Najrečji ilorenaki dnevnik v Združenih državah V«|ja xa rse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Dally in United Stfttf t< Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 101. — ŠTEV. 101. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 1, 1935. — SREDA, 1. MAJA 1935 VOLUME XT.TTI. — LETNIK XLHI. ANGLIJA SE BO OBOROŽILA PROTI NEMČIJI ANGLEŽ SE BOLJ BOJI DVANAJSTIH SUBMARINOV KOT PA TRIKRAT TOLIKO DIVIZIJ IZVEŽBANIH ČET Angleški ministri so ime!i sejo. — Vlada najbrže ne bo protestirala proti nemškim submarinom. Nemčija je zopet odprla mornariško šolo. — Gojenci se bate n^ c-»mo obrambe. — Tujcem je zabranjen vstop. — Sest submarinov je že v službi. LONDON, Anglija, 30. aprila. — Angleški ministri so se pričeli posvetovati o tem, kaj naj vlada odgovori, ako bo sploh kaj odgovorila Nemčiji zaradi 1 2 submarinov, katere je pričela graditi. Zunanji minister Sir Simon ni o seji podal nika-ke uradne izjave, pač pa je v poslanski zbornici rekel, da je politični položaj tako resen, da je mogoče pričakovati nagle odločitve. Na razna vprašanja poslancev večinoma ni hotel odgovoriti. Tako iii odgovoril na vprašanje, ako misli vlada pri Ligi narodov protestirati proti nemškemu oboroževanju na morju. Iz tega je mogoče sklepati, da bo angleška vlada samo ''potrdila obvestilo" o nemških submari-nih, ne bo pa protestirala niti proti submarinom, niti proti zračni sili, niti proti obvezni vojaški službi, temveč se bo oborožila v največjem obsegu kot leta 1914. Zato bo najbrže Sir John Simon v četrtek v poslanski zbornici pojasnil politični položaj ter zahteval, da se Anglija oboroži za obrambo. Angleški narod se zaveda, da mu preti od 12 nemških submarinov mnogo večja nevarnost kot od 36 divizij vojaštva. Angleži se še dobro spominjajo, kako so nemški submarini spomladi ! 91 7 blokirali angleški otok. Toda angleške vlade ne razburja toliko dejstvo da Nemčija gradi I 2 podmorskih čolnov, temveč, ker Hitler ni povedal Sir Johnu Simonu v Berlinu, ampak je to Sir Simonu prikril in s tem udaril v obraz državo, ki je bila med vsemi državami najbolj pripravljena doseči z Nemčijo sporazum. KIEL, Nemčija, 30. aprila. — Po ulicah hodijo mladeniči v mornariških uniformah in nosijo na rokavih rakove z napisom "Submarinska šola — Kiel". Iz tega je razvidno, da je bila slovita mornariška šola v Kielu zopet odprta. Tujcem ni dovoljeno prihajati blizu šole in prebivalci Kiela na vprašanje, ako so že videli kak submarin, zmajejo z ramami in pravijo: "O tem nam ni dovoljeno govoriti.*' Na vprašanje, kdaj je bila mornariška šola odprta, pa je prišel odgovor: *Ze pred nekaj meseci/ Ravnatelj šole Liehr odločno zatrjuje, da se u čenči v šoli uče samo braniti se proti napadom submarinov. Ravno tako odločno trdi, da Nemčija sedaj še nima submarinov. Pripomniti je treba, da je bilo v Kielu pred vojno in med vojno najvažnejše nemško mornariška pristanišče. Tovarna Blohm & Voss v bližnjem Hamburgu je tekom vojne izdelovala submarine s tako nagli-€ o, da je vsak dan izdelala po en submarin ter jih je do konca vojne zgradila blizu 2000. Tej tvrdki je tudi sedaj dal Hitler naročila za 1 2 submarinov. LONDON, Anglija, 30. aprila. — "The Daily He raid" pravi, da je že bilo zgrajenih šest nemških submarinov in so pripravljeni, da prično manevre v bližini mornarskega pristanišča Wilhelmshafen. Kot zatrjuje "Herald' , SO ti siibmarini popol-ni v vsakem oziru in imajo polno moštvo. Dalje trdi list, da je Hitler že jeseni sklenil graditi submarine in da so se dela že pričela okoli Božiča v Hamburgu, Stettinu in Kielu. Vlada posreduje v stavki avtnih delavcev SEN. KING ZA ODPRAVO NRA Senator je v senatu stavil tozadevno predlogo. Toda NRA postava bo najbrže podaljšana. Washington, D. C., 30. apr. Že dolgo naraščajoči! opozicija proti NRA postavi v gotovih demokratičnih krogih je odkrito stopila na dan, ko je senator K mig stavil predlogo, ki zahteva, da se NRA postava odpravi in se njeno delovanje prenese na zvezno trgovsko komisijo. Ob istem času pa so se tudi za kulisami vršila pogajanja med nasprotniki XRA in vladi naklonjenimi demokratičnimi voditeji, ki hočejo NRA |x>stavo podaljšati za osem mesecev, torej do marca 19,'iG. Ta pogajanja bodo mogoče imela zaželjeni uspeh, ker so štirje poglavitni i nasprotniki senatorji Borah, Nye, McCar-ran in Clark pripravljeni privoliti v podaljšanje postave, ako odpadejo iz postave določbe o najnižjih cenah v meddržavni trgovini. Predsednik senatnega finančnega odbora, senator Harrison, ki ima v rokah XRA vprašanje, se jo že posvetoval o kompromisnem predlogu v Beli hiši, toda ni hotel pozneje povedati, kako stališče zavzema predsednik Roosevelt v tem vprašanju. Ako bo NRA v svoji sedanji obliki podaljšana za S mesecev, tedaj se bo mogel kongres ravnati po razsodbi najvišjega sodišča glede ustavnosti XRA postave. SELITEV FARMERJEV V ALASKO San Francisco, Cal., 30. apr. 274 pijonirjev, ki so na potu v novo obljubljeno deželo, v vladno kolonijo \ Mantanuska dolini v Alaski. je dospelo v San Francisco, da odpotujejo v svojo novo severno domovino. Farmerji so se pripeljali iz Minnesote s posebnim vlakom, sestoječim iz 22 voz. Ko se je vlak vstavil, so farmerji že izstopili in mnogi so izrazili željo, da bi že zopet potovali da-Ije. Po njihovi obleki je bilo mogoče sklepaiti, da so prišli iz obubožane dežele, toda na njihovih obrazih ni bilo videti obupa in potrtosti, temveč odločnost in trdno voljo. Mestni zastopniki z županom Rossijem na čelu in uradniki državnega reliefnega urada so jih sprejeli na postaji. • V sredo se bodo odpeljali v Seward na vojaškem transportnem parniku 'St. MihieP. V Seward bodo prišli v šestih dneh nato pa se bodo odpeljali v Mantanuska dolino po železnici. PROCES PROTI HEIRJU JE BIL 0DG0DEN Heier se bo moral zagovarjati zaradi krivega pričevanja pri Haupt-mannovem procesu. Flemington, N. J., 30. aprila. Proces proti Benjaminu Heier-ju, ki se bo moral zagovarjati zaradi krivega pričevanja v Hauptmannovem procesu, je bil odložen do 20. junija. Sodnik Adam O. Bobbins je s tem ugodil prošnji za govorništva. tSodnijska dvorana je bila polna, toda prav gotovo ne zaradi zanimanja za Heierjev slučaj. Tega dne so bili namreč zaslišani vsi oiik, proti katerim je bila vložena kaka tožba in tako so bili v dvorani največ obtoženci in njihovi zagovorniki. Toda med njimi sta bila dva moža, ki sta gotovo zanimala za Heierjev slučaj, in sicer predsednik Hauptmanno-ve porote Charles Walton in porotnik št. 11 Liscotnb Case. Heier je prišel pred sodnika s svojim zagovornikom C. L. Fislierjem, ki je bil tudi B. R. Hauptmannov zagovornik. Poleg tega jki je bil ž njim tudi odvetnik Irving A. Oremland iz Xew Yoika. Prejšnji večer se je s Helerjem pripeljal v Flemington. Fislier je Orem-landa predsta\il sodniku ter je nato rekel, da je t.sko zelo zaposlen s sestavo Ilauptmanno-vega priziva, da se ne more dovolj pripraviti na Heiorjevo obrambo. Sodnik je vprašal okra jnega pravdnika Anthony Haueka, kaj misli o tem. Hauck je rekel, da mu je znano, da je Fisher zelo zaposlen, zahteval pa je, da pride Heierjev slučaj še ta sodnijski termin na razpravo. Fislier je reked, da bo po Ifauptmanove.nl prizivu takoj pripravljen prevzeti Heierjevo zagovoraištvo, nakar je rekel sod. Bobbins, da se naj Fislier in Hauck dogovorita za dan, kdaj naj se prične obravnava ter sta se zedinila za 20. junij. NAZADOVANJE AMER. DELA V. FEDERACIJE 1 Rumene organizacije " so napredovale. — Organiziranih je samo 21 odstotkov ameriš k i h delavcev. Poročilo o preiskavi ''Twentieth Century Fund" kaže, da je po svetovni vojni število o-bičajnih delavskih organizacij nazadovalo, nasprotno pa so napredovale takoimenovane "ranene" organizacije, to so delavske organizacije v posameznih podjetjih ali tovarnah. Obenem pa pravi poročilo, da tovarniške organizacije nimajo pravih kolektivnih pravic, ker na nje posredno ali neposredno delodajalci vplivajo. Preiskava je dognala, da je število članov pri "mienih" organizacijah od leta 1910 na-rastlo od 404.000 na 1,300,000 do leta 1932. Poročilo pa tudi pravi, da je to število od poletja 1933 še zelo narastlo. Dalje pravi poročilo, da j«' organiziranih v "imenih" organizacijah in v A. F. Tj. samo 21 odstotkov 32 milijonov ameriških delavcev. Washington, D. C., 30. apr. Delavski voditelji, ki so prišli v Washington na konvencijo American Federation of Labor iz vseh delov dežele, so se soglasno izrekli za Wagnerjevo predlogo glede delavskih sporov. Senatorje in poslance nagovarjajo, da čimprej potrdijo predlogo, da postane postava. Po Wagnerjevi predlogi bi bila tovarniške ali rmene organizacije, katere kontrolirajo delodajalci, p repo ved a n e. VSE STVARI SO HITLERJEVE faroČU« se na "GLAS NARODA" največji slovenski du+vnik r Zdruitnik državah. POSKUSEN NAPAD NA POSLANIKA Boston, Mass., 29. aprila. — Ko je stopal danes italijanski poslanik Augusto Rosso po zgodovinski "dvorani zastav*' v državnem kapitolu, je policija aretirala nekega sumljivega moškega, ki je imel v žepu dolg odprt nož. Aretiranec je 43-lefcni Euge-nio Camaiani. PREKINJENA CEŠKO-RUSKA POGAJANJA Moskva, Rusija, 30. aprila. Točno poročilo naznanja, da so bila čehoslovaško-ruska pogajanja glede kredita začasno prekinjena. Kot naznanjajo poročila iz Prage, je odgoditev pogajanj povzročil konzorcij čeških bank, ki je bil pripravljen dovoliti večji kredit Rusiji. Nazijski voditelj odgovarja kardinalu Pacel-liju. — Bog je na strani nazijev, in bo uničil vse njihove sovražnike. Saarbruecken, Nemčija, 30. aprila. — V ostrih besedah je voditelj delavske fronte Robert Ley odgovoril na besede papeževega državnega tajnika kardinala Pacellija, ki je v Lur-du obsojal nemško "Blubo" (Blut uund Boden — kri in zemlja) filozofijo, o kateri je rekel, da ne more priti v soglasje s splošnim Kristusovim evangelijem in z Bogom, čegar last so vse Stvari. Ley sicer ni omenjal kardi-nalovega imena, pač pa je brez ovinkov izjavil, da pripada Blubo-nauku. Med drugim je rekel Ley: "Nek visok dostojanstvenik je izjavvil, da bodo katoličani pričeli boj proti Blubo in ne bodo prej odnehali, dokler ta nauk ne bo uničen. Mi nacijonalni socijalisti trdimo: — Vse stvari so last ŠTIRI GENERAL MOTORS TOVARNE SO ŽE PRENEHALE OBRATOVATI DETROIT, Mich., 30. aprila. — v eni najvažnejših ameriških industrij — v avtni industriji — -je izbruhnil štrajk. Zvezni vladi se je zdelo potreb no takoj poseči vmes. V Toledo je odpotoval pomožni delavski tajnik Edward F. McGrady z namenom, da uravna stavko, ki je ohromila že štiri velike General Motors tovarne. Stavka v Toledu se je pričela pred tednom dni, ko je vodstvo tamkajšnje Chevrolet tovarne zavrnilo zahtevo delavcev glede priznanja unije in zvišanja plač. Delavci dveh tovarn v Cincinnati so proglasili simpatij-sko stavko in istotako so za-stavkali tudi delavci v neki tovarni v Cleveland u. Vsega skupaj stavka 13,500 delavcev. Sedanje stavkovno gibanje je prvo izza časa, ko je predsednik Roosevelt preprečil meseca marca 1934 pretečo generalno stavko v avtni industriji s te.ni, da je imenoval National Automobile Labor Board. Ta oblast pa ni posebno uspešno )»oslovala, in dleavci so izgubili skoro vse zaupanjo v njo. Louis Spisak, zastopnik 9000 mož, ki so odložili delo v Fi-sherjevi tovarni v Clevelandu, je rekel danes i v zadnjem slijčaju zdravniška zanost prinesla rešitev, ker je. vseh šest žrtev umrlo za isto neanano boleznijo. Trupli zadnjih dveh otrok so zdravniki raztelesili v namenu, da doženejo vzrok smrti in tako še mogoče rešijo, staro mater in malega Franka. Najprej so domnevali zdravniki, da je bilo pri vseh vnetje možganov, na to je prišla nekaka spalna bolezen, vendar pa dr. Manuel E. Martin dvomi, da bi spalna bolezen povzročila smrt. CANKOV IN GEORGIJEV OPROŠČENA Sofija, Balgarska, 28. aprila. Bivša ministrska predsednika Cankov in Georgijev in drugi politični voditelji, katere je general Petko Zlatev pregnal na aiek otok v Črnem morju, so se vrnili v Sofijo. ROJSTNI DAN JAPONSKEGA MSARJA Tokio, Japonsko, 29. aprila. Danes so po vsej deželi z velikimi svečanostmi praznovali rojstni dan japonskega cesarja Hirohite, Cesar je star 34 let. "OLA 8 NARODA' NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 1, 1935 A THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. 44 Glas fNaroda 99 frank Sakser, President Owned and Publlalted by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. Place of buabiMi mt the corporation and atldreeee »16 W. 18th Street, Borough of Manhattan._ "OLAS NARODA" (Velce ef the People) of above officers: New York City. N. lamed Brery Day Except Smtdayn and Holidays la celo leto velja na Ameriko In Kanado $6.00 fla pol leta.........*..*....*.. $3.00 li četrt leta •....»«.•>•»*■•«•• fl>10 Za New York a* celo lete ..t... 97.00 Ea pol leta .............................$3.00 Za InoaematTo sa celo leto ...... 974)0 Sa pol leta ..............i....• 93*60 Subscript i od Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lakaja vsaki dan lsvsemfil nedelj la praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčojejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tndl prejšnje blvall&e naznani, da Hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA". 219 W. 18th Street, New York, N. I. Telephone: CHebM 9—«979 NAPREDEK ZNANOSTI "American Chemical Society'*, iki jo smatrajo za največji javni laboratorij, je imela pred kratkim svojo S!). letno zborovanje. Pri tej priliki so nekateri njeni člani podali sliko bodočnosti, ki je taiko presenetljiva. esno ozdraviti razne želodčne bolezni. Dosti bolezni, ki se trdovratno ustavljajo zdravniški veHi. bo premaganih. Rak, ki je največja šiba sodobnega človeštva, bo v doslednem času ozdravljiv. Televizija ?bo izpopolnjena. Ljudje bodočih genera-cij bodo zajtrkovali kemični oranžni sok in zrnata jedila, ki brtio kemično napravljena iz celuloze. Kemiki so izdelali snov za gradnjo hiš. ki je polovica cenejša kot sta naprkner les in opeka- S posebno kovinsko volno bo notranjost hiš zaščitena proti vročini in mrazu- Tovarne foodo kmalu izdelovale prozorno opeko. Kemično preparirana trava 1h> služila kot nadomestilo za špinačo m korenje. To so le nekatere napovedi o "dobrotah", ki jih bddo deležni zanameK POHOD V ABESINIJO Posebni dopisnik londonskega "Dail}* Maila" poroča iz Massane, najvažnejšega pristanišča v Eritreji, da ima Italija na afriškem ozemlju osredotočenih najmanj 20, (KM) svoj h in 40,(XX) koloni jalnih vojakov. Kolonijalni vojaki iinajo zasedene postojanke, U tfterenaki naselbini t Ameriki. Posluje t 17. dttavah ameriške Unije. n«d $ — z* TsUnovlieT t Vpratejte *& pojasnila nalega lokalnega tajnika ali pUlte QLAVNI URAD J. 8. K. J„ KLY, ifltfHttOTA Pretekle <> pehotnih divizij. Tako je Nemčija v tretjem letu vlade kljukastega križa dosegla isto stopnjo oborožitve, kakor jo je imela leta 11*14. Ogromni razvoj letalstva pa daje tej vojski še neprimerno večjo udarno silo. I)a pokaže, kako se mislijo Nemci posluževati te sile, podaja sovjetski vojaški strokovnjak najprej glavna načela nemške vojaške znanosti. Navaja generala Kecckta, ki zahteva udarno armado na motornih vozilih in na konjih, ki bi /. nenadnim napadom nepri-jatelju onemogočila izvedbo mobilizacije, poleg nje pa še vojsko na temelju vseobče vojaške dolžnosti, ki bi imela samo obrambno nalogo. Tuliačevski opozarja dalje na generala Ludendorffa, ki tudi zahteva napadalno armado, pred vsem pa mnogo hitrejšo mobilizacijo ostale vojske. Isto razdelitev vojnih sil na napadalno in obrambno armado zahteva nemški vojaški strokovnjak podpolkovnik Nehring v svojem znanem delu <4l)ie Heere vou Morgen'Važna v tem pogledu so tudi izvajanja nemškega generala Metscha, ki trdi, da je glavni strateški namen moderne armade ta, da prenese vojno takoj v začetku na neprijateljska tla in se s tem takoj prve dni uniči sovražnikova vojna organizacija. Tuliačevski tudi omenja francoskega maršala Peta i na, ki je nedavno napisal v '1 Revne des deux Mondes": "Nova oborožitev bo dala borbi popolnoma novo obliko. Danes si moramo vojno predstavljati le tako, da se lotimo itakih akcij, ki bi lahko uničile prve začetke zbiranja sovražnih sil, pokvarile ne-prijateljevo mobilizacijo in u-darile po središčih sovražne v • I a moči. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-sIovenskG ENGLISH SLOVENE HEADER STANE SAMO $2 Jf&toiiu g* prt — KNJIGARNI '< tli WBBT 18tk Mew York City General Tuliačevski podaja podrobno sliko sedanje nemške oborožene moči. Nemško letalstvo ceni na 3700 letal, število letalskega osobja pa na 8 častnikov in -52,000 moštva. Razen tega je v raznih tečajih in civilnih društvih še o-koli 60.000 mož z letalsko iz-režbanostjo in opremo V celoti predstavlja nemško letalrtvo armado 120,000 mm ž. Kar se tiče velikih taktičnih pehotnih enot, misli Tuliačevski, da tvori ravnokar osnovanih divizij del napadalne armade. Te pehotne, enote štejejo 4.000 mož. Poleg tega imajo Xemci še u-dame vozarske in motomeha-nione enote, vsaka divizija pa ima svoj poseben bataljon tankov. Nemci imajo danes eno popolno motorizirano divizijo. 4 brigode in 12 tankovih bataljonov glavne rezerve. V moto-mehaničnih Vnotah služi vsega 33,000 mož. Tankove in letalske enote se množe iz dneva v dan. Tehnične čete imajo 22 tisoč mož, v šolah jih je še (>0 tisoč, pri brodovju pa 22,000. Po ]KMiatkih Tuhačevskega bo imela nemška vojska sredi letošnjega leta 909,(HM) mož, nje popolna organizacija pa bo gotova leta 3936. K nemški vojski se čisto mirno še prištejejo oddelki SA in SS, dalje oddelki delovne dolžnosti, obmejne straže in policija, — vsega zopet 900,000 mož. Posebno pozornost posveča Tuliačevski napadalni armadi, ki jo ima nemško poveljstvo že danes na razpolago za nagle in presegajoče akcije. Vanjo spada 1500 letal, ena motorizirana d vizija in 4 brigade, dalje 5 konjiških divizij in 15 pehotnih divizij na avtomobilih. Samo avtomobilu i kor SA ima danes okoli 150,000 vozil.. Za prevoz ene nemške pehotne divizije se potrebuje (»50 osebnih m 6700 tovornih avtomobilov ter 1200 motorinh koles. Ostalih 21 pehotnih divizij tvori drugi del, ki za sedaj še ni motoriziran. SREČA NA PODPLATIH Kitajska vlada v Nankingu je razglasila nove postave o raznih poklicih. Med poklice nove postave priznavajo tudi vedeževalce. Zanimivo je, da je ve< leževa Istvo na Kitajskem poklic, kateri je močno razširjen. Zato je morala vlada tudi za urejevanje tega *4poklica*' izdati potrebne postavne določbe. Kitajski vedeževalci se delo v dve skupini, ena skupina bere srečo iz rok, druga pa trdi, da je mogoče srečo prerokovati edino 'le iz gut> in zarez na podplatu leve človekove no-ffe. OGLASI NAJ SE Jože Miklič, ki je Odšel iz doma nekam v Canadd še 1. 1926. Nahajal se je lansko leto na 9614—103. Ave., Edmonton, Alta., Canada. Pisma se mi vračajo, in zato sem v skrbeh, če se mu je kaj pripetilo in eno celo leto nisem od njega sprejela kako poroči-. lo. Prosim rojake, če kdcf kaj ve o njem, da mi sporoči, ali naj se pa sam javi svoji materi. — Ljudmila Miklič, Trava iter. 7, poita Draga pri torn, Jugoslavija. (2x) KAJ JE DALA KONFERENCA V STRESI Peter Zgaga 1. Francija. Italija in Aiigll ja se edine, da bodo podpirale francosko spomenico pri Ligi narodov, ki jo francoska vlada naslavlja z ozimni na nem-j ško proti pogodben o oboroževanj«'. (Edinost je bila mogoča samo na tej podlagi, da je Francija pristala na to. da se Nemčija v resoluciji, s katero bo Liga narodov obsodila bodoče kršitve mednarodnih pogodb, ne bo omenjala). 2. Vso tri države so za to, da je treba poskrbeti za varnost na vzhodu. (Prvotna zamisel vzhodnega pakta je padla v vodo, mesto njega pride franco-sko-čehoslovaška-ruska zveza, v okviru Lige Narodov, Nemčija pa sklene z istimi državami nenapadalne pakte brez v jaških obveznosti). .'J. itlede Avstrije v1' sklepi, sprejet i v Rimu 7. ja-1 ima rja med Lavalom in M us 1 so lini jem ter sklepi sprejeti v Londonu med Lavalom in ' monom dne februarja, ter se bo v ta namen sklicala podonavska konfereica nekje v Italiji že 20. maja t. 1. (Ta sklep je dejansko prazen, ker je Nemčija glede ne vmešavanja v Avstrijo trmoglavo odklonilna, drugič, ker d zave .Male an-tairte oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije ne dovolijo in ker hočejo v podonavski pakt tudi Turčija in Grčija. razen če ž njimi Italija sklene sredozemski varnostni pakt. V Stresi se je pojavila tendenca, da bi velesile rade diktira- j le malim državam glede organizacije Pomonavja). 4. Vse tri države so za to, da se čimprej sklene zapadni letalski pakt — zaenkrat tudi brez Nemčije, in je dobil to vprašanje v presojo poseben odbor pravnikov. (Torej je tudi ta sklep silno dolgotrajen). 5. Vse tii velesile hočejo sodelovati, da se z nova začnejo napori za razorožitev s pomočjo razorožitveue konference. (Sklep, ki je spričo dosedanjega "delovanja" te konference popolnoma platoničen). 6. Glede ponovne enakopravne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije vzamejo vse tri velesile na znanje njihovo željo po pravici oboroževanja in se bodo pogajanja vršila diplomat, potom. (Sklep, ki je odvisen od uresničitve podonavske konference, navedene pod točko 3). 7. Ttalija in Anglija prista-neta na to, da se locarnski pogodbi doda njihova pogodbena obveza, da bodo v pri meni ogrožen ja mej, zajamčenih v SPOMIN NA PRVI MAJ. (Pred tridesetimi leti.) Na dan prvega maja se ni v idrijskih obratih noben kolesce niti za zob premaknil. Edinole iz žgalnice se je kadilo, kajti v Idriji sta gorela dva večna ognja: luč v cerkvi sv. Barbare in ogenj v žgal ničli i h pečeh. Toda pri sv. Barbari je sme- locarnski pogodbi, nastopile z oboroženo silo. (To je edini konkretni sklep, ki je bil storf j«'"). S. Vse tri države slovesno izjavljajo, da se bodo zoperstav-Ijale vsakim nadaljnim kršitvam mirovnih pogodb. (Sklep, ki je spričo dejstva, da je Nemčija itak že popolnoma raztrgala mirovno pogodbo in s te po-gobe vežejo le še male državice, ker so Avstrija, Madžarska in Bolgarska, dejansko brezpredmeten). Dodati j«' treba k temu še vest, ki jo je razširila 4lTnited Pres\ SLdVENlC PUBLISHING COMPANY Gift* Naroda mv ion. n. i. lo kdaj uganisiti, docim je v žgalniei večno gorelo. 1. maja so v znak solidarnosti v. organiziranim idrijskim delavcem kurili v žjjalnici klerikalci. Ob štirih zjutraj j«' bila budni ca. Tri četrtine Idrije, moških, žensk in otrok je bilo ze ob treh zjutraj pripravljenih na bojni pohod. Ženske v belih bluzah, z o-gromniini nagelni na prsih, moški v zahmašnih oblekah, z nageljni in rdečimi kravatami. Četrtina Tdrijčanov je pa doma ostala. Liberalci in klerikalci. Culi so in čakali. Kajti n.ico-tovljcno dejstvo je bilo, da ni dne 1. maja zjutraj budil i ca nikogar zbudila. Vse je /a' pripravljene na-šla. Celo gotspod dekan se je baje dal tistega jutra izredno zgodaj poklicati, »la je bil izza zastrt ega okna nema priča idrijskega političnega napredka in razredne zavesti. Točno ob št i rili zjutraj j<* dal Poljanšek znamenje. Vončna je treščil po bobnu, Blažič je spustil vso svojo rezervno sapo v bombardon in koniarkoli, Olilia je pa pretresljivo zacvilil v klarinet, da je odmevalo od Smnkovša do Ko-balovih planin in da so se jamski brcgmandelci ^trahoma j>o-skrili v svoja na it i s ja skrivališča. Omenjeni četverici so se pridružili še ostali godci, — včasih jih j«- bilo do petdeset —• in po Idriji se je ob zvokih marseljeze razvil sprevod — pod vodstvom delavskega voditelja, sodrnga Antona Kristana. Po sprevodu j*1 bil odmor — deloma doma. deloma po ošta-rijali — do devete ure, ko je nastopil v dvorani "Črnega orla" nadaljni delavski voditelj, sodrug Rt bili Kristan. Bilo je -večnno zborovanje. < V bi se v resni čil a h* vsaka stota obljuba in le vsaka pet-stota grožnja, bi pred tridesetimi leti uživalo vesoljno de-lastvo /a- na tem svetu deveta nebesa in bi že najmanj četrt stoletja ne bilo ni kakega sledu o kraljevskih ali cesarskih veličanstvih. oziroma o kapitalističnih drhali. Popoldne so je vršila prosta zabava v Podrteji, zapuščenem mlinu, v katerem se je pod Kristanovim nadzorstvom nilela moka. Kajti moka in žito sta bila v Idriji nekak vladni monopol. To kaže, da j»* bila med rajnim Tonetom in Gandhijem že tedaj nekaka duševna vez. Po prosti zabavi je bil ples, nakar se ji* Htbin — če le'mogoče v cesarski kočiji — podal nazaj v Logatec in odtam v Ljubljano. Taka je bila v Idriji slavnost prvega maja. . Danes je seveda vse drugače. Po vsej Julijski Benečiji in po vsej Jugoslaviji zastonj iščejo socijalista ob belem dne-vu z lučjo v roki. Radikalni element se je podal v* komunistični tabor, in v tem taboru nima z rožicami postlano. Komunistom očitajo, da so norci. Pa niso norci. Kajti noben norec ni zmožen take žila-vOsti in vztrajnosti. Masa se je vdala v svojo n-sodo, ker ni znala tako izrabiti prilik in razmer kot so jib znali nekateri voditelji. Večina voditeljev je, hvala Bogu, na varnem. Natančno, do sekunde, so vedeli, kdaj je treba vreči navidezno prepričanje in rdečo kravato v garbič ter natakniti frak. Vsak tega ni zmožen. Nekaterim se sinili prepričanje, nekateri pa nimajo denarja za frak. ^... ^_^^_ _- ______.________^ "________ "GLAS m št ti NAHODA" r.TTrinnii t~i NEW YORK, WEDNESDAY, HAY 1, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. A. RODA IfOI)J Nokor je živel izvrsten in pravičen sodnik in sani sultan .!<• slišal o njem. l>a 1»i sodnifeo-vo modrost preizkusil, se j«' sultan preoblekel v navadnega popotniku. Veliko dni j<* visoki gospod jezdil na navadnem konjiču, dokler ni dospel v okolico onega mesta, kjer je služboval modri kadi. Prnv tedaj, ko je hotel sultan zaviti v mesto, ga je nagovoril »oki hromi človek in ga prosil, naj 11111 posodi konjiča, ker je tako utrujen, da ne more več naprej. Snltan je bil dobrega srea, pa je dvignil siromaka, ga posadil v sedlo, .-am pa /.a povodec vodil 'konja sko-•/.\ mestna vrata do bližnje krčme. Siromak mu je pa slabo poplačal dobroto. Ko sta bila pri krčmi, je berač mirno ostal v sedlu. Sultan ga je pozval, naj nizj«1 m, a berač em zjutraj pogledal j v posodo, je bila na površju j oljnata mreniea." Začudeno ga je poslušal sultan. "Pa tista zadeva radi ž<*-j ne?" | "Ko sta oba moška odšla, I sem velel ženi, naj mi pripravi tinto. Pa je koj dodala malo vode v tinto — je pomešala — in sem koj spoznal, da je to že večkrat storila.'' Sultan je uvide!, da niso za-j man hvalili sodnikove niodro-i sti in ga je poplačal s svojo j cesarsko milostjo. CESARJEVE VIRZINKE O lojnem avstrijskem cesarju Francu .Jožefu je bilo znano, da je rad kadil — a le močne vi rži nke. Vse svoje življenje ni kadil drugih cigar. Komaj je zjutraj vstal, že mu je .-t reža j prinesel prižgano vir-žinko. Neko*"* pa je bil eesar na tesarskih vajah v Galiciji. Ne kega dne se je mudil daleč zunaj in opazoval vojaško gibanje. Med odmorom si je hotel privoščiti viržinko. A v svoje razočaranje je šele sedaj opazil, da nima nobene s seboj. Dal je povprašati, ali kdo i/ ni e d častnikov njegovega spremstva kadi viržinke. A l.ihče ni kadil teb močnih cigar. Končno je cesar poprosil »vojega telesnega zdravnik;: dr. Kerzla, naj mu preskrb; viržinko, pa najsi bo od kogarkoli. * Kerzl je naglo odjezdil in čez četrt ure -rečal vojaško patruljo, katero je vodil korpo-ral. "Fantje, ali ima kdo kako viržinko?" je vprašal dr. Ker-jd. Slab korporal, ki ne bi imel viržinke in tako je dr. Kerzl za cesarja dobil korporalovo viržinko hi ž njo odjezdil k cesarju. Ta si je prižgal viržinko iu jo z velikim užitkom kadil. Potem pa je poklical zdravnika in mu dejal: "Vidite, ljubi Kerzl, da nikdar ne dobim tako finih v i rž ink. To je prava \ i rž i nka !" Strašna korporalo-Vi. viržiuka, ki se je valjala po kdovedi kakšnih judovskih trafikah, je cesarju bolj ugajala, kakor tiste katere je (»n navadno kadil. Korporal je drugega dne dobil v zahvalo cel zabojček ce- i sa rje vili viržink. kakršne so za cesarja nalašč izdelovali iz najlepših in svetlih tobafcovih listov. Ko pa siji* korporal prižgal prvo cesarsko viržinko in poduhal njen dim, je zaničlji-vo zamahnil z roko iu rekel: — " Ena sama moja prava vir-žiroka mi je ljubša, kakor <•»•! zaboj tehle lepo dišečih cesii:*-skili, ki niso nič prida." ANGLEŠKI DIPLOMAT V ITALIJI Prvi tajnik britskega poslaništva pri Vatikanu Hugh K. L. Montgomery je doživel te dni v Napol ju, kjer je hotel preživeti svoj dopust, neljubo presenečenje. Takoj po prihodu v Napol j se je izrazil nadvse pohvalno o osebni varnosti, katero mu je jjo njegovi sodbi preskrbela italijanska vlada, ne da bi jo prosil za takšno uslugo. To mnenje pa je J popolnoma predrugačil drugo jjut.ro, ko je detektiv, o katerem j«1 menil, da mu je naložena skrb za njegovo osebno var-} nos t, vdrl ob šestih zjutraj v 1 njegovo sobo ter ne glede na predložene diplomatske listine izjavil, da ga mora aretirati. Protesti niso zalegli nič. Detektiv je Montgomery ju pojasnil, da ga imajo oblasti na sumu zaradi vohunstva in da nihče ne verjame, da je član angleške diplomatske službe, ker je že dolgo na sumu, tla vohuni in ><• izdaja za diplomata samo zategadelj, da bi zabrisal pravo sled za seboj. Diplomat je bil seveda osupel in je prosil angleško poslaništvo v Rimu. naj posreduje, | da izpuste na svobodo. Ti »da preden je inu la njegova prošnja uspeli, je moral presedeti dva dni v ječi. Izpustili so ga z neštetimi vljudnostmi in o-prost il i, kar mil pa seveda ni izbrisalo dogodka iz spomina. PRED OLTARJEM JE REKLA: NE 12 000 KRON ZAPITKA 6000 NAPITNINE V Londonu zbuja veliko senzacijo zgodba lepe baronese Miriame, potomke ene najstarejših angleških plemenitaških rodbin, ki se je v zadnjem trenutku pred oltarjem uprla možitvi in onemogočila poroko. K poroki je prišlo vse polno visokega plemstva in ko >tu i los pela ženin in nevesta, ni nihče mogel slutiti, kaj se bo zgodilo. Toda. ko bi morala pasti odločilna beseda iz nevestinih ust, se ji* razlegel po cerkvi jasen in 'krepek: Ne! Nastalo je velikansko razburjenje in presenečenje, splošno zmešnjavo je nevesta izkoristila, da je izginila in tudi ženin je »tekel. Lepo Miriam so našli nekoliko dni pozneje pri nekih sorodnikih na Irskem, ženina pa je med tem prijela — policija. Mož je namreč osumljen, da se je pred leti udeležil nekega umora na Rivieri in ga! fran- Icoska policija zasleduje s tiralico. O tem so angleške oblasti zadnji dan obvestile baroneso, in to je bil vzrok, da mu je pred oltarjem odklonila roko. Te dni se je mudil tri dni ** Pragi nemški državljan Ru-dolf Marsclmer. Prišel je po kupeijskih poslih in ko jib uredil, si je hotel privoščiti malo veselja. Obiskal je neki bar v starem delu Prage, 'kjer je o-tal od polnoči do prihodnjega poldneva. Popival je v zelo veseli ženski družbi ter je na koncu dobil račun za 1:2,b poravnavi tega vsekakor "okroglega" zapitka je I h »ga i to nagradil tudi vse, ki so mu stregli zadnjih dvanajst ur. Kakor »i pač lahko odšeipne dober zaslužka r iz države z dobro valuto, je Marsclmer po klonil strežniškemu osobju šest tisoč Kč napitnine. Iz bara se je vrnil domov, pri slačenju pa je opazil, da nima več listnice z 20,000 maram i. Zato je nemudoma obvestil policijo o tatvilVi. Policija je takoj uvedla preiskavo m prijela zaradi tatvine nekega natakarja ter dve barski dami, ki sta kratkočasili gosta. Marsclmer, po poklicu tvov-ničar, je vsako pot, ko se je mudil v Pragi, prišel v bar, kjer je bil okradeu ter je bil posebno priljubljen zaradi znanih visokih napitnin. Tudi "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. to pot še je dobro založil z denarjem, ko pa je hotel v ran in jutranjih urah plačati račun, je videl, da nima dovolj »lena rja pri sebi. Ker so ga začele ženske, ki so mu vso noč delale družbo, zaradi tega začele pikati, se je odpeljal v hotel, vzel listnico z 20,000 markami in se vrnil ter poravnal račun. Popivanje se je nato nadaljevalo do poldneva in ob zaključku je moral tvora i čar spozna ti, da je bil v nepošteni družbi. ki ira je okradla. Zasliševali je Marsebnerje-vih soveseljakov pa je pokazalo, da je po tatvini izginil uski emigrantski šofer Vdovi-čeuko, ki je vozil Marsclmer j j iz bara v stanovanje. Vdovi-čenko ji« imel namen oditi v inozemstvo in se jo najbrž }>«>-služil ponudeiie prilike, da za ta izlet botiato preskrbel v denarjem. KONJ JE UBIL GOSPODARJA Žemljica žabniškega poko ]tališča je sprejela vase spoštovali«-lin posestnika iz Form, Jakoba Za kotnika, katerega tragična smrt je vzbudila splošno sočustvovanje. Te dni je vozil J. Zakotni k iz greznice gnojnico na njivo s sodom, ki je imel naloženega na dvoko-lesnein vozičku. Pri delu mu je pomagala žena Marjana, v voziček pa je bil vprežen konj. ki ga Zakotnik še ni imel dolgo pri hiši. I\o so sod znova naložili iu priSli kakili 100 korakov od domače biše, se je pri-eel konj plašit*, najbrž zaradi tega, ker sod ni bil pravilno naložen in so ojnice dvigale žival kvišku. Zakotnik je sku šal pomiriti žival baš v hipu, ko se je ta visoko dvignila sprednjimi nogami. Konj jt treščil gospodarja z vsi silo na glavo. Kopito je prebilo lobanjo, da se je mož zgrudil nezavesten. Ko ponesrečenem je pri-hitel zdravnik dr. Hubad iz Škofje l^oke. Zakotnika so naložili na stražiški avto, da bi ga odpeljali v Ljubljano. Pa ni bilo treba. Že med prevozom je revež izdihnil. 3 0 0 SVETIH MAS s«. lU lcžni li t no ."bini "Maine zveze za Afriko", '"irnariiia enkrat xu v se loj: 2š>« Ta vsako of^bo, živo :
  • .': SODALITY OF ST. PETER CLAVER for the African Missions, Dept. S. 3624 W. Pine Blvd.. St. Louis. Mi. <. 2x ) Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v start kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, daje poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletni skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojfisnila in tudi vs4 potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ca povratna dovoljenja, potni (ište; tie e je in sploh vst, kar je ia potovanje potrebno i; najhitrtjieik Času, in kttr jV gfovne. ta najmanjše , stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predho s* dobi iz Waskingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY p K Mutt. trpi najmanj en meeee. rišite torej takoj ta b+et platna navodila m enontavtja-mo Vam, da host* poceni in udobno pntnvnli SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU' 216 West 18th Street New York. N. Y. / RUSINJE V PAROBRODNI SLUŽBI VELIKE DEMONSTRACIJE so se vršile pred kratkim pred poslopjem llearstovih publikacij v W\v Vorku. H ears t u ix'itajo, tla je velik nasprotnik organiziranega HE! »VIKA. BANDITOVA NEVESTA .................. 4«e JANKO IN METKA (kartonske slike za «tr»»ke) :i0<* KOREJSKA BRATA (♦•rtiče o misijonarjih v Koreji) ........................................................SOc KRVMEV1C' IN BERAČ ........................................SOc KRVNA OS VETA (povest iz abrtiških gora» .....3«c KAJ SE JE MAKAKL* SANJALO ........................!5c L.IFDEVIT HHASTAK. POZNAVA BO(iA (spisal Krištof Šmit) .................................30e .^IVRKO SEN J ANIN. SLOVENSKI ROBINSON... 75c MARON, krščanski deček i/ Libanona ....T........... 25c Ml 'SOLINO, ropar Kalahrije ................................40« MRTVI GOSTA! ......................................................35»; MALI KLATEŽ (-pisal Mark Tirain) ................70c M1.AIH.M SRCEM ODBE ..................................35« POVODEN J (vpisal Krišf„f šmil) ........................30« PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- zv..................... |0c II. .................40« PRAŠKI JIDEK ......................................................25« PATRI A (povest iz irske zeodovine) _________________30« POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30« PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal L«vstik. 101 strnili. Tnln vt*z..................... 1.._ PRISEGA HI RONSKKGA GLAVAR.!A .......'10 PRVIČ MED INDIJANCI .................... .39 PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIONARJEV .......................... 3 o PRAVUICE. Košiitnik. II. zvezek. C«*ua.......75 PRAVUICE. II. Maver. (Vnu ................ ^t0 RDEČA IN BEI.A VRTNICA ............................— 30« REVOI.L'C U A NA PORTt GALSKEM .............30« R1NALDO RINALilINI. Cena ...............50 ROBINZON ............................................................... 50« ROBINSON (Velika izdaja) .................. .70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ........*....... J»0 STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. .50 SCEŠKI INVALID ................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ............30« SVETA NOTBI RGA ................................................35« STEZOSLEDEC .........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) ...................................30« TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30« T! RKI pRED DUNAJEM ...............................-...30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda v«z) I. zv. $l.:t0; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKlT.il $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. IVna ......1.— VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; s slikami) ......................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO ML\DINO 3 zvezki po ................................................... 50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60« ZLATOKOPI (povest iz Alask«) ............................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dete) L del ............ 40« IL del ..............40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO (de*rt povesti, spisal Engelbert Gangl). v l zvezku ...... J59 VINSKI BRAT. (V. zv.). Gnngl .............. j>0 8 POVESTI. »IV. zv.), Gangl ................ Jfr 13 POVESTI. (HIJBzv.k, Ganjd .............. M Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West I8th Street : : : New York, N.Y. U • • - a« GLAS HiKOD" NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 1, 1938 THŽ LARGEST SLOVENE DAILY In 0. S. JL SAMOSTANSKI IOVFT kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA). Jj VF f JLi\j ZA GLAS NARODA" PRIREDIL L H, DEMONSTRACIJE NA PETI AVENUE s«> — Xe bos ga ve»' poznal! Kakšen j«-! Kot jasno življenje! In dobro ima. Najboljše stvari mu dajejo sestre. Polzer, kako dobro nama je tam, ti ne morem povedati. — Solze ji šinejo iz oei. Z rokavom potegne preko lica. — Počakaj, grem po fanta, da boš tudi ti itneL veselje. — Vstane in hoee k vratom. Wolf rat pa zmaje z glavo in jo pridrži. — Pusti ga. Zefa, dokler se ne \mem. — Kam pa greš? — Tedaj pa vidi zmedeni jw>gled njegovih oči in zastoka: — Kaj vendah imaš! — Moram k oskrbniku. Moram se mu naznaniti. — l\»lzer!— zakriči Zefa in se prestrašena ozre na vse strani. Glas ji odpove; le z veliko težavo še vpraša: — Ali moraš ? Wolfrat prikima. — Da, Zefa, skončajva hitro! Z Bogom za ta čas! Zefa objame njegovo roko. Nobenega glasu ni več skozi njene ustnice. Wolfrat se je oprosti in gre. Ko č«-z nekaj časa pogleda naza?. stoji Zefa še vedno med vrat mi. Počasi koraka dalje. Na ovinku ceste zopet postoji. Zefa se vedno stoji na istem mestu. — Pojdi, Zefa, zakliče, — pojdi vendar notri! Tedaj se Zefa obrne in izgine. S težkim dihanjem gre proti trgu. Nekaj ljudi ga ogovori; v pozdrav samo prikima in gre dalje. Kmalu pride do sa-mostna. Oskrbnik ova čakalnica je polna ljudi. Gospod Šlut-man ravno poriva starega kmeta skozi vrata in kmet se klanja in krivi hrbet. — Da, da, možiček. je že dobro! — pravi oskrbnik. — In kadar zopet kaj pot robu j še, boš takoj zopet prišel, kaj ne? — Tedaj pa zapazi Wolfrata. — Dobrotljivi Bog! Ali prav vidim! Wolfrat! Ti? Pridi vendar! — Prime ga za roko ter ga ]K>tegne za seboj v sobo. Wolfrat odpre usta in oči ter strmi v gospoda Šlutmana' kot v kako eui čakal na odgovor. Prestrašen pa preneha, ko Wolfrat naglo vstane ves bled. — Kaj ti je. Wolfrat, kaj ti je? — Nekaj moram povedati! Naprej pa se moram še zahvaliti za vse, kar je bilo storjeno za mojo ženo in otroka. Potem 1 pa bom povedal — 1 — Kaj pa? Kaj vendar? ' — Zaradi lovca. Oni, ki ga je zabodel — sem jaz. Gospod Slat man se začudi. — — jeclja. — saj to vendar ni mogoče! Oskrbnik začuden pogleda Wolfrata. se prime za glavo in toče v proštovo sobo. Gospod Henrik vstane od pisalne mize; vrata ostanejo odprta in Wolfrat more slišati vsako besedo. — Reverend i ssi me! Pomislite! Sedaj ti pride ta Wolfrat in pravi, da je vendarle on sunil Hajmota. — Wolfrat? Gospod Henrik zmaje z glavo. — Da, Wolfrat! Tudi jaz sem zmajal z glavo. Tenia mož je tukaj in pravi, da je on storil. Hajmo pa je pričal zanj. In vsak lovec ima dobre oči. — Mogoče je imel usmiljenje do njega. — Hajmo ne laže. Da, oskrbnik, tedaj ste Wolfratu delali krivico. — Toda, — jeclja gospod Šlutman, — zunaj stoji in pra-{ vi, da je on storil. | — Nerazumljivo mi je. Toda veste, kaj mislim? Mož pa f dolži vas, da ste mu storili krivico. Sedaj vam hoče to popla-J čati je prišel in se norčuje ter vam hoče naprtiti, kar ste vi nanj zvrnili. — Potem pa ga naj takoj — gospod Šlutman stisne in iztegne pest, da bi ž njo udaril po mizi; toda se Še pravočasno premisli. — Priznati moram, da je to zelo drzno! — se smeje gospod Henrik. — Malo predaleč je šel. To žali vašo čast, oskrbnik! Tega si ne smete dovoliti! — To si tudi ne pustim. Tukaj ga pa naj —. Gospod Šlutman skfoči škrlatnega obraza v pisarno. Prvikrat po več mesecih je bil zopet v svoji srditi jezi. Wolfrat stoji s široko odprtimi očmi, tresoč se po celem telesu in preminjajoč barvo pri vsakem dihu. Gospod Šlutman mu drži pesti pod nos in kriči: —- Kaj ne, sedaj te je groza! Samo počakaj, ti lump puhloglavi, to šalo ti bom še izgnal. Samo enkrat mi še reci, da si ti to storil! Kaj ne, sedaj se »ti zapleta beseda. Počakaj samo, jK>čakaj! Iz oskrbnika se norčevati! Samo počakaj! — Go-sj>od Šlutman skoči k steni in j>otegne za zvonec. Hlapec stopi v sobo. — Zgrabi tega lumpa! Takoj k stebru! Pa dobro ga privezi! Hlapec pograbi Wolfrata, ki omahuje gre proti vratom, kot bi bil pijan. Gospod Šlutman zažvižga in ko se hlapec vrne, mu pravi tiho: — Ampak malo pazi na njegovo suho roko. Hlapec prikima in zopet pograbi Wolfrata. Oez nekaj trenutkov sedi Wolfrat na samosatnskem dvorišču na tleh za roke in noge privezan k stebru. Gorko sije nanj solnce. Ščin-kovčeva samica prileti, ga začudena pogleda im zopet zleti na streho. Skozi odprto okno samostanske celice donijo glasovi malih orgel. • Fra za uro poteče in Wolfrat se ne gane. Sicer mu gore členki in boli ga hrbet. Toda sedi kot v sanjah in oči se mu svetijo. Ko zvoni poldne, pride f rater Severi n z lesenim korcem m ga drži k Wolfratovim ustnicam. l%> — Tukaj pij! ; (Dalje prihodnjič.) ' ; SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WEST ISth STREET NEW IORK, M. 1 PieiTE NAM 7A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ■ I^.MTl lJ^insi i'i j JIH« -'-H14UI riijTrrrr IIUIIIIIIIIHIIIIHllllliwiHH.Hnm Na velikonočno nedeljo se vrši po peti Avenue v New York« parada bogatašev, ki razkazujejo svoje najnovejše obleke. Letos se je pa vršila še druga parada, namreč parada nezaposlenih, ki so s plakati oznanjali svoj bedni položaj. MEDNARODNA PLESNA SLAVNOST Med 15. in JO. julijem se bo ZNAMKE Z NAPAČNIM DATUMOM Poštni mojster Byrdove ek- Sven 1 ledin, da se vkljub nje* ništvu niti njemu niti njegov-liiii spremstvu nii slabo godilo, ker so Kitajei zelo spoštljivo ravnali z njimi. Sve.i J ledin je dovršil cestno traso, obenem pa se mu jt j posrečilo zbrati novih zemlje ( pisnih podatkov ter obenem do j rKtBIVALSTVO biti tudi ver arheoloških zna- : inenitosti. Kitajska vlada v v šobo in so neznanci nanj začeli streljati, je silno zakričal tei padel. Policijski uradniki v eivilu, ki so seveda streljali le s ''slepo*' nabitimi pištolami, >o preplašeni skočili k padlemu, ker so ini-lili. da je morda po pomoti vendarle kaki 1 ištola bila ostro nabasana. Toda v tistem trenotku je mla-d; gojenec bil že na nogah in je na svoje zmedene nasprotni ke začel divje streljati. Policijski gojenec je bil tako priseben, da je naglo spoznal po loža j, padel, med padcem potegnil svojo pištolo in takoj nato začel napad. Ko l»i mu bili eno leto poprej dali tako vprašanje pri skušnji, bi bil najbrže padel. Toda v enoletni soli j<» mož tako izvrstno iz-vežbal, da je s tem dokazai. kako sposoben je za samostojno delo tudi v najbolj nevarnih trenotkih. SHIPPING NEWS --------------- JV1.JV... -.-v * ......1.... ............. vršila v Londonu plesna prirc- j pedieije Lerov Clark je ušel nu' ditev, pri kateri bodo na stopa- j neznano kam.'da bi mu ne bilo Nankmgu mu je po generalu ;----' "...... . —.— .— i j ................ ----- li zastopniki najrazličnejših 11 roba poslušati očitkov, s kate narodov s svojimi narodnimi tirni ga obkladajo filatelisti, plesi in narodnimi pesmimi. — Clark je imel med drugim Najboljše plese in jMipovek'j nalogo, da odpošlje tistega dne, bodo nagradili. Iz Amerik« MANDŽURIJE Cangkajšeku v priznanje njegovih zaslug podelila visok red j p„ uradnih podatkih se je blestcčega jada", katerega prebivalstvo Mandžurije v zad- MAJA: Majestic v < "litri m »u rs 4- Chninplain v Havre s. Washington v llnvn- l!«'r»-ngaria v i 'h«-rl»oiirg Brenif-ii v Bremen l'.iris v H« vn» Conic ili Savoia v Rci*« i Ai|Ui!aiit.-i v Cherltourg Kurort v Bremen Saluriiiji v Trst ]!•• <>-letno tradicijo, Nemčija bo zastopana s. ~>() plesalci, Italija posebno z Napolitanci in Si<*i lijanci, Kuslja odpošlje najvn ko bo Bvrd preletel ,lnžni te čaj, datumom tega dne r^igo >ana pisma nekoliko tisočim a imata poleg Sven H edina do rrlej samo še -dva druga Kvro-1 *e j<*a. - Sven Hedin, ki >e je vrnil v Evropo v spremstvu mladega meriških filatelistov. V ta na-, Evropo v spremstvu mladega men so mu dali poseben stroj1-vedskega urenjaka, bo kmalu za žigosanje, a so mu pred od-1 iZ(lal t,'»> letovanju pose!>- i i -i- i i- i i 1111 L'niiim njih :i letih pomnožilo za poldrugi milijon ljudi. Prebivalstva te nove države je bilo v decembru 11): U 24,330,41. — precej močna. 12. 14. 1.7. 11». L'! t. j.odom pozabili povedati, kako mu je streči. Šele v Antarkti je zastopstvo, namreč 4 skupi-Mi je odkril to neprijetno stvar ne po ;{0 oseb, Švicarji nasto- iu tistega dne, ko je Byrd pre pij" s svojimi slovitimi alpskimi rogovi in jodlarji. Španci s tamburini in kostanjetami itd. itd. Prireditev se vrši pod geslom "Za prijateljstvo mej narodi". KOBRE ČUVAJO BUDHO Na iniciativo francoske vlade se pripravlja baje majhna ekspedicija, da preišče pod-zemlja ba jonskih stolpov v Angkorjn v Kočinčini in pogleda, kaj je resnice na trditvi, da je v teh podzemljih tudi kip Budile v dvakratni naravni velikosti, izdelan iz samega zelenega smaragda in ima pred seboj veliko kovinasto posodo, napolnjeno s samimi ogromnimi rubini. Pripovesti o teh čudnih zakladih v podzemlju slovitega starodavnega svetišča iničcjo že več sto let pustolovce in raziskovalce vsega sveta. 34 iskalcev teh zakladov je v zadnjih treh desetletjih že izgubilo svoje življenje v iskanju za temi zakladi, nekatere je pobrala mrzlica, diatge solnčarica ali kačji pik, premnogi pa se sploh niso upali v podzemlje, ker jih je že prej pregnala groza pred mrkim Budliovim svetiščem. Neki angleški učenjak je bil leta 1907 prvi, ki je trdil, da je prodrl do smaradnega Bud-hovega kipa. Zaglelal je tudi posodo z rubini in segel z roko vanjo. To mu je postalo usodno, kajti v tistem trenutku sa šinili pokonci dve veliki kobri ih ga'pičili. Uspelo mu je še, da je dospel do izhoda in pokazal dva velika rubina, ki ju je vzel iz posode. Ni pa več uteg- letel tečaj, je moral Byrd >ti sniti zobe in žigosati lastim ročno na tisoče pisem. V svoji jezi pa se je zmotil z datumom, namestu 30. januarja je napravil 31. panuar. In sedaj trdijo filatelisti, da so vse znamke s tem žigom ničvredne. Počasi se bodo morda le unesli, da i majo mogoče baš zavoljo te pomote toliko več vrednosti. no knjigo. KO JE ČLOVEK V SMRTNI NEVARNOSTI SVEN HEDIN SE JE VRNIL IZ AZIJE Veliki švedski znanstvenik. Sven Hedin, ki je vse svoje živ ljenje posvetil raziskavanju skrivnostne Azije, se je s svojega zadnjega potovanja vrnil v Moskvo ter tu časnikarjem o r pohih svojega potovanja tole povedal: Sven Hedin je tokrat potoval na Kitajsko na povabilo kitajske vlade v Nankingu ter je prehodil vso Kitajsko od Pekinga do notranje Mongolijo in od tu do Rinkianga, nakar se je vračal nazaj proti Rusiji ter med potjo preiskoval ozemlje, po katerem naj bi v bodoče vodila nameravana avtomobilska cesta iz Moskve na Kitajsko. Posebno zanimiva so bila njegova pripovedovanja o njegovem bivanju v kitajski provinci Sinkiang, katera se več krat imenuje tudi vzhodni Turkestan. Ta provinca leži na ru-sko-indijski meji in ima glavno mesto Urumči. Pri tej priliki je Sven Hedin nespričakovano zašel v vrtinec upornih Tur-kestaneev. Kaikor znano, so so spomladi leta 1934 tamkaj u-prli domačmi plemena Dunga V polici jski Šoli v Chicagi so pred kratkim imeli zanimive sprejemne izpite za čikaške policiste. Učenci so se v Šoli na.; prvo teoretično dobro izvežlni-li. potem so morali pa še praktično dokazati, kako znajo svoje znanje izrabiti. Cikaška policija namreč ima silno težko delo v boju zoper zločinski svet. Policijski stražnik v Chi-J cagi namreč le prepogostokrat nenadno zaide v smrtno nevarnost, ko nima več časa premišljevati, kako in kaj, ampak mora naglo ukreniti najpotrebnejše. Zato so v čikaški polici-ski šoli gojence prav posebno urili v tem, da niso izgubili pri fobnosti v najbolj nevarnem trenotku. ' Ko se je skušnja začela, so morali gojenci na koncu nastopiti v polni službeni opremi. Za pasom so imeli nabite pištole, seveda so bile pištole le 4"slepo" nabite. Gojenci so bili drug za drugim k skušnji poklicani v oddaljeno sobo. Ko je gojenec prišel v sobo., se je iu enkrat znašel pred 4 civilisti, ki so začeli iz naperjenih revolverjev nanj divje streljati. Policijska uprava je pozneje objavila uspeh te skušnje j samo pri gojencu, ki se je naj-j bolje obnašal. Ko je ta stopil I V A 2 N O ZA f NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja plaiii v Havre Manhattan v Havre lierenjrarla v C'kerlmurc Norma ml ie v Havre Ai|iiii:inia ▼ <"liert>ourz 11»' de France v Havre Majestic v djcrhoiir^ Kiirope v Itreiuen Couto <11 Savli »a v Genoa JULIJA : Berensarbi v Cherbourg: Washington v Havre Satumia v Trst 5. Bremen v llremen Chauiplain Havre Kes v Genoa lO. Xorniamlie v Havre Atinitaiiia v Cherbourg 1«. Kuropa v Bremen 17. Conie Grande v Geona Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre -M. lie de France v Havre Con te di Savo in v Genoa Kerensurlu v Cherbourg 31. Bremen v Kremen '■iT. Chnmplaln v Havre M. Washington v Havre Aipiitania v Cherbourg Norma ml ie v Havre CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laufltrio COLORADO: Pueblo. Peter Callg, A. Saftfe Wal sen burg. M. J. Bvuk INDIANA: Indianapolis, Loots Banlcb ILLINOIS: Chicago. J. Berčie. J. Lnkanlcftt Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* in Illinois) Joiiet. Mary Bamblch, Joseph Hrt Tat La Salle. J. Spellch M a scout ah, Frank Angnstin North Chicago. Joie Zelene KANSAS: G Irani, Agnes Mofnlk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. černf (za Fnoa. W. Va. in Md.) KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. nil opisati svoje poti skozi pod-! "i. Nekako v istem easu je tam-zemeljski labirint, ker je prej I ta j hodil Sven Hedin, vsled umrl. Ta primer je bil dovolj | eesar je njegova pot po vs+a-fantastieen, da je zvabil še, škili krajih postala zelo nepri-mnogo drug-ih drznih mož -v. jetna. Pozneje ga je na njego-angkorska podzemlja. A kakor I vem potovanja zajel kitajski rečeno, je bil ves njihov trud i general Ma in ga imel ujetega doslej zaman. j delj časa. Vendar pa pravi KNJIGE NABOŽNE VSEBINE božja pot matere božje na šmarni GORI. Cena ............................................................J!0 BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM JEZERI*. Cen« .....................................................20 -»■DUHOVNI BOJ. :tS4 strani. Cena ........................J»0 FABIOLA. Cerkev v katakombah. str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM .....................................60 MLADENIČEM. I. zvezek. Cena ............ SO II. zvezek. Cena ...............50 MESIJA. 100 strani. Cena .................... .50 SLOVENSKA NARODNA MLADINA, 452 str. 1.50 MICHIGAN : Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cbisbolm. Frank Conie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Loufs Gonže Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatleb MONTANA: Roundup. M. M. Pun Ian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnishn Little Falls, Frank Masla OHIO: Barlierton. Frank Troba Cleveland. Anton Bobe k, Chaa. (Ur linger, Jacob Resnik, John Sis polk Giranl. Anton Najiode Lorain, Louis Balant, John * še Warren. Mrs. F. Rachar Yonngstown. Anton KIkel] OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezaree Export, Louis Farrel. Jerry Okorn Forest City, ] Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn. Ant. TaufelJ Lnzerne, Frank Ballocb Manor. Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Oren '* Turtle Creek, Fr, Sdtifrer ~ West Newton, Joaeob Joran WISCONSIN: Milwaukee. West Allis. Frank &k«k Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Lanb Diamond vine, Joe Rolich Vsak U. katera Je preJeL ______ UPRAVA "GLAS NABODA"