Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 Reentered as Second CUm »latter September 25th, 1940 at the Tort Office at New Ywk. X. Y„ under Aet of Congress of March 3rd, 1879. No. 33 — Stev. 33. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 17, 1941 —PONEDELJEK, 17. FEBRUARJA, 1941___Volume XL1X. — Letnik XL1X. USODA JUGOSLAVIJE SE ODLOČUJE KNEZ PAVLE JE IMEL DOLG t 'RAZGOVOR S CVETKOVICEM IN CINCAR-MAR KOVICEM . . . VELIKA JTAJNOST O RAZ-GOVORU MINISTROV S HITLERJEM Hitler baje ponuja Jugoslaviji zemljo Kraljevi namestnik knez sivo ča opis jo razpravlja o tem, Pavle je zvečer »prejel v kra-jkako se je Jugoslavijo zadrža-lje\V. palači ministrskega pred-j hi, ko je Nemčija zasedla Av-sednika Dragiso ČvetJcoviča in sii.Ijo. Xa dm^l strani pa ča-vnanjega ministra dr. Alek- dopisi pišejo, koliko je Nemči-saudra Cincar - Markoviča, dalja pripomogla Jugoslaviji, da mu poročata o svojim razgo-]je izboljšala svoje odnosa je z voru s Hitlerjem v njegovem Italijo in Madžarsko, dvorcu v Berchtesgadenu. Onstran morja Delavski pregled Vojni cilji Anglije Angleški ministrski predsed-nik Winston Churchill je rekel v poslanik zbornici, da so vojni cilji Anglije Združenim državam tako natančno znani, da ni bilo doslej še nobenega povoda, pojasniti j h wasliing-toriski vladi. — Pri meni je bilo že več odličnih Amerikancev, — je rekel Churchill, — toda doslej me ni še nihče vprašal o naših vojnih <-ilj-h. SViilkiejevo informantko so zaprli Zvečer je bila že druga konferenca kneza Pavla z obema ministroma. Prvi razgovor je Razne govorice o sestanka bil opoldne, takoj zatem, koj v Berchtesgadenu Kta se ministra vrnCla iz Av- | Angleški krogi v . so prejeli sporočilo, da je Hit Po Bi1 ------— ---------- da bo knez ravie »kiu-ai k.ou- mlrn..... ministrskemu predsed . vetkoviču i a stara 29.lct . . . ___________ ___ __iru dr. Alek dne je bila tudi Rimski radio je te dni broad castal naslednje poročilo iz Budimpešte: — V Londonu so i zaprli na Madžarskem rojeno Beogradu' Ia«ly Howard of Effingham in sicer zato, ker je Wendeiuu lm,gradu gre govorica, ler jugos:ovan>koinu minUtr I AVillkieju povedala resnico o nez Pavle sklical kron- skenm ministrskei»» »rrvland J položaju v Angtji. Lady noski svet, toda tozadevnega po- Qiku DragUi Cv trdila ni mogoče do skušal pridobiti svobodo ljubeče Italijane .za borbo proti Mussolini ju. Poziv je namenjen vsem tistim Italijanom, ki nasprotujejo d'ktatorstvu ter se stri-njajo s cilji, za katere se bore zavezniki. Svrlia organizacije je: — Za jamčit i Italiji civilne svobo ščine; obnoviti Italiji narodno čast, katero je faiS*stična politika steklih psov tako strašno omadeževala. Poziv jc podpisal italijanski poslanik dr. Carlo Petrom?, ki je bil še nedavno interniran v Londonu. Silen vihar na Španskem PRISTOPNINA V UNIJO — $50.— Svoječasno so nekatere stavbinske unije zahtevale od novih članov do petsto dolarjev pristopnine. — Ned polovica stavbinskih delavcev je zaposlenih pri vojnih kontraktih. Ameriška delavska federac?-( " ja naznanja, da vprihodnje no naš prispevek k pospešen ju s 111 e znašati pristopnina j naroduo-obranifmega" progra-stavbinske unije (predvsem 11- ma. ii je carpenterjev) več kot pet- j ;Ivist ina v liekaterih deset dolarjev To se lice se- !,tav1biliskih unijah veda le tistih delavskih unij, či jih člani so zaposleni pri nr»-rodno-obrambuem programu. John P. Coyne presednik Building trades departmeuta, je izjavil, da je njegova organizacija, WI ima poldrugi milijon članov, prva določila maksimalno pristopnino in da ji bodo druge delavske unije prav i Nadalje je Mr. Coyne pove-gotovo vkratkem sledile. dal časnikarjem, da je o mogli »praviti skupaj to vsoto. o«Poora. kov vseh delavcev zaposlenih maksimalne prt teh projektih, tej ali *oni pristopnine, — je rekel, — je delavski organizacij. Pred Fordovo tovarno dele okrožnice CIO agitatorji >o se zbrali pred ''overpass** vho d m Dearborn tovarne Ford Motor Company, kjer *o >e z;«vršili meseca maja 1937 krvavi i/.-irredi. Takrat so namreč Fordovi najeteži navalili na linijske voditelje ter jih neusmilj«*-no pretepli. V četrtek je bila pred vhodom znatno večja množica, ne samo moških,* pač pa tudi žensk in otrok. Med delavce so neovirano delili okrožnice in pozive za vstop v CIO organizacijo. Fordovi stražniki so bili sicer v bližini, toda agitatorjev ni nihče nadlegoval. Unionist i so med delavce delili tudi iz-tise linijskega glasila, ki je z debelimi črkami poročalo, da mora po odredbi najvišjega sodišča Ford sprejeti nazaj M odpuščenih delavcev. — Določen je r-Markovič nista v imenu via- Berclitesgadenu in jugoslovan- Bdenu svečan banket. Med po- rar-.iarKOY.f r « > m- VT^Vivnlo vabljenimi gosti sta bila tudi de prevzela nikake obveznost, ^^^ * bolga.ki poslanik. Zatrjuje pa se, da sta s Hitlerjem dn manjim ministrom Joachimom von Rrbbentropom razpravljala o tem, kako stališče bi zavzela Jugoslavija v slučaju, da bi nemška vojska zasedla Bolgarsko, ali pa bi napadla Grško ali Turčijo. Posebni vlak, ki je peljal ministrskega predsednika in vna-njega ministra iz Salzbnrga, je dospel v Zagreto ob pol šestih zjutraj, toda ministra sta spala in sta že prej naročila, da ju naj časnikarji ne nadlegujejo. Ko «ta prišla v Beograd, sta izgledala zaspana in utrujena. Molče sta se prerinila skozi množico, sedla v veliki avtomo-bl, ki ju je takoj odpeljal v "Mo palačo", kjer ju je sprejel knez Pavle. Jugoslavija bo do Nemčije "prijazno nevtralna' Iz Berlina so poroča, da je bilo v Berclitesgadenu med Hitlerjem in jugoslovanskima ministroma dogovorjeno, da bo Jugoslavija za slučaj, da koraka nemSka armada skozi Bolgarsko proti Grški, do Nemčije 41 prijazno nevtralna." Nemško časopisje obširno p- In pričakovanju. , Cvetkovič je odpotoval na Novi načelnik svoj dom v Niš, dr. Vladimir rdeče armade Mat ek pa \ Zagreb. j (jeneraj (1ukov je bil imeno- Finančn minister dr. Jura j van za obrambnega podkomi-Sutej je podal poročilo slo- | sarja in za načelnika genera!-venskim voditeljem, knez Pav-1 nega štaba rdeče armade. le pa se je posvetoval z drugi-1 Dosedaj je načeloval general- Simplon-Orient ekspresnim via ma dvecna regentoma. nemu štabu general Meretskov. |koin iz Ljiibljane, so bili vstav Že leta 1939 je italjanski General Čukov je star komaj i Ij^ni v obmejni postaji na Ravnanji minister grof Ciano te- štirideset let ter velja za ene-lkeku ter jm je bilo sj>oroč Vj Atlantika v smeri od Ma-deire je prie so x>retrgane. V okolici Lizbone je več sfo ljudi ranjenih in mnogo mrtvili. Italija razveljavila potne liste son naročil načeln/.ku justične preiskovalne službe, J. Edgaru Hooveru, naj natančno preišče delovanje Bridgesa. Hoover je ugotovil, da je Bridges komunist, komunisti- danjemu jugoslovanskemu mi-j nUtrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču ponudfl del severne Albanije . s Skadrom in grški Solun, ako bi se hotela pridružiti Italiji proti Albaniji. Tedaj je knez Pavle to ponudbo odločno zavrnil. Dr. Sto-jadinotfč je pa bil pripravljen sprejeti Cianovo ponudbo, nekaj dni zatem pa je bil prisiljen odstopiti in je še sedaj zaprt v neki gorski vasi blizu Sarajeva. Knez Pavle hoče jugoslovanske meje obdržati nedotaknjene, kakor jih je prejel po pokojnem kralju Aleksandru in jih želi letos v seipteirtbru izročiti kralju Petru. Jugoslavija je sedaj popolnoma obkoljena od držav v o-. "ai- sieču, toda armada je odločno , o tradicionalnem prijatelj- Hitlei> in Mussolinijl) •tvu med Nemčijo in Jugofcla- r - _ rijo. To prijateljstvo med oibe-ma državama »e je pričelo ga najboljših ruskih strategov. Nad pol milijona Parizanov pogrešajo Iz Berlina poročajo, da pogrešajo v Parizu izza izbruli* vojne najmanj petsto tisoč o-seb. _ . , . ..... I čna stranka pa stremi i>o na- Potniki, ki so se pripeljali s silnim strmoglavljenju vlade Združenih držav. Proti radikalnemu delavskemu voditelju bo izdano vsled-tega zaporno povelje, tin dne v sosednjem krau toliko več nje tujcev. Hoover je predložil svoje poročilo ju-stičnemu depart-mentu že meseca novembra. Takrat je trdil Brfdges, da te- Postava glede minimalnih plač v nevarnosti Plače tisočerih žensk in mladoletnih v newyorski državi bodo mogoče ogrožene vsled melje podatki, ki jih je zbral, razsodbe nekega sodišča Hoover proti njemu, na izmi šljotinali ter da so bili dobljeni Bronxu, ki je proglasilo neko določbo državne delavske po- kmalu po svetovni vo>ni. Nemi- in je dvomljivo, ako se bo vklo-nila kaki! vlachu otlločitvi, ki bi bila v zvozi s Hitlerjevimi zahtevami. Armada se še vedno zanaša na Turčijo, da bo šla v boj, ako bi nemška armada A ko je v Vaši naselbini za-»vdrla na Bolgai»ko. Poleg te ttopnik "Glasa Naroda", lah- ga pa tudi upa, da bi Anglija ko dobite pri njem Slovensko-1 Jugoslaviji pomagala, kakor '" Koledar za 1941.' pomaga Grški. potom podkupi janja in ustra- si a ve za -protiustavno. lioVanja. | Pred sod ščem se je zairovar-Bridges je že prej večkrat jal lastnik beauty parlorja, ki javno zanikal, da jc komunisl. |ni svojim trem uslužbenkam ___ plačal minimalne plače. Lastnik je bil oproščen. STAVKE V OBRAMBNI INDUSTRIJI j Polofibe delavce postave, ki Mornariški tajnik Knox upa na skorajšnji ko- i* s«di^če ovrlo, določa da i - Ali* i se težko pregrehi delodajalec, nec stavke pn Allis-Chalmers_tovarm. __ki n0 pl Ja ;iinimalne p!ače Pred štirinajstimi dnevi so Ženskam in niladoletrfm, zapo zastavkali stavbinski delavci, je dal Knox nekaj zelo važnih K]enim v §e štrajkarjev so ugodili v sredo vrnili na delo. j prošnji ameriškega armadne- Nemci pobegn lo v nezasedeni; " italjan«ka vlada pa ni odre- . . [nega vodstva ter do voh li 106 lnundn- workers mednarodne del Francije. Petainova vlada !dn a nikakih omejitev glede po- / f1 V , 0!T^rat'on,delavceiii, spraviti iz tovarne wn i je (AFT,). Meseca decem- ._____:„ Tn^invi. of America v BH.dgeville, Pa^'nckaj strojev bra je bil zaradi nekih nered- je brez dovoljenja unije za-, lT_„ ,„:1.: _________, nosti v uradu odstavljen. jih ne zadržuje, domov jih paltovanja iz Italije v Jugoslavi-tudi ne sili, vsled česar raje o- stanejo tam, kjer so. Mnogi se tudi boje, da bi jih ob povratku v francosko glavno mesto Nemci kaznovali zaradi tega ali onega prestopka. Organiziranje svobodnih Italjanov < Iz Londona poročajo, da so tamkajšnji protifašistični Italijani z dovoljenjem in podpj> ro angleške vlade ustanovi1! 4 Odbor svobodnih Italija- jo. stavkalo 400 članov CIO. S tem Uradniki International Ilar-v Chicagu in vodi- Te dn i se je moral zagovar- Pouk v patriotizmu Pennsylvanski senator A. H. Letzler je predlagal v državni zakonodaji, naj bi učitelji v ljudskih šolah učili otro t^T^J^ot S^V^v- čakajo klenih zlitin, potrebnih za o-brambni materijal. iZiistavkali so zato, ker jo kompanija najeila kot stražnike še»t neurt'j»kih mož. prihoda zveznega posredoval- radi kakčne poneverbe pač za-ca, da obnove j.ogajanja. I Prekrsenja takozvane Man nove postave, ki prepove-Pred teden dni je Delavski duje prevažati ženske iz drža-uratl obtožil Internatnonal Ve v državo v nemoralne svr-Harvester Co., nepoštenega he. ke Hn io nmerinka oblik« via Po^ajanja zk uravnavo stav- ravnanja z delavd! v šestih to-i Arvin je % prepeljal dvoje T* J**-. .ke pri Allis- Clialmers tovarni,'varn ah na srednjem Zapadu mladih deklet iz Kaiv^a^ a t v, ki ima za štirideset milijonov ter ji naročil razpustiti koitipa Kansas, v Bethany, Mo., de najboljša na vsem svetu* Predloga bo nedvomno sprejeta. Vse potrebne učne pripomočke, naj bi nabavil department za javno vžgejo. dolarjev vladnih naročil, so se nijske unije, obnovila. Predsednik družibe je Pri Standard Tool Company konferiral z mornariškim tajni-1 v Clevelandu stavka že dva j kom Knoxom ter rekel, da mu.set dni 6000 CIO delavcev. ter j*u je kot prostitutki namestil v nekem hotelu. 8odnik ga je obsodil na štiri leta ječe. ^ L A S * A It O B X" - New TorE Monday, February 17, j $41 V8SAN0VLJEN L. 1893 "GLAS NARODA" ___(TOKI OF THt PlOfll)_ OwMd and Published bj Slovenk PobUAlng Cwpwy, (▲ Corporation). Frank Sakaer. President; J. Lopeh*. See. — Place of boiine« of the eorpoaatlon and add re mm of above officer«: 216 WEST 18th STBEETT. NEW YORK, N. X. 48th Year *flk» NaroJa" la leaned every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list aa Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta 93.—; aa Četrt leta $1.60. — Za New York «a celo leto $7.—; sa pol leta S3.00. Za luoaematfo aa celo leto 97.—; aa pol leta 93.60. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lsvzemAl sobot, nedelj In praznikov. ~GLAfl NARODA." tlf WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelaea I—1242 FRANCO V HITLERJEVIH KREMPLJIH Iz Slovem/e Konci prejšnjega tedna se jo odpeljal španski fašistični diktator general Franco v oklopnem avtomobUu v Italijo, v kjer j«* >e>tul /. Mu volin je m in najbrž tudi s Hitlerjem. Spremljal ira j«' nj«*irov svak Ramon Serrano Suner, nacijem naklonjeni špan>ki vna?iji minister. (Mussolini in Hitler hočeta dobiti od Španske potrebna ojMiiCšča, s katerih <>osta udarila ?ia Angleže v Sredozemlju. Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da Hitler sko-mgntovo n«- l»o zahteval od Španske, naj na»j>ove Angliji vojno, pač mu Im> pa morala dovoliti prevoz vojaštva preko španskega polotoku, da bo mogel napasti Gibraltar, važno angleško, trdnjavo ob za pa d nem vhodu o Sredozemlje. Nem-ka vojaška sila se bo koncentrirala pri mestu Ln Licnen, na kar jo sedanji angleški] ministrski predsednik Win->lon Churchill opozarjal Angleže že leta 1937 in 1938. Churchill je svaril Angleže pred velikimi topovi, ki so jih tekom španske državljanske vojne montirali nemški inžfnirji pri La LinejI, ki je oddaljena dober streljaj od Gibraltarja. Iz Viehvja, glavnega mesta nezasedene Francije poročajo, da bo nemška armada pripeljala s seboj svoj lastni živež j in gazolin for torej v tem pogledu ne bo obdačila Španske, ki | Med postajama Ptuj in Haj-še vedno preboleva posledice državljanske vojne. idino bi se bila skoraj pripetila S tem so bo Hitler lotil one svojih največjih vojnih na- u?odn® železniška nesreča, ki MLADA MATI JE SLA V SAVO. iZarana dno 3. jan. «o jo raznesla po Knškem. vest, dia je skočila v Savo 30 letna Frančiška Buršičeva, žena mehanika. Frančiška jo bila ves zadnji čas zelo potrta in jo gotovo storila svoje dbupno dejanje v dnšev-aii zmedenosti. Neki delavec, zaposlen v tovarni na Vidmu, .jo šel zjutraj na tlelo, ko jo proti Siškovt; hišo v Krškem slišal padi c v votlo. Pohitel je na sredo krškega liuosta. kjer je našel na tleh črn ženski plašč in žon-ske čevlje. Delavec je takoj prijavil dogodek orožnikom v Krškem, vendar se prvi-trt oi u to k ni mo^lo ugotoviti, kdo jo nesrečniea. Nato pa se je raz vedel o, da Frančiške Bur-ovo ni nikjer najti. Doma >o našli dve poslovilni pismi- v katorili je napovedovala, da gre v smrt, ker ji ni v<č živeti. Njen mož je sjKiznal plašč in čevlje za last -vojo ženo- Buršičeva jo zapustila 4 mladoletne otroke Poskušala je izvršiti samomor že pred dobrim letom a so ji takrat namero preprečili. Dasi jo je mož s piijatelji vedno tolažil in miril, je vendar obupala in «e prezgodaj poslovila od sveta in od nesrečnih svojih dragih. VOŽNJA MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO log. i bi terjala tu Ji številna človeška živ'jenja. O teni dogodku Ne bo namreč malenkost spraviti s francoske mejč na južni konec Španske motorizirano armado četrt milijona mož, so izvedeli naslednje podrobno-Ki ne bodo medpotoma ropali gazolina, olja, živeža in drugih potrebščin. In ko bo z armado že na mestu, jo bo treba vsak dan sproti preskrbovati. Nemško vojaštvo na Romunskem bi iiapriiuer kaj kmalu stradalo, če bi bilo odvisno od doma, tako pa dobi večinoma vse, kar potrebuje, v zasedeni deželi. Sliši se tudi, da bosta skušala Hitler in Mussolini pridobiti Franca za tajno sodelovanje proti Angliji, za kar mu bosta dala živež v zameno. Dasi je Franco Hitlerju in Mussoliniju silno dosti dolžan za pomoč tokom državljanske vojne, mu bo Hitler bodočo naklonjenost še posebej plačal. Nemški diktotor bi razmeroma lahko proti Francovi vo--ji pre pražil Špansko, toda to bi bilo precej tvegano podjetje. V tem slučaju bi namreč španska vlada prosila Angle /.o za pomoč in jim dovolila izkrcati se na španski zemlji. % Zaradi tega mora biti Hitler napram Francu zelo obziren ter mu ob prvi ugodni priliki omogočiti napad na Francoski Maroko in Alžir, po katerem Španska že leta in leta hrepeni. Pomisliti jo tudi treba, da ima Španska precejšnjo armado v Španskem Maroku, ki meji na tamkajšnjo francos-ko kolonijalno posest. Oe bo Franco vat re gol Hitlerju in Mussoliniju, bo nedvomno imel z Angleži dosti resnega opravka. Pa tudi lojali-sti, kol kor jih je še pač na Šp anskeni, bi se ob prvi priložnosti dvignili proti njemu. ZDRAVSTVENO STANJE NABORNIKOV Iz poročil nabornih uradnikov je sklepati, da zdravstveno stanje ameriških mož, starih od 21 do 26 let, ni v splošnem prav posebno zadovoljivo. Kes jo, da imajo moški, stari nad trideset let, več telesnih napak nego dvajseteletni mladeniči, toda vj>oštevati je treslahčanja so: pomanjkljive vzogjne metode v šoli in doma, nepravilna prehrana in samozanemarjanje Poklicani krogi bi morali potom strokovne higijene in delavske zaščite i p s pomočjo primernih metod izboljšati zdravstveno stanje naroda. StrqiSki W bili znatno manjši kot znašajo stroški za ve-1 ko vojno ladjo, dočim bi bile pridobitve celemu narodin v ko-Jist Ob G. zvečer je kakor navadno vozil iz Ptuja proti Mariboru o ebni vlak. Na odprti prosi je prihajal nasproti tovorni vlak. Usodna nesreča se je zdela neizogibna, ker ni bilo mogoče c>beh strojevodij več obvestiti. Razen toga je ležala na progi precej gosta mogla, ki je ovirala razgled. Čuvaj haj-d i ruskega železniškega postajališča je takoj spoznal nevarnost in je v zadnjem hipu otekel nasproti osebnenTu vlaku in opozoril strojevodjo, naj vlak u-stavi. Strojevodja Korman iz Maribora se je dobro zavedal, tla tovorni vlak zaradi viseče pro?e no bo niogol obstati. Brž se je odlpčil za edini preostali izhod. Usmeril je svoj vlak nazaj proti Ptuju. Tako je vozil o-dbni vlak ves čas nazaj, tovorni vlak pa v isti smeri za njim. Ta vožnja med življenjem in smrtjo je trajala do Ptuja, kjer so speljali tovorni vlak na stranski tir. Šole sedaj je osebni vlak nadaljeval svojo vožnjo proti Mariboru, kamor je prispel s 40 minutno zamudo. TRAGIČNA SMET LITIJSKEGA GOSTILNIČARJA. Dlne H. jan. se je po Litiji in Zasavju raznesla žalo-stna vest, da je umrl v ljubljanski bolnišnici litijski mesar in lastnik znane Trškanove gostilne Tone BLAZMKQYlt za leto 1941 Cena • poštnino vred. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 West 19th Stre* Mew York, N. T< Linfcner. Gostilničar Tone Lint-ner, po rodu Li t i jan, je bil lastnik gostilne pri litijskem mostu. Iinfel je tudi obsežno posestvo. Preti prazniki si je_ montiral doma lastno žago cir" kularko. Tik pred Si lv ost rovi rr* se je zavrtela cirknlarka prvič. Gospodar je bil ves vesel, ker jo dobila hiša novo pridobitev. Pa že ni šlo brez nesrečo. Novajem jo bil nevarnega dela pri cirkularki. . Sunek miu jo potegnil poleno preveč meti zobovje in Tone je nato že obupno kriknil. Ko je priskočil dcnttiči hlapec na pomoč, je o-pazil, da je Lintner ves krvav. Kolesje cikularke mu ie odrezalo na desni roki tri prste. Do-jmači so ranjenca odpeljali v I bolnišnico, kjer so n*u nudili j prvo pomoč. Nihče ni mislil, da 1h> Toneta ne bo več živega v Litijo. Iz njegove rane pa so nastale komplikacije in zastrli-i p! jen je krvi tako. da je ne^reč-inež v par dneh izdihnil. ROPAR IN P02IGALEC NA POHORJU. ' Na Pohorju -e je pripetil razburljiv slučaj, ki je vznemiri! vas Šmartno in tamošnjo o-kolico. Bil je to izredno drzen roparski napad, katerega je ro-kovnjač rafinirano zvezal s požigom. da bi spravil čim več ljudi iz liilše, katero je nameraval orepati. Ponoči je začela nenadoma goreti žaga posestnika Ačka v Šmartnem. Poleg ž^ce je bilo tudi ve'iko skladišče lesa. ki je prav tako začelo roleti ter so kmalu ipiameni Objemali vse o-biekte in *kTadiišče ter v e uničevali. Ačkovi in •Mihovi sosedje so hiteli gasit. Takrat pa se ie v Ačkovi hiši pojavil neznanec. Vrata so bila odprta ter je zlahka prišel v 1 notranjost. Mislil je. da je hiša prazna in da bo imel lahek posel. Toda domača eosnodi-nja Julijana Ačko je bila doma. (Zasrleda'a je roparja ter začela jk!icat»i na peanoč. Razbojnik pa 'je nairlo planil proti njej ter jo ;z nekim topim predmetom* s katerim je bil oborožen, pobil na tla. Zadal ji je več hndih udarcev, ki so pocestnico nevarno poškodoval). Toda njeni klici, s katerimi je sprejela roparja, niso biti zaman. Slišali so jih sosedje ter so prihiteli na pomoč. Ko je razbojnik videl, tla prihajajo sosedje, je zbežal ter je izginil brez plena. Ačkova žaga in skladišče lesa sta popolnoma zigorela. Nevarnega razbojnika zasledujejo o-rožniki in je upati, da bo ta zločinec čimprej v rokah pravice. TRIJE ROKOVNJAČI PRIJETI. Orožniki na Brezovici, v Donižalali in Vevčah so zazna* movali prav lepe uspehe, ko se jim je posrečilo prijeti 3 nevarne vlonrtlce, prave rokovnjače. V preiskovalnem zaporu okrajnega sodišča v Kamniku so se nahajali že dalj časa trije vlomilci, dva starejša tipa in en mladoletnik. Proti njim je bila uvedena preiskava zaradi nfnogih velikih in majhnih vlomov, ki so jih bili izvršili lani poleti in jeseni v Ljmbljani, v okolici in po raznih gorenjskih krajih. Neke noči so vsi trije pobegnili iz zaporov, in se klatili po kamniški okolici kakor tudi drugod. Mlajši mladoletnik, neki Ljnhljančan, je bil prijet v Kamniku in odveden v tamošnji sodni zapor. Kradel je na raznih krajih. France Uramkar, 46 letni delavec, delo-mržnež in poklicni vlomilec, doma iz Kostanja pri Kamniku in 20 letni France Kokalj iz Male Loke pri Ihanu, sta po been iz kamniških zaporov sprejela v svojo sredo tudi nekega tiskarskega pomočnika Lojzeta Podobnika iz Dou&al. I Rojake pretimo, k o pošljejo sa naročnino, da ie poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, iko je vam le priročno 3RAV0 JE UKRADEL — 6 LET IN EN MESEC JEČE. f>enat okrožnega sodršča v Celju je razpravljal o prav zanimivi tatvini. 40 letni ključavničarski pomočnik, pristojen v Slov. Bistrico, Jug Filip, je pred kratkim ukradel ponoči 5800 din vredno kravo posestniku Vidmarjerju v Bukovem žlakn pni Celju. Hlev je bil le priprt. Kravo je odpeljal ]*>-noči do Ponikve in jo pa sel v nekem gozdu. Odtod je nadaljeval pot s kravo do Slov. Bistrice. kjer jo je v vasi Caber-tiik ponudil v prodajo i>ose-ti»i I Nemci pripravljajo 'ntod* Anglijo Angleži pričakujejo, da bodo Nemci najkasneje v šestih tednih zopet poskusili vpasti v Anglijo. Ta vpaid pa se bo pričel z največjo množino plinov. Letalci poročajo, da so Nem-cfi v bližini vpadnih pristanišč zložili velikanske zaloge strupenih plinov, katere bodo ponoči spuščali iz aeroplanov. Nemci so izdelali posebne aeroplane, s katerimi bodo mogli na angleške kraje spustiti cele oblake strupenih plinov. Nemško vrhovno vojaško poveljstvo je odredilo, da se morajo v Belgiji prebivalci preseliti najmanj Ji) milj od obrežja. Ravno tako se morajo prebivalci izseliti do 1. marca iz francoskih mest. Peter Zgaga Grki Iv ofenzivi V petek so Grki pričeli močno ofenzivo na celi albanski fronti od jugoslovanske meje pri ohr.dskem jezeru, pa do Jadrana. V soboto so vjeli blizu 800 Italjanov. Samo na ku Kacu. ki pa krave ni kupil.|enem krai" je bilo vjetili več Nato jt» je peljal v vas Kalše in sto kahov nekaj častnikov, io ponujal posestniku Petelinu. so Pregnali Italjane z raz-Ker pa je tudi ta ni kupil, ira vrhov, nato pa so se Ital-je preprosil. da mu jo pusti v 'i1"1' navad&o pognali v divji beg. Na bojišču je ostalo več sto mrtvih in ranjenih Lahov. Angleški aeroplani so bombardirali Tirano in Drač. V Tirani so bila zadeta razna poslopja na letališču in uničeni so bili št?rje laški bombniki. I ra hlevu, tla bi se krava odpočila. Sain se je podal v Šmartno .na Pohorju in ponujal kravo ntkeiiru gostilničarju V gostilni pa sta ga zasačila orožnika in ga aretirala. Sodišče je obsodilo Juga Filipa na 6 let in en mesec ječe in na traino izgubo častnih državljanskih pravic.. SAMOMOR NESREČNE MLADENKE V TRBOVLJAH V Trbovljah se je zastrupila 17 letna Slavka Košnikova, u-službenka tovarne "Metka" iz Celja. Pot v Trbovlje jo je privedla k znancem iz Ljubljane, kjer se je 14 dni zdravila v bolnišnici. Obupala je zaradi nesrečne ljubezni. Zapuščena od ljubimca je Slavka popila močan strup, v nekaj minutah^ ni uniči je. -e je onesvestila, zdravniška " ~ pomoč je bila brezuspešna in so jo čez dobro uro mrtvo prepevali v mrtvašnico. Nova .nemška utrjena črta na Poljskem Poljska brzojavna agentura poroča, da je azvedela, da grade Nemci drugo obrambno črto okoli 30 milj vzhodno od Varšave. ,Nemci nekatere o-brambne predmete prevažajo iz Maginotove črte v novo u-trjeno črto. Hopkins se je vrnil Harry Hopkins, katerega je predsednik Roosevelt poslal v Anglijo, da natančno prouči tamošnji položaj, se je včeraj dopoldne vrnil z Yankee Clip-perjem na La Guardiia Field v New Yorku in je časnikarskim poročevalcem rekel, da Nemčija Anglije ne bo nikdar premagala, dokler bo Anglija iz Zdr. držav dobivala dovolj orožja Hopkins se je takoj otip ra vil v Washington, da predsethii-ku poroča o vsem, kar je v Angliji videl in slišal. WPA bo odpustila tretjino delavcev AVPA namerava odpustili do poletja ' najmanj tretjino svojih delavcev. Na ta način ji. bo mogoče zmanjšati stroške za stodvajset milijonov dolarjev. Odpuščeni delavci bodo baje precej lahko dobili tlelo v raznih privatnih industrijah. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1* »IN -------$ 2.M 2M DIN.___$ 3 J5 399 DIN.____ $ 5.75 DIN. - $ 9.99 V DINARJIH lMt DIN. --------- $17Jt 2999 DIN. ---------- $34.« S999 DIN.------$82-59 59 LIB-------f 2.85 I« L« _ $ 4.85 2M LIR -- f 929 VJ.IRAM = im LIB--->43.M 2Mt UR _ 885.M Ker zaradi položaja ▼ Evropi parnlki nc* redno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več Časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, sa kar je treba posebej plačati WM itflMr v Bmfri af ■ifit« v /tafttfavljt tar ItaMJ»—kmššMi fr—Ja v DOLARJIH, temi mm v dinarjih m. lirah, lato vdji tai m m Sraft SLOVENK PUBLISHING CO. II t P O T NI Ml O O D ■ L BBS ss 216 West l&ttrBirfett, Now Torlr Iz modernega romana: <4^pijon ff. je rešil življenje s tem, da je uinrl za pljučnico tri dni prej, prodno so ga obesili. Globoko me je pretreslo naznanilo o smrti mojega dobrega prijatelja Johna Sebwas-nicka. Pa saj jo skoro vselej tako: Človek se trudi in muči, skrbi, gleda, preudarja, dobro vzgoji otrok**, ^ uredi domačijo, po kakršni je vse življenje koprnel, in Hi misli: — Zdaj se bom pa odpočil, >jij sem |očitka pot roben. — Ros je, — dihne bela žena in neusmiljeno zamahne >- koso .. . -CV3 se UMiiili državo, Če jk> kliče Hitler njene ministre v Berlin . . . Delavsko samostojni |>od]Kir-no društvo bo imelo si. fobrn-'arja veselico pri A možu v Riilgewoorlu. Dan 22. februarja jo v vseh ozirih pomemben, ker je trojni praznik: \Whingtonov rojstni dan, sobota, ki je že tako ali tako praznik, povrh toga pa še pustna sobota. Krčmar bo držal besedo in bo vsem dobro postregel s pijačo in tudi s kakšno toplo jedjo; godca že vnaprej skrbfc, če si ho mogel «lo pusinega večera izločiti prste, ki mu bodo v soboto zabrekli, "Slovanovi" |)evci, povečini člani Delavskega, bodo zapeli nekaj najlepših; vesel ičn i otFbor se bo pa pobrigal, da bo sobotna prireditev vsem udeležencem dolgo, ddlgo v najlepšemu spominu. S tem sem povedal vse. kar smem povedati. Nekaj bralcev s*e je pritožilo, da je sedanji roman 44Mož Simon'' predolgočasen. KoKko nadaljevanj ste pa žo prebrali? Petnajst, šestnajst? To je bila podlaga, ki je jo potreiben in jo ima vsak dober roman. Vztrajajte takole do petindvajsetega nadaljevanja.- Potem mi pa ne bo treba nič več in nikomur več naglašati brezprimeme lepoto tega mojstrskega dela. Iz nekega laškega poročila o položaju v Afrik1!: — In naša nepremagljiva armada, ki se je tako zmagovito, .'lavno in junaško umaknila iz Benghazija . . . C'e bodo slovenski, cow^boyi še ktlaj pridrveli s karami v Hudson County v državi New Jersey, jvh opozarjam, naj vozijo previdne je, ne več kot petdeset milj na uro. Zdaj ni nikogar več, ki bi jim skvaša'1 tiket. Njihovega dobrotnika Georga Rusha jo namreč prejšnji teden pobrala pljučnica. Ce ga bo kdo, ga bo Matija obdržal v najlepšem spominu. Hvaležnost ni nič drugega kot želja po nadaljnih darovih. Sčasoma pa res? vse mine in se vse spremeni. Kaj je z našim starim pravilom, da se morajo dekleta predpustom inožitif Redke so, ki smatrajo predpust kot edino primeren čas za sklenitev zakonske zveze. Predpust, post, advent! Večini današnje mladine je ves koledar uhmeplš. Zaljubljencema .ponavadi zadostuje pet dolarjev osnovnega kapitala. Dva dolarja za lajsens, tri dolarje pa na roko za obleko, pohištva in druge potrebš&ne. ITAB XltDBF-KetToil Monday, February 17, 1941 YSTANOVE JEN L. JKO PAULIN: odhaja V agoeiovini so je le renTko- (lira vojna. Tu so nihoo no sn^o-keiaij kakišeii prometni pripo-'je. močtk tako hitro uveljavil v življenju narodov kakor preko- (Lotalo pripravljajo za vzlet. Dixie Clipper leži oh velikem Iz moje dobrovoljske torbe )ana&nji čas je kot ura, v eni »e je kolesje zmešalo, da /ijo kazaLci slepo in divje og e>si, ne inenee se za pravi t. <0 sem leta 1914 odrinil na no, mi je postan ljubljan-sedlar po mojem načrtu se, vojaško torbo, ki me je zve-spremil jala vso pot do svode. Z menoj je prehodila % dolga in težka pota vojne-ujetništva in dobrovoljstva. I a jo priča temnih in svetlih kako izgleda višek gladu, mraza in človeške stiske. Vse to ste že slišali. — Eh, ko ne zna, šta su muke teške, neka prodje A! bani ju peške. Ali pa o tistih dolgodlakih bosanskih konjičkih — kolikokrat mislimi nanje! Kadar sem jih videl, sem >i mislil: ne le' mravlje, tudi oni so živa pridnost. Neumorno so nosili na^ vojaški tovor. Ko sm!b pri Prizronu, Djakovici. Poči in L j um Ku'i uničevali svojo topove in orožje življajev. v njej se je na>hral in pripravili oni znani veličast- avcati muzej vojnih sporni v, mod njima tudi naslednji iuinonoli listi iz dnevnikov: * ... • Vet re ni k, jeseni 1018. 144Naš major ima dano« >voj auh'* reče tovariš j>odporoč-ik Ko-sta in glasno srkne črto kavo. V tesni podzemni rontni koliibi se stiskamo vsi rije vodniki naše četo. Sko-.i odprta vrata prihaja pesem: "("Hiva vojnik «voje tri »konzervo, Vino, vino, dnhan in rocervc •d uhan in rezerve ..." ni k roma tori j srbsko vojno o-preme — so nadaljevati z nami pot in nosili vdano našo preostalo revščino. Delili so z nami dobro in zlo. ob njihovih kosmatih trebuščkih smvo so greli, gladili kot oni. ali pa sirw» skupaj glodali drevesne skorje in pulili pozabljeno robi dove grme. Ko je postala pot vodno težja glad vedno neznosne jsi, so nas začeli /zapuščati. Žival omvi-ga ko človek. — Poslavljali snx) *e ml njih kot od dragih tovarišev. Potem pa so stali ob potili. posutrh z mrtvimi vojaki, starci, ženami in otroci. Nepremično so stali ob oesti. N niša (četa je v bataljonski re .orvi — "celih" 300 metrov iz-! £sk«'H na konec. Ko je pivo bojne črte solunske |zmanjkalo moči, so pokleknili fronte — torej 300 metrov od* sprednjimi nožicami in nas nasprotnika. Rezerva! To po-|*,eda,i' : 4'Kam greste, lju meni odmor, čiščenje orožja !djc božji, brez nas? Seelaj nam obleke in telesa. Saj je colo pr- dajete svoibodo, ko smo na kon 'ha plri roki. Mala, kurjena koliba, pod stropom vrtnarska * kanala, če po vlečeš za vrvico, se vsuje topla voda po tebi, da je veselje. Smrt front*/emu mrčesu. 'Mod skalacni so v polkrogu razvrščena podzemna stanovanja ali "zemuriice" za reo, pošastni trojčki, vsi go 250 rednih poletov. Ob vsa-enaki, istega dno in od isto nia-jki dnevni uri je tam nnpresta-tere rojeni, eni in isti smrti 11a-j no bobnenje, prihajanje in od-menjeni. Slika, kot bi jo groz-|hajanje. Potniki teh prekoee-nojše no niOgol naslikati slavni Jinskih poletov so večinoma v.-Vereščaigin. ljudje. ki prihajajo v Ne\v K trojčkom pristopi četrti, j York 11a obisk k prijateljem ali Brez išajkače. v raztrganem in pa odhajajo na poslovna pot<>-prožganoni vojaškem plašču s|vanju. Ob pristauu za Olip-saim, onim rokavom. Samo na ,l*>rjc pa so danes ure s! < vosa eni no^i ima obut opanok, dni- težke, ko odhaja kakšni dru- go ima ovito v odtugani rokav plašča. To čudno ol ni val o je povezano z blatno, tanko vrvico. Vsi trojčki hkrati dvignejo bledo zelenkaste glave, trije pari žaročih oči so premaknejo v duplinah in skoro istočasno se zasliši ta iz trel* posinie-nili ust samo dve kratki besedi: 4 'No može ..." Pristopim in jih povprašam: 44 A što, bolan — zaŠto ga no pustite*" 1 MXo može!" — oelvmojo ml-ločno. Kako čudna je sebičnost umirajočih! Poslednji zub-lii žerjavif uarašajo. \o malo toplote še elajo pepel. So*e*el-nji oorenj razsvetljuje menilo vso štiri obraze. Trojčki so zopet nagnili glavo nad žerjavico in iztegnili suho roko. Močijo. — fvtrti ima dovolj moči da se brez psovke in graje obrne k drugemu osmin. (*'e jra še tam no sprejmejo — vseeno je — skerzi to noč begajo duhovi. Trojčki drenfliejo. Niihove se največ- glave so so približalo — kakor Ida drug drugemu šepečejo no- žinsiti član ali prijatelj preko veliko lužo v Evropo, ki jo raz % H H 5 \\ Po;^ biti atlantska zveza s Clipperjem. j pristajalni* 111 mostn in čete monterjev sei ob njegovem trupu na delu, da preiščejo pred odhodom še vsako kolo in vsak vijak ter pripravijo četvorico njegovih ogromnih motorjev. Dopolnjujejo tudi zaloge bencina in olja za .3800 milj dolg ne>-pretngami polet do Azorov in rezervo za H do 10 ur. če bi so letalo nad ntorjem kaj zamudilo. Cim pa se bo uredilo novo anleriško letalsko oporišče na Bermbidih, bo pristajal Clipper tain in bo nato v direktnem, pok tu odhajal v Lizbono. Pripravo se naelaljnjojo. Na krov prinašajo vodo za 11 članov posadko in za potnike uradni odredbi bi morale* prostora za 75 potnikov. To-otni-kov. Zaelnja pe»tavlja zanmzano svečko na kanjon poleg: zelonikastih irlav in posinjoiih ustnic trojčkov. '"Etc. a ja sinev- velim . . ." zajcema in piižiira svečico — kakor p*od ins'ieami. Svoje misli ni Jokončal. Vstane in si z nerodno roko tla jo opravka SLOVENSKO - AMEKIKANSKJ TXi7~ B "1 :: ZA LETO :: Koledar 2 942 Pestra zbirka kratkih povesti, zammtvtfa člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in de^ov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zašle* duje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c it 0» Vsoto laliko publjete t znaiukali po 2 ol S cente, {e prebirate t Združenih državah. Posebna priloga: Trije zemljevidi v barvah: EVROPA LETA 1914.; EVKOPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L. 194« NAROČITE GA SE DANES 'i' M r M ii Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. 44Kaklšnih trejčkov?" 144TV) je hilo tako: okro«r Bo- jo sovoela naš **major." V res-( niči je le kaplar t;h oba]ah Redno mu nlanjka po nekaj raor je ime, 5otorsko krilo, jrumbov na btei in izza ovijac|jo raorTK1, Odmevalo jo oel io-nvu slama — samo da so bo,nikov k; ^ nas komflj snujemo. 9m*h pa je na|deR,L Mno^ ^^ m V(dil, da ima Albanijo za seboj? Pa še tam baje ni dal miru s svojimi norci-jairti." "Sln.šaj Stevo, omenil si Albanijo. Povej nam kaj o njej." •"O Albaniji? Trafro je. — Nekeifc sem mislil — ko pridem domov, bom molčal. Tam smto pogledali v pekel — kot Dan te. In vendar ne msorem -molčati. ML>lim,da bi morali tisti ki niib bili z nami, poznati do podrdtrasti tO težko pot, tako, kot pOKna vsak srbski otrok kosoreko bitko me ost ffuslar-jev. To so neizžrpljivi studenci moli in vere v lepšo bodočnost. •"ftfSe naj začnem! Ali naj opisujem usodo tisoSev ljudi na robu življenja T Ali morda ostali tn — somi si mislil — in reka. ki je pljuskala ob obalo, je zlohotno odgovarjala — kar v #rob — kar v £Tob . . . Potikam «e po taborišču med o#nji. Tam žsdi šestorica o-kro£ majcenega ognja, elrugi, strašni, z upadlimi lici, stoje že zari! reike vim, da ^a 110 peče. Prihaja sen. o poznam ta opojni sladki sen . . . Trojčki dremljejo. Ali so junaki z Drine, s Cora, z Broecal-niee. Joflrona ? Ali so vsi Srhi — ali ni morda kak Slovenec ali Hrvat med niinli? — Ali ni vseeno — vseeno? Ob menili zimski zori prične v taborišču gibanje. V-tajamn prevzebli in premikamo trde, nespočite ude. Tovorimo svojo robo na suho in ožuljone konjičke. Povsod odmpva nervozen krik komandirjev in vodnikov. Prefbrosti mioramo reko. ^Sno-eri bodo ostali tu za vselej. Roka udarja ob e>balo, kakor da zlohotno odg-ovarja — 44kar okros: svojih oči. - Te bi -a i>ratoina. Yankee vprašal b, gotovo djMal. da mu: < r AfIantU je padel elrobec T>ope'a v oko. — | Taki so oni. vsi >0 taki. . . . Vstaja dan. delu. mot iko 1 tovueua •Kakor kakišen prekomor-jma dola v £e>spoelinj»tvn in cenik voai krepko po ve>dovju iz lo po navaeti brez pomoči. Xe-letalskega-pristana in daleč v j redko je svojemti možu tudi v široki zaliv. Napovedovalec pa poslu 111 poklicu nenadome*t-poroča ^lodalcemi: lljiva ixwnoč. 44Dixie Clipper je priprav-j (Francozinja pa 111 zelo goeto-Ijen za ^let i 11 čaka na vzletno jljuhna, vsaj ne v zvezi z do-povolje, ki riiar za gostitve nalaga Pran-tovanje in bo jutri zjutraj ]x» cozinja ra.^ši v svojo obleke, nepretrganem poletu pristalo v ^{llorti na Azorili. Ko prevzame fl'P-jnovo po iron sk o snov. oru«rsi p^-,ti je z o4iema celinama v tole-;matoi insko do žnrsti jemlje ze- Xemka jt» pralna. šte?dljiva, ne da bi bila -kopa, ljubi čisto-to. Si« prorada vidi oViiske, veil ne» pa sovoela v sklaelu s fi- Ko^Tn-'^i-1- i0t:,1{' T?ni° <1miž1m> l^ti jo j fonsk i zvezi in v.-akih trideset lo rosno, na korist družino se • v, > tej 110.'Ostali so trojčki, o.tali so SV m ^J^*0™?*" L0! '^ro- «|e- f,?,]o točna poročila o nj:*irov m rmln v ozadje. Povprečno Xem- rolrr lTi "in nintn-. n. r« ,,, v 7 ^^t,,r Au,erikfl- p»T»Saju. — Se-daj >o oddali , ko ni>«» ]>oirledl ji ve. njih odi- t^InZ^n .....• ....., i"" ^ " ■ "" SP- V Zak0"U iaio Tiinni valovi ob brn«r V-i I lppcija. I / orjaško močjo sili težko t rade uvtlo /an .nuirijo. kor d'a zlohotno ^n^o] ^^JZ^A^ T>,'°V Z^ I ^r^" ^ [4K"ar v »rob_kir v b " dostopu lnti. letaNko <>-; .e še dvignilo iz vodo. V rača se žeiitart in že« s je na stališču santostojnosti. Taka je balada o albanskih j pomorskih častnikov pod vooba stopa v o-sprenlje. (»ospodinjstvo smatra za potreb« , ki -o ji 110 more upirati. Xo bi ji pa prišlo na nn{, da bi zjutraj vstajala zffo- ui Neki francoski list razprav-1 , . . . _ M1 .. . , ., .. ! dai m svojemu mer/u ]>nprav -ojlja o lastnostih -ospoehnj ras-l,^ ^^ a,; pa da ^ tlol <4Xiti smrt!" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas KftJlGARATi* "GEAS NARODA^ \ 6 WEST 18th Srn^EEt; NEW YORK •m nib narodov in pravi: ;Angležinja srednjega sloja si sifeer le v reelkili primerih lahko privcišči hišno pomočnico, ker so te tam zelo drage, k*la Angležinja kot gospodinja si zna življenje zelo olajšati. Sta-nnje večinoma v lastni, majhni hiši in ne misli na to, da bi v njej pospravljala vsak dan. Zadovolji sstore in predmete temeljito osnažiti vsak teden enkrat. Angleška gospodinja veliko izda za svoje toaletne potrebe, ker je tudi eloma vedno praiznisko in elegantno oblečena ter se zvečer obleče v družabno obleVo, pa čeprav ostane z možem sama dooma. Popoldanski izhod je zanjo nekaj samo ob sebi umevnega, bridge in golf spadajo tudi zanjo k dobremu tonn. Francozinja je dosti boljša nego njen glas. Splošno mislijo, da se Francozinja bavi najbolj s svojimi oblekami, in svojo lepoto. To ni res. Več in o- iro mudila s kosilom. Konzerve .je* njeno geslo. Jutranjo kavo kupuje že prejšnji večer pripravljeno in jo z nngnimi napravami hrani toplo do naslednjega dno. Američanka porabi izreelno mnogo časa za nego svoje lepoto. Rada bi veljala za najbolj razvajeno žensko na svetu. . Tako je torej s gospodinjami .po svetu — ali tako je vsaj bilo, dokleT so vladale normalne rae-mere. PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Corfu Stane samo $1— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi xa molki »bor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jO v Knjigarni Slovenie Pol* lishing Co., 216 tftg Street, New York, N. T- mJT • - -f ? : '» ; ■ , ■ ui^A« H A K U D A" — flew lortt ^ Monday, February 17, 1941 VBTANOVLJEN L. Mol Simo ne prstani : ROMAN Francoski spisal: CIIAMPOL. —--.18 Xa - dražbah sc dol>c včasih stari, strupeni prstani, ki jih zbiratelji kupujejo za visoke Vsote. Najznamenitejši teh prstanov je tisti, o katerem veli izročilo, da ga je no>il Cisare Borgia. Odkrili so »ra pred kflk&iiim (»O leti in ga danes cenijo zelo visoko. To je zlat prstan z lopi m emaljiiim okrasom, ki nosi majhen izhokel po-Toda giad mora biti prav blizu fčat. Pot I tem pečatom je no- Preložil: LEVSTIK, g "Teta ne pride pome. vasi. Upam, da ne bo-te preveč zamudili, ako me spre-janaten preklal, ki ^e da odpira-Mte tja." j ti in zapirati z zaklopko. V "Ilodi>i. Morala -c lw>m pač vdati in se odpeljati ob petih.* tem preda čku je Cesare Borgia Stara devica j«" vzdihovala; cčividno se ji je z«lelo, da Si-jbnjo brani' st:u|»ene kroglico, n.ona zlorab ja nj«*no prijaznost. Malo radovedna, kakor ve-.ki jih je neopazno spuščal vča-č;na ljudi, ki .so z«*'<. sebični, niti ni mislila na to, da bi izpra- svojili sovražnikov. . sevala Simono o njenih opravkih, ki so jo zanimali manj ko vse drugo na »vetu; zadržalo ji je, da je meti potjo strogo iz--pfievala rvojc dolžnosti kot uadrornica. " Ail -imate ša'. kovčeg. dežnik in galoše?" je vprašala Si-nnaio. ko >ta na er!'.ngton«ki postaji zapuščali vlak. "l>a. draga Miss." "Dobro. Tod se odhaja. Oddajte svoj listek. Poj-dive v<7. poiskat!" » TcMia, 7. gozdiutiam rebri obrobljena dolina, v kateri je •cža a vas. je morala biti po leti polna zelenja in sveže le|>ote; » tem letnem času pa je nudila zgolj žalostne barve in obupni ] ogled na gola drevesa. Jodva jo bilo videti na sivomegle-rein ozadju rdeče streho hiš, večinoma delavskih hišic, sredi katerih *»e je pon»šclo nekaj odličnejših zgradb, .postavljenih prve do zadnje v tistem žalostnem gotskitfii sloiru, tako ila jih je Simona od kraja imela za same cerkve. Pravzaprav pa je bila to županija. šola. neko skladišče, linša pastorjeva in na-gostilna *4Pri or ingtonskom grim." Tam >ta popot?iici d«'bili voz. ITrim^portna s*e.i>tva so na Angleškem poslednja r<č, ki 'e vsckr.kor manjka Drug zgodovin »ki obroček iz- niti s strupeno toke>čino. Majhen pritisk jo zadostoval, da je iz te strupene votlinice izstopila konica votle iglice. Zadostovalo ju da si povabil kakšnega obiskovalca, naj si ogleda stare umetniške predmete v kakšni zaprti omari. Izročili so mu ključ, da ewnaro odpre. Ker je bila ključavnica malo uporna, jo moral nič hudega sluteč gost malo bolj pritisniti. Tglica je izstopila iz ključnega obroča in mu samo malo opraskala kožo na roki. To je zadostovalo, da ji* malenkost strupa iz-topi-la iz obroča in povzročila takojšnjo smrt. Zbiralci takšnih posebnosti se morajo večino pa- PREJEMA POVELJSTVO ABESINSKIH BOJEVNIKOV , . , ¥ . . žiti. kajti ni izključeno, da v ta-1 vira baje od papeža Aleksand- k?h ohro(V,h ni vo(]no npkaj ra \ 1. Ima obliko starega rim- strupa. Zgodili so so primeri, skega ključnega obroča, je to-j da so zbirale i na ta način pla-tol in ga je bilo mogoče" napol- ča I i svojo > t rast s smrtjo. Nacijem so pomagali V Taleahuano v republiki Chile so vrši tajen proces proti trem mornarjem l.*}-tou»kc jahte *'*San Toy", ki so baje preskrbovali nemške ladjo s kurivom in drugimi potrebšči nami. Mornariške oblasti se zaplenile jahto, ki je last nekega agenta Ford Motor Compan> v Santiago. Podrobnosti o a-Toda ko se je lastnik goslilne. York- rotacijah niso bilo objavljene. .-.iriroman, miiiieira m zvitega obraza, posadil na svojega ko-/ a. in nru je stara Mk-s ukazala, naj ju p<-ljo na grad. je obstal 7 bičem .-»redi zamaha, kakor da je ni slišal. "Kj pravi!" je vprašala Simona, ko jo slišala, da u^o-^arja, čeravno ga ni rrzumela. •"Pravi, da naju no more peljati v grnd. fcer jo ograja za-p-ta. .laz j mi zalit »vam. da naju pelje vsai do to ograjo, sicer 11 tu ne plačano." Ta grožnja ni o-taa brez učinka, kajti po kratkem prepiru je' možakar popustil vajeti in koleselj jo zdrdral, odletavaje Do blatni ccstl, navzgor in navzdol po nizkih gričih, a!i boljo r« "ono, jarkih, ki so se vrstili dnug za drugim. Vas je kmalu izginila za dolgim hrdoui. Z začudenjem jo opažala Simona, da jMwtaja svet čimdaije lw»lj puščol»en. Xa desni in lovi, prc ua Angleškem jo najti tako ugodne krajo za lisičji r>v!" je <1. jala star;- gospodična, ki nikdar ni zamudila priložnost. da jn »vzdigne kakšno vrlino svoje domovine. 4'Toda r»rjvl vaši« teto leži da je, nego sem si mislila." . • Mo bregovi in nastajala so močvirja, k j< r so jo nabkrala voda že izza dveh do treh zim. Suhe vejo so so dotikale tal, ovenelo listje ;:o pokrivalo drevorede z debelo in vlažno plastjo, v katero fcO 41 vgre-zovrla vozova ko'esa; toda ravno ta zapuščenost, popolna samota in celo turobnost teg^i . k: j- bil i na mc*l«l. Mrzlična ne^strjmo-t so je sedaj pi'ai.'a i deklice in naraščala tem bo ,j čim se jo bližal odločilni trenotok. Njena ma-lodušnost in njen strnili sta so bila izprevrglv v navdušenje za bližnjo borbo in spf*itljiva groea, s katero je to bivališče in njegova prebivalka oči vidno navdajala ljudstvo, je dražila njeno raelovcdno*t, ne <»a bi ji jemala pogum. Ko je stopila -kozi e>grajo, se je spontnila pravljic o vilah, ki jih je čitala v otroških lotih. * l<4Ali ne bi človek rekel, da grem tudi jaz v velikanovo palačo iskat evet'ice življenja, poječe ve>de in pjtiese vsevede.?"" IPrevielno ee je oairala naokrog misleč nehote na zmaje, ki po navadi straiije* zaklad; in kakor v dokaz, da se pravljice lie lažejo, jo je mahoma prosunilo divje lajanje in reižljanje silovito potresanih verig. Iz koč, postavljenih ob obeh straneh vhoda sta planila dva orjaška pirenejska psa, velika kakor dvoje majhnih oslov kosmata kakor severna medveda, krvavih oci in odpiraje peneči «e žreli, oboroženi z e>strimi zobmi. Proraonnana dolžina njunih verig je puščala korak prostora med Simono in vsakim izmed njiju, toda čutila je toploto njunega diha. .. . i Nadaljevanje prihodnji?.) Lastnik pravi, da jo pilita dosti premajhna, (Vi hi mogla nemškim ladjam drieč na morju dovažati olje i" gazoli'1. Lastnik jahte igra pncejšnjo \logo v domači politih. Njego niso aroiirali. Amerika ne financira Franca Ameriški zakladniški department poroča, da ni nobene zvezo mod stabilizacijskim posojilom, ki je bilo nedavno nakazano Argentini, in pošnieo, ki jo je prodala Argentina Španski na kredit. zu. V kotu omarice je še listek o podpr-oni: 44V drugim letu revolucije, visoki svet," ki potrjuje, da so spominki pristni. Bivši abesinsfei cesar Ilaile Sejamie nadzira svoje bojevnike, ki so sabirajo in organizujejo, da poženo Lahe rz svoje domovine. grofica larisch je umrla v hiralnici. V AugHburgu na Bavarskem je pred kratkim unir'a v mestni hiralnici 72 letna obubožana, (Zapuščena in obupana grofica Larisoh von Walersee. V mla-eleisti je bila grofi«i Larisch no i n M) velika in svetla zvezda v dunajski vi-oki družbi, temveč 2ival in misel. ('iovek je do živali običajno v popolnoma čustvenem razmerju Sposobni smo smatrati psa \ ki nam jo simpatičen^ za silno |u' paiu t nega ter pripisovati kak- is; šnii-mački popolnoma človeške'. . . , , A znanosti in človeške misli. imel° drl° tU(l1 .14 . . , . jvrsten zgrnlovinski pomen. Bila u tem vprašanju jo predaval . . . . 1 . , . . . j . , he lieerka bavarskega ve;ivoele te dni elunaj>ki raziskovalec . , . . ? . .. .. -r>. , . . . 'in sorodmea bavarske kraliev- prof. Piv ere k. Lecnjak je na 1 ^^ ^ vprašanje, da-li imajo živali zavest, odgovoril, kar se tiče nitjih živali, popolnoma negativno. Te živali, ki jim vse življenje uravnavata, mehanično ter avstrijske cesarske hiše. | vzela za moža nekega ameriškega farmarja (ta jo je spoznal iz časopisov, ki so objavili nj< no sliko, ko jo nekoč prišla v New York). Toela neugnana in nemima grofica se ni mogla privaditi mirnemu zakonskemu življenju. Zbežala je cd svojega trotje*ga moža in jo žive1 a najprej v Ameriki, pozn. je pa znpet v K v ropi. Proti konr-u so ji začela pohajati denarna smlstva. Tako je obubožala, da so jo nazadnje morali spre-ieti v ausrsburško hiralnico. Letos smrt zapečatila to nemirno- življenje. SMRTNA KOSA krvnikovi spomini. V hotelu Drouot. kjer ?o v Pariau v.nšijo najven'je in najzanimivejše' javne dražbe, so je vršila te dni spet nenavadna dražba. Prodajali so omarico, ki je bila nekoč last proslulega Samsona, rablja velike revolucijo. Omarica ima zrcalna vratca in če jih odpreš, :zagledaš na svileni blazini voščeno masko Ludovika XVI.. ki si jo je bil Samson elal napraviti po Tus-uaudovi, lastnici znamenitega kabineta voščenih figur. V o-marici je nadalje kos zelenega blaga s telovnika, ki ga jo nosil nesrečni kralj na poti na m or išče. Ta kos h7 a ga si je exl rezal Samson sam, ko je opravil svoje delo z giljotino. Potem sta tu 2 majhni trikolori s črnim napisom: "Po volji naroda 1793." Ta traka so povedali okrog krsto obglavljenega kralja. Daljo je v omarici še frigijska čepica, na njej pa šop rjavih in belih las; to so lasje Ludovika XVI. Omarico je z vso njeno vsebino kupil muzej revolucije v "Pari- STRAHOTE VOJNE Času primerna - knjiga Spisala Berts p r. Suttner 228 strani Cena 5Q centov T>ohite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC publisnino co. 2i« W. 18 St„ New York Živela je na IV.maju. Uživala jo veliko zaupanje in prijateljstvo takratnega prestolonaslednika Rudolfa, sina cesarja nagon in refleks, no kažejo ni- (Franca Je>žefa. Do ljubezenske "osar. kar bi so dalo imenovati,pustolovščino prestoIonas'eHlni-! V Willard, Wis., jo po daljši in zavest. Drugače je z vretenca-jka Rudolfa, ki so j:- tragično nmčni bolezni preminil rojak rj.i Tukaj vprašanja no more- j končala z dvo;nim samomorom .John Stancar. mo že v naprej zanikavati, če-,na gradu Mavorlingu. nebi pri- . prav imata nagon in refleks šeišlo brez posredovanja grofico; «__ * .. , . , .. . 0 „ i t • v , *> • r - v i • * - i ^ Joliot. Tli., je bila dno veetno prevladujočo ulogo. Pri Lanscheve. ki ie prenašala >po-( _ , . . . ... ____, • ... i v, .__7 . ^ , 'febr. pri avtni no-re-ci ubita najvišjo razvitih vretenčarjih.Ire>e«ila in pi-nm med Rudolfom .r ' , , .. ' ' 1 ^^rs. Rose INovak, v starosti oD let. Umrla jo na potu v bolnišnico. in liml mlado crofico Voooro.| Zaradi toora jo bila po n--sreči v IMaverlingu izsmana najprej pri č oveskih opicah, jo opaziti nekaj, kar bi predstavljalo prvo stopnjo k zavesti. Te živali -o že sposobne umno uporabiti iiz avstrijskega dvora, nato pa vsakovrstno orodje in prilago- j še iz Dunaja, ditj se po ožajemu, ki «o vse prej j (Grofica Lariscli je bila trine «ro preprosti. To je več nevgo ikrat poročena. Xazaelnje jo nagon, to jo že začetek člove-1 škeiga premisleka. (Seveda pa je zavest, ki jo lahko priznamo živalim, vse kaj elrugega nogo človeška za-ve>t. lMe>el našo in njihovo pojmo valno spe>sabne>stjo jo globok propad. Dejanske in por polne sposobnosti pojmovanja žival nima. Tako ne more ničesar vrednotiti. Esteško in etično nimui žival nobenega čuta. Njeno elojemanjo je skrajno primitivno in se nanaša na konkretno proelmeto ter kvečjemu na rabo preprostih proehnetov in orodja za igro. zelo renlko pa dosledno ravnanje in najbolj redko za premišljeno elelo. vdvfrtlsf: in T,I AS NAROHA ZAKAJ dobimo kurjo polt. (V nas nenadoma zazebe, ali če smo se u-trašili, pravili.o, da 44nas je oblila kurja po.t. * Ljudska govorica, bogata na izraaih in prispodobah iz živalskega sveta, je ostro opazovala tudi ta pojav in nru dela svojevrsten izraz. Človeško 1e!o ni-liia las >amo na g'av:. Iemv«č nosi po vsej koži dedirj iz pra-davnine, ki so sedaj po-taf« ve«la brezpomembni. Drn^ačo je j>ri živalih. Živalim služi kožuh za ohranjevanje toplote, kot obleka proti dežju, oklep pioti napadeni in udarcem ali strašilo preti napadalcem. Dlake imajo korenino v lojnicah. Mišičje je tako ustvarjeno, da se dlaka zaradi po-ebnih živčnih dražljajev takoj našopiri, kakor hitro se pojavi kaka nevarnost. Ko se mišice napno in lojnieo okrog las izstopijo, dobi koža videz kurjo polti. Podobno je tudi pri človeku. Kakor hitro stopi ellaka zaradi nenadnega mraza, strahu ali jeze pokonci, dobi tudi č'ovek kurjo polt. japonske posebnosti. Xikjer na svetu ni menda toliko vrelcev kakor v deželi vzhajajočega solnca. K njim prihajajo domačimi seveda radi na exeldih in zdravljenje. Japonci pa so tudi praktični ljudje. Tako so ob •svojih vrelcih namestili napisne deske, s katerih je razvidno do sekunde natančno, koliko časa je treba držati jajce v vreli vodi, da se skuha. Vsako velemesto ima kakšno cesto, ki je njegovo prebivalstvo nanjo ponosno. V Tokiu velja to za tako zvana Elizej-ska polja. Oblasti so strogo prepovedale to cesto fotografirati, pa ne z ato, ker bi bile ob njej kakšne vojaške vaafcie zgradbe, temveč zato, ker gre Frimo mikadove palače. Znano pa je, da Japonci svojega vladarja častijo kot božanstvo in jim brani, da bi kraj, v katerem stana je, kazali v vsakdanjih slikah. Poučni spisi ANULK&KO SLOVENSKO BE Kil.O. SertmvU dr. r. j. sera. vezan*- Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI mJ amrot* knjiiira — "Haw U brr—m m *Ulin of t** United StetM". V lej knjigi pojaralla Id aako- m sa naaeijeiw Cena 35c DOMAČI Ž1V1NOZDRAVN1K, aptaal Fratijo Polar. 278 strani. Gena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega živinorejca: opla rasnih bolezni In sdravljeitje; slika. GOVEDOREJA. Spisal tt. >«cvaru 143 stranL 0 allkai**' Cena $1.— KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (IJrna nI. 1 Ves. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111'strani Cena 50c. ODKRITJE AMERIKE, upiral H MAJ AH. Trije t deli: 1H2. 141. i:« strani. Cena in^tiko ves P..IJuri>čamo vsakomur, ki ae Loče seznaniti s slavnimi čuauti sodobna fUozofiJe. Cn» .50C 81>0VENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Seatavll Dr. F. Bradač. — 625 stranL CeoM $1.25 MLEKARSTVO. Spiaai Anton Pevc. 8 atfkaml 168 strani. Knjiga aa wlekarje In ljubitelje mlekarstva NAJVEČJI SPISOVN1K. — 15« strani On» 50C C«« .50c UMNI ČEBELAR. Spiral Frank Lakmayer. 163 strani. Ona $1.- NAAE AkODLJIVB ŽIVALI v PODOlti In BESEDI. Opisal Fran Erjavec. £M «tmnL Brofl. Cm 25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 2W nlranL Vaa... Knjiga je namenjena ▼ prvi vrail n stavbno, umetno tn strojno ključavničarstvo lele-aoll varstvo. Cena VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkrajAek. — 437 strani. Caoa $1.— VELIKI VSEVKDEŽ. 144 strsnl. Zbirka sanlmlvlh tn kratkoCasolh apretn