PRIMOkSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 276 (9278)
TRST, četrtek, 27. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PADALCI SO SE UMAKNILI IZ VSEH LETALSKIH OPORIŠČ, KI SO JIH V TOREK ZASEDLI JU AN CARLOS NADALJUJE PO POTI, KI JO JE ZAČRTAL FRANCO
Vladne čete popolnoma nadzorujejo položaj v Portugalski Costa Comes razpustil COPCON in premestil Otela De Carvalh
Aretiranih 36 upornih častnikov - V Lizboni še vedno v veljavi pripravno stanje Vlada vrnila «Radio Renascenco» cerkvenim oblastem - Desničarski zločin v Portu
i Razočaranje med špansko opozicijo a ob proglasitvi omejene pomilostitve
LIZBONA, 26. ,— Po včerajšnji izredni napetosti, ki je zajela vso Portugalsko, potem ko so padalci zasedli vrsto letalskih oporišč in je predsednik Costa Comes prevzel poveljstvo nad enotami o-boroženih sil lizbonskega področja ter na tem območju proglasil stanje pripravljenosti ter policijsko uro, se je položaj danes nekoliko pomiril. Čete, ki so ostale zveste vladi in svetu revolucije, popolnoma nadzorujejo položaj. Med današnjimi najpomembnejšimi dogodki, naj omenimo razpustitev poveljstva za notranjo varnost COP CON ter odstavitev njegovega poveljnika generala Saraiva De Car-
valha. Do razpusta COPCON je prišlo, kot poročajo iz Lizbone, zaradi odpora, ki so ga njegovi člani nudili vladnim četam. Dežurni častnik COPCON je danes zjutraj izjavil, da bo general De Carvalho prevzel drugo dolžnost, trenutno pa naj bi bil v svojem stanovanju.
Pri tem je treba dodati, da je Costa Comes, potem ko je včeraj prevzel poveljstvo nad vsemi enotami na lizbonskem območju, dejansko vzel oblast prav generalu De Carvalhu, ki je bil še poveljnik lizbonskega območja.
Vladne čete v glavnem niso naletelo na odpor pri upornikih. E-dini odpor so ga nudile enote vojaške policije in pri tem je prišlo v neposredni bližini predsedniške palače Belem do streljanja med policaji in diverzanti polka iz A-madore, ki so izstrelili pròti vojašnici vojaške policije nekaj grana* iz minometov, potom ko so policaji zavrnili ultimat, ki se je iztekel ob 8. uri.
Generalni štab portugalskih oboroženih sil je objavil komunike, ki so ga prebrali tudi po televiziji in v katerem je rečeno, da je poseg vladi zvestih diverzantov iz Ama-dore prispeval k normalizaciji položaja. ki ga sedaj trdno nadzorujejo. Diverzanti so prevzeli nadzorstvo v poveljstvu portugalskega letalstva v oporišču Montesanto, v oporišču št. 5 v Monte Reale, v o-Porišču št. 2 v Oti, v generalnem Štabu letalstva v Lizboni in v lizbonskem polku vojaške policije.
Vladi zveste enote nadzorujejo tudi znani lizbonski polk lahke artilerije «Ralis», znan po svojih simpatijah do skrajne levice. 14 oklepnih vozil konjeniške šole v Santa-remu pod poveljstvom kapetana Sal-guiera Maia je danes obkolilo vojašnico «Ralis». Vsa težka oprema tega polka leži trenutno na dvorišču vojašnice, ki jo nadzorujejo tudi s helikopterji. Namestnik poveljnika artilerijskega polka major Denis De Almeida se je že predstavil generalnemu štabu oboroženih sil, kamor so ga poklicali, ni pa še jasno, kaj je s poveljnikom polka polkovnikom Lealom De Almeido. V Prihodnjih urah se bodo morali tudi vojaki in častniki «Ralis» izreči nli za nadaljevanje upora, kar bi Pomenilo spopad z oklepnimi vozili, ki nadzorujejo vojašnico, ali pa se odreči svoji pobudi. Popoldne so demantirali vesti, po katerih naj bi Postavili barikade v industrijskem Področju Lizbone, na južnem bregu Taga v podporo lizbonskemu polku lahke artilerije.
Aktivne naj bi ostale samo še nekatere uporne skupine pri Setuba-lu, industrijskem mestecu kakih 50 km od Lizbone ter v Evori, mestu v severovzhodni Portugalski.
Vladne oblasti so medtem posredovale nekatere informacije v zve-zi s proglasitvijo stanja pripravljenosti na lizbonskem območju. Sedaj jo mogoče aretirati sumljive državljane brez mandata, opravljati hišne preiskave prav tako brez mandata ter podvreči cenzuri vsa sredstva obveščanja in prepovedati javne shode. Poleg tega so oblasti določile, da morajo veletrgovine racio-nirati prehrambne proizvode, da bi Preprečili pojav kopičenja zalog.
Iz Porta poročajo, da je poveljstvo sklenilo premestiti nekatere oddelke pehote in oklepne konjenice ka jug. Podoben sklep naj bi spre-lelo poveljstvo osrednjega vojaškega območja. V Portu je medtem prišlo do nekaterih desničarskih izgredov, pri čemer je bil sindikalni Predstavnik Antonio Almeida Da Sil-va ubit, drugi pa so bili hudo ranjeni. Do zločinskega dejanja je prišlo, ko je skupina sindikalistov stopila iz sedeža steklarskih delavcev, ki so ga te dni delavci zastražili. Sindikaliste je napadla oborožena tolpa, ki je takoj zatem zbežala. " teku noči je prišlo v Portu in v nekaterih bližnjih središčih do atentatov.
«Radio Renascenza», last portske-patriarhata, katerega sedež so oblasti junija zapečatile, je danes obnovila svoje delovanje. Vladne o-blasti so oddajnik namreč vrnile lastnikom.
Kar zadeva spodleteli upor padal-Cev. trdijo v Portu, da ga je podprl poveljnik COPCON General De Carvalho, ki pa se je v zadnjem trenutku umaknil in tako povzročil Propad tega poskusa. Včerajšnji in gSn^šnji dogodki so terjali aretacijo . častnikov, med katerimi so sko-rs.i vsi pripadniki bivše pete divi-zjJe generalnega štaba. V palači . Be-em sta kot kaže tudi poveljnik in njegov namestnik 'lizbonskega polka ahke artilerije, nekatere vesti pa govorijo, da je tudi general 'De 'Car-' valhtt v predsedniški palači na raz-
polago predsedniku republike Costa Gomesu.
Centralni komite portugalske KP je objavil komunike, v katerem trdi, da se ne strinja z uporniškim gibanjem padalcev in pripadnikov skrajne levice. Komunisti opozarjajo vse levičarske sile, naj nikakor ne precenjujejo svojih moči in naj se nikar ne spuščajo v brezupne pustolovščine. KP ugotavlja, da je edini izhod iz krize reorganizacija gibanja oboroženih sil, v zaključku pa trdi CK KPP, da vse napredne sile, vojaki in civilisti, podpirajo politično rešitev sedanje krize.
RIM, 2G. — Predsednik republike Leone je sprejel iranskega ministra za kmetijstvo Rouhanija, ki zastopa Iran na konferenci FAO.
V Madridu ugotavljajo, da bo večina političnih jetnikov ostala v zaporu
Tanki oklopnih enot, ki so ostale zveste osredni vladi, nadzorujejo poti, ki peljejo v Lizbono. (Telef. ANSA)
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiniiiaiu
SKLEP DRUŽBE LEYLAND INTERNATIONAL V LONDONU
Zaprta tovarna Leyland Innocenti ki je proizvajala avtomobile «mini»
4500 delavcev brez dela v Lambrateju pri Milanu - Delavci zasedli tovarno - Sindikati zahtevajo, naj vlada prepreči zaporo tovarne
MILAN, 26. — Vest, da je glavno varne, ker menijo, da je treba odra vnateljstvo družbe «Leyland In- ločno odgovoriti in zahtevati, da se tefnatiohal», ki ima svoj sedež v prepreči, brezposelnost tolikšnega
Londonu, danes sklenilo zapreti podjetje Leyland Innocenti v Lambrateju pri Milanu, je zbudila splošen odpor v milanskih delavskih organizacijah, obenem pa veliko zaskrbljenost v vseh gospodarskih in političnih krogih. Z zaporo tovarne Leyland Innocenti, kjer so proizvajali v glavnem znameniti avtomobil «mini», lahko zgubi delo 4500 delavcev. Zato je milanska sindikalna federacija sporazumno z vsedržavno sindikalno federacijo dala pobudo za takojšnjo splošno skupščino delavcev v podjetju, na kateri so sklenili zasesti tovarno. Na skupščini so izjavili, da bodo preprečili odhod iz tovarne kakršnegakoli materiala ali katerekoli tovarniške imo-vine.
Sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL poudarjajo, da bo z zaporo tovarne zgubilo delo 4500 delavcev. Zato so sklenili zasedbo to-
luiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiimiuiiiiimiuntiiiiii
Vladi zveste enote portugalskih oboroženih sil so prevzele nadzorstvo nad vsemi letalskimi oporišči in drugimi pomembnimi strateškimi točkami, ki so jih v torek zasedli padalci. Med ostrimi ukrepi, ki jih je sprejel predsednik republike Costa Gomes, je tudi razpustitev vojaške policije COPCON. Dosedanji poveljnik celinskega operativnega korpusa general De Carvalho je baje priprt v predsedniški palači, kjer je skupaj z drugimi upornimi častniki na razpolago predsedniku republike. Na vsem lizbonskem območju je še vedno v veljavi stanje pripravljenosti.
Mednarodna družba Leyland International, ki ima sedež v Londonu, je včeraj sklenila zapreti tovarno avtomobilov Leyland Innocenti v Lambrateju pri Milanu. V tevarni je zaposlenih 4.500 delavcev, ki so doslej v glavnem gradili znani avtomobil «mini». Delavcem grozi odpust z dela, če ne bo vlada v najkrajšem času našla sporazumno z italijanskimi avtomobilskimi družbami ugodno rešitev, kot to zahtevajo sindikalne organizacije. Sklep o zapori tovarne je vzbudil veliko ogorčenje med delavci, ki so zasedli vse tovarniške o-brate, da bi preprečili odhod ali odvoz kateregakoli materiala in imovine. Sporočajo, da so se na ministrstvu za industrijo danes že pogovarjali s Fiatom in da bodo dali nove pobude, da se o-hrani tovarna, v kateri naj bi po možnosti preuredili pro;zvod-njo in s tem zagotovili delo prizadetim delavcem.
števila delavcev.
Sindikalne organizacije so takoj sporočile vladi, da je treba za tovarno Leyland Innocenti poiskati čimprejšnjo rešitev v -okviru proizvodnje prevoznih sredstev. Za uresničitev tega predloga sindikati pravijo, da je treba takoj zainteresirati vsa podjetja, ki poslujejo na področju avtomobilske industrije in prevoznih sredstev. Vlada mora dati točne predloge tako v pogledu bodoče proizvodnje, kot glede finančne uprave podjetja.
Iz Turina poročajo, da je bil danes na pobudo Fiata v Rimu sestanek na ministrstvu za industrijo, na katerem je pooblaščeni upravitelj družbe Fiat Umberto Agnelli razpravljal z ministrom Donat Catti-nom in ministrom za delo Torosom o vprašanjih, ki se tičejo krize tovarne Leyland Innocenti. Umberto Agnelli je izjavil, da je Fiat na razpolago, brez obveznosti, vzeti v poštev predlog sindikalnih organizacij, da se skupno začne proučevati morebitna rešitev vprašanja milanske tovarne.
V Londonu je ravnateljstvo «Leyland International» objavilo sporočilo, v katerem trdi, da so se v milanski tovarni «Leyland Innocenti» ustvarili nevzdržni pogoji zaradi krize prodaje avtomobilov in velikega primanjkljaja podjetja. Mednarodna družba tudi pravi, da je skušala rešiti to vprašanje najprej s predlogom, da se odpusti z dela 15(K) od 4500 delavcev. Ker pa ni bilo mogoče priti do nobenega dogovora, pravi britanska mednarodna družba, je padel sklep, da se zapre milanska tovarna.
Zapora tovarne Leyland Innocenti je imela takojšen odmev v vseh političnih krogih. Namestnik tajnika PSI Mosca je takoj naslovil na predsednika vlade in na ministra za proračun in gospodarsko načrtovanje vprašanje, v katerem želi vedeti, upoštevajoč resen položaj na področju zaposlitve in proizvodnje, ki je nastal zaradi zapore Innocenti Leyland, ali se jima ne zdi potrebno, da čimprej skličeta sestanek vseh avtomobilskih družb, da se zavarujejo koristi delavcev, državnega gospodarstva in avtomobilske industrije v sedanjem resnem gospodarskem položaju. Komunistični poslanec D’Alema pa je vprašal ministra za industrijo, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da se reši vprašanje tovarne v Lambrateju s preureditvijo njene proizvodnje v skladu s potrebami novega industrijskega in gospodarskega razvoja v državi. Komunistični poslanec zahteva sklicanje čimprejšnjega sestanka z zasebnimi avtomobilskimi družbami za rešitev vprašanja Leyland Innocenti.
Minister za industrijo Donat Cat-tin pa je danes zahteval od zunanjega ministra, da pošlje britanski vladi formalno protestno noto zaradi sklepg britanske mednarodne družbe, dà zapre tovarno Leyland, Inno-’ centi. Ministrstvo za industrijo sporoča, da je omenjena odločitev eno-1
stranska, zlasti zaradi obveznosti, ki jih je omenjena družba nedavno prevzela, da se premosti celo vprašanje odpusta z delà 1500 od 4500 delavcev.
Ministra za delo in industrijo To-ros in Donat Cattin sta imela danes vrsto sestankov, na katerih so razpravljali o možnosti rešitve milanske tovarne. V tej zvezi je minister Toros sklical za jutri na ministrstvu za delo sestanek vseh prizadetih sindikalnih predstavnikov. Sestanka se bo udeležil tudi minister za industrijo.
Medtem pa so prizadeti delavci na skupščini sporočili, da so popolnoma na razpolago za katerikoli stvarni predlog za preureditev proizvodnje z novimi javnimi in zasebnimi kapitali, da se ohranijo vsa delovna mesta. Zato so se delavci obrnili na lombardijsko deželno u-pravo in na milanske krajevne uprave, naj dajo takoj svoj prispevek za čimprejšnjo ugodno rešitev tega vprašanja.
Družba «Leyland International» je zagotovila vsem lastnikom avtomobilov, ki so jih gradili v Milanu, da bodo še naprej v kooperaciji z drugimi tovarnami izdelovali potrebne nadomestne dele. Predsednik i-talijanskih zastopnikov tovarne Innocenti, ki so do sedaj prodajali te avtomobile, je ostro obsodil matično podjetje v Londonu, ki je z neodgovornim sklepom naenkrat uničilo veliko bogastvo dela in izkušenj v milanski tovarni. Zato se vsi zastopniki pridružujejo zahtevam sindikalnih organizacij in pobudam vlade, da se reši tovarna.
RIM, 26. — Sindikalna federacija letalskih uslužbencev je napovedala za 5. decembra celodnevno stavko, za 15. in 16. decembra pa 48-urno stavko. S tem bo letalski promet v prihodnjem mesecu kar tri dni paraliziran, če.ne bo prišlo do stvarnih pogajanj za obnovitev «enotne» delovne pogodbe.
MADRID, 26. — Španska vlada je ob imenovanju Juana Carlosa za kralja sklenila proglasiti pomilostitev, ki velja tako za navadne zločince kot za pohtične jetnike. Pomilostitev pa ne velja za tiste, ki so jih obsodili zaradi terorizma, ali pa ker so pripadali organizacijam, ki jih španski zakon ima za teroristične. Obsodbe na manj kot tri leta bodo tako razveljavljene, tiste do 6 let znižane na polovico, do 12 let za četrtino, do 20 let za petino, obsodbe na več kot 20 let pa za šestino. V vsakem primeru je najmanjše znižanje obsodbe za tri leta. Zakonski dekret predvideva tudi spremembo smrtnih kazni, ki so bile že izrečene, v dosmrtno ječo.
Besedilo zakonskega dekreta o pomilostitvi, ki ga je danes objavil ves madridski tisk, je močno razočaral predstavnike opozicije in tiste, ki so upali v liberalizacijo španskega režima po smrti diktatorja Franca. Poudarjajo, da je člen 3 zakonskega dekreta tako omejen, da bi vsak sodnik lahko zavrnil pomilostitev za dobršen del političnih jetnikov. Omenjeni člen namreč izključuje pomilostitev za teroristična dejanja, za širjenje propagande terorističnega značaja in za pripadnost terorističnim organizacijam.
Kot kaže se je odigrala v ministrskem svetu zelo ostra borba med tistimi, ki so bili za proglasitev amnestije in onimi, ki so bili proti. Zmagali so očitno slednji, razprava pa je povzročila globok razkol med obema skupinama.
Objava novega zakona je ponovno dokazala, da se Juan Carlos ne more postaviti po robu predstavnikom starega režima, ali pa, kar je bolj verjetno, da se Juan Carlos popolnoma strinja s tistimi, ki zagovarjajo nadaljevanje nepopustljive politične linije, ki je označevala Francov fašistični režim v vseh 40 letih njegove oblasti. Novi španski kralj je torej ubral pot, ki je bistveno različna od one, ki mu jo je nakazal njegov oče don Juan, ko ga je pozval, naj si prizadeva za pomiritev vseh Špancev,
V vrstah demokratične opozicije prevladuje, kot smo dejali, razočaranje. Demokristjanski predstavnik Ruiz Gimenez poudarja, da je zakonski ukrep tako omejen, da nikakor ni mogoče govoriti o amnestiji. V zaporu bodo ostali ljudje, ki niso zagrešili nobenega nasilnega dejanja.
Jose Maria Mohedano, znan odvetnik, ki je branil številne člane španske komunistične partije, je dejal, da gre za sramotno izigravanje. Tudi on omenja tretji člen, ključno točko zakona, ki je naklonjen samo nekaterim skrajnim desničarjem in morda španski delavski socialistični stranki. S tem soglaša tudi baskovski odvetnik Miguel Castell, ki poudarja, da tako omejene niso bile niti pomilostitve, ki jih je občasno proglasi! diktator Franco. Novi režim je očitno ubral pot, ki jo je začrtal komaj umrli državni poglavar.
Mnogi madridski odvetniki so zah-■ tevali od političnega sodišča pojas-| nila, da bi vedeli kako interpreti-I rati zakonski odlok, ki bo po njiho-
vem mnenju lahko koristil le zelo majhnemu številu političnih jetnikov.
V svoji izjavi, ki jo je objavil v Parizu, trdi španski demokratični odbor, organizacija, ki združuje številne demokratične opozicijske stranke, da gre za žalitev vseh španskih demokratov. Protiteroristični zakon, ki zadeva vse demokratične Špance je še vedno v veljavi, trdi odbor. V najboljšem primeru bi pomenila pomilostitev zgolj zmanjšanje kazni, pohtični jetniki pa bodo po veliki večini ostali v frankističnih zaporih. Tudi glasnik španskega demokratičnega odbora je dejal, da je celo Franco večkrat privolil v pomilostitve, ki so bile mnogo bolj obširne od sedanje. Gre samo za politični manever Juana Carlosa, čigar namen je preslepiti špansko in evropsko javnost.
Vodja španske socialistične stranke Enrique Tiemo Galvan, znan profesor prava, se tudi strinja z ugotovitvijo, da je pomilostitev zelo o-mejena. Nikakor ne morem soglašati. je dejal Tiemo Galvan, s tistimi, ki trdijo, da se je začelo novo obdobje za Španijo. Zakoni proti terorizmu so tako strogi, da triletna pomilostitev ne koristi praktično nikomur.
Španski uradni krogi pa poudar-
jajo, da je pomilostitev, ki jo je proglasil Juan Carlos, izredno demokratični ukrep. V podkrepitev svoje trditve so izjavili, da bodo s to pomilostitvijo sindikalni predstavniki, kot so Marcelino Camacho, Nicolas Sartorius in nekateri drugi, dosegli svobodo, kot tudi vsi oni, ki niso zapleteni v teroristična dejanja.
V komentarju o pomilostitvi izraža pariški dnevnik «Le Mond» svoje pomisleke, saj nihče ne ve, koliko od več tisoč pohtičnih jetnikov, ki so zaprti v frankističnih zaporih, bodo spustili na svobodo. O tem bo moralo sklepati špansko sodstvo, ki se ni nikoli odlikovalo po vehkodušnosti.
BEOGRAD, 26. — V svojem dopisu iz jugoslovanskega glavnega mesta poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, da je ameriški predsednik Ford naslovi) na jugoslovanskega predsednika Tita poslanico, v kateri trdi, da ZDA podpirajo jugoslovansko neodvisnost, ozemeljsko celovitost ter politiko neuvrščenosti. To naj bi bila vsebina čestitk, ki jih je Ford poslal Titu ob jugoslovanskem državnem prazniku 29. novembra. šef Bele hiše izraža tudi gotovost, da se bodo ameriško - jugoslovanski odnosi še okrepili.
nnHMiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiinMiwilMMiimMnmuuwMminimmiiiiHMHiiMMiiiminimmiumHMmHMUi
PO POROČILU MINISTRA VISENTIN1JA
V senatu so odobrili malo davčno reformo
Za reformo so glasovale stranke, ki podpirajo vlado, komunisti so se vzdržali, misovci in liberalci pa so glasovali proti
RIM, 26. — Senat je danes drugič razpravljal o mali davčni reformi. Po kratki razpravi, ki se je razvila po obrazložitvi zadevnega zakona finančnega ministra Visen-tinija, so za malo davčno reformo glasovali senatorji krščanske demokracije, socialistične, socialdemokratske in republikanske stranke. Komunisti in neodvisna levica so se vzdržali glasovanja, proti so glasovali misovci in liberalci.
Do drugega glasovanja o mali davčni reformi v senatu je prišlo zato, ker je poslanska zbornica o-dobrila reformo z nekaterimi popravki, potem ko jo je senat že odobril. Zato je moral senat ponovno razpravljati predvsem o popravkih. Zaradi tega ni prišlo do velike razprave, zlasti pa ne do glasovalnih izjav.
Reforma se nanaša predvsem na ureditev vprašanja obdavčitve združenih dohodkov moža in žene, na zmanjšanje nekaterih alikvot za obdavčitev plač in še na nekatere druge ugodnosti za davkoplačevalce, ki so v delovnem odnosu. Do teh sprememb je prišlo zaradi inflacije, ki je znatno zmanjšala kupno moč delavskih plač.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
SKLEPI ZASEDANJA VSEDRŽAVNEGA SVETA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Od 4. do 8. marca vsedržavni kongres stranke
Moro zavrača pridružitev KPI vladnim odgovornostim - Odnosi s PSI-Trenutno «ni nobene demokratične alternative sedanji vladi»
Sindikati zahtevajo ukrepe za zagotovitev zaposlitve
RIM, 26. — Tajništvo sindikalne federacije je poslalo predsedniku vlade Moru brzojavko, ki so jo podpisali trije glavni tajniki, v kateri zahtevajo čimprejšnji sestanek, da proučijo položaj, ki je nastal v nekaterih velikih industrijskih podjetjih kot so Montedison, Pirelli, Innocenti Leyland, Singer in druga. Sindikati zahtevajo, da se takoj sprejmejo ukrepi, proti nameravanemu zmanjšanju proizvodnje v o-menjenih podjetjih in s tem zmanjšanju števila zaposlenih.
i
Predsednik vlade Moro
RIM, 26. — Na zasedanju vse-1 ske demokracije v vseh povojnih le-------- —J---------------------- tih, o njenih dobrih in slabih lastnostih in prišel pri tem do zaključka, da krščanska demokracija je bila in ostane vedno ljudska in demokratična stranka.
In prav zaradi tega svojega značaja ne more zapirati oči pred vlogo komunistične partije v današnji italijanski družbi. Moro je dejal, da krščanska demokracija ne more iti mimo velikih političnih in socialnih sprememb v državi v zadnjem obdobju in da mora iti v koraku z zgodovino.
Precejšen del govora je Moro posvetil sodelovanju krščanske demokracije z ostalimi demokratičnimi strankami, predvsem pa s socialistično, socialdemokratsko in republikansko stranko, s katerimi je toliko let sodelovala v koaliciji leve sredine, hi se je sedaj začasno prekinila. Potem ko je obžaloval to dejstvo, je dejal, da ni upravičena polemika, ki se sedaj vodi proti socialistični stranki. Poudaril je, da ima socialistična stranka nenadomestljivo vlogo v italijanski demokraciji. Moro je v bistvu poudaril, da je KD imela vedno preferencialni odnos do socialistov,
Takoj nato je opozoril, da v sedanjem novem položaju ni mogoče spregledati naraščajoče navzočnosti in vpliva komunistične partije po volitvah 15. junija. Ugotovil je, da med prejšnjim in sedanjim zasedanjem vsedržavnega sveta KD ni
državnega sveta krščanske, demokracije so danes sprejeli predloge tajnika Zaccagninija v zvezi s sklicanjem prihodnjega vsedržavnega kongresa stranke m določili, da bo kongres krščanske demokracije od 4. do 8. marca leta 1976 v Rimu. Kongres bo na temo: «Nova obveznost krščanske demokracije za politično svobodo, za demokratično jamstvo, za socialno pravico ter za o-mikan napredek itahjanskega naroda».
Vsedržavni svet je sprejel tudi nekatere spremembe strankinega statuta, ki se nanašajo predvsem na način glasovanja pri izbiri delegatov za kongres. V bistvu spremembe ne vnašajo velikih novosti razen te, da bodo sekcijske volitve delegatov tajne.
Danes se je nadaljevala razprava o poročilu tajnika Zaccagninija. Najbolj zanimiv in obsežen je bil poseg predsednika vlade Mora. V začetku je pohvalil Zaccagninijevo uvodno poročilo in mu izrazil priznanje, da je imel pogum sprejeti tajniško mesto v trenutku, ko je bila stranka v največjih političnih in organizacijskih težavah. Moro je dejal, da se je s tajnikovim poročilom dejasko začela razprava o položaju in politiki stranke, ki se bo zaključila na kongresu.
Predsednik vlade je zelo obširno govoril o dosedanji politiki krščan-
po-
ne-
prenehala polemika o odnosih KD in ostalih demokratičnih strank s KPI. Med to polemiko pa je socialistična stranka dala predlog, da je treba najti obliko, kako vključiti komuniste v odgovornosti vladne večine.
Moro je pri tem dejal, da je treba glede odnosov krščanske demokracije s KPI gledati predvsem na vprašanje odnosa med večino in opozicijo. Zato je poudaril, da socialistična zahteva o pridružitvi komunistične partije vladnim odgovornostim ne more biti sprejeta. V tej zvezi je dodal, da je treba uvesti koristno soočenje, ki bo toliko bolj membno, kolikor bo odkrito in dvoumno.
Zatem je predsednik govoril o sedanji vladi, ki jo sestavljata krščanska demokracija in republikanska stranka. Priznal je, da je ta vlada nastala zaradi izrednega položaja, ki je vladal v državi in da je prav sedanji izredni položaj še vedno vzrok njenega nadaljnjega obstoja. Pri tem je ugotovil, da v današnjih pogojih in z današnjim stališčem socialistične stranke, ki noče stopiti v vlado, ni druge demokratične alternative. Edina alternativa sedanji vladi bi bila vladna kriza in s tem razpust parlamenta z vsemi resnimi posledicami v sedanjem političnem položaju. Zato, je dejal Moro, sedanja vlada si ne more prevzeti odgovornosti, da bi odstopila.
Intersind negativno ocenil zahteve kovinarskih sindikatov
RIM, 26. — Izvršni odbor Inter-sinda je danes v Rimu razpravljal o sindikalnem položaju v državi, še posebno pa o zahtevah, ki jih postavljajo sindikati kovinarskih delavcev za obnovitev delovne pogodbe. Sporočilo, ki so ga objavili po sestanku pravi, da so člani izvršnega odbora Intersinda z zaskrbljenostjo ugotovili, da so te zahteve izredno velike, zlasti še zaradi dejstva, ker je sindikalna federacija napovedala, da bo kmalu zahtevala začetek razprave o povišanju starostne doklade za vse delavce. Sklenili so, da bodo ta vprašanja na prihodnji seji bolj poglobili. Kljub temu pa so ugotovili, da sindikalne zahteve bodo močno vplivale na podražitev dela. Zato so izrazili zaskrbljenost zaradi splošnega gospodarskega položaja podjetij, ki so včlanjena v Intersind.
Protesine stavke uslužbencev RAI-IV
RIM, 26. — Uslužbenci RAI so danes stavkali po tri ure ob vsaki delovni izmeni v znak protesta proti zavlačevanju imenovanja novih voditeljev pri RAI-TV. Imenovati_ jih mora upravni svet, ki se že dlje časa ukvarja s tem vprašanjem in ga ne more rešiti zaradi notranjih sporov. časnikarji RAI-TV pa so sporazumno s časnikarsko zvezo in svojim sindikatom sklenili, da bodo od jutri opoldne do 3. decembra pripravljali samo časnikarske vesti za radio in televizijo in se ne bodo neposredno udeležili radijskih in televizijskih oddaj.
VARŠAVA, 26. — Ameriški minister za kmetijstvo Butz je prispel na štiridnevni uradni obisk v Varšavo, kamor ga je povabil njegov poljski kolega Barcikowski. Namen Butzo-vega obiska je okrepiti sodelovanje med obema državama na področju kmetijstva. Med svojim obiskom v Poljski se bo ameriški minister sestal tudi z drugimi predstavniki poljske vlade.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PROTESTI IN OGORČENJE PO PREDLOGU DEŽELNE UPRAVE 0 SOLSKIH OKRAJIH
PONOVNO POUDARJENA ZAHTEVA PO SLOVENSKEM ŠOLSKEM OKRAJU
Skupna seja zavodnih svetov znanstvenega in klasičnega liceja Enotna resolucija staršev in šolnikov srednje šole «L Cankar»
Predlog deželne uprave o teritorialni razdelitvi na šolske okraje, o katerem smo poročali v včerajšnji številki našega lista, je povzročil v slovenski javnosti, zlasti med starši in šolniki, ogorčenje in prve reakcije ter proteste, katerim se bodo v prihodnjih dneh prav gotovo pridružili še drugi, tako na Tržaškem kot na Goriškem. Vprašanje je zelo pereče, ker gre za važno zadevo in je rok za predložitev zadevnih pripomb ter predlogov zelo kratek. Kot smo že poročali, morajo namreč pokrajinske in občinske uprave ter periferne šolske oblasti izročiti pismeno svoja mnenja in predloge do 15. decembra.
Za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, kot smo že večkrat in sproti poročali, so se zavzeli tudi šolski sveti vseh stopenj. Zdaj pa to svojo upravičeno zahtevo ponovno poudarjajo. Tako sta spet poudarila zahtevo po slovenskem šolskem okraju in ustanovitvi slovenskega industrijskega šolskega zavoda zavodni svet klasičnega liceja in zavodni svet znanstvenega liceja «France Prešeren», ki sta se včeraj sestala na skupni seji. Odobrili so pravilnik in razpravljali o skupnih vprašanjih, pretežni del živahne diskusije pa se je nanašal prav na predlog deželne u-prave o šolskih okrajih. Tak predlog oba šolska zavodna sveta odločno odklanjata, ker je žaljiv in sploh ne upošteva obstoja in specifičnih problemov slovenskega šolstva v Italiji. Zato bodo na deželno upravo spet naslovili svojo skupno resolucijo, kot spomladi.
Sinoči so se zbrali tudi starši in šolniki slovenske srednje in nizke šole pri Sv. Jakobu in so na predlog zavodskega sveta soglasno odobrili naslednjo resolucijo glede slovenskega šolskega okraja:
«Starši in šolniki slovenske nižje in srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu, zbrani na redni skupščini, ogorčeno zavračamo predlog deželnega odbomištva za šolstvo in kulturne dejavnosti glede razdelitve šolskih okrajev. Kot je znano, v osnutku predloga o ozemeljski opredelitvi šolskih okrajev v deželi Furlaniji - Julijski krajini, slovenska narodnostna skupnost in slovenska šola nista niti z besedico omenjeni. Slovenske šole in področje, na katerem žive Slovenci v Italiji, pa so razbite na štiri, oziroma kar na šest šolskih okrajev.
Ta predlog je povsem neustrezen za razvoj in za demokratizacijo slovenske šole, za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti in za njeno vključevanje v družbeno socialno stvarnost.
Starši in šolniki nižje srednje šole Ivan Cankar zato odločno zahteva-
mo uveljavitev načela avtonomije za slovensko šolo, kar pa je dosledno možno samo z ustanovitvijo avtonomnega slovenskega šolskega okraja, ki bo vključeval vs» slovenske šolske zavode na celotnem področju italijanske republike, na katerem žive Slovenci. Zato starši in šolniki upravičeno pričakujemo, da bodo odgovorni organi in oblasti upoštevali zahtevo slovenskega prebivalstva in potrebe slovenskega šolstva.»
Na skupščini so sklenili, da pošljejo resolucijo s posebnim spremnim pismom deželnemu odborniku za šol-
stvo in kulturne dejavnosti Volpeju, rajonski konzulti, tržaški odbornici za šolstvo in pokrajinskemu odboru.
Starši in šolniki so nato še razpravljali o naporih, da se šola tehnično usposobi, o novih volitvah v šolske organe, o korektivni telovadbi in o zimovanju. Sprejeli so načelni sklep, da je treba narediti vse za to, da ne bo noben dijak ostal doma in da ne bi zaradi socialnih razlik kak učenec ne mogel iti na zimovanje. Zato so že sprejeli obvezo prostovoljnega prispevka po 500 lir tedensko za ustrezen sklad.
TRETJI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
Visoka raven muziciranja Tria Lorenz iz Ljubljane
Praizvedba Vrabčevega Preludija, napisanega prav za ta koncert Dopoldne je Trio Lorenz nastopil tudi na učiteljišču «A. M. Sbmtek»
Gost tretjega abonmajskega koncerta Glasbene matice je bil sinoči, v solidno zasedeni dvorani Kulturnega doma, sloviti «Trio Lorenz» iz Ljubljane, ki ga sestavljajo bratje Primož, Tomaž in Matija.
Ta komorni ansambel smo v Trstu že večkrat slišali, a njegov nastop predstavlja kljub temu vsakokrat novo umetniško doživetje. Tako je bilo tudi sinoči, ko nam je še enkrat nudil visoko kakovostno muziciranje, ki ta slovenski ansambel u-vršča med najboljše v Evropi. Trio je v teh poslednjih letih dosegel zavidljivo zlitost in interpretativno moč, ki sloni ne le na močni muzi-kaličnosti, temveč tudi na virtuozni
VČERAJ DOPOLDNE NA ŽUPANSTVU V DOLINI
Predsednik pokrajine dr. M. lanetti v razgovoru z domačimi upravitelji
Ogledal si je tudi torklo, spomeniški park in Kulturni dom v gradnji
Zanetti z županom in odborniki dolinske uprave.
V	okviru stikov, ki jih ima predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti z občinskimi upravami, je včeraj obiskal, na povabilo dolinskega župana Edvina Švaba, občino Dolino.
V	srečanju na županstvu so občinski upravitelji pozdravili Zanet-tija v svoji sredi kot javnega upravitelja in kot vidnega političnega predstavnika. Poleg župana Švaba so se razgovora udeležili še odbornik za javna dela podžupan Bandi, odbornik za kulturo, zdravstvo in šolstvo Sancin in odbornik za šport in javne odnose Ota.
auiiaiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiimiiuiiinfUi
PO URADNEM ODSTOPU ODBORA IN ŽUPANA
TUDI OBČINSKA KRIZA BO DOLGA IN TEŽAVNA
Socialist Pesante za takojšnjo rabo slovenščine v občinskem svetu
Tržaški občinski svet je na svoji torkovi seji skoro soglasno sprejel na znanje odstop občinskega odbora in župana Spaccinija. Vzdržala sta se samo bivši republikanec in še edini uradno preostali odbornik Ga: sperini ter indipendentist Marche
sko - nabrežinske, zgoniške, dolinske in repentabrske občine, zastopniki zadruge Naš Kras in organizacije «Italia nostra» ter nekateri funkcionarji deželne uprave.
V okviru komisije, ki se prvenstveno ukvarja z vprašanji, kako ohra-
zich. S tem je zaključeno dolgoletno 1 niti tipično kraško arhitekturo pa razdobje levosredinske uprave v tr- j tudi tipična svojstva kraškega oko-žaški občini. V teh dneh se bodo ! Ija, so ustanovili dve delovni sku
pričeli razgovori, kot je to v daljšem posegu na zadnji seji občinskega sveta že napovedal tajnik KD Rinaldi.
Tudi na tej zadnji seji so ostro prišla do izraza nasprotujoča si stališča socialistov in komunistov ter demokristjanov, zaradi katerih je res težko premostiti krizo. Dejstvo je namreč, da socialisti odločno zagovarjajo nov način Upravljanja s širšo osnovo, kot je to obrazložil socialistični svetovalec prof. Pesante in pravijo, da je to njihov osnovni pogoj za nadaljnje sodelovanje pri upravi. V tem okviru je prof. Pesante tudi govoril o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, o globalni zaščiti in še posebej o pravici do rabe slovenščine v občinskem svetu. Prof. Pesante je dejal, da se je politični položaj slabšal še pred 15. junijem in to tudi zato, ker krščanska demokracija ni pristajala na rešitev nekaterih važnih vprašanj, med katerimi je prav raba slovenščine v občinskem svetu.
Zadnji govornik, pokrajinski tajnik KD Rinaldi, ni omenil specifičnih slovenskih problemov, temveč je svoj precej dolg govor posvetil predvsem orisu Zaccagninijeve linije «konfrontacije» s komunisti, ki naj pomeni ohranitev razlike med večino in opozicijo in zavračanje ne-posrednejšega sodelovanja komunistov pri upravljanju.
O ostalih posegih v občinskem svetu smo že poročali, oziroma objavljamo na 4. strani daljši povzetek govora komunističnega svetovalca Cancianija o pravicah Slovencev.
Prizadevanja za ohranitev tipične kraške arhitekture
Pod predsedstvom deželnega odbornika za naravna in kulturna bogastva Mizzaua se je te dni sestala študijska komisija za kraško hišo, ki jo sestavljajo župani oziroma njihovi namestniki iz tržaške, devin-
p;ni, od katerih se bo ena lotila vprašanja definicije prave kraške hiše in identifikacije najbolj značilnih primerov, druga pa bo obravnavala tehnična vprašanja v zvezi s popravili, ureditvijo in varstvom kraške arhitekture in okolja.
C Drevi ob 19.30 bo na županstvu seja zgoniškega občinskega sveta.
Sledil je razgovor o problemih, ki spadajo v pristojnost obeh uprav. Župan Švab je predsedniku Zanetti-ju izročil osnutek upravno - političnega programa občine Dolina, album s slikami vseh pokrajinskih kažipotov, iz katerega je razvidno, da je 29 kažipotov že dvojezičnih in 24 o-stalih, ter seznam nujnih del na pokrajinskih cestah. Tu so predvsem razpravljali o nevarnosti na cesti Ricmanje - Dom jo, kjer se pogosto-ma pripetijo nesreče, saj je ta cesta zelo ozka in se tu odvija v jutranjih urah velik promet. Ta namreč povezuje gornji Kras z industrijsko cono. Tudi odsek ceste Dolina - Mačkolje pri Dolini je potreben razširitve. Dolinski upravitelji so povabljenca seznanili še s potrebo semafora na odcepu iz Liliče Flavia proti Domju, kar je tudi želja delavcev tovarne Velikih motorjev.
Sledila je izmenjava mnenj o u-krepih za decentralizacijo psihiatrične bolnišnice in o preventivni službi. Temu vprašanju posvečata in bosta posvečali obe upravi veliko pozornost. Pogovor je stekel tudi o problemih industrijske cone in o lanski manjšinski konferenci. Na županovo vprašanje, kdaj bodo tiskani posegi na konferenci in kakšno bo nadaljevanje te, je predsednik odgovoril, da so v tem pogledu težave predvsem finančnega značaja in da je v pripravi izdaja zbornika teh poročil pri založbi «IL Mulino». Konferenca bi morala nadaljevati svoje delo z analizo specifičnih problemov v manjši, a učinkovitejši sestavi. Predsednik Zanetti je izrazil mnenje, da bi moral temu ustreči poseben inštitut s široko značilnostjo predstavništva. Ob zaključku srečanja so vsi skupaj izrazili mnenje, da je potrebno še večje sodelovanje in povezava ne samo med pokrajinskimi in občinskimi upravitelji, temveč tudi med tehničnimi in administrativni-
mi uradi obeh uprav, da bi tako lažje rešili marsikatero pereče vprašanje.
Po razgovoru si je predsednik pokrajine ogledal občinski spomeniški park, dolinsko torklo preurejeno v muzej in skoraj že dokončani Kulturni dom v Boljuncu.
• V krožku za socialne in politične študije «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 bo jutri ob 20. uri predavanje prof. Renza Tomatisa. Govoril bo o temi «Problemi znanstvenega raziskovanja za preventivno preprečevanje raka». Sledila bo razprava.
tehnični dognanosti vsakega njegovega člana.
Strokovno oceno koncerta bomo še objavili .tokrat naj samo omenimo, da je trio v prvem delu izvajal Haydnov Trio v G-duru, Vrabčev Preludij v praizvedbi in Sukovo E-legijo op. 23, v drugem delu pa sloviti šoštakovičev Trio v e-molu op. 67. Navdušenemu ploskanju občinstva se je oddolžil še z znanim Dvorakovim Dumky triom.
Aplavz za svojo skladbo, ki izpričuje še vedno živ skladateljev u-stvarjalni vir, je požel tudi Vbald Vrabec, kateremu je ravnatelj šole Glasbene matice dr. Gojmir Demšar ob tej priložnosti izročil zj, njegovo 70-letnico, ki je sicer že mimo, spominsko kolajno naše glasbene ustanove. Ob tem je dr. Demšar poudaril, da je Vrabec s svojimi skladbami dosegel vidno mesto, celo sam vrh v slovenski glasbeni ustvarjalnosti, pri čemer je zlasti pomemben njegov doprinos na področju zborovskega petja.
Trio Lorenz je včeraj nastopil tudi na slovenskem učiteljišču «A. M. Slomšek» kar sodi v okvir programskega vodila Glasbene matice, da ponese glasbeno, vokalno in predvsem instrumentalno, umetnost tudi med šolsko mladino, kar služi ob primerni razlagi izvajanih del tudi kot nadomestilo za skromen obseg šolske glasbene vzgoje na naših srednjih šolah.
Trio Lorenz je na tem nastopu izvajal dva stavka iz Haydnovega Tria v G-duru, Griega, Čajkovskega in druge avtorje. Tudi o tem šolskem nastopu bomo še podrobneje poročali.
Danes važna seja Sindikata slovenske šole
Danes, v četrtek, 27. t.m., se bo nujno sestal ob 18. uri odbor sindikata (upravni, nadzorni in razsodišče). Na dnevnem redu bo razprava o deželnem predlogu, da bi prišlo do ustanovitve dveh šolskih okrajev, v katera bi bile vključene šole s slovenskim učnim jezikom. S tem predlogom dežela prezira pravice slovenskega šolstva in krši člena 9 in 10 pooblaščenega odloka št. 414, saj je prav v smislu teh členov dežela Puglie ustanovila poseben okraj za nekaj tisoč Grkov, u-poštevajoč njihove narodnostne posebnosti.
Tajništvo priporoča gotovo in točno udeležbo, ker gre za napoved posebne protestne stavke in zborovanja.
Tajništvo sindikata
iiiiiiiiiiniiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiniiiiimiMiiHiiiuiuiinutiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiunii
ALARM ZA TRŽAŠKO POLICIJO
SPODLETELA UGRABITEV SINA BOKSARJA NINA BENVENUTUA ?
Fanta naj bi pred domom ugrabila dva juž-njaka - Pri Banih naj bi mu uspelo zbežati
Prva ugrabitev v Trstu? Resnica ali sad fantovske domišlije 13-letne-ga Stefana, sina znanega boksarja Nina Benvenutija? Z gotovostjo je o tem še težko kaj reči, saj so mnogi elementi te, sicer rekordno kratke in neuspele ugrabitve, precej neverjetni in skoraj filmsko zasnovani.
Na vsak način pa naj bi zadeva tako stekla. Približno ob 10. uri je v vilo Benvenutijevih v Ul. del Porta 79 prišla učiteljica glasbe, ki
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiUBmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiua
jV4 POBUDO TRGOVINSKE ZBORNICE
V pripravi poseka študijska analiza bodoče industrijske proste cone na Krasu
Prizadevanja za izboljšanje poslovnih odnosov z Madžarsko in Avstrijo - V marcu 1976 posvetovanje o položaju «po Suezu»
V preteklem tednu se je vodstvo trgovinske zbornice dvakrat sestalo in obravnavalo vrsto perečih problemov iz okvira tržaškega in širšega gospodarstva. Še posebno skrb so pri tem posvetili vprašanju bodoče proste cone na tržaškem Krasu. Predsednik Caidassi je med drugim dejal, da je zbornica v sodelovanju s stanovskimi organizacijami in predstavniki gospodarskih krogov začela pripravljati študijo, s katero se bo ukvarjala pokrajinska gospodarska konzulta in katere osnovni namen je, da predoči pristojnim politično-upravnim organom Furlanije - Julijske krajine gledišči tržaških gospodarskih krogov v zvezi z novo italijansko - jugoslovansko pobudo.
Dr. Caidassi je nato poročal o nedavnem obisku madžarskega in avstrijskega ambasadorja v Trstu. V razgovorih s predstavnikoma za-
lednih držav so stopila v ospredje zlasti vprašanja madžarskega in avstrijskega blagovnega tranzita skozi tržaško pristanišče, govor pa je bil tudi o madžarskih in avstrijskih pomorskih zvezah, ki se dotikajo naše luke.
Caidassi je nato poročal o stikih, ki jiii je zbornica navezala z ministrstvom za finance v zvezi s težavami, ki jih na našem področju in zlasti ob meji povzroča stavkovno gibanje carinskih uslužbencev. Nadalje je napovedal, da bo v kratkem dopotoval v Trst ravnatelj bavarskega ministrstva za trgovino in promet dr. Heitzer, s katerim je bil navezan prvi stik na nedavnem obisku deželnega predstavništva in članov vodstva trgovinske zbornice v južni Nemčiji. Med drugimi pobudami, pri katerih bo v prihodnjih tednih soudeležena trgovinska zbornica, je dr. Caidassi omenil kon-
ferenco o proizvodnji in porabi e-lektrične energije v Furlaniji - Julijski krajini, ki jo bo priredil zavod ENEL 11. decembra v glavni dvorani zbornice. Prihodnji torek, 2. decembra, pa bo na zbornici srečanje - razprava o blagovni menjavi med Italijo in Japonsko, ki ga prireja Japonski center za zunanjo trgovino. Nastopili bodo prof. Ta-motsu Matsuura s tokijske univerze Keio in strokovnjaka za zunanjetrgovinska vprašanja Shimada in Rho-Torres.
Končno je dr. Caidassi napovedal, da bo v drugi polovici marca v našem mestu posebno posvetovanje o vprašanjih pomorskega prometa po ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Na tem posvetu, ki ga organizirata vsedržavno in deželno združenje trgovinskih zbornic, bosta z uvodnima poročiloma nastopila strokovnjaka dr. Sgarro in prof. Giusti.
30—LETNICA OSVOBODITVE
PD TABOR IN ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH
organizirata v nedeljo, 30. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
PROSLAVO BAZOVIŠKE BRIGADE IN VANJO VKLJUČENEGA RUSKEGA BATALJONA
v boju za osvoboditev Opčin.
Govori) bo tov. Bavec, avtor knjige «Bazoviška brigada». Nastopila bosta pevski zbor srednje šole «Srečko Kosovel» z Opčin in pevski zbor SPD Tabor.
PD LONJER - KATINARA
vabi na predvajanje filma o boju čilskega ljudstva za svobodo
« VENCEREMOS »
ki bo danes, 27. novembra, ob 20.30 pri Trčevih v Lo-njerju.
Udeležite se!
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» škedenj
priredi od ponedeljka, 1., do petka, 5. decembra, tradicionalno
RAZSTAVO KNJIG
kjer si lahko Miklavž izbere knjige in gramofonske plošče za male in velike.
Ob otvoritvi razstave, ki bo v ponedeljek, 1. decembra ob 18. uri, bo o slovenski knjigi govoril pesnik Miroslav Košuta.
škedenjci vljudno vabljeni.
Sekcija KPI zgoniške občine priredi v soboto, 29. t.m., ob 20. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku proslavo oktobrske revolucije obenem s praznikom včlanjevanja. Govoril bo dr. Jan Godnič. Sledil bo nastop zbora «Rdeča zvezda» in družabni večer.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 27. novembra BERNARD
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.05 — Luna vzide ob 0.26 in zatone ob 12.57.
Jutri, PETEK, 28. novembra JAKOB
ROJSTVA IN SMRTI
Včeraj, 26. novembra 1975, se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 72-letni Francesco RiO-sa, 74'letna Ljudmila Kralj por. Kralj, 80-letni Antonio Cercego, 71-letna Luigia Benčič por. Lucchesi, 83-letna Maria Kun vd. Moro, 65-letni Dario Delnet, 75-letna Gioia Ne-grin por. Jssai, 65-letni Giuseppe Bartbil, 85-letna Maria Benci, 65-letna Maria Macorsi vd. Maldini, 80-letna Maria Pecchiar, 61-letni Luigi Darmi.
Stefana in njegovo sestro uči klavir. Prva je bila na vrsti sestra, 13-letni fant pa je za trenutek stopil na vrt, ki je ograjen, a v katerega je dostop precej lahek. Približal se je psom, ki so. bili privezani, a tedaj sta izza nizkega grmičevja skočila dva neznanca, mu pokrila glavo z vrečko ter ga v naglici odnesla v avtomobil z neapeljsko registracijo. Nato pa z vso hitrostjo (zaradi ozke ulice skoraj nemogoče) naprej! Po 20-minutni vožnji naj bi se avtomobil ustavil in sicer nekje med borovimi drevesci pri Banih. Takrat si je Stefano bolje ogledal ugrabitelja: bila sta to nizka možaka, po govorici sodeč juž-njaka. Imela naj bi kakih 45 let. Oba naj bi bila — razen šopa oziroma kite las na tilniku — gologlava. Zato pa naj bi imela gosto brado ter brke. kot pravi MonS°h- E-den je držal v rokah brzostrelko, drugi pištolo. Ugrabitelja naj bi tedaj začela spraševati, kje je njegov oče (Nino je včeraj zjutraj odpotoval v Milan) ter ga udarjati in klofutati. V trenutku nepazljivosti pa naj bi Stefanu uspelo zbežati.
Po nekaj minutah je fant prispel do openskega križišča, kjer ga je opazil redar; na obrazu je imel nekaj odrgnin ter je lahno krvavel. Takrat je bila ura 13. Redar je takoj obvestil družino. Medtem pa je prišla domov Benvenutijeva žena Giuliana, ki je sklepala (nobeden se ni zavedel, da bi Stefana ugrabili), da so ji ugrabili sina ter je zato obvestila policijo.
Policija in orožniki so se takoj spravili na delo; kot kaže pa konkretnih rezultatov ni. Ali gre torej za izmišljen, dogodek ali pa se je Stefano, ki je povsem navaden fant, ki je na zadnjih mladinskih igrah na Siciliji osvojil prvo mesto v sabljanju, res srečno izvlekel iz rok ugrabiteljev?
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. ŽAGAMA
Trst, Trg Sansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:1
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853-4
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; AH' Annunziata, Trg Vai-maura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43,
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228 124:	Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211001;
Prosek; tel. 225141: Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 2)3-137: Milje: tel. 271 124
- v,-;, ©ara, .	. *
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA .KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	685.—
Funt šterling	1396,—
Švicarski frank	257,50
Francoski frank	154,50
Nemška marka	262.-
Avstrijski šiling	36,90
Dinar: debeli	34,50
drobni	34,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
127 ’71, ’73, 500L ’71, 124 sport ’72, 124S plin ’70, 850 coupé ’63, escori; 1100 ’72, mini ’70, ’72, 128 fam. ’72. simca ’72, 1100, 1750 ’70, 500 fam. '69. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10.
DELAVCA, ki je izveden za roloje in kovinske zasteklitve išče Purini, III. vzhodna prečna ulica Industrijske cone.
ELEKTRIČNEGA varilca s prakso išče Purini, III. vzhodna prečna u-lica Industrijske cone.
HEWLETTJp PACKARD
Žepni elektronski računalniki Trgovina
CRASSO
TRST
Galerija ROSSONI
(Korzo Italija - Coin)1 Tel. 64-267
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Aldo Nikolaj
STARA
GARDA
(igra v dveh dejanjih)
Prevod	Borut Trekman
Scenograf in
kostumograf Edvard Zajc Režija	MARIO URŠIČ
Jutri, 28. novembra, ob 20.30
—	premiera — IZVEN ABONMAJA
V soboto, 29. novembra, ob 20.30
-	IZVEN ABONMAJA
Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30, prodaja 1 uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 27. novembra, ob 20. uri v ČRNOMLJU s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova».
Slovensko amatersko gledališče iz Trsta gostuje s predstavo Daria Foja «Markolfa» v soboto, 29. novembra, ob 20. uri v RICMANJIH.
POLITEAMA ROSSETTI
Teatro Stabile — Ob 20.30 «Prva sreda»: «Il fu Mattia Pascal», T. Ke-zieba po Pirandellu v izvedbi genovskega Teatra Stabile z Giorgiom Albertazzijem, Omerom Antonuttijem, Camillom Milìijem in Lino Volonghi. Režija Luigi Squarzina.
II. abonmajska predstava. Pri osrednji blagajni. Pasaža Pretti 2 (tel. 36-372 in 38-547), sprejemajo rezervacije za predstave do 4. decembra.
AVDITORIJ
Teatro Stabile — Danes ob 20.30 «Sior Todero Brontolon» C. Goldonija. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti (tel. 36-372 in 38-547).
VERDI
Drevi ob 20. uri četrta ponovitev Rossinijevega «Seviljskega brivca». Red C in B. V vlogi Rosine bo pela Rosanna Lippi.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija
Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Kumar France Lampret Janez Mejač
Režija EmilAberšek
V torek, 2. decembra, ob 15.30; v četrtek, 4. decembra, ob 15.30.
Kino
PD «VESNA» - KRIŽ
vabi na predvajanje filma o boju čilskega ljudstva za svobodo
« VENCEREMOS »
ki bo jutri, 28. novembra, ob 20.30 v prosvetnem domu Albert Sirk v Križu. Vabljeni.
SPDT priredi 30. novembra avtobusni izlet v Beneško Slovenijo z ogledom Landarske jame in groba Ivana Trinka v Trčmunu. Za planince hoja po vertikali od Landarja do Trčmuna (brez vzpona na vrh Matajurja). Vpisovanje v Ul. Ceppa 9, tel. 31-119, na razpolago še nekaj mest.
SPDT obvešča udeležence izleta v Beneško Slovenijo, da je odhod avtobusa v nedeljo, 30. t.m., ob 7.15 izpred sodnije (Foro Ulpiano).
SPDT priredi 14. decembra vsakoletni izlet v neznano. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 10. decembra.
CUC (novi študentovski dom - Ul. F.
. Severo 175) 18.00 Bergmanov film «L’adultera»: 20.30 Kubrickov film «Lolita».
La Cappella Underground 19.00—21.30
«Ritorno a galla». Barvni film, ki ga je režirala Mara Luttor.
Mignon 16.00 «W.H.I.F.F.S. - La guerra esilarante del soldato Frapper». Igra Elliot Gould.
Ariston 16.00 «Moulin Rouge». Barvni film, ki ga je režiral John Houston. V glavni vlogi igra Jose Fer-rer.
Grattacielo 16.00 «Per le antiche scale». Barvni film. Igrajo M. Ma-stroianni, B. Bouchet, F. Fabian, L. Bosè in A. Asti. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «La notte dei mille gatti». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Exceisior 16.00 «Amore e guerra». Barvni film, v glavnih vlogah igrata Woody Alien in Diane Keaton. Nazionale 16.00 , «La città sconvolta». Barvni film. Igrata James Mason in Lue Merenda. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin. Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 16.00—22.00 «Life Size» (Grandezza naturale). Barvni film. Igra Michael Piccob. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. V glavni vlogi igra Jack Lemmon.
Capitol 16.30, 18.15, 20.05, 22.00 «La mala, ordina». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.00 «Padrino - Parte H». Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Moderno 16.30 «Mandingo». Barvni film. Igrata James Mason in Susan George. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La novizia». Barvni film. Igrata Gloria Guida in Femy Benussi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale ’ 16.00 «Ivanhoe». Barvni film. V glavni vlogi igrata Robert Taylor, Elizabeth Taylor. Samo danes. Impero 16.30 «Amore libero». Barvni film. Igra: Emanuelle. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Il fiore di carne». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Manson e la famiglia di Satana». Barvni film. Igrata: C. Manson in S. Atkins. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «H poliziotto è marcio». Barvni film, v katerem igra Lue Merenda.
Astra 16.30 «Biancaneve e i sette nani». Barvni Walt Disneyev film. Volta - Milje 17.00 «Il monaco». Barvni film. Igrata Franco Nero in Na-thaiie Delon. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prispevki
Ob četrti obletnici smrti žene Katje Berginc daruje mož Franc 10.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Kralj darujeta Olga Danieli in Sonja Kozina 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 5.000 lir za pevski zbor Primorec iz Trebč.
V	počastitev spomina Fani Ker-ševan daruje Ema Tomažič 5.000 lir za PD Škamperle in 5.000 lir za PD L Cankar.
Namesto cvetja na grob Fani Kerševan daruje Sonja Prinčič 3.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Karlo Bernetič 5.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina Fani Kerševan daruje Milan Bolčič 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karla Sosiča daruje družina Lavrenčič 10.000 lir za sklad Andreja Budala.
Ravnateljstvo, učno in neučno osebje srednje šole «Fran Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu izreka kolegu Ivu Sosiču globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
Prijatelju Ivu Sosiču izreka Sheila občuteno sožalje ob izgubi očeta Karla.
Slovensko prosvetno društvo Tabor izreka sožalje ženi Ivanki in sinu Ivotu ob izgubi dragega moža, oziroma očeta Karla Sosiča
Ob 4, obletnici smrti
Katje Berginc
se je spominja mož Franc. Trst, 27. novembra 1975
Dne 25. novembra nas je zapustil ljubljeni mož in oče
KAREL SOSIČ
Pogreb bo danes, 27. novembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Opčine.
žalostno vest sporočajo:	žena
Ivanka, sin Ivo in drugo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Milanu Senčarju in dr. Milana Starcu za skrb in pomoč, M sta jo nudila.
Pokojnikov spomin počastimo z dobrodelnimi nameni.
Opčine, 27. novembra 1975 (Pogrebe podjetje Ul. Zonta 3, tel. 38-006)
GORIŠKI DNEVNIK
Zaledeneli kali prvi znaki zime in mraza
Eden redkih kraskih kalov, ki se je ohranil, je v Bazovici, ob cesti, ki pelje v Divačo. Ta je privlačna točka za vaško in mestno mularijo, ki se tam rada igra z vodo, ko pripeka vročina. Poletje je že mimo in ni več slišati žabjega zbora. Ledena plošča dokazuje, da se je začela zima in da pritiska mraz. škoda, da ni bilo prej več vode, tako bi bila ploščad za drsanje večja in lepša.
Iz drugih, severnih krajev naše dežele poročajo o izrednem mrazu, pri Trbižu, v Kanalski dolini je 15 stopinj, v višjih predelih pa kar 25 stopinj pod ničlo. Pred nekaj dnevi je tudi pošteno snežilo. Tako se je ozračje precej ohladilo tudi pri nas, vendar brez padavin in burje. Mraz občutijo najbolj na Pesku, na Opčinah in na Repenta-bru, kjer ponoči pade temperatura do 8 stopinj pod ničlo. Sreča, da niso ceste mokre, sicer bi imeli hudo poledico, nevarna pa je vožnja pozno ponoči in v zgodnjih jutranjih urah na osojnih krajih, kjer zapade slana.
Nenaden padec temperature ob jasnem vremenu. je že presenetil nekatere avtomobiliste, ki so čez noč pustih vodo v motorju, ne da bi dodali posebne tekočine proti zmrzovanju. Vsak avtomobilist že ve, kaj se v takem primeru zgodi, da namreč poči blok motorja in da je potem treba odšteti lepe denarce za popravilo.
Prvi mraz, nove skrbi za kurjavo, obutev in obleko in za avto, kdor Sa ima. da ne bo obtičal na cesti zjutraj in da lahko odpelje brez
težav.
ZAHVALA
Podpisana slovenska učiteljica se iskreno zahvaljujem vsem svojim nekdanjim učencem in še zlasti gospe učiteljici Stani žerjalovi za pozornost in cvetje, ki so mi ga bili podarili na proslavi 120-letnice ustanovitve slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu v znak priznanja za moje delo in pouk v slovenskem materinem jeziku v šolskem letu 1944-1945
Brana Alojzija
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiMHii 111111 wiiiimiiitiiiiii'i’JiMiii
SKUPNA INDUSTRIJSKA PROSTA CONA NA KRASU
Odbornik Stopper se je včeraj sestal s predstavniki IS SR Slovenije
v
J. Jan, D. Čehovin in J. Urban so si ogledali induslrijsko cono v Zavljah - Predlagana sestava delovnih skupin za posamezna vprašanja v zvezi s prosto cono
Deželno odborništvo za industrijo in trgovino je že pred časom začelo navezati stike z dejavniki s tostran in onstran meje, ki se po-bliže zanimajo za uresničitev gospodarskih pobud, ki izhajajo iz najnovejšega italijansko - jugoslovanskega sporazuma. V tem okviru je včeraj prišlo do pomembnega sestanka med odbornikom Stopperjem in predstavniki SR Slovenije. Včeraj dopoldne so se namreč na sedežu odborništva za industrijo in trgovino v Trstu sestali odbornik Stopper in nekateri njegovi ožji sodelavci, predsednik odbora za gospodarske slike s tujino pri IZ SR Slovenije Jernej Jan, bivši podtajnik na ministrstvu za gospodarstvo Duško Čehovin, ki mu je republiška skupščina poverila nalogo, da sledi vprašanjem v zvezi z uresničitvijo skupne industrijske proste cone na Krasu in svetovalec na republiškem sekretariatu za odnose s tujino Janez Urban.
Na srečanju so vzeli v pretres glavne probleme, ki jih bo treba rešiti v pripravljalni fazi za uresničitev te pomembne pobude. V tej zvezi so ugotovili nujnost, da se ustrezna preučevanja neformalno poverijo delovnim skupinam, odgovornim za posamezna vprašanja.
KASTA
priredi tečaj srbohrvaščine.
Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/lì, tel. 31-119.
OBUTVE
ULICA GINNASTICA 6
(vogal Trg Goldoni)
NAJNIŽJE CENE V TRSTU
MOŠKE
ZENSKE
in OTROŠKE COPATE
POSEBNI POPUSTI 10%
ZA POVRNITEV POTNIH STROŠKOV
Do ustanovitve teh skupin bi lahko prišlo med skorajšnjim obiskom predstavništva deželnega odbora v Ljubljani in v Sloveniji.
Po sestanku s Stopperjem in njegovimi sodelavci so predstavniki SR Slovenije odšli v industrijsko cono pri Žavljah, kjer so jih spre jeli podpredsednik EZIT A. Antonini in drugi člani vodstva. V pogovorih so načeli zlasti tehnična vprašanja v zvezi z uresničevanjem skupne cone. Nato so si gostje iz SR Slovenije ogledali najvažnejše obrate v industrijski coni.
Zahteva po obnovitvi psihopedagoške službe
Zavodski svet srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah, zbran na seji 21. novembra, s prizadetostjo ugotavlja, da šolska oblast še ni ničesar ukrenila za obnovitev psiho-pedagoške službe, ki je bila iz nepojasnjenih razlogov ukinjena ob koncu prejšnjega šolskega leta. Zaradi nujnih problemov, ki nastajajo v šolskem življenju in zaradi novih nalog, ki jih pooblaščeni odloki nalagajo zavodskim svetom, zahteva zavodski svet srednje šole «S. Kosovel», da pristojni organi čim-prej obnovijo in okrepijo psihope-dagoško službo, ki je neobhodno potrebna kot dopolnilo učno-vzgojnih nalog sodobne šole.
Pittoni pri ministru za dežel« Morlinu
Predsednik deželne skupščine A. Pittoni in člani predsedstva deželnega sveta se bodo jutri v Rimu sestali s predsednikom poslanske zbornice Pertinijem, s predsednikom se nata Spagnoili jem, z ministrom za deželno ureditev sen. Morlinom, predsednikom odbora za vprašanja dežel sen. Olivo in z drugimi javnimi funkcionarji. Na srečanju, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki drugih italijanskih dežel z navadnim in posebnim statutom, bodo vzeli v razpravo vprašanja nadaljnjega uresničevanja deželne ureditve in prehajanja pristojnosti z države na posamezne italijanske dežele.
V	Ljubljani je umrla Božina Dekleva
V	Ljubljani je 21. novembra nenadoma umrla Božina Dekleva, žena Romana Dekleva, strokovnega u-čitelja na srednji tehnični šoli. Pokojnica je bila sestra mladinskega pesnika Karla in publicista Alberta široka ter mati pesnika Milana in inž. Saše Dekleva.
Med Slovenci v Trstu je bila zelo znana. Glasbo je študirala na Tartinijevem konservatoriju in se je po prvi svetovni vojni pridno udejstvovala v slovenskih pevskih in prosvetnih društvih.
IZJAVA PREDSEDNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE LUPIERIJA
Tržiško pristanišče se želi povezati s carinsko prosto cono na Tržaškem
Občuten padec količine raztovorjenega lesa in kovinskih plošč v pristanišču Portorosega
TRST
KORZO ITALIA 7 UL DANTE 12
NAJNOVEJŠI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE MODNE KONFEKCIJE ZA JESEN IN ZIMO 1975-76
■ ■■
DOBER NAKUP ZA VAŠE PRAZNIKE
Tudi goriško gospodarstvo sprem- j Ija nastajanje carinske proste cone I pri Trstu ter vidi v njenem odprtju priložnost za svoje udejstvovanje. Predsednik trgovinske zbornice v Gorici Delio Lupieri je v izjavi za sarajevski dnevnik «Oslobodjenje» namreč poudaril potrebo po vključevanju tržiškega pristanišča v manipulacijo blaga v tržaški prosti coni. Ta možnost je dana predvsem zato, ker obstaja med področjem, kjer bo zgrajena prosta cona, in pristaniščem Portorosega v Tržišču, dobra cestna povezava in ker se hoče tudi goriško gospodarstvo vključiti v tako pomembno gospodarsko pobudo, ki s svojo razsežnostjo in nameni očitno presega ozke pokrajinske mele.
Ob tem pa velja pripomniti, da se v okviru pristojnih ustanov prav v zadnjem času precej trudijo, da bi čimbolj usposobili to pristanišče. Pripravljajo namreč načrt, da bi zagotovili čimvečje proste površine na območju operativne obale in so s tem namenom sklenili odstraniti nekaj manjših objektov, ki so napoti uresničitvi te zamisli. Težavo za redno delovanje pristanišča predstavlja pomanjkanje javnih carinskih skladišč, kjer bi shranili blago, dokler ga ne carinijo.
Še najbolj pa se v Tržiču bojijo konkurence drugih pristanišč, posebno najbližjih, ki so bolje opremljena ter posamezne operacije hitreje opravijo kot v Tržiču.
Deželni razvojni načrt pristanišč prisoja Tržiču pomembno mesto v sistemu integriranih pristanišč med Miljami in Tilmentom. Njegov položaj je toliko trdnejši zato, ker je lociran na najbolj severnem delu Jadranskega morja. Obstajajo tudi težnje po njegovi specializaciji ter naj prav s tem v zvezi omenimo preučevanje drugih sredozemskih in tudi severnih pristanišč, da bi si med njimi poiskali svoje ustrezno mesto.
V	tem času je v Portorosegi v gradnji nadaljnjih 300 metrov operativne obale, s katerimi se bo dolžina podaljšala na 1.370 metrov. Ta zadovoljivi podatek pa vznemirjajo razmeroma slabe vesti o količini letos natovorjenega in raztovorjenega blaga. Predvsem se je letos zelo zmanjšala količina lesa in metalnih plošč, tako da se je v primerjavi z lanskim letom količina letos manipuliranega blaga zmanjšala za 20 odstotkov, v primerjavi z lanskim oktobrom pa celo za 28 odstotkov.
V	tem letu so natovorili in raztovorili komaj 882 tisoč ton blaga. Če se prav v novembru in decembru količina ne bo občutno povečala, se bo po dolgih letih prvič primerilo, da bo znašal letni promet v Portorosegi manj kot milijon ton.
ZARADI ŠOLSKIH OKRAJEV
OSTER PROTEST ŠOLSKEGA ODBORA ZA GORIŠKO
Šolski odbor za Goriško, zbran na seji dne 26. novembra 1975, je razpravljal o predlogu deželne uprave o teritorialni porazdelitvi ozemlja, kjer biva slovenska manjšina, na šolske okraje. Iz predloga je razvidno, da deželna uprava ni v nobenem pogledu upoštevala upravičenih zahtev slovenske narodne skupnosti o samostojnem šolskem o-kraju, kar so že zahtevale vse slovenske kulturne in sindikalne orga-
nizacije, slovenske občine, vključno z goriško občino, ter politične stranke. Ob tem dejstvu šolski odbor o-stro protestira zoper nedemokratično in avtoritarno postopanje deželnih oblasti, ki je v nasprotju z državno ustavo, z deželnim statutom, slovesno mednarodno izjavo o čim večji zaščiti manjšin v Osimu, s pooblaščenimi odloki in končno zoper odločno voljo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Poziva vse občinske uprave in upravo goriške pokrajine. vse slovenske kulturne, sindikalne, športne in druge ustanove, da protestirajo zoper namero deželne uprave. Od vseh strank ustavnega loka pa pričakuje, da se odločno zavzamejo za upravičene zahteve slovenske narodne skupnosti v naši deželi.
Šolski odbor za Goriško
SESTANEK INDUSTRIJCEV IN PREDSTAVNIKOV IflCP
S poživitvijo ljudskih gradenj odpravljati posledice krize
V pomanjkanju pobud v drugih panogah so industrij« pri' pravljeni sodelovati pri ljudskih gradnjah
Zveza industrijcev v Gorici in Tržiču spremlja z razumljivo zaskrbljenostjo potek krize v gradbeništvu ter njene posledice na druge proizvodne sektorje. S tem v zvezi so pred časom ustanovili konzorcij med posoškimi gradbenimi podjetji za sprejemanje takšnih ukrepov, ki bi vprašanje reševali v celoviti obliki.
Najbrž vodi iz sedanjega kritičnega položaja več poti, toda ena izmed teh je prav gotovo v vlaganju sredstev v izgradnjo ljudskih stanovanj. Na ta način bi se blažilne posledice tega koraka poznale tudi v drugih proizvodnih panogah.
V tem smislu so potekali pogovori med direktorjem ustanove za ljudske hiše (IACP) inž. Elviom Vuo-lom ter predsednikom in direktorjem zveze industrijcev Nazariom Romanijem in dr. Armandom Zan-domenijem. Inž. Vuolo je na srečanju opisal programe, ki jih namerava IACP izvesti v Posočju, predstavnika Zveze industrijcev pa sta po-
Odprtjc novih objektov
V Dobrovem bodo danes dopoldne, ob 11. uri, odprli povečane prostore tamkajšnje zadružne kleti. Jutri, prav tako ob 11. uri, pa bodo v Bukovici odprli novo opekarno Keramix.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiirTiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
LETO IN POL DNI PO OPROSTILNI RAZSODBI
V ponedeljek v Trstu začetek prizivne razprave zaradi atentata na karabinjerje pri Petovljah
Proces prve stopnje je lani trajal od 1. aprila do 7. junija - Branilci so te dni prijavili sodišču sodnike, glavno pričo in karabinjerskega generala
I sredovala stališča operaterjev glede sedanje gospodarske krize ter njihovo pripravljenost sodelovati pri uresničevanju načrta za izgradnjo ljudskih in poceni stanovanj ter na takšen način prispevati svoj delež v korist družbenega in človeškega napredka.
- Novico, ki prihaja iz uradnega vira goriških operaterjev in ustanove za ljudske hiše, je potrebno dopolniti še z nekaterimi ugotovitvami, in sicer, da je na Goriškem prav gradbeni sektor med najbolj prizadetimi izmed vseh ostalih panog in da prihaja prav zaradi izredno težavnih delovnih razmer v gradbeništvu tudi do drugih težav. Mlajša delovna sila je skoraj v celoti pobegnila z gradbišč ter si poiskala lažje in bolj gotovo delo. Zasebna gradnja se je zelo upočasnila ter je potrebno vzroke poiskati tudi v neizdelanih zazidalnih načrtih in drugih birokratskih težavah v postopku za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Vrhu tega se je interes zasebnikov za gradnjo zaustavil, ker so stroški zelo porasli, ter se bolj uveljavljajo predelave v starih hišah. Potreba po ljudskih stanovanjih pa je velika in ji lahko zadosti samo javni poseg. Če bodo javna sredstva, ki so že obljubljena, kmalu nakazana, potem lahko z gotovostjo računamo, da bo gradbeništvo, ki je po obsegu zaposlenega prebivalstva in tudi po storilnosti med najmočnejšimi panogami, hitro prišlo na zeleno vejo, z njim pa obrtniška ter trgovinska dejavnost.
Romano Resen, Gianni Mezzorana, Furio Larocca, Maria Mezzorana por. Larocca, Giorgio Budi-cin, Enzo Badin in Annamaria Scopazzi bodo v ponedeljek, 1. decembra spet na zatožni klopi prizivnega porotnega sodišča v Trstu. Sedem mladih ljudi je sedaj na svobodi j n bodo prisostvovali prizivnemu procesu, ki so ga, po njihovi oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov lanskega 7. junija, zahtevali sami, njihovi branilci in tudi javni tožilec: ne ena ne druga stran nista namreč bili zadovoljni z razsodbo sodišča.
Proces proti njim se je pričel 1. aprila 1974 in je trajal več kot dva
meseca, do 7. junija lani. Obtoženi so bili, da so pripravih in izvršili atei tot na karabinjerje 31. maja 1972 pri Petovljah na Goriškem. V atentatu so bili ubiti trije karabinjerji, njihov poveljnik pa hudo ranjen. Policija je tavala več časa v temi, nato so sredi leta 1973 karabinjerji aretirali šesterico (Sco-pazzijeva, prijateljica Resena, ki je bila le obtožena, da je nudila Resenu pomoč in kasneje tudi pričala po krivem, ni bila aretirana) po vec mesecih zasliševanj so jih postavili pred porotno sodišče.
Huda obtožba je visela nad njimi kot Damoklejev meč in preiskovalci so skušali zvrniti krivdo za atentat na šesterico mladih Goričanov, od katerih so nekateri i-meli prej kdaj pa kdaj opravka s policijskimi organi. Kazalo je, da se bo proces kmalu zaključil z obsodbo na dosmrtno ječo, ker je kazalo, da je šlo za navadno maščevanje nekaterih nepridipravov nad karabinjerji, branilci pa so na procesu docela izpodkopali obtožnico, kljub temu, da so jo krčevito zagovarjali državni pravdnik dr. Bruno Pascoli, ki je tudi vodil preiskavo in poveljnik deželne legije karabinjerjev polkovnik Mingarelli. Obtožnica se je tako sesula in rezultat je bil, da so sodniki obtožence oprostili, ker ni bilo dovolj dokazov.
Branilci so v času procesa zagovarjali tezo, da je bil atentat politične narave, ker se je pripetil
llllllll■llllllllllllllMlllllllllllllllIllllllllllllMlllMI|ltIllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllll||||||ll|||||||||1lll|llllIlllllllllllllmlllllllllllllllllIlIt
PODELITEV PRIZNANJ USLUŽBENCEM TEKSTILNE TOVARNE V PODGORI
Danes, 27. novembra, ob 20.30 bo v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici
BORIS RACE predsednik SKGZ
predaval o temi:
SLOVENCI V ITALIJI PO PODPISU SPORAZUMA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Na aktualno predavanje, ki zanima vso našo pubhko, in ki otvarja ciklus predavanj o manjšinski problematiki, vabimo goriško slovensko publiko.
Odbor
v času desničarskih atentatov v vsej državi. Med lanskim procesom je prišlo do cele vrste prijav branilcev na račun sodnikov in karabinjerskih častnikov.
Vzdušje po procesu se je nekoliko umirilo, bivši obtoženci so našli delo v Gorici ali v drugih krajih, polkovnik Mingarelli pa je bil povišan v generala in je zapustil Videm. Glavna obtežilna priča Walter Di Biaggio. ki še vedno sedi v zaporu, je bil obsojen zaradi prejšnjih prekrškov, vendar pa je do procesa proti njemu prišlo tako pozno, da mu je bilo marsikatero nadaljnje leto zapora prihranjeno.
Jasno je, da bodo skušali tako tožilec kot branilci na prizivnem procesu nuditi sodnikom nove prijeme, da bi zagovarjali vsak svojo tezo. Branilci bodo tudi tokrat napadalni in to so že dokazali pred dnevi ko se na sodišču v Veroni, kjer je doma odvetnik De Luca, ki je vodil obrambo skupno z goriški-mi odvetniki Battellom, Maniaccom in Bernotom (Pedroni je samostojno branil Barocco), vložili vrsto prijav proti goriškemu državnemu pravdniku dr. Brunu Pascoliju, ge neralu karabinjerjev Dinu Minga-relliju in tržaškemu državnemu pravdniku dr. Antoniu Pontrelliju ter superpriči Walterju Di Biag-giu.
Branilci trdijo, da so te osebe zlorabljale svoj uradni položaj, ker naj bi skušale izsiliti od prič krivo pričevanje. Obtožbe so zelo hude in zato smemo pričakovati, da bo tudi prizivni proces, za katerega so nekateri mislili, da se bo kmalu zaključil, zelo zanimiv, enako kot je bil lanski proces prve stopnje.
Livio Labor jutri v Tržiču
Livio Labor, član osrednjega vodstva PSI, bo govoril jutri, ob 12.15, delavcem tržiške ladjedelnice na trgu pred ladjedelnico. Zvečer, ob 20.30, pa bo Labor govoril v dvorani hotela Roma v Tržiču, na pobudo kulturnega krožka II Punto. Tema večerne debate je: «Za alternativo: samoupravni socializem».
Nedeljske slavnosti v Podgori se je udeležilo veliko število uslužbencev. V prvih vrstah sedijo nagrajenci.
Prejšnjo nedeljo so v podgorski predilnici podelili priznanja devetinštiridesetim uslužbenkam in uslužbencem, ki so v podgorskem obratu zaposleni več kot 35, oziroma 25 let. Priznanja so dobili tudi upokojeni delavci in delavke tekstilne tovarne.
Slavnosti, ki je bila v jedilnici tovarne, so se, poleg ravnateljev raznih oddelkov udeležili tudi go-riški župan De Simone, predsednik goriške pokrajine Agati, predstavnik goriške škofije ter predstavniki delavskih svetov drugih goriških o-bratov.
Priznanja so dobili Violanda Benedetti, Marija Devetak, Fiorentina Fraiano, Adriana Grion, Alojz Kancler, Clementina Keber, Natalia Leon, Ersilia Luin, Gioconda Marega, Silvano Medeossi, Mario Mo-linari, Ottilia Nicolausig, Anita Pet-tarin, Lucia Tofful, Anna Toros, Marija Velušček, Celestina Venica, Ersilia Vecchietti, Alma Visintin, Caterina Ambrosio, Delvise Bardus, Maria Bigot, Anna Buffolin, Giordano Cargnel, Margherita Licinio, Ersilia Luin, Anna Nadalin, Mal-vina Okroglič, Orsola Paronitti, Oli-via Paulin, Tobia Pellegrini, Anseima Pregeli, Livia Quait, Alfredo Tesolin, Giuseppina Todisco, Zmagoslava Cijan, Fernanda Daita, Noemi Flapp, Roberto Hrdlika, Ines Marega, Lino Moretto, Bruno Orlando, Nada Pahor, Marija Peršolja, Giovanna Sartori, Avgust Simčič, Vanda Stabile, Marija Temovec, Ada Tomadin.
Zelo mrzlo vreme in malo snega
Tudi včeraj je bilo v Gorici zelo mrzlo, saj je pokazal toplomer precej stopinj pod ničlo. Najbolj mrzla je bila noč od nedelje na ponedeljek. V prisojnih krajih blizu Soče je znašala temperatura okoli 10 stopinj pod ničlo, v mestu pa nekaj nad 5. Mraz zaenkrat še ne povzroča težav, zlasti ne zato, ker je suh in ker tudi ni burje.
Pri takšnem vremenu pa se ljubitelji snega zaman ozirajo proti nebu in pričakujejo «belo opojnost». Obstaja upravičena bojazen da je bo v naši neposredni bližini tudi letos
Jutri predvajanje filmov na Vrhu
Jutri, ob 19.30, bodo imeli na Vrhu, pri Črncih, v priredbi prosvetnega društva «Danica», drugi filmski večer letošnje sezone. Prvega so imeli pred petnajstimi dnevi, na njem je goriški kinoamater Zdenko Vogrič predvajal filma o letošnji štafeti po vseh vaseh Goriške, ki je bila 1. maja in film o mladinskem dnevu v Števerjanu, ki je bil 4. maja. Tega večera se je udeležilo precej ljudi, ki so bili zelo zadovoljni.
Na jutrišnjem večeru bo zopet Zdenko Vogrič predvajal nekaj filmov, tokrat s potovanja po raznih
v unai iicpusieuiii niizini uku icios niov, tokrat s potovanja po raznih primanjkovalo. Edino tolažbo daje j evropskih deželah. Nekaj filmov pa dejstvo, da je do novoletnih počit- j bo prikazal tudi domačin Marij De-
nte še cel mesec in da se do takrat vreme lahko večkrat zasuka. Ljubitelji zimskega športa in zlasti mladi smučarji pri planiškem društvu si nič drugega ne želijo kot to, da bi se pri enem izmed takšnih zasukov v vremenu usulo na Lokvah snega, da ’bi lahko med počitnicami odhajali z avtobusom na enodnevne izlete, za katere so se voditelji smučarskega odseka odločili.
Zaenkrat pa ne preostane nič dru gega kot smučišča na Nevejskem sedlu in v Kanalski dolini, kjer je snežna odeja bolj tanka in jo bodo hitro zdrsali, če ne bo zapadel nov sneg.
vetak, ki zbira zanimivo filmsko dokumentarno gradivo o življenju v vasi, to na pobudo domačega prosvetnega društva. Moč bo tako videti razne vaške dogodke od lanskega odkritja spomenika padlim sem, med temi tudi filmski zapis o obisku članov društva «Danica» v vasi Sovodenj na Gorenjskem, kjer so se pobratili s člani tamkajšnjega prosvetnega društva.
9 V petek se bodo sestali športniki člani društva ENARS-ACLI. Predvajali bodo filme o najnovejši smučarski tehniki. Sestanek bo na sedežu v Ul. 24. maja 5.
Ob andrejevanju sprememba voznega reda avtobusov
Mestno podjetje v Gorici obvešča prebivalstvo, da bodo v prazničnih dneh andrejevanja delno spremenili pot avtobusa štev. 1, ki povezuje Štandrež in glavni kolodvor s Trgom Montesanto. Avtobus ne bo vozil po Ulici Oberdan, vozil pa bo s Travnika po Ulici Mameli do Korza in obratno. Odpravljeni bosta, samo začasno, postajališči pred INPS na Travniku in v Ulici Oberdan. Postajališči pa bosta pred cvetličarno Bandelj na Travniku in kavarno De Rocco na Korzu. Ta sprememba bo veljala od sobote, 29. novembra, do ponedeljka, 1. decembra. V ponedeljek, dan goriškega patrona, bodo avtobusi vozili po običajnem delovnem urniku.
Slovenski mladinski center Gorica
priredi v soboto, 29. t.m., ob 20.30 v prostorih mladinskega centra na Svetogorski cesti
PROSLAVO 29. NOVEMBRA
Sodelujejo koroški literarni u-stvarjalci Gustav Januš, Andrej Kokot, Anita Hudi in Valentin Polanšek ter moški pevski zbor «Soča» iz Nove Gorice.
Vabljeni!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE — TRST
Aldo Nicolaj
STARA
GARDA
(igra v dveh dejanjih)
Prevod	Borut Trekman
Scenograf in
kostumograf Edvard Zajc Režija	MARIO URŠIČ
V nedeljo, 30. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU.
Prosveta
Danes, se bo v Sovodnjah pričel gospodinjski tečaj, ki ga je pripravile domače prosvetno društvo. Tečaj b< vodila Alfreda Pavletič iz Štandreža Prireditelji vabijo žene in dekleta naj se polnoštevilno udeležijo zani tnive pobude.
Kino
• Zastopniki goriške zveze industrijcev so se poslovili od prefekta dr. Vincenza Molinarija, ki odhaja na novo službeno mesto v Trst.
Nesreča v Revmi
V goriško bolnišnico so včeraj sprejeli 6-letno Rosanno Gregori iz Pev-me št. 31, kateri so ugotovili lažji možganski pretres, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni. Nesreča se je pripetila na pevmskem trgu kjer je punčko podrl avtomobilist.
Mali oglasi
PREŠITE volnene odeje tudi po naročilu, skrbna izdelava, cene po kakovosti, mehčanje, česanje. Gradišče, Ul. Cavour 11, tel. 99-500.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «L'ambizioso». J Dalessandro in S. Casini. Barvn film. Mladini pod 18. letom prepo vedan.
CORSO 16 15—22.00 «Amici miei». U Tognazzi, G. Moschin. Barvati film Mladini pod 14. letom prepovedan
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «Casi di bambola». J. Fonda in E. Fox Barvati film.
CENTRALE 16.30—21.30 «I primi tur bamenti». G. Marshal in M. Ca tela. Barvni film. Mladini pod 14 letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «Sangue boi lente». E. M. Salerno in J. Dales sandro. Barvni film. Mladini poc 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Qui comincia l’avventura». M. Vitti in C, Cardinale. Barvati film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Da dove vie ni?». R. Lovelak in A. Kennedy, Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Vrmtev mota imenovanega Trinità», ameriški barvni film ofc 18.00 in 20.00.
SVOBODA «želo», ameriški barvati film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Mirko in Slavko», jugoslovanski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in jutri ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni -Bassi, Ul. Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti 52, tel. 72-701,
CANCIANI-KOCJANČIČ (KPI) V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
«Nujno potreben okvirni zakon za zaščito slovenske manjšine»
Demokratične sile v tržaškem občinskem svetu naj dvignejo svoj glas - Slovenci naj sami upravljajo svojo šolo - Ustanoviti je treba slovenske strokovne šole
Kakor smo že včeraj poročali, je na torkovi seji tržaškega občinskega sveta povzel besedo tudi občinski svetovalec KPI Canciani - Kocjančič, ki je v začetku ugotovil, da se demokratičnost neke občinske uprave v Trstu meri tudi po tem, kako rešuje osnovna vprašanja slovenske manjšine. S tem vprašanjem smo se, je nadaljeval, že večkrat ukvarjali :> ga poglobljeno obravnavali v občinskem svetu in s svoje strani ugotovili, da je občinska uprava, ki jo vodi inž. Spac-cini, mnogo zaostala, in to zaradi pomanjkanja politične volje, da bi se tega vprašanja lotila zares.
Nato je govornik omenil poseg, ki ga je s tem v zvezi imel odbornik SS dr. Rafko Dolhar pred nekaj dnevi in podčrtal, da v nekaterih primerih soglaša s tem, kar je dr. Dolhar rekel, toda sama Slovenska skupnost ni hotela v tem problemu iti do kraja. Govornik je nato orisal stališča in vlogo levosredinske uprave, ki je pred 10 leti nastala v Trstu in ki se je preveč omejila v političnih okvirih in sodelovanju z demokratičnimi silami. V državnem merilu je to bil poskus, ki je težil za razcepitvijo delavskega razreda, v našem, krajevnem merilu pa je šlo tudi za razcepitev Slovencev. K temu je težila vključitev slovenskih odbornikov v občinski odbor. Vendar je bil glavni cilj levosredinske uprave politika «malih korakov», ki niso Slovencem omogočili, da bi nadomestili to, kar so v dolgih letih demokrščanske «postopnosti» in zavlačevanja, izgubili in ki jih je prisilila v obrambo za samoohranitev.
Toda zgrešena levosredinska politika, je nadaljeval Canciani - Kocjančič, ni rodila uspehov niti na tem področju, ker pritisk Slovencev, skupno z naprednimi silami našega mesta, ni pojenjal. Nasprotno, zgodovina zadnjih let nam daje prav, kajti pritisk komunistične partije in mladine od 1988 dalje je odločilen za dozorevanje vzdušja v našem mestu, ki je potisnilo v geto predzgodovine vse nacionalistične in šovinistične protislovenske in antikomunistične sile.
In prav tu se je hegemonistič-na politika KD znašla tudi v okviru leve sredine v težavah. In 15. junij pa je tudi za Slovence zgodovinska etapa v težnji po novem na-činp upravljanja.
Ne smemo nadaljevati s politiko odlašanja, je nadaljeval govornik, kajti nekaterih problemov se je treba lotiti takoj. Med temi je tudi vprašanje rabe slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu in drugod. Brez pisem in delegacij v Rim, pač pa z odločnim sklepom demokratičnih sil v tem občinskem svetu se lahko rešijo zadevna vprašanja, kajti tudi v tem problemu se kaže vprašanje resnične avtonomije naše krajevne u-stanove in njena dolžnost bit' zgled resničnega demokratičnega preobrata.
Nato je svetovalec Canciani -Kocjančič nadaljeval :
Gre predvsem za nujnost, da se iz občinskega sveta, dvigne jasen glas demokratičnih sil, da o-srednji organi, predvsem parlament poskrbijo, da se čim prej odobrijo okvirni zakoni za zaščito Slovenske manjšine v vsej deželi Furlaniji -Julijski krajini. Gre za ustavno obveznost, ki se je zanemarjala skozi dolga desetletja in kateri morajo demokratične sile dati zadovoljivo rešitev glede Slovencev. Mi, komunisti smo vedno vztrajali na tem, da je , vprašanje nacionalnih manjšin in njihovih pravic vprašanje, ki neposredno obvezuje notranjo u-reditev, ki v tem primeru preverja
tudi svojo demokratično zrelost. Nedavni italijansko - jugoslovanski sporazum to tezo potrjuje in hkrati še potencira ali bolje gre preko specifičnih dokumentov mednarodnih jamstev, ki sicer niso bila v celoti izvajana, in nalaga demokratičnim silam povsem točne odgovornosti, ki se jim ne morejo odreči in se jih otresti. Dejstvo, da v pogodbi obe strani, torej tudi italijanska vlada soglašata glede nujnosti, da je treba nacionalnim manjšinam priznati «največjo zaščito na vsem deželnem ozemlju», bi moralo nakazovati drugačno ustrezno razpoloženje političnih sil, ki vodijo našo deželo. Kak ustrezen znak smo zaznali tudi iz najnovej-ših izjav svetovalca Rinaldija, od katerega pa pričakujemo sedaj, da svoje izjave potrdi z dejanji. Potrebe silijo in čas hiti. Mi, komunisti, bomo, kot vedno svojo dolžnost opravili in prav gotovo se ne bonu izmikali najširšemu soočenju z vsemi zainteresiranimi silami, predvsem s slovensko nacionalno skupnostjo, da bi se to čim prej uresničilo in to tako, da bi bilo povsem zadoščeno potrebam in zahtevam, ki jih je slovenska nacionalna skupnost enotno izrazila v teh letih.
Čakajo nas tudi druga pomembna vprašanja, ki zahtevajo čim prejšnjo rešitev. Gre za najnovejši predlog deželne uprave za «šolsko razmejitev na okraje», ki nujno zadeva v živo tudi obveznosti krajevnih ustanov do šole. Ne bom ponavljal mnenj, ki smo jih komunisti izrazili glede pomembnosti, ki jih imajo delegirani dekreti, prav tako ne bom ponavljal obtožb, ki bi jih lahko naslovili tudi na tržaško občinsko upravo glede njene politike do slovenskega šolstva. Ker pa mora občina izraziti svoje mnenje glede deželnega predloga o razdelitvi področja na šolske okraje, hočem podčrtati stališče KPI glede vprašanja slovenske šole. Mi smo mnenja, da je treba slovenski šoli v naši deželi priznati posebno in bistveno avtonomijo, ki bo omogočila slovenski nacionalni skupnosti, da sama upravlja njen razvoj, s tem da prilagaja njeno vsebino vlogi, ki jo šola mora imeti v najširšem razponu družbenega in kulturnega razvoja slovenske manjšine. V bistvu, menimo, je slovenska šola kolikor je možno sredstvo resničnega razvoja slovenske nacionalne skupnosti.
Z nekaterih strani so postavili vprašanje glede načina kako slovenski šoli zagotoviti to avtonomijo. Glede tega so bili dani tudi nekateri predlogi. KPI je že prikazala in izjavila svojo ustrezno razpoložljivost glede tega, kako priti do zadevnega enotnega stališča.
V zvezi z novimi potrebami po poklicnem usposabljanju novih generacij, ki jih v neki meri vsilju-jejp tudi nove ekonomske perspektive, ki se odpirajo v okviru ekonomskega sodelovanja med sosednima deželama, smatramo za bistveno obveznost, dati slovenski skupnosti vse šolske strukture, ki jih slovenska nacionalna skupnost potrebuje in to začenši z industrijskim zavodom pa vse do poklicnih tečajev za mlade delavce (znanih sto petdeset ur) itd.
Ker se zaščita slovenske manjšine ne more omejiti na jamstva,' ki jih že predvidevajo zakoni, bo naloga krajevnih uprav, da se resno lotijo tega 'problema v okviru ekonomskega in ozemeljskega načrtovanja. «Prosta cona» na Krasu, cestno omrežje, avtoport, vsi ti elementi vsiljujejo vrsto problemov, ki neposredno zadevajo slovensko skupnost kot nacionalno skupnost.
In ' v tem primeru ne mislimo le na razlaščanja, ki naj bodo skrčena na najmanjšo mero, ne mislimo na uporabo skladov iz jusarskih sredstev za potrebe' kraških vasi itd., pač pa gre za to da se zagotovi Slovencem, prebivalcem Krasa resnična soudeležba pri izbirah, ki naj jih reši asimilacijskega vpliva, ki je še vedno prisoten v naši družbeni ureditvi.
Nekatere obveznosti bi bilo treba uresničiti čim prej. Gre za ustanovitev televizijske postaje « slovenščini, kar krajevni forumi RAI že sami na ves glas zahtevajo, za dokončno publicizacijo Stalnega slovenskega gledališča in raznih drugih ustanov, kot je npr. Glasbena matica, gre za uresničenje raznih obveznosti, ki so bile zanemarjene npr. na področju toponomastike, dvojezičnih krajevnih napisov itd.
Gre, kot vidimo, za vprašanja, ki
ne stanejo veliko, ki pa zahtevajo drugačno politično voljo, ki terjajo nov način upravljanja.
V londonskem hotelu «Europa» so pred dnevi imeli svetovno tekmovanje v kajenju, vendar pa ne cigaret pač pa — pipe. Svetovno tekmovanje je organiziral britanski klub kadilcev pipe, ki je povabil na tekmovanje kogarkoli, ki bi se bil hotel lotiti tega tekmovanja. Na tekmovanju se je zbralo nič manj kot 240 kadilcev, v glavnem iz zahodne Evrope, nekaj pa jih je prišlo iz Japonske ter iz Avstralije.
Tekmovalci so tekmovali v tem, kdo bo ohranil najdlje prižgano pipo. Seveda v enakih pogojih. Zato so vsi dobili enake pipe, po tri grame tobaka in dve vžigalici. Zmagal je neki italijanski ljubitelj pipe, ki je zdržal 2 uri 8 minut in 14 sekund.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Vitomil Zupan:
Menuet za kitaro
Pri Cankarjevi založbi je izšel v sklopu petih del domačih avtorjev tudi nov roman Vitomila Zupana MENUET ZA KITARO. Vitomil Zupan, ki se s svojimi deli, s katerimi se srečujemo čedalje pogosteje, vedno bolj uveljavlja v sodobni slovenski prozi, nam je z novim romanom napisal svojevrsten partizanski roman, ki bo po vsej verjetnosti našel močan odmev ne samo med bralci, temveč tudi med kritiko. Gre namreč za roman ne samo o dogajanjih v osvobodilnem boju, temveč tudi za roman o kritični vesti človeka v vojni, za roman, napisan s stališča današnjega časa. To pa seveda daje temu romanu poseben pečat in poseben značaj.
Osnutek za roman izvira še iz vojnih časov, je zapisal pisatelj. Pote n se je večkrat spravil na delo, da opiše minulo vojno, a zmeraj je odnehal, ker se nekaj ni ujemalo. Poglavitno vprašanje je bilo vprašanje odnosa do časovnega razvoja. Ko se mu je to odprlo, je nastal obširen rokopis. Skrčen na polovico prihaja sedaj kot roman pred bralce. «Naloga, ki se mi je postavljala sama od sebe, je bila dokaj zahtevna. Vži-
nmmiiiiiiimmiiiimiiiiimiitiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiimiiiiiimiimmmiimiimiiimiiiiiiimiimiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
GLASBENIK, KI SE GA SPOMINJA LE STAREJŠA GENERACIJA
Niko Dostal je pred dnevi stavil svoj 80. rojstni dan
Ko ga je oče poslal v glasbeno šolo, Ni namreč imel posluha za disciplino ■
bi ga bili kmalu odslovili Njegove popevke in operete
DUNAJ, 26. — Tam daleč, že skoraj davno, leta 1930, verjetno še kako leto prej se je najprej v nemškem kulturnem prostoru, torej na področju Avstrije in vse Nemčije, nato pa naprej po vsej Evropi, nato po vsem svetu razširila zelo lepa popevka, katere prvi verz je pel takole: «Ich kiisse ihre Hand, Madam», kar bi po naše zvenelo «Poljubljam vam roko, gospa». Tedaj še ni bilo v
navadi, da bi tudi Slovenci prevajali tuje popevke, in kdor je znal le malo nemščine, je to popevko pel kar po nemško, ali pa tako, kot se je je bil navadil, nekako «približno».
S to popevko je zaslovel tudi njen avtor, Dunajčan Niko Dostal, ki je bil sicer Avstrijec, vendar češkega porekla. Tedaj je živel v avstrijskem glavnem mestu, sedaj pa preživlja svojo «pozno je-
Mctiv iz Mačkolj
(Foto M. Magajna)
..........................................im
Ugotavljanja in razmišljanja o gostinstvu in izletništvu v notranjih predelih Istre
Letošnja turistična sezona je v glavnem mimo. Tudi v Istri. Zato lahko spregovorimo nekaj o turizmu, vendar ne v smislu statističnih podatkov, pač pa v smislu tega, kako in zakaj se del tega turizma spreminja in kaj bi bilo glede tega storiti. Pred časom je del notranje Istre, posebno gornji del Bujščine bil zelo privlačen za tako imenovani izletniški turizem. Posebno Buje, Grožnjan, Oprtalj in Momjan. V preteklih letih so v poletnih mesecih, ko je bilo vzdolž obale veliko tujih turistov, prihajali v te kraje polni avtobusi turistov na piknike, ki so jih prirejali krajevni gostinci. Turisti so radi odhajali na takšne izlete. Deloma zaradi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v majhnih srednjeveških istrskih mestecih, deloma pa zato, da bi se tod nemoteno naužili krajevnih specialitet in pristnega domačega vina.
To je bilo pred leti. Zadnja leta ni več tako. vzdolž obale, po mestecih in turističnih naseljih je veliko, še več turistov, kot jih je bilo nekoč. In vendar v ta mesteca ” notranjosti ni več velikih izletov, pa čeprav so možnosti danes boljše kot o bile nekoč. Je pa prišlo v teh mestecih do večjih sprememb, ki so za notranjost I-stre bistvene. V teh krajih namreč ni več mesta za takšne množične izlete, pač pa za majhne
skupine in skupinice, ki bodo vedno našle zase dovolj mesta. Zakaj? Kako?
Buje so se v zadnjih petih, šestih letih razvile v dokaj živahno industrijsko središče s številnimi delavci. Prebivalstvo mesteca se je številčno dvignilo in zato skoraj v celoti absorbira zmogljivosti domačega gostinstva. Kak lokal pa je bil sploh preurejen le za domače potrebe in pomisliti je bilo treba za večji objekt, ki bi bil namenjen tujemu gostu.
Stopimo v Grožnjan. Do pred šestimi, sedmimi leti je bilo to mestece malo manj kot prazno. Zdaj ni v njem prazne niti ene hiše, saj so celo nekdanje hleve spet pozidali in jih spremenili v zasebne počitniške domove ali ateljeje za številne umetnike z vseh krajev Jugoslavije. V poletnih mesecih je zmogljivost gostinskih objektov v Grožnjanu ,T glavnem zasedena. V mestecu se namreč zberejo glasbene skupine iz raznih krajev Jugoslavije in Evrope. Morebitni turist, ki ga pot pripelje sem, se v prijetni zbranosti mladih umetnikov — glasbenikov in likovnikov — ne znajde. Pravzaprav bo pripravljen slediti razstavi ali koncertu, ne bo pa se mogel sprostiti, ker bi njegova hrupnost zmotila vzdušje.
Tudi oprtaljska tišina in lepota privlačujeta vedno več umetnikov in tudi Oprtalj se počasi spre-
minja v mestece umetniških u-stvarjalcev. Morda , bi tudi Oprtalj znal ubrati pot, ki jo je pred leti s tolikšnim uspehom ubral Grožnjan.
Čeprav ima Momjan idealne pogoje za izletniški turizem, saj je njegova okolica zelo lepa, vrh tega razpolaga to področje z odličnimi vini in krajevnimi specialitetami, pa tudi s prostori za zabavo in ples, se izletniški turizem tu ne razvija v zadostni, meri. Čez poletje, ko je zaradi množičnega turizma ob obali to možno, nimajo ljudje časa, da bi se z njim ukvarjali ker imajo veliko dela v svojih vinogradih, na svojih poljih, sedaj v pozni jeseni in čez zimo, pa zaidejo sem le redki izletniki, posamezne skupinice, ki po navadi vozijo le mimo, ker v Momjanu ni nekega družbenega gostinskega podjetja.
in če smo rekli, da lepa, romantična, zgodovinska mesteca gornje Bujščine v zadnjih letih spreminjajo svojo vsebino, s tem nočemo reči, da ti kraji in to področje ni zainteresirano za izletniški turizem. Prav narobe. Prav sedaj, ko so vsi dostopi posodobljeni, ko so asfalt potegnili skoraj v sleherno vas, sta turizem ali izletništvo še bolj zaželena in možna.
Predsednik krajevne skupnosti v Marušičih Sergio Marušič in
tajnik iste skupnosti Giorgio Črnec se zavzemata, da bi popularizirala naselje Gomila, ki je tako rekoč.ob cesti med Bujami in 0-prtljem. Računata, da bi vas poselili z meščani, saj so hiše dobro ohranjene in bi s; jih z malimi sredstvi mogli preurediti v počitniške domove. Podobno je z vasjo Kuberton, ki bi lahko postala središče mladih umetnostnih zgodovinarjev, kot računajo nekateri, ki tudi trdijo, da se za naselje zanimajo arhitekti ljubljanske univerze, da bi ga restavrirali v prvotno obliko. Tajnik krajevne skupnosti Oprtalj in Šterna, ki živi sicer v vasi Čepič, trdi da i-ma Čepič lepe možnosti, seveda če bi vas vključili v turistične tokove Bujščine, če bi namreč turizem pospeševali in ga programirali. Zelo lepo okolje, zanimive geološke strukture, veliki borovi kompleksi, lepa dolina med hribi oziroma griči, vse to so elementi, da bi Čepič postalo primerno izletniško središče.
Žal pa tako ta kraj kot mnogi drugi kraji niso toliko znani in zato ostajajo na robu drugih turistično centrov in turističnih tokov. Zato sedaj, ko se je turistična sezona končala, lahko razmišljamo o tem, kaj bi se dalo napraviti do prihodnje turistične sezone ali pa že prej za izletništvo v času jeseni in zime.
T. F.
sen» v Salzburgu, kjer je pred nedavnim slavil svoj 80. rojstni dan, ki ni bil le njegov praznik, pač pa so z njim slavili ta dan tudi mnogi njegovi rojaki in tudi nekatere avstrijske kulturne u-stanove. Med drugim je njegov jubilej proslavil tudi salzburški teater, ki je za to priložnost uprizoril tudi njegovo opereto «Die Vielgeliebte», kar bi po naše bilo «Zelo ljubljenja».
Iz gornjega lahko sklepamo, da je salzburški slavljenec - glasbenik.
Resnično, Niko Dostal je glasbenik. Nočemo soditi, ker nismo za to niti poklicani, vendar menimo, da nam nihče ne bo očital pristranosti ali krivičnosti, če bomo rekli, da Dostal ne bo nikoli to, kar je Beethoven, kar je Verdi, kar so še številni drugi veliki glasbeni mojstri. To ne. Toda ob svojem času je bil Dostal zelo cenjen in tudi veljaven. Zaslovel je, kot smo rekli, s popevko, ker je ta v dveh letih obšla svet. Toda napisal je tudi veliko drugih, manj uspelih popevk in več operet, kot na primer že omenjeno «Vielgeliebte», «Clivia», «Madžarska poroka», «Manina» in še kaj drugega. Ker je v tej dobi opereta zašla že nekako v pozabo ali vsaj ni bila več tako v čislih, kot nekaj desetletij prej s Kalmanom in drugimi mojstri, so Dostala kot poslednjega na tem področju i-menovali «kralja operete».
Dostal je bil in je torej glasbenik, pa čeprav ne bo prišel v zgodovino kot velikanski mojster. Zanj bi tudi lahko rekli po italijansko, da je «sin umetnosti», da torej izhaja iz umetniške družine. Njegov ded je bil kapelnik staroavstrijske vojaške godbe, njegov oče je bil znan pianist. Torej izhaja iz družine glasbenikov.
Že v otroških letih je Niko kazal nagnjenje za glasbo, zato ga je oče vpisal v glasbeno šolo, kjer naj bi se učil klavirja. Še prej pa, seveda, glasbene teorije. Toda Niku notni papir in note niso dišale. Glasbena teorija je bila zanj odveč, ali mu je bila vsaj preveč suhoparna. In se je ni in ni hotel lotiti. Zato je vodstvo glasbene šole poklicalo Nikovega očeta. Ravnatelj šole mu je rekel, naj fanta vzame domov, ker da je uk zaman, stroški pa da so stran vržen denar. Fant, so rekli, nima posluha. In kakšen glasbenik naj postane nekdo, ki nima posluha. In Niko zares ni imel posluha, toda le za disciplino, za učenje glasbene teorije, vtem ko je sicer imel dober posluh in je sleherno melodijo, ki jo je slišal, brez not, seveda, zaigral na klavir.
Niko Dostal torej ni hotel imeti opravka z glasbeno teorijo, zato pa z glasbo. Že v mladih letih je začel s skladbicami, nato s popevkami, ki so šle naglo v svet, pa čeprav je le ena doživela svetoven sloves. Nato so se vrstile operete, ki smo jih že navedli, vrstile so se glasbene spremljave za vrsto filmov. Kdor se spominja filmov s slovito Madžarko Mariko Reck, z Žarah Leander, s Heinzom Ruehmannom, se bo verjetno spomnil tudi ustreznih glasbenih spremljav, ki jih je vse ali skoraj vse napisal Dostal.
Zato ni nič čudnega, da je bil Dostal tedaj mož, o katerem je govoril ves svet, saj je bila njegova glasba na dnevnem redu in vsak dan. Ob tolikšnem delu, ob tolikšni proizvodnji, je samo ob sebi razumljivo, da je mož tudi veliko služil. Bil je eden tedanjih «bigov» na glasbenem in tudi finančnem področju. Seveda le med glasbeniki in avtorji nasploh. V zvezi s tem bomo navedli le en sam podatek: v letih med 1930 in 1940, torej skoraj do vojne je Niko Dostal plačeval avstrijskemu erarju po milijon šilingov davkov na leto. To je ogromna vsota
veti se v miselnost pred tridesetimi leti, avtentično in brez predsodkov, vnesti premisleke, ki so nastajali desetletja kasneje, preveriti odnos do tako različnih časov, in ne ostati na ravni spominskega teksta, to se mi je zdela pravilna pot izoblikovanja neke časovno pogojene podobe, v kateri nastaja fizični in psihični lik neke svojevrstne osebnosti prostovoljca - partizana.» Tako pisatelj.
In tako imamo pred seboj partizanski roman, ki daleč presega običajen spominski zapis ali samo zapis o vojnih zgodbah. Menuet za kitaro je vojni roman o kritični vesti človeka, o položaju človeka, gledan in pripovedovan z današnjega stališča.
Ob vojnih zgodbah pisatelj niza svoje sedanje meditacije in izpoveduje svoj pogled nazaj. Razmišlja o ravnanju svojih junakov, išče resnice in ustvarja tako svojevrsten tekst, poln vojne in sodobnega razmišljanja obenem. Zato ni odveč ugotovitev urednika založbe, ki je dejal, da je Zupanov tekst vojni in sodoben roman obenem, roman, ki prinaša veliko novega v sodobno slovensko prozo in v tematiko partizanskega romana.
Pisatelj pripoveduje v svojem romanu o usodi partizana, ki je po ilegalnem delu v Ljubljani odšel kot partizan v hribe in se od kapitulacije Italije pa do konca vojne boril v brigadi. Doživetja nekaterih junakov tvorijo poglavitni del te močno avtobiografske knjige, v kateri je pisatelj zbrano gradivo povezal z lastnimi doživetji v vojni. Prepletanja z današnjimi razmišljanji ob bivanju v Španiji dopolnjujejo ta tekst. Zato Zupanov roman nikakor ni roman, ki bi nam predstavil široko fresko vojnih časov. Ne gre samo za opis hajk in spopadov (mimogrede: opis hajke je edinstven v slovenski književnosti), temveč opis neke notranje hajke ljudi.
Ni dvoma, da prinaša Zupanov roman Menuet za kitaro, ki kljub skrajšanju na polovico obsega še precej več kot 400 strani normalnega teksta, novega duha v sodobno partizansko književnost. Ni videti, da bi se pisatelj utapljal v gradivu, kot je sam zapisal knjigi na rob, pa tudi ne, da bi bila knjiga le kot šop žarkov, ki pada na dogajanje, ga osvetljuje za hip in že ga zagrinja temina pozabe. Vsakomur, ki bo prebral knjigo, se bodo junaki, zlasti lik Antona, pa tudi pestra dogajanja, za vedno vtisnili v njegovo duševnost. Res je, da je mavričnim barvam primešane mnogo črne in bele, toda podoba, ki nam jo zapušča, branje, je, trajna in enkratna. V tem pa je tudi vrednost te knjige, ki bo gotovo vzbudila dovolj zanimanja med slovenskimi bralci, pa čeprav govori o nepriljubljeni vojni.Sl. Ru.
12.30 12.55 13.25
13.30
17.00
18.45
20.00
20.40
21.15
22.25
22.45
18.15
18.30
18.45
19.00
nmsm plainuì
ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 1975 v
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: ITALIJANSKO PODEŽELJE Sever kliče Jug, Jug kliče Sever Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlament::
DNEVNIK Poljudna znanost:
DEBATA, KI JE NIKOLI NI BILO: NERON IN SENEKA Gre za namišljen dialog ali razgovor med dvema velikanoma iz davne preteklosti. Tema razgovora, naj bi bil odnos med filozofijo in oblastjo. Seneka je filozof, slovit filozof, Neron pa državnik, krut vladar. Seneko bo upodobil Mario Acaccia, Nerona pa Carlo Simoni
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Politična tribuna:
SREČANJE MED PREDSTAVNIKI TISKA IN PSI Italijanski ljudski roman: I MISTERI DI NAPOLI Delo je napisal Francesco Mastriani. Prvi del dogajanja je iz leta 1818. Serafino lommero, tat, ki tiči v neapeljskem zaporu Vicaria, prosi sotrpina Pilata, naj umori drugega jetnika, ki ga je med nekim pretepom oslepil. Za protiuslugo obljubi Pilatu, da mu bo do konca dni hlapec. Skoraj hkrati kmet Cipriano prijavi svojemu gospodarju, latifundistu, vojvodi Vitelliju, da je odkril na polju truplo. Kruti vojvoda pošlje Cipriana enostavno v zapor. S tem upa, da bo «odkril» krivca. In že smo leta 1846. Cipriano ima tri otroke, Onesima, Sabata in Filume-no. Kljub temu, da je minilo že toliko časa od žalostnega od kritja, ga grof preganja. Ker je Filumena jetična, izžene vso družino, da bi se kdo njegovih ne okužil. . .
Sožitje: Pisana glasba — Drugo nadaljevanje DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Protestantizem Vir življenja Športni dnevnik URBANIZACIJA
Drugo nadaljevanje oddaje z naslovom «Sul filo del rasoio» je posvečeno vprašanju urbanizacije. Gre za eno izmed vedno bolj perečih vprašanj sodobnega sveta, ko neprestano govorimo o demografski eksploziji, industrializaciji, ki že duši človeštvo, o energetski krizi, ki zavira nadaljnji razvoj, in pa tudi o nastajanju velikanskih konglomeratov, kot so New York, London in druga velika mesta. Tudi pri nas doživljamo isti pojav, nastajanje velikih mest zaradi bega podeželskega človeka v mesto Ob 20. uri DNEVNIK
POEZIJA IN RESNIČNOST
Renzo Giacchieri je pripravil oddajo z gornjim naslovom v več nadaljevanjih. Današnje nadaljevanje bo imelo naslov «Mesto ima jeklene živce». V današnji, prvi oddaji bodo nastopili Laura Gianoli, Ornella Grassi, Giorgio Sonora, Walter Maestosi in drugi DVA MACARIA
Znani italijanski odrski umetnik, ki slavi letos že petdesetletnico umetniškega udejstvovanja, se bo nocoj predstavil kot revijski in kot dramski igralec. Kot vedno doslej bo sodelovala z njim subretka Gloria Paul, ki bo izvedla nekakšen tropski ples. Seveda bo imel glavno besedo Macario sam, ki se bo uveljavil na več načinov
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 14.00 TV ŠOLA:
Slavonija, Funkcije, Pravopis, Nemščina, Znanost in tehnika, Učenci pred kamero itd.
Bistrooki: «Ladja»
Danes bomo v družbi Bistrookega odpotovali na dolgo in zanimivo potovanje z ladjo Obzornik
VRENJE V LATINSKI AMERIKI. Dokumentarna oddaja iz ciklusa «Tretji svetovni mir»
DNEVNIK
BITKA ZA RANJENCE — Nadaljevanka, ki jo je pripravila TV Zagreb
Kam in kako na oddih?
Četrtkovi razgledi: TV NA POTI V ŠOLO Današnja oddaja želi seznaniti gledalce s srednjeročnim načrtom razvoja šolske TV na Slovenskem in jih opozoriti na potrebo po sistematičnem uvajanju televizije na vse stopnje izobraževanja. Slovenske šole sprejemajo TV program, kolikor ga sploh sprejemajo, iz javnega omrežja. Gre predvsem za oddaje zagrebške šolske TV in za razne občasne izobraževalne cikluse. Odveč je trditi, da neposredno sprejemanje oddaj iz javne mreže ne more dovolj smotrno obogatiti Učnega načrta. Takšno spremljanje oddaj se ne more prilagoditi niti urniku niti učnemu načrtu, vrh te&a pa vzbuja nelagodnost 'udi pri učitelju, kajti ta si ne more ogledati oddaje vnaprej in se nanjo pripraviti Po belih in črnih tipkah DNEVNIK
Gol Evrope — reportaža
20.00
20.30
21.00
21.20
17.15
17.45
18.05
19.30
20.05
20.50
21.00
21.30
22.00
22.15
19.55
20.15
20.30
22.00
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
ZEMLJEPISNA ŠIRINA NIČ. Celovečerni film,
Umetnost in stvarnost: RENESANSA — dokumentarna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.00 Umetnost in prireditve; 18.30 Bergova Lirična suita
«Težka industrija»; 19.10 Dopisi Francesco Leopoldo Savio — Matija Čop; 19.2o Program za naj-
mlajše; 20.00 Šport; 20.35 Radij- oblast; 22.15 Flavta in klavir.
ska drama: Zapri oči in štej do deset; 21.25 Skladbe davnih dob; 21.40 Glasba za razvedrilo.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklora; 9.15 Glasbena galerija; 10.10 Radijska šola; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj;
12.00	Glasba po željah; 14.15 Plošče; 14.35 Mi in naši otroci; 14.45 Ansambel «La vera Romagna»;
15.00	Program za najmlajše; 15.20 Plošče tedna; 16.45 Dela velikih mojstrov; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Glasba po željah; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 21.00 Operna glasba; 22.00 Koncert.
n/cionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.10 Reportaža; 11.30 Drugi zvok;
12.10 Četrti program; 13.00 ČeLt-kova oddaja; 14.05 Drobec satire;
15.30	Plošče za mladino; 16.30 Program za najmiajše; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Veliki mojstri; 20.20 Ponovno na
za godalni kvartet; 19.00 Skupina sporedu z Marcellom Marchesi-
jem; 21.15 Politična tribuna: Srečanje med predstavniki tiska in predstavniki PSI; 21.45 Pisatelj in
«Divina creai, tira» in «Per le aniiciie scale»
Odločili smo se, da ocenimo skupaj dva italijanska filma, ki ju je po naključju predvajal isti kinematograf skoraj zaporedoma.
Razlog je v tem, da oba opozarjata na nekakšno «nostalgično» smer italijanskega filma, usmerjeno predvsem v obujanje fašističnega obdobja in njegovih začetkov. Ta povratek v preteklost je nekako paralelen podobni usmeritvi današnje-bo daleč od njene doslednosti: ga ameriškega filma, ostane pa zelo daleč od njene doslednosti: tudi ko gre ameriškemu filmu le za scenografsko operacijo (pomislimo na «Il grande Gatsby»), ima ta svoj smisel.
Pri filmu Giuseppa Patronija Griffi ja «Divina creatura» (igrajo Laura Antonelli, Terence Stamp,
Marcello Mastroianni, Marina Berti, Doris Duranti) pa je scenografska operacija goli estetizem, ob katerem se drama razvija brez vsakršnega zanimanja režiserja samega.
Mauro Bolognini pa je s filmom «Per le antiche scale» (igrajo Marcello Mastroianni, Francoise Fabian, Barbara Bouchet, Lucia Bosè,
Adriana Asti, Pierre Blaise) poskusil celo angažirano zgodbo o nasprotju med psihiatričnimi metodami. Kot v drugih režiserjevih filmih, je tudi tu v ospredju nerazložljiv okus za dekadenco.
Zanimivo je, da se oba filma zaključita s poskusom politične metafore: s prihodom fašizma na oblast nam hočeta povedati, se nasilje posploši, medtem ko propade o-samljeno nasilje protagonistov, Ta metafora je le izraz slabe vesti to-likerih italijanskih režiserjev, ki hočejo s politično temo prekriti lastno nesposobnost v pripovedovanju posameznih zgodb. S. G. ________________________________
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Skušajte uskladiti delovne napore. Ne bodite pretirano nestrpni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Imeli boste vse ustrezne pogoje za borbo proti nevarnim nasprotnikom. Zdravje kar dobro.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Mislite na bodočnost in čim prej zaključite neki posel. Zanimiv pogovor v teku večera.
VODNAR (od 20. 2. do 20. 3.) Neko potovanje vam bo olajšalo uspešen zaključek važnega posla. Ljubosumni boste.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden se lotite novega posla, preglejte še enkrat svoje finančno stanje. Pazite na zdravje.
SLOVENIJA
7.C0, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola: Prihaja ledena doba?; 9.35 Zborovska glasba: Skladbe Medveda; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam. ..; 12.30 Janez čop: Gozd in divjad; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Glasbena šola Ribnica; 14.40 Enajsta šola; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori: Ivan Potrč; 17.00 November 75; 17.30 Iz domačega opernega arhiva; 18.05 Naš gost; 18.20 Iz kasetne produkcije; 18.35 Vedre melodije; 19.40 Ansambel Francija Puharja; 19.50 Lahko noč, o-troci!; 20.00 Prenos v počastitev Dneva republike iz Jajca; 22.20 Slov. komorna glasba; 23.05 Literarni nokturno — G. Mac Beth: Pesmi; 23.15 Paleta popevk.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte dobro izbrati sodelavce, ki vam bodo pomagali v važnem poslu. Popolno razumevanje z drago osebo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojo treznostjo boste naglo rešili neki nesporazum. Rešili boste tudi družinsko vprašanje, ki vas
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne prenaglite se, ker bi zaradi tega utegnila trpeti kakovost vašega dela. Nervoznost.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dogodki bodo potrdili vaš optimizem.
Sestavljali boste načrt za bodočnost. Zdravje zelo dobro.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odpovejte se .nekemu poslovnemu načrtu, katerega rezultat je negotov. Bodite previdni glede zdravja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Za dosego uspeha boste morali nekaj žrtvovati. Če se hočete rešiti iz-neprijetne situacije, upoštevajte zamisli strokovnjakov.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne menjajte svojih načrtov, ker bi to predstavljalo izgubo časa. Zdravje izvrstno.
KOŠARKA	^
POKAL R. KORAC
Vse tri italijanske peterke so se uvrstile v četrtfinale
Jugopiastika zadala Grkom kar 54 točk razlike in je tako napredovala
Vsi trije italijanski zastopniki v tem pokalu so uspešno opravili osmino finala.
Ce za Mabilquattro in Sinudyne nihče ni dvomil o kvalifikaciji, pa je bil povsem problematičen položaj turinskega Chinamartinija, ki je v prvem srečanju kar za 25 točk izgubil proti francoski peterki Caen. Varovanci trenerja Gioma pa so v torek sijajno igrali in zadali Francozom pekoč poraz (30 točk razlike).
V Splitu so košarkarji Jugoplasti-ke enostavno pregazili peterko Pa-nellinios, ki je v prvem srečanju zadala jugoslovanskim igralcem visok poraz s petnajstimi točkami razlike. Pred domačimi gledalci pa je Jugopiastika s hitro igro in s točnimi meti iz vseh položajev razbila o-brambo Grkov in tako zmagala kar s 54 točkami razlike.
Jugopiastika je tako spet v zadovoljivi formi in splitski navijači lahko tako z zaupanjem gledajo na svoje moštvo, ki bo letos imelo dve izredno težki nalogi: boriti se za prvo mesto v jugoslovanskem prvenstvu in za visoko mesto v tem pokalu, saj je to tekmovanje v spomin slavnega jugoslovanskega košarkarja Radi voj a Korača.
' OSMINA FINALA Končni izidi:
Varna (Bolgarija) - Izmir (Turčija) 185:173 (105:70 in 80:103). Kvalificirana: Varna
Leverkusen (ZRN) - Lier (Belgija) 160:159 (73:91 in 87:68). Kv.: Leverkusen
Le Mans (Francija) - Solun (Grčija) 179:142 (112:73 in 67:69). Kv.: Le Mans
Berck (Francija) - Doncaster (Velika Britanija) 224:153 (101:85 in 123:68). Kv.: Berck Hapoel Tel Aviv (Izrael) - AEK Atene (Grčija) 157:154 (95:71 in 62:83). Kv.: Hapoel Tel Aviv Standard (Belgija) - Gammelstad (ZRN) 185:156 (81:74 in 104:82). Kv.: Standard
Eveil Monceau (Belgija) - Bourgas (Bolgarija) 163:	161 (94:81 in
69:80). Kv.: Eveil Monceau Juventud Badalona (Španija) - Wol-fen Biittel (ZRN) 179:165 (93:81 in 86:84). Kv.: Juventud Badalona SINUDYNE BOLOGNA (Italija -Maximarkt Wels (V. Britanija) 182:151 (89:71 in 93:80). Kv.: Sinudyne Bologna
MOBILQUATTRO MILAN (Italija) -Hapoel Ramat Gan (Izrael) 194:180 (95:91 in 99:89). Kv.: Mo-bilquattro Milan
CHINAMARTINI TURIN (Italija) ,n
Caen (Francija) 144:139 (54:79 in 90:60). Kv.: Chinamartini Turin JUGOPLAST1KA SPLIT (Jugoslavija) - Panellinios (Grčija 168:139 (63:78 in 105:61). Kv.: Jugopiastika Split
NOGOMET
POKAL UEFA
Težki ukrepi proti Dòrnerju (NDR)
ZORICH, 26. — Disciplinska komisija nogometne zveze UEFA je hu-
do kaznovala vzhodnonemškega nogometaša Hansa Dornerja zaradi grobe igre med tekmo za pokal UE FA med Dinamom Dresden in Hon-vedom iz Budimpešte. Dornerja so namreč izključili za štiri kola, Madžara Sandorja Bartosa pa za dve koli.
Nekaj izidov sinočnjih mednarodnih nogometnih tekem:
POKAL UEFA Bruges - Roma Slask Wroclaw - Liverpool Inter Bratislava - Stal Mielec Milan - Spartak Moskva
1:0
1:2
1:0
4:0
PLANINSKI POHOD
V NEDELJO NA OPČINAH
Delno so spremenili pravilnik tekmovanja
Organizator bo s spremembami omogočil še večjo udeležbo
Primorje je v nezanimivi tekmi 2. amaterske lige v nedeljo iztrgalo Costalungi le skromen remi
Zaradi precejšnjega zanimanja za orentacijski pohod, ki bo v nedeljo, 30. novembra na Opčinah, je organizator (prosvetno društvo «Tabor») delno spremenil pravilnik tekmovanja, da bi ugodil čimvečjemu številu ekip. Predvsem se je udeležba osvonošolskih otrok omejila na 3., 4. in 5. razred. Priporoča pa se, da so ekipe razredno tudi mešane in da je v vsaki vsaj en učenec iz 5. razreda. Da bi starši in drugi spremljevalci ne čakali najmanjših na cilju, bo organizator spuščal na progo tudi ekipe odraslih, čeprav izven konkurence, ker bo pohod za odrasle tehnično lažji. Prvotna o-
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiJiiiuiiitiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiin^
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
NASE NAPADALNE VRSTE SO SE SLABO IZKAZALE
Preieklo kolo tudi našim enajstericam na Goriškem ni bilo naklonjeno
Nedeljsko šesto kolo skupine P, kjer nastopajo slovenske tržaške e-najsterice, je bilo zelo negativno za napadalne vrste in obenem za navijače. V petih tekmah smo namreč videli... en sam gol, saj so se
štiri tekme končale pri belem izi- ___________ ________,	„
du. Na sporedu sta bila tudi dva ! s. Andrea - Primorec, Don Bosco -slovenska derbija, ki nista izpolnila Ì Sampvito. pričakovanj.
LESTVICA
Primorec 10, Breg 9, GMT 8, S. Andrea 7, Gaja in Domio 6, Sampvito 5, Kras, Union in Ginnastica 3, Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.) GMT - Union, Gaja - Ginnastica,
V derbiju Primorec - Gaja je a-gonizem prevladoval nad tehniko in zato (namesto lepe igre) je bilo precej prekrškov in grobe igre tako, da je moral sodnik predčasno poslati v slačilnico kar štiri nogometaše. To prav gotovo ne dela časti enajstericam, ki bi se morale zavedati, da izid ni sam sebi namen in da je dolžnost športa tudi vzgajati, se
obnašati športno, predvsem pa je važno ohraniti mirno kri.
Mnogo boljše ni bilo
v drugem derbiju med Unionom in Bregom. Tudi tu je sodnik poslal predčasno v slačilnico dva nogometaša. Pod-lonjerci so bili sicer z remijem zadovoljni, Brežani pa obtožujejo sodnika, da , jih je precej oškodoval.
IZIDI 6. KOLA
Sampvito - S. Andrea r,.;	0:0
Primorec - Gaja	0:0
Ginnastica - GMT	0:0
Union - Breg	0:0
Dorai0rlr*DohV Bosco.	1:0
'aiS*SH ,3» -aSitm
vesua je v nuaoinsKem prvenstvu zaigrala proti Muggesani zelo u-spešno, saj ji je dala kar tri gole
V	ostalih dveh skupinah pa so nedeljski izidi prinesli spremembe na vrhu lestvice obeh skupin.
SKUPINA O IZIDI 6. KOLA
Acconciatori - Barcola	0:0
Cave - Campi Elisi	1:2
S. Marco - Opicina	0:0
Virtus - Duino	1:2
Inter SS - Baxter	0:0
LESTVICA
Duino 10, Baxter 9, Op. Supercaf-fè in Inter SS 7, S. Marco 6, CGS in Campi Elisi 5, Virtus, Barcola in Acconciatori 3, Cave 0.
SKUPINA Q
IZIDI 6. KOLA
Donatori S. - Esperia SL 0:2 Zaule - Giarizzole	(odg.)
S. Sergio - Rozzol	1:3
Op. Supercaffè - Modiano 4:0 CMM «B» - Roianese	4:3
LESTVICA
Giarizzole, CMM «B», RoiaheSé in Op. Supercaffè 7, Esperia SL 6, Rozzol 5, S. Vito 4, Donatori S. in Zaule 3, S. Sergio in Modiano 2.
B. R.
« « *
Šesto kolo 3. amaterske nogometne lige na Goriškem ni prineslo sreče slovenskim predstavnikom, saj so tako Sovodnje kot Mladost bili poraženi, Juventina pa je v tem kolu počivala. Kljub temu moramo reči, da so štandrežci še vedno sami na vrhu lestvice, čeprav jih od blizu ogrožata Verme-gliano in Poggio, ki imata točko manj.
V	Štarancanu bi Sovodenjci zaslužili remi, sodnikov poseg pa je v veliki meri pomagal domačinom, da so izbojevali zmago nad gosti. Sodnik De Vita je namreč s prepovedjo govorjenja v slovenščini ustvaril med slovenskimi igralci živčno vzdušje, ki jim je preprečilo, da bi predvajali učinkovit nogomet. Poleg tega je treba dodati, da je sodnik izključil še branilca Kovica ter člana tehničnega vodstva, kar je vsekakor prispevalo, da so Sovodenjci igrali brez vsake koncentracije. V nedeljo bo na sporedu v Doberdobu ob 14.30 slovenski derbi med Mladostjo in Sovodnjami.
Tudi doberdobski predstavniki so si na nedeljskem srečanju zaslužili remi. V prvem polčasu je bilo srečanje izredno zanimivo in občinstvo je lahko sledilo številnim napadalnim akcijam. V drugem polčasu, ko je bilo stanje 3:3, je kazalo, da
sta ekipi zadovoljni z izidom. Nekaj minut pred koncem pa so domačini iz prostega strela prišli v vodstvo. Kljub porazu je treba poudariti, da so Kraševci predvajali zelo dober nogomet in kar je najvažnejše, da so spet našli pot do gola. Nedeljski derbi s Sovodenjci bo vsekakor dobra preizkušnja za Mladost, da preveri svojo trenutno formo.
V nedeljo bodo štandreški igralci igrali ob 14.30 pred domačim občinstvom z ekipo Borgo Fasulli. Srečanje bi ne smelo pripraviti presenečenja saj je Juventina za razred boljša od goriške ekipe.
IZIDI 6. KOLA Edera - Falco	3:1
Poggio - Mladost	4:3
Borgo Fasulli - Fossalon	1:1
Romana - Vermegliano	0:2
Staranzano - Sovodnje	1:0
LESTVICA
Juventina 10, Vermegliano, Poggio 9, Romana, Staranzano, Fossalon 6, Edera 5, Sovodnje 4, Borgo Fasulli 3, Mladost 2 in Falco 0 točk.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Falco - Vermegliano Mladost - Sovodnje Juventina - Borgo Fasulli Poggio - Romana Edera - Staranzano Počiva: Fossalon
P. R.
ODBOJKA
ZA OLIMPIJSKI TURNIR
Devetnajst reprezentanc v boju za še dve razpoložljivi mesti
Med ekipami, kisi morajo pot do Montreala šele priboriti, sta tudi Italija in Jugoslavija
Pred letošnjim evropskim prven- j lija, ostale pa bodo znane pred kon-stvom v Beogradu so. bile v Rimu | cem tega meseca.
20. septembra izžrebane štiri kvalifikacijske skupine enaindvajsetih držav. Med tem časom pa sta prišli dve spremembi. Sovjetska zveza je postala evropski prvak in ima tako neposredno pravico do igranja v Montrealu, Brazilija pa je zmagala na kvalifikacijah Južne Amerike in ima tako pravico do igranja na prihodnjih igrah.
Prav zaradi tega je prišlo v vseh skupinah do sprememb. Prvi žreb, ki sta mu prisostvovala predsednik mednarodne odbojkarske zveze Paul Libaud in predsednik evropske odbojkarske zveze Giancarlo Giannoz-zi je bil naslednji:
A: Italija, Belgija, ZDA, Izrael in Kuvajt.
B: SZ, Brazilija, Venezuela, ZRN in Grčija.
C: NDR, Bolgarija, Islandija, Španija in Indonezija.
D: ČSSR, Romunija, Jugoslavija, Turčija, Nigerija in Iran.
Poleg teh so bile sestavljene tudi rezervne skupine in prav te bodo veljale na tem kvalifikacijskem turnirju, ki bo trajal od 15. do 23, februarja prihodnjega leta (v treh ali štirih italijanskih mestih). Ena skupina bo verjetno v Rimu in to prva, v katero je bila vključena Ita-
umi iiiiiiiitfiiiii um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii m n iikiiiiiiiiimiiii n mn iiiitii milil um m iiiiiiiiiiiii m min

ODBOJKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
DREVI V TRSTU BOR - FUŽIN AR
To bo že drugo gostovanje te ekipe pri «plavih»
V okviru priprav na bližnje odbojkarsko prvenstvo tretje lige, bodo igralci Bora drevi odigrali zanimivo prijateljsko tekmo s Fužinarjem z Raven. V letošnjem prvenstvu druge zvezne odbojkarske lige so Ravenčani startali izredno uspešno, saj so zmagali vse štiri prvenstvene tekme in so skupno z Metalcem iz Siska in Mariborom na vrhu lestvice.
To bo drugo gostovanje trenutno najboljše šesterke iz Slovenije v Trstu. Prva tekma je bila odigrana na stadionu «1. maj» pred nekaj več kot 10 leti. Glede na to, da so se borovci izredno dobro pripravili na prvenstvo in letos igrajo v spremenjeni postavi, bo drevišnje srečanje dokaj zanimivo. Tekma se bo pričela ob 18.30.
MILAN, 26. — Znani kolumbijski kolesar Rodriguez je sklenil vr-
niti se v domovino. Rodriguez je vrsto let nastopal za italijanski klub Bianchi.
NOGOMET
Tokrat Paunovič
BEOGRAD, 26, — Kaže, da se je letošnja jugoslovanska nogometna sezona spremenila v pravo emigracijo domačih nogometašev. Oblak, Popivoda, Katalinski, Džajič (in morda Bjekovič) so že zapustili domovino. Tokrat pa naj bi pripravil kovčke še standardni branilec beograjskega Partizana Paunovič, ki naj bi odpotoval na Nizozemsko.
Partizan bi tako v prihodnji sezoni ostal kar brez dvojice svojih najboljših: brez Bjekoviča in Paunoviča.
Na novo sestavljene skupine so naslednje:
A: Italija, Venezuela, Islandija, Grčija in Indonezija.
B: NDR, ZDA, Jugoslavija, Turčija in Kuvajt.
C: ČSSR, Belgija, Nigerija, Izrael in Iran.
D: Romunija, Bolgarija, Španija in ZRN.
Kvalifikacijski turnir bo potekal tako, da bodo najprej v vsaki skupini igrali po sistemu vsak z vsakim. Potem se bodo zmagovalci posameznih skupin še enkrat pomerili med seboj in samo prvi dve reprezentanci te četverice si bosta priborili vizum za nastop na prihodnjih olimpijskih igrah. Prav zaradi tega bo samo tekmovanje izredno naporno in neizprosno, saj se bo potegovalo, kot smo že omenili, kar 19 tekmecev za dve mesti. Če bodo nekatere izločilne tekme le gola formalnost, pa ne moremo reči kaj takega za zaključni turnir štirih najboljših šesterk.
Tudi po drugi varianti ima Italija izredno ugoden žreb, saj ostale štiri države na fnedri'àrodném òdboj-karskem trgu pomenijo praV malo ali pa nič. Že vnaprej lahko rečemo, da so «azzurri» wnejMjferf tejnč-ni zmagovalci, pa čeprav se na zadnjem evropskem prvenstvu niso najbolje Odrezali.
V drugi izločilni skupini ima Jugoslavija dva dokaj težka nasprotnika: Vzhodno Nemčijo in ZDA. Kot je znano, so Nemci na letošnjem
evropskem prvenstvu obtičali na 7. mestu, Jugoslovani pa so bili odlični tretji. Zadnji dve leti so «plavi» večkrat premagali bivše svetovne prvake. Zastopniki ZDA so nekoliko nepoznani. Vsekakor pa lahko rečemo, da so Američani izgubili kvalifikacijsko tekmo s Kubo sredi Los Angelesa s 3:0. Ostala dva tekmeca Kuvajt in Turčija sta daleč slabša. Odbojkarji Belgije, Nigerije, Izraela in Irana z dvakratnimi svetovnimi prvaki Čehoslovaki ne bodo mogli doseči kaj več kot časten poraz.
V četrti skupini pa bo neposreden obračun med Romunijo in Bolgarijo. Na zadnjem evropskem prvenstvu v Beogradu je bila Romunija četrta, za mesto višje od Bolgarije.
Če ne bo prišlo do presenečenj se bodo v sklepnem turnirju za dve mesti potegovale naslednje države: Italija, Jugoslavija, Romunija in ČSSR.
Zaenkrat so znani naslednji udeleženci olimpijskega odbojkarskega turnirja: Japonska (kot olimpijski prvak), Poljska (svetovni prvak), SZ (evropski prvak), Kanada (kot domačin), Kuba (zmagovalec kvalifikacij Severne in Srednje Amerike), Južna Koreja (ki je osvojila 2. mesto na azijskem prvenstvu za Japonsko) in Brazilija (zmagovalec kvalifikacij Južne Amerike). Tako manjkajo samo še trije zastopniki: zmagovalec turnirja afriške celine ter dve reprezentanci kvalifikacij januarskega turnirja v Italiji.
G. F.
mejitev tekmovanja samo za šole in vaške organizacije s kraške planote odpade in pravico do nastopa imajo vse šole, oziroma tudi druge organizacije od koderkoli. Organizator pa opozarja tudi na spremembo urnika. Iz organizacijskih razlogov je bilo zbirališče premaknjeno na 9.45, prvi start pa na 10. uro.
Ob koncu tekmovanja bodo udeleženci pohoda ob spomeniku padlim v NOB na Opčinah vsadili tri mlade hrastiče.
BOKS
Foreman spet na ringu
KIAMESHA LAKE, 26. — Američan George Foreman, bivši svetovni prvak težke boksarske kategorije, se bo jutri spoprijel z rojakom Ballardom v desetih krogih.
To je prvi nastop G. Foremana. potem ko je lani, 31. oktobra, izgubil naslov svetovnega prvaka r srečanju z Alijem v Kinshasi.
KOŠARKA
GEORGETOWN, 26. - Ekipa a-meriške univerze Georgetown je premagala jugoslovansko državno košarkarsko reprezentanco s 108:64.
TENIS
TURNIR V JUŽ. AFRIKI
Solomon zmagal
JOHANNESBURG, 26. — Z velikim turnirjem v Johannesburgu so se zaključila letošnja «open» teniška tekmovanja. Na tem turnirju je zmagal Američan Harold Solomon, ki je v finalu premagal rojaka Briana Gottfrieda s 6:2, 6:4, 5:7 in 6:1.
SMUČANJE
Tiskovne konference ne bo
MILAN, 26. — Tradicionalne tiskovne konference, ki jo prireja italijanska smučarska zveza pred vsako sezono, letos ne bo, kajti doslej alo imeli odborniki največ dela s kočljivim problemom «Anzi-Besson». Zveza je seznanila novinarje, da zaradi polemik v zvezi z izključenima smučarjema ni imela dovolj časa za pripravo te konference.
PODVODNI RIBOLOV
PARACAS, 26. — Italijanska reprezentanca v podvodnem ribolovu se bo od danes dalje udeležila svetovnega prvenstva v Paracasu (Peru). Letošnjega SP se bo skupno1 udeležilo 25 reprezentanc.
MADRID, 26. — Ženska itahjan-ska reprezentanca je v španski prestolnici, ob udeležbi 16 držav, osvojila naslov svetovnega prvaka v moderni gimnastiki.
Derbi med enajstericama Primorca in Gaje v 3. amaterski ligi je bil oster in prišlo je tudi do grobosti

M
M
| Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA -

Krepile so se ekonomske in politične zveze z ruski-mi fevdalnimi kneževinami. Dvig kmetijstva, obrti in trgovine je prispeval k rasti državnega dohodka, ki je dosegel tri milijone sedemsto tisoč zlatih rubljev letno, blagajna carice Tamare je bila v tistem času trikrat bq-gatejša od blagajne angleškega kralja.
Iz tega obdobja, to je iz časov od šestega do trinajstega stoletja, je ostala velika znanstvena, književna in arhitekturna dediščina. Dvanajsto stoletje zato upravičeno štejemo za «zlato stoletje» v srednjeveški kulturni zgodovini Gruzije. K razvoju znanosti in književnosti sta veliko prispevali Ikaltojska in Gelatska akademija, prav ta-pa tudi samostanske šole — seminari je tako v Gruziji, tudi zunaj njenih meja — v gruzinskih samostanih v Jeruzalemu, Grčiji, Siriji in Bolgariji. Ugledni gruzinski ^nanstveniki tega časa, ki so predavali v njih, kot Ivan Petriči, Efrem Mcire, Arsen Ikaltoeli in drugi so v svojih delih izražali svobodo misli in znanstvenih raziskav. V tem času so nastale razprave, tako originalne kot prevedene, o astronomiji, astrologiji, medicini in jurisprudenci. v desetem stoletju se je pojavila nadarjena plejada gru-
zinskim himnografov. Med njimi je bil Mihael Modrekili, avtor duhovnih himen in sestavljalec zbornika cerkvenih pesmi. V hagiografsko literaturo, katere najvidnejši predstavnik je bil, kot gotovo že veste, Georgij Merčuli, pro-svetitelj in goreč zagovornik združitve Gruzije, so vdrli tudi posvetni motivi, čeprav vam je morda že tovariš Nikolaj veliko pripovedoval tudi o začetkih gruzinske književnosti, mi vseeno dovolite, da vam še jaz, kot zgodovinar, povem nekaj besedi, ker sodi omenjena literatura tudi v zgodovino kot njen sestavni, neločljivi del.
Torej, pomemben del starih literarnih spomenikov vsebuje namreč tudi bogate zgodovinske podatke iz takratnega vsakdanjega življenja. Značilnost naših letopisov je tudi v njihovi veliki erudiciji in lepoti jezika. V cerkveni arhitekturi pa se z začetkom šestega stoletja začne uveljavljati kupolna gradnja. Najpomembnejše spomenike tega obdobja, tako hram Džvari kot katedralo Svetichoveli pa sta itak videli sami. V tem času doživi razcvet tudi umetnost obdelovanja plemenitih kovin, to pa ste prav tako videli v našem umetniškem muzeju v Tbilisiju.
V drugi polovici trinajstega stoletja se je položaj v naši deželi izredno poslabšal. VGruzijo so vdrli Horez-mijci na čelu z Dželalad-Dinom, potem pa so po njej planile, kot tudi v druge dežele vzhodne Evrope in Azije kot pošastna lavina Džingiskanove horde. Mongoli so zasužnjili deželo skoraj za sto let. šele v tridesetih letih štirinajstega stoletja se je Gruzincem posrečilo vreči s sebe tuji jarem. Enotna gruzinska država se je spet rodila pod carjem Georgijem V. Blestečim (1314-1346), ki^ je upostavil stare državne meje in izvedel vrsto uspešnih administrativnih, sodnih in finančnih reform. Znameniti popotnik zgodnjega srednjega veka Marko Polo je zapisal o Gruziji: «Ljudstvo se ukvarja s trgovino in obrtjo. Tu
je mnogo gora, sotesk in trdnjav, Mongoli pa niso mogli osvojiti v celoti te dežele.»
Vendar je nedolgo obdobje politične in ekonomske rasti dokončno prekinil napad Timurlenka z njegovimi vojskami. V letih 1386 do 1403 je Gruzija preživela osem pogubnih vdorov tega strahotnega osvajalca. Tam, kjer so šle horde nomadov, so ostajale razvaline in pogorišča. Prebivalstvo dežele se je zmanjšalo skoraj za polovico. Od takrat dalje je Gruzija začela zaostajati v svojem zgodovinskem razvoju z ozirom na takratne napredne evropske dežele.
Kritičen notranji položaj je postal še bolj zapleten zavoljo neugodnih zunanjepolitičnih dogodkov. Po padcu bizantinskega cesarstva 1453. leta se je Gruzija znašla v primežu med dvema mogočnima napadalnima državama: osmansko Turčijo in sefevidskim Iranom. Osvajalci so odtrgali od dežele vrsto gruzinskih pokrajin, nasilno preobračali Gruzince v muslimansko vero in jih odganjali v suženjstvo. Posledice izčrpavajočih vojn so se podvojile še s politično zmedo. V petnajstem in šestnajstem stoletju je Gruzija razpadla na posamezna carstva in kneževine. Le-te pa so se dalje drobile še na polovično samostojne vladavine knezov ali tavadov. Oslabitev osrednje oblasti in samovoljni vpliv velikih fevdalcev — zemljiških gospodov, krute in izprijene oblike izkoriščanja kmetov, vse to je pripeljalo k ekonomskemu padcu in kmečkim uporom.
Turčija in Iran, katerima ni bila dovolj vazalna odvisnost gruzinskih carjev, sta zato stremela k popolni podreditvi Gruzije, še posebej uničujoči so bili številni vdori šahov Tahmaspe in Abbasa I. Slednji je začel z množičnim preseljevanjem Gruzincev v Iran, na zavzeto ozemlje pa je začel naseljevati vzhodna, polovično nomadska plemena. Mnogo slavnih bitk, ki so ostale v zgodovini gruzinskega ljudstva, je povezanih z imeni carjev Luarsaba L, Tejmu-
raza I. in ljudskega junaka Georgija Saakadzeja, ki je stal na čelu upora proti tujim osvajalcem.
Gruzinsko ljudstvo, ki je junaško zadrževalo pritisk neusmiljenega in^ krutega sovražnika, je doseglo določene vojaške in politične uspehe. Vendar pa so se naprednejši gruzinski državniki čedalje bolj prepričali, da je mogoče preboj sovražnega muslimanskega obroča in razrešitev dolge krize v zgodovini Gruzije uresničiti samo s pomočjo mogočnega zunanjega zaveznika, ki bi bil blizu Gruziji v kulturi in veri. Takšen zaveznik je bila Rusija, ki se je v Šestnajstem stoletju izoblikovala v močno centralizirano državo. Od petnajstega stoletja datlje so se gruzinski carji nemalokrat obračali po pomoč na Rusijo.
Znanstveno in kulturno življenje Gruzije, ki je po-tihnilo in bilo skoraj popolnoma prikinjeno v hudih časih štirinajstega in petnajstega stoletja, je nekolikanj oživelo v naslednjih stoletjih. Iz tega časa so se ohranila zanimiva dela s področja matematike, astronomije, medicine in zgodovinopisja. V glavnem je književnost zastopala poezija carja Tejmuraza I., dalje Arčila in Josipa Tbilelija. šte-vuna kulturna dejanja je bila gruzinska družba prisiljena uresničiti v tujini. Tako je bila v Rimu natisnjena in izda-na prva gruzinska tiskana knjiga 1629. leta, v Moskvi pa je ona ustanovljena prva gruzinska tiskarna leta 1695.
.Vahtangom VI. (1675-1737) je bila ustanovljena «Ko-učenih mož» za zbiranje in obdelavo zgodovinopisja, kodifikacijo juridičnih spomenikov in pisali so razprave o administrativno-finančnih vprašanjih. V tbilisijski tiskarni so prvič sploh natisnili poemo šote Rustavelija «Viter v tigrovi koži» leta 1712. V ta čaš sodi ustvarjalnost naj-vecjega takratnega znanstvenika in pisatelja Grbelianija, o katerem ste tudi zagotovo že dosti slišali.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina ža inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240,— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 (ir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
27. novembra 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
IZ PROTESTA PROTI KOMPROMISNEMU ZAKONSKEMU OSNUTKU O SPLAVU
Videmski poslanec Loris Fortuna bo vrnil parlamentarni mandat
I oslanec je v torek izstopil iz vodstva PSI - Danes v komisijah za zdravstvo in za pravosodje poslanske zbornice začetek razprave o prekinitvi nosečnosti
Pogreb ubitega demonstranta
RIM, 26. — Z razpravo v komisijah za zdravstvo in za pravosodje poslanske zbornice bo od jutri vprašanje prekinitve nosečnosti znova v središču pozornosti. O tem vprašanju, ki je dalo povod za zelo ostre polemike v državi, so včeraj razpravljala vodstva PSI, KPI in PS Dl, ki so izdelala svoje stališče do kompromisnega zakonskega osnutka, ki ga je izdelal ožji odbor omenjenih komisij: Razprava je bila nadvse ostra v socialističnem vodstvu, ker je videmski poslanec Fortuna in pobudnik socialističnega zakonskega predloga o splavu odstopil iz protesta proti stališču PSI do vprašanja splava in «dogovarjanja na vrhu» med komunisti in demokristjani.
Fortuna pa je šel v svoji demonstrativni akciji še dlje in kaže, da bo v znak protesta vrnil svoj parlamentarni mandat. Tako trdi v svoji jutrišnji številki milanski tednik «Panorama», ki objavlja tudi daljši razgovor z videmskim poslancem o vprašanju prekinitve nosečnosti. Po vesteh iz Rima je Fortuna seznanil s svojim sklepom, da vrne parlamentarni mandat, tudi predsednika zbornice Pertinija in predsednika socialistične poslanske skupine Mariottija. Svoj sklep je Fortuna utemeljil z dejstvom, da parlament skuša preprečiti referendum o splavu, med pobudniki katerega je bil videmski poslanec, zlasti pa v znak protesta proti kompromisnemu zakonskemu predlogu o prekinitvi nosečnosti, ki ga je izdelal ožji odbor komisij za zdravstvo in za pravosodje.
Da razumemo nepričakovan sklep poslanca Fortune, ki je — če nas spomin ne vàra — prvi tovrstni primer v italijanski povojni zgodovini, je potreben korak, nazaj, ko je vprašanje splava izbruhnilo z vso silo zaradi vrste smrtnih primerov. Pod pritiskom javnega mnenja in radikalne stranke, ki se je angažirala v tem boju, so vse stranke ustavnega loka predložile parlamentu svoje zakonske osnutke za ureditev vprašanja prekinitve nosečnosti in za odpravo do sedaj veljavnih določil, i so dediščina fašizma ter njegovega načela o zaščiti rase in po katerih je splav zločin. Zakonski osnutki so bili zelo različni med seboj: socialistični na primer je bil sestavljen no zgledu francoske zakonodaje, po kateri je splav dovo Ijen v prvih treh mesecih nosečnosti brez vsakršne omejitve, medtem ko je bila po demokristjanskem predlogu prekinitev nosečnosti še vedno zločin in kot tak kaznivo dejanje ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, vsled katerih se ženska odloči za splav. Predlogi o-stalih strank so bili v večji ah manjši meri neke vrste kompromisni predlogi med dvema «skrajnostima». Komisiji za zdravstvo in za pravosodje »oslanske zbornice, ki sta začeli uvodno razpravo o zakonskih osnutkih že v začetku poletja, sta sklenili, da zaupata ožjemu odboru sestavo kompromisnega osnutka, ki bi ga lahko osvojile in podprle v zbornici vse stranke. Sad tega dela, ki je trajalo dalj časa, je zakonski predlog, razprava o katerem se bo začela jutri. Gre za predlog, ki dovoljuje splav le v omejenem številu primerov (posilstvo, krvoskrunstvo, nevarnost za fizično ali psihično zdravje nosečnice, nevarnost pohabljenosti za novorojenčka).
K temu gre dodati še dejstvo, da po omenjenem osnutku ženska ne more svobodno odločiti, če bo splavila ali ne, pač pa mora prositi za ustrezno dovoljenje zdravnika, ki ji mora odgovoriti (pritrdilno ali ne) v roku osmih dni.
do komunistov, katere obtožuje, da so žrtvovali pravico do splava za «mini zgodovinski kompromis s KD o tem vprašanju».
Stališče socialistične stranke do zakonskega osnutka o prekinitvi nosečnosti, ki ga je izdelal ožji odbor, je pojasnila poslanka Magnani Noya, članica odbora, ki je izdelal kompromisni predlog, «če nas bodo k temu prisilili, se bomo borili za referendum za odpravo sedanjega zakona o splavu — je poudarila — menim pa vsekakor, da bi bilo bolje, če bi se referendumu izognili. Rereferendum bi namreč odpravil fašistični zakon, to pa ni jamstvo, da bi parlament takoj odobril nov zakon o prekinitvi nosečnosti, ne gre pa pozabiti tudi na težavni gospodarski in politični položaj države, za reševanje katerega moramo napeti vse sile.» Poslanka je tudi poudarila, da se bo PSI vsekakor boril, da parlament prizna ženski pravico do svobodnega odločanja o prekinitvi nosečnosti in da uzakoni brezplačni splav v bolnišnici. Kot rečeno so socialistično stališče osvojili tudi PSDI, PRI in PLI.
Aroliran predsednik urugvajske KD
MONTEVIDEO, 26. — Predsednik urugvajske krščanske demokracije, bivši senator Juan Pablo Terra, je bil aretiran pretekli petek v Montevideu. Vest se je zvedela šele danes, medtem ko še niso znani razlogi aretacije.
V zadnjih dneh so aretirali tudi ravnatelja dnevnika «El Telegrafo» in nekega urednika istega dnevnika. časopis so zaprli že 11. novembra z obtožbo, da je izkrivil besedilo nekega uradnega sporočila.
Že en mesec so v teku v Urugvaju množične aretacije, ne da bi o-blasti objavljale vzroke teh ukrepov. Tudi usoda aretirancev ni znana: prizadevanja svojcev, da bi prišli v stik z njimi, so povsem brezuspešna.
Pozneje so sporočili, da je bil Juan Pablo Terra osvobojen, vzrokov aretacije pa niso pojasnili.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OCENA SINDIKATOV POLITIČNE KRIZE V DEŽELI
Vodstvo CGIL o nalogah novega deželnega odbora
Podaljšana stavka v tovarni testenin « Miramar » Slovenski sindikalist Grgič izstopil iz organov CISL
: ' ' '
ki je bil ubit med demonstracijo za Angolo, ko so
V Rimu je bil včeraj pogreb 18-letnega Pietra Bruna,
nekateri karabinjerji streljali na demonstrante. Pogreba se je udeležila velika množica, med katero .so bili posebno številni pripadniki levičarskega izvenparlamentarnega gibanja «lotta continua», katerega član je bd tudi mladi Bruno.	(Telefoto ANSA)
......................................................................................................................................................:...........................................
GENERALNI TAJNIK ZDRUŽENIH NARODOV V SIRIJI
Waldheim skuša doseči podaljšanje Henry Kissinger sprejel
FRMCOSKI SOCIALISTIČNI VODITELJ V ZDA
mandata mirovnih sil OZN na Golanu
Sirija doslej še ni dala svojega privoljenja - Waldheimov poziv Libanoncem k enotnosti - Se spopadi po bejrutskih ulicah
Po mnenju poslanca Fortune in radikalnih voditeljev sta omenjena člena atentat na svobodo ženske in, kar je še huje, ne bosta učinkovito orožje v boju proti skrivnemu splavu, ki povzroča vsako leto smrt na desetine nesrečnic, ki so se v skrajni sili zatekle po pomoč k mazačem. K temu gre dodati še dejstvo da bodo med jutrišnjo razpravo demokristjani ob podpori misovcev predložili popravek k izdelanemu osnutku, po katerem je splav kljub vsemu kaznivo dejanje, tako imenovana laična fronta (PSI, PSDI, PRI in PLI) pa bo zahtevala, naj se v prvih devetdesetih <’ .eh nosečnosti dovoli ženski svobodno odločitev o prekinitvi nosečnosti. Edini, ki se zavzemajo, da bi bil kompromisni zakonski predlog odobren brez popravkov so komunisti, ki so. med včerajšnjo sejo ocenili predlog za pozitiven. Poudarili so tudi, da bodo brezpogojno podprli ta osnutek in se bodo uprli vsakršnemu popravku, ki bi ga no odobrile vse stranke ustavnega loka, prav tako pa se bodo pi-otivili poskusu KD, da vsili svoje pojmovanje splava kot kaznivo dejanje.
S svojim odstopom je poslanec Fortuna, odločno nastopil proti kompromisu, katerega je ožigosal kot skropucalo. V intervjuju z urednikom tednika «Panorama» je videmski parlamentarec med drugim poudaril, da pride trenutek, «ko je vsak poštenjak dolžan odločno reči ’ne\ ne da bi te naloge poveril drugim. Zame je tak trenutek prišel, ker je to, kar se dogaja v parlamentu, nedopustno. Moj odstop naj bo prispevek boju za pravice žena in za uveljavljanje vseh človeških pravic v Italiji.» Fortuna je bil v svojem izvajanju kritičen predvsem
DAMASK, 26. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je dopotoval danes zvečer v Damask na odločilne pògovore s sirskimi voditelji o vprašanju podaljšanja mandata mirovnim silam OZN na Golanu. Ta mandat zapade v nedeljo, brez privolitve Sirije pa ga ni mogoče obnoviti. V takem primeru bi se morale «modre čelade» v nekaj dneh umakniti, kar bi sicer ne imelo kratkoročnih praktičnih posledic (pozimi je golansko višavje skorajda nedostopno še posebno za težka vojaška vozila), vendar pa bi nedvomno prispevalo k zaostritvi napetosti na sirsko - izraelski fronti in na vsem Bližnjem vzhodu.
V trenutku, ko poročamo, se Wald-lieim pogovarja s sirskimi vodite-jli, ki bi mu morali dati še danes ali najpozneje jutri dokončni odgovor. Opazovalci pričakujejo, da bo vlada v Damasku le privolila v podaljšanje mandata, pa čeprav si skuša v zameno za to zagotoviti nekatere koristi. Kot pogoj za podaljšanje mandata «modrim čeladam» je sirska vlada postavila priznanje pravice palestinskih organizacij, da se udeležujejo mirovnih pogajanj v Ženevi. To zahtevo je Izrael odločno zavrnil, to pa še ne izključuje možnosti kompromisne rešitve.
Sicer pa se Waldheim med svojo bližnjevzhodno turnejo ne pogovarja samo o prisotnosti sil OZN na Golanu, ampak obravnava s svojimi »govorniki celotno problematiko krize na Bližnjem vzhodu. Nekateri opazovalci so celo mnenja, da skuša Waldheim prevzeti Kissingerje-vo funkcijo posredovalca med Izraelom in Arabci tudi glede na dejstvo, da se šef ameriške diplomacije že ubada z vprašanjem predsedniških volitev v ZDA, pa tudi z nedavnimi političnimi potresi v ameriškem vrhu, ki so zamajali tudi njegov položaj. Po drugi strani pa
je nedavno glasovanje v OZN, pri katerem je bil sionizem istoveten z rasizmom, povzročil veliko nejevoljo Izraela do svetovne organizacije in torej tudi do njenega tajnika.
V Damask se je Waldheim pripeljal iz Bejruta, kjer se je ustavil šele šest ur, V katerih pa je imel intenzivne razgovore z libanonskimi voditelji. Povsem jasno je, da so bili ti razgovori posvečeni skoraj v celoti dramatičnemu položaju v tej državi, kjer je v teku krvava državljanska vojna. Waldheim je pozval vse Libanonce k enotnosti v interesu ne samo njihove države, ampak celotnega bližnjevzhodnega področja in svetovnega miru sploh. Generalni tajnik OZN pa je tudi posebno poudaril, da je to, kar se dogaja v državi, izključno notranje vprašanje Libanona, ki ga je treba rešiti brez vsakršnih zunanjih vmešavanj ali pritiskov.
Prav danes je bila v bejrutskem parlamentu razprava o položaju v Libanonu. Premier Karame je obžaloval, da se je njegova vlada morala v petih mesecih obstoja ukvarjati izključno z notranjo napetostjo ter ni mogla zaradi tega uresničiti predvidenih reform. Karame pa je tudi zavrnil zahtevo, po kateri naj bi vojska posegla v državljansko vojno, češ da je vojska «odraz dežele» in so torej tudi v njeni sredi prisotne ločnice, ki razdvajajo državo.
Po ulicah Bejruta pa se boji niso polegli. Preteklo noč so zabeležili vrsto oboroženih spopadov v različnih mestnih četrtih, pri katerih je bilo po neuradnih cenitvah najmanj 15 oseb ubitih, 24 pa ranjenih.
namreč samo ugotoviti, ali obstajajo pogoji za to. Revizijo preiskave je minister odredil, potem ko je senatna preiskava o delovanju FBI ugotovila, da je ameriška obveščevalna služba na vse mogoče načine preganjala Lutra Kinga ter mu med drugim pošiljala grozilna pisma, v katerih ga je pozivala, naj napravi samomor.
Martin Luter King je bil ubit leta 1968 v Memphisu v državi Tennessee. Zaradi umora je bil James Earl Ray, ki ga je FBI obtožila zločina, obsojen na dosmrtno ječo, vendar pa okoliščine umora niso bile nikoli povsem pojasnjene.
Francoisa Mitterranda
Govor je bil predvsem o politiki morebitne levi’ carske vlade v Franciji - Priznanje politiki KPI
Posianci odobrili novi zakon za boj proti narkomaniji
RIM, 26. — Komisiji za zdravstvo in za pravosodje, ki sta zasedali na zakonodajni ravni, sta danes odobrili zakonski osnutek za boj proti narkomaniji. O zakonu se bo moral sedaj znova izreči senat, ker so ga poslanci nekoliko popravili. Gre pa vsekakor za popravke, o katerih so se sporazumeli s senatorji, katere čaka torej le formalna potrditev.
Novi zakon predstavlja precejšnjo novost v primerjavi z do sedaj veljavnimi normami, ki so bile slepo represivne, vsekakor pa je po mnenju' ljudi, ki se ukvarjajo z vprašanjem narkomanije, še vedno izraz avtoritarne miselnosti in zato neprimeren za boj proti mamilom. Vsekakor pa zakon končno loči med narkomanom in razpečevalcem mamil: za tega predvideva stroge kazni, za narkomana pa možnost popolne oprostitve. Najbolj negativna plat zakona je predvideno prisilno zdravljenje, ki je po mnenju izvedencev neučinkovito, kot je tudi zelo pomanjkljivo označeno zdravstveno telo, ki bo zadolženo za zdravljenje in prevencijo narkomanije.
Proces v Diisscldorfu proti vojnim zločincem
Na zatožni klopi bivši pazniki in
bolničarji koncentracijskega taborišča v Maidaneku
DUSSELDORF, 26. — V Diissel-dorfu se je danes začel proces proti 16 osebam (11 moškim in 5 ženskam), bivšim voditeljem koncentracijskega taborišča v Maidaneku na Poljskem, kjer je med vojno u-mrlo najmanj 250.000 Židov. Iz sovjetskih in poljskih virov pa izhaja, da je bilo žrtev tega uničevalnega taborišča več kot milijon. Vse obtožence dolžijo sodelovanja v pokolu. Gre za bivše paznike ali bolničarje obeh taborišč v Maidaneku, ki so sedaj stari od 54 do 72 let.
Proces, ki se je danes začel, je najvažnejši sodni postopek proti vojnim zločincem, ki so ga organizirali v Zahodni Nemčiji po procesu proti odgovornim za pokole v u-ničevalnem taborišču v Auschwitzu. Sodna razprava bo verjetno trajala več kot eno leto, zaslišali pa bodo kakih 200 prič, od katerih bodo mnoge prišle iz tujine, v prvi vrsti iz Izraela.
Na podelitev Nobelove nagrade za mir
Saharov bo v Oslo poslal svojo ženo
MOSKVA, 26. — Sovjetski znanstvenik Andrej Saharov, letošnji Nobelov . nagrajenec za mir, je. danes sporočil, da bo poslal svojo ženo Jeleno v Oslo na svečanost podelitve nagrad, ki bo 10. decembra. V ppgovoru s časnikarji v svojem moskovskem stanovanju je Saharov povedal, da je že pismeno zaprosi! posebni odbor za Nobelovo nagrado pri norveškem parlamentu, naj smatra njegovo ženo kot njegovo «pooblaščeno predstavnico». Vsekakor je Saharov dodal, da še ni zgubil upanja, da bi lahko sam šel v Oslo.
WASHINGTON. 26.	- Tajnik
francoske socialistične stranke Francois Mitterrand je imel sinoči več kot enourni razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem, s katerim je razpravljal predvsem o francoskih notranjepolitičnih problemih ter o možnosti, da bi francoska levica prišla na oblast. V poznejšem pogovoru s časnikarji je Mitterrand označil svoje srečanje s šefom ameriške diplomacije kot zelo koristno in zanimivo, dodal pa je, da je Kissingerju zagotovil, da morebitna sestava levičarske vlade ne bi prinesla do sprememb v francoskih zavezništvih. «Ne nameravamo preiti od enega tabora k drugemu — je dejal — ter zapustiti varnostni sistem, v katerem smo sedaj, vsaj tako dolgo ne, dokler bo obstajal še drugi sistem.» Francoski socialistični voditelj je tudi povedal, da se je s- Kissingerjem pogovarjal tudi o razvoju položaja v južni Evropi, predvsem v Španiji in na Portugalskem. «Raje imam današnjo negotovost — je v tej zvezi izjavil — ‘kot pa tragično gotovost diktature.»
Na tiskovni konferenci na sedežu washingtqnskega časnikarskega združenja pa je Mitterrand omenil tudi nedavni dogovor Berlinguer — Marchais ter ga ocenil kot dokaz razvoja, ki je v teku v francoski komunistični partiji. Glede politike KPI pa je dejal, da je «zelo važna in zelo izvirna». Mitterrand je poudaril predvsem izredno aktivno angažiranje italijanske
partije v evropski skupnosti, kar po njegovem dokazuje, da so želje po uravnovešenju položaja na naši celini močnejše od predsodkov. Pač pa je francoski socialistični voditelj obžaloval, da je Evropa da nes še vedno tako šibka.
Glede notranjega položaja v Franciji je Mitterrand dejal, da bi morebitna vlada levice ne bila manj naklonjena NATO, kot je b:l De Gaulle, niti ne bi bila bolj pripravljena k ponovni integraciji Francije v a-tlantskem zavezništvu, kot bi to u-tegnila biti sedanja vlada Giscarda D’Estainga. Mitterrand je zato poudaril, da prevzem oblasti s strani levice ne bo pripeljal do nobenega preobrata v zavezništvih države.
Vsekakor pa so sedaj najvažnejša vprašanja notranje politike. Glavni problem je, ali bodo lahko delavci dosegli pogoje enakopravnosti in socialne pravičnosti. Pred tem problemom se morajo zunanje politične potrebe umakniti.
Mitterrand je tudi obširno govoril o položaju na Portugalskem ter med drugim očital Američanom, da so še začeli zanimati za to držav samo v najnovejšem času, medtem ko tega niso storili v 48 letih diktature. Po mnenju tajnika francoske socialistične stranke je dogovor med komunisti in socialisti na Portugalskem ne samo možen, ampak celo nujen, ker bi pomenil faktor ravnovesja. Ko bi komunisti ne hoteli tega dogovora — je še dodal — bi prevzeli nase ogromno odgovornost, zaradi česar bi jim ne mogel nikoli odpustiti.
Na svoji zadnji seji je deželno vodstvo CGIL razpravljalo tudi poteku deželne krize, kar povezujejo sindikalisti z resnim gospodarskim položajem naše dežele. V uvodnem poročilu je Arturo Calabria ugotovil, da so mnogi deželni skladi zamrznjeni, da se sploh ne spoštujejo sprejete obveznosti, medtem ko hoče delavsko gibanje soočanje o ključnih problemih deželne družbene in gospodarske politike. Osrednje točke «izrednega programa», ki bi ga morala sprejeti nova deželna vlada, morajo biti zaščita zaposlenosti, nove investicije z mobilizacijo vseh razpoložljivih virov bogastva ter preusmeritev proizvodne politike industrijskih dejavnosti, tako zasebnih (Za-nussi), kot javnih (državne soudeležbe).
Calabria je ponovil stališče sindikalne federacije CGIL—CISL—UIL, da sindikatom ne gre za «formule», pač pa za programe in bodo po teh ocenjevali novo deželno vlado. V tem smislu namerava sindikat zahtevati stalne soočanje z deželno vlado o nekaterih ključnih problemih, kot je izkoriščanje pasivnih ostankov prejšnjih proračunov, skratka «zamrznjenih» skladov deželnih financ, preusmerjanja industrije in kmetijstva, odnosa dežele do podjetij z državno soudeležbo.
V Trstu se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata kovinarjev CISL, kateremu je tajnik Cruciat-ti poročal, o platformi kovinarjev za novo delovno pogodbo. Na koncu seje je vodstvo sprejelo s 24 glasovi (proti eden. vzdržana pa dva) odstop slovenskega sindikalista Vojka Grgiča iz vseh sindikalnih organov CISL. Razlogov njegovega odstopa CISL ni obrazložila.
Sindikalna kronika beleži stavkovno gibanje osebja tržaške tovarne testenin «Miramar». Stavka traja že celih šest dni, ker se podjetje upira izvajanju sicer podpisane delovne pogodbe. Ker uprava podjetja, točneje lastnik Pauluzzi, vztraja pri svojem stališču, so delavci sklenili podaljšati stavko še za tri dni, do sobote.
tek delovanja in organizacijo desetih gorskih skupnosti, ki so v naši deželi nastale po deželnem zakonu štev. 29 iz leta 1973 in v skladu z državnim zakonom štev. 1102 iz leta 1971 o razvoju goratih področij.
Deželni odbor je nadalje nakazal 200 milijonov lir za uresničitev novih živinorejskih pobud v videmski, pordenonski in goriški pokrajini. Na Goriškem bo deželna uprava delno finansirala tri pobude, preostale pa bodo nastale v videmski (8) in v pordenonski pokrajini (9).
Odbor je sklenil podeliti prispevek 50 milijonov lir Deželnemu zavodu za evropske študije s sedežem v Pordenonu (IRSE), in sicer za kritje stroškov, ki jih je zavod imel v lanskem in letošnjem letu pri zbiranju dokumentarnega materiala, prirejanju tečajev in predavanj in pri drugih podobnih dejavnostih. Končno je odbor odobril besedilo pogodbe, s katero bo uprava gradeške bolnišnice najela pri Tržaški hranilnici posojilo 50.270.000 lir za ureditev krajevnih bolnišniških naprav in storitev.
«Bela stavka» osebja 1NPS
Partizanski zbor jutri v Miljah
Osebje tržaškega sedeža INPS je oklicalo «belo stavko» v znak protesta zaradi zavlačevanj pri pogajanjih za novo delovno pogodbo. Zaradi «bele stavke» bodo pri okencih sprejemali zgolj prošnje, ne bodo pa dajali nobenih informacij javnosti, katero prosijo za razumevanje.
V vili Manin pri Passariann
Dvodnevno zasedanje predstavnikov dežel iz obalpskega loka
Miljska občinska uprava s sodelovanjem krajevne letoviščarske u-stanove. prireja jutri zvečer proslavo 30. obletnice osvoboditve s koncertom Tržaškega partizanskega zbora.
Proslava bo v občinski telovadnici (Ul. D’Annunzio 6) ob 20.30.
Nakazilo 266 milijonov lir za gorske skupnosti v deželi
Deželna uprava bo v kratkem porazdelila med gorske skupnosti Furlanije - Julijske krajine vsoto 266 milijonov lir, od tega 66,5 milijona lir od ostanka iz finančnega leta 1974 in preostalih 200 milijonov iz razpoložljivosti po proračunu za poslovno leto 1975. Ustrezni sklep je bil sprejet na torkovi seji deželnega odbora, in sicer na ustrezen predlog odbornika za krajevne ustanove Ri-bezzija. Gre za prispevek za zače-
.............................................m..........,,,,,..n,.,.,,,,,.,,,,,.,,,,,,,,,,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,,,,,,,,,......
USPEŠNA AKCIJA MOŽ POSTAVE SE NADALJUJE
Po ostrem spopadu s policijo aretiran še en ugrabitelj inženirja Travaglina
Banditu, ki je včeraj ušel agentom, med nočjo ni uspelo prebiti policijskega obroča - Preiskovalci na sledi tudi tretjemu ugrabitelju
Jutri in v soboto se bo v vili Manin pri Passarianu sestal Odbor za sodelovanje med deželami alpskega loka. Prisotni bodo zastopniki naše dežele, francoske dežele «Alpes -Cote d’Azur», švicarskega kantona Ticin, Tirolske, Štajerske, Koroške, Slovenije, Hrvatske, Piemonta, Lombardije in Južne Tirolske.
To bo tretji sestanek odbora: prva dva sestanka sta bila namreč v prejšnjih letih- v Milanu oziroma v kraju Grasse -v Franciji. Odbor je nastal z namenom, da bi gojil in spodbujal prijateljstvo med deželami, ki ležijo v loku Alp, in da bi hkrati prispeval k njihovemu gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju.
Jutrišnji del zasedanja se bo začel ob 15.30 z uvodnim poročilom predsednika odbora dr. P. Basset-tija. Udeleženci si bodo nato ogledali razstavo «antičnih stekel», ki jo je pripravil Zgodovinski in umetnostni muzej iz Trsta. Sledil bo recital članov Pesniškega združenja, ob 20.30 pa bo nastopil zbor «Santa Cecilia» iz Vidma ob spremljavi Komornega orkestra, prav tako iz Vidma. Izvajali bodo oglejske nabožne pesmi iz XI. in XII. stoletja in vrsto starih in sodobnih furlanskih narodnih pesmi («vilot»),
. Odbor bo zasedal tudi v soboto dopoldne, srečanje pa se bo zaključilo ob 12. uri s tiskovno konferenco.
0 Tržaška občina poziva vse krošnjarje, naj čimprej obnovijo svoja dovoljenja za leti 1976 in 1977. Zainteresirani lahko poskrbijo za obnovitev pri ustreznih združenjih ali pa s tem, da knjižico z dovoljenjem prinesejo v občinski urad za trgovska dovoljenja (soba 34, 3. nadstr.). Kdor ne bo poskrbel za obnovitev do 30. junija 1976, se ne bo smel več ukvarjati s krošnjarstvom.
Revizija preiskave o umoru Martina lutra Kinga
WASHINGTON, 26. - Ameriški pravosodni minister Edward Levi je | odredil revizijo preiskave o umoru j črnskega voditelja in Nobelovega j nagrajenca za mir Martina Lutra Kinga. Pobuda pravosodnega ministra še ne pomeni ponovnega od-■ prtja preiskave: dva visoka funk-I cionarja ministrstva bosta- morala
NUORO, 26. — Po včerajšnjem oboroženem spopadu med banditi in policijo, po katerem je bil osvobojen inženir družbe ANIC Carlo Travaglino in aretiran eden od ugrabiteljev, se je davi na istem področju vnel ‘ nov spopad med policijskimi agenti in ugrabiteljema, katerima še je včeraj posrečil beg. V spopadu je bil ranjen 30-letni bandit Nicolino Davoli, ki je že star znanec policije in katerega je včeraj sodišče obsodilo na tri leta prisilnega bivališča.
Ranjenega bandita je policija prepeljala s helikopterjem v bolnišnico v Nuoro, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi rane na kolenu in zloma gležnja. Davolija so zdravniki že operirali in vse kaže, da si bo v kratkem opomogel. V prihodnjih dneh bo bandita zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Marcello, ki vodi preiskavo o ugrabitvah v Nuoru. V tej pokrajini je bil med drugimi pred dvema tednoma ugrabljen demokrščanski poslanec odv. Pietro Riccio.
Spopad med policijo in banditoma se je vnel davi, kmalu potem ko so možje postave nadaljevali z obsežno preiskavo, ki je včeraj privedla do aretacije Vedeleja. A-genti, so presenetili bandita pod hri-
bom «Lecce», kjer sta se verjetno skrivala vso noč. Ugrabitelja sta skušala prebiti policijski obroč, vendar zaman. Po kratkem, a srditem streljanju so agenti ujeli Davolija, medtem ko sè je njegovemu pajdašu posrečilo zbežati. Možje postave so mu bili za petami, večkrat so ga videli kako se je skrival med skalovjem, a kljub temu nisò mogli stisniti obroča in ga o-jeti. Računajo pa vsekakor, da bodo nadaljevali z akcijo jutri. Področje je močno zastraženo, da se ne bi banditu v temi posrečilo prebiti obroča in se skriti na Or-gosolu, kjer ,bf mu policija le s težavo prišla na sled.
Ko je bil aretiran, je bil Davoli brez orožja, ker je, kot vse kaže, dal svojo brzostrelko pajdašu. Po nepotrjenih vesteh, naj bi priznal sodelovanje pri ugrabitvi inž. Travaglina, ni pa hotel odgovoriti na druga vprašanja preiskovalcev.
Današnji je eden od tolikih oboroženih spopadov med banditi in možmi postave na Sardiniji. . Po večini so se taki spopadi vneli, ko so banditi osvobodili ugrabljenca ali med preiskavami, ki so sledile ugrabitvam. Najbolj znan je verjetno spopad med «kraljem Orgo-
sòla» Grazianom Messine in «modrimi' baški» v juniju 1967. Možje postave so zasačili bandita pri Or-gosolu nekaj ur po osvoboditvi trgovca Peppina Cappellija. V silovitem spopadu, ki ' je trajal vso noč, sta padla dva karabinjerja, Messinov pajdaš Atienza pa je bil smrtno ranjen. Nevarnemu banditu se je vsekakor posrečilo pobegniti skupno z ranjenim prijateljem, čigar truplo so preiskovalci našli nekaj dni pozneje skrito med skalovjem nad Orgosolom. Messina pa je še dalj časa «kraljeval» nad tem delom Sardinije, dokler se ni ujel v mrežo policije nekaj let pozneje.
Prav tako znan je tudi spopad med banditom Campano in policijo, med katerim sta bila ubita policijski agent in banditov pajdaš. Zadnji po vrsti, če izvzamemo včerajšnjo in današnjo bitko, je bil spopad med policijo in banditi, ki se je vnel 28. julija letos. Tedaj so agenti zasačili štiri bandite, ki so bežali z odkupnino, ki so jo iztri žili z ugrabitvijo tridentinskega in-dustrijca Maffeia. Tedaj je padel bandit Antonio Maria Putzolu, v čigar torbi so preiskovalci našli 350 milijonov lir, polovico odkupnine, ki so jo svojci plačali za Maffeia.
Inž. Tramaglino, ki je bil osvobojen po včerajšnjem spopadu med policijo in banditi, se je danes vrnil v Milan. Kaže, da je ujetništvo hudo zdelalo inženirja, ki se bo vsekakor moral vrniti v kratkem na Sardinijo na zasliševanje k namestniku državnega pravdnika dr. Marcellu, ki vodi preiskavo o njegovi ugrabitvi.
• Zaradi ukinitve avtobusne proge «27» po Ul. Vespucci je župan preklical prepoved parkiranja v omenjeni ulici in sicer v bližini križišč z Ul. S. Marco in z Ul. Concordia.
0 Zaradi javnih del na začetku Ul. delle Cave je tržaška občina začasno prepovedala parkiranje v omenjeni ulici in sicer od Ul. S. CiJino do hišne številke 17. Prepoved velja do 3. decembra.
Aretirani voditelji sindikata venezuelskih časnikarjev
CARACAS, 26. — Sodišče v Caracasu je izdalo zaporni nalog za vse člane vodstva vsedržavnega časnikarskega združenja pod obtožbo «žalitve z obtežilnimi okoliščinami». To je prvič, da je neko venezuelsko sodišče ukazalo množično aretacijo voditeljev nekega sindikalnega organizma. Zaporni nalogi so bili izdani na osnovi prijave ravnatelja neke tiskovne agencije, proti kateremu naj bi se voditelji sindikata izrazili na žaljiv način zaradi odpusta nekega uslužbenca te agencije.
Nepojasnjen vdor v sedež radikalcev
V nedeljo zvečer je neznanec, odet v zelen vojaški plašč, skušal vlomiti v sedež radikalne stranke v Ulici San Michele 9. Vlomil je vrata In vstopil, toda hrup so slišali sosedi, ki so se pojavili na stopnišču. Tedaj je neznanec zbežal. Poklicali so pobcijo, nakar je v sedež prispel polkovnik Cesari, član političnega u-rada kvesture, a je ugotovil, da neznancu ni uspelo odnesti ničesar-Verjetno tudi zato, ker v sedežu ni bilo važnih dokumentov, niti pomembnih vrednosti.
Pozneje je radikalna stranka i*-dala sarkastično tiskovno sporočilo, v katerem obvešča vse, da je njen sedež odprt vsak delavnik od 19. do 20.30. Obiskovalec lahko potrka n* vrata in mu ni treba vdirati v prostore. kjer mu bodo radikalci nudili vse potrebne informacije.