Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
ln
■pravništvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Štev. 29.
V Ljubljani, 24. oktobra 1921.
Leto I.
Izhaja vsak pondeljek zjutraj
Celoletna na* ročnina 120 K« mesečna 10 „ Posamezne številke se ra-čunljo po 2 K.
Inserati se računajo: pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
NaJiiovcjJše.
Karol Habsburg v Budimpešti.
Odločen nastop.
Dunaj, 23. oktobra. V posebnih izdajah so prinesli nekateri listi vest, da se je Karlu Habsburškemu posrečilo priti v Budimpešto, kjer da se je nastanil v kraljevem dvorcu. Potrjena ta
vest še ni, vendar pa jo mnogi smatrajo za verjetno. V slučaju, da pride Karel res v Pesto, pričakujejo tam izbruha resnih nemirov od strani delavstva.
Nastop antantnih zastopnikov v Pesti.
Dunaj, 23. oktobra. Proti povratku kralja Karla na madžarski prestol so protestirali vsi zastopniki antante. Njihov protest pa smatrajo samo za formalen, in mu ne pripisujejo večje važnosti kakor onemu glede izpraznitve
Burgenlanda. Splošno prevladuje mnenje, da more preprečiti Karlov povratek na prestol samo energičen nastop male antante, dočim bi se Francozi in Angleži tudi z novim položajem kmalu sprijaznili.
Značilne vesti ogrske vlade.
Dunaj, 23. oktobra. Ogrska vlada širi preko svojih organov vesti, da je v Pešti vse mirno in da se ni bati nikakih nevarnosti. Te vesti so gole izmišljotine, ki zasledujejo prozoren namen, pokazati svetu, da je s povratkom Kar-
lovim na Madžarsko vse prebivalstvo brez izjeme zadovoljno. Z druge strani pa te vesti potrjujejo že zdavnaj obstoječo domnevo, da ogrski vladni krogi sami kar najbolj podpirajo Karlovo akcijo.
Zagreb, 23. oktobra, javljajo: Vesti o Karlovem povratku na Ogrsko so napravile v Belgradu ogromen vtis. Kolportirajo in verjamejo se najrazličnejše govorice. Vendar ni nobenega pravega vzroka za vznemirjenje. Naša vlada je takoj sklicala ministrsko sejo, na kateri so položaj vsestransko razmotrivali. Seji sta priso-
Vojne priprave.
Iz Belgrada stvovala tudi romunski in čehoslovaški
poslanik, da moreta točno obvestiti vsak svojo vlado o ukrepih belgrajske vlade. Mala antanta bo solidarno nastopila z vso energijo proti povratku Karla. Naše vojne oblasti so ukrenile glede zavarovanja naših mej vse potrebno in na ogrsko mejo bodo poslana znatna ojačenja naših že tam se nahajajočih čet.
Koncentracijska vlada.
Zagreb, 23. oktobra. Iz Belgrada javljajo: V očigled veliki opasnosti, ki jo je izzval Karlov nastop na Ogrskem, zastopajo mnogi ugledni politiki mnenje, naj sedanja vlada odstopi in naj se sestavi koncentracijska vlada iz zaupnikov vseh strank, ki bo mogla že po
svojem sestavu predstavljati enotnost volje in hotenja celokupnega naroda. Mnogi zahtevajo, naj zboruje parlament permanentno in naj se takoj izvoli vna-njepolitični odsek, v katerem bi bile zastopane vse stranke.
Vloga Italije.
Zagreb, 23. oktobra. Iz Belgrada javljajo: Laški poslanik Manzoni je obiskal naš vnanji urad in izjavil, da bo italijanska vlada podpirala našo vlado v protihabsburški akciji. Ta korak laškega poslanika v političnih krogih tol-
y
Mobilizacija na Češkem.
Dunaj, 23. oktobra. Iz Prage je do-šla vest, da je čchoslovaška vlada sklenila splošno mobilizacijo češke armade.
Seji vlade je predsedoval češke republike Masaryk.
predsednik
Protirevolucija v Pešti.
Zagreb, 23. oktobra. Tu so se danes širile vesti, da je izbruhnila v Pe-
šti protirevolucija in da je dosedanji državni upravnik Hoithy zaprt.
Pašičev povratek.
Zagreb, 23. oktobra. Vlada je pozvala ministrskega predsednika Pašiča nujno, da se vrne nemudoma domov.
Pašič je odgovoril, da takoj odpotuje. Njegov povratek se pričakuje že za najkrajši čas.
Vojaške odredbe.
Zagreb, 23. oktobra. Tukajšnji listi javljajo, da je vojna oblast odredila vpoklic prvega poziva dveh divizij v Srbiji,
Velika eksplozija v Belgradu.
Zagreb, 23. oktobra. Iz Belgrada javljajo: V skladišču petroleja ob Savi se je vnel velik požar, ki je imel za posledico velike eksplozije. Požar se je lazširil tudi na ladje, ki stoje tam v bli-
V	prostorih ..Slovenske Matice" so se dne 20. t. m. zbrali naši najodličnejši kultujni delavci in^zastopniki skoro vseh kulturnih društev,' da manifestirajo za ohrinitev popolnega vseučilišča v Ljub-ljanj, ki je za Slovence življenjska kulturna potreba. Na tem sestanku so sprejeli sledečo resolucijo:
„Ob glasovih, ki sporočajo namero ministrskega sveta, da se odpravijo posamezne fakultete ljubljanskega vseučilišča, protestirajo slovenski kulturni delavci, slovenski kulturni zavodi in slovenska kulturna društva zoper vsako tako namero, ker smatrajo, da bi bil s tem oškodovan življenski interes slovenstva, čegar celokupni program je prav tako bistveni del kulturnega in gospodarskega programa jugoslovanskega, kakor sta njegova bistvena dela programa srbstva in hrvatstva. Ni je skupnosti in ni edinstvenosti v naravi, ki bi ne sestajala iz prvin. Čim popolnejše prvine, tem popolnejša tudi sestavina. Zato je ideja) ki zahteva demontiranje slovenstva, nesrečna in škodljiva zmota.
mačijo. ugodno, toda med občinstvom se kljub tej izjavi trdovratno vzdržuje mnenje, da je tudi habsburški pokret na Ogrskem italijanska intriga proti mali antanti in še posebej proti Jugoslaviji.
Zločin zoper jugoslovanstvo bi zagrešil, kdor bi hotel odpraviti že obstoječe narodne dobrine. Naloga države je, da te dobrine ščiti in jih do najvišjih ciijev izpopolni in izgradi. Zato smo tudi mnenja, da ne gre varčevati pri potrebah narodne kulture, ki skrbi za dušo naroda, ko je prilike dovolj, da se omejijo državni izdatki na manj škodljiv in manj boleč način."
To je odločna in moška beseda, izgovorjena, kakor upamo, še o praven! času. Ostra obsodba je izrečena v’resoluciji na račun tistih gospodov, ki v isvoji. preveliki gorečnosti za narodnim ujedi-njenjem padajo v servilnost in hlapčevstvo in prav je povedal g. dr. A. Krai-_ gher na sestanku, ko je rekel:	„Brez
slovenstva ni jugoslovanstva. Srbi spoštujejo zavedne in ponosne ljudi, ne pa hinavcev in potuhnjencev. Mi lažemo, kadar v Belgradu govorimo, da ne rabimo tega in onega. Tako se je delalo v Avstriji in to je avstrijakanstvo.“
Resne ure.
ki jih namerava poslati na madžarsko mejo.
žini. Goreče ladje ogrožajo veliki most, preko Save, ki veže Belgrad z Zemunom. Sumijo, da je zanetil petrolejsko skladišče, ki je last državnega monopola, kak madžarski agent.
Bolgarski minister Todorov ubit.
Zagreb, 23. oktobra. Danes je do- dev, Todorova. Atentator je oddal na Sla vest iz Sofije, da je izvršen atentat Todorova več strelov, ki so ministra na bolgarskega ministra notranjih za- smrtno zadeli. Morilec je pobegnil.
Vnanjepolitični položaj je za našo državo neugoden. Nihče ne more danes vedeti, kaj nam prineso prihodnji tedni in meseci.
Naš glavni nasprotnik je Italija. Italijanska diplomacija ruje proti nam na vseh straneh. Sprva je nastopala Italija pruti nam pod krinko prijateljstva in laški državniki so imeli za nas vedno polno sladkih besed in obljub, dokler nas niso v Rapallu pritisnili ob zid. Sedanji italijanski minister vnanjih zadev Della Toretta je pa s prošlostjo popolnoma prekinil in nastopa proti nam kot odkrit nasprotnik.
Kot nasprotnika ga vidimo v Albaniji. Albanska titulama vlada v Tirani aranžira na naši meji neprestane upade divjih arnavtskih plemen na naše ozemlje. Napade izvršuje z laško municijo, z laškimi topovi in pod vodstvom laških oficirjev. To so danes dokazane in dognane stvari.
Naši državniki so mislili, da bodo dobili Skader in ustje reke Bojane, ako popuste v vprašanju Reke. Danes smo izgubili Reko in Skader — na račun ..prijateljstva" z Italijo. Ostalo nam je le še nekaj malega ob morju, ki je naše.
Dalmacijo se Italijani branijo zapustiti. Kaj jih briga rapallska pogodba? In kakor trde zadnja poročila, je tudi luka Baroš pri Reki za nas v resni nevarnosti, če ni že izgubljena, kljub jasnim določbam rapallske pogodbe. Da, še več: v reški okolici izkrcava laška vlada redno vojaštvo v popolni vojni opremi.
Italija nastopa torej proti nam na celi dolgi črti od Triglava do Valone kot odkrit sovražnik z orožjem v roki.
Ta napadalna črta pa Italiji še ni dovolj. Italijani so si znali pridobiti proti nam jako nevarnega zaveznika, da ogro-žuje našo severno mejo. Sklenili so pogodbo z Madžarsko, ki tvori danes eno samo veliko vojaško taborišče. Na konferenci v Benetkah, kjer so odločali o pripadnosti Zapadne Ogrske so se postavili baš z ozirom na to pogodbo popolnoma na stran Ogrov in z dovoljenjem Francije in Anglije so posredovali sklep pogodbe med Avstrijo in Ogrsko., ki znači prvi sunek v umetni sistem mirovnih pogodb. Danes je trianonska, oziroma senžermenska mirovna pogodba, ki bi bila imela postati temeljni kamen za bodočo ureditev Srednje Evrope, prelomljena in ni nič kot — krpa papirja!
Prva prekršitev osnovnih mirovnih pogojev pa daje možnost splošni reviziji
mirovnih pogodb in z ozirom na podporo Francije in Anglije, ki jo uživa Italija, ne bi bilo nič čudnega, če bi nekega dne res do tega prišlo. To pa bi omajalo mednarodne temelje, na katerih sloni tudi naša država.
Tretja nevarna točka, ki ogroža naš sedanji položaj, je gibanje za vzpostavo Habsburžanov, ki ga po besedah češkega ministrskega predsednika dr. Bencša ne smemo precenjevati, a tudi ne podcenjevati. Za I-Iabsburgovce se zavzemajo vplivni francoski in angleški krogi in mi ne moremo presoditi, kako daleč sega njihova moč. Mogoče sega jako daleč.
Nedavno je bil v Pragi pri ministru Benešu bivši avstrijski kancler dr. Ren-ner, imepom nemško-avstr. social-de-mokratične stranke, da se dogovori glede nastopa dunajskega delavstva za primer, da pride bivši cesar Karl tja. To je javila praška vlada tudi belgraj-ski, in se je dosegel popoln sporazum, tako da ima mala antanta na razpolago močno politično orožje v Nemški Avstriji sami.
Karlistični puč na Ogrskem je bil že dolgo znan kabinetom nasledstvenih držav. Belgrajska vlada je že v soboto teden depeširala energično noto na Dunaj in v Pošto, da Karla ne more in ne bo priznaia in trpela ob Srednji Donavi.
V Belgradu presojajo položaj tako, da je Italija potom intrig izzvala sama že vnaprej ponesrečeni karlistični puč na Madžarskem, da nam pade v albanskem vprašnju ložje za hrbet. Po našem mnenju monarhistične vzpostave v Srednji Evropi niso mogoče, dokler sedi v Moskvi — Lenin, ki v tem vprašanju obvladuje srednje-evropski politični položaj.
Ako strnemo vse, kar smo rekli doslej, v celotno sliko, moramo reči, da je položaj za nas nevaren in neumno bi bilo, tega ne priznati.
V vsakem slučaju pa stoji, da gre
v	tem konfliktu, če sc bo razvil, za našo skupno državno hišo. Kadar pa pride stvar tako daleč, moramo pozabiti na vse neprilike glede notranje ureditve državne hiše in jo braniti na zunaj z vsemi silami. Ce ni hiše, tudi ni notranje ureditve. Naši zunanji sovražniki naj vedo, da delajo napačne račune, če zidajo na naše notranje spore. Kadar gre za državo kot tako, smo vsi eno!
Nekaj za gospode uradnike.
Pred dobrim tednom smo čitali v slovenskih listih med dnevnimi vestmi sledečo notico: »Gospod M. K. (ime je postranska reč), dodeljen oddelku (ime postranska reč), je odpuščen iz službe.14
Vzrok za odpust ni naveden nikjer. Mogoče je bil neprestano bolan? Mogoče v službi zanikrn in malomaren? Mogoče defravdant? Mogoče je ukinjen cel urad? Kdo ve vse to?!
To je strašna stvar! Doslej smo bili vajeni, da se je z uradniki postopalo po zakonu in po določbah uradniške pragmatike, ki pri nas še vedno velja. Tam so našteti natančno vsi vzroki, vsled katerih se uradnika lahko odpusti iz službe. Med temi je seveda največ takih, ki človeka v družbi diskvalificirajo in nesrečnež, katerega je doletela žalostna usoda odpusta iz službe, je imel težko muko, poiskati si svoj kos vsakdanjega kruha drugod. Iz službe odpuščenega uradnika je vsak gledal zelo postrani in težko se je našlo usmiljeno srce, ki je takemu nesrečnežu zonet pomoglo na noge in mu vrnilo vero in zaupanje v samega sebe!
Ali ne bodo ljudje, ki mislijo, da živimo še vedno v pravni in urejeni državi, mislili tudi v slučaju g. M. K. o njem vse slabo? Ali ne bo naletel povsod, kjerkoli bo potrkal za novo službo, na čudno zmigovanje z rameni, če bo povedal, da je iz službe odpuščen uradnik? In vendar mož v resnici ni prav ničesar zakrivil, kar bi moglo dati povod takemu zlovoljnemu sumnjičenju! On je samo ..razrešen dužnosti“ po bogve kakšnem paragrafu, ki ga naša slovenska upravna praksa ne pozna in ga ni nikdar poznala!
Sedaj pa vprašamo: Koliko ljudi je med nami, ki vedo, da so danes v velja-
vi	glede uradnikov poleg starih zakonov tudi še novi, nam neznani? Koliko ljudi je, ki vedo, da je danes mogoče, kar včeraj še ni bilo mogoče, da se namreč uradnika lahko vrže na cesto brez vsakega pravega povoda, ne da bi isti zagrešil le najmanjši disciplinarni prestopek? Koliko jih je? Malo ali pa nič!
Če pa je temu tako, se * moramo vprašati dalje: Kdo naj povrne g. M. K. škodo, ki jo bo trpel na svojem osebnem ugledu v družbi, ki novih zakonov ne pozna? „Ali veš, kdo je ta ?“ — bo vprašal sosed soseda v gostilni in pokazal na g. M. K. — „ „Odpuščen uradnik je“ “ — se bo glasil odgovor in četvero oči bo z nezaupanjem buljilo vanj in roke bodo tipale po telovniku, če je še ura v žepu! Ali more državna uprava zagovarjati škodo, ki jo je napravila nedolžnemu človeku? Ali mu jo more povrniti?
Vse to se godi zato, ker je izrekel odločbo o odpustu g. M. K. človek, ki
LISTEK.
Martin Krpan.
Gospod urednik!
Svojčas sem precej kolovratil po laški okolici. Kraj me je izredno zanimal, saj nam je dal od Trubarja pa do našega slovenskega ministra dosti velikih mož. Takrat sem iztaknil tudi nekaj Levstikove zapuščine, ki do danes ni še obelodanjena. Med drugimi stvarmi, ki jih hranim za poznejše čase, sem našel izredno zanimivih par papirjev „Martina Krpana" v jugoslovanščini. Ker so se zadnji čas oglasili nekateri slovenski rodoljubi, med njimi zlasti vneti naš rojak dr. Josip Mencej, ter proglasili Martina Krpana za Avstrijca, sem se odločil, da objavim to interesantno zapuščino slovenske korenine Levstika. Težko sem se odločil, zato, ker se ne strinjam s poskusom, ki ga je storil Levstik v prenapetem jugoslovanskem ro-doljubju in vrgel vso situacijo z Dunaja v Carigrad. Toda uvaževal sem dejstvo, da je danes v tej patriotični nevarnosti, ko je čista slovenščina že državna herezija, edino sredstvo za rehabilitacijo bogmanje. In zato Vam, gosp. urednik, pošiljam prve strani iz Levstikovega bogmarskega Krpana v dokaz, da je že Levstiku samemu bil v zamisli Jugo-sloven Martin Krpan iz Vrha kod svetega Trojstva. Tako je naš literarni bi-?er legitimiran tudi v troimeni naši grupaciji.
naših upravnih razmer absolutno ne pozna.
Zato svetujemo našim gg. uradnikom: Le še dalje se ogrevajte za centralizem, tako dolgo, dokler ne pridete tudi vi na vrsto, kakor g. M. K.!
Naj spregovorimo eno še o čisto materijalni strani. Gospod M. K. gotovo ni bil v državni službi že od svojega rojstva sem, ampak je vstopil v državno službo pozneje enkrat. Mogoče ravno v trenotku, ki mu je bila morebiti na ponudbo kaka prav dobra in ugodna privatna služba, ki jo je pa pustil iz ozirov na „penzijon“. Danes je na cesti in kje je „penzjon“?
Ali bo z ozirom na tako stalnost in pravno varnost svojega poiožaja sploh še kdo vstopil v državno službo? Državna uprava stoka in joka po dobrih uradnikih, češ, da jih ima premalo — kdo pa pojde zidat svojo privatno - gospodarsko ekzistenco na tak pesek? Ali naj dobimo tudi v Sloveniji upravne razmere, kakršne vladajo ...?
Uradniki, premislite slučaj g. M. K. in potem sodite sami! Mi vam ne rečemo, da morate biti naših misli; ampak samo to pravimo, da imate tudi vi možgane, da mislite — samostojno. Avtonomisti ne boste postali, ker tega ne smete; če hočete sebi dobro, pač pa lahko mislite. Če hočete, seveda.
*
Ravnokar smo rekli našim gg. uradnikom, naj ne bodo avtonomisti. Vsaj oni ne, ki materijelno niso tako trdno podloženi, da žive lahko tudi brez državne službe. Če izjavijo, da so avtonomisti, jih bo napadlo najprej glavno glasilo ljubljanskih centralistov, ki izhaja ob pondeljkih, temu napadu bo pa sledil po vsi verjetnosti ferman, kakor-šen je doletel g. M. K.
Pred osmimi dnevi smo brali: „Avtonomistu" pa pasivno zadržanje (glede podpisovanja državnega posojila) ni zadostovalo, on je sicer priobčil plačani oglas s pozivom na podpisovanje posojila, obenem so pa imeli jugoslovanski državni uradniki, ki ta list urejajo in pišejo, drzno čelo, da so nastopili jasno in odkrito proti posojilu! — Tu vse neha, tu ni samo dosti, temveč preveč in naj poreče kdo, kar hoče, mi stavljamo na merodajne činitelje v državi vprašanje: ali morejo ostati v naši državni službi ljudje, ki za svoja mesta niti potrebnih kvalifikacij nimajo (za mesto ministeri-jalnega tajnika ni absolvirano učiteljišče nobena kvalifikacija) in ki nastopajo javno in odkrito proti temu, da bi državljani priskočili državi na pomoč? Kje, v kateri državi bi ostali taki ljudje v državnih službah? Itd.“
Mimogrede: Resnici na ljubo ugotavljamo, da z uredništvom „Avtonomi-
Jezik tega Krpana se seveda v izdatni meri približuje slovenščini nekaterih naših sedanjih novin, toda baš to je. mogoče najlepši dokaz, kako daleč je gledal že Levstik in dal jugoslovenske-mu Krpanu že tedaj tako formo, skozi katero bo naš narod moral iti. Najlepši dokaz je to obenem tudi za neopovrg-ljivo resnico, ki se je nepolitiki nikdar dovolj ne zavedajo, za resnico, da je jezik samo sredstvo za medsebojno obratovanje človeške družbe. Nicht be-sonders kunstvoll, aber leicht verstiind-lich.
Prosim torej:
*
Momčilar mi je kadkada što raz-kladao o prošlih vremena, kao su ljudi živeli i kao su imali tu ili onu riječ. Je-dan put u nedelju popodne mi je u lipo-vom senaci pravio sledeču istoriju:
Unutranjskoj kod Oberlaibaha stoji selo Vrh sa imenom. U tomu seocu je živio u starih vremenima Krpan, sna-žan i silan čovijek. Bio je kao se kaže tako silan, da ga nema brzo takoga. Raditi nije htio, ma nosio je na svojoj kobioni-ci englesku sol što pak je bilo več istih dana zabranjeno. Metali su nanj pažnju cariniki, da bi ga gde zalazili. Imali su strah, da se pošteno biju ž njim, kao do-cnije, da se biju sa Štempihar - begom. Krpan pak se uviek umikao in gledao, da mu nisu mogli do živoga.
Bilo je u zimi i sneg je ležao krug i krug. Vodila je samo ozka gazica, lju-dima dozvoljena od sela do sela, jer ovili
sta“ ni v zvezi niti en aktivni državni uradnik. Dvomimo, če tudi drugi listi, zlasti centralistični, to isto o sebi lahko trde. Gospod, ki se ga najbrže ta „hru-Iacija“ osebno tiče, ni napisal razun enega povsem nedolžnega člančiča v enih prvih številk našega lista, za nas niti črke več. Glede predbacivanja kvalifikacije se bo dotični gospod prejkone sam branil, mi ugotavljamo le, da je do-tičnik prevzel svojo sedanjo službo na izrecno prošnjo poverjeništva za socijal-no skrb s 300 kronami mesečne plače in z nalogom, da organizira ori nas popolnoma novo panogo socijalnega skrbstva. Organizacijo je' izvedel tako, da so jo začeli posnemati tudi po drugih krajih naše države. Nato je bil gospod imenovan za »sekretarja III. klase" z mesečno plačo od 3071 kron 95 vinarjev — če bi bil ostal v učiteljski službi, bi dobival več! Enakemu zavodu v Belgradu in v istem „rangu“ pa načeluje gospod, ko-jega kvalifikacija je — pomočniška izkušnja za krojača! Ne moremo si kaj, da ne vprašamo pri tej priliki, ali ima vodja poverjeništva za socijalno skrb zadostno kvalifikacijo za IV. činovni razred? O tem naj razpravlja »društvo
Zagrebška ..Narodna politika" je 7. junija prinesla po belgrajski ..Politiki" vest, da je glavni prosvetni odbor prosvetnega ministrstva izdelal končno redakcijo zakonskega predloga o reformi srednjih šol za celo državo. Glavna načela tega načrta so: 1. Dokler se ljudske šole temeljito ne izpre-inene, naj traja srednja šola osem let; prvi štirje razredi tvorijo nižji, drugi štirje višji tečaj. Nižji tečaj je enak za vsako vrsto srednjih šol in za cel teritorij. V tem tečaju ni klasičnih jezikov niti v takozvanih klasičnih (humanističnih) gimnazijah; pač pa se s prvim razredom prične en živ tuj jezik in sicer: ali francoski, ali angleški, ali nemški. Verouk se v tem tečaju omeji na temelje vere in morale; začno se tudi osnove splošne zgodovine. — 2. Od petega razreda se srednja šola deli v tri veje: v klasično, realno in realno-gimnazijsko. V klasičnem oddelku je latinski jezik obvezen, grški fakultativen v realnem in realnogimnazijskem oddelku je obvezen še drugi moderni jezik (francoski, ruski, angleški, nemški ali itali-anski), v realno-gimnazijskem oddelku je v prav majhnem obsegu tudi latinski jezik obvezen. — Veronauka kot posebnega predmeta v višjih razredih ni, verska zgodovina se predava pri splošni zgodovini. Kot nova predmeta se vpeljeta higijena in dr-žavoslovje. — 3. Ustanove se posebne srednje šole za deklice, kjer jih ni, se dovoljuje skupna šola v vseh razredih. —
Ko so prinesli slovenski listi ta načrt, se Slovenija ni mnogo vznemirjala, del profesorjev ga je pač na tihem ali v privatnih pogovorih obsojal, javno ali glasno ;ii nihče nastopil proti njemu. Pa to je stvar profe-
dana još nisu imali takovih cesta kao dandanas. Kod nas sada to jest sve dru-gačije, boga mi imamo fala Bogu cestu do svakog zeonika. Nesao je Krpan po uzki gazici na svojoj kobionici nekoliko kvintala soli, kad mu naprotiv pribrund-ljaju lepa kula na kulima jest pa sedao car Jovan, koji se vozio u Triest. Krpan bio seljački čovijek, zato ni ga spoznao, pa ni bilo vremena, da se ozira na dugo, još odkriti ni sc utegnio, več uhvati od-mah kobionicu i tovor sa njoj, pak ju prenese na stranu, da bi jo voz ne po-rušio.
Mislite, da je Krpana to što mudilo — šta-li? Bilo mu je, kao kome drugo-mu stolac prebaciti. Car to video, veli fiakeru neka konja zaustavi. Kad se to svršilo pita car silnog čovijeka: Tko pak si Ti? Taj mu odgovara: Krpan mi kažejo in kod kuči sem na Vrhu kod svete Trojice, dva sata od ovde. Ma šta imaš u tovoru, car dalje pita. Krpan se odmah izmisli i kaže: i šta, kresovnu spužmu i nešto brusova sem naložio gospodine. Na to car se začudi i kaže: Ako so bru-sovi, pošto su u vrečama? Krpan ne u-mišla se dugo, več brzo, kao svaki čovijek, koji zna šta kaže, dade odgovor: Bojim se da mi od mraza ne popucajo, zato sam jih u slamu zamotao i u vreču potisnio.
Car, kojimu silan čoviek svekako bio prijetan, napred kaže: Bome, znaš kao se takoj stvari služi. Što pa, da si konjiča tako lako prestavio? Istina jest, mesa nema dosta, ma ima barem kosti.
konceptnih uradnikov.**
Da preidemo na stvar: Zakaj denun-cirajo gospodje centralisti uradnika? Zato, ker je baje nastopil proti državnemu posojilu. Ali ne sme? Ali ne sme povedati tudi uradnik svojih misli? Ali je on to delal — če bi bil res kaj napravil! — v uradu? Ne! Kaj pa je uradnik zunaj urada? Ali je svoboden človek aii suženjski helot? Gotovo je bilo med uradniki nekaj takih, ki so iz prepričanja agitirali za državno posojilo — ali oni, ki so bili nasprotnega mnenja, tega ne smejo povedati? Tu vidimo, kakšno vlogo prisoja uradništvu centralistična skupina v Sloveniji: Uradnik naj bo organ ne države, ampak organ strankarske vlade! To je pa nekoliko preveč___________
mi zahtevamo, da bodi uradnik v uradu nepristranski in objektiven, izven urada pa naj bo svoboden državljan, ki ima kot voiilec popolno pravico kritizirati vladne odredbe po svoji prosti volji in ne kot hlapec slučajno na krmilu se nahajajoče stranke.
Toliko smo hoteli povedati gg. uradnikom v nadi, da bodo pri prihodnjih volitvah vsi zvesto volili — centraliste.
soriev samih in drugih faktorjev. Nas zanima osnova tega načrta in način, kako je ta načrt nastal. Zato ne bomo tu razpravljali o potrebi humanistične gimnazije, ki bi bila po tem načrtu ubita, — tudi ne bomo izražali svojih dvomov o odredbi, da se v višjih razredih verouk opusti— mimogrede omenimo, da so belgrajski veroučitelji proti temu protestirali —, o vsem tem naj razmišljajo drugi kompetentni krogi. Nas zanima predvsem načelo: ..Nižji tečaj srednje šole je jednak za vsako vrsto srednje šole in za cel teritorij."
Kako je umeti izraz „cel teritorij" ? Ali pomeni ..teritorij" pokrajino ali državo? Ce pomeni državo, — kar se zdi —, moramo prosvetni odbor resno vprašati, ali res misli, da se da kar čez noč vpeljati enakost v srednjo šolo v Prištini v Subotici, v Kočevju in v Kranju? Kakor vse naše institucije, tako ima tudi naša srednja šola svojo zgodovino, katere sledovi se ne dajo kar naenkrat izbrisati. Srednje šole v Sloveniji in na Hrvatskem so čisto drugačne nego V Srbiji. Slovenske srednje šole splošno niso slabe.
Ali se bo kar jutri začelo v vseh šolah samo s srbohrvaščino in s cirilico? In v 14 dueli bomo dobili iste učne knjige za celo d-žavo? In v treh mesecih bodo dobili srbski nastavniki in naši bivši „c. kr. profesorji" isto izobrazbo in isti mentalitet? —
Avstrijsko in nemško šolstvo je bilo zelo dobro, če odštejemo seveda narodnostne krivice, ki so nam jih delali tudi v šoli. Zato smo mnenja, da srednje šole v Sloveniji ne potrebujejo drugačne reforme, nego da seznanijo učence temeljito s slovenskim
Krpan sc malo zariježi i kaže: Znam da imaju vaši konji više mesa, ma ipak ne dam svoje kobionice za sve četiri, koji su onda upregnuti. Što pa se tiče prestavljanja, gospodine ufam si nesti dve takove kobionice, dva sata hoda, i takožer još dalje ako trebalo.
Car si misli: To valja, da bi se u-pamtilo i veli poterati.
Prošla je nato godina in nekoji dan. Krpan pak je uviek tovorio po brdima i po dolinama, kad se dogodi, da dože u Štambul strašan orijak, Brdavs-paša sa imenom. Iaj je vabio kao nakdašnji Pe-gam-beg sve junacc carstva na majdan. Ali car takožc ni imao tako bojaznih ljudi, da bi kazao: Niko se ni ufao nadanj, ali ko god sc je pokušao sa njim bio jc pobežen. Orijak pa nije bio muž milo-srdačnega srdaca, več umorio svakog, kojog je obvladao.
To je carju počelo šetati po glavi. Jebenti popa šta če biti, šta če biti, ako se Brdavs-paša ne pobrzda. Pomorio mi je več svu najvišu gospodu. Oštja da mu niko ne muže biti ravan.
Tako je car tožio, fiaker pak ga je čuo; pristupi tada velikom ponižnost-jom, kao treba da jest to pred takom gospodinom i kaže: Carstvo, ne možete več pamtovati, šta se je savršilo preko
lanske zime blizu Tricsta_________
Tako ide istorija dalje i dalje ... Konac se pa glasi ovako:
„Sretno hodi, kaže car, minjstar Grigorij pa ništa." —
jaka Škrjanc.
Zenačenje naše srednje šole.
ter srbohrvatskim jezikom in slovstvom, ter z jugoslovansko kulturo in zgodovino. Gotovo je prav, da se v slovenskih srednjih šolah goji srbohrvaščina, a prav tako prav bi bilo, da bi se v istem obsegu na srbskh in hrvatskih šolah gojila slovenščina. To bi bila pravičnost, to bi bilo praktično ujedinje-nje, pa naj reče „Srbin“ dr. France Ilešič kar hoče. Se-li to godi, ne vemo; mislimo, da bolj malo. A pri nas nočejo za vsako ceno in vse in čez noč ..reformirati". Poglejmo, kako so šolo drugod reformirali. Francozi so preustrojili svojo srednjo šolo 1. 1902. Za to so se pripravljali štiri leta. Leta 1898. je zbornica v Parizu imenovala v ta namen posebno komisijo, ki je štela 33 članov iz vseh strank, načeloval ji je znani minister Ribot. Ves material je komisija objavila v 6 debelih zvezkili. Tu je izjavilo svoje mnenje o reformi šole 196 odličnih politikov, učenjakov, pisateljev, šolnikov, duhovnikov; posebna knjiga obsega mnenja ravnateljev in znanstvenih družb o posameznih učnih predmetih; tu so dalje poročila o šolski higijeni,
o vzgoji srednješolskih učiteljev itd------
Tako na Francoskem. Kaj pa pri nas? Pri nas pa dela reformni načrt „Glavni Prosvetni Odbor". Kdo pa je prav za prav ta glavni prosvetni odbor? Odkod se je vzel, kdo ga pozna? Cujtc! To je bil neki odbor v prejšnjem srbskem ministrstvu prosvete; ko se je Srbija z drugimi pokrajinami razširila v Jugoslavijo — pardon v Kraljevino S. H. S. — je ta odbor kar sam ob sebi začel vršiti iste funkcije, ki jih je vršil prej v mali
Srbiji. Ali je v tem odboru kak zastopnik Hrvatov, nam ni znano; vemo pa, da v tem odboru ni nobenega Slovenca. In ta famozni odbor, ki ne pozna Slovenije in njene srednje šole, sklepa in dela načrte o naši srednji šoli! Pa že slišimo zagrizenega centralista, ki nas poučuje:	.Jugoslavija	mora	imeti
enotno šolstvo; vi niste za ujedinjenje!" Mi odgovarjamo: Ujedinjenje se izvrši s tem, da se zadovolje posamezni stanovi, sloji, plemena; s tem, da se Slovence kulturno tlači, da se jim brez potrebe in v škodo reformira šola in vzgoja, s tem se dela za vse kaj drugega nego za ujedinjenje. Mi naravnost trdimo, da so srednje šole v Srbiji bolj potrebne reforme kakor naše. Če pa hočejo na vsak način tudi naše šole reformirati, naj pokličejo naše zastopnike in naj jih vprašajo je-li in kaj je treba pri nas reformirati. — Na zborovanju srednješolskih profesorjev v Zagrebu je rekel minister prosvete g. Pribičevič, da želi pri enotnem srednješolskem zakonu tudi sodelovanja profesorjev. To se lepo sliši. Čudno pa je, da pri tem načrtu za srednješolsko reformo niti enega slovenskega profesorja ali šolnika niso vprašali, kako je pri nas ali kaj želimo mi v tem oziru. Ko bo načrt gotov bodo pa rekli centralistični patriotje: Tu-le je zakon za našo enotno srednjo šolo; kdor je proti njemu, je proti našemu ujedinjenju." A tako se po naših mislih za ujedinjenje ne dela, pač pa se ruši še to, kar nam je ostalo dobrega.
„Avstrija mora obstati v interesu Francije“.
Po vojni je izšlo mnogo knjig, ki poskušajo posvetiti v zgodovinsko temo o postanku vojne, o poteku operacij in o raznih poskusih skleniti mir. Večina teh knjig pa kaže bolj tendenco opravičevati posamezne osebe kakor dognati zgodovinsko, objektivno resnico. Kljub temu takim memoarjem ne moremo od-rckati vsake vrednosti, ker s primerjavo z drugimi sličnimi deli le izluščimo tu in tam kakšno zgodovinsko zrnce.
Ena najinteresantndjših knjig te vrste je knjiga princa Siksta Bourbonske-ga, brata bivše cesarice Cite. Princ Sikst se je boril kot potomec francoske kraljevske rodbine na francoski strani skupno s svojim bratom. Knjiga nosi naslov:	L*	Offre	de paix separee de
1’ Autriche. V tej knjigi je mnogo zanimivih podrobnosti, ki so še danes aktualne, zlasti z ozirom na dogodke, ki se baje pripravljajo na Dunaju in na Ogrskem. Skoro gotovo je bil to tudi povod, da je zagrebški „Obzor“ od 13. t. m. objavil nekaj podatkov iz te knjige, ki mečejo čudno luč na politiko antante na-pram Avstriji in napram Jugoslovanam za časa vojske. Zgornji naslov smo povzeli po enem poglavju v „Obzoru“,
C
„Prvič sta prišla bourbonska (izgovori: burbonska) princa v stik s francoskim ministrstvom vnanjih zadev dne 29. pros. leta 1906., ko sta obiskala „vo-djo protokola" v ministrstvu Wiliama Martina. Iz knjige ni jasno razvidno, kdo je ta prvi sestanek posredoval. Težko si je misliti, da bi bil ..direktor protokola" ministrstva vnanjih zadev začel pregovore s svakom avstrijskega prestolonaslednika o vojnih ciljih in o morebitnem posredovanju brez izrecne želje in znanja glavnih činitiljev v vodstvu vnanje politike. Na vsak način pa so morali priti v francoskem vnanjem uradu po prvem sestanku do prepričanja, da bi bila bourbonska princa naj-prikladnejša posredovalca z Dunajem. Prvi sestanek je imel docela značaj sondiranja terena. Šele na drugem sestanku, ki se je vršil 26. julija in v naslednjih pogovorih so natančneje določili pogoje za pogajanja kakor tudi stališče francoske vlade glede eventualnega separatnega miru z Avstrijo.
Na drugem sestanku sta princa izrazila svojo bojazen, da so cilji francoske politike identični s pisanjem francoskih listov, ki so zahtevali več ali manj uničenje monarhije. Tu je dal direktor protokola Martin sledečo značilno izjavo, ki jo moremo smatrati kot inisel-vodiljo francoske politike napram centralni Evropi:	»Tendence, katere
zastopa časopisje, niso inspirirane od vlade. V vsakem slučaju Vama zagotavljam, da se ideje predsednika republike popolnoma strinjajo z Vašima. Avstrija mora obstati v našem lastnem interesu." In v nekem pismu, ki sta ga prejela princa malo dni pozneje od iste
osebe, stoji; »Avstrija rine v svojo propast na korist Nemčiji, Italiji, Rusiji in Srbiji. Dokler živi stari monarh, se ne da napraviti ničesar. V interesu Francije pa je, da ta propast ne bo popolna. Cilj francoske politike je, da se ta propast skrči na minimum."
V	razmerju med princema in francosko vlado je prišlo potem do trome-sečne pavze. V kakšnem pravcu sta ta čas princa delovala, iz knjige ni razvidno; značilno pa je, da je 15. oktobra prinesel princ Sikst s seboj celo spomenico o ciljih francoske politike napram Avstriji, o katerih trdi sam, da odgovarjajo ciljem njegovega svaka. Kako mu je bilo mogoče prinesti s seboj tako obsežno spomenico, ki se popolnoma strinja s poznejšim programom Karlovim, ni razvidno iz knjige. Dejstvo samo pa vzbuja v nas domnevo, da je moral princ Sikst že 1. 1916. najti neke nevtralne zveze, s kojih pomočjo je mogel stopiti v stik s tedanjim avstrijskim prestolonaslednikom. V tej spomenici sugerira Francozom sledeče: Ni v interesu Francije, da se uniči Avstrija ali pa se jo pusti utopiti v prusificirano Nemčijo, ki bi kot gospodar na Dunaju kmalu zagospodovala nad vso Evropo. V interesu Francije je, da zaščiti Avstrijo pred Prusi, z ozirom na bodočnost pa tudi pred Italijani, ki se bodo hoteli razvijati na Sredozemskem morju na račun Francije. V Avstriji sami pa je treba zlomiti nadvlado Madžarov, ker se Madžari opirajo na Pruse. Zato bi bilo dobro, če bi se na stroške prusificirane Madžarske izvedlo ujedinjenje Sibinja z Rumunijo in Bosne s Srbijo. Ne sme se pa Madžarska uničiti popolnoma, ker imamo tudi tam prijatelje in bi bilo nevarno stvoriti nezavisno češko-morav-sko kraljestvo, ki bi zopet lahko prišlo pod pruski vpliv. Glede odstopanja posameznih pokrajin na Italijo se spomenica tudi strinja s poznejšimi Karlovimi ponudbami; Italiji naj bi pripadel le Trcntin in del istrske obale, dočim je Trst Avstriji neobhodno potreben. „če bi se Avstrija ohranila na teh podlagah," pravi spomenica dalje, „bi smatral sedanji avstrijski prestolonaslednik za svojo nalogo, da odstrani ono vejo svoje rodbine, ki je izdala svojo krono s popolno pokornostjo Prusiji."
Med tem je umrl cesar Franc Jožef in pričakovani dogodki so se približali, kakor pravi Sikst v svoji knjigi. 25. novembra je bil princ Sikst sprejet v avdi-jenci od Julesa Cambona, načelnika v vnanjem ministrstvu. Razgovor s Cam-bonom in vsi ostali pogovori so v knjigi točno zabeleženi. Tekom tega razgovora so še natančneje določili pogoje za bodoče Sikstovo posredovanje. Cam-bon je dal na pomen, da bi Francija dala Avstriji v slučaju posebnega miru odškodnino za eventualne teritorijalne izgube, v katere je Francija že privolila (londonski pakt). Vsekako pa je Cambon
zagovarjal misel, da se mora Avstrija na vsak način ohraniti, in sicer čim manj oslabljena. Iste nazore sta tekom prihodnjih razgovorov izražala tudi Poincare in Briand, današnji francoski ministrski predsednik in minister vnanjih zadev."
*
Jako čudno je bilo držanje Francije v teh pregovorih z ozirom na Srbijo. Knjiga princa Siksta nam kaže, da smo bili Jugoslovani sploh za »velike zaveznike" vedno neka „quantite negligeable"
(postranska stvar), a ne samo Jugoslovani v celoti, ampak tudi Srbija sama kljub svojim brezprimernim žrtvam za zaveznike. »Srbija tvori za nas postransko, posebno vprašanje," ta misel se ponavlja v vseh razgovorih »zaveznikov" z zastopnikom Karlovim. V tern oziru je knjiga princa Siksta za nas jako poučna.
Kdo ve, če še danes merodajnih francoskih krogov ne prcvejajo iste misli? Razni dogodki v naši soseščini dopuščajo domnevo, da je temu tako.
Neverjetne razmere v našem orožništvu.
Ljubljanska »Jugoslavija" od dne 20. t. m. je objavila daljši dopis iz krogov naših orožnikov, iz katerega naj ponovimo le najvažnejše točke:
»Zakaj toliko starih t. j. bivših avstrijskih, pa tudi novih, miadih orožnikov ne more služiti?
1. Krivda je pri sedanjih orožniških starešinah, ker imamo večinoma take častnike (a sploh številno preveč), ki nimajo pojma o žandarinerijski službi, zato zatirajo in sekirajo po nepotrebnem izkušene stare orožnike, da jim pri-studijo službo in da sami gledajo, da na ta ali drug način zbežijo iz sužnosti. Mladi častniki delajo tako poglavitno zategadelj, ker stari bivši avstrijski orožniki več znajo kot ti mladi oficirji. Zaradi velikega odhoda iz orožništva seve ne trpijo častniki, temveč država in davkoplačevalci.
2. Po današnjem, t. j. po srbskem zakonu, oziroma po predpisih in nared-bah se lahko vsakega orožnika disciplinarnim potom odpusti in vrže na cesto. Na ta način se častniki radi odkrižajo starih orožnikov, ki jim niso iz katerega koli vzroka pri srcu. Zasledujejo jih toliko časa, da jih disciplinarnim potom parkrat kaznujejo, potem pa jih predložijo na celokupnega poveljnika za odpust, a komandant, ki razmer ne pozna, predlog podpiše. Na ta način je orožnik, večkrat s kopico nepreskrbljenih otrok, na cdsti. Pritožbe ni. V stari Avstriji je bil odpust mogoč le vsled sodnijskega kaznovanja, a še takrat ne vselej.
3. Velika krivica se je zgodila in se še godi našim vrlim slovenskim orožnikom, ki so premeščeni k brigadam proti Balkanu. Tako se je pozimi poslalo večjo partijo slovenskih orožnikov k IV. brigadi, kjer morajo še danes po raznih stanicah ležati na golih tleh, za odejo imajo svoj plašč, za podzglavnik pa službeno torbo. Ali je to človeško in kulturno? Ni čuda, da vsak gleda, da pride na katerikoli način proč.
4. Krivica sc godi slovenskim orožnikom tam doli tudi zato, ker jih poveljniki postaj kot domačini črtijo in prezirajo posebno zato, ker se ne dajo podkupiti, dočim oni sami celo zločincem pomagajo proti odkupnini. Vemo za slučaje, ki se dajo s pričami potrditi, ko je komandir poslal patrolo, naj polovi vojne ubežnike, sam pa je ubežnike obvestil, naj se skrijejo. Tudi vzamejo enemu orožje, da ga svojim prijateljem prodajo.
V	Sloveniji potrebujemo doma dobrih in zanesljivih orožnikov: Vsak bi doma rad potrpel ter služil v korist domovine, zato se naj naši poslanci zavza-
mejo za njihovo premestiev v domovino."
Tako slove dopis v »Jugoslaviji". Mi dodajemo, da je tudi našemu listu že došlo precej dopisov slične vsebine, a vsled razmer, v katerih živimo, jih nismo objavljali, ker ne moremo ogrožati obstoja lista.
Nedvomno je, da je v dopisu mnogo resnice. Mogoče je tudi vse res. Dovolj pa je, če je resničen samo en del, kajti pri nekoliko dobre volje bi bilo poveljstvo te nedostatke lahko že zdavnaj samo spoznalo in jih brez zadržka tudi odpravilo z eno samo potezo! Zakaj se to ni zgodilo že zdavnaj, nam ni znano.
Posebno pozornost obračamo na pritožbo, izrečeno v točki IV. Doli na jugu ni vse-v redu in dnevno se ponavljajo razbojništva in vpadi raznih tolp na naše ozemlje. Odkod jemljejo te tolpe orožje?
Točka 4. nam to zagonetno okolnost nekoliko pojasnjuje. Mi jo pojasnimo lahko še z dodatkom, da te razmere tudi na merodajnem mestu niso neznane. V onih krajih je preganjal Arnavte in slično svojat odličen oficir, ki je mnogo band razorožil, a glej — za malo dni so imeli roparji v rokah zopet isto orožje. Ko je častnik to ugotovil in tudi dognal, da zastopniki naših lastnih oblasti iz umazane dobičkaželjnosti ronarjem enkrat odvzeto orožje nazaj prodajajo, se je pritožil pri merodajni oblasti. Kakšen je bil rezultat te pritožbe? Dotičnega oficirja-poštenjaka so poslali v — pokoj, pokojnine pa še danes ne prejema, ampak hodi po Ljubljani in živi, kakor pač živeti more!
Ali so take razmere potrebne? Prepričani smo, da nam bodo zopet rekli mnogi: »Zakaj pa vse to obešate na veliki zvon? Ali ne veste, da s tem škodujete ugledu naše države?"
Tem odgovarjamo: Potrebno je vse take stvari spraviti v javnost, ker vse dr'—-, nič ne pomaga. Ali mislite, da pomagajo interpelacije? To je velika zmota! Mi dvomimo celo, da bi pomagalo vpitje v javnosti, ker se v Belgra-du absolutno nič ne brigajo za to, kaj javnost misli in sodi o naši upravi. Zato bo treba kričati in vpiti tako dolgo, da sc bodo tudi v centrali zbudili iz svojega spanja in spoznali, da med kulturnimi ljudmi tudi sodba javnosti nekaj zaleže.
Vsi taki slučaji nam pa dokazujejo znova, da je upravno ujedinjenje neizvedljivo čez noč, ampak da vodi pot do ujedinjenja samo preko — avtonomij. Mi ne moremo nazaj, ampak drugi morajo naprej, potem bo šele mogoče govoriti o ujedinjenju na upravnem polju.
Dnevne vesti.
Stroga logika. Iz ljudske šole vemo, da je dvakrat dve enako štiri. To računsko resnico označujejo nekateri celo kot temeljno. Če pa pride tat pred sodišče in pravi, da je dvakrat dva enako štiri, potem to ni res, kajti to, kar trdi tat, ne more in ne sme biti res! — Take »logike" se poslužujemo prav pridno tudi v slovenski politični polemiki, človek, ki ima gotove politične nazore, pride bogve iz katerih vzrokov v konflikt s kakšnim kazenskim paragrafom. Kakor hitro politično nasprotna stran to izve, se oglasi: »Vidite ga lopova — to in to je zakrivil, torej tudi njegova politična ideja, njegova politična smer in pravec ne veljata! Kmečki fant n. pr. si služi svoj kruh s cepljenjem in obrezovanjem trt po svoji posebni metodi. V nedeljo se stepe po starokranjskem običaju in preračuni moč svojega zamaha preveč. Sledi sodišče in kazen. Vsled kazni seveda ni samo on »družabno diskvalificiran", ampak tudi njegova meto-
da cepljenja trt je zanič! Tudi stranka, kateri pripada, ni nič vredna. Ali ni to jasnost življenja?
»Neprijeten okus." Vseučiliški profesor dr. M. Dolenc je objavil v »Slov. Narodu" uvodnik, v katerem stvarno in resno kritizira pretirano naglico v izenačevanju našega sodstva in opozarja na nevarnosti te neopravičene in nepotrebne naglice, ker bo pravni čut silno mnogo trpej, če nadaljujemo sedanjo metodo izenačevanja. Ta stvarna izvajanja, ki jih je napisal dolgoleten sodnik, pa niso bila všeč našim centralistom, in »Jutro je 20. t. m. napisalo: »Taki članki bolj škodujejo kakor koristijo... V političnih listih radi dobijo — neprijeten okus!" — Zdravnik, ki pove bolniku, kaj mu je, po tej logiki ni koristen, ker vzbujajo zdravila večkrat — neprijeten okus!
»Janez Borba" je napisal za »Slov. Narod" od 20. t. m. dolg uvodnik, v katerem prosi slovensko časopisje naj ne
odpira svojih predalov preveč na široko raznim pritožbam glede uprave in naj ne kritizira državnih naprav, uredb, zakonov itd. prehudo in preostro, ker se naši številni vnanji sovražniki le preradi poslužujejo takih notic v svrho, da s pomočjo citatov iz našega lastnega časopisja našo državo blatijo pred tujini svetom. — Drage volje priznamo prav ma-lobesednemu Janezu Borbi njegov plemenit namen, da bi naše časopisje našo državo predstavljalo vnanjemu svetu kot najsvetlejšo tvorevino najnovejše zgodovine in za časopisje bi bila ta stvar spričo potrpežljivosti papirja prav lahko izvedljiva. Vprašanje je le, kaj bi naredili n. pr. naši tifcovci z listom in s časnikarji, ki bi pisali, da je naš carinski sistem vzor vseh carinskih sistemov! Dalje ne smemo pozabiti, da imajo tuje države v naši državi po vseh večjih mestih svoje diplomatske in konzularne zastopnike, ki imajo poleg svoje čiste diplomatsko-konzularne naloge še eno drugo, da namreč vrše na „legalen“ način med nami vsakovrstno „špijonažo“, namreč politično, vojaško, trgovsko itd. Ker doslej plačuje vsaka država svoje diplomatske predstavnike v tujih deželah zato, da varujejo koristi in interese svojih lastnih državljanov, ne pa da pojejo himne onim državam, pri katerih so akreditirani, zato tudi molk lastnega časopisja o lastnih nedostatkih v državi ne bo mnogo pomagal našemu kreditu v inostranstvu, ki je v naših razmerah preko svojih diplomatskih predstavnikov stokrat bolje poučeno kot mi sami, pač pa bi se na ta način preprečila prepotrebna kritika, ki je osnovni pogoj za ozdravljenje razmer, v katerih živimo.
„Ali je istina?“ Pod tem naslovom je objavil „Slov. Narod“ od 21. t. m. notico, kjer pripoveduje, da je neki slovenski poslanec opozoril na nekem shodu zaupnike svoje stranke na možnost raznih dogodkov, ki bi ustvarili pri nas sličen položaj kakor je bil 1. 1918. ob prevratu. „Narod“ preti, da bo dotičnega poslanca ožigosal, ker „širi vznemirljive vesti." — Smo pač majhni ljudje! Nam sicer ni znano, če se oslanja „Narodova“ notica na dejansko podlag- kljub temu pa radi verjamemo, da notica ni prosta izmišljotina. Vprašamo pa: Ali je dotični poslanec kaj zagrešil, če ljudem položaj pojasni iii jih opozarja, naj bodo pripravljeni ne samo na srečo, ampak mogoče tudi na nesrečo? To je vendar njegova dolžnost! Če pa merodajni činitelji mislijo, da je ljudstvo najbolj srečno takrat, kadar se prehaja preko njega na dnevni red in da tava v temi, jim moramo pa že povedati, da je tako naziranje v dobi demokratizma in ljudske samovlade nekoliko zastarelo! Najboljša je odkrita resnica. Če je prijetna, se bomo veselili, če je pa neprijetna, bomo pa že našli kakšen izhod. Ko bi imeli le mnogo takih poslancev, ki ljudem — svojim vo-lilcem — povedo, na kaj naj bodo pripravljeni!
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
iagisjpocfia^sttfo. ii
Finančni minister v Londonu. Na^
finančni minister Kosta Komanudi je odpotoval v London, da poskusi dosečf vnanje-državno posojilo v znesku 500. miljonov zlatih frankov, kar odgovarja po današnjem kurzu vrednosti okrog 30 iniljard kron. To posojilo naj bi dali Angleži nam deloma v denarju, deloma v blagu. Tako vsaj so poročali belgraj-ski listi. Nas zanima predvsem okolnost, da hočejo doseči posojilo v blagu. Kakšno blago pa naj dobimo? Običajno trgovsko robo (sukno, železnino itd.) lahko nabavijo trgovci sami pri angleških tvrdkah direktno in bi bila res mojstrska neumnost, če bi država prevzela od Angležev bogve kakšen pofel in potem še našim trgovcem dajala mastne provizije za razprodajo tega blaga, ki ga nihče ne bi maral, ker bi vsak raje kupil pri solidnih trgovcih solidno in dobro blago. Gre torej za blago, ki ga potrebuje država, n. pr. lokomotive, vagoni itd. Ali gre res za to? Dvomimo. Tega blaga danes največji bedak ne kupuje v Angliji, ker je kurz funtov visok kakor Triglav, ampak v deželi z nizko valuto, pred-
vsem v Nemčiji ali pa v Avstriji. Ostane torej le še ena možnost. Naša država potrebuje blago, kakoršno je treba imeti v dobi vnanjepolitičnih zapletov na razpolago v dovolni meri. Če je tako, si pa dovoljujemo opozoriti na možnost, da prav lahko pride polomljena francoska orožna fabrika, ki bi jo rada nam prodala zloglasna družba „Omnium Serbe“, skozi angleško okence vendarle v našo deželo...
20 miljonov funtov šterlingov dolga. Ob priliki odhoda g. finančnega ministra Kumanudija v London je javila belgraj-ska „Pravda“, da mora naša država najprej priznati svoje slare vojne dolgove, predno more dobiti novo posojilo. Ta dolg znaša 20 milijonov funtov ali v našem denarju ravno 20 tisoč milijonov (milijard) kron. Toliko so dali Angleži Srbom za časa vojne v blagu in v denarju. Naša državna uprava pa ne ve, ali je ta številka točna ali ne. Na solunski fronti so bili namreč Angleži, Francozi in Srbi. Srbi so prejemali blago (živež, municijo itd.) včasih od Angležev preko Francozov, včasih pa od Francozov preko Angležev. Pri tem prevzemanju se je dostikrat ali pa navadno do-
godilo, da so blago dvakrat zaračunali, enkrat Angleži, potem pa še Francozi, tako da bi morala naša država plačati sedaj dvojno ceno. Knjige in zapisniki o teh svotah so se pri nas seveda — izgubili! Če dobi torej g. Kumanudi sedaj v Londonu posojilo, bodo pogoji taki: Za 30 milijard posojila bo treba nriznati 20 milijard starega dolga in prevzeti 30 milijard novega, skupaj 50 milijard.
Ameriški finančnik Vanderlip je prišel prošli teden v Bclgrad. Naši vladni krogi so priredili njemu oziroma njegovim dolarjem na čast sijajno večerjo in mu dali razumeti, da bi tudi oni vzeli kaj dolarjev. G. Vanderlip pa je rekel: „Za enkrat ne! Najprej napravite red v svojem gospodarstvu in v svojih knjigah, potem ne trosite več kakor imate, varčujte in delajte. Predvsem pa ne izdajajte vsak dan novih nasprotujočih si naredb.“ — Mož je govoril, kakor da je naročnik „Avtonomista“, ali pa smo mi tako brihtni finančniki kot je g. Vanderlip.
Naročaite in širite „ AVTONOMISTA"!
GOSPODARSKA ZVEZA.
v Ljubljani, Dunajska cesta štev.
Oglejte si razstavo naj novejših poljedelskih strojev vseh vrst.
-w
SLOVENSKA BAHRU
Vplačana deln. glavnica K 30,000.000 -.
Telefon št. S67. Ceh. račun št. IZ ZOS
L3UBL39H9, Moo trg 10, nasproti »Mestnega doma".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnn.
Ima posebni amerikanski oddelek ln prvo' vrstne zveze z inozemskimi bankami.
«E=
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
J
Jugoslovanski kreditni zavod
Marijin trg 8 Wolfova ulica 1
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanov, septembra 1919.
Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron
Podružnica V Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
čistih brez odbitka
O
o
rentnega davka.	M
Neposredno pod državnim nadzorstvom.	J
**********
Kapital: H Z0,000.0DD~| SlOV. CSkOIliptllcl bclllkcl | ležerne»^riilB.DOI.DDD
Novomesto in Rakek. Ljubljana, Selenburgova ulica St« 1. ci^e naik“lantn®je j
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi — Borza. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Zadružna gospodarska banka d. d. g
Telefon it. 2i. Ljubljana, Dunajska cesta šf. 38/1- Telefon at. ai.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura! Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko — -----■ —  ——banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50.000.000.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.