15
Luka Repanšeki
Wackernaglova stava naslonk v 
praindoevropščini
Članek obravnava naslonke v starih indoevropskih jezikih s poudarkom na 
tistih, ki še izkazujejo arhaične razmere v besednem redu oz. so povedni 
zaradi neposredno izpričanih podedovanih naglasnih razmer pri naslonkah 
in z njimi povezanih naglasnicah (to sta v prvi vrsti stara grščina in vedska 
stara indijščina, poleg njiju pa zlasti hetitščina, latinščina in stara iranska 
jezika, tj. avéstijščina in stara perzijščina), in sicer z namenom rekonstruk-
cije stanja v praindoevropščini. Prvi del prispevka se ukvarja s tipologijo 
naslonk, ki so bile iz indoevropskega prajezika podedovane v posamezne 
stare indoevropske jezike, drugi del pa je posvečen t. i. Wackernaglovi 
stavi stavčnih in nadstavčnih naslonk, tj. vprašanju razporeditve naslonskih 
zaimkov, členkov in veznikov v stavku, vključno s problematiko notranje 
hierarhizacije pri kompleksnih naslonskih nizih. Posebna pozornost je pos-
večena stavi stavčnih in nadstavčnih naslonk pri topikalizaciji in remati-
zaciji.
Ključne besede: praindoevropščina, skladnja, besedni red, naslonski niz, 
Wackernaglov zakon
Wackernagel cliticization in Proto-Indo-European
The paper discusses cliticization phenomena as reflected in ancient Indo-
-European languages, especially those that retain archaic word order and/
or offer valuable insights into the behaviour of clitics because of the nature 
of textual transmission (i.e. Ancient Greek and Vedic, which preserve the 
accentual behaviour of clitics and their hosts, alongside Hittite, Latin, Av-
estan, and Old Persian), the main goal of such comparative analysis being 
the reconstruction of the clitic syntax for Proto-Indo-European itself. The 
typology of different clitics inherited from the parent language is discussed 
first, while the second part of the paper is devoted to the question of the 
placement of enclitic pronouns, particles, and conjunctions according to 
Jezik in slovstvo, 70(4), 15–41
DOI: 10.4312/jis.70.4.15-41
1.01 Izvirni znanstveni članek
i Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; luka.repansek@ff.uni-lj.si; https://orcid.
org/0000-0001-6530-7597
16
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
what is generally known as Wackernagel’s Law, dealing, in addition, with 
the rules of clitic distribution and internal hierarchization in the case of 
complex clitic clusters. Special attention is devoted to rules of cliticization 
in syntactically modified situations, such as topicalization and focalization. 
 
Keywords: Proto-Indo-European, syntax, word order, clitic cluster, Wac-
kernagel’s Law
1 Uvod
Večina starih indoevropskih jezikov izkazuje pravilo, po katerem se ne-
kateri členki (zlasti diskurzivni) ter nekateri vezniki in naslonske oblike 
osebnih in nedoločnih zaimkov razvrstijo na drugo mesto v stavku, najsi 
bo v glavnem ali odvisnem, torej neposredno za prvo prozodično enoto.1 
Če je klitik (naslonk) več, te sledijo druga drugi, tako da prva klitika v t. 
i. klitičnem (naslonskem) nizu s fonološko besedo, ki klitiko gosti, tvori 
novo, sedaj v prozodičnem smislu avgmentirano fonološko besedo, na 
katero se nato priključi naslednja klitika itd. Pri tem razporeditev klitik 
ni arbitrarna, pač pa podvržena notranji hierarhiji, tako da je praviloma 
klitika, ki ima širši pomenski domet, umeščena pred klitiko z ožjim po-
menskim dometom. Ta iz indoevropskega prajezika podedovani sistem 
v najbolj arhaični podobi in najmanj okrnjeni meri ohranjajo še anatol-
ski jeziki, še posebej hetitščina, stari indo-iranski jeziki, tj. vedska stara 
1 Sem ne sodijo osebne glagolske oblike. Glede na stanje v vedski stari indijščini je upra-
vičen sklep, da je bila tudi v indoevropskem prajeziku osebna glagolska oblika v glav-
nem stavku sicer fonološko naglašena, četudi fonetično nenaglašena (razen če je osebna 
glagolska oblika prva beseda v stavku, kar sicer vselej pomeni stilistično zaznamovani 
besedni red), za kar je odgovorno dejstvo, da je njihova nevtralna pozicija na samem 
desnem robu stavčne enote, za katerega je značilna nizka stavčna intonacija. Osebne 
glagolske oblike se torej ne obnašajo kot prave enklitike (E), njihova eventualna pozi-
cija za prvo fonološko besedo v stavku (spodaj označeno z ⬜) pa prav tako ni povezana 
z enklizo, pač pa je funkcija tovrstne premestitve zgolj diskurzivna (prim. Keydana 
2011: 110). Osebne glagolske oblike (V) z ostalimi elementi v okviru glavnega stavka 
interagirajo na sledeče načine (prim. Watkins 1964: 1037–1038):
1. # ⬜ (=E) … V (nevtralni besedni red);
2. # ⬜ =E =V … (slovnično zaznamovani besedni red);
3. # V (=E) … (stilistično zaznamovani besedni red z glagolom kot prvo fonološko 
besedo v stavku);
4. # ⬜ (=E) … [Preverb]-V;
5. # [Preverb] (=E) … V (ob prisotnosti preverba je glagol obvezno v nevtralni poziciji).
17
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
indijščina (ki obenem izpričuje prvotne akcentske razmere), avéstijščina 
in stara perzijščina, ter stara grščina (ki je z izjemo epigrafskih virov prav 
tako kot vedska stara indijščina izpričana preko akcentuiranih besedil) 
vključno z mikensko grščino in frigijščina, sistematično pa ga je mogoče 
opazovati tudi v starih italskih jezikih, v prvi vrsti seveda v latinščini, ki 
je najbolje izpričana, v slovanskih jezikih, zlasti v stari cerkveni slovan-
ščini (za katero je akcentske razmere mogoče dokaj uspešno rekonstru-
irati) (gl. Kuntner 2025 za staro cerkveno slovanščino in Šekli 2025 za 
jezik Brižinskih spomenikov), v starih celinsko- in otoškokeltskih jezikih 
ter v toharščini (gl. Malzahn 2012), v manjšem obsegu pa tudi v okviru 
starih germanskih jezikov, prvenstveno v gotščini, v stari litovščini in v 
stari pruščini (gl. Petit 2010: 261–307) ter v sledeh tudi v albanščini in 
klasični armenščini:
a) hetitščina:
takku tezzi 2-pát akkandu ta ḫurkin ḫalienzi kuenzi=ušE3 LUGAL-uš 
ḫūišnuzi=aE2=ašE3 LUGAL-uš (KBo 6.26 iv 13–15)
Če reče, da naj se ubije oba, in poklekneta h kolesu, ju kralj ubije ali 
pa ju kralj pusti živeti.
LÚ-aš=waE2=muE3=kanE3 BA.ÚŠ DUMU-A=maE2=waE2=muE3 
NU.GÁL (KBo 5.6 iii 10–11) 
Moj soprog mi je umrl, nimam pa svojega sina.
b) vedska stara indijščina:
kás=taE3=enāE3 áva sjād áyudhvī (RV X.108.5c)
Kdo ti jih bo prepustil brez boja?
yó=’syaE3 jym apyadyt [kím=asmaiE3 prá yachetéti] (ŚBM XIV.1.1: 
8)
Kaj boste dali tistemu, ki pregrizne njegovo tetivo?
18
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
c) stara perzijščina:2
yadiy imām dipim vaināhạy {imai=vāE1 patikarāh} [naiy=dīšE3 vi-
kanāhạy] [utā=taiyE3 yāvā taumā ahatiy] [paribarāhạ=dīšE3] ahura-
mazdā ϑuvām dauštā biyāh (DB IV.73–75)
Če vidiš ta napis ali te reliefne podobe (in) jih ne uničiš in dokler je v 
tebi moč, skrbiš zanje, ti bo Ahura Mazda prijatelj.
č) stara avestijščina:
at̰=tūE3=mōiE3 dāiš aṣ̌əm [hiiat̰=māE3 zaozaomī] (Y 2.43.10a)
Tako mi ti pokažeš Red, ki ga kličem k sebi znova in znova.
d) stara grščina:
ἦ=ῥάE2=νύE2=μοιE3 δεινή=τεE1 καὶ αἰδοίη θεὸς ἔνδον (Il. 18.394) 
No, pa je zdaj, kot vidimo, v moji hiši strašna in hkrati častivredna 
boginja!
λεύσσετε=γὰρE2 τό=γεE1 πάντες ὅ=μοιE3 γέρας ἔρχεται ἄλλῃ (Il. 
1.120)
Kajti vsi vidite prav to, kako se mi jemlje nagrado. 
κάλοι=δέE2=σ᾿E3 ἆγον / ὤκεες στροῦθοι περὶ γᾶς μελαίνας (Sapfo, 
frag. 2, 9–10)
In lepo so te gnali drozgi preko črne zemlje.
2 V stari perzijščini se da občutljivost zaimkovnih klitik na prozodično členitev stavka še 
posebej dobro opazovati pri parih stavkov, ki so med seboj primerljivi tako strukturno 
kot pomensko, npr.:
adam=šaiy utā nāham utā gaušā utā hạzānam frājanam (DB II.73: ‘Odrezal sem mu 
nos, ušesa in (mu) iztaknil oči’) proti pasāva=šaiy adam utā nāham utā gaušā frājanam 
(DB II.88: ‘Nato sem mu odrezal nos, ušesa in (mu) iztaknil oči’);
avada=šīš uzmayā=patiy akunavam (DB III.52: ‘Tam sem jih nataknil na kol’) proti 
pasāva=šīm hangmatānaiy uzmayā=patiy akunavam (DB II.76: ‘Nato sem ga v Ekba-
tani nataknil na kol’);
ahuramazdā=maiy upastām abarah (DB passim: ‘Ahura Mazda mi je prinesel podpo-
ro’) proti pasāva=maiy ahuramazdā upastām abarah (XPh 32: ‘Nato mi je Ahura Ma-
zda prinesel podporo’).
19
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
e) frigijščina:
ιος=νιE1 σεμον κνουμανει κακον αδδακετ τιτετικμενος ας τιαν ειτου 
[με=κεE2=οιE3 τοτοσσειτι βας βεκος] (št. 99, prvi del emendiran po 
št. 3) 
Kdorkoli bi temu nagrobniku prizadejal kaj slabega, naj bo preklet od 
Zevsa in Bat mu bo odrekel kruha.
f) latinščina:
prae=tetE3 tremonti (Carm. Saliare)
Tresejo se pred teboj!
e=nosE3 lases iuuate (CIL I.2, Carm. Aruale)
Pomagaj nam, Lares! 
per=teE3 deos oro et nostram amicitiam (Terencij, Andria 538)
Prosim te pri bogovih in najinem prijateljstvu!
allatras nomen [quod=tibiE3 cumque datur]
Lajaš na katerokoli ime, ki ti je nadeto.
g) stara cerkvena slovanščina:
Vъzide=žeE2 i Osifъ otъ Galileję grada nazaretьska vъ Ijudejǫ … 
(CZ, Lk 2:20,4)
In tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo …
h) galščina:
to=meE3=declai obalda natina (Voltino)
Postavila me je Obalda Natina.
martialis dannotali ieuru ucuete sosin celicnon eti=cE1 gobedbi 
[dugiionti=ioE2 ucuetin in Alisiia] (RIG L-13)
Martialis, Dannotalov sin je posvetil to stavbo Ukvetu in kovačem, ki 
(=io) v Alisiji častijo Ukveta.
20
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
i) stara irščina:3
beirthiE3 leiss cocenn (Wb 23a19)
Z njim ga bo nosil do konca.
no=t E3=erdarcugub (Ml. 55a5)
Napravil te (=t) bom slavnega.
de brath no=mE3= choimmdiu =cóima (Thes. ii 290.11)
Naj me (=m) bog čuva (cóima) pred usodo.
j) toharščina:
akālk tsäṅkā=ne [mäkte=piE3=kcaE3 tā oṅkorñai ñiś śwātsi kallālle 
ṣeym] (B107.9)
V njem je vzniknila želja: »Kako neki (=pi) bi mi lahko nekako (=kca) 
uspelo pojesti kašo?«
k) gotščina:4
iþ swēþáuh sunus mans qimands [bi=uE2=gitái galáubein ana aírþái] 
(Lk 18:8)
A kljub vsemu: ko pride Sin človeški, bo li našel vero na zemlji?
3 V otoškokeltskih jezikih je zaradi kombinacije Wackernaglovega in Vendreyesovega 
zakona (posplošitev stave enklitičnih zaimkov za glagolom oz. preverbom) prišlo do 
prestrukturiranja besednega reda v tip VSO z osebno glagolsko obliko na začetku stav-
ka (prim. Sims-Williams 1984, zlasti str. 165–169). Zaimkovne klitike so pri nepre-
verbiranih glagolih na glagolsko obliko dodane kot t. i. sufiksalni zaimki, pri preverbi-
ranih glagolih pa umeščene med preverb in glagolsko obliko kot t. i. infiksalni zaimki 
(gl. Thurneysen 1949: §409–§431). Tretji zgoraj navedeni primer no=mE3=choimmdiu 
=cóima s tmezo med infigiranim zaimkom in glagolom je izredno redek in omejen na 
pesniški jezik, a utegne predstavljati arhaizem s strukturo #Pv=E3 … V (tip 5 v opombi 
1 zgoraj), tj. stanje pred univerbizacijo preverba in glagolske oblike (> no=m=chóima 
Coimmdiu).
4 Pojav se da najbolje opazovati v sklopu enklitične stave vprašalnega členka =u in ve-
znika =uh ‘in’, ki sta pri preverbiranih glagolih izpričana v tmezi med preverbom in 
osebno glagolsko obliko. Izjemen je primer frah ina [ga=uE2=ƕaE3=sēƕi] ‘Vprašal ga 
je: »Ali kaj vidiš?«’, kjer se kot del enklitičnega niza, umeščenega za preverb, obenem 
pojavi nedoločni zaimek ƕa, ki se tu vede kot stavčna klitika (kar sicer v gotščini ni 
sistemsko).
21
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
bidjandans=uþE2 þan ni filuwaúrdjáiþ swaswe þái þiudō (Mt 6:7)
Toda ko molite, ne blebetajte kot pogani.
an=uþE2=þan-niujáiþ ahmin fraþjis izwaris (Ef 4:23)
In prenovite se v duhu svojega uma.
l) stara litovščina:
Ʒino=giE2 gęrai Tewas iųsu daguieiis. (DP 3334)
Vaš nebeški oče dobro ve.
Parodiki=mE3 tieg kur tatai parasita. (DP 6434)
Pokaži mi, kje je to napisano.
m) stara pruščina:
Kāi=giE2 massi vnds stawijdan debeīkan astin seggīt? (III 6114–15)
Kako lahko voda napravi tako velike stvari?
n) stara albanščina:5
kthe=uE3=aE3 (Buz. 190.33)
Vrni jim ga!
epëni=iE3 (Buz. 162.66)
Dajte ji!
o) klasična armenščina:6
Ew gnacʻ zhet nora Simovn ew [or {ǝnd nmay}=n ein] (Mr 1:36)
In Simon je šel za njim in s (tistimi), ki so bili z njim.
5 V albanščini je efekt Wackernaglovega zakona najbolje ohranjen v vrstnem redu im-
perativne oblike in enklitičnega zaimka v dativu oz. akuzativu (gl. Schumacher in Ma-
tzinger 2014: 119–121). Če je glagol prva beseda v stavku, se namreč enklitične oblike 
zaimka razvrstijo za imperativ (sicer so proklitične, tudi kadar imperativna oblika ni 
prva fonološka beseda v stavku, npr. e i thuo ‘in reci mu’ (Buz. 170.55)).
6 Fenomen se da opazovati v sklopu t. i. Wackernaglovih stavkov, tj. določnih oziralnih od-
visnikov, v katerih je določni sufiks (diahrono gledano ostanek enklitičnega zaimka) do-
dan na prvo naglašeno besedo, ki sledi oziralnemu zaimku. Za razpravo gl. Vaux (1995).
22
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
Pravilo o stavi enklitik v starih indoevropskih jezikih je leta 1892 definiral 
in utemeljil Jacob Wackernagel (1853–1938), pri čemer se je deloma oprl 
na starejše Bergaignove, Delbrückove in Bartholomaejeve opazke o polo-
žaju enklitik v stari grščini in starih indo-iranskih jezikih.
Abel Bergaigne (1838–1888) za enklitične oblike osebnih zaimkov za 1. in 
2. osebo v stari grščini in vedski stari indijščini ugotavlja, da se praviloma 
umeščajo za kako drugo besedo, zlasti za tako, ki je prva v stavku:
Formes enclitiques du pronom de la 1re et de la 2e personne en san-
skrit et en grec … se placent après un autre mot, mais de préférence, 
comme nous verrons, après le premier mot de la proposition. (Ber-
gaigne 1877: 178.)
Berthold Delbrück (1842–1922) je svoje pripombe o tendencioznem 
vedênju enklitik v vedski prozi objavil leta 1878 v monografiji Syntak-
tische Forschungen III: Die altindische Wortfolge aus dem Śatapatha-
brāhmaṇa, in sicer v kratkem poglavju, ki govori o stavi enklitičnih besed 
v vedski stari indijščini (§24 Stellung der enklitischen Wörter). Na strani 
47 ugotavlja, da v srednjevedski prozi enklitike težijo k razvrstitvi proti 
samemu začetku stavka, v sklepu na strani 48 pa podaja ugotovitev, da 
enklitike gravitirajo k prvi in s tem najbolj poudarjeni besedi v stavku:
Enklitische Wörter rücken möglichst an den Anfang des Satzes. (Del-
brück 1878: 47.)
Die Enklitika wird von dem am stärksten betonten Worte, und das 
ist das erste im Satze, wie von einem Magnet angezogen. (Delbrück 
1878: 48.)
Do enakega sklepa je prišel tudi Christian Bartholomae (1855–1925) v 
drugem zvezku svoje razprave Arische Forschungen (Bartholomae 1886: 
3, 11–12, 31), in sicer za položaj enklitičnih osebnih zaimkov in nekaterih 
členkov v Rgvedi, ki po njegovih ugotovitvah praviloma zavzemajo drugo 
mesto v verzu oz. tistem delu verza, ki tvori samostojno stavčno enoto, 
ter za položaj enklitičnih zaimkov in členkov v staroavestijskih besedilih, 
ki prav tako težijo k razvrstitvi za prvi naglašeni element v vsakem delu 
verza, ki tvori samostojno stavčno enoto:
23
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
[…], dass im Rgveda die enklitischen Formen der Personalpronomi-
na, sowie gewisse Partikeln in den weitaus meisten Fällen die zwei-
te Stelle innerhalb des pāda oder des pāda-Abschnitts einnehmen. 
(Bartholomae 1886: 3.)
Enklitische Pronomina und Partikeln lehnen sich an den ersten Hoch-
ton im Versgliedstr.11–12 / Zeilengliedstr. 31 an. (Bartholomae 1886: 11–
12, 31.) 
2 Vrste klitik
Kot enklitike (zaslonke) se v starih indoevropskih jezikih obnašajo tako fo-
nološko enklitični kot fonološko neenklitični, tj. naglašeni, elementi. Med 
prve sodijo enklitične oblike zaimkov in nenaglašeni členki ali nenaglašeni 
vezniki, med slednje zgolj naglašeni členki in vezniki. Bistvena je pri tem 
ugotovitev, da se obe skupini enklitik ne glede na fonološko (ne)naglaše-
nost vedeta povsem enako, tj. vse naštete vrste enklitik kot postpozitivni 
elementi gostujejo na fonoloških besedah.
Glede na semantični domet je treba razlikovati med tremi vrstami enklitik, 
in sicer med a) besednimi klitikami (E1), b) nadstavčnimi klitikami (E2) in c) 
stavčnimi klitikami (E3) (prim. Krisch 1990; Fortson 2009: §8.22–24; Key-
dana 2011: 107–109). Besedne klitike izražajo pomenske ali slovnične prvi-
ne (v takem primeru gre za členice, tj. gramatikalizirane členke) na nivoju 
besede oz. zloženega stavčnega člena. Zaradi omejenega dometa gostujejo 
neposredno za besedo, ki jo modificirajo, oz. neposredno za prvo fonološko 
besedo zloženega stavčnega člena, ki ga modificirajo, in sicer ne glede na 
to, kje v stavku se nahaja. Kot take torej vedno zavzemajo drugo mesto v 
sklopu minimalne, tj. besedne, ne pa stavčne (ali nadstavčne) domene7 in se 
njihova distribucija temeljno razlikuje od tiste, ki velja za drugi dve katego-
riji indoevropskih klitik. Nadstavčne klitike izražajo medstavčna razmerja 
(mednje zato sodijo zlasti vezniške klitike). Ker med seboj povezujejo ali 
razdružujejo stavke, so umeščene neposredno za prvo fonološko besedo sle-
dečega stavka oz. za priredni veznik (gl. spodaj). Konjunktivna (vezalna) ve-
zniška enklitika *=ke in disjunktivna (ločna) vezniška enklitika *=e lahko 
7 S terminom domena se misli na območje delovanja v skladenjski strukturi.
24
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
eventualno stojita tudi za prvo fonološko besedo vsake od dveh enot, ki ju 
povezujeta oz. razdružujeta, sicer zgolj za prvo fonološko besedo druge eno-
te, nikoli le prve. Praindoevropski vezniški enklitiki *=ke in *=e sta imeli 
hkrati vlogo besednih klitik, kadar sta med seboj povezovali ali razdruževali 
posamezne besede oz. stavčne člene. Kot taki sta seveda umeščeni nepos-
redno za besedo (oz. za prvo fonološko besedo zloženega stavčnega člena), 
ki jo modificirata (za zglede gl. Dunkel 2014: 694–701, 847). Nadstavčne 
klitike sledijo skladenjsko-prozodični členitvi stavka, tj. njihov položaj je 
sicer determiniran z njihovo vezniško vlogo, kar primarno terja umestitev 
med oba stavka, a ker enklitični vezniki niso fonološke besede, obvezno go-
stujejo na najbližji fonološki besedi drugega od povezanih stavkov. Stavčne 
klitike izražajo pomenske ali slovnične prvine na nivoju stavka. Gostujejo 
na prvi fonološki besedi stavčne domene, ki ji pripadajo. Besedne klitike 
tako za razliko od stavčnih klitik ne izbirajo besede gostiteljice in ne sledijo 
skladenjski pač pa prozodični členitvi stavka.8,9 Če je prva fonološka beseda 
v stavku del stavčnega člena, se razmere ne spremenijo: stavčne klitike so 
razvrščene za prvo fonološko besedo zloženega stavčnega člena, enako kot 
velja za nadstavčne klitike. Glede na najstarejše stanje, kakršnega ohranja-
jo stari indoevropski jeziki, je torej upravičen sklep, da je bila tudi za sam 
8 Da je meja prozodične členitve, ki ji sledijo stavčne klitike, stavek, je lepo razvidno 
iz primerov, ko posamezni verz vsebuje več stavčnih klitik, ki so razvrščene za prvo 
fonološko besedo vsakega samostojnega stavčnega okolja znotraj verza, prim. staroa-
vestijska zgleda (drugi z verznim prestopom):
[xšmaibiiā gə̄uš uruuā gərəždā] [kahmāi=māE3 θβarōždūm] [kə̄=māE3 tašat ̰} (Y 
1.29.1a)
Vam se pritožuje duša krave: »Za koga ste me iztesali? Kdo me je napravil?«
[fərašaoštrāi uruuāzištąm aṣ̌ahiiā d / sarə̄m] [tat̰=θβāE3 Mazdā yāsā Ahurā] (Y 
3.49.8ab)
Za Frašavštro si napravil najugodnejšo zvezo z Redom. Za to te sedaj prosim, 
Ahura Mazda!
9 Sicer izpričani, a v celoti izjemni so primeri, kjer zaimkovna stavčna klitika v funkciji 
premega predmeta sledi glagolski obliki (prim. Hale 1988: 38–39; Krisch 1990: 66 z 
op. 4, ki tovrstne zglede razumeta kot arhaizme):
{ἐκ=δέE2}=μοιE3 ἔγχος / ἠίχθη παλάμηφιν ἐτώσιον οὐδ᾿ ἔβαλόν=μινE3 (Il. 3.367-
368)
In kopje je zaman poletelo iz moje roke in nisem ga (=μιν) zadel (ἔβαλόν).
kó nv átra ((maruto)) māmahe=vaḥE3 (RV I.165.13a)
Kdo, Maruti, vas (=vaḥ) je tu zdaj poveličal (māmahe)?
saṃcákṣyā ((marutaś)) candrávarṇā / áchānta=meE3 chadáyāthā=caE1 nūnám (RV 
I.165.12č)
Maruti! Leskeče polti in vidni, kamor seže oko, ste me (=me) razveselili (=áchānta) 
in tudi sedaj (me) boste.
25
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
indoevropski prajezik značilna situacija, kjer so bile klitike vedno umeščene 
neposredno za prvo fonološko besedo v stavku in ne za celotni stavčni člen.
Izjeme k temu pravilu so v tistih starih indoevropskih jezikih, ki ohranja-
jo najbolj arhaično stanje, redke. V stari grščini (prim. Krisch 1990: 67; 
Gold stein 2016: 68–84) so praktično omejene na:
a) Predložne zveze, kadar se predlog vede proklitično in kot tak ne 
more gostiti enklitike: [P= N] =E oz. [P= Adj.] =E N (če je znotraj 
predložne zveze prisoten pridevnik), npr.:
Ζεῦ πάτερ, εἴ=ποτέE3=τίςE3=τοιE3 {ἐν= Ἄργεΐ}=περE1 πολυπύρῳ / ἢ 
βοὸς ἢ οἰὸς κατὰ πίονα μηρία καίων / εὔχετο νοστῆσαι (Il. 15.372-372)
Zevs, oče! Če ti je kdaj kdo (izmed nas) vsaj v mnogožitnem Argo-
su daroval mastne bikove ali ovčje stegnenice z željo, da bi se vrnil 
domov ...
{ἐκ= πυκινῆς=δ᾿E2 ὕλης} πτόρθον κλάσε (Od. 6.128)
In odlomil je vejo iz čvrstega lesa.
proti
αὐτὰρ ἐγὼ κλαῖον καὶ ἐκώκυον {ἔν=περE1 ὀνείρῳ} (Od. 19.541)
Jaz pa sem jokal in tulil, četudi le v sanjah.10
b) Na zveze samostalnika s prav tako proklitičnim določnim členom: 
[D=(E2) N] =E, npr. 
{ἡ=δὲE2 Πυθίη}=σφιE3 … (Herodot, Hist. 1.66)
Pitija pa jim … 
proti arhaičnemu 
10 Pri slednjem zgledu je ob dodatku enklitike izvorno proklitični predlog funkcijsko 
prestrukturiran v fonološko besedo, kar je v stari grščini načeloma vselej mogoče pri 
kombinaciji proklitičnih predlogov, (določnih) zaimkov in veznikov z enklitiko, prim. 
{ὃ=δέ}=σφι ‘on pa jim’ ali {εἴ=περE1}=γάρE2=κενE2 Ἄρης χρεῖος ὑπαλύξας / οἴχηται 
φεύγων ‘Tudi če bi se Ares izognil plačilu dolga in bi ubežal ...’ (Od. 8.355-356).
26
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
{τῇ δεκάτῃ}=δέE2=κεE2 θάπτοιμεν (Il. 24.665)
Na deseti (dan) (ga) bomo pokopali.11,12
V vedski stari indijščini so primeri s stavčno klitiko, umeščeno za celotni 
stavčni člen praktično omejeni na primere, kjer samostalniku sledi postpozi-
cija (kot pri prvem spodaj navedenem zgledu), sicer zgolj izjemno izpričani:
{syond }=vaḥE3 pratibúdhyamānāḥ / suvryasya pátayaḥ syāma 
(RV IV.51.10cč)
Prebujeni z ležišča (syond ) zaradi vas (=vaḥ) naj (sedaj) postane-
mo gospodarji imenitnih junakov.
áthā {gávāṃ gópatir}=noE3 bhavāti (RV X.108.3č)
In postal bo pastir naših krav.
{tám ūrmím ((āpo)) mádhumattamaṃ}=voE3 / ’pṃ nápād avatu 
(RV VII.47.2a)
Temu vašemu najslajšemu valu, o vode, naj pomaga Sin vodá.
Medtem latinščina pogosto že izkazuje prehod k sistemu klitizacije za celot-
nim stavčnim členom, npr.:
{Caninius noster}=meE3 tuis uerbis admonuit ut scriberem ad te. (Ci-
cero, Fam. 9.6.1)
Naš Kaninij mi je s tvojimi besedami svetoval, da naj ti pišem.
{Ex ipso portu}=seE3 in agros possessionesque contulit. (Cicero, De 
offic. 1.151)
Iz prav tega pristanišča se preseli na svoje posestvo na podeželju.13
11 Prim. vedski tip imni=nauE3 ptrāṇi dehi ‘Daj nam te posode tu’ (in ne **{imni 
ptrāṇi}=nauE3 dehi).
12 Kadar gre za topikalizacijo, sta za določni člen obvezno umeščeni nadstavčni klitiki δέ 
ali μέν (gl. Goldstein 2016: 121): [D=E2= N] = E, npr. τῶν=δ᾿=ἄλλων τίς=κενE2 ᾗσι 
φρεσὶν οὐνόματ᾿ εἴποι ‘Imena drugih pa le kdo bi utegnil imenovati po spominu?’ (Il. 
17.260).
13 Kot strukturno vzporednico prim. redki (in pri Homerju neizpričani) grški tip {ἀνὰ τὸν 
ποταμὸν}=γὰρE2=δὴE2 οὐκ οἷά τε ἐστὶ πλέειν οὐδενὶ τρόπῳ ὑπὸ τάχεος τοῦ ποταμοῦ 
‘Kajti ni mogoče pluti navzgor po reki na noben način zaradi hitrosti toka’ (Herodot, 
Hist. 1.194.5).
27
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
et quom ea res agetur [{quam in rem}=quisqueE3 testis erit] (Lex Aci-
lia 32)
In ko se bo obravnavalo zadevo, v kateri je vsak (od njih) priča ...
Ker zvalnik (vokativ) tvori neodvisno skladenjsko in prozodično enoto 
(t. i. zvalniški pastavek)14 ter tako ni del istega stavka, ki ji pripadata bese-
da gostiteljica in enklitika, prisotnost zvalniške oblike zgoraj opredeljene-
ga vrstnega reda ne zmoti: #((Voc)) ## ⬜=E,15 prim.:
((Ἀτρεΐδη)) ## σὺ=δὲE2 παῦε τεὸν μένος (Il. I.282)
Atrid, ti pa umiri svojo jezo!
((Ἕκτορ)) ## ἀτὰρ σύ=μοίE3=ἐσσι πατὴρ καὶ πότνια μήτηρ (Il. 7.429)
Hektor, a saj si mi ti oče in prečastita mati (hkrati).
((bŕ̥haspate)) ## m práṇak || tásya=noE3 vadháḥ (RV II.23.12c)
O, Brhaspati, naj nas njegovo orožje ne doseže! 
ukthéṣu ((kāro)) ## || práti=noE3 juṣasva (RV III.33.7c)
V pesmih, pesnik, nam bodi naklonjen!
((ahurā)) ## nū=nE3 auuarə ̄ə̄hmā rātōiš yūšmāuuatąm (Y 1.29.11c)
Ahura, (pridi) zdaj sem dol k nam zavoljo našega daru, ki je za take, 
kot si ti sam!
Povsem enako velja tudi v primerih, ko je vokativ umeščen neposredno 
med prvo fonološko besedo v stavku in stavčno klitiko (#⬜ ##((Voc))## 
=E), tj. ko gre za vrinjeni zvalnik. Ta je prozodično prav tako ločen od fono-
loške besede pred njim in sledeče enklitike in torej sam ni del enklitičnega 
14 V vedski stari indijščini se to med drugim potrjuje z akcentskimi razmerami, kadar 
vokativu, ki začenja verz, sledi osebna glagolska oblika (# V ## ⬜ …): slednja je na-
mreč naglašena, kar pa je mogoče samo pod pogojem, da začenja stavek, npr. #dyvā 
rákṣatām v RV I.185.2č (gl. spodaj).
15 Izjemni so primeri, kjer je vokativna oblika prva v stavku (in s tem kot tudi fonetično 
naglašena hkrati prva fonološka beseda stavka), med njo in enklitiko pa ni kakega dru-
gega elementa, saj je ta stilistično elidiran, npr.:
ahiiā=θβāE3 āθrō vərəzə̄nā pauruuiiē pairijasāmaidē / mazdā ahurā=θβāE3=θβāE3 
mainiiū spə̄ništā (YH 36.1)
S skupnostjo tega ognja, ki je spredaj, te obkrožamo. Ahura Mazda, prav tebe (obkro-
žamo) z najkrepčilnejšim duhom.
28
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
niza (na kar bi sicer lahko napeljevala njegova fonetična nenaglašenost16 v 
vedski stari indijščini):
{εἰ=δ’E2}=ἄγε ((Θεστυλί)) =μοιE3 χαλεπᾶς νόσω εὑρέ τι μᾶχος (Teo-
krit, Test. 2.95)
Oj, pridi, Testilis, (in) poišči lek za moje nadležno trpljenje.
yé ((agne candra)) =teE3 gíraḥ śumbhánti (RV V.10.4ab) 
Tisti, sijoči Indra, ki zate zaljšajo pesmi …
((dyvā)) rákṣatām ((pthivī)) =noE3 ábhvāt (RV I.185.2č)
Nebo! Zemlja! Ščitita nas pred strašnim!
ḷānāyāvasyáve / yáviṣṭha ((dūta)) =noE3 gir / yájiṣṭha ((hotar))  
gahi (RV II.6.6)
K čaščečemu, k tistemu, ki (pri tebi) išče pomoč, o najmlajši sel, o 
svečenik, ki si najbolj vreden daritve, pridi sem vsled naše hvalnice.
{quod=mehercule} ((iudices))=mihiE3 non mediocriter ferendum vi-
detur (Cicero, In C. Verrem 3.95)
Kar se mi dejansko, sodniki, ne zdi zlahka pretrpeti.
Kar se tiče distribucije enklitičnih osebnih zaimkov v funkciji svojilnih zaim-
kov, je stanje v starih indoevropskih jezikih neenotno, saj se ti v anatolskih 
jezikih obnašajo kot besedne klitike, medtem ko v stari grščini in starih indo-
iranskih jezikih praviloma (z zelo redkimi izjemami)17 izkazujejo distribucijo 
stavčnih klitik. Glede na druge arhaizme, ki jih v odnosu do ostalih indoe-
vropskih jezikov izkazuje anatolska veja, je sicer smiselno sklepati, da je be-
sednoklitično distribucijo svojilnih zaimkov treba projicirati že na prajezično 
stanje (enako tudi Krisch 1990: 66; prim. Gold stein 2014: 510), prim.:
16 Zvalnik je v vedski stari indijščini naglašen le, če je zvalniški pastavek umeščen na 
prvo mesto (takrat je vedno naglašen na prvem zlogu, in sicer pod vplivom t. i. zvalni-
ške intonacije (stara grščina še ohranja nekaj primerljivih arhaizmov, gl. Schwyzer in 
Debrunner 1950: 59–60)), sicer je fonetično nenaglašen (kar je posledica nizke stavčne 
intonacije, vezane na dejstvo, da gre za vrivke (prim. Keydana 2021)).
17 Npr.: 
ἐπείτε=μεE3 θεοὶ ἔδωκαν {δοῦλον=σοίE1} (Herodot, Hist. 1.89.1)
Ker so me bogovi dodelili za tvojega sužnja ... / tebi za sužnja ...
eṣá índro arhati {pītím=asyaE1} (RV II.14.2č)
Glej, ta Indra si zasluži požirek tega.
29
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
ἀλλά=σευE3 ἢ κάματος πολυάιξ γυῖα δέδυκεν … (Il. 5.811)
Najsi bo, da je utrujenost zaradi mnogih bitk vstopila v tvoje ude …
dyaúś=cidE1=asyaE3_ámavā áheḥ svand / áyoyavīd bhiyásā 
[vájra= ((indra)) =teE3] (RV 1.52.10ab)
Celo nebo, čeprav mogočno, se je od strahu umaknilo pred njegovim, 
pred kačjim gromom, (in) pred tvojo vadžro, Indra!
aēm=mōiE3 idā vistō y=n aēuuō sāsn gūšatā (Y 1.29.8)
Našel sem ga, ki edini posluša moje učenje.
proti
n=ašE3=zaE3 {parna=ššaE1} ianniš (KUB 24.8 i 24–25)
In odšel je v svojo hišo.
mān=aE2 katti=tiE1 šešmi [nu=aE2 uami {kardiaš=tašE1} iami] 
(KBo 3.7 i 25–26)
Če bom spal pri tebi, bom izpolnil tvojo željo (< *(to, kar je) tvojega 
srca).
3 Distribucija klitik
V primeru soprisotnosti nadstavčne in stavčne klitike slednja vselej sledi 
prvi, in sicer po principu oženja pomenskega dometa.18 Stavčna klitika je 
preprosto fonetično naslonjena na prvo prozodično enoto stavčne domene, 
ki ji pripada, le da je ta v takih primerih sestavljena iz nadstavčne klitike 
in njej najbližje fonološke besede, ki jo gosti: (#...) #⬜ =E2 =E3 … (za 
tovrstne členitve gl. Agbayani in Golston 2010).
Ob prisotnosti prirednih veznikov (C), ki niso del stavka, pač pa so po 
svoji poziciji medstavčni, stavčne klitike gostujejo na vezniku le, če mu v 
18 Izjemni v tem pogledu sta starohetitski formulaični sekvenci, izpričani v hetitskem za-
koniku, in sicer parna=ššēE3=aE2 šuaezzi (passim) ‘In zanj (sc. denarno kazen) pogle-
da v (njegovo) hišo’ (eventualno tudi ‘In mu gleda v hišo’) ter anda=šeE3=aE2 … pāi ‘in 
poleg tega bo dal …’ (ali ‘in poleg tega mu bo dal …’), kjer vezniški enklitični členici 
=(m)a in =()a sledita stavčni klitiki =(š)še (dativ enklitičnega osebnega zaimka za 3. 
os. sg.); gl. Hoffner in Melchert (2024: 537, op. 14).
30
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
stavku ne sledi kazalni, oziralni ali vprašalni zaimek (tj. element, ki sodi 
v levo stavčno periferijo), sicer se razvrstijo za prvo fonološko besedo 
svojega matičnega stavka. Nadstavčne klitike ob tem vselej gostujejo na 
prirednem vezniku samem, saj imajo enako funkcijo (tj. povezovanje oz. 
razdruževanje drugega stavka s prvim), povedano natančneje: ker je domet 
nadstavčne klitike celoten stavek, je obvezno umeščena pred stavčno kliti-
ko, kar v primeru prisotnosti neenklitičnega veznika avtomatično pomeni 
razvrstitev za prvo fonološko besedo nadstavčne strukture:
# … C (=E2)=E1 … (zgled a) oz. # … C # ⬜ =E … (zgleda b1-2 in c) oz. 
# … C =E2 # ⬜ =E3 … (zgled č), prim.:
 
a) utá=naE3=īmE3 matáyó ’śvayogāḥ / śíśuṃ ná gvas táruṇaṃ rihanti 
(RV I.186.7ab)
In naše (=naḥ) misli, v katere so vpreženi konji, ga (=īm) ližejo kakor 
krava svoje mladiče.
b1) … utā [tayai=šaiy
E3 fratamā martiyā anušiyā āhantā] (DB 
I.57-58)
… in tudi (utā) tiste (ta-), ki (-yai) so bili njegovi glavni privrženci.
b2) … utā martiyā [tayai=šaiy
E3 fratamā martiyā anušiyā āhantā] … 
(DB II.77)
… in tudi (utā) (tiste) ljudi, ki so bili njegovi glavni privrženci …
c) … si quid tale possit contingere ut [aliquis=nosE3 deus ex hac ho-
minum frequentia tolleret et in solitudine uspiam collocaret] (Cicero, 
De amicitia 87)
… če bi se imelo zgoditi tako, da bi nas neki bog vzel iz teh krajev, 
kjer se zadržujejo ljudje, in nas prestavil na neki samoten kraj.
č) utá=vāE2 [yó=noE3 marcáyād ánāgaso / ’rātīv mártaḥ sānukó 
vŕ̥kaḥ] [bŕ̥haspate ápa táṃ vartayā] (RV II.23.7ab)
In pa sovražnega človeka, volka samotarja, ki bi nam škodoval, od-
ženi proč, Brhaspati.
Če prvo fonološko besedo modificira besedna klitika, sta tako vezniška 
kot stavčna klitika razvrščeni za besedno klitiko. Takega zaporedja ne 
31
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
uravnava enak mehanizem kot tisti, ki določa razvrstitev stavčne za ve-
zniško klitiko, saj mora besedna klitika ostati v okviru domene, ki ji pri-
pada, in tako ni podvržena načelu oženja pomenskega dometa – slednje 
pravilo namreč obvelja zgolj na stavčni ravni: (#...) #{⬜=E1}=E2 … oz. 
(#...) #{⬜=E1}=E3 … 
rjā=cidE1=ebhyoE3 náma ít kṇoti (RV X.34.8č)
Celo kralj se jim pokloni.
νῦν=δ᾿E2 ὅτε=πέρE1=μοιE3 ἔδωκε Κρόνου πάις ἀγκυλομήτεω / κῦδος 
ἀρέσθ᾿ ἐπὶ νηυσί ... (Il. 18.293-294)
Zdaj pa, tudi ko mi je sin prekanjenega Krona dovolil doseči slavo 
ob ladjah ... 
ἑστᾶσ᾿ οὐ=δ᾿E2=ἄραE2=τίςE3=σφιE3 μετὰ φρεσὶ γίγνεται ἀλκή (Il. 
4.245)
Obstojijo in jim, kot dobro vemo, v srcu ni niti trohice poguma. 
Možne (maksimalne) kombinacije fonoloških besed z enklitiko ali enkli-
tičnim nizom so glede na izpričano stanje tako v anatolskih kot neanatol-
skih indoevropskih jezikih z arhaičnim sistemom enklize sledeče:
1. #(…) ⬜=E1 (…)#;
2. #{⬜=E1}=E3;
3. #... #{⬜=E1}=E2;
4. #⬜=E2=E3; 
5. # … #{⬜=E1}=E2=E3 (kjer je E2 veznik);
6. #... C=E3;
7. #... C=E2=E3;
8. #... C {⬜(=E1)}=E3;
9. #... C=E2 {⬜(=E1)}=E3.
3.1 Položaj klitik pri izpostavitvi teme in reme
Pri izpostavitvi teme ali reme (v formalnem smislu gre vedno za prestavi-
tev na levi rob stavka), se stavčne (=E3) klitike razvrstijo za prvo fonološko 
besedo, ki stoji desno od izpostavljenega elementa, saj slednji v smislu 
32
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
prozodične členitve tvori enoto, ki stoji izven matičnega stavka.19 Možne 
(oz. izpričane) kombinacije so (prim. npr. Hale 1987: 52; Krisch 1990: 70; 
Salvi 1997; Goldstein 2016: 121–217; Keydana 2011: 114–116):
a1) θ/ῥ 
|| ⬜=E2(=E3) oz. a2) θ/ῥ 
|| ⬜(=E2)=E3;
b1) θ/ῥ=E
2 || ⬜=E2(=E3) oz. b2) θ/ῥ=E
2 || ⬜(=E2)=E3;
c1) {θ/ῥ=E
1}=E2 || ⬜=E2(=E3) oz. c2) {θ/ῥ=E
1}=E2 || ⬜(=E2)=E3.
Pri tem je treba opozoriti na bistveno razliko med obnašanjem stavčnih kli-
tik v stari grščini in vedski stari indijščini: če v stari grščini (primerljivo s 
stanjem v latinščini) stavčna klitika brez izjeme gostuje na prvi fonološki 
besedi tistega dela stavka, ki se nahaja neposredno za topikaliziranim oz. 
rematiziranim elementom, torej za pavzo, to v vedski stari indijščini velja 
zgolj v primeru, ko izpostavljenemu elementu sledi kazalni, vprašalni ali 
oziralni zaimek oz. oziralni prislov (tj. element, ki razširja levo stavčno pe-
riferijo),20 sicer se stavčna klitika razporedi za izpostavljeni element (obna-
šanje stavčne klitike je torej tudi tu enako kot v primeru zaporedja priredne-
ga veznika in stavčne klitike (#... C {⬜(=E1)}=E3, za kar gl. zgoraj) (prim. 
Keydana 2011: 115–116, 122–123). Ta dihotomija je lepo razvidna iz parov 
tipa asmábhyam=asyaE3 védanam / daddhí ‘Njegovo imetje daj nàm!’ (RV 
19 Pri Homerju ima pozicioniranje stavčnih klitik za elementi, ki niso prva fonološka 
beseda stavka, učinek pavze direktno pred besedo, ki klitiko gosti (gl. Ruijgh 1990: 
229–231), najsibo da taka pavza sovpada s koncem verza (zgled a) ali ne (zgleda b 
in c), s čimer se potrjuje, da je nezmožnost (zlasti stavčnih) klitik, da se razvrstijo za 
topikalizirani ali rematizirani element, posledica istega prozodičnega prestrukturiranja:
a) ἀλλά=πουE3 οὕτω / || μέλλει=δὴE2 φίλον εἶναι ὑπερμενέι Κρονίωνι (Il. 13.225-227)
Toda zna biti tako: mogočnemu Kronosovemu sinu mora pač biti v veselje, da …
b) ἦ=κενE3 γηθήσαι Πρίαμος Πριάμοιό=τεE1 παῖδες / ἄλλοι=τεE1 Τρῶες || μέγα=κενE3 
κεχαροίατο θυμῷ (Il. 1.255-256)
Priam bo nedvomno vesel in Priamovi sinovi in drugi Trojanci: gotovo se bodo 
močno veselili v srcu, ko … 
c) Ἥρη=δὲE2 μάστιγι θοῶς || ἐπεμαίετ᾿=ἄρ᾿E3 ἵππους (Il. 5.748)
Hera pa z bičem hitro – oplazila je konje. 
20 Izjemni so primeri kot 
ukthéṣu ((kāro)) || práti=noE3 juṣasva (RV III.33.8c)
Pesnik, bodi nam naklonjen v pesmih!
ní=teE3 nasai pīpyānéva yóṣā / [máryāyeva kany || śaśvacai=teE3] (RV III.33.10cč)
Sklonila se bom k tebi kakor ženska težkih prsi, upognila se bom (śaśvacai) pod 
tabo (=te) kakor (iva) deklica (kany) ljubimcu (máryāya).
índrāya || sunavai=tvāE3 (RV VIII.91.1č)
Soočila te bom za Indro!
33
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
I.176.4cč) (in ne **asmábhyam || védanam=asyaE3 daddhí,21 gl. Keydana 
2011: 115) proti preṇ || tád=eṣāṃE3 níhitaṃ gúhāvíḥ ‘Tisto njihovo, (kar 
je bilo) skrito, je (postalo) vidno zaradi (tvoje) naklonjenosti’ (RV X.71.1č).
3.1.1 
Za vrstni red klitik pri izpostavitvi teme prim. sledeče zglede:
τῶν=δ᾿E2=ἄλλων || τίς=κενE3 ᾗσι φρεσὶν οὐνόματ᾿ εἴποι (Il. 17.260)
Imena drugih pa le kdo bi utegnil imenovati po spominu?
ὑμέων=δὲE2=ὦνE2 || τίς=μοιE3 Ὀροίτην ἢ ζώοντα ἀγάγοι ἢ ἀποκτείνειε 
(Herodot, Hist. 3.127.3)
Od vseh vas pa kdo bi mi raje ujel Orojta živega ali (ga) ubil?
[τὴν=μὲνE2=γὰρE2 προτέρην ἡμέρην || πάντα=σφιE3 κακὰ ἔχειν] 
[τὴν=δὲE2 τότε παρεοῦσαν πάντα ἀγαθά] (Herodot, Hist. 1.126.4)
Kajti prejšnjega dne jim je bilo vse slabo, na današnji pa vse dobro. 
ἡ=δὲE2 Πυθίη || ἔχρησέ=σφιE3 τάδε (Herodot, Hist. 3.57.3)
Pitija pa, takole jim je prerokovala …
τὸ=δὲE2 βῆμα || τί=σοιE3 χρήσιμον ἔσται (Aristofan, Eccl. 677)
Oder pa, kaj ti bo?
καὶ ἡ γυνὴ || ἐπορᾷ=μινE3 ἐξιόντα (Herodot, Hist. 1.10.2)
In ženska, videla ga je oditi.
post tuum dataei discessum 
|| litteraei=mihi
E3 Roma adlatae sunt (Ci-
cero, Att. 3.25.1)
Oddano po tvojem odhodu, me je doseglo pismo iz Rima.
múkhaṃ || kím=asyaE2 (RV X.90.11c)
Kaj so njegova usta?
21 Prim. še [amtatváṃ rákṣamāṇāsa] || =enaṃE3 dev agníṃ dhārayan draviṇodm (RV 
I.96.6cč), če je pomen dvostišja ‘Da bi zaščitili svojo nesmrtnost, ga (=enam) bogovi 
ohranjajo, darežljivega Agnija’ in ne ‘Da bi zaščitili svojo nesmrtnost, (torej) njega, 
bogovi ohranjajo darežljivega Agnija’ (v slednjem primeru [amtatváṃ rákṣamāṇāsa] 
[(rákṣamāṇāsa)=enaṃE3] dev agníṃ dhārayan draviṇodm).
34
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
sám ānaśa sumatíbhiḥ || kó=asyaE3 (RV IV.23.2b)
Kdo (jo) je dosegel z njegovo naklonjenostjo? 
þū || ga=uE2=láubeis du sunáu gudis (Jn 9:35)
In ti, verjameš v božjega sina?
3.1.2 
Za vrstni red klitik pri izpostavitvi reme prim. sledeče zglede:
αὐτὰρ ἐγὼ θεός εἰμι [διαμπερὲς || ἥ=σεE3 φυλάσσω / ἐν πάντεσσι 
πόνοις] (Od. 20.47-48)
Toda jaz sem boginja, ki te bo v vseh (tvojih) preizkušnjah ščitila brez 
prestanka. 
εἰρώτα [τίς || εἴη=μοιE3 ὁ δούς] (Herodot, Hist. 6.69.2)
Vprašal je, kdo je tisti, ki mi (jih) je dal.
εἰ μὴ παραυτίκα δοκέοντα εἶναι [ἀλλ᾿ ἀνὰ χρόνον || ἐξεύροι=τιςE3=ἄνE2] 
(Herodot, Hist. 7.10ζ)
Če ni takoj očitno, pa bo človek spoznal, (da je tako,) sčasoma.
his=autemE2 de rebus || sol=meE3 ille admonuit (Cicero, De oratore 
3.209)
O teh stvareh pa me je posvarilo sonce.
evéd índrāya vr̥ṣabhya vŕ̥ṣṇe / bráhma akarma bhŕ̥gavo ná rátham / 
n=cidE1 || yáthā=naḥE3 sakhiy viyóṣat (RV IV.16.20abc)
Prav tako smo za Indro, za krepkega bika, napravili pesem, kakor 
Bhŕgovci (napravijo) voz, tako da (yathā) nas (=naḥ) ne bo nikdar (n 
cid) ločil od (svojih) prijateljskih dejanj. 
ské || yát=tvāE3 pratyáhan (RV I.32.12b)
Ko je udaril po tebi z obema čekanoma ...
hdí || yát=teE3 jaghnúṣo bhr ágachat (RV I.32.14b)
Ko je, potem ko si (ga) pokončal, vstopil strah v tvoje srce …
35
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
prá || tát=teE3 hinavā [yát=teE3 asmé] (RV X.95.13c)
Pošljem ti naprej (prá), kar je tvojega pri nas.
 || tát=teE3 dasra mantumaḥ / pṣann ávo vṇīmahe / yéna pitn 
ácodayaḥ (RV I.42.5)
Od tebe si izbiramo to pomoč, spretni, modri Pušan, s katero si vzpod-
bujeval naše prednike.
idhmáṃ || yás=teE3 jabhárac chaśramāṇáḥ (RV IV.12.2a)22
Tisti, ki ti bo trudoma prinesel netivo …
azə̄m || tāiš=θβāE3 fraxšnī auuāmī mazdā (Y 2.44.7č)
Jaz sam ti skupaj s temi, vedoč v naprej, ponujam pomoč, Mazda. 
aṣ̌ā || kat̰=θβāE3 darəsānī (Y 1.28.5a)
Ali te bom uzrl skozi Red?
sraēštąm || at̰=tōiE3 kəhrpə̄m kəhrpąm āuuaēdaiiamahī mazdā ahurā 
… imā raoc (YH 36.6)
In tako za tvojo podobo – med (vsemi) podobami najlepšo (sraēštąm) 
– razglašamo to svetlobo tu.
mā=cišE1 || a=vE3 drəguuatō mąϑrąscā gūštā sāsnscā (Y 1.31.18a)
Himen in učenja lažnivca pa naj (mā) ne posluša nihče (=ciš) od vas 
(=v).
[yā=vE3 vaŋvhīš ahurō mazda nāmąn dadāt̰] [vaŋhud || hiiat̰=vE3 
dadāt]̰ [tāiš=vE3 yazamaidē] (YH 38.4)
S tistimi imeni, Dobre, ki vam jih je Ahura Mazda nadel, vas častimo, 
ko (hiiat)̰ vas (=v) postavi za dajalke dobrega (vaŋhud).
ahiiā || huuō=nE3 dāidī … ta ahiiā yā ta upā.jamiiāma (YH 40.2)
Daj nam (=n) od tega (ahiiā) … od tega, preko česar želimo to doseči.
22 Proti yás=taE3 idhmáṃ jabhárat siṣvidānáḥ ‘Tisti, ki ti bo netivo prinesel s potom (na 
čelu) …’ (RV IV.2.6a) (gl. Hale 1987: 44).
36
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
vašnā ahuramazdāhah || utā=maiyE3 aniyaš=ciy vasiy astiy kạrtam 
(DB IV.46-47)23
Po volji Ahure Mazde sem naredil še (utā) veliko česa drugega. < 
*Po volji Ahure Mazde je bilo od mene (=maiy) storjenega še mnogo 
česa drugega.
vašnā ahuramazdāhah || adam=šīšE3 ajanam (DB IV.6-7)
Po volji Ahure Mazde sem jih pokončal.
vašnā ahuramazdāhah || adam=šāmE3 xšāyaϑiya āham (DB I.13-14)
Po volji Ahure Mazde sem postal njihov vladar.
3.2 
V anatolskih jezikih je ta pojav zabeležen izključno pri topikaliziciji tipa casus 
pendens (tj. pri prestavitvi subjekta ali direktnega/indirektnega objekta izven 
stavka24),25 sicer so klitike za razliko od stanja v drugih starih indoevropskih 
jezikih, kjer ga je mogoče najbolj sistematično opazovati (stara grščina, stari 
indoiranski jeziki, latinščina), vselej umeščene za prvo fonološko besedo v 
stavku, prim. (zgledi povzeti po Hoffner in Melchert 2024: 542–543):
dIŠTAR || DINGIR-LÍM=ašE3=muE3 (Ḫatt. iv 74)
Boginja Ištar, ta je moja boginja.
V ŠEŠ.MEŠ=ŠU || nu=šmašE3 É.MEŠ taggašta (KBo 3.1 ii 13)
Svojim petim bratom, njim je postavil hiše.
23 Drugače Hale (1988: 35–36) in Schmitt (1995: 300–301).
24 Za prvo fonološko besedo dislociranega elementa stavka so dovoljene le besedne in 
nadstavčne klitike, v matičnem stavku pa v vlogi anafore praviloma stoji zaimkovna 
stavčna klitika (prim. Clackson 2007: 167). Slednji pojav je značilen le za anatolske 
jezike. Za nadstavčno klitiko v okviru dislociranega elementa prim.
mḪūtupianzan=maE2 DUMU.LUGAL DUMU mZidā GAL LÚMEŠEDI mZidāš kuiš 
ANA ABI=A ŠEŠ=ŠU ēšta || nu ABU=A uni mḪutupianzan DUMU mZidā GAL 
MEŠEDI INA KUR URUPalā watarnaḫta (KBo 5.8 ii 18–22)
Ḫutupijanzo pa, princa, Zidovega sina, poveljnika kraljeve straže (Zida, ki je bil 
brat mojega očeta), tistega Ḫutupijanzo, Zidovega sina, poveljnika kraljeve straže, 
je dal moj oče poklicati v deželo Pala.
25 Prim. lat. [de triumpho]=autemE2 || nulla=meE3 cupiditas umquam tenuit ‘Kar pa se tiče 
zmage, me želja (po njej) nikdar ni mikala’ (Cicero, Att. 7.2.6).
37
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
Ḫuiduddualliš || n=anE3 URUŠallašna ašašer (HKM 113.14–15)
Hiduddualli, njega so nastanili v Šallašno.
K temu prim. situacijo v oziralnih stavkih, kjer enklitični niz ni nikdar raz-
vrščen za oziralni zaimek, če ta ni prvi v stavku, pač pa za prvo naglašeno 
besedo istega stavka (enako Krisch 1990: 72–73), npr.: 
[kinuna=aE2 kuiš apeniššuan uttar ēzzi] [n=anE3 kē NIŠ DINGIR.
MEŠ appandu] (KBo 16.25 i 39–40)
Kdor naredi prav to stvar zdaj, naj ga zgrabijo te zaprisege.
[GUD=aE2=aE2=muE3 kuin tēt] [nu=arE2=anE2=muE2 uppi] (Mşt. 
75/14, 14–16)
Pošlji mi govedo, ki si mi ga obljubil. < *Govedo pa, ki si mi obljubil, 
pošlji mi ga.
[šiuni=miE1=maE2=muE3 kuit šuppi adanna natta ara] [n=atE3 UL 
kuššanka edun] (KUB 30.10 vs. 13)
Kar pa mojemu (=ma) bogu svetega meni (=mu) ni dovoljeno jesti, 
tistega nisem nikdar jedel.
4 Zaključek
Glede na stanje v starih indoevropskih jezikih, prvenstveno tistih, ki 
pri razvrščanju klitik ohranjajo arhaični (tj. neinovativni) besedni red, 
je mogoče zanesljivo ugotavljati, da so se v indoevropskem prajeziku 
kot klitike vedle enklitične oblike osebnih zaimkov (vsaj genitiv, dativ 
in akuzativ vseh števil za vse tri osebe, glede na anatolsko stanje tudi 
nominativ singularja za 3. os. sg. *=os), nedoločni zaimek *ki-/*ke- in 
enklitični členki, med njimi tudi taki, ki so bili že gramatikalizirani kot 
členice ali kot vezniki. Na prajezično stanje je treba projicirati tri vrste 
klitik, ki pa so se v celoti obnašale kot zaslonke (enklitike), in sicer be-
sedne (E1), stavčne (E3) in nadstavčne klitike (E2). Za vse tri tipe enklitik 
je bila značilna prozodična nesamostojnost, zato so se vedno razporedile 
za naglašenimi besedami, ki so imele v okviru prozodične členitve stavka 
s tem vlogo besed gostiteljic. Pri tem je vsaka od treh enklitik besedo 
gostiteljico poiskala znotraj domene, ki ji je pripadala v skladenjskem 
38
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
smislu: besedne klitike, ki so besedo gostiteljico izbirale, saj je bila nji-
hova funkcija pomenska oz. slovnična (v primeru členic) modifikacija 
naglasnic, so se razvrstile za besedo samo (ne glede na njen položaj v 
stavku), stavčne klitike, ki so izražale pomenske ali slovnične prvine na 
nivoju stavka samega (sem zato sodijo vse zaimkovne klitike), za prvo 
fonološko besedo matičnega stavka (ta je bila lahko predhodno avgmen-
tirana z besedno klitiko ali s kombinacijo besedne in nadstavčne klitike), 
nadstavčne klitike (med katere so spadale zlasti vezniške klitike) pa za 
prvo fonološko besedo (ta je bila lahko predhodno prav tako modificirana 
in v smislu prozodične strukture avgmentirana z besedno klitiko) nad-
stavčne strukture, pri čemer je ob odsotnosti neenklitičnega prirednega 
veznika vezniška nadstavčna klitika gostovala na prvi fonološki besedi 
stavka, ki ga je povezovala s prvim, vrstni red klitik pa je bil v takih pri-
merih (v maksimalnem smislu) realiziran kot ⬜=E1=E2=E3:
Razvrstitev nadstavčne klitike pred stavčno je bila pogojena s principom 
oženja pomenskega dometa, tako da je bila klitika s širšim dometom prva 
v zaporedju, tista z ožjim (tj. stavčnim) pa druga. Glede na situacijo v 
najstarejših indoevropskih jezikih je upravičen sklep, da so v primeru 
zloženih stavčnih členov tudi v indoevropskem prajeziku klitike gosto-
vale na prvi fonološki besedi stavčnega člena in niso bile razvrščene za 
celotno enoto. Pri topikalizaciji in rematizaciji so bile stavčne klitike 
prvotno najverjetneje umeščene neposredno za levo stavčno periferijo, 
nadstavčne pa za prvo fonološko besedo izpostavljenega elementa. Pri 
strukturi tipa casus pendens, kjer je med izpostavljenim elementom in 
matičnim stavkom občutnejša skladenjska in prozodična pavza, so bile 
stavčne klitike razvrščene za prvo fonološko besedo tistega dela stav-
ka, ki je sledil izpostavljeni temi (glede eventualne obveznosti anafore 
v matičnem stavku se za sam indoevropski prajezik ni mogoče izreči), 
medtem ko so morebitne nadstavčne klitike prav tako gostovale na prvi 
fonološki besedi dislociranega elementa. Tiste besedne klitike, ki so 
imele vlogo razdruževanja ali združevanja dveh besed oz. dveh stavčnih 
členov, so imele v svoji razširjeni vlogi vezalnih oz. ločnih veznikov 
=E2 [  ⬜ =E1  = E3 … ]  
 
Razvrstitev nadstavčne klitike pred stavčno je bila pogojena s principom ožanja pomenskega 
dometa, tako da je bila klitika s širšim dometom prva v zaporedju, tiste z ožjim (tj. stavčnim) 
pa druga. Glede na situacijo v najstarejših indoevropskih jezikih je upravičen sklep, da so v 
primeru zloženih stavčnih členov tudi v indoevropskem prajeziku klitike gostovale na prvi 
fonološki besedi stavčnega člena in niso bile razvrščene za celotno enoto. Pri topikalizaciji in 
rematizaciji so bile stavčne klitike prvotno najverjetneje umeščene neposredno za levo stavčno 
periferijo, nadstavčne pa za prvo fonološko besedo izpostavljenega elementa. Pri strukturi tipa 
casus pendens, jer je med izpostavljenim elementom in matični  s avkom občutnejša 
skladenjska in prozodična pavza, so bile stavčne klitike razvrščene za prvo fonološko besedo 
tistega dela stavka, ki je sledil izpostavljeni temi (glede eventualne obveznosti anafore v 
matičnem sta ku se za sam indoevropski prajezik ni mogoče izreči), medtem ko so morebitne 
nadstavčne klitike prav tako gostovale na prvi fonološki besedi dislociranega elementa. Tiste 
besedne klitike, ki so imele vlogo razdruževanja ali združevanja dveh besed oz. dveh stavčnih 
členov, so imele v svoji razširjeni vlogi vezalnih oz. ločnih veznikov hkratno funkcijo 
nadstavčnih klitik (taki sta bili vsaj prajezični klitiki *=k e ‘in’ in *= e ‘ali’). Projekcija statusa 
genetivnih zaimkovnih enklitik na prajezik je otežena z dejstvom, da se ti v anatolskih jezikih 
obnašajo kot besedne klitike, drugje pa imajo enak status kot akuzativne in dativne oblike 
enklitičnih zaimkov.  
 
Zahvala 
 
Delo, predstavljeno v prispevku, je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in 
inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnega programa Teoretične in 
aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki (št. P6-0218). 
 
Seznam krajšav 
 
Buz. – Gjon Buzuku, Meshari (1555) 
CIL – Corpus inscriptionum Latinarum 
CZ – Codex Zographensis 
DB – Darej I., Behistun  
DP – Daukša, Postilla catholicka (1599) 
Ḫatt. – Ḫattušili 
                                        
39
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
hkratno funkcijo nadstavčnih klitik (taki sta bili vsaj prajezični klitiki 
*=ke ‘in’ in *=e ‘ali’). Projekcija statusa genitivnih zaimkovnih enk-
litik na prajezik je otežena z dejstvom, da se ti v anatolskih jezikih ob-
našajo kot besedne klitike, drugje pa imajo enak status kot akuzativne in 
dativne oblike enklitičnih zaimkov. 
Zahvala
Delo, predstavljeno v prispevku, je sofinancirala Javna agencija za znan-
stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru 
raziskovalnega programa Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kon-
trastivni, sinhroni in diahroni vidiki (št. P6-0218).
Seznam krajšav
Buz. – Gjon Buzuku, Meshari (1555)
CIL – Corpus inscriptionum Latinarum
CZ – Codex Zographensis
DB – Darej I., Behistun 
DP – Daukša, Postilla catholicka (1599)
Ḫatt. – Ḫattušili
HKM – Hethitische Keilschrifttafeln aus Maşat-Höyük
Il. – Homer, Ilijada
KBo – Keilschrifttexte aus Boghazköi
KUB – Keilschrifturkunden aus Boghazköi
Ml. – Milanske glose
Mşt. – Maşat Höyük
Od. – Homer, Odiseja
RIG – Recueil des inscriptions gauloises
RV – gveda
ŚBM – Śatapathabrāhmaṇa
Thes. – Thesaurus palaeohibernicus
Wb. – Würzburške glose
XP – Kserks I., Perzepolis
Y – Yasna
YH – Yasna Haptaŋhāiti
40
Luka Repanšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 15–41
Literatura
Agbayani, B. in Golston, C. (2010). Second-position is first-position. Wacker-
nagel’s Law and the role of clausal conjunction. Indogermanische Forschungen, 
115, 1–21.
Bartholomae, C. (1886). Arische Forschungen: Zweites Heft. Max Niemeyer.
Bergaigne, A. (1877). Essai sur la construction grammaticale considérée dans son 
développement historique, en sanskrit, en grec, en latin, dans les langues romanes 
et dans les langues germaniques (sections III–VII). Mémoires de la Société de 
linguistique de Paris, 3, 169–186.
Clakson, J. (2007). Indo-European linguistics. Cambridge University Press.
Delbrück, B. (1878). Syntaktische Forschungen III. Niemeyer.
Dunkel, G. E. (2014). Lexikon der indogermanischen Partikeln und Pronominal-
stämme. Winter Verlag.
Fortson, B. W. IV (2009). Indo-European language and culture. Blackwell.
Goldstein, D. (2014). Wackernagel’s Law I. V G. K. Giannakis (ur.), Encyclope-
dia of Ancient Greek language and linguistics, vol. 3 (str. 508–513). Brill.
Goldstein, D. (2016). Classical Greek syntax: Wackernagelʼs Law in Herodotus. 
Brill.
Hale, M. (1987). Notes on Wackernagelʼs Law in the language of the Rigveda. V 
C. Watkins (ur.), Studies in memory of Warren Cowgill: Papers from the fourth 
East Coast Indo-European Conference (str. 38–50). De Gruyter.
Hale, M. (1988). Old Persian word order. Indo-lranian Journal, 31, 27–40.
Hoffner, H. A. in Melchert, C. (2024). A grammar of the Hittite language: Part I: 
Reference grammar (2. izdaja). Eisenbrauns.
Keydana, G. (2011). Wackernagel in the Language of the Rigveda: A Reas-
sessment. Historische Sprachforschung / Historical Linguistics, 124, 106–133. 
https://doi.org/10.13109/hisp.2011.124.1.106
Keydana, G. (2021). Accent or intonation? The vocative in Vedic: With an ex-
cursus on Greek. Historische Sprachforschung / Historical Linguistics, 134, 196–
213. https://doi.org/10.13109/hisp.2021.134.1.196
Krisch, T. (1990). Das Wackernagelsche Gesetz aus heutiger Sicht. V H. Eichner 
in H. Rix (ur.), Sprachwissenschaft und Philologie: Jacob Wackernagel und die 
Indogermanistik heute: Kolloquium der Indogermanischen Gesellschaft vom 13. 
bis 15. Oktober 1988 in Basel (str. 64–81). Reichert Verlag.
Kuntner, R. (2025). Stava naslonk v stari cerkveni slovanščini. Jezik in slovstvo, 
70(4), 43–63. https://doi.org/10.4312/jis.70.4.43-63
Malzahn, M. (2012). Position matters: the placement of clitics in metrical texts of 
Tocharian B. Tocharian and Indo-European Studies, 13, 153–162.
41
Wackernaglova stava naslonk v praindoevropščini
Petit, D. (2010). Untersuchungen zu den baltischen Sprachen. Brill.
Ruijgh, C. J. (1990). La place des enclitiques dans l’ordre des mots chez Homère 
d’après la loi de Wackernagel. V H. Eichner in H. Rix (ur.), Sprachwissenschaft 
und Philologie: Jacob Wackernagel und die Indogermanistik heute: Kolloquium 
der Indogermanischen Gesellschaft vom 13. bis 15. Oktober 1988 in Basel (str. 
213–233). Reichert Verlag.
Salvi, G. (1997). Cola e clitici in latino. Palimpszeszt 8. https://magyar-irodalom.
elte.hu/palimpszeszt/08_szam/06.htm
Schmitt, R. (1995). Zur Enklise im Altpersischen. V H. Hettrich, W. Hock, P.-A. 
Mumm in N. Oettinger (ur.), Verba et structurae: Festschrift für Klaus Strunk 
zum 65. Geburtstag (Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft, str. 285–301). 
Institut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck.
Schumacher, S. in Matzinger, J. (2014). Die Verben des Altalbanischen: Beleg-
wörterbuch, Vorgeschichte und Etymologie. Harrassowitz Verlag.
Schwyzer, E. in Debrunner, A. (1950). Griechische Grammatik: Zweiter Band: 
Syntax und syntaktische Stilistik. C.H.Beck’sche Verlagsbuchhandlung.
Sims-Williams, P. (1984). The double system of verbal inflexion in Old Irish. 
Transactions of the Philological Society, 82, 138–201.
Šekli, M. (2025). Stava naslonk v jeziku Brižinskih spomenikov. Jezik in slovstvo, 
70(4), 65–85. https://doi.org/10.4312/jis.70.4.65-85
Thurneysen, R. (1949). Old Irish grammar. Dublin Institute for Advanced Studies.
Vaux, B. (1995). Wackernagel’s Law in classical Armenian. Revue des études 
arméniennes, 25, 17–41.
Wackernagel, J. (1892). Über ein Gesetz der indogermanischen Wortstellung. In-
dogermanische Forschungen, 1, 333–435.
Watkins, C. (1964). Preliminaries to the reconstruction of Indo-European sentence 
structure. V H. G. Lunt (ur.), Proceedings of the Ninth International Congress of 
Linguistics (str. 1035–1042). Mouton.