Poštnina plačana v gotovini
Maribor, poriedclfck 2S. avgusta 19S3 štev. 194 Lato vn. cxiv.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UrednUtve In ufrivil Maribor. Gosposka el. 11 / Telafon Mrednlitvo M40, oprava 3458 Uhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. tal / Velja mesečno prejemen v upravi aB po poid 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po oanlka / Oglasa aprajema tudi oglasni oddelek •Jutra" v Ljubljani / Pa8tal čekovni ra&m ft 1I4W
99
JUTRA”
Problem Podonavja in njega rešitev
INTERESNE INTRIGE VELESIL.
Vprašanje Podonavja je prav za Prav akutno že celo desetletje. Za nekaj casa stopi v ozadje, nato se pa zopet pojavi v ospredju, zdaj v tej zdaj v oni °oliki. 0 njem se je že prelilo morje tin-U, natisnili so se članki in predlogi, ki Pi napolnili knjižnico, pa smo prav za Prav še vedno tam, kjer smo bili. Vzrok f	s' stoje Pri reševanju tega vpra-
šanja nasproti tri velesile Francija, Italija *n Nemčija, vsaka s svojimi posebnimi rnleresi. Francija hoče v skladu z znanim T a r d i e n j e v i m načrtom tako odonavje, ki bi družilo v tesni gospodarski povezanosti Češkoslovaško, Rohnijo, Jugoslavijo, Madžarsko In Av-slnjo brez intrig tretjega in v popolni enakopravnosti; Italija gradi na teme-jlu Mussolinijevih namenov zvezo "alija .Avstrija, Madžarska z eventuel-ajm sodelovanjem Nemčije, če pa to ne jh bilo mogoče — male antante, toda ta-°» da bi ta zveza koristila italijanski hegemoniji in slabila države male antante, dočim stremi N e m č i j a po priključitvi Avstrije in potem zvezi z Madžarsko.
. Nemeiia sama — zlasti sedaj — ne bi , s i ovirala edino pravilne rešitve podonavskega vprašanja, ki bi bila gotovo A»n0 ^ose^ena. če ne bi bilo Italije JV u s s o l i ni j a. Edina resna in u-^na ovira je Mussolini, ki ne more opu di svojih megalomanskih načrtov in : r.emljenj, spraviti pod svoj upliv Avstri-’h MadžarskoJn potom njiju razbiti ali , Sai oslabiti malo antanto ter doseči Peem koncev na kakršen koli način VJ^k> meja na škodo zlasti Jugoslavije, "a kidi češkoslovaške in Romunije. Ju-*°sIavijo bi sploh najrajši zbrisal z evrop e£a zemljevida. Ta svoj namen bi do-^egel najlažje z restavracijo H a b s b u r-a 11 o v na skupnem avstrijsko-madžar-dm prestolu. Skupni kralj naj bi postal ^ uvojvoda O t o n, ki bi ga v ta namen 2enil 7, italijansko princeso. To bi k vso avtoriteto podpiral tudi V a t i-t P.n> a Proti temu so poleg male antante A \.. mčija, Francija in vsaj splošno je 5.	• Spričo vse te rivalitete velesil
Iet^to naravno, da rešitev Podonavja že k,a ,n l®ta ne inore z mrtve točke, in to viJub veliki aktivnosti diplomacije, v pr-^‘1 italijanske. rara.bi tnogli dospeti do cilja, bi se mo-mt'- J otresti najprej prizadeti sami dg velesil, to se pravi Češkoslovaška,
Romunija, Jugoslavija, Avstrija in Madžar ska bi morale vzeti svojo skupno usodo v lastne roke! Na docela neodvisni konferenci delegacij vseh teh petih držav bi se morala temeljito, prijateljsko in nepristransko proučiti vsa vprašanja, tičoča se medsebojnega gospodarskega in političnega sodelovanja in podpiranja. Tako bi se ustvaril blok tesno medsebojno povezanih nacionalnih držav, ki bi obsegal dosti večje ozemlje kakor bivša Av-stro-Ogrska. Ta blok bi uredil medsebojno izmenjavo blaga, promet, denar-stvo itd. itd. Izhod na Jadransko morje bi imel v Jugoslaviji, na Črno morje pa v Romuniji. V taki tesni skupnosti bi se mirno in prijateljsko odstranila vsa nasprotja, ki danes obstojajo, zaščitile bi se s skupno pogodbo obojestranske n a-rodne manjšine, garantirale meje, določila skupna obramba v primeru napada od zunaj itd. Sploh v Podonavju bi nastala docela nova atmosfera in napočila bi doba, v kateri bi se lahko rešila tudi vsa sedanja kriza.
To je idealno zasnovana, rešitev podonavskega vprašanja, ki bi se dala realizirati takoj, čim bi se vse prizadete države izjavile, da so v to pripravljene. Mala antanta je že ponovno izjavila, da je tako Madžarski kakor Avstriji vedno na razpolago za sporazum in priključitev. Ona torej ni kriva, če zamisel še ni realizirana. Glavna krivda zadeva poleg Italije kot ozadne dirigentke pred vsem Madžarsko, ki sanja c blazni misli revizije meja v cilju obno' vitve nekdanja Ogrske, s priključitvijo Hrvatske in izhodom na Jadransko morje. Druga krivka mimo Madžarske je Avstrija, ki se nikakor ne more sprijaz niti z dejstvom, da Dunaj ni več glavno mesto nekdanje obširne velesile, marveč samo male, malo pomembne državice. Ta Dunaj hoče na vsak način postati zopet nekdanji Dunaj, dirigent in cksploa ta tor vsega Podonavja, in je v svbji slepoti preponosen, da bi sc sam in ne' posredno obrnil do Prage, Bukarešte in Beograda. Dasi pa trpe zaradi tega stanja vse države Podonavja, trpita največ prav Avstrija in Madžarska. Prvo ograža Nemčija s a m o zato, ker n i m a zaščite v enotnem Podonavju. Namesto po edini pravi poti, drvita Avstrija in Madžarska po noti Italije, v lastno škodo in škodo sosedov!
MESECA SEPTEMBRA SE BO SEŠLA V PRAGI PRVA KONFERENCA GOSPODARSKE MALE ANTANTE. PRIPRAVA GRADIVA. JUGOSLAVIJA JE ŽE STAVILA SVOJE GLAVNE PREDLOGE
PRAGA, 28. avgusta. Kakor doznavajo listi, bo v teku meseca septembra v Pragi prva konferenca gospodarske male antante. Vse tri vlade vneto zbirajo gradivo, ki naj bi se obravnavalo na tej konferenci, ki naj bi ustvarila temelje za še tesnejše gospodarsko sodelovanje češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. — Kakor piše »Narodna Politika«, je jugoslovanska vlada večino predlogov za to konferenco pravkar že Izdelala. Jugoslovanski predlog! se nanašajo v prvi vrsti na blagovni tranzit, na sodelovanje v paroplovnem prometu, na železniške tarife v osebnem in tovornem prometu, na ukinitev konzularnega vizuma v medse«
Italijanske namere v Albaniji
GUs FRANCOSKE JAVNOSTI. V NEVARNOSTI JE ŠE ZADNJI OSTANEK ALBANSKE NEODVISNOSTI.
28. avgusta. V včerajšnji Boi u MAction Francaise« se baVi Le v} č?”er s položajem v Albaniji in pra-im./tod drugim: Vse vesti o nekem
hedv Umu *refca DUStiti ob strani: r„ ^no je, da bo Italija v odgovo-
yila 2ahteve albanske vlade posta-
bj A*e,o težke pogoje. V primeru, da
la s an'ia te pogoje sprejela, bi pad-
s| * j10!) pod italijanski vpliv. To je
Uko Jtod* v popolnem skladu s poli-
dr,.l.k| 5o vodi Italija v Albaniji. Na
strani sc pa vprašamo, kako bo-
^edn10?!5 .Albanci, med katerimi še n0	sPooiin	na	boje	za	svobod-
njen„ anHo Skenderbega, pristati na b0 P^lno poitalijančenje in ali se svoj anski vladi posrečilo pripraviti nrl|tl„ ro.d k novi žrtvi. V vsakem k0v vr\te položaj sedanjih oblastni-ke*. s Albaniji zelo delikaten, zlasti 0 trdno prepričani, da ne morejo
biti brez italijanske denarne podpore Kar se tiče Italije same, je v mnogo ugodnejšem in boljšem položaju, ker si je s tiranskim paktom zagotovila neke pravice v Albaniji, ki spominjajo v marsičem na pravice, ki so si jih za> gotovile na Kubi s »Platovim amand manom« Združene države Severne Amerike. Ta amar.dman je bil vnešen v kubansko ustavo na podlagi pogod be, sklenjene z Združenimi državam; List končno pravi, da ima Italija po pogodbi med njo in Albanijo pravico izkrcati svoje čete v Albaniji in da bii pomenilo dejstvo, če bi se Italija res okoristila s to pravico, konec alban cke neodvisnosti.
MAKSIMIRANJE OBRESTNE MERE ITALIJI
Rim, 28. avgusta. Včeraj je bil objav Ijen ministrski odlok o maksimiranju ob restr.e mere pri posojilih s 6°/».
bojnem prometu med vsemi tremi državami, na olajšave v medsebojnem tujskem prometu itd. Jugoslovanska vlada bo predlagala na konferenci, naj bi vse tri Narodne banke pristopile k čim tesnej šemu sodelovanju. Jugoslavija bo predlo žila tudi osnutek predloga, po katerem naj bi se poglobili gospodarski odnošaji med vsemi tremi prijateljskimi državami. Poslanika v Pragi in Bukarešti sta glede tega pravkar stopila v stike z vladama obeh držav. Pričakuje se, da bo rodila praška konferenca gospodarske male antante dragocene sadove za nadaljnji razvoj in napredek vseh treh zavezniških držav.
Kancelar Hitler zahteva Posaarje
VELIKA NEMŠKA MANIFESTACIJA V RODESHEIMU. GOVORI RUSTA IN HITLERJA. KOMIS IJA PROTESTIRA.
PARIZ. 28. avgusta. Včeraj je bilo Riidesheiinu v Nemčiji veliko zborovanje za priključitev Posaarja Nemčiji, katerega se je udeležilo okoli 80.000 ljudi iz Posaarja, okoli 80.000 pa iz Porenja in Hesensko-Nasavske-ga. Zborovanje je vodil novi predsednik Zveze posaarskih društev, ki je v svojem govoru naglašal, da so Po-saarci Nemci po krvi, jeziku in zgodovini in hočejo zato k Nemčiji. Za njim je govoril pruski kulturni minister Rust, nato pa kancelar Adolf Hitler, ki je naglasil, da je bilo Posaarje odvze-
tovil Franciji tamkajšnji premog, do» čim bi morala biti uprava do plebiscita I. 1935 v rokah Društva narodov. Sedaj je pa napočil čas, da se ta zadeva reši in rešitev Se le ena: Nazaj k Nemčiji! Nemčija ne želi vojne in ne mara nobenih tujih pokrajin, zahteva pa tisto, kar je nemško. Ta manifestacija, ki je z obiskom in govorom državnega kancelar ja Hitlerja dobila uradno lice, je izzvala v Parizu velikoi nezadovoljstvo. »La Liberte« poroča iz Saarbriickna. da namerava posaar-ska vladna komisija protestirati proti
to Nemčiji samo zato, da bi se zago- I tej prireditvi pri Društvu narodov.
Pot francoskih parlamentarcev v Italijo
PARIZ, 28. avgusta. Večje število francoskih narodnih poslancev, članov skupine »Francija-Itallja«, bo odpotovalo pod vodstvom narodnega poslanca iz zgornje Saone, Theodora Valencyja, dne 21. septembra v Italijo. Francoski narodni poslanci se bodo mudili v Italiji do 6. oktobra in bodo v tem času obiskali Genovo, Rim, Firenzo, Benetke, Turin itd. S francoskimi parlamentarci bo potovalo tudi nekaj članov analognega senat-skega odbora za zbližanje z Italijo. Za časa svojega bivanja v Italiji bodo francoski parlamentarci gostje italijanske parlamentarne skupine »Italija-Francija«.
BRETONCI PROTI BRIANDU.
PARIZ, 28. avgusta. »Petit Parisicn« poroča, da so bretonski avtonomisti zagrozili, da bodo pognali v zrak novi spomenik pokojnega francoskega zunanjega ministra Aristida Brianda, ki ga nameravajo odkriti 3. septembra na otoku Millau-en-Treburtin ob bretonski obali, še preden bo blagoslovljen in odkrit. Oblasti so že odredile potrebne varnostne ukrepe.
Irski fašisti so manifestirali
DUBLIN, 28. avgusta. Kljub uaj-strožjim ukrepom vlade so vprizorili irski fašisti včeraj vendarle svoj veliki demonstracijski pohod- Vlada_ je koncentrirala v Beal Blathu močne vojaške čete in več kakor 400 stražnikov, ki naj bi onemogočili fašistom njihov obhod. S spretnim manevriranjem pa se je modrosrajčnikom vendarle posrečilo čuvarje reda in miru izvabiti na neki oddaljeni kraj,^ dočim se je medtem glavni pohod fašistov z veliko parado vred izvršil v popolnem redu na glavnih ulicah, kjer je bil napovedan. General O’ Duffy ie imel velik govor, v katerem je naglašal, da se irski fašisti nikakor ne bodo uklonili vladnemu pritisku, temveč bodo izvedli svojo akcijo do zmagovitega in plodonosnega konca.
IT ALI J ANSKO-ROMUNSK A TRGOVINSKA POGODBA.
RIM, 28. avgusta. V palači Chiggl je1 bil podpisan protokol o podaljšanju dosedanje italijansko-romunske trgovinske pogodbe do 30. novembra t. 1.
POČASTITEV MACKENSENA IN LITZMANNA.
BERLIN, 28. avgusta. Pruski ministrski predsednik je imenoval feldmaršala Mackensena in pehotnega generala Litz-manna za pruska državna svetnika v priznanje zaslug v svetovni vojni.
ZLATA MRZLICA V JUŽNI AFRIKI.
JOHANNESBURG. 28. avgusta. Zaradi naraščajočih cen zlata nastala liausse ni popustila tudi včeraj. Vsa Južna Afrika je v nekaki zlati mrzlici. V Kapskem mestu, kakor tudi v Johannesburgu, je bil zabeležen ogromen promet z delnicami zlatili rudnikov. Izredno živahna kupčija je bila tudi z zlatimi rudoslednimi pravicami. Za sopravice na novo odkritih zlatih poljih se plačujejo fantastične cene.
Sfran 2
Mariborski »VE ČER NIK« Jutra
I £B
V M a r 1 b o r u, dne
28. VII/. 1933.
acitss
Dnevne vesti
Nenadna smrt senatorja dr. Gavrile.
Včeraj popoldne je nenadoma umrl zadet od kapi senator g. dr. Emil Gavrila, ki se je mudil na oddihu v Rogaški Slatini. Kap ga je zadela po kosilu v neki okoliški restavraciji, kjer je s svojo družbo igral domino. Njegova smrt je žalostno odjeknila pri vseh, ki so ga poznali.
Na naslov ravnateljstev naših srednjih šoi. Kakor lani, tako bodo gotovo tudi letos naši srednješolski zavodi prenapolnjeni, tpko da bo primanjkovalo učilnic in bodo morali nekateri razredi obiskovati Sole popoldne. Bilo pa bi krivično, če bi bili to zopet oni razredi, ki so imeli to nezgodo že lani. Zato prosijo starši, naj bi letos imeli pouk dopoldne oni, ki so
Večer slovenskih kolesarjev in motociklistov. V soboto je priredil klub kolesarjev in motociklistov »Perun« pri »Uni onu« družabni večer z razdelitvijo nagrad zmagovalcem pri sedanjih dirka na Teznem. Družabnega večera se je u-deležilo nad 150 članov in prijateljev kluba; številno so bile zastopane sekcije Tezno, Sv. Peter in Pesnica. Navzoči pa so bili tudi športni komisar Motozveze g. Fašing, bivši predsednik kolesarske podzveze g. Jaki itd. Večer je otvorr predsednik »Peruna« g.Hlebš, ki je uvodoma pozdravil navzoče, posebno častnega predsednika g.Kvasa ter načelnike posameznih sekcij. V svojem nadaljnem govoru se je vsem zahvalil za tako številni
ga imeli lani popoldne, oni ki so ga imeli obisk ter poudaril, da bo »Perun« tudi dopoldne, pa popoldne. To je v interesu' nadalje kljuboval vsem intrigam s strani napredka, zdravja in prave vzgoje, zato nasprotnikov pri oblastih, športnih foru-mislimo, da bodo ravnateljstva upošte-, mili itd. ter pozval vse članstvo, naj de-vala to vsekakor umestno in upravičeno luje tudi vnaprej za procvit kluba in ju-željo.	‘	| goslovanstva. Nato je g. Hlebš. razdelil
Avtoizvoščki, fijakerji in prevozniki so j zmagovalcem lepa darila. V imenu moto-fcborovali. Včeraj dopoldne so zborovali, sekcije je spregovoril načelnik g. Čre-V Gambrinovi dvorani prevozniki s po- pinko. Zahvalil se je požrtvovalnim mo-dročja bivše mariborske oblasti. Njihovo, tociklistom »Peruna«, ki so pokazali pri združenje je sklicalo izredni občni zbor, j zadnjih dirkah vzorno disciplino. Zmago-na katerem so razpravljali o novih pra- valcem in drugo plasiranim pri zadnjih vilili. Zborovanje je bilo zelo živahno.; dirkah je nato razdelil krasna častna da-Združenje prevozniških obrtnikov obse- rila. Spregovoril je še g. Kamere, ki je v
ga 3 obrtne panoge, avtoizvoščke, fija-kerje in prevoznike. Vsaka teh panog ima svoj pododbor. Izrednega občnega zbora, ki ga je vodil predsednik g. Ivan Sluga, se je udeležilo precejšnje, število delegatov in članov. Navzoča sta bila tudi zastopnik zbornice TOI, zadružni inšpektor g. Založnik in predsednik okrožnega urada g. Julče Novak. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora g. Ivan Sluga, za podpredsednika pa g. Friderik Bojk; nadalje so bili izvoljeni v odbor France Nemec, Emil Gorjak in Anton Mogl, vsi iz Maribora, Fr. Toplak in Martin Pristovšek iz Celja, Jože Kudar iz Ptuja in Štefan Kuhar iz Murske Sobote. V častni odbor pa sta bila izvoljena Vid Murko iz Maribora in Anton Reberšak iz Celja.
Združenje mlinarjev in žagarjev sklicuje v sredo 39. t. m, ob 15.30 uri v re-
svojem govoru podčrtal zlasti narodno vzgojno poslanstvo »Peruna« na naši meji ter pozval vse navzoče, naj delujejo tudi vnaprej za edinstvo našega naroda.
Bran-i-bor. Letošnjo pomlad je bilo osnovano v Ljubljani osrednje društvo naše nove narodno-obrambne organizacije »Bran-i-bor«. Naloge in cilji »Bran-i-bora« pa so tako važni in pereči, da njegovo delovanje ne sme in ne more biti omejeno samo na Ljubljano, temveč mora pri tem našem obrambnem delu sodelovati vsa javnost širom naše domovine, saj gre za nacionalni obstoj stotiso čev naših rojakov! — Vabilu ljubljanskega osrednjega odbora za osnovanje podružnic so se posamezni krajevni centri že odzvali. Podružnice »Branibora« že obstojajo v Kranju, na Vrhniki, v Ribnici, Višji gori. Kozjem in v Ormožu, snu jejo pa se v Mariboru, Celju, Novem me-
stavraciji Halb\vidl v Jurčičevi ulici se- j stu, Kamniku, Gorenjem Logatcu, Dobro-stanek vseh umetnih mlinov radi uvedbe! vi pri Ljubljani, Škofji Loki, Gornji Len-mlinarskega pavšala. Ker je ta sestanek davi, Gornji Radgoni, na Jesenicah, zelo važen, je želeti, da se ga udeleže vsi ■ Kranjski gori in na Viču. Nacionalno, lastniki malih umetnih mlinov.	| kulturno in gospodarsko je položaj- naših
Včerajšnii izlet k Seniorievemti domu rojakov v tujini težak, ponekod obupen
je zopet zelo dobro uspel. Prijavilo se je nad 30 izletnikov, ki pa niso mogli dobiti vsi prostora v avtobusu. UdeWenci so bili z izletom zelo zadovobnj, dom na ie beležil ta dan naravnost rekorden obisk. Med obiskovalci smo videli tudi g. pod-bana dr. Pirkmajerja, e. načelnika mesta Maribora dr. L i p o 1 d a in veliko družino mariborskih nlanincev in planink V najboljšem razpoloženiu so se vr"i,; zvečer zonet z avtobusom v Maribor Tu Izlet je obenem pokaral, kako notrebne bi bile take stalne vožnie za izletnike in koliko zanima n D ie za nn ye oddabene rdn ninske postoinnke, če se interesentom nudi ugodna in cenena avtobusna z^ezm Kakor izvemo, se prinravlia za nrihodnio nedeljo zonet izlet v Ribnico in k Seniorjevemu, domu.
Potovan»e odličnih tulcev skozi Maribor. V nedeljo 3. septembra ob 13. uri se bo peljalo z vlakom skozi Maribor okoli 150 delegatov iz 16 evronskih držav na treznostni kongres železničariev v Beograd. Med delegati bodo odlične osebnosti: železniški ravnatelji, zdravniki svetovnega slovesa, kakor orof. dr. Gonser iz Berlina itd. Delegate bodo pozdravila razna zastopstva v Mariboru. ZeMi bi bilo. da odlične goste iz Franeiie. Švice Finske. Švedske. Nemčije in drugod pozdravijo na peronu v čim večiem številu naši železničarji in tudi ostali Mariborčani, kar je iz tujsko-prometnih ozirov toplo priporočati.
Konferenca o spremembi voznega reda* Pri naši generalni direkciji so te dni razpravljali o spremembah voznega reda. ri~ina*en° Je 'PP^ovatl na mero-
nerJi!!1StU ?ekntere ^rekture. ki so no potrebne in možne v sedn-n voznem redu. Pti se^lkmi« novega vozne en r,£~ bodo Upo5te _ le tudi razne pritožbe.	i
in le redko kje še vzdržljiv. Svojo ogromno in težavno in že prepotrebno na'ogo. da ščiti in očuva te naše rojake pred nacionalno propastjo, bo »Branibor« mogel vršiti 'e z vzajemno pomočjo vse-m našega svobodnega naroda. Pričakujemo zato, da se bodo tudi v drugih k ra ve vn ih centrih, sčasoma pa v sleherni naši vasi osnovale podružnice »Branihra«, sai ie »Branibor« danes naša edina obrambna za;ednica, ki posveča vso svojo skrb in oozornost našim v tujini, onim tisočem in stotisočem. ki ne smem biti od nas nikdar ro-/ab'ieni in zanuščeni. — Ob priliki raznih elementarnih katastrof, ki so kadarkoli onesrečile kak narod, smo bili vse’ej tudi mi med prvimi, ki smo v družbi z drugimi narodi iskreno sočustvo vali s ponesrečenci ter jim z javnimi zbirkami lajšali gorje. Imejmo vsaj toliko sočutja tudi do lastnih bratov in seste-. katerim sovražne nam sile grozijo, da jih gospodarsko in nacionalno povsem u-ničijo. Naše predstraže pa morajo živeti! — Osrednji odbor »Branibora* no-sluie v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7 II.
Razpuščena društva. Po zakonu o društvih. shodih in posvetih je banska uprava razpustila: Bralno društvo pri Sv. Marieti niže Ptuia in Prosvetno društvo v Ptuju ter Katoh?ko prosvetno društvo v Prevabah. pri Št. Danielu in v Zgonrn Polskavi. Razpuščeno ie tudi Slovensko katoMško prosvetno društvo v Črni.
Sarajevski »Narod« ponovno ustavljen
Uredništvo sarajevskega »Naroda« je prejelo od notramega ministrstva obve-. stilo. po katerem je dnevnik končnove-l.iavno ustavlien in ne more ponovno izhajati niti ned drugim imenom.
Jndranaši! Jutri zvečer ob navadni uri nevska va>a in razgovor o izletu v Ptm'
1 Vidite- vsi m fo^no! v-vmir, t..-n ,• pevce. Po vaji odborova seja. Odbor.
Lov občine Studenci se da potom javne dražbe v zakup. Dražba bo 15. sept. ob 10. uri na okrajnem glavarstvu v Mariboru, desni breg, soba 25 I.
Vsem, ki nameravajo v Split. Prijavljene! naj dvignejo takoj objave v pisarni Jadranske straže, Gregorčičeva ul. 26.
Dar Narodni obrani. Ob priliki preselitve svoje trgovine v nove lokale je daroval trgovec g. Karol Preis Narodni obrani lepo originalno sliko g. generala Rudolfa Maistra. Sliko hrani naše uredništvo, kjer je odboru na razpolago.
Dr. Fran Toplak, specialist za ženske
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vra-. nice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna Franc Jožefova grenčica večkrat na dan použita, izvrsten pripomoček Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje Franc-jožc-fova voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče.
Jesenski Ljubljanski velesejem
Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 2. in 11. septembrom. Gospo-
darsko in kulturno središče Slovenije bolezni in porodnišvo, Glavni trg št. 18, j bodo obiskali desettisoči gostov iz vseli zopet redno ordinira od 9,—11. in od' krajev naše prostrane države in tujine,
15.—16. ure.
Nezgoda pri žetvi. Preteklo soboto je pri žetvi doletela 21-letno v Razvanju stanujočo delavko Pavlino Poševo hujša nezgoda. S srpom se je tako hudo vrezala v levo roko, da je morala iskati pomoči v bolnišnici.
Krvav pretep v vinotoču. Preteklo soboto večer je bil v nekem vinotoču na Meljskem hribu krvav pretep. O pretepu so bili obveščeni tudi mariborski reševalci, ki so pohiteli tja. kjer so našli sa-moše sledove krvi, dočim o pretepačih ni bilo ne duha in sluha. Za njimi poizvedujejo sedaj tudi orožniki.
Nesrečen padec s kolesa. Predvčerajšnjim je padla med vožnjo s kolesa 13-letna učenka Pavla Podgorškova s Ko
da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Na razstavišču, obsegajočem 40.000 m’, bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave:	1-
Veterinarska razstava. II. Kmetijska razstava (sirarstvo in' mlekarstvo, čebelarstvo, zelenjava, vino). Razstava daliiJ-2. in 3. septembra razstava goveie živine montafonske pasme. 5. do 11. septembra razstava ovc in koz, od 2. do 11. sept-velika razstava poljedelskih strojev orodja. III. Razstava »Slovenska cerkev«. IV. Misijonska razstava. V. Umetnostna razstava »Madone slovenskih likovnih umetnikov«. VI. Razstava »Re^ in snaga k zdravju pomaga«, nazorna razlaga novodobnega racijonalnega S°“
roške ceste in si občutno poškodovala' spodinjstva. VII. Pohištvo, stanovanjska desno roko v nadlehti. Prvo potrebno po-! oprema. Radio. VIII. Krojaška razstava-moč so ji nudili na tukajšnji reševalni po- Industrijski in obrtni oddelek. X. &
staji.
Nesreča pri delu. V soboto dopoldne je prišla 20-letna tkalka Marija Vidovičeva iz Metelkove ulice, zaposlena v tukajšnji tovarni »Jugosvila«, z levo roko v stroj, ki ji je zmečkal kazalec. Vidoviče-vo so morali na pomoč poklicani reševalci prepeljati na zdravljenje v tukajšnjo bolnišnico.
Dve tatvini koles. V soboto so bili naši dolgoprsti »kolesarji« zopet precej a-gilrii. Svojo spretnost so pokazali kar nad dvema kolesoma. Najprej so izmaknili šolskemu slugi Francu Mlinariču iz Smetanove ulice izpred glavne pošte 800 Din vredno kolo znamke »Rikše«, nato so si pa privoščili še šoferja Antona An-derluha s Ptujske ceste na Teznem, ki so mu odpeljali iz neke veže na Aleksandrovi cesti 1.000 Din vredno kolo znamke »Peugeot«.
IX. tekmovanje jugoslov. harmonikarji na velesejmu. 50% popust na železnicah-Vozne olajšave so priznane tudi na P&r/ nikih. Permanentne legitimacije.s pravj' co na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop se dobe pri tujsko-prometnih ustanovah, denarnih zavodih, zadrugah, župnih in občinskih uradih,, podružnicah Kmetijske družbe in strokovnih organizacijah. Pri nakupu se plača za legitimacijo Din 3, ostanek Din 27 pa Pri blagajni ob vhodu na velesejem.
»Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo!
  ■ .
Reklamni koledarji trgovcev. Združenje trgovcev v Mariboru, ki grozi svojim članom s kaznijo, ako bodo razdeljeval' koledarje, opozarjam, da po zakonu o nelojalni konkurenci (§ 32., 2. odstavek/
Zta.a zapestnica se ie tnffla „,ed ne- SL SSSSLSSTt UT tZH
kaj dnevi v mestnem parku. Lastnica naj se javi v naši upravi, kjer dobi naslov na'diteljice.
Nalezljive bolezni. V času od 1. do 7. trn. je v naši banovini obolelo 86 oseb za tifusom, 61 za škrlatinko, 83 za davico, 32 za šenom. 5 za krčevito odrevenelostjo, 4 za grižo. 4 za otročnično vročico ter po 1 za nalez'jivim vnetiem možganov. ošoic, vraničnega prisada, otrpnenja tilnika in vnetja prtušesne slinovke.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.6 stopinj C; minima!na temperatura je znašala 10 7 stopinj C; barometer je kazal pri 17 stopinjah 746. reduciran na ničlo pa 743.9; relativna vlaga ; vreme je tiho in oblačno.
Kino Union. Danes zadnji dan operete »Netopir« z Any Ondro in Ivanom Petrovičem. Od torka do vključno četrtka film prekrasne vsebine »Svobodna ljubezen« z Normo Shearer. S 1. septembrom otvoritev nove sezone s senzacionalnim velefilmom »Tajinstvena vrata«, po romanu Edgarja Wal!acea, ki bo pravo presenečenje.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Zvezde z neba«. Od torka dalje siiaini vele-film: »Sveti plamen«. Gustav Frolih. Dita Parlo. Ta krasni film nočne dramatične vsebine, napravljen po istoimenski gledališki igri Someresta Maurhamana, je film svetovnega slovesa. Se nikdar Gustav Frohlich ni igral tako naravno, kakor prav v tem fimu. Dne 1. septembra otvarjamo sezono z veleope-reto »Ljubezen, nenremagljivi diktator«. Renate Muller, Georg Alek-mder. Od 1. septembra dahe bodo vsak dan tri predstave in -•-r ob 4., ‘%7. in %9. uri.
Pri hripi, bronhitisu. vneti-i mandliev. n "ičnern kn/ariu. zaNuzenosfi nosa. sap-mka^ poS^nlnika in inPn'V-t. ntvOmvih n-M 'n m-«Mt slrrMm^ 7,nfo. da (Vc-fo čistimo t<*
I . '''	”	r'.....> •' •—arabo na
»'lavne r rane JoŽeiove grenčice.
letu ni prepovedano, še manj torej ra2* deljevanje reklamnih koledarjev! Trgovcem, ki so zaradi tega hoteli stornirati P» meni kot domačem obrtniku naročila, ni** hovega storna ne bom priznal, pač si Pa bom svoje zadevne pravice izposloval-ako bi zaradi nezakonitega postopa".'3 Združenia trgovcev utrpel kako škod^ Matija Šifrer, izdelovalnica vsakovrst"1’ koledarjev. Ljubljana, Vegova ul. 6. J
5Ve?3'
Pluj
Pripravljalni odbor za « tcmbrsklh dogodkov v P
vse zunanje obiskovalce j nosti, da javijo najkasneje do 1. septerI!' bra ptujskemu mestnemu načelstvu, K0'1' ko prenočišč odnosno postelj želijo re' zervirati za 8.. 9. in 10. senterm Odbor.
Pripravljalni odbor za proslavo brskih dogodkov v Ptuju naproša Ptujske hotelirje, gostilničarje ter r „ nike, da nriiavijo število postelj za s- ’’ in 10. september p-ri ptujskem mest"cl11 načelstvu. — Odbor.
Napadi na brzovlake. V noči na prefe' kli petek so neznanci metali kose želez3 in čebulo v oba brzovlaka, ki vozita 1,3 progi Kotoriba-Pragersko in razbili ^r' šipe. K sreči niso nikogar ranili. Oba "3' pada sta^bila izvršena v bližini ptujsjh postaje. Železničarji so napadalce opazjj, a so jim v temi pobegnili. V obeh vlahj a so se vozili večinoma sami Madžan il! Italijani.
Prodajalcem sadja In grozdja. Da
prepreči prodaja ukradenega sadja 1,1 ;j grozdja odreja mestni magistrat ptiijsh1: da morajo imeti vsi prodajalci na trg" 00 i svojih občin potrdilo o izvoru blaga. 'D'
žni organi bodo kontrolirali potrdila
i"
roiirau potrema s 'Ongo zatdmih če ne bo izkaza o izvor"' j
Od 25. t. m. so otvoriene telefonsh"
yeze z iFT-mdomj mesti BolcanO"" | 'n in Griesom. En pogovor sta" ^
'54 Din
v Mariboru, dne 28. VIII. 1933.
Mariborski »V E CER NIK« Jtrtm
Stran 3.
Gradbena delavnost Maribora v letošnjem letu
nove hiše v sredini, na periferiji in v okolici, reguliranje in
TLAKOVANJE ULIC, CEST IN TRGOV.
Morda preživlja naš Maribor prav le tos najtežjo gospodarsko krizo od vseh Povojnih let, svoje gradbene aktivnosti
Pa vendarle ni popolnoma opustil. Bolj počasi sicer kakor prejšnja leta, a vendar neustrašno gradi dalje in razširja zlasti periferijo. V sredini mesta se je letos zidalo skrajno malo. Med večjimi stavbami sta samo Carinska pošta, ki se je pričela graditi že lani, a bo šele letos dovršena, ter trgovska in stanovanjska hiša veletrgovca g. Miloša Oseta na Glavnem gu- Lepa stavba je pa tudi nova trgovska in stanovanjska hiša, ki je letos zra-stla iz tal v Dvorakovi ulici, dočim sta se ona na Pobrežki cesti in dr. 'Stamola na Trgu kralja Petra le dovršili.
Vse drugače je pa na periferiji, tam je . di letos nastalojepo število ličnih vil *n malih stanovanjskih, večinoma enodružinskih hiš. Na Joštovem posestvu Proti Kamnici se je razširil blok vil za novo lepo skupino, ki je že vsa pod stre-!i°- Nekaj novih vil in hiš je nastalo v omšičevi ulici in drugod, največ pa v Petem okraju. Tu so zlasti vidne skupine 2nhodno od Tržaške ceste ter za blokom malih strnjenih hiš, ki jih je postavila Pred leti mestna občina na odplačevanje.
n so se lani na novo regulirale in uredi-'e tudi ceste. Enako podjetnost zaznamujejo tudi Pobrežje, Studenci, Tezno in Nova vas, dasi zdaleka ne dosega ono Prejšnjih let.
Še bolj pomembno kakor nove hiše je ‘etos tlakovanje naših ulic in cest. Take Površine niso bile tlakovane še nikoli doslej kakor letos. Mirno lahko trdimo, da Po dobil Maribor letos več granitnega fiata kakor ga je imel doslej v vseh svojih PP-cah skupaj. Tlakoval seje severni del vetrinjske ulice skupaj z'Grajskim tr-
gom, severni del Sodne ulice pa je poleg tlaka dobil tudi oporni zid in reguliran izhod na Aleksandrovo cesto. Glavno pa je velikopotezno tlakovanje celotne Aleksandrove ceste od Grajskega trga do mestne meje v Krčevini pri mostiču čez železnico. Ko bo to delo celotno dovršeno in bodo asfaltirani tudi robniki, bomo šele videli, da je dobil naš Maribor docela drugačno zunanje lice, kakor ga je imel doslej. Naša Aleksandrova cesta bo skupaj z okolico glavnega kolodvora ne kaj velikomestnega, kar nam bo služilo lahko v ponos.
Še bolj bo pa služilo vse to opravljeno delo v ponos naši občinski upravi z županom g. dr. Fir. Lipoldom na čelu. Gospod župan bo lahko s ponosom dejal, da je šele on dal Mariboru tisto, česar je najbolj nujno potreboval, lepo regulirane in tlakovane ceste ter ulice in trge. Nadejamo se, da se bodo ta res velikopotezna dela nadaljevala tudi prihodnje leto. Tlakovanja najbolj potrebne bodo Tattenba-cho.va ulica, Slovenska ulica od Grajske do Gosposke in Koroška cesta z Glavnim trgom. Za Aleksandrovo cesto se mora nujno rešiti tudi pereče vprašanje regulacije in tlakovanja Glavnega trga, kar zahteva tudi že sam promet. Vse te ulice vodijo posredno ali neposredno tudi k carinarnici, zato mislimo, da se bodo dala dobiti sredstva iz tlakovnega fonda carinske direkcije.
Ko bo urejeno še to, bo Maribor tlakovan in reguliran na vseh važnejših in prometnejših ulicah, cestah in trgih. Kar so zamudili Nemci, ki so toliko govorili a zelo malo delali, bomo Slovenci prav kmalu nadoknadili in slovenski Maribor bo postal naš ponos tudi pred tujci in še bolj privlačen za tujski promet.
Nova relais postaja ljubljanske radio-oddajne postaje v Mariboru
Radiofonska oddajna postaja v Ljublja-1 namerava zgraditi pri zadostnem šte-llli interesentov zaradi zboljšanja oddajanja v Mariboru ali njega bližnji oko-‘Ci relais-postajo, ki bi prednašala celo-
ten
Program ljubljanske radio-oddajne
p°staje.
Relais-postaja bo dovolj močna in bo-Pjrišli —v primeru, da se ta načrt iz-na svoj račun tudi vsi oni manj
vede
emožni sloji našega prebivalstva, ki zadovoljijo z detektorskimi sprejemata aparati in ki prebivajo v okolišu ‘5 km predvidene relais postaje.
-jtajanja za uresničenje tega načrta ekajo zelo povoljno in bodo v najkraj-m casu z uspehom zaključena pod edi-j j® Pogojem, da se prijavi za novo re-js-postajo dovoljno število novih naočnikov.
je^u- zarr|isel naše radio-oddajne posta-’ ki naj pripomore do tega, da bodo pr g‘‘ Poslušati naša radio-oddajanja te5V vs'’ ki tega do danes bodisi zaradi enski-h nepriii«- ali vsakovrstnih na-r Pik ter nenamernih motenj bodisi za-dTi l.Pomanjkanja sredstev za nabavo sto •p1 e'ektronskih aparatov niso mogli ti m rnoramo kar najtopleje pozdravi-sč °va relais-postaja, katere brezžična He/°^a frodrla v vse kraje sever Posf1 na^e banovine, bo preglasila la t]a!e naših mejašev in ne bo dopušča-izva- JO fe P°staje (sosednih držav) v Janju našega prometa motile, tij n°'-a relais'P°sta.ia bo dvignila v tuji-le lI^e<^’ P°nesla pa bo tudi v vse de-***** severa blagodati kulture in bo HaCjIJa a’ širila ter vzdrževala državno-ecIjta^Ho zavest in zavest državnega stya vsega našega obmejnega prebi-
talstv;
a.
lia:
Dolžno
,«na -st vsakega zavednega držav-dotTw'-naj' k°’ c*a to kulturno akcijo naše nar<Kn'i.-r>°Staje p°k'Pre' da vstopi v krog P°tu0r °v — če še ni, če pa je, da pri-r°Čniko k nabiranju novih radio-na-Tk* .*
Sit 5^nln^erepente, ki prebivajo v okoli-Pove r ^n’ obstoječe in nameravane
e relai _______________   _
detektorskimi aparati, opozarjamo,
d*0 z ^Lais.'nostaie ’n ki bi poslušali ra-
da izroča in da bo izročala radio-oddajna postaja v Ljubljani oziroma nova relais-postaja v Mariboru vsakemu takemu interesentu po vplačilu predpisane (poštne) radio-naročniške pristojbine pri pristojni pošti brezplačno kompleten detektor (s kristalom in 1 parom slušalk) v brezplačno uporabljanje pod pogojem, da o-stane vsaj eno leto naročnik, nakar preide detektor v njegovo neomejeno last.
Prijave novih radio-interesentov, ki jih sprejemajo pošte do 15. septembra t, 1., so sicer neobvezne in bodo služile radio-oddajni postaji samo za podlago pri za-kliučku pogajanj za postavitev nameravane relais-postaje, vendar se bo na nove prijavljene interesente pri otvoritvi nove relais-postaje apeliralo, da postanejo radio-naročniki.
Nemčija in slovanski vzhod
Nemčija je lačna kruha in dela, še bolj pa zemlje in Hitlerjevih dejanskih uspehov. Na površini 470.000 kvadratnih kilometrov ima sedaj 65 milijonov prebivalcev, torej samo za štiri milijone manj ko leta 1914, ko je še imela pokrajine sedanje Poljske, Francije in Danske. Zato se hoče širiti. Če niso mogli raztegniti nemških mej prejšnji politiki, pričakuje to tem bolj od Hitlerja. Saj je otrok revolucije. Revolucija pa vedno obračunava s starimi in spravlja na površino nove, izredne ljudi, ki ustvarjajo nekaj izrednega in novega. Zato sili Hitler na vzhod in se pomirja z zapadom. Sicer pa je ostal zvest samemu sebi. Že pred osmimi leti je napisal v svoji knjigi: »Zaustavimo pohod Nemcev na zapad in obrnimo pogled na vzhod!«
Hitler je prepričan, da življenjski interesi Nemčije niso na zapadu in jugu. Kako pa se naj širi Nemčija po majhni, prenaseljeni francoski Alzaciji ali pa še bolj preobljudeni Italiji. Zemlje lačne nemške množice morejo sprejeti samo nedogled-ne rodovitne ravnine na evropskem vzh o du s svojim podzemnim bogastvom rad. Zato se Hitler pomirja s Francijo in Ita-
lijo in išče opore v Angliji. Zato je bil •mogoč četverni pakt.
Hitler torej hoče razširiti Nemčijo na vzhod. Glavna ovira pa mu je Poljska. Sporazum med njima je nemogoč. Poljski narod ne more odstopiti Nemčiji niti pedi zemlje, saj je majhna nemška manjšina v Poljski samo izumetničen sad nasilne dolgotrajne pruske oblasti, dočim ječi v Nemčiji nad milijon Poljakov, strnjeno naseljenih na tem ozemlju že od pamti-veka.
Zato hoče Hitler Poljsko oslabiti za spopad v bodočnosti. S spletkami pri Franciji, Angliji in Italiji, pa tudi z hujskanjem narodnih manjšin. Te dni se je vršil že drugič v izredni tajnosti sestanek Hitlerjevega eksperta za zunanjo politiko, Alfreda Rosenberga, s predstavniki Litvancev, ter ukrajinske in beloruske narodne manjšine na Poljskem-. Hitlerjev načrt predvideva razbitje Poljske in sovjetske Rusije. Poljsko hoče oslabiti s tem, da se v ugodnem trenutku odcepita beloruska in ukrajinska narodna manjšina, torej osem milijonov ljudi. Ti bi tvorili samostojni državi in se v federaciji zvezali z Livo, !ci bi naj privlekla k sebi tudi Ukrajince in Beloruse iz sovjetske države, da bi se tudi ti odcepili. Tako bi razkosana Poljska in oslabljena Rusija poleg 40 milijonske Ukrajine in desetmi-
Liubljanski velesejem
,Ljubljana v jeseni4 2.-11. sept 1933
Kulturna in gospodarska razstava.
Razstavišče obsega 40.000 nr. Jugoslov. veterinarska razstava. — Razstave »Slovenska cerkev«, Misijonsko-etnološka in umetnostna slov. Madon. — Razstave vina, sira in mleka, medu. zelenjave, sadja in semen. — Vrtnarska razstava dalij — Razstavi goveda mon-tafonske pasme 2. in 3. septembra, in koz ter ovac 5. do 11. septembra. — Gospodinjska razstava. — Etnološka razstava Timoške pokrajine. — Industrija, obrt (špec. pohištvo). — Konkurenca jugoslov. harmonikarjev 8. septembra. — Zabavišče. — Variete.
Polovična voznina na železnicah.
Popust na parobrodih. Legitimacije se dobe pri biletarnah Put-nika, vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih.
Ikonske Belorusije tvorile ugodna tla za nemško naseljevanje.
Ti načrti, ki jih skuša berlinski diktator uresničiti z vso odločnostjo, so resen o-pomin tudi za nas, ki nam leži ozemlje na izredno važnih poteh na vzhod in v Azijo.
J. Ž e 1 e z n f.
Športne prireditve včerajšnje
nedelje
SK Sturm (Gradec): 1SSK Maribor 6:2 (1:1)
Ob precejšnjem zanimanju občinstva se je včeraj popoldne na igrišču ISSK Maribora odigrala prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Sturmom iz Gradca.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
SK Sturm: Sammer, Krisper, Neuhold, Kruschitz I„ Oroszy, Kruschitz II., Go.izaik, Gangl, Lamot, Spurai, Hbr-zer.
ISSK Maribor: Gutmeiar, Savo, Oka, Konic, Kirbiš, Kukanja, Miro, Dušan, Hreščak, Konič II. (inž. Vodeb), Jurgec. Glede kakovosti ni bila med obema moštvoma velika razlika. Rezultat ne sme motiti, ker bi bil po šansah navsezadnje lahko tesnejši, po pokazanem znanju nogometa pa si »Maribor« prav go toyo ni zaslužil visokega poraza. Gradčani so se zadovoljili v prvem polčasu z ležemejšo igro, kar je dalo slutiti zmago domačinov. V drugem polčasu pa so gosti nepričakovano razvili lepo kombinacijsko igro ter tudi dosegli zasluženo zmago. V tem delu igre so gosti predvajali igro kratkih pasov, neutrudljivo so prodirali korak za korakom naprej, in ko so prihajali v dosegljivo razdaljo uo gola, so mnogo streljali, iz vsake pozicije, ostro in plasirano. Najboljši so bili v napadu, dočim krilska vrsta ni formacija velikega formata. Tudi obramba ni bila na posebni višini, vratar pa je pokazal odlično znanje.
Moštvo ISSK Maribora je včeraj bolehalo v obrambi, ki je bila tokrat precej nesiguma. Zelo dobra pa je bila krilska vrsta, ki je bila ofenzivno kakor tudi defenzivno odlična. Napad ni bil homogena celota. V polju je sicer predvajal lepo kombinacijsko igro, v kazenskem prostoru nasprotnika pa so se vsa prizadevanja razblinila v — nič. Neodločnost posameznih igralcev je spravila domače moštvo ob nekaj golov, ki bi jih vsaka druga napadalna vrsta prav gotovo zabila, in to zlasti v prvem polčasu, ko je imel »Maribor« toliko lepih in zrelih pozicij!
Igra sama je bila sicer ostra, toda fair, živahna in polna napeth stuacj.
Sodil je g. Bizjak, ki je napravil nekaj pogreškov.
V predtekmi so pomerili svoje moči juniorji ISSK Maribora in SK Sturma. Rezultat je bil
ISSK Maribor :SK Sturm 3:| (2:0). Tekma je bila prav zanimiva in lepa, zlasti v prvem polčasu. Sodil je g. Konič.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Jugoslavija:Gradjanski 4:2
Beograd:	BSK : Slavija (O) 9:0
(4:0)!!
Sarajevo: Slavija (S):Vojvodina 4:1 (2:0).
Gradec: GAK:Metallum (Dunaj)*):! (5:0); Sportklub:Wacker 6:1 (5:0).
TENIS.
Avstrija:Jugoslavija 2:1.
Včeraj se je v Zagrebu nadaljeval teniški dvomatch med Jugoslavijo in Avstrijo za Davisov pokal 1934, in sicer z igro v dvoje. Jugoslavijo sta zastopala Pimeec in Rukuljevič, Avstrijo pa Artens inMe-taxa. Zmagala sta Punčec-Kukuljevič v razmerju 6:2, 0:6, 6:4, 8:6 in tako dosegla prvo zmago Jugoslavije. Danes se bosta odigrala oba odločilna singla med Punčecom in Metaxo ter Kukuljevičem in Artensom.
ROKOMET.
DT Ostmark (Gradec) :SSK Maraton 14:2 (6:1).
Na starem igrišču 9K Železničarja se je včeraj dopoldne odigrala mednarodna rokometna tekma, in sicer med graškim klubom »Ostmark« in SSK Maratonom. Igra sama je bila v glavnem propagandnega značaja. Gosti so predvajali hitro kombinatorno igro, polno lepih akcij. Domačini, ki so pričeli to športno panogo gojiti pred kratkim, razumljivo niso bili kos odlični igri gostov. Videlo pa se je, da ima »Maraton« zelo dobre igralce, ki bodo ob primernem treningu dosegli marsikateri uspeh. Sodil je g. Wagner iz Gradca. Revanžna tekma bo prihodnji mesec v Gradcu. Včerajšnja rokometna tekma je dala SK Železničarju in SK Ra-pidu vzpodbudo, da obnovita svoje rokometne sekcije. Tako bomo imeli v Mariboru tri rokometne klube, ki bodo tudi tekmovali med seboj za prvenstvo. Razen tega pa se nam obeta mnogo rned-namodnih tekem, zlasti s klubi iz Gradca.
Slepci bodo spregledali...
Docent na nemškem vseučilišču v Pragi in primarij medicinske klinike za o-česne bolezni dr. Bumba je izjavil, da je izvršil v zadnjem času več operacij, ki so povsem uspele in so ljudje, ki so bili pred operacijo popolnoma slepi, že po nekaj dneh spregledali in ozdraveli. Ta operacija pa se posreči le v onih primerih slepote, če dotičnik oslepi zaradi vnetja vidnega živca. Tovrstno nenadno in popolno oslepljenje povzroči v večini primemo dolgoletno bolovanze v nosni oziroma očesni votlini. Omenjeni docent izvrši zato pri bolnikih te vrste majhno operacijo v votlinah med nosom m očmi, nakar v izredno kratkem času ozdravi vidni živec in tako bolniku zopet vrne dragoceni .yid.
Stran 4.
MariForsfčl »V F C F !* N T V« »ff
Mar## Sšimtmne
63
OCEANOPOLIS
Nezadovoljstvo je naraščalo tako naglo, da tudi vladi ni moglo ostati prikrito Ukvarjala se je s tem vprašanjem na posebni izredni seji, vendar senatorji niso niti slutili, da je izvor drugačne narave iri so povodi mnogo globji. Bila je trdno prepričana, da se bo dalo ljudstvo pomiriti s čisto navadno vladno izjavo, katero so tudi sestavili in jo izdali. V njej so pojasnili javnosti, zakaj je potrebno v tovarnah za hranivo čezurno delo in zakaj je hrana slabša kakor navadno ter obenem obljubili, da bodo vsi nedostatki že v nekaj dneh popolnoma odstranjeni.
V drugačnih razmerah bi bilo ljudstvo mirno in samoumevno sprejelo tako via-dno obvestilo, nihče ne bi bil dvomil o iskrenosti povedanega, toda sedaj so bil; duhovi vzvalovani in vlada je s svojo izjavo položaj le še poslabšala.
»Mar ne vidite, ljudje božji, da je vse kar nam vlada pripoveduje gola hinavščina, ki naj prikrije resnico?« so govorili Jafisovi agitatorji. »Sedaj vidite, da nas res nameravajo zastrupiti, da bi tako zmanjšali naše število in s tem našo moč. Kaj pa je njim do tega, če šteje
Oceanopolis sto tisoč prebivalcev ali pa samo deset tisoč! Samo da ohranijo vso despotično oblast in vladajo lahko še nadalje proti naši volji in brez našega sodelovanja ...«
Dasi je vlada bila dosti preveč zaverovana v svojo moč in v poslušnost podmorskega ljudstva, je vendar morala z začudenjem spoznati, da njena izjava ni dosegla svojega namena.
»Kaj se godi pri nas?« so se spraševali višji uradniki po ministrstvih in drugih visokih uradih.« Kaj se je nenadoma polastilo našega ljudstva? Mar ne čutite neke nenavadne napetosti v vsem ozračju?«
Tako so se spraševali nazadnje tudi že sami senatorji na svojih sejah, in Tutalis je za nekaj časa pozabil celo na svojo akcijo proti Doljanu. Še bolj pa so zahtevali od njega ostali senatorji, naj ne u-stvarja razdora med njimi in predsednikom Semisom Ramisom, dokler se razburjenje ne poleže in postane položaj nor malnejši.
Med tem, ko se je višja družba vznemirjala in ni vedela kakšnih sredstev bi
se poslužila, da bi zopet dosegla prejšnjo pokorščino prebivalstva, se je pa Jafis na tihoma smejal in si mel roke. Videl je, da gre njegova setev nenavadno naglo in srečno v klasje. Dopovedoval si je, da nikoli, niti v sanjah ni mislil, da bo njegovo delo tako lahko. Njegov ugled je ra-stel in če bi bila vlada malo bolj bistro-gleda in bi se bila malo več brigala za svoje ljudstvo, bi bila lahko vidno opazila, kako stopa Jafis med množicami kakor nekakšen nekronani vladar in odrešenik, od katerega pričakujejo vsi nekaj velikega, dasi nejasnega in ne čisto določenega. Kjerkoli se je pojavil, povsod so ga pozdravljali z nenavadnim spoštovanjem in navdušenjem; vse oči so se ozirale za njim. A duše so sanjale še o nekom, ki jim je bil nekakšna legendarna, mistična sila, stoječa nekje v temnem o-zadju, skoraj popolnoma nevidna, neslišna in neotipljiva. Ta sila je bil — Doljan. Dobro je bil poučen o vsem, kar se je dogajalo v podmorju. Vedel je za vznemirjenost vlade in višje družbe, vede! pa tudi za uporniško razpoloženje liudstva. Jafis ga je obveščal o vsem kar se je dogajalo v temini, Intela pa ga je zopet seznanjala z razpoloženjem vladajočih.
»Kaj se godi pri nas?« ga je vprašala nekega dne. »Stalno si v stikih z našim meščanstvom, zato moraš gotovo vedeti zakaj se razburjajo in godrnjajo?«
Doljanu so bila njena vprašanja neprijetna, ker so ga spravljala, v zadrego.
V Mari F o1 r a. 3ne 28. Vlil. 1933.
Rad bi bil iskren, kakor vedno, kadar je govoril s svojo izvoljenko in oboževanko, v -duši pa se je zavedal, da še ni napočil tisti dan, ko bi ji mogel in smel brez ne* varnosti povedati vse tako. kakor je v resnici. Z muko ji je lagal.
»To je samo trenutno nezadovoljstvo,« je dejal. »Saj veš, vznemirjajo se zaradi hrane. Nekdo si je izmislil neumno govorico, da je v Oceanopolisu preveč IH®1 in da hočejo zato zmanjšati njihovo število s slabo hrano, ki naj bi povzročna hiranje in naglo smrt.«
»Pa kdo si je to izmislil?« je vprašala Intela.
»Tega ne vem,« je odgovoril Doljan.
»Treba bi ga bilo izslediti in kaznovati,« je menila Intela. »Saj to je vendar nezaslišana laž in podla obdolžitev vlade.«
»Res je tako,« je pojasnjeval Do'i°n’ »toda kdo naj izsledi in prime krivca-Ta krivec ni posameznik, ni tisti, ki 'e‘e besede prvi izustil, krivec je široka mn°' žica našega ljudstva. Nje ne morem0 prijeti in kaznovati...«
»In vendar je treba nekaj ukreniti-* je vztrajala Intela.
»Pomirili se bodo sami. Vsak drug !t* krep bi stvari več škodoval kakor pak°' ristil,« je menil Doljan, ki je prav po te®* pogovoru spoznal, kako prav je ravna]1 da ji niti z najmanjšo besedico ni odkril Jafisove akcije in svojega sodelovanja 2 uporniki.
(Dalje prihodnjih
V Sredozemskem morju je rešitev krize
Grandiozen načrt arhitekta Zergla.
Znani so že mnogoštevilni načrti in odrešilni »recepti« za rešitev svetovne krize. S takimi načrti ima najtesnejšo zvezo, ki je pa tudi zelo zanimiva, fantastični načrt Nemca dr. Hermana Zergla, arhitekta v Monakovem.
Arhitekt Zergel meni, da bo Evropa, ta mali azijski polotok, kaj kmalu zmečkan med Panameriko, Panazijo in Afriko, ki se tudi prebuja. Treba je zato najti nagle ukrepe, da se izognemo tej katastrofi. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše znižati gladino Sredozemskega morja za 200 metrov ...
Ta ogromna operacija (ki bi bila mnogo grandioznejša od osušitve jezera Nemi) bi povečala evropski teritorij za 66.000 štirijaških kilometrov in bi bila ta novo pridobljena zemlja mnogo rodovit-nejša, kakor sam blagoslovljeni Kanaan.
Dr. Zergel je razložil svoj načrt v vseh podrobnostih. Po njegovem proračunu prejema Sredozemsko morje od Atlantskega oceana skozi Gibraltar 88.000 kubičnih metrov vode na sekundo. Od Črnega morja dobiva vsako sekundo 4.500 kubičnih metrov vode skozi Dardanele. Da se spremeni Sredozemsko morje v ogromno močvirje, je treba le zapreti Gibraltar z velikim nasipom oziroma jezom.
S pomočjo nekega preizkušenega sistema bi prihajala voda iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje samo v taki meri, da bi se vzdržala njegova gladina 200 metrov izpod današnje višine. Da
bi se pa preprečil dotok vode iz Črnega morja v Sredozemsko morje, bi bilo treba zgraditi pri Galipoliju prav tak nasip, kakor pri Gibraltarju. Ta dela bi se dala izgotoviti v desetih letih.
Nobenega dvoma ni, da bi veljalo uresničenje tega načrta ogromen denar. Dr. Zergel je izračunal, da bi dosegli skupni stroški višino 125 milijard francoskih frankov. Obenem pa je dr. Zergel mnenja, da je to prav neznatna vsota, če se pomislili, da je bila aka vsota potrošena v svetovni vojni vsak mesec... Toda tukaj ne gre za pogubo Evrope, temveč za njeno rešitev.
To podjetje ne bi ustvarilo le izredno rodovitnega ozemlja s posebnim ozirom na kmetijstvo, temveč bi ozdravil tudi silno brezposelnost, ker bi našlo pri delu teh ogromnih jezov kruha in zaslužka več milijonov delavcev. Potrebne bi bile seveda tudi ogromne množine najrazličnejšega gradbenega in drugega mate-rijala. Nasip pri Gibraltarju bi služil obenem tudi kot most med Evropo in Afriko. Na njem bi se zgradile železniške proge in avtomobilske ceste. Toda to še ni vse; tako pri oceanu, kakor tudi pri Črnem morju bi se pridobila silna energija, ki jo ceni dr. Zergel na 175 milijonov konjskih sil. Ta številka predstavlja več, kakor polovico energije, ki jo danes uporablja industrija vsega sveta.
Evropa takrat enostavno ne bo vedela, kaj naj počne s to energijo. Zato bo morala to energijo uporabljati za namakanje
severne Afrike in Sahare. Kakor se vidi, nudi ta gigantski načrt neverjetne možnosti. Evropa bo pozabila na svojo krizo. Z uresničenjem tega načrta bo gospodarska kriza rešena. Države, ki so s prebivalci prenapolnjene, bodo poslale svoje državljane na novo pridobljeno ozemlje. Evropa bo tako postala popolnoma neodvisna od vseh ostalih kontinentov, zlasti pa od Amerike.
Dr. Zergel govori o svojem načrtu in o tej čarobni bodočnosti zelo resno. Prepričan je, da bi se dal njegov načrt prav lahko izvesti. Tudi utopije Julesa Vernea so se- dale nekega dne uresničiti in pomenijo v današnjem življenju brezpomembne vsakdanjosti. Nizozemci so o-sušili Zuidersko jezero in pridobili tako velikansko ozemlje, ki ga je prej pokrivalo morje. Zakaj sc torej nekega dne ne bi osušilo Sredozemsko morje? ...
Azija mora omejiti porode
Konferenca instituta za študij problema Pacifika nadaljuje svoje delo. Sir Herbert Samuel se je pridružil predlogu japonske delegacije, da se mednarodni sporazumi, ki veljajo sedaj za Pacifik, zamenjajo z varnostnim paktom, v katerem bo prevzet gotov del sedanjih odredb, mimo njih pa tudi doktrina Hooverja in Stimsona, da se nikakor ne priznava osvojevanje novih ozemelj. Sir Herbert Samuel je odločno vztrajal pri tem. da je treba razviti mednarodno trgovino na podlagi sodelovanja vseh držav, ki kakor Japonska, nimajo drugega izhoda in se morajo imperialistično širiti, ker sc ne morejo preživljati od lastne zemlje. Kitajski delegat je dostavil, da njegova država nikakor ne more sprejeti japon-
skega predloga vse dotlej, dokler se ne ukine država Mandžurija v smislu P®^-deveterih velesil, pakta Društva narod°v in Kellogovega pakta. Predstavnik Zdi-1]' Ženih držav je izjavil, da morajo drŽ®^ na Daljnem Vzhodu misliti na kontf° porodov kot na sredstvo za rešitev Prj?* blema prevelike populacije. To bi b1. mnogo boljše, kakor pa baviti se z jo, da se bodo mogli njihovi sonarodnjak svobodno širiti po tujih deželah ob ob®' lah Pacifika.
Iznajditeljeva tragedija.
Pred nekaj tedni je umrl v Ohiu avstr« ski iznajditelj Gustav Schmidt, ki ie iz®®' šel znano konstrukcijo nalivnega peres0; s pomočjo katere se s pritiskom na drž®) napolni peresnik s črnilom. Takrat je z®' man poskušal prodati svojo iznajdbo * Evropi. Prišel pa je neki Američan, ^ mu je odkupil njegovo velevažno najdbo, ki je bila že patentirana h> f sprejel Schmidta kot družabnika v sv°!( tovarno. Kmalu pa je tovarna propadi0; tcda ni trajalo dolgo, ko je bil ves sV® preplavljen z nalivnimi peresi. Gust° Schmidt, ki je bil osleparjen za svo.io i2' najdbo, je popolnoma propadel in je vel pozneje kot rudar, kurjač, učitelj P13' vanja itd., dokler ni pred dnevi umrl. st® 60 let. Njegova zadnja služba je bil®.,, gledališču »Ambra« v Ohiu, kjer j® nočni vratar.
Tragična smrt 113 letnega starčka.
Po vesteh iz Lugosa v Transilvan^A neki Danilo Pascutza, ki je bil star Ud . in je bil že dolga leta slep, padel na mačem dvorišču v neko mlako, v kate. je stala voda le 20 cm visoko. Ubogi -s^e rec pa ni imel več toliko moči. da bi s bil dvignil in je žalostno utonil.
Mali o
Razno	MARTIN SAFRAN. sobo-črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršule dobro in poceni. 2925
OPEKARNA V RAČJU naznanja, da je otvorila v Smetanovi ulici 33 svoie skladišče za Maribor, kjer dobite naše znane prvovrstne izdelke, kot strešno opeko, zidno opeko, votk> opeko, drenažne cevi, tlačnfe plošče itd. v vsaki množini. Opekarna v Račju, skladišče Maribor. Smetanova ul. 33, Telefon 22-27. 3159	
	Prodam
	OTROŠKI VOZIČEK. globok, dobro ohranjen, na prodaj radi selitve za 350 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 3157
MLEKO dostavljam pa Din 1.75 na dom. Reflektanti pošljite svoj naslov upravi »Večernika« nod štev. 3150. 3150	
	Sobo odda
	SOBO IN KUHINJO oddam. Zagata 3, pri Tržaški cesti. 3159
VEUKOPLODNE JAGODE »Rdeča kapica iz Švabskc«. ukoreninjene v lončkih. °* vr*naTHa Meljska ce-sta 40. 3(17fi	
	SOBO S ŠTEDILNIKOM takoi oddam. Zrkovska cesta št. 33, Pobrežje. 3153
Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik	
OPREMLJENO SOBO
z uporabo kopalnice, oddam. Palača Pokojninskega zavoda. Verstovškova ul. 4. I.. desno. 4150
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam enemu ali dyema gospodoma Maistrova 17-11.. vrata 12. 3120.
Po uk
LEGATOV TRGOVSKI TEČAJ, MARIBOR.
Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje: Slovenska ulica 7. 3149
UČITELJA
ali učiteljico za pouk v glaso-virju iščem za svojo 13 let-telji z znanjem slovenskega jezika naj pustijo svoj naslov v upravi »Večernika« pod št 3085.	3Q85
Spomnite se CMD
Dijaško
stanovanje
DVA DIJAKA
ali dijakinji sprejmem na stanovanje. Vrtna ulica 8. I.
3152
Zgubljeno
ZGUBIL SEM
od Glavnega trga do Radvanjske ceste avstrijski potni list na ime Almer Hans. Najditelj ga naj odda v Radvanjski cesti 57.	3148
Službo išče
GOSPODIČNA
C
strojepisja
nemškega
,i*D
po*
zmožna slovenskega l^ik®-ter stenografije, išče slu^b0.
pisarni ali trgovini. Ceni-nudbe pod »Maribor« na ®L, vo lista.	_“>•
Lepa knjiga najlepše čarilo!
Priporoča se knjigarna
TESKOVNE ZADRUGE. MAR1BO*
Aleksandrova e e s t » ..!?
i in urednik:	RADI	VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru