Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 1&6 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm I GLASILO SLOVENCEV VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II0 gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir Lelo XIII. - N. 21/22 (270/271) UDINE, 16. DECEMBRA 1962 Izhaja vsakih 15 dni NA POTI K DEMOKRATIZACIJI IN NAŠI BOjTlN ZMAGE V LETU 1962 Avtonomija dežele Furlanija - Julijska Benečija in člen 3 posebnega statuta o enakopravnosti jezikovnih manjšin - Borba proti nacionalističnim ultrasem - Depopulacija naših krajev in katastrofalne posledice permanentne emigracije - K novim zmagam v letu 1963 1962 - 1963 Leto 1962 zaključuje svoj dolgi dan. Prav je tako, prav je, da se spoštuje vsaj časovna matematika. Letošnje leto nam je, poleg veselih dogodkov in dogodkov velikanske znanstvene važnosti, kot na primer večdnevni skupni polet dveh sovjetskih kozmonavtov okoli Zemlje, prineslo na žalost tudi tragične dogodke, med njimi so tudi potresi, ki so terjali orgromno število človečkih žrtev v južnih krajih Italije, Jugoslavije in v Srednjem Vzhodu. Ni manjkalo tudi dogodkov voja-ško-političnega značaja, ki so vznemirili vse narode sveta: mislimo na «kubansko krizo», ki je nastala, lahko rečemo, več zaradi naivnosti kot zaradi nezavesti mladega predsednika Združenih Držav Amerike Kennedyja. Ta dogodek je pripeljal ves svet na rob atomske vojne — in drugačna ne bi mogla biti, če pomislimo kako je bila zadeva napeta — ki bi brez dvoma razblinila v nič vse človeštvo. Da je bil ta spor tako mirno poravnan, se moramo zahvaliti vsem silam sveta, ki se neprestano borijo za mir in v prvi vrsti Sovjetski Zvezi, kateri dolguje vse človeštvo priznanje in hvaležnost. Ne da bi razpravljali več kot toliko o ustanovitvi številnih svobodnih in neodvisnih držav v Afriki in Aziji — o državah, ki so se končno osvobodile imperialističnega suženjstva — in ne da bi dramatizirali kitajsko — indijski obmejni incident, ki je tudi povzročal skrbi, lahko rečemo, da je leto 1962 poteklo kar v zadovoljivem miru, da sta mogla delavni svet in znanost napraviti pomembne korake naprej. V letu 1962 pa smo bili med drugim priča tudi nam pomembnim dogodkom: dežela Furlanija-Julijska Benečija s posebnim statutom je skoraj definitivno ustanovljena. Te ni bilo lahko doseči, če pomislimo s kakšnim srdom so se borile proti njej konservativne, protislovenske in protisocialne sile. S ponosom lahko rečemo, da so bile konservativne in protislovenske sile premagane in premagane so bile tudi naše narodne potu-rice, ki so se pobratile z našimi narodnimi nasprotniki in z nasprotniki dežele misleč, da bodo preprečili vključitev v statut določila. ki ščitijo našo zapuščeno in teptano jezikovno manjšino. Ogromna večina rimskega parlamenta je njihove zahteve zavrnila ter odobrila člen 3 posebnega statuta, ki pravi : « Nella Regione è riconosciuta parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali ». Na državnem polju ne moremo iti mimo vesoljnega koncila v Rimu, ki je pritegnil pozornost ne samo katoliškega sveta, ampak vseh ljudi na zemlji, kakor moramo poudariti tudi ustanovitev vlade levega centra s predsednikom on. Fanfanijem, ki jo sestavljajo demokrščanski, socialdemokratski in republikanski ministri. Vlada je mogla biti sestavljena izključno po zaslugi Nennijevih socialistov, ki jo od zunaj podpirajo. Ta dogodek je navdušil in interesiral vse italijansko ljudstvo in prav posebno nas Slovence. Ko smo takole bežno pregledali vse naj-važnjše svetovne dogodke letošnjega leta, upoštevajoč, da je ohranjeni mir obvaroval nas vse — in upamo, da nas bo varoval tudi v bodoče s prispevkom neprestane borbe, ki jo vodi že od nekdaj vojska, ki se loti prav za ohranitevmiru — nam je ob zaključku leta 1962 ljubo zaželeti vsem bralcem, prijateljem, podpornikom in v prvi vrsti bratom Furlanske Slovenije in bratom, ki so raztreseni po vsem svetu, tu in onkraj Oceanov, kjer si iščejo in kruha, VESEL BOŽIC IN SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963! VOJMIR TEDOLDI Za naše razmere je « Matajur» zelo važna politična tribuna, ki gleda iznad majhnih lokalnih političnih intrigov preko vseh dolin in hribov, kot gora Matajur, po kateri smo vzeli ime ter pazi predvsem na interese celokupne Furlanske Slovenije. Tako smo v letu 1962 opazili vse slabosti in težave našega ljudstva in o tem pisali. V prvih mesecih leta smo iznesli pred javnost strašno stanje naših vasi, posebno tistih vasi, ki umirajo pod Kolovratom, v Dreki, Grmeku, na robu hribov nad furlansko ravnino, ki spadajo pod komune Neme, Ah ten. Foj-do, Tavorjano, Montenars in Tarčent. Obravnavali smo tudi položaj v dolinah Nadiške-ga bazena, kjer sp vasi nekaj na boljšem in predlagali kaj je treba ukreniti, da bi se zaustavila ali vsaj zmanjšala masovna emigracija v inozemstvo. Pozivali smo tudi naše komunske može naj združijo svoje sile za skupen dolgoročen program, ki bi rešil naše kraje od stalnega propadanja. Naš zastopnik je na zasedanju Slovenske kultumo-gospodar-ske • zveve opozoril tudi druge Slovence, ki živijo v deželi Furlanija-Julijska Benečija na nove probleme naših ljudi, ki jih prinaša sodobna emigracija. Z emigracijo se slovenske družine v videmski provinci razkrajajo ter počasi in neizogibno izumirajo. Stagionatola emigracija se (nadaljuje na 2. strani) Vsem našim cenjenim citat el jem, prijateljem, sotrudnikom in emigrantom poklanjamo prisrčna voščila z željo, da bi v veselju praznovali BOŽIČ in da bi jim prineslo NOVO LETO obilo sreče, polno uspehov, zadoščenj in zdravja. Siamo lieti di porgere agli affezionati lettori, agli amici, ai collaboratori ed agli emigranti le più affettuose e cordiali espressioni augurali per un felicissimo NATALE e per un ANNO NUOVO prospero e largo di ogni soddisfazione. NASA DELA VNA SILA V LOMBARDIJI IN DRUGIH ITALIJANSKIH DEŽELAH Pomankljiva kvalifikacija in nezadostno znanje italijanščine jim (udi v naši državi dela velike težave - Drugače bi bilo, če bi se učili v materinem jeziku Znano je, da iz severnih provinc Italije, posebno iz Lombardije in Piemonta, ne hodijo delavci na delo v inozemstvo. Doma imajo dovolj možnosti, da se zaposlijo povsod, kjer hočejo: v industriji, trgovini, turizmu ali transportu. Iz severne Italije so pa morali hoditi na delo v inozemstvo delavci iz Veneta in iz tistih krajev, kjer ni zadost industrije in kjer tudi mladi delavci nimajo dovolj kvalifikacije. Sedaj pa, ko primanjkuje kvalificiranih delavcev po industrijskih centrih severne Italije, so začeli delavci iz Veneta in med temi tudi iz Furlanije in Kamije hoditi na delo v Lombardijo in druge italijanske industrijske dežele. Med temi raste tudi število slovenskih delavcev naše province. Zabeležiti pa 'moramo, da naletavajo naši delavci po Italiji na velike težkoče zaradi nezadostnega znanja italijanskega jezika, ker so doma obiskovali slabe šole, šole. kjer se niso naučili dobro niti italijanskega jezika, da ne govorimo o slovenskem, katerega pri nas sploh ne poučujejo, čeprav otroci, ko prestopijo šolskih prag, ne znajo govoriti drugega kot slovensko narečje. Saj traja najmanj leto ali dve, da naš otrok razume v prvih razredih, kaj mu učitelj pravi in kaj sploh uči. Potem pa se v treh nadaljnjih letih ne more dosti več naučiti. Izjeme so redke in se le kakšnih 5 do 10 procentov nekaj za silo nauči, 90% pa zapusti šolo, ki ne znajo pisati niti enega pisma, bi lahko rekli skoraj na pol analfabeti. Italijanskega jezika bi se pa gotovo naučili, če bi ga poučevali potom materinščine. Zaradi nezadostneha znanja ni mogoče priti niti do kvalifikacije, kajti za razumevanje razlage italijanskih profesorjev na strokovnih šolah je potrebno vsaj osnovno poznanje italijanskega jezika. Ker ne more naš človek priti do kvalifikacije, se mora zato zaposljevati tudi po Italiji samo pri težkih delih. kjer je najbolj izpostavljen nevarnostim in je najslabše plačan. Največ jih le zaposlenih pri opekarnah, na cestah, pri podiranju hiš in pri drugih delih, kjer še niso nadomestili s strojem človeško fizično delo. Robert Kotli-oiiiui- Proč njimi! Nekateri ljudje, ki živijo v vaseh Furlanske Slovenije in na katere se naslanja vladna krščanska demokratska stranka, so pravi politični anahronizem. Ne spadajo v nobeno strujo demokristjanov : ne po programu, ne po osebnem značaju teh prirepnikov in končno tudi ne po koristi, ki naj bi jo prinesli vrstam demokristjanov. Predvsem ti bivši informatorji krivo informirajo vsakogar v Čedadu in Vidmu in posebno tiste, ki imajo oblast v rokah in zato zamešavajo in zapletajo reševanje problemov v Furlanski Sloveniji. Kdor hoče državi, kdor hoče Italiji dobro, bi jih ne smel poslušati, ker so doslej vsem samo slabo svetovali. Drugo: Njihovo dosedanje ravnanje je bilo doslej vse prej kot krščansko in vse prej kot demokratično. Oni so v vsem najostrejše nasprotje tistega, kar je jedro demokrščanskega programa. Tretje: Praktično jih je treba povsod vleči, ker zaostajajo s svojo serzentovswo nacionalistično sim-plicitas za sedanjim konceptom italijanske zunanje in notranje politike. Ali jih kdo mara? Ali so morda duhovniki zanje? Ali znajo vsaj ljudi, pri glasovanjih za administrativne volitve in za parlament, pridobiti? Ne eno, ne drugo, ne tretje. Nobeden jih ne mara. Duhovniki, naj si bodo slovenski ali italijanski, se jih rajši izogibajo. Ljudje se jih bojijo. In kolikor bolj raste neodvisnost in ekonomska samostojnost ljudi, toliko bolj raste število glasov za druge stranke. Ker gre cela Italija naprej in ker se paralelno z ekonomsko koniunkturo morajo zadovoljevati socialne in ekonomske zahteve najširših ljudskih krogov pri resničo demokratičnem vladanju, m mogoče, ANTON KOS (nadaljuje na 2. strani) Vsem naročnikom Naročniki bodo v teh dneh prejeli položnico, s katero bodo lahko poravnali naročnino za tekoče oziroma prihodnje leto. Tisti, ki so naročnino že poravnali, naj ne upoštevajo položnice ; zaradi preobilnega dela nam ni b.lo mogoče ločiti iz seznama ene, ki so že poravnali naročnino in zato smo položnico poslali v em brez izjeme. Torej je jasno, da je poziv namenjen samo tistim, ki do danes niso s» ničesar nakazali. Ob tej priliki sporočamo tudi, da se je cena «MATAJURJA» povišala od 25 na 30 lir. To smo bili primorani storiti zaradi občutne podražitve tiska in papirja. Vse naročnike torej prosimo, naj to spremembo upoštevajo in prevzamejo nase še to malenkostno žrtev. Upamo, da se bodo vsi odzvali in (ako izpričali razumevanje za to potrebo in zvestobo do našega glasila in celo več, da nam privedejo še nove naročnike. Odslej je naročnina na «MATAJUR» sledeča: Celoletna 700 Lir Polletna 400 Lir Inozemstvo : Celoletna 1.200 Lir Polletna 700 Lir A tutti gli abbonati C,i permettiamo avvertire i nostri cari abbona, ti che in questi giorni rimetteremo il modulo di conto corrente postale per il rinnovo dello abbonamento. Pacifico che tale modulo non serve a chi ha ormai regolarmente versato la quota. Sollecitiamo invece cortesemente coloro che non lo avessero fatto a mettersi in regola con la nostra Amministrazione. Cogliamo occasione per informare che, a causa dell’aumento sensibile della carta e della stampa, il prezzo del giornale è stato portato da lire 25 a 30. Riteniamo che i nostri lettori terranno conto delle ragioni che ci hanno indotti all'aumento e che, per l’amore e l’attaccamento vivo che nutrono ver. so questo organo di difesa dei diritti della minoranza linguistica slovena del Friuli, non solo accetteranno questo p'ccolo sacrificio, ma, ne s'amo certi, si adopereranno senz’altro per pro-cucarci nuovi abbonati e nuovi amici. Pertanto la nuova quota annuale è fissata in lire 700 (estero 1.200) e quella semestrale in lire 400 (estero 700). AAHi BOJI l\ 11AOI V LETI 19 6 3 3 spreminja v permanentno, vsak dan se zapre za vedno kak slovenski hram. Vse leto smo stali ob strani vsakovrstnih akcij, posebno takih akcij, ki so sle za tem, da se popravijo ekonomske in socialne razmere v videmski provinci. Bili smo v prvi vrsti pri boju za dosego avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija, za nacionalizacijo električne e-nergije, za uspešnejše izvajanje zakona o hribih, o pasivnih krajih in o zelenem planu. Stali smo ob strani tistih pogumnih komunskih odbornikov iz naših krajev, ki so v svojih kcmunih vodili hudo borbo proti domačim korupci-ranim političnim špekulantom, za demokratizacijo naših komunov, za spoštovanje naših pravic, za dosego deželne avtonomije in za izboljšanje ekonomskih in socialnih razmer. Premagali smo nešteto ovir, tvegali smo marsikaj, toda popustili nismo nikdar, posebno kadar je šlo za fondamentalne pravice našega ljudstva. Pri tem ne poznamo nobenega kompromisa, ne popuščanja. Nastopali smo zato z vso silo tudi proti tistim politikom v videmski provinci, ki nas ne priznavajo, ki zanikajo naš obstoj, ki so delali in še delajo iz nas vsakovrstne špekulacije. « Ne bomo molčali ». smo zabrusili v obraz Tessitoriju, ko je zahteval, da ostanemo brez zaščitnih garancij v posebnem statutu nove avtonomne dežele. Udariti smo morali tudi no takih ljudeh, kot so Pelizzo iz Čedada, Candolini in tudi po prof. D’Aronco, ki je takoj po vojni zagovarjal avtonomijo Furlanije in pravice ljudi slovenskega jezika, a nas je sedaj, ko mu gre za politično karjero, zatajil. Kakšnega deželnega poslanca naj bi imeli Furlani ! Skrbno smo pazili, da smo se skozi celo leto zavzemali za vse probleme naše dežele, kazali s prstom na boleče rane. Nismo se izčrpavali samo v nekem jalovem kritiziranju, kot so se iznašali naši nasprotniki, ampak smo podpirali vss zdrave predloge in jih tudi sami uvajaii. da bi omagali ozdraviti težke 'zonomske bolezni, ki ta-ic našo deželo. Ta naša pozitivna kritika in pozitivno stališče do splošnih provincialnih in državnih problemov nas je skupaj z vsemi poborniki demokratičnih in socialnih reform pripeljala do popolne zmage glede avtonomije dežele Furlanija-Julijska Benečija, do vključitve posebnega člena v statut dežele o zaščiti jezikovnih ma.rjših, do nacionalizacije električne energije in do tega, da so se v italijanski demokratični javnosti oeromno razširili po- j 1 N 4 rbl* l S • * At t / Pieve di c Ampezzo 0 1 rh A Toimezzoy, p\ 'Režija. ® *4** Bovec fIt »«mie® k*'Tòtani Humin .Tarčent * -V x tj * ^ rofm'' ManiaS° li ®5.Daniele \ ) @F9jck * ÓO / d. FriuIi \ j '■s » . . - 5 L H Čedad ^ Aviano r ^—k \ ^ s' Cordenons f* "***’” ^ * Neme Codroipo PORDEMOJVE Palmanova Cervignanoi Bodoča dežela Furlanija - Julijska Be netija PROČ Z NJIMI da bi Furlanska Slovenija ostala v sedanjem zlaganem stanju. Kakor da ni tu nujno čimprej reševati nacionalne probleme furlanskih Slovencev in hitro zdraviti rane, ki so jih prav zaradi tega zadali zaostalost in zapostavljanje. Modro postavljanje problema Furlanske Slovenije bi nujno postavilo krščansko demokracijo pred dilemo: ali čimprej prenehati z zaupanjem v te gnusne politične anfibije, ki so sicer po jeziku furlanski Slovenci, profesionalno pa po svojih ukoreninjenih navadah iz dobe fašizma antidemokrati, materialno predani samo svojemu osebnemu dobičku, pravo nasprotje krščansko socialnih tendenc. Sem pa tja že komu zbeži fraza, da bi ase moralo pri nas postopati po zgledu južnotirolskih dinami-tardov». In ti naj bi bili demokristjani ali simpatizerji te stranke, in ti naj bi bili «patrioti»? Seveda, ni boljšega zatočišča kot vladna krščanska demokratska stranka in lepšega vzdevka, kot je patriot, da se zakrinkajo, sedaj ko niso več v modi tri-koloristični šotori in ko niso več potrebni «posebni plačani oboroženi varuhi v civilu na meji». V INTERESU LJUDSTVA IN SODOBNE ITALIJE PROČ Z NJIMI! Kr«M‘iio l«*r u*|»«‘liov polno novo loto 1003 »elita vsem rojakom v' severne Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Jugoslavija ZGODOVINA GOSPODARSTVA SLOVENCEV V FURLANIJI V teh dneh je izšel v lepi in elegantni tipografski obliki « JADRANSKI KOLEDAR ZA LETO 1963 », ki ga je izdalo Založništvo Tržaškega Tiska v Trstu pod pokroviteljstvom Slovenske Kulturno-Gospodarske Zveze. Koledar vsebuje, poleg vrste zanimivih člankov in razprav raznid pisateljev in vidnih osebnosti slovenskega življa v Italiji, tudi daljšo in zelo važno razpravo o « Zgodovini gospodarstva Slovencev v Furlaniji ». Ker je razprava zelo zanimiva in zavzema vse doline Furlanske Slovenije. in ker prinaša izvlečke študij in razprav najbolj znanih in slavnih slovenskih in italijanskih piscev in ekonomistov, smatramo objavo te razprave, ki jo bo naš list prinašal v nadaljevanjih, koristno za naše čitatelje in za vse tiste, ki se zanimajo za preteklo in sedanje življenje našega prebivalstva. Značilno za razmere, v katerih so živeli Slovenci v Furlaniji zadnjih sto let brez lastnih političnih, kulturnih in ekonomskih organizacij, je dejstvo, da razpola- gamo še kar z obilico virov o ekonomskih razmerah v Furlanski Sloveniji v tej dobi. O politični zgodovini novejšega časa pa imamo le glasove o tem, kako so bili Slovenci v Furlaniji zapostavljeni in ogoljufani za pravice, ki so jih drugi državljani uživali od albertinske ustave, da ne spominjamo pri tem dolgega fašističnega presledka, ki je sicer udaril vse Italijane, a posebno dušil Slovence v Furlaniji v njihovih stalno pičlih jezikovnih pravicah v javnosti. > Viri za ekonomsko zgodovino obstoje iz spisov posameznih zgodovinarjev, italijanskih in slovenskih domačih, ki so kot zgodovinarji ali pa kot amater ji obravnavali krajevno zgodovino in pri tem predvsem precej obširno odkrivali ekonomske težave našega ljudstva. Najpomembnejši je med njimi vsekakor Carlo Po-drecca, ki je v svojih knjigah «Slavia Italiana» iz leta 1£?1 in v «Le Vicinie» iz leta 1887 razgrnil pred našimi očmi precej jasno sliko o ekonomskih razmerah v Furlanski Sloveniji pred letom 1866, pred Združeno Italijo, ter tudi kakšne ekonomske posledice je prinesla za naše kraje združitev z Italijo v prvih letih od 1866 pa do 1880. Veliko podatkov o ekonomskih razmerah Furlanskih Slovencev je zbral slovenski zgodovinar Simon Rutar v svoji «Beneški Sloveniji». Posebno zaslužen za gospodarsko zgodovino svoje ožje domovine je bil naš rojak Francesco Musoni s posameznimi razpravami iz raznih področij ekonomske dejavnosti. Z vidika živinoreje so dragocene razprave tudi živinozdravnika U. Sel-lana, ki je obravnaval predvsem živinorejske probleme v komunih Nadiškega bazena. Kdorkoli je pisal o naših krajih, ni mogel mimo ekonomskih problemov, ki so bili vedno pereči. Pisal je o njih duhovnik Evgen Bianchini iz Bijač pri Šempetru v svoji «La Slavia» iz leta 1901, pisal je Ivan Trinko, pisal je prof. Bruno Gujon in furlanski zgodovinar Grion, znameniti geograf Olinto Marinelli in manj poznani, a dobro podkovani v svoji stroki : Ferugiio, Dorigo, Tosi, De Gasperi, Rubini, Nussi in dosti drugih. Literatura o gospodarstvu Furlanske Slovenije se je razvila šele ob prelomu stoletja okoli 1910, pred prvo svetovno vojno, ko je organizirana služba kmetijskih strokovnjakov prišla do prvih sistematično nabranih podatkov. Prva svetovna vojna je za precej časa zatrla to bogato pogajaje publikacij o ekonomskem stanju, a nato je prišla še jalovost fašističnega režima, ki se je v prvem desetletju izgubljal v patetičnih «fanfaronadah» in zato so se šele okoli 1930 pojavila prva dobra in resnična poročila gospodarskih strokovnjakov. V novejšem času so bogat vir za ekonomske razmere v. Slaviji» podatki zbrani v publikacijah o popisih prebivalstva v letu 1936, 1951, in upamo tudi v zadnjem popisu iz leta 1961, ker zajemajo popisi vedno širša področja človeške dejavnosti. Mncže se tudi izčrpna poročila gospodarskih strokovnjakov za izvajanje zakonov o izboljšanju hribovskih krajev (bonifica montana), o zelem planu, o pasivnih krajih in podobnem. Vsa ta poročila niso sicer objavljena, a so vendarle dostopna tistemu, ki se zanima in proučuje ekonomske probleme. MA T A J U R li. naše nedavno preteklosti PLATIŠČE IN ŠPETER V LETU 1S23 VZPEN J A Č A NA VIŠARJE KANALSKA DOLINA 1800 m nad morjem v 6 minutah Odhod iz postaje Ovčja ves (780 m nad morjem), kamor lahko dospete z avtobusom iz in v Trbiž vsakih pol ure. Na postajah v Ovčji vesi in Visarjih restavracija, topla in mrzla jedila, kavarna in buffet. PLATIŠČE. - Dne 8, junija 1923 je v Vidmu med večjim številom italijanskih bogoslovcev prejel sveto mašniško posvečenje tudi naš rojak, prečastiti gospod Josip Kramar. Novo sveto mašo je opravil takoj drugi dan v Vidmu pri redovnicah, kjer se je ta svečanost opravila še bolj prisrčno v ozkem krogu domače družine in nekaj najboljših prijateliev. Prvo slovesno mašo je imel 12. junija 1923, na praznik sv. Mohora in Fortunata v Prosnidu, kamor so prišli čestitat v velikem številu vsi okoliški dušni pastirji videmske in goriške nadškofije. Prvo svojo službo je že nastopil v Osojanih v znameniti naši Reziji kot naslednik častitega gospoda Petra Črnoja, ki je odšel iz teh krajev kot starogorski župnik v Čela. Mlademu dušnemu pastirju želimo obilo sreče in uspeha v rezjanski dolini ! < Pripomba uredništva : Pred štiridesetimi leti je naš slovenski duhovnik nastopil svojo prvo mesto v Osojanih v Reziji, že takrat so bili nekateri naši duhovniki prisiljeni zapustiti slovenske duhovnije v Furlanski Sloveniji in oditi drugam v službo, ker so jim nasprotovali sovražniki slovenskega jezika v cerkvi. Tako se je moral posloviti Kramarjev pridnik Peter Črnoja, vikar v Osojanih, tako starogorski župnik Natal Monkar, kakor smo objavili na drugem mestu, župnik Kramar tudi pase zdaj ovce drugje, v Furlaniji, in ne več med svojimi rojaki. Ni eden izmed manjših razlogov tudi ta, da gledajo po strani in mečejo polena pod noge vsakemu slovenskemu duhovniku, ki se briga za jezik svojih vernikov. Vatikanski koncil v Rimu sicer na široko razpravlja o potrebi materinega jezika vernikov v cerkvi, toda Rim je daleč, a intole-ranca civilnega in cerkvenega Vidma zelo blizu.) ŠPETER. Septembra 1923. Sami znameniti furlanski Slovenci so ustanovili pred skoraj štiridesetimi leti v špetru klub «Unione turistica della Slavia i-taliana». V odboru novega dru- Začelo se je zimsko fuotranje živine, tuo se pravi s suhim fuotram. če čete imjeti lepuo rejeno an zdravo živino pa ne smijete dajati samo seno, ampak tud fuotar, ki po svoji sostanci odgovarja zelenemu fuotru an upliva na mlječnost krau. Tist fuotar so bje-tula, korenjè, an silaža. Kar dajete pit muorate gledat, de ne dajete pit marzie vode, ker se živina lahko prehladi, breje pa zavoj tega lahko povaržejo. Pitanim svinjam povečajte part močnega fuotra (sjerak), dajajte pa jim zatuò manj bjetule an drugega vodenega fuotra. Fuotar za pitance naj bo nimar buj gost an par tjem jim dajajte nimar tudi malo živinske soli, de boju buojše prebavljali. De buoste vjedali kakuo an kulku se praseta redijo, jih vagajte usakih 14 dni. Tiste pitance, ki kažejo slab prirastek na pejzu jih prej ubite al pa jih prodajte. U tjelim mjescu lahko začnete tud pitati perutnino. Ker je fuotranje kokoši u zimskim času zlo drago, zatuò daržite čez zimo le dobre jajčarice ah plemenske peteline, drugo pa opitajte za prodajo al za ubit. Zjutraj dajajte kokošam mehàk fuotar an če muorete naj bo goràk. Dajajte jim rjèpo, bjetu-lo, kuhan krompir z otrobi an kuhinj- ' • t štva so bili : profesor Franc Musoni, dr. Anton Cucavez, tajanica Rina Podrecca, blagajnik Marij Gujon in Josip Podrecca. (Pripomba uredništva : Prvo leto fašistične oblasti ter po nekaj letih terorizma fašističnih srajc so ustanovili v špetru domači furlanski Slovenci turistično unijo italijanske Slavije. Znano je, kako nedomokratičen, terorističen in netoleranten do Slovencev je bil fašistični režim. Pa vendar, ako primerjamo sedanje stanje pod “demokratičnimi,, demokristjani, moramo ugotoviti, da so i-meli furlanski Slovenci, vsaj prva leta fašizma, kasneje je bilo nekoliko hujše, več pravic, kakor jih imajo v letu gospodujem 1962, pod demokristjani. Imamo v Šempetru in Lenartu, Podbonescu in drugod nekaj slovenskih intelektualcev i šolanih ljudi. Toda ti se ne upajo niti zganiti, kaj šele, da bi ustanovili neko društvo, ki bi imelo kakršnokoli zvezo s ”Sla-vio”. Za nas furlanske Slovence je demokristijanski bič hujši od fašističnega manganella. Oni nas kratkomalo pomorijo vseh nas 35.000, ni nas nočejo, da živimo, da smo, ali pa nam porujejo naše jezike, ki govorijo materini jezik. Res je pa, da so bili ti slovenski profesorji, učitelji, veterinarji O iusarskih pravicah (usi civici) v Kanalski dolini se je že večkrat pisalo v povojnih časopisih, ker je hotela državna gozdna u-prava odvzeti iusarjem njihove pravice. Ta nevarnost je sedaj od. stranjena, ostalo pa je še zmeraj vprašanje teh pravic. Svoječasno je bilo 802 hišnih številk, ki so imele iusarske pravice v državnem trbiškem gozdu. Medtem so se leta 1939 skoro vsi nemško nastrojeni posestniki odselili in je prišla v njihovo last ustanova «Ente per le tre Venezie». Zdaj je 470 posestnikov hišnih pravic, ki imajo iusarske pravice v državnem trbiškem gozdu, a v 332 hišah žive hišni najemniki, ki ni- škimi ostanki. Večerni fuotar naj bo zrnat: ušenica, ječmen al oves. Zeleno pašo pa nadomestite z ostanki solate al s sjerov bjetulo. DJELO U KLJETI P tjelem času se je že posjerode spre-meniu mošt u vino an zatuò ga je trjeba pretočit, posebno še, če je zarjavelo. Prej ku buoste pretočili muorate videt kulku vino zarjavi. Ta esperi-ment se nardi takuò, de se uzame iz soda 'dan glaž vina an se ga pusti čez nuoč odpartega. če je vino čez nuoč zarjavelo u glažu, dajte u sod 5 do 10 gramu metabisulfita. Metabisulfit dejte u 'dan zakjič, ki ga parvežite z varvico an ga spustite u sred soda. čez osam dni pretočite vino. Sevjede je trjeba vino pretočit u čist an zdrou sod. in zdravniki drugi tiči, kakor naši sedanji servilni sluge z raznimi diplomami. Profesor Musoni je bil zmerom dober Slovenec in se tega niti pod fašizmom ni bal priznati, čeravno je bil tudi velik italijanski patriot, tako dr. Kuka-vec, pa Rino Podreka, pa vsi drugi. A zdaj, kje se skrivajo naši intelektualci, v katerih mišjih luknjah-levih in desnih partij, samo da jim ni treba biti Slovenec. Tega, se z malo izjemo, vsi bojijo ! Naj se sramujejo svoje strahopetnosti ! ). SV. LENART, začetek februarja 1921. Kot po tolikih drugih duhovnijah, smo tudi pri nas blagoslovili nove zvonove, ki so jih med vojsko pobrali z zvonika za kanone. Na. proslavi je govoril msgr. Liva, dekan v Čedadu. Govoril je v lepi čisti slovenščini in je ves sv. Lenart navdušeno poslušal njegove besede v lepem domačem slovenskem jeziku. Po končani proslavi so ljudje povsod, po cestah, v gostilnah in doma govorili, da bi morali vsi cerkveni visoki fukncionarji tako ravnati kakor dekan Liva, ki govori po načelih Cekve v jeziku vernikov. PODBONESEC, februarja 1921. Konec lanskega leta 1921 so ustanovili pri nas konsumno društvo, ki je imelo že v nekaj mesecih nad poldrag milijon prometa. Vabijo Bovčane in Kcbaridcs, ki hodijo kupovat v Videm in Čedad, naj se raje oglasijo v Pod-fconescu, kjer ie bližje, lahko prav tako poceni kupijo in si še prihranijo polovico stroškov za pot. majo iusarske pravice kot taki. O tem obstoji diskretna literatura. Izmed Slovencev je najbolj nadrobno opisal ekonomsko stanje v Kanalski dolini jurist Slovenec, domačin, ki je o tem pisal kot L. Višarski v 7-8 številki «Planinskega vestnika» v Ljubljani iz leta 1956. Novejša dognanja o teh pravicah je objavil v posebni knjigi Cesare Volpini, ki je znan poznavalec gozdnih problemov nasploh. O tej knjigi pod naslovom «I diritti di servitù sulle foreste demaniali del Tarvisiano» smo ob izidu knjige pisali v našem Matajurju. Zdaj je v založbi videmske trgo. vinske zbornice izšla v knjižni o-bliki doktorska disertacija dr. Alda Barbina pod naslovom «Le servitù boschive della Valcanale». Večidel študije dr. Barbine je zgodovinskega značaja. Dobro je, da je to objavil, ker italijanska zakonodaja glede gozdov ne pozna iusarskih pravic samostojnih gozdnih posestnikov in s tem pomaga k širjenju znanja, da morajo posestniki hišnih številk z iusarsko pravico OBDRŽATI svoje zgodovinske študije, da bi sleherni upravičenec dobil za svojo gozdno pravico ustrezno gozdno parcelo. Vse te parcele naj bi se združile v eno upravo pod posebnim konzorcijem. Avtor meni, da bi se s tem pomirili razburjeni duhovi med interesenti. Dosedanje izkušnje z iusarskimi skupnimi gozdovi pa pričajo, da ni moglo priti nikdar do miru. Stvar je bolj zamotana, kakor se zdi dr. Barbini, in je najbolj demokratsko, da interesenti sami rešijo vprašanje teh pravic ali pa jih koristijo tako kakor zdaj. Poročali bomo o tem v našem listu, kaj mislijo naši kmetje v Kanalski dolini. F U N 1 .V 1 A M O NT E LUSSARI VAL CANALE a m. 1800 sul livello del mare in 6 minuti BOLEZNI ŽOLČNIKA, JETER. PREBAVIL IN PRESNOVE? Najuspešnejšo pomoč v teh - C I A T I KI A težavah Vam nudi zdravilišče K U b A 0 l\ A J L A II N A /. III i II I' II I II «I V » <1 <1 TEMPEL STYRIA DONAT! Ugodne posezonske cene od 1200 do 2200 din P I K It O L I M E N T I Casette prefabbricate U 1> 1 N K Via Venzone, 29 - Tel. 53.838 ŽIVINA JE OSTALA U HLJEVU Servizi alle due stazioni di Vaibruna e Lussari di ristorante, tavola calda e fredda, bar - buffet Partenza dalla stazione di Vaibruna (m. 780 s/m) Servizio di autobus da e per Tarvisio ogni mezz' ora A CAPODANNO AL 'DOM POD GOLICO, Altitudine 1.000 metri sul mare Da JESENICE (Slovenia Superiore) 4 Km Da TARVISIO 45 Km. Tutti i confort per gli amatori di sport invernali Pensione giornaliera da 800 a 1200 din itiH»r ZA VEDNO BOLJŠE STIKE med našimi obmejnimi ljudmi Delegacija ee poi chiamata Shnaps, e da cui la derivazione del vocabolo italiano grappa. Ducale 1450, 15 novembre riconfermata con ducale 1455, 16 luglio esonera gli Slavi del Friuli dalla contribuzione di legnami e di paglia per le navi « considerata conditione montanearum istarum et situ ac paupertate earum ». Consiglio dei Dieci 1532, 17 maggio, commettente al Provveditore di Cividale « di non permettere che li uomini della Villa di Landro vengano astretti ad alcuna fazione contro la forma dei loro privilegi ». Le Ducali (si chiamano così sia che si tratti di decreti legge come si direbbe oggi, che di ordinanze e anche di sentenze) 1550, 31 agosto; 1559, 10 marzo; 1579, 1* settembre; e 1668, 21 marzo, commettono « di non astringere li abitatori delle Convalli a gravezze e di osservare le loro solite et antique immunità ». Con Ducale emessa nel mes^ di settembre 1622 d Senato della Repubblica di Venezia, rimette al Provveditore di Cividale (Provveditore era il diretto rappresentante in loco della Repubblica di Venezia, pressacopo e' Mm* ,00 oaogi Slatina AAOfW\ 'MARIBOR Y ovrenc VA OQHOOHJ OVENlGRAOEC 'OJSTAANA RANlSKi gora X.+ •*. ^ JhROWCA vi BtGUNH PRf-Pf. «»SS COBOMA BOVfC ''[ROGAŠKA 'U SLATINA BOMHJSXA BISTRICA TRAKOÌCan >*"0IBARiQ PRIJiliAH I DINA ;.*r on a PODČETRTEK tMSKF OPUCf KUMROVEC ORADI i LJUBLJANA VRHU' li N JA CORA qìxq ÌNOVA GORICA GROSuPt n BOE HCl •WffKT rovu ŠmaRIEŠki 'TOPuCE .Ppl Z EVO 2AGREB .NOVO MESTO fPOSTOJNA sjari n.c )ppfICŽU ÌE7AK- {KOČEVJE ŠKOCIAN n IRC K A '8'STRIC A OPER 'RNOMEl ; POWOW* RIJEKA ^ TRIESTE (m Ferrovia Strada di I Strada di II cJ Dogana Camping Grolla Funivia Lo schema di Costituzione della Repubblica Socialista della Slove nia, sottoposto ora al dibattito pubblico che si protrarrà fino alla fine dell anno, esprime nelle sue norme costituzionali tutti quei mutamenti positivi che si sono avuti nei rapporti economici-sociali. La nuova Costituzione, per favorire un miglior funzionamento delle comuni, prevede tra l'altro la soppressione di quattro circondari (province) e precisamente quello di Nova Gorica, che si fonderà con Koper, quello di Kranj e Novo Meste che si fonderanno con Ljubljana e quello di Murska Sobota che si fonderà con Maribor. Il più vasto ed il più popolato è naturalmente il Circondario di Ljubljana che avrà una superficie di 815.358 ettari con una popolazione di 627.358 abitanti e 246.764 milioni di dinari di reddito. Al secondo posto viene Maribor con 454.505 ettari, 472.090 abitanti e 134.518 milioni di dinari di reddito. Il nuovo circondario di Celje sarà territorialmente il meno vasto. Avrà una superficie di 321.884 ettari e 268.094 abitanti. Il circondario di Koper avrà una sup. di 433.751 ha., 217.657 ab., e 57.044.000 di reddito. cÌA’V in Jugoslavia L’Ispettorato comparti-mentale della motorizzazione informa tutti gli interessati che col 1. gennaio 1963 verranno parzialmente modificate le norme riguardanti il rilascio di autorizzazioni per il trasporto di cose da e per la Jugoslavia. Per le autorizzazioni frontaliere, valide sempre per un solo viaggio, resteranno in vigore i criteri attuali, salvo il fatto che un’autorizzazione potrà essere valida per un autotreno o autoarticolato. Le autorizzazioni a lungo raggio saranno invece a carattere permanente e consentiranno al possessore la effettuazione d’un numero illimitato di viaggi nel periodo di validità concesso. Le ditte che intendono ottenere le autorizzazioni a lungo raggio a carattere permanente dovranno presentare domanda tramite la sede provinciale EAM competente per la provincia di residenza. Dove io spirito nazionalistico non esiste LE MINORANZE LINGUISTICHE nella Costituzione della Slovenia Come promesso, parleremo oggi della nuova Costituzione della vicina Repubblica Socialista della Slovenia che geograficamente si trova a stretto contatto con la Slavia Friulana e più esattamente confinante con quasi lo intero settore orientale del Friuli. Naturalmente, come è ovvio, di detta Costituzione ci occuperemo soltanto della parte che, di riflesso, ci interessa e cioè della parte che tratta delle minoranze linguistiche. Nella Slovenia, una delle Repubbliche della Repubblica Federale Socialista della Jugoslavia, vivono due minoranze linguistiche e precisamente una, la pur numerosa (11.000 u-•nita) a nord-est. ungherese, nel settore di Prekmurje, la cui linea di demarcazione con l’Ungheria è contraddistinta dal fiume Mura; e la seconda a sudest, italiana (3.000 unità), a Capodistria. Ebbene, pur avendo, come ormai si sa, la Costituzione della Repubblica Federale Socialista della Jugoslavia sancito delle speciali norme in merito alle minoranze in questione, la Repubblica Socialista della Slovenia (una delle repubbliche che compongono la Jugoslavia, e che a un dispresso godono di una autonomia sul tipo di quella goduta dagli Stati federali della Confederazione Svizzera e della Confederazione degli Stati Uniti d’America, ma molto e molto più larga di que ste) ha ritenuto opportuno, in merito a dette minoranze, sancire a sua volta . in maniera ancora più dettagliata e più precisata la legge a difesa e tutela di ogni diritto delle minoranze linguistiche a prescindere dall’ehtità numerica; e lo ha fatto includendovi nella sua Costituzione gli articoli 8, 9, 10 e 11 che ora brevemente illustriamo. Cominciamo dall’articolo 8. Esso innanzitutto stabilisce che ogni cittadino ha il diritto di esprimere liberamente i propri sentimenti nazionali e culturali nonché di usare in pieno la propria lingua. Esso inoltre ha pieno diritto di servirsi della propria lingua anche nei rapporti con le varie istituzioni ed organizzazioni. E tutti gli organi della Repubblica (Comuni, Distretti, Tribunali e via dicendo) hanno l’obbligo di ascoltare e di rispondere nella lìngua parlata dal cittadino interpellante il che permette anche a chi non conosce la lingua slovena di raggiungere i propri obiettivi. Con l’articolo 9 si specifica che agli appartenenti ad altre nazionalità della Jugoslavia che vivono nell’ambito della Repubblica Socialista della Slovenia è garantito l’insegnamento scolastico nella propria lingua e così dicasi per quanto concerne lo sviluppo culturale in genere. L’articolo successivo, il 10, assicura alle minoranze nazionali piena uguaglianza di diritti e di doveri e, in generale, ne favorisce lo sviluppo in ogni settore ed il progresso nei vari campi di attività. Il medesimo articolo riconferma in modo più esplicito, e quindi più valido in via legale, il diritto di servirsi con chiunque ed in ogni dove della propria lingua, di curare la propria cultura secondo il proprio desiderio ; esso inoltre concede ampia facoltà di fondare istituzioni a tutela dei loro diritti: diritti che, come l’articolo 126 avverte, saranno in primo sì contare sull’apporto dei loro rappresentanti in tutti gli organi elettivi della Repubblica a cominciare dal Comune e per finire al Parlamento (Assemblea Popolare); e va rilevato che pure l’esigua minoranza italiana di Capodistria, che come si sa è costituita da 3.000 unità appena, ha un proprio rappresentante al Parlamento della Slovenia. A conclusione di questa nostra rapida rassegna noi non possiamo che augurarci che la costituenda Regione Friuli - V.G. promulghi analoghe n ~ ime nei riguardi delle popolazioni di parlata slovena e tedesca residenti nella provincia di Udine. luogo ampiamente garantiti dalla stessa Repubblica Socialista della Slovenia. L’articolo 11 è ancora più specifico. Dopo aver chiarito che le zone, dove oltre alla popolazione slovena vive una minoranza italiana o ungherese che sia, sono considerate territori mistilingui, che in detti territori le due lingue sono uguali e che le rispettive popolazioni hanno il diritto di usare in piena libertà la propria lingua sia nei pubblici rapporti che in quelli della vita sociale,- così come nei procedimenti giudiziari, amministrativi, penali e civili, e così dicasi anche per quanto riguarda l’istruzione pubblica, l’articolo stabilisce che circa le insegne pubbliche, i nomi delle località, i documenti pubblici e quelli inerenti ai rapporti degli organi amministrativi e giudiziari si applicherà il bilinguismo. Lo stesso articolo riassicura alle minoranze italiana e ungherese l’istruzione nella propria lingua e dispone che per queste minoranze si effettuino speciali trasmissioni radio nella loro lingua e in più si assicura il diritto di stampa sempre nella propria lingua. Ci piace rilevare che le due minoranze citate godono non solo di tutti i benefici sopra enunciati ma che esse possono altre- quivalente alla carica odierna di Prefetto) un suo decreto con cui « fa pubblicamente intendere come li habi-tanti di Antro e Merso come dalla p.u.b.ca munificenza vengono conservati esenti d’ogni dazio ». « De Mandato deH’Illustrissimo S. Antonio Drigo per la Ser.ma Sig.a di Venezia al prov.r di Cividal del Friuli e suo distretto si fa sapere che li Schiavi delle Valli di Merso et Antro non sono tenuti a pagar alcuna gabella per la condotta di animali che passeranno per questa città. - Li 29 7mbre 1663 Joseph Peccanieus Cane». In una « Ducale » del 1635, 19 maggio, si legge : « che non sieno molestate le Convalli per il dazio carni col soldo per lira ». Altra Ducale dello stesso anno, giorno 18 ottobre, stabiliva « che venendo le Convalli angariate Per parte dei daziari, debbano le stesse versare solo Ducati 60 all’anno nella Cassa di Palma, esenti da ogni altro dazio per macina ». Il 10 giugno 1636, con suo decreto, il Senato della Repubblica accordava alla Schiavonia l’esenzione della Tansa (tassa) mentre, con lettere presidenziali del Senato 18 e 28 marzo 1642, si stabiliva « non doversi molestare le Convalli per dazio acquavite ». Gli stessi Provveditori, « sopra li Feudi » con provvedimento preso in data 1644, 21 giugno, esoneravano i Comuni e Contrade suddetti « dall’obbligo della Tansa ord a dell’ecc.mo Senato ». A tale provvedimento fece seguito una pratica (ordinanza) sull’esonero dal dazio del vino, interessante, perchè dimostrava che il Governo della Repubblica di Venezia, pur di favorire gli slavi, non esitava ad esporsi al pericolo d’indennizzare i suoi appaltatori. Ora, a conferma della pratica amministrativa democratica vigente nelle Convalli di Antro e di Merso, ci si potrebbe richiamare a tutta una serie di sentenze e di lodi ma per il momento, data la tirannia di spazio a disposizione, siamo costretti a rinunciarvi, Rendiamo noti invece altri « Ducali » e lo faceiamo molto in succinto, addirittura in forma telegrafica. 1658, 12 ottobre — Parte dell’Ecc.mo Senato che « mantiene illese ed immuni le Convalli nei privilegi ed esenzioni, precipue in quelle del Decreto 26 settembre 1492 ». L’anno medesimo, il 3 novembre, i Presidenti Savi del Senato ordinano che «in esecuzione della precedente 12 ottobre, non sieno molestate le convalli di chi si sia per qualsivoglia gravezza o altra imposizione ». 1659, 26 maggio — Decreto del Provveditor di Civi-dale Nicolò Bragadin con cui « commette ad Armando Sandri Cavalier nostro, che in pena Ducati 25 dobbiate subito visto il presente notificare a tutti li vostri ministri, procurare di non aggravare li sudditi Schiavi, sotto quelle pene etc. ». Il successivo 9 ottobre si avverte : « Ad Le domande, una per veicolo e in triplice copia, saranno rivolte al Ministero dei Trasporti - Ispettorato generale della M.C. T.C. . Serv. motorizzazione uff. 25, e dovranno indicare: ragione sociale e sede della ditta; natura della merce da trasportare in andata e ritorno e peso in tonnellate; se trattasi di trasporto dì cose proprie o per conto di terzi; località di carico e scarico sia per i viaggi di andata, sia per i viaggi di ritorno; periodo di validità richiesto, numero di viaggi previsti e data di inizio del primo viaggio; tipo di carrozzeria del veicolo; dati di immatricolazione; tara, portata e peso a pieno carico; estremi dell’autorizzazione del trasporto di cose per conto di terzi o della licenza al trasporto di cose proprie; eventualmente dati di identificazione d’un secondo veicolo che la ditta intende impiegare in caso di guasto o indisponibilità del primo. Per veicolo sì intende autocarro isolato ovvero autotreno o autoarticolato. Per ogni ulteriore informazione in proposito le ditte potranno rivolgersi agli Uffici provinciali MC TC di Trieste, Udine e Gorizia e agli uffici provinciali EAM. cosi; oklla V A L It K Hi A (Continuazione dalla 6. pag.) zante della Democrazia Cristiana; a noi interessa, o meglio ci interesserebbe sapere se il cav. Enzo Let-tig sa precisamente dove finisce l’atto amministrativo e dove comincia quello politico. Per noi, e per tutti, fare della politica vuol dire curare i propri interessi e di qualsiasi natura; e curare i propri interessi, anche nel caso della Val Resia, è amministrare con serietà e onestà la cosa pubblica, stabilire giuste tasse, andare incontro ai bisognosi che sono molti, specialmente nelle frazioni lontane dal capoluogo, provvedere alle varie necessità materiali (scuole, asili, strade, ponti ecc. ecc.), ed anche reclamare istituzioni, come la Regione, che si rendono utili alla rinascita economica e soprattutto difendere attraverso lo strumento più idoneo, che è il Consiglio comunale rappresentante del popolo, le tradizioni della Vallata che da secoli. malgrado ripetuti assalti interni ed esterni, mantiene ancora e con orgoglio, con la propria vitalità e la propria fisionomia, l’unità linguistica ed etnica. Al cav. Lettig dobbiamo però un riconoscimento, anzi due. Egli nella sua risposta al consigliere Chi-nese ha sottolineato: « ABBIAMO LA CERTEZZA CHE LE LEGGI DELLO STATO ITALIANO NON CI PROIBIRANNO MAI DI PARLARE LA NOSTRA LINGUA O DI LIMITARE IL NOSTRO FOLCLORE ». instantian Comun Antri et Mersi ampliamus in exposi-tione amplissimorum privilegiorum... » ; e ciò a conferma di ogni privilegio goduto e mantenuto dalle popolazioni delle due citate Convalli. In merito ad eventuali abusi circa i concessi privilegi, i Presidenti venti Savi del Senato (membri del Senato della Repubblica ai quali spettava anche la nomina del Consiglio dei Dieci che a sua volta eleggeva il Doge) il 18 gennaio 1660 resero esecutive, con particolare decreto, le pene nei confronti di quanti appunto attentavano ai suddetti privilegi. E tale decisione veniva ri-confermata dagli stessi Savi i quali il 13 settembre del medesimo anno ordinarono al Provveditor di Cividale « che sieno mantenuti i privilegi delle Convalli infinite volte confermati dal Senato ». Non bastasse, 1*11 aprile 1663, a nuova conferma delle « Ducali » precedenti ed in ispecie di quella del 1648, il Senato della Repubblica ribadiva che « li Populi d’Antro e di Merso restano dichiarati liberi et immuni da ogni e qualunque gravezza ». Nel prossimo numero parleremo di altri importanti argomenti interessanti le Convalli di Antro e di Merso vale a dire della vecchia Schiavonia oggi nota come Slavia o Slovenia Friulana. Albert Tomažin Vewele božične praznike in srečno novo leto želijo : KMEČKA BANKA R. T. /. O. J. GORICA A ULICA MORELLI J4 TELEFON 22-06 “ USTAN0VL1ENA LEU 190» Geom. FERRUCCIO ROSSI k mméìHIB i BC KB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE , j S. p. A. - Capitale Sociale L. 600.000.000 ' V - v MZASKA KREDITNA BANKA ^ GLAVNICA LIR 600.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI N. 10 - TRIESTE TELEFON N. 38-101 /38-045 INDIRIZZO TELEGRAFICO BRZOJAVNI NASLOV B AN KRED GOSTILNA^' ^ !/ P A V t I C Gorica - Ulica XX_jSLelle / Carrozzeria di FLORIT via Cisis, 22 SFILIGO OREFICERIA - OROLOGERIA URARNA IN ZLATARNA WE. MRAK I FOTOSTUDIO UDINE BartolHi Trattoria «AL D I N cE VÌA AQUILEIA, 34 Tel. 58.680 FORCACI BERHHE Solaio PALLADIO ini. 55 Solai in laterizio- di opni ti#» blocclii e M forati fì il H Z il lei. 27.9S2 Qltapp. : Itas- K. TU KOI.O - Udine - tel. 57.947 (Viale Trieste, 90 2) OBUTEV - CALZATURE Križ m a il Jožef ^ J / Trbiž — Tarvisio Largo Piavp in Piazza Unità V k —-L — ELEKTRIČNI MATERIAL, RADIO, TELEVIZORI f*7\ IMOy PKEŠKKKN Trbiž v Kanalski dolini ‘AR ŠTAKU Osteria an mesarija VISKORSA A ' / Eletfr&ins» UDINE - via'ionazzo, Osteria P aH PROIZVA vodovodne > parovodne i konštrukcijsk - Gasthaus enzijah 1/8 » 3« e za cevi ktrointalac 53.263 PAR RAFAELU KH' DURI_______________________ FABBRICA ARTIGIANA SEDIE OBRTNIŠKA TOVARNA STOLOV NZANO - Tal. 149 - ---- Osterija in botiga , tl . •II & FIGLIO v . ‘ - .« „ ; ZAHTEVAJTE KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE JE ■» LV_______ HI I m / NlJLIiO nil’OHT telMIKT GORIZIA - via L. Ariosto n. 14 - Tel. 56.6j E. ROSSI ELETTRAUTO UDINE Via Pordenone, 4 Tel. 2890 N. GORICA » PRIZNANO MIDNARODNO A UTOt RAN ŠPORTNO PODJfTJE ,, . » '• MOZAIK ASTOJf ! Noži, škarje, rezila domačih in tujik mark — BRUSAČ UDINE - VIDEM. Via P. Sarpi. 2 Osferia ORLANDO Gorenja Crneja - Cerngneu Superiore la solari c*. Udine s.p.a. INDUSTRIA OROLOGERIE SPECIALI E APPARECCHI ELETTROMECCANICI porge i migliori àuguri e formula i voti per un nuovo anno sereno, prospero e felice o INDUSTRIJA SPECIALNIH UR IN ELEKROMEHANIČNIH INSTRUMENTOV želi veselo, uspehov polmo in srečno novo leto jILa NT L1 BORI rf> H A I I |CA D’AOSTA 180 TELEFON 2845 San Pietro al N. IMPORT'4 Tl T4ZJ0 7 •^Txport lei. /2643 v T : SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA Centro Termale Inlernazionale Vi ridona salute, vigore e giovinezza INDICAZIONI: ginecologia, cuore, circolazione, reni sistema nervoso