:.*=rw* ■'3f HoiwiE AM€RICAN !N SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 151 'CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 2, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH Novi grobovi ! Predsednik Ford bo Socialisti » Bremenu kot mogoče previden 50 se slabo edr®I8,i J#BV¥VWVBI BREMEN, ZRN. — Pri volitvah v Bremenu, najmanjši nem- Raymond Zupančič Pretekli torek zjutraj je nepričakovano umrl na svojem, ----- domu Raymond Zupančič iz Predsednik ZDA bo Še dalje Bedforda, Ohio, mož Marie, oče Johna, Raymonda Jr. in Jamesa, očim Barbare, 4-krat stari ,oče, sin pokojnih Johna in Louise, rojene Godec, brat Franka, Ru-dolpha, Josepha, Christine Novak, Louise Krusoe, Frances Adamczak, Molly Orlowe in Beverly Smith ter pokojnega Johna. Bil je član Društva Bled št. 20 ADZ. Pogreb bo v petek ob pol desetih dopoldne iz Fortunovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Mary Franz potoval po domači deželi, pa se pri tem držal vseh sredstev previdnosti. CHICAGO, 111. — Predsednik Ford je v torek zaprosil Kongres za dodatnih 13 milijonov dolarjev za vzdrževanje Secret Servicea, ki je od 1. oktobra prevzel tudi dolžnost varovanja najavljenih demokratskih predsedniških kandidatov. Prvotne je bilo varovanje teh predvideno s 1. januarjem 1976, pa je bilo začeto preje zaradi nedavnih poskusov umora predsedni- V Manor Case negovališču je I ka Forda v-Kaliforniji, po dolgi bolezni umrla 78 let j Gerald R. Ford je dejal, da bo stara Mary Franz s 16304 Hunt- j ge dalje potoval po raznih kra-mere Avenue, roj. Franz v pri- j jih naše širne dežele in vzdrže-morkem delu Slovenije, od ko- ! vai stik z volivci, pa obljubil, der je prišla v ZDA leta 1920, da se bo pri tem držal vseh do-vdova po možu Josephu, umrlem ; ločil varnosti in previdnosti. V leta 1954, mati pok. Rudolpha, j hotelu Conrad Hilton je na ve-Raymonda, tašča Anne, 2-krat1 stara mati, sestra Celca Franza (Kan.) in Amelie Lozcak (Jug.), pred upokojitvijo zaposlena pri Guarantee Specialisties Co. Bila je članica SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na Kalvarijo. Josephine Šušteršič Na svojem dornu je včeraj zjutraj umrla po dolgi in težki bolezni 88 let stara Josephine Šušteršič s 395 E. 161 St., rojena Krže v Globelji pri Sodražici, od koder je prišla v ZDA leta 1905, vdova po 1. 1955 umrlem možu Josephu, mati Josephine Turner, pok. Josepha, pok. Johna, Mrs. Frank (Frances) Mohorič, Mrs. Joseph (Rose) Infalvi, pok. Franka, Victorja in Victorie. 16-krat stara mati, 22-krat prastara mati, sestra pok. Josepha Kržeta in štirih sestra, ki so umrle v starem kraju. Pokojna je bila ustanovna članica fare Marije Vnebovzete in tamkajšnjega Oltarnega društva, Marijine legije, Društva Kras št. 8 ADZ, SNPJ št. 53, SŽZ št. 10 in Demokratskega kluba 32. var-de. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.15, nato na pokopališče sv. Pavla. Joseph F. Lozar V torek je nenadno umrl v St. Alexis bolnišnici 46 let stari Joseph F. Lozar, zaposlen v Public Hall kot odrski pomočnik, mož Juanite, oče Josepha Jr. in Randalla, sin pok. Josepha in Antonie, roj. Rojc, brat Dolores Palette in Roberta. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v soboto ob 9., v cerkev sv. Janeza Nepomuka ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. čerji za republikance predsednik povedal, da je “veliko poslušal” in se razgovarjal s “prijatelji in sodržavljani”, kar je končno bistveni del naloge predsednika ZDA. Prošnjo za dodatna sredstva je predložil Kongresu v imenu predsednika direktor urada ze proračun in upravo James T. Lynn v torek popoldne, predno je predsednik odletel na dvodnevno pot v Chicago in Oma-hc. V Chicagu je predsednikovo letalo pristalo na vojaškem delu letališča, nakar se je predsednik odpeljal v hotel v avtomobilu. Avtomobilska kolona s predsednikom je bila za kratek čas zadržana zaradi velikega prometa, pa je cilj dosegla brez drugih motenj. Pred glavnim vhodom v hotel je predsednika čakalo par tisoč ljudi, on pa se jih je ognil in stopil v hotel pri zadnjih vratih. ški deželi, preteklo nedeljo so socialni demokrati dobili 49% glasov, 6% manj kot pred 4 leti. Kljub temu so ohranili v deželnem zboru večino 51 od 100 ljudskih zastopnikov. Najbolj so se okrepili liberalni demokrati, ki so povečali število prejetih glasov od Ti na 13 C in dobili 13 poslancev. Krščanski demokrati so dobili 33'» (glasov, 1.5'» več kot pred 4 leti. ------o------ Castro ne bo opustil podpiranje gibanja za neodvisnost Portorika ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Fidel Castro je izjavil, da bo vztrajala Kuba pri podpiranju gibanja za neodvisnost Portorika, pa četudi si s tem poslabša možnosti za ureditev svojih odnosov do ZDA. ZDA so na stališču, da se je prebivalstvo Portorika na svobodnih volitvah odločilo za o-hranitev povezave z njimi in da separatistično gibanje nima nobene širše podpore na otoku. Podpiranje tega gibanja iz tujine smatrajo za vmešavanje v notranje zadeve ZDA. Norveška omejila črpanje peiroleja Predsednik v la d e Trygve Bratteli se je odločil za trdno omejitev črpanja petroleja izpod morja, da bi ne rušilo sedanjega družbenega reda. OSLO, Norv. — Norveška bo postala naj večja izvoznica olja v Evropi, pa je odločena črpanje omejiti v taki meri, da to ne bo spravljalo v nevarnost sedanji družbeni in gospodarski red. “Ce bi povečano črpanje olja izpod morja privabilo Norvežane iz industrije v malih mestih na Severu na gospodarsko uspevajoči Jug, če bi dohodki od olja spravili v nered gospodarstvo in stari red življenja, bi bila to strašna nesreča za vso deželo, PINKNEY IN PERK SE POMERITA V NOVEMBRU Pri primarnih volitvalh za župana Clevelanda sta zmagala v torek A. Pinkney, demokrat, in R. J. Perk, republikanec. Za Pinkneyja so glasovali v glavnem črnci, za Perka pa beli volivci. Ostali županski kandidati so dobili sorazmerno malo glasov, pa vendar toliko, da je dobil Pinkney nekaj več glasov kot Perk. CLEVELAND, O. — Pri primarnih volitvah v torek je bila udeležba sorazmerno majhna, nekaj manjša od one, ki so jo napovedovali. Zanimivo je, da je bila tokrat udeležba v var-dah, kjer prevladujejo črni nekaj večja od one v vardah, z belo večino. Črnih volivcev se je u-deležilo volitev 46.5'%, belih pa le 41.5'». Arnold R. Pinkney je dobil skupno 48,168 glasov, Ralph J. Perk 44,310, P. Swee- XYcilJDJ. 1 U. X CXIV a. . vv je dejal predsednik vlade Tryg- ney io,674, J. F. Dickerson 8.873, 'j. Pirincin (socialist) 1,721, R. Ford odprl novo poslopje FBI WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je v torek odprl novo poslopje FBI, ki so ga gradili Evropska komunistična konferenca negotova BERLIN. Nem. — V Vzhodnem Berlinu bi se morala po načrtu vršiti letošnje poletje konferenca voditeljev komunističnih partij v Evropi. Zaradi odpora jugoslovanske, romunske in italijanske partije ni bilo mogoče določiti doslej ne datuma konference in ne njenega dnevnega reda. Tako je sama konferenca postala negotova, ko se nekatere partije odločno upirajo sovjetskemu predlogu, da naj bi konferenca obsodila kitajsko partijo in sklenila enotno stališče evropskih partij do nje. >' ---- ' ■■ ------- 1 ..... ve Bratteli. V tej dejželi je gotov zeleni val, sen mirnega življenja na deželi. Prišlo bo do velikih sprememb, do globokih sprememb v norveškem načinu življenja, toda jaz mislim, da ljudje vedo, kaj hočejo. Zavedajo se možnosti in nevarnosti, je razlagal 65 let stari predsednik vlade. Norveška bo letos načrpala po vsem sodeč okoli 9 milijonov ton olja, to je toliko, kot ga sama potrebuje. Prihodnje leto mislijo črpanje povečati na 25 milijonov ton nato pa postopno to dvigniti v začetek prihodnjega desetletja na okoli 90 milijonov ton, torej 10-krat več, kot ga doma potrebujejo. Pri tej množini hočejo nato ostati za dolgo, dolgo dobo, za “najmanj sto let”, kot je dejal T. Bratteli. Olje bo predstavljalo nekako 15% celotnega narodnega produkta. Nekateri strokovnjaki računajo, da so pod morjem vzdolž o-bale Norveške nahajališča olja. ki bi mogla biti obsežnejša in bogatejša od onih ob skem zalivu. 13 let in je stalo 126 milijonov dolarjev. B. Kay 1,241, A. R. Curry 820 in R. J. Bresnahan 590. Vsi demokratski kandidati so že pred volitvami sklenili, da bodo podprli tistega, ki bo dobil največ glasov. To je A. Pinkney in ta se je takoj lotil povezovanja demokratskih sil, ki bi mu naj pomagalo do zmage v novembru in z njo v mestno hišo. Eden od načelnikov demokratske stranke A. Garofoli je dejal, da je “gotov, da bo stranka na nek način podprla” Pinkneyja, ni pa o tem povedal nič točnega. Pinkney sam upa na zmago, če mu bo uspelo pritegniti ■in spraviti na volišča v novembru dovoljšnje število črnih volivcev in pridobiti vsaj 15%? belih. Malo dvoma je, da boder volitve v novembru potekale na rasnem temelju, črnega kandidata Pinkneyja bodo podpirali črni volivci, belega župana Perka pa beli. Sposobnosti obeh kandidatov bodo malo prihajale pri odločitvah v poštev. Ker je v Cle-Perzij velandu odnos prebivalstva nekako 38%; črnih proti 62% be- _______ _____ lih, more Pinkney prevladati le, — V ameriških gozdovih je če dobi podporo dela belih vo-preko 800 različnih vrst dreves, livcev. Če jih dobi 15% , kot ima LEVIČARSKA PROPAGANDA PROTI ŠPANIJI JE ŠIROKO RAZPREDENA IN VZTRAJNA Madrid odklonil proteste tujine MADRID, Sp. — Predsednik riade Carlos Arias Nevarro je v kratkem javnem govoru jezno odklonil proteste iz tujine proti izvršitvi smrtne obsodbe nad petimi teroristi preteklo soboto kot “neznosen napad na špansko suverenost”, kar je v nasprotju s helsinško listino. Včeraj je bilo veliko zborovanje v glavnem mestu v podporo Francovega režima, četrto take vrste od druge svetovne vojne sem. Vremenski prerok Oblačno in mrzlo, proti veče ■u postopna zjasnitev. Naj višja emperatura okoli 50 F (10 C) “Smrt fašizmu! Svobodo narodu!” je bilo geslo, ki so ga rojaki v Sloveniji poslušali iz dneva v dan v času druge svetovne vojne, zlasti še, ko se je tej pridružila komunistična revolucionarna vojna. Poziv stvarno ni bil nov, poznan je bil že iz španske državljanske vojne, v kateri so španski nacionalisti pod vodstvom gen. Franca s podporo tedanje fašistične Italije in nacistične Nemčije preprečili komunizmu, da bi se vsi-dral na španskih tleh, ko si je bil že skoraj gotov zmage. Gen. Franco je ostal izven bojujočih se strani v času druge svetovne vojne, v kateri sta bila njegova nekdanja podpornika Mussolini in Hitler premagana in uničena. Vesoljni komunistični svet in njegovi liberalni podporniki na Zahodu so se prizadevali na vse možne načine, da bi spodkopali Francov režim v Španiji. Ni jim uspelo do današnjega dne. Kdo bi jim mogel zameriti, da jim je Francova Španija trn v peti? V dolgih letih izpred druge svetovne vojne, tekom te in no njej vodi komunistični svet široko propagando proti po Francovi Španiji vztrajno in dosledno. Pri tem uživa obsežno podporo liberalnih skupin po vsem svobodnem svetu. Te so se oprijele gesla “Smrt fašizmu!” in se redno odzivajo, kadar ga komunistična propaganda vrže med nje. Kdor je fašizem in njegovo nacistično zvrst v Hitlerjevi Nemčiji okusil, ve, kaj sta bila in prav gotovo nima za nju nobene naklonjenosti. Španski Francov režim se je, kot trdijo, tekom let unesel, pa je vendar ostal avtoritaren in obdržal vse bistvene znake fašističnega režima. Svobodnemu svetu je nesprejemljiv, prav posebno še socialističnim vladam v Evropi. Trpijo ga, ker ga ne morejo brez u-porabe sile odstraniti, omejujejo pa svoje zveze z njim na najmanjši obseg. Španija zaradi Franca ne more v NATO in seveda tudi ne v Evropsko gospodarsko skupnost. ZDA so jo vključile v skupno obrambo svobodnega sveta s posebnim vojaškim dogovorom, ki je pretekli teden potekel, pa je sporazum o njegovi obnovi bil prav te dni dosežen težavnih in dolgotrajnih pogajanjih, pritiskih in zahtevah. V Španiji so skupine, ki se borijo proti obstoječemu režimu kot za svoje posebne narodne pravice, ki jih jim ta režim odreka od vsega po-četka. Večje število teh na sprotnikov režima se je zapletlo v nasilja, pri katerih je prišlo do streljanja in smrti. Nekateri od teh so bili prijeti in obtoženi umora varnostnih državnih organov. Pretekli mesec jih je bilo 11 obsojenih na smrt. Predsednik Francoje 6 od teh pomilostil, 5 pa jih je pustil preteklo soboto ustreliti kljub protestom in prošnjam, med njimi ponovnim prošnjam papež e Pavla VI. Izvršitev smrtne obsodbe v Španiji je sprožila vrsto protestov, demonstracij in izgredov. Tako so v Lizboni de-monstrantje pod v o d s t vom komunistov vdrli v poslopje španskega poslaništva, iz katerega je bilo osobje poklicano nekaj dni preje domov v Španijo, ter uničili, kolikor so le mogli, nata pa ga zažgali. Evropska gospodarska skupnost je v znak protesta odpovedala svoj dogovor s Špani- jo in jo s tem brez dvoma gospodarsko močno zadela, saj je večji del španskega izvoza usmerjan tja in od tam prihaja, večji del vsega uvoženega blaga v Španijo. Ko bere človek poročila o protišpanskih demonstracijah in protestih, se mora nehote zamisliti in vprašati, zakaj ni takih demonstracij in protestov proti nasiljem v komunističnih državah? Ni treba velikb razmišljanji, da ugotovimo pristranost in hinavščino liberalnih voditeljev javnih občil po vst-m svetu, pristranost in hinavščino raznih socialističnih vlad, ki se odločno zavzemajo za svobodo v Španiji, pa ne najdejo nobene besede za obsodbo nasilja in v podporo svobode v komunističnih državah. Če so res ti ljudje tako navdušeni za svobodo, kot se delajo, bi morali nastopati predvsem za obrambo te pred komunisti, ki so močni, saj je pod njihovo oblastjo dober del sveta, med tem ko je fašizem omejen na Španijo, če ne vpoštevamo nekaterih vojaških režimov v raznih delih sveta, ki kažejo nekaj znakov fašizma. baje v načrtu, bi dobil večino. Vprašanje je seveda, če mu bo to uspelo po slabih skušnjah, ki jih je prebivalstvo Clevelandu, v prvi vrsti seveda belo, imelo s prvim črnim županom Carlom Stokesom. Ni mogoče iti mimo dejstva, da imajo demokratje v mestu Clevelandu močno večino, kar bo koristilo Pinkneyju, republikanci pa so skromna manjšina, kar ne bo prehuda ovira Perku, ki si je pri preteklih volitvah znal zagotoviti redno pomoč narodnostnih skupin. Zadnje vesti MADRID, Šp. — Teroristi so v raznih delih mesta včeraj ustrelili tri policaje, enega pa težko ranili komaj par ur pred velikim manifestacijskim zborovanjem v podporu gen. Francu. BEIRUT, Lib. — Včeraj je prišlo do novih spopadov med muslimani in kristjani, v ka terih je bilo 16 mrtvih. Vladi se je posrečilo premirje zopet vzpostaviti. V letošnjem letu je v Libanonu v bojih med kristjani in muslimani bilo že okoli 6,000 mrtvih in ranjenih. ZDRUŽENI, NARODI, N.Y. — Pred glavno skupščino ZN je včeraj nastopil Idi Amin, predsednik Ugande, v vojaški uniformi okinčani z vseh vrst odlikovanji cd “dobrega strelca” dalje. Pozval je k uničenju Izraela in napadel tudi britansko politiko v Afriki. RIM, It. — Predsednik vlade Aldo Moro je v parlamentu sinoči objavil sporazum z Ju-goslovavijo, v katerem se Italija odreka coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, Jugoslavija pa ji priznava suvereniteto nad cono A s Trstom. WASHINGTON, D.C. — Naročila v tovarnah so v avgustu porastla za 2.3%, med tem ko so so zaloge blaga zmanjšale za 0.6%. OMAHA, I^eb. — Predsednik Ford je izrazil podporo za podaljšanje davčne olajšave za eno leto pod pogojem, da Kongres varčuje pri zveznih izdatkih. V Kongresu so se poleg demokratov izjavili za podaljšanje davčne olajševe posameznim davkoplačevalcem tudi republikanci. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je tudi Predstavniški dom izglasoval povišanje plač zveznim uslužbencem za 5%, kot je to priporočil predsednik Ford. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavna skupščna je sprejela polnomočja zastopnikov Izraela in s tem l\ončala kampanjo arabskih držav za izključitev Izraela. WASHINGTON, D.C. — Posebni odbor Doma za preiskovanje obveščevalnih služb je prišel do sporazuma s predsednikom Fordom o uporabi tajnega gradiva, ki ga je dobil od zvezne vlade. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Carniola Hive 293 TM ima svojo sejo v soboto, 4. oktobra ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, staro poslopje, članstvo vabljeno. Pobirali bodo tudi asesment. Prodaja peciva— Materinski klub fare sv. Vida priredi prodajo peciva to soboto od dveh do sedmih zvečer in to nedeljo od osmih zjutraj do enih popoldne v dvorani pod cerkvijo. Smrt v domovini— Joseph Dermasa, 1981 Arthur St. NW, Warren, Ohio 44485, je prejel žalostno sporočilo, da mu je 30. avgusta 1975 umrl brat Lojze, star 85 let, pokopan v Ljubljani. Zapustil je drugo ženo, prva mu je umrla pred več leti, sina, dve hčerki, brata Naceta v Ljubljani, Ludvika v Kanadi in Jožeta v Warrenu ter več pol bratov in eno pol sestro - redovnico v Ljubljani. Misijonska kartna zabava— Misijonski krožek sv. Frančiška Ksaverija št. 150 priredi kartno zabavo jutri, v petek ob pol osmih zvečer v šolski dvorani fare Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Veliko prijetne zabave in nagrade. Prostovoljna vstopnina. Vsi vabljeni! Svetovni popotnik— Knjiga “Svetovni popotnik” dr. A Kobala je zopet na razpolago v Slovenski pisarni v Baragovem domu na St. Clair Avenue. Tam je ta teden razstava slovenskih knjig odprta vsak dan od 6. do 8. zvečer, v soboto in nedeljo pa tudi od 10. dopoldne do 3. popoldne. Za pecivo prosijo— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo imelo v soboto in v nedeljo v šolski dvorani prodajo peciva in prosi svoje članice, pa tudi vse druge gospodinje, da naj pecivo po svojih možnostih prispevajo. Demonstracije In prolidemonslradje vznemirjajo Lizbono Ko levi čar ji demonstrirajo proti vladi, manifestirajo socialisti in ljudski demokrati v njeno podporo. LIZBONA, Port. — Skrajna levica je v ponedeljek skušala izvesti splošen protestni štrajk. ki pa ni posebno uspel, ker so socialisti nastopili proti njemu. Izvedla je tudi nekaj večjih demonstracij, ki pa so pokazale, da levičarji niso tako močni, kot bi radi pokazali. Ko je predsednik vlade Aze-vedo poslal vojake zasest v ponedeljek televizijske in radijske postaje, so Jsomunisti, ki so se teh postaj polastili v začetku revolucije, protestirali in demonstrirali. Vlada je vojake s postaj naslednji dan odpoklicala. V podporo vlade so socialisti in IjudskTdemokrati organizirali velike demonstracije v Lizboni in v Portu. Povečana bojevito st obeh strani, ki se kaže v demonstracijah in protidemonstracijah, je vzbudila zaskrbljenost, ,ker je očividno, da boj za bodočnost dežele še dolgo ni končan, morda še ni dosegel niti svojega viška, četudi ima država sedaj na čelu zmerno vlado z zastopniki političnih strank v sorazmerju njihove moči, ki so jo pokazale 'pri volitvah v ustavodajno j skupščino v preteklem aprilu. 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation rubnahed daily except Wed, Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NABOCNINA: a Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 sa 3 mesece ^ Knnado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAIS) AT CLEVELAND, OHIO No. 151 Thursday, Oct. 2, 1975 Poskusi umora predsednika ZDA povzročili splošno zaskrbljenost Ko je poskusu strela na predsednika Geralda R. Forda v Sacramento v Kaliforniji 5. septembra sledil strel v San Franciscu proti predsedniku komaj 17 dni kasneje, je bila vsa dežela zaprepaščena. Kako je to mogoče? Čemu streli na predsednika ZDA, še prav posebno na umirjenega, skromnega Geralda R. Forda? Kako to preprečiti v bodoče? so bila nekatera od vprašanj, ki so nam od tedaj pred očmi in so v obsežni javni razpravi. Lynette Fromme, mlado dekle, ki je našlo svoje pribežališče, ko se je sprlo s starši in pobegnilo od doma, pri Uharlesu Mansonu in postalo član njegove “družine”, je brez dvoma neuravnovešena zanešenka. Policija je za njo vedela in bi morala paziti na njo kot morebitno “nevarnost” za predsednika ZDA, ko je bi! ta napovedan v Sacra-mentu. Sara Jane Moore tudi ne spada med čisto normalne ženske. Obveščevalka FBI in nato sodelovalka pri raznih skupinah skrajnežev očividno ni bila uravnovešena oseba. Njeno različno predstavljanje, potvarjanje preteklosti in stanu bi moralo vzbuditi pozornost pri varuhih predsednika ZDA, ko je prihajal v San Francisco. Vzeli so ji en revolver, pa jo pustili izpod nadzora, da si je lahko oskrbela manj kot 24 ur pred predsednikovim prihodom v mesto drugega in iz njega ustrelila proti predsedniku Fordu. Sama je kasneje izjavila, da bi predsednika “dobila”, če bi imela v roki prvi revolver, ki so ga ji dan preje vzeli. Obe napadalki na predsednika Forda v Kaliforniji pretekli mesec spadata med neuravnovešene osebe, od katerih je možno pričakovati razna “iznenadenja”. Na žalost je v naši deželi na deset tisoče in nemara celo na milijone ljudi, ki so malo “čez les” in sposobni nepredvidenih dejanj, kadar jih življenje posebno pritisne ali kadar pridejo pod vpliv nasprotnikov obstoječega reda. Sara Jane Moore je dejala, da pride čas, ko je “mogoče protestirati proti sistemu le, če zagrabiš po revolverju”. Dober del javnosti se zavzema za prepoved lastovanja strelnega orožja, v prvi vrsti revolverjev, ki največkrat sluzijo za uboje in umore. Prepoved naj bi vzela to orožje iz rok nepoklicanih ali vsaj hudo otežila, da bi nepoklicani do njega prišli. Zagovorniki lastovanja orožja trdijo, da so upi na zmanjšanje števila zločinov s prepovedjo lastovanja strelnega orbžja prazni. Tega ne bodo imeli v rokah in v svojih domovih pošteni ljudje, ki niso nikomur nevarni, lopovi in ljudje s posebnimi cilji, naj bodo to že zagrizeni revolucionarji ali pa “neuravnovešenci”, pa si ga bodo znali preskrbeti. Kljub tem trditvam zagovornikov lastovanja strelnega orožja je treba priznati, da bi bila v slučaju prepovedi lastovanja strelnego orožja oskrba z njim težavnejša. Izpopolniti je treba predsednikovo varstvo, izjavljajo nekateri, ki pa ne predlagajo kakih posebno učinkovitih novih ukrepov. Drugi mislijo, da hodi predsednik preveč v javnost, da je hoja v množico vedno nevarna. Če že res mora v množico stiskat roke, naj tak nastop ne ho v naprej objavljen, da morebitni napadalci ne bodo imeli nobene priložnosti za pripravo. Večina javnosti je na stališču, da se predsednik ZDA ne more zabiti v Belo hišo in se popolnoma ločiti in ograditi pred javnostjo. Nekateri hočejo prodreti v globino vprašanja nasilja v naši deželi, v ogromno število ubojev in umorov, ki raste iz leta v leto. Mar je naš narod res narod nasilnikov? Na žalost je treba priznati, da je pri nas precej več nasilja, kot ga je drugod v svobodnih zahodnih deželah. Delno opravičilo za to je mogoče najti v naši preteklosti. Pomislimo samo na naselitev v tej deželi. Naseljenci so ponekod res ustvarili mirno sožitje s staronaseljenci — Indijanci, kot nam to priča zgodba o Zahvalnem dnevu v Ply-mouthu, toda večji del odnosi med prišleki in domačini niso bili dobri, ponovno je prihajalo med obojimi do spopadov in skoraj stalnega bojevanja- Beli prišleki so v neprestanih bojih z Indijanci te potisnili v odročne predele, katerih ostanki so sedanje rezervacije. Bojevanje je bilo torej nekaj vsakdanjega, nasilje in pobijanje skoraj običajno. Znan je rek “Najboljši Indijanec je mrtvi Indijanec”. Ponekod so jih v določenih dobah streljali že na pogled. Ko so beli naseljenci prodirali preko zemljine od Atlantika do Pacifika, je bilo organiziranje javnega reda in miru zelo počasno in skromno. Ljudje so si sami iskali pravico in strelno orožje je bilo sredstvo za njeno dosego. ‘To “iskanje pravice” iz onih dni gledamo iz dneva v dan na naših televizorjih. Otroci se z njimi seznanjajo, ko še niso zreli niti za otroški vrtec, nato pa jih televizija z njim hrani iz dneva v dan. Zločinske zgodbe predstavljajo obsežen del dnevnega programa televizije. Ko sem prvič zašel v družbo mladih Amerikancev in zaslišal nenadno “1 will kill you!” sem bil zaprepaščen. Skozi leta sem spoznal, da je to pri njih skoraj tako običajna grožnja kot pozdrav “Hi”. Skrajni čas je, da se naša družba resno posveti nujni potrebi izboljšanja vzgoje v družini, v šoli, v cerkvi in predvsem tudi na — televiziji. Dolga leta so naši vzgojitelji zagovarjali potrebo po čim večji svobodi, ker da je le v njej možen “pravilen razvoj osebnosti”, dolga leta so sodišča bolj varovala zločince pred kaznijo kot družbo pred njihovimi zločini. Čas je, da se vrnemo na zdravo, presku-šeno pot vzgoje ljudi v poštene, odgovorne člane družbe in da stopimo tistim, ki se zakonov ne marajo držati, trdo na prste. BESEDA IZ NARODA IZPDO ZVONA SV, ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. - (;LXXI.) — Za versko življenje je skrbela številna duhovščina. Prevzv. g. škof dr. Rožman je bil samo enkrat na obisku v taborišču. Angleži so ga na zahtevo Titovih oblasti internirali v Celovcu. Stanoval je na .škofiji, moral se je stalno javljati angleški poii; ciji, vse do takrat, dokler se mu ni posrečilo priti v ameriško cono, od koder je prišel v Cieve* land k svojemu prijatelju msgr. Johnu Omanu. Msgr. dr. Jože Jagodic, ki je urprl lansko leto na Tirolskem, je bil imenovan od papeža Pij a XII. za apostolskega delegata. Imel je vse pravice škofa. Njegovo področje so bila vsa taborišča Jugoslovanov v Avstriji. V taboriščih so slovenski gospodje skrbeli ne le za duhovni blagor slovenskih brezdomcev, ampak sd po vzgledu nekdanjega dela v domovini skrbeli tudi, da je bilo v tabo-1 stil za Slomškovo šolo, bo priče- in industrijo. Letos je prikazala v istem muzeju slovenske velikonočne običaje. Vse polno idej ima in jih zna s pomočjo svojih sc delavcev tudi uresničiti. Imata štiri otroke, skrbno vzgojene, ki zavzemajo odlične položaje. Peter je zdravnik v Washingto-nu in zelo upoštevan; dr. Andrej poučuje na kolegiju, Tomaž, ki ima tudi master degree, je učitelj, prav tako tudi hčerka Mojca. Naše iskrene čestitke z željo, da bi .v zdravju dočakala še zlati jubilej in še in še, dokler Bog da! * Poročila sta se gdč. Sandra Kaiser in g. Daniel Sitson. Nevesta je več let poučevala ns naši farni šoli. Mnogo sreče ir žegna božjega! * Slovenska sobotna šola pri Sv Štefanu, katero je p. Odilo kr- rišeni tiskarni natisnjenih več brošur, npr. o KA, slovenski katekizem, križev pot, ponatis raznih dr. Odarjevih in dr. Ušenič-nikovih priročnikov KA. Osnovana je bila Marijina kongregacija za dekleta, tudi KA. Sam sem sodeloval v KA precej dolgo, a sem pozneje odstopil. la z rednim poukom prvo soboto v oktobru, t. j. dne 4. oktobra. V nedeljo, 5. oktobra, pa bc slovesna otvoritvena maša, pc maši pa sestanek staršev in učiteljstvo v dvorani pod cerkvijc Starši, pripeljite svoje otroke in jih vpišite v to za obstoj sloven stva v fari zelo pomembno šolo Spoznal sem, da gre Ig preveč Vpisovanje bo v nedeljo po ma-tudi na politično področje. Kdor ^ v sPcdnji dvorani. Tudi zs ni bil z vsem srcem “naš” tudi najmanjše, t. j. za otroški -vrtec na tem področju in popolnoma bo letos poskrbljeno. Prav b soglašal z vodstvom SNO, ni bil ’ bilo, da bi odslej bila vsaka mia-dobrodošel. — Važno poglavje dinska maša veselo srečanje je taboriščna tiskarna. To je vo- dil slovenski salezijanec dr. Fr. Blatnik. Ogromno tiskovin šlo skozi tiskarske stroje. Ne smete misliti, da so tam imeli Linotype in ne vem kakšne tiskarske pripomočke, ki so se razvili od Guttenberga dalje. Bili so to navadni razmnoževalni aparati na matrice. Skoraj ne vem, kje bi začel, da bi opisal ves tisk, ki ga je uuedil in pripravil dr. Blatnik in je šel preko vseh taborišč, kjer so živeli slovenski begunci. Le nekaj naj jih navedem: Nedelja, verski list; Taboriščnik, Domovina v taborišču (bila je bolj tajna, ker Angleži niso dopuščali neugodnih vesti iz Titovine; Begunska' f mladina (Janko Mernik), Do-'