Št. 166 Pfiitofaa Mm i gotovi Konto torrttfc m !a .... 1
Izlaja, iivzemši pondeljek. vsak dan z Jutra?. V-?--As:š» cga št. 20, L nadstropje- Dopisi naj pisma se ne sprejemajo, rokopis' e ne \ Anton Gerbec, — Last^ik-r^rna Ediu»-.i.
za mesec L 7.-,	19-50- Po1 leta
2a n.ozemstvo mesečno^^
k ►
II, v soboto 12, lulila 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
ti i
Telefon uredništva in uprave Št. 11-57-
DINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi- se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-57.
Radić
Gotovi no*raji politični pojavi po posameznih državah so take narave, da segajo s svojim pomenom in nekaterimi posledicami tudi preko meje dotične države. ,To velja v sedanjem političnem momentu
se popolnoma posrečila, tudi večina Srbov bi se odločila za «rusofilskega» Radica m proti « sovražnikom* Rusije.
Razume se, da je Radićev načrt moskovskim krogom zelo dobrodošel. Spoznali so takoj njega propagandno vrednost in ga brez odlašanja usvojil, kakor kaže pojačana propagandna. Ni pa nikakega dvo-
,v Jugoslaviji posebno glede radičevskega ma, da bodo Rusi izkoristili Radića le za
dosego praktičnih političnih ciljev, t. j. v svrho pritiska na jugcslovensko vlado, da prizna sovjetsko vlado ter obnovi z njo normalne politične stike. Kakor drugje, Radič tudi v Moskvi ne bo dosegel trajnih uspehov. Prej ali slej se bo gotovo spri tudi z boljševiškimi krogi. Vendar pa je njegova zadnja poteza, oprta na izrabljanje tako globokega čustva, kakor je rusofilstvo skoraj med vsemi slovanskimi plemeni, take narave, da je jugcslovenska vlada ne bo mogla prezirati, temveč bo morala misliti, kako jo uspešno paiirati s pro lipot ez ami.
Jugoslovenski narod mora preprečiti, da bi Radić dobil v svchje roke nekak monopol rusofilstva in da bi radičevščina obveljala kot edina rusotilska struja v Jugoslaviji.
gibanja. Dasi se drži naš list sta ino načela. da se v notranje politične borbe naših bratov onkraj meje nočemo vmešavati, ■nas iz gori navedenega razloga ne veže glede radičevščine ta naša prostovoljna omejitev. Vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije in drugih balkanskih In srednjeevropskih držav o pojačanju komunistične propagande. stavijo nekateri listi v direktno zvezo 7 Radićevim orebivanjem v Rusiji. Druge vesti naglašajo zopet, da se priprav jajo nekatere izmed držav, ki so po tej propagandi najbolj prizadete, za skupno in -.zajemno obrambo proti temu mednarodnemu prevratništvu, ki ogroža sedanji socijalni in politični red v srednji in bal-kanski Evropi. In kar se tiče posebej Radića, poroča n. pr. ljubljansko «Jutro», da ima jugoslovenska vlada zanesljive vesti, da je Radiću osebno dana naloga, da Širi Komunizem na celem Balkanu. Dobil je ias!ov generalnega predstavi t elia komunizma na Balkanu.
Gre torej za pcjav mednarodnega značaja v pravem in vsakem pomenu te besede. In s tega vidika hočemo tu podati čitateljem našega Usta nekoliko razmo-trivanj, ki naj jim pomagajo pravilno razumeti pojav radičevščine v Jugoslaviji in drugod.
Dokler je Radić hodil v London in Pariz agttirat proti lastni državi, je bil razmeroma zelo nedolžna stvarica. Jugosloven-ska vlada se je tega zavedala, kar je kazalo njeno zadržanje napram ' kralju» mirotvorne republike. Politični krogi so vedeli vnaprej, da bo padal Radić s svojimi protidržavnimi spletkami iz enega neuspeha v drugega, svojim vernikom bo pripravljal s svojimi neuspehi eno razočaranje za drugim ter na ta način pobijal samega sebe in svojo politiko. Jugoslo-venska viada je šla vsled tega modro preko Radićevih spomenic in spletk. In zdi se, da je dosegla na ta način večje uspehe proti njemu, nego bi jih bila z drugačnimi, na videz bolj izdatnimi sredstvi.
Kar 9e tiče na drugi strani socijalnega in notranjepolitičnega programa Radiče-vega, je bilo že davno jasno, da je bil že vnaprej obsojen na neuspeh posebno vsled absolutne negativnosti v svojem notranjepolitičnem delu. Dasi je Jugoslavija še mlada država, je postala po sprejetju vidovdanske ustave vendar nakrat tako močna, da se ji ni bilo treba bati Radi-čeve republikanske propagande. Kakor vsaki urejeni državi, tako je mogoče tudd v Jugoslaviji politično udejstvovanje po-saraeziah strank le v okviru zakonov. To so spoznali v ostalem tudi radičevski poslanci, kateri so se podali v parlament in prisegli zvestobo kralju in ustavi. Tudi zaloga demagoških potez se je Radiću v zadnjih letih občutno izpraznila. Plemenski separatizem ima tudi svoje meje, ki jih ne irore prebiti nikako hujskanje. In kar se tičj končno Radićevega socijalnega programa, je tako abstrakten in za široke kmetske mase nepojmljiv, da mu ga je v stanu uspešno in trajno zatemmti vsaka kolikortoliko poštena agrarna politika katerekoli druge stranke.
Vsa zgradba dosedanje Radićeve politike je stala torej na nestalnih peščenih temeljih. Vse njegove politične «poteze», naperjene proti jugoslovenski državi, so ostale brez uspeha toliko v notranji kolikor v zunanji politiki. Konsolidacija države je šla svojo pot dalje, a v Radićevi stranki sami je že začelo pokati. Tu je zamislil Radič novo potezo ter se napotil v Moskvo To svoje potovanje je zamislil kot zadnjo rešilno pot, po kateri naj bi rešil svojo politično karijero pred popolnim fijaskom, ki se je čedalje bolj razodeval. ako je sploh dovoljeno imenovati Radićeve pustolovščine z imenom *po-teze , je trsba naglasiti, da je njegova moskovska poteza najnevarnejša ali vsaj najresnejša med vsemi dosedanjimi. S tem da se je podal v Moskvo, se je pokazal Radič kot finega in pronicavega politi-ftr^ega psihologa. Njegov načrt je izrabiti za svoje namene ono splošno razširjeno rusofilstvo, ki je globoko vkoreninjeno v vseh treh plemenih jugoslovenskega naroda Pa ne samo med jugoslovenskim narodom, temveč več ali manj pri vseh krščanskih balkanskih ljudstvih. V širokih masah ni ruska revolucija nikakor ubila tega čustva, ki je nekaka podlaga čustvu slovanske vzajemnosti. Posebno med srbskim narodom pa je rusofiltsvo nekak tradicionalen sestaven del političnega čustvovanja.
sko palačo, kjer je baš zasedal občinski svet, ter nastopil tam proti zbranim članom občinskega zastopa. Fašisti so se nato zbrali ter protestiral proti tej aretaciji. Pozneje je bil sedež fašja opustošen od neznancev.
ženja ter romal od cerkve do cerkve; povsod je pobožno prebiral jagode rožnega venca, pri tem pa je pridno stegoval svoje dolge prste po ročnih torbicah in listnicah.
Kralj Aleksander v Beogradu
Prisega prostovoljne milice
Generali podajajo ostavke
RIM, 11. Nedavno je ministrski predsednik on. • Mussolini naznanil generalnemu poveljstvu, da bo prostovoljna milica prisegla tekom meseca julija. Takoj nato so nekateri listi že ugibali o dnevu, ki naj pripelje oborožene čete prostovoljne milice, katera je dosedaj služila interesom le ene stranke, pod okrilje države. Rečeno je bilo, da bo milica prisegla 20. ali 27. t. m.
Danes pa je izdalo poveljstvo VI, cone poročilo, v katerem pravi, da se bo izvršila prisega v nedeljo, dne 20. t. m. Ceremonije se bodo udeležili zastopniki vojske ter političnih in civilnih oblastev. Po prisegi se bo vršilo defiliranje pred zastavami.
Prisega kralju naj bi bila prvi korak h končni priključitvi milice k vojski, kar bo imelo za posledico, da se prostovoljna milica podredi vojnemu ministrstvu. Priključitev milice k vojski bo precej občutno zadela one častnike, ki so dosegli v milici visoke čine, medtem ko so zavzemali v vojski nizka mesta. Naravno je, da se bodo morali po priključitvi k vojski večinoma zadovoljiti s častmi, ki so jih imeli kot častniki vojske.
Tako je general prostovoljne milice Bre-sciani že podal ostavko, ker je bil v vojski le poročnik. V pismu, ki ga je poslal Mus-soliniju, navaja ravno to okolnost kot vzrok svojega odstopa, «Giornale d'Italia» priznava, da je odstop gen. Brescianija popolnoma na mestu. Omenjeni list poudaria dalje, da se bo vrnil v deželo mir šele takrat, ko se bo milica popolnoma vključila v vojsko in ko bodo imeli pristop k milici vsi državljani. Treba je odpraviti predpis, da je mogoč pristop le potom fa-šistovskih krožkov. Milico je treba revidirati in ne samo četnike, ampak tudi poveljnike. Res je sicer, da so se nekateri visoki častniki milice izkazali v vojski, toda danes zavzemajo mesta, do katerih se je mogel nekdaj preriti le oni, ki je posvetil vse svoje življenje temu cilju.
V političnih krogih govorijo, da se bo moral tudi gen. De Bono umakniti, Svoje-Časno je fašistom prijazni «Messaggero» pisal, da tvori gen. De Bono, ki se je zelo sumljivo; obnašal tza\ čas^L (preiskave o umoru Matteottija, veliko oviro za priključitev milice k vojski.
Pomoč vlade za oškodovance messinskega požara
RIM, 11. Pri ministrskem predsedniku so se davi sestali vojni minister, minister za javna dela ter finančni minister, ki so sprejeli nekatere sklepe za pomoč oškodovancem messinskega požara, ki je upe-pelil 250 barak. Tako je bil sprejet predlog za dovolitev predujma v znesku 25 milijonov za takojšnjo zgradbo ekonomičnih ljudskih hiš. Prefektu v Messini je bil stavljen na razpolago znesek milijon Hr za najnujnejše potrebe po požaru prizadetega prebivalstva.
D'Annunzio m Glalietti
D' An n unzijevo poslovilno pismo Mornarski BEO zvezi — Gitdietti prihaja zopet na površje j prispel
GENOVA, 11. D'Annunzio, bivši poveljnik Mornarske zvete, je naslovil na Mornarsko zvezo pismo, v katerem še enkrat poudarja, da se odpoveduje vodstvu zveze za vselej, in bridko toži, da žanje danes nehvaležnost za svoj trud. Tako piše med drugimi
«Za vse ono, kar sem dal s svojim jezikom in delom za stvar mornarjev Italije, nimam danes drugega, tkakor nepriznanje m nehvaležnostNeko ako nižje «S sodelovanjem vlade sem dosegel, da so brodarji po dolgih prepirih sprejeli mornarski pakt ter ga lojalno podpisali. Pakt je sankcioniran in ni mogoče, da bi se ne izvrševal v vsej svojih določbah, V zvezo vpisani mornarji in brodarji ga bodo v lojalnem sporazumu izvrševali.
Treba je, da nehajo žalostni boji, ki so se pričeli 2. januarja. Razvoj dogodkov v zadnjih mesecih ni prav nič plemenit- In jaz ne smem, ne morem in tudi nočem bTti vmešan v tolikšno mizerijo. Odtegnil sem se odločno: potrjujem svojo odpoved za vedno».	...
Dalje pravi D'Annuzio, da je predlagal ministrskemu predsedniku za komisarja zveze svojega prijatelja Romano Man-zutto; on. Mussolini. je predlog sprejel. Ta komisar bo D'Annunziju poročal o raz merah v Mornarski zvezi in ga bo opozoril, ko nastopi ura za sklicanje občnega zbora, da bo lahko zaprosil Mussolinija, naj skliče mornarje na občni zbor, ter mu predlagal, naj odstrani komisarje.
D'Annunzio se torej razočaran poslavlja od mornarjev. Pred dobrimi šestimi me seci je D'Annunzio sprejel poveljstvo Mornarske zveze. Glavni tajnik je bil na pritisk fašistov in brodarjev odstavljen ravnotako je moral odstopiti ves odbor in imenovani so bili komisarji.
D'Annunzio se je lotil tam gori ob Gard-skem jezeru z vso vnemo dela; posredova" je med Mornarsko zvezo m brodarji, da bi končno vendar enkrat prišlo do podpisa mornarskega pakta. Včasih se je tako zavzel za mornarje, da je prišel pravi spor z Mussolinijem. Njegov trud m bil zaman; po dolgih homatijah je bi pakt vendarle podpisan.
Toda od Genove do Gardskega jezera je predaleč, da bi človek, ki živi ob Gard-skem jezeru, lahko sledil delovanju in nehanju v Genovi. Med pesnikom, ki se bori za visokimi mislimi ob tihem Gard-skem jezeru, in med izkušenim organizatorjem, ki se nepresUtno giblje med svojimi pristaši, pozna njih dušo, njih težnje, je boj za uveljavljanje v organizatoričnem delovanju, neenak. D'Annunzio je študiral ob Grškem jezeru, kapitan Giulietti je zbiral pristaše okrog sebe v Genovi; začel je neizprosen boj proti D'Annunziju, ki se je menda tega boja naveličal in zdi se, da v najkrajšem času Giulietti spet javno nastopi
To čustvo izrablja sedaj Radić v Moskvi Ako se je do sedaj zadovoljeval le s sijajem neustrašnega voditelja hrvatskih kmetov, hoče sedaj vkovati v svojo krono tudi zvezdo duševnega voditelja in predstavnika rusofc'lskega čustva v jugoslovenskem narodu. Ljudstvo, ki bo videlo Radića v prijateljskem sodelovanju z ono Rusijo, na katero ga veže toliko junaških spominov, pa naj bi se povpraševalo, ali ni res Radič na pravi poti, ko ga pač v Rusiji tako lepo sprejemajo in takq visoko cenijo. Sledila bi nova razdvojenost v jugoslovenski duši in poteza proti Beogradu bi
Prva žrtev novega zakona o tisku
NEAPOLJ, 11. Prefekt je odredil zaplembo humorističnega tednika A. B. C. Je to prva udejstvitev novega ukaza glede
tiska.
Zaplemba se je izvršila, ker je omenjeni list v satiri pisal o napovedani zaprisegi fašistovske milice.
Ob tridesetdnevnici umora poslanca Matteottija. - Počeščenje njegovega spomina v Rimu.
RIM, 10.Danes zjutraj se je skupina socialističnih žensk podala v Viale Amaldo da Brescia ter položila na mesto, kjer je bil ugrabljen on. Matteotti, krasen Iovorjev venec z rdečim trakom, ki je nosil sledeči napis: «Ženske italijanske unitarske stranke.* ,Ker pa je dala policija odstraniti trak. ga je deputacija žensk poklonila družini Matteottija, ki jo je ta izraz spoštovanja zelo ganil.
Pozneje so se podali v Viale Amaldo da Brescia poslanci Baldesi, Bocconi in Musatti ter v imenu parlamentarne skupine unitarske stranke položili na mesto, kjer je bil ugrabljen on. Matteotti, krasen venec. Nato so poslanci obiskali Matteottijevo družino.
Italijansko delegacijo na mednarodnem postnem zborovanju
Zveza sovjetov tudi pripuštena
RIM, 11. Ministrstvo za promet je prejelo iz Stockholma vest, da so bili posamezni člani italijanske delegacije na mednarodnem poštnem kongresu izvoljeni v vse komisije, ki bodo proučevale razne predloge, o katerih bo potem glasovala konferenca. Razen tega je bil načelnik delegacije gr. uff. PicarelH imenovan za podpredsednika komisije za poštne nakaznice, poštno čekovno službo, hranilnice in za naročanje listov.
STOCKHOLM, 11. Splošni poštni kongres je priznal Zvezi sovjetskih socialističnih republik pravico do zastopstva na kongresu ter vzel na zapisnik protest Nemčije proti pripustitvi posebnih zastopnikov za sarsko kotlino. Dela kongresa bodo trajala mesec dni.
TAT, KI MOLI !N KRADE.
RIM, 11. Včeraj je prišel v roke policiji prebrisan tat, ki je izvrševal svoj nepošteni poklic — v cerkvah.
Pred par dnevi je namreč neka gospa molila v cerkvi S. Lorenzo in Lucina. Ko je bila zaglobljena v molitev, je pokleknil poleg nje neki postaran gospod, ki je po kraki, navidezno pobožni molitvi črez nekaj časa zopet odšel. Kmalu potem je gospa zapazila, da ji je zmanjkala ročna torbica z vrednostnimi papirji in raznimi dragocenostmi, v skupni vrednosti 30.000 lir. Gospa je naznanila zadevo na kvesturi ter izrazila sum, da ji je torbico izmaknil gospod, ki je klečal poleg nje.
Varnostno oblastvo dalo zasledovati osumljenca in včeraj so ga policijski agenti aretirali pred neko cerkvijo, kjer je najbrž prežal na kako ugodno prHiko. Pobožni gospod, ki ni bil nihče drug kot stari znanec policije Emidij Anzillotti, star 58 let, je bil odveden na kvesturo, kjer ga je okradena gospa pri soočbi takoj spoznala. Pobožni zlikovec ima na vesti celo vrsto sličnih tatvin. Bil je svoiečasno že obsojen na prisilno bivanje na otoku Pantellesia, a mož je tako
Pašić počaka z ostavko. — Položaj neiz-premenjen
BEOGRAD, 11. (Izv.), Danes zjutraj je v Beograd kralj Aleksander v spremstvu podpolkovnika Dimitrijevića. Na postaji se je razgovarjal z ministri, ki so ga prišli čakat. S postaje se je podal takoj na dvor, da bi se odpočil. Kakor zatrjujejo, odpotuje kralj nocoj ali jutri zjutraj v Topolo, da obišče grob svojega očeta kralja Petra. V Beograd se povrne v nedeljo; v pondeljek se bo že posvetoval z uglednimi politiki o rešitvi krize.
Opozicija nestrpno pričakuje, koga bo kralj prvega sprejel v avdijenci, Pašića ali Jovanovića. Verjetno je, da bo kralj prej pozval k sebi predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanovića.
V vladnih krogih izjavljajo, da bo Jova-nović pri reševanju krize igral manjšo vlogo kakor zadnjič, samo da bi prišlo piej do rešitve. V slučaju, da bi Jovanović dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade, bi ga sprejel, toda le pod istimi pogoji, kakor jih je stavil Marko Trifkovič.
Takoj po prihedu kralja v Beograd je Pašić sklical plenarno sejo vlade, na kateri so se posvetovali o političnem položaju. Radikalci so trdno prepričani, da je mogoča temeljita rešitev krize le v slučaju, da dobi Pašić volilni mandat.
Pašić je sinoči dolgo konferiral z ministri Srskićem, Miletićem in Vukičevi-čem. Sklenil je, da odloži ostavko vlade. Vendar pa se med radikali širi glas, da dobi Pašić že v četrtek, dne 17. t. m., nalog za sestavo volilne vlade.
Tudi dr. Korošec in Davidović sta ^e danes dolgo posvetovala. Posvetovanje je bilo le informativnega značaja.
Kralj odpotoval v Topolo
BEOGRAD, 11. (Izv.). Danes ob 19. uri je kralj Aleksander odpotoval v Mladeno vas, odkoder bo nadaljeval vožnjo v Topolo. Jutri bo prisostvoval svečanostim v Topoli, pojutrišnjem se vrne zopet v Beograd. Spremlja ga g. Hadžić. Kraljica se odpelje s prestolonaslednikom na letovišče romunske kraljevske hiše v Sinaji.
Strogi ukrepi prodi vmešavanju dijaštva v politično življenje
BEOGRAD, 11. (Izv.). Prosvetno ministrstvo je srednješolskim dijakom zabranilo vstop v organizacije Srnao (Srpska narodna obrana), Hanao (Hrvatska narodna obrana), Orjuna (Organizacija jugo-slovenskih nacijonalistov) Hrvatski Sokol in slovenski Orel. Pač a smejo dijaki pristopiti k Jugoslov. Sokolu. Ravno tako je strogo zabranjeno srednješolskim profesorjem in učiteljem, da se v spremstvu dijaštva udeležijo sprejema ministrov in politikov, ki se nahajajo na propagandnem potovanju.
Trgovinsko MM z Italijo
Uvoz italijanskih vin zabranjen BEOGRAD, 10. Na današnji popoldanski seji italijanskih in jugoslovenskih delegatov je bil v glavnem zaključen tarifni del trgovinske pogodbe. Od trgovinske pogodbe je ostalo samo še dvoje, troje spornih vprašanj, ki se rešijo na petkovi seji jugoslovenskih delegatov pod predsedstvom g. Krizmana. Rezultati teh carinskih postavk so tajni. Posrečilo pa se je zvedeti, da je vprašanje vina za Jugoslavijo ugodno rešeno. Zabranjen bo uvoz tujih vin.
dobro hlinil božjast, da so ga zdravniki poslali v Rim na opazovanje, kjer pa se je starcu-lisjaka zopet posrečilo izmuzniti se na r - - i	/ „ t , svobodo. Da bi si olajSal poklic, si je mož
tainik lasia, ker se ie utihotaml v občin- zataknil v rfumfenico znak katoliškega. udru-
Fašist aretiran radi nasilij
LUCCA, 11. V Minuccianu je bil aretiran
Pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko
BEOGRAD, 10. Nocoj je bila od 17. do 18. ure zadnja seja jugoslovenskih in madžarskih delegatov. Parafirane so bile dosedaj izvršene konvencije o železniškem prometu, o dvakratnem obdavčenju, o vodnem režimu itd. Predsednik jugoslovenske delegacije g. Ninko Perić je pozdravil madžarsko delegacijo ter se zahvalil na jubeznivem sodelovanju in želel delegatom srečno pot. Odgovoril je predsednik madžarskih delegatov Wodianer, se zavalil in izrazil željo, naj bi se še ostala vprašanja v kratkem rešila. Pogajanja so preložena do 1. septembra. Jutri se izda oficijelni komunike. Madžarski delegati odpotujejo jutri popoldne.
Sklepi mednarodne konference za delo
ŽENEVA, 11. Šesta mednarodna konferenca za delo, ki je te dni zaključila svoje zasedanje pod predsedstvom bivšega švedskega ministrskega predsednika Brantinga, je sprejela sledeče sklepe: 1. konvencijo, ki prepoveduje nočno delo pekov; 2, konvencijo za 24-urni tedenski počitek v mehaničnih steklarnicah; 3. konvencijo in pripor očilo za enakopravnost domačih in tujih, delavcev pred zakonom o nezgodah na delu.
Upravni svet mednarodnega urada za delo je bil še pooblaščen, da deluje za ratifikacijo konvencij glede 8-urnega delavnika s posebnim, o žirom na washing-tonsko konvencijo; predano mu je bilo tudi proučevanje vprašanja reparacij, ki jih dolguje Nemčija, ter vprašanj glede pobijanja brezposelnosti, razsodišč za presojanje sporov med kapitalom in deliom in glede svobode sindikatov v posameznih državah
Ob zaključku konference je število prt Društvu narodov vknjiženih mednarodnih pogodb za delo poskočilo na 113.
Poset jugoslovenskega zunanjega ministra na Dunaju
DUNAJ, 10. Dunajska «Neue Freie Presse* javlja, da poseti jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić po končani kon* ferenci v Pragi Dunaj. Dr. Ninčić prispe na Dunaj 14. t. m. ter poseti zveznega predsednika dr. Hainischa in zveznega kancelarja dr. Seipla. Zadnjemu bo minister izrekel čestitke jugoslovenskega naroda k njegovemu ozdravljenju po atentatu. V dunajskih političnih krogih zelo simpatično pozdravljajo ta poset ter naglašajo, da se bodo odstranile vse sporne točke, ki več ali manj otežavajo izvedbo januarskih pogodb, sklenjenih lansko leto v Beogradu. — Avstrijski politični krogi so tudi prepričani, da bo ta poset poglobil medsebojne dobre odnošaje.
Odstop papeskega nuncija v Pragi
PRAGA, 10. Kakor poroča «Pravo Lidu», je odpoklican papeški nuncij Mar-saggi. Marsaggi se je udeležil kot oficijelni zastopnik rimske stolice neke katoliške prireditve v Plznu, na kateri so manifestirali za protirepublikansko id-sjo in ludi proti predsedniku republike. Vladni listi so zato nuncija ljuto napadali.
Tretja internacijonala proti predlogom izvedencev.
RIGA, 11. Kongres tretje internacijonale, aa katerem sta zastopala sovjetsko vlado Rykov in Kalinin, je izdal dolgo poročilo o gospodarskem položaju sveta ter naslovil na proletarijat manifest, kjer se proletarci vsega sveta pozivajo na boj do skrajnosti proti najnovejši zaroti kapitalizma, katera se skriva pod «nedo!žnim imenom poročila izvedencev.» Manifest tako zaključuje: «Vaša rešitev je v boju do skrajnosti proti načrtu izvcdcncev, proti tistim, ki so se pogajali zanj in proti njega braniteljem. Morate spraviti s poti socijalne demokrate, strmoglaviti buržoazijo, vzeti ji iz rok oblast ter vzpostaviti sovjetsko zvezo v vseh državah Evrope.»
Pred novimi pogajanji med Anglijo in Turčijo v Mosulu CARIGRAD, 11. Turška vlada je zavrnila predlog, naj se mosulsko vprašanje predloži v rešitev društvu narodov in to radi tega, ker ni še stopila v veljavo lau-sanska pogodba. Turška vlada je prepričana, da bi dala direktna pogajanja med prizadetima državama boljše uspehe.
Stavka zidarjev na Angleškem
LONDON, 11. Od sobote stavka več 100 tisoč zidarjev. V malo mesecih je to tretja ali četrta velika stavka v Angliji. V teh dneh stavke so zidarji že dosegli svojo prvo zmago: Več stavbenih podjetij je uvidelo, da je v očigled trdni solidarnosti 600 tisoč delavcev vsako upiranje zaman ter podpisalo nove delovne pogodbe. Temu zgledu bodo najbrže sledila v najkrajšem času podjetja v Liverpoolu in Manchestru. Zadnji listi javljajo, da stavka le še 150 tisoč zidarjev.
Posebno razsodišče že preiskuje vzroke spora: Najprej bodo zaslišani industrijalci, nakar bodo zastopniki delavcev razlozili svoje zahteve. V laburističnih krogih prevladuje prepričanje, da se bo gibanje kmalu poleglo, ker se delodajalci ne bodo mogli dolgo upirati zahtevam delavcev. Zidarji so s svoje strani odločeni boriti se do skrajnosti za dosego vseh svojih zahiev.	_
Grčija povabljena na londonsko konferenco
ATENE, 11. Francoski poslanik in angleški odpravnik poslov sta bila popoldne sprejeta od zunanjega ministra ter mu izročila noto glede konference, ki se bo otvorila v Londonu 16. t. m. Minister je izjavil, da bo zastopal Grčijo na tej konferenci grški poslanik v Londonu Kakla-inanos. Tudi je minister izrazil zadoščenje grške vlade nad dejstvom, da vlada med obema velevlastima popoln sporazum z ozirom na veliko vprašanje reparacij, ter se pri tej priliki spolnnil tudi na srečno dobo, ko je Grčija sodelovala z zavezniškimi vlastmi v skupni borbi.
Azijatska kuga na Grškem
SOLUN, 11. V Atrosu je bilo ugotovljenih 7 slučajev azijatske kuge, v Kalmarisu pa 3 slučaji. Včeraj se je ta kužna bolezen pojavila tudi v Solunu, kjer so zdravniki ugotovili 6 slučajev. Oblastva so ukrenila vse potrebno, da se razširjenje kuge prepreči.
Vstaši v Braziliji še vedno kljubujejo vladnim četam
RIO DE JANEIRO, 10. V S. Paolo sp vstaši prekinili brzojavne in prometne zveze. Vladne čete, ki štejejo 10.000 mož, so popolnoma obkolile in oblegajo vojašnico, kjer so se zabarikadirali vstaši. Oble-govalci se poslužujejo z uspehom tudi letal. V vladnih krogih prevladuje tnnenje, da se bodo morali vstaši kmalu predati.
Delegat Združenih držav kot razsodnik v odškodninskem vprašanju.
LONDON, 11. Dopisni urad «Reuter» poroča iz Washingtona, da bo zunanjemu ministru in vladnim pravnim svetnikom predloženo v proučitev vprašanje, ali more predsednik Coolidge brez privolitve senata pooblastiti delegata Združenih držav Youuga, da nastopi kot razsodnik pri vprašanjih, ki se tičejo ne-izvrševanja obveznosti Nemčije v odškodninskem vprašanju. Neka osebnost pri zunanjem ministrstvu meni, da bo morala biti oblast Youni£a, kot razsojevalca, zelo omejena.
/
DNEVNE VESTI
Naš dan
Pretekla nedelja je bila znamenit dan ▼ zgo-ftovici tržaških in vseh primorskih Slovanov *pk>h, ker se je ta dan vršila prva glavna •kupsčioa našega Šolskega društva. V četrtek smo objavili krasno in pregledno tajni-kovo poročilo o delovanju te prepotrebne ku J turne organizacije v mAv^ih dveh letih. Včeraj smo dodali par poglavitne j ših podatkov iz blagamdškega poročila. Toda slika tega pomembnega dne bi nikakor ne bila popolna, ako bi ne podali obširnejšega poročila tu-cH o popoldandii prireditvi pri Sv. Ivanu, ki je bila nekaka spopolnitev in veseli za-Iriruček tega, kar se je izvršilo predpoldne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu.
Zakaj veselica v prid ^Šolskemu društvu*, ki »c je vršila preteklo nedeljo na senčnatem vrtu Nar. doma pri Sv, Ivanu, je bila aopet naš dan.
Po tolikih mračnih, žalostnih in skoro obupnih dneh je bil ta dan — dan, ko smo za hip — daj Bog, da bi za vedno — pozabili na one dneve ko sc nas naši sodržavljani izganjali z bičem, z bombami in samokresi, akc smo se upali pohlevno priplaziti na solnce, ki naj bi ogrelo našo izmučeno telo bi dušo, vlilo kapljo radosti v grenko čašo našega trpljenja....
In kakor da bi nevidna moč vdahnila v ču-stvo — «morda so za nami črni dnevi» •— je prešinila ta misel bliskovito dober del našega življa v mestu in okolici, da se nas
i"e zbralo na veseličncm prostoru toliko, ko-li-co" se nas ni že zdavna, tako da je bil vrt premajhen, čeprav je bil v enakih prilikah v zadnjih časih — dosledno prevelik.
Pogled na zbrano številno in pestro množico je zadostoval, da je posameznega udeleženca tako navdušil, da se je čutil prerojenega in bil gotov, da se nahaja tam nekje «v deveti deželi* — kjer kraljujeta mir in zado-voljnost.
Da — mir in zadovoljnost sta kraljevala v nedeljo pri nas! Najmanjšega znaka ni bilo, lii bi bil za hip kalil svečano razpoloženje. -Biti so v naš: sredi tudi Italijani in ti so kazali vidne znake, da se veselilo z nami. Lahko bodo tolmačili s%ojim somišljenikom, kako emo se Čutili zadovoljne in srečne, ker je odpenjal pasji bič, ki je neusmiljeno padal po naših plečah, ako smo se zbrali ob enakih prilikah, da bi uživali mili glas naše pesmi in naše glasbe, kakor smo to storili preteklo nedelo.
Izvajanje pevskih točk velepožrtvovalnih zborov Kola- in svetoivanskih pevcev obojega spola je naše navdušenje tako povečalo, da bi bilo odveč, ako bi hoteli v tem pogledu ocenjevati pomen njihovega nastopa posebej. Kakor hvali delo mojstra, tako naj bo cenjen vaš nedeljski nasiop:
Laskavo se moramo izraziti tudi o barkov-Ijanski mladinski godbi, ki obeta mnogo, ako se ne bo izneverila nalogi njenih ustvarite-liev. Nadejamo se, da jo v kratkem zopet slišimo, ne le sicer z jako krasno italijansko, pač pa tudi z očarujočo slovansko glasbo. Razmere, ki se sedaj boljšajo in znana požrtvovalnost kapelnika — duše te godbe — jo bo gotovo v doglednem času pripravila, da bo narodu in njemu v ponos. 2lvel kapelnik. živela mladina!
Krivico bi delali, ako bi sc ob tej priliki ne spomnili naših brhkih gospodiČen. ki so tako neumorno skrbele za naše — ne bodi grdo rečeno — želodce... za -našo srečo* — enemu več, drugemu manj milo — ki so stregle, rte po na^em življeniu. pač pa po naših žepih in tako pripomogle, da ni zaostal maierijelni uspeh za moralnim.
Lepo bi tudi ne bilo. če bi se ne s hvaležnostjo spomnili vseh onih pevcev, ki so z improviziranimi zbori po končanem sporedu skrbeli, da je naše razpoloženje držalo na višini, dokler nas ni neizprosna policijska ura postavila na spodai ležečo cesto — in tako napravila konec našemu lepemu dnevu.
Edino, kar nas je bolelo — je zakrivila odsotnost jnih društev, ki so obljubila svoje sodelovanje in — niso držala besede. Zal nam je osobito zato. ker so zamudila lepo priliko da bi sc z nami nemoteno veselila in se prepričala, de so bržkone za vedno za nami časi trpljenja in da se nam obetajo lepši dnevi. Da. da! Nedeljski dan je bil zopet naš dan in nadejamo se. da ni bil — zadnji! To bi bilo nam v zadoščenje — našim sodržavljanom pa v čast!
Pesdrav 5i Rušile
!z Irkutska v vzhodni Sibiriji smo prejeli od dveh tamkajšn'ih naših prijateljev. Janka Semeniča in Janka Zorža iz St. Vida pri Vipavi pismo, v katerem nas prosita, naj sporočijo njune najtoplejše pozdrave starišem, bratom in sestram oziroma družinam. Mislimo, da gotovo napravimo z objavo teh pozdravov prizadetim sorodnikom veliko veselje. Veseli nas. da se naša vria rojaka v daljni Sibirrii spommiata našega lista. S tem, da sporočata svoje pozdrave v domovino preko Edinosti*, podajata dokaz, kako tesno je r.aš list spojen z dušo in zavestjo' našega ljudstva. tako tesno, da se ga naši ljudje tudi v tujini stakio spominjajo kot glasila, ki brr-*i in zastopa pravice in interese našega cchwupnega naroda na tem ozemlju, kot lista, ki je skupna duševna last vseh zavednih primorskih Slovanov v domovini rn po svetu. Gg. Semenič in Žorž nas dalje prosita, naj sporočimo njune tople pozdrave tudi vsem čitateljem Edinosti- ter sploh vsem Slovenkam in Slovencem v Italiji. Tudi to prijetno naročilo izvršujemo tem potom z največjim veseljem. lošima vrlima narodnjakoma in prijateljema pa želimo v daljni slovanski Rusiji obilo' uspeha in — afco je v njihovi želji srečen povratek v domovino. (Naslov omenjenih naših rojakov je: Irkutsk, ulica Melnikovskaja št. 49. Sibirija. C. C. C. P.).
OTROŠKI VRTEC PRI SV. IVANU
priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 5. uri popoldne svojo zaključno veselico ,pri kateri nastopijo tamošnji gojenci z raznimi deklamacijami. igricami in petjem.
Stariši in ljubitelji našega naraščaja, udeležite se te prireditve v čim večjem številu!
Zahvala. Svetoivanska podružnica "Šolskega društva* si šteje t prijetno dolžnost javno se zahvaliti vedno požrtvovalnemu pevskemu društvu «Kolo* in istotako požrtvovalnim domačim pevcem in pevkam za njihovo rodoljubno sodelovanje pri nedeljski veselici.
Istotako se srčno zahvaljuje vsem gospodičnam, ki so z medsebojnim tekmovanjem pripomogle, da je bil dosežen cilj veselice.
Vse priznanje tudi vrli barkovljanski mla-
P] T
dina ki godbi in njcacmu kapelniku u umorno sviranje in listu «Edinost > za tako bogato reklamo.
Končna hvala Tebi slovensko občinstvo, ki n se t tako častnem številu odzvalo našem« vabilu in s tem pripomoglo do popolnega moralnega in gmotnega uspeha!
Narodova hvaležnost bodi Vaše plačilo 1
Za tista, ki pojdejo na letovišče. Uprava užitnin poroča: Posamezni užitninski uradi so bili pooblaščeni, da smejo izdajati družinam, ki gredo na letovišče, na njihovo zahtevo brez pologa kavcije posebna potrdila (Kcenza da-ziaria) z označbo predmetov, ki se prenesejo za čas letovišča preko užitninske črte. Ob povratku se bo moralo omenjeno potrdilo predložiti užitninskemu uradu, ki bo po primernem uverovljenju brez nadaljnih sormal-nosti dovolil prost uvoz v potrdilu naštetih predmetov.
Društvene vesti
' Mladinsko društvo «Zarja« t Rojanu ima
danes ob 30. v navadnih prostorih ustanovni občni zbor. Člani in prijatelji društva se vabijo k polnostevilni udeležbi. Pred občnim zborom se bodo vpisovali novi člani. — Pripravljalni odbor.
D. K. N. Toaunaseo. Danes sestanek na rostem. Zbirališče pri « Rotondi » ob 4.30. očnost! — Tajnik.
Iz tržaškega živUenia
Pri delu izgubila oko. V pivovarni «Adria» se je včeraj popoldne ponesrečila 31-letna delavka Marija Čokelj, doma iz Laž. Čo-keljeva je polnila steklenice s pivom, pri tem poslu pa se je ena steklenica nenadoma raz-počila in kos stekla je priletel Cokeljevi v desno oko; presekal ji je zgornjo veko in oko, ki se je ulilo.
Nesrečna delavka je prišla sinoči v mestno bolnišnico, kjer so fo sprejeli v kirurgični oddelek. Reva bo izgubila oko.
Na ljube vnem sestanku je hotela umreti. Zgodaj so začele srčne rane skrbeti 16-letno A. Vanetti, stanujočo v ulici Guido Zanetti št. 4. V njeno srce se je vtihotapil dvom. ali jo ima njen dragi, 16-letni Giordano Barba, stanujoč v ul. Tesa št. 42, res rad. Sinoči okoli 23. ure sta si mlada zaljubljenca drug drugemu razkrivala globine svojega srca na nekem travniku v bližini gostilne *Glori» na MontebeJlu. Ob tej priliki je Vanettijeva očitala dragemu, da ji ni zvest. Dečko jo j« skušal prepričati, da se moti ter ji pihal na srce, kakor je vedel in znal. Toda njegovo prizadevanje je bilo zaman. Nenadoma se je deklica obrnila v stran, potegn'la iz žepa ročne torbice stekle-ničico z jodovo tinkturo ter jo s tragično kretnjo nastavila na usta. Barba, ki je to zapazil. je priskočil ter ji izvil usodepolno steklenico iz rok, kljub temu pa je deklica utegnila izpiti par požirkov hude tekočine. Barba je hitel v bližnjo gostilno ter poklical ljudi na pomoč. Nekdo je obvestil telefonično rešilno postajo, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, ki je deklici iz pral želodec, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
Nogo si je zlomile, Včeraj opoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 14-letna Argia Meule, stanujoča v ulici Prato š*. 20. Deklica je doma padla po stopnicah ter si zlomila desno nogo. Sprejeli so jo v kirurgični oddelek.
Burna razprava o družinskih zadevah. Zasebni ca Justina Graccogna, stara 32 let, stanujoča v ulici Rozzol in Monte št. 1036, se je sinoči sporekla s svojim bratom in svakom radi neke družinske zadeve. V prerekanju jm bila Justina radi svojega nabrušenega jezika neprekosljiva, zato pa sta moža ubrala druge strune. Zčela sta obkladati nasprotnico s pestmi in klofutami in jo tako zdelala, da ji je moral priti na pomoč zdravnik rešilne postaje. Ženska bo čutila par dni posledice «razprave».
dajne za odmero davka na zam$ika dohodek, na sledeči način:
V smislu zadnjega odstavka čl. 9 in čl. 15 priloge C k kr. odloku z dne 22. maja 1924., it. 804 j« določeno, da se smejo zemljiški dohodki, ki.ao bili ^otovljesi oziroma napovedani za L 1924M—popraviti tudi pred potekom dveh let. Drugače smejo namreč davkoplačevalci v smislu določbe (1. 1 zakona z dne 2. maja 1907, Št 422 le vsake dve leti spreminjati darvčne napovedi.
Zatorej smejo davkoplačevalci vložiti do 31. julija 1924. prošnje, da se jim že napovedani zemljiški dohodek popravi (zniža), kar ,bi prišlo v pofttev pri odmeri davka na zemljiški dohodek za leto 1925.
Videm, dne 5. julija 1924.
Intendant Sperti.
Veliki pohabljenec poeL Delcrouc v Gorici- V nedeljo, 13. t. m. se bo vršilo predpoldne v goriškem gledališču slavnostno razvitje zastave goriškega odseka narodne zveze vojnih pohabljencev. Zastavo je *zgo-tovila in poklonila goriškemu odseku skupina goriških gospa. Istočasno se bo vršilo razvitje zastave še nekaterih drugih odsekov zveze. Slavnostni govor bo držali veliki vojni pohabljenec poel. Del Croix, kateremu poklonijo ob tej priliki goriške . gospe veliko kolajno, izdelano po načrtu ilK. Baricha, v spomin na njegov lanski obisk Gorice.
Prenoa trupla Ivana Maniacco t Gorico. Na podnet goriške iyrrinarske zveze je vojno ministrstvo odločilo, da samo preskrbi za prenos trupla Ivana Maniacco iz Radgone v rodno mesto Gorico.
Ivan Maniacco je bil dne 29. maja 1918. ustreljen v Radgoni kot puntar skupno s šestimi slovenskimi mučeniki, kojih trupla so bila lanskega leta prenešena v njihovo domovino in pokopana na ljubljanskem pokopališču. Sedaj prenesejo tudi njegove zem-ske ostanke v rodno goriško zemljo, za katero je žrtvoval svoje mlado življenje.
SLUŽKINJO, pridno, « dobrimi »pričevali, j	fiP^hVA
išče družina treh oseb, stanujoča v vili. 5	RFpO^,
minut oddaljeni od tramvaja. Predstaviti se	plSflirt; ZOPOVJC
(L 4.— vsaki zob)
oddaljeni od tramvaja, v via S. Lazza.ro 19, zaloga papirja Tenze.
890
Borzna porotna*
Tuja valuta na tržaškem trgu.
ogrske krone...........UO250	0*03
avstrijske krone.........0.0330	0.0340
češkoslovaške krone........69 —	69 40
dinarji .............27.40	27.65
leji ............... 9.25	9.75
marke .—.—	—.—
dolarji.............. 23 45	23,t>0
francoski franki..........119.75	180 50
švicarski franki..........422.—	424.—
angleški funti papirnati......101.95	102.20
Mali oglasi
UČITELJ, službujoč na Goriškem, z večletno prakso, z najboljšimi spričevali, vešč italijanskega m slovenskega jezika, išče službo tajnika ali občinskega uradnika. Nastop službe takoj. Pisati A. Filipič 27, Nemški-rut. Grahovo - Serravalle.	887
Sport
Nogometna tekma med SDA - Trst inMDP 1 Opčine obeta postati nad vse zanimiva. MDP - Opčin«, ki šteje že poldrugo leto obstoja, se postavi nasproti četi SDA, ki šteje približno poldrugi mesec trenaže; prva je ie poizkusila pri raznih tekmah svojo izurjenost, druga pa stoji pred prvo tekmo.
Vsekakor moramo zabeležiti dejstvo, da je to sploh prvič, da si stojita nasproti na tržaškem ozemlju dve slov. športni vrsti.
To je šele začetek, trdno prepričani pa smo, da bo ta prvi poizkus rodil obilen sad. Naš sport naj se razširi in naj procvita med našim ljudstvom v njega blagor in njega zdravje.
Tekma se prične ob 17. uri na igrišču med | Opčinami m Prošekom (ob cesti).
SDA - Hazena: Jutri ob navadni uri vaja na igrišču. Formira se ob tej priliki prva in druga vrsta. — Načelnik.
— Društvo priredi ob priliki nogometne tekme izlet na Opčine. Člani, članice in prijatelji društva se sestanejo ob 14.30 v Bar-kovljah (tramvajska postaja).
Vasti * Goriškega
Si men če v koncert ▼ Gorici. Danes zvečer se torej vrši težko pričakovani koncert, katerega spored smo že priobčili v torkovi številki. Vstopnice, v kolikor niso še razprodane, se dobijo do 5. popoldne v trgovini kat. tisk. društva v Gosposki ulici, zvečer pa pri blagajni.
V tem pogledu razvajeno goriško občinstvo opozarjamo, da se prične koncert točno ob napovedani uri, t. j. ob 8.30 in da po začetku ne bo do prvega odmora nikdo več spuščen v dvorano.
Siaeačev koncert v Ajdovščini. Jutri, v nedeljo, ob 8. zvečer priredi g. Šimenc koncert z istim sporedom kakor v Gorici, v Bra-tinovi dvorani v Ajdovščini.
Imrt— nezgoda. Pred meseci je prišel ob življenje na solkanski cesti Štefan Kancler iz Solkana, ker ga je povozil priklopni voz kamjona. V pondeljek je prišel na isti način ob življenje 59-letni Blaž Gomišček, ki je oče petero mladoletnih otrok in tudi iz Solkana doma. Pa tudi kamjon je baje ravno isti, ki je povozil nesrečnega Kanclerja; razlika jt le t tem, da se je nesreča dogodila na drugem koncu Solkana pri kolonah pod Sv. Goro. Nadejamo se, da bo uvedena stroga preiskava, da se končno ugotovi, na čigavi strani tiči krivda teh prepogostih nesreč, ki se odigravajo in končujejo na enak način.
Prošnje za znižanje davka na zemljiški dohodek. Finančna mtendanca Sta Furlansko pokrajino, ki ima svoj sedež v Vidmu, raz-jasnjuje spornp vprašanje, kedaj da se smejo zopet vložiti norve napovedi, ki so mero-
PRGDAJALKA izurjena v vseh strokah trgovine, želi premestiti službo. Naslov pri upravništvu.	888
kupuje
Zlatarno Albert Pouh
Trst« Via M&zzini 46
(25)
VELI
Evo nekatere predmete
F
i
tiskan, ntfiu lam od L L. naprej za umike srajtt, ustansiia
i*
3.
25
tiskanu, trpeinu, za predpasnike i& aiMe, same m 1H partija p« edini m . » J.
m f tiskao, zadaje risbe
sliesa vcinl zadnja insds i L M , za vestjg, 80 cm . L 4,
po Uralu gf^ h 9.-
fioe vrste, japenslte risbe, > za vesije iti taat. im- ift na mM . . . . „ HI.
Mu, tTancssfcl tastaiija . M"
Nadaljuje se prodaja
v v
StNU, prosto' užitmnskega davka, travnik tik pralnice volne v Zavijah, ae proda. Po-jasnila via Romagna 16, IL_889
TRGOVINA Kelenjavdi sad*a se proda v mestu. Pripravna tudi za mlekarno ali zalogo vina. Via Torre bianca, buffet M. Ru-bioic, v nedeljo od 9—12.	891
OREHOVA POVLAKA, izredna prilika po 10 cent, ped. Molino Vapore 9.	861
BABICA aviorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29.	542
po posebnih cenah.
□ o
D
r □
t _ □
in
a
1°
a □
□
a
□
□ □ □ □ □ □ □
o
O
a D
d □ o a pogonnaon □□□□□□□□ a □□□□ □□□□□□□ □□□□□□□□□□□□
ANC
O O
I
Ustanovljena leta 1905.
Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana.
Glavni sedež : TRST, Via S. NicoSo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZI4 — FIUME — MILANO — Z ARA,
jO i
o I □
□ □ □ ! °
! o
• □
a
Olajšuje vsako trgovsko o
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske krenite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otvaija akreditive za nakup blaga, inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
Sprejema vlogo v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru.
□ □□□ □□□□□□□□□□DDDDO O □ D O □ □ □ D D □□□□□ □□□□□□□□□□□
I-
{
D
Q
a
I
i □
~čT a
PODLISTEK
W. Collina:
BREZ IMENA
(76)
Romb.
«Tiho, tiho!» je rekla Megdaleoa. Kapitan ni nič slišal. Seda) ven, od česa trpi vaša glava, pustite, da jo nekoliko ohladim.
Pomočila ie ruto v vodo m jo pritisnila na vročo, slabotno glavo, katero ji je gospa Wrag-posluš&o prožila kakor poslušen otrok.
«Kako lepo soko imate,» jc rekla in prijela Magdalenino roko* medtem ko fi je mrzlo* U dobro dela. «Kak» bela je! Tudi jaz bi bila rada dama, vedno	rokavice, toda moje
roke ne postanejo nikoli tako bele, kot so vaše. Kaj ne, oblečena sem lepo? Lepa obleka je moje veselje. Vedno sem vesela, ko si ogledujem svoje stvari. Rada bi — saj ne boste hudi? — rada bi si pomerila vaš klobuk..
Magdalena je ugodila njeni želji s sočutjem mladine. Ženska se je postavila pred ogledalo in si smehljajoč prikimavala. Nato je rekla:
«Tudi jaz sem imela nekoč ravno tako lep klobuk, toda tisti je bil bel, ne črn. Nosila sem ga, ko sem se poročila s kapitanom.»
Kje ste ga spoznali?» je vprašala Magdalena, da bi kaj več zvedela o kapitanu.
«V resiavraciii. On ie bil med najboli lačni-
mi in najglasnejšimi med vsemi, ki sem jim stregla. Več sem pri njem pogrešila kakor pri nobenem drugem. In tako je preklinjal, ah, da bi vsaj ne bil preklinjal! Ko je prenehal preklinjati, me j« vzel za ženo. Bilo pa jih je več, ki so se hoteli poročiti z menoj. Zakaj pa tudi ne? Nepričakovana dedščina me je povzdignila v damo. Imela sem torej svojo dedščino in mogla sem izbirati. Izbrala sem kapitana, da. On je bil najhitrejši in naj odločnejši. Vzel me je in moj denar tudi. Jaz sem tu, toda denar je proč. Ne stavite brisače na mizo, on ne trpi tega. Ne premaknite brivnih nožev, siceT pozabim, katerega bom jutri rabila. Ali menite, da se kapitan sam brije? Kaj še! Mene je naučil. Jaz ga brijem, strižem in mu režem nohte. Tako drži na svoje nohte, na svoje hlače in črevlje in časopise pri zajtrku in na svoj zajtrk in južino, kosilo in čaj —»
Nenadoma se je prekinila, nekoliko pomislila, se ozrla, zagledala knjigo na tleh in obupno vzkliknila. «0b, moj Bog, kaj-bo iz mene? Izgubila sem mesto.»
• Nič zato*, je rekla Magdalena. «ga že jaz dobim.*
Pobrala je knjigo, pogledala vanjo in odkrila« da je bil vzrok strahu kuhinjska knjiga x navadnimi poglavji o ribah, mesu, perutnini itd. in z mnogimi recepti. Ko je obračala liste, je prišla na mestot, ki je nosilo sledeče vloge.
«Čudno,» je rekla. «£e bi to ne bila kuhinjska knjiga, tedaj bi človek mislil, da je nekdo solze nad njo točil.»
*Nekdo?» ie ponovila gospa Wragge začu-
deno. «To ni bi! nekdo, to sem bi!a jaz! Srčna hvala, to je res pravo mesto. Da, jaz joč< m večkrat nad njo, pa tudi vi bi jokali, če b," morali po njej kapitanu kuhati. Kadarkoli se sklonim nad. knjigo, pa se mi prav gotovo pojavi Šumenje v glavi. Kdo naj se pa tu prav spozna? Včasih se mi zdi, da sem si vse zapomnila, leda hipoma vse pozabim, včasih pa sem prepričana, da sem vse pozabila, tedaj pa stoji vse jasno pred menoj. Poglejte semkaj: to si je izvolil za jutrišnji zajtrk: omleto s čebulo. Stolči dve jajci z nekaj vode ali mleka; sni, poper, čebulca in peteršilj. Vse «eseUHaj. Kako naj to sesekljam, ko je že vse zmešano? «Deni za palec masla v ponvo.» — pa poglejte moj palec al: pa svoj. Katero velikost misli krrjiga? — «Raztopi ga, toda ne sme zaruja-veti.» — Će ne sme zarujaveti. kakšno barvo naj potem dobi? O tem ne pravi knjiga nič. — «Deni omeleto notri*. No, to razumem. «Vzami skledo, povezni jo na ponvo in obrni jo.» — Kaj naj 'obrnem — oh, za božjo voljo, dajte mi še enkrat mokro ruto na glavo in povejte mi, kaj naj obrnem, ponvo ali skledo?
♦Povezni skledo na ponev in obrnj nato ponev. Tako, mislim, bo prav».
• Srčna hvala. To si moram v glavo vtisniti», je rekla gospa Wragge z nekakšno odločnostjo. • Sedaj vem, kako je treoa».
Sanjavo je zaprla oči. Tedaj so se spodaj odprle neke duri m kapitanov glas se je razlegal gori:
«Gospa Wragge! gospa Wragge!
V silnem strahu ie skočila na noge.