H v «:.
Edini slovenski dnevni v
Zjcdinjcnih državah, ifehaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov.
list BtoveiHlrfh delavcev ▼ AmerikL
The ©nljr SloyenscM^
in the United StatML Issued every day* aticyt Sundays and HoBdayaL
CKLEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered aa Sec	ond Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Tsrk, N. Y, undsr tks Ask sf Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 OOlTLilM.
NO. 109. — ŠTEV. 109.		NEW YORK, MONDAY, MAY 10, 1909. — PONEDELJEK, 10. VEL. TRAVNA, 1909.	VOLUME XVEL — LETNIK XV2L
Izkoriščanje brezposelnih Aretovani agentje.
T NEW TORKU SO PRIJELI AGENTE, KI SO JEMALI BREZPOSELNIM NJIH DENAR.
Lopori ao imeli »roj urad na 5th Ave. ▼ New Yorku.
OBLJUBLJENE SLUŽBE.
Detektivi so v New Yorku prijeli Fred Speatha in Chas. Klassa, ker sta bila obdolžena, da sta imela v poslopju Bristol na 5th Ave. neko lo-povsko agenturo. Policija je namreč dobila že kakih sto pritožb proti njima in tekom par mesecev sta lopova dobila od svojih žrtev najmanj 50 tisoč dolarjev.
Kakor trdi policija, sta lopova v raznih časnikih objavljala inserate, c kterimi sta ponujala službe po $15 do $30 tedeaiske plače. Prosilci so morali pri njima položiti jamčevino v znesku $50 do $150.
Aretacijo so detektivi izvršili v sled tožbe nekega Jos. Worthy iz Staten lalanda. Njemu sta namreč obljubila službo "office boya" s tedensko plačo po $15, za kar j>a je moral položiti jamčevino v znesku $100. Predno je pa položil imenovani znesek, je povprašal pri policiji za svet in potem se je dogovoril z detektivi, da ao šli z njim, ko je nesel lopovom denar. Jedva, da jim je denar izročil, že so detektivi oba prijeli in ju odvedli v zapor. Speath je bil že preje nekoč v zaporu radi take obtožbe.
ne sme stanovati v svojej hiši.
Mu Horace So ver el, ktera je nedavno v Eaat Orange, N. J., po nekam agmta prodala svojo hišo, želi sedaj kapno pogodbo razveljaviti, kajti zvedela je, da je agent njeno hišo prodal nekemu zamorcu, oziroma zamorskemu duhovnu Rev. S. Hoodu. Oni del mesta, kjer stoji njena hiša, je namreč " aristokrati-čen" in sedaj se vse tamošnje prebivalstvo zgraža, ker dobi zamorca za soseda. Mrs. Soverel se je sedaj nastanila v svojej hiši ip nikakor ne-Čo dopustiti, da bi zamorec prišel v svojo jedva kupljeno hišo. Zadeva pride pred sodišče in obravnava bo brezdvomno zanimiva.
Tovarna zgorela.
V soboto popoludne je v Newarku, N. J., zgorela tovarna od Liberty Hat Co. na Summit St. in Morris Canal. Kako je nastal požar, ki je razdejal tovarno, ni bilo mogoče dognati; najbrže se je vnelo radi pokvarjene električne napeljave. Goreti je pričelo naj preje v prostorih, kjer so parni kotli in od tu se je razširjal tako hitro, da na gašenje in rešitev velikega poslopja ni bilo misliti. Tekom pol ure je bilo vse poslopje v plamenu. Ostalo je le nekoliko zunanjih sten. Več gasilcev, kteri so gasili pri kanalu, je padlo v voda, ko se je velika stena podrla. K sreči pri tem ni nihče ponesrečil in tudi ni nihče utonil. Prava sreča pa je bila, da so delavci tovarno že opoladne os ta vili, tako, da ni bilo nikogar t tovarni, ko je pričelo goreti. Materijelno škodo eenijo na 100,000 dolarjev.
Koč jazi nameravajo štrajkati.
Cbieago, 111., 8. maja. Tukaj je pričelo danes 1200 kočjažev štrajkati. Štrajkarji so vslužbenci pogrebnikov, kteri zahtevajo, da se v tednu dela le po šest dni, dočim naj se ob nedeljah počiva. Pogrebniki si bodo pomagali z neunijskimi kočjaži in radi tega je pričakovati, da pride pri pogrebih do nemirov.
Kralj Edward bolan?
London, 8. maja. Kralj Edward ja zopet postal bolehen. Ljudje sicer m vedo kako tola—i iaa, Ma m> krat je postal zelo star, tako da izgleda povsem drugače, kakor je izgledal lani. Nedavno je še potoval po Italiji in sedaj je bil v Franciji. Iz ^^Pariza je danes odpotoval v London.
Btfa potovanju se ni dobro zabaval, P^kar ja kila s njim njegova žena.
F
Devet osob utonHo na Susquehanni, Pa.
NESREČEN KONEC ZABAVNE VOŽNJE PO REKI SUSQUEHANNI V PENN-SYLVANIJI.
Ne kteri nesrečniki ostavljajo vdove in mnogo otrok.
TRUPLA ŠE NISO NAŠLI.
Wilkes-Barre, Pa., 10. maja. Nedaleč od tukaj se je včeraj na reki Susquehanni pripetila velika nesreča, kajti utonilo je šest možkih, dve ženski in jeden otrok. Vseh devet se je v reki vozilo v čolnu v zabavo. Čoln je pa bil slab in vanj je pričela vha-jati voda. Ljudje v čolnu si niso znali pomagati in tako se je z njimi vred potopil.
Utonili so: Thomas Andrews, Theodore Andrews, Prank Marjonowski, Adam Strukus, Fran Ganowski, njegova žena in dva sina. Dokler je bil čoln blizu brega, je bilo vse v redu, ko je pa prišel v jačji tok vode, pričela je vhajati voda vanj. Ljudje v čolnu so takoj obupali in so na vse pretege pričali na pomoč. Dečki, ki so se igrali na obrežju, so slišali klicanje na pomoč, toda predno je prišla pomoč, se je čoln napolnil z vodo in se je potopil. Nijeden med ljudmi. ki so bili v čolnu, ni znal plavati in tako jih je voda odnesla po reki navzdolj v gotovo smrt. Dose-daj še niso nijednega trupla našli. Jeden nesrečnikov ostavlja vdovo in šestero nepreskrbljenih otrok.
MAROKO IN ŠPANSKA.
Sultan Hafid zahteva, da mora Španska ostaviti svoje kolonije.
Madrid, Španska, 10. maja. Semkaj se poroča, da so se med Marokom in Špansko v Fesu, Maroko, se vršeče obravnave radi španskih kolonij ob marokanskem obrežju nakrat prenehale. Sultan Mulaj Hafid je tudi poslal španskemu kralju direktno pismo, s kterim zahteva, da mu Španija odstopi svoje obrežne naselbine v Maroku. Naznanil je tudi Španski, da bode dopustil, da pride do vojne med obema deželama, ako se to ne zgodi.
$50,000 vredna ljubezen.
Ako se tobačni tovarnar Jack Bells ne vara, bode morda dobil od zobozdravnika dr. Chas. E. Walkerja v New Yorku lepo svotico denarja, kajti zdravnik je hodil k njegovej ženi v zelje in ga tako pripravil ob ljubezen.
Bells zahteva namreč od zobozdravnika $50,000. Dr. Walker pa taji in trdi, da ni imel z Bellsovo ženo kaj opraviti. Kakor je razvi-deti iz obtožnice, sta Bells in njegova žena srečno živela, dokler ni njegova žena nekoč uvidela, da je potrebno, da si dš popraviti zobe. To je potem naravno tudi storila in sicer pri dr. Walkerja. Bells trdi, da je potem zobozdravnik dajal njegovi ženi razna darila, nasvete in druge stvari, tako, da se je njena ljubezen do svojega moža ohladila. Končno je prišlo tako daleč, da Bta se ločila in da sedaj ne živita več skupaj. Bellsov odvetnik ima tudi pol bušlja ljubavnih pisem, ktere je Bellsova dobivala od svojega zobozdravnika. Pisma so naslovljena na služkinjo nezveste žene. — Ako je ljubezen take žene vredna $50,000, koliko je vredna potem ljubezen zveste žene?IT
Car na potovanje.
Petrograd, 10. maja. Tukaj se zatrjuje, da namerava car in yarinja početkom poletja potovati v Pariz, London in na Sredozemsko morje, vendar pa te vesti še niso potrjene. Znano je le toliko, da odpotuje car koncem junija v Stockholm in da bo tem povodom obiskal tudi Ckristia-nijo in Kodanj (Copenhagen). Od tam se vrne nazaj v Rusijo in obišče Poltavo, kjer bodo odkrili spomenik v spomin na bitko pri Poltavi, ktera se je vršila pred dvesto leti.
■ . <i	■ »3 » , it:
Boylejeve tajnosti. Vse bode povedal.
IMEL JE ŠE RAZNE SOKRIVCE, KO JE ODVEDEL DEČKA, KTERIH PA NI POVEDAL.
Tega ni storil, ker so mu baje njegovi lastni odvetniki to preprečili.
ORODJE DRUGIH LJUDI.
Mercer, Pa.. 8. maja. Včeraj se je vršila tukaj porotna obravnava proti ženi znanega James Bovleja, ki je odvedel dečka W. Whitla iz Sharo-na. Pa., v Cleveland, O. Pri obravnavi je njen mož navedel, da je bil on le nekako orodje drugih ljudi, da mu je pa njegov zagovornik preprečil navesti imena pravih zločincev. Njegova žena, proti kterej se sedaj vrši obravnava, je v dvorani skušala svojega moža pridobiti za to, da bi molčal. Zagovorniki tudi pri obravnavi proti njeeovej ženi niso dovedli ni-kakih olajševalnih prič in za-lišane so bile le one priče, ktere so svedoči-le proti njej. Slednje so izpovedale skoraj ravno ono, kakor pri obravnavi, ki se je vršila proti njenemu možu.
lvmalo potem, ko se je pričela obravnava. je bil James Boyle pozvan, naj sodišču predloži nektera pisma. Ob tej priliki je dejal, da dosedaj sploh še ni imel prilike iz/pove lati vse ono, kar ve. Zahteval je, da se proti njemu pravično postopa. Ko je to dejal, mu je njegova žena zakričala, naj drži jezik za zobmi. Njen mož jej je pa odgovoril: "Povedal bodem resnico, in vsakdo naj jo izve."
Šele potem, ko mu je sodnik zapre-til, da ga bode talkoj poslal v ječo, se je Boyle vsedel in molčal. Ko se je pa kasneje zasliševanje prič končalo, je prišel sodnik k Boy le ju in ga je vprašal, čemu je preje tako govoril. Potem je sodniku naznanil, da so mu njegovi zagovorniki vedno povdarja-li. da bode vs^ jedno kaznovan radi odvedenja dečka, ako pove svoje sokrivce ali ne. Vsled tega pfa obravnavi, ki se je vršila proti njemu, ni navedel imena onih, kteri so za ta zločin ravno toliko odgovorni, kakoT on sam, ali pa še več. Dečka je dobil od nekega moža, kteri niti vedel ni, da se gre tu za odvedenje dečka. Oni, ki je izdelal ves načrt, živi v coun-tyju Mercer, in ta bi moral dobiti velik del odkupnine. Boyle je dejal, da ima tri sokrivce.
Zagovorniki Boyleje žene trdijo, da bodo sodišču lahko dokazali, da sodišče proti njej nima nikakih dokazov in da bi jo morala ohajska sodišča soditi.
PORAŽENI FANATIKI.
Nazadovanje temperenčne neumnosti v Tndiani.
Indianapolis, Ind., 8. maja. — V countyju Posey so doživeli tempe-renčniki najlepši poraz, kajti z velikansko večino glasov se je prebivalstvo odločilo za to, da se še v nadalje obdrže gostilne. TemperenČni-ki in oni, ki zavijajo oči, so mi«li1i; da bodo zmagali z veČino 1200 glasov, toda sedaj so se ljuto varali, tako, da morajo molčati in piti vodo. To je sedaj že šesti county v In-diani, ki je glasoval proti temperenč-nim fanatikom. V tukajšnjem countyju je nekaj nad 50 gostiln.
Konec strajka ▼ Buenos Ayres.
Buenos Ayres, Argentina, 9. maja. Vodje tukajšnjega delavstva so proglasili štrajk vslužbencev uličnih železnic končanim. V minolej noči se je v nekem vozu ulične železnice razletela bomba in pri tem je bilo dvajset osob ranjenih. Med ranjenci je tudi nadomestni policijski komisar. Tudi trije policaji so bili nevarno ranjeni. Policija je prijela nekega Italijana, ki je sumljiv da je položil v voz prižgano bombo, ki je bila skrita v košari za sočivje. Kasneje se je razletela še jedsa bomba, ki pa ni napravila kake škode.
Lov na Mr. Vraga. Spreobrnjene deklice.
ZAMORSKI MISIJONARJI SO SEDAJ TUDI "POORUNTA-LI" NEKE VRSTE BUSINESS.
Pridobili so mnogo belih deklet, ki so ustanovile deviško družbo.
POST IN ORGIJE.
Sedaj, ko kriza še vedno ni pri kraju in ko ljudem še vedno primanjkuje denarja, se nikakor ne smemo čuditi, ako se v Ameriki, posebno pa še v New Yorku pojavlja vedno več misijonarjev, kterih vsaki izdela svoj poseben načrt, s kterega pomočjo upa da bode prišel do denarja in tako udobno živel. Tako so nedavno prijeli nekega misijonarja, ki je hodil po hišah in prodajal pristno "vodo iz reke Jordan", ktero je pa sam natakal iz newyorškega vodovoda. Oblasti ga nko kaznovale, kajti bedaki morajo itak plačati kako šolo. V minolem tednu je imelo policijsko sodiš<"-e opraviti tudi z dvema francoskima milijonarjema, ki sta prodajala takozvamo lurvko vodo za drag denar. Steklenice s to vodo so bile še manjše, kakor so one v kterih se prodaja whiskey (Hunters Rye), toda kljub temu sta lopova računila za take steklenice vode po $1- Končno >e je dognalo, da prihaja dotična voda iz philadelphij-skega vodovoda in da je v njej dokaj premogovih bacilov.
To so seveda le malenkosti in taki misijonarji so bolj slicni krošnjarjem ker prodajajo svoje blago od hiše do hiše. — Zopet drugi so si pa ustanovili regularne "businesse", ktere vodijo v prvej vrsti s pomočjo razpošiljanja cirkularjev, kar je pa našim rojakom itak že znano.
Najboljši business so pa pogrunta-li sedaj zamorski misijonarji. Nedavno je neka Hilda Johnson, bela gospodična, ki je stanovala pri svojih starših na 12. ulici v New Yorku, zginola in vse iskanje je bilo zaman, kajti deklice ni bilo mogoče najti. Sedaj so pa deklico našli in sicer — pri policijskem sodišču, kamor sta jo dovedla detektiva Hlavač in Watson.
Deklico sta dobila detektiva v stanovanju zamorekega misijonarja Jonah Sturdivanta na zap. 41. ulici. Sturdivant je namreč misijonar in se je pred vsem posvetil sv. duhu. Na imenovanej ulici ima tudi svojo misijonsko sobo, toda razna omenjenega naslova ima v New Yorku še več druzih naslovov, da tako loeje vodi svoj "business" tako, da pošti ni sumljivo, ako bi prejemal več pisem na jeden in isti naslov. Pri imenovanem misijonarju so našli tudi belo deklico Sigrid Sigurdson iz Brook-lyna, ki je tudi pred par tedni neznano kam zginola.
Obe deklici sta naznanili, da jima je misijonar svetoval, naj se par mesecev postita ob kruhu in vodi, ker le tako prideta potem lahko v nebeško kraljestvo. To sta tudi storili, dočim je misijonar jedel običajno beefsteak. Vsaki dan sta morali deklici moliti in izvrševati takozvane vaje v "izganjanju vraga". Pri tem sta morali po več ur stati na jednej nogi. Ko je prišla policija v misijonsko sobo, je našla vse polno žensk in sicer belih in zamork, ktere vse so bile pri vajah v "izganjanju viaga". Policija misijonarja ni nadlegovala. Ko so ga vprašali, čemu je zbral toliko žensk krog sebe, je jednostavno dejal, da je ustanovil družbo nedolžnosti, ktere se vrag baje najbolj boji. Koliki so prispevki ktere morajo plačevati ženske misijonarju, elednji ni hotel povedati. Baje je v New Yorku še voč misijonarjev, ki poslujero na ta način in se lepo preživljajo z beefsteakom.
Neyaraa varnost.
V Logansportu, Ind., je neki Schuyler Holley v svojem kokošnja-kn postavil nabasan revolver tako, da bi se moral sprožiti, kakor hitro bi kedo odprl vrata. Končno je pa na revolver pozabil in je sam odšel v kokošnjak. Revolver se je naravno sprožil in kroglja ga je smrtno nevarno ranila na prsL
i r i JEwjS!
Francoska republika in njeno delavstvo.
PRIPRAVE VLADE IN URAD-NIŠTVA TER DELAVSTVA ZA ODLOČILNI BOJ.
Minister Barthou je odstavil zopet sedem poštnih vslužbencev.
IZZIVANJE.
Pariz, 9. maja. Vlada, kakor tudi vsi vladini vslužbenci oziroma uradniki nadaljujejo noč in dan s pripravami za boj, kteri se prične morda že v par dnevih proti vladi in ki bode slieen revoluciji, kakoršnja je bila v letu 1789.
Delavski minister Barthou je mnenja, da se velik del državnih vslužbencev in uradnikov ne bode pridružil splošnemu štrajku. Minister upa, da se mu bode posrečilo vzdrževati promet s pomočjo vojaštva in trgovinskih zbornic. Vlada je že dobiia na razpolago 150.000 golobov za prenašanje pisem.
Štra.fkarska komisija pa izjavlja, da po m en j a jo vse vladine priprave pravo nesmisel in trdi. da zamore vlada pričakovati velikansko iznena-denje. Poštni vslužbenci ne bodo dobili poziva na štrajk pred iprihodnjo sredo, da sc tako omogoči parlamen-tukteri se jutri snide posredovati v prid delavstva in uradništva.
Veeraj zvečer je odšlo iz Versailles 150 elektrikov 5. ženijskega polka v Pariz, da bodo tamkaj nadomeščali štrajkujoče brzojavne in telefonske uradnike. Odbor sindikata poštnih uradnikov je objavil izjavo, s ktero hvali skromnost poštnih uradnikov, kteri ne store nič nepremišljenega, dasiravno jih vlada izziva, kadar le more. V tej izjavi se tudi trdi, da je vlada prišla ob pamet, ker inače bi svojih uradnikov ne silila v štrajk. Ako jej je to ljubo, potem bodo uradniki naravno pričeli s št raj kom, seveda le v času, kterega smatrajo uradniki ugodnim ne pa vlada. VodJe gibanja poštnih uradnikov so izdali še jedno skrajno energično izjavo. S to naznanjajo, da njihovih sedem kolegov, ktere je diseplinarna oblast pozvala na odgovor, k zaslišanju ne pride, ker pokoritev disciplinarni oblasti ne bi pomenjala druzega, nego prikrajšanje osebne svobode, ktera je vsem uradnikom in prebivalcem po ustavi zajamčena. Sploh piše ta odbor v svojej izjavi tako, da je skoraj iz vsakega stavka razvideti, da se uradniki sklicujejo na veliko revolucijo v letu 1780.
Disciplinarna zbornica poštne in brzojavne uprave se je včeraj dopo-ludne sešla, da bi obravnavala proti sedmim odslovljenim uradnikom, ker so govorili '1 antipatrijotične'* govore, oziroma, ker so napadali v svojih govorih vlado in ljudsko zastopstvo.
Nijeden izmed povabljenih uradnikov ni prišel na odgovor in tako jih je disciplinarna zbornica jednostavno odslovila iz vladine službe.
Takoj na to so sklenili delavci, ki skrbe za brzojavne žice, pričeti s štrajkom, s kterim ne bodo preje prenehali, dokler vlada zopet ne namesti odslovljenih uradnikov.
Zopet potres ▼ Italiji.
Rim, 9. maja. Včeraj dopoludne je bilo v Messini in v Reggio, Calabria, čutiti zopet več jakih potresnih sunkov. Prebivalstvo obeh mest je v obupu bežalo na prosto. V $eggio se je podrlo veš zidov in nekoliko hiš, ki 6o še ostale od zadnjega potresa.
Preiskava jnžno-pacifičnih otokov.
H. E. Crampton. profesor eoologije na vseučilišču Columbia v New Torku, se v kratkem napoti na Družabno otočje Ba južnem Pacifiku. Tamkaj bode preiskoval živalstvo. Z njim potuje tudi njegova rodbina.
Zasuti premogarji.
PottsviKe, Pa., 10. aprila. V pre-mogovem rovu Morea je zasulo dva premoga rja, ktera sta ostala 36 ur pod zemljo zasuta. Včeraj se je njunim tovarišem posrečilo izkopati ju in ju prinesti na površje. Rešilno delo je trajalo deset ar.
Slavnostna izročitev meča novemu sultanu.
NOVI SULTAN MOHAMED V. DOBI NA SLAVNOSTEN NAČIN MEČ OZMANA.
Slavnost se bode vršila v Ejubskej mošeji; inozemd ne smejo prisostvovati.
ENERGIČNA VLADA.
Carigrad, 10. maja. Po vseh večjih ulicah v Carigradu postavljali so včeraj tribine za slavnostne sprevode, kteri se vrše danes po	v proslavo slavnostne izročitve meča Qzmana. novemu sultanu Mohamedu V. Izročitev meča pomenja v Turčiji ravno to, kakor v drugih monarhijah takozvano "kronanje" novega vladarja. Izročitev se bode vršila v Ejubskej mošeji, ktera je v Carigradu jedina. v ktero ne sme priti ni jeden inozemec. Tudi pred to mošejo se inozemci ne smejo zbirati. Ceremonija bode trajala le par minut, toda ni jeden inozemec jej ne sme prisostvovati.
Kacih o«eni blokov daleč od m<>še-je so postavili veliko tribuno za inozemec, pred vsem pa za diplomate in druge inozemske dostojanstvenike. Sultan se odpelje iz palače Dolma Bagdže v posebnej barkasi v mošejo in od tam v spremstvu velikega vezirja. šejik ul Izlama in vseh ministrov v palačo Top Kapu. kjer bode poljubil prorokovo suknjo. Ta sprevod, v kterem bodo najplemenitejši konji in ljudje oblečeni v najdražje obleke, je vedno najkrasne,,ši. kar jih nudi Turčija.
Vlada je pričela energično skrbeti za pokrajino Adano v Malej Aziji. Dosedaj je tamošnjim krirtjanom poslala $150.000 v pomoč.
Veliki vezir in minister notranjih zadev, sta včeraj sprejela v avdijen-co posebno deputacijo Armencev, ktero je dovedel k njima namestnik armenskega patrijarha. Ministra sta deputaciji zatrdila, da se bodo dogodki v Adani natančno in strogo preiskali in kaznovali one. ki so za to odgovorni. Preiskave bode vodilo posebno vojno sodišče. Vlada je nadalje poslala iz smirne v Adano devet vojaških zdravnikov in veliko zalogo zdravil. Vlada izjavlja, da bode skrbela za to, da bodo vsi oni, ki so provzročili klanje kristjanov, kaznovani; ukradeno blago se mora vrniti lastnikom in njihovim naslednikom; odvedene ženske in otroke se mora vrniti in dovesti nazaj in oni, ki so šiloma morali pristopiti k mo-hamedovem veroizpovedanjn, se zamore j o vrniti nazaj k svojej veri; ona preiskava, ktero je generalni go-verner uvedel, se razveljavi, in prične se z novo preiskavo.
PRED VAŽNIMI DOGODKI V FRANCIJI.
Toda v Parizu so kljub temu veseli.
Pariz, 8. maja. Nek tukajšnji list piše: "Pariz in Francija sta sedaj na pravem vulkanu, tako resni časi so nastopili, toda Pariz se zabava, kakor običajno. Vsi državni vslužbenci, vštevši uradnike brzojavne in poštne službe, se pripravljajo na velikanski boj proti vladi. Mi niste raki predsednik Clemenceau je bolan in mora ostati v svojem stanovanju. Kljub temu je pa izjavil, da se ne bo na nikak način ndal. tako, da ne pride francoska vlada pod vlado organi-zovanega delavstva. Brzojavno postajo v Parizu čuva sedaj vojaštvo. Odbor štrajkarjev upa, da bode parlament interveniral v prid delavskih in uradniških organizacij."
Velik poiar v Texasu.
Mestece Tobin v Texas u je večinoma zgorelo. Med zgorelimi poslopji je tudi veliko skladišče železnice, kakor tudi delavnica, v kterej popravljajo vozove.
Iz Avstro-Ogrske. Dvoletna služba.
POROČILO AVSTR. VOJNEGA MINISTRA V DRŽAVNEM ZBORU O DVOLET-NEJ SLUŽBI.
Socijalni demokratje na Ogrskem so priredili mnogo ljudskih shodov.
SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA.
Dunaj. 0. maja. Vojrd minister, kakor tudi mi:::-: r d.»ii;«>bra: -tva sta včeraj v drž. zix.ru poročala, da se je poli ti .'en po-oxaj \ :< ' izboljšal. da <..» -edaj rt/.» r\	.ih-ko pričeli p«. Šil jat i /««p. t .ti.-v Vendar je pa poi<«žaj a m . w i . tak, da za sedaj ?:i . . da bi normalne razmere zavladale. Avstrija je bajt- na jmri ~ . . j.. ljena vzdrževati ve<~-je ',«, .<•:;«--tva. Mini>ter je tudi ::a • . m de v jeseni po>lal parian entu nov zakonski predlog. kt»-ri i*.de določal, za vojake dvoletno služb«>vai e.
Budimpešta. 9. maja. Frar -To^ip nadaljuje - p»>sv«>tavanjem z raznimi politiki, lie da bi dn^edej zair,<»irl« doseči sporazumi j en je n »d Oirrsk«. in Avstrijo radi m številnih opornih
vprašanj.
Socijalni demokratje prirejajo po vsej Ogrski ljudske <h--de. pri kterih odločno zahtevajo uvedb. • -pk.šre in jednake volilne pravice. Tukaj so včeraj priredili dvajset takih shodov. Pri vseh shodih so bile sprejete resolucije, s kterimi se Izra/a prepričanje, da bode Fran Josip izpolnil svojo obljubo in skrbel za to. da se uvede splošna in jednaka volilna pravica.
ROJAKI. NAROČAJTE VE NA "GLAS NARODA", NAJVBČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNI UR!
1'CLEVELANDSKEJ AMERIKI" IN NJENEMU NEWYOR-ŠKEMU "DOPISNIKU".
Za sedaj kratek odgovor v pojasnilo in ravnanje.
"Clevelandski Ameriki'* in njenemu znanemu newyorškemu "dopisniku" bi svetovali, da glede kos prav mirno spita, ker potem bodeta lahko oba rekla: '1 Bog plačaj !'' Prav dobro vemo, da bi oba rada kovala kapital iz malenkosti, kajti obrekovanje in škodoželjnost jima gleda i« na prvi pogled iz njunih oči.
Da se pa tudi mi za sedaj se ravnamo po znanem "Bog plačaj", pa s\etujemo tako elevelandskemu "po-pirju", kakor tudi njegovemu dopisniku v New Yorku, naj se raje spominjata na onih $900, ki so bili nabrani in darovani v počast Žalostne Matere Božje, ki so jih pa izvestni ljudje "zadrukali", tako, da je Mati Božja še danes žalostna in da žalnjs za denarjem.
Znano nam je tudi, kako aewyor-ški vsestranski dopisnik "Cleveland-ske Amerike" agitira za oni ohajsid "popir". Tudi na to se za sedaj is ne oziramo. Še vse drugo pride lahko na vrsto, toda za sedaj naj le rs-pliciramo znani: Bog plačaj...
Denarje v staro domovine
pošOjams.
za f 10.35 ............ M kron.
za 20.55 ............ 1M kren,
«a 41.10 ............ 2M kron,
za 102.75 ............ 500 kron,
sa 205.00 ............ 1M6 kron,
za 1020.00 ............ B— k»a.
Postarina je všteta pri tak vsotah. Doma se nakazane vsota iifihiai izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve bplačvj* & kr. poštni hranilni urad v 1L da 12. dneh.
Denarje nam podati je aaforittč-nejs do |25.00 v gotovini v filf si> črnsm ali
a&esks po Domestic Psstal Msm? Order aH pa New Tork Bank Brafft.
FRANK CAKSBR 00. 82 Cortlandt St., New Tsrk, IT. T-«104 St. Olair Ave., *. *.,


t v:- • ' ' *
BUS NARODA"
(Slovcnic Dally.;
Owned and published by the Slovenlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAK£ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BEN ED IK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addressee of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" pol leta.........1.50
" leto za mesto New York . . .4.00
2.00 4.50 2.50 1.75
rd leta za mesto New York . vropo za vse leto . . " " pol leta. . . . " " f-etrt leta . . .
••GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemat ne-lelj in praznikov.
"QUAS NARODA"
("Voicf of the People") issued every da v, except Sundays and Holidays. 8ul»«criptton yearly $3.00.
AJvertiM«ments on agreement.
Dopisi brez po<lpi=a in osobnosti ee ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
Erotsimo, da nam tu<li prejšnje ilvali^če naznani, <la hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in posiljatvam naredite ta naslov :
"OLAS NARODA"
82Cortlan It St.,	New York Citv.
Po zmagi!
Telefon Cortlandt.
Dve proti jednej.

den tiaeij posti nanjf
dom, pote prisiljeni mi. Ako vojne ladij druga grad vati svoje šeanja).
Po 11 pravijaj čija cija
io, da ne sme biti ni je-•epir, izimši takih, kteri prete laltiemu življenju in neodvis-(naroda), izključen od porav-potom razsodišča (arbitration) se kakor hitro mogoče skleni i pogodba prisilne arbitracije
bina sklepa zaduje chica-e konference. V tej vse-nuravno vse polno besedic "če". S takim sklepom vi s oboroženi svet zado-ti vse one države, ktere i''jo za eventuelno vojno, sedaj ravnajo vedno in zuanih "ako" in "če". :ia država pripravlja leta vojno proti svojim sose-l so naravno tudi slednji titeti z vojnimi priprava-jedna država gradi nove ]>otem jih mora tudi
Baron Aehrenthal — avstrijski Bismarck, kakor ga imenujejo avstr. hiperpatrijotje — počiva na lavori-kah svoje zmage. Avstrijski monarhiji je pridobil brez prolivanja krvi dva nova bisera — Bosno in Hercegovino. '
Vendar, Če se prav pomisli, nimajo plačana in neplačana Aehrenthalova trobila nikakega povoda, da se vesele. Pri vsej tej zmagi je baron Aehrenthal ničla, kteri daja pomena šele pred njo stoječa enojka — Bule w s svojimi bajoneti.
In ravno radi te slednje okolnosti se avstrijski Slovani ne morejo ve-stliti te zmage. Sicer so prihranjene grozote vojne, ampak vendarle bilo bi boljše, da je %baron Aehrenthal doživel diplomatičen poraz. V tem slednjem slučaju bi se bila morala vlada bolj nasloniti na Slovane; tako pa bodo avstrijski Slovani v bodoče še bolj občutili vpliv Berolina na notranjo politiko Avstrije. Saj videti in opažati je že sedaj, kako vsled zmage Aehrenthalove germani-zacija triumfuje na vsej črti. Ali z drugo besedo: račun Aehrenthalove zmage bodo morali plačati avstrijski Slovani!
Državne tvorbe so navadno posledica kake notranje ali vnanje potrebe. Kakor prvo bi bili narodni, kakor drugo gospodarski momenti.
Na sestavi monarhije Habsburža-nov niso bili merodajni ne eni ne drugi oziri. Nastala je ta monarhija
DOPISI.
Karier, rs.
Spoštovani gospod urednik:—
Z veseljem naznanjam, da se je pri nas z delom pričelo, tako, da ako veseli kakega rojaka semkaj priti, bode delo že dobil in zaslužil kak penny.
Želim Vam obilo vspe ia
Mihael Stuler.
Claridge, Pa.
Dragi gospod urednik:—
Naznanjam, da vlada pri nas še vedno neizprosna kriza, kajti z delom se še vedno obrača na slabje. Medtem, ko smo delali dosedaj po tri dni v tednu, delamo zdaj le po dva ali pa celo po enega. Kakor se zatrjuje, bodemo delali drugi mesec le po en dan v tednu ali pa nič. V prejšnjih časih smo se tu pa tam pogostili s sodčkom pive, sedaj mora pa to nalogo vršiti voda, ktero je sedaj dobiti že v vsakej hiši v vodnjaku, tako, da si lahko vsakdo sam postreže.
Inače je pa pri nas dobiti naravno tudi drugo pijačo, ako ima kedo kaj denarja. Društev imamo pri nas obilo, toda kljub temu jih še vedno ustanovljamo, samo da so prispevki tem večji. Tudi prodajalnic imamo v izobilju, tako, da si vsakdo lahko omisli vsak predmet, ako ima denar. Z delom se toraj na slabje obrača, dočim postajajo vse potrebščine dražje; tudi v saloonih imajo sedaj
slučajno, vsled pogodb med raznimi manjše čase, kakor so jih imeli preje.
vladarskimi hišami.
Če se je pa kedaj vzdignil posamičen narod, znali so nahujskati nanj drug narod. Ko so se vzdignili Cehi, sr» jih ukrotili s pomočjo Madjarov; ko so se puntali Madjari, so pošiljali nad nje Čehe in Hrvate. Zgodovina monarhije nas uči, da so se državniki te monarhije od rimljanske državniške modrosti naučili samo ono i znano : divide et impora !
Y praktičnem izvajanju gesla:
Pozdrav rojakom in rojakinjam.
Josip Pijec.
Jenny T.ind, Ar k.
Cenjeni gospod urednik:—
Rojakom sirom Amerike naznanjam žalostno vest, da je šel dne 15. aprila moj brat Gregor Zorko zdrav in vesel na delo v premogov rov. Okrog poludneva se je pa utrgala velika skala, ki je pala nanj in ga na mestu ubila. Pokojnik ostavlja
Objednem jrpa tndi rov it. 1 že pre-
obširea. in predolg, da bi bil popol«, pa pošiljam vsem rojakom in rojalri-
• Razdvajaj in vladaj", so bih av- doma na Slovenskem žalujočo mater, strijski državniki vedno mojstri. Ml- ; in dya brata y Nem£.i(ji. Da je bili si,jo. da pojde tako tudi naprej. Za- tukaj splogno priljubljen, uam sve. j
noma varen za premogarje.
Splošni vtis, ki ga naredi sedajni delavski položaj v Rock Springs, je sledeč: Delo je Se dobro in zasluži se tndi, če pomislimo, kako slabo je delo v drugih krajih. Toda, da bi kdo sem hodil delo iskat, mu je naravnost odsvetovati, ker ga bode le težko ali pa prav gotovo ne dobil. Dovolj je sedaj delavcev tukaj, ki si služimo svoj kruh. Toda po občnih zatrdilih iz pristojnega višjega mesta ima Rock Springs še lepo pri-hodnjost. Seveda pred vsem mora zginiti pogubna kriza, ugoditi vsem upravičenim delavskim težnjam, potem bode šele cvetela stara prospe-riteta. Rock Springs se je v nekaj letih zelo povzdignil in če bodo časi količkaj ugodni, se bode mesto še v nadalje lepo razcvitalo. Enacega mnenja je tudi Ivan Košir, ki je član državne postavodaje v Wyomingu. On je ugleden trgovec v Rock Springs in objednem prvi slovenski zastopnik v Zjed. državah. Pa dovolj o tem.
Dasi šteje Rock Springs samo 7000 prebivalcev, vendar imamo tukaj 8 cerkva. Da se pri toliki množini •verskih tempelnov morajo cerkvene občine precej poganjati za vabljivi mamon — denar, je resnica. V tukajšnji kongregacijonalni cerkvi bodo imeli te dni velik "bazaar", v cerkvi bodo prodajali ženske predpasnike, obleko, in veliki napisi na letakih naznanjajo, da so za prodajo že določene "fresh Japanese girls" in Miss Columbia bode otrokom delila "candy" po cerkvi. Nekaj bi povedal, pa raje molčim.
Če še omenim, da naša slovenska naselbina dobro napreduje, da je štorklja prinesla Matevž Pevcu dvojčke. Val. Staliku hčerko, Ant. Fortunu fantiča, Ivan Hafnerju tudi fanta, in če omenim, da pričakujemo še obilo slovenskih krstov v Rock Springs, sem pa %'se povedal. Živel slovenski naraščaj v Rock Springs!
Vsem rojakom in rojakinjam po Ameriki srčen pozdrav!
Star Rockspringčan.
Sklepajoč te borne moje vrstice,
njam to* in onstran oceana mnogo gorkih pozdravov. Ako se pa kteri med potoma ohladi in mrzel pride na svoje mesto, pa naj se nihče ne čudi, kajti v Utah imamo še sneg.
Anton Terbovc.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno one v Hol-ton in St. Mary's, Pa., ter jim kličem: Na svidenje!
New York, 8. vel. travna, 1909.
Anton Roje.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje v Linhart, Pa., posebno moje dve sestri in njih može, kakor tudi brata v Clevelandu, O. Vsem skupaj kličem : Na zdaH*.
New York, 8. veL travna, 1909.
Ivan Stermolc.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno pa moje Brate in sestro v Globe, Ariz., in Ivana Pavliča ter njegovo soprogo. Na svidenje!
New York, 8. vel. travna, 1909.
Ivan Pugelj.
Pred no se podam v rojstno mi domovino, pozdravljam še enkrat moje brate v Pittsburgu, Pa., kakor tudi družino Glač, ki me je iz vljudnosti spremila na kolodvor.
New York, 8. vel. travna, 1909.
Marijana Hafner.
to so uprizorili gonjo na Srbe, da bi nahujskali na njih Hrvate.
ustvarjanju habsburške monarhije torej niso sodelovali ne na-nalui ne gospodarski interesi. O vprašanju aneksije imamo zopet eno onih prispodob, kako se je ta monarhija širila etapnim načinom, kako je priključevala sebi posamične dežele in narode. Mi bi iskreno želeli,
le tako more Ču- j da bi se AvstriJ'a še širila> želeli bi
(v s vrh o izkori- r'r- tudl* da se Je zSodovina to Pot zadnjikrat ponovila, da sta Basna in
Hercegovina zadnji deželi, ki sta bili
, tem načinom priključeni Avstriji.
vojn o pred vsem Nem- 1 -
liti, ker posesti
načinu se
Evropi pri-
i Časi, ko se je moglo barantati z na
n pole? nje naravno tudi Pran-	, ... . ,. ..
.	.	rodi preko njih in proti njim, so ze
D., se ravno tako morata rav-1	_ . „ .
_	.	aavno prosh. Gorje državi, ki mora
ki Av.-inja m Rusija, je tudi , . ,	... , „ ..
j nad zvestobo svojih državljanov čuvati z bodali in policijskimi sredstvi! e.i r,^a o vseh mirovnih kon- p0iicija ni ge nobene države rešila e m nemo kaj druzega trditi, . pred propastjo. Na to naj ne poza-rezultat teh kongresov bljQ krmitelji avstrijske monarhije.
giesih ne n kakor da j
kljub poštenemu mišljenju udeležencev ta. da se potom njih doseže med državami kompromise v vseh onih vprašanjih, radi kterih se ne izplača bojevati se. dočim ostane vse ostalo vedn.. pri starem, kajti gospodarski in temeljni vzrok vsem vojnam je ta, da o* t a ne m1 v nadalje kapitalizem na krmili*. Tega dejstva ni mogoče spraviti iz *veta kljub vsem zatrjevanjem u '' naeijonalnej neodvisnosti in uatijonaltiem življenju."
V .»laleoi so pa mirovni kongresi j razlogi, vendarle koristni, kajti na ta način »e med masami saj propagira na to, da prične ljudstvu misliti na odpravo vojne.
Mi. ki smo bili priklopljeni tej državi še v dobi narodne nezavesti, smo se že udali v novo razmerje in danes priznavamo, da imamo na obstanku te države svoj ekonomski interes. Ekonomski interesi so ona oporna točka, ki drže danes v prvi vrsti skupaj to državo. Vendar sami ekono-miški interesi niso dovolj močni, da b: monarhijo trajno ohranili. Treba, j da se pridružijo tem gospodarskim interesom tudi etiški in morališki
doči obila udeležba pri pogrebu Iskreno se zahvaljujem društvoma Ljiat,j sv. Barbare št. 2 in Šmarnica št. 24 J od S. N. P. J., kterih člani so se tako mnogobrojno udeležili pogreba. Bodi mu lahka svobodna žemljica!
Rojakom tudi naznanjam, da se je pri nas pričelo boljše delati, namreč po štiri do pet dni v tednu. Kljub temu je pa še vedno mnogo ljudi brez dela, tako, da za sedaj še ni svetovati hoditi semkaj za delom.
Pozdrav rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, Glasu Naroda pa najboljše vspehe.	Ivan Zorko.
ml
Winter Quarters, Utah.
Glas Naroda:—
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa moje brate Franja in Josipa Uljan v St. Mary's, Pa. Živili!
New York, 8. vel. travna, 1909.
\	Ivan Uljan.
i
Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse rojake in rojakinje Scofieldu. Utah, posebno pa Fran Urabiča in njegovo soprogo ter vse tiste, ki so nas spremili na kolodvor. Vsem skupaj kličemo: Bilo srečno!
Ntfw York. 8. vel. travna, 1909.
Martin, Ana in Fran Založnik.
Pri odhodu v staro domovino po-
i v
! T*.
Zaprt premogov rov.
Wilkes-Barve, Pa., 8. maja. Premogov rov Stockton, ki je last Lehigh Valley železnice, so zaprli in s tem se je za nekaj časa prenehalo delo v njem. Tukaj se zatrjuje, da ostane rov zaprt do jeseni. V njem je delalo 800 ljadi, kteri si morajo sedaj zaslužek drugod iskati. Imenovana železniška družba bode pa v kratkem pričela z delom v nekterih novih rovih, v kterih je pridobivanje premoga mnogo ložje in cenejše, kakor v starih.
Tukaj >e tudi zatrjuje, da bodo razne druge družbe za nekaj časa zaprle svoje premogove rove, ker imajo veliko zalogo premoga, ktero morajo preje razprodati. Ta čas bodo družbe porabile za to. da popravijo svoje rove.
Nov podkralj za Indijo.
I»ndon. 8. maja. Iz Calcutte se javlja tukajšnjemu časopisju, da namerava angleška vlada izročiti čast angleškega podpralja v Indiji v nadalje vedno le kakemu elann kraljeve ot^itelji. Tukaj se zatrjuje, da se že sedaj nek sin princa Waleškega uči in vzgaja za to mesto. Sedaj je v Indiji ca angleškega podkralja Lord Minto.
Resnično,s pecijelno z našega slovenskega stališča bi se nam stremljenja, ki naj bi imela svoj cilj izven mej te države, nikakor ne renti-rala. Ako kalkuliramo kakor pametni in trezni računarji, nam ne bi konveniralo, da bi prišli pod vlado srbskih fantastov, a še manje pa pod upravo ruske birokracije. Kakor pametni računarji smo torej za avstrijsko državno idejo, ker imamo tnkaj svoj ekonomski interes, in ker smo še toliko optimisti, da se nadejamo, da najdemo polagoma na pripadnosti k tej državi tudi etiški in morališki interes, garancijo tndi svojemu narodnemu o be tanku.
Oni časi pa, ko smo slepo kričali: Živela Avstrija!, so že davno minuli. Mi smo pripravljeni dajati državi, ali zahtevamo, da tudi država nam daja po tistem načelu: dam ti, če mi daš!
To treba naravnost govoriti.
Tišina, ki je navstala. je tišina pied bodočim viharjem. Ne bo dolgo. ko doživlmo velikih historičnih dogodkov. Mi ne bomo rušili prestolov, niti razdirali države. Ali državniki naj pazijo, da hiša, ki naj bi jo branili tudi mi Slovani, ne bo hiša, v kterej se bomo čutili preganjane! Tudi avstrijski državniki bi morali slednjič umeti, da taka zavest ne povišuje navdušenja braniteljev.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeni gospod urednik:—
Večkrat sem že čital dopise iz na šega gorskega gnjezda Rock Springs. Živimo v gorovju, res, čez 6000 čevljev nad morsko gladino, obdani s sivimi skalami in klečeti, kjer je trava in vsako drugo zelenje tako nepoznano kot deveta dežela. Včasih sem vrjel, da je mogoče ustanoviti delniško družbo s $100,000,000 kapitala, kj bo imela za svoj nalog pobarvati vse zamorce z belo barvo, a do danes nisem vrjel. da sveti Jurij na konju dela led, ker to nadležno opravilo spada v področje sv. Matije. No, Rock Springs je vse mogoče. Sneg pada vsako leto tja do sv. Jakoba, a če snega ni, pa tuli blizzard, kot bi sam satan napel kovaške mehove v pogubo duš. Enak veter bi bolj privoščil enodnevnim "bankarjem", da bi jih spihal v njih prazne blagajne. Kdor še ne ve, kaj je veter, naj pride v Rock Springs. Polovico pomladi je že šlo, pri nas pa leži sneg
Tisti čas prihrumela je strašanska j prohibistična nevihta nad našo mrzlo in sneženo Utah in nebroj krivih prorokov je že prorokovalo: "Se
malo in ne boste več videli zlate cali- j ztlrav]jam vse prijatelje in znance v fernijske kapljice in grenke ječme- državi Colorado, kakor v Pictou, Tri-novke in spet malo in vaša grla bodo : R!(]ad in Forbes> ter jim kličem: Na suha, kakor kresilne gobe." Proro- veselo svidenje!
New York, 8. vel. travna, 1909.
Josip Bubnič.
kovanje pa se, hvala Bogu, ni spol- j nilo in "hosana" in hvalne pesmi se razlegajo po višavah winterquar- j ttrskih. Cela burja blaznih tempe-renčnikov ni za zdaj dosegla druze- i ga, kakor da je zabranila saloonar-jem dovažati nam sodčke in galone raznih zdravilnih tekočin na dom, ampak si moramo po iste sami hoditi v saloone; toda kljub temu zvrnemo še marsiktero kupico tega božjega daru in od časa do časa še zadoni proti nebu ona večnolepa naša himna: "Pa mi ga žingamo, pa mi ga žagamo" itd.
Z lovskim športom se letos rojaki le malo bavijo. Oplašila jih je menda lanska ponesrečena lovska ekspe-dicija sosednih Scofieldčanov. Naj vam povem, kako je to bilo. Torej lansko leto ob tem času podala se je iz Seofielda hrabra četa izbranih bojevnikov na bojno pot proti — medvedom. Lovili so celi dan in kakšen je bil rezultat? Eni so pripovedovali, da so pripeljali zvečer s štirimi konji strašanskega medveda v Sco-field; drugi so pravili, da so ustrelili samo velikanskega kozla, medved pa jim je ušel; tretji so pa govorili, da hiabri lovci medveda sploh videli niso, ampak samo nekega dolgo lihega ki ima zelo neprijeten
šest palcev debelo.	.	,
Gotovo zanima rojake po širni A-1 / , . „ , , ,	,
meriki tudi tukajšnji delavski polo- *las ™ J" ^ malo na promenado
ROJAKI, MABOČIOVB BE TU A "GLAS WABODA", K4JTBČJ1 H»
viioMk wmi
žaj, ki je sledeč: Vse tukajšnje premogove rove upravlja družba Union Pacific Coal Co., ki je objednem tudi lastnica Union Pacific železnice, last Harrimanovega sistema. Ta družba vodi premogove rove št. 1, 7, 8, 9 in 10, v kterih se dela z malimi izjemami skoro vsak dan. Skoro 600 Slovencev je uposljenih v rudniških rovih ter še precej dobro zaslužijo, seveda kar pod "dobro" pač mi razumemo, namreč tako, da se izhaja brez težave. Le premogovni rov št. 2, ki je last Central Coal & Coke Co., dela bolj slabo, po dva do tri dni na teden. Tudi rojaki v Sweetwater. 3 milje od Rock Springs, se ne morejo preveč pohvaliti; tudi tam bolj zaostajajo z delom
Precej velik udarec za nas premolar je bode tndi, ko zapro rov št. 1. Pred nekaj tedni se je tu mudil nadzornik premogovih rovov glede dogovorov s premogovo družbo, da zapro imenovani rov, ki je najboljši v mesta in najstarejši. Baje kopljejo tam premog že od leta 1869. Sedaj so pa že prišli na zverini svet in pravkar ima Union Pacific Coal Co. in zvezina vlada tožbo glede zemljišča.
v scofieldske hribe. Kteri teh treh so imeli prav, to mi je pa še danes — španska vas.
Upam, da letos do takih nesreč ne pride, ker nam take lovske muhe ne utegnejo rojiti po glavi, ker se stalno in dobro dela. Vendar pa je kljnb temn tudi tu precejšno število brezposelnih rojakov, ki že po več mesecev čakajo na delo, brez upanja, da bi ga kmalo dobili.
Torej, rojaki, za delom ne hodite semkaj, ker bi bilo brezuspešno.
Že je precej časa preteklo, odkar je prilomastil v deželo Jurij s pušo — o excuse me — hotel sem le reči zeleni Jurij, toda v naš slavni Winter Quarters ga še ni. ker se bržčas boji naše brezkončne sibirske zime
Ne smem tudi pozabiti omeniti, da sta bila ravno na velikonočno nede-jo dva zvezana, pa ne od policajev, ampak, kar je še hujše, od duhovna, ker sta se namreč poročila; in sicer sta to splošno priljubljeni nas rojak Fran Mlakar in njegova sedanja soproga Katica. V medenih tednih se zibajočemu paru želim mnogo sreče in blagoslova in pa — i no, saj veste, česa!
Pred odhodom v staro domovino s parnikom Martha Washington pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa one v Milwaukee, Wis. Zahvaljujem se pa tudi Jakobu Lipovšek in njegovi soprogi in pa Gašperju Ocepek in njegovi soprogi, pri kterih sem stanoval in so imeli veliko potrpljenje z menoj; pozdravljam pa tudi vse tiste, kteri so me prišli zadnje dni obiskat ter one, ki so me spremili na kolodvor in me rešili težav, kterih si?m pozneje še sam dovolj imel. Vsem, ki so mi izkazali svojo veliko prijaznost, ostanem hvaležen. Z Bogom in na veselo svidenje !
New York. 7. vel. travna, 1909.
Mihael Hliš.
Slovensko katoliško
CL
podp.društvo
CT
sveteBarbarc
Za 23ediqjene države Severne Amerike« Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania
ALOJZIJ LAYERL, p. O. Box S74, Podpredsednik: MAATIN OBEKiAX, Box 61, W«k L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Bos W7, P«nafc Oitj, Pa IL tajnik: ANTON O&TIR, Uit E. MU d*. Ofevriaad, Olia Blagajnik: MARTIN MUHIO, P. O. te 1ST, Pmt OUy, V*
mni
HADZO&NXKI: MAETIN OBB&KAN, predMdnik porote««* •dteca, W«te, KAROL IALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Ponah Ofcy PRAN KNAFELJC, IL nadzornik, §09 Braddock Ai ' Pa
PRAN fcUNK, HL aadxomik, 60 Mill UL, Lam«, Pa
■ ' o- o ■
POROTNI IN PRIEIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnsca odbora, W«fcT ■ JOSIP PBTERNEL, L porotnik, P. O. Box 16, WOteck, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forwfc Oft?, Pa Dopis naj m pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. Forest Oitj, Pa
Drnafcveoo Klatilo jo "QLAA NARODA."
Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj pit« po lepo slikani slovenski cenik. Cene so telo nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik.
Dergance, Widetich & Co„
1422 Arapahoe St.,
Dtavar, Calo.
i- ■ x


MARKO KOFALT,
844 & 846 So. 2nd Str*««. 8teeuton, PENNa.
Pri porota se Slovencem ia Hrvatom t Steeltoau in okolici za izdelovanje kopnih pogodb, pooblastil ali polnosoU (Vollmachn m drugih t. iiIm jM poaal t padajoč i h stvari, ktere totao fae poceaj isnflujem.
Dalje prodajam pinkradat lifli m. v itari kraj xa vse boljfte panike ia peto* bradne proge ter potiljam <r—»fr 1 mu domovino po najmiji ceni.
Mr. MASKO KOFALT j« o*i zastopnik za vse poole in ga rojakom toplo priporočamo.	"GLAS NARODA**.
Za kratek čas.
Dober učinek.
Prijateljica (grajščakovi hčeri): Torej mladi Trelc te snubi; kako pa je to nastalo t''
Druga prijateljica: "No, kako t Ob luninem svitu sva sedela pred hlevom — kar je znotraj pričel prašič cviliti. "O imamo jih štirideset'% rekla sem mu, "in petindvajset krav ter dvesto ovac... ", sedaj pa je padel na kolena pred mtae in rekel, da me vzame za ženo!"
Čuden "flajster".
Bolna žena toži svojemu dokaj prismojenemu možu: "Oh, moj Lu-kec, pojdi v lekarno po flajster za mojo glavo!"
Mož: "Dobro, takoj grem!" Ko pride v lekarno, gre naravnost za prodajalno mizo ter kriči nad lekarnarjem. da naj mu da hitro flaj-strov za ženo.
Lekarnar, zelo zaposlen, ga opozori, da naj nekoliko počaka, da prve odpravi. Ker pa mož ne odjenja, pograbi jeza lekarnarja ter mu prilepi dve gorki, na vsako lice jedno, ter reče: "Evo, tu jih imaš, idil"
Ko Lukec pride domov, vpraša ženo, ako želi takoj jeden flajster. Žena: "Položi mi enega!" Luka jo udari na lice, rekši: "Tu imaš jednega! Hočeš li, da ti položim še druzega t"
Žena: "Jo j, jo j, še ta mi je preveč!"
Mož: "Doro, potem pa nesem enega nazaj."
Ko prisopiha nazaj k lekarnarju, mu pove, da ženi zadostuje jeden, druzega da mu povrne nazaj; pri tem udari lekarnarja s tako močjo, da se zgrudi za mizo.
Vojaška.
Rekrut stoji pr?d vojašnico, zJT klobukom ima velik šop cvetlic, na prsih pa svetinjo. Nek stotnik ga opazi, da novinec ima svetinjo, toraj pristopi k njemu.
"Odkod pa vam je ta svetinja t" ga vpraša.
Novinec (ponosno): "To svetinjo je dobil pri zadnji živinski razstavi naš siv biki"
Znal si je pomagati
Godeeva žena je "pokala" svoje cape v jerbas, pri tem pa klepetala na moža, da ga bode pustila samega. Mož jo je pa potuhnjeno gledal izza pečka ter pazil, fcedaj bode gotova za "obmarš". Ko končno vse pospravi v jerbas, položi svitek na glavo in dvigne jerbas.
Mož urno zgradi za harmoniko ter ji reče: "Veš, moja sladka polovica, z godbo* sem te pripeljal k hiši, z godbo te hočem tudi spremiti od hiše!"
Gre ven na prag ter godi in godi, pri tem pa spravi vso vas skup radovednih vaščanov. Ženo seveda je bilo sram se prikazati iz hiše in tako
je ostala se nadalje pri možu.
Izpred sodnije.
Sodnik: "Obsodim vas na globo 20 kron, oziroma 24 ur zapora I"
Obsojenec: "Prosim, prisodite mi šc 24 ur."
Sodnik: "Zakaj pat** Obsojenec: "Zato, da bosto po prestani kazni vi meni izplačali 20 kron."
NAZNANILO.
Slovensko samostojno katoL podp. društvo sv. Cirila in Metoda t In-dianapolisu, Ind., je imelo dne 2. maja izvanredno sejo. Sklenilo se je, da se vstopnina zniža in nMr od $2.50 na $1.00 in mesečni prispevek znaša 50^. Oni, kteri so še bili Slani našega društva in so bodisi radi kakoršnegakoli vzroka odstopili, sedaj lahko pristopijo nazaj in sieer brezplačno, samo mesečnino n naprej morajo plačevati.
Objednem se naznanja, da društvo namerava pristopiti k Jedno ti, zato prosimo vse sedanje člane, kakor tndi one, kteri so bili že pri društvu, da se dne 16. maja seje gotovo wMek Seja se prične točno ob 1. uri popolu-dne v dvorani g. Josipa Ga&nik, 90S Katchem St., Indianapolis. Pri taj seji razpravljalo se bode o selo Talnih društvenih zadevah.
Anton Kalin, predsednik.
Ivan Radeš, tajnik.
(6-12—6)
Kdo ve, kje je moj mož ANTON GALE, po domače Zevnikarjev, iz Gradeža pri Turjaku? V Ameriko je odšel pred osemnajstimi leti in potem se mi je sporočilo, da se je nahajal več let v Clevelandu, O. On je igralec na harmoniko in se je ponajveč tega držal. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, je na-prošenj da ga naznani meni. — Roza Gale, Ribnica št. 168, Kranjsko, Austria.	(8-11—6)
DELO DOBI 25 mož za belenje hoj. Kdor je gozdar, naj se oglasL
John Sapolo, P. O. Box 39, Alexander, W. Va.
ZA KADILCE!
Prodajam cigaretni tobak sfes po Hodsčik cenah : MW
kisrnar 26 k (drajcener) po IS ot. _
Herzegovina 34 h. (sipoansr) po I7ot Posebne cene sa prodajalce.
Zaloga avstrij. bomSL in here.
/a
K, Logar, 26 E. 119. St, New York, ^

				I
tpsli	JM	ska		KatoL teMa.
				
dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
mbdoč, predhodnik, sx83 e«i»( At«., 8». bhm, podpr+danlnik, p. 6. bn §7, BreddeA, Pm. maml l. BBOBKM, gUrm tajnik, p. g. Box 434, ky, MUDI kbežisnik, pomožni tajnik, L. Box 383, Bosk sprana, wye. wiif	blagajnik, Box 106, Ely,
NAIXE06N3K3
nadsoraega
Ose. 10* AT«.
VIRANT, predsednik fa*« ft« S*. Una, 0. IVA* WUMOfclC, dragi nadzornik, P. O. Box Ml firsts*, Mina.
KLOBUČAR, tretji nadsocsak, 11* ~ 74k St., CalasMt,
POROTNI &DB9SL :
Predsednik porotnega odbora, P. Box 139,
IT AM HKŽISNIK, IV
N. GOBAR, dragi porotnik, 6913 Batler BL, (Tif ftOBR&AR, trat ji porotnik, Box 96, By,
Pa.
aeravask, DR MARTIN J. IYEC, 71L N. Obea«o Bi. Jofcet, IU.
r« drsitra aaj blagovolijo pošiljati vse itnpiau, prnu—bo ador Mm na (Urnega tajnika: george l. br030ch, Bos 424, po srojsiB tajnika in ncbcaam iksimi
pošdljatrs aaj pošiljajo krajema drefttr* aa blagajnika: p. 8. Box 106, Ely, Mian., po srojen sastopsšks ia »obe Zastopniki krajevnih draKer aaj pofijsje daplikat Taako l na glavnega tajnika Jedaste. ts» prisdfce od strani krajemik drsšter Jedaote ali peaonenikov s« paiftjajo na predsednika porotnega odbora: ivan kebžlftnik, •stdiae, pa Pridejsni morajo biti aataaftai podatki
Drsštreso glasilo je "GLAB XAMDA1
nepoškodovani, toda z zadnjim strelom je zadel stražnik
soprogo drž. uradnika Quidi, ki je prišla k okna gledat, kaj se godi na ulici, ravno v oko. Krogi j a ji je prodrla v možgane ter je obiežaia na mestu mrtva.
Drobnosti.
KRANJ8KE NOVICE.
Kake nztanavlja nemški "Schnl-verein" šole. V Maverlu pri Črnomlja ima nemški '' Sebulverein" že kakih 34 let srojo šolo, ki je dobila tndi pravico javnosti. Ker se poučuje tadi slovenščina vsled neke nerazumljive obveznosti, ni ta sola preveč fkodovala slovenskemu življu. Velod agitacije okr. šol. nadzornika Peeru je hotel letos "ScJiulverein" astanovki šolo tudi v Rodinah. SehaWereia je namreč hotel izkoristiti neslogo ondotnih katastralnih obšia, ki se ne morejo zed miti za kraj, kjer bi naj stala slovenska šola, a od črnomaljške šole so ti kraji prevei oddaljeni. Črnomaljski rodoljubi, na čela jim dr. Malerič, pa so sa aedaj nemškim agitatorjem prekrižate račune ter provzročili, da se je v Rodinah odprla slovenska šola začasno r zasebni hiši. Da je ta šola rea nujna potreba, dokaznje dejstvo, da je v novo šolo všolanih nad 70 otrok. Letos obiskuje novo šolo res samo 40 otrok, ker hodijo ostali otrosa v slovenske šole v Črnomelj in Petrovo selo. Prihodnje leto pa pridejo skoraj vsi ti otroci v Rodine, ako e« ta Šola stalno uredi. Nemške agitatorje je ta čuječnoet slovenskih rodoljubov hudo spekla. Naprosili so profesorjevo vdovo Sater iz Kočevja, da jim je prepustila svojo zidani©« visoko v rodinskih vinogradih, kj«- so e veliko naglico odprli podroino šolo ter poverili pouk šul-ferajnskema učitelju iz Maverla. V snssi nemški prepotenci ustanovitve aiti naenanili niso šolskim oblastem. Potemtakem tndi lokalnega ogleda si bile. Hiša, v kteri je nastanjena nemška šola, je ognjenevarna in tndi ▼ sanitetnih ozirih zelo nedostat-na. Dovolj je, ako povemo, da niti atrasiiša ni* Seveda je šolska oblast morala sspreti to šolo, in sicer glavno salo, ker privatne dražbe nimajo prarise ustanavljati sekurendnih Šol. Do rešitve rekarza pa se je TTmasti is postila šola, ker so udarili, da V) šola le "w ah rend der radben Jahreezeit". Toda sedaj je i« topla in suha spomlad, a šola še vedno obstoji. Nedavno je bilo v aemflkik listih čitati, da je za ondot-no šolo nad 20 nemških otrok, ki slovansko «ploh ne znajo, a so morali dosedaj obiskovati slovensko šolo v <"'ra«nljn. To je seveda gorostasna la£. Necraka šola v Rodinah ima le lest šoioobvezatnih otrok, a še od tdb dve deklici ne marata hoditi v aorr.&ko šolo. Izmed vseh otrok je le ena dHdica, ki zna res le nemško, ostali aita nemškega očenaša ne znajo Da so Nemci izkazali za svojo šolo Mun 20 otrok, vpisovali so 4. in dietne otroke, pa tadi take, ki so Šs dopolnili 14. leto. Petieijo na Bebalvsrsia so podpisali podkupljeni rafii starti, Id sploh otrok nimajo, astrama ao njfeovi otrarf ia dav-ao iz Make obveznosti. Pametni nuK, ak« bi b3i tadi Nemci, ne
do nemške
šole zaradi osebe — učitelja Porub-skega, ki ima kaj zgledno rodbinsko
življenje. Pa tudi njegove duševne vrline so znane v celem okraju. Tako se pripoveduje, da sta se nedavno prepirala dva KoČevarja. Prvi je drugega imenoval stokratnega osla, a je psovko požrl. Ko pa mu je rekel, da je tako neumen kakor učitelj Porubsky, je psovani tekel k sodišču, da ga toži radi razžaljenja časti In žaljivec je res bil obsojen. Resnica pa je, da Kočevarji močno prodirajo preko kočevskih planin v črnomaljske vinograde, zato je treba velike čujnosti in pozornosti, posebno sedaj, ko se obeta železnica. Treba pa je tudi, da se Slovenci sploh bolj zanimajo za svoje mejne stražnike ob kočevski jezikovni meji.
ATin^a tatinska dražba. Iz Ribnice se piše: Pred kratkim so se zbrali v Ribnici trije pokvarjeni dečki, dva po 14, jeden 13 let star, ter so se podali na daljno pot v Semič z namenom, da kaj prineso domov. Rabili so dva dni v Semič. Prvi re-eer so prenočili v Kočevju. Vodil jih je 14 let stari fante, kteri ima sorodnike v Semiču. Imeli so srečo, za ktero bi jih lahko zavidali stari tatovi. V odsotnosti strica mladega tatička so mu ukradli 680 K! Plen so razdelili med seboj na jednake dele po bratovsko ter odšli ž njim v Ribnico. Umevno je, da že med potom domov niso stradali. Pcmedelj-ski semenj 19. aprila v Ribnici je bil za bogate fante prezapeljiv, da bi ostali doma. Dali so ^se postreči v gostilni z jedjo, pijačo in cigaretami. Toda njihovo veselje je bilo kratko. Zadela jih je roka pravice, vzela jim denar ter jih odpeljala na varen kraj, kjer ne dobodo ne vina ne cigaret, in jim je prilika premišljevati, kaj so storili.
PRIMORSKE NOVICE.
Aretirali so v Gorici 221etnega P. Mraka in 2(Hetnega L. Budinja radi nevarne grožnje. Prvi se js vrhu toga svoj 5as odtegnil vojaškemu naboru in najbrže ima na vesti tudi nekaj tatvin.
Neki neusmiljen človek v Furlani-ji je dobil v kuhinji mačka, ki je jedel meso. Prijel je mačka, ga polil s petrol jem ter mu potem prižgal dlako. Žival je zbežala v seno ter napravila škodo. Cez tri dni je maček crknil.
Ogenj. Gorelo je v seniku nad hlevom, last dr. Pontooija, t nlici Morel 1 i v Trstu. Prihiteli so ognjegasci, ki so hitro pogasili: pretila je že večja nesreča.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Svojo taščo umorila. Porotno sodišče. — Nedavno se je vršila zopet-na obravnava proti Amaliji Ivančič, ki je bila pri zadnjih porotnih obravnavah preložena, da se preišče duševno stanje obtoženke. Posestni-ea IvanSič v Za vodni okraj Šoštanj, je tožena, da je umorila svojo skoraj 80 1st staro taščo. S svojim možem ia s taščo je živela skoro v vednem
NAZNANILO.
Rojakom in spbratom j. S. k j. naznanjam, da priredi društvo Zvon št. 70 j. S. K. j.
VELIKO SLAVNOST dne 16. maja.
Ta dan bode blagoslovljena društvena zastava društva Zvon v Chi-cagu, 111. Ob pol deseti ari bode slovesna sveta maša in po sveti maši se bomo zbrali v cerkveni dvorani, od koder bomo odkorakali na določen prostor. Zatorej vabimo vsa bližnja društva, spadajoča k J. S. K J. in društva K. S. K. J., da bi se udeležili korakanja na piknik in nam pripomogli do boljšega uspeha. Igra-
iz South Mayer's Grove na 40. Avenue.
Torej, rojaki v Chicago in okolici, na svidenje 16. majal
V imenu društva
Ivan Zvežič, tajnik.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
prepiru in je navadno popivala z drugimi možkimi po gostilnah. 23. dec. m. L je prišla domov in našla svojo taščo samo. Nastal je prepir in pretep, pri kterem je Ivančič taščo tako zdelala z nogami, da je starka kmalu nato umiia. Ivančič je šla potem na okrajno sodišče v Šoštanj in se tam javila. Pri obravnavi pravi, da se ne .more ničesar spominjati. Zagovornik je plaidiral, da je Ivan-čič storila svoj zločin v trenutku duševne omračenosti; porotniki so se pridružili temu mnenju, vsled česar se je moralo Ivančič oprostiti.
Požar je nastal v gornjegrajskih škofovih gozdih. Ogenj so brez velike škode omejili in zadušili.
Umrla je v Hotinjah pri Ponikvi ob juž. žel. Marija Gobec, soproga tamošnjega gostilničarja in posestnika St. Gobca.
HRVATSKE NOVICE.
Madjarsko društvo "Julian", H na Hrvatskem zasleduje jednake ci- f la bode slovenska godba lje kot na Slovenskem nemški Snlfe- | Chicaga. Piknik bode v rajn, je po poročilu svojega predsednika "grofa" Szechenyia v letu 1908.—9. — pod Rauchovo vlado — ustanovilo na Hrvatskem 27 novih madžarskih šol, izmed teh 22 na deželi. V teh 22 šolah je 3255 učencev, od teh 2756 madžarskih, 407 nemških, 50 (¥!?!) hrvatskih in 42 drugih. Poročilo izrecno povdarja, da se je število učencev dvignilo s pripomoejo hrvatskih oblastvenih organov. Ban Rauch je obljubil, da se še v tekočem letu da dovoljenje za ustanovitev 9 novih madjarskih šol. Taka je "narodna" Rauchova vlada!!
BALKANSKE NOVICE.
Bosanski deželni zbor. Sarajevo,
23. aprila. Bosansko - hercegovinski deželni zbor se skliče najkasneje koncem meseca junija. Deželni zbor bo začasno zasedal v posvetovalnici mestnega občinskega sveta, ki je v to svrho posebej adaptirana. Takoj v jedni izmed prvih sej predloži vlada zakonski načrt o zgradbi posebnega deželnozborskega poslopja.
RAZNOTEROSTI.
V Bordeauxu na Francoskem je padel žveplen dež, ki je pokril strehe in vrte z žveplom. Sodi se, da so vetrovi zanesli žveplo iz Italije.
Premeteno koristolovko so zaprli v Parizu. Imenuje se Emilija Mar-chetti in je v zadnjem času pod imenom princezinja Luiza Koburška znala izvleči iz trgovcev 200.000 fr. Nastopala je tudi kot grofica.
Zmota norišničnega čuvaja. Čuvaj v deželni norišnici v Pragi je dal 401etnemu arhitektu Blažeku mesto odvajalnega sredstva piti koncentriran lug, vsled česar je kmalu - nato arhitekt umrl.
Radi nagelj na — kazen. Pred kazensko so dni jo v Budimpešti se je
imela vršiti razprava radi žaljenja časti. Zagovornik dr. Armin La-danyi je imel na prsih rudeč nagelj, kterega bi moral odvetnik odstraniti na ukaz predsednika. Tej zahtevi se odvetnik ni udftl, sodni dvor ga je vsled tega kaznoval na 20 K globe radi nedostojnega obnašanja, ia ker se še vedno ni hotel branitelj ločiti od nageijna, je odložil sodni dvor razpravo in naznanil vso zadevo odvetniški zbornici.
Zapuščinska pravda za 3 mil. ded-ščine se je pričela v Černovicah. Tamošnji veleposestnik E. Bauman je umrl 28. junija preteklega leta v Trstu in pustil oporoko napravljeno 4 dni pred smrtjo, v kteri je svojo hčerko omoženo Bary popolnoma iz-dedil. Hčerka zatrjuje, da je moral oče napraviti to novo oporoko v de-liriju. Zato je vložila proti oporiki tožbo z zahtevkom da se druga oporoka uradno razveljavi.
Dva nova planeta. Bivši ravnatelj pariške zvezdarne Gaillot je dal a-kademiji znanosti poročilo, v kterem trdi m natančno dokaže, da se nahajata nad Neptunom še dva nova do zdaj neznana planeta. Gaillot je zasledoval teorijo bivšega rvezdo-znanca Le Verriers, kteri je našel Neptuna. Dokazal je podobno Gail-lotu najpreje njegovo eksistenco in približno mesto glasom teoretičnih računov, na podlagi kterih so iskali in ga slednjič res odkrili. Eden teh planetov je oddaljen od Neptuna po njegovem proračuna za polovico daljave med Neptunom in zemljo, kar bi bilo enako 45kratni razdalji med našo zemljo in solneem, drugi pa je oddaljen še enkrat toliko ter se s»-če okrog solnca v 60kratni razdalji med njim in našo zemljo.
Žalostna posledica nepridnosti. V
noči med velikonočno nedeljo in ponedeljkom je naletel nek stražnik v Rimu na oddelek mladih veseljakov, ki so se vračali hrupno prepevajo domov. Ko jih je opominjal na red, so se začeli iz njega norčevati ter ga obkolili. Stražnik misleč, da ga hočejo dejansko napasti, potegne samokres ter ustreli parkrat v zrak, da napadalce oplaši. Ti so res odšli
knjiga,
Rad
Koah
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa., se naznanja, da bode dne 20. maja na praznik Kristusovega Vnebohoda skupna velikonočna spoved v slovenski cerkvi na Butler St. v Pittsburgu, Pa. Zato vabim vse člane in članice omenjenega društva, da se udeležite ter opravite svojo dolžnost.
Objednem pa prosim vse člane, da se dne 9. maja polnoštevilno redne seje udeležiti blagovolite, posvetovati se imamo nekaj važnega.
Z bratskim pozdravom
Frank Schifrar, Box 26, Trestle, Pa.
(7-10—5)
Kje je VALENT. MAJNXKf V Ameriko je dospel v začetka meseca marca. Dospel je v New York a parnikom od American Line, dva kovčeka odposlal je pa po franeo-ski progi. Naznanil je naslov njegovega bivališča Glenwood Springs Colorado, kamor smo tudi kovčeke odposlali ter mu objednem pismeno naznanili. Ker nam je pa pismo vrnjeno, sodimo, da njega ni v zgoraj označenem kraju. Prosimo cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da nam nemudoma naznani. — Frank Sakser Cp., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Ustanovljeno 1897.
Svetovno znani med.
Profenor Dr. E. C. COLLINS,
Ustanovitelj
300.000
OZDRAVLJENIM !
temu bi te dalj« trpeli; 300.000 za raznimi bolezni bolujočih ljudi, med katerimi Je bilo mnogo tac i h. katere »<? drugI uvodi In idrar-nlkl if OMtavill ko« neosdrnvljlve. je bilo ozdravljenih po občeznanih zdravnikih slavnega Collin* N. V. Medical Iaatituta.
Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in dolgo bolni, omenjeni zdravniki Van lahko ozdravijo. Pridite takoj (ali pa pišite v Vašem materinem jeziku), in oni Vam bodo odredili najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo pomagala, da bodete v kratkem zopet popolnoma zdravi!
NIKARI
ne poverite nrizkuArnlm
Collins N. Y. Med. Ins>»d«>*i»oii«l dajte ne i zdravilnih ufodov
Vašeea zdravja ia zdravnikom! In ne
Pridite in se posvetujte z našimi zdravniki. kjer lahko govorite slovensko.
Colllnn X. V. Medical Inntltut je nnjitn-rejil. nujzaneni jivejfti in najboljši, katerega zdravniki so izkušeni in kateri se bodejo za Vas zavzeli.
Pošteni cene".
vestni zdravniki, čista sveža zdravila in najnižje
Specialist za kožine bolezni, bolezni oči. ušes. nosa in grla! Različne. tudi najtežje operacije izvrši z sigurnim uspehom dobri izvež-bani Chirurgic!
Ako toraj bolujete na kateri kolisibodi zunanji ali notranji bolezni. ali na tajni spolni bolezni ter ste mogoče žt- zastonj iskali pomoči pri zdravnikih In zastonj troSili denar, opišite točno Vašo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo "človek, njegovo življenje In zdravje", katera se Vam takoj odpošlje ako dopošljete v pismu za 15 c. poštnih znamk. Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami. — Vsa pisma nasljavljajte na:
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y
Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in petek od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 pop. Dr. J. J. McCLADE Dr. J. F*. COVLE, Zdravniika ravnatelja.
naši zastopniki
kteri so posblattaai pobirati nino za "(Has Naroda" in kakor tndi n vas dregs
ke spadajoče posle
S an Franeieeo, CaL: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolieo: b. b. Derganee, Stockyard, Denver. Pueblo, Colo.: Pstar Calif. Indianapolis, Ind.: Alojzij man.
Chicago, hl: Mohor Mladi«. Depue, hl: Dan. Badovinae. La Sale, 111.: Mat. Kemp. South Chicago, 111.: Joaip pare.
Waukegan, 111.: Frank Petkovftek. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Sutej.
Iron Mountain, Mich, in okolieo: Marko Badovinae.
South Range, Miefa.: John Babo-
| rid.
Chisholm, Minn.: k. Zgone. Ely, Minn.: Ivan Gonie. Evelefch, Minn,: Jurij Kotna.
Eveleth, Minn, in okolica: Nick Miletič.
Hibbiug, Minn.: Ivan Povie. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovati* in Ivan Rahija.
St. Louis, Mo. in okolieo: Frank Skok.
Aldridge, Moat.: Gregor gob as. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Gelarck. Little Falls, N. Y.: Frank Ore-goika.
Weft Seneea, n. y.: Jovaa Mili*. Cleveland, Ol: Frank Sakaar co. William Sitar in Mat. Pečjak. Cleveland, 0.: Naeek 8pagtiski Oregon. City, Or.; m. Jawtia. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Conemaogh, Pa.: Ivan Pajk. Canoasbtxrg, pa:. Geo. m Bebalts. daridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl War. Heal wood, Pa. in okolieo: Alegsj Jakoft.
Johnstown, Pa.: Frank Gabzenja. Pittsburg, Pa.: Ignas Podvaanlk. Steel ton, Pa.: Marko Kofalt in Jssip a. PribetraJk.
Willoek, Pa.: Fttji Aem*. West Jordan, Utah: iatu FaUtt. Black Diamond, Weak.: Gr. threats.
Beinrood, W. Va.: B. IVnnas, w. Va.: Joaup Milwaukee, Wis.: Josip trataflt Boek Spriagt, wye.: horn* Tin ia A. Jwtft.
Vsi naši zastopniki ao z nami ia dalje časa v poslovni zvezi, vsLsd lesar jih rojakom najtopleje priporo-kaoa

Knajpova zdravila!
Sedaj smo pripravljeni v s a k o v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako s i prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na ka-M c r .	ki drugi bolez-
Mscr. S. Kacipp.	. ■ ,
ni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovib zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes? mnogo na dnevnem redu.
To je novi in pravi naslov:
AL. AUSENIK & CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.

Vi:
Slovencem in Hrvatom pri poročam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem i gg. Frank Sakser Co. vNew Yerku.
2 velespoStovan^cm
Ivan Govze,
— • Ely, Minn.
Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY PlVO<^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad) tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * K"«~.st svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsei, uo ]Sio gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju uI02 St. Clab * K kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
i



Učitelja angleščine, francoščine in nemščine,
omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove
Uredništvo "Glas Naroda" -	82 Cortlandt St., New York.
Ell<is» ii^ILi i >i *lbi ■ .ia■	.i^ljfciia..^»frion^tu
Velika zaloga vina in žganja.
Marija Grlll
Prodaja belo vino po..............70e. gaUen
" črno vino po .............50c. "
Orožnik 4 galone za....................«1UX>
Brinjevec 12 steklenic sa...............
ali 4 gal. (sodček) sa................116,1»
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA GRILL,
03O8 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulichj
Najpripravnejša in najcemjša parobrodna črta za Slmnce in Hrvate.
ji
POZOR ROJAKI!
awll« ai katerega f l tW«£tajer1wfct Sm bnda
kerm^mmiM S*Zm)>
Mkak ia krita Tae p«
odstemmim. Petne nege, km je Mm, teadevlee la ezeblfac v». v t dMk ptpoJaou odatnetm, da | ta tetai« ac laaaH IBM U»raSaH« .
JAKOB VABCIC,
P. a. B»i«», CLETELXXa, 0.
HARMONIKE
urmt ndelajtK n
papravljua pm atjaii)ik otnih, a tiaii kf«lM la aeaeairive. T popravo sa ■eaHlia vnmhšm paHj«, kar aeaa Se It lM takaj ▼ tee pad« ta sedaj v Mejen leetaaaa dem«. T paprarek vaa-aoaa kmjikf haktf tm draga ktra«-nlke ta rakeaaa pe del« kahetfaa kd< aahteva We nadalralb afraiaa)
JOHN WENZEL, IM7 1 €%md Str.. CWeelaad, O.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna, vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cene Tožnih listov iz New Yorka za III. razred so do:
TRSTA...........................................$31.00
LJUBLJANE..................................... 3L80
REKE............................................. 31.00
ZAGREBA......................................... 32.20
KARLOVCA...................................... 52.J6
H. BAZRED do TRSTA aU REKE.................... $50.00, 55.00 i 60.00
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St., New York.
Vai spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. Y mesecih maja in jnnija se bo-deta sgoraj navedenemu brodovjn pridružila Se dva draga nova potniška parnika.



ahovej senc!.
Karal May.
V balkanskih soteskah.
<H*Aai>av»a>*J
"Prav lahko, toda tega ti ne avetnjem."
"Čemu net Ako jezdiva naokrog, tako, da je on potem za nama, ne mere t a i« vedeti, ako je otn pravi."
"Kaj bo dež ukrenil T"
"Ti ga prisiliš okreniti se in to tudi jaz storim. Potem ostanem pri njiwin in ga vzamem lepo seboj v Košikavak."
"Ako te pa povpraša, kako pravico imaš do njegaf" "Nimam li pravice T Ali te ni hotel umoriti, efendi t" "To bi že bil vzrok. Toda ako to storiš, potem si nakoplješ sovražnika, ki bode vedno čakal, da se ti osveti."
"Toda njega se ne bojim. On je sovražnik poštenih ljudi. V ostalem mi pa moraš dovoliti, da sem napram tebi vljuden in pri tem ne smeš biti radi mesne v skrbeh. Ako je pred nama v resnici prosjak, potem ga. primeva in se posloviva, ne da bi on slišal, kam jezdiš." "Kako se pa gre od tu v Madenf"
"Jeadi vedno po tej poti in po preteku pol ure si na cilju. Od tu naprej sploh ne moreš poti zgrešiti. 6 teboj sem hotel govoriti še radi kopče; toda tvoj mali hadži ima jedno in ti si si prilastil ono Ismilanca. Sedaj pa pojdiva, efendi."
Kovač požene svojega konja v znak, da ne želi slišati kakega ugovora. Njegov predlog mi tudi ugaja, kajti na ta način se prosjaku prepreči icvržiti svojo nalog«, ne da bi to meni kaj škodovalo.
Ni trajalo dolgo, ko se nočnemu jezdecu približava v toliko, da naju zasliši. Kmalo potem opaziva tudi, da je pričel hitrejše jecditi, tako, da bi ga midva ne dohitela.
"Le hitro za njim, Zaban ni dober jezdec", reče kovač. "Prav lahko ga dohitiva, ako je v resnici oni, kojega iščeva." "Ako pa krene v stran?"
"Teira m* »xxle storil, kajti kaj taceea >e tu nihče ne upa storiti v temnej noči. Tudi jaz bi ne jezdil tukaj, ako bi ne hotel storiti tebi vslu^n."
Kovač -odi pravilno. Jezdec opazi, da sva midva hitrejša, kakor on. IV stran se ni upal kreniti in tako je smatral, da je najboljše, ako se ustavi in naju pričakuje.
Kovač jezdi naprej, doeim jezdim jaz toliko za njim, da me ne more takoj spoznati. Jezdec krene nekoliko v stran, da bi midva zamogla jezditi dailje, toda kovač se ustavi pri njem in ga pozdravi:
"Saba ajrola — dobro jutro."	j
"Saba —", odgovori prosjak kratko.	;
"Nereden gelir mi zin — od kje prihajaš?" "Deridereden — iz Deridere."
To je laž. kajti jezdeca spoznam takoj po glasu. Jezdec je bil prosjak.	i
i "Nereje gidejorzun — kam jezdiš?"
"Her jerde hič bir jerde — povsodi in nikamor."
Odgovor se je toraj glasil dokaj drzovito; toda to prosjaiku ne pomaga, kajti kovač nadaljuje z izpraševanjem tako odločno, da se mu prosjak no more izviti:
"Bodeš moral natančneje povedati."
"Moralf"	T >
"Da. Ali me poznaš?"
"Ali m« ti poznaš?"
"Ti si Zaban, prosjak."
"Ah, in ti?"
"Noč je tako črna, kakor tvoja duša. Mojega obraza ne moreš ■poznati. Jaz sem kovač Šimia iz Košikavaka."
"Zato se mi je tvoj glas »del tako poznan. Jezdi dalje, s teboj nimam ničesar opraviti!"
"Imam pa jaz s teboj nekoliko posla. AH morda poznaš moža, ki joadi s menoj?"
"Ne. Pojdita k vragu!"
"To storiva, toda preje moram s teboj govoriti, Zaban." Pri teh besedah se jima približam tako, da me mora Zaban spoznati Tako stojiva sedaj skupaj, da ima moj konj tam glavo, kjer ima Za-
banov konj rep.
"Sejtan, tujec!" vzklikne prosjak.
"Da, tujec, sedaj mi bodeš verjel, da imam nekaj s teboj za govoriti?"
"Toda jaz nimam nikakega posla s teboj!"
Pri tem opazim, da seže prosjak za pas. Bilo je tako tema, da ne morem spoznati, kaj je tam iskal. Kljub temu pa vzamem svojo brzostrelko v roko tako. da se pripravljen na udarec s kopitom od leve na desno.
"Povej toraj. kam si namenjen?" ga vprašam in skrbno opazujem.
"Kaj pa to tebe briga, morilec!" odvrne prosjak.
"Morilec?"
"I>a. Kedn pa si je radi tebe zlomil tilnik in komu si zdrobil čeljusti?"
"In koga ste zvabili v tvojo kočo, da ga tam ubijete. Dobro, "kakor bočeš, toda moral bodeš biti tako dober in vrniti se nazaj z menoj." "Kedo me zamore prisiliti?" "Jaz; razjaši!"
"Kaj pa to pomeni; morda hočeš tudi mene umoriti? Toda znal se
bodem braniti. Pojdi v džeheno!"
■s yjri teh besedah povzdigne roko, toda takoj ga vdarim s puško po toki i rt istočasno on sproži. Krogi j a me ne pogodi, kajti z udarcem po roki, sem <1al kroglji drug pravec. Prosjak še drži roko kviško, ko ae mu le bolj približam in ga udarim s kopitom pod pazduho, tako, da takoj
pad« ras svojega konja.
Tudi jaz hočem takoj razjašiti, toda še ne pridem
stiiim kovačeve besede:	•« __	- v
"Stoj, lopov; ina£e te pogazim!"
Ko skušam zaviti krog prosjakovega konja — ae posveti drugi strel iz prosjakovega saipokFSS*; kovačev konj akoČi daleč naprej in kovač je takoj srečno na zemlji.	0-
Kedo je zadet? Takoj se obema približam.
Oba ležita na tleh in siecr jeden na drugem. Noi je po teko temna,
da jednega od drugega ne ramo rem ločiti. Potem prrnem onega, ki leži na vrhu za roko.
"Stoj, efendi, to sem jaz," reče Srmin.
"Ti si, ftrmin. te je li pogodil?"
"Ne. Videl sem, da je skušal uteči in to sem mu prepovedal; pri tam je lopov streljal in jaz sem ga pogazil. Branil se je, toda le z jedno reko, najbrže ga je konj brcnil na drugo."
"Ne, to sem etoril jaz s puškinim kopitom." "Lopov g rise, kakor spodlasiea. Treba nra bode as ta zamašiti." PFideti in—" mogel, kaj počne kovač; kmalo potem pa zaslišim hro-pače glasove in potem kovač ust a ne ter reče: "Tako, zdaj bode molčal." "Kaj si mu storil, pa ga vendar nisi ubil?"
"Ne; le primi ga in videl boB, d* le brea. Le ovratnico sem nekoli-
To Me eelo sadoeto-
je padel na zemljo. Samokresa sta imela le po jedno eev. Obe sta tndi izstreljena, ne da bi. nastala vsled tega kaka nesreče.
Sedaj prične peovati. Pred vsem sabteva, da ga nemudoma izpustiva in nama preti s sodiščem. Kovač se mu pa le smeje in reče:
"Ono, kar si preje počel, me pcav nič ne briga; toda skušal si me ustreliti in vsled tega te vzamem seboj, da ti tako dokažem, da si le ti oni Človek, ki se mora bati sodišča. Mogoče ti odpustim, ako se na poti lepo vedeš. Ako bodeš pa še naprej tako psov al, potem nimaš kaj dobrega pričakovati."
"Vidva sta me ustavila in jaz sem se le branil. Jaz moram dalje jezditi."
"Da, povsodi in nikamor! Za to imaš tndi kasneje časa dovolj. Sedaj pa molči, kajti midva še potem lahko mnogo govoriva, ko se poslovim od efendija."
Prosjak potem v resnici utihne. Morda je mislil, da bode zamogel iz najinega govora še kaj važnega posneti. Toda Šimin je pameten in preslepi prosjaka s tem, da mi reže:
"Toraj efendi, daljno pot bodeš prav lahko našel. Jezdi nazaj in pričakuj me, kajti jaz se moram napotiti v Geldžik, kajti nikakor ne bode laihko shajati z jetnikom. Ko prideš k tvojima, jim reci, da lopova Že imamo, da ga ne bodo še oni po nepotrebnem iskali. Pri meni se sopet vidimo."
POTOK SLOVENCI XH EKVAfI I
jožim rojakom v Ctieegi, HI. ia eft» lica ovoj dobro mrejem SALOON. Na raopoiaflo imam todi laps kap ljišče. Točim vedno sreže m Mn Saip pivo, jsko dobro rasne likerje ter prodaja ke. Postrežba solidna.
Prodajam tndi in rofarodM listke za črte po izvirnih eceah. Pošiljam denarje v staro domovino »aaa^jliii potom po dnevnem kuno. V tras m z banko TnuA Bakav <V •» Now Tocku. Svoji k
som
gftffi v nudil P1 Ti" i"Tii"
i' 5

Kretanje parnikov.
Sledeči parniki odplujejo tz New Yorka :
AUSTRO - AMEEJKANA PROGA.
V	Trst ln Reko.
Argentina................19. maja
Alice .................. 2. junija
Laura .................. 9. junija
Oceania ................ 16. junija
Martha Washington .... 23. junija
Argentina .............. 7. julija
Alice .................. 21. julija
Laura .................. 28. julija
WHITE STAR PROGA.
V	Southampton.
Oceanic ................ 12. maja
Teutonic ................. 19. maja
Adriatic ................ 26. maja
Majestic ................ 2. junija
Oceanic..................9. junija
Teutonic .................16. junija
Adriatic ..................23. junija
Majestic................30. junij*
Oceanic ................7. julija
Teutonic ................ 14. julija
Adriatic ................ 21. jnlija
Majestic ................ 28. julija
FRANCOSKA PROGA.
V	Havre.
La Provence ............13. maja
La Savoie .............. 20. maja
La Bretagn« ............27. maja
La Lorraine..............3. junija
La Provence............10. junija
La Savoie ............. 17. junija
La Lorraine ............ 24. junija
La Provence............ 1. jnlija
La Savoie .............. 8. julija
La Toirraioe .. ......... 15. jnlija
La Bretagne ............ 22. julija
La Provence......... julij-.
S EVE RO NEMŠKI LLOYD.
V	Bremen.
Kronprinz Wilhelm...... 11. maja
Frie-Mch der Grosse......13. maja
Kron prinzessin Cecdlie .... 18. maja Kaiser Wilh. der Grosse.... 25. maja
Prinzess Alice............27. maja
Kaiser Wilhelm LL...... 1. junija
Kronprinz Wilhelm...... 8. junija
Prinz Friedr. Wilhalm .... 10. junija Kronprinzeasin Cedlie .. 15. junija Fried rich der Grosse —. 17. junija
Barbarossa..............19. junija
Kaiser Wilh. der Groaa« .. 22. junija
Grosser Kurfuist........24. junija
Kaiser Wilhelm II.......29. junija
m m
na zemljo, že
"Toda roke mu morava zveza ti.*' "8 čem?" "S pasom."
"Ime! prav; nj ime pea ta tad
velo, da ga priveževa na konja."
ftotam pomagam kovaia, H Je Zabana skoraj zadavil. Prodno se pa sopet dobro save da, le sedi zopet ne konju, na kferaga je e pasom previdno privezan in sicer za obe nogi pod konjevim trebuhom. Boke mu fcovai zveie t naramnicami. Sedaj doženeva s kovačem, da je imel kpov dva aamokresa: jednega aem mn izbil iz rok ia drugi mu je izpadel, ko
~ RED STAR LINE.
V Antwerpen.
Kroonl ud .............. "*5.
Lapland ............... 22. ma 7 s
Yaderland .............. 29. maja
Zeeland ................ 5. junija
Kroonland.............. 12. junija
Lapland ................ 19. junija
Yaderland .............. 26. junija
Zeeland ................ 3. julija
Kroonland .............. 10. jnlija
Lapland ................ 17. jnlija
Yaderland .............. 24. julija
Zeeland ................ 31. julija
AMERICAN LINE.
V Southampton
St. Paul ................ 15. maja
Philadelphia. ............ 8. maja
New York .............. 22. maja
St. Louis................29. meja
Philadelphia ............ 5. junija
St. Paul................12. junija
New York ..............19. junija
St Louie .............. 20. junija
Philadelphia ............ S. julija
St. Pant................ 10. julija
New York .............. 17. julija
St. Louis................84. julija
HAMBURG AMERICAN LINE.
V	Hamburg.
Blueeher ................ 12. maja
Amerika ................ 15. meja
Cleveland (novi) ........ 22. maja
President Grant..........96. maja
Kaiserin Aug. Victoria .... 20. maja
DEUTSCHLAND........ 6. junija
President Lincoln........ 9. junija
Cincinnati (novi)........12. junija
Blueeher .............. 16. junija
Amerika................19. junija
Cleveland .............. 26. junija
President Grant ........ 90. junija
HOLLAND - AMERICAN LINE.
V	Rotterdam.
Potsdam ................ 11. maja
Noordam................ 18. maja
Rotterdam .............. 25. maja
Ryndam ................ 1. junija
New Amsterdam ........ 8. junija
Potsdam................15. junija
Noordam .............. 22. junija
Rotterdam (novi) ........29. maja
Ryndam ................ 6. jnlija
New Amsterdam ........ 13. julija
Potsdam ................ 20. julija
A
\ i V

Ako htiei dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Gerdlča,
301^303 E.Northern Ave,, Pueblo, Colo
Tndi naznanjam, ia Ibmuz* ▼ zalogi vsakovrstno cmfec meso. namreč:
klobase, rebra, jezik s. Sunke itd,
Govorim v vseh sJovaaos
mw vaIno imm ZA SLOVZNSKS farmkbjsi
Vsled zahtev« nakterik
ro&E smo zopet v Ljubtjaas itevilo
pravih domačih kos,
ktere imamo sedaj
dolge po 70 in 66 N«
domače kresilua fc—M ( klepalno orodje.
Ker je bilo letos vprašanja pa taa blagu tako veliko, da izvršiti vseh narožil, avetajeaao onim, da ae že sedaj preskrba a tea orodjarn za prihodnje paletja €Hedt een pilite na:
PRANK SAKSSm O©..
M Oartlandt Sk, New Yeck. 1
V knjiga:
GROF MONTE GRISTS, svetovna hnjifaiaa v d vek fto »h knjigah, eena HM. GROFICA BERACIOA,
mau vrrss,
3 sveski, eena
RODBINA POLANZtKIH. S zreški, eena 92-M.
TISO« IN SNA W04,
61
TUJX MUftKSTKKJL kroCraaa
I O® JI JEM H
sena J&M.
Vsa ta knjige je dobiti eAno poitnins proste pn:
SLOVES 10 PUBLISHES« Ml, 82 Cortleaadt 8t^ New Yeck, M. TL
Gompagnie Generale Ttaosaiianiip.
[Francoska parobrodna družba.J

občbai
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dekrs <ns visa po 60 do §0 ct
salsn a posodo vzed. Dekre befa rlaa od 60 do 70 e*.
galon a posodo viedL bvrates Irafavlca od f2.60deit galon a posodo vied. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker na»i» količine m morem raapnUiJali Zajedno s naročilom nag gg. naročniki doposlisjo daoar, oaiso-ma Money Ovoer Bpofitovanjem
Nik. Radovich,
IN Vanasst SC.Saa 1
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta io Ljubljane. Poštni parniki so:
Provence" na dva vijaka..................14/2ik> ton, 30.0«0 kor.jsLih moči
■La Savoie	" " " .................. 12,CIMJ " 25 (HjO
"La Lorraine" " " " ................ 12 <"00 " ->r, tM)
"La Touraine" 4< " " ..................n, hO " 12 (aki
"La Bretagne".................................. 1«« » o»>0
"La Gascogne"................................ n (X»o " 9.(K>0 "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopokdae h pristanišča stev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.:
•LA PROVENCE •LA SAVOIE La Bretagne 'LA LORRAINE 'LA PROVENCE
13. maja 1909. 20. maja 1909. 27. maja 1909. 3. junija 1909. 10. junija 1909.
•LA SAVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE
17. janija I90t. 24. janija 1909. 1. jnlija 1909. & julija 1900. 15. jalija 1919.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, generalni a
71 Dearborn
i za zi
82 Cortlandt Street,
Podružn Ic< 0104 ST. CLAIR AVE. IN. E«,
New York, K T
CLEVELAND, Ov
Važno za rojake,
•■^Kmcsmt^w in ijWUgj
Zastrupljenje krvi.
_^Sp9ln9 bolezni — [druge n« zdravimo.)
Ako imate hraste, bakrenobarvne lise, ako vam izpadajo laaje, ako tu bede k o«ti. Se imate sob požiralnik in ako M vam napravljajo mazuli. zamorete vse to odpraviti, ako M TRIDESET DNI zdravite z pilulami. nazvanimi BERLINO. ktere vam poiljemo xajedao ■ nayodllom, ko prejmemo naslov in 10 dolarjev. Usta in požiralnik se ozdravita v 14 dnL Vfi Vaši mazulji zginejo tekom 21 dni, tndi ako še tako globoko sesajo in ako so še tako maaoo-Stevilni. Po trikratnem zdravljenju prav gotovo ozdravite In ako temu rti tako, potem vam vrnemo denar. Tndi a jednfcn zdravljenjem se bodete zadovoljili in prepričali o zdravilni moči. Tekam zadnjBi 20 let i ozdravili 36.000 ljudi. Dovolite nam. da vas rešimo slepoeti, paralize in lokomotor-at Ako ste že vse preaknaili in zgubili vse nade, potem vam svetujemo, da ae oglasite pri 1 pa da nam pižete. Uradne ure so od 9 do 6. Ob ned«li»h oH 11 Ho 1 Posvetovanje "
" BERLIN REMEDY~CO*
Broadway, cor. 37th St.,* Regal Bldg/fe New York City.
ki nameravajo potovati v staro domovino z doDftn* * brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo naslt-vom 4<Krctanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it« dat odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pnd< en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, Ldi* pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtVjagt ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, nc o*. & nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandl in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne2možr. u angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zek važer za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparij n> ljudi dvomljive vrednosti« Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovt veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še px» dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo vačvc * koristno.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. V»«ti nama pošiljatev po nas poslana pride v stari ki& • _	_	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k posaza
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl'.ve hranilnice arf jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uloŽnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrtar ^ od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. '
avstrijski denar ?
kupujemo in prodajamo pt dnevnem kurzu. Ako porujef staro domovino in imaš večjt a vote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjafi in kupi} ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piti svojcem. d» vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc
le prezreti!
Imateli r staro domovino kom v E» ko pooblastilo poslati, obrnite se n» nas, mi vam ceno in brco postrete do, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi k ter vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje avo|c vojaško knjižico, mi mn preskrbimo, da ne bo imel »itno«ti. ko se domu vrne.
jlko si namenjen
šeno, otroke, ali pa »»ive nike, ter prijatelje v Amei? ko vzeti, potrebuješ Človek^ kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo n* nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zasio pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voŠnje lias ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podnč* no *ojake an potovanje in oskrbimo vse potrebno take d* nimajo nobenih zaprek. Na naselaičkem nadi (EUia Island služimo jim vedno ▼ nsjboljio pomoč.

- ti 1. v s
Ij
i--
trni