Prezzo - Cena Lir 0.50
Poštnina plačano v gotovini Spedizione in abbonamento postale
Stev. 90	V	Ljubi jani, v sredo, 21. aprila 1943-XXI	Leto	Vlil.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega § Urednlttvo in apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concessionaria escluviva per la pnbblicitd di provenienza italiana izvora: (Jnione Pnbblicitd Italiana & A. Milano.	= Reda/ione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiaoa. §	ed	estera;	L)	d	ione	Pubblicitd	Italiana	&	A-	Milano.
Vojno poročilo št. 1060
Silovit topniški ogenj na vsem tunizijskem
■ IIVV
bojiscn
Krajevni napadi odbiti — 14 letal zbitih — Potopitev nasprotnikove podmornice
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1000 pravi:
Po vsem tunizijskem 1> o j i S f u je bil silovit topniški ogenj. Krajevni napadi nasprotnikovih oddelkov so bil odbiti.
Nasprotno si letalstvo je zelo močno delovalo. Naše je bombardiralo v dnevnih in nočnih nastopih cilje po nasprotnikovem zaledju. Kaže, da so nemški lovci zbili 13 strojev.
Pri nasprotnikovem napadu na La Spezio je bilo 8 mrtvih in 50 ranjenih. Eno nasprotnikovo letalo je bilo sestreljeno.
Na Tirenskem morju je neka naša protipodmorniška edinica pod poveljstvom podporočnika bojne ladje Ricconanni Renata po dolgem preganjanju potopila eno nasprotnikovo podmornico.
Na zahodnem Kavkazu so se razvneli
V ■■	■	|
žilavi boji
Hudi spopadi južno od Novorosijska - Na drugih odsekih mirno - V treh dneh uničenih 178 sovjetskih letal - Ogorčeni boji za višinske postojanke
na tuniškem bojišču
Hitlerjev glavni stnn, 21. aprila Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole ured-no vojno poročilo:
Južno od Novorosijska trajajo budi boji, v katere je letalstvo ponovno poseglo z močnimi silami. Ob zahodni kavkaški obali so bojna letala potopila sovjetski hitri čoln in poškodovala tri ladje.
Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo o neznatnem bojnem delovanju.
V času od 16. do 19. aprila je bilo uničenih 178 sovjetskih letal, od katerih so jih •ianio finski lovci sestrelili 22. V istem času je bilo izgubljenih 11 nemških letal.
I Krajevni napadi sovražnika na višinske postojanke tuniškega zahodnega bojišča so bili zavrnjeni. Na ostalih bojnih odsekih je bilo samo živahno obojestransko delovanje topništva o in oglednih Mkov.
Slovesen sprejem prvih zamenjanih italijanskih ujetnikov-ranjencev v Lizboni
San Sebastian, 21. aprila, s. V San Sebastian sta prispela dva bolniška vlaka, s katerima se je pripeljalo 329 italijanskih pohabljencev in ranjencev iz Anglije. K sprejemu teh, s slavo ovenčanih italijanskih vojakov, so prišli na železniško postajo a; istolski nuncij, italijanski podkonzul Marino, nadzornik fašijev Di San Marzano z zastopstvom madridskega fašija, zastopnik italijanskega vojaškega odposlanstva, mnogo fašistinj iz Madrida in vsi v San Sebastjanu živeči Italijani, ki so pohabljencem in ranjencem priredili bratski in ganljiv sprejem ter jim dali okrepčil in daril. K sprejemu so prišli tudi zastopniki Španskih oblasti, ki so italijanskim ranjencem posvetili toplo pozornost.
Ranjeni in pohabljeni Italijani so izrekli ve-
Rim. 21. aprila, s. Umik s Črte Shott (Nadi el Akarit), na	sedanjo	črto	pri Enfidavilleu	je dovolil silam	osi, da	so	se razvrstile	v	strnjen
6klop, ki se bo branil do skrajnosti. Ta preureditev je bila mogoča edino zaradi premikov naših čet in zaradi bojne sposobnosti zaščitnih odri ov. Ves umik je potekel v znamenju neprestanih naporov Angležev in Amerikancev, da bi 6e zaril med naše premikajoče se divizije ter znamenju o neprestanih naših prizadevanjih, da bi jili ustavili in zadržali.
6.	aprila zjutraj je nasprotnik po zelo živahnem letalskem delovanju in po močni topniški pripravi s pehoto in oklepniki napadel divizijo 3-Spezia« in	»Pištola«	in	posrečilo se	mu	je zasesti Gebel	Rumana	in	nekaj drugih	postojank.
Kmalu nato se je nasprotniku po močnem napadu na divizijo »Trieste« posrečilo vdreti v našo črto. Preprečiti je bilo treba raztrganje naših vrst in zato je bil zapovedan protinapad, ki je pripeljal do ponovne osvojitve Gebel Rumana in do omilitve sovražnikovega pritiska na vsem bojišču. Ko je bila zaradi nasprotnikovega pritiska z zahoda in jugozahoda in juga sklenjen umik, je imelo naše poveljstvo namen, da ne bo zadrževalo sil drugje kakor na črtah, primernih^ za obrambo, ter jih bo zbralo na vnaprej določeni črti pri Enfidavilleu in se s tem izognila, da bi čete prispele sem utrujene in razredčene.
Da bi se omogočil dolgi umik, je bilo potrebno naslednje: 1. Zadržati nasprotnika v čelnem napadu na črti od El Guettarja do Akarita. 2. Zadržati njegov obkoljevalni poskus na odseku pri Maknassiju. 3. Preprečiti poskus prodora med Picbonom in Fondukom v smeri proti Kairuanu.
Pritisk z juga in jugozahoda je postajal prenevaren zaradi združitve angleških in ameriških armad. Ta združitev je največ koristila osmi an-gliški armadi, ki je lahko izkoriščala za svojo preskrbo ceste in oporišča v Alžiriji. 7. aprila je tudi severni odsek doživel napadalni sunek. Tedaj je prišlo do umika 1. armade proti severu. Nasprotnik se je zagnal proti našim zaščitnicam in se mu je posrečilo doseči občuten napredek severno od Vadi Zarga in prispeti do Vadi Bumeda.
Predsednik norveške vlade Quisling pri Hitlerju na obisku
Berlin, 21. aprila, s. Obisk predsednika norveško vlade CJuislinga v Hitlerjevem glavnem stanu je sprožil obširen odmev v političnih krogih nemške prestolnice. Kakor poročajo, so posvetovanja trajala nekaj dni in je bila pri njih dosežena popolna istovetnost v pogledih na vsa vprašanja, ki se tičejo življenjskih koristi vse Evrope. S tem da je Norveška svoje prostovoljce uvrstila med oddelke, vojskujoče se na vzhodu, je, pravijo v Berlinu, dala dejanski prispevek za velikanski boj med narodi, ki se zdaj bije. Zmaga sil reda bo ustvarila pogoj za dosego tistih tvornih ciljev, ki jih omenja uradno poročilo o prisrčnem in važnem srečanju med Ducejem in Hitlerjem; ciljev, ki govore o sodelovanju vseh evropskih narodov na podlagi njihovih skupnih koristi in pravic.
selje, da se vračajo v Italijo, ter ganjenost nad navdušenim sprejemom, ki so jim ga priredili lizbonski in španski Italijani.
Po kratkem postanku sta vlaka odpeljala proti Irunu, od koder bosta nadaljevala pot v Italijo.
Bolniške ladje »New Foundland«, a katero se je 329 pohabljenih in ranjenih Italijanov pripeljalo iz Anglijo v Lizbono, ni dala na razpolago angleška vlada, pač pa neka velika zasebna paro-plovna družba, ki je verižila s prehrano, zakaj šlo je pri tem za trgovski posel. Italijanski častniki so se večkrat pritožili, a zaman, tako da je v zadnjih dveh dneh pred prihodom na evropska tla osemnajst častnilcov-zdravnikov odklonilo hrano, ker je bila preslaba.
Drug oddelek je nastopal in pretrgal prvo črto pri Skurru, odkoder je dospel do severnih postojank pri cestnem križišču Ašišina. Ko se jo umik nadaljeval je bila 9. aprila črta pomaknjena nazaj proti Maharesu, medtem pa se je trd boj razvil med Fondukom in Pichonom ob boku I. armade. Z nasprotnikovim vdorom pri Fonduku je položaj postal resnejši in končno je bilo potrebno, umakniti se na ozemlje pri Enfidavilleu. Nasprotnik je poskušal srečo tudi mnogo severneje, ko je ponoviOsunke proli Med jez el Babu, da bi si odprl pot za zabitje klina med Bizorto in lunisom,
Tokio, 2t. aprila, s. Uradno poročajo o delni spremembi japonske vlade. Zunanjega ministra Tanija je nadomestil izredni veleposlanik na Kitajskem Mamoru Šigemicu; minister brez listnice, general Kisabure Ando je bil imenovan za notranjega ministra namesto Mičio Jussa, predsednik vlade in vojni minister Tojo prevzame tudi mesto ministra za vzgojo namesto Hašida, bivši prometni minister Jamazaki je postal kmetijski minister namesto Hiroja, Tadao Oasa je postal minister brez listnice, bivši veleposlanik v Italiji Eiyi Anou pa je postal predsednik informacijskega urada.
Svet je oneme! pred
Berlin, 21. aprila, s. O pokolju v Kalynskih gozdovih je nemški poročevalski urad objavil izjave nekaterih bivših poljskih častnikov in Jioli-tičnib oseb, ki so imeli v zadnjih dneh priložnost videti bedne ostanke 12.000 poljskih častnikov. Vsi ti soglasno in ogorčeno obsojajo sovjetsko zverinstvo in v kar se da pretresljivih besedah popisujejo strahotni prizor, ki se je odprl pred njihovimi očmi. Izjave, ki jih je objavila uradna nemška agencija, so podpisali bivši kapetan Vladislav Hertz, častnik zdravnik Gizecki iz Poznanja ter inženir Vladislav Gabowski iz Lilzmann-stadta.
Varšava, 21 aprila, s. Pod naslovom »Naj-večji zločin v človeški zgodovini« je poljski list »Kurier Warszawskk o pokolju poljskih častni-Prj Katynu zapisal tole:»Uro za uro nam prihajajo nova pretresljiva poročila o tem strahotnem zločinu. Noben molk iz zadrege, nobeno opravičilo prizadetih krogov n* mor* zmanjšati njegove groze. ^ Kaj bo odgovorila javnost po raznih deželah, ki niso samo sklenile zavezništva z bratomorno Moskvo proti Evropi, temveč so ee z dušo in telesom prodale boljševizmu? Kdo se bo še drznil prepričevati Evropo, da je boljševizem
V	noči na 20. april je 8 nasprotnih bombnikov priletelo čez Holandsko nad severno-zapad-no nemško ozemlje. Štiri letala so bila sestreljena, peto letalo pa je sestrelil čoln za iskanje min v Rokavskem prelivu.
Berlin. 21. aprila, s. Iz vojaških krogov se je izvedelo, da so nemške postojanke na odseku pri Volhovu zaradi odjugo skorajda nedostopne in da se vojaki pogrezajo do prs v vodo. Voda je preplavila prav vse. Zveze med zaledjem in nemškimi postojankami ter med postojankami samimi oskrbujejo pogumne inženirske .čete, ki pri svojem delu uporabljajo napadalne čolniče. Ponoči se lotijo nemške Čete napadalnih sunkov proti sovražnim postojankam v gumijastih čolnih, oboroženih s težkimi strojnicami Tudi južno od Lado-škega jezera so nemške postojanke zaradi poplav in hudih nalivov docela pod vodo Samo po hribovitih okrajih jugovzhodno od Leningrada je opaziti živahnejše napadalno delovanje boljševi-kov. Tako so na primer 18. aprila manjše nasprotne sile po hudi topniški pripravi okrog polnoči začele napadati nemške postojanke. Toda nemške inženirske čete, ki so v spopadu uporabljale ročne bombe, so nasprotnika zavrnile. Hkrati so Sovjeti z dvema bataljonoma napadali vzdolž odseka ob Nevi. Napad je bil ustavljen na tako imenovani »zemlji brez lastnika«. Boljševiki so ponekod vdrli v nemške postojanke, a so bili v bojih na nož pognani nazaj. Nato je začelo nemško topništvo obsipavati sovjetske množico s hudim ognjem. Nasprotnik je v teh bojih imel 400 mrtvih, kakih 40 boljševikov pa jo bilo ujetih.
Bukarešta, 21. aprila, s. Iz pristojnih vojaških krogov poročajo, da so pri novih sovjetskih napadih na kubanskem odseku ter južno od Novorosijska romunske in nemške edinice ohranile prav vse svoje postojanke. Posebno pri napadih, ki so se vrstili od petka do ponedeljka, so romunske čete odločno kljubovale ter sovjetski pehoti prizadejale zelo krvave izgube. Po štiridnevnih hudih sovjetskih napadih se je romunskim četam posrečilo ohraniti vse postojanke. Na drugih točkah istega odseka so romunske in nemške čete prešle v protinapad ter Sovjetom prizadejale hude izgube v moštvu in orožju.
toda po krajevnih uspehih, ki jih je sprva imel, se je nemškim divizijam posrečilo, da so ga zadržale.
Tako je bila nasprotniku odvzeta sleherna možnost za manevriranje in napredovanje se je moralo spraviti v sklad z ritmom naših topov in naših strojnic. Ko je bil v popolnem redu izveden umik na postojanke, ki v krogu sedemdesetih kilometrov obdajajo trdnjavi Tunis in Bizerto, so naše čete tukaj vzdržale in zlomile prve bojne nastope nasprotnika v času od 11. do 16. aprila, ko je hotel vsekakor doseči kak odločilen uspeli. Na teli postojankah, ki tvorijo steber tuniške obrambe, se odigrava bitka, ki jo jo sam nasprotnik krstil >za silno trdo in krvavo«.
V	političnih krogih japonske prestolnice pravijo, da je ta delna sprememba močno ojačila ustroj vojne vlade. Novi zunanji minister šige-micu, ki je bil doslej izredni veleposlanik na Kitajskem, se je rodil 1. 1887. Po končanih pravnih študijah je vstopil 1911 v diplomatsko službo kot član japonskega veleposlaništva v Berlinu. Leta 1914 je bil v Londonu, potem pa se je spet vrnil v Berlin kot svetnik poslaništva. Preden je postal veleposlanik na Kitajskem, jo bil veleposlanik v Londonu in Moskvi, nato pa državni podtajnik v zunanjem ministrstvu.
samo neka nedolžna vrsta demokracije, da ne goji nobenega sovraštva proti naši celini ter da bi bila najboljša rešitev mednarodnih vprašanj ta, da bi Moskva zavladala nad vgo Evropo, kakor piše ameriški Jud Lippmann.
Grozni zločin nad nedolžnimi vojnimi ujetniki šest mesecev po ustavitvi sovražnosti nima primere v zgodovini človeštva ter je zločin proti mednarednemu pravu, zaradi katerega bi morali od sramu zardeti vsi tisti, ki verujejo v posmehljive angleške in ameriške propagandno izjave, češ da bi zmaga rdeče vojske prinesla s selx>j svobodo evropskih narodov. To dejanje pa ne preseneča tistih, ki poznajo boljševiško miselnost in so že osebno 6kusili metode moskovskih oblastnikov, zakaj že Lenin sam je na 7. strani 16. zvezka svojega dela zapisal, da proletarska država ni drugega kakor stroj za uničevanje meščanstva.
Španski ribiči so imeli ob afriški obali nenavadno srečo. Zajeli so v mrežo zaboj, v katerem je bilo 3000 angleških funtov, katere so izročili oblastem v Las Palmasu.
Praznik rojstva Rima -praznik dela
Vsakoletna proslava ustanovitve Rima na dan 21. aprila ima v novi Italiji značaj > praznika dela«. Rojstvo Rima pomeni najpoprej mejnik izrednega pomena v svetovni zgodovini in ločnico v v kulturnem preoblikovanju sveta. Rim je prispeval odločilen delež h kulturni stavbi Evrope, bil je vodilno terišče, kjer so prihajale do polnega izraza vse tvorne sile človeškega duha.
To zgodovinsko pomembno vlogo ustanovitve Rima je povzel tudi Musso-lini in za ta dan določil »praznik dela«, to je praznik vseh milijonov pridnih ljudi in vseh neutrudno snujočih sil, ki družbi oblikujejo današnje življenje in dajejo smer sodobnemu mišljenju.
Kakor je bil starodavni Rim utemeljitelj novega reda in nove omike, tako tudi danes fašistična Italija daje svoj temeljni prispevek k ustvaritvi reda, reda po novih načelih in z novimi pojmi o pravičnosti, socialnem redu in s tem dati trden temelj za novo dobo v Evropi po vojni. Zavest o neutajljivih zakladih, ki jih je stari Rim dal vesoljnemu človeštvu, preŠinja slehernega državljana kraljevine in ga navdihuje s ponosom, kakršen je potreben, če naj se današnji Rim povzpne do podobne vloge, kakor jo je nekoč igral stari Rim. Ob neizčrpnih virih iz stare zakladnice črpa ljudstvo novih pobud in moči za izpolnitev ogromne naloge, katero je italijanskemu ljudstvu naznačil njegov voditelj in ga k do-■ šegi tega cilja tudi vztrajno in odločno vodi.
Že tretjič se ta praznik slavi tudi t naši pokrajini, ki živi t sestavu nove Italije. Tudi za delovne sile v naši po-! krajini jo ta dan praznik dela. To je praznik dela za gospodarsko povzdigo in obnovitev naših krajev in našega ljudstva ter za razmah omike in kulture. Praznik dela je priložnost, da se obudi spomin na številne koristne ukrepe vlado za izvedbo raznih javnih del in pospešitev vsega tvornega prizadevanja, ki mu je dal pobudo in smernico Duce.
Plemenito dejanje kneza Piemontskega
Napoli, 21. aprila, s. Knez Piemontski je na-polijskim oblastem dal na razpolago obširen prostor v pritličju kraljevske palače, ki leži proli vrtu, da bi ga lahko imeli za postajo za prvo pomoč pri letalskih napadih. Postajo bo oskrboval Rdeči križ,
Hitlerjev 54. rojstni dan
Hitlerje? glavni stan, 21. aprila. 8. Hitler je rojstni dan prebil v resnem ozračju vrhovnega poveljstva oboroženih sil ter sprejel samo člane vrhovnega poveljstva ter ljudi iz svoje osebne pisarne.
Druga zamenjava vojnih ujetnikov med Italijo in Anglijo
Rim, 21. aprila, s. Med Italijo in Anglijo se jo začela druga zamet Java vojnih ujetnikov-inva-lidov ter zaščitnega osebja (zdravnikov, vojaških kuratov ter vojaških bolniških strežnikov). Ta zamenjava se izvaja po dogovoru v Ženevi iz 1. 1929 in prihaja za ono v aprilu 1942. Potrebna dela za zamenjavo so bila opravljena v Lizboni in Smirni, ko sta portugalska in turška vlada privolili, da smeta obe stranki uporabljati ti pristanišči. Kaže, da ho to delo končano v začetku junija. Pri tej priliki se bo vrnilo okoli 2000 italijanskih vojnih ujetnikov-invalidov ter določeno število častnikov-zdravnikov, vojaških bolniških strežnikov in kuratov. Razen tistih, ki bodo zaradi zdravstvenega stanja potrebni posebne nege po bolnišnicah, pojdejo vojaki na dopust, ko bodo dopolnili kontu macijsko dobo. Sklenjeno je, da bodo vračajoči se vojaki sami sporočili rodbinam prihod v domovino.
Nasprotnikove bedastoče
Rim, 21. aprila, s. Včerajšnje uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah pravi: Radio Moskva: Sovjetski poročevalski urad pravi, da je nemškega pomorskega častnjka Diirlericha, člana nemškega pomorskega odposlanstva v Italiji, v Napo-liju neznan človek ranil s streli iz samokresa. Častnika, ki je dobil dve hudi rani, so nezavestnega prenesli v bolnišnico Trdijo, da bo 40 članov nemškega pomorskega odposlanstva prevzelo poveljstvo številnih edinic italijanskega vojnega in podmorniškega brodovja.
Zadnje ameriško vojno posojilo je rodilo tako slab uspeh, da so uradni krogi zaradi tega hudo razočarani.
SHovit vihar, ki je divjal nad Alcazar de San Juanom v španski pokrajini Kartagena, je povzročil mnogo škode. Hudi nalivi so mesto preplavili, podrli dosti hiš ter ustavili ves promet. Bilo je tudi mnogo smrtnih žrtev.
Premiki osnih vojska na postojanke za končno obrambo Tunisa in Bizerte
Zamenjava zunanjega ministra in druge spremembe
v japonski vladi
boljševiškim zločinom nad poljskimi častniki
I
Ekscelenca Grazioli je obiskal bežigrajsko zavetišče ter občini D. M. v Polju in Zalog
Danes dopoldne je Visoki komisar obiskal nekdanje občideko otroško zavetišče za Bežigradom, ki je sedaj v upravi skrbstva za matere in otroke. Ekscelenca se je pomudil med otroki ter se zanimal za ureditev in organizacijo zavetišča. Gosta je sprejel konzul Zapulla, komisar zavoda, dalje so bili pri sprejemu navzoči sestra-prednica in zdravnica ga. dr Tavčarjeva. Eksc Grazioli si je ogledal v dnevni sobi skupino drobnih varovancev, ki so mu v dobrodošlico izročili šopek cvetja. Eksc. je nato pregledal posamezno oddelke in se pomudil tudi v bolniški sobi in ob posteljah malčkov.
Na občinskem uradu v D. M. v Polju
Iz, Bežigrada je Visoki komisar odšel v Polje, kjer je nenapovedan pregledal sedež občine, sedež pomožnega središča, občinski prehranjevalni urad in pošto. Eksc. Graziolija je spremljal občinski komisar. Pri pregledu različnih uradov se je gost zanimal za opravljeno delo in dajal navodila, po katerih naj se olajša oskrbovanje in se zlasti otrokom, starčkom in bolnikom zagotovi dobava mleka. Medtem ko je šel Visoki komisar iz ene pisarno v drugo, se je razgovoril z nekaterimi ženami, ki so se zadrževale tam ter čakalo na karte. Spraševal jih je o njihovih družinah ter o njihovih potrebah. Preden je zapustil občino, je sporočil komisarju, da je nakazal znesek 8000 lir za najbolj revne družino v občini. Nalo jo obiskal tudi lokale, kjer se deli hrana
revnim dečkom. Otroci so ga sprejeli z rimskim pozdravom, nakar je Eksc. Grazioli obiskal prostore ter v kuhinji poskusil kosilo, ki je bilo pripravljeno.
Med skvadrisli »Nizze« ter med antikomu-
nističnimi oddelki.
Visoki komisar Eksc. Grazioli je nato obiskal oddelke Milice ter Vojske v Zalogu. V Polju samem pa je obiskal taborišče protikomunističnega oddelka ter se zadržal med prostovoljci, ki so ravno imeli kosilo. Spraševal jih je o njih najnovejših dejanjih. Zlasti so mu ugajali nekateri prostovoljci, ki so v zadnjih akcijah pokazali veliko poguma ter pomagali pri ujetju nekaterih komunističnih voditeljev. Iz Polja ie Visoki komisar šel v Zalog, kjer go je sprejel prvi senior Tebaldi, poveljnik bataljona »Nizza« ter skupina posadk in častnikov.
Na meji v Zalogu
Nato jc Visoki komisar Eksc. Grazioli obiskal kasarno finančne straže, kasarno bataljona Črnih srajc, kjer se je prisrčno zadržal z miličniki in podoficirji, nakar je nadaljeval obisk, pogledal vojaško pekarno, bolnico, prostore. kjer »e deli šolska hrana, taborišče peša-dijskega oddelka ter karnbinerjev. Končno je šel tudi na mejo. Iz Zaloga je el v Polje, kjer se je ustavil v taborišču protikomunističnega oddelka, nato pa se vrnil v Ljubljano,
Z Gorenjskega
»Kraljevska roža« prične kmalu cveteti
Zanimiva zgodovina o Blagajevem volčinu
Ljubljani, aprila.
Polhograjski hribi imajo nekak poseben geološki sestav, ki jih od drugih hribov razlikuje Niso namreč iz čistega apnenca, temveč iz dolomita, medtem ko je apnenec kalijev karbonat, ima dolomit pretežno magnezijev karbonat. Spričo te zemeljske sestavine polhograjskega hribovja je kaj razumljivo, da ie tam rastlinstvo nekoliko drugačno kakor v bližnjih pravih apnenčastih hribih.
V Polhograjskih hribih rasto tudi nenavadna cvetlica, Ki je drugje po Evropi ne poznajo. Kmetsko prebivalstvo ji je sicer že pred stoletji nadelo ime »volčin«, v znanstvenem svetu pa je ta cvetlica postala znana komaj leta 1837, ko je polhograjski graščak Rihard Blagaj poslal kustosu ljubljanskega muzeja Henriku Freycrju dne 20. maja nekaj primerkov teh cvetlic.
V znanstvenem svetu pravijo od tedaj dalje tej redki cvetlici »Daphna Blagavana«. Prej malo znana cvetlica, ki so jo poznali komaj pastirji na £orah, je postala po Evropi takoj znana. Cvetlica pa ima to lastnost, da se ne razmnožuje z osemenjenjem, temveč le s koreninami in poganjki.
Med drugim botaniki, ki so se za novo odkrito cvetlico zanimali, je bil tudi tedanji kralj Saške Friderik Avgust. Ta je bil leta 1837 v Toscani. pri vrnitvi v Nemčijo pa 6e je nekaj časa mudil v Ljubljani. Tu g« je zdravil-dr-lvan Čuber.
Kralj je le malo časa ostal v Nemčiji, kajti že leta 1838 je potoval skozi Ljubljano. Pričel se je zanimati za novo odkrito cvetlico, ki jo danes poznamo pod imenom »Blagajev volčin« ali »kraljeva roža«. Kustos Freyer je saškega kralja v Ljubljani opozoril na nekatere druge botanične zanimivosti dežele, predvsem na neko zvončnico »Pedicnlaris acaulis«, ki je rasla tedaj in morda še danes raste v okolici Stožic.
Glavno zanimanje pa je veljalo seveda daplini blajjayani. Saški kralj je bil v zasebnem življenju izvrsten botanik ter je po poti iz Ljubljane do Polhovega Gradca zagledal dosti cvetlic, ki so mu bile do tedaj neznane, ali jih vsaj nikoli ni videl v naravi. Samo šentlovren-ški hrib. ob katerega vznožju stoji graščina grofov Blagajev, je imel že pred 100 leti, torej ob kraljevem prihodu, 356 znanih rastlinskih vrst. Današnji botaniki pa jih štejejo seveda več.
Saški kralj je lastnoročno trgal to redko cvetlico, ki je dobila potem tudi ime »kraljeva roža«, čeprav jo naši ljudje še vedno poznajo pod imenom »volčin«.
Posledice kraljevega obiska v Polhovem Gradcu pa so bile med našim ljudstvom nenavadne. Prej malo spoštovana cvetlica Je med našimi ljudmi zaslovela kot nekakšna čudodelna »roža mogota«.
Ljudem ni šlo v glavo, da se tako visok gospod, kakor je saški kralj, zanima za do_ tedaj malo znano in prezirano cvetlico. Pripisovati
—	Duhovne vaje ta gospo in matere bodo v Lichtenturnu od 26. do 80. aprila. Pričetek bo v ponedeljek 26. aprila ob 7 zvečer. Prisrčno vabljene I
so ji začeli vse možne lastnosti, predvsem pa zdravilne. Ta »Blagajev volčin« so začeli kuhati kot čaj in kronika nam pripoveduje o nekem kmetu, ki si je hotel točno pred 100 leti ozdraviti želodčne bolečine. Napil se jc čaja iz tega volčina in umrl v groznih bolečinah. Blagajev volčin ima namreč v sebi zelo strupene snovi, predvsem dosti atropina in dobljične kisline.
Druga prav tako žalostna posledica odkritja »Blagajevega volčina« oziroma »kraljeve rože« pu je ta, da so jo pričpli trgovsko izkoriščati. V Ljubljani se pred 100 leti ni nihče zanimal za to cvetlico, toda po kraljevem obisku se je silno povečalo zanimanje zanjo.
Komaj nekaj let tega je, odkar je ta cvetlica zakonito zaščitena in jo jc prepovedano prodajati. Cvetlico so pozneje odkrili tudi na nekaterih drugih planinah, -razen v Polhograjskih dolomitih, vendar vse izgleda, da bo počasi izginila, ako je ne bomo varovali.
Saški kralj Friderik Avgust je še tretjič obiskal naše kraje, namreč leta 1841. Med drugimi je obiskal tudi Kranj, Bohinj, si ogledal Savico, šel do Vrat. obiskal Mojstrano in Pe-ričnik, nato pa šel skozi Vrata v Trento. Povsod pa se je zanimal za floro. Zlasti botanično bogata Črna prst ga je zanimala.
Da je rastlinstvo naših krajev v znanstvenem svetu tako znano, je tudi velika zasluga tega izrednegajctaljaznanstvenika!
Smrtna kosa. V občini St.Vid nad Ljubljano so umrli: Antonija Bečan iz Mednega in Rozalija Šušteršič iz Stanežič, v domžalski občini Franc Habijan, posestnik v Domžalah, Ivan Jesihar, Anton Banko, Štefanija Sušnik, Marija Varšek, Frančiška Trdina. V občini Trata nad Škofjo Loko Neža Špiček iz Stare Oslice, Ivana Košir iz Trate, Andrej More iz Trebije, Franc Cankar iz Brebovice, Franc Jereb iz Voluke, Jakob Burnik iz Stare Oslice, Marija Dorling iz Čabrače. Anton Osredkar iz Planine, Pavla in Ana Peternel iz Podgore, Peter Primic iz Stare Oslice, v medvodski občini sta umrla Andrej Luštrek iz Ladje in Simon Jamnik iz Spodnje Seničice, v šentviški občini so umrli Ana Siler iz št. Vida, Ivan Robida iz Vojske, Alojzija Ivana Trpin iz Zg. Gameljnov, Alojzij Ališ iz Sp. Gameljnov, Jožef Grašič iz Guncelj, Ana Komnnt iz Vižmarjev, Marija Čebašek iz Zg. Pirnič. V kresniški občini Katarina šušter, preužitkarica iz Velike vasi, posestnikova^ žena Uršula Jemec iz Sv. Nikolaja, Marija Godec, preužitkarica v Kresnicah. V šenčurski občini Ivan Jekovec iz Luž, Marijana Perden in Ivan Križnar iz Šenčurja, Jožef Barle iz Luž, Alojzij Vreček iz Velesovega V vodiški občini sta umrla: Ivan Špenko iz Celja in Ivan Traven iz Vodic.
EIAR — Radio Ljuis^na
Sreda. 21. aprila: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih eil v slovenšični — 13.12 Italijansko pesmi — orkester in zbor vodi dirigent Petralia 1— 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Domoljubna glasba — 14.30 Vojaške pesmi — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert pianista Bojana Adamiča — 17.35 Godba — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.80 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romance — 20 Napoved čaea — Poročila v italijanščini — 20.35 Radio za družine — 21 20 Italijansko glasbo vodi dirigent Ferrero — 22.15 Koncert Šramla »Ljubljana« — 22.45 Poročila v italijanščini.
Četrtek. 22. aprila: 7.30 Simfonična glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Italijansko glasbo' izvaja klasični orkester, vodi dirigent Manno — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M šijanec — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert pianista Vergantija — 17.40 Glasba osemnajstega stoletja
—	19 Prenos javnega koncerta iz Unionske dvorane v Ljubljani — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Lorenzo Perosi: Kristusovo trpljenje — trilogija za soliste, zbor in orkester — 21.50 Orgelski koncert Pavla Rančigaja, sodeluje Elza Karlovčeva (iz cerkve sv Petra v Ljubljani) — 22.35 Pisana glasba — 22.45 Poročila v italijanščini.
Poslužujmo se domačih čsje? od divje rastočih zeli
Pravega ali kot pravimo pri nas ruskega čaja ni več. Kot nadomestilo pravega čaja vidimo v naših trgovinah čajne nadomestke pod prav različnimi imeni. Res je, da ti čaji ne morejo popolnoma nadomestiti okusa in vonja pravega čaja, ker jim manjka teina. Pri nas imamo samo eno rastlino, ki vsebuje nekaj tega strupa in to je bodika. borličje, božji les
—	ilux aquifolium, katerega nabiranje je po zakonu prepovedano. Poleg bodike pa raste po naših travnikih in v gozdovih ogromno število drugih rastlin, ki dajo primerno zmešane okusne, prijetno vonljive in zdrave čaje.
Predno preidem k jmsameznim rastlinam, ki so res primerne in vredne, da jih naberemo z« domač čaj, poglejmo, katere zeli nekateri priporočajo, a vendar niso primerne, ker nimajo dobrega okusa ali vonja, nekatere med njimi pa so cdlo zoprne. Ker imamo drugih boljših rastlin v izobilju, ne bomo nabirali za domače čaje listov breze, vrbe, jerebike, gloga (beli trn), trnjulice (črni trn), borovnice in brusnice. Vse te rastline so sicer zdravilne in kot take vredne, da jih naberemo, vendar za okusen in dober čaj niso.
Izmed vseh drugih naših rastlin, ki rasto pri nas. imamo 6 najboljših, ki jih lahko rabimo posamezno oli za čajno mešanico: koninja-kovo listje, malin jakovo listje, jagodnjak, črno grozdičje. gladičnik ali vrbovka. Za njimi lahko vzamemo drugo skupino s prav tako 6 rastlinami: šipka, jetičnika, ozkolistnega tr-j»otea, lapuha in krčnice. Te zeli, razen plodov šipka niso primerne za samostojne mešanice,
primešujemo jih le drugim že sestavljenim čajem.
Od kopinjaka nabiramo le' mlade liste in vršičke onih grmov, ki imajo temne vitice in rdeče trne ali žile v listih. Nabiramo jih od maja do julija. Ob istem času nabiramo tudi mlade liste in vršičke malinovih rastlin. Od jagodnja-kn nabiramo liste in cvetne peclje z zrelimi plodovi oziroma same plodove. Gladišnik (agri-monin eupatoria) da čaju izboren vonj. Tudi veliki gladinčik (agrimonia odoratn), ki je redkejši in tudi močneje diši, je primeren kot dodatek drugim domačim čajem. Listje vrbovca (epilohium augustifolium) so že od nekdaj rabili zn čaj, saj so ga Rusi primešavali pravemu čaju in ga prodajali kot pravi čaj v Evropo.
Vse dele rastlin razen plodov, ki jih rabimo za čaj, sušimo v senci in če 'le mogoče na pre-nihu. Na fjol posušene razrežemo na primerne koščke, nakar jih hitro posušimo. Hranimo jih v dobro zaprtih pločevinastih, steklenih ali porcelanastih posodah. Ker sčasoma izgnbe na vonju in okusu, jih vsako' leto obnovimo.
Da nabrane zeli čimbolj približamo vonju in okusu pravega časa, jih moramo podvreči vrenju — fermentaciji. V ta namen razložimo nabrane zeli v senčen kraj, da zvenejo, kar se navadno zgodi že v 12 urah. Zvenele listne dele (liste in mlade vršičke) stlačimo nato v platneno vrečico, jo zavežemo in čim močneje prevežemo z močno vrvico, pletenim ali volnenim povojem. Tako stisnjeno vrečico položimo nato v naoblje-no posteljo ali pa jo obesimo nad ognjišče, da je na toplem. Tu pustimo rastline 15—20 ur
Maksimalni cenik št« 7 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri trgovcu na debelo in na drobno za zelenjavo in 3adje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z. veljavnostjo od 22. aprila 1043-XXI. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu in trgovcih na debelo in na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa ne više kakor po odrejeni ceni.
Česen novi (4.15 na debelo) 4.90, beluši (8.25) 10.50, karfijola (2.75) 8.25, korenje očiščeno (2.90) 3.45, čebula zgodnja (2.85) 3.35, koprc (2.15) 2.85, solata vseh vrst (3.10) 3.80, špinača (2.80) 3.35, zelena (3.75) 4.50, marelice sulic (43.50), 58.50, pomarančo la (Moro-Tarocco) (8.35) 9.35, pomarančo lla (7.35) 8.35, limono la (15 cm obsega) (4.—) 4.70, kos 0.50, orehi Sorrcnto (20 —) 30.—, orehi navadni (21.50) 25.—.
Opombe. 1. Cene se razumejo brez tare — 2. Pod blagom I. vrste se rtzume sauto zdravo, za prevoz sposobno blago. Pridelki, ki so izobličeni, poškodovani ali nagniti ter nezadostno sočnati, so izločeni. — 3. Cene veljajo za blago očiščeno zunanjih neužitnih listov. — 4. Prodajalci na drobno imajo dolžnost postaviti na blago listič z napisom enotne cene in kakovosti blaga. — 5. Ta cenik morabiti izvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnicah na drobno. — 6. Grosisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Tudi preprodajalci morajo izstaviti tak račun, ako se zahteva. — 7. Za domače pridelke v prodaji na drobno veljajo maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku.
8. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, dočim mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komisarja. — 9. Za proizvode, ki jih ta cenik no navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. — 10. Kršitelji predpisov tega cenika se kaznujejo v smislu naredb z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1042-XXI št. 215, ter po naredbi od 12. marca 1941 M. s. št. 358.
Ljubljana, 19. aprila 1943-XXI.
Visoki komisar: Emilio Grazioli.
S štajerskega
Poroke na Štajerskem. V Ptuju so se poročili: Jožef Fric iz Zg.Brežlc in Katarina Glfick iz Brucka ob Muri, dalje Andrej Hernia in Marija Tetičkovič, oba iz Ptuja V Vuhredu so se poročili: Fr. Jamnik in Avgusta Žnidarič, obe iz Vuhreda, Rudolf Tscherny iz Mannheima in Karolina Kristan iz Vuhreda, Friderik Bresnik in Leobna in Angela Sunter iz Vuhreda. Ignac Javornik in Antonija Pe-ruš, oba iz Vuhreda, v Slovenji vasi sta se poročila Emil Potočnik in Alojzija Turek, v Rogaški Slatini Marijan Skofitsch iz Hieflaua pri Leobnu in Marija Agreš iz Št Lenarta pri Brežicah, v Selnici ob Dravi sta se vzela Franc Gradišnik iz Celja in Štefanija Hekič iz Janževskega vrha, v Slovenski Bistrici pa Karl Korošec in Neža Baumhakl, Franc Jurše in Neža Njadič, Mafija Leskovar in Angela Flis. Jožef Košir in Antonija Tomažič, Emil Tkavc in Ana Kropf.
Najlepše velikonočno darilo je svež planinski roman
»PILflTUS«
ki ga je spisal eden najboljših pisateljev gora, Švicar F e d c r e r.
Knjigo dohiie v lepi vezavi v polplntnu in platnu.
Jutri bo izšlo delo pisatelja Dularja:
»LJUDJE OB KRKI«
(čas je odviesn od količine), da se vsebina ugreje. Nato vrečico razvežemo in listje dobro presušimo.
Pri pripravi Čaja vzamemo 3—4 jedilne žlice čajne mešanice na 1 1 vode, kuhamo 1 minuto in nato čez 2 minuti odlijemo, čaj mora biti čist in rumenkastorjavkast. Sladimo ga s sladkorjem in medom ter mu dodamo po okusu tudi limonove kisline.
Ako želimo, da ima čaj poseben okus, mu dodamo malenkost dišavnih zeli: dišeče perle, mete, materine dušice, orehovega listja, rožmarina itd., vendar moramo paziti, da z njimi ne pokvarimo nuruvne arome Čaja.
Na koncu naj omenim še nekaj navodil za čajne mešanice: 1. Malinjakovo listje, robidovo listje, jagodnjak in listje črnega grozdičja. 2. Malinjakovo listje, lipovo cvetje, vresovo cvetje, vrbovec. 3. Gladišnik, robidovo listje, jagodnjak. 4. šipokovi plodovi, gladišnik, malinjakovo listje. 5. Lapuhovo listje,_ jagodnjak, malinovo listje, gladišnik. Vsaki čajni mešanici dodamo po oku«u še aromatičnih zeli. Na ta način si lahko po lastni volji sestavimo zdrav, okusen in prijetuo dišeč domači čaj.
«. S. VATI SIVE:
»Imaš prav, Vanče,« je dejal po kratkem molku nekam prisi-j Ijcno, pri tem pa se mu je več ali manj posrečilo, da je ostal miren, j »Kakor ti je znano, sem prišel v New York skupaj z dr. Blissom mesecu maja kol član njegove znanstveno odprave. Zanj sem opravil •ves tehnični posel. Svoje izkopanine ima v muzeju na Irving Plače, na cestnem križišču. Danes dopoldne sem imel precej posla z urejanjem fotografij, ki jih je bilo cel kup, in sem prišel v muzej malo pred pol enajsto...«
»Prihajaš običajno ob tej uri tja?« je malomarno vprašal Vanče.
»Ah ne, dane« sem bil nekoliko pozen. Snoči smo delali zelo dolgo. Ukvarjali smo se z denarnim vprašanjem zadnje znanstvono odprave.«
»In potem?«
»Nekaj čudnega se je zgodilo,« je nadaljeval Scarlett. »Srednja vrata so bila samo priprla .. navadno pa so zaklenjena in moram zvoniti, oda res nisem imel nobenega vzroka, da bi motil Brusha.. .<
»Brusha? Kdo je to?«
»No, Blissov strežnik ... Tako sem odrinil vrata in že stopil v vežo. Muzejska vrata na desni strani so le redkokdaj zaklenjena in jaz sem jih odprl. Komaj sem se začel spuščati po stopnicah, ki drže v muzejsko dvorano, že sem zagledal nekoga, ki je ležal na tleh v nasprotnem kotu dvorane. Najprej sem mislil, da utegne biti to katera tistih mumij, ki smo jih bili včeraj odvili... (Bilo je precej temno...) Potem pa, ko so se mi oči nekoliko privadilo na to slabo razsvetljenost, sem z grozo ugotovil, da leži tam Kylo. Videl sem ga, kako je ležal na obrazu, roke pa je imel stegnjene naprej. Se tedaj
sem bil prepričan, da je najbrž po nesreči padel, in sem slekel k| njemu.« Za trenutek je umolknil, potegnil iz žepa robec in si obrisal pot s čela. »Za božjo voljo, Vanče, ali si moreš predstavljati strašen prizor, ki se mi je tedaj nudili... Kyleja je nekdo udaril po glavi z, enim izmed listih novih kipov, ki smo jih bili včeraj postavili v j muzej, in njegova lobanja je strta, kakor da bi bila iz jajčje lupino.«
»Pa se vendar nisi kakšne slvari dotaknil?«
»Nobene!« je odvrnil Scarlett s še večjo grozo na obrazu. »Pre-j več slabo sem se počutil... To je bilo zame vendar nekaj strašnega! Videl pa sem brž, da je nesrečni Kyle mrtev.«
Vanče ga jo pozorno motril.
»No, pa kaj si najprej storil?«
»Sel sem iskat dr. Blissa... On ima svojo delovno sobo na vrhu polžastih stopnic, ki drže v muzejsko dvorano...«
Pa ga nisi našel?«
»Ne, nihče sc mi ni oglasil... Tedaj me jo spreletol strah, kar gotovo ni nič čudnega. Nič kaj preveč prijetna se mi ni zdela misel,
Ida bi me kdo našel tam samega poleg umorjenca. Pri priči sem se vrnil k hišnim vratom. Pomislil sem, da bi bilo morda dobro, če bi izginil in nikomur ne povedal, da sem bil tam.« i »Ah!« Vanče se je pri tem nekoliko sklonil ter si izbral novo smotko. »No, in potem, ko si bil spet na cesti, si se čutil nekoliko
(pomirjenega?«
»Da,	res sem se pomiril!	Zdelo se mi je,	da	ne bo dobro, če
, ubogega	vraga pustim ležati tam... istočasno	pa	ne bi hotel biti
zapleten v ta umor... Sel sem proti Četrti aveniji in razglabljal sam pri sebi	o dogodku. Zaletaval	sem se v ljudi,	ki	sem jih srečaval,
videl pa	nisem nikogar. Tedaj	sem se spomnil	nate. Vedel sem, da
poznaš dr. Blissa ter krog njegovih prijateljev in znancev, in da bi mi lahko dal dober svet. Pa še nekaj: počutim se tu v Ameriki tujca'... in ne vem, kaj je treba storiti, če kdo hoče naznauiti oblastem tak ali podobenn dogodek... Zato sem pohitel k tebi.«- Nenadno ej umolknil in pozorno motril Vanceja. »Kakšen jo postopek?«
Vančo je stegnil svoje dolge krake ter nekam zbegano opazoval konec svoje smotke.
»Tudi jaz razmišljam o postopku,« je slednjič odvrnil. »Zelo zamotan Jo In ob različnih okoliščinah različen. »Človek lahko naznani dogodek policijskemu uradu, lahko enostavno samo odpre okno iu začne kričati, lahko stvar zaupa komu od tistih stražnikov, ki uravnavajo cestni promet, ali pa se enostavno ne zmeni za truplo in lepo mirno čaka, da ga kdo drugi najde. V vsakem teh primerov jo uspeh isti: Zločinec je vselej prepričan, da bo ušel kazni... V našem primeru pa bom ubral nekoliko drugačuo pot in bom telefoniral ua sodnijo.
Obrnil se je, vzel v roke bisernomatično slušalko, ki je ležala na mizici, narejeni v beneškem slogu, ter zavrtel neko številko. Takoj nato je že govoril telefonično z načelnikom Okrožne uprave, Markhamom.
»Dober dan, dragi prijatelj. Ob kako nenavadnem času te kličem, kaj?« Njegov glas je bil preslaboten, da bi mogel biti povsem prepričevalen. »Ah, poslušaj, Benjamina Kyleja so poslali na drugi svet. Leži zleknjen na tleh v muzeju. Njegova lobanja je strahotno razb... Da, res je mrtev, bodi prepričan o tem. Morda te ta dogodek zanima? Ali mar nisem dober prijatelj, da ti to povem?... Žalostno... res žalostne stvari se dogajajo...«
Odložil je slušalko in se udobno zleknil v naslonjač.
»Načelnik okrožne uprave bo v kratkem tu,< je naznanil, »in verjetno bomo imeli čas, ogledati si nekatere stvari, preden pride policija.« Pri tem e bežno ošinil z očmi Scarletta. »Da, res je, kakor si dejal, da poznam krog ljudi, s katerimi občuje dr. Bliss. Zadeva nudi kar cel kup zanimivih možnosti. Utegnejo biti zelo privlačne...« Vanče je govoril mirno in je prav zato ves prizor postajal Se gan-ljivejši. »Tako, praviš, da so bila glavna vrata samo priprta? In ko si klical, se ti nihče ni oglasil?«
Scarlett je prikimal, spregovoril pa ni nobene besede. Hladnost, s katero je Vanče sprejel njegovo pripovedovanje, ga je vrgla s tira.
Do 156 ha zemlje bo v Ljubljani obdelane
Delavci mestne vrtnarije lo začeli že orati jmsamezne, doslej 6 travo obraščene travnike v Zvezdt. Pokosili so gosto, lepo zeleno travo in nato je začel plug ostro preobračati zemljo, ki so jo potem delavke lepo zraliljale, ^da vsade tudi letos na tem prostoru krompir za mestno občino ljubljansko. Premarsikateri Ljubljančan ne zu trenutek ustavi in opazuje, kako gre delo izpod rok urnim vrtnarskim delavkam. Trm opuzovalcem se pode po glavi raznotere misli, ki jim ubajajo tudi tja na deželo, ko so sami doma kot dečki pomagali pri poljskih delih, drugi pa si žele, da bi v Zvezdi krompir stotero obrodil. Mnogi pa se sprašujejo, koliko površine bodo letos tudi zasebniki — mali obdelovalci obdelali in koliko bodo vojni vrtovi obsegali- Veliko sveta bo porabila mestna občina ljubljanska za vojne vrtove, veliko ga je oddala raznim malim obdelovalcem.
So pa tudi zasebniki, ki so letos najeli od raznih ljubljanskih posestnikov velike površine zemlje za obdelovanje. Cenijo, da bo letos do 150 ha zemlje spremenjene v vojne vrtove. Mnojii ugledni Ljubljančani, celo odlični gospodje, ki so svojčas zavzemali važna in visoka mesta v našem političnem in javnem življenju, so stopili v krog malih obdelovalcev ter umno začeli saditi krompir, fižol in razno zelenjavo. Ob prostih urah z veseljem prijemljejo za motiko in lopato. Delo na n jivi se jim zdi posebna vrsta telovadbe, ki je zelo zdrava in vsem priporočljiva.
Moramo na tem mestu omeniti, da so nekateri posestniki bili napram interesentom in malim obdelovanem zelo kulantni, postrežljivi in jim niso navijali najemnine za svet do pre-
Blagodejen dež je začel namakati zemljo
Ljubljana, 21. aprila.
Dober teden je bilo za aprilske dneve razmeroma zelo vroče in zemlja je bila po zadnjem, ne izdatnem dežju že precej izsušena, tako da so se brazde na njivah kar prašile. Letos v aPr“u ®n,o imeli doslej le 3 deževne dneve. Prvi dež je bil
7.	aprila, ko je padlo do zjutraj 3.3 mm dežja. Močnejši naliv je nastal ponoči od 11. na 12. aprila, ko je bilo 6.G mm in do naslednjega dne, 13. aprila 1943, ko Je bilo komaj 1.0 mm dežja. Drugače je bil april skozi in skozi topel, sončen in lep, jutra Se precej hladna s slano.
Po Herschlovem vremenskem ključu so razne pratike in koledarji v svojih vremenskih napovedih napovedale za te dni dež. Nekateri koledarji so k včerajšnji lunini spremembi, ko je nastopila polna luna, pripominjali kratko »zelo deževno«. 2o včeraj so kazali mnogi znaki na to, da se mora vreme v kratkem spremeniti. Barometer je padel, a temperatura se je zjutraj znatno dvignila, tako da je bilo včeraj zjutraj 11° C nad ničlo. Popoldne je bilo močno vetrovno, a tudi počasi se je začelo oblačiti. Dnevna temperatura, ki je bila poprejšnje dneve prav visoka, je za več stopinj padla. Ponoči smo dobili dež. Začelo je okoli polnoči deževati in je deževalo vse do jutra. — Lahno deži. Videti je, da bo ta dež trajnejši. Ze sedaj je dež bil za polja izredno dobrodošel in blagodejen. Namočil je razne obdelane in že zasejane njivice in grede vrtnarjem in malim ob-ilolovalcom, ki so si dežja posebno želoli. Kakor vse kaže, bo letošnji april v vremenski bilanci označen kot dežja reven tne^ec, ko ne bo najbrž dosegel za njega Izračunani padavinski mesečni povprečnik, ki znaša za ljubljansko padavinsko cono 101 mm. Tudi lani smo imeli na ta teden dež. Bilo pa je lani drugače precej toplo, saj je znašala jutranja temperatura +5.6° C, dnevni maksimum pa +17.8« C. Pred 21. aprilom pa je lani 3 dni močno deževalo.
•v
športni drobiž
Ilermeianski nogometni turnir za A cliko noč. Za letošnjo Veliko noč bo priredila nogometna sekcija ljubljanskega Hermesa zanimiv nogometni turnir, na katerega je povabila še tri domače klube. V nedeljo bodo na sporedu tri, v ponedeljek pa dve tekmi. Prvi dan bodo igrali tile pari: Hermes rez.:Ljubljana rez., Hermes:Tobačna tovarna in Ljubljana :Mladika. V ponedeljek pa se l>osta v prvi tekmi pomerila premaganca za tolažilni pokal, v drugi pa zmagovalca za glavno darilo.
Tekme bodo gotovo zanimive, saj se bodo pomerili [Miri, ki imajo slare in tudi najnovejše račune med eeboj. Ljubljana bo prvi dan naletela na Mladiko. Imela bo najlepšo priliko, da se re-vanžira že za lanskoletni remis 1:1, ki je vrgel na ljubljansko enajsterico temno senco in pokazal Mladiko v najboljši luči. Hermes pa bo lahko takoj prvi dan dokazal, da ni zaslužil poraza, ki mu ga je Tobačna tovarna prizadejala preteklo nedeljo v prvenstveni tekmi. Tekme bodo vsekakor vredne, da si jih prijatelji okroglega usnja ogledajo.
Kaznovani kršitelji predpisov o ponudbi in povpraševanju po delu
1. AlpksiS Aleksa, 2. AleSovco Marija. S. Anžifi Ivan. 4, Bahovec 8re*ko. 5. Bolete Karolina, tf. Boiid Vludka, 7. Brelih Maria, S. Oihlar Nada, 9. Cokan Frane, 10. Ce8 Karol 11. Černivec Alliinn, 12. Cerut-veo Julija, 13 Dou Ivan, 14. Doleno Alojzij, 15 Dolenc Alojzija. 16. Dolinar Andrej, 17. Dolničar Jbranc, 18. Društvo ta varstvo vajencev, 19. Duhovno semeni-50e, 20 Forlan Vladimir 21. Gagol .Josip, 22. G«kc1 Josip, 23. Gatrel Josip. 24. Geršelman Aleksander, 25. GlavlS Henrik, 2B. Glavi« Henrik, 27. GorSo Nežika, 28. Gospodarska zveza, 29. Griar Anton, 30. Grobenc Alojzij 31. Joro Alojzij. 32. Jezuitski kolegij, 33. Jovanovič Andria. 84. Jugopatent d. z. o. z., 33. Kahne Mici, 86 Kaizer Herlbert. 87. KaSkarof Dcmetry, 88. KavftlJ Pavlina, 89. Koojan Karlo, 40 Konjar Vinko, 41 Konjar Vinko, 42. Konjar Vinko 43. Kralj Ivan, 44. Kramar N.. 45 Krnai6 Ivan. 4«. Lazar M.. 47. Les-kovio in Meden, 48. Dr Logar Anton. 49. Lončar Franc. 50 Modved JoSko, 51. MerviS Anton, 52. Inž. Miklavid Franjo 53 Moder Otllija, 54 Krarnnr Marija, 55. Miil-lor N. 66. Mrzelj Ana. 57. MuSiS Desa, 58. Nabavna zadruga železničarjev, 59. Dr. Nahtigal Hajko. 00. I>e-tronaita - A. Hmelak, 61. Pezdir Ivan, 62. l5r. Pirjevec Karol. 63. PodkrnjSek Metod. 64. Podkrajšek Me tod 65. Pretnar Martin, 66. Puo Gustav, 67 I uc Gustav. 68. IlalfieviS A 69. Reich Josip. 70. Reich Jo« p, 71 Rnnzin,rer K.. <2. RizzlrMaroonl, 7J- Grošelj Mu-rija, 74. Rohman N.. 75. Rotar Josip. 7tj. .Boi« cvetličarna 77 Saccomani Pio, <8. Sancin ^nno. 79. Se dej Jože. 80 Sedej Jože. 81. Sevor in Coinp.. 82_ Slamič, restavrac.. 83. Splošna gospodar zadruga želez., 94. SuSnlk Hilda. 85. Svete Ana 8G-	A1?10"'
87 ftkopek Edvard. 88. Schweiger et Mounik »Malina«, 89. Tizziad d z. o. z.. 90. Tomejo Anton, 91. *Um°n‘ restavracija. 92 Usenik Ivan, 93. Vidmar Ivanka, 94. »Vitamin* tovarno sad. sokov, 95. Viti Angelo 96. *a-jeo Boris. 97 ZanoAkar Ludvik. 98. Zavetišče sv. Jožefa, 99, Zavetišče sv. Jožefa, 100. Zovulg.
tirane višine. Mnogi «o celo bili taki, ki so letos znižali najemnino za deset do dvajset lir, posebno onim malim obdelovalcem, ki niso finančno močno podprti in ki morajo dobro preračunati in premisliti, kara naj vtaknejo vsuko liro. Mnogi posestniki so oddajali travnike ali njive po zelo nizkih najemninah, lahko je človek dobil zelo obse/en travnik za 100 lir najemnine in celo še za nižje zneske. Naj tu omenimo blagohotno postopanje Salezijancev na Rakovniku, ki so oddali obsežen travnik, ležeč ob Velikem Galjevcu, mnogim Galjevčanom brezplačno v obdelavo. Travnik je bil razdeljen v manjše parcele in te so bile izročene ljudem, da jih prekopljejo in obdelajo. Galjevčani so se z vnemo lotili dela in kmalu je bil travnik spremenjen v male njivice.
Kakor so bili nekateri posestniki zelo dobrosrčni in so upoštevali vse križe in težave malega človeka, so se pa našli tudi oderuhi in lakomneži, ki so za zemljo zahtevali izredno pretirane najemnine. Je znan primer, ko je skupina družin najela že pred več leti do 1000 kvadratnih metrov obsežen travnik za takratno veljavo 1000 Din. Gospodar pa je nato to najemnino kratko malo brez vsake procedure in brez vsakega upoštevanja valutne relacije med starim dinarjem in liro spremenil v toliko lir, kolikor je bilo prej dinarjev, najemniki so sprva privolili in mu plačali 1000 lir. Letos pa se je ta mož še predrznil in je najemnino brez vsakega razloga povišal kar na 1500 lir. To je bilo preveč. Bil je prijavljen protidraginjskeniu uradu, kjer je bil primerno kaznovan zaradi navijanja cen. Pred okrajnim sodiščem pa se sedaj razvija zanimiva civilna pravda.
Skupščina Združenja industrijcev in obrtnikov
V	petek dopoldne je bila v Ljubljani skupščina Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino. To je prva skupščina po izvrženi reorganizaciji strokovnih združenj r.a področju Ljubljanske pokrajine, po^ kateri se jo Število včlanjenih podjetij zelo povečalo s priključitvijo novih strok. Skupščini so prisostvovali korporacijski inšpektor inž. Mašera, strokovnjaka pri Združenju industrijcev in obrtnikov ter odseku za obrtništvo, zastopniki Zveze delodajalcev in Številno'članstvo. Skupščini je najprej podal poročilo predsednik, nato pa so bila odobrena poslovna poročila, ki obravnavajo delo in akcije združenja v pretekli poslovni dobi, nato pa je odobrila tudi računski zaključek združenja.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni predsednik, podpredsednik ter člani nadzorstva in njih namestniki.
Živilske nakaznice za doseljence iz drugih občin kraljevine
Na Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani prihaja veliko število ljudi, ki so se za stalno ali za več kakor en mesec iz drugih občin kraljevine doselili semkaj in prosijo, da se jim izdajo živilsko nakaznice. V smislu Čl. 10. odredbe Visokega komisarja od 23. 4. 1942. nanašajoče se na dodeljevanje racioniranih živil, se objavlja, da bodo živilske nakaznice razdeljene doseljencem iz drugih občin izključno le proti predložitvi živilskih nakaznic občin, od koder prihajajo. V nasprotnem, primeru je brezuspešno prihajati na preskrbovalni urad. Opozarjajo se tudi vsi tisti, ki so v teku meseca spremenili svoje stanovanje, da o tem ob-veste preskrbovalni urad najkasneje do 15. v mesecu.
Koledar
Ljubljana
Četrta produkcija Glasbene akademije se ne
vrši 21. t. m. ob 18, ampak ob 19 v veliki filmar* monični dvorani. Sporedi so na prodaj v Matični knjigami (po 3 in 1 liro),
Sreda. 21. malega frnvna: Anzelm. Škof in cerkveni učenik; Simeon škof in mučenec j Apolon, mučenec.
Obvestila
Četrtek. 22. malega travna: Vel. Četrtek; So-ter, papež in mučenec; Tarbula, devica in mučenica.
Opozarjamo na izvedbo Tomčeve kantate za
soli, zbor in orkester, ki bo jutri, v četrtek, dne 22. t. m., ob 19 v unionski dvorani. Začetek bo točno ob napovedanem Času, ker traja celotna izvedba skoraj dve uri. Kantato bodo izvajali: al-tistka Franja Golobova, basist Julij Betetto, pevski zbor Glasbene Matice in simlonični orkester. Pri harmoniju je Ciril Cvetko. Vsi pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Prav posebno še opozarjamo, da nameravana prireditev na veliki petek zvečer žal odpade. Za četrtkovo prvo izvedbo j® na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice še nekaj sedežev in tudi stojišč. Dobi se tudi natančni spored s tekstom, ki ga je spesnila Vida Tauler. K izvedbi slovenske umetnine vabimo.
V	naše koncertno življenje stopa nov trio v sestavi: flauta, viola in kitara, člani tria so: L ilautist opernega orkestra g. Slavko Korošec, violinist prof. Karel Jeraj in kitarist Stanko Prek. Združili so se v svojevrsten trio, ki se v drugih kulturnih središčih z vnemo goji; za to sestavo imamo razmeroma zelo bogato literaturo in vsi poznavalci trdijo, da je zvok tria zelo prijeten in zanimiv. Prvi nastop tria bo v torek, dno 27 t m., ob 7 zvečer o mali filharmonični dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 21. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«. Red B.
Četrtek, 22. aprila, ob 18,30: »Y času obiskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Petek, 23 aprila, ob 15: »V času obiskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Sobota, 24. aprila: Zaprto.
Operi:
Sreda, 21. aprila, ob 18: »Madamr IJiiitcrflv«. Red Sreda.
Četrtek. 22. aprila: Zaprto.
Petek, 23. aprila: Zaprto.
Sobota, 24. aprila: Zaprto.
Otroci, ki so sodelovali pri lanski predstavi opere »Cormen«, nnj se zglasijo v sredo, 21. <• m., ob 11 v Operi. Udeležba sestanka je obvezna, ker bo ponavljalna skušnja.
Anton Slndoljev nastopi danes v partiji Pin-kertona v Puccinijevi operi »Madame Butter-fly«. Osebe: Butterfly — Heybalova, Suzuki — Golobova, Kate — Stritarjeva, Sharpless — Popov, Goro — J. Rus, Jamadori — Dolničar, bo-nec — Lupša, komisar — Gregorin. Dirigent D. Žebre, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simo- j niti, scenograf A. Foriga.	t,
CORPORAZIONI
CEREALI- ORTO - FLORO - FRUTT1COLTURA ZOOTECNIA E PEŠCA - LE G N O PRODOTTI TESSILI - ABBIGLIAMENTO SIDERURGlA E METALLURGIA - MECCANICA COMBUSTIBILI LIOUIDI E CARBURANTI CARTffl E STAMPA - COSTRUZIONI EDILI A C Q U A - GAS - ELETTRICITA INDUSTRIE ESTRATTIVE VETRO E CERAHICA C O M U N I C A Z I O N I INTERNE MARE E ARIA - SPETTACOLO OSPITAMTA - PROFESSIONI E ARTI PREVIDENZA E C R E D I T O
CONFEDERAZIONI
AGRICOLTOBI - LAVORATORI AGRICOLTURA INDUSTRIALI - LAVORATORI INDUSTRIA COMMERCIANTI - LAVORATORI COMMERCIO AZIENDE CREDITO E ASSBCURAZIONE LAVORATORI AZIENDE CREDITO E ASSKURAZI0NE PROFESSIONISTI E ARTISTI
L ESERCITO OEI LAVORATORI COMBATTE IN INTIMA UNIONE CON L*E5ERCITO DEI SOLDATI PER UN UNICA, FULGIDA META: LA VITTORIA, APPORTATRICE Dl UNA PIU ALTA OIUSTIZIA NAZIONALE E SOCIALE
VOJSKA DELAVCEV SE Bil E V TESNEM SODELOVANJU Z VOJAKI, ZASLEDUJOČ EDINI, SIJAJNI CILJ: ZMAGO, KI BO PRINESLA VEČJO NARODNO IN SOCIALNO PRAVICO
HENRIK S1ENKIEWICZ
Pravice malih držav v novi Evropi
Zavezniki bi si radi razdelili Evropo in zagospodovali nad njo, Italija in Nemčija pa se bijeta za svobodo in neodvisnost vseh narodov
Po raznih namigovanjih in ugibanjih, kako fi Nemčija iu Italija zamišljata v novi Evropi svoje sožitje a sosednimi manjšimi državami, je stopilo v obredje vpraašnje, kaj sta glede tega sklenila Mussolini in Ilitler na 6vojem zadnjem sestanku. Da sta govorila tudi o tem vprašanju, dokazuje med drugim tudi članek, ki smo ga pred nekaj dnevi ponatisnili iz »Pester Lloydac in ga je temu listu poslal njegov dopisnik iz Rima. Nič manj zanimiv pa ni še drugi članek, ki ga je istemu listu poslal te dni iz Kima Georg Popov in ki v njem stoji tudi tole:
Z uradne strani je v odgovor na gornje vprašanje zazdaj na razpolago le uradno poročilo, izdano neposredno po sestanku Musso-lini-llitler, v katerem je, čeprav v jasnih besedah, pa vendar le bolj na splošno, govora o »pravici vseh narodov do svobodnega razvoja.« Ni važno toliko, kako si bodo to razlagali v posameznih malih evropskih državah, pač pa je na vsak način dosti važnejše, kaj bodo v osnem taboru v pojasnilo k temu še dodali. Iz tega razloga gotovo ni bilo brez pomena, da je znani italijanski časnikar Virginio Gayda v torkovi številki časopisa »Giornale d’Italiat, ko je pisal o »glavnih točkah novega evropskega reda, kakor sta ga na svojem zadnjem sestanku Mussolini in Hitler znova potrdila in se določneje izrazila o njem«, navedel kot prvi temelj te nove ureditve Evrope »priznanje pravice do svobode, neodvisnosti in popolne suverenosti vseh j evropskih narodnih držav, malih in velikih«.
Bivši italijanski propagandni minister Pa-volini se je v »Messaggeru« izrazil o tem vprašanju takole: »Že po sestanku, ki sta ga imela Mussolini in nemški zunanji minister von Ribbentrop, je bilo izdano odgovarjajoče poročilo
ROMAN V SLIKAH
o stališču, ki v Nemčiji in Italiji v ozirom na Evropo že dozoreva. Zdaj se že približuje čas, ko se bo to izpolnilo.«
Oba ugledna italijanska publicista dodajata k tem temeljnim ugotovitvam še splošne opazke v tem-le smislu: »Dočim Anglosaksonci l hočejo, da bi se bodoča usoda Evrope odločila tako, da bi zagospodovale nad njo tri zavezniške države, dočim v zmedenih besedah govore o posameznih skupinah bodočih evropskih držav, dočim snujejo načrte, da bi celo vrsto evropskih narodov izročili Sovjetski Rusiji in medtem ko kar odkrito delajo na to, da bi uničili velike narode, kakor Nemčijo, Italijo in njune zaveznice ter zatrli njihovo omiko, — pa osni državi slovesno izjavljata, da se bijeta in zavzemata za to, da bi evropski narodi, mali rav tako kakor veliki, imeli pravico do svobodnega narodnega razvoja in državne neodvisnosti.«
Ta izvajanja merodajnih italijanskih časnikarjev so nevtralni opazovalci v Rimu in prav tako tudi zastopniki malih evropskih držav sprejeli z velikim zanimanjem. Istočasno pa pripominjajo tudi, da bo po vseh teh člankih, ki jih je glede vprašanja velikih in malih narodov v bodoči Evropi objavilo italijansko časopisje, bodoči položaj malih evropskih držav gotovo še določneje pojasnjen in označen, kakor je to doslej še vselej storila katera od osnih držav.
čitajte »Slovenski dom«!
Nemški tisk obsoja ameriško izjavo o letalskih napadih na civilno prebivalstvo
Berlin, 20. aprila, s. Večerni tisk z ogorčenimi besedami razpravlja o trditvah poveljnika funeriškega letalstva v Angliji, generala Eakea, katere je objavil list >Daily Maik. Amerikanski general je vnovič jasno povedal, da se morajo letalski napadi usmerjati zlasti proti civilnemu prebivalstvu, kajti le tako bo mogoče doseči zares pomembne uspehe.
Listi se vprašujejo, ali ni v izjavah generala Eakea čutiti, kako skrajno divjaški je ameriški \ojni načrt in ali niso ti napadi zelo podobni
I pravemu zločinskemu morjenju. Nasprotnikova ; propaganda trdi tudi tole: če nemško letalstvo ob ! svojih napadih na Varšavo, Rotterdam in Lon-| don, hoteč napadati vojne cilje, ni mogla priza-j naša ti civilnemu prebivalstvu in umetniškim spo-| menikom, se tudi angleško in ameriško letalstvo ne moreta izognili ciljev, ki niso čisto vojaški. Listi sodijo, da so ta opravičevanja v nasprotju z izjavami generala Eakea in da ni nikjer nobenega dokaza, da bi nemški piloti jemali za tarčo neoboroženo prebivalstvo odprtih mest in spomenike, ki bi bili velike umetniške vrednosti.
»Procesija (ujeclenka) je eno izmed najučinkovitejših grafičnih del na razstavi, ki jo te dni prireja v galeriji Obersnel naš mladi mojster Riko Debenjak. Razstava, ki je v vsakem oziru doživela zelo lep uspeh, je odprla vsak dan od 9 do 19 nepretrgoma.
343.
Nazadnje so obstali pred visokim stebrom, ki je bil ovit z mirto in bršljanom. Rdeči ognjeni jeziki so segali žrtvi že do kolen, njen obraz pa je bil zavit v dim. Čez čas je veter dim odgnal in pokazal se je obraz starca s sivo brado, ki mu je padala po prsih. Ob pogledu nanj se je Hi-lon zvil, iz ust pa mu je privrel krakajoč glas:
»Glavkl Glavkl«
In res je z gorečega stebra zrl nanj Glavk.
344.
Bil Je 5e živ. Obraz je imel sklonjen, ko da bi še enkrat hotel videti tistega, ki ga je Izdal, mu vzel ženo in otroke, najel morilca tudi zanj ln ga, ko mu ja bil vse to že odpustil zaradi Kristusa, še enkrat dal v roke rabljem. Žrtev, ki je doživela to strašno krivico, je zdaj gorela na stebru, pod njo pa je stal njen rabelj.
Glavk ni trenil z očmi od Hilona, ki je hotel pobegniti, pa ni mogel. Nevidna roka ga je z nadčloveško močjo držala prikovanega pod tem stebrom. Zdelo se rru je, ko da vse okoli njega izginja in pada, da iz črne praznote vidi samo strašne oči mučenika, ki ga kliče na odgovor. V Hilo-novem obrazu je bilo nekaj tako strašnega, da je navzočim zamrl smeh na ustnicah.
Grk se je tresel, stegnil roke kv.išku in s presunljivim glasom zaklical:
»Glavk! Pri Kristusovem imenu 1e rotim, odpusti mil«
Anglije drži skupaj edino še strah pred osjo
Rini, 21. aprila, s. Revija »Tribune« poudarja, du je Churchill v svojem nedavnem govoru jasno odkril, da angleški privilegirani in imo-viti sloji skušajo vnovič potegniti za nos veliko večino britanskega ljudstva. Danes je gotovo, da je Churchill nasprotnik sleherne socialne preosnove, piše list. Edino, kar Veliko Britanijo še drži skupaj, je strah pred zmago osi. Churchill je poslcušal prepričati milijone nemaničev, naj prepustijo tudi po vojni oblast bogatašem, ki so jih stalno izkoriščali. Sedaj poskuša ujeti na svoj trnek nekatere vodilne osebnosti delavske stranke in nekatere liberalce, ki bi bili pripravljeni potegniti z njim. Upa, da bo z njihovo pomočjo prepričal večino pristašev obeh strank o iskrenosti svojih na-
mer. Kar zadeva laburistično stranko, sta Morrison in Bevvin Churchillova moža. Toda stranka sama ne more več trpeti takšne igre. Britansko ljudstvo pričakuje vlado, ki bo boljša od sedanje.
Drobne za robem
Italija bo dobivala pšenico in krompir iz Ukrajine. Po nekem nemškem poročilu iz Krakova, bodo odslej na podlagi nemško-italijan-skega trgovskega sporazuma redno prihajali v Italijo vlaki, natovorjeni s pšenico in Krompirjem iz krajev, ki so jih nemške in italijanske čete vzele Rusom v sedanji vojni.
Vas samih brezposelnih. Iz Lizbone pišejo, da je v ameriški državici Oregon vas, ki ima 258 prebivalcev, od katerih jih je brezposelnih nič manj ko 257. Samo eden da ima delo, in sicer v Uradu za pobijanje brezposelnosti...
CONRAD RICHTER:
P L AN/AVA
Vodil sem jo okorno skozi globok prah, posut z rogovi in ovčjimi kostmi, med odbijači vagonov in kopiti jezdnih ponijev; pri vsem tem pa sem si mislil sam pri sebi, da so menda tc santlouiske ženske malo prismojene! Dospela sva do lesenega pločnika, kjer sem moral paziti, da je nisem pripeljal v bližino sodišča. Pri tem pa se nisva mogla izogniti vozu z mrtvim voznikom. Dečki so se vzpenjali po kolesih, da bi mogli videti to, kar sva midva jasno videla: dolgo, vznak ležeče truplo z modro bandanno preko obraza, izpod katere je gledala še vedno izzivajoča, naprej Štrleča rdeča brada. Toda klepetanje Lutie Cameronove se ni zaustavilo; le njena nežna, mehka roka v: moji se je skrčila kot tetiva iz srnine kože.
Bil sem pristaš ponosnega mnenja, ki je vladalo v deželi, da je pešačenje znak sekača in skoraj sramotno. Zato sem bil vesel, da se je končal leseni hodnik. Lutie Cameronova si je sedaj znova zagrnila svoj obraz s pajčolanom; v njenem dvignjenem, nežnem obrazu ni bilo zaustavljanja. Dalje in dalje sva šla; mimo na pol porušenih meksikanskih hiš ter se vzpela na položne peščene griče. Tam je vriskala po skupnem viborskem pašniku, ki je bil ves v cvetju. Odtrgala si je rumeno vejico ter si jo zataknila v plašč.
Ko sva dospela na vrh vzpetine se je hipoma zaustavila, kot bi bila zašla med bodečo žicol Kakor da bi prišla v hipu na razburkan ocean, se je pred nama odprla prostrana, prazna, rjava ravnina, ki se je neskončno raztezala in potapljala kot izsušeno morje. Poskušal sem ji pokazati skoraj nerazločno, temno senco, ki je predstavljala zelo oddaljeno liišo na rancliu. Toda kot da me ni slišala. Skoraj brez sape je pripovedovala o svojih popotnih poznanstvih na potu v Fort Ewing, kjer bi se naj bila
snidla s svojim možem. Zanimala se je ves čas za belo vas iz šotorov in pokritih voz bližnjega izseljeniškega taborišča, kjer je vladalo živahno življenje.
Švignila je veselo h kopici otrok, ki so se prekopicevali, kričali in se valjali po tleh. Ljubeznivo se je sklanjala k utrujeno izgledajočim ženam z ogromnimi sončni.;!, ki so šivale in pletle sedeč na sedežih voz, postavljenih v krogu, ali pa na skalah v travi. Vstale so ter jo sprejele kot kako veliko damo, ki je blagovolila obiskati njihovo skromno naselje.
Ko so ji pripovedovale, da so bili prišli celo iz Missonrija v upanju, da se bodo lahko naselili nn tej ravnini, sem opazil v njenih očeh nekaj, česar nisem bil videl poprej v njih. Sklanjala se je k starim materam, ki so imele na glavah pletene čepice in bile nagubane kot Indijanci; dvigala visoko v zrak jokajoče dete ter tekala z otroki. Splezala je na nek voz in stopila v kabino, od koder sem čul radostno lastnikovo dobrodošlico. Jaz pa sem kljubovalno ostal zunaj.
»Recite polkovniku Brewtonu, če ga boste videli, da sva ga vsepovsod iskala,« je veselo dejala pred odhodom.
Svest sem si bil sence, ki je nenadoma padla na taborišče. Celo otroci so se stresli ob zvoku stričevega imena.
»Mislim, gospa, da ga danes najdete na sodišču,« je odgovoril čez nekaj trenutkov mršav Missourijanec.
Lutie Cameronova ni spregovorila . niti besede, dokler se nisva oddaljila četrt milje.
»Čemu so naju tako čudno gledali, Hal? In čemu mi nisi povedal, da bi ga mogla najti na sodišču?«
»Saj tako ne bi bila mogla vstopiti,« sem odgovoril^ nejevoljno.
Ko sva dospela na trg, sem videl gručo ljudi, ki se je gnetla po pločniku in tako na pol zapirala pot do sodišča. Hotel sem zaviti proti hotelu; toda ona se je ustavila ter dvignila glavo na meni že znan način.
»Prosim, ali bi midva mogla iti mimo?« Govorila je glasno in jasno; na moje veliko presenečenje je njen nežni ženski glas ukrotil robate može in njihovi klobuki so zleteli z glav, kot bi jih bila odpihnila krogla. Ozek, komaj opazen hodnik se jo
odprl pred nama. Naenkrat sem se znašel ob strani zloglasnega požigalca in izobčenca Črnega Jacka Kernsa — skočil je kot na vzmeteh ter ponndil dami svoj sedež! ^ Ostali na klopi pa so se stisnili, da je bilo malo prostora tudi zame.
|	II.	poglavje.
Salforksko okrožno sodišče je bilo nabito polno in zatohlo kot živinska staja ob ^ času nalaganja. Mala umazana soba z ilnatim podom ter malimi meksikanskimi okni, katera so pa še zatemnjevali možje, ki so sedeli na nizkih klopeh tako, da se nama je zdelo, kot če bi bila vstopila v neko čudno polsvetlobo.
»Hal, ali je on tukaj?« me jc šepetaje vprašala Lutie Cameronova skozi pajčolan.
še preden so se mi oči privadile temi, sem vedel, sodeč po ozračju, ki je tod vladalo, da ga ni bilo.
»Porotniki prihajajo!« je zamrmral poleg mene nek kravji I pastir.
šele sedaj sem opazil, da so bile obrabljene klopi iz pini-I jevega lesa, kjer so po navadi sedeli porotniki, prazne. Istočasno sem zaslišal hrup pri vhodu za nami. Zazdelo se mi je, da sem | čutil val zadrževanega razburjenja, ki se je dvigalo v ozadju sobe ter se prenašalo od klopi do klopi, dokler ni doseglo prc-Rraje, za katero sem videl naša dva obtožena hlapca, ki sta se obračala na svojih sedežih. Videl sem Henryja McCurtina, ki se je premaknil kot koka gora ter postal v hipu bolj živahen.
Začutil sem, kako so mi orokavičeni prsti Lutie Cameronove j stisnili roko.
»Kaj je to, Hal?« je zašepetala.
Ko sem se ozrl ter sledil njenim zastrtim očem, sem videl tudi jaz! Po hodniku ob steni se je vzravnano gibala skozi množico mož znana, ponosna, malone drzna postava v dolgi, sivi, na straneh nabrekli suknji; vedel sem, da je to bil samokres s črnim držajem. Njegove kot oglje črne obrvi in brki so bili prepleteni s srebrnimi nitmi. V tišini, ki je nastala v trenutku, so odmevali koraki njegovih podkovanih škornjev kot streli iz pištole.
Za Lloduka tUkarn« v Ltobl|anlt lot* Kramar«. — Izdajatelj: tnl Sodi«. — Ort-dnfkt Mirk« |n«ornil< — Rufcopitot oe tratam« *» »fllavearkt dom« irbata »ti delavnikih »k IS — Mp»«-*na narotnln« 11 Ur, sa inoiemitro 20 Ut. — OredoiStvo; Kopitarjeva ulica 0. UL aad.tropje, ■» Cprata: Kopitarjeva uliea ft, Ljubljana. — Teloloa itn, 10 01 d« 40 01 — Pod/utnlca; Nota ineftfc