Insorati b« sprojomajo in volj« triitopnu vrsta:
H kr., um ho tiska lkrat,
1« n >i n >• ^ a
15
Pri večkratnem tiskanji so •iona primerno /.manjša.
R o k o p i a I
so no vračajo, nofrankovaua pisma so no sprojomajo.
Naročnino prejema opravnlStvo (administracija) in okspodioija na Dunajski oosti št. 15 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pofttl	prejemati voljo i
Za oolo loto	. . 10 gl. —
/a pollota	. . 5	,. — Za četrt lc
kr.
lota
BO
V administraciji vol|a:
Za celo loto . . H gl. 40 kr. ,
» (
20 10
Politim list za slofuMi narod.
Za pol lota Ziv ootrt lota .
V Ljubljani na dom pošiljali volj A (50 kr. vo« na leto.
VrednlStvo na Dunajski oosti štov. 15 v Modijatovi hiši.
Izhaja po trikrat ua todon in sicer v torek, četrtek iu soboto.
Dve ptujki.
Zudnj č mri ) reki1, da človeštvo ju bilo srečno, kolikor je uu zemlji sicer mogoče, dokler ste d v o ne stri: Cerkev in držuva zu celegu človeka skrbeli in za njegov biagor vzajemno delali. Ali taka'prijaznost, tuko vzajemno delovanje je bila sovražniku vBega dobrega in krščanskega neskončno zoperua. Uničiti je to hotel na vsaki način in stvaril si jo naj pred framaBonstvo — pravi odsev peklenščeka nu Bvetu in njegov e g a p o g u b n e g a d e 1 o v a n j a za po-giu človeštva. Ni danes namen govoriti od tega — po priliki drugo pot -- le toliko bodi rečene, da lramasonstvo si je za svoje orodje zadnjič izvolilo ,,časnikarstvo", zlasti od 1. 1848 dalje, katero je vse prevrnilo, vse ua glavo, ali narobe postavilo.
Cerkev, pred m a ti, u či t e 1 j c a I j u d-stev, mogla je pOBtati deklu, nužnja državo; ker, dokler je ljudstvom veljalo: Bogu dati naj pred, kar jo božjega iu potim cesarju, kar jo cesarjeveg«, toliko časa frumasonstvo ni imelo podlage zu svojo kraljestvo na zemlji. Zato proč s Cerkvijo — ,.uničite neBramnico kakor je glavni apoetel framasonstvu Voltaire že v prejšnjem stoletji vedno ponavljal. Pa le po malem, lo počasno, od stopnje do fltoji-nje, da ljudstva kje no slutijo, ne spoznajo namenov I Kuj je taka pridiga zduls, imamo izgled nad francozko revolucijo in njenih nasledkih za vso Evropo, ali bolj pruv za ves svet. Naštevati jih tli ne moremo; naj pogledu vsaki v zgodovino, ou jih bo po svoji vednosti več uli manj vidiI.
Po uničenji revolucije in sklenjenem miru, je bilo tudi na nravnem svetu nekoliko premirju. Zmaj framasonski je pač tli in tam še glavo povzdigoval, n. pr. po Luškem, Francoskem itd., pu le za kratko časa. Ali I. 1848 je z novo močjo v Parizu vstal, ter Sel kakor blisk od kraljestvu do kraljestvu. Porodila se je „koustituci)u" — državna vsiava, ki se je za vsiiko kraljestvo Bicer nekoliko drugače vstrojilu, bistveno pa je bila povsod enaka. Glavna vodila vb,h vstav Btu bila: Prosto tiskarstvo (časnikarstvo^) in prosto verospozuanje. Zoabiti nikdo: ue vladarji iu postavodajalci, uiti podložni in katoliki takrat niso mislili, du je s tem Cerkvi globoka in ljudstvom pa prav vsekana smrtna rana, vendar je bilo tuko: zgodovina in učiu nas tegu dovelj pre-pričutu.
Začelo se je zdaj na „komando" frama-soustva po časnikih vsih jezikov, po vseh kraljestvih kmulo bolj skrivnostno, kmalo bolj očitno, kmalo bolj ruhlo, kmalo bolj strogo tirjati prostost za vse ; zlasti pri srci judovskim časnikarjem in njih privržencem jo bila — kdo bi nvslil — prostost Cerkve I
Prosta Cerkev v prosti državi jo odmevalo od kraju do kraja, od države do države. Kaj so s tem framasoni hotli reči, je težko povedati; nai brž tega sami niso urneP, pasi tudi ue prizadevuli „frazo" (uičevna beseda, glas brez pomena) razumeti — obljubimo, da liberalci, nuj bodo tudi doktorji prava ali umo-slovja, te „fraae" še daudauašnji nu umejo, dasiravno žo čez 30 let po svetu roma ter so jo žo stokrat in stokrat Bami izgovarjali.
Kaj tedaj pomeni v resnici ,,fraza": Prosta
Cerkev v prosti državi? če vzamemo beBedni pomeo, ne mora druzoga pomeniti, kakor: Cerkev je brez vse zaveze iu zvezo z državo, prosta v nauku, prosta v postuvodajalstvu, prosta v pomočkih svoj namen doseči. Nasproti je tudi država prosta brez vse dotike s Cerkvijo; tedaj prosta v postavodajalstvu, prosta v izvrševanji postav in v vBem Bvojem gibanji. S kratkimi besedami: Cerkev gre Bvojo pot, država je nič no podpira, niti nič no zadržava ; nasproti gre država svoj pot enako. Cerkev Je no podpira a tudi uo zadržavu. Prav lepo I Jo li mar tudi resnično? Resnično pa ni, ampak je le „fraza" — prazna beseda na papirji brez Btvarnega pomena. Duša in telo v tesni nasprotni zvezi stori človeka, ga oživlja ter dela ujegovo djauje in ravnanje rodovitno. Enako jo s Cerkvijo in država; obe v teBni zvezi med seboj, ste še le kot cloto oživljeni ter vspešni v svojem delovanji. Naj bi šlo na tanko po črki, bi Cerkev bila še na boljšem, ker ona znhtcva dušo in vpliva na dušo, kar so lahko zgodi brez vse državne pomoči. Zato tudi vidimo, da Cerkev živi iu so dobro počuti v vsaki državi, bodi si samovladarstvo enega bodi si boljarstvo (vladanje zgoruih, bogatih stauov), ljudovlada (vladaujo nižjih Btanov) ali vstavovladurstvo (vzajemno vladanje vsih stanov).
Ali to je ravno, kur lramasonstvo noče; nasproti uničiti Cerkev, to je njegovo geslo, njegovo prizadevanje. Zatoraj jo in ostane: „Prosta Cerkev v prosti državi" VBem frama-souom ali liberalcem (te dve beBedi pomenite isto) „fraza" iu krinka, ki naj bi zakrivala ljudstvu pravi namen, uničenje Cerkve. Judovski in liberalni časniki, le orodje v rokah
Moskovski metropolit Makarij Bulgakov,
Mesecu juliju t I. je umrl v Moskvi nagle smrti, unjučeneji ruski duhoven, eden naj-bolj znamenitih mož sedanjo Rusije, moskovski metropolit Makuri;. Ker je pa ta mož znamenito uplivul na vso oduofiaje v velikem car-stvu, jo gotovo vredno, da o njem ktero spre-povorimo.
Makarij, preimenom Bulgakov, jo sin stl-skega duhovnu, rojen 19. sept. 1810 v kur-skej guberniji. Mladentč, namenjen duhovnemu stanu, Htopi v semenišču v mestu Kursku, tej davnej stolici kneza lzjasluva Vludimiroviču Monomaha (1095), zdaj po priliki do 55.000 prebivalcev. Iz kurskega semenišča je prestopil mludi Mukarij v kijevsko duhovno akademijo. Kakor je znano, odgovarjajo v Rusiji duhovne akademijo našim vseuč.lištuim fakultetam; u kijevska, osnovana v davnej matici rusko države, jo eua od prvih. Mukurij jo bogoslovje b tolikim uspehom dovršil, du jo poatul precej nn istej akademiji prifesor cerkveno historije. Profesorsko stol.co v Kijevu ju Makarij tako proslavil, glas njegove učenosti se je tako razširil po velikej Rusiji, da je bil I. 1842
poklican v Petrogrud na tamošnjo duhovno akademijo za profesorja; tukaj je postal kmulo (1. 1844) najpoprej nadzornik, potem pa (letu 1851) rektor tega učevuega zavoda.
Kot profesor v Kijevu jo napisal Mnkarij „istorijo kijevsko akademije", ki je prišla na Bvitlo I. 1843 v Petrogradu. To prvo večo delo jo obrnilo na pisatelja pozornost učenega sveta ruskega. Po času drugo njegovo delo „uvod v pravoslavno bogoslovijo" (1. 1844 , pa gu je upoznalo že tudi z inostrunstvom, ter jo bilo prevedeno tudi uu francoski jezik. Ali to delo ju bilo samo prehoduik večega dela to struke, namreč pravoslavnega dogmatičkrga bogoslovja, ki jo izšlo I. 184!)—1852 v pet knjigah, pa bilo prevedeno ua francoski jezik, a kasneje tudi ua augležki in nemški. Kdor koli se želi upoznati h znanstveno dogmatiko ruske cerkve, ue smo izpustiti tega velikega dela Makarijevega. Iz tegu dela je sestavil sam pisatelj uČevno knjigo za bogosloven ruske. Nič munjo slavo si ni zadobil Mukurij na polju rusko cerkvene istorije, s ktero se jo kot profesor pobližo bavil. Prvo historično delo: „lstorijo hristianstva v RobrH do knjaza Vladimiru (I. 181(5), po tem drugo: „Vzgled nu
ib oriju ruskoj cerkvi do nušestvija (navala) Tatar" (1. 1847) morejo se Bnmtruti za odlomke gluvnegu dela: „lstoriu ruskoj cerkvi", ki je zučelo izhajati I. 1857, u do I. 1879 no-raslo na devet knjig, ter ter ostulo nedovršeno. Kakor vsu dolu Makarijeva tako, ju tudi to (iBnovano na izvorih, pisano popolnoma kritično. Radi tega dola moro se vzporediti Mukurij Tnlijatm Ugghelliju, Nemcu Ilausizu, Hrvatu Farlattiju in drugim velikim pisateljem, ki so s svojimi ogromnimi deli in obsežnimi razpravami postavili temelj cerkvenim histo-rijam dotifinih zemelj. Makarij pa jo bil še celo srečneji, ker jo mogel pri sestavljanju historije rusko cerkvo upotrebiti veliki napredek povestniških naukov. On jo to delo pisal vse do svojo smrti. Koliko jo zapustil v rokopisu, seznalo se bode v kratkem. Semkaj spada tudi tlelo: , Istorija staroolirjadstva" (1.1855), s kterim je prehitel na neki način ono svojo gluvuo, želeč podati verno sliko razkola rusko cerkve.
Tolika učenost, s ktero so jo odlikoval Makarij, odprla mu je pot k najvišjim častim v ruskej hierarhiji. L. 1858 je bil imenovan zu biskupa v Tambovu, I. 1859 uadbiskupom
framasonBtva, bo to frazo, to krinko vedno io vedno razobešali, dokler bo vbogo ljudstvo v nekakošnje spanje zazibali, kakor da bi bilo za Cerkev zanaprej še boljše, kakor do zdaj.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 18. avgusta.
Avstrijske dežele.
Lahko mogoče. Več liberalnih časnikov poklada baronu de Pretisu, c. kr. na mestniku v Trstu Bledeče besede na jezik: , Kar je v Trstu imenitnega prebivalstva ter ima veče posestvo, nima z „Irredento" nič opraviti. Ti krogi Bicer sočutja za Iralijo niso prosti, izdajalni niso nikakor ne." — Temu nasproti zatrdujemo, da tržaški Slovenci bo vsakega sočutja za Italijo popolno prosti. Kdo zasluži toraj več zaupa, več podpore? Komu pa je baron Pretiš oboje v obilniši meri skazoval?
„Gr. Tagespost" od zadnje sobote 12. t. m. in ž njo vred tudi drugi nemški listi jadikujejo, govoreči o nastavljanji novih okr. nadzornikov za bodočih šest let, kako se na MoravBkem Nemci zatirajo (?) od kar je prišel grof Schouborn za cesarjevega namestnika. Tožijo:
Dasiravno imamo mi Nemci večino v deželnem zboru (mar li po pravici, po številu?) če tudi naših pet avtouomnih udov stoji kakor skala neupogljivo, ne pomaga to nič, ker šolski nadzorniki in sploh vsi od vlade imenovani udje gledajo na migljeje cesarjevega namestnika, in ti nas vselej preglasujejo. Zato se je zgodilo, da so za češke okraje ministerstvu nasvetovali same fanatične čehe, za nemške pa mlačne Ncmce (zakaj pa bo mlačni?) To čitavšim, se nam je nehotd vrinilo primerjanje moravskega deželnega šolskega sveta z našim kranjskim, v katerem sedd samo trije avtonomni udje, vseh ostalih devet je imenovanih po vladi. Pa kakcšen razloček l Kako bombastično Be telegrafuje iz Ljubljane vsem nemškim listom, da je kranjski deželni šolski svet priporočil za prihodnjih šest let za okr. nadzornike „8ame zveste privržence fakciozne opo-
v Harkovu, deset let kasneje za metropolita Vilne in Litve; konečno pa je zasedel ukazom od 8. aprila 1879 nekdanjo patrijarhalno sto-lico moskovsko. Makarij je bil tudi kot vla-dika, jako ugledna, dapač najugledneja oseba v Rusiji. Poaebno umem in vešt govornik, kterega besede bo izšle na Bvitio v dveh knjigah, je bil Makarij ter ga je rusko razumni-štvo kaj rado poslušale. V najvažnejih trenutkih življeja naroda ruskega je vselej povzdignil Bvoj glas. Beseda (govor) njegova, ktero je govoril VBled atentata na carja Aleksandra II., je potresla celo Rusijo. V carskem dvoru je bil metropolit moskovski kaj priljubljena oseba, ter se je njegov prihod v Petrograd smatral pri vsakej važnej zgodi kot naravna posledica. V kratkem: Makarij je bi cvet ruskega duhovenstva, ki je znal učenost s po-božnostjo na najlepši način zložiti. Velik kot patriot in cerkveni dostojanstvenik: radi tega je jokal za njim ves veliki ruski narod.
Kolik odziv so nahajala učena dela Ma-karijeva v ruskem narodno-učenem svetu, naj bode za dokaz ta čin, ki so nam ga ruBki listovi prinesli, da je Makarij v oporoki zapustil za različne cerkvene in blagotvorne svrhe 200.000 rubljev, ktere so mu prinesle kot čiat dobiček njegove ciakane knjige.
Prof. J. St.
zicije". — Tedaj s svojimi ukrepi in nasveti po vladi imenovani udje našega deželnega šolskega sveta naj pred bijejo vsi deželi v obraz in jo potem še po nemških listih zasmehujejo 1 Marski dež. šolski svet ima z c. k. namestnikom 17 udov, 2 sta vradnika pri c. k. nameBtništvu, Wmkler in Januška, oba NemcB; 4 so deželni nadzorniki, 2 Nemca, 2 Ceha. Deželni odbor pošlje 2, se ve, da Nemca. Izmed ver.-kib zasiopovalcev in učiteljev so 4 Nemci in 3 Slovani, in posiednjič pošlje še mestni svet poslanca, ki gotovo ne bode Čeh. Tedaj je v marskem dež. 61. svetu, izvzemši namestnika, 11 Nemcev in 5 Cehov. Tako je°v deželi, kjer je % Slovanov. Nemci tedaj nimajo vzroka pritoževati se, ako Be pritožujejo je to le fakciozna opozicija.
V Kagrebu je izšel vladni odlok, da se zanaprej učenke v žensko pripravnico ne bodo več sprejemale. Dobro ; res povsod posnemanja vredno.
DoBedajna politika (madjarska) v B osni seje naslanjala na mohamedanstvo; sedajna (spet madjarska) se misli neki naslanjati na srbsko-iztočno vero izpovedanja. Kdaj neki pridejo najzvestejši katoliki na vrsto? Čudno, da vlada tega ne spozna l
»Katolicka Dalmacija" piše: Nabera vojakov v okraji Mostar je izvršena 24. p. m. Katoliki so se izvrstno obnašali. Več nego 600 mladeničev je prišlo z narodnim zastavami in z godbo v mesto, spremljali bo jib stariši in župniki. Nabera je trajala 3 dni. Potrdili so 37 katolikov, 20 nezedinjenih Grkov in Turkov. Ko je komisija klicala nekaj starovercev, odgovorili so župani: Ni jih, pobegnili so. Nibo temu verjeli in so poslali žendarme v te kraje. Staknili bo dva, ki sta Be bila skrila in ko sta hotla vbežati, so streljali za njima; enega so ustrelili, enega ob-strelili. Ko je nabera biia izvršena, oglasili so se še nekateri staroverci, ki so mislili, da jih sedaj ne bodo potrdili, a zaprli so jih zakaj vlado za nos vodijo. Tudi tukai se je po kazalo, da so katoliki zanesljivi. Škof Buko njič je vkazal, naj katoliški župniki prigovar jajo katoliškim mladenčem v vojaško službo. Da ni bilo nemirov, gre zasluga v prvi vrsti tem, ki Avstriji pota pripravljajo, rimokatolikom.
Vnanje države.
Iz Švajce. V vasi Wegenstetten (kanton Aargau) so katoliki postavili novo cerkev, da bi ne bili prisiljeni, božje službe imeti tam, kjer starokatoliki, ki so j=m vzeli staro cerkev. Sedaj jim pa republikanska vlada prepoveduje imeti božjo službo v novi cerkvi. — Ali je to mogoče?
Francosko. — Ko je „Dilke" v angleški zbornici odločno rekel, da ni misliti, da bi se Angleško zavezalo b Francosko zoper druge veleviast', bili so Gambetovci potrti. A to ne pokaži ničesa. Stranka je neumorno delavna, priti zopet do vlade. Vse bi rada zavrgla, kar ee je zgodilo od časa, ko je Gam-beta odstopil. „Rebubl que Franc." pravi, raz-vitek ljudovlade, katero je ministrstvo Frey-cinet odvrnilo, mora se začeti z novega; kabinet „Duclere" ima nalog vzeti si za ravnilo misel (idejo) ki je navdajala prejšne ministrstvo. Gambetovi listi ravno tako zapovedo-valno govore, kakor tačas, ko je bil „Ferry" miniBter, a za njim pa Gambeta (gospodar) Gambeta ve, kaj sme. Ou se more zanašati na tri ministre (Fallidres, Legrand in Deves) Duclere in Duvanx pa mu še resno nista nikdar nasprotovala.
Iz Pariza 10. avgusta. (Gambetta in
novo ministerstvo. Pogled v bodočnost) — Gambetta je zopet na konji. V svoji: ,Re-publique Francaise" kar na ravnost pove, on ne pozna vnanje politike ministerstva, tedaj ne ve, ali jo bode mogel podpisati; v notranji politiki bode podpiral miniBterstvo, ako bode kos svoji nalogi: To je dosti jasno: „Gambetta bode podpiral ministerstvo, ako bode njemu po volji". MiniBtri se bodo mogli udati, sicer se ne bodo imeli kam naslanjati, tudi na Gam-betovce ne, akoravno je večina njih stranke. Ker je Gambetta brezobziren, so krize neiz-ogibljive. Po drugi strani so tudi okrajni levičarji iu radikalci nezadovoljni, radikalec He-riaon je sicer minister javnih del, in Labouze je tajnik pri ministerstvu denarstva, sicer je bil Ilerison advokat in Labouze zdravnik, a vendar sta sposobna za to Bvojo službo. Radikalno časništvo je že sedaj zoper ministerstvo; prihodnja Besija bode jesen in z njo ncvi viharji.	,
Zbornica je imela v Bvoji prvi seBiji, — blizo 9 mesecev, — občevati s čvetero mini-sterstev, od teh je dvoje vrgla. Doživela je več kriz (denarnih) in prebila več viharjev. No, 8 tem je tudi V8e povedano, kar je storila.
—	Tako neplodna je bila malokatera sesija. < Sklenila je postavo o ločitvi zakona, a senat je ni potrdil, žalibog, da je potrdil brezbožno šolBko posilno postavo. A nekaj dobrega ima vendar to-le za zabo. Ljudem se oči odpirajo; prevrat se začenja in čedalje bolj rase. Tudi naj bolj goreči republikanci ne morejo tajiti, da Be večina odvrača od ljudovlade; vse pravi, tako ne more biti v bodoče. Ljudovlada je prišla v zadnjo dobo svojega obstanka. Povsod vlada neka negotovost, povsod je pomanjkanje zaupanja, in posiednjič mora to vplivati na prevrat. — Kako, to se bode že videlo. — Ako tedaj pade ljudovlada, pade po svojem lastnem zadolženji. Leta in leta so imeli nji privrženci vso oblast v rokah, in jo rabili prav izdatno. Poškušali so z ljudovlado in skusili jo bodo do skrajne meje; vsi republikanske veličine od Rochefortado Gambette in Grevy-ja so imeli od 1. ,1871 vso oblast v rokah, kar je imela mož, vsi so bili na krmilu in konec
—	o tem se daneB ne da dvomiti. Povsod iznenadenje, vse gre rakovo pot, nada se ni spolnila ne jedna. Dolga je na miliarde, in se še obeta, državna biagajnica je prazna, davki niso bili nikdar tako veliki, a gospodarji bO pri polnih loncih. Njih žep ne bode prazen, ko razpade ljudovlada, a solz ne bode nihče jokal za njimi.
Sedanji ministrski predsednik Duclere je pa izjema, pravijo, da bode on zgube imel 171.000 frankov na prihodkih, ker je postal minister. Sedaj ko je postal minister ne more biti dalje vodja in opravilni svetovalec pri pariški banki, pri banki Cotfinnce itd. A on je tudi jedini, ki je kaj žrtvoval za ljudovlado.
Drugače pa Be govori o prejšnem ministru Cmstans; poprej je bil siromak, a sedaj ima stanovanje za 12.000 frankov. —■ Svet je hudoben, pa tudi o ministrih rad kaj pove. —
Angleško. V spodnji zbornici je odgovarjal državni tajnik Dilke poslancu Bartlett-u, ki je napadel vlado zarad politike v Egiptu. Rekel je med drugim, Bartlett nima najmanjšega vzroka trditi, da bi bil on (Dilke) izkazal zaveze s Francosko zoper Nemčijo in AvBtrijo. Predgovornik je govoril o velikem vplivu Nemčije v -Cirigradu, pa Anglija nima vzroka zato biti suainiva. Ni utrjeno, da bi se bile 4 vlasti zavezale zoper Angleško politiko o sueškem kanalu; dejansko se ni zgodilo drugega
nego da bo druge veleviasti naavetovale začasno ravnanje o tej stvari, v kar je Anglija privolila.
Iz Carljgrada 16. avgusta. „Pol. Correspondenz". Turški pooblaščenci bo rekli v konferenci 14. avgusta, naj konferenca nikar še ne neha. Več pooblaščencev hoče o tem prašati Bvojo vlado. — Zastopovalci vlad tedaj ne vedo, kaj storiti, ali Angiežko hodi svojo pot naprej.
O Egiptu kaj! Stara igra se ponavlja. Porta hribe in doline obeta, a pri obetih ostaja. Konferenca in še druge okoli-stave so Bultana prisilile, da se je postavil ua noge zoper Arabi pašo tudi je spoznal potrebo vojaške pogodbe z Anglijo. Obetati in obljubljeno spolniti je dvoje. Telegram iz Carigrada poroča, da razglas zoper Arabi pašo ni potrjen (ratificovan), še več zapreke se pa Btavijo vojaški pogodbi z Anglijo. Pravijo' da piha dvoje različu h sap po sultanovi palači. — Tedaj stara komedija.
Iz Alcksandrije poroča 15. t. m. „Reut. Bureau", da je Khedive ukazal vsem vojaškim in civilnim obiastnijam ob sueškem kanalu, da ima admiral in poveljnik britanske vojBke nalog red v Egiptu napraviti in da je pooblaščen zaBesti vse kraje, katere je treba zarad vojske proti vstajnikom. Oblasti naj naznanijo to povelje vsem stanovalcem, vzlaeti pa vradnikom po krajih ob kanalu.
Drug ukaz pa pooblašča angleškega admirala, da ima pravico zabraniti uvaževanje oglja in vojskinega streliva za vse obrežje od Aleksandrije do Port Sajda. Ali se mar Angleško boji, da bi se ne umešale druge veleviasti?
Zbor imcnitnikov v ftairl,
je neki pripravljen takoj neodvisnost Egipta izreči, kakor hitro se Turčija z Angleži sklene. Enako hočejo neki storiti Arabci v Jemenu in Siriji.
Domače novice.
V Ljubljani, 19. avgusta.
(O praznovanji presvitlega cesarja godu) je dal dež. predsednik 100 gl. revežem v Ljubljani, 50 gl. za otročjo bolnišnico na Poljanah in 50 gl. varušnici malih. Bog poverni 1
(Slavnim županstvom na Kranjskem v prevdarek.) Slavni deželni odbor kranjski razposlal je z dnevom 22. julija t. 1. št. 4255 vsem žujianstvom na Kranjskem okrožn co b sedmimi vprašanji gledč preskrbljevanja domačih ubogih, na katera je do dcč 20. t. m. odgovoriti. Vprašanja bo :
1.	Kako je vredjeuo preskrbljevanje ubozih v občini in po katerem načinu bo ubogi preskrbujejo in podpirajo?
2.	Ali je v občini katera bolnišnica, hiša za uboge, ustanove ali druge naprave za pre-skrbovanje ubozih?
3.	Koliko ubozih preskrbuje zdaj občina in po katerem načinu?
4.	Koliko izda občina vsako leto za pre-Bkrbovanje ubozih ?
5.	V katerih obzirih se kaže sedanje pre-skrbovanje ubozih znamenito pomanjkljivo?
6.	Kje so iBkati vzroki te pomanjkljivosti?
7.	S kterimi sredstvi bi se dalo pomagat', oziroma zadostiti tirjatvsm preskrbovanje ubozih ?
Sa ve, da zna biti po razmerah posameznih občin potrebno, da občinski odbor pri posvetovanji gledč preBkrbovanja ubozih tudi še druga vprašanja v pretres vzame in deželnemu odboru o njih poroča.
Toliko iz dotičae ckrcžn ce. „Nov."
(Umrla) sta v Ljubljanski škofiji: Č. g. Jakob Košir, vpokojeni župnik v Št. Vidu nad Vipavo, 15. avg. za mrtudom; in č. g. Janez Janša. Prvi bi bil imel obhajati 501etnico ali zlato mašo 17. septembra t. 1.; drugi je že dolgo bolehal in vsled tega ravno v pokoj stopil. Naj v miru počivata !
(O dijaški kuhinji) financ-miniBter, monBign. L J. poroča, da je bilo podpiranih dijakov iz gimnazije 33, iz preparandije 2, iz ljudske šole 21, iz orgljarBke šole 7. Plačal je za-nje 1040 gld. Zboljšalo se je toliko, da lansko leto se je končalo z dolgom, letošnje pa z malim ostankom. Naj več so darovali čč. duhovniki — z mrtvo roko jih Bvet rad pita — nekaj tudi drugi. Na dobrotnikih je ležeče, koliko dijakov se bodo podpiralo prihodnje leto in ali konečno ostane dolg in denar.
(Jurčičeva slavnost 15. t. m.) K slavnosti šlo je iz Ljubljane 48 voz na katerih je bilo n. p. 250 gostov; Sokol (48 mož) ee Bvojo zastavo ; pevski zbor Čitalnice (28 pevcev) tudi s zastavo. Med odličnjaki imenujemo državna poBlanca dr. Vošnjaka in V. Pfeiferja, dežel, poslanca: Sveteca in dr. Zamika, iz ljubljanskega občinskega Bveta podžupana g. Fortuno in Brenjska svetovalca: dr. Drča in Hribarja; navzoči je bil tudi Davorin Jenko, J. Gregorčič, dr. Celestin iz Zagreba i. v. dr. V Šma-riji je sprejela ljubljanske goste požarna straža, ki je šla z njimi na Muljavo. Po nekaterih krajih so bili postavljeni slavoloki in pozdrav ljali so jih župani, n. p. na Laverc', v Šmariji in na Krki.
Muljava, Jurčičev rojstni kraj, je bila svečano opravljena. Nad 200 mlajev je bilo postavljenih in vbo hiše so bile okinčane zelenjem, posebno pa rojstni dom pokojnega, ki je na mali višavi. Nad 5000 ljudi je tukaj čakalo na ljubljanske goste, prišla je tudi rud niška godba iz Litije.
Župan na Muljavi, g. Spendal, je pozdravi prišelce, in dve belo oblečeni deklici ste ovenčali zaBtavi „Sokolu in Čitalnici" s trakovi. Sv. mašo je imel g. Tema Zupan prefekt iz Ljubljane, pri katari bo mu stregli domači duhovni in peli ljubljanski pevci.
Ob 1. uri so odgrnili spominsko ploščo pri Jurčičevem rojBtnem domu; navzoč je bil tudi c. k. komisar okrajni glavar iz Litije. Slavnostni govor je imel c. k. notar, Janko Krsnik, ki je povzdigoval ranjcega kot slovenskega pisatelja, značajnega in Btanovitnega rodoljuba. Pevski zVor je potem pel Jenkovo „Molitev" in godba je zaigrala „Naprej." Gostje so potem zapustili Muljavo in bo šli v Zatičino, kjer jih je sprejel župan g. Muilej in so deklice zastavi ovenčale. Gostilna g. Fortune je na prijaznem griču in tam je bil obed za 400 ljudi, navzoča je bila Jurč čeva 80 let stara mati. Gledalcev je bilo na tisoče, ki so poslušali petje ia gledali Bokole.
Pri obedu oglasil se je prvi dr. Zarnik, prvomestnik odseka za Jurčičev Bpominek in povdarjal zasluge rodu HabBburgovcev za Slovence na Kranjskem, in povzdigoval sedanjega svitlega vladarja. On nazdravlja na slavo in razcvet Avstriji in presvitlemu cesarju. Nato se zaigra ceBarska pesem in na tisoče ljudi je z odkrito glavo pelo to pesem. Dr. Vošnjak nazdravlja. Jurčičevemu Bpominu. Profesor Šukle se ozira na zasluge Dolenjskega v turških vojskah. Dr. Zarnik nazdravlja ministru Tatfeju, deželnemu predaedniku, c. k. komisarju Grilu. Notar Krsnik se je spominjal navzočega slovenskega pesnika duhovnika Gre
stital poljskemu narodu. Profesor Zupan je zaklical „živio" materi Jurčičevi, a Svetec se je zahvaljeval slavnostnemu odseku. Pred Višajo goro je pozdravil goste župan iz Dedendola, v Višnjigori pa je deleževalce svečanosti pričakoval župan b srenjskim odborom.
Meščanska dekleta bo pripele trakove zastavama. Dr. Zarnik je povdarjal, da ga pozdrav v Višnjigori posebno veseli, isto tako izrazil se je tudi dr. Vošnjak. V Višojigori je čas le prehitro minul, in z veselim odzdravlje-njem so Be goeti vračali v Ljubljano. Redu ni nihče kalil, dasiravno je bilo ljudstva zbranega po raznih krajih na atotine in tisoče.
(f G. M. Tonejec) (Samostal) je dobil nagrobni spominek v svojem rojstvenem kraji v Gorjah na Gorenjskem nad Blejskim jezerom. Pri tej priliki Be je zbralo mnogo odličnih rodoljubov iz Kranjskega p i tudi iz Hrvaškega.
Kdo pa je ta Tonejec, ki imate toliko hrupa o njem, je prašal baje g. baron Schwegel, ki ima v ti fari grajščino, župnika v Gorjah. Odgovor je bil: Tonejec je edini, ki je za Gorje kaj Btoril. — Res blaga duša je bil ranjki, pod imenom Samostal je pisal v slovenske belestrične liste, v katerih je opisoval prav idilično gorjansko življenje. Svojo sestro je poslal v Idrijo, da lo je tam naučila spice klekati in tako se je ta obert vdomači v Gorjah. Prijatelji so mu zložili za spominek, ki se je p. n. slovesno odkril. Govoril je učitelj iz Gorij g. Janko Žerovnik, in ko je slavnost minula, bil je obed na prijaznem kraji, od koder se vidi prelepa gorenjska okolica. Pri tej priliki se je tudi obnovila bratovska vez z brati na jugu, ki so se tudi vdeležili te slavnoBti. Ranjki je bil učitelj ua meščanski šoli na Duoaji, letos spomlad se je prišel zdravit v svoj domači kraj, kjer je najdel mir ln počitek — v hladni zemlji.
(Novi bankovci.) Od 1. oktobra t. 1. se bodo tudi po goldinarski bankovci izdajali, nekoliko manjši in višnjeve barve.
(Veselico) napravijo Notranjci pod milim nebom 3. mesca septembra t. i. v Postojni. Čisti dobiček se bode obrnil za „Narodni dom". Načrt slovesnosti bomo razglasili pozneje.
(Nesreča.) Vodja mašine je bil ponoči povožen in ostal je takoj mrtev.
Bazne reči.
—	V lavantinski škofiji je umri č. g. Peter Cizej, župnik na Reki in č. g. Miha Lapuh v 77 1. starosti v Gradcu. Umrl je ravno na tiBti dan, ki je imel svojo petdesetletnico obhajati, v Gradcu.
—	Die katholichenMissionen. Illustrirte Monatachrift. Jahrgaug 1882. — Ravnokar je izšel ter se razpošilja 8. zvezek katoliških misijooov. Obseg tega zvezka jo sledeči ". Dr. Heinrich Hahn, ein seeleneifriger Arzt. — Die im Jahro 1881 verstorbenen MissionBbiscbofa (Schlnss). — Daa apoatoliBche Vikariat Bombay (Puna). — Biiitter aus der Kirchengeschichte Abesainieos. — Nachrichten aus den Missionen: Armenieu; China; Ost-afnka. Aus versehiedenen Missionen. — Mis-cellen. — Fiir Misaions/vvecke. — Beilage fiir die Jugend: Tahko, der junge Iudianer-Mis-siocar.
Illustrationen: Msgr. Ignaz Villa-frauca, O. C.ip., apostol. V/kar der Stycheller. — En Htndu-Kaufrannn aus Bombay, — Ac-sicht von Bonubay. — Dor Koaigspalast voa
Gondar. —E'U muieluja miseher Kaufiuaun. — gorčiča. Vredmk „Trituue" je poljski nazdrav- Die Felseng iioer der aiten Kouige von Poutus lljal slovenskemu narodu, a dr. Zarnik je če- jbei Ama^ia. — R. P. R chard aus der Geaell-
schaft der MisBionare von Algier, ermordet 23. December 1881. — Indianer vora Jukon-Fiusse mit einem Hundeschlitten. — Festung St. Mihael am Golf von Norton. — Indianer-Schlitten.
Dobiva ae v katol. bukvami in velja letnik 2 gl. 40 kr., po pošti 3 gl. 10 kr.
— „A lte und NeueVVelt" 22.zvezka obseg je sledeči: Excelsior. Von Henry AVads \vorth Loogfellow. DasWunder von Strivaii. Hi-
nevarnosti za nemško literaturo. Oa tudi hoče, da je učiteljsko spričalo nedotakljivo.
Govori potem Hofhr iz Dunaja m zahteva, da naj bode na VBeučelišči pedagogična fakulteta, uaj bi pa jenjala bogoslovna in se preložila v semenišča, učitelji naj bi Be toliko povzdignili do modernih ved, da bi otrokom v ljudski šoli znali razlagati Darvina, Hiicklna i. dr. (?) Sprejeli so tedaj resolucijo nekoliko spremenjeno, ki se glasi: Osmi učiteljski zbor
storiBChe Erztiblung von Ilermaun Hirschfald.j spozna veliko nevarnost za šolo, ki je preti s
AVauderers Morgenlied. Von P. Ambros Schupp S. J. Culturl iimpfer in der Kulte. Bilder bub der Klostergeschichte von L. Wassermann. 7. Der Kloster Verdienste um Handel und Ver-kehr. — Natur-EreignisBe im Schweizerlande. Von Wilhelm Stilifned. — Die Brandglccke. Von J. Scbiiier. GaBtronomische Studien aua dem Elsass. Von E. Preval. 1. Straasburgs culinarisches Meisterwerk. — Vom Stillen zum Atlantischen Meer. RaiBe-Schilderuogeu aua Siid-Amerika von Damian Freiherrn von Schiitr. Ein heiisam Wiirzgartlein. Eine Sammlung fiir Kiicbe und Haus von dr. Jobann August Schil-ling. 4. Waldmei8ter. 5. Majoran. — Allerlei: Der Fall von Szigeth. Unsere Bilder. Ver-trauliche CorreBpondenz.
IliuBtrationen. Excelsior. Original-Zeichnung von A. Buchner. Die letzten Augen-blicke von Szigeth. Nach dem Gemalde von Ferencz Weber. Die Lesestunde. Nach dem Gemalde von Charles Chaplin. Plurs vor dem 4. September 1618. Plurs nach dem 4. Septembra 1618. Bilder von der Gotthard-Bahn.
3.	Der nordlicho Theil aus der Vogelschau.
4.	Der siidliche Theil aus der Vogelschau. Von J. Weber. Spazzacammino. Einer nach dem andernl Nach dem Gemalde von Benjamin Vautier. Der Waldmeister. Der gemeine Majoran.
2 gl. — kri
1 „ —
1 „ -
VIII. Splošni avstrijski učiteljski zbor.
(Dalje.)
4. avgusta.
Predsednik Bobies otvori skupščino, in predstavlja c. k. vladnega komisarja Kostler-ja pl. Strohmberg. Potem pozdravi zbor prvo-meatnik krajnega odbora dr. Eiger v imenu krajnega odbora.
Prvi govornik g. Fr. Bohm iz Znojma o nareku: „Predvzobražba in strokovna vzobražba učiteljeva". — Govornik razloči troje dob pri vzobraženji učiteljev začenši od dobe cesarice Marije Terezije, proslavlja 1. 1848, v katerem se je začel nov čas za ljudsko šolo, konkordat jo je zadrževal a nova šolska postava jo je verig oprostila. — Pa učitelji se premalo uče, za predvzobražbo zahteva govornik gimnazijo in dveletni tečaj za strokovno vzobražbo in to stavlja pod točko 1. omenjene reke (teše) k svojemu nareku. (Burna pohvala.)
Temu govori nasproti g. Pavel Pape iz Dunaja ter pravi, da je to nemogoče, kar je zahteval predgovornik, hoče pa šeBt let učiteljskega vzobraževanja a samo na učiteljišči; latinščina naj bo obligaten predmet in francoski jezik pa prosti. (Tudi temu so ploskali, De mtiid se za to, da so sami sebi nasproti).
Potem govori g. Dittes mirno. Ta se zlaga z g. Pape in noče majati nad sedanjo osnovo, potem kritikuje šolsko novelo, graja določbo, da mora vsak šolski vodja Bkazati sposobnost za poučevanje v verozakonu večine učencev in pride do čudne misli, vsak učitelj naj bode Bposoben poučevati v katoliškem, pro-testantovBkem in judovskem verozakonu, da bode za vbo pripravljen. Od novele Be boji
tem, da hočejo učiteljem čas učenja kratiti ter omejiti ga z enostranski določili, marveč je te misli, da je treba šolsko dolžuest (pri učiteljih) še na 2 leti podaljšati, in da bilo pri jeziku vem pouku gledati, da se pouk razš ri in vglobi iu je te misli, da redno pridobljeno učiteljsko spričalo je nedotakljivo.
Sedaj se začne obravnavati v drugem reku (tbesi): Poročevalec je g. Hoiczabek iz Dunaja. On razume poslušalce zbujati k veselosti. Učiteljem kaže „Wien. Zeitung" „Vaterland" dela Svoje opazke in učitelji se mu smejejo, on omeni tudi: „Chriatlich piidagog. B.aster" iz Dunaja in jih imenuje nevaren liBt, ker baron Dipauli se jih je poslužil za vir pri svojem govoru zoper novelo.
On zabavlja Tirolcem, imenuje jih naj bolj verno a naj bolj nenravno ljudstvo. Od-goja mora biti nravno-verska, a ne verako-nravna. (Učitelji Be smejejo in ploskajo.)
Potem spravi na dan resolucijo, katero so uže dunajski učitelji sklenili, tega zadržaja: Slavna gosposka zbornca naj zavrže šolsko novelo vso.
Brali so došle telegrame, katerih je bilo največ iz severnega češkega, a nobenega iz Zgornjega Avstrijskega, Tirolskega, Salcburga Koroškega, Kranjskega in Primorja, sklenjeno je bilo prvo glavno zborovanje.
5. avgusta.
Ob 9. začne se drugo glavno zborovanje. Obravnava be: „Nova obrtna postava napram šoli". Poročal je Wihtrei, učenik iz Dunaja. Pri obrtnijski postavi je šola ostala zadnja. Stranka, ki je bila delavna pri oškodavanji šole, je pomagala tudi pri šoiski noveli. Vladal je duh reakcije. Obrtni odsek se je zbral pred 2 leti in je delal tako, da tudi, kakor je Bel čredi rekel, nedelje ni praznoval, a dovršil ni kaj posebnega. Zanimivo bi bilo govoriti, kako skuša novela obrtno prostost odpraviti, stare cehove zopet vpeljati, izplačalo bi se dokazati, da je le tam, kjer je svobodna obrt, nemogoča reakcija zoper šolo, vendar oziram se tu le na otroke. — §. 86 v IV poglavji, ko govori od mladih pomožnih delavcev pravi: (Konte prib),
» 11
■ ir
XIV. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega
GoBp. 1'eterlin Primož, duhovnik pri sv, Lenartu pri Loki . Nabral proč. g. Anton Ž logar: Gosp. Erker Josip , stolni kaplan
v Ljubljani.....
„ Šarabon Mavrilij, kaplan v
Ljubljani......
,, Kolar Matija, stolni kaplan
v Ljubljani.....
,. Koblar Anton , knezoškofov kaplan v Ljubljani . . . Nabral g. Defranceschi v Žturji : Gosp. Poljšak Auton, trgovcu, obljubil vsak mesec 1 gl., za pretečene tri inescca „ Nussbaum Avg., obrtnik .
,, Ilohn Henrik.....
Nabral preč. g. prost dr. Anton Jarc:
Gosp. Jarc Anton, prošt v Ljubljani .......
Jeran Luka v Ljubljani Pirnat Tomaž, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani Nabral gosp Karol Debevec v Trbovljah : Gosp. Vidic Franc , dekan v Ka-naln, pri shodu nad Avčem nabrani znesek od povabljenih gostov s svojim doneskom „ Debevec Karol, uradnik in trgovec v Trbovljah Jakše Jože v Trbovljah Grobovsky Branislav v Trbovljah .......
čihalik Anton v Trbovljah Plavšak Matija v Trbovljah Moli Jože v Trbovljah Logar Janez v Trbovljah . PuBt Janez v Trbovljah Kramar Janez v Trbovljah Meke Janez v Trbovljah . Birtič Franc v Trbovljah . Polak Franc v Trbovljah .
Skupaj .
K temu v projš. listu izkazanih
Skupaj do zdaj 1339 gl. 33 kr.
H »
n n ii n ii >i ii ii ii
7	„ 50 ,r
1	» ;i
—	50 „
1	n i»
1	11 >1
—	„ 50 „
—	i. 50 „
—	i, 20 „
—	» 20 „
—	» 33
—	50 „
—	„ 60 „
—	50 „
36 gl. 33 kr.	
1303	» ji
Tržne cene v Ljubljani.
18. avguBta. Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 60 kr.; domača 7 gl. 82 kr. — rež 5 gl. 21 kr.; — ječmen 5 gld. 08 kr.; — oves 2 gld. 93 kr.;
—	ajda 6 gl. 52 kr.; — proso 5 gl. 54 kr.;
—	koruza 6 gld. 68 kr.
Zahvala.
Velpblagorodni gospod c. k. deželni predsednik Andrej Winkler mi jo ob povodu praznovanja Najvišjega rojstnega dn6 Njegovega c. k. apostolskega veličanstva presvit-l^sa cesarja blagovolil poslati dve sto goldinarjev in od teh opredeliti 100 gld. za uboge v Ljubljani, 50 gld. za tukajšnjo otroško bolnico cesarice Elizabete, 50 gl. pa za tukajšnje varovališče malih otrok.
Izroču.č te znezke njihovemu namenu usojam so dostojno objavljati ta patrijotični čin veledušne blagotvornosti.
V Ljubljani 17. dan avgusta 1882. Mestni župan: Grasselli m. p.
•lavne dražbe.
25.	avgusta 1. eks. drž Jožeta Sturihe iz Semiča 565 gl. Metlika. 1. eks. drž. Sebastijana Nemec iz Kuteževega, št. 12, 415 gl. Bistrica. 1. eks. drž. Jožefa Vdovič iz Dač , št. 11, 955 gld. Bistrica, 1. eks. drž. pos. Jakob Torč iz Goric, 1479 gl. Kranj. 3. eks. drž. pos. Jož. Sedinak iz Podtabra. Bistrica. 1. eks. drž. pos. Jožefa Grahor iz Smerja 298 gl. 73'/a kr. Bistrica 2. eks. drž. pos. Andreja Mršnik iz Smerje. Bistrica. 1. eks. drž. p oa. Janeza Stubler iz Bul, 1370 gl. Metlika.
26.	avgusta. 1. eks. drž. pos. Helene Dani-čič iz Zaboršt 465 gl. Krško.
Umrli so t
13.	avgusta. France Kočevar, 25 let, vnetje možganov.
14.	avgusta. Marija Mohar , 8 let, spridenjo krvi. Johana Susteršič, 13 let, vnetje pljuč.
15.	avgusta. Hugo Tavčar, 6 ur, slabost.
V	bolnišnici 12 avgusta. Martin Končar, dninar, 66 let, vnetje pljuč. Marija Novak, 35 let
14.	avgusta. France Jančar, gestač, 75 let, pljučna bolezen.
15.	avgusta. UrŠa Moravec , 50 let, katar v črevili.
16.	avgusta. Jožefa Naglic, 27 let, pljučna jetika. France Ješevnik, 9 mescev.
V	otročji bolnišnici 13. avgusta. Mariana Končan 5'/a leta, pljuč, jetika.
Po znižani ceni
so dobivajo Slninšekovi zbrani spini pri gosp. izdatolju Mih. Lendovšeku v Ptuju (Pettau) in sicer: I. Pesni po 50, II. Basni in III. Zivo-topisi pa po 70 kr.	(6)
Pri istem oddajajo se tudi Val. Orožnovl spisi in to po 40 kr. broš. izvod.