Leto LXX Štev. 214 a V LJubljani, v petek, 18. septembra I942-XX SSS^ii1^^'po-w* Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* »tvo 20 Ur — nedeljska ladaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruinicai Novo mesto. SLOVENEC izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega H izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milano. | Izhaja Tlak dan i|otra| razen p onedeljka tn dneva po praznika, UrednlilTO t« sprav«! Kopitar|eva 6, L|nbi|ana. Redazlone, Amminlstraztonei Kopitarjeva 6, Lubiana. Teleion 4001—4005. Abbonanaoti: Me«« 18 Lirel Eitero, me« >• A) Ura. tduaon« domenlca. anno 34 Lire. Eitero 50 Lir«. C. C. Lubiana 10 650 per tfli abbo-oameoti: 10.349 pu 1« insersionL Filiala« Novo meato. a | Concossionaria eselusiva per la pubbllcitA di provenlenza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A« Milano. Vojno poročilo št. 843 Topniško in ogledniško delovanje v Egiptu Sedem angleških letal sestreljenih Italijanski uspehi na vzhodu Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Topniško streljanje in ogledniško delovanje na egiptovskem bojišču. Lei*dlstvo je bilo zelo delovno proti sovražnim oklepnim oddelkom, ki jih je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami. Protiletalski topovi neke velike ediriic? so sestrelili eno angleško letalo; štiri angleška letalu so sestrelili nemški lovci, dve pa naši. Ena naša podmornica se ni vrnila v opo. rišče. Družine članov posadk so bile obveščene. Sovražna letala so zmetala mnogo razdiralnih in zažignlnih l>omb na mesto Benga-z i, kjer so povzročile omejeno škodo na nekaterih zgradbah. Med prebivalstvom so trije mrtvi in nekaj ranjenih. Rim, 17. sept. AS. Dodatek k vojnemu poročilu št. £13 pravi, da so na odseku, ki ga ima zasedenega naša armada na Donu. Sovjeti II. in 12. septembra znova izvedli s podporo številnih tankov množični napad na skrajni krili kolena pri Verša-monu. Razvili so so siloviti boji, toda nasprotni pritisk jc hil zadržan in holjševiški oddelki, ki jim je uspelo priti preko reke. so bili ustavljeni, ne da bi mogli doseči znatne uspehe. Divizije »Rarennac, »Cosseriu« in oddelek Črnih srajc >23. marce«, so se z velikim zaletom spustili v protinapad, da bi izločili lažji sovražni vdor. Uspeh tega nastopa je hil popoln: majhen vdor. ki ga je sovražnik spočetka naredil v našo razposlavitev, je bil odrezan od izhodišča in sovražne sile. ki so prodrle v koleno, so bile popolnoma uničene ali zajete. Pri tem nastopu, ki je v zvezi s prejšnjimi boljševiškimi nastopi r namenu, vreči nazaj nemške napadalne čete, delujoče med Donom in Volgo, so imeli Sovjeti težke izgube. Na bojišču so našteli nad 2500 mrtvih, ki sta jih izgubili dre sovjetski diviziji, poleg tega je bilo prijetih nekaj sto ujetnikov ter važen plen, sestoječ iz orožja in gradiva. Zasedba desnega Donovega brega je tako zopet Irdno zavarovana po naših četah, kar dokazujejo številni iu uspeli udarci, smelo izvedeni zadnji dni na nasprotnem bregu reke. Prispevek italijanske armade pri veliki ofenzivi na vzhodu Pregled o razvoju zmagovitih nastopov — Italijanski oddelki ob Donu so onemogočili vse sovjetske rešilne poskuse Bojišče ob Donn, 17. sept. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani iporoča: Moralni, gospodarski in vojaški razlogi so prisilili sovjetsko poveljslvo igrati do zadnje karte in preprečili padec Stalingrada. Boj za to veliko mesto ob reki Volgi zuhteva nastop velikega števila vojaštva in orožja tako na nasprotni, kakor no naši strani. Za padec tega mesta, ki p« ves svet pozorno čaka. in ki bo nemškim in zavezniškim silam omogočil prodirati proti jugu, je tudi italijanska armada mnogo prispevala-Vidimo moralne, praktične in vojaške raz-iloge, iz katerih se Stalingrad upira, vidimo, kako se stiska jekleni obroč okrog tega velikega mesta, vidimo, kolikšen je bil italijanski iprispevek k zavezniški ofenzivi iz raznih zimskih oporišč prve julijske dni. ki je poneslo zmagovito orožje nove Evrope na Don in Volgo na vzhodu ter na Črno in Kaspiško morje na jugu. Treba je upoštevati, da je v Stalingrad od začetka ruskih porazov pritekalo vse vojaštvo in orožje iz zahodnih središč, ki so liila ogrožena. Če se pomisli, da so bile v teh krajih največje industrijske naprave, ki so izkoriščale neizmerno ukrajinsko bogastvo, bomo razumeli, da je Stalingrad večkrat pomnožil svojo produktivno moč. V Stalingradu je je bil osredotočen velik del zahodnih industrijskih naprav in to mesto je bilo najvažnejše ob progi Leopoli, Balta, Kirovograd, Dnjepro-tpetrovski, Stalino. Bilo je velika orožarna, ki je zalagalo z orožjem celo srednje in južno bojišče in posredovalo izmenjavo surovin in izdelkov med severom in jugom. Bilo je križišče važnih poti med Črnim morjem. Kaspi-škim morjem, Uralom in zahodom. Sovjetski prometni sistem je v velikih težavah, ker morajo že zdaj dovažati izdelano orožje iz zelo oddaljenih središč. V začetku velikega napada pri Voronežu je italijanska armada pomagala poraziti sovjetske bojne čete ter tako ustvariti položaj, ki je zavezniškim silam nudil možnost za pohod proti jugu in jugovzhodu. Ko so nemške sile napredovale proti jugu in vzhodu, so italijanske sile prodirajočim zavezniškim četam zavarovale boke in zato je italijanska armada po končani prvi ofenzivi no Krasnij Luč tako hitro dosegla Don. Treba je bilo hiteti, da bi se razkropljene sovjetske sile znova ne mogle zbrati. Nemško poveljstvo jc zahtevalo zgradbo mostov čez Doneč v določenem času in naši pionirji so jih postavili dva dni pred rokom. Sovražnik bi rad ohranil kako mostišče, toda ko se je začel velenapad s tanki in topništvom, je bila naša hitra divizija z nemškimi eno« tami že onstran Dona in uničevala ljudi in oklepna sredstva, ki so hoteli za vsako ceno preko reke. Tako so Nemci lahko napredovali proti jugu. Italijanska armada, sestoječa po večini iz pešcev, ni mogla napredovati po železnicah. ki so bile uničene in ne z avtomobili, ker ni cest, kar jih je, pa so bile posejane s tisoči min- Naše enote so torej napredovale peš. Nekatere divizije so prehodile nad tisoč kilometrov peš. Večji del armade je v nekaj dneh prekoračil nad 500 km. Pot je bila huda, ker je ozemlje polno prašnih step in peska, rusko poletje pa je bilo vročen. Nemško poveljstvo se je v kratkem lahko zaneslo na varno črto ob Donu, ki je varovala njihov bok. da so lahko z vsemi svojimi sredstvi dospeli do Stalingrada in Kavkaza. Po padcu Rostova 24. julija so nemške čete 26. prodrle v bližino reke. 28. julija se je začela velik« bitka za Kalač. in zgornji Donov tok je bil prekoračen, kar je rodilo nevarnost za železniške zveze med severno Rusijo in Kavkazom. 31. julija je bil velik žep v Kolaču zaprt in velika železniška proga proti Kaspiškemu morju jc bila pretrgana / zasedbo Proletarskaja. Od 31. julija se je moral Kavkoz boriti / lastnimi sredstvi. 31- julija je bila odločena bitka v prid protiboliševiških armad. Stalingrad ie bil odre- zan od juga in precej tudi od severa, kamor je prispela neka nemška divizija, ki je napredovala od Dona ter presekala progo med Stalingradom in Moskvo. Najbolj neposredna pomoč je prihajala od severa. Med 20. in 24. avgustom so italijanske divizije mornle zadržati silovite sunke sovjetskih sil. Sovražnik jc vrgcil v boj svoje rezerve in dragoceno orožje. Ti krvavi dnevi bodo gotovo rdečim ostali v stpominu na Italijane, ki so se borili v Španiji. Tudi tukaj, kakor v Španiji Sovjeti ne bodo uspeli. V prvih dneh avgusta se je sovražnik zelo trudil, da bi potegnil vojaštvo in sredstvo iz stalingrajskega bojišča na ostalo bojišče do Moskve. Nastala je velika tankovska bitka 6. avgusta pri Koteljnikovem. 7. avgusta je nemško letalstvo zahodno od Stalingrada uničilo 17 vlakov gradiva, namenjenega za bojišče, v donskem kolenu pa jc bilo zajetih na desettisoče ujetnikpv in do 17- avgusta je bilo zaplenjenih okoli tisoč topov. Iz vsega tega se da razumeti, da je obramba Stalingrada veljala Timošenka brezmejno orožja in vojaštva. V nekaj dneh je na tem odseku, dolgem 30 km, kjer jc Don le 55 km oddaljen od Volge, padlo v nemške roke ozemlje, ki naj bi služilo Sovjetom za obrambo Stalingrada. Tukaj je sovjetsko poveljstvo nameravalo vzdržati do konca zime. 23. avgusta je ena nemška kolona dosegla Volgo, in 26. avgusta so sile na jugu začcie prodirati proti severu. Od 26. se jo začelo mučeništvo, se je začel pekel in vdor v Stalingrad, ki je bil stisnjen od severa in juga ter napadan iz zraka. Radio London jc 27. avg. sporočil, da je bombardiranje Stalingrada lahko iprimerjati le z bombardiranjem Rotter-dama. Ko to pišemo, se železni in ognjeni obroč vedno bolj stiska, je vedno silovitejši, sirmoglavci in topništvo delujejo na vedno manjšem prostoru- Osem ton za ameriškega pešca Bern, 17. sept. AS. Po poročilih iz Londona jo treba za vsakega ameriškega pešca, ki pride v Anglijo, pripeljati iz Ameriko tudi osem ton živil, streliva in drugih potrebščin. Če pa gre za vojaka, ki služi v letalstvu ali pa pri oklepnih oddelkih, se ta številka pomnoži na 21 ton za slehernega moža. Vzdrževanje slehernega pešca stane dnevno okrog 40 funtov. 8oj za Stalingrad se nadaljuje Vsi sovražni protinapadi so se izjalovili — Letalski napadi na razne predele v Angliji Hitlerjev glavni stan. 17. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objuvlju: Ob Tereku trajajo nadaljnji boji zoper žilav sovražni odpor. Sovražni protinupadi so bili odbiti. Boji za utrjeno me-sto Stalingrad se neprestano nadaljujejo. Nu donskem bojišču so madžarske čete v protinapadu odbile sovražne napade. Nekaj sovražnih skupin je bilo uničenih ali zajetih in 24 tankov uničenih. Tudi včeraj so sovražni poskusi, zavzeti mostišč? pri Voronežu, v težkih obrumbnih bojih propadli. Sovražnik je imel visoke izgube. Pri Rževu so i-zpodleteli lažji sovražni napadi- Nasprotnik ie izguhij 21 tankov. Na murmansk cm bojišču jc imel obsežen napad za posledico uničenje enega bataljona in ene sovražne brigad". Pri poskusih poleta nad zasedene z a h o d n e pokrajine in nad severno Nemčijo jo angleško letalstvo včeraj ftguhilo -l letala. Pri noč- nih napadih angleških bombnih skupin na ren-s k o - \v o n t t u I s k o področje je imelo prebivalstvo izgube. Požari, slvarua škoda in škoda na poslopjih je nastala zlasti »a stanovanjskih četrtih v ve« krajih. 37 napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. Skupine nemških lahkih bojnih letal so pri dnevu v polno zadele industrijske in prometno naprave n;» j u i n i angleški obali ter neko taborišče angleških čel na otokih 0 r k n e v. Ponoči so hil bombardirani i razdiralnimi in zaii-galnimi bombami vojaško važni cilji v vzhod-n i Angliji. Milan, 17. sept. AS. »Corriera della sera« piše o položaju na sovjetskem bojišču in pravi, da so zadnje strahotne izgube rdečega letalstva (nad 1200 letal v 10 dneh) tolikšnega obsega, da jih nobena še tako pospešena izdelava ne bo mogla nadomestiti. Glede povprečne izgube angleško-ameri^kega brodovja (S00-000 do 900.000 ton na mesec) pa pravi list ,da to število vsaj dvakrat presega število nov/grajenih ladij. Obupen položaj Stalingrada Berlin, 17- sept. AS. Zadnja poročila o bitki za Stalingrad potrjujejo, da intenzivnost in srditost bojev, ni ponehala. Napadalci zasedajo vedno več ozemlja. Nemški in zavezniški napadalni oddelki so se vsekali globoko v nasprotne utrjene postojanke in besni sovražni protinapadi ne morejo zaustaviti nemškega napredovanja. Iz bojazni pred nemškim obrnem okoli sovjetskih armad v trdnjavi ob Volgi je rdeče poveljstvo poslalo nove rezerve |m> zraku. Po mestu so narejene »slepe ulice«, polne protitankovskih ovir, zaklonišč za protiletalske in protitankovske topove, minskih polj in strojničnih gnezd. Vsaka hiša. vojašnica, tovarna in celo bolnišnica jo spremenjena v trdnjavo, za katerimi se skrivajo sovražniki; kjer jih ne morejo prepoditi to|Hivi in sirmoglavci. morajo nastopiti metalci ognju. I a obramba kaže ogromen napor boljševiške Rusije /n rešitev le nenadomestljive gospodarske in Industrijske postojunkc. Današnji »/.wiilf Uhr Blati« navaja priznanja vojaškega sodelavca pri »Rdeči zve/.di«, ki poroča, da se je Nemcem posrečilo na več mestih zahodnega krila zlomiti obrambne črte in vdreti v stalingrajsko obrambno cono. Nušc čete so se morale umakniti na več mestih. \ zadnjih 24 urah se jc položaj poslabšal in nemški napad na Stalingrad se razvija s tolikšno srditostjo kot nikdar poprej. »I )i upcu«. V Londonu pričakujejo nemško letalsko ofenzivo Stockholm, 17. sept. AS. Londonski dopisnik švedskega lista >AUehanda< piše,, da se v Londonu te dni bavijo z možnostjo, da bi Nemčija v bližnjih dneh utegnila začeli z veliko letalsko ofenzivo proti Angliji. Angleški pristojni krogi sodijo, da bi ta letalska ofenziva lahko bila hujša od one v letu 1910. Angleške oblasti so protiletalskim silam že dale vsa navodila za čim uspešnejšo obrambo. V javnosti razširjajo knjižice z raznimi pojasnili in popisi novih vrst bomb, ki jih bodo Nemci najbrž uporabljali. Po kinematografskiih glediščih kažejo film obveščevalnega ministrstva, ki pojasnjuje, kako se je vsaj deloma mogočo zavarovati pred silno nevarnimi nemškimi bombami, ki eksplodirajo šele. nekaj minut potem ko so priletele na zemljo. Bivši angleški vojni minister Hore Belisha piše v nekem članku, da se Angleži no bi smeli dati slepiti po dejstvu, da nemška letalska sila zaenkrat no bombardira s toliko močjo kakor angleško letalstvo obdeluje nemško industrijo in mesta. Nemčija pripravlja presenečenja. Verjetno pa je tudi, da Nemčija želi najprej 'opraviti z Rusijo, da bi se pozneje z vsemi silami lahko lotila uničevanja angleškega otočja. Glede Rusije pravi Hore Belisha, da bo bližajoča se zima zanjo mnogo hujša ko za Nemčijo, čeprav bodo nemške sile primorane prezimiti zunaj domovine. Rilo bi bolje, ko bi vladi Londona in Washing-tona opustili prazne sanje o bodočem zimskem vojskovanju, ker no smela pozabiti, da je Rusija izgubila že tri Četrtine svojega plodnega ozemlja, pojavilo pa se bo tudi pomanjkanje poriva. Sovjetski vojgi stroj da je toliko trpel, da ne bo mogel več priti do svoje prvotne moči. Izpopolnitev japonske vlade Tokio, 17. sept. AS. Uradno poročajo, da je bil načelnik poročevalskega urada Masayuki Tani imenovan za japonskega zunanjega ministra. Tokio, 17. sept. AS. Novi zunanji minister Tani se je rodil leta 1889. v pokrajini Kunamo-lok. V diplomatsko kariero je stopil leta 1013 in leta 1930 je bil imenovan za načelnika v oddelku za Azijo pri zunanjem ministrstvu. Leta 1933. je bil imenovan za svetnika na japonskem poslaništvu v Ilainkingu, lota 1939. pa je bil imenovan za podtajnika v zunanjem ministrstvu v Abe-jevi vladi. Tokio, 17. sept. AS. Japonski svetnik pri vladi v Nangkingu Kazuo Aouki je bil imenovan za ministru brez listnice v tokijski vladi. Opravljal bo novo ministrstvo za Veliko Azijo. Priprave v Indiji Bangkok, 17. sept. AS. Angleške ohlasti v Indiji so izdale navodila za organizacijo obram- \\ Angleži niso sposobni za napad Hoteli so razdejati tobruško pristanišče, pa so morali zbežati Milan, 17. sept. AS: V zvezi s ponesrečenim angleškim izkrcevalnim poskusom pri Tobruku piše »Corriere della sera«, da so tamkaj doživeli popoln polom tudi angleški padalci, ki so sodelovali pri tem napadu, kar jc za sovražnika posebno ponižujoče. Ti »elitni borci« niso igrali v bitki nobene druge vloge ka kor to, da so se dali ujeti. List navaja tudi dogodek z nekim angleškim hitrim čolnom, v katerem jc bilo 130 vojakov. Čoln se je navzlic veliki hitrosti, ki jo lahko doseže, dal zajeti od nemškega preprostega čolna za polaganje min. Tudi vremenske in krajevne okoliščine so bile za napadalce pri Tobruku mnogo ugodnejše kakor pri Dieppu, pa poskus vendar ni imel večjega uspeha. Italijani in Nemci so pokazali, da so neskončno mnogo boljši napadalci, kakor njihovi nasprotniki. Stockholm, 17. sept. AS: »Timesov« dopisnik iz Kaira je lepo zanikal trditve angleške admi-ralitetc, ne da bi to hotel. Izjavil jc. da je imela angleška ekspedicija namen popolnoma razdejati tobruško pristanišče, kamor stalno pritekajo živila za osne armade, ki se bore v Egiptu. V ta namen je bila poslana v Tabruk večja količina vojaških sil, sestoječih se iz kopenske vojske, letalstva in mornarice. Tobruško pristanišče bi moralo biti razdejano, toda ugotovili so. da je močno zavarovano in Anglež; so se morali po izgubah vkrcati in oditi. Prvo priznanje Rim, 17. sept. AS: Angleško pomorsko poveljstvo je začelo priznavati nekatere težke izgube pri zloglasnem izkrcevalnem poskusu v Tobruku. Da bi angleško javno mnen je, ki je že klaverno zaradi neprestanih porazov, ne bilo še bolj vznemirjeno, je pomorsko poveljstvo objavilo samo [>oročilo o izgubi rušilcev »Sikh« in »Zulu«. »Si k ii« in »Zulu« sta pripadala vrsti rušilcev »Tribal«, ki imajo 1870 ton in posadko 190 mož. Beril, 17. sept. AS: Vsi švicarski listi soglašajo v mnenju, da angleški izkrcanji pri Dieppti in Tobruku dokazujeta v bistvu samo eno. to je da so branilci mnogo bolj pripravljeni kakor napadalcL be pred morebitnim japonskim napadom. V Kal-kuti so zaupali ureditev protiletalske obrambe angleškim vojakom, ki so se vrnili iz Londona, kjer so preživeli več letalskih napadov. Benga-lijski ministrski predsednik je včeraj izjavil, da je že vse pripravljeno za hitro izpraznitev Kal-kute, zlasti ker se pričakuje »vrsta hudih letalskih napadov. Pripravljeni so že posebni vlaki «a prevoz žena in otrok v vzhodno Bengalijo, kjer je pripravljenih kakih 80 taborišč za to begunce. i Turško prebivalstvo se vrača v Tracijo Ankara, 17. sept. AS. Turška vlada je izdala ukrepe za olajšanje povratka v Carigrad in Tracijo tistim državljanom, ki so bili od tam poslani v Anatolijo prve mesece leta 1941. Imeli bodo brezplačno vožnjo po železnici v Carigrad in druge kraje, poleg tega pa jih lx>do oblasti podprie tudi z živili in drugimi potrebščinami. Mobilizacija v Braziliji Buenos Aires, 17. sept. AS. Iz Rio de Janei- ra poročajo, da je predsednik Vargas odredil splošno mobilizacijo. Obvezna delovna služba na Angleškem Stockholm, 17. sepi. AS. Iz Londona poročajo: Mi nister za delo Bevin ie ukazal ponovni pregled seznamov obvezancev za civilno mobilizacijo, zlasti glede moških med 40 jn 50. letom in glede žensk med 18. in 45. letom. Vojna industrija in kopenska obramba sta povzročili velik nered, katerega je izrabilo veliko število mobili-zirancev ter se odtegnilo svoji dolžnosti. Sprememba v poveljstvu angleškega letalstva na Tihem morju Lisbona, 16. sept. AS. Iz Londona poročajo, da je bil odstavljen general Brctt kot poveljnik zavezniškega letalstva v jugozahodnem delu Tihega morja, na njegovo mesto pa je f>il imenovan general Kcnney, ki je bil do sedaj v Londonu. Čas za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic in potovalnih pisarn Visoki komisar zn Ljubljansko )>okrajino jo odredil: Cl. 1. Cas za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic in potovalnih pisarn v Ljubljanski pokrajini se odreja po predpisih na slednjih členov. Člen 2. I. DELAVNIKI. A. Prodajalnice: 1. trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne iu z mešanim blagom: od 8'K) do 12.30 in od 15.30 do 18.30, 2. trgovine z živili in prodajalnice premoga in drv: od 8. do 12. in 15.30 do 18.30 ure v zimskih mesecih; od 10. do 19 uro v poletnih mesecih. 3. trgovino s sadjem in zelenjavo: od 6.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. 4. prodajalnire kruha in mlekarne: od 6.30 20. ure, 5. prodajalnice peciva, slaščic ln piškotov: od 8. do 20. ure. 6. mesnice: od 6.30 do 11. ure, 7. prodajalnice rastlin in cvetja: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure. Z a obhodno prodajo blaga in predmetov, spadajočih v zgoraj naštele obrale, se mora upoštevati urnik, ki velja za ustrezne obrate. R. Industrijske in obrtne obratovalnice, prodajalnice ninnopolskih predmetov, prodajalnice časnikov, klavnice: 1. brivske, lasuljarske, ina-nikerske in ko/.inetične obratovalnice: od 7.30 do 12.30 in od 14 30 do 18.30 ure v zimskih mesecih; od 7.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 v poletnih mesecih, 2. obratovalnice za pranje in likanje: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure v zimskih mesecih: od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih, 3. pekarne in slaščičarske delavnice: od 7. do 15. ure, 4. prodajalnice monopolskih predmetov in prodajalnice časopisov: od 7. do 20. ure. Urnik za javne in zasebne klavnice določijo občine po zaslišanju pristojnih sindikalnih organizacij. O številu potrebnega osebja odloča v spornih primerih krajevno pristojno občeupravno oblastvo Ob sobotah in dnevih pred prazniki se morajo zapirati brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice pol ure kasneje. Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristavljali, je kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob 4. uri in se sme v la namen zaposliti le nujno potrebno osebje. prve stopnje f>o zaslišanju Pokrajinskega korpo-racijskega sveta in Pokrajinske delavske zveze. C. Pisarne: Potovalne pisarne, ki prodajajo tudi železniške vozovnice: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Člen 3. II. PRAZNIČNI DNEVI. Ob nedeljah in drugih dnevih, ki so praznični dnevi po naredili z dne 19. septembra 1941-XIX št. 105, morajo biti vse prodajalnice. industrijske in obrtne obratovalnice pod A in B. in pisarne iz C. člena 2. zaprte, razen kolikor je v naslednjem členu drugače odrejeno. Člen 4. Ob dnevih iz člena 3., izvzemši božič, a) morajo biti odprti za občinstvo: 1. mesnice od 7. do 10. ure, 2. prodajalnice kruha, mleka, sadja in zelenjave od 7. do 12. ure, 3. brivske, lasuljarske, manikerske in . - kozmetične obratovalnice v vsej pokrajini, iz-, vzeinSi mesto Ljubljano, od 7. do 12. ure. '• Člen 5. Izjemne določbe. Na letne in meseč- ne sejmske dni morajo biti obratovalnice iz člena 2. pod A. in B. v vsej pokrajini (izvzemši mesta Ljubljano in Novo mesto) odprie nepretrgoma in brez opoldanskega presledka. V zdraviliščih in kopališčih ler letoviščih, ki so uradno proglašena za take, določi urnik krajevno pristojno oličeupravno oblastvo prve stopnje na zahtevo prizadetih strokovnih organizacij. Člen 6. Pekarnam je prejiovedano peči kruh ob nedeljah, izvzemši 1. zadnjo nedeljo pred božičnim dnevom. 2. bolniškim, zdraviliškim in sa-nalorijskim pekarnam, loda samo za potrebe teh zavodov in naprav. Člen 7.. Za prodajanje na javnih trgih določijo urnik pristojna občinska oblastva. Člen S. Splošne določbe. Določbe te naredbe se nanašajo na vse prodajalnice (§ 19. zakona o obrtih) in rokodelske in obrtne obratovalnice (§?i 3-2 in 23. zakona o obrtih) na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ne glede na to, ali pripadajo zasebnikom ali javnim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje. Člen 9. Ta naredba se ne uporablja za: 1. lekarne, 2. podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi vozili, 3. javno postrežni štvo, kakor čistilce, nosače ter garaže, 4. obhodno prodajo časopisov in kadilncga pribora, 5. brivske in lasuljarske obraloavlnice na železniških postajah kakor tudi ne za prodajo slaščic vohfe na poslajnih peronih. 6. prodajanje slaščic v kinematografih, koncertnih dvoranah, gledali- ščih, zabaviščih in tem podobnih lokalih, 7. industrijske obrate (8 32. zakona o obrtih), 8. gostinske obratovalnice (hotele, restavracije, gostišča, gostilnice, kavarne, penzije, ljudske kuhinjo itd.) iz § 76. obrtnega zakona. Člen 10. Oh času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki so ob času zapiranja v prodajalnih prostorih, se mora postreči, kar pa redoma ne sme trajati dali ko četrt ur |>o času, določenem za zaprtje obratovalnice. Člen 11. Ce je kaka obratovalnica upravičena prodajati predmete več vrst prodajnih obratovalnic, za katerih vsako velja različen čas odpi- ranja in zapiranja, se mora držati urnika tiste obratovalnice, za katero je določen najkrajši obratovalni čas. Člen 12. Za poletne mesece veljajo meseci april—september, za zimske pa oktober—marec. Člen 13. Gled delovnega časa pomožnega osebja vajencev veljajo posebne določbe zakona o zaščiti delavcev. Člen 14. Kazenske določbe. Kršitelji določb to naredbe se kaznujejo v denarju od 50 do 3000 lir. Člen 15. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri Visokem komisariatu. Člen 16. Razveljavljajo so naredba z dne 3. oktobra 1941-XIX. št. 116, in tej naredhi nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe. Člen 17 Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko jiokra-jino. Navodila za določitev začasne vojne doklade Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odredbo: Člen 1. Odobruje se naslednja razpredelnica o najvišjih zneskih zaradi vzporedbe s sedanjimi prejemki razvrščenega italijanskega osebja skupin A, B in C po drugem odstavku člena 1 naredbe z dne 31. avgusta 1942-XX št. 171 o določitvi začasne vojne doklade osebju prejšnje vladavine: PRIMERJALNA RAZPREDELNICA GLEDE PREJEMKOV PO STAN.IU NA DAN 11. APRILA 1941-XIX Stan;; 11. IV. lflll-XIX. Ustrezajoči italijanski Položajna Periodni Sin in Cisti menični skupina Stopnja poviški stopnja znesek I — — IV 3.595,— II 1 — V/l 2.ail.— II 2 — V 2.696,— III 1 — VI/2 2.385.— III 2 - VI 2.171,- IV 1 3 VII/2 2.000,— IV 1 2 VII/2 2.000,— IV 1 1 VII/2 2.000,— IV 1 — . VII/2 2.000,— IV 2 3 VII/2 2.000,— IV ' 2 VI I/l 1.923,— IV 1 VII 1.847.— IV - VII 1.847,— .V 3 VI11/2 1.777.— V - 2 VII I/l 1.747.— V — 1 .'111 1.716.— V - — VIII 1.716.— VI - 3 IX/2 . 1.597,— VI — 2 IX/1 1.528.— VI — 1 IX 1 182.— VI — — IX 1.482.— VII — 4 X/3 1.415.— VII — 3 X/2 1 339.— VII — 2 X/2 139.— VII — 1 X/1 285.— VII - - X 1240,- VIII — 3 X1/2 1.092,— VIII — 2 XI/2 1.092,— VIII — 1 XI/1 1.053,— VIII — XI 1.000,— IX — X11/3 830.— IX - 2 XlI/2 791.-IX — 1 XII/1 768.— IX — — XII .715.— X — 2 X111/2 673.— X — 1 XII I/l 639.— X — — XIII 605.— Prednja razpredelnica velja za vse bivše jugoslovanske državne in banovinske nameščence, ki so razvrščeni v sedanjih desetih poloiajnih skupinah. Primerjalne razpredelnice za zvaničnike, služitelje, P' možno osebje itd., službujoče pri državnih in banovinskih oblastvih, se odobrijo kasneje. Javne uprave e posebnim ustrojeni in druge ustanove morajo predložiti Visokemu komisariatu primerjalne razpredelnice, ki naj bodo podlaga zadevni ureditvi. Člen 2. Cisti mesečni znesek, obsegajoč plačo, položajno doklado in osebno draginjsko doklado na dan 11. aprila 1911-X1X, zvišane za 30% od 1. julija 1941-XIX in za 43% od dne 1. decembra 1941-XX, vštovši druge stalne prejpmke v izmeri na dan 11. aprila 1941-XIX in morebitne periodne poviške, priznane od 11. aprila 1941 do 31. avgusta 1942, ne sme presegati vsote, navedene v primerjalni razpredelnici. Ce bi skupna vsota temeljnih prejemkov kakega nameščenca za plačo, položajno doklado in osebno draginj, doklado na dan lt. aprila 1941-XIX. vštevši druge na ta dan pristoječe stalne prejemke, presegala znesek, določen v primerjalni razpredelnici, obdrži nameščenec presežek kot osebno doklado, toda brez pravice do zvišanja. Člen 3. Rodbinske draginjske doklade se ne vštevajo pri gorenjem izračunu in se morajo izplačevati od 1. julija 1941-X1X v izmeri, kakršne 60 bile na dan 11. aprila 1941-XIX, upoštevaje pa spremembe, ki so nastale ali nastanejo v krogu rodbine. Člen 4. Da bi se dosegle vsote po primerjalni razpredelnici, ni dopustno priznavati večje zvišanje kot 30 oziroma 43 odstotkov. Člen H. V smislu naredb z dne 5. julija 1941-XIX št. 60 in z dne 25 jamarja 1942-XX št. 9 morda preveč izplačane vsote se morajo povrniti za dobo po 31. maju 1942-XX. v smislu naredbe z dne 26. maja 1942-XX št. 100, morda preveč izplačane vsote pa se morajo povrniti v celotnem znesku. Člen f>. Začasna vojna doklada ne gre osebju, ki sedaj ni v aktivni službi, kakor tudi ne esebju, ki bi mu poslej prenehala aktivna 6lužba. Iz gospodarstva Ladjedelnice v Varni. V Varni si. g.ir-ska vlada obenem z nemško-bolgarski družbo »Neptun« velike ladjedelnice. Še ena žrtev partizanskih kriminalcev Dan na dan se odkrivajo novi zločini, ki jih izvršujejo partizanske tolpe. Zadnje dni so zopet popolnoma zanesljivo ugotovili, da je žrtev komunistične krvoločnosti postal tudi občinski tajnik v St. Jerneju Alojzij Sctina. Pokojni Še-tina je bil uslužben na občini v Št. Jerneju, odkoder je od časa do časa hodil na obisk k svoji družini, ki se je bila nedavno tega naselila v lastni hišici v Gotni vasi. 13. junija letošnjega lela je zopet pohitel k družinici, ki se mu je povečala za enega člana. Dvema otrokoma se je pridružil še tretji, ki je tega dno bil star 14 dni. Na potu nazaj v Št. Jernej so Šetino partizani na Mokrem polju ugrabili in ga odpeljali. Tri dni so ga vlačili po svojih taboriščih in trpinčili. 17. junija je bil že tako zdelan, da ni imel več moči, da bi sam izkopal grob, kakor so to od njega zahtevali njegovi sodniki. Zato so mu v gozdovih pri Tolstem vrhu sami skopali grob in ga nato ustrelili. Sodnika in krvnika sta mu bila Maks Vale in zloglasni brusač Pirkovič iz Št. Jerneja. Pokojni Setina se je rodil 12. avgusta leta 1911 in je zadnja štiri lela preživel v Št. Jerneju. Kot občinski tajnik je bil korekten uslužbenec in se v javnem življenju ni udejstvoval. Vkljub temu so partizani padli pa njem, pač iz edinega razloga, kor so vedeli, da je poštenjak. Partizani so dobro vedeli, da bo tudi ta umor v vsej okolici povzročil veliko razburjenje. Zalo so svoj zločin dolgo skrivali in razširjali vest, da imajo Šetino v svojem taborišču, kjer ga kot izvežba-nega občinskega tajnika rabijo za pisarniško moč. Končno pa je tudi ta zločin prišel na dan in ljudsko ogorčenje nad partizanskimi ubijalci se je še povečalo, kar morejo partizani sami občutiti spričo udarcev, ki jih prejemajo od razjarjenega ljudstva. Tudi to žrtev organiziranega zločinstva ohranimo v lepem spominu I Jožef Lobel Povest o insulinu Ko je šel čez dvorišče, sc je srečal s profesorjem Naunynom. »Peljem ga vašemu gospodu Minkovskemu,« pravi ter pokaže na psa »Minkovski mu hoče iz-rezati panereas.« »Sklep, ki je vreden Minkovskega!« pravi Naunyn čisto resno. »Nedavno je psu izreza! ves žolč. Pes je ostal pri življenju.« »Toda pri pankreatičm žlezi se to še nikomur ni posrečilo,« je ugovarjal Mehring. »To še nič ne pomeni. Minkovski lahko naredi to, česar drugi ne moreio, Zanj )e značilno to, da se znajde na vseh področjih. Njegov brat mi je pripovedoval, da je moj sedanji asistent kot deček delal svoje šolske naloge v trgovini svojega očeta, ne da bi se zmenil za ves promet okoli sebe. In vendar si |e tako dobro zapomnil razne vrste žit, da so se najbolj izkušeni trgovci vedno posvetovali z njim. Ima namreč zelo naglo dojemanje, roke pa so mu tako spretne, da jaz še nikoli nisem videl kaj takega. PrejSnji teden je iz-rezal iz jabolka nekega mojega klijenta tako majhen polip, da se v Strassburgu tudi najboljši specialisti niso upali tvegati operacije. Presenečeni boste, dragi gospod Mehring, s koiiko spretnostjo in zanesljivostjo operira Minkovski « In res se je mogel o tem Mehring prepričati četrt ure pozneje ko je prisostvoval operaciji. Minkovski ie z etrom narkotiziral psa, ga položil na hrbet, mu zvezal vse štiri šape ter ga pritrdil na mizo V trenutku mu je ostrigel dlako na trebuhu, umil kožo z raztopino sublimata ter jo ovil s steriliziranimi ovoji. Pustil je prazen samo majhen prostor za operacijo. Z naglim in dolgim za-rezom je odprl trebušno votlino ter odkril njeno notranjost. Spretno je potegnil drob iz trebušne votline, ga položil na očiščeno stekleno ploščo ter dvignil črevesje, tako da se je jasno pokazala pankreatična žleza. Vse to je bilo narejeno tako naglo, da sc je Mchringu zdelo komaj začetek operacije Toda že je Minkovski stisnil ožilje, ki je dovajalo kri ter ga s svilenimi nitkami zvezal. Tako je mogel brez kaplje krvi odrezati celotno žlezo. Pacient je še ležal v globoki nezavesti. Ta trenutek vstopi sluga ter prinese Mchringu brzojavko. Mehring jo prebere ter pravi Min-kovskemu: »Srečo imate. Zbolel je član moje družine, jaz moram takoj odpotovati in torej ne bom mogel prisostvovati smrti vaše žrtve, ki bo brez dvoma nastopila popoldne.« Toda žrtev ni poginila. Nasprotno! 2e čez nekaj dni si je ščene opomoglo, vznemirjalo ves laboratorij ter ga — namakalo! Noben prostor ni bil več varen pred njim. Minkovski je bil ponosen na .uspeh svoje operacije, toda spričo pasjega polivanja bi rajši videl, da bi bil pacient crknil. »Čujte!« je rekel slugi, «vi znate dobro dre-sirati pse, da nam nc mažejo po sobah. Zakaj ne morete naučiti tega tudi Mehringovega psa?« »Ker ima ta pes zelo nesramen značaj!« je ogorčeno odgovoril sluga. »Cel dan samo pije, in ko je ves napolnjen z vodi, samo poliva! To je sod brez dna! Treba bi mu bilo cel dan slediti s cunjo v roki. Ce bi bili tu vsi psi taki, bi jaz takoj zaprosil za odpust.« Minkovski jc prisluhnil. Zakaj mora prav ta pes piti cel dan in izločati vodo? Porast žeje ln izločanje vode je vendar glavni znak .. pa vendar nima izrez pan-kreatične žleze za posledico sladkorne bolezni! V možganih mladega asistenta je začela vreti množica idej. Čutil je to, kar je moral občutiti Newton, ko je videl pasti jabolko na tla ter je odtod sklepal na zakon o težnosti; njegov duh je bil v onem stanju, v katerem je moral biti Gali-lejev duh, ko so mu svetilke v pisanski cerkvi s svojim nihanjem nenadoma odkrile zakone nihanja; doživel je ista čustva, ki jih je doživel Gal-vani, ko je videl, kako odskakuje žabji krak, ki je visel na vlažnih vrtnih vratih in ko se mu je ob tem pojavu začel v umu porajati pojem elektrike; doživel je enak trenutek kakor James Watt, ko si je zamislil parni stroj ob pogledu na pokrov, ki je pod pritiskom pare odskočil od kavinega lonca. Oskar Minkovski 'je začutil kakor udar strele trenutek, ko se ob kakem velikem odkritju spremeni v človeškem umu opazovanje v idejo, ko slučai postane navdih. Mladi znanstvenik je bil kakor zamaknjen. Ne da bi se skoraj zaveda!, odpre miznico ter vzame iz nje majhno epruveto. Nato se skloni k tlom, kjer je> bila še vedno vidna mlaka ter jo skrbno zajame v posodico, kakor da gre za najbolj dragoceno tekočino na svetu, ne pa za pasjo vodo. S tresočo roko izlije tekočino v posodo, ki je vsebovala reagente, ter prilije nekaj kapljic iz stekleničke. Vse skupaj potem ogreje na ognju Cez nekaj sekund je bela, vreča tekočina dobila črno barvo: pasja voda je vsebovala s'adkor! (Dalje.) ^♦'fcan ln dunajski kongres m. Razgovor s knezom Mctternichom Sooči sem imel s knezom Metternichoin konferenco, ki je trajala skoraj dve uri. Ker se mi zelo mudi (Njegova Visokost nadvojvoda toskanski odpotuje jutri zjutraj v Toskano in bo pismo vzel s seboj v Firenze, od tam pa ga poslal naprej), moram opustiti vrstni red razgovorov in misli, prav tako ne morem poročati o podrobnostih, na kratko pa moram povedati tisto, kar je najvažnejše. Razložil bom glavne razloge stališča in ukrepov, ki so pripravljajo, Vaša Eminenca pa bo s svojim svetlim razumom ugotovila razloge vsega drugega, česar zaradi pomanjkanja časa ne morem razložiti. Začel sem takoj s tistim, kar je glavni razlog mojega prihoda na dunajski kongres. Lahko sporočim dobro novico za Njegovo Svetost, ker bo njemu pripadla nesmrtna slava, da je spravil k cerkveni državi nazaj odvzete legac.ije. Izjavljam, da imam razloge, da tega ne upam zastonj. Sicer se drugod misli drugače, pa tudi razni delegati, ki so že prišli semkaj, širijo razne govorice, vendar lahko prav odločno izjavim, da si jih Avstrija ne bo prisvojila in da bo storila vse, da jih ne dobi nikdo drugi ko papež. Po svojem veselju merim veselje Njegove Svetosti in Vašo radost zaradi tako dobre novice. Knez Metternich je govoril z menoj izredno ločno in jasno. O tem me prepričuje celota najinega razgovora in menim, da se ne motim, če bi pa se motil, pa resnično ne bi vedel, kaj naj rečem. Obravnavala sva odločilne nagibe avstrijskega in našega obnašanja. Ker pa ti nagibi slone na ustaljenih koristih avstrijskega dvora, sem prepričan, da je to trden temelj, da morem verjeti v resničnost izraženih misli. Avstrija je prepričana, da si bo lahko ohranila svoje prednosti, pridobila pa si bo lahko še kaj, če bo zmerna. Ce ne bi vodila take politike, bi kmalu prav lahko zašla v ogromne izdatke in nove krvave vojne, da bi si ohranila tisto, kar"je čezmerno. Gospod knez mi je rekel, da je hotel najprej postaviti avstrijske meje na Mincio in v začetku niti Hi mislila na Papež Pij VII. je vladal od leta 1820—1823. Cerkev je vodil v težkih časih Napoleonovih vojska in je ves svet občudoval v njem »velikega papeža trpljenja in duševne veli-čne«. Napoleon je v letu 1808 j zasedel cerkveno I državo in je papeža P i j a VII. odvedel v jetni-štvo (1809). Živel je dolgo časa v Fontainebleau-ju pri Parizu in šele leta 1814 je bil puščen na svobodo. to, da bi si prisvojila še Lombardijo. Toda Lombardijo si je morala vzeti (pri tem bom navajal njegove besede), da bi »ubila v Milanu italijansko jakobinstvo in načrte o enotnem italijanskem kraljestvu.« To mesto je namreč središče obeh velikih načrtov, eden od teh pa hoče ustvariti iz Italije enotno državo, sklicujoč se na to, da je italijansko ljudstvo narod. Da bi izločil lo nevarnost, ki bi potegnila v propad vsa gospodstva v Italiji in ludi avstrijsko gospodstvo v Mantovi in v Benečiji, je smatral za potrebno, da si je prisvojil ludi Lombardijo, ki jo bo držal na uzdi z močnimi vajeti, vendar si drugih dežel ne Ik> prisavajal. Ničesar mi nj omenil o meji na Padu. O tem pa sem slišal tukaj govoriti zelo mnogo in bi mi na ta način izgubili mnogo ferarskega ozemlja med Belim kanalom in Velikim Padom, to je črto od Mezole do Melare. Ker pa mi knez o tem ničesar ni govoril. sem menil, da ie boljše, da tega sDloh ne načnem in nisem odprl ust o tej zadevi. Sicer pa na to mejo ne verjamem in tudi po razgovoru s knezom se zato ne bojim, dasi prav točno vem, da se je na lo mislilo, ker bi bila taka razmejitev zelo priročna iz vojaških razlogov. To mislim za mejo ob Manjšem Padu. Nisem pa tako gotov za razmejitev ob Velikem Padu, kjer ne gre za velik del ozemelja. Toda o tem nikar ne govorimo, če pa se bi zgodilo potem, ko bi bile papežu vrnjene legacije, tedaj se bo ta zadeva označila za zadevo majhnega pomena in potrebna zaradi razmejitve. Na vse to mislim zaradi tega, ker sem tak vtis imel že pred svojim prvim razgovorom s knezom. Pisal sem že, da so za začasno upravo ozemelj legacij določili posebno mejo, ki se strinja z onim, kar navajam zgoraj in so vladi v Benetkah podredili ozemlje med Belim kanalom in Velikim Padom. Tam so kraji Mezola, Stiena, La Polesella, Melano in če se pogleda na zemljevid, se vse to omejuje na tisto, kar se je govorilo v začetku, ko se je reklo, da bodo meje Avstrije ob Padu in Ticiiiu. Ce se bo to zgodilo, tedaj bomo o tej zadevi razpravljali ob tistem času in stavili primerne protipredloge. Knez mi ves čas dolgega razgovora ni rekel niti besedice o tem ... Po takem razgovoru s knezom in potem, ko je bilo tako načeto vprašanje o legacijah, sem zaradi vsega tega že v naprej vesel obenem z Njegovo Svetostjo. Toda ni dovolj, da si jih pridobimo nazaj, ampak si jih moramo tudi ohranili; in to je bil drugi del mojega razgovora, ki bo Vašo Eminenco tudi zelo zanimal. Ko sem govoril s knezom o italijanskih državah, sva vedno govorila o tem tako, kakor da je treba to ohraniti v skupno korist. Ce bo treba, se moramo v tem oziru med seboj tudi podpirati. Govoril mi je o dveh važnih ukrepih, ki jih bo treba skupno izvesti: ustvariti skupno policijo (pozneje bomo videli, kaj se razume pod to besedo), ki bi zbirala vse novice o spletkah in zarotah in nalo skrbela za skupno varnost, drugi ukrep pa bi se nanašal na ustanovitev Italijanske Lige, ki naj bi deželo branila pred slehernim notranjim ali zunanjim napadom, da tako nobena vojna ne bi več zamajala ustaljenih oblik. Govorilo se je o tem, kako je treba z močno roko zatreti sleherno I zaroto ali naklep, obenem pa se ne sme večali število nezadovoljnih, ki bi brskali j>o preteklosti in s tem v zvezi so bili omenjeni I strogi ukrepi Rima. (Dalje.) &\oJ&Jne novice Velikodušni darili Zvezi Borben h Fašifev Ljubljana, 17. septembra. Tiskovni urad Zvezo Fašijev poroča: * Gospa Sette je podarila Zvezi Borbenih Fašijev 50 lir v denarju in 500 točk, ki ji pripadajo za njeno lastno balo. Drugo darilo je prispelo Zvezi s strani funkcionarjev krajevne Kr. Carine, ki so poklonili njim pripadajočo nagrado v znesku tisoč lir od kazni, izrečene tvrdki Beltram zaradi carinskih prekrškov. Zvezni tajnik je v spoštovanju do prijateljskega čuta, ki je rodil ta dva darova, odločil, da naj se nakažeta oba Uradu Bojevnikov. Koledar Petek. 18. septembra: Kvatre; Jožef Kuper-tinski, spoznavalec; Irena, m.; Evstorgij, škof; Zofija, m. Sobota, 19. septembra: Kvatre; Januarij, šk. in m.; Konstarieija, dev. in m.; Fompoza, dev. in m.; Pelej, m. Zobozdravnik dr. Verčon zopet ordinira Razdelitev jajc — Duhovne vaje za duhovnike. Za tečaj od 21. do 25. septembra je še nekaj prostorov na razpolago, zato se še sprejemajo prijave. Udeleženci za ta tečaj se zberejo v Domu v ponedeljek pred 7 zvečer. — Vodstvo Doma, Zrinjske-ga cesta 9, Ljubljana. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj v Novem mestu se vrši dnevno v novem šolskem poslopju na Smihelski cesti v Kandiji od 9—11. Pričetek pouka 21. septembra. — Hudi nočni nalivi. Jesensko deževje je sedaj v razvoju. Od srede zjutraj do četrtka rano so se vrstili prav močni nalivi, posebno ponoči od polnoči do jutra so bili zelo budi. Posledica ' že drugi dan trajajočega deževja je vidna, ker so vode začele naraščati. Prej močno sesušena zemlja je hitro vsrkavala prvo deževje, se je kaj kmalu napojila in so se zato odvišne vodo z raznih hribov začele valiti v ravnino. Ljubljanica je za 50 cm narasla in jo na Barju ponekod že popolnoma zvrhana, na nekaterih krajih je prestopila bregove. Tudi njeni pritoki so zelo narasli. V zadnjih 24 urah je po ombrografu padlo 33.9 mm dežja, kar pomonja, da so bili v tem času res močnejši nalivi. Barometer se je začel dvigati, znak. da se bo kmalu vreme zopet preobrnilo. Temperatura pada. V sredo je bil sedaj prvi dan. da je dnevni temperaturni maksimum padel pod + 20 slon. C. V sredo je bilo namreč 18.4 stop. C, ko je'.'bilo prejšn ji dan še + 27.4 C, tako da je zaznamovan velik padec za 9 stop. V četrtek zjutraj je tudi padel jutranji minimum na + 13.9.C. Barometer pa se je od 705.4 dvignil na 707.7 nun — Obljublja se izvrsten vinski pridelek. Letošnja trgatev na Dolenjskem kaže kar izvrstno. Ne ho sicer mnogo pridelka, ker je bila zima 1941-42 preostra, toda grozdje ho dalo izvrsten mošt in še boljše vino. Po kakovosti letošnje vino ne bo dosti zaostajalo za najboljšim vinom, ki so ga naši kraji dali v zadnjih desetletjih, namreč leta 1917. Jagodo domačega grozdja so zaradi suše res majhne, toda sočne in že sedaj sladke. Pili bomo torej po sv. Martinu, to je sredi novembra, že letošnji najboljši pridelek Dolenjske in Bele krajine. — Junak noža obsojen na 18 mesecev. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, je v sredo, 16. t. m. sodil ju naka noža zaradi uboja. Mizarski pomočnik, 30-letni Rudolf Resnik je 23. junija letos zabodel z nožem v levi bok delavca Blaža Farčnika, ko sta se prepirala na dvorišču hiše št. 7 v Ribniški ulici v Mostah pri Ljubljani. Farčnik je bil prepeljan z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer je čez dva dni podlegel hudi rani zaradi nastalih komplikacij. Pred zborom treh sodnikov se 1 Rossini je mojster prave italijanske opere, izrednega blagoglasja in nedoseženih melodij. Rojen je bil v Pessaru lota 1792, umrl je v Ruello pri Parizu leta 1868. Veselje do glasbe jo dobil že v domači hiši, oče je igral rog. mati pa je bila izvrstna pevka. Glasbeni pouk je užival v Bologni in jo kot 18 letni mladenič napisal svojo prvo opero, ki je bila uprizorjena v Venezii. Od takrat dalje je napisal okrog 40 oper, mnogo kantat, cerkvenih in drugih skladb. V spomin HO letnice njego-bo v naši Operi Rossinijev teden septembra. Prva prireditev tega tedna bo simfonični koncert Rossinijevih skladb pod vodstvom Draga Maria Šijanca. Program koncerta je tale: Stabat Mater, Obleganje Ko-rinta, Viljem Teli, Italijanka v Alžiru, Tatin-ka sraka in Semiramis. Sledila bo 22., 24. in 25. septembra uprizoritev »Soviljskoga brivca«. Predprodaja vstopnic za vse te prireditve bo v opernem gledališču. 1 Stolna kongregacija za gospe ponovno vabi svoje članico na prvi setanek, ki bo v etek, 18. t. m. ob petih popoldne v družbeni apeli. — Odbor. 1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, so vrši redno vsak dan do pričetka pouka dne 7. oktobra od 9—12 in 3—6 popoldne v pisarni ravnateljstva. Prospekti in pojasnila so interesentom na razpolago. I Uprava Narodnega gledališča sprejema prijav.-' abonentov za novo sezono v veži Dram-kega gledališča vsak »lan od tO do 12 in od 15 do t7, do srede, 23. t. m., vštevši nedeljo, 20. dopoildnn- Termin za prijavo lanskih abonentov je Uprava podaljša|n do ponedeljka ob 5 popoldne. Od torka, 22. t. m. dopoldne l>odo vsa razpoložljiva mosta na razpolago novim interesentom. Razpisani so: Prcmierski al>on-m«, ki dobi V6e premiere v sezoni (38), stalna abonmaja rod Srda in red Četrtek, ki imata predstave v Drami in Operi vsako sredo od-nosno četrtek, ter abonmaja red A in red B. Vsak abonent dobi 20 dramskih in 18 opernih predstav odnosno operetnih. Poleg tega jc razpisan še spccialni stalni abonma red Torek za 20 dramskih predstav ob torkih. Cone abonmaju so v razmerju z dnevnimi cenami znižane za 20% za privatnike, državni in samoupravni uradniki pa dosežejo 30% popusta. Uprava jc zdala prosjiekt, ki je interesentom brezplačno na razpolago v Drami in v Operi. 1 Večerni promet na električni cestni železnici. Uprava cestne železnice dobiva neprestano prošnje, naj bi zadnji redni vozovi z Ajdovščine vozili po 19.10. Kor je pa vozni red tako urejen, da so tako uslužbenci kakor vozovi ob 21 na svojih domovih ali v remizi, je kakršnokoli podaljšanje voznega reda, ki bi povzročilo zamudo pri prihodu voz v remizo ali pri vrnitvi uslužbeneov na njih domove po 21, popolnoma nemogoče. Za zakasnele jiotnike vozijo ob 20.05 do 20.10 z Ajdovščino zadnji vozovi proti Viču, Mostam in Rakovniku, in sicer po trije v Moste in na Vič, en voz pa do Rakovnika. 1 Javor v Ljubljani. Precej redko okrasno drevo v Ljubljani je javor, nekaj dreves je še na Hrvatskem trgu, nekaj pa tudi v Tivoliju. Javor je zanimiv zaradi svojega plodu. Oziroma semena. Seme ima namreč krila, tako da kadar pada na tla ne pade naravnost, temveč v zavojnici, nekako tako. kakor padalo ali pa letalo, kadar pristaja. Sedaj je javorjevo some dozorelo in tako vidimo po mestu otroke, ki se igrajo s tem semenom. Mečejo ga namreč v zrak in potem opazujejo, kako to seme lepo kroži, dokler ne pristane varno na tla. Drugače pa je javor med našimi kmečkimi obrtniki zelo spoštovano drevo: daje jim namreč prav dober les za razne izdelke. 1 Do fiOOO kg paprike na trgu. V sredo ni bilo na živilskem trgu paprike. Pozneje je velik tovorni avto pripeljal iz Triesteja do 0000 kg lepe zelene paprike, ki so jo v četrtek branjevci na Vodnikovem in 1'ogačarjevem trgu prodajali po 5.30 lir kg. Gospodinje so jo hitro pokupile in čez nekaj ur je že ni bilo več naprodaj. Nekatere gospodinje so jo kupovale kar po več kilogramov. Mnogi papriko konzervirajo na različne načine, nekateri pa jo suše. 1 Živahnost na mestnem gospodarskem ura-Bivša \Valdherrjeva hisa v Beethovnovi Prehranjevalni zavod Visokoga h.... .ila v Ljubljani ohvešča prebivalstvo Ljubljane, da l>odo razdeljevale počonši z jutršnjim dnem spodaj naveden tvrdke jajca in sicer: Tvrdka Franc Pogačnik, Bleivvcisova c. 33, deli jajca prebivalstvu z začetnimi črkami Imen od A—F; tvrdka A. Smorkolj, Vošnjakova ul. 7, za črke G—L; tvrdka F. Nikelsbacher, Bleivveisova 3«, za črko M-R; tvrdka A. Pauli, Sv. Petra c. 38, za črke S—2. Navedeno tvrdke bodo delile jajca samo proti predložitvi knjižice za meso in sicer za vsako osebo |>o eno jajce. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Jane Marija, roj. Jasenc, 35 let, žena mesar, pomočnika, Poljanska c. 54; Jenko Jera, 82 let, zasebnica, Vr-hovčeva ul. 12; Gala Breda Zorislava, hči davč. uradnika, 23 let, Bleivveisova c. 127 Vidtnar Jožefa, 57 let, Sv. Florijana ul. 13; Zorko Anton, 73 let, pisrn. ravnatelj v p., Studentovska ul. 3. 1 Razkuževanje v Ljubljani. Da so Ljubljančani v zadnjih letih postali resnično snago-Ijubni, dokazuje tudi to, da je sedaj že nekaj navadnega, da dajo posamezne družine, pa tudi lastniki lokalov in slični, svoje prostore pogosto razkužiti, oziroma razmrčesiti. Prvo imenujemo s tujo besedo desinfekcija, drugo pa dos-insekcija. Sem in tja pa se pripeti tudi kak primer, da da mestni fizikat, ki to opravlja, razkužiti uli razmrčesiti kak prostor, ne da bi lastnik to zahteval, pač pa običajno na pritožbe, oziroma zahteve sosedov. Največ primerov beleži desinsekcija v borbi proti stenicam. Mar-sikak nov najemnik stanovanja se pač boji, da njegov prednik ni zapustil v stanovanju kako golazni ter da stanovanje očistiti po uslužbencih mestnega fizikata, ki to delo opravijo proti zmerni pristojbini.. To delo jc že tuko uspešno, da moremo žc reči, da je večina ljubljanskih poslopij in prostorov sedaj čista in golazni prosta. To volja predvsem za nove hišo, pa tudi staro so v večini primerov žc očiščene. Naznanila vem pina je Resnik. obtožen zločina uboja po § 178 k. z., zagovarjal na veliko razburjenost in vinjenost, tako ----------., da ni vedel, kaj dela, da za dejanje ni odgovo- ulici, kjer je bila nekoč gimnazija, sedaj pa ......u. Ni bil duševno so nekateri mestni uradi, predvsem gospodar- du. ren, ker ga je storil v efektu priseben. Kritični dan je spil mnogo vina. Navajal je razne razbremenilne priče. Senat se ni mogel prepričati o njegovi totalni pijanosti in je prišel do prepričanja, da je obtoženec za dejanje popolnoma odgovoren. Bil je zaradi zločina uboja obsojen na 1 leto in 6 mesecev rohije. Senat je upošteval njegovo delno priznanje, njegovo neoporečnost in razburjenost. — Razprava o ukradenem suhem grozdju. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je bila v noči od 30. na 31. julija letos izvršena večja tatvina suhega grozdja. Dva moška sta odnesla iz plombiranega vagona 9 zabojčkov suhega grozdja od pošiljke, ki je bila prišla iz Turčije ter je bila namenjena v Švico. Suho grozdje je tektalo 90 kilogramov. Te tatvine sta bila osumljena in pozneje sodišču izročena dva starejša železničarja. Po kratki razpravi pred malim kazenskim senatom sta bila na obtožbo državnega tožilca obsojena zaradi zločina kvalificirane tatvine, ker je bila izvršena na javnemu prometu določenem kraju: oženjeni železničar Jože K. in samski že lezničar Martin H., vsak na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na dve leti. Pred sodniki sta tatvino skesano priznala. — Nezrelo sadje ni škodljivo žclodcu. Na pačno mnenje je, da bi zauživanje nezrelega sadja povzročilo težave v želodcu ali celo nalezljive bolezni, kakor grižo in slično. Sadje samo na sebi ni prav nič škodljivo, tudi če je nezrelo, saj na primer domačim živalim ne škoduje. Toda živali tako sadje dobro prežvečijo in so tudi bolj odporne proti bolezenskim kalem. Ako hoče otrok jesti nezrelo sadje, naj ga mati opozori na to, da ga mora dobro zgristi, to se pravi pomešati s slino, ki sama napravlja tako hranivo prebavljivo. Seveda je treba nezrelo sadje, pobrano na tleh, pred zaužitjem dobro umiti. Nikakor pa ne sme otrok po sadju piti vode! Redilna vrednost nezrelega sadja je malenkostna, neprimerno manjša kakor zrelega! Naročajte »Slovenca«! GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 19. septembru, oli 17.30: »Kralj na llotalnovl«. Zolo zuižuno conv od 10 lir navzdol. — Nedelja, 20. septembra ol> 14: »Poročno darilo«. Izven Zelo znižane cene od in lir navzdol. — Oh 17.30 »KovarstVo in ljubezen«. Izven. Zelo znižane »one od 10 lir navzdol. Opera. Četrtek. 17. septembra, ob 17: »Boe.cacclo>. Izven. Znižan« cene od 18 lir navzdol. — Nedelja. 20. septembra, ob lfi: »Boceaccio«. Izven. Znižane ceno od IS lir navzdol. RADIO. Petek. 18. septembra. 7.30 Pesmi In na-povi— 8.IK) Napoved čnsa, porodila v italijanščini — 12 20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4.1 Koncert klasičnemu tria — 13.00 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnesru poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini —13.25 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini - H.00 Poročila v italijanščini —14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Sijaneo, sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Andrej Jure (I.eharjeva glasba) — 14.4.'i Poročilu v slovenščini — 17.15 Koncert pianistke Franke Kogli — 17.33 Cctrl uro za tvrdko Nizzardo — 19.00 »Oovoriino italijansko« (prof. dr. Stanko Letien) — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna i;las-hn — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Znani dunti — 21.25 Koncert komornega zbora, voill dlriRent D. M. Sijnnec — 21.50 Nieotera: Pogovor s Slovenci — 22.00 Koncert Adamičevega orkestra — 22.4.1 Poročilu v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Ima.io lekarne: mr. SuSnik, Marijin trd 5, mr. Deu-KlanjSček. Uosposvet-Ska O. 4 in mr. Bohinc ded.. Cesta 29. okt. 31. POIZVEDOVANJE. Na živilskem trnu Izrabljeno denarnico z manjšo vsoto denarja dobi lastnik v mestnem tržnem uradu v sobi St. 5 v I. nadstropju. S Spodnjega štajerskega Stoletnica ptujskega mest nega parka. Leta 1842 so v Ptuju pristanišče splavarjev in prostor za tesarje premestili niže ob Dravi, da so dobili proslor za nasaditev mestnega parka. Ta sklep je bil tem večje važnosti, kor je bila s tem odstranjena nevarnost nelepe zazidave dravskega obrežja. Prvotno je bil park še zelo nepopoln in šele konec preteklega sloletja so park popolnoma uredili in razširili. Novi poštni ravnatelj v Gradcu. Ravnatelj državne poštne direkcije v Gradcu dr. inž. Neu-gebauer je bil premeščen na Dunaj. Za njegovega naslednika je imenovan ministrski svetnik inž. Adalbert Sturm. Umrla jc v Mariboru v starosti 80 let vdova občinskega uradnika Jožefa Bizjan. V mariborski bolnišnici so umrli: 29-letni delavec Jožef Magdič iz Šetincev, 42-letni posestnik Franc Babič iz Slovenske Bistrice in zasebnica Veronika Smon-kar iz Smolnika. Poročili so se v Celju: Edvard Vralanar in Marija Hribernik, Franc Rolte in Viktorija Jam-brežič, Jožef Grilc in Erika Falta, Franc Golob in Pavla Šibila, Marijan Per iu Emilija Arzen-šek, Alojzij Ograjonšek in Pavla Pristovšok, Franc Malgaj in Štefanija Prevolnik, vsi iz Celja. Strela. Veliko gospodarsko poslopje s hlevi posestnika Cajhna v Teharjih je poslalo žrtev požara, ki ga je zanetila strela. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Celja, ki so preprečili še večjo škodo. Pošten najditelj. Mlinarski pomočnik Franc Slameršek, ki je uslužben pri mlinarju EhrUchu Na Ranči, je našel na cesti denarnico, v kateri je bilo 500 mark in razni dokumenti, dalje moško suknjo, zlato nalivno pero in še druge vrednote. Slameršek je najdene predmete izročil orožnikom, ki so poiskali izgubitelja. Nesreče. V Framu pri. Mariboru jo 41-letno Marijo Štern ugriznil pes. — 47 let stari Franc Gol iz Ptuja si je zlomil nogo. — Pri delu si je zlomil nogo 19-letni delavec Anton Kranjc v Mariboru. — 49-letnemu Alojziju Jampiku iz Maribora je pri delu priletel drobec "-'"a v oko in mu ga občutno ranil. Iz Hrvaške Nemško gledališče v Zagrebu 1 ta- novitvi Nezavisne Hrvatske Države se ,«: v Zagrebu ustanovilo nemško gledališče, ki ga vodi Erich von Vallensperg. Predstave se odigravajo v Malem gledališču, Novi program se bo začel s šalami znanega Hansa Sachsa, nakar bodo sledile klasične drame (Gothe, Schiller) ter več ljudskih (Anzengruber, Raimund, Nestroy), seveda tudi dela modernih živih umetnikov (Johsta, Roessnerja) Od hrvatsih del bodo zopet uprizorili Begovičevo dramo »Brez tretjega«, ki ima v nemščini naslov «Herzen im Sturm« in jo je režiral avfor Begovič sam. Hrvatsi legionar dal na svoje stroška popraviti minaret. Pri stan sarajevski Hadžj Sajidinoi džamiji v Huremši ulici ie bil porušen minaret Zdaj je na vsoje stroške dal postaviti novega hrvatski legionar Hamdija Čemo, odlikovan z že- Ustanovitcv Hrvatske nameščenske šole. Juvui urad za delo v Zagrebu ustanavlja Hrvatsko naraeščensko Šolo, v kateri bodo stalna predavanja in strokovne razprave o vseh vprašanjih, ki posegajo v življenje in delovanje nu-meščencev. . , V Bolgarijo je odpotovala skupina hrvatskib kmetijskih strokovnjakov, ki si bo ua licu mesta oglodala razne bolgarske gospodarsko ustanove. Hrvatske kmetijske in poljedelsko strokovnjake predvsem zanimajo moderne bolgarske namakalno naprave in akcija bolgarske vlade za zboljšanje bolgarskega poljedelstva in sadjarstva Skupina Hlinkove mladine v NDH. V Boro-i tabori /e dalje časa skupno z ustoši sku-slovaške Hlinkove mladine, katero so pre« dnevi obiskali tudi voditelji ustaške mladine iz Zagreba. . , Nadaljevanje elektrifikacijo hrvatskega po-deželjf. V Kalinovici in Veliki Gorici bli/u Zagreba grade nove električne transformatorske postaje, ki bodo omogočile preskrbo vseli tamošnjih vasi in naseHij z električnim tokom. Nova gospodarska šola v Varaždinu. Hrvatski minister za kmečko gospodarstvo jo ukrenil vse potrebno /a ustanovitev posebno gospodarske šole v Varaždinu. Iz Srbije Rolgrajska mestna občina za srbske umetnik«'. Poročali smo že, da je belgrajska mestna občina prevzela umetniški paviljon »Cvijete Zu-rožič« na Kalemegdanu. Paviljon jo bil potreben temeljitega popravila ter je v te svrhe dala ob-čina na razpolago precejšnjo kredite. Paviljon jo sestavni del belgrajskega mestnega muzeja. V njem IkhIo umetniki lahko razstavljali svojo umetnine pod najugodnejšimi pogoji. Razen toga bo belgrajska občina vsako lelo sama in na svojo stroške organizirala jio dve veliki umetniški razstavi in to vsako pomlad in jesen. Na njej bodo lahko vsi umetniki poginoma brezplačno razstavili svojo sliko in kipe ter ostale umetnine. Razen slikarskih razstav bodo v paviljonu lahko tudi prireditve srbskih književnikov in glasbenih umetnikov. Vsi dohodki paviljona so bodo stekali v >Sklad občine mesta Relgrada za umetnost, književnost in glasbo«. Iz sredstev tega sklada bo občina vsuko leto dajala po eno nagrado za najboljšo skrbsko slikarsko, književno in glasbeno delo. Za podpiranje siromašnih umetnikov pa je občina v Belgradu poskrbela tudi šo druge kredite in sredstva. Protikomunistična razstava v Belgradu. Poročali smo že, da je šef srbske državne propagande Gjorgje Perič pred dnevi odprl v Belgradu proti-komunistično razstavo. O njej sedaj podrobnejše piše tudi nemški belgrajski dnevnik »Donau Zei-tung« ter navaja zločine, ki so jih zagrešili lansko jesen in v zimskih mesecih v raznih srbskih krajih tamkaišnji partizani. Uredba o znižanju najemnin v Belgradu razveljavljena. Srbska vlada jc razveljavila lani izdano uredbo, s katero jc znatno znižala najemnine za stanovanjske in poslovne prostore. ski urad, je sedaj morda ena najbolj obiskanih hiš v Ljubljani. Številne stranke prihajajo prijavit pridelek krompirja,- tako da mora poseben sluga deliti brezplačne obrazce za prijavo pridelka, posajenega krompirja spomladi in potrebe po semenskem krompirju prihodnjo pomlad. Tudi uradniški štab v prijavnem uradu je pomnožen, tako da gre delo gladko od rok in ni nikakršne gneče, ki bi bila drugače spričo velikega navala občinstva skoraj neizogibna. V čast Ljubljančanov je treba priznati, da so zelo disciplinirani in da prijavljajo tudi najmanjše količine pridelanega krompirja. Koliko je vseh pridelovalcev v Ljubljani, je težko reči, moremo pa sklepati po tem navalu, da najmanj tretjina vseh v Ljubljani bivajočih driižin, zakaj, kdor je le mogel, si -je najel malo leho. Pravih pridelovalcev, takih, ki bi krompir pridelali tudi za prodajo, pa v pravem mestu skoraj ni, to volja le za nekatere kmete ob robu mesta in na Barju. Glede krompirja pa je Ljubljana torej kljub marljivosti njenih prebivalcev še vedno pretežno navezana na dovoz. Tudi ljubljanski prebivalci gledajo, da posade čim več zgodnjega krompirja, ki rodi najbolje in pride najbolj prav tedaj, ko so stare zaloge že izčrpane, torej konec junija in julija mcseca. Spomladi smo prijavl jali tudi, koliko fižola smo vsejali. Mestna občina sedaj ne zahteva, koliko smo ga pridelali, zakaj skoraj ves fižol, kar ga je v Ljubljani zraslo, smo pojedli stročjega, v zrnju pa težko, če ga bo komaj za seme, pa niti to ne. To velja seveda zopet le za male pridelovalce. 1 Soba z dvema posteljama in sobica s posteljo ali divanmn v bližini Vrtače, če mogoče s souporabo kuhinje, sta nujno potrebni mestnemu poglavarstvu. Reflektant ima svoje posteljno perilo, kuhinjsko posod,je itd. Prijave sprejema glavno vložišče v pritličju magistrata, šoba št. 1. 1 V Ljubljani umrli od 4. do 10. septembra: Soršak Matilda, roj. Gerčar, 34 let. žena kovaškega pomočnika, Ob Ljubljanici 69; Kos Ivan, 66 let, gostilničar Vodnikova 65: Gabrič Jernej. 49 ------- „ let, posestnik, Stranska c. 17; Luk man Frančiška, ! leznim križcem drugega reda. la dobrotni cm je 78 let, delavka tob. tovarne v p., Vidovdanska 9. razveselil vse sarajevske muslimane in Hrvate. 31. IMENITNA POROKA .TE BILA TOČNO TRETJI DAN V KRALJEVSKI KAPELI. PO POROKI SE ZAČNE GOSTIJA. PRIDEJO GOSTJE, BOGATI IN REVNI. MNOGO JIH JE IN VSI ZASTONJ JEDO IN PIJO. 32. GOSTOV JE VEČ IN VEC. POJEDO IN POPIJEJO, DA KRALJ CEZ DVE LETI ZE NIMA VEC DOSTI. MILORAD GRE H KRALJU IN PRAVI: »KER VIDIM. DA VAM JE ZAČELO PRIMANJKOVATI, ZATO VABIM VAS IN VSE GOSTE V SVOJ GRAD. JAZ VAS BOM GOSTIL TRI LETA,< 442 ln spomnila s« je Zala slovenskega pregovora, ki pravi: Pomagaj si sam in Bog Ii bo pomagali Dostikrat je premišljevala, kako bi mogla sama uiti iz sužnosti. Toda slišala je povsod samo korake straže, ki je stopala čuječc prav pred vrati. Ker ni mogla mislili na beg, se je jela pripravljati na smrt. Vsako noč je klienln v materinem jeziku Marijo na pomoč, da bi mogla mirno kot prava mučenica za vero izdihniti svojo dušo! 444 Medtem, ko je Zala molila pred podobico Marije, ki jo je imela vedno s seboj, so turške straže hodile enakomerno po hodniku pred celico. Marsikak stražnik je obstal, ko je slišal glasno tujo molitev iz sobe. Radovedno so sivolasi stražniki poslušali mile ženske prošnje v molitvi, ki ji niso razumeli besed, lahko pa so si mislili, kaj pomenijo. Saj so vedeli, da je ženska obsojena na smrt. 445 Le enemu izmed stražnikov so bili ti glasovi mili. Le eden je razumel tudi njih zvok. Srce mu je od radosti zakipelo. Ko je slišal slovensko govorico, sc je začel tresti po vsem životu od veselja; padel je na kolena in se zahvalil krščanskemu Bogu in Materi božji. Spomin na vero in ma-terni jezik so mu zopet vlili življenje. Vsa muka, ki jo je prenašal zdaj že trideset let v sužnosti mu je stopila pred oči. Telesna kultura v domovini Gundarja Haegga V športu ni nič slučajnega. Pojavi sc od časa do časa, zdaj tu, zdaj tam kralj tekačev ali pla-vačev, človek, ki postavlja na glavo vsa znanstvena dognanja o mejah človeške zmogljivosti. Rekordi, o katerih so mislili, da bodo držali leta in leta ein da se jim bodo še pozni rodovi čudili, padajo, in svet jih sprejema z navdušenjem. Saj je res lepo in prijetno ugotoviti, da ljudje niso nebogljena bitja, ki cveto tam okrog polnoletnosti, potem pa pride doba staranja ter pešanja in za njo stara leta z boleznimi in stiskami. Telesni kulturi gre zasluga, da je prepričala človeštvo, da si zdrav, krepak in čil kolikor hočeš in da si mlad lahko tudi v letih, ko imaš že 6 ali 7 križev. Nekje daleč na Švedskem se je pojavil 92 letni starec in preplaval 200 m prav tako sveže in hitro, kakor plavajo možje v dobrih letih, ln pojavil se je 23 letni tekač, ki je v kratkih poletnih mesecih postavil celo lestvico novih rekordov v tekih na dolge proge. Časnikarji so priredili volitve, da bi izbrali najpopularnejšega športnika. Prvo mesto je dobil atlet Gundar Haegg, temu so sledili še drugi tekači, plavači in nogometaši, častno deseto mesto pa je pripadlo samemu staremu švedskemu kralju Gustavu. Da, na Švedskem imajo tudi kralja, ki je 84 let star, vendar ga Hhko še vedno vidite na teniškem igrišču, kako udarja žogo; od časa do časa pride tudi na tekme idlJljredenj privedli dona Mihaela z bebastim obrazom, zaradi krepkega vbodljaja, ki ga je bil dobil v trebuh: »Kdo pravi, da ga je vbodel Tone Nevolja?« je pridigal odvetnik. »Kdo more to dokazati? Kdo ve, če se ni don Mihael sam vbodel, nalašč, da bi spravil Toneta Nevoljo v ječo? No. hočejo li vedeti? Tihotapstvo rv' imelo pri tem prav nič opraviti! Med donom Mihaelom in Tonetom gospodarja Toneta je bil star spor zaradi zadeve o ženskah.« In gospodar Tone je zopet kimal z glavo, kajti če bi mu bili ukazali, naj priseže pred križem, bi to prisegel in vsa vas jo je poznala, zgodbo Santuzze z donom Mihaelom, ki si jc grizel roke od ljubosumnosti, potem ko si je Santuzza vtepla v glavo Toneta in sta se srečala ponoči z donom Mihaelom, potem ko je dečko bil pil: vemo, kaj se zgodi, ko se človeku slemni ipred očmi. Odvetnik je nadaljeval: »Lahko to zopet vprašajo Zuppiddo in botro Venero ter sto tisoč prič, da se je don Mihael dobro razumel z Dio, sestro Toneta Nevolje in da jc vsak večer brenčal zaradi dekleta tam okoli Nerove ulice. Videli so ga tudi one noči, ko ga je vbodel! Tedaj ni gospodar Tone ničesar več slišal, ker mu je pričelo šumeti v ušesih in prvič je zagledal Toneta, ki je tudi vstali v kletki, trgal čepico z rokami, gledal z očmi obsedenca in je hotel govoriti, zmajujoč z glavo, da ni res. da ni res! Bližnji so odnesli starca, ker so mislili,' da ga je zadela kap. Karabi-njerji so ga položili prav v sobo prič, na pograd, in so mu zlivali vodo na obraz. Pozneje, ko so mu pomagali doli po stopnicah, opoie-kajočemu, in so ga pridržavali za podpazduho, je tudi množica hodila ven. kot veletok, in slišati je bilo govoriti: »Obsodili so ga na pet let robije.« V tistem trenutku je tudi Tone šel ven, skozi druga vratca, bled. sredi kara-binjerjev, in vklenjen kot Kristus. Svakinja Gracija je stekla proti vasi in je dospela pred ostalimi, z dolgim izplaženim jezikom- kajti zla novica ima krila. Čim je zagledala Lio, ki je čakala na vratih, kot duša iz vic, ji je dejala in jo zgrabila za roke, tudi ona vsa prepndena: »Kaj ste napravili, bednica! Sodniku so povedali, da se dobro razumeta z donom Mihaelom in vašega deda je zadela kap!« Lia ni rekla ničesar, kakor da bi ne bila čula ali da bi ji ne bilo nič zato. Obstala je z razprtimi očmi in odprtimi usti. Nazadnje se je prav polagoma zgrudila na stolico in se je zdelo, kot da bi se ji na mah zlomile noge. Potem ko je dolgo bila tako. ne d« bi se ge-nila in izpregovorila besede, tako da ji je botra Gracija polivala obraz z vodo, je pričela jecljati: »Hočem proč odtodl Nočem več ostati tu!« in govorila je to predalni omari in stolicam. kot blaznica. da je njena sestra zaman hodila za njo in plakala: »Povedal ti je to! Povedal ti je to!« in skušala jo je zopet zgrabiti za roke. Zvečer ko so pripeljali deda na vozu in mil je Mena tekla nasproti, kajti zdaj je ni bilo več sram pred ljudmi, je Lia stoniia na dvo-rišče in nato na cesto ter je odšla zares, in nihče je ni več videl. XV. Ljudje so govorili, da je Lin šjn živet z donom Mihaelom. Nevolje že tako niso imeli več kaj izgubiti in don Mihael bi j j dal vsaj kruha. Gospodar Tone je zdaj docela postal turobna pokopališka ptica in drugega ni delal, kot da je hodil okoli, zlomljen, z namrgo-denim obrazom in govoril pregovore brez repa in glave. »Padlemu drevesu je namenjena sekira! sekira!« »Kdor pade v vodo, se nujno premoči.« »Mršavemu konju muhe.« Tn onemu, ki ga je vprašal, zakaj hodi vedno naokrog, j.e dejal, da »glad pritira volka iz gozda« in da se »sestradan pes ne boji palice.« Toda zanj niso marali, zdaj ko je bi! datiran v tako stanje. Vsakdo mu je povedal svoje in ga je vpraševal, česa pričakuje, naslonjen na '.id, tam pod zvonikom, da se je zdel kot stric R'iž, ko je čakal, da bi posojal ljudem denar, sede-1; na barkah, potegnjenih na suho. kakor da bi imel na morju ribiški čoln gospodarja Čebule. Gospodar Tone je odgovarjal, da pričakuje smrti, ki ni hotela priti ponj, kajti »nesrečnežu so določeni dolgi dnevi.« O Liji ni nihče več govoril v hiši, niti sveta Agata ne. ki je hodila plakat na skrivaj, če si je hotela dati duška, pred materino posteljico, ko ni biln nikogar v hiši. Zdaj je bila hiša velika kot morje, da so se izgubljali v njej. Denerci so odšli s Tonetom. Aleš je bil vedno daileč naokrosr. da bi si prislužil kruha in Nunziata je izkazovala usmiljenje dn je prihajala prižisat otreni. ko je Mena morala iti po deda in £ra privesti za roko. proti evemarijj. kot otroka, kajti zvečer ni več videl, slabše kot kura. Don Silvester in ostali v vasi so govorili, da bi bil Aleš boljše napravil, če bi poslal detla v ubežnico, zdaj ko ni bi! za nobeno rabo več. Toda lo je bila edina stvar, ki sc je je siromak bal. Za Ljudsko tiskarno v l|ubljani: Jože Kramar« Izdalateli: inl Jože Sodu Urednik: Viktor Cenfcii