GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elan naša smučina LETNIK XIX ŠTEVILKA 4 15. APRIL 1980 OB ZAKLJUČKU SMUČARSKE SEZONE 1979/80 Finale letošnje sezone svetovnega pokala v alpskih disciplinah je potekalo v bližnjem avstrijskem centru Saal-hach pred številnimi tudi Elanovimi gledalci. Končana je za Elan daleč najuspešnejša zimska sezona, ki jo ho že po razpoložljivih tekmovanjih možno ponoviti ali preseči šele čez štiri leta na Olimpijskih igrah v Sarajevu. Po letošnji sezoni nihče več ne more prezreti Elana. Tudi v Saalbachu se je ponovila slika, ko so v zmagoviti vrsti prvih desetih stali kar štirje tekmovalci z Elanovimi smučmi. poprej pa precejkrat trije ali pa dva glavna med tremi na zmagovalnem odru: Stenmark in Križaj. Čeprav smo že pred letom trdili, da je hila značilnost tega tekmovanja prodor moške jugoslovanske vrste v svetovni vrh. je ta potrditev hila izražena v letošnjem letu s številnimi uspehi A vrste, kot tudi in poudarjeno močno s pionirsko vrsto. Oh vsej veliki športni smoli Križaja je ta vendarle dosegel v tej sezoni dva bleščeča vrha svoje kariere: prvo zmago v najtežjem slalomu v Wengnu pred Stenmarkom 20.januar- ja 1980 in skupno drugo mesto v slalomu na svetu v tej sezoni za Stenmarkom. Kako malo mu je ob teh dveh dosežkih manjkalo, da bi dosegel olimpijski bron - 2 stotinki sekunde — in za tretje mesto v seštevku za svetovni pokal ena sama točka ali. enako v poslednjem slalomu le 17 stotink sekunde, zgovorno priča o njegovi smoli. C'c pri tem upoštevamo, da Bojan vozi tehnično najbolj dovršeno, nam je vsem nekaj njegovih ponesrečenih nastopov, zlasti onega v olimpijskem slalomu še posebej žal. Toda pretehtajo njegovi uspehi, ki so ogromni. Tudi ostali -Jugoslovani so nas razveseljevali s svojimi nastopi. -Jugoslavija in Elan sta tudi letos dobila svojo mednarodno potrditev s svojimi tekmovalci in odličnim vodstvom reprezentance. Veliki zmagovalec alpskega smučanja je letos zopet Inge-mar Stenmark. Njegovih 52 zmag v svetovnem pokalu, približno polovica od vseh njegovih nastopov v tej konkurenci, slovite zaporedne serije zmag v eni ali drugi disciplini kljub n ep res ta n emu prilagaja n ju pravil zoper njega, potrjujejo, da čooveštvo zlepa ne bo dobilo tako izjemnega smučarja, ki bi tako prekašal svoje vrstnike. (Nadaljevanje na 2. strani) Najboljša na svetu v slalomu v sezoni 1979/80 (Nadaljevanje s 1. strani) go poškodba Stocka že pred začetkom tekmovanj za svetnimi pokat. Sigurno bi se ta namreč v kombinaciji vmeša! v borbo za prva tri mesta, če ne bi že kar pobral obe kombinaciji, kar praktično pomeni porazdelitev kombinacijskih točk med več konkurentov v prid Stenmarku, ki ga v obeh tehničnih disciplinah tako in tako ni bil sposoben nihče niti ogroziti. Ob veliki beri točk tudi za Elan. ki so ji prispevali svoje uspehe Stenmark. Križaj. Zeman. Strel. Kuralt. Sčifvenberg (prvič deseto mesto v smuku za svetovni pokal na Elanovih smučeh) ter Franko, se nam je za las izmuznil svetovni pokal in prvo mesto, prav tako pa tudi tretje mesto v istem tekmovanju ter tretje mesto za svetovno prvenstvo v kombinaciji. Tehtnica pa je bila kljub temu močno nagnjena na stran dosežkov. S spremenljivo srečo so nastopala tudi dekleta, vendar pa so tudi prispevala nekaj dobrih rezultatov k celoti. Vzpodbuden pri tem bi moral biti prodor zelo mladih tekmovalk v naš jugoslovanski vrh. Tudi v klasičnih disciplinah so tekmovalci na naših smučeh dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Čeprav moštveno ne moremo govoriti o dobrih jugoslovanskih nastopih in je bil olimpijski nastop v skokih celo pod lastnimi zmožnostmi, pa imamo vzpodbuden skakalni mladi rod. prav tako pa tudi nekaj enakih obetov pri tekih. Tu se počasi oblikujeta dve popolnoma ločeni skupini disciplin — tekmovalni teki in množični maratoni. Cas je dozorel. da bo moraI Elan obema disciplinama ločeno intenzivneje ponuditi svoje sodelovanje in s tem ti dve disciplini tudi hitreje širiti, torej napraviti korak dalje v svojem kompletiranem prodoru na svetovni trg. Naj ponovim: Elan je z dosežki tekmovalcev na njegovih smučeh zelo zadovoljen in vesel uspehov vsakega posameznika. Zahvaljujemo se vsaki tekmovalki in tekmovalcu, ki nam je zaupal in kjerkoli nastopal na naših smučeh, saj se je boril tudi za nas. Enaka priznanja zaslužijo tudi tisti, ki so skupaj s tekmovalci pripomogli k dobrim športnim rezultatom, začenši od konstruktorjev v razvoju do serviserjev na terenu. Elanov-ci smo hvaležni, da so se trudili in živeli za naš tako pomembni skupni uspeh. dipl. oec. DOLFE VOJSK pAN Olimpijski /lati medalji Zanj je bila pretekla sezona sigurno v celotni karieri najuspešnejša in tudi neponovljiva. Vsako leto je namreč višal odstotek zmag in v pretekli sezoni dosege! 70 r{ zmag v vseh svojih mednarodnih nastopih, med katerimi sta bili tudi obe olimpijski zmagi, ki sta tudi za Elan sila pomembni. Ti štejeta seveda največ pa tudi na jbolj siju je Ingemar želel. Ob tem je postal letos ponovno — po Garmischu 1978 — zopet v obeh disciplinah svetovni prvak. Letos torej uradno šest zlatih in ena srebrna medalja za Stenmarka. Ce prej zaradi drugačne pozornosti k drugim tekmova- njem v Ameriki Stenmarkova osebnost ni dosti pomenila, je z olimpijskimi nastopi popolnoma zasenčil popularnost drugih v celotni zgodovini smučanja tudi v ZDA in Kanadi. Stenmarku tako sploh ni več potrebna posebej seštevna zmaga v svetovnem pokalu, da bi bi/ priznan kot najboljši, saj zanj pričajo dejanske zmage, ko nastopa. Čeprav z minimalno razliko je v letošnjem tekmovanju Ingemar in s tem Elan svetovni pokaI izgubil praktično iz dveh razlogov: zaradi dveh tekem na disciplino. kolikor jih je bilo manj zaradi Olimpiade. še bolj pa je pomenila konec upov za zma- Tudi Jurij Vogelnik je vsaj malo pripomogel Ingemarju do dvojnega olimpijskega zlata Ocena svetovnega alpskega pokala 1979/80 Letošnji SP je bil za ELAN uspešen. Smučarji z našimi smučmi so dosegli 473 točk, kar nas uvršča na 3. mesto med tovarnami smuči, ki opremljajo tekmovalce. Manj uspešne so bile tekmovalke, ki so dosegle le 5 točk. Letos smo dočakali tudi prvo zmago jugoslovnskega smučarja na tekmi SP (Križaj—Wengen—slalom) in obe- nem najboljšo uvrstitev na O. I. vseh časov (Križaj — 4. Lake Placid —veleslalom). Lahko pa se ugotovi, da smo zopet izgubili SP (Stenmark). Torej je Stenmark že tretjič ob SP, čeprav je bil najboljši smučar sezone z 11-imi zmagami v SP in dvakratno zmago na O. I. Standardno formo so obdržali tudi ostali »ELAN-ov-ci«, kot so: Strel in Kuralt; ELAN RC smuči imajo svoj delež pri olimpijskih medaljah 2 NAŠA SMUČINA Franko je letos prvič dobil točke v SP. Ne smemo pozabiti Zemana Bohumirja iz ČSSR, ki je tretji najboljši smučar z našimi smučmi (za Stenmarkom in Križajem). Zanimivo pa je videti, kako so se letos ELAN-ovi smučarji (in s tem posredno ELAN) odrezali v tekmovanju za SP; celotne dosežke je bilo možno zbirati v nekaj tabel, ki prikazujejo — kje ELAN trenutno je v alpskem tekmovalnem smučanju napram ostalim tovarnam smuči in kako smo pridobili točke po posameznih tekmah v SP. Poleg tabel je naveden tudi podatek koliko tovarn sploh opremlja smučarje, ki so dobivali točke SP in koliko je v skupnem seštevku in v posameznih disciplinah ter v kombinaciji bilo neupoštevanih (brisanih) točk (podatek kaže na nekoliko nepravilno osnovo točkovanja v SP) in koliko je bilo uvrščenih smučarjev v SP (tistih, ki so dobili točke) — skupno in posamezno v disciplinah in v kombinaciji. c ELNSI SVETOVNI ALPSKI POKAL - 1979/80 1. Pregled osvojenih točk za SP na ELAN-ovih smučeh po vrstnem redu tekem. ELAN - v primerjavi z ostalimi tovarnami smuči: Tovarna Število točk Uvrsti- tev Štev. Štev. tekmov. točk na s točk. 1 tekm. Uvrsti- tev Štev. bris. točk Uvrsti- tev Število uvrstitev v deseter. Uvrstitev brez kombinacije ELAN 473 3. 7 67,5 3. 174 1. 40 (1 K) 39 2. AT0MIC 193 7 21 5. 15 (1 K) 14 5. BLIZZARD 88 2 18 7. 8 8 7.-9. DYNAMIC 50 2 5 (3 K) 2 12. DYNA£TAR 124 7 2 8. 12 (4 K) 8 7.-9. ERBACHER 15 1 1 K) 1 13.-16 FISCHER 512 2. 14 54 3. 41 (4 37 3. FREYRIE 12 1 1 1 13.-16 YAMAHA 52 4 6 (5 K) 1 13.-16 KAESTLE 394 4. 5 43 4. 33 (3 K) 30 4. KNEISSL 96 5 8 (5 K) 8 7.-9. K 2 209 3 20 6. 17 12 6. MAXEL 11 2 0 0 17. 0GASAKA 10 1 1 1 13.-16 R0SSIGN0L 835 1. 21 101 2. 67 (8 K) 59 1. SPALDING 112 5 8 (1 K) 7 10. V0LKL 23 1 3 3 11. Podatki v koloni 1 + 5 so točni samo za ELAN. Za ostale tovarne so relativni I Vrstni red______________ tovarn v SP Je nemogoče določiti od 4. mesta naprej, ker za 6 tekmovalcev ni točnih podatkov o tem, s katerimi smučmi tekmujejo. Uvrščenih Je 94 tekmovalcev. Brisanih Je 433 točk. Smučarji so tekmovali - dobili točke na smučeh iz 1? (O smučarskih tovarn. Podatki o tekmovalcih in smučeh,s katerini smučajo, so bili pridobljeni preko objav v tujih časopisih, TV in od serviserjev. 2. Svetovni pokal 1979/80 — uvrstitve smučarjev- ELAN-ovcev in ELAN v primerjavi z drugimi tovarnami smuči. 3. SLALOM 1979/80 -uvrstitve smučarjev-ELA-novcev in ELAN v primerjavi z drugimi tovarnami smuči. 4. VELESLALOM 1979/80 — uvrstitve smučarjev- ELAN-ovcev in ELAN v primerjavi z drugimi tovarnami smuči. 5. SMUK + KOMBINACIJA — ELAN-ovec in njegova uvrstitev. 1. Osvojene točke v SP - ALPINCI - ELAN Datum Kraj Discipl. toč.na tekmi vse točke pnznai točke 08.12.1979 Val d’Isere (FRA) VSL+K n 76 76 11.12.1979 Madonna di Camp.(ITA) SL 45 121 121 12.12.1979 >• (ITA) VSL 49 170 170 16.12.1979 Val Gardena (ITA) S 6 176 176 08.01.1980 Lenggries (ZRN) SL 29 205 205 13.01.1980 KitzbUhel (A) SL 15 220 220 20.01.1980 Wengen (Šv.) SL 48 268 268 21.01.1980 Adelboden (Šv.) VSL 41 309 309 27.01.1980 Chamoni* (FRA) SL 45 354 343 26.02.1980 Vaterville Valley(ZDA) VSL 12 366 355 27.02.1980 SL 44 410 373 01.03.1980 Mont Ste Anne (KAN.) VSL 56 466 424 08.03.1980 Oberstaufen (ZHN) VSL 29 495 438 10.03.1980 Cortina (ITA) SL 26 521 444 11.03.1980 (ITA) VSL 37 558 456 14.03.1980 Saalbach (A) VSL 53 611 473 15.03.1980 (A) SL 36 647 473 3. SLALOM: Uvrstitve naših tekmovalcev: 1. Ingemar Stenmark 125 2. Bojan Križaj 88 26.-2?. Bohumir Zeman 11 29.-30. Jože Kuralt 7 ( 38) ( 19) 63 30 2. §vetovni_|)okal_-_1222Z§0 Uvrstitev naših tekmovalcev: 2. Ingemar Stenmark 200 (128) 4. Bojan Križaj 131 ( 32) 23. Bohumir Zeman 51 ( 2) 25. Boris Strel 43 ( 12) 38.-40. Jože Kuralt 24 61.-62. Kune Safvenberg 14 68.-69. Jure Franko 10 Točke v oklepaju so brisane! Točke v oklepaju so brisane v slalomu, za oklepajem pa v skupnem seštevku SP. ELAN - v primerjavi z ostalimi tovarnami smuči: Tovarna št.točk v slalom uvrs-. titev št.tek. s točk. št.točk uvršna 1 tekm.titev št.brisanih toč.v sk.SP uvrs- št.bris. titev toč.v SL uvrs- titev št.uvr, med 10 . U' t; ELAN 231 2. 4 57,75 1. 93 1. 57 1. 16 2. AT0MIC 49 8. 2 24,5 6. 4 8. DYNASTAR 53 7. 5 10,6 10. 5 7. FISCHER 92 4. 4 23 7. 11 3. 3 3.-4. 8 4.-5 FREYRIE 12 10. 1 12 9. 1 10. -11 KASTLE 106 3. 2 53 2. 7 4. 9 3 K 2 83 6. 2 41,5 3. 6 5. 3 3.-4. 8 4.-5 MAXEL 7 12. 1 7 12. - 0GASAKA 10 11. 1 10 11. 1 10.-11 ROSSIGNOL 289 1. 10 28,9 5. 29 2. 9 2. 21 1. SPALDING 88 5. 3 29,3 4. 6 £ V0LKL 15 9. 1 15 8. 2 0 Uvrščenih je 36 tekmovalcev - slalomistov. Brisanih je 146 točk, glede na skupni seštevek SP. Smučarji so tekmovali - dobili točke na smučeh iz 12 tovarn smuči. n Smuk — uvrstitev tekmovalca na naših smučeh: 28. -29. točk Rune Safvenberg 6 Zadnji slalom v svetovnem pokalu 1979/80 Ingemarje va 5£zmaga <4-. VELESLALOM: J vrst itve_naših_tekmovalcev_ 1. Ingemar Stenmark 6. Bojan Križaj 8. Boris Strel 10. Bohumir Zeman 17--18. Jože Kuralt 23.-25. Jure Franko Točke v oklepaju so ‘brisanem za oklepajem pa v skupnem seštevku SP. ELAN - v primajavi z ostalimi tovarnami smuči: 125. ( W ) 65 56 ( 0 ) 2 50 ( 5 ) 12 42 ( 0 ) 2 17 ( 0 ) 0 10 ( 0 ) 0 veleslalomu hris. Tovarna št.točk v VSL uvrs- titev š t. t e km. s točkam. št.točk na 1 tekm. uvrs- titev št(ftočk v skup. SP ■ uvrstitev št.bris. uvrs-točk VSL titev ELAN 300 1. 6 50 1. 81 1. 45 1. ATOMIC 127 3. 4 31,75 5. 21 3- 9 3- BLIZZARD 35 7. 1 35 3. 7 5- 3 4. DTOAMIC 23 9. 1 23 8. 0 DYNASTAR 32 8. 1 32 4. 2 6.-7. ERBACHER 15 11. 1 15 10. 0 FISCHER 20 10. 3 6,66 12. 0 KASTLE 84 4. 2 42 2. 8 4. 2 5. K 2 51 5. 2 25,5 7. 2 6.-7. KNEISSL 37 6. 2 18,5 9. 0 MAXEL 4 14. 1 4 14. 0 ROSSIGNOL 273 2. 10 27,3 6. 60 2. 34 2. SPALDING 6 13. 1 6 13. 0 VOLKL 8 12. 1 8 11. 0 V smuku je bilo uvrščenih Ii4 smučarjev — smukačev. Brisanih je 94 točk, glede na skupni seštevek SP. Tekmovalci so tekmovali — dobili točke s smučmi iz najmanj 9 tovarn. Najuspešnejše tovarne: FISCHER, ROSSIGNOL in KASTLE (po številu osvojenih točk v SP — smuk). ELAN je na 9. mestu. Kombinacija — uvrstitev tekmovalca na naših smučeh: 19.21. Rune Safveberg 8 točk Uvrščenih je 26 kombinatorcev. Brisanih točk je 12. Smučarji so bili opremljeni s smučmi iz najmanj 10 tovarn. Najuspešnejše tovarne: ROSSIGNOL, K 2, FISCHER ELAN je na 9. mestu. (Podatek ni preverjen). tite 22 8 3 2 3 1 1 7 4 3 24 1 1 2. 3. 6. 8 9. 6.-8 10.-» 10.-15 4. 5- 6.-8 1. 10.-13 10.-» Uvrščenih 36 tekmovalcev - veleslalomistov, brisanih pa je 181 točk, glede na skupni seštevek v SP. Smučarji so tekmovali - dobili točke na smučeh iz 14 tovarn smuči. Ocena... Najuspešnejša tekmovalna sezona Sistematična vlaganja ELAN-a v tekmovalni šport — predvsem smučanje se nam bogato obrestuje. Zaključena je sezona, polna uspehov. Po vseh oblikah statistike ELAN iz leta v leto dosega boljše rezultate. Statistični podatki pa nikdar niso dejanski pokazatelj stanja. Ob upoštevanju določenih dejstev, katera so vkoreninjena v zakonitost oblikovanja predstave o proizvajalcu smuči pa lahko mirno trdimo, da so naši dosežki še znatno več vredni, kot to kažejo statistični prikazi. Sezono smo v ELAN-u pričakovali z negotovostjo. Neuspele priprave naše reprezentance v Argentini in Stenmarkova nesreča pri treningu smuka so nas močno skrbele. Ze uvodne tekme pa so pokazale, da so naši tekmovalci na sezono dobro pripravljeni in so skupaj s Stenmarkom na prvih tekmah dosegali izredne uspehe. Vrsta zmag v tekmah pred SP in odlične uvrstitve na samih tekmah za SP so potrdile visoko kakovost naših tekmovalcev. Jugoslovane so razglasili za novo smučarsko velesilo, kar Tone Vogrinec in naši tekmovalci odklanjajo. Zavedajo se sicer svojih moči in sposobnosti, vendar ostajajo realno na tleh, kar jim za naprej še daje velike možnosti napredovanja. Moč naše ekipe je v vzornih medsebojnih odnosih, katere je že pred leti izoblikoval Tone Vogrinec, sedaj pa Filip Gartner tako skrbno neguje. Ni slučaj, da je Borisu Strelu bilo bolj žal za Bojanovo zamujeno kolajno v veleslalomu, kot Bojanu samemu. Samo tako vzdušje, če ga bodo uspeli obdržati ob trdem delu, zagotavlja naši reprezentanci tudi perspektivne uspehe. Kaj bi rekli o Stenmarku? Človeku, ki je prinesel sloves smučem, sloves in spoštovanje našega dela po celem svetu ter tako tudi posredno priznanje naši domovini in ureditvi. Neštetokrat je v inozemskem tisku bilo poudarjeno, da Stenmark iz dežele klasičnega kapitalizma uspešno uporablja »komunistične« smuči. Vsa priznanja, ki smo jih po njegovi in naši zaslugi deležni, sploh nismo sposobni registrirati. Njegovi uspehi v letošnji sezoni so enkratni. Po podatkih nekega švedskega novinarja je v letošnji sezoni dosegel 68,8 % zmag od vseh nastopov, kar je enkratni dosežek. Vrsti rekordov, ki jih ima (število zmag za SP, število neprekinjenih zmag VSL itd.) je dodal še dve zlati kolajni na Olimpijskih igrah v Lake Placidu. Tudi letošnjo sezono je moralni zmagovalec SP. Bojan Križaj je svojo najuspešnejšo sezono kronal z največjim dosežkom našega tekmovalnega smučanja, to je zmago na Wengenskem slalomu — praktično najimenitnejšem slalomu SP. Celo sezono je bil v samem vrhu SL in VSL konkurence in tudi na 0. I. je dosegel dober rezultat. Osebno sem proti takim ocenjevalcem, ki Rojanov nastop ocenjujejo kot neuspeh, če bi pa za eno stotinko bil hitrejši, bi pa vso kritiko preusmerili v slavospeve. Srebrna kolajna v slalomu in odlična uvrstitev v skupnem seštevku sta to zimo Bojana naredila za najpopularnejšega Jugoslovana na Švedskem, Avstriji, Švici, Japonskem in še kje. Boris Strel je svoje pozicije v svetovni veleslalomski eliti močno utrdil, in sedaj samo še pričakujemo, da bo začel posegati tudi po kolajnah na tekmah za SP. Izredno se je poboljšal tudi v SL. Joža Kulalt verjetno sam ni zadovoljen z uspehi v slalomu, lahko pa je v celoti zadovoljen z dosežki pretekle sezone. Jurij Franko je predvsem s spektakularnim nastopom v Val d’Iseru in prvim tekom na O. I. opozoril svetovno javnost na sebe. Dober je bil tudi Janez Zib-ler, ki si je verjetno z uspehi zopet zagotovil mesto v A-re-prezentanci. Bohumir Zeman — naš poleg Stenmarka najboljši tuji smučar nas je zopet navdušil nad svojo izredno borbenostjo in z nastopi konec sezone že zopet dokazal, da bi z malo več poletnega treninga resno mešal štrene tekmovalcem v samem vrhu. Za nas je pomemben tudi njegov uspeh v smuku na O. I., ki mu je zagotovil 4. mesto v kombinaciji. Letošnjo sezono smo dobili tudi nekaj potrditev za naše smuk smuči — poleg tega, da je že Stenmark dokazal na treningih, da so hitre, je Rune Safvenberg osvojil tudi prvih 6 točk za SP. Z dosežki pri naših dekletih ne moremo biti zadovoljni, saj se kljub vsej pozornosti in sredstvom, ki jih vsi skupaj vlagamo, ne morejo rešiti pod-povprečnosti v veleslalomu in povprečnosti v slalomu. Zadeva je nekoliko boljša s švedskima tekmovalkama, od katerih kujemo še kako uvrstitev okoli 10. mesta. Pri mlajših kategorijah so jugoslovanski tekmovalci na mednarodnih tekmah zelo uspešni in mirno lahko rečemo da »material« za vrhunske tekmovalce že imamo — upamo, da jih bomo uspešno pripeljali tudi do seniorske konkurence. Na področju tekov in skokov ne moremo biti zadovoljni z dosežki, če jih kakorkoli primerjamo z alpskimi, drugače se pa kažejo pozitivni znaki sistematičnega dela, predvsem pri mladih tekmovalcih, to velja za jugoslo- vanske tekmovalce. Tudi tekmovalci z našimi nordijsk. smučmi niso dosegli vidnejših rezultatov, če izvzamem) Hassisa — lanskega zmag' ■-valca VASA teka, ki je tu li letos uspešno nastopal v rr a-ratonu. Od naših tekačev sta a-dovoljila Ivo Čarman in Iju-šan Duričič, od skakalcev pa najmlajši Ulaga, Bajc, Lotrič in Tepež. Za kvalitetnejši premik v skokih in tekih se Prevod članka iz časopisa SVENSKA DAGBLADET - 21. 2. 1980 Lake Placid — Ni samo Ingemar osvojil zlata v veleslalomu. Njegov proizvajalec smuči, jugoslovanski Elan, ga je prav tako osvojil. In še ga bo. »Osvojili smo zlato,« piše povsem pravilno na sedežu tovarne smuči v Main Street, Lake Placid. Mislijo medaljo, verjetno pa imajo v mislih povečano prodajo. Celo če povpraševanje po Elanovih smučeh zdaj daleč presega ponudbo. Ze takoj naslednji dan po Ingemarjevem triumfu so bili v švedskih časopisih in časopisih na kontinentu oglasi, ki so pripovedovali o povezavi med smučmi in nosilcem zlate medalje. Na smučarskem sejmu v Miinchnu je bil takoj v sredo prikaz o Ingemarjevi zlati medalji. Gre za denar za vse, proizvajalce, zveze in smučarje. To istočasno, ko je hinavščina na Olimpijskih igrah tako velika, da smučarji niti ne smejo sami sneti smuči. Lahko bi pokazali, na kateri znamki smuči tekmujejo. Težko je izmeriti, koliko pomeni Ingemarjevo zlato, toda osvojitev zlate medalje na Olimpijskih igrah je po vsem svetu zelo pomembna, pravi glavni direktor Elana Dolfe Vojsk, ki je prišel iz matične tovarne v Begunjah ravno pravočasno, da je videl Ingemarjevo zmago. Prodor tovarne smuči Elan na svetovno tržišče sovpada z Ingemarjevim prodorom, vendar pa najdemo njen izvor trideset let prej. Toda pojdimo po vrsti. Najprej izvor: bomo morali odločiti tako, da bomo nekaj več sredstev vložili v boljše tuje tekmovalce — saj je kakovost smuči primerna za doseganje vrhunskih rezultatov. Brez ozira na vedno večja sredstva, ki jih bomo vsled konkurence prisiljeni vlagati v tekmovalni šport, si takih uspehov, kot so bili v pretekli sezoni, ne bomo mogli trajno zagotoviti. mag peter Petriček Ko so se med II. svetovno vojno Titovi partizani v jugoslovanskih gozdovih borili proti Hitlerjevim nacistom, so potrebovali smuči in so čisto enostavno ustanovili majhno tovarno. V začetku sedemdesetih let ie generalni zastopnik za Švedsko Lars A Bengtsson prišel na misel, da bi med švedsko mladino populariziral Elanove smuči. 500 najbolj obetavnih alpskih smučarjev je dobilo smuči. Naslednje leto je smuči dobilo 100 smučarjev, naslednje 50, nato pa se je skupina skrčila na 25. Ingemar Stenmark je bil med temi petindvajsetimi. Že ko je bil star trinajst let, je smučal na teh smučeh in posredoval tovarni namige in mnenja o smučeh preko svojega očeta Erika. Zdelo se nam je malo prehudo, da hi poslušali trinajstletnika, toda kasneje smo spoznali, da so njegova stališča pametna, pravi Bengtsson. Še zelo mlad je Ingemar »razvijal proizvod«. In razvijal je naprej. Nedvomno je Ingemar Elanovi znamki pomenil največ. Ni več svetovnih asov, ki bi o Elanu govorili kot o deskah (Hans Hinterseer). Za takimi govoricami so bili konkurenčni prozvajalci. Nobeni majhni, novi tovarni naj ne bi bilo dovoljeno, da postane predrzna in konkurenčna. Hkrati so delali na tem, da bi Ingemarja kupili. Neuradno se je govorilo o milijonih. Tovarna smuči Elan je vložila mnogo dela v razvoj smuči za Ingemarja, vendar nočejo govoriti o nobenih »čudežnih smučeh«. Ingemarjeva pogodba poteče po tej sezoni. Začele se bodo govorice. Videli bomo, kaj se bo zgodilo. (TT^SvD) Poravnalni sveti v občini 2e več kot leto dni poravnalni sveti v naši občini uspešno opravljajo naloge, ki jih imajo kot ena izmed oblik delovanja samoupravnih sodišč, zlasti pri obravnavanju lažjih kaznivih dejanj in sporov med občani. Na območju naše občine deluje dvajset poravnalnih svetov v vseh krajevnih skupnostih. V minulem letu so skupaj obravnavali preko 96 zadev: kazniva dejanja zoper čast in dobro ime in kazniva dejanja lahke telesne poškodbe (39), premoženjsko pravne spore majhne vrednosti (12), odškodninske spore, mejne spore in služnosti, sosedske in druge spore. Šestinpetdeset primerov so zaključili s poravnavo, devetindvajset pa neuspešno. Vzpodbudno je, da je procent poravnav precej velik, prav tako pa so postopki pred poravnalnimi sveti zelo hitri, saj je večina zadev rešenih še v enem mesecu. Čeprav občani in krajani ter družbenopolitične organizacije še vse premalo poznajo delo in vlogo poravnalnih svetov je vzpodbudno, da so prav občani neposredno predlagali preko 34 % obravnavanih zadev. K pozitivnim rezultatom nedvomno prispevajo rešeni kadrovski in prostorski problemi. Le Kamna gorica in Stara Fužina se soočata s prostorskim problemom, v Mošnjah pa imajo težave pri administrativnih opravilih. Tudi odnos strank do poravnalnih svetov je korekten, saj se razen v Kropi nad sodelovanjem ne pritožujejo. Seveda je začetniških problemov še precej: predvsem se poravnalni sveti še premalo poslužujejo posvetovalne vloge sodišč, člani poni vnalnih svetov čutijo tudi potrebo po strokovnem izpopolnjevanju in ne nazadnje bi krajevne skupnosti potrebovale le za nadaljne učinkovit ) delo poravnalnih svetov nekaj proračunskih sredstev. Pa še tole. Poravnalne svete lahko oblikujejo tudi v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. SLci delavki ptaznik i&kcen& ceMilam® Zlat dež na smučeh Na podlagi določil 18. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v delovni orga- I. Iz namensko združenih sredstev, ki so na razpolago za letošnje leto, bodo na osnovi tega natečaja odobrena stanovanjska posojila delavcem za zadovoljitev njihovih stanovanjskih potreb. Skupni znesek sredstev namenjenih za posojila je določil delavski svet delovne organizacije z gospodarskim načrtom za leto 1980. II. Stanovanjska posojila bodo delavcem odobrena za graditev stanovanjskih hiš, za adaptacije stanovanjskih hiš in za nakup stanovanja v osebni lasti delavcev, pod pogoji samoupravnega sporazuma. Posojila za adaptacije oz. izboljšave stanovanjskih razmer delavcev bodo odobrena pod pogojem, da se pridobi nova stanovanjska površina oz. usposobi slabo ali neuporabno stanovanje za potrebe delavca in njegove družine. III. Najvišji znesek posojila za gradnjo stanovanjske hiše v letošnjem letu, bo določil delavski svet delovne organizacije, na prvi prihodnji seji, za adaptacijo oz. izboljšavo stanovanjskih prostorov je mogoče dobiti največ 1/3 vrednosti zneska za gradnjo, za nakup stanovanja pa je mogoče dobiti največ 50'? vrednosti stanovanja. IV. Letna obrestna mera za vsa stanovanjska posojila znaša 2 %. Odplačilni rok posojila za gradnjo in nakup stanovanja je lahko največ 20 let, odplačilni rok posojila za adaptacijo pa največ 7 let. Delavec je dolžan izkoristiti dolgoročno posojilo v dveh letih, z odplačevanjem pa nizaciji ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem in sklepa komisije za družbeni standard z dne i8. 3. 1980 objavljamo prične po enem letu od odobritve. V. Pravico pridobiti stanovanjsko posojilo ima delavec, ki poleg vrstnega reda, na podlagi prednostne liste, ki jo bo v skladu s pogoji in merili iz 9. oz. 12. člena samoupravnega sporazuma, sestavila posebna komisija, izpolnjuje še sledeče pogoje: 1. da nima v svoji lasti primernega vseljivega stanovanja ali stanovanjske hiše, razen če gre za posojilo za adaptacijo; 2. da delavec ali njegov zakonec nista imetnika stanovanjske pravice na njunim razmeram ustreznem stanovanju, razen če se je delavec zavezal, da bo v roku 5 let od odobritve posojila izpraznil stanovanje, ki ga zaseda, ker bo zgradil lastno stanovanjsko hišo, stanovanje pa prepustil v uporabo Elanu, s čimer bo omogočil, da ga bo ELAN lahko dodelil drugemu delavcu, ali če gre za zamenjavo stanovanja v skladu s tem samoupravnim sporazumom, oz. če delovna organizacija, ki je zakoncu Elanovega delavca dodelila stanovanje pristane, da se stanovanjski problem obeh zakoncev rešuje sporazumno med obema delovnima organizacijama z udeležbo delovne organizacije Elanovega zakonca; 3. da delavec ni že prej izkoristil dolgoročnega stanovanjskega posojila pri Elanu, 4. da predloži dokaz, da je kreditno sposoben, kar pomeni, da je njegov osebni dohodek tudi po odobrenem posojilu z mesečno anuiteto kredita obremenjen samo do 1/3, kar je v skladu z zakonom; 5. da predloži dokaz o lastništvu na zemljišču, na katerem bo gradil (zemljiškoknjižni izpisek), oz. na stavbi, ki jo bo adaptiral; 6. da predloži gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo pristojnega organa, da za nameravano adaptacijo oz. rekonstrukcijo gradbeno dovoljenje ni potrebno; 7. da predloži predračun za nameravana dela (tudi za adaptacijo); 8. da nameravana gradnja ni v nasprotju z delavčevimi stanovanjskimi potrebami; 9. da se zaveže ostati v delovnem razmerju pri Elanu najmanj polovico dobe, kolikor znaša doba vračanja posojila; 10. da se zaveže zavarovati napremičnino pri zavarovalnici in zavarovalno polico vinkulirati v korist Elana; Hil je ponedeljek. 18. 2. l.W0 zjutraj, ko smo se predstrvniki 10 KOOS Elan odpravili na obisk k družini Jerman na Primorsk o. Omenjeni Jermanovi so bili predstavljeni preko TV dnevnika in sicer kot revna hribovska družina, ki se le s težavo preživljajo iz meseca v mesec. Zaradi tega se je tudi sestal IO KOOS, kjer so člani sklenili, da bi družini podarili nekaj športnih rekvizitov. Odločili smo se za podaritev 1 par tek. smuči. I par alpskih, oboje z vezmi ter en kom. dvosedežnih sank. Tako nas je zatem vodila pot skozi Kranj. Škofjo Loko. Poljane Gorenjo vas. Hotavlje, kjer smo nato na vrhu hriba, ko se cesta prične spuščati proti Cerknem, zavili levo proti vasi Podlani-šče. Tako. ko smo zavili s ceste pa so se poslabšale tudi vozne razmere. Cesta — bolje povedano kolovoz, vse je bilo poledenelo, tako da smo bili prisiljeni na kolesa namonti-rati verige, ker bi drugače obstali. Po ca. 15 minut vožnje pa smo zagledali staro kmečko hišo s hlevom. Ob njej pa ie stala nova nedograjena enonadstropna. Še predno smo ustavili vozilo ter izstopili, sta nam že pritekla nasproti dva otroka, za katera smo kasneje zvedeli, da je mlajši Jožko star 2 leti. Janez pa 4. Ostalih osem pa ni bilo doma. Mati Angela, ki ima sedaj 40 let, nas je povabila v hišo. Začudeni smo se ogledovali okrog, saj kar nismo mogli verjeti, da v današnjem času še vedno tako živijo. Soba. v katero smo prišli, je velika, v kotu je bila postavljena miza. okoli pa stoli. V sobi je bila tudi kmečka peč. ki pa je oddajala zelo malo toplote, tako da nas je čez nekaj časa začelo zebsti. Gospodinja je povedala, da so ostali otroci v šoli (najstarejša ima 15 let) ter da se vrnejo šele popoldan. Tudi njen mož Franc je bil tega dne na delu v »ETA« Cerkno. Mati Angela nam je s ponosom kazala slike svojih hčera: 11. da namerava posojilo v skladu z namenom iz samoupravnega sporazuma uporabiti tako, da bo gradil hišo oz. kupil stanovanje na območju občine Radovljica do vključno Bohinjske Bele, ali Jesenic do vključno Hrušice, ali Kranja v naseljih Podbrezje do vključno Bistrice, ali približno enakih območjih okrog sedežev poslovnih enot v drugih republikah; 12. da navede v prošnji svoje stalno prebivališče, kjer tudi dejansko prebiva in pod pogojem, da ne prebiva brez pravnega naslova (da ni nasilno vseljen) v prostoru, ki se ne šteje za stanovanje. dipl. iur. Blaž Jakopič Irene. Alojzije. Stanislave. Frančiške in Ane, ter sinov; Marjana, Martina, Janeza in Jožeta. Povedala je. da se le s težavo preživljajo z očetovim osebnim dohodkom 11.000 din, od katerih je 4.800 din otroških dodatkov. Ko smo jo vprašali, čigava je nova hiša. nam je povedala, da so jo zgradili s posojilom 1.290.000 din, ki so ga dobili od Kmetijske zadruge za razvoj kmetijstva in kot posojilo iz potresnega sklada. Nato nam je pokazala, kako močno je potres poškodoval hišo. saj se je skozi razpoke v kotu celo videlo ven. Poudarila je. da je komisija hišo ocenila za rušen je, vendar potem ne bi imeli kje živeti. Prav tako nas je nekoliko stisnilo pri srcu. ko smo videli, da je najmlajši Joško oblečen le v puloverček ter žabe in tako skače čeprav čeprav se je temperatura približala ničli. Kljub temu pa je mati povedala, da njeni otroci niso nikoli bolni ter da jih pelje le na obvezna cepljenja. Tako nam je v prijetnem razgovoru čas hitro minil in kmalu smo se morali posloviti. Ko smo se poslavljali smo s pogledom še zadnjikrat obšli to domačijo in kar pri srcu nam je bilo nekam tesno, saj smo vsi pomislili, kako revno, a kljub temu srečno življenje živijo v teh hribovski vasici. Tiskanje spodnjih oblog smuči na novih napravah 6 NAŠA SMUČINA Natečaj za dodelitev stanovanjskih posojil 1980 Obisk pri družini Jerman Delegatsko vprašanje: ELAN 2000 DELEGATSKO VPRAŠANJE v zvezi s programom ELAN 2000 za zbor združenega dela SO Radovljica: DO ELAN Begunje se že več kot 2 leti ukvarja s problemom spremembe urbanističnega načrta Radovljica — Lesce—Begunje in S sprejemom zazidalnega načrta tovarne glede na svoje plane (dolgoročne) do leta 2000. Rešitev navedenega problema se pri pristojnih organih skupščine občine vleče že dolgo in nam vsiljuje občutek, da se odlaga brez utemeljene obrazložitve. V srednjeročnem planu občine Radovljica za obdobje 1981-85 je ELAN Begunje predviden kot eden nosilcev razvoja, do sedaj pa ni bil deležen nikakršne podpore od družbeno političnih skupnosti niti po hitrosti postopka reševanja problema 2000, niti po morebitni finančni plati podpiranja svojih projektov. Vprašujemo, zakaj tak odnos do ene vodilnih delovnih organizacij v občini? OBRAZLOŽITEV: V drugi polovici leta 1976, ko smo zaradi premajhnih kapacitet kotlovnice morali pričeti z načrtovanjem povečave le-te, smo za osnovo (vzeli) zahtevali podatke posameznih dejavnosti v ELANU (sedaj TOZD) o njihovih perspektivnih načrtih in prostorskih potrebah. Dogovorjeno je bilo, kako naj bi okvirno potekal razvoj posamezne dejavnosti in na katerem prostoru (v okviru ELAN-a) naj bi se ta (razvijala) širila. Zadali smo si nalogo, da je treba izdelati zazidalni načrt ELAN-a, ker smo se zavedali težav, ki nastopijo, kadar je treba na hitro in nujno zgraditi nek objekt in ga nenačrtno postaviti na lokacijo, za katero se kasneje ugotovi, da ni primerna. Za izdelavo zazidalnega načrta smo se dogovorili s Splošnim projektivnim birojem iz Ljubljane. Na podlagi zbranih potreb posameznih dejavnosti so nam naredili nekaj idejnih variant zazidave. Pri tem se je pokazalo, da bo na obstoječem zemljišču, ki je po veljavnem urbanističnem načrtu določen za ELAN, premalo prostora za vse potrebe, predvidene v srednjeročnem obdobju, kaj šele za perspektivo. Poleg tega je sedanja klinasta (trikotna) oblika zemljišča zelo neugodna za sodobno tehnološko in transportno reševanje proizvodnje. ELAN je bil (in je tudi še sedaj) na ta način pred dejstvom, ko se je treba odločiti ali se bo lahko razvijal in širil v Begunjah, ali bo moral iskati primerne lokacije za svoj razvoj drugje. Za ELAN bi bilo nedvomno najugodnejše, če se bi lahko širil v Begunjah, zato smo se skupno s projektanti odločili, da se pripravi tak predlog, ki bo to omogočil, t. j. s prestavitvijo ceste Lesce—Begunje proti zahodu. Na ta način bi dobili zemljišče bolj pravokotne oblike, v katerem bi se dalo bolj racionalno načrtovati moderno proizvodnjo. Ta predlog je bil na sestanku v ELAN-u dne 8.6. 1977 predložen in obravnavan s predstavniki SO Radovljica. Navzoči so bili tovariši: Pernuš, Podjed, Bezjak in Rozman. Za KS Begunje je bil navzoč tov. Pačnik. Predlog so razlagali in pojasnjevali projektanti SPB Z ELAN-ove strani pa so bili na sestanku navzoči člani strokovnega kolegija. Na predlog je bilo nekaj pripomb: poseganje na kmetijske površine, pravkar sprejet urbanistični načrt, ki ga bo treba spet spreminjati, zakrit pogled na Begunje, itd. Predstavnik KS pa je podprl naš predlog in bil mnenja, da bi se dalo s primerno arhitektonsko rešitvijo gradnje tovarne tudi to zadovoljivo urediti. V glavnem pa so se navzoči strinjali s pobudo ELAN-a, da je sploh začel z izdelavo dolgoročnega programa razvoja podjetja. Po tem sestanku je SPB začel z izdelavo programske študije razvoja ELAN-a 2000. V letu 1978, ko je bila študija gotova, smo nato začeli iskati potrebna soglasja in mnenja od KS Begunje in Kmetijsko-zemljiške skupnosti. Od obeh smo dobili po raznih urgencah odgovore šele v začetku leta 1979 (KS-april, Kmetijska skupnost —februar). Nato pa je bila vloga poslana še na IS SO Radovljica, (5. 3. 79) na katero do danes še nimamo nobenega odgovora. Zaradi tako dolgotrajnega postopka smo še vedno tam, kot smo bili leta 1976, t. j. brez zazidalnega načrta in to zato, ker ne dobimo definitivnega odgovora ali se bo ELAN lahko širil v Begunjah ali ne. Medtem ko se še vedno usklajujejo potrebe in podatki v zvezi s prostorskim planom in ko smo slišali že toliko negativnih mnenj v zvezi z našim predlogom, se je porodila ideja, da bi ELAN dobil za potrebni razvoj lokacijo izven območja matičnega podjetja. Kot smo zvedeli, za to obstojajo možnosti v Lescah. V ELAN-u je bilo o tem tudi že nekaj razprav in smo mnenja, da bi bil to le izhod v sili. Zavedamo se namreč, da bi bila gradnja novih objektov izven ELAN-a še enkrat dražja zaradi tega, ker bi morali na novo graditi tudi energetske in druge objekte za vzporedne dejavnosti (vzdrževanje itd.), ki jih v ELAN-u že imamo. Vprašanje je — to pa ho pokazal ekonomski izračun: ali bo proizvodnja Plastike, ki bi za selitev edina prišla v poštev, toliko rentabilna, da bi prenesla tako investicijo? RAZVOJ DOHODKOV: — obisk tov. Markelja in tov. Slivnika dne 16. 1. i980 v ELAN-u; — seja komisije IS SO Radovljica za urbanizem, gradb. in kom. zadeve dne 24. januarja 1980. S strani ELAN-a navzoča: Volčanšek, Čučnik; — 4.2.80 je bila seja IS SO Radovljica, ki je obravnavala predlog Komisije za urbanizem. Za ELAN navzoča: Petriček, Volčanšek. S te seje smo dobili sklepe, ki nam ne dajejo jamstva za hitro rešitev problema; — 5.2.80 sestanek med vodstvom občine in družbenopolitičnimi organizacijami ter predstavniki ELAN-a v ELAN-u; — 27.2.80 je po telefonu klical tov. Markel j in prosil naj naredimo sami vloge v zvezi s prejetimi sklepi IS na: 1. IS SO Radovljica, delovna skupina za prostorski plan 2. ZUB Bled 3. SO Radovljica, Komisija za varstvo okolja Vprašujemo, zakaj je ELAN-ova vloga po enajstih mesecih šele po urgencah prišla na dnevni red IS ter zakaj IS zahteva strokovno oceno idejnega projekta ELAN 2000, vsled spornih 3,5 ha zemljišča (IREL) — istočasno pa je za nekaj desetin milijardni projekt, na nekaj desetinah ha zemljišča (MURKA), upravni organ pripravljen celo sofinancirati iz proračuna, brez strokovne ekonomske ocene projekta (IREL). tgš&SL*. SLAN i Zaključek alpskega svetovnega pokala 1979/80 v Saalbachu Brat in sestra VVenzel iz Liec skih disciplinah 1979/80 Ena izmed Številnih Elanovih reklam v Saalbac hu Častni gostje v Saalbachu oh razglasitvi drugi od leve je avstijski predsednik re] desno Serge Lang Med osmimi najboljšimi kar štirje z Elanovimi smučmi Trije naši: z leve Zeman, Strel in Križaj Elanova reklama ob cilju v Saalbachu NAŠA SMUČINA 9 Ingemar pozorno opazuje Klanovo darilo hlanovi priznanji za dve prvi in eno drugo mesto v svetovnem pokalu ingemar naje Mladenu Ueliču. športnemu novinarju HTV Zagreb, avtogram na steklenico šampanjca ingemarju manovo priznanje za zlati medalji v slalomu in vele slalomu za svetovni pokal nojan sprejema Klanov poklon za srebrno medaljo v slalomu v svetovnem pokalu Ingemarjeva osvojena pokala v alpskem pokalu 1979/80 Saalbach HintergSed ^ Zaslužen oddih po zadn ji tekmi Stenmark, Steve Mahre. Popangelov albach Po zmagi v veleslalomu: Gaspoz. Stenmark. Knn Stenmark na vožnji paralelnega slaloma, kjer je izločil Steva Mahrea .Jugoslovanska ekipa »post rojena« pred Tonetom Vogrincem Izvolili smo nove samoupravne organe SKI- REZULTATI VOLITEV: I. DELAVSKI SVET 1. Kosmač Slavka '2. Šmit ran Mari ja • S. Bauman Erika 4. Gluhar Drago 5. Torok Jože 6. Jungič Dušan 7. Dolžan Francka 8. Bešter Marija 9. Bulovec Ivanka 10. Bertoncelj Metka II. A rh I vo 12. Terlikar Slavko IH. Metelko Marija TOZD Smuči 11. DELAVSKI SVET DO ELAN: 1. Todorovič Drago 2. Kozjek Jelka Kelih Jože 4. Kržišnik Lado r>. Mikič Lado 6. Polončič Marija 7. Legat Zdravko H. Oražem Rozalija 9. Finžgar Almira 10. Glohevnik Cilka 11 Pišič Kojo 12. Vovk Zvonimir 1.'!. Volčjak Slavko III. DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Štibelj Karel 2. Sever Anica 3. Lunar Zofija 4. Kraševec Jelka IV. DELAVSKO NADZORSTVO DO: I. Pohar Andrej 2. Fon Stanka 3. Možina Srečko 4. Kapus Stanislava V. DISCIPLINSKA KOMISIJA: 1. Blažič Janez 2. Knafelj Marjana Rupar Stane 4. Horvat Martin 5. Colja Franc :i()4 glasove 305 glasov 295 glasov 287 glasov 300 glasov 298 glasov 302 glasova 314 glasov 313 glasov 297 glasov 296 glasov 293 glasov 303 glasove 303 glasov 290 glasov 308 glasov 294 glasov 304 glasove 301 glas 306 glasov 288 glasov 296 glasov 285 glasov 275 glasov 285 glasov 301 glas 306 glasov 295 glasov 296 glasov 305 glasov V. DISCIPLINSKA KOMISIJA: 1. Triplat Pavel 116 glasov 2. Triplat Vinko 110 glasov 3. Horvat Martin 111 glasov 4. Colja Franc 110 glasov Vsi kandidati so dobili nad 50 7 glasov od vpisanih volilcev. s tem so tudi pravnomočno izvoljeni. Vsi kandidati so dobili nad 50 rf glsov od vpisanih volilcev. s tem so tudi pravnomočno izvoljeni. TOZD ŠPORTNA ORODJA REZULTATI VOLITEV: I. DS Golčman Anton Jagodic Stane Dolar Filip Tufer Silva Pogačar Franc Iskra Franc Leskovec Franc TOZD Športna orodja II. DELAVSKI SVET DO ELAN: 1. Benedičič Jože 2. Blažič Alojz 3. Metelko Jože 4. Rokvič Sonja 5. Hirci Marija 115 glasov 106,glasov 108 glasov 104 glasove 105 glasov 114 glasov 103 glasove 110 glasov 110 glasov 113 glasov 110 glasov 109 glasov TOZD PLASTIKA REZULTATI VOLITEV: 1. DELAVSKI SVET 1. 2. 3. 4. 5. 6. TOZD Plastika Peterman Pavel Vuzem Emilija Finžgar Bogdan Dijak Alojz Kolman Bojan Pajič Frančiška Brejc Janez II. DELAVSKI SVET DO ELAN: 1. Simac Ana Marija 2. Langus Mirjan 3. Resnik Stane III. DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Kos Marjan 2. Svetina Anton 3. Sodnik Peter IV. DELAVSKO NADZORSTVO DO ELAN: 1. Peterman Stane 2. Zrnič Katarina V. DISCIPLINSKA KOMISIJA: 1 66 glasov 64 glasov 59 glasov 64 glasov 66 glasov 54 glasov 60 glasov 60 glasov 63 glasov 62 glasov 60 glasov 65 glasov 63 glasov 64 glasov 63 glasov 302 glasova 293 glasov 297 glasov 304 glasove 288 glasov 280 glasov 277 glasov 263 glasov 238 glasov Hrustelj Lado 66 glasov 2. Eržen Stane 62 glasov 3. Horvat Martin 54 glasov 4. Colja Franc 56 glasov Vsi kandidati so dobili nad 50 rV glasov od vpisanih volilcev. s tem so tudi pravnomočno izvoljeni. Poleg zgoraj omenjenih kandidatov je dobil 1 glas tudi tov. Papler Valentin kot član v disciplinsko komisijo. TOZD TRGOVINA REZULTATI VOLITEV: TOZD Trgovina I. DELAVSKI SVET 1. Stošič Maja 2. Jovanovič Milovan 3. Bertoncelj Valentin 4. Arh Silva 5. Polončič Jelka 6. Balant Jože 7. Mutak Jadranko 8. Popovič Mirjana II. DELAVSKI SVET DO ELAN: 1. Potočnik Rozalija 2. Milovac Željko 3. Jovanovič Danica III. DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Vavpotič Minka 2. Dolar Milan 3. Kolman Barbara 4. Milovanovič Radivoje III. DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Justin Anton 2. Lapuh Andrej 3. Korbar Milena IV. DELAVSKO NADZORSTVO DO ELAN: 1. Hrast Oton 2. Cimprič Izidor IV. DELAVSKO NADZORSTVO DO ELAN: 118 glasov 1 Buršič Irena 112 glasov 2. Grad Jana 105 glasov 3. Cvetič Dragan V. DISCIPLINSKA KOMISIJA: 117 glasov 1 Podlipec Amalija 108 glasov 2. Jesenšek Vera 43 glasov 39 glasov 36 glasov 39 glasov 36 glasov 38 glasov 40 glasov 39 glasov 41 glasov 36 glasov 35 glasov 39 glasov 40 glasov 41 glasov 42 glasov 42 glasov 38 glasov 39 glasov 42 glasov 39 glasov 3. Jevtič Miodrag 39 glasov 4. Horvat Martin 38 glasov 5. Colja Franc 38 glasov Vsi kandidati so dobili nad 50 rl glasov od vpisanih volilcev, s tem so tudi pravnomočno izvoljeni. TOZD Inštitut REZULTATI VOLITEV: I. DS 1. Robič Andrej 2. Kokal j Rudi 3. Šolar Franc 4. Kokal j Božena 5. Krmpotič Nevenka (S. Peternel Janez 7. Mulej Ladislav II. I)S - DO ELAN: 1. Faladore Vinko 2. Stare Anton III. DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Pretnar Miha 2. Švab Franc 3. Ilc Juriča IV. DELAVSKO NADZORSTVO DO ELAN: 1. Finžgar Primož 2. Šiško Rajmund V. DISCIPLINSKA KOMISIJA: 1. Kozamernik Stane 2. Berce Jože 3. Horvat Martin 4. Col ja Franc ########,## TOZD Vzdrževanje REZULTATI VOLITEV: I. DELAVSKI SVET 1. Katrašnik Severin 2. Korošec Ciril 3. Leš Marica 4. Mohorič Franc 5. Ješe Janez 6. Cirin Dušan 7. Potočnik Pavel 8. Resman Pavel II. DELAVSKI SVET DO ELAN: 1. Stroj Zvone 2. Kapus Ciril 3. Golc Cveto III. DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Ferkolj Ivan 2. Gašperlin Janez 3. Kocjančič Slavko 4. Toman Slavko IV. DELAVSKO NADZORSTVO DO ELAN: 1. Palovšnik Albin 2. Finžgar Ivan 3. Selčan Vinko V. DISCIPLINSKA KOMISIJA: 1. Lavrič Karel 2. Marolt Jože 3. Verhunc Anton 4. Resman Franc 5. Horvat Martin ti. Colja Franc Vsi kandidati so dobili nad 50 r{ glasov od vpisanih tem so tudi pravnomočni izvoljeni. S######### 108 glasov 107 glasov 96 glasov 102 glasova 102 glasova 98 glasov 106 glasov 101 glas 105 glasov 101 glas 97 glasov 105 glasov 10.'! glasove 104 glasove 104 glasove 103 glasove 101 glas 101 glas 105 glasov 105 glasov 102 glasova 107 glasov 98 glasov 96 glasov volilcev, s REZULTATI VOLITEV: I. DELAVSKI SVET 1. Pohar Milan 2. Hegedič Lado 3. Polak Zofka Del. skupnost skupnih služb 4. Resman Andrej 5. Brejc Marko 6. Dragan Milka 7. Adžič Marija II 31 glasov 31 glasov 31 glasov 30 glasov 30 glasov 30 glasov 31 glasov 31 glasov 31 glasov 31 glasov 31 glasov 31 glasov 30 glasov 30 glasov 31 glasov 31 glasov 30 glasov 30 glasov DELAVSKI SVET DO ELAN: 1. K osel Tone 2. Korbar Maksimiljan 3. Mavec Rozalija 4. Djukič Milica 5. Štefelin 6. Peterman Franc 110 glasov 107 glasov 108 glasov 106 glasov 108 glasov 110 glasov 107 glasov 110 glasov 109 glasov 112 glasov III. DELAVSKO NADZORSTVO SKUPNIH SLUŽB: 1. Brejc Nuša 105 glasov 2. Kajdiž Milan 107 glasov 3. Ferjan Dušan no glasov 4. Dežman Jože l |() glasov 5. Rupar Marija 108 glasov IV. DELAVSKO NADZORSTVO DO ELAN: 1. Zupan Marija 2. Kersnik Janez V. DISCIPLINSKA KOMISIJA: !. Krmpotič Mladen 112 glasov 113 glasov 110 glasov 107 glasov 110 glasov 109 glasov 110 glasov Vsi kandidati so dobili nad 50 ri glasov od vpisanih volilcev. s tem so tudi pravnomočno izvoljeni. 2. Pfajfer Anica 3. Kočila Ivanka 4. Horvat Martin 5. C olja Franc Referendum v TOZD Smuči in Plastika uspel - ZA REFERENTA IZVOZA XIV. KATEGORIJA, JE OD 450 VPISANIH VOLILCEV GLASOVALO 268 - ALI 59,6 % 1. ZA KONSTRUKTORJA JADRALNIH LETAL XVI KATEGORIJA, JE OD 78 VPISANIH VOLILCEV GLASOVALO 65 VOLILCEV - ALI 83,3 %. 2. ZA STROJNEGA NANAŠALCA LAMINATOV VIII KATEGORIJA, JE OD 78 VPISANIH VOLILCEV GLASOVALO 64 VOLILCEV - ALI 82,0%. I J 110 glasov 110 glasov 109 glasov v. i s Slika je iz ameriškega časopisa MINNKAPOLIS TRIBUNE 18.11.1979 Športna rekreacija 1. Vloga gimnastičnih vaj med ostalimi zvrstmi telesnih vaj Različne Športne zvrsti (atletika, plavanje. Športne igre ipd.) več ali manj kompleksno učinkujejo na človekov organizem. Nasprotno od njih lahko z gimanstičnimi vajami lokaliziramo učinek posamezne vaje točno na določen sklep ali na določeno miSično skupino. Prav tako lahko pri gimanstičnih vaiah izredno natančno določamo velikost obremenitve pri vadbi. Zaradi teh lastnosti jih tudi uporabljajo Športniki, ki žele izboljSati posamezne pomanjkljivosti gibalnega aparata (gimnastične vaje moči, specialna gimnastika za posamezne Športne zvrsti), ali pa se uporabljajo v terapevtske namene, kadar je treba učinek točno lokalizirati (preventivna gimnastika, korektivna gimnastika). Glede vrednotenja gimnastičnih vaj dostikrat pretiravamo in jim prepisujemo vse mogoče učinke. Zato je treba vedeti, da z gimnastičnimi vajami vplivamo predvsem na gibalni aparat, zelo malo pa na srčno-žilni in dihalni sistem. Gimnastične vaje moči sicer delujejo ugodno na srce in dihala, vendar pa je to delovanje omejeno. Za omembe vreden učinek na srčno-žilni sistem moor biti vaja tako intenzivna, da izzove vsaj 150 srčnih utripov na minuto, trajati pa mora več kot 5 minut. Sele po preteku petih minut vadbe (pa do konca izvajanja) lahko govorimo o taki obremenitvi, ki zboljSuje adaptacijsko sposobnost srč-no-žilnega sistema. Nekatere gimnastične vaje ne izzovejo 150 srčnih utripov v minuti, druge pa zaradi relativno velikega napora ne trajajo dovolj časa. Za kompleksen vpliv na celotni organizem so torej potrebne Se druge aktivnosti, ki v večji meri obremenjujejo srce in dihala. Gimnastične vaje nikakor ne morejo zamenjati pospeSene hoje, hoje navkreber, smučanja, plavanja, kolesarjenja, teka in drugih. Prav gotovo pa velja, da bo tisti, ki redno in sistematično skrbi za svoj tniSični sistem, bolje telesno pripravljen za udejstvovanje v drugih Športno rekreativnih zvrsteh. Tudi različni shujševalni recepti z gimnastičnimi vajami v praksi niso zanesljivo potrjeni. Za zmanjšanje odvečne telesne teže so potrebne predvsem aktivnosti, ki zaradi svoje intenzivnosti izzovejo dolgotrajnejše znojenje in izgubo kalorij. Gimnastične vaje so lahko dostopne najSirSemu krogu ljudi, ker — ne zahtevajo posebnega tehničnega znanja kot npr. smučanje. Športne igre ipd., — vadeči ne potrebuje dragocenih Športnih rekvizitov, — za vadbo ni potrebna skupina ljudi kot npr. za Športne igre, — niso potrebni veliki vadbeni prostori in drugi Športni objekti. Res pa je, da gimnastične vaje niso preveč privlačne. 2. Razdelitev gimnastičnih vaj po načinu mišičnega dela Glede na način mišičnega dela ločimo: 1. Vaje za moč (krepilne vaje) — izotonične vaje dinam. vaje) — izometrične vaje (stat. vaje) 2. Vaje za gibljivost (raztezne vaje) 3. Vaje za sprostitev (sprostilne vaje) Ad. 1.) MiSica se krepi če se kontrahira (krči, napenja). Kontrahira se takrat, ko premaguje določen odpor. Če se mišična pripoja pri kontrakciji približujeta, govorimo i izotonični mišični kontrakciji. Če se miSična pripoja pri kontrakciji ne približujeta, govorimo o izometrični kontrakciji. Primer izometrične kon-trakcije: V leži na hrbtu vtaknemo noge pod nepomičen predmet (npr. pod omaro) in jih poizkuSamo dvigniti; pri tem se bodo kontrahirale trebuSne miSice in upogibalke stegna, ne da bi se tudi skrajšale. Ad. 2.) Gibljivost v sklepih povečujemo oz. ohranjamo, če raztezamo stabilizatorje sklepov (sklepno ovojnico ter miSice in vezi, ki potekajo preko sklepov). Ob tein velja poudariti, da gre pretirana gibljivost v sklepih na Škodo njihove trdnosti. Zato v procesu telesne vzgoje nikdar ne stremimo za ekstremno gibljivostjo. Ad. 3.) S sprostilnimi vajami navajamo živčno-miSični sistem na sposobnosti kontrolirane sprostitve. Le-ta po mnenju strokovnjakov prispevata k relaksaciji (počitek, oddih, sprostitev) preje aktivnega mišičnega tkiva. Sprostilne vaje vsebujejo: a) gibe pri katerih mišičevje pasivno spremlja gibanje, ki je povzročeno z drugo silo npr. silo teže. To so tisti gibi, kjer se posamezni deli telesa pasivno tresejo, nihajo ali padajo (omahnejo); b) gibe, pri katerih se miSice v ritmičnih presledkih minimalno kontrahirajo, nato pa začeti gib pasivno spremljajo (npr. nihanje z lehtmi). 3. Izbira vaj za posamezne vrste moči Spoznanja o moči so dan-danaSnji že tako poglobljena, da ne govorimo več samo o moči, temveč govorimo o različnih vrstah moči. Tako razlikujejo: Maksimalno moč, ki je največja moč, ki jo lahko določena miSica ali miSična skupina razvije in se najbolje odraža v maksimalni hoteni izotermični kontrakciji. Ta vrsta moči je najbolj značilna za dvigalce uteži in rokoborce. Hitra moč je lastnost določene miSice ali mišične skupine, da v hitri kontrakciji premaga relativno velik odpor. Če gre za enkratno hitro kontrak-cijo (skok, met), govorimo o eksplozivni moči. Ce gre za večkratno hitro kontrakcijo, govorimo o repetitivni hitri moči. Taka vrsta moči je značilna za Sprinterje. Gre torej za kombinacijo moči in hitrosti. Vzdržljivostna moč je sposobnost določene miSice ali miSične skupine, da se dolgo časa zoperstavlja relativno velikemu odporu. Gre torej za kombinacijo moči in vzdržljivosti. Za vsako vrsto moči zahtevamo specifične načine vadbe. Tako ločimo vaje za maksimalno moč, vaje za hitro moč in vaje za vzdržljivostno moč. Za grobo orientacijo se pri izbiri vaj za posamezne vrste moči poslužujemo sledečih kriterijev: Vaje za maksimalno moč so tiste, ki jih vadeči lahko ponovi največ 3—5 krat brez odmora. Vaje za hitro moč so tiste, ki jh vadeči lahko ponovi 10—15 krat v relativno hitrem tempu, ki ne pojenjuje in ob rlativno veliki obremenitvi. Vaje za vzdržljivostno moč so tiste, ki jih vadeči lahko ponovi največ 20—30 krat zapovrstjo. Če vajo lahko ponovi več kot 30 krat v 30. sekundah, taka vaja ne vpliva več na razvijanje moči. V prosecu treniranja se poslužujemo natančnejših kriterijev za izbiro vaj za posamezne vrste moči. Za splošni razvoj mišičevja uporabljamo vaje s srednjim Številom ponavljanj (8—10) ter z malo in srednjo obremenitvijo. Optimalen učinek ima tista vaja, ki jo nekdo lahko ponovi 8—10 krat, pri čemer so zadnji poizkusi izvedeni že z večjo ali manjšo težavo. Vadba maksimalne moči v določeni meri izboljšuje tudi hitro in vzdržljivostno moč. In obratno. Ta medsebojni vpliv je tem večji na čim nižji stopnji moči je vadeči. Pri vrhunskih športnikih je npr. to medsebojno delovanje izredno majhno in so zato potrebne specifične vaje moči. Pri rekreativni vadbi starejših dajemo prednost t. im. vajam za splošen razvoj mišičevja in vajam za vzdržljivostno moč. Zaradi možnosti poškodb in zaradi nesmotrnosti opuščamo vaje za hitro moč in vaje za maks. moč. Nekateri avtorji priporočajo izometrične vaje moči. V zvezi s tem je treba poudariti, da izometrične vaje vplivajo predvsem na maksimalno moč. Le-ta pa pri dinamičnem delu v vsakdanjem delu ne pride do izraza. Za zboljšanje dinamične aktivnosti so potrebne dinamične vaje. Izometrične vaje tudi nimajo zaželenega učinka na srčno-žilni in dihalni sistem. 4. Izbira gimnastičnih vaj za starejše ljudi a) Vadbene potrebe Če hočemo vaje pravilno izbirati, moramo najprej vedeti, kaj želimo z njimi doseči oz. kakšne so vadbene potrebe starejSega udeleženca rekreativne vadbe. V četrtem desetletju življenja prično Številni procesi staranja. Zelo očitno se prične pojavljati atrofija (zakrne-lost), oslabelost, sušenje) mišičnega tkiva. V mišicah nastanejo strukturne spremembe, katerih posledica je zmanjšanje njihove mase. Mišično tkivo atrofira in se zamenjuje z vezivnim. MiSičevje sedemdesetletnika se zaradi atrofije zmanjša za 40'?. Petinštirideset let stari ljudje imajo samo še 54—65 % tiste miSične moči, ki so jo imeli pri petindvajsetih letih. Vse miSice ne starijo istočasno. Mišice zadnje lože goleni starajo že pri Svečana otvoritev dvosedežnice OGORJKLICA na Jahorini 40. letih, mišice stegna pa pri 49. letih. Staranje mišičevja povzroča verižno reakcijo na drugih delih organizma, kajti »mišični sistem je akumulator energije in aktivator živčne, srčno-žilne in dihalne funkcije.« Kot posledica staranja mišičevja se zmanjšujejo procesi presnavljanja in oksidacije. Zato se po petintridesetem letu kaže močna potreba po vzdrževanju mišične mase in ohranjevanju optimalne mišične moči z namenom, da procese prezgodnjega staranja odložimo in zmanjšamo. S krepilnimi vajami preprečujemo prezgodnjo atrofijo mišičnega tkiva. Prav tako z njimi ohranjamo osnovni mišični tonus. Mišični tonus je prav tako eden od pokazateljev zdravja. Ohlapne mišice kažejo na slabo telesno zmogljivost. Sovjetski avtorji tudi ugotavljajo, da že načrtna devetmesečna vadba moči povzroči znižanje arterijskega krvnega pritiska in količino holesterina v krvi. Holesterin pa je, kot vemo, eden glavnih povzročiteljev kronanih obolenj. Z leti se zmanjša tudi elastičnost vezivnega in mišičnega tkiva, prično degenerativni procesi sklepnih hrustancev, zmanjša se gibljivost v sklepih. Še posebej velja omeniti zmanjšano elastičnost prsnega koša. Vse te nevšečnosti skušamo preprečevati z vajami za gibljivost (raztezne vaje). Ob vsem tem je treba poudariti, da so vsi pozitivni učinki gimnastičnih vaj proporcionalni gostoti vadbe in vloženemu trudu. Vadba enkrat tedensko najbrže ne bo pokazala preveč očitnih rezultatov. Večina avtorjev se ujema v priporočilu, naj bi bila vadba 2—3 krat tedensko, odvisno pač od treniranosti, starosti, predvsem pa od osebnega počutja posameznika. b) Izbira vaj Pri izbiri vaj moramo upoštevati vadbene potrebe. Ugotovili smo že, da se z leti človeku zmanjšajo mišična masa, mišična moč in gibljivost v sklepih. Zato se pri tej kategoriji občanov kaže potreba po ohranjevanju neke optimalne stopnje moči in gibljivosti. S topološkega vidika je treba skrbeti za gibljivost ramenskega sklepa, za gibljivost kolčnega sklepa in za gibljivost hrbtenice v vseh ravninah. Čim starejši je človek, bolj teži k sključeni drži. Hrbtne mišice se raztegnejo, trebušne pa postanejo ohlapne ali pa se pri ljudeh z velikim trebuhom — prekomerno raztegnejo. Osnovna gibalna potrebaje torej v krepitvi trebušnih mišic in pa hrbtnih, da bi preprečili ali pa vsaj omejili mlahavost trebušnih mišic in trebušasto ter prezgodnje formiranje starostne grbe. To pa tudi ugodno vpliva na delovanje dihalnih in prebavnih organov. Nič manj potrebna ni krepitev nog, saj želimo, da bi le-te človeku čim dlje uspešno služile. Razmerje med krepilnimi in razteznimi vajami naj bo približno 50:50. Zaradi zmanjšane elastičnosti vezivnega in mišičnega tkiva z ampitudo in hitrostjo gibov pri razteznih vajah ne smemo pretiravati. Vaje z večjimi bremeni niso priporočljive. Izogibamo se hitrih nenadnih gibov, prav tako tudi vaj, pri katerih pride do napenjanja in zadrževanja dihanja. Odsvetujemo nizek položaj glave. Izometričnih vaj ne uporabljamo. Boljše so dinamične vaje moči, s katerimi skušamo vsaj v manjšem obsegu obremeniti tudi srce, ožilje in dihala. Prednost imajo torej vaje repitivne moči (t. im. vaje za splošen razvoj mišičevja in vaje za vzdržijivostno moč). Vaje izvajamo v zmernem tempu in ne manj časa kot eno minuto. Glede dolgotrajnosti in intenzivnosti obremenitve so mnenja strokovnjakov še dokaj deljena. Prevladuje pa stališče, da so boljše dolgotrajnejše obremenitve manjše intenzivnosti kot kratkotrajne obremenitve večje intenzivnosti. Vsekakor pa je treba upoštevati individualnega počutja. Vaje morajo biti izbrane tako, da so po koordinacijski in težavnostni stopnji dostopne tudi gibalno manj izobraženemu udeležencu rekreativne vadbe. 5. Organizacijsko-metodične oblike posredovanja gimnastičnih vaj Gimnastične vaje lahko posredujemo na več načinov: a) Frontalno posredovanje. Vadeči izvajajo isti kompleks vaj, število ponavljanj vsake vaje je največkrat isto za vse vadeče, ne glede na njihove sposobnosti. Vadeči so lahko razporejeni v urejeni formaciji (četverostop, krog) ali pa v prostem razstopu. Ta način posredovanja gimnastičnih vaj je organizacijsko lažje izvedljiv, omogoča boljši pregled in lažje ugotavljanje in popravljanje napak. Slabosti tega načina so: neupoštevanje individualnih potreb in možnosti, ni načrtnega doziranja in postopnega progresivnega obremenjevanja organizma. Običajno ta način uporabljajo vaditelji, ki delajo »po liniji najmanjšega odpora«. h) Obhodna vadba. Na določenih mestih, postajah, ki so običajno razporejena po obodu vadbenega prostora, vadeči izvajajo določene vaje. Vadeči gredo individualno, po parih ali manjših skupinah s postaje na postajo in na vsaki opravijo določeno nalogo. Z vadbo tako nadaljujejo, dokler ne opravijo vseh nalog na vseh postajah. Vse postaje imenujemo krog. Vadeči običajno opravijo dva kroga. Pri vadbi vadeči uporabljajo posebne kartončke, kamor si zapisujejo število ponovitev posamezne vaje. Obstajajo različne variante obhodne vadbe. Ta metoda posredovanja gimnastičnih vaj upošteva načelo individualnega doziranja (nekateri načini obhodne vadbe bolj, drugi manj,) in načelo načrtnega progresivnega obremenjevanja. Ne upošteva pa individualnih potreb, saj je izbor vaj za vse enak. c) Individualna vadba. Za ta način so potrebni izdelani normativi za posamezne kvalitete gibalnega +parata. Na osnovi testiranja in primerja- nja rezultatov z normativi vaditelj ugotovi slabost oz. vadbene potrebe vsakega posameznika in mu na njegov kartonček napiše program vadbe. Vsak posameznik ima torej svoj program vadbe, ki upošteva njegove individualne potrebe. Če upoštevamo še zakonitost načrtnega programiranja progresivne obremenitve, je metoda izredno učinkovita. Od vaditelja zahteva precej dela. Običajno se uporablja v procesu športnega treniranja. P. F. .V Pozdravi, pozdravi, pozdravi, EDVARD MUNCH (1063- 1944) SELVPORTRETT. VED ^|Nj SELFPORTRAIT. BY THE MUNCH MUSE ET, OSLO ,Si, N AS.10M,” —X Ur -JK r-usfGifto r OR EK 1 V! G £IAU Die olvmjiia-tAamdtbaft von DeuUibland 0rii(5t von čcm ol^mpucbcM Spieleii 1980 ■vfr.r' f) & 1 aI l.l t. L a* s JK- 0RNSK010SVIK ParadUkullcn. OrrukMdavik Peradiskullena backrakord * oliki oingAngir frln och mad bvuonadmiret 1934 ck «*• ty'* ombyggnationarna 1906 34 matar, 1947 - 83,b mat« 1966 74,5 mataf (Antaro Hyv#rinanl 1966 77 mater (Lar* Grini) 1978 83 mataf (Lannart Ellmaal SM I backhoppnmg har arrangatau I ParadiakuMan 1927, 1937. 1960, 1960 1979, 1966 acangaradae Svanaka Skidapalen och 1980 VM 16r juntofat 10 -03- svirige 130 <........................................ t/ /u-