Velja po pošti: ~ K 26'— » 13--» 6-50 » 2-20 » 29-— » 35-- celo leto naprej . za pol leta » za četrt » » , sa en meseo » ■a Nemčijo celolotno ca ostalo inozemstvo e= V upravništvu: == Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » 11*20 •a cotrt » » . > 5-60 ■a en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): aa enkrat......po 19 v ■a dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popust- Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelja la praznike, oh 5. nrl popoldne. mr Urednlfitvo ]e v Kopitarjevih nlioah Stev. 6/IH Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne ns sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. mm Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo Je t Kopitarjevih nlioah štev. 6. = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. = ■ Upravnlškega telefona štev. 188. i J*" Današnja številka obsega 6 strani. Obrandeno dela. (Referat cand. iur. A. Ogrizeka na zboro-yanju slovenskega katoliško - narodnega dijaštva v Ljubljani, 31. avgusta 1909.) Vsaka akcija rodi proti-akcijo. Ta fizični pojav opažamo tudi ■v narodnem življenju. Čim močnejši va-ilovi tujega nasilja se zaletavajo v ladjo našega naroda, tem močnejše sile se vzbujajo v narodnem organizmu, da se zoperstavijo neumorno se ponavljajočim napadom. Ideja narodnoobrambena je našla simpatij in posnemanja že celo med nižjimi sloji! Kdo se bode torej čudil, da je tudi katoliško narodno dijaštvo sprejelo to idejo za svojo in jo skuša potom organiziranega dela v »Slovenski dijaški zvezi« realizirati? Saj je vendar dijaštvo cvet in sad svojega naroda in je kot tako ■tudi že iz hvaležnosti dolžno žrtvovati svoje moči narodni obrambi. Zamislimo se torej v vprašanje obrambenega dela, pre-iščimo, na čem naš narod boleha, zasle-dujmo bacile, ki razjedajo telo in sestavimo recept bolnemu telesu! In kakor temelji vsa zdravniška veda večinoma na empiriji, tako bo tudi naš načrt pokazal v bodočnosti marsikaj pomanjkljivega, kar bo morala zapet zdravniška praksa spo-polniti. Najprvo torej kratek pregled ger-manizacije! Šolstvo. Česar se Janezek ni učfif^fčrga tudi Janez ne zna. Te besede se žalibog z grozovito doslednostjo izpolnujejo na naši slovenski mladini. Kdor se v mladosti ni učil spoštovati svoj jezik in ljubiti svoj narod, ta ga tudi v starosti ne bo znal ceniti. Zato so se vrgli naši narodni nasprotniki z vso silo na našo mlado, za vse dobro in slabo vsprejemljivo deco. Ce je le nekaj klopij polnih, takoj osrečijo propa-gatorji narodnega izdajstva naše ljudstvo s popolnoma nemško šolo, kjer ne sme slovenski otrok pod kaznijo ziniti slovenske besede. Koder ne gre gladko, začne »Sdmlverein« spletkariti, češ, naj se vsaj v zadnjem razredu poučuje izključno v nemškem učnem jeziku. Lahkoverni, narodno nezavedni in navadno do vrata zadolženi kmetje se seveda le preradi vse-dejo tem zvitim lisicam na rep, samo da jim ni potreba poseči samim v žep, kadar se zida nova ali pa popravlja stara šola. Kajpada ta status quo ne ostane, ampak nemški agitatorji $o na delu, dokler ne obtiči zadnji slovenski razred v nemškem blatu. Ves ta proces gotovo z največjo pazljivostjo zasleduje naš deželni šolski svet. In kdor pozna naš štajerski deželni šolski svet, mu bo tudi jasno, kake cvetke štajerskega učiteljstva razvijajo na teh šolah svoje delovanje pod pokroviteljstvom deželnega šolskega sveta. In sin in hčerka siovenske matere se prelevi pod vplivom tega procesa v poturico in si na-srka sovraštvo do vsega, kar je Slovencu drago. Da! Nemški, oziroma nemškutar-ski učitelji vcepijo svojim nežnim gojen-čkom celo zavest hvaležnosti do nemškega kulturvolka z lepimi božičnicami in podobnimi darovi z opombo, da jim darujejo vse to Nemci iz ljubezni do otrok. Tako preslepijo s takimi darovi še celo one stariše, ki so se še sicer obotavljali pošiljati svoje otroke v nemško šolo. Tu bo še treba pač slovenskih Laokoonov," ki bodo povzdignili uspešno svoj svareči glas vsem zapeljanim bratom: Quidquid id est, timeo Germanos Et dona ferentes. Koder so že Nemci pokupili slovenska posestva, in niso naselili pravih Nemcev, tjekaj naselijo slovenske viničarje in prisilijo njihovo deco v nemško šolo, sicer jih spode iz službe. Le malo bolja je vzgoja onih otrok, ki obiskujejo takozvane utrakvistične šole. Kajti malodaue po vseh šolah obmejnih krajev z malimi izjemami so nastavljeni kot učitelji zagrizeni nemšku-tarji, ki vzgajajo slovenske otroke sicer še v slovenskem jeziku, a tendencijozno v nemškem duhu. Taki otroci še sjcer govorijo slovenski občevalni jezik iu se fak-tično še ne obnašalo kot Nemci, pomenjajo pa kot najhujši Štajercijanci grobokope slovenske šole, kakor hitro pridejo do veljave v občini. Žalibog, ne vladajo take razmere le v obmejnih šolah, ampak celo v občinah, ki so bližje hrvaške in kranjske. nego nemške meje, osobito v bližini nemškutarskih trgov. In kar se ne da doseči z besedo in z darili, dosežejo še z nemškimi knjižnicami, katere ustanavlja »Sudmark« v vsaki šoli, kjer je količkaj ugodno polje za germanizacijo. Končni uspeh teh šol pa jc večinoma: analfabet-stvo, podivjanost in narodna brezbrižnost otrok, ki ne bodo nikdar imeli smisla in ljubezni do rodnega jezika. Naseljevanje. Medtem, ko je »Schulverein« na celi črti na delu, si izbira »Siidmark« le po nekaj občin za plen. Samo v Št. Ilju. kjer se bije najijutejši narodni boj, je pokupila »Siidmark« tekom zadnjih let čez 600 oralov zemlje. Dolg, pomanjkanje delavcev, največ pa pomanjkanje narodne zavesti in blesteče zlato žene slovenskega kmeta, da proda svoje posestvo, svojo rodno zemljo tujcu in odide v tujino, ne zaveda- joč se svojega narodnega jzdajalstva. To so večinoma ona narodno mrtva trupla, katere izkopajo nemške hijene iz narodnega grobišča, da nasitijo svojo neutešlji-vo lakoto. Z ozirom na primeroma hor-rendne svote — za oral 2000 do 2400 K katere ponuja »Siidmark« za slovenska posestva, se moramo v resnici čuditi nepremagljivi ljubezni onJh 'ljubiteljev rodne zemlje, katerih oči ne oslepe ob pogledu na kupe blestečega zlata. 'Posestvo pa, ki je prešlo v »Siidmarkine« roke je za nas izgubljeno za vselej, fcijti na tem posestvu naseljuje »Siidmark izključno samo protestante iz Nemčije. Do 1. avg. tega leta se je o št. Ilju že do 170 protestantov naselilo. Da dobe Nemci več glasov v občini, porazdeli »Siidmark« nekatera posestva na mnogo malih delov, katerih lastniki so najzagrizenejši nemški advokati, poslanci, da, celo avstrijski ministri in druge korifeje nemško - nacionalne klike. Nad 1,400.000 kron so že Nemci izdali do danes samo za Št. Ilj, kateri denar dobivajo po večini iz Nemčije. Nek dr. Albani je baje sam nabral okolu 500.000 mark 'za Št. Ilj. Ob meji imajo Nemci stalno in zelo dobro plačane agitatorje, ki vohunijo za slovenski-| mi posestvi in prežijo na slovenske duše. ; Razven tega je ponekod precej slovenskih cfijaltov, ki kot mešetarji in prekupci kupujejo slovenska posestva in jih za drag . denar prodajajo »Siidmarki«. Za svoje mameluke skrbi »Sudmark« prav po očetovsko ne le s tem, da jim daje precejšnje podpore, ali pa vsaj posojila na j ?/o do 2%, ampak ona jih skuša na vseh 'koncih in krajih gospodarsko povzdigniti in osamosvojiti. V Št. Ilju n. pr. je »Siidmark« ustanovila za Nemce in nemšku-tarje lastno vinarsko zadrugo, potom katere svoje pridelke mnogo lažje in dražje vnovčijo nego našinci. Za pridelke pa, katere ne prodajajo po zadrugah, poskrbi ; »Sudmark« zanesljivo za kupce. In ravno to dejstvo, da se Nemcem, oziroma renegatom gospodarsko mnogo bolje godi, po-,menja za nas občutljivo škodo kot izdatna vaba za omahljivce. Vsi naseljenci iz Nemčije se morajo zavezati, da bodo hodili kupovat le k nemškim trgovcem in obrtnikom. Koder še ni bilo nemškega trgovca ali obrtnika, je za nje takoj.»Siidmark« poskrbela. Tako je nastavila v Št. Ilju svojega lastnega mesarja, kolarja, kleparja, krojača, kovača, čevljarja itd. proti našim, ki so seveda vsi bogato podpirani in delajo občutno konkurenco našim potom dobro organiziranega in doslednega bojkota. Tudi, kar se tiče družabnega življenja, se godi »Siidmarkovcem« zelo dobro. Ze pred leti je postavila »Siidmark« v Št. Ilju »Siidmarkhof«, kjer se zbirajo pri zabavi, pa tudi pri shodih, katere prirejajo od »Siidmarke« plačani agitatorji. Tudi v Št. Lenartu v Slovenskih goricah se poleg šulferajnske šole že vzdiguje tudi novo poslopje za tamošnje okoličane. Za izobrazbo, ali bolje rečeno za poneumneva-nje v germanizatoričnem smislu skrbi na cente »Štajerca« ter »Marburger Zeitung« in na tisoče nemških knjig. Splošen vtis vsega nemškega gibanja ob meji je pač ta. da hočejo Nemci; ne toliko z izobrazbo, kakor veliko bolj s podivjanostjo in podkupovanjem našega ljudstva potopiti slovenski živelj v nemškem kapitalu. V očigled tem dejstvom je gotovo skrajni čas, da se začnejo vsi stanovi zanimati teoretično i praktično za obram-beno delo. Delo naših nasprotnikov nas vzpodbuja k vztrajnosti in požrtvovalnosti, ob enem nam pa narekuje tudi sredstva. s katerimi se bomo najuspešnejše borili. Naša narodna obramba ne more in naj ne obstoja toliko v kapitalu, kakor v izobrazbi. Izobrazbo našega ljudstva moramo v prvi vrsti postavit nasproti nemškemu kapitalu, seveda pa pri tem nc smemo zanemarjati in podcenjevati tudi drugih metod narodne obrambe. Najprej izobrazbe! Naša parola veljaj: V vsako faro dobro delujoče izobraževalno društvo! In s tem smo- položili temelj nadaljni organizaciji narodne obrambe. Kakor imamo v akademičnih društvih različne odseke, tako naj sc tudi v vsakem izobraževalnem društvu čimprej osnuje obrambeni odsek, ki naj združuje najagilnejše člane moškega in ženskega spola cele fare. Načelnik tega odseka sklicuj seje po potrebi, najmanj pa vsak mesec enkrat in obravnavaj najvažnejše narodne pojave dotične fare. S. K. S. Z. ali pa S. D. Z. pa naj sestavi pravila, določi delokrog ter pošlje na vsak odsek po več izvodov. Vse važnejše pojave naj odsek takoj poroča na obrambeno organizacijo, katera je sprejela dotično faro pod svoje okrilje. Tjekaj se naj obrača po nasvete, tjekaj po govornike. Sicer pa naj obrambena organizacija sama gleda na to, da bode zlasti skraja pošiljala zastopnike k sejam obrambenih odsekov, kateri zastopniki naj poučujejo in navdušujejo člane odseka pri seji, pri shodu celega društva pa vse člane. Koder obstoja sicer »Izobraževalno društvo«, manjka pa obrambeni odsek, naj ga ta ali ona obrambena organizacija nemudoma ustanovi. Kjer so šolske razmere še ugodne, moramo ustanoviti šolske knjižnice, še lažje in ceneje pa bo, da prevzame obrambeni odsek razdeljevanje knjig med šolske otroke. Sami otroci ne bodo hodili in tudi ne LISTEK. Dr. L. Lčnard. 6. Razleteli so se orli v svet. Samo malo bi rad še živel! — Samo toliko, da bi z ognjem in žveplom napisal našo povest, krvavo povest kmečkega proletarijata. Naša povest ni ne dolga, ne mična. Kratka je in enostavna, brez zanimivih prigodeb, brez cvetja in brez soln-ca. Toda naša povest tudi ni izmišljena in umetno nališpana, ampak je silno pripro-sta, naivna in vsakdanja in ravno v tej neizrekljivi priprostosti in naivnosti tiči neka grozna resnoba in pretresujoča tragika. Nekoč sem videl nekje v gledališču Andrejevo igro: Življenje človeka«. V prizoru: »Bal pri človeku«, igra godba neprenehoma eno in isto silno priprosto noto, ki reže poslušalcu mozeg in kosti. A na balu pri človeku sede imenitni gostje, častniki, trgovci, uradniki, umetniki in njihove dame, se zabavajo z banalnimi dovtipi, vesele prijetnosti življenjskega bala, kakor se otrok veseli praznih igrač in občuduje krasoto in bogastvo, ki se kaže na »balu pri človeku«. Godba pa igra med tem, kakor da bi se iz njih in nj.hovega pogovora in veselja norčevala, neprene- homa svojo staro, grozno dolgočasno pesem. Slednjič se šele spomni nek umetnik, ki sedi sam v kotu, da je ta pesem silno dolgočasna in obupno grozna, da ta godba ne igra njim, ampak oni lačni in raztrgani množici, ki gleda skozi okna in tišči skozi vrata, da jo lakaji komaj odbijajo od bogate mize. Tega prizora se spominjam, kadar grem zvečer na sprehod proti Tivoliju in srečujem debele belohlačnike in brsteče gospodične s poveznjenimi zvonci. Takrat me postane sram, da nisem raztrgan in j umazan, ker se zavedam, da je moj pro-: stor med onimi, ki gledajo skozi okna in ! silijo skozi vrata. Njihovo povest bi rad ! enkrat napisal ravno tako grozno, enolično in pretresljivo dolgočasno, kakor je ona v življenju. Toda vse, kar vržem na papir ni niti senca onega, kar vlada v življenju in jaz se jezim na samega sebe in na svoje pero, ker ne morem izraziti godbe, ki zveni na balu pri človeku in sram me je vsake vrstice, katero napišem. Za danes hočem podali spet eden akord iz naše pesmi: Do zadnjega časa nisem nikdar mogel iti čez Molarijo v Svibno. Od nedavna hodim pa spet lahko po tej poti. Cujte zakaj! Pod robom Molarije stoji na kraju vinograda mala koča, bolje rečeno razvali- na koče. Na počrnelem zidovju se pozna, da je tu nekdaj gorelo. Dokler sega moj spomin, je stanoval tu stari Tehant s svojo družino. Nerazumljivo mi je po kakšni asocijaciji idej mu je dalo ljudstvo ta priimek, kajti pisal se je za Vojčta. Toda jaz pripovedujem samo j gola dejstva. Dobrega mož ni storil veliko v življenju, slabega pa tudi ne. Bil je namreč za eno in za drugo prelen. Samo za steljo klestit so ga najemali včasih ljudje, nekaj časa je klestil v senci, nekaj časa pa spal na stelji. Zato so mu pa dajali jesti in piti hruševca. Pil je rad, samo če i ni bilo združeno s prevelikim trudom. Spil jc, kar je zrastlo doma in kar se je dobilo pri lahki priliki. Ako jc bila kje v bližini odprta zidanica, je prišel pit brez dvoma, daleč se pa ni potrudil, pa naj bi bilo vino še tako dobro in bi gosnodar šc tako rad stal pri čepu. Pil je počasi in molče in pri tem žaolstno gledal in ni pel in ni mahal okrog, kakor drugi Dolenjci. Kedaj in kako je umrl, se ne spominjam, a moralo je biti že precej davno. Najbrž ga je pobrala naduha, na kateri pri nas večinoma umirajo starejši ljudje. Naduha mu sapo vzame, pa je. Stari Teliant je imel ženo Mico Seko-tovo iz Velikega Vrha, ki je bila mnogo mlajša od njega, krepka in čedna ženska, neizrečeno marljiva in skrbna za družbo, živahna in zgovorna, ki jc molčečega in lenega moža neizrečeno ljubila in ga osrečila s kopo otrok. Vse je pretrpela in vse prenesla brez zamere, toda, kdor bi rekel besedo čez njenega moža, bi se ji grozno zameril. Njo je poznalo vse od Šent Jurja do Radeč in od Kladij do Dobovca in vsak gospodar jo je rad prosil na delo. Pri Jernaču so imeli še rž na njivi, drugod so pa že želi pšenico. Tako se jim je zakasnilo. Prosijo Mico, naj jim pride pomagat. Dobila bo za cel dan petindvajset krajcarjev, pa še nekaj v predpasnik za otroke. »Po dnevi ne morem, ker sem že obljubila k Jožinatu, odvrne, toda, saj je jasna noč in lahko požatijemo ponoči.« Zvečer je pa res prišla in z domačo deklo so požele do jutra celo njivo. S plačo ni bila izbirčna. Ako ni bila pri rokah krajcarjev, plačal si jo lahko s čimur si hotel. Gospodinja ji je nasula v predpasnik ješprenja ali ajdove moke, odrezala pol. hlebca ajdovega kruha za otroke ali dala puterh hruševca za moža —. pa ie bilo. Nekoliko neprijetno je bilo, da so kamor je šla delat, tekom dneva za njo prilezli otroci, da so pri delavcih jedli in pili, sc jim še ne more šteti v zlo. Neprijetnejši je bil nepokoj, katerega so povzročali, A kaj se če? Saj je Mica delala za dva! Toda kljub njeni pridnosti in ljudski darežljivosti ji jc vedno trda predla iti bodo smeli hoditi v društvo po Knjige. Zato si bodo morali člani odseka delo razdeliti na ta način, da prevzame vsak član, upoštevajoč lokalne razmere, gotovo število otrok v svojo oskrbo in jim donaša slovenske knjige. Ako pa otroci sploh slovensko čitati ne znajo, naj bi inteligentnejši člani prevzeli to nalogo, da otroke ob dolgih zimskih večerih to umetnost nauče. Saj otroci, ki že znajo čitati nemško, se gotovo kmalu tudi slovensko čitati nauče. S kaimi posebnimi analfabetskimi kurzi za šolsko deco pričeti bi bilo naravnost neizvedljivo, pač pa lahko največ dosežejo člani odseka, ki so ob enem domači prijatelji v tej ali oni hiši. Taki kurzi bi se k večjemu obnesli pri odrasli mladini, ako že ni preveč do ta čas pokvarjena. Veliko krajev je nadalje ob meji, kateri niso niti po večini slovenski, pač pa še životarijo tam mali narodni otočki. Tudi teh ne smemo prezreti in obrambeni odsek naj po svoji moči obrača tudi na te svojo pozornost. Opozori naj na tak otoček ali vsaj poluotoček to ali ono obrambeno organizacijo, ki naj potem stori s pomočjo obrambenega odseka svoje korake, da priredi tam kak shod, ustanovi »Izobraževalno društvo« ali pa vsaj knjižnico, bodisi stalno ali pa potovalno. Na ta način bi naše obrambene organizacije lahko pazile potom obrambenih odsekov na celotno in natančno narodno mejo. Govorili smo sedaj večinoma o skrbi za deco, pozabiti pa ne smemo tudi odrastlih, katere naj obrambeni odsek kolikor mogoče pritegne k društvu in skrbi, da se bodo v resnici udeleževali društvenega življenja. Kogar pa ni mogoče dobiti v društvo, mu .pa naj ta ali oni član prinese na dotn knjige in časopise, oziroma po potrebi na dom naroči kak slovenski časopis na račun obrambene organizacije. Imajo tudi posamezniki to slabost, da ga ne spravi drugače nihče nikamor, kakor če se dela z velikanskim pompom in naj se že pripravljajo veselice, kurzi ali shodi. Tudi na to je treba računati. Kajti pri taki priliki mu gotovo vsaj nekaj ostane v srcu, ako sliši navdušenega govornika, naj si ga je tjekaj zvabil še tako neumen formalizem. S pomočjo obrambenih odsekov bo mogoče sestaviti narodno statistiko, katere še dosedaj nimamo. Saj bodo ti odseki itak morali imeti celo faro v narodnem oziru v evidenci, zato jim ta naloga ne bo delala velike težave. S. D. Z. ali pa S. K. S. Z. pa naj priskrbi primerne tiskovine in jih razpošlje na te odseke, da jih ti izpolnijo. Natančnejše lastnosti teh tiskovin lahko določi odbor, ki bo stvar prevzel. Na vsak način mora obsegati tiskovina vse farane z natančnimi podatki lastnosti!, važnih v narodnem oziru. Te tiskovine bi se naj vsako leto na novo izpolnile, tako, da lahko natančno zasledujemo po številkah, ali napredujemo ali nazadujemo. Te številke naj glasno govore po slovenskem časopisju o kričečih na-,rodnih razmer in vzbudijo še one tudi-siovence, ki se še sicer niso brigali za obrambeno delo. Gospodarska obramba. Do sedaj se še ni ustvarila od naše strani niti ena poštena narodnostna mapa. Naleteli smo že sicer na male poskuse takega dela, a narodnostne mape, ki bi natančno odgovarjala resnici in potrebam še do danes nimamo. In vendar je nujno potrebno, da visi v vsakem društvu taka mapa, S. D. Z. ali pa K. S. Z. pa naj prireja povsod po Slovenskem predavanja na podlagi te mape in zainteresira najširše kroge za narodno vprašanje. Seveda ne bodo take mape risali obrambeni odseki, a dali mu bodo to. Česar risar ne ve, namreč natančne podatke o narodnih razmerah. ' Izobraženo in zavedno ljudstvo je najzanesljivejša garancija za obstoj našega narodnega življa. Toda v nemogoč- nost idealizem ne sega. Naj si je naš kmet še tako zaveden, zavednost sama še ne more nadomestiti kruha. In to je ravno dejstvo, na katerega nameravam sedaj opozoriti. Nemci imajo svojo gospodarsko obrambeno organizacijo »Siidmark«, a mi še daleko nismo na poti do podobne organizacije. Do zdaj sc je le nekaj časa javkalo po časopisju, da gre posestvo za posestvom v nemško last, a nihče se ni zganil in ustvaril premišljeno metodo v obrambo naše zemlje. Ustanovila se je sicer »Naša Straža«, a ta neokreten organizem se ni mogel primerno gibati. No, letošnje leto, se je tega spomnil na skupščini sv. Cirila in Metoda dr. Gregor Žerjav in na njegov predlog se je ustanovil pripravljavni odsek za gospod, obrambeno društvo. In s tem, da so na strankarski : skupščini konstituirali Ciril-Metodarji pripravljavni odbor, kljub temu, da se je na občnem zboru »Naše Straže« izvolil v j obojestransko zadovoljnost odbor, ki bi j naj »Našo Stražo« obudil zopet k novemu I življenju, s tem so naši naprednjaki pokazali, da jim ni za skupno delo. Ob enem smo dobili pa tudi tni migljaj, seveda indi-rektno, da moramo mi ustanoviti našo lastno katoliško obrambeno organizacijo, ; ki bo lahko delala brez ozira na levo in desno. Nastane pa zopet težko vprašanje, ali se naj to novo društvo ustanovi popolnoma neodvisno od S. K. S. Z. ali pod njenim okriljem, o čemur pa mi nismo kom-petentni odločevati. Po moje mmnenju bi bilo najpripravnejše samostojno društvo, ki bi pa sevda živelo v ozki zvezi s S. K. S. Z. in z drugimi podobnimi obrambenimi organizacijami. Ali nam bo pa pri ogromnem narodnem davku, ki ga zahteva obstoj našega ljudstva, mogoče konkurirati z Siidmar-ko, ki dobiva velikanske podpore celo iz Nemčije? Kje naj vzamemo mi tako ogromno svoto kapitala kakor Nemci. Gotovo težko vprašanje, a pomisliti moramo, da smo mi v defenzivi in da izobrazba našega ljudstva še ni na višku. In ravno | izobrazba, katero moramo dati našemu ljudstvu, mora odtehtati precejšen del sovražnega kapitala; ostali del pa naj odtehta naš protikapital. Kljub temu še bo marsikdo zmajeval z glavo, češ, kje bo pa še tisti protikapital? Gotovo opravičeno vprašanje, a pomisliti moramo zopet, da v naših slovenskih denarnih zavodih imamo precej kapitala nakopičenega, pa nam bodo šli gotovo na roko. Do gotove varne meje se gotovo nobeden zavod ne bo branil dati posojilo, šele ono svoto, ki. sega čez ono varno mejo, bi morala prevzeti »Gospodarska obrambena organizacija« bodisi z poroštvom ali da jo faktično izplača. Da bo imela organizacija pa zadosten kredit, naj bi jamčile kake večje korporacije, kakor jamči za celjsko Ju-žnoštajersko hranilnico pot okrajnih za-stopov, katere bi imele za to seveda določene pravice pri društvu. Kupovati bi morala seveda omenjena obrambena organizacija sama in bi morala imeti za prvi slučaj vedno več tisočakov na razpolago. Kakor »Siidmark« bi naj skrbela za posojila slabo situiranim — a sicer poštenim kmetom — bodisi da sama posodi, bodisi da prevzame garancijo pri kakem zavodu in v skrajnem slučaju plača sama vsaj deloma-obresti. Razume se, da obmejna organizacija ne bo obdržala posestev, ampak jih takoj inserirala in gotovo se bo našlo še vedno toliko značajnih Slovencev, ki bodo posestvo društvu odkupili. Gotovo pa smo lahko uverjeni, da na tako nemoralen in nepošten način nam ne bo treba loviti naseljencev, kot jih iščejo Nemci. Kajti tako neznačajnega ljudstva, da bi ubogal le za Judeževe groše, še mi hvala Bogu nimamo in ga tudi ne bomo imeli, dokler bo ostalo verno kot je zdaj. Kajpada centralni odbor ne bo mogel opazovati narodnostne razmere po- sredno, ampak neposredno. In ravno obrambeni odseki, katere sem prej omenil, naj bodo daljnogledi, s katerimi bode centralen odbor zasledoval gospodarsko gibanje ob meji. Gospodarska obrambena organizacija naj bi jim izročila tiskovine, iz katerih naj bi se razvil nekak narodnosten zemljiški kataster l natančnimi podatki o velikosti, vrednosti, dolgovih, važnosti za Slovence itd. Ali se naj te tiskovine zajedno s prej omenjenimi sestavi ali naj se vsaka tiska posebej, je seveda odvisno od tega, v kaki zvezi naj je K. S. Z. in podobna društva z »Gospodarskim obrambenim društvom«. Clatii obrambenega odseka naj si porazdele med seboj posotva in natančno pazijo na vsak pojav (ter ga nemudoma javilo centralnemu odboru. Kaka pot naj vodi do dobrJh uspehov, bo pokazala praksa. Tako bi imeli mi zastraženo celo narodno mejo z organiziranimi narodnimi bojevniki, kot so nekdaj čuvali naši vojaki našo mejo pred krvoločnimi Turki, j . Izdatno protitežje nemškemu kapitalu naj tvori tudi naša gospodarska organizacija. Ako sedaj zvabi celo zavedne a gospodarsko slabe brate nemški kapital v svoje mreže, se nam pri dobro izvedeni gospodarski organizaciji niti za omahljiv-ce ni treba dosti bati. Sedaj je pa naš kmet prepuščen docela samemu sebi. Kakor hitro bo pa naš kmet videl, da lahko svoje pridelke po isti ceni proda, kakor njegov nemčurski sosed, se bo tudi utrdil v narodnem oziru. Taka organizacija nima le velikanski pomen v specifično gospodarskem oziru, ampak istotako tudi v družabnem in narodnem oziru. Ljudje, ki «o tam združeni v prijateljstvu in preši-njeni v misli »vsi za enega, eden za vse«, bodo gotovo tudi v narodnem oziru nastop ill solidarno. In ker bo treba za vodstvo takih organizacij izurjenih močij, naj ; bi obrambene organizacije skrbele tudi za j to, da se v vsakem večjem okraju izuri ! nekaj ljudi v gospodarski stroki na kaki strokovni šoli. Trgovstvo In obrtništvo. Istotako manjka povsod ob meji narodnih trgovcev in obrtnikov, ki imajo na ! ljudstvo velikanski vpliv. Ravno trgovci, | ki žive le od slovenskega denarja na Štajerskem, so po večini nemčurski. In dokler mi nimamo lastnega trgovskega na-,r$ščaja, se tudi temu ne da odpomoči. jŽato naj bi naše obrambene organizacije ftudi Vj.tem oziru poskrbele, bodisi da prispe',učence podpirajo, bodisi da stopijo v ivezo s kakim trgovskim društvom, da ono poskrbi za poštenega trgovca. Naj tlžiša trgovska društva tudi skrbe za na-.'"irod.fio obrambo na način sistematičnega naseljevanja in ne samo za svojo strokov-gmotno povzdigo. 1,1 Ce pomislimo, da ima »Siidmark« "tako lahko delo vsled slabega gospodarskega stanja, nam nehote šine v glavo misel agrarna o razdolževanju kmečkih posestev. Kakor bi bila ugodna rešitev tega vprašanja velevažna za naše kmečko ljudstvo, istotako bi bila epohalnega pomena za naše slovensko ljudstvo. Naš kmet sicer ljubi svojo rodno zemljo, a ko je zadolžen že čez vrat in postane njegovo stanje neznosno, tedaj še le se vda nemili usodi in proda svoj dom, četudi tujcu. 'Žato je dolžnost slovenskih in sploh slovanskih poslancev, da zastavijo vse moči za dogledno rešitev tega vprašanja i s 1 kmečkega i z narodnega stališča. Kamorkoli greš, kjerkoli vidiš našega "kmeta v dotiki z uradom,, povsod opaziš velikanski rešpekt našega ljudstva pred nemščino. Ne ljubezen, ampak rešpekt, pravim. Saj tudi ni čuda; odkar se je začel stik z Nemci, povsod je videlo ljudstvo le nemško gospodo. Le Nemec mu je zapovedoval, Nemec kaznoval, le Nemec uradoval, in sicer le v blaženi nemščini. Da! Še sedaj imajo naši ljudje to fiksno idejo, da je le tisti popolen inteligent, ki govori v blaženi nemščini. Nemščina je pri nas nekateremu nekaj tako vzvišenega ,da si ne želi otrokom druge dedščine nego le znanje ljube nemščine. In izbiti našemu ljudstvu to fiksno idejo z glave, to bodi naša naloga. Nacionalno slovstvo! Naše ljudstvo naj spozna, da mu mora biti materini jezik mnogo ljubši nego tuji. Naši uradi pa gotovo niso in tudi še ne bodo v doglednem času sposobni vcepiti ljudstvu narodni ponos. Za to moramo poskrbeti drugi z velikimi manifestacijami in podučnimi tečaji itd. Posebno blagodejno bi lahko vplivale naše knjižnice na narodni ponos. Le žalibog, da imamo ie malo, malo za to sposobnih knjig. Vsakovrstne indijanske in roparske povesti apri-ori ne bodo navdušile bravce; sicer pa tudi druge knjige, četudi pristni slovenski romani, še dozdaj nimajo take oblike, kakor bi jo morale imeti. Hrvati so v tem oziru mnogo na boljšem, samo škoda, da krasne narodne knjige, kakor so n. pr. od Šenoe, niso bolj popularizirane. Naše knjige naj nosijo na sebi pečat narodnega ponosa, naj bodo spisane v taki obliki, da se bo čitatelju srce tajalo ljulbezni do naroda slovenskega. Na to slabo stran naših pisateljev je treba v javnosti opozoriti. Slovenska obrambena društva, še lažje pa Mohorjeva družba, naj razpišejo nagrade za knjige, pisane v narodnem duhu, bodisi pripovedovalne, bodisi dramatične oblike. Ta tnizerija pa ne vlada samo pri spisih za odraslo mladino, ampak tudi v knjigah za ljudskošoisko deco. Povesti, katere sedaj berejo naši otroci, so sicer za otroke, a sposobne niso, z malimi izjemami, otroke narodno vzgojiti. In vendar je pri nas, zlasti v obmejnih krajih, neobhodno potrebno, da se že otrokom vcepi narodni ponos in ljubezen. Naj v bodoče naši pedagogi resno uvažujejo, da bomo lahko v kratkem razpolagali tudi s tako literaturo. V knjigah za otroke naj ne bodo le gole črke, ampak vsebujejo naj poleg lepe narodne vsebine, tudi privlačne ilustracije. Saj je vendar vsakemu izmed nas še v spominu, kako smo kot otroci mnogo raje posegali po ilustriranih nego po praznih knjigah. Da! Celo marsikateri malček, ki sicer ne bere rad, bo že iz radovednosti do podobe vzel kniiero v roke in jo čital. Organizacije, ki so v tesni zvezi z našo mladino, naj se z vso vnemo zavzamejo za vresničenje te zahteve, zlasti naše učiteljske organizacije lahko za to mnogo store. Eventuelno se lahko za take knjige razpiše nagrada od tega ali onega društva. Pustimo zabavne knjige in preidimo na naša ljudskošolska berila in začetnice. Prelistajmo jih in odgovorimo si odkritosrčno, ali nam diha iz teh knjig ljubezen do lastnega naroda? Žalibog, ne! In vendar zahteva celo šolska postava, da se naj otroci vzgajajo v ljubezni do lastnega naroda. Zakaj se torej tukaj ne ravnamo po postavi, ko se gre za naš interes, kjer v našo škodo, tam poskrbe drugi, da se po njej ravnamo? Sedanje šolske knjige učitelju niti ne nudijo prilike, otroke resnično narodno vzgajati. Ce!hi se v tem oziru mnogo bolj drže po postavi. Tako se recimo Nemci hudujejo nad Cehi, ker ima neko berilo ljudskošolske knjige sledečo vsebino: Jaz govorim češko, jaz sem Ceh. Moja sestra Lilija je tudi Cehinja. Sose-j dov Hvalek je tudi Ceh. Mi vsi smo Cehi. Kaj je naša domovina vemo. Češka dežela je. Mi ljubimo našo deželo. Nadalje čitamo v berilu, v katerem opisuje pisatelj zgodovino za vladanja cesarja Frana Josipa I., kako skrb je obračal češki narod ustanavljanju narodnih šol. Tu po vrsti našteva kako so nastale češke šole in češka šolska društva. Na ta način bi lahko tudi pri nas dober naroden učitelj na podlagi takih beril že mladino navdušil za ljubezen do na- otroci ne vem, če so pri nji kdaj rekli, da so siti. Nekoč so prišli hribolazci čez Mola-rijo, se vsedli pred njihovo hišo na trato, izvlekli iz malh in vreč razne jestvine, po-hane piške, sir in druge reči, odprli steklenice in se pričeli gostiti. Naenkrat prileze iz koče več raztrganih in umazanih otrok in prično gledati na tujce, kakor lačni ptički iz gnezda. Načelnik hribolazke družbe se prične jeziti na ljudstvo, ki tako slabo vzgaja otroke in ima sploh tako malo smisla za kulturo in napredek. Toda on ni pomislil, da tnora mati delati noč in dan, da jih sploh ohrani pri življenju in da rastejo, kakor resa za Starim gradom, za katero nikdo ne skrbi, kot dež in solnce nebeško. Toda prišlo je še huje. Nekoč so naprosili Podloški Sekotovo Mico ali Tebantovko, da bi jim popravila do nedelje grob na pokopališču, za kar bi dobila predpasnik pšena. Zvečer jc šla na delo, ko je že prišla s polja, potem je pa ni bilo več domov. Noč ie bila viharna in otroci so se bali in težko pričakovali matere, a matere ni bilo. Drugi dan so jo pa našli pod skalo mrtvo in v roki je še dr- žala šopek cvetja. Ko je popravila ruševino na grobu, ga je še hotela nekoliko okrasiti in je šla za Stari grad nabirat cvetja, toda je padla čez skalo in se ubila. Tako so ostali mladi orlici sami in zapuščeni v svojem gnezdu. Najmlajši Tinče je še hodil v sami srajci, najstarejša Mica je pa opravila šolo. Zdaj so bili navezani čisto sami nase in na podporo dobrih ljudij. Tonče je šel služit za pastirja. Služil je za hrano in hodnje hlače. Zjutraj se je najedel zmešanega krompirja in zelja, potem je pa gnal na pašo. Ko je postalo vroče, je prignal domov in potem je moral pomagati pri delu, proti večeru je pa spet pasel. Tako mu je tekel dan za dnevom v grozni enoličnosti. Edina sprememba in tolažba mu je bila, ako se je v nedeljo mogel videti z bratmi in sestrami. Drugače pa ni imel prijatelja, kot živino, katero je pasel in jelše in bukve, pod katerimi je pasel. Kadar je videl zahajati solnce za Kumom, je gledal za njim in zahrepetil, da I bi šel s solncem za Kum, tja med svet, kjer je svet širok in življenje kipeče. Ko je i bil na Jagnjenici na žegnanju, je videl fan-I te, ki so bili v Trbovljah. Nosili so tcnmo- rdeče telovnike z velikimi, svetlimi gumbi, težke verižice pri urah in velike zapestnice. Imeli so močne, udeiane pesti in krepke postave in gledali so pogumno in široko v svet, kot ne gledajo domačini, ki so prikovani na našo grudo. Tončetu jc prekipelo srce, ko jih je gledal in ga šiloma vleklo v njihovo družbo. Toda ni si upal med nje. Samo toliko se jim je približal, v-Jja vse tozadevne faktorje, da spisuiejo poljudnoznanstvene knjige in brošure socialne in narodnogospodarske vsebine. Referat gosp. iur. Veblčta iz dc v celoti v eni naših revij. -- Poglavje o značajih. (Iz akademičnih |?| krogov). Vide »Slovenski Narod« ddto. I IX. t. 1. uvodni članek! Od-,govor na ta duševni produkt liberalno razgretih možgan prinese > Zora«, oktobrova številka. Prinesla bi že septembrova, a ker je ta že v tiskarni, je za sedaj še nemogoče- a tudi iz taktičnih razlogov priobčim pozneje in v »Zori« — čitalo bo več dijakov. Tedaj na svidenje! Razkrinkanlh in kompromitiranih bo mnogo oseb, o katerih se danes slovenski javnosti še ne sanja ne, kakšni da so. Saj ve tudi dopisnik o mističnih slučajih v »Narodni kavarni«, o izgubljenih eksistencah itd. To pride vse na dan! — Članek v »Zori« ponatisne pozneje tudi »Slovenec«, da bo zvedela še šiijša javnost, kako »nadebudne« sinčke ji odgaja »bela« Ljubljana in razni prijatelji »Naroda«. Če bo zasmrdelo tudi dopisniku, je sam kriv. — Jur. Jos. Ilc. + K poglavju »značajev« liberalnih quasi akademikov reetius abiturijentov. Liberalni študentje so se ob priliki shoda katoliško-narodnega dijaštva skazali kot največje barabe. Kakor nadležne muhe, tako so bili sitni. Mnogim smo morali pokazati vrata, da, nekateri — to višji, so bili celo toliko drzni, da so mislili priti z brutalno silo v zborovalno dvorano. Mlajši, vemo, so bili poslani po naročilu starejših. Kakor skesan grešnik je prišel pred Unionska vrata tudi neki abiturijent, ki sliši na ime M. N. Predstavil se je za akademika, člana »Save« in ni na inzult našega tovariša »poulična baraba« niti ne reagiral. Mirno je spravil psovko v žep in — odšel. 2e mora vedeti, zakaj. — Hej, sablje! — Lep naraščaj akademičnih liberalnih društev, cvet »Svobodne Misli«. Sicer pa ni čuda, če tako podivja, saj je njegova duševna hrana edino le »Svobodna Misel« in pa »Slovenski Narod«. Capito? Hic Rhodus, hic salta! + Nevarno obolel je vpokojeni župnik č. g. K a r I M i k 1 a v č i č v Sv. Križu pri Litiji ter se častitim sobratom priporoča v molitev. — Koledar Kat. tisk. društva je v tisku in se razpošlje sredi tekočega meseca. Prosimo one gospode katehete, ki žele več prostora za vpisavanje učencev ali sploh kako premembo pri vezavi zapisnika, naj to nemudoma sporoče knjigoveznici Kat. tisk. društva v Ljubljani. — Z Rupe pri Kranju. Ker radi zelo velike udeležbe niso mogli vsi v našo dvorano, zato se igra ponovi v nedeljo, dne 5. septembra ob četrti uri popoldne. — Lov na divje kozle v kamniških planinah se je danes končal. — Do 2000 romarjev pride na Brezje iz Notranjskega, v nedeljo dne 5. septembra zvečer. Dekliške Marijine družbe iz dekanij Postojina ifn Trnovo napravijo letos skupno romanje na Brezje. Posebni vlak odide iz Trnovega ob 3. uri popoldne, iz Št. Petra pa ob 'tri četrt na štiri popoldne. Vlak iz Trnovega se ustavi v Kilovčah in Postojni. Vlak iz Št. Petra pa v Prestranku. Nazaj grede se ustavimo za dobre tri ure v Ljbljani. lj Nesreča. Ko je včeraj na Jesenicah v neki hiši v I. nadstropju nasajal delavec Franc Pogačnik okna, je izgubil ravnotežje ter padel na tla ter zadel z vratom na tam se nahajajoče steklo ter si prereza! žile. Močno poškodovanega so pripeljali v deželno bolnišnico. — Izjava. »Slovenec« št. 140., z dne 23. junija 1909 je priobčil med dnevnimi novicami notico: »Ne vč se kam je šel Franc Kral, sedlar v Železnikih« z opombo, v koji se očita Kralovi ženi Tereziji, rojeni Demšar, da je prevzetna in okrutna proti svojima možema in da sta ji bila eden kot drugi kot kitajska sužnja. Kot odgovorni urednik »Slovenca« izjavljam, da ti očitki niso resnični in obžalujem, da je »Slovenec« delal Tereziji Kral, roj. Demšar v tem oziru krivico na podlagi napačnega poročila. — Ivan štefe. — Nova spomlad. V Št. Vidu na Dolenjskem je razcvetela jablana, ki nosi zraven (udi zrelo sadje. — Radi vohunstva v Srbiji aretiran. V Šabcu sta bila aretirana Alojzij Mesar doma iz Bohinjske Bistrice, iu neki Veko-slav Mataševič. Dolže ju. da sta v zvezi z nekim .lagrom prenašala preko Save v notranjost Srbije avstrijske vojaško golobe. — V Podbrezjah bo v nedeljo predstavljalo vRokovnjačc« liberalno društvo »Vesna«, na kar opozarjamo naše somiš-jjenike._ Izpred sodi ta. Izpred tukajšnje porote. O gospodu županu Dominiku Rudolfu. Meseca svečana jc prinesel »Slovenski Narod« sledeči napad na našega vrlega somišljenika gosp. župana Dominika Rudolfa s Črnega vrha: »K I e r i k a I n a k r i v i č n o s t." Na Črnem vrhu viada veliko razburjenje zaradi razdelitve deželne podpore 2000 K za pogorelce. Denar je prejel župan Rudolf in upamo, da je dobil tudi naročilo, denar pravično razdeliti. Šlo se je za to, da dobe podporo pogorclci po meri škode, ne pa da jo dobe klerikalci po meri njihove vdanosti županu Rudolfu. Toda — kdor ni konsumar, ni dobil ničesar. Prizadetim ni preostalo druzega, kakor da so se pritožili. S tem so dosegli, da je župan Rudolf izgubil zaupanje pri vladi. Zadnje državne podpore ui več dobil župan Rudolf v roke, nego jo jc prišel razdelit gospod okrajni glavar sam in jo je tudi pravično razdelil. Tudi bi bilo dobro, če bi enkrat prišel na Črni vrh poštni komisar in preiskal poštne razmere, ki so tako čudne, da se izgubljajo celo priporočena pisma, tako da nosijo ljudje pisma raje v Idrijo, Godovič in celo na Col na pošto, da jih le ne oddajo na domači pošti.« Gospod župan je zaradi tega vložil proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Naroda« tožbo zaradi pregreška zoper varnost časti, in bi se imela vršiti danes pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava. Pred začetkom razprave je pa podal obtoženi g. Rasto Pustoslemšek sledečo častno izjavo: »Ker smo se prepričali, da je bil naš dopis iz Črnega vrha z dne 19. svečana 1909 v št. 41. z nadpisom »Klerikalna pravičnost«, preoster in pretiran, ga, v kolikor je bila ž njim osebna čast g. Dominika Rudolfa kot c. kr. poštarja in župana žaljena, s tem prekličemo. Za uredništvo »Slovenskega Naroda« R. Pustoslemšek. Vsled tega je tožiteljev zastopnik dr. Pegan umaknil obtožbo in je razprava odpadla. Častno izjavo prinese tudi današnji »Slovenski Narod«. Ij Nepopisna lopovščina. Zadnje dni SŽ-bili-nekateri ljubljanski 1iberafci silno sitni. Človek se jih je komaj otresel. Menda se je v njih kuhala jeza vsled impo-.zantne udeležbe na shodu katoliško-na^ rčdnega dijaštva. Da pa je zmožen liberalno strankarski fanatizem take lopovščine, kakršna se je dogodila včeraj, nismo mislili. V času, ko je na odru v »Unionu« včeraj zvečer pel mešani zbor »Ljubljane«, priplazil se je neki doslej še neznan lopov v telovadno garderobo in v telovadnico, pometal pevcem in telovadcem skozi okna preko ozidja na sosedni vrt več klobukov in en površnik, več moških slamnikov zlomil, nekaterim klobukom iztrgal podvleko, nekaterim gospodičnam pevkam razrezal in raztrgal slamnike! Štifi klobuke je še danes zjutraj dobila policija na sosedirem vrtu. To je res kričeča ilustracija liberalne strasti, posebno priča to o besnem sovraštvu, ki ga imajo nekateri do katoliško-narodnega dijaštva, telovadcev in do procvrtajoče naše »Ljubljane«. Kje se je proti kaki njihovi prireditvi postopalo od naše strani s takimi sredstvi?! Pa naj bodo prepričani, da s takimi podlimi in nizkimi 'sredstvi ne bodo nikogar ustrašili in da bodo le pomnožili vnemo, s katero delujejo za dobro stvar naši dijaki, telovadci in pevke ter pevci »Ljubljane«. Nam je prav, da imajo liberalci med borilci za »svobodno misel« smeti, ki se odlikujejo s takimi zahrbtnimi »junaštvi«. Res junaki, ki ne upajo na druf način stresti svoje jeze nad našimi prireditvami, nad našim napredkom in nad svojim nazadovanjem! lj Duhovne vaje za tov. abiturijente se vrše v dneh od 5. do 8. t. m. v rezidenci prečastitih oo. jezuitov. Pričetek je v nedeljo zjutraj. Tovariši naj pridejo že v soboto zvečer, drugače pa v nedeljo zjutraj. Končajo se na praznik Marijinega rojstva zjutraj. Vabijo se najuljudneje vsi tovariši, da se jih udeleži kolikor mogoče veliko število. Ij Tujski promet v Ljubljani meseca avgusta. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 7744 tujcev — 871 več nego meseca julija in 1996 več kakor lani meseca avgusta. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1462. v Slon« 1155, »LlOyd« 738. »Malič« 426, »Ilirija« 354. »Avstrijski cesar« 346, »Južni kolodvor« 315, »Štrukelj« 285 »Tivoli« 258, »Bavarski dvor« 222 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 2183 tujcev. l-l Izgubila ie danes neka dama torbico s ključi. Najditelj nai jo odda v trgovini pri Igiiču na Mestnem trgu. lj Velika razklana smreka leži na poti na Drenikov vrh v tivolskem gozdu. Porušila jo jc strela, ki je ob zadnji nevihti udarila vanjo. Ij LeiovlščarJI so vsled skrajno neugodnega vremena začeli kar trumoma zapuščati naša gorenjska letovišča. Vsi vlaki, ki prihajajo z Bleda, Bohinja itd., so prenapolnjeni naših poletnih gostov, ki hite domov. Vrhovi gorenjskih planin so pobeljeni z novim snegom, ki sega na več krajih globoko dol v nižavo. DR. ŠUSTERŠIČ O PARLAMENTAR-NEM POLOŽAJU. Z Dunaja poročajo: Dr. Šusteršič se je izrazil napram nekemu uredniku »Neue Freie Presse«, da je bodoči razvoj parla-mentariškega položaja odvisen v prvi vrsti od razmer, ki se razvijajo v češkem deželnem zboru. On da ni ne pesimist, ne optimist, a dosedaj se ni splošni položaj še v ničemur spremenil. Telefonska in brzojavna poročila ZBOROVANJE »SLOMŠKOVE ZVEZE«. Radovljica, 2. septembra. »Slomškova zveza« zboruje danes na Brezjah ob nepričakovano veliki udeležbi učiteljev. Zbo-rovalna dvorana je nabito polna. Navzoči posl. Pogačnik, Demšar, Lavrenčič, Man-delj, Ravnikar, zastop. dijaštva, Orlov, goriškega učitelistva. Pozdravljal je zborovanje župan uiošenjske občine, poslanca Pogačnik, Mandelj, dalje Avsenec, za Orle Podlesnik, učitelj Stant iz Gorice, tovarnar Polak, dr. Gruden. Poslani ste bili udanostni izjavi cesarju in knezoškofu. Dr. Bezjak referira zanimivo in temeljito. Z uspehom vsr zadovoljni. CEHI IN VLADA. Dunaj, 2. septembra. Poslanec Šiliti-ger je bil danes pri Bienerthu v zadevi češke privatne šole v Poštorni. Zahteval je, naj se prekliče zaprtje šole do odločitve upravnega sodišča, potem da se sestavi komisija, ki bo pregledala, kaj je na šoli treba adaptirati. Bienerth se je tem zahtevam kazal precej prijaznega in je dejal, da bo govoril z naučnim ministrom. Šilinger je rekel, da se Čehi ne udeleže češko-nemške konference, ako se ne ugodi tem njihovim željam. DR. HARAMBAŠIC V VLADNI SLUŽBI. Zagreb, 2. septembra. »Narodne No-vine« priobčujejo imenovanje dr. Avgusta Harambašiča za tajnika deželne vlade v ,VII. činovnem razredu ekstra statum. POTRES NA NIŽJEM AVSTRIJSKEM. Dunajsko Novo Mesto, 2. septembra. Danes zjutraj ob 6. uri 6 minut so tu čutili močan potresni sunek. Tudi v okolici so čutili potresne sunke. DR. MILAD1NOVIČ OPROŠČEN VELE« IZDAJSKE OBTOŽBE. Zagreb, 2. septembra. Državno prav-dništvo je pred več kot pol letom dr. Mila-dinoviča, vodjo radikalnih Srbov, obdolžilo, da je za časa avstro-srbskega konflikta uvažal v Srbijo orožje in zanjo nabiral prostovoljcev. Branitelj je predlagal, naj se obtoženca izroči vojaškemu sodišču, kar je po hrvaškem zakoniku v slučaju veleizdaje možno. Vojaško sodišče je 19. avgusta dr. Miladinoviča oprostilo. Nato je državno pravdništvo zahtevalo, naj se Miladinoviča izroči zopet civilni justici. Zdaj pa je zagrebško vojaško nad-sodišče sodbo prve instance potrdilo in državnemu pravdništvu njegovo prošnjo odreklo. NEMŠKI KATOLIŠKI SHOD ZA PRA« VICE MATERINEGA JEZIKA. Vratlslava, 2. septembra. Nemški katoliški shod se je izrekel za načelo, da se mora krščanski nauk podeljevati v materinem jeziku. To velja posebič za poljske in alzaške razmere. GRŠKI KRALJ ODSTOPI. Peterburg, 2. septembra. V tukajšnjih uradnih krogih se vest. da namerava kralj Jurij grški odstopiti, potrjuje. ZEPPELINOV ZRAKOPLOV in. POPRAVLJEN. Bii zlg, 2. septembra. Zeppelinov zrakoplov III. so včeraj popravili. Nad Lip-skem je bil zrakoplov ob en četrt na 4. uro zjutraj, nad Gers ob 5. uri zjutraj. V Friedrichshafenu upajo, da priplove zrakoplov danes tja. SEVERNI TEČAJ DOSEŽEN. Kodanj, 2. septembra. Listi poročajo, da je danskem parobrodu amerikanski potnik dr. Cook, ki je z neko ekspedicijo, ki je odšla na severni tečaj leta 1908., dosegel letos severni tečaj iz Kap Yorka. Eskimi z Yorka potrjujejo Cookovo potovanje. Naročajte ..Slovenca"! Društva. Ij Slov. kršč. soc. zveza je zopet dobila nove znalke. Znaki so lično izdelani in namenjeni za vsa društva S. K. S. Z. in tudi za društva drugih zvez. Znaki se nosijo tudi lahko na kravatah. Naročajo se pri Zvezi v Ljubljani. Pri manjših naročilih naj se polije naprej denar, lahko tudi v znamkah. Vsak znak 'stane 70 v. Poštnina pa deset vinarjev. + Otvoritev »Zadružnega doma« v Velikih Laščah bo v nedeljo dne 5. septembra. Spored: Dopoldne ob pol deseti uri pozdrav gostov na kolodvoru. Ob 10. uri v župni cerlkvi instrumentalna sveta maša z govorom, katerega govori g. ravnatelj Ivan Traven. Po sveti maši ogledovanje »Zadružnega doma«. Opoldne skupno kosilo pri gospodu Ivanu Hočevarju (Padarju). Ob 'pol tretji uri1 pete litanije. Po litanijah sprevod k »Zadružnemu domu« in na to blagoslov doma. Slavnostni govor bo imel gospod deželni odbornik dr. V. Pegan. Po blagoslovu ljudska veselica na prostem, ob slabem vremenu pa v zgornjih prostorih »Zadružnega doma«. Pri veselici sodeluje pevsko društvo »Glas« iz Sodražice in sekstet na lok. S tem vabimo tudi vse somišljenike te sosednjih župnij 'k otvoritvi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Kdor se želi udeležiti1 skupnega kosala, naj to do petka opoldne naznani Hranilnici in posojilnici .v Vel. Laščah. Pripravljalni odbor. '— Društveno gibanje na Brezovici. Iz Brezovice poročajo: Mladeniči našega katol. slov. izobraževalnega društva so pretečeno nedeljo vprizorili dramatično predstavo »Občinski tepček« s petjem. Slabo vreme ni zadrževalo občinstva doma, kajti veliki prostor pod vezanim kozolcem gosp. Fr. Veikavrha je bil kmalu natlačeno poln. Ljudstvo je napeto Cedilo .posameznim pevskim točkam, ki so jih mlade moči pod spretnim vodstvom gosp. jiadučitelja Dr. Benedikta zares hvalevredno proizvajale. Veliko smeha je povzročil pevec g. M. Ogrin z izbranimi ku-pleti, nadvse pa je ugajala igra, katero ?o domači fantje — izborno kostumovani I- - brez izjeme vsi z občudovanja vredno preciznostjo prednaSali. Igra je zbranemu n »bčinstvu bila tako po godu, da se bo na jegovo željo prihodnjo nedeljo 5. septembra na istem prostoru ponovila. Slučajno so se pretečeno nedeljo vršili razni sestanki in predstave v ljubljanski okolici, tako da je bil marsikateri zadržan se naše predstave udeležiti. Naše Ikatol. slov. iz-obraž. društvo .vabi vnovič za nedeljo popoldne ob 4. uri k Velkavrhu slavna bratska društva iz bkolice, da se naše društvo še bolj ofltrepj in pomnoži, kajti nimamo še lastnega doma, ne za lizobrazbo mladine potrebnih sredstev, fn ipo vzgledu drugih si bomo morali tudi še društveno zastavo omisliti. Pri tej priliki se izreka najtoplejša zahvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je po daljšem času zopet vesela in poštena zabava izvršila. Prihodnjo nedeljo se slavn. občinstvu zopet prijetna prilika nudi za duševni užitek in telesno okrepčflo na prostorih gosp. .Velkavrha. i KNJIŽEVNOST. Nemščina brez učitelja ali slovensko-nemška slovnica za samouke. Spisal dr. Leopold Lenard. Cena 1 K 20 vin., s poštnino vred 1 K 30 vin. To knjigo je ravnokar izdala in založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, iu je z njo zelo ustregla onim slojem našega ljudstva, ki se žele naučiti nemškega jezika, pa nimajo učitelja, da bi dajal potrebnih pojasnil. Dosedaj nismo imel; sploh nobene knjige, 'ki bi bila prirejena za potrebe našega ukaželjnega ljudstva. Za pouk v nemščini smo imeli samo nekaj učnih knjig, ki so pa prirejene edino le za šolski pouk in so za samouke nerabne: iz teh knjig se seveda naše ljudstvo ni veliko naučilo. — Pričujoča knjiga pa bo tej nujni potrebi opomogla, ker je sestavljena tako, da jo lahko rabi vsak, tudi oni, ki nima za nemščino še nobene podlage. Knjiga se naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Izvid gospoda prof. ErvTna Payra, profesorja kirurgije na vseučilišču v Gradcu. Gospodu J. Serravallu v Trstu. Naznanjam Vam, da prebolelim po operacijah rad dajem Serravallovo kina vino z železom in da sem z uspehi zelo zado-voljen. m 292 29 V Gradcu, 1. februarja 1909. Prof. dr. E. Payr. 24,5 Zahvala. Za vse med dolgo boleznijo in povodom smrti našegaiskreno ljubljenega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Frana Schitnika c. kr. davkarja v pokoju izkazano sočutje, kakor tudi za dragemu pokojniku izkazano zadnjo čast, čutimo se dolžne izreči najtoplejšo zahvalo. Globoko žalujoči ostali. le iz boljših družin, sprejema se v deški zavod, pod vodstvom izkušenega šolnika. Informacije daje vodstvo zavoda, Cesta na Rožnik, vila Jerin. 2407 5-t se sprejmeta na hrano in stanovanje. Poizve se na Marija Terezije cesti štev. 2./III. 2416 3-1 na Poljanski cesti (ozir. Strossmayerjeva ulica 1) se bodo vpisovali novi učenci za I. razred 2419 2-1 v sredo, dne 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Oglasiti se jim je spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov z rojstvenim listom In Šolskim izpričevalom pri gimnazijskem ravnateljstvu. Vzprejemna izkušnja se bode vršila v četrtek dne 16. septembra od 8. ure naprej. Učenci iz okrajnih glavarstev Kranj, Radovljica, Črnomelj in Novo mesto morajo s seboj prinesti dovoljenje c. kr. deželnega šolskega sveta. sprejme na hrano In stanovanje M. La- setzky, Dunajska cesta št. 9, II. nadstropje 5. vrata. 2414 3—1 rojena Kamenšek. Pred 8 meseci je bivala na 194 Bakon Str. Obcr Disteln. P. Re-klinghausen, Vestfalsko, Nemčija. Za njen naslov bi rad zvedel njen soprog: Zorko Žifnlb, Box 257 Chisholm Minn. U. S. R. 2420 3-1 St.21.161/VIII ex 1909. Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani se bode zgradilo skladišče za tobak V svrho ugotovitve tega dela se razpisuje Gospodarstvo. — Za vinogradnike in sadjerejce. Naše vinarstvo je v hudih stiskah. Zaradi preprodukcije je namreč zavladala obča vinska kriza, ki bo brezdvomno zapustila trajne in neizbrisne sledove za seboj. Iz sedanjega kritičnega položaja se more naše vinarstvo rešiti edinole z izvozom svojih pridelkov v 'severne kraje, kjer trta ne rodi ali pa se vina le malo prideluje. Nov trg pa si bo moral naš vinski pridelek šele priboriti. Ta boj ne bo lahek, ker vlada prevelika konkurenca na mednarodnem vinskem trgu. Zmagali bomo edino tedaj, če bodo naši vinogradniki potom zadružništva pošiljali vino najboljše kakovosti na trg. Iz tega vzroka bi bilo želeti, da bi se mali in veliiki vinogradniki posluževali pri pokipenju mošta samo-čistih vinskih droži, ki pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta ter povzročajo, da se s pomočjo njih pridelano vino hitro čisti in da dobi mnogo boljši vonj in okus. Prav tako uspešno se morejo rabiti čiste vinske droži tudi za pokipenje sadnega moSta. Samočiste vinske droži se dobivajo pri kmetijsko-kemličnem preizkuše-vališču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 h, s poštnino in zavojem pa 40 h. Deset cevk stane s poštnino in zavojem 3 K 50 h. Znesek se more vplačati v denarju ali pa v pisemskih znamkah ter se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. Ena cevka zadostuje za pokipenje S do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Samočiste vinslke droži se morajo naročiti vsaj 5 dni pred uporabo, oziroma pred mastenjem grozdja, da se morejo pravočasno in po predpisu nastaviti droži, s katerimi se potem svežeiztis-njeni mošt pokipi. — Ravnateljstvo kmetijsko - kemičnega preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani. ponudbe naj se predlože MarljM trg štev. 1. Največja zaloga najSSnefSllt ===== barv == za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fine oljnato barve za študije, akvaralne trde la tekoče, tempera barve v tnbah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alomlnlnm v listih. Štamplli]ske barve. Oglje za risanje. Raznobarvno Unte in tuši. Slikarsko.platno ln papir. Palete, škatljo za Stadije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: = Najnovejši- slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, --7 prstene ln rudninske barve. . :: Priznano najboljše in najizdatnejSe :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbno ln pohlStene mizarje ■ - in hišne posestnike Itd. - :: priporoča 11 pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v uradnih listih „Wiener Zeitung" in „Laibadier Zeitung". Podatke daje tudi c. kr. tobačna tovarna ob navadnih uradnih urah, kakor tudi stavbno tehnični oddelek c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne režije na Dunaju IX, Por-zellangasse 51, ob delavnikih od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne. C. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju, dne 23. avgusta 1909. Merkl 1. r Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilrnežev, lakov ln steklarskega klela. ===== Prodaja najboljšega mizarskega ===== ===== po na)nlil oenl, ===== karbolfneja alabastra In stukatnrneoa za podo-2961 barje in zidarje. l = Ustanovljeno 1832. ===== :: Zahtevajte cenike! * :: Ustnno«I]enB leia Priporoča »»avncmu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem gvojo izborno Ui!j«, Mtm ulice MIZ, Ljuln t\® u soddb ln steklenicah Nad 25 let dobro idoča v lepem kraju na Gorenjskem, kjer je tudi letovišče in pride tudi 800 do 1000 tujcev na leto, se da takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod ,,Pekarijau._2365 (t) ""Letnik 2353 naše,Družinske pratike1 fe ravnokar izšel in sc dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v ..Katoliški bukvami1, prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah flnt. Krisper, Vaso Petričič in Iv.Koren-Can; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina. Cena komadu 21 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik! _ U z dobrimi spričevali želi službe pri krščanski rodbini. Vajena je tudi gospodinjstva. Povpraša naj se Sv. Petra nasip 35, II. nadstropje. 2397 3-1 CštI Na prodaj je po jako nizki ceni v Trstu, sredi mesta 2391 3—1 uvedena in uspešna. Nujno radi odpotovanja. Ponudbe pod štev. »15« na »Slovenca«. Pi^M® |1V1 lukvarna v Ljubljani Ima v zalogi ljudske, srednje , meščanske in v najnovej. izdajah, mili RA oddala brezplačno. Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige: Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 220. Matek Blaž, Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 220. Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2'—. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, vez. K 1'—. Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 1-80. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. Stroj Alojzij, Litnrgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez. K 1'40. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk I. knjiga, vez. K 2 80. Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K 5'—. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3 50. O 0 O Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K —'80. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje, vez. K 1"90. Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50. Jeršinovič Anton, Livijev komentar, broš. K —60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K —'80. I Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. llju! :: Kupim dobro ohranjen, ne predrag harmonij za izobraževalno društvo, dr. Mau-ring, na Igu pod Ljubljano. 2390 3—t Krepak deček, poštenih starišev, se sprejme za mesarskega vajenca. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 2339 (1) s mhi m lisci tik farne cerkve na Igu se prostovoljno proda. - Več se izve pismeno ali osebno pri dr. Mauringu na Igu pod Ljubljano. _2388 5-1 IšCe se popolnoma zanesljiv ki je tudi za vsako drugo vožnjo in delo vporabljiv. Kje, poizve se pri upravništvu „Slovenca". 2386 3-1 se to 52 es tsa s posebnim vhodom na Fran Josipa cesti« Naslov pove upravništvo »Slovenca". Prav iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—100, 700,1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni Prati faCMfll Ljubljana, Selen- rran LuSUU burgove ulice 6, Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost dotičnih naročnikov, na primer: »Narodni Dom« v Brežicah, župne cerkve v Cerkljah, v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd. .....v , , X1 , .__ Letos zidam enajstrazredno ljudsko šolo v Št. Juriju ob juz. zel., knezoskofijske zavode v Št. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb. Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani. Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim z odličnim spoštovanjem Valentin Scagnetti, arhitekt in mestni stavbenik. Krško, dne 30. vel. srpana 1909. 2396 10-1 Podružnice il Stritarje ulice 2 spilett, Celovec DelnlSka glavnica -K 8.&00.090. In Jrst Rezervni Sond K 800.000.