Leto XIV. štev. 160	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, četrtek 18. fulifa 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po polti 14 din. Dostavlien na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena din 1.—
Roosevelt tretjič kandidat
Izvoljen je bil 1 946 proti 126 glasovom - Sam se o izvolitvi Se ni Izjavil, a vsi pri* čakujejo, da bo kandidaturo sprejel - Zedinjene države ostanejo dalje izven vojne, a se bodo oboroževale in podpirale Veliko Britanijo
LONDON, 18. julija. Reuter. Konvent demokratske stranke v Chicagu je ime-noval zgodaj davi Roosevelta za edinega kandidata demokratske stranke pri bodočih volitvah za prezidenta USA. Pri glasovanju je bilo za Roosevelta oddanih 946 glasov, ostalih 126 pa je odpadlo na ostale štiri kandidate: na zunanjega ministra Cordella Hulla, poštnega ministra Farleya, senatorja Tidinga in na podpredsednika demokratske stranke Garnerja. Imenovanje Roosevelta je predlagal senator Hill, ki je utemeljil »voj predlog, da Roosevelta ne potrebuje samo stranka, ampak cela država. Roosevelt, ki je bil o imenovanju sicer že obveščen v VVashington, imenovanja še ni sprejel, toda več kakor gotovo je, da bo imenovanje sprejel. Ob izidu glasovanja je senator Hill dejal, da mu je v nepopisno zadoščenje, da je zmagal nad vsemi tradicionalnimi pomisleki zaradi tretje izvolitve istega moža za prezidenta USA, zdrav razum, ki se zaveda težav in nevarnosti, ki izhajajo iz mednarodnega dogajanja ter da je ostalo državi in narodu Prihranjeno siceršnje dolgotrajno prerekanje, ki bi bilo nedvomno nastopilo ob PriJild volivne borbe med posameznimi kandidati iste stranke v cilju doseči izključno imenovanje za prezidentskega kandidata stranke. Zatem je bila sprejeta tako imenovana platforma strankinega programa za bodočo prezidei^tsko dobo, ki gre za »New Dealom«, v zunanji politiki pa bo stranka preprečila, da bi se država udeležila tujih vojn, da svojih vojnih sil ne bo poslala izven države, kajti cilj .zunanje politike demokratske stranke je: varnost in obramba države. Vendar pa le treba nuditi ogroženim demokracijam vso pomoč v okviru obstoječih zakonov in v kolikor je to v skladu z lastno obrambo.
Podrobnosti zzasedanja konventa
nik Roosevelt je bil izbran za kandidata demokratske stranke že pri prvem glasovanju. Delegat Minnesote, Rayan, je predlagal sicer amandman, da se v tretje ne kandidira tsta osebnost, bil pa^ je
CHICAGO, 18. julija. Reuter. Za Roosevelta je glasovalo 946, za Farlyja 72, Garnerja 61 in Tidingsa 9 delegatov demokratske stranke.
CHICAGO, 18. julija. Reuter. Predsed-
ogorčeno zavrnjen. Delegat Alabame je nato predlagal, naj se tretjič kandidira Roosevelt. Sledilo je polurno vzklikanje Rooseveltu. Delegati so navdušeni mahali z zastavicami. Nato je govoril delegat Virginije, ki je predlagal za kandidata Farlyja. Del navzočnih je odobraval predlog, toda vsi naslednji govorniki so se zavzemali za Roosevelta.
LONDON, 18. julija. Globereuter (Ra-diotelegrafska služba). Iz Chicaga javljajo, da je bil včeraj prezident Roosevelt že o priliki prvega glasovanja z ogromno večino glasov imenovan za prezidentskega kandidata. Takoj po tem prvem naj bi se z ozirom na to siceršnji običaju! glasovanju je predlagal delegat Farley, postopek z več glasovanji opustil. Takoj nato je konvent prešel na glasovanje o tem Farleyevem predlogu, ki je bil soglasno sprejet. Z ozirom na ta izid je bilo razglašeno, da je Roosevelt imenovan soglasno za prezidentskega kandidata demokratske stranke.
CHICAGO, 18. julija. Reuter. Roosevelt bo imel drevi velik govor, ki ga bodo prenašale vse ameriške radio postaje.
WILKIEVA IZJAVA
NEW YORK, 18. julija. Reuter. Ko je kandidat republikanske stranke W e n-
Niti ultimat niti naoad
V Rimu demantirajo vesti, da bo pos an Angliji pred napadom uitimat, kakor tudi, da se bo ofenziva pričela jutri — Za napad so potrebne skrbne in podrobne priprave
RIM, 18. julija. Ass. Press. Vesti, ki so nastale na podlagi Gaydovega članka v »Giornale d’Italia«, da' po poslan Angliji Pfed napadom na njo ultimat, po katerem naj se odloči za pristanek na zahteve veleli osi ali na napad, se tu zavračajo kot "^»temeljene. Angliji ne bo poslan noben ultimat. Vesti o skorajšnjem zopetnem Psovanju grofa Ciana v Berlin se pa na odločujočem mestu niti ne potrjujejjo niti ne zanikujejo.
RIM, 18. juriija. Ase. Press. Dopisniki ameriških agencij, ki so razširili vest o novem potovanju grofa Ciana v Berlin, so dobili na konferenci s poročevalci ukor. Z uradne strani tudi energično zanikujejo
vest, ki naj bi jo bila dala rimska radiofonska oddajnica, v kateri se napoveduje napad na Anglijo za petek 19. t. m.
LONDON, 18. julija. Reuter. »Popolo d’Italia« svari pred nestrpnostjo glede napada na Anglijo. Pojasnuje, da gre za največji podvig vojaškega značaja, za katerega je treba skrbne in podrobne priprave* saj gre za strtje najmočnejšega imperija na svetu.
LONDON, 18. julija. Reuter. Z oz tram na nasprotujoče si napovedi o predstoje-čem napadu na Anglijo, zlasti v Italijanskem tisku, izjavljajo v Londonu, da imajo tam dobre živce in da jih puste taki poskusi živčnega napenjanja popolnoma hladne.
RIM, 18,- julija. Stefani. »Potpolo di Ro ma« piše, da Anglija še nikoli ni toliko govorila, kakor danes. Njeni ministri ne delajo drugo, kakor govore. Strah v Angliji je izzvail že pravo poplavo besed, ki je postala kar nalezljiva. Med takšne govore spada tudi apel mornariškega ministra Alexandra na Ameriko. Dejal je, da so Angleži pripravljeni, izprazniti otoke in se boriti iz domimonov onstran Atlantika. Besede so plagiat že znanega Rey-naiudovega govora. Zanimivo je vedeti, kako bo do domin ioni sp rejeli an gleške begunce in ali se ne bo morda treba Angležem boriti onstran Oceana vprav z domin ioni samimi.
Nemški initalijanski del Evrope
RIM, 18. julija. United Press. V rimskih Političnih krogih se mnogo razpravlja o organizaciji nove Evrope. Po teh informacijah se bo Evropa razdelila na nemško in italijansko interesno področje, ki bo pod kontrolo tako v političnem kakor v gospodarskem oziru. S tem bo ustvarjena večja politična in gospodarska skupnost. Nemčija bo vodila politično in gospodarsko vso Evropo od Severnega do Črnega morja, vključujoč Francijo in Skandinavijo, Italija pa bo Prevzela politično in gospodarsko vodstvo nad področjem ob Sredozemskem morju in področjem, ki teži k njemu, lz-vzemši Francijo, ki pripade, kakor že Omenjeno, nemški sferi. Tam bo dobila Nemčija tudi Izhod na Sredozemsko moriji Vprašanje je še, kam se bo priključila Turčija, če ne bo hotela v evropsko skupnost. Priključila se bo zato naijbrže sov-
jetski Rusiji, ki bo ostala predvsem le azijska sila. Gospodarska preureditev bo izvedena skupaj s politično. Pri tem bo odločala vzajemnost gospodarskih in političnih interesov, zemljepisni položaj,
zgodovinska tradicija, a po možnosti tudi vzajemno gospodarsko izpopolnjevanje. To pomeni, da bodo evropske države v bodoče organizirane v večje gospodarske enote, da bodo mogle druga drugo oskrbovati. Tudi razdelitev surovin bo izvedena na popolnoma novih temeljih. Trgovskih in carinskih meja ne bo več.
Tudi Španija na poli do imperija
ŽENEVA, 18. julija. Ass. Press. Po informacijah iz Franclje se bo vodja nove Španije, general Franco, sešel dne l. avgusta z Mussolinijem. Franco bo ob tej priliki nastopil s predlogom za sredoze-meljsko zvezo.
MADRID, 18. julija. DNB. Ob priliki zročitve odlikovanja velikega križca sv. Ferdinanda generalu Francu je minister Caudillo v svojem govoru naglasil, da je Španija neposredno pred velikimi nalo-
gami, ustvariti lastni imperij. Zato se mora država okrepiti in narod zediniti. Naloga Španije, prevzet mandat nad Gibraltarjem, ne bo pozabljena. Franco je v svojem odgovoru poudaril, da je eks-panzivnost Španije v Afriko dolžnost naroda. Spomnil se je vseli bojev za osvo-bojenje Španije v državljanski vojni in pozval vse Špance k narodni solidarnosti.
BERLIN, 18. julija. DNB. Vodja rajihaj
del W i 1 k i e izvedel za izvolitev Roosevelta kot demokratskega kandidata, je vzkliknil: »Zelo sem zadovoljen, ker ie izbran Roosevelt! To bo pravi vofivnl boj!«
PROGRAM DEMOKRATOV
CHICAGO, 18. julija. Reuter. V programu demokratske stranke se med drugim poudarja, da ne bodo USA pošiljale svojih letal, pomorskih sli ali kattršno koli orožje v korist tujih sil. Program favorizira Monroevo doktrino in pravi: Glavna skrb naše zunanje politike mora biti posvečena varnosti USA in mira. USA morajo biti močne, da se niti ena država ali skupina ne bo upala, jih napasti. Treba je zgraditi čim močnejše te-taistvo in vojno mornarico, popolnoma motorizirati vojsko ter dvigniti kapaciteto oboroževalne Industrije. Potrebna nam je totalna obramba, da lahko odbijemo delne pa totalne napade. Spoštovanje mednarodnih pogodb naj bo osnova miru. V tem smislu bomo nudili materialno pomoč vsem onim državam, katerih interesi niso v nasprotju z onimi USA. To bomo, delamo In bomo storili zato, ker se nadejatno, da bosta mir in pravičnost zmagala.
je odlikoval generala Franca ob španskem nacionalnem prazniku z velikim križcem nemškega orla v zlatu. Obenem je Hitler poslal generalu brzojavno čestitko.
Bullit odletel v Ameriko
LISBONA, 18. jul. Stefani. Poslanik USA v Franciji, Bullit, je z letalom odletel v Ameriko. Pred odhodom je izjavil, da ga je francoska vlada pred izpraznitvijo Pariza zaprosila, naj stopi v stik z nemškim poveljstvom. »Moja misija«, je dejal poslanik, »je bila lahka, ker sem naletel na popolno razumevanje pri Nemcih. Okupacija Pariza je bila končana brez prelivanja krvi. Tudi incidentov ni bilo. Preden sem zapustil Pariz, me je uradno obiskala neka nemška delegacija.«
Atentat na ameriško uredn^Stvo v Šanghafu
ŠANGHAJ, 18. julija. Reuter. Teroristi so vrgli ročne bombe v uredništvo Usta »Stunpao«, ki ga izdajajo Američani v Šanghaju. Ranjenih je bilo 19 oseb, od teh dve nevarno. Policija je prijela več sumljivcev. Atentat je bil izvršen 12 ur po zahtevi nankinške vlade, da se ji izroči lastnik lista, ki je tudi član Šanghaj-skega občinskega sveta.
EVAKUACIJA GIBRALTARJA
ALGECIRAS, 18. julija, DNB. Vsi pod 17 let stari prebivalci, dalje ženske in starci se morajo po uradni objavi odstraniti iz Gibraltarja. Evakuacija nest« se bo začela še danes. Poročajo, da je zaradi tega prišlo do demonstracij proti guvernerju.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
MADRID, 18. julija. DNB. Iz Limose javljajo, da je zaradi železniške nesrače izgubilo življenje šest oseb, med njim! dva odpuščena francoska vojaka. Dvajset oseb je težko ranjenih. Nesreča se je primerila blizu Ransona. Električna že* leznica je skočila s tira zaradi kretnic* ki niso delovale.
Na bojiščih nobenih posebnih dogodkov
Zaradi slabega vremena je letalska aktivnost le minimalna — Večje operacije se vodijo samo med Italijani in Angleži v Afriki
NEMŠKO POROČILO BERLIN, 18. julija. DNB. Vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Delovanje letalstva je bilo zaradi slabega vremena le malenkostno. Naša letala so napadla na severliem Škotskem pristaniške naprave v Thursu ter zažgala neko trgovsko ladjo. Na južni konici Scapa Flowa Smo z uspehom obstreljevali neko angleško vojaško taborišče. Sovražnih napadov na Nemčijo ni bilo.
NAPADI NA ANGLIJO
LONDON, 18. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za deželno varnost sta davi izdala komunike, po katerem je bilo tekom noči nekaj posameznih letalskih napadov ob jugovzhodni in jugozahodni obali ter nad VValesom. Vrženih je bilo nekaj bomb. Nekaj hiš je bHo porušenih ter nekaj oseb ranjenih.
ANGLEŠKI NAPAD NA PREKOP LONDON, 18. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so letala RAF razrušila in onesposobila za plovbo prekop Dortmund-Ems, ki se ga je nemški promet posluževal zlasti potem, ko je bilo železniško omrežje preobremenjeno z vojaškimi transporti, oziroma poškodovano po zračnih napadih. Priprave za to nalogo je vršilo angleško letalstvo že več čaSa sistematično. Najprej so bili nad prekopom izvidniški poleti, nato so v letalskih laboratorijih izdelali modele prekopa in vršili teoretične miniaturne napade na modele, nakar se je pričelo napadanje naprav v naravi sami postopoma skozi več jasnih luninih noči. Končno so zaključni izvidniški poleti na temelju dobljenih slik podali ne-
ovrgljiv dokaz o izvršeni nalogi. Te slike so pokazale izsušeno korito prekopa, razrušena obrežja, zatvornice in na dnu korita nasedle ladje, predvsem pa popolnoma razrušeni akvadukt. V torek ponoči je letalske akcije zelo oviralo slabo vreme.
ITALIJANSKO POROČILO
RIM, 18. julija. Stefani. Glavni stan italijanske vojske je izdal včeraj s'edeče poročilo: Neka naša podmornica je potopila na Sredozemlju neko veliko sovražno cistemsko ladjo. Pri napadu na Malto sta bili sestreljeni dve angleški letali, mi pa smo izgubili eno. Naša letala so znova z uspehom bombardirala Aleksandrijo. Vsa letala so se vrnila. V severni Afriki so naša letala bombardirala Marsa-Matruh in Sidi-Branjo ter zažgala nekaj sovražnih taborišč. Napad na trdnjavo Camizzo s 50 tanki je bil odbit. Napad na Tobruk ni napravil nobene škode. V Vzhodni Afriki so naše čete zavzele mesto Gedsam v področju Kormu-ka. Domačini so našo vojsko sprejeli navdušeno. V Keniji smo zavzeli angleški del Majale. Napad sovražnika na Agor* daf in Asmaro je povzročil le neznatno škodo. Neka naša podmornica se ni vmi!-la. Po naknadnih vesteh so naše čete v vzhodni Afriki zavzele še kraje Sukeii, Terkak). Tagatoo, Kokajo, Dulo In Danizo in s tem skrajšale fronto za 300 km.
ANGLEŠKE AKCIJE V AFRIKI
KAHIRA, 18. julija. Reuter. Letalski komunike komande na Srednjem vzhodu javlja, da so angleška letala bombardirala ponovno Tobruk in Asmaro, kjer sta po nesreči dve angleški letali pri strmoglavem bombardiranju trčili in se je eno
razbilo, drugemu pa je uspelo se vrniti, dalje Dodekaneško otočje. Italijani so bombardirali Sidi-Barani in Malto, vendar z neznatnim uspehom. Angleška ka-melska patrola je napadla italijanske čete v Damir-Bogu v Somaliji in jim prizadejala izgube.
NAPAD NA GIBRALTAR ALGERICAS, 18. julija. DNB. Nad Gibraltarjem je letelo včeraj aeko tuje letalo. Protiletalske baterije so stopile v akcijo. Letalo se je oddaljilo proti francoskemu Maroku.
NAPADI NA MALTO NEKLJE V ITALIJI, 18. julija. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja, da italijanska letala neprestano napadajo Malto, hoteč jo tako popolnoma onesposobiti kot angleško oporišče. Ker je Malta tudi rezervoar za dobavo goriva in streliva angleški vojni mornarici, so italijanska letala izvedla pravo zračno blokado otokov. Tako je bil neki 15.000 tonski transportni parnik napaden od letal, ko je plul k Malti. Letala so se spustila zelo nizko, niso pa mogla utrditi, kateri državi pripada ladja, ker ni bilo nobene zastave. Posadka ladje se je blizu Pelagijskih otokov izkrcala v čolne. Najbrž je bila ladja tihotapska in je dobavljala material za Malto.
POTOPLJENA PODMORNICA LONDON, 18. julija. Reuter. Veletalo tipa »Sunderland« je bombardiralo včeraj neko nemško podmornico. Bombe so eksplodirale pod površino. Nato je podmornica prišla na površino. »Sunderland« je izvršil nov napad, nakar je bila podmornica zadeta v polno ter se potopila. Posadko je rešil angleški rušilec.
Prvi ministri Krnim v
TOKIO, 18. julija. Reuter. Cesar je poveril sestavo nove vlade princu Konoju, ki je že imenoval tri osebe treh najvažnejših ministrstev: Za zunanjega ministra je imenoval Matouka, ki je bil od 1937. kabinetni svetnik, 1932., o priliki mandžur-skega incidenta, pa je vodil japonsko delegacijo v Ženevi, ki je nato Zvezo narodov tudi zapustila. Mornariški minister je admiral Jošida, ki je torej obdržal portfelj, vojni minister pa je general Eiklto Tojo. S sodelovanjem teh treh ministrov bo princ Konoje izdelal program bodoče zunanje polrttke Japonske.
TOKIO, 18. julija. DNB. Mandatar krone, knez Konoje, je izjavil novinarjem, da se mu ne mudi s sestavo vlade, ki bo imela velike naloge. Zato je treba izbrati odlične osebnosti, ki bodo imele sposobnosti, izvesti velike načrte.
TOKIO, 18. julija. DNB. Princ Konoje je iunel konference z nekaterimi uglednimi osebnositmi, ki prihajao v poštev za člane nove vlade. Jutri bo dospel v Tokio general Tojo, ki je kandidat za vojnega mi-I nistra. Pričakujejo tudi Hosinvo, ki je zdaj j v Hsingkingu in ki bo prevzel eno najvaž-I nejših poslaništev Japonske.
Gavrilovlč pri Molotovu
LONDON, 18. julija. Reuter. Včeraj je novoimenovanega jugoslovanskega poslanika v Moskvi sprejel komisar za zunanje zadeve Molotov, kateremu je jugoslovanski poslanik izročil poverilne listine.
Francija ostane sovražnik
ODPOR KITAJCEV
ČUNGKING, 18. julija. Kitajske obalne baterije so včeraj potopile neko japonsko vojno ladjo, ki je hotela pristati in izkrcati vojaštvo. Prav tako so pregnali Japonce pri Kia-čungiu. Japoncem pa se je izkrcanje posrečilo v zalivu Hang-čao.
LOEW PRIDE NA MADŽARSKO LONDON, 18. julija. Reuter. Nemški general v. Loew pride prihodnje dni na Madžarsiko. Njegova misija obstoja v tem, da spravi efektive madžarske vojske v vojno stanje.
Moskva zahteva .spusi.iev
romunskih komun.slov
LONDON, 18. jul. Reuter. Moskovska vlada je stavila romunski vladi kratkoroč no zahtevo po izpustitvi in izročitvi 300 zaprtih komunistov, ki so bili aretirani ob priliki vkorakanja sovjetskih čet v Besarabijo. V Moskvi natančno vedo, da je bila večina teh aretirancev že justificirana
MOSKVA, 18. jul. Tass. Včerajšnji moskovski tisk se bavi z nevzdržnimi razme. rami, ki jim jc bilo podvrženo delavstvo pod romunsko upravo. Listi ostro napa. dajo »romunski vladajoči razred«. V Besa rablji se delavstvo organizira v nove organizacije, kmetom pa se razdeljujejo veleposestva.
NAPORI AVSTRALSKE VOJNE PRODUKCIJE
SIDNEY, 18. jul. Reuter. Avstralski voj ni minister je izjavil da je bilo zadnje tedne povečano število vojaštva za 120.000 na 250.000 mož. Neugodne vesti iz Evrope so vzpodpodle Avstralijo, da je sklenila v najkrajšem času kriti s svojo industrijsko proizvodnjo več kakor 30% voj. nih potreb Anglije, že danes je v vojni industriji zaposlenih 150.000 delavcev. Danes proizvaja Avstralija 8 krat več gra nat, 13 krat več šrapnelov in 20 krat več bomb, kakor 1914. Zelo veliko število mladeničev se javlja v letalstvo. Počeva-na je površina lanu, ki je važen v vojni 'industriji. Pravtako gojitev svinj. Zelo je omejena potrošnja bencina, ki se izvaša v. Vel. Britanijo.
AKTIVNOST ANGLEŠKEGA LETALSTVA
LONDON, 18. julija. Reuter. Minister /.a letalstvo, sir Archibald Sinclair, je sinoči omenjal aktivnost angleškega letalstva. Ta aktivnost narašča in še bo naraščala po skrbno zasnovanih načrtih.
ZOPET PREDLOG ZA ZASEGO KOLONIJ
NEW YORK, 18. julija. DNB. Republikanski poslanec Hamilton Fys je zahteval, da USA zasedejo vse angleške in
francoske posesti na zahodni hemisferi
kot garancijo za dana posojila.
OBOROŽEVANJE EGIPSTKE VOJSKE
KAHIRA, 18. julija. Reuter. Sinoči je egiptski vojni minister izjavil, da se bodo efektive egiptske vojske v doglednem času znatno okrepile. Pravtako tudi vojna oprema egiptske vojske. Poleg posojenega angleškega vojnega materiala bo Anglija Egiptu dobavila še novo vojno opremo.
ODSTOP V ESTONSKI
TALLIN, 18. jul. DNB. Predsednik estonske narodne banke je podal ostavko na svoje mesto.
Borza. Curih, 18. julija. Devize: London 16.60, Ne\vyork 4.40, Milan 22.30, Berlin 176.25.
MILAN, 18. julija. DNB. »II Popolo d’ Italia« piše o sedanji Franciji in pravi, da se skuša prilagoditi potrebam nove dobe, toda Nemčija in Italija spremljata hladno in zadržano to, kar se sedaj dogaja v četrti francoski republiki. Berlin in Rim spoštujeta starost sivolasega maršala Pčtarna in sta to pokazala tudi s premirjem, več pa ne moreta storiti. Francija ostane še dalje premagan so-
vražnik. Ako se ji posreči preboleti krizo, bo morda našla pot v novi evropski red. Kar se tiče glasov o revolucionarnih spremembah, zvene neresno, kajti nacionalne revolucije izgledajo drugače, kakor sedanja francoska prizadevanja. Sedanja ustava je samo reakcija na ono, kar je povzročilo zlom. Ne sme se pozabiti, da nastaja četrta republika iz parlamenta tretje.
Sovjetski tisk o Španiji
MOSKVA, 18. julija. Tass. Včerajšnja moskovska »Pravda« objavlja uvodnik pod naslovom: »Ali je politika današnje Španije samostojna?« Članek zanika, da bi bila Španija tako močna, da bi še mogla voditi samostojno zunanjo politiko. Gospodarstvo v Španiji, piše list, nazaduje, produkcija pada, vlada pomanjkanje živeža. Na dan prejme vsaka oseba (e po 25 g kruha. V maju pa v Madridu kruha sploh ni bilo dobiti, število brez-
poselnih je preseglo milijon ljudi. Falanga vodi reakcionarno notranjo politiko. Nezadovoljstvo med kmeti, delavci in intelektualci narašča. Falanga, ki jo vodi Franco, se v zunanji politiki opira na Italijo, velemeščanstvo in rojalisti pa so Angliji prijazni. Triletna državljanska vojna je Španijo Izčrpala. Zato je predmet rivalltete imperialističnih velesil, meni list.
Cripps pri Stalinu
LONDON, 18. jul. Reuter. Diplomatski korespondent agencije Reuter javlja iz Moskve, da je bil angleški veleposlanik sir Stafford Cripps včeraj sprejet v Kremlju od Stalina, s katerim je imel prijateljski razgovor o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav in vprašanja splošne medna, rodne politike.
KRST GRŠKEGA PRINCA
ATENE. 18. julija. DNB. V soboto bo krščen sin prestolonaslednika Pavla. Prejel bo ime svojega deda Konstantina.
ANGLEŠKO POSOJF.O
LONDON, 18. jul. Reuter. Vojno 2 in pol procentno posojilo, ki je bilo razpisano 25. junija, je doseglo 110milijonov funtov.
Trije obžalovanja vredni zločini
Oče in mati ubila 15 letno hčerko • Sezonska delavka zadušila novorojenčka • Pohotnež prerezal dekletu vrat
Mutska Sobota, 18. julija.
V vasi Gaberje živi številna družina, Med kopico otrok je bila tudi loletna hčerka, ki jc bila zadnje dni nenavadno potrta. Slednjič sta oče in mati odkrila njeno tajno, ko sta ugotovila, da je dekle v blagoslovljenem stanju. To ju je tako razjezilo, da sta navalila nanjo ter jo pretepla do nezavesti. Ker je dekle še kazalo znake življenja, je mati pograbila sekiro ter jela z njo obdelavati hčerko, dokler ni izdihnila. Zločin je bil takoj odkrit. Oblasti so' starša aretirale ter ju odvedle v Mursko Soboto v zapore okrožnega sodišča. Doma pa je ostala kopica nepreskrbljenih otrok.
Obžalovanja vreden jc tudi drug slučaj, ki se je primeril v Prekmurju. V Črenšovce se je pred nedavnim vrnila iz Francije sezonska delavka H. v blagoslovljenem stanju. Ker se je bala govoric in sramote, je svoj položaj prikrivala, dokler je mogla. Otroka je porodila na polju v pšenici ter ga tam tudi 1 pustila, ko mu je vzela življenje. Nastopile pa so posledice ter je morala k 1 zdravniku, ki je seveda ugotovil dejanski
stan, dasi je dekle vse tajilo. O zadevi so bile obveščene oblasti, ki so uvedle preiskavo ter slednjič tudi naši1; sredi žitnega polja razpadajoče otroško trupelce.
Celje, 18. julija.
O zločinu, ki kaže na skrajno moralno piopalost, nam poročajo tudi iz Celja. Neki 261ctni poročeni Franc V. je storil v gozdu v Zabukovci pri Grižah grd zločin nad 181etno posestniško hčerjo. Počakal jo jc v gozdu ter ji hotel storit: silo. Dekle se je obupno borilo ter odbijalo nasilneža. Ta je slednjič potegnil nož ter dekletu prerezal vrat in roko, jo podrl na tla ter zadostil pohoti. Nato jc strahopetno zbežal. Obupne krike dekleta so slišali sosedi, ki so pritekli v gozd ter odnesli krvavečo dekle na dom, kjer leži v težkem stanju. Brezvestni in umazani nasilnež je na kraju dejanja oustil listek z grozilno vsebino, češ naj ga nikar ne zasledujejo ter izdajo, ker bo sicer posegel po še strašuejših sredstvih. Oblasti pa mrzlično zasledujejo iločin-skega nasilneža, ki zasluži najstrožjo kazen.
Novice
Narodna obrambna turneja ptujskih lutkarjev
■V nedeljo so vneti ptujski lutkarji zaključili prvo uspešno turnejo, s katero so v glavnem obšli Slov. gor. S tem so preizkusili vrednost svojega zložljivega odra, ki so si ga sami zamislili, izdelovali in izpolnjevali med šolskim letom. Izkazalo se je, da more njihov potujoči oder služiti v polni meri svojemu namenu. Lutkarji so ga zmogli prevažati s kolesi in dal se je postaviti kjer koli v Poslopju ali na prostem.
Za prevažanje odra so izumili voziček na dveh gumijastih kolesih, ki sta slični kolesima lažjega motornega kolesa. Na ta kolesa je nastavljen kvadratni železni okvir. V ta okvir zložijo kakor v škatlo vse dele potujočega odra in še celo osebno opremo. Naložen voziček tehta okrog 200 kg. Lutkovni voziček ima še poseben podaljšek (oje) s posebnimi vilicami, ki se pripnejo na zadnjo os biciklja. Pre-
važanje jih je opozorilo še na nekatere pomanjkljivosti vozička: da mora imeti gibljivi člen oje vozička in da mora voz ležati na peresih. Sprva je kolesarja z vozičkom zanašalo in se mu je pripetilo več nerodnosti. Ker voz ni imel peres, je zelo trpel na slabih cestah.
Lutkarji so med potoma izpreminjali začrtano turnejo. Ponekod jim krajevni faktorji niso šli na roke, izrazujoč nezaupanje v uspeli lutkovnih iger. Vztrajni lutkarji so se potrudili, da so jih v več krajih pregovorili. V mnogih krajih pa so jih sprejeli tudi z veseljem. A zadovoljive uspehe so želi povsod, tudi tam, kjer so prišli nenajavljeni. K predstavam je prihajalo do 100 ljudi, ponekod pa tudi do 200. Čeprav so bili podeželani izmučeni po celodnevnem trdem delu, so se radi zbirali ob večerih okrog zgovornih lutkarjev, ki so jim s spretnostjo vpri-zorili dve igrici: »Razbojnik Moroz« in
»Dobrota Sirota«. Zaželeli so si še več podobnih gostovanj.
Ptujski lutkarji so gostovali v teh krajih: Sv. Barbara v Slov. gor., Sv. Marjeta ob Pesnici, Pesnica, Sladki vrh, Gornja Radgona, Sv. Benedikt, Sv. Lenart, Sv. Trojica in Sv. Urban.
Uspehi prve turneje so ptujske lutkarje vzpodbudili k nadaljnjim podvigom, da bodo gostovali po Dravskem polju, ob nedeljah v ptujski okolici in narodnoobrambnem taboru pri Sv. Ani v Slov, goricah.
S svojo turnejo so ptujski lutkarji znova pokazali na živo potrebo, da gledališča gostujejo po podeželju.
Na koncu še naj omenimo imena lutkarjev iz turneje: Sevnik Srdan, stud. medic., Šober Milenko, dijak, Kostanjevec Zdenko, dijak in Majcen Neva, dijakinja.
Zdravje
je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben
človek ni zdrav.
Chlorodont
VELIKO NEURJE NAD SLOVENSKO BISTRICO
Včeraj okrog 16. popoldne se je sebe nad Bistrico in okolico močno zatemnilo, Med bliskom in gromom je padala toča skoraj četrt ure. Divjal je tudi močan ve-, ter, ki je napravil ogromno škodo lepo zoreči pšenici. Otresel je tudi jabolka, tako da bodo kmetje pod Pohorjem imeli letos zelo slabo žetev in sadno letino.
Elektrifikacija Medmurja
Zelo aktualno je vprašanje elektrifikacije našega Medmurja, posebno pa štri-gove, največjega kraja te pokrajine. 2e takoj po priključitvi štrigove k dravski banovini se je sprožilo vprašanje elektrifikacije, s čimer bi kraj mnogo pridobil.
obstojata dve možnosti napeljave električnega voda. In sicer iz Čakovca Preko sv. Martina, druga pa preko Stročje vasi iz Ljutomera. Druga proga bi bila precej krajša. Lani so se že mudili na ferenu zastopniki elektrarne Fale, ki so
napravili že traso in ljudje so mislili, da bosta načrt in želja prav kmalu uresničena. Trdili so celo, da bodo Strigovčani letos že svetili z električnim tokom.
Zadeva pa je sedaj prišla na mrtvo točko in se ne gane z mesta. Najbrž je tu krivo dejstvo negotovosti, kam bo pripadla štrigova pri novi ureditvi države, ali bo ostala v dravski banovini, ali pa bo priključena k banovini Hrvatski. Zato pa nobena stran noče pričeti z gradnjo električnega voda in riskirati sredstva.
Cefje
VADITELJSKI TEČAJ ZA ČLANICE IN NARAŠČAJNICE
V'soboto 20. julija poteče rok za prijave v splošni prednjaški ječaj za članice in naraščajnice od 16. leta naprej, ki se bo pričel 6. avgusta v Soteski pri Mozirju. Sestre bodo taborile in uživale tri tedne prirodne lepote v divnem kotičku savinjske doline. Okrepile se bodo telesno in obogatile duševno. Vrnile se bodo zadovoljne k svojim edinicam, da so spojile razvedrilo s koristnim. Zato sestre, ne oklevajte in se takoj prijavite Pri svojih cdiiiicah, da vam kasneje ne bo žal. Ravno tako pričakujemo tudi od bratskih edinic, da bodo sestram, ki bi želele v tečaj, omogočile udeležbo. Zdravo!
POŠTNI AVTOBUS V SAVINJI
. Poštna direkcija iz Ljubljane je po j^fernjKlpo^
koristna knjiga
le kirietijski strokovnjak inž. Teržan i)ISaI priročnik o gnojenju. To je lična •usurica, v kateri so zbrana njegova preda-Prva izdaja je izšla pred leti v 20 iisocm izvodih. Druga izdaja je izpopolnjena p5lfr?iei?a današnjim aktualnim kmetij-njem Um ‘n agramo-političnim vpraša-
zaftooap°Ve smer- M 1° inž- Teržan tezivnost našeea £05P°darskili razpravah, hiti nrirodi mših tr. bstva mora odgovarja-
razmer. Mehanizacija kmet?;-? - ,n nnme ni vedno intenzivnost kmethsfL t! E! ziije stanje kmetijstva v 7,f ?' F a tr' ških Državah, v Argentiniji, v RMiH ftd V teh državah je kmetijstvo do siframiJ; m,, hanizirano. Tu se obdeluje s traktorh? kombajni in drugimi stroji in vendar žnašaTo povprečni pridelki v Ameriki samo s o n po ha pšenice! V evropskih državah m se ne uporabljajo kombajn, in traktorji, je pridelek mnogo večji, 13—27 q pšenice po ha. Na japonskem pridelajo celo na slabi zemlji 20 q rži in 50 q riža po ha, v Amerik Pa samo 8.5 q po ha. Vprašanje je samo višina pridelovalnih stroškov. Ti stroški so mnogo manjši pri mehaniziranem kmetijstvu. V deželah pa, kjer primanjkuje obdelovalne zemlje in vlada preobljudenost, pa je intenzivnost kmetijstva nujna, četudi so pridelovalni stroški večji. Intenzivnost kmetijstva ni v strojih, temveč v mišicah kmečko-delav-skih rok, ki obdelujejo zemljo z motiko in 'opato. To velja predvsem za naše goričke *raje Slovenije.
Pri čifanju Tržanove knjige pridemo na Zanimivosti v kmetijsko-tehničnem oziru in §‘ede najnovejših dognanj o prehrani rastlin. Zanimivi so tudi razni statistični podatki in 'jgniriiG-politični zaključki, ki sledijo iz analne naše kmetijske in gospodarske bilance. ‘\njigo vsakomur priporočamo. Dobi se pri Piscu samem v Rušah,
se je dogodila poštnemu avtobusu pri Lučah. Iz zapisnika preiskave je ugotovljeno, da gre zgolj za nesrečen slučaj, ki se je zgodil po naključju na tistem kraju zelo ozke ceste. Avto je baje zelo previdno vozil, ni' med vožnjo zadeval v obcestne mostičke, ranjen pa je bil sa-t mo eden potnik in tudi avtobus ni bil poškodovan. Trditev, da-je bil šofer vinjen, vzdržuje samo ena priča. Naproše-ui srno za to objavo, pripominjamo pa, da smo bili mi, kakor tudi drugi listi o nesreči informirani tako, kakor smo poročali, po enem izmed potnikov, ki sc je z dotičnim avtobusom vozil.
c Za poučni izlet okoli Pohorja v nedeljo, 21. i m., z ogledom Hude luknje, Slovcnjgradca, Dravograda, Mariborskega oloka, Maribora in nove ceste na Pohorje, sc je priglasiti do jutri v drogeriji „Sa-nilas“ v Celju.
c Nabava obleke In opreme za policijske slražuike-pripravnlke. Za gori omenjene bo mestno poglavarstvo nabavilo: po 5 komadov zimskih plaščev, dežnih plaščev, zimskih bluz, zimskih kap, zimskih hlač, jahalnih hlač, 5 parov zimskih čevljev, po 5 parov usnjenih gamaš., 5 parov zimskih rokavic, po 5 komadov letnih bluz, 5 parov letnih Čevljev’, po 5 parov letnih rokavic, po 5 komadov velikih pletenic, malih pletenic, po 5 piščalk, po 10 ovratnikov, po 5 komadov samokresov, torbic "za municijo, o p as a če v z gumijevkami in noži. Ponudbe je vložiti pri mestnem poglavarstvu do 20. julija.
c Utonil Je v Dravi 28 letni delavec v \Vo steno vi tovarni Josip Melhar iz Ostrožnega pri Celju. Bil je v mariborski okolici na-orožnih vajah. Trupla še niso našli.
e Cesto bodo gradili iz Bukovja v Cre-šnjice. Za gradnjo je odobrenih 100.000 dinarjev.
c Na Frankolovem je občina kupila zemljišče, . kjer bo odprla nov kamnolom,. ki bo dal delavcem nekaj zaslužka.
c Pri padcu si je zlomila desno nogo 60 letna posestnica Rozalija Kokalj iz Konjic. Ta nesreča se ji je letos primerila že drugič.
c Otrok so je poparil z vrelo vodo. 2 letni sinček dninarja Rafael Škrabi iz Rogatca se je poparil z vrelo vodo po obrazu in vsem telesu. Težko poškodovanega otroka so oddali v celjska bolnišnico.
c Nesreča pri kopanju. 26 letni posestnikov sin Alojz Tratnik iz Nove cerkve, je skočil pri kopanju- v potok Dobrnico. Priletel je na skalo in se težko poškodoval po glavi in Ulhiku. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c K ropu ua Starem gradu, o katerem stno včeraj poročali, se nam javlja, da sta v gozdičku našla dva fanta usnjeno torbico, ki jo je ropar iztrgal Tereziji Ca-doževi. V torbici je bilo 20 din in železniška legitimacija. Našli so v gozdu tudi slamnik, ki ga je ropar vzel Cadeževi. Policija je roparju že na sledi. — Iz tujsko-Pb°metnih ozirov bi bilo želeti, da bi Stari grad dobil telefonsko zvezo z mestom. Enaki slučaji so sicer zelo redki, če bi bila pri roki telefonska zveza, bi bil storilec .gotovo še tisti dan v roki pravice.
c Kolesarski tat Leopold K., ki so ga prijeli v okolici Šoštanja, ni star H j»m-pak 19 let Oddan je bil sodišču, c Pri zadnji policijski raciji so prijeli
več postopačev, delomrznežev in vlačug. Nekatere so oddali sodišču, druge so odgnali v domovinske občine, vlačuge pa po večini v bolnišnico.
Liubtjana
a Mestni finančni oddelek z blagajno, računovodstvom in izvršilnim odsekom prihodnji ponedeljek, 22. t. m., zaradi sna-ženja prostorov ne bo posloval za stranke.
a Dan hude ure je bil torek, ki je zlaslij prizadel Savinjsko dolino, kakor beremo v včerajšnjem „Večemiku“. Tudi nad Ljubljano je popoldne prihrumela nevihta, ki1 tu sicer ni napravila nobene škode; hujše je bilo v ljubljanski okolici. V Škofljici je treščilo v neko stanovanjsko hišo v bližini kolodvora, ki je začela goreti.' Gasilcem se je posrečilo požar omejiti, vendar je okoli 60.000 din škode. Strela je oplazila tudi neko žensko, ki so- jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Nad Horjulom in okolico je tudi divjala huda nevihta in jc tani treščilo v neki kozolec, ki je pogorel. Toče ni bilo nikjer.
o Poročila sta se v ponedeljek v soboški evangeljski cerkvi gač. Gizela Kranjčič, zasebna uradnica in evangeličanski kaplan g. Aladar Darvaš.
o Avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti med Beltinci in Odranci. Poškodoval se je tovorni avtomobil, ki je vozil premog. Pri tem je trpel tudi brzojavni vod. Avto je namreč s tako silo zavozil v brzojavni drog, da ga jc prelomil na dvoje.
o Tatvine krompirja. Vedno bolj se kmetje iz okolice Sv. Trojice v Slov. gor. pritožujejo, da jim hodijo neznani tatovi v temnih nočeh odkopavati še nedozoreli krompir, ki ga bo itak manj kakor lansko leto.
o Kmetje na Dravskem polju so začeli z izkopavanjem novega krompirja. Pridelek bo še dokaj dober.
HUDA URA NAD TRBOVLJAMI
Ob priliki zadnje vremenske katastro. fe, o kateri smo včeraj poročali, huda ura tudi Trbovljam ni prizanesla. Med strahovitim bliskanjem in grmenjem se je nad Planino utrgal oblak hi lilo je kakor iz škafa. V kratkem je bila vsa trboveljska kotlina pod vodo, tako da so morali ljudje iz nekaterih hiš celo bežati,- če so si hoteli rešiti življenje. Razdejanje, k{ ga je napravila voda m silovit orkan, je grozno; kaj podobnega Trboveljčani še niso doživeli. Na več krajih je udarila strela in napravila mnogo škode. Mnogi nasadi in vrtovi so poškodovani, več stavb je porušenih ali poškodovanih. Površni ocenjevalci so cenili škodo v trboveljski kotlini na več milijonov dinarjev.
NESREČA DVEH KOLESARJEV
Kraiger Lojze iz Prevalj in Trbovšek Štefan iz Guštanja sta se s kolesi vračala iz Kamniških planin. Na potu med Mo. zirjein in Šoštanjem je hud klanec z ostrimi ovinki. Pri prvemu ovinku je padel Kraiger s kolesa, obležal je v nezavesti in dobil močne poškodbe na roki, nogi in glavi. K sreči je prišel na kraj nesreče g. dr. Medič iz Šoštanja in mu nudil prvo pomoč. Na istem klancu je Trbovšekn v veliki brzini odpovedala zavora in se je pri tretjem ovinku zvrnil v obcestni jarek, padel je nesrečno na kolo, si nalomil rebro ter dobil poškodbo na trebuhu.
IZLET PRAGERSKIH SKAVTOV NA POHORJE
Skavtska edinica na Pragerskem je imel* v nedeljo kratek izlet na Pohorje. Vodil jih je četovodja edinice br. Miroslav Kac. Izleta se je udeležilo veliko število mlajših in starejših pripadnikov, ki že sedaj težko čakajo, kdaj jih vodnik zopet popelje na planine zelenega Pohorja.
Nemški meteorološki balon na Pragerskem
Posestnica Marija Pristovnikova s Pragerskega je na poti Pragersko—Sp. Polskava blizu šole na travniku našla majhen balon iz pisane gumirane svile. Na balonu je bil nek aparat in listek, v katerem so bili podatki. Orožniki, katerim je prinesla Pristovnikova balon, so ugotovili, da je to meteorološki registrirni balon, ki so ga spustili v zrak na me-
teorološki postaji v Lindbergu pri Bes* kowu v Nemčiji. Balon je imel pritrjene avtomatične instrumente za merjenje at-mosfernih prilik, Nemci na listku sporočajo, da dobi najditelj, ki pošlje balon z aparati označeni meteorološki postaji, lepo nagrado. Orožniki so izročili balon mariborskemu okrajnemu načelstvu, & ga bo odposlala v Lindberg.
Seja ptujskega mestnega sveta
V torek je bila seja ptujskega mestnega sveta, na kateri so bili sprejeti ti sklepi: Za dopolnilne volitve svetnikov kmetijske zbornice so predlagali za mesto Ptuj volivca Kuhara Štefana, posestnika v Budini in Museka Ignaca, posestnika na Sp. Bregu. Po odredbi banovine so ustanovili poseben ptujski sklad za kritje izdatkov za obrambo pred letalskimi napadi. Mestna uprava ga bo vodila posebej. Ako bi se sklad ukinil, pripada imovina mestni občini. Protituberkulozni ligi bo mestna občina odstopila od Adels-bergerjevega posestva stavbišče s primernim prostorom za vrt v velikosti 2500 m\ na katerem si bo liga postavila lasten protituberkulozni dispanzer. Delno so odobrili ptujskim avtoizvoščkom, da se ravnajo po tarifi avtoizvoščkov v Mariboru. Tvrdki Stross Ferdo so odobrili za zgraditev barvarne zamenjavo posestev v tem smislu, da mestna občina od-
stopi od zemljišča za sejmiščem površb no 2500 m’ s tem, da prepusti Štrosi Ferdo svoje zemljišče na Sp. Bregu v obsegu 4833 m* s pogojem, da postavi Stross na odstopljenem zemljišču najkasneje v roku 1 leta barvarno vsaj v surovem stanju.
Tokrat je mestni svet razpravljal v tajni seji o odpovedih in odpustitvah mestnih uslužbencev. Mnogi mestni uslužbenci so bili radi tega v nemalih skrbeh, javnost pa je zatrdno pričakovala, da ne bo odpustitev, ker ni bilo za nikogar utemeljenih vzrokov.
Kočljiva zadeva, ki so jo sprožila nova določala o mestnih uslužbencih, se je v Ptuju čudno vlekla že mesece. Sedaj je končno razčiščena po precejšnjih težavah, tako da ne bodo nikogar odpustili. Pač pa bodo mestni aparat nekoliko po-■jačali.
Manbor
Obrtniški in vafeniški dom bodo gradili
Prva uprava zadruge »Obrtniški in vajeniška dom11 v Mariboru
Sinoči je bil v prostorih Slovenskega obrtnega društva v Vetrinjski ulici drugi del ustanovnega občnega zbora zadruge »Obrtniški in vajeniški dom« v Mariboru, ki ga je vodil zaslužni predsednik Slovenskega obrtnega društva zbornični svetnik g. S o j č. Zanimanje za občni zbor je bilo veliko, kar dokazuje, kako potreben je mariborskim in obmejnim obrtnikom ter njihovemu naraščaju lasten dom. Ker so naši obrtniki uvideli, da bo mogoče uresničiti načrt samo potom zadruge, so se za to odločili. Zamisel je bila posrečena, ker je bil odziv s
itrani obrtništva velik, javnost pa je akcijo tudi odobravala in jo bo podprla.
Nova zadružna pravila so že sprejeta, sinoči pa je bila izvoljena prva uprava nove zadruge. Predsednik je g. Ivan S o j č, podpredsednik g. Simon Forstnerič, odborniki pa gg. Betka Lešnikova, Ivan Jemec, Franjo R e i-c h e r, Miho V a h t a r in Anton R o-binšak; namestnika sta gg. Peter Se m ko in Ivan Ra uši. Predsednik nadzornega odbora je g. Emanuel Ilich, člana pa Anton B e s a k in Josrp Š a-beder; namestnika gg. Josip V : d o-
v i č in Franjo Kumerc.
Imena prve uprave kažejo, da so k sodelovanju pritegnjena vsa obrtna združenja in tudi okoliški obrtniki po svojem predsedn.»u g. Šabedru Stvarna debata o smernicah bodočega dela 'e pokazala, da se bodo naši obrtniki resno oprijeli dela za skorajšnjo zgraditev Obrtnega in vajeniškega doma v Mariboru. Seveda načrta ne bo mogoče uresničiti brez pomoči javnosti, banovine in države, svoj delež pa bodo prav gotovo prispevali tudi mariborska mestna občina, tukajšnja industrija in denarni zavodi.
Mariborski akademiki
gredo na Kobansko
Že v sobotnem članku »Večernika*.
$mo mariborski akademiki opozorili našo javnost, da priredimo pod okriljem pri-
rediteljev »Kobanskega tedna« tabor na Ojstrici nad Dravogradom.
Kakor lani, ko smo šli med borne rudarje na Leše pri Prevaljah, tako gremo tudi letos med naše najrevnejše.
To so kobanski bajtarji, katerih gospodarsko jn socialno stanje je brez dvoma izredno težko, to so zaostali slovenski kraji, ki so najbolj pozabljeni in zanemarjeni od naših kulturnih centrov.
Dolžnost inteligence, ki mora biti tesno povezana z našim kmečkim in delovnim ljudstvom je, da pomaga narodu na tistih področjih, kjer si samo zaradi svojega socialnega položaja ne more. Vemo, da so naši kmetje na kulturnem, socialnem in prosvetnem področju z ozirom na njihovo celodnevno delo zelo zaostali in se zavedamo, da je naloga nas, ki se izpopolnjujemo na univerzah v vseh strokah, pomagati našemu narodu, da je naša dolžnost odpreti mu širša obzorja in mu pokazati novo pot naprednega kmeta naše dobe.
Mariborski akademiki se zavedamo svojih dolžnosti, ki jih imamo do svojega naroda in se ne bojimo dela, ki je po-
trebno, da nam tabor v vsakem pogledu kakor materialno in kar je najbolj važno moralno uspe.
m Karambol. Z motorjem je trčil v avtomobil 43 letni posestnik Maks Rebernak od Sv. Urbana in dobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Večjo količino oetove kisline je v samomorilnem namenu izpila 22 letna služkinja Elizabeta K. s Tržaške ceste. V bolnišnici so ji rešili življenje.
Uvm!
Indnctrijalce, trgovce, obrtnike in
pr dobitne kroge opozarjamo na našo
posebno številko
ki bo izšla do sedaj v najvefji nakladi 3. avgusta 1940.
Ker nam pa primanjkuje materialnih sredstev in ker vemo, da je mariborska javnost vedno pripravljena podpreti narodno in kulturno delo, se s tem člankom obračamo na vso javnost, da se bo tudi tokrat odzvala nabiralni akciji in jo z vsemi svojimi sredsvi podprla, kajti v nasprotnem primeru bi bilo naše kulturno delo med Kobanci onemogočeno! L. S.
Seja mariborskega mestnega sveta
Sinoči je bila v mestni posvetovalnici VI. redna seja mariborskega mestnega sveta. Ker je župan na dopustu, je sejo vodil podžupan g. Že bot. Po pozdravu navzočnega okrajnega načelnika g. dr. Šiške, je podžupan Zebot sporočil občinskemu svetu, da je bil dr. Korošec imenovan za prosvetnega ministra. Ker je novi minister častni občan Maribora, je mestni svet odposlal s sinočnje seje brzojavne čestitke k imenovanju. Nato je bila triminutna seja, na kateri so razpravljali o novem volivcu za mestno občino v Kmetijsko zbornico ter o podpori za počitniško kolonijo v Domu kraljice
m Nočna lekarniška služba: od 13. do vključno 19. t. m. lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
m Poročili so se absolvent prava Emil Stan te iz Celja in diplomirana učiteljica Milena Kocuvanova iz Maribora; poštni uradnik Viktor Krepek in hči nadučitelja Zora Kerblanko; železniški ključavničar Anton Groši in Štefanija Babšek; tkalski mojster Feliks Stelcl in Elizabeta Vrtačič; Konrad Hartman in Ljudmila Strableg.
m BlvII policijski poveljnik upokojen. Upokojen je Fran Finžgar, poveljnik policijske straže pri predstojmštvu mestne policije v Mariboru.
m Od doma je pobegni L. Ivan Lorbek te Nove vasi je prijavil orožnikom v Studencih, da je že pred dnevi neznano-kam odšel njegov 16 letni sin Henrik. Ker je imenovani slabotne postave, se oče boji, da se mu je zgodila kakšna nesreča.
m Stavbena zadruga „Naš dom", ki ima lastno opekarno v Pobegi pri Račah, je pričel* te dni dobavljati prvo opeko, kar je gotovo razveseljiv uspeh nove zadruge na&lu stanovanjskih najemnikov. Seveda je opeka mnogo cenejša kakor drugje.
m Kolonija PRK se bo vrnila z letovanja v Kaštel Lukšiču v torek, 23. t. m., z osebnim vlakom ob 17.14. Starši kolonistov nai pridejo po svoje sinčke na glavni kolodvor.
m Jadranska straža pošlje v soboto dne 20 .t. m. prvo kolonijo otrok na morjo v Bakar. Odhod ob 17.55. Zbirališče na gl. kolodvoru od 17, dalje.
Marije na Pohorju. Za delegata mestne občine mariborske v Kmetijsko zbornico ie bil izvoljen edini kmetovalec našega mestnega sveta posestnik g., Ivan V e 1-k e r iz Gajeve nHce 7, ki ima posestvo pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Nato je mestni svet odobril podporo za omenjeno počitniško kolonijo v znesku 60.000 din pod pogojem, da bo banovina ta znesek vrnila. S tem je bil dnevni red izčrpan in letošnja najkrajša seja mestnega sveta zaključena.
m Združenje za ekon, rejo drobnjadi ,,Ekord“ v Mariboru sporoča članom in interesentom, da bo širša seja v petek, 19. t. m., ob 20. v zeleni sobi hotela Mariborski dvor“. Polnoštevilna udeležba članstva potrebna, Ker silijo razmere k pospešenemu delu, je odbor združenja sklenil, stopiti v najožje stike s člani, da se poslovanje združenja kar najbolj poživi in res koristno usmeri.
m žrtev napada je postal 59 letni kmečki dninar Rudolf Herič iz Ruš. Ponoči ga je v Bistrici pri Limbušu neki moški napadel in mu s polenom poškodoval glavo. Napadcnca so spravili v tukajšnjo bolnišnico.
Kino
* Grajski kino. Samo do četrtka »Sumljive žene“. Prekrasna ljubavna drama. — Od petka dalje »Bel ami“.
* Kino Union. Do vključno petka »Upornik Mafarfi“, senzacionalni orientalski pu-stolovni film z John Wayne-jem v glavni vlogi.
* Kino Esplanade. Najlepši francoski film prekrasne vsebine »Povratek ob zori'*. Poleg filma še posebni modni film: Moda 1941.
m ono
s Kalvarije
Počasi stopam navKieDer. Prijeten vetrič mi pihlja v ooraz, drevesa se majejo sem ter tja, skozi listje pa prodirajo sončni žarki. Pri prvi postaji se oddahnem. Ob stopnicah kapelice sedi sključen Derač slepec in drži prazen klobuk Nad njim pa visi tablica s puščico: vinotoč. Zasmilil se mi je revež. Tukaj bo lahko sede: do sodnega dne, pa ne bo ničesar dobil. Dandanes pač ijudje raje gledajo na take poti, ki vodijo k raznim vinotočom, da si tam izpraznijo žep. Stavim, da bi postal berač v eni nedelji bogat, če bi pred njim zagradili pot in bi vsakdo smei stopiti naprej šele, ko plača slepcu dinar!
Ptičk: se veselo oglašajo. Pri drugi postaji. Na kapeli so načečkani znaki političnih organizacij, kakor da bi vsi ti v tej kapelici zborovali, potem pa razni monogrami. Cas je že, da tO z zidov odstranijo, saj ne spada sem. Kalvarija bodi sprehajališče in ne atelje neznanih slikarjev! Tako nadaljujem pot. Od postaje do postaje. Malo pred vrhom je klop. Od tod je prekrasen razgled. Kamor mi sega oko, zeleno, zeleno. Grmado belih hiš in rdečih streh obrobljejo gozdički, tam se vije s tovarniškega dimnika siv dim, čisto na levi se pa svetlika srebrno Drava. Na beli črti, ki se vije med travniki, drvi avto. Ker cesta ni poškropljena, se dviga za njim gora prahu in pokrije drevesa, pešce in vozilo ... Obrnem se. Med drevesi je postavljen iz nestesa-nih kamnov majhen spomenik s ploščo, ki je popolnoma zabrisana. Neki tujec se trudi pred njo, da bi kaj razbral. Zaman! Dobro bi torej bijo, da se plošča in črke na njej obnovel
Na vrhu sem. Pod mano je vinograd in kakor kaže, ne bo slabo. Naslonim se na ograjo. Kakor mravlje lezejo ljudje na drugi strani gor. Včasih je tudi zelo neprijetno pri tej cerkvici, zlasti v nedeljo, ko pridejo pijanci In razgrajajo. Ne bi škodilo, če bi postavili Ju zgoraj tablico: Pijancem dostop prepovedan!   kv.
KAJ JE S PARKI PRI SV. TROJICI
Zadnje čase opažamo, da splošno zanemarjajo olepšavo parkov, ki so tako rekoč ponos celega trga. Trava bohotno raste čez cvetice in jih skriva v zelenju. Olepševalno grmovje se spenja povs'jd, namesto da bi bito pristriženo do žične ograje. Preko stezic ob parkih in lipah se plazijo Slaki in druga plevel, Id zarašča drobni beli pesek. Ali se ne bi OD pozanimalo za te očitne nedostatke oziroma priskrbelo potrebnih fizičnih moči, da bi spravili in uredili parke zopet tako, kakor so bili?	Bojan	dre—.
o Iz Pragerskega v Slovensko Bistrico je premeščen kontrolor g. Ivan Polanec. Zasedel je mesto postajenačelnika.
o Občinska tehtnica na Pragerskem je po dolgem času dograjena.
Pojasnilo glede avtoprevozništva
Na vprašanje ali je oblastno dovoljena obrt prevažanja tovorov z motornimi vozili omejena, vkljub temu, da je pooblastilo odn. dovoljenje izdano za nomejeno izvrševanje naslednje: avtoprevozniki, ki se izkažejo s pooblastilom odn. dovoljenjem, izdanim pred 10. V. 1934., so upravičeni prevažati po vsej državi brez omejitve. Vendar pa morajo svoje pooblastilo, odn. dovoljenje pustiti overiti od banske uprave dravske banovine v Ljubljani, ki vstavi naslednjo klavzulo: sKr. banska uprava dravske banovine ugotavlja, kakor je storilo že zgoraj okrajno načelstvo (mestno poglavarstvo), da velja to pooblastilo po ministrski uredbi z dne 10. V. 1934., Služb, novine 112/290 s pristavkom, da obratovanje po tem pooblastilu ni omejeno na določene cestne proge in da velja pooblastilo za vso državo.« Jasno je, da izvrši banska uprava overitev samo na ona pooblastila, ki so bila izdana pred 10. V. 1934., torej pred izdajo cit. ministrske uredbe. Sedaj gre le še za vprašanje, ali je dovoljeno prevažati le vozovne pošiljke ali tudi kosovno blago. V banovini Hrvatski tolmačijo, da velja prevoz le za vozovne pošiljke, ne pa tudi za kosovno blago ter se delajo našim prevoznikom težkoče, kar pa je seveda v očitnem nasprotju z razsodbo upravnega sodišča v Celju z dne 12. H. 1937., A 3/37 - 5, iz katere je razvidno, da je upravno razsodišče v Celju razsodilo, da gre imetnikom pooblastil za prevoz blaga z motornimi vozili, ki so jim bila izdana pred 10. V. 1934., vkljub uredbi o izdajanju dovolil za prevoz blaga z motor-
nimi vozili, še nadalje pravica do prevoza kosovnega blaga (komadne robe). Enako sodbo je izdal tudi državni svet v Beogradu dne 27. III. 1936. pod štev. 8466 v slični tožbi.
Avtoprevozniki, katerim so pa bila izdana dovolila po 10. V. 1934., pa smejo prevažati le na onih progah, za katere so zaprosili, odnosno so jim bila od banske uprave dovoljena. Lastniki pooblastil, izdanih po 10. V. 1934., pa smejo izvrševati obrt avtoprevozništva le v mejah občine, kjer .'majo sedež obrti.
Sicer se je združenje v svojih predlogih in izjavah že ponovno izreklo proti sedanjemu načinu izdajanja dovolil in pooblastil in to iz razloga, ker hočeš nočeš mora biti takšen prevoznik s pooblastilom, izdanim j» 10. V. 1934., obenem tudi šušmar, če hoče gospodarsko izhajati, ker mu naročila in vožnje le v mejah sedeža obrti ali pa samo po določenih progah ne dajejo življenjske možnosti in gospodarskega obstoja. Edino pravilno bi bilo, da bi se dovolila za obrt avtoprevozništva na eni strani omejila, da bi pa ista ne vsebovala nobene omejitve. Druga možnost pa bi bila ta, da se določi za avtoprevoznike brez razlike maksimalna tarifa, ki bi naj bila enaka železniški tarifi, zaradi česar bi odpadla konkurenčna plat železnici, ki se najbolj protivi in oporeka izdajanju dovolil za cestne proge, ki bi bila železnici konkurenčna.
Ker pač imajo vsi avtoprevozniki bodsi s
starimi ali novimi dovolili enake dolžnosti, kar se tiče javnih dajatev, davka, samoupravnih doklad, državnih taks in nešteto drugih davščin, bi pač pravičnost zahtevala tudi enake pravice. Saj so ovire in težave, katerih so zadnje čase deležni avtoprevozniki že takšne, da marsikateremu grozi gospodarski propad. Omejitev prodaje tekočega goriva, naraščanje cen, zlasti nafte, povišanje plač in mezd uslužbenstvu, nabava nadomestnih delov, gume itd., vpoklic šoferjev na orožne vaje, Bajanje motornih vozil za vojaške svrhe, vse to pač globoko posega v gospodarsko moč in obstoj posameznika. Da so pri tem še zlasti občutno prizadeti manjši obrati ali prevozniki, ki imaio le po eno vozilo, ni t»eba posebej povdarjati.
Važno za avtoprevoznike bi še bilo to, da je na konfernci, ki se je vršila dne 27. VI. pri upravi državnih monopolov v Beogradu in katere so se udeležili predstavniki vseli obrtnih, industrijskih in 6kupnih zbornic v državi ter centrale industrijskih korporaciji bilo med drugim tudi predlagano, da ae tovornim avtomobilom v splošnem, torej tako industrijskih, obrtnih, trgovskih podjetij in prevoznikov blaga z motornimi vozili, pove-1 čajo količine bencinske mešanice na okroglo 200 litrov tedensko. K temu je še pripomimii da je načelnik oddelka za tekoča goriva skupno s šefom odseka izjavil, da bodo to^ vomi avtomobili v kratkem sigurno začel' prejemati znatno večje količine bencinski mešanice kot doslej. Anton Krepak, t&jdk Združenja prevozniških obrti v Maribof«
Zanimivosti
Bahamski otoki, rezidenca Windsorskega vojvode
Zemeljski raj med Florido in Kubo v objemu toplega Zalivskega toka
Bivši angleški kralj Edvard VIII., zdaj vojvoda \Vindsorski, je postavljen za guvernerja Bahamskega otočja. To se razprostira od polotoka Floride vse do antilskega otoka Haiti in stvarja posebno angleško kolonijo v Ameriki. Guvernerja imenuje kralj, v pomoč mu je iz-- .vršni in zakonodajni svet, vsak po 10 članov. Narodno predstavništvo 29 članov voli prebivalstvo.
Na Baliamsko otočje je prvič stopila noga belca, ko so odkrivali Ameriko. Na otoku Guanaliani se je izkrcal Krištof Kolumb na svojem prvem potovanju 12. listopada 1492. Po dolgotrajni plovbi po Oceanu je bil ta trenutek svečan za malo Kolumbovo posadko, ki je že menila, da je izgubljena. Zaradi tega je Kolumb imenoval otok San Salvador, zdaj mu pravijo Watlings. Površina otoka je 556 kvadratnih kilometrov.
Baliamsko otočje sestoji iz mnogih otokov, deloma obljudenih. Od 29 večjih otokov jih je 21 naseljenih. Potem je še 661 puščobnih vzpetin iz morja in nad 2300 grebenov. Vse otočje ima površino 12.000 knr ter 70.000 prebivalcev, od katerih je 70% črncev. Ti so prišli nekdaj kot sužnji iz Afrike, staroselcev že davno ni več.
Pod špansko vlado niso dobro postopali z domačini, ki so jih na kraju preselili na Antile. Spanci so zapuščene otoke zapustili gusarjem. Angleški kapitan Woods Rogers je 1718 osvojil otočje za Veliko Britanijo, 1781 so pa postali Špan ci znova gospodarji otočja in so pregnali Angleže. Po versailleskem miru 1783, je prišlo Baliamsko otočje dokončno v last Angležev.
Največji otok je Andros, ki meri 3524 km*. Glavno mesto in najvažnejša luka
je Nassau. Okrog otočja so močne morske struje, plovba je nevarna. Tu se poraja topli Zalivski tok, zato tudi na sosedni Floridi divjajo, večkrat orkani. Potresi so znani le tla južnih otokih arhipelaga. Drugače je podnebje zelo ugodno, mnogo premožnih Američanov biva tu. Odkar je guverner Windsorski voj-
voda, bo priliv bogatih turistov gotovo Še večji. Dežuje pogosto, veliki gozdovi mahagonija in ceder bujno rasto. Cele jate morskih ptic poživljajo skalovje, znani guano sc izvaža v velikih množi-nali. Uspeva bombaž, riž, vse Vrste južnega sadja. Sol izvažajo v USA. Morje je polno rib, želv in bisernih školjk.
FR 150
— Tu je vaš dežnik, gospod profesor. Predvčerajšnjim ste ga pozabili pri meni.
— Hvala, hvala, toda. sa| sem ga vče-rai v kavarni spet našel...
Pijonirji sovjetskega letalstva
Sovjetska Rusija je uvedla letalske proge z baltskimi deželami, Nemčijo, Skandinavijo in v zadnjem času tudi z Balkanom. Pri tem uporablja velika potniška letala, ki so zelo udobna. Na sliki vidimo šefa ruskega civilnega letalstva, M o 1 o-ko v a, ko je obiskal Berlin in izstopil na letališču v Tempelhofu.
“ -	'	'i	1
Delfin je torpediral letalo v višini 800 m
Nenavadna letalska nesreča se je nedavno primerila v„ bližini Kube v Zahodni Indiji. Nad otokom je letelo neko ameriško letalo. Nenadoma je pilot opazil, da je obdan od neobičajno čiste megle. Da bi se je izognil, je letalec zavil okrog otoka, toda pri tem je zašel v močan naliv, kar je bilo znak, da prihaja tornado. Letalo je krožilo v višini 1200 m, pilot
se je nato spustil na 800 m nad morjem. Nenadoma se je zaletel v visok stolp vode, ki ga je dvignil orkanski veter z morja. Vrh vodnega stolpa se je premetaval delfin, ki je prebil levo krilo letala. Iz višine 800 m je pričelo letalo naglo padati. Pilot je skočil na prosto s padalom in pristal na morju, kjer ga je kmalu rešil neki parnik, ki je plul v Havano.
Kako daleč se sliši grmenje topov
Med bitkami v sevsrni Franciji so čiili odmev topov celo v Londonu, to se pravi v razdalji 250 km. V svetovni vojni, ko so Nemci obstreljevali Verdun, so čuli
grmenje topov celo v Tevtoburškem gozdu.
Znanost pravi, da se močna eksplozija lahko čuje neposredno. 50 do 60 km
daleč. In to v krožni smeri od kraja detonacije. Okrog tega pasu je navadno prostor, kjer odmeva ni čuti. Gredo pa odmevi še dalje od tod, pod ugodnimi vremenskimi pogoji poleti 190, pozimi 110 km daleč.
Kiti in ribje olje. Iz kitovega, in nbje-gii olja izdelujejo milo in margarin (ponarejeno presno maslo), glicerin in razstreliva. .Največ ribjega olja so do sedaj pridobivale skandinavske države, zlast1 .Norveška. Medtem ko so prejšnje ča-so polovili povprečno na leto samo 3000 kitov, so jih leta 1938. polovili 54.664, iz katerih so stopili ■ 615.000 ton olja. Tudi to jesen pojdejo kitolovci spet na lov. Toda neki strokovnjak je dognal, da ho moral lov na kite, če bodo polovili toliko kitov, prenehati, ker bodo sicer iztrebljeni vsi kiti in bo svet izgubil vse ko' risti, ki jih ima od.njih.
človek, ki ni nikoli vide! ženske, je umrl v nekem samostanu na sv. gori Atos. Bil je - to 82-letni menih Dimitrij Konopasi. Mati mu je umrla takoj po rojstvu, oče je izročil dete v samostan, kjer je zrastel in živel kot menih, ne da bi se le enkrat srečal z ženskim bitjem.
Najstarejše drevo v Evropi je ogromen kostanj na podnožju Etne. Star je nad 2000 let, deblo ima v obsegu 60 m. Pod njegovo krošnjo je prostora za več sto ljudi. Strela je drevo pogostokrat oklestila, vendar so veje še danes sveže.
Avtogram Hitlerja je dobil neki Slovak: iz Solivarja, ki se je obrnil na kancelarja s prošnjo za podpis. Isto prošnjo je naslovil mož na Mussolinija, generala Franca in Stalina, ki pa se še niso odzvali.
Iz pohlepa po zlatu naj bi porušili vas
Pred dnevi je brezposelni delavec W.il-liam Parson naletel v ameriški vasi Jak-konville na zlato žilo. Kopal je na dvorišču globoko jamo, ko se mu je zasvetil nasproti svetel predmet. Izvlekel je zlato, nakar je začela vsa družina kopati dalje po, dvorišču. Glas o najdbi se je. naglo razširil po vasi, prihiteli so sosedje in vsak je začel riti po zemlji na svojem vrtu ali dvorišču.
V isti vasi so že leta 1932.: našli več zlata. Preiskali so velike komplekse zemlje, prekopali vse ulice in dvorišča ter menili, da v zemlji ni več dragocene kovine. Spravili so tedaj na dan za 700.000 dolarjev zlata. Zdaj bo gotovo pri iskanju manj sreče, ker je bila drugod že vsaka ped zemlje prekopana. Zato pa zahtevajo vaščani od oblasti dovoljenje, da smejo podreti svoje hiše, pod katerimi je morda še mnogo zakopanega zaklada ...
S*rgiusz Piaseeki
* LJUBLJENEC ZVEZD
5° Roman iz tihotapskega življenja na blvii poljsko-ruski meji
♦»V torek.«
»Prav. Z vanii pojdem.«
»Imenitno!« je vzkliknil Lord., »Vprašal bom še Elena. Znabiti bi šel tudi on...«
Jurlin je zavil h Ginti, mi pa smo čakali na dekleta. Slednjič smo med drugimi dekleti zagledali Felo in Cilko. Približali smo se jima ter se nekoliko sprehajali pred cerkvijo. Zavistni pogledi so nas prebadali. Cilka je mikala fante s svojo vabljivo postavo, Pela s svojo lepoto. Lord pa je bil slaven tihotapec.
Lagodno smo se sprehajali po ulicah. Mimogrede je Lord stopil y trgovino ter nakupil čokolade, orehov in bonbonov. Vrnili smo se domov. Fela nam je postregla s kosilom. Na mizo je prinesla tudi steklenico višnjevca. Lord je pil na zdravje vseh deklet, njihovih sorodnikov v prvem in zadnjem kolenu ter na zdravje vseh tihotapcev. Potem na srečo in podobno. Cilka naju je zgledno posnemala. Fela je bila zmernejša, vendar je • tudi ona pridno nalivala višnjevca. V obraz je postala nekoliko bleda, oči so se ji nenavadno svetile, ustnice pa je imela rdeče kot mak ... Neprestano sem jo gledal kot zamaknjen.
Mizo smo potisnili v kot. In Lord je
navil gramofon. Star valček. Cilko je prijel okoli pasu, jo tesno stisnil k sebi in zaplesal po sobi. Dekle se je smejalo na vse pretege. »še zadušiš me!« se je branilo premočnega objenia. Felo sem prosil za ples. Jela sva krožiti po sobi. čedalje tesneje sem se stiskal k njej... Kakor iz daljave sem zaslišal njen glas: »Mar ni že dovolj? Sicer zgoriš!«
Z Lordom sva spremljala Cilko domov. Ko sem se ločil od Fele, mi je toplo stisnila roko:
»Pridi še kdaj.«
»Kdaj?«
»Kadar hočeš.«
»Prav. Prišel bom.«
Srce se mi je topilo v radosti. Ni mi bilo žal ne Klade in ne Lene. Fela me je popolnoma očaral^. Ko je odšla Cilka domov, pa mi je Lord vendarle še dejal: »No, ali bi ne šla še h Kališankoviin?« Malo sem pomislil: »Prav! Pa pojdiva še nekoliko.«
Po svojem povratku iz Rusije to noč prvič nisem spal doma.
Enajst nas je. Običajno veliko tihotapsko krdelo. Hitimo skozi gozd po mehkem zelenem mahu, kot po dnu morja.
Plazimo se med drevesi kot strahovi, čez nebo se prav tako kradejo sence in oblaki: najprej, lahek oblaček, za njim pa cela grmada.
Jurlin je prvi. Polagoma stopa,, zibajoč se na levo in desno. Kakor ris vrta z očmi pred seboj. Za njim je Lord. Ta stopa lahkotno, ko da je na parketu. Z očmi preiskuje na levo in desno. Za tema slavnima tihotapcema grem jaz, Za menoj Krisa, ki se neprestano smehlja. Bržčas se je česa 'zabavnega spomnil... Nato pride Komet, za njim drobi Sonja, Jurlinova žena. Navajena je tihotapskega dela. Dve leti že spremlja moža. Za Sonjo kinka Vanka Bolševik.-Z ,očmi gladi. Sonjina meča ter spremlja njeno pozibavanje bokov. Tu in tam se spotakne ob vejo ali koreniko. Takrat se Krlša vznejevoljen obrne ter mu požuga s pestjo. Vanka pa gode:	-
»Ogleduje se kot kobila na volka!«
. Za Vanko hiti Cuceljček, vesel, smešen in lahkomiseln fant. Jezi se zaradi imena, ki ga je dobil takole: Nekoč je šel na lastno pest čez mejo. Tihotapil je nenavadno blago — nekaj tisoč cucljev. Nanizal jih je na vrvice ter se z njimi opasal po vsem telesu. Povrh pa si je oblekel-suknjo. Bilo je poleti. Toda v noči ni dospel do skrivališča. Ko se je zdanilo, se je skril v žitu. Ker ni mogel zdržati na enem mestu, se je pričel krasti dalje. Opazila ga je straža. Ko so ga hoteli vojaki zajeti, se je kot ščuka pognal v žito.. Slednjič so ga pa le zajeli ter ga pričeli preiskovati. Ko je slekel
suknjo, je stal pred stražo ves omotan s samimi cuclji. Boljševiki so prasnili v krohot.
»Sodrugi, takega tihotapca ne bomo zadržali. Naj nadaljuje svojo pot. Mali In negodni bolševiki se bodo cucljev gotovo razveselili!«
Pa so ga izpustili, še blaga mu niso odvzeli. Ko se je vrnil čez mejo na poljsko stran, je fantom pripovedoval vso zgodbo. Poslej se ga je za stalno prijelo ime — Cuceljčekl
Za Cuceljčkom gre Leon Jubina: Fantje mu pravijo »Mladenič«, ker silno rad koketira’z dekleti ter-je vedno v dekliški družbi. Mladenič gre sicer le redkokdaj čez mejo, navadno samo takrat, . kadar ga v to prisili beda. Boji se tega dela. Za njim stopa z elegantnimi koraki — Ele-gan.
Na koncu krdela je Hirš, mladi žid, ki na§ spremlja. Ker ‘je kratkoviden, .se neprestano ozira ter vrti glavo. Težko nas dohaja ter zaostaja. Potem steče z drobnimi- koraki za nami, dokler spet ne zaostane. Z belim robcem si otira potno čelo'. Ko je Lord to opazil, je pristopil k njemu:
»Ali bi jo rad dobil po gobcu?« mu požuga s pestjo.
»Zakaj? Kaj vendar hočeš?«
»Takoj skrij robeči Bel robec je vendar videti na kilometre daleč. Drugič sl vzemi zelenega ali rumenega!«
(Dalje.)
5port
mmmmm
Preizkušnja Mariborovih
ISSK Maribor je včeraj priredil zanimiv teniški turnir med prvo in drugo garnituro. Starini so lo pot prav dobro odrezali in dokazali, da Se dolgo niso za staro šaro.
Prav posebno se je izkazal stari rutiner Jivšgen Bergant, ki se je Škapinu udal šele po dramatičnem boju s 10:12, 6:3, 7:9. Albaneže je moral pokazati zares mojstrsko formo, da je premagal Kirbiša s 7:5, 10:8. Tudi Tončiču se v borbi proti Vu-teju ni boljše godilo, ki mu je prepustil zmago šele s 2:6, 6:4, 8:6. Korenčan je proti silnemu Voglarju moral napeti vse sile, da je dokazal svojo beograjsko formo, kar se mu je končno z 8:6, 8:6 tudi posrečilo. V igri v dvoje je dosegel par ravnatelj Babič—Voglar proti najmočnejši kombinaciji ISSK Maribora Korenčan—
Jugoslovanska ženska športna zveza bo priredila v nedeljo, 21. t. m., lahkoatletski miting. Istočasno bo tudi borba za lokalno prvenstvo in za prvenstvo zagrebške lahkoatletske zveze. Nastopile bodo zagrebške in mariborske atletinje v naslednjih disciplinah: tek na 60m, krogla, skok
teniških igralcev
Tončič več kot časten rezultat s lem, da si je priboril prvi set gladko s 6:1, do-čim jo bil drugi set radi teme prekinjen ob stanju 3:3. V drugem doublu sta premagala	Albaneže—Smerdu	kombinacijo
Kirbiš—Kobi šele po hudem boju s 12:10, 8:6. Pri včerajižnjem turnirju je sodeloval sam mojster Smerdu, ki je tudi lo pot pokazal, da mu zares pripada prvenstvo Slovenije. Turnirju je sledil poseben dru-; žabni večer na Čast slovenske teniške ekipe, ki se je v torek povrnila iz Beograda. Ob lej priliki so naslovili gg. ravnatelj Babič, Voglar in dr. Vakselj iskrene in vzpodbujajoče besede na naše bele mušketirje. Zahvalil se je kapetan moštva g. Tončič, ki jo tudi izročil g. ravn. Babiču krasen pokal, ki ga je daroval slovenskim tenisacem Srpski teniški savez.
v višino, disk, tek »a 800 m, skok v daljavo, kopje, štafeta 4x100 m.
Tekmovanje bo zelo zanimivo, ker sc nam bodo predstavile najvidnejše predstavnice jugoslovanske lahke atletike. Miting bo na stadionu SK Železničarja s pričetkom v nedeljo ob 9. dopoldne.
Nedeljski nastop lahkoatletov
Na stadionu SK 2elezniearja je bilo v nedeljo lahkoatletsko tekmovanje. Prijavljenih je bilo 26 tekmovalcev iz Maribora, 1 iz Ljubljane. Od mariborskih klubov so poslali atlete SK Železničar, Maraton in Rapid. Tehnični rezultati:
100 m seniorji: 1. Račič (Ilirija, Ljubljana) 11.2; 2. Badl (Rapid); 3. Crafianski (Železničar).
100 m seniorji: 1. Hrovatin (Ž.) 11.9; 2. Bačnik (M.); 3. Volfi (R.).
Skok v višino (seniorji): 1. Benedici (M.) 1.60 m; 2. Julia (M.); 3. Franček (Ž.).
Skok v višino (seniorji): 1. Zorko (Ž.) 170 cm; 2. Lužnik (M,); 3. Smerdel (M.).
400 m (seniorji): 1. Murans (Ž.) 55.3; 2. Crafianski (2.); 3. Šmiderer (R.).
Skok s palico: 1. Stojan (Ž.) 3.10; 2. Žu-la (M.).	-
Met kopja (juniorji):	1. Franček (Ž.)
49.76; 2. Sišernik (M.); 3. Lakoše (Ž.).
Tek 1000 m (juniorji:: 1. Benedičič (M.) 2.57.8; 2. Kastner (R.); 3. Leban (Ž.).
Skok v daljavo (seniorji): 1. Zorko (ž.) 6.46; 2. Lužnik (M.).
Skok v daljavo (juniorji): 1. Bačnik (Ž.) 12.90; 2. Stojan (Ž.); 3. Sišernik (M.).
Met kladiva (seniorji):	1.	Gujznik	(2.)
42.80; 2. Smerdel (M.).
Štafeta 4X100 m:	1.	2elezničar	47.4;	2.
Maraton 50.4; 3. Rapid 47.4, pa je bil diskvalificiran.
s »Osovlnski cup« mesto »Davis cupa«. Kakor poročajo italijanski listi, bosta Nemčija in Italija osnovali novo teniško tekmovanje, in sicer za »osovinski cup«. Do tega je prišlo ob priliki obiska italijanske teniške reprezentance v Berlinu.
s Jean Borotra, odlični francoski teniški igralec, bo imenovan za voditelja športa v Franciji.
s Franjo Punčec, naš in evropski teniški prvak, bo sodeloval prihodnji mesec na turnirju v Banski Bistrici. Za tem bo sodeloval na povabilo regenta Horthyja na internacionalnem turnirju na Madžarskem. Sodelovali bodo tudi nemški prvak Henkel, italijanski prvak Romanoni, madžarski prvak Asboth in drugi.
s Boksarski prvaki banovine Hrvatske:
Muha-kategorija:	Šegovič (Slavija, Varaž-
din); bantam: Matič (Bata, Borovo); peresna: Magliea, (Croatia); lahka: Krpič (Her-kules); welter: Devčič (Herkules); srednja: Krleža (Bata); poltežka:	Šikič (Herkules);
težka: Hladin (Herkules). Prvenstvo moštev si je priborilo moštvo Herkulesa s 16 točkami. Prejelo je krasen pokal.
s Nemec Max Syrnia je preletel 3000 m v odličnem času 8:26.2.
s Italijani so dobili prvo etapo velike bi-ciklistične dirke Monakovo—Milano. Na teh prireditvah sodelujejo nemški in italijanski amaterji^ proga pa je razdeljena na tri etape, in sicer: Monakovo—Inomost, 183 km, Inomost—Trento 185 km in Trento—Milano 229 km. Najboljši čas je dosegel Italijan Cel-so Marini, ki je dosegel povprečno hitrost 39.300 km na uro.
Ženska lahkoatletika v Mariboru
OBRT • TRGOVINA
SLUŽBO DOBI
ŽENSKI KOTIČEK
GLASBILA
VOZILA
Pozor ceni. kinoobiskovalei in liubitelii lepih filmov!
Od četrtka 18. do vključno ponedeljka 22. julija prinašamo najlepše francosko delo zadnjih let, film prekrasne vsebine,
prvovrstne režije in igre
POVRATEK OB ZORI
po znameniti noveli pisateljice Vleki Bautnove »Retour a l'aube«, v katerem igra glavno vlogo najbolj popularna in tudi nam dobro znana francoska umetnica OAMIELLE DARRIEUX
Sen vsake žene: elegantne toalete, udobno življenje velemestnega razkošja, ples, koncerti, gledališče! Vsaka žena hrepeni po tem udobju, ki ga vidi združenega z življenjem v velemestu . . .
Tudi Anita, žena postajenačelnika v mali vasi je hrepenela po takem udobju in lepoti velemesta, dokler ni po burnih dogodkih v velemestnem zabavišču spoznala, da je njen življenjski sen le prazen, goljufiv blesk in se je skesana, razočarana vrnila v domačo vas.
Enako kakor prejšnja filma »Zloraba zaupanja« in »Katja Dolgorukova« je tudi ta izborni film slavne Daniellc Dar-rieux pravi triurni mlade umetnice.
Pozor/	Pozori	Po	?or!
Kot posebno senzacijo za ženski svet predvajamo pri tem krasnem filmu ves čas še film o najnovejši svetovni modi.
Telefon 25-29
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .rnstopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
za Poga tltev požarjev s »pectalno kemijsko zmesjo
ČEKE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par, nalmanlša pristojbina za te oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1 po besedi. Najmanjši znesek za te oglase ie din — Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga Je vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun it. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
za sklonišža proti napadom i* zraka
Telefon 37-066
Sivilisko pomočnico
Dobra
FRIZERKA
dobi stalno službo- Pismene ponudbe pod »Stalno« na ogl. odd. »Večernika«. 5453*2
za oblekce, vendar le prvovrstno moč s plačo Din 1.20C-— takoj sprejme salon Ana Simonič, v hiši elitne konfekcije Mas^tek Glavni tr£
kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. priporoča
Ivan Kravos
Maribor* Aleksandrova cesta 13.	5164-18
ZA VLAGANJE SOČIVJA BREZ KUHANJA,
Sanesuivo
kisUNi"*
rs.*ioc‘t?£BS
Kdor hoie imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov
KANC
Kupi se dobro ohranjen KLAVIR ali planino. Ponudbe na upr. »Večernika« Celje pod »Klavir«.	5470-20
Ne čakajte na zadnji dan!!!
in drugih obve
stlf. naj priloži 3*- din v znamkah. Na vprašanja brez priloženih 3*- din v
Iščem pouk
S KONVERZACIJO IZ NEMŠKEGA JEZIKA
pri sposobnem učitelju. Pis-mone ponudbo na ogl. odd. »Večernika« pod »Sposoben« 5466-21
ZENSKO KOLO
popolnoma novo, prvovrstne znamke, in kompleten dinamo radi odjvotovanja poceni prodam. Tyrševa 18. vrata 2 5463-22
znamkah uprava ne odgovarja
*SCHNEIPER
ZAGBEB. N1KOIICEVA1Q
Harmonike so od vseh najboljše
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 ta uprave Ste?. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409