v veljavo 31. Julija 1938 ee nikomur voč ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselnlšk* u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo 7 proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svclo lastno odgovornost. KAKO POBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo aaae-riški državljani dobiti svoje £ene in nei>oročene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred i. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša še vodno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote bo upravičeni sta« riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, Id so se po 1. junija 1928. leta poročili ls poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroel izpod 21. leta onih ne-drlavljanov, ki so bili postavno pripuSCenl v to deželo za stalno bi. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, ta. kor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd, ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se ns sprejema aikakih prošenj m sms> rikanske rizeje. STATE BANK IS Cartfend* Sire* NEW YOBS T GLAS" NARODA, 10. OKT. 192S Njegova žena ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. na da -•"> < Nadaljevanj".) — S«*daj j »a -s«- !«• izgubite, da pridne domov, pralno jed mrzla. — j«« zmerjala dobrodušno in j_'o»pa Vendlih je ]K>tiMiila ženske iz hiše, zaprla vrata ter izginila v kuhinjo. rwoft*fn« mul v>eni tem, kar je videla. (r(Wj»a Hitter pa je smehljaje zmajala z «rlav<>. — l>o}» obvaruj, det«*. Ilo. na kojih n»* /i-nske pa m) bile t,o, draga mati? — je vprašala Fe. Mati Hatksa ->t* j<> v zadregi na.sin**hui!a. Vidiš, d«'tt* moje. t«> ••o moje i ž«' labko privoščim nasititi par lačnih Iji&li. To m> bile same ubojre ženske." ki morajo iti eel i dan delo. da zaslužijo za.se in otrok«- kruha. Kazven v nwleljo si ne i.torej«i ničesar kuhati Tedaj »kuham s svojo Venfdlih vsaki dan ve-i;k piškur j«slil »n vsako opokln«' pridejo s svojimi lonci. da našit i j r» -«-b<" in otroke. Z;t neko raln> mora pač človek biti na .svetu. In to jt tor»'j i noj« z;rba\a. L1 v nedeljo ne kuham nivc/sar. Fe j«* čut.'hi. k;ik«> j«- vstajalo v njej globoko gin jen je. Vzela j«? /i in kako nesebična. (jo^pa Rilter se j«- v za«lr«-gi nasmehnila. Aii. dete. jaz vem, kitko mi je to dobro tlelo, ko se je moj mož ponton i il. I/.prva nis«MH mogla jKVgosto eeii dan dobaviti ničesar gorkega /.a*«* in /a svojega fanta. Morala sem tudi iti na delo. No. dobri i log, j.' nu'tiil dobro /. mojim Hansom in menoj in sedaj mi »lela ti.ko veliko veselje. če lahko kaj pomagam ubogim ženskam. To j« M«iuO|WVs«>bi pmevno. kaj ne. Fe* F«» je pobožala njeno r«»ko. ('»> bi bilo d««bro vedno tako samojMWibi uunevuo. Ali pa ni to zelo naporno, mati.' Ali bi ne mogla podpirati ljudi na kak drugi način/ llaus bi ti gotovo da! več za tvoje uboge, če bi ga naprosila. Stara ženiea pa je odločno odk-imaJa. Ne, Fe, tega veselja bi ne hotela pogrešati. Zakaj bi bila potem še kaj koristna na .svetu.' da/, moram imeti nekaj, za kar lahko zastavim svoje sile. Zelo -poparjena bi bila. če bi ne imela več tega. In prositi Ha tisa za denar. Ah. Fe. ta mi ga *la tolkko! — Ti niti veruješ, kaiko razsijK*n zna biti. če ga kdo prosi za kaj, — čeprav je drugače malo lahkoiuišljen. Ker *e je nasmehnila in njene oči -so postale vlažne . — Da. mati. tudi to *em že zapazila. (Jospa Ana Hitter je sedht k oknu, k svoji šivalni mizici. — Sedi. sedaj hčerka, in pripoveduj nii nekaj.o vajinem potova-ii ju. ALi je bilo zel p lej>o* Fe je |x>|>>nila v bližino malo pručico ter sedla nanjo. Mati se j«1 nasmehnila. - Ah. sedaj sediš tukaj kot moj Hans. Ta je tudi najrajše čepel r.a .svoji pručiei. kadar je prišel k meni, kajti to je imel še iz svojih otroških let. Ko? mladič je rad sedel ritenski ter imenoval pručico svojega konja. — Ali pride sedaj Ilans j>ogosto k tebi. mati? — je vprašala mlada žena. vsa. zainteresirana. Mati j«' zrla nanjo z žarečimi očmi. — Seveda, hčerka, vsaki teden parkrat. Ker pa ima sedaj mlado /eno. ga gotovo ne bo več tako pogosto. Dosedaj pa. v kolrkor so dovoljevali njegovi posli, je prišel trikrat ali štirikrat vsaki teren. O. on je d« ber. ljuboznji poln sin. ki »spoštuje svojo mater, čeprav je »stala pri prost a ženica. Da. Fe. Ilans ima ljubezni |>o!no srce, čeprav se dHa vedno tako .srditim in jeznim. Trmoglavee je sicer — a ima mehko sree. mehko kot. vosek. Ko sem bila v pretekli jeseni bol-i:a. je preživel celili «leset dni v 'te,> hršitii, čt^prav sem imela Ventilih. ki me je stregla. Po eele polnoči je vedno presedel jw>leg mene. Nato je polivat navzgor, v jwxlstrešno sobieo. Tam je imel že kot otrok posteljo in tam je tudi spal. dokler ni dobil dobrega mesta v Angliji. Takrat mi je j>ošil,jal vsaki mesec denar, da sem si lahko napravila udkoliko bolj udobno. Fe je poslušala, z velfrkimi očmi ter rdečimi lici. To sobico mi moras pokazati, mati. stara ženiea je zrla nekoliko s skrbjo na lične čevljičke, ki so kukali izpod elegantne obleke Felieite. — No, dete. tjakaj navzgor vodijo zelo ozke stopnjice. Fe e je za smejala. — Jaz znam plezati kot veverica, mati. — No. potem ra-
  • ozabila? — Ali si bila zelo huda name. Itčefkica ? Ne. tega mi ne smeš Zameriti. Hans se je že povsem strašno prepiral z menoj rasli tega. Prvikrat je bil v r«-sni-c! jezen, ko sem mu rekla, da bi ra«la prišla v cerkev, povsem neopa-zeua <*1 drugih. On ni hotel tega nikakor dopustiti. Fe je globoko vzdihnila .ter .se stresla. — Pa zjrkaj si hotela to, mati? (jtospa Hit-ter je vzdihnila. — No. vidiš. Fe. raditega me je Hans že vedno zmerjal. — a vse ne (»omagra nič. .laz s«m vendar priprosta ženska ter se nisem svoj ži- i dan navadila, kako >e mora človek vesti v fini družbi. Tega bi se tudi več ne naučila. J;*z bi napravila .same neumnosti — in konečno bi se mi ljudje smejali. Pa radi mene naj se le smejejo. — a Hans ne sine doživeti, da bi se ljudje smejali njegovi materi. Ta bi zdivjal ra-dftega ter skočil vsakemu za vrat. Preveč me ima rad ter me visoko spoštuje, čepr&v je postal sedaj fin gospod. On bi ne trpel, če bi se kdo postrani »"»zrl name. 'kajti takoj -bi bil od jeze ves iz sebe. Vidiš. Fe, ali naj mu priredim neprijetnosti in sitnosti? Potem bi bila pač tlaba mati. __,____ _ ___ (Dalje prihodnjič.) ' ,. t, Kar je slovenskega, naj izgine! 16. sept. .si .se zbrali v Goric tajniki fašustov.sk«' stranke Julijske Heneeije in Zadra. in ^ic•«>^ ing. Cobol za Tr.st. Maraehi (bivši Mrak) za J.«vtro Marpieati za Reko. A vena n t i za Zader. dr. Ci-bisehino iz Vidma in ing. Ca-c^se za goriško provinco. t'aee«'-se je v svojem nagovoru poudaril, da se dan«*.s po za-slugi fašističnih voditeljev Julijske Benečije dru-gorolno prebivalstvo, ki je bik. do včeraj tuje fašističnemu pokre-tu. že zaveda in udeležuje novega življenja fašistične Italije v duhu iralijaustva. ('«> 1 * i vedel g. ing. faeeese, kako strašno >e moti. ko razne docela in napol v.siljerfe iz-jave j>ar izdajalcev, hinavcev in strahopetnikov zamenjuje s čuv-stvi ogromna večine našega ue-jiokva rje nega ljudstva! O seji sej je izdal ofieijelni komunike, v katerem pravijo gosjiodje fašistični tajniki, da so pretresali najbolj važne in pereče politične probleme narodnega značaja v oMnej-nih provincah in da so v popolnem soglasju sklenili, da m^cmaj-no vztrajajo na politični liniji, ki so ji v tem oziru dosedaj sledili. K'temn sestanku >].-
  • -nientwr. iz kater«»ga izvemo, da s.* fašisitični tajniki najbolj p«*-čali z vprašanjem slovanskega tiska in slovanske duhovščine. Da bi piftegnili drugorodno prebivalstvo bolj na.se. so sklenili zanimati se za vojne oškodovance. Potem .s-> našli za nujno potrebno, da se onim učiteljem, ki se p rese o-no odlikujejo pri pofašist-vanju si ova nske šolske mla«line. pr i znajo posebne nagrade. Sklenilo >.e je tudi. da naj bi državni urad in uslužbenci v obmejnih provincah smeli zavzemati politična mesta. To se pravi, da se hoče uradništvo. ki itak deluj" v smislu poitalijan-čevanja. popolnoma vdinjati v politični voz. namene in način,, fašizma. Kaj -.o sklenili g!ede slovanskega tiska in slovanske rfln-hoTŠeine. seved;« nočejo javno po. veda t i. dosti jasno ]>a namigujejo. da bodo šli v teni oziru do skrajnosti in da se ne bodo dali uplašiti ali ustaviti na t-*j poti po kakršinhkoli ozirih. bodisi tmed-narjodnega. bodisi cerkveno-poli-tičnega značaja. In tako sin«' ofi-eielno gla>ilo goriški h fašistov 4'La Vedetta del Isonzo"' zaklica-ti: "Naxaj ne gremo Kljub vsemu temu pa mi. ki ir^t-tovo veliko" boljše poznamo dušo naroda v Italiji ko gospo 1 je fašistični tajniki, z največjim optimizmom zagotavljamo, «la. n-i.i sklenejo fašisti karkoli hočejo, naš narod v Julijski Benečiji bo vztrajal in vsako nasilje ga bo le še bolj okrepilo in »fjeklenilo! KONCERTI A. ŠUBEUA 14. oktobra, L a Salle, III. 18. oktobra, Cleveland, O.. International Institute 21. oktobra. Collinwood, O. 27. oktobra. Girard, 0. 28. oktobra. Lorain. O. 18. novembra, Chisholm. Minn. 25. novembra, Duluth, Minn. 16. decembra, Pueblo, Colo. Okoli Volčjcdruge je bi o v opekarnah pred vojno zaposlenih nad 000 delavcev. Koliko družin je imelo od t- industrij«- svoj kruh! Po vojni opekarn«' pričele z«>pet delat i ali lani se delo ustavilo. Faši-stV.'ni voditelji nepresstano sili.jo .l«*lav«'.> v svoje sindikat«1 in <;b-Ijubljajo jim staliV» d-lo. Doživljajo pa samo znižanje mezd" iu ustavljanje obratov. Zato pa vlada po starih provincah toliko pridnejše neguj,, razvoj industrije. Naši delavci s«* morajo izseljevat i. parniki . * Sdipptng m e a I'M ! 1. S ^/dV Neredno ali Bolestno Uriniranje starih olajšano • Sail tal Midy Uspe šno-«t eSkod - Utvo. Xaprodaj v vseh lekarnah. 1t. oktobra: JIutnchtn, Cherbourg-, Bremen 13. oktobra: Pari« Havre (1 A. 1C.) Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg Conte Grandj. Napoli, Genova Rotterdam. Bolougne aur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Mauretanla. Cherbourg George Wuhl: (ton, Cherbour«. Bremen 18. oktobra: McEnntic, Harra 20. oktobra lie de France, Havr« ll A. U.) Homrelc, Cherbourg Ai able, Cherbourg, Antwerpen Mlnnetcnka, Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus, Napoli, «_;e.io\ a New Amsterdam. Boulo"Tie sur Mm Rotterdam 23. oktobra: Relianca, Cherbourg, Ha.«_urg M oktobra: Aquuanla. Cherbourg Leviathan, Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremer 27. oktobra: France. Havre <1 A. M. > Be'genlajid, Cherbourg, Antwerp Majestic, Cherbourg Deutachlano. Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 31. oktobra: Berengaria, Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Bremen 1. noVemh---Albert I c, llnvre CoIunibuR. Cherb 8. november: Muencht»n, ChcrbourR, Bremen lionja.. XHjJtill. Genoa 10. novembra: Homeric, Cherbourg l-ajilaixi, ChprbotlU. Antworp^n Hamburg. Cherbourg. Hamburc 13. novembra: I'resiilente Wilson. Trst 14. novembra: Aquilania, CherlK>ur>» I-eviathan. Cherbourg 16. novembra: l>rlm. Havre 17. novembra: 11" ib- Frame, tlavre Majestic Cherbourg ^ Arable. CherlKuirg Minnetonka. Cherbourg «'<>nte «;ran«»ure. Hamburg n-'tt^r-lam. Boulogne sur M«-r. Rot- ti-rdam «.;♦« .rff Washington. Cherbourg. I-renjen 21. novembra: ivrengaria. chert'»urjr America. Cherb«>urK. Bremen 22. novembra: >1«*g»ntlc. Havre ttres'b-n. Cherbourg Bremen 24. novembra: < Hyni|»l w \mi*terd<«m. Roulognr sur Mer. Rotterdam 21 novembra- Mauretanla. Cheri»o«uu eo'uml'il«, Ch^thonrtr. Rremen President ll.-irdlnc. Cherbourg. »irg. Bremen ADVERTISE in GLAS NARODA KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. 3. novembra: Paris. Havre en ! Minnfwaska Cherbourg Cleveland. Cherbourg. Hamburg ! Conte Bianramani). N..po!i, < leu^a Wendam. Boulogne Sur il«'r, Rotterdam | 6. novembra: Saturnia. Trst 7. rovem^-i: .Mauretania. Cherbourg President, Rooselvelt. Bremen Cherbourg. 6 ONI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih oarnlklh: Paris — 12. okt. — 2. novembra lie de Frar.ce 19. okt.; 16. nov. France .. t. . . ....____26. okt. <0b pelnotl.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini > vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in st&vn« francoska kuhinja. laredno niakr cans. Vpralajte katere« -.koU pooblaaesners agenta ali FRENCH UNE 1» Stat« Street, Hew York. H. Y. MOLITVENIMI: Date Mpolni . Marija Virhliji: t. platno vezano ............ ▼ flno platno .............. ▼ celolojd vezano............ » usnje vezano.............. w a no usnje vezano ........ SaMU glasovi: v platno vezano ............ r fino platno vezano ........ T: usnje rezano ........... ▼ fino usnje vezano ........ Skrbi za duša: v platno vezano ............ v usnje vesano.............. T fino usnje vezano ........ Sveta (Jra (a tafcelimi Črkami): v platno veoano ............ v fino platno vesano........ v fino nsnie ves............. Nebesa Na« Dom: v platno vezano •.......... v usnje vesano.............. v flno usnje vezano.......... Kvlftku area mala: v usnje ves. .............. v flno nsnje ves. .......... PRI Jezusa: v ctlolojd ves...... pOllftČ6QO •••sssssssasa Angleški molitvenild: (Za mladine) Child's Prajerbeek: v barvaste platnice vesano ... Child's Prayerbook: v belo kost vesano.......... Kejr ef Heaven: ▼ nanje vezano ............. Kej of Heaven e v najfinejše usnje vesano (Za odrasla.) Key of Heaven : v flno usnje v«aano ........ Catholfe Parket Manual: v flno usnje vesano..... \ve Marta: ▼ fino nanje veaano....... .JI l.«t IJf l^f L7« 1M Ll« ,LM L7f M 1.65 ■ LM M l^i L«« 1.— LM LM l.Zt US9 1.S« .1.50 Ll« . .79 L* .LM LM .1.4« POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ............ angleška slovenska borile ;.....}.n (Dr. Kern) Amerika in Amerikanel (Trunk) i,— Angetjska služba ali nauk kako se I naj streže k sv. mail .........l« Angleško-slov. In alov. u|L slovar JM Boj nalezljivim boleznim .........7« Cerkniško jezero................ 1.20 in a sestavljena plesa: čet v or k* ln beseda spisano In narisano ......................jg Domači živinozdravnik, trd. vez. 1.60 Domači živinozdravnik, broš.....1.^5 DomaČi zdravnik pa Knalpa trdo veaano ................l.M broSlrano ................... 1J5J Domači vrt. trdo vez.............L— Domače in tuje živali v barvanih slikah ..................... L— Govedoreja ..................... U« Gospodinjstvo ................... L— Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....LM 2. zvezek. 1—2 snopič ......LM Kubična računiea, — po aaeterskl W(1f| ............... ........73 Kletarstvo (Skalleky) .......... 2.M Kratka srbska gramatika........M Knjiga e lepem vedenju. Trdo vezano ................LM Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov .............. JM Kako se postane državljan Z. D. JZ5 Kako se postane ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenju .... JM Ljubavna in snubilna pisma____ .50 Mlekarstvo »»»»....»•».....««*• 1« -* Mladeničem (Jeglič) L sv....... J9 n. IV. ...... .as Nem&ko-angleikl tolmač ........1.40 Največji apisovnik ljubavnib pisem M Nauk o čebelarstvu .............?S Nauk pomagati živini .......... .C« Majboljfia Slov. Koharira. 668 str. B,— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— IZBOREN PES-PLAVAC Naie gobe, s slikami. Navodila sa ^poznavanje užitnih ln strupenih «<* ......................I....L4« NemSčlna brez učitelja_ del .............. s š 4«.. v J« -del ...... J« Slovensko-nemški slovar ......... .80 OjaOen beton *......... ....... M 0 zemljiški knjigi, konverzijah in testamentih .................. Praktični sadjar, trd. vez. ......S.M Perotninarstvo, trd. vez.........1.80 Perotninarstvo, brož. .......... 1.50 frva čitanka, vez. ........... ,1| Pr« pomoč. Dr. M. Rus........ 1.— Pravila za lUlto ................M Prikrojevanja perila pa žlvotnl meri i vsorel .......i'....* 1,— Paihlčne motnje na alkoholakf ' * ' aaaaeaeaaasssaeaassts Praktični račnnar .............. .1« Parni katel. pouk za rabo pare ....LM Radio, osnovni pojmi is Radia tehnike, vezano .............. I,— broSlrano .................. L7) Ročni splsovnik trgovskih, voSčll- olh in ljubavnih pisem ......... M Računar v kronski In dinarski veljavi ................. Sadje v gospodinjstvu ..... Solnčenje................... Spolna nevarnost .......... Slike iz živalstva, trdo veaana .... Slovenska narodna mladij obsega 452 strani .......... Slov. italijanski ta Italjansko slav. alavar ..................... .«« I Spretna kuharica; trdo vesana ..LM »veta Pisma stare ln sns zavese. lepo trdo veaana............t.M Sadno vino .................. M Slovenska slavsiea (Breznik) trdo vea. ................... LM Varčna kuharica, trdo vea. ......LM VeHbi vsevede« .................. jg. Voščilna knjižira .............. JO Zdravilna teliiča .................M Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................LN Zbirka domačih zdravil...........J| Zgodovina slovenskega naroda (f;ru«len> fi zvezkov .... 3.00 Zgodovina Imelnosti pri Slovenrih. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ............... 1.25 BAZNE POVESTI ZH ROMANI: Ana Karenina (Tolstoji roman ... .. LM . .50 .. .20 Kador k oli nameravate preko oceana vedno * J . vprašajte svojega agenta za parobrodni tiket na enem ogromnih parriikov White Staf-Line. ODPLpjtfA: OLYMPIC 46,439 ton 13, okt. 3. nov. 24, nov. 22. dec. HOMERIC 31,356 ton 20. okt. v nov. dec-. Hitro — Tiho Največji parnik nn svetu MAJESTIC 56,620 (on i'-- 17. nov. 8. dec. ' 29, dec. KIPITE VOZNE LISTKE ZA TO fRTO SORODNIKOM NA ONI STRANI Vpisi pri vseh naših zastopnikih ali pri WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YOR CITY - lepo vezani knjigi 7.00 M .M najbolje ............ Agitator (Kersnik) brofli Andrej Hofer .......... Arsene Lupin ........ Beneška vedeževalka ............J« RHgrajski Unr ................ Ji Bell artnes ................... Belo načl (Dootolovsad) trdo m. .M Bele noči. mali s slikami ____JB$ i Berač s rtspnjic pri sv. .Bsv, roman jBUke (Marija Kmetova) | r«H« iufish........ Božični darovi ......... je triletni "Luekv" last .Johna Seli eijrharta. kije preplaval razdaljo .Cankar: Bela Krisantema.......75 ------- '» - i^ntii m, iiuuoiju | med Albany in New Yorko-m. 153 niilj je preplaval v 44 Tirat. I Grešnik Lenaril, trd. vez. J« Grešnik Lenard, broč. .7« Cvetke..........................il Ciganova osveta .................U Cesar dožef IL ..................30 Cvethrn Borograjska ............JM Čarovnica ..................... Ji Črni panter, trd. vez............80 broS............. .