Gradino bo še naprej upravljal Rogos Srečanje Manjšina v očeh nove generacije Spolno nasilje nad mladoletnimi JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 84 (21.321) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 12. APRILA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^ orimorski soort 3 U primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 971124 666007 50412 Mandi Trst, ki se je ujel v past SandorTence Praznik furlanskega jezika, kulture in identitete (fieste de Patrie dal Friul) je dvignil oblak prahu in polemik, obenem tudi sprožil soočenje o pisanih identitetah Furlanije-Julijske krajine. Žal so polemike skoraj popolnoma zasenčile izmenjavo mnenj, za katero je sicer vedno čas, priložnosti pa nič koliko. Datum 3. aprila, ki je bil izbran za praznik, ima svojo zgodovinsko utemeljitev, tudi vsebinsko ogrodje zakona ima svojo logiko. Ukrep nikogar nič ne obvezuje, temveč nudi priložnost in možnosti Deželi, lokalnim upravam in kulturnim združenjem, da tudi z javno finančno podporo izpostavijo svojo navezanost na Furlane, njihovo zgodovino in jezik. Zakon je bil sicer napisan nekoliko na hitro in površno. Zakonodajalec bi si lahko vzel več časa in bolje razčlenil vso zadevo. Zlasti v preambuli bi moral bolje opredeliti pisano deželno stvarnost in njene identitete, začenši s slovensko. To nikakor ne opravičuje žolčnih reakcij, ki jih je furlanski praznik sprožil v nekaterih tržaških političnih in novinarskih krogih. Namesto pametnih kritik smo slišali neke užaljene pripombe, češ da praznik ponižuje Trst in Trža-čane. Tem cenenim polemikam je žal podlegel tudi mestni občinski svet, čeprav ga nihče ni vprašal za mnenje. In tako so nekateri »križali« deželnega odbornika Tor-rentija, ki si je upal trditi, da je Trst skupek različnih identitet in da le Furlani in Slovenci imajo svojo avtohtono identiteto. Da ne govorimo o neverjetnih polemikah o furlanski zastavi na sedežu deželnem vlade na Velikem trgu. To ni Trst, ki si ga želimo. Slovenci smo vse to spremljali odmaknjeno, kot da se nas stvar ne tiče. Gabrovec in Ukmar sta svoje povedala v deželnem svetu, potem pa molk, čeprav bi moral kdo od naših politikov in predstavnikov javno pritrditi Torrentiju, ko je omenjal Slovence in bil zaradi tega tarča kritik (ne samo iz vrst desne sredine). Slovenska manjšina včasih daje vtis samozadovoljstva. Ne samo ko gre za Furlane, ampak tudi ko gre za negotovo prihodnost FJK kot avtonomne dežele. Morali bi opozoriti Deželo, da se spomni (za to ni potreben zakon) našega kulturnega praznika, ko bi lahko na deželnih sedežih plapolala slovenska zastava. PANAMA - Na dvodnevnem vrhu Amerik konec petdesetletne hladne vojne med ZDA in Kubo Zgodovinski stisk roke Obama-Castro TRST - Občina najavila možnost priziva proti okoljskemu dovoljenju Načrt za uplinjevalnik v Žavljah ni upošteval možnosti potresa PANAMA - Kubanski predsednik Raul Castro je v včerajšnjem podaljšanem govoru na Vrhu Amerik v Panami ameriškega predsednika Ba-racka Obamo označil za poštenjaka in dejal, da ga občuduje in spoštuje njegov premik v smeri normalizacije odnosov med državama. Obama pa je povedal, da je hladna vojna končana in da ga bitke iz časa pred njegovim rojstvom ne zanimajo. Obama in Castro sta govorila na plenarnem delu Vrha voditeljev ameriških držav v prestolnici Paname, včeraj pa sta se srečala na štiri oči. Bela hiša tega ne opredeljuje kot bilateralno srečanje dveh predsednikov temveč kot srečanje na najvišji ravni med državama vse od leta 1959, ko sta bila skupaj Richard Nixon in Fidel Castro. Na 2. strani V Rižarni spomin na Jožeta Golca Na 5. strani TRST - Temelji načrta za gradnjo plinskega terminala v Zavljah se bodo najbrž zamajali. Strokovnjaki državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Briščikov so ugotovili, da je t.i. tržaški prelom, ki teče okvirno pod obalno cesto od Trsta do Tržiča, aktiven. Zato ni izključena možnost, da bi prišlo v prihodnosti do potresa v Tržaškem zalivu. Kar je še bolj pomembno, načrtovalci uplinjevalnika tega niso upoštevali, še manj pa je to upoštevala pristojna ministrska komisija, ki je izdala okoljsko dovoljenje. V Trstu posvet o prvi svetovni vojni Na 5. strani Vsak peti človek je že doživel spolno nasilje Na 6. strani Kitajski državljan s 100.000 evri v žepih Na 14. strani Umekova v Števerjanu, v Gorici o Benečiji Na 15. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. MONFALCONE MATERASSI Ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 GORIZIA MATERASSI Korzo Italia 123 Tel.: 0481.530.537 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI ■ PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD DK DO 50% ANATOMSKI VZGLAVNIK 100% lateks €59,00 )% € 29,501 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 LEŽIŠČE lateks cm 80x190 €398 -50% €199,oo ELEKTRIČNA PODLAGA e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge cm 80x190 €832,00 -40% €499,oo ELEKTRIČNI POČIVALNIK el. dvigovanje celotnega počivalnika ■■ €984,00 -40% €590,oo 2 Nedelja, 12. aprila 2015 ITALIJA, SVET / panama - Na srečanju Amerik v ospredju novo poglavje v odnosih med ZDA in Kubo Obama in Castro zapečatila pol stoletja hladne vojne PANAMA - Kubanski predsednik Raul Castro je v včerajšnjem podaljšanem govoru na Vrhu Amerik v Panami ameriškega predsednika Baracka Obamo označil za poštenjaka in dejal, da ga občuduje in spoštuje njegov premik v smeri normalizacije odnosov med državama. Oba-ma pa je povedal, da je hladna vojna končana in da ga bitke iz časa pred njegovim rojstvom ne zanimajo. Obama in Castro sta govorila na plenarnem delu Vrha voditeljev ameriških držav v prestolnici Paname, včeraj pa sta se srečala na štiri oči. Bela hiša tega ne opredeljuje kot bilateralno srečanje dveh predsednikov temveč kot srečanje na najvišji ravni med državama vse od leta 1959, ko sta bila skupaj Richard Nixon in Fidel Castro. Odnosi med ZDA in Kubo so bili v ospredju zanimanja letošnjega vrha. Oba-ma in Castro sta izboljšanje odnosov napovedala decembra lani, ko sta si državi izmenjali zapornike, hitrejša pot naprej pa je trenutno odvisna od črtanja Kube s seznama držav podpornic terorizma. Oba-ma in Castro sta v sredo govorila po telefonu, v petek zvečer pa sta se rokovala in pozdravila v množici ostalih voditeljev pred večerjo. Del državnih voditeljev Severne in Južne Amerike med nagovorom predsednika Paname Juana Carlosa Varele ansa V ZDA ni enotnega mnenja o Oba-movi politiki do Kube. Politiki, ki računajo na podporo vplivne kubanske diaspore, so odločno proti in med njimi so tudi demokrati. Senator iz New Jerseyja Robert Me- nendez, ki je obtožen korupcije, je dejal, da je Obamova politika zgrešena. V Latinski Ameriki, kjer imajo dolg seznam zamer do ZDA zaradi vpletanja v notranje zadeve držav, pa na to gledajo po- vsem drugače. Za vztrajanje pri spremembi politike do Kube si je Obama prislužil številne aplavze. Castro, ki je namesto predvidenih šestih minut govora skoraj celo uro govoril o revoluciji, se je na koncu za to ce- sredozemsko morje - Dosti dela za italijansko obalno stražo Rešili 978 priseljencev Reševalna akcija 55 kilometrov od libijske obale - Na plovilu žal našli tudi mrtvega migranta RIM - V morju pred obalo Libije so v zadnjih 24 urah rešili 978 nezakonitih priseljencev, enega pa so našli mrtvega. Kot je včeraj sporočila italijanska obalna straža, so se kakih 55 kilometrov od libijske obale v težavah znašla tri plovila s prebežniki. Kot so pojasnili, je ladja italijanske mornarice z enega čolna rešila 221 ljudi, na plovilu pa je bil tudi mrtev človek. Vse prebežnike sta na kopno prepeljali s patruljnimi čolni italijanske obalne straže.Trgovska ladja je medtem rešila 235 ljudi z drugega čolna, polnega mi-grantov. Dve trgovski ladji pa sta priskočili na pomoč tretjemu plovilu, ki se je znašlo v težavah. Ena je na krov vzela 93 migrantov, druga pa 429. Italijanska obalna straža je javnost o težavah čolnov s priseljenci obvestila po tem, ko so malteški mediji v petek poročali, da je sredi Sredozemskega morja kakih 1500 priseljencev, ki so poslali klic na pomoč. Sredozemlje velja za najnevarnejšo pomorsko pot za migrante. Na obalo Italije je lani prispelo rekordnih 170.000 pre-bežnikov, več kot 3400 pa jih je po ocenah oblasti ni preživelo plovbe čez morje. Letos se je naval migrantov še okrepil. Med prebežniki prevladujejo begunci iz Sirije in Afriškega roga, na pot čez Sredozemlje pa se podajo iz Libije. (STA) lo opravičil. »Opravičujem se Obami in vsem, ker postanem zelo čustven, ko govorim o revoluciji. Ampak Obama ni odgovoren za preteklost,« je med drugim dejal Castro. Ameriški predsednik je v svojem nagovoru dejal, da je embarga konec in je treba gledati v prihodnost. »S Kubo želimo vzpostaviti diplomatske odnose, ta preobrat pa je pomemben za celotno regijo«, je še dejal Obama. Ni zanikal, da med državama obstajajo globoke razlike in je poudaril, da ni zainteresiran za konflikte iz časov še preden je bil rojen. Obama se je pred zgodovinskim pogovorom s Castrom v petek sešel z oporečniki iz Kube in drugih držav. Srečanje ameriškega predsednika s kubanskima oporečnikoma, odvetnico Laritzo Diversent in političnim aktivistom Manuelom Cuesto Mouro, ter več kot desetimi oporečniki iz drugih ameriških držav je potekalo za zaprtimi vrati, udeležila pa sta se ga tudi voditelja Kostarike in Urugvaja. »Vso pot vam bomo stali ob strani,« je oporečnikom pred začetkom pogovorov obljubil Obama. Predsednik ZDA se je z oporečniki sešel ob robu uradnega vrha civilne družbe in voditeljev 35 držav zahodne poloble, ki je potekalo v sklopu vrha Amerik. V govoru na vrhu civilne družbe je obama izpostavil odnose s Kubo. »Odpiramo novo poglavje odnosov s Kubo in upamo, da bo nastalo ozračje za izboljšanje življenj Kubancev,« je dejal. Odnosi so se začeli izboljševati po 17. decembru lani, ko sta si državi izmenjali zapornike. Obama je takrat opravil zgodovinski telefonski pogovor s kubanskim predsednikom Raulom Castrom, Bela hiša pa je priznala, da sta govorila znova že v sredo. Voditelji ameriških držav so v petek opravljali dvostranska srečanja in druge dejavnosti. Med drugim so se udeležili srečanj z direktorji podjetij. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa je skušal opozoriti nase z obiskom spomenika žrtvam invazije ZDA leta 1989. ZDA so takrat napadle Panamo, da strmoglavijo nekdanjega zaveznika diktatorja Manuela Noriego, pri čemer je umrlo okrog 500 ljudi. Maduro je pri spomeniku obljubil, da bo Baracku Obami osebno predal peticijo z zahtevo po opravičilu ZDA in plačilu odškodnine sorodnikom žrtev. Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 27. aprila 2015 ob 10.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 28. aprila 2015 ob 18.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku št. 2, v Trstu. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2014; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2014; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. izvolitev Nadzornega odbora, predsednika Nadzornega odbora in določitev honorarjev; 7. stanje na Primorskem dnevniku. vatikan - V pričakovanju Jubileja usmiljenja Frančišek poziva skorumpirane politike in kriminalce, da se pokesajo VATIKAN - Papež Frančišek se vneto pripravlja na Jubilej usmiljenja. Kot uvod za to zelo pomembno pobudo je pripravil neke vrste mini-en-cikliko (13 strani), ki pooseblja »rdečo nit« njegovega poslanstva. Frančišek piše, da smo vsi predolgo časa pozabili na življenje v usmiljenju, čeprav predstavlja slednje bistveno podlago Cerkve. V knjižici beremo tudi poziv kriminalcem in skorumpiranim politikom, da se pokesajo in spreobrnejo. »Nihče od nas ne bo odnesel v onostranstvo svojega denarja in premoženja. Denar, ki ga nakopičimo z nasiljem, nas ne bo naredil močnejše in niti nesmrtne. Prej ali slej se bo vsakdo od nas znašel pred Bogom,« je zapisal Frančišek. Papeža očitno zelo skrbi naraščajoča korupcija, ki ni doma le v politiki in med politiki, temveč v številnih drugih družbenih segmentih. Ko- Papež Frančišek na posnetku ANSA rupcija po njegovem ovira pogled in upanje v prihodnost, s korupcijo najbolj nastradajo šibkejši in njihovi načrti za boljše življenje. Frančišek je spet načel kočljivo vprašanje odnosa med vero in zakoni, kar nekateri tolmačijo kot opozorilo pred Sinodo, ki bo namenjena družini. Slednja se bo hočeš nočeš dotaknila tudi za Cerkev zelo kočljivega problema istospolnih zvez, ki jih uradno priznava vseh več držav (med zadnjimi je to storila Slovenija). To ni prvič, da se Frančišek tako jasno in odločno opredeli proti korupciji. To dela v Vatikanu, na škodljive posledice korupcije pa opozarja tudi na svojih potovanjih po svetu. Papež se ne direktno vpleta v italijanska politična dogajanja in tudi ne v škandale, v katere so vpleteni politiki, javni upravitelji in druge javne osebnosti. Pač pa se proti pojavom korupcije vse bolj odločno oglašajo Italijanska škofovska konferenca (CEI) in posamezni škofi. Npr. ob zadnji sodni oprostitvi Silvia Berlusconija so škofi to vzeli na znanje, istočasno pa kritizirali bivšega viteza zaradi nemoralnega obnašanja. / ALPE-JADRAN, DEŽELA_Sobota, 11. aprila 2015 3 OPČINE - Okrogla miza »Manjšina v očeh nove generacije« s sodelovanjem mlajših raziskovalcev in novinarjev Bomo Slovenci v Italiji znali preseči tranzicijsko obdobje? Kakšno je trenutno stanje slovenske manjšine v Italiji? Kako lahko izboljšamo njen tradicionalen organizacijski ustroj, ki se v današnjem času globalizacije večkrat izkazuje za preživetega? Katere so možne alternative? Kako lahko uspešno poskrbimo za kadrovanje? Odprtih vprašanj je veliko ... Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Primorski dnevnik in Slovenski program ter redakcija Deželnega sedeža RAI za FJK so na okrogli mizi z naslovom Manjšina v očeh nove generacije, ki je potekala v petek v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, razmislek o družbenopolitični organiziranosti Slovencev v Italiji zaupali raziskovalcem in novinarjem mlajšega rodu. Kot je uvodoma dejal ravnatelj SLORI Devan Jagodic se v naši skupnosti veliko ukvarjamo s preteklostjo, manj s sedanjostjo, še manj pa s prihodnostjo: »Okrogla miza predstavlja nov poskus oživljanja javne debate v manjšinjskem okolju.« S publicistom in radio-televizij-skim voditeljem Mitjo Tretjakom je sodelujočim na razpravi ponudil vrsto vzgibov za debatiranje. Število razpra-vljalcev je bilo res visoko, kar pomeni pravcati besedni roj izrečenih misli in predlogov. Te lahko preberemo v priložnostno izdanem zborniku, objavljeni pa bodo tudi na straneh našega dnevnika. »Krovni organizaciji krovnosti ne izvajata« »Na področju odnosa z italijanskim večinskim prebivalstvom smo nedvomno napredovali,« je ocenil predsednik SLORI Milan Bufon. »Manj pozitivna pa je povezanost z matico, vezi so se znan-to zmanjšale. Nazadovali smo tudi v interni koheziji: vse od 80. let živimo v tran-zicijskem obdobju, kateremu ni videti konca«. Obenem je nazorno povzel, kako moramo nujno izoblikovati sistem, v katerem se soočajo različna mnenja. »Krovni organizaciji si ne zaslužita tega naziva, ker krovnosti ne izvajata,« je še dejal. Tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič se je strinjal, da je to trenutek, ko nimamo zunanjih nasprotnikov, saj so nam skoraj vse krajevne uprave naklonjene. Programsko konferenco (2003) pod pokroviteljstvom SKGZ-SSO razlaga kot svetel trenutek, kateremu pa ni sledila praktična izvedba predlaganih načrtov. Glavni urednik Slovenskih informativnih sporedov RAI Ivo Jevnikar je izpostavil, kako se mu zdi »pot do neposrednega demokratičnega izvo- ljenega zastopstva še dolga in težavna, izplačala pa bi se, če bi to imelo tudi javnopravno priznane pristojnosti.« Uvodne smernice okrogle mize je sklenila glavna urednica Slovenskega programskega oddelka RAI za FJK Martina Repinc, ki je mdr. opozorila na kompleksnost spremenjene realnosti digitalne dobe in na pereč problem bega visoko kvalificiranih kadrov. Ti v domačem okolju ne najdejo ustreznega prostora oz. zaposlitve. Razdrobljenost, vrtičkarstvo in ... Po mnenju univerzitetnega profesorja zgodovine Boruta Klabjana bi morala posodobitev potekati po kriterijih strokovnosti in transparentnosti. »Nesmiselno bi bilo nekoga postaviti na neko vodilno mesto zgolj zato, ker pripada mlajši generaciji,« je povedal. Časnikar Matjaž Rustja je predočil, kako je razdrobljenost eden izmed največjih problemov manjšine: »Trenutni model le delno odgovarja potrebam skupnosti.« Tega bo treba torej posodobiti, ne pa zahtevati novega. Izoblikovanje odbora krovnih organizacij ali tudi političnih strank bi pomenil prvi korak do skupnega predstavništva. O slednjem raziskovalka Sara Brezigar misli, da bi to lahko bilo učinkovito, vendar bi ga »morala priznavati manjšina v celoti in hkrati tudi oblasti. Ustanovitev predstavništva bi bila smiselna zgolj, če bi manjšina spoštovala njegove odločitve in jih izvajala.« Problemu zastopstva in morebitnih volitev se je po- Posnetek omizja in dela udeležencev petkove okrogle mize v openski dvorani Zadružne kraške banke fotodamj@n drobneje posvetila tudi novinarka Po-ljanka Dolhar. Najprimernejši in najbolj demokratičen se ji zdi model volitev na podlagi seznamov, v katere bi se prostovoljno vpisal vsak polnoletni posameznik, ki bi se izrekel za pripadnika slovenske manjšine. ■ I «v* • v Manjšina ni več samoreferenčna Doktor znanosti s področja filozofije Jurij Verč je obrazložil, da bi se morali tematike lotiti z »novim razumeva- Koper uspešno gostil Dan vina in čokolade KOPER - Istrsko mesto je včeraj popoldne gostilo Dan vina in čokolade, na katerem je ob bogatem spremljevalnem programu potekala degusta-cija različnih vrst vina in čokolade. Prireditev ima tudi dobrodelno noto, saj so del denarja od degustacijskih kuponov namenili skladu za socialno ogrožene študente Univerze na Primorskem.Na dogodku, ki ga organizira Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP), se je predstavilo skupno 15 med lokalnimi vinarji in čokoladnicami oziroma slaščičarnami, ki so obiskovalcem nudili svoje izdelke. Degustacija je potekala z degustacijskimi kuponi, od katerih se del nameni v sklad za socialno ogrožene študente. Poleg tega so se obiskovalci lahko posladkali še na čokoladni fontani ŠOUP in ugriznili v Piškot, ki piše zgodbo. Spremljevalni program je obsegal razne plesne in glasbene nastope ter otroške delavnice, prireditve pa se bo udeležila tudi Vinska kraljica Slovenske Istre. Prireditev so prvič organizirali lani, glede na pozitivne odzive in izjemni obisk pa so se odločili, da dogodek ponovijo. Vodja projekta Mia Argenti je prepričana, da so prišli na svoj račun ponudniki vina in čokolade, poleg tega pa so poskrbeli za bogat spremljevalni program, kjer niso pozabili tudi na sladkanje mlajše generacije. (STA) njem kulture in teritorija, poiskati nove točke za osmišljevanje lastnega kulturnega obstoja.« Vlogo manjšine je treba premisliti znova in to znotraj procesa ev-ropeizacije. Novinar Novega Matajurja Antonio Banchig pa je izpostavil, da je treba pri ocenjevanju slovenskih organizacij v Benečiji uporabljati drugačna merila kot za Goriško in Tržaško. Sam spada v generacijo prvih učencev dvojezične osnovne šole v Špetru in tako ocenjuje, »kako je jezik najmočnejši znak, ki nas povezuje z ostalim delom Slovencev.« Javne raba slovenščine predstavlja pomembno poglavje. Raziskovalka Zaira Vidau je razčlenila, kako je »sistem namenskih jezikovnih služb za slovenski jezik privedel do kulturnega preskoka.« Hkrati pa je opozorila, da os-veščanje pripadnikov manjšine deluje bolj slabo. Temu bi lahko kljubovali npr. z delavnicami in informativnimi srečanji v šolah ali društvih. Kot je ocenil časnikar Andrej Čer-nic je povsem jasno, da finančno preživetje manjšine na postavkah, kot smo jih bili doslej vajeni, ni več realno. »Manjšina ni več samoreferenčna. Naše institucije bodo preživele, če bodo konkurenčne in zanimive.« Njegov predlog sloni tudi na marketinškem pristopu za boljšo razpoznavnost, kot je npr. podjetniški zagon idej, t.i. start-up. Teoretično natančnih in dobrih načrtov res ne manjka ... Na razpolago imamo učinkovito strokovno bazo. Samo v akcijo moramo še stopiti. Vesna Pahor Projekt Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij vabita na dvodnevni posvet o prvi svetovni vojni PRVA SVETOVNA VOJNA V LUČI DNEVNIŠKIH ZAPISOV VOJAKOV IN CIVILISTOV IZ PRIMORSKE Sreda, 15. aprila, ob 19. uri v Mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Sodelujeta: zgodovinar prof. Renato Podbersič in zgodovinar Drago Sedmak VOJNA IN MIR NA KRASU Četrtek, 16. aprila, ob 19.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini Sodelujeta: zgodovinar Vasja Klavora in novinar Andrea Bellavite Delovna jezika: slovenščina in italijanščina, na voljo bo simultano tolmačenje. Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo reglonale e dai fondi nazionall. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev + Ministère dellEconomia e ■■' delle Finanze ILlhLUtiM N7TA.M ÏMIU .'l UMU ■ fvMWv ÏP|M.\JV -Krjlpu ZGODOVINA Poti miru v Gorici in Nabrežini GORICA - Projekt Poti miru, ki ga je sofinanciral Program čezmejnega sodelovanja Italija-Slove-nija 2007-2013 in ki je povezal ljudi na območju nekdanje soške fronte in hkrati ovrednotil kulturno dediščino tega prostora, se bo zaključil v naslednjih dneh. Projektni partner je bilo tudi Začasno ciljno združenje jezik-lingua, ki ga sestavljajo SKGZ, SSO in Inštitut za slovensko kulturo. SKGZ in SSO bosta v sklopu projekta priredila dvodnevni posvet o prvi svetovni vojni. Prvi del bo potekal v sredo ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bra-tuža v Gorici. Dogodek z naslovom Prva svetovna vojna v luči dnevniških zapisov vojakov in civilistov iz Primorske bosta oblikovala zgodovinarja Renato Podbersič in Drago Sed-mak. Drugi del posveta bo potekal v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini v četrtek ob 19.30. Med dogodkom, ki bo nosil naslov Vojna in mir na Krasu z različnih zornih kotov, bosta spregovorila zgodovinar Vasja Klavora in novinar Andrea Bellavite. TV oddaja Alpe-Jadran TRST - Nocojšnjo televizijsko oddajo Alpe Jadran (ob 20.50 na RAI 3 bis) uvaja prispevek o čezmejnem razvojnem projektu madžarskih in hrvaških naravovarstvenikov na območju nacionalnega parka Donava-Drava. Sledil bo obisk bavarskega gospodarskega središča Lindenberg, ki slovi po izdelovanju klobukov, ter Slavonskega Broda, največjega mesta na meji Evropske unije. V nadaljevanju aprilske epizode se bodo gledalci najprej odpravili v Benetke na ogled Pomorskega muzeja, nato pa še v Belo Krajino Na popotovanju po deželah Srednje Evrope se bodo gledalci podali tudi v največji bavarski muzej o podeželskem opravilih, spoznali bodo skupino ljudi, ki si prizadeva ohraniti avtohtone sorte sadja na Hrvaškem ter se ob koncu oddaje še posladkali v družbi slaščičarskih mojstrov na Madžarskem. Petek, 17l aprila 2015 ob 17. uri v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu, □varana Za dr jJne kra£*e banke UF. Fticreatano i - Opclne (TSJ TRST Nedelja, 12. aprila 2015 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Načrt za gradnjo plinskega terminala ni upošteval tržaškega preloma Potres za plinski terminal v Žavljah Žavlje čaka potres, tako v prenesem smislu kot v pravem pomenu besede. Temelji načrta za gradnjo plinskega terminala se bodo najbrž krepko zamajali. Strokovnjaki državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Briščikov so namreč ugotovili, da je t.i. tržaški prelom, ki teče okvirno pod obalno cesto od Trsta do Tržiča, aktiven. Zaradi tega ni izključena možnost, da bi lahko prišlo v prihodnosti do potresa v Tržaškem zalivu. Kar je še bolj pomembno, načrtovalci uplinjevalnika tega niso upoštevali, še manj pa je to upoštevala pristojna ministrska komisija, ki je izdala ustrezno okoljsko dovoljenje. To je povedal tržaški občinski odbornik Umberto Laureni včeraj na tiskovni konferenci, kjer je poudaril, da so s tem že pisno seznanili Rim oz. pristojna ministrstva, Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, prizadete lokalne uprave in skupino Gas Natural. Srečanja z novinarji so se udeležili tudi raziskovalci inštituta OGS. Med temi je bila raziskovalka Martina Busetti, ki je pred kratkim objavila študijo o prelomih. Kot je povedala, do leta 2005 niso razpolagali s podrobnimi podatki o Tržaškem zalivu. Zaradi tega je tudi veljalo prepričanje, da pod Trstom ni večjih nevarnosti. Odkar se merijo potresi vzdolž tržaškega preloma, ki je bil aktiven v geoloških časih, niso namreč zaznali nobenega potresa, je dodal strokovnjak Li-vio Sirovich, vendar ne moremo nič izključiti. Nove raziskave na evropski ravni so spodbudile inštitut OGS, da poglobi analize v Tržaškem zalivu. Opravili so tri študije (zadnjo v sodelovanju z ljubljansko univerzo), da bi ugotovili globoke prelome na tem območju. Zaenkrat so ugotovili, da je bil tržaški prelom v bližnji preteklosti (merilna enota je vsaj milijon let) aktiven. Zato so potrebne še dodatne raziskave, ker ni izključena možnost potresa v Tržaškem zalivu z (največjo) močjo 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici, je dejala Busettije-va in med drugim napovedala, da bodo v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu kmalu namestili ustrezno seizmično merilno napravo v Savudriji. Jasno je torej, da je potrebno na novo raziskati možnosti potresa v Trža- slovensko stalno gledališče Miroslav Košuta ZLATI PRAH V OČEH glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča Tržaškli občinski odbornik Umberto Laureni. Desno: prelom v Tržaškem zalivu škem zalivu, je ocenil Laureni. S tem pa so se popolnoma spremenili pogoji, na osnovi katerih je nastal projekt za gradnjo uplinjevalnika in na katerih sloni okoljsko dovoljenje. Občinska uprava zato ne izključuje možnosti priziva, je še poudaril občinski odbornik. A.G. danes, 12. aprila, ob 18.00 Prosvetni dom na Opčinah BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com VINOGRADNIŠTVO - Prosecco DOC Odbornik Bolzonello razočaral Kmečko zvezo Izvršni odbor Kmečke zveze, ki se je sestal pod vodstvom predsednika Franca Fabca v dvorani ZKB na Opčinah, je vzel v pretres najvažnejše zadeve, s katerimi se je zveza ukvarjala v zadnjem obdobju in sprejel sklepe za bodoče delovanje . S tem v zvezi so odborniki podprli predlog, da ponovno opozorijo deželnega odbornika za lov Paola Panontina na nevzdržno stanje, ki ga morajo prenašati kmetje in ostali obdelovalci, zaradi velike škode, ki jo na obdelanih površinah povzroča divjad, zlasti kopitarji (srnjad in divji prašiči). V zvezi s predlogom Dežele, da se ustanovi novo medregijsko zaščiteno območje (DOC) za sivi pinot, med Pokrajino Trento, Venetom in FJK, je KZ potrdila stališče, da ne smatra za koristno, da se v omenjeno zaščiteno območje vključi tudi tržaška pokrajina. Tukajšnji pogoji pridelovanja in kakovost samega vina niso v ničemer podobni tistim v omenjenih deželah. S tem v zvezi so odborniki KZ prepričani, da bi od morebitne vključitve tržaške pokrajine v medregijsko območje z zaščiteno oznako porekla (DOC) za vino sivi pinot, imeli več škode kot koristi. Prav tako, kot jo bodo imeli od vključitve v območje Prosecco DOC, če ne bo uresničen znani sporazum o soglasju. Med organizacijskimi zadevami so odborniki KZ razpravljali in sklepali še o pripravi na srečanje s predsed- Dežela ne kaže zanimanja za območje, kjer bi lahko zaščitili vino Prosecco DOC arhiv nico Dežele Deboro Serracchiani ter o nedavnem srečanju z odbornikom Ser-giom Bolzonellom. S tem v zvezi je bila ocena KZ zelo kritično naravnana, ker na srečanju niso bila dana zadostna zagotovila, da bo Dežela v celoti spoštovala obveze sprejete v omenjenem protokolu. Zelo kritično se je odbor KZ izrekel o izjavi. ki jo je podpredsednik deželne vlade izrekel na koncu omenjenega srečanja. In sicer, da ne namerava zagotoviti manjkajočih 200 tisoč evrov, ki so še potrebni za celotno uresničitev Centra za promocijo vina Prosecco DOC in ostalih krajevnih vin ter drugih proizvodov na Proseku, za katerega se zavzemata tamkajšnja Društvena gostilna in celotna vaška skupnost. Zaskrbljujoča je tudi izjava, ki jo je na srečanju dal deželni odbornik češ, da bi najraje že nakazana sredstva preusmeril v druge namene. KZ izraža veliko razočaranje v zvezi z omenjeno izjavo, ki krivično ponižuje proseško vaško skupnost, ki je z imenom svoje vasi omogočila geografsko zaščito vinu in je neprecenljive vrednosti za razvoj in ovrednotenje vinogradništva v Venetu in zlasti v Furlani-ji, kot to prepričljivo dokazujejo podatki iz obdobja zadnjih pet let. V tem obdobju je proizvodnja Prosecco DOC zrasla od 160 milijonov na 453 milijonov steklenic. STARO PRISTANIŠČE Britanski BBC pri nas snemal dokumentarec PESEK - Na meji Finančna straža prijela trgovca s kokainom Finančni stražniki so na nekdanjem mejnem prehodu Pesek aretirali člana kriminalne združbe, ki je trgovala s kokainom. 31-letni albanski državljan R.E. de je vozil z avtomobilom čez mejo, kjer je naletel na patruljo finančne straže. Sodišče v Firencah je leta 2009 izdalo priporni nalog na zahtevo proti-mafijskega tožilstva. Združba je v mestih Firence, Pistoia in Prato prodajala večje količine kokaina. Finančni stražniki so moškega odvedli v tržaški zapor. Vozite previdno! Od jutri do nedelje bo v FJK potekala akcija Hitrost, v okviru katere bo prometna policija poostrila kontrolo hitrosti. Ker je hitrost eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč, evropska mreža Tispol od leta 1996 redno pripravlja kampanjo, s katero želi ozavestiti voznike o pomenu zmerne vožnje. Več o radarjih lahko izvemo na spletni strani www.poliziadistato.it. Najlepše evropske železniške proge (Graet Continental Railway Journeys) je naslov dokumentarca, ki ga je v Trstu včeraj snemala britanska televizijska hiša BBC. V Veliki Britaniji izredno priljubljen televizijski voditelj Michael Portillo bo v eni od prihodnjih oddaj razodel industrijski in kulturni razvoj Trsta od leta 1913 do danes. Značilnost dokumentarcev, v sklopu katerih se voditelj vsakič odpravi na pustolovsko potovanje z vlakom, je, da Michael Portillo sledi poti, kot jo je v svojem priročniku iz leta 1913 opisal kartograf George Bradshaw. V našem mestu je Portillo obiskal staro pristanišče, kavni družbi Silocaf in Hausbrandt ter literarni del Trsta, ki ga je sooblikoval James Joyce. O pristanišču se je pogovarjal z novim komisarjem Zenom D'Agostinom, ki je britanski televizijski zvezdi zaupal načrte za prihodnost in razložil pomen Južne železnice za tržaško pristanišče in njegov trgovski razvoj v drugi polovici 19. stoletja. Komisar je povedal tudi, katero blago so v našem pristanišču tovorili daljnega leta 1913. Po intervjuju z D'Agosti-nom se je britanska televizijska ekipa odpravila odkrivat »kavni« in literarni Trst. V Trstu posneto dokumentarno oddajo bodo dopolnili tudi posnetki in intervjuji z vidnimi predstavniki Ljubljane, Gradca in Dunaja. Več o tem, kdaj bo posneta oddaja predvajana, pa zaenkrat ni znano. (sč) Agrarna skupnost: jutri seja glavnega odbora Agrarna skupnost vljudno vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki bo jutri ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. Seja se bo odvijala tudi v znamenju enotne organizacije Zveze upravičenih posestnikov »jusov in srenj«, ustanovljene 12.4.1926, katere naslednik je Agrarna skupnost. Enotna organizacija je po tihem in vztrajnem delu našla na takratnem občnem zboru zaslužen odmev pri vseh udeležencih in zastopala interese vseh posestnikov, kot izhaja iz članka iz dne 13.4.1926, ki je izšel v časopisu Edinost. Pojem skupne lastnine v sebi združuje veliko vrednot, ki so med drugim vezane na skupno življenje na pripadajočem ozemlju oziroma na odnos med ljudmi, skupnostmi in teritorijem samim. Obnovili cesto v Hrvatinih Župana Občine Milje in Mestne občine Koper Nerio Nesladek in Boris Po-povič bosta v torek ob 14.30 odprla nov cestni odsek v Hrvatinih, ki so ga popolnoma obnovili v okviru projekta »Tradomo - Izboljšanje trajne dostopnosti in mobilnosti na čezmejnem programskem območju«. Projekt je nastal v okviru evropskega programa za čez-mejno sodelovanje Slovenija-Italija 2007-2013 in je financiran s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnih skladov, pri katerem Občina Milje sodeluje kot vodilni partner; ostali partnerji so Mestna občina Koper, Občina Šempeter-Vrtojba, Mestna občina Nova Gorica, Pokrajina Gorica, Pokrajina Trst ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Novi odsek bosta župana odprla z otroki zadnjih razredov šole Bubnič in oddelka v Hrvatinih, ki bodo dogodek popestrili s petjem in pesmimi brez meja. S sredstvi, ki so bila prihranjena z obratnimi dražbami za prenovo območja Pilon (tudi ta izvedena v okviru projekta Tradomo) in znašajo 114.457,15 evra, je bil izboljšan cestni tlak, v nekaterih delih je bilo vozišče zoženo za omejitev hitrosti, urejena je bila horizontalna signalizacija, urejena so bila območja z omejitvijo hitrosti do 30 km/h, postavljene so bile čakalne avtobusne nadstrešnice in urejena je bila nova razsvetljava na krožišču. / TRST Nedelja, 12. aprila 2015 5 rižarna - Komemoracijo priredili časnikar Ivo Jevnikar in svojci umrlih Spomin na Jožeta Golca in sodelavce Spominsko svečanost je vodil časnikar Ivo Jevnikar (levo). Po osrednji svečanosti in molitvi se je množica odpravila v veliko dvorano Rižarne, kjer je prisotne nagovoril odbornik Tassinari (desno) fotodamj@n posvet - Prva svetovna vojna Težko uveljavljanje zgodovinskega spomina Ob bogatem nizu dogodkov v sklopu 100-letnice izbruha prve svetovne vojne se je v Skladišču idej na pobudo Pokrajine Trst odvijala razprava o dosedanjem italijanskem in slovenskem zgodovinopisju na temo prvega krvavega poglavja 20. stoletja. Posvet je vodil Fabio Todero iz Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK, ki se je uvodoma dotaknil težavnega uveljavljanja zgodovinskega spomina prve svetovne vojne med mlajšimi generacijami. Pri tem je krivce iskal med pomanjkanjem ustnih virov, ter pomanjkljivostih šolskega sistema, ki nikakor ni kos nalogi poučevanja polpretekle zgodovine. Med drugim je Todero dejal, da je bilo prvo zgodovinopisje vrsto let pomanjkljivo ali mitizirano, predvsem na italijanski strani. Pravi razcvet je začelo doživljati med šestdesetimi in sedemdeseti leti, ko so zgodovinarji začeli raziskovati ne samo vojaško ali politično plat konflikta, temveč tudi človeško. Prelomnico pa je postavil posvet v Roveretu sredi osemdesetih let, ki je italijanskemu zgodovinopisju približal francoske in angleške raziskovalce. Pristop raziskovalnega dela se je še dogradil, na plan so prihajala dela na temo vojnih ujetnikov, o vlogi žensk, ranjencih ter beguncev. V času, ko je zanimanje javnosti upadalo, so nato v devetdesetih letih, ob manj vidnih zgodovinopisnih produkcijah, brstele tudi teritorialne pobude. Preko zgodovinski in turističnih vodnikov so ponovno uveljavile vojno tematiko, pri čemer je bistveno pripomogel italijanski zakon o zaščiti dediščine Velike vojne. Poleg Todera so v razpravo posegli zgodovinarka Marta Vergi-nella, Marina Rossi iz Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja, Petra Svoljšak iz Univerze v Novi Gorici ter Tadej Koren kot predstavnik Fundacije poti miru iz Kobarida. V svojem posegu je Marta Verginella uokvirila skelečo rano prve svetovne vojne v prvi povojni skupni državi južnoslovanskih narodov. Tu sta se srečavali razsula av-stro-ogrska in zmagovalna srbska Udeleženci posveta fotodamj@n identiteta, kjer že v letu 1919 pogovor o prvi svetovni vojni ni našel prostora v javnosti. Obdelave obžalovanja in razmisleka o grozotah ter posledic vojne ni bilo, intelektualna elita se ni več ozirala proti Dunaju, težišče je postal Beograd. Še najbolj so to občutili ravno Slovenci, do leta 1918 pod skupno avstro-ogrsko streho hrepeneči po novi slovanski državi, nato razdeljeni v štiri različne: Kraljevino Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Kraljevino SHS. Nikjer pa ni bilo možnosti ohranjanja spomina, obveljala se je prava uradna ali državna pozaba, ki svojega mesta ni našla niti v Titovi Jugoslaviji. Verginella porast sedanjega zanimanja na področju slovenskega zgodovinopisja pa ne pripisuje samo 100-letnici, temveč želji, da se ta stoletna pozaba dokončno odpravi. Konkretnejše primere slovenske zgodovinopisne bibliografije je podala Petra Svoljšak, ki je prav tako omenila razmere takoj po letu 1918, kjer so Primorci požirali italijanski triumf, drugi pa pozabljali. Prve resnejše študije se postavljajo na konec osemdesetih let, vzporedno s procesom slovenskega osamosvajanja in prelomno razstavo Goriškega muzeja z naslovom Soška fronta 1915-1917 v letu 1987. Veliko pa je pripomogla uspešna zgodba Kobariškega muzeja, preko katerega poteka tudi nova Pot miru od Alp do Jadrana, o kateri je v zaključku spregovoril tudi Tadej Koren. (mar) 70 let je minilo od dogodkov, v katerih so življenje izgubili borci za svobodo, ki so predolgo ostali izbrisani iz narodovega spomina. Na spominski svečanosti v Rižarni so se včeraj poklonili spominu na Jožeta Golca ter prijatelje, ki niso umrli na »pravi« strani. Ko-memoracije ni pripravila kaka javna ustanova ali organizacija, ampak je do nje prišlo na pobudo nekaterih svojcev in časnikarja Iva Jevnikarja, ki je raziskoval usodo Jožeta Golca in z njim povezane žrtve. Precej številno druščino je uvodoma pozdravil časnikar Ivo Jevnikar, ki je na kratko orisal lik Jožeta (Joja) Golca (1901-1945), mariborskega časnikarja in predvojnega sodelavca dnevnika Slovenec, ki je v Trstu vodil obveščevalno omrežje. Izvedeli smo, da je Golec v Trstu vodil skupino pripadnikov širokega obveščevalnega omrežja, ki sta ga v stiku z Angleži vodila znani slovenski polkovnik in diplomat Vladimir Vauh-nik ter hrvaški obveščevalce major Ante Anic. Bili so različnih nazorov, narodnosti in politične usmeritve, skupna pa jim je bila želja, da bi v svetovnem spopadu zmagali svoboda in demokracija. Jevnikar se je spomnil tragičnega jutra 4. aprila leta 1945, ko so iz koronej-skih zaporov prepeljali v Rižarno obveščevalca Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja (1898-1945). Tu so ju skupaj z drugimi usmrtili in sežgali v pe- či krematorija. Ob tem je Ivo Jevnikar še opomnil, da je nekaj mesecev pred Golčevo usmrtitvijo podobna usoda doletela tudi njegove prijatelje; prijateljevanje z obveščevalcem so z življenjem plačali člani družine Šibenik, pri kateri je Golec v Trstu živel. Usmrčenih so se s pesmijo spomnili tudi Fantje izpod Grmade, ki so pod taktirko Hermana Antoniča zapeli tri ža-lostinke. Najprej so zapeli žalostinko Oblaki so rudeči, nato Usmili se, o bog, za konec pa še Gozdič je že zelen. Molitev za žrtve nacističnega nasilja je vodil msgr. Jože Plut, vojaški vikar Slovenske vojske. V svojem nagovoru je spomnil, česa vsega smo ljudje sposobni. »Ljudje smo v življenju sposobni vse obrniti na glavo. Iz krajev, kjer so pokopane kosti prednikov, smo sposobni narediti vrtce, šole in tovarne. Temeljne pravice človeka smo sposobni zaobiti z umivanjem rok,« je razmišljal msgr. Plut, ki ga veseli, da so se danes (včeraj) spomnili oseb, kakršne so bile Jože Go-lavec, Rafael Požar in njuni sodelavci. Ob koncu svoje pridige je sorodnikom žrtev priporočil, naj bodo ponosni na svoje prednike. Spominska slovesnost se je nadaljevala v veliki dvorani Rižarne, kjer sta prisotne pozdravila tudi občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari in kustos Občinskega muzeja in državnega spomenika Rižarne Francesco Fait. Oba sta izpostavila pomen zgodovinskega spomina in obeležij, kakršno je Rižarna. Spominske slovesnosti so se od politikov udeležili tudi predsednik SSO Drago Štoka, občinski svetnik Igor Švab in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. V množici ljudi pa so bili še drugi eminentni gostje, ki so s svojo navzočnostjo želeli sporočiti, da je treba obuditi žrtve, ki so bile iz različnih razlogov izbrisane iz javnega spomina. (sč) f sledi nam na feuuifeterju ZKB# -innQ c1®"1110 cooperan» del carao laUO zadružna kraika banka BANCA Dl CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO Soc. Coop. - Zadruga ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA s sedežem na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 2 št. vpisa v register ABi: 08928 - št. vpisa v register bančnih zavodov: 3387-80 - št. vpisa v register zadrug: A160760 št. vpisa v trgovinsko zbornico: TS-27793 - davčna številka in št. vpisa v register tržaških podjetij: 00093160323 OBVESTILO O SKLICU REDNEGA OBČNEGA ZBORA v smislu 24. člena statuta in 2. ter naslednjih členov pravilnika občnega zbora, sprejetega dne 27. maja 2007 Redni občni zbor bo v prvem sklicanju v četrtek, 30. aprila 2015, ob 8.30 na zadružnem sedežu družbe, in v drugem sklicanju v nedeljo, 17. maja 2015, ob 10. uri na sedežu SISSA (ex bolnica Santorio) v ul. Bonomea 265, Opčine (Trst). - DNEVNI RED - 1. Bilanca na dan 31. december 2014: s tem povezani in iz tega izhajajoči sklepi 2. Plačilne politike: Informativno poročilo In s tem povezani sklepi 3. Določitev, v smislu 30. člena statuta, maksimalne višine terjatev, ki izvirajo iz poslovanja članov, strank in predstavnikov zadruge 4. Določitev honorarjev za člane upravnega, izvršnega in nadzornega odbora ter za samostojnega upravitelja in določitev smernic za povračilo stroškov opravljanja mandata 5. Podelitev naloge zakonite revizije računovodskih izkazov v smislu zakonskega odloka 39/2010 in statuta ter določitev višine honorarja na osnovi predloga nadzornega odbora 6. Izvolitev članov upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov le-tega 7. Izvolitev efektivnega nadzornika in dveh namestnih članov: nadomestitev efektivnega nadzornika zaradi smrti in nadomestitev namestnega zaradi odstopitve v smislu 2401.člena civ.kod. za obdobje 2015/2016. V smislu 1. odstavka 25. člena statuta se občnega zbora smejo udeležiti samo člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni. Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da v smislu 1. odstavka 5. člena pravilnika občnega zbora pooblasti izključno drugo včlanjeno fizično osebo (ki pa ne sme biti član upravnega odbora, nadzornik ali uslužbenec zadruge) na način, ki ga predpisuje 25. člen statuta. Pooblastila, ki ne navajajo imena pooblaščenca ali pooblastitelja, niso veljavna in ne bodo overovljena. V smislu 3. odstavka zgoraj omenjenega člena mora pooblastilo ob trenutku podpisa overoviti predsednik družbe, notar, član upravnega odbora ali uslužbenec, ki je prejel posebno pooblastilo upravnega odbora. Overitev pooblastil poteka med delovnim urnikom v prostorih banke. V smislu 4. odstavka 2. člena pravilnika občnega zbora je osnutek bilance s priloženima poročiloma na razpolago članom na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Člani si lahko prosto ogledajo pravilnik občnega zbora na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Poleg tega ima vsak član pravico do enega brezplačnega izvoda pravilnika. Skladno s predpisi pravilnika občnega zbora bodo člani prejeli na dom kopijo tega obvestila s priloženima pooblastilom in informativnim listom, ki prinaša pojasnila v zvezi s točkami na dnevnem redu. Opčine,12. aprila 2015 v imenu upravnega odbora predsednik Adriano Kovačič 6 Nedelja, 12. aprila 2015 TRST / peterlinova dvorana - Predavanje o spolnem nasilju nad mladoletnimi Storilce najdemo v vseh okoljih in poklicih Tržaške Slovence je pred meseci pretresel odmeven primer spolne zlorabe, žal pa je spolno nasilje nad mladoletniki zelo razširjenj pojav, o katerem vemo bolj malo. »Da bi razčistili vprašanja, ki smo si jih postavili v zadnjem obdobju, smo povabili v Trst izvedenko. Čisto možno je, da so v naši sredi še druge žrtve, zato so ta srečanja potrebna,« je v petek zvečer v Peterlinovi dvorani povedala Breda Sussi. Psihologinjo, terapevtko in predavateljico Tanjo Repič so povabili mladi, in sicer Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) ter Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP). Mlajši in starejši poslušalci so se še pred predavanjem razdelili v dve skupini, razpravljali ter pripravili vprašanja »o temi, o kateri nočete nič slišati«. Repičeva, ki se kot terapevtka vsakodnevno pogovarja z žrtvami spolnega nasilja, ni ovinkarila. Jasno je povedala, kako do spolnih zlorab prihaja, kakšne so psihološke posledice in kako se ljudje odzivajo. »Znova in znova me preseneča, koliko je tega. K meni prihajajo najbolj urejeni in tudi znani ljudje, ki skrivajo v sebi veliko bolečino,« je dejala in opozorila, da so posilstva na ulici ali v parku zelo redka, medtem ko do večine spolnih zlorab prihaja doma. Storilce najdemo v vseh okoljih in poklicih, sama pa zatrjuje, da noben storilec nima na vesti samo ene žrtve: navadno jih je najmanj deset. Vsak pe-dofil ima rad otroke, se jim približuje in jih previdno testira. Žrtve se storilcu navadno ne uprejo, ker jih stresni hormoni v možganih zablokirajo in s tem omilijo bolečino. Ta zamrznitev pa lahko traja res dolgo in mnogi se zlorab sploh ne spominjajo. Telo pa jim pošilja znake in sporoča, da je bilo nekaj hudo narobe. Žrtve, ki se čutijo krive, se vsekakor pogosto oglasijo šele po več desetletjih, nekatere pa nikoli, čeprav so žrtve spolnih zlorab štirikrat bolj podvržene depresiji in v 69 odstotkih primerov doživljajo panične napade. (af) dsi - Jutri podelitev Paljku nagrada Jurij Paljk V ponedeljek bodo v Peterlinovi dvorani v okviru večerov Društva slovenskih izobražencev podelili 52. literarno nagrado Vstajenje. Prejel jo bo pisatelj, pesnik, kulturni delavec in odgovorni urednik tednika Novi Glas Jurij Paljk, in sicer za njegovo knjigo zapisov Kaj sploh počnem tukaj, ki je izšla lani pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Nagrajenca bo predstavila profesorica Tatjana Rojc, nagrado pa bo izročil Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke, ki že dolga leta finančno podpira to tradicionalno pobudo, namenjeno zamejskim in zdomskim avtorjem. Prireditev bo glasbeno popestril duo klavir - violina Vanja in Max Zuliani, ki sta gojenca Glasbene matice v Trstu. Prireditev bo jutri v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Travma se lahko prenaša tudi na drugo generacijo Tanja Repič je zakonska in družinska terapevtka, predavateljica na Teološki fakulteti v Ljubljani ter avtorica knjige Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). Zakaj je o spolnem nasilju nad mladoletnimi tako težko govoriti? O spolnosti se ljudje na splošno težko pogovarjajo. Tudi osebi, ki se imata radi, si recimo s težavo izpove-sta, kaj jima je všeč ... Ko pa gre za zlorabo, je to toliko težje, ker je žrtve sram in bremeni jih občutek krivde. Žrtev se po zlorabi počuti grdo, umazano, krivo, zato je toliko težje spregovoriti. Ali je ta pojav v Sloveniji pogost, ali pa ni razlik med državami? Mislim, da ni večjih razlik. Kar sem jaz raziskovala in iz ameriških raziskav izhaja podatek, da je vsaka peta oseba imela kdaj v življenju izkušnjo spolnega nasilja. Večina od teh pred 18. letom starosti in sploh v otroštvu. Spolno nasilje je obširen pojem, ki zaobjema več različnih pojavov. Ali imamo nekakšno »lestvico« bolj ali manj hudih zlorab? V zakonodaji so opredeljene različne vrste dejanja, kot so recimo otipavanje ali posilstvo s penetracijo. Sama delam kot terapevtka z žrtvami spolnih zlorab in opažam, da pri njih niti ni bistveno, kako hudo je bilo samo dejanje. Pomembno je, koliko je bila stara žrtev, ali je lahko komu zaupala, kaj se ji je zgodilo, kako je njen sogo- Tanja Repič med predavanjem v Peterlinovi dvorani fotodamj@n vornik reagiral ipd. Vprašanje, koliko je bilo samo dejanje hudo, seveda šteje, še pomembnejši pa so drugi dejavniki, ki vplivajo na posledice zlorabe. Kakšne pa so psihološke posledice zlorabe? Odvisno je od osebe. Nekdo bo posledice občutil takoj po zlorabi, nekdo drug šele po par letih ali pa pozneje, ko bo stopil v partnerski odnos. Poznamo pa primere, ko se je travma prenašala na naslednjo generacijo: mama je v otroštvu doživela spolno zlorabo in nato vse skupaj potlačila, svojih težav ni rešila. Potem pa je šele njena hčerka, ko je bila približno enako stara, začela doživljati strahove, panične napade in tesnobo, čeprav sama ni bila žrtev spolnega nasilja. Ko se je mama soočila s travmo, pa je tudi hčerki odleglo. Na splošno so značilni strahovi, panika, depresija, težave v partnerskem odnosu. V najstništvu se lahko pojavijo motnje hranjenja, samopo-škodbe ali razne zasvojenosti: to so klici na pomoč, za katerimi je lahko tudi spolna zloraba. Ali drži, da se javnost oz. skupnost običajno postavi na stran storilca? Žal je večkrat tako, to pa celo v primerih, ko storilec prizna. Priznanj je sicer malo, saj storilci navadno zanikajo krivdo tudi po obsodbi. Tudi po morebitnem priznanju pa ljudje še vedno nočejo verjeti, še posebno če je bila ta oseba na vidnem položaju, kot je profesor, učitelj, duhovnik, trener ali zdravnik. Ko so osebo dobro poznali in so imeli o njej dobro mnenje, se postavijo na njeno stran, ker menijo, da to ne more biti res. Aljoša Fonda GOSPODARSTVO - Aktualno srečanje Kako mali podjetniki lahko premagajo krizo Po zelo uspešnem novembrskem posvetu Zadružna kraška banka nadaljuje z organizacijo posvetov in seminarjev, ki so namenjenim analizi sedanjega družbenega in gospodarskega sistem našega prostora, k krepitvi obstoječih in ustvarjanju novih gospodarskih tokov v prostoru. Tokrat bo v sodelovanju s SDGZ Euroservisom in družbo Open Source Management Friuli Venezia Giu-lia priredila brezplačni simpozij Mala in srednja podjetja in samostojni podjetniki, ki premagujejo krizo. Srečanje bo v četrtek 16. aprila ob 18. uri v prostorih starega prostocarin-skega pristanišča 4. tržaškega pomola (pri gledališču Miela). Predvideno trajanje 2 uri, 400 razpoložljivih mest. Rezervacije v poslovalnicah ZKB ali z elektronsko pošto na naslov f.gherlani@osmanagement.it ali s SMS na številko 3356140434. Paolo Ruggeri, eden izmed ustanoviteljev družbe Open Source Management, ki verjame, da so podjetniki najbolj primerne osebe za izobraževanje drugih podjetnikov, bo publiki predstavil uspešne protikri-zne ukrepe, ki jih realizirajo podjetja OSM. Poleg sposobnosti sinteze idej in pojmov, izhajajočih iz med sabo različnih si panog in sektorjev, s praktičnimi rešitvami, je Ruggeri tudi ve- lik motivator, ki zna navdihniti sočloveka za kaj večjega. S svojimi izkušnjami je mnogim italijanskim podjetjem pomagal, da so dosegla dominanten položaj na tržišču. Na simpoziju bo predavatelj poglobil vidike, ki so skupni italijanskim malim in srednjim podjetjem, ki v času krize povečujejo promet in prihodke. Po štiriletnem raziskovanju izkušenj podjetnikov, ki uspešno kljubujejo krizi, je Ruggeri utemeljil učinkovite ukrepe za doseganje rasti v težkih tržnih razmerah, ki jih danes deli z ostalimi podjetniki. Predavatelj izhaja iz ocene, da današnje tržne razmere niso krizne, ampak to je nova normalnost. »S pritoževanjem ne boste prišli nikamor, veliko bolje je, da se lotite iskanja rešitev. Vzroke za težave iščite vedno v notranjosti nekega podjetja. Če želite proizvajati vrednost, sprejemajte odločitve, ki se jih bojite. Če se želite obdržati na tržišču, morate spoznati prave zakonitosti marketinga,« meni Ruggeri. »Namenite vsaj 15 odst. vašega časa upravljanju finančnih vidikov podjetja. Motivirajte ljudi okoli sebe, da bodo maksimalno učinkoviti. Dejavnik uspeha neke podjetniške zamisli so dobri sodelavci. S slabimi sodelavci ne boste prišli nikamor,« je prepričan četrtkov predavatelj. narodni dom Novi izrazi v slovenski leksiki Druga dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika ohranja sestavke, gesla ter pomene iz prve izdaje (slovar v kompletu petih delov je izšel leta 1991), hkrati dodaja novejše besedje in se opredeljuje do izrazov, ki so odraz sprememb časa, družbenih in političnih pojavov. Urejanje SSKJ, ki ga pripravlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nastaja iz sistematičnega zbiranja jezikovnega gradiva iz leposlovnega in javnega diskurza. Novo besedje zajema iz različnih področij življenja in predstavlja avtentično vednost o družbenem bivanju človeka v današnjem času in preteklosti. Iz našega prostora so sesta-vljalci upoštevali dela Borisa Pahorja in Alojza Rebule ter besedila iz Primorskega dnevnika. Na srečanju, ki ga prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v torek, 14. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, bosta spregovorili jezi-koslovka prof. dr. Andreja Žele in so-ciolingvistka prof. dr. Majda Kaučič Baša. O tem, kako spremembe jezika vplivajo na umetniško govorico pa bosta razmišljala priznani prevajalec Vasja Bratina in tržaški pisatelj Marko Sosič. Pobude ob 70-letnici osvoboditve Evropa se to pomlad spominja 70-letnice konca druge svetovne vojne in poraza nacizma in fašizma. V ta namen prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA v teku leta vrsto pobud. Prva z naslovom Vozli 20. stoletja je namenjena vsem, zlasti pa študentom in šolnikom, in zadeva glavne dogodke, ki so označevali prvo polovico prejšnjega stoletja, od nastanka fašizma in njegovega kolonialnega ekspanzionizma, do odporniškega gibanja po letu 1943. Tečaj bo potekal v Državni knjižnici Stelio Crise na Oširku Papež Janez XXIII. št. 6, od 16. do 18. ure. Jutri bo Anna Maria Vinci predavala o obmejnem fašizmu, Dario Mattiussi pa o predstavnikih fašizma v Trstu. V sredo, 15. aprila, bodo na vrsti Maria Laura Cornelli, Daniela Rosa in Rita Ti-roni. Tema predavanja bo Značaj in obračun italijanskega kolonial-izma. Spomin in potlačitev spomina. V petek, 17. aprila bo Tri-stano Matta govoril o nacistični okupaciji v Italiji (1943-1945), Anna Di Gianantonio pa o ženskah in odporništvu na vzhodni meji. Z borčevskimi organizacijami sodelujejo pri tej pobudi Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK in Državna knjižnica Stelio Crise pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega urada in v okviru proslavljanja tržaške občinske uprave. Sejem v Botaničnem vrtu V Botaničnem vrtu v Ul. Carlo de Marchesetti 2 bo danes med 10. in 19. uro potekal ljubiteljski sejem vrtnarske opreme, ki je znan pod naslovom »Invasati, tutti pazzi per i fiori«.Na prireditvi, na kateri se predstavljajo neprofitne organizacije in ljubitelji vrtnarstva, si bodo izmenjali izkušnje in informacije vsi ljubitelji vrtnega in balkonskega cvetja. Dogodek bo na programu vsako drugo nedeljo meseca maja, junija in septembra. Nedelje v Devinu V avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta bo danes ob 12. uri na programu drugo srečanje iz cikla Nedelje v Devinu - Glasbeni aperitivi, ki jih pripravlja Chamber Music Academy-Devin. Gost današnjega srečanja bo 15-letni pianist Giacomo Menegardi. Odprte duri muzejev Danes bodo vsi Mestni muzeji vstopnine prosti za Tržačane s stalnim bivališčem pri nas, študente in raziskovalce, ki delajo v našem mestu. Od danes naprej bo ta režim v veljavi vsako drugo nedeljo v mesecu, pobudo pa so naslovili Museo Casa Mia. V nekaterih muzejih bodo ob tej priložnosti pripravili poseben program. Nova občinska izpostava V Ul. Teatro Romano 7/b bodo jutri ob 11. uri namenu predali novo občinsko izpostavo. Uradnega odprtja se bodo udeležili župan Roberto Cosolini, podžupanja Fa-biana Martini in občinski odbornik za javna dela Andrea Dapret-to. Novi prostori, ki so dostopni tudi osebam s posebnimi potrebami, se raztezajo na 170 kvadratnih metrih površine, vrednost naložbe pa se vrti okrog 280 tisoč evrov. Delovni čas nove občinske izpostave bo sledeč: od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.15, ob ponedeljkih in sredah pa med 14. in 16. uro. / TRST Nedelja, 12. aprila 2015 7 sdgz - Po študijskem obisku v Trstu bo zaključek v sredo v Novi Gorici Čezmejni projekt Transarmon proti birokratskim oviram pri čezmejnem poslovanju V Trstu je preteklo sredo potekal študijski obisk v okviru projekta Transarmon evropskega programa Cilj 3 Italija-Slovenija 20072013. Projekt, ki se bo konec aprila zaključil po treh letih in pol dejavnosti, je bil namenjen odpravljanju tako imenovanih administrativnih ovir pri čezmejnem poslovanju malih in srednjevelikih podjetij na področjih davčne zakonodaje, varnosti pri delu, mobilnosti delovne sile, higiene živil ter naravovarstvene problematike. Pobudnik projekta je bilo na podlagi svojih izkušenj Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je kot vodilni partner k projektu povabilo vse pomembnejše akterje na teritoriju. Pri projektu so na slovenski strani tako sodelovale Gospodarska Zbornica Slovenije, Obrtno-Podjetniška Zbornica Slovenije ter Območne Obrtno-Podjetniške Zbornice iz Sežane, Ajdovščine in Nove Gorice, na italijanski strani pa so bile poleg SDGZ soudeležene Confindustria, Confartigianato in Confcommercio iz Trsta, CNA Veneto in razvojna agencija SIPRO iz Ferrare. Pomembno vlogo so odigrale tudi Pokrajina Trst ter tržaško Zdravstveno podjetje s svojima službama za varnost pri delu in higieno živil. V okviru projekta sta bila dva študijska obiska, od katerih je bil prvi 31. marca v Novi Gorici v organizaciji Gospodarske zbornice. Obisk v Trstu je bil predvsem namenjen ponazoritvi razmer na italijanskem trgu. Udeleženci, med katerimi so bili partnerji projekta, podjetja, zainteresirana za poslovanje na čezmejnem območju in inšpektorji z obeh strani meje, so si najprej ogledali gradbišče in se seznanili s problema- tiko varnosti pri delu pod vodstvom inšpektorja tzržaškega zdravstvenega podjetja. Pobuda se je nadaljevala v prostorih ZKB, kjer so strokovnjaki podjetja Servis in Servis Koper ter OOZ Sežana predstavili dolgoletne izkušnje na področju storitev za podjetja pri čezmejnem poslovanju. Obisk se je zaključil z vodenim ogledom menze CAMST pri Proseški postaji, ki predstavlja primer dobre prakse pri uveljavljanju sistema HACCP za higieno živil. Dodati velja, da bo v sredo, 15. aprila v prostorih Gospodarske zbornice za Severno Primorsko v Novi Gorici zaključna konferenca projekta Transarmon, kjer bodo podali obračun dela in predstavili izzive za delo v naslednjih letih. šolstvo - Prireditev 23. aprila v Kulturnem domu Šola Avgusta Černigoja na Proseku bo praznovala 20-letnico poimenovanja Tekoče šolsko leto 2014/2015je za Osnovno šolo Avgusta Černigoja na Proseku nekaj posebnega, saj že od lanskega septembra poteka v znamenju priprav na obhajanje dvajsetletnice poimenovanja šole po slikarju Avgustu Černigoju. Letos namreč mineva natanko dvajset let od slovesnega poimenovanja, do katerega je prišlo 3. junija 1995, ko je šola dobila ime po Černigoju in sočasno slavila tudi dvestoletnico delovanja, jubilej pa bodo na šoli počastili nekoliko prej, točneje 23. aprila v Kulturnem domu na Proseku, kjer bo ob 19. uri stekla prireditev v znamenju petja, glasbe in prizorov iz šolskega življenja. Jedro učnega kadra sestavlja peterica učiteljic in učiteljev, ki so na šoli poučevali že pred dvajsetimi leti ob priložnosti poimenovanja. Gre za Silvio Milič, Julijano Čer-nuta, Jordana Ferletiča, Elizabeto Prašelj in Davida Pupulina (na šoli poučujejo še Marta Pahor, Maria Elena Agostini oz. Manuela Destri, Ana Lokatos in Martina Fonda), ki sestavljajo enoten in uigran kolektiv. Z navdušenjem so se lotili priprav na počastitev jubileja, učencem so pripovedovali, kako je potekala slovesnost ob poimenovanju šole leta 1995, pa tudi slovesnost ob postavitvi Čer-nigojevega doprsnega kipa, ki ga je izdelal kontovelski kipar Robin Soave, leta 2000 (tako letos poteka tudi petnajst let od postavitve kipa). Soaveja so šli tudi obiskat, kipar pa jim je povedal zgodbo o nastanku Černigo-jevega kipa ter jih uvedel v svet kiparstva, prav tako so na šolo povabili takratno predsednico pripravljalnega odbora Ksenijo Majov-ski in Jano Ban, da bi otrokom razložili, kako je leta 1993, ko so se začeli pripravljati na obhajanje dvestoletnice šole, prišlo do zamisli o poimenovanju. Učencem so tudi prikazali filme in vi-deoposnetke o slovesnosti in vasi. Že v lanskem septembru se je začelo tudi načrtovanje proslave, ki bo kot že rečeno 23. aprila v proseškem Kulturnem domu, pri čemer so si na šoli zamislili tako prireditev, ki bo primerna za otroke, se pravi brez uradnih govorov ter s prepletanjem igranih prizorov in glasbenih točk. Učitelj Jordan Ferletič je za to priložnost spisal igrico, v kateri učenci četrtega razreda sprašujejo sošolce iz nižjih letnikov, če so bili pozorni, ko so jim učitelji govorili o poimenovanju šole in o liku Avgusta Černigoja. Vaje potekajo v povezavi s poukom slovenskega jezika, saj se s tem učenci učijo nastopanja na odru ter glasnega in razločnega govorjenja. Glasbene oz. pevske točke bodo oblikovali šolski zbor, orkester mlajših članov Godbenega društva Prosek in Moški pevski zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom Jane Drasič, pri tem pa bodo na sporedu tudi pesmi, ki so nastale ob priložnosti poimenovanja in postavitve kipa, kot so šolska himna Direndaj juhej, Veseli poba in Naš je Gu-što. Za to priložnost so mislili povabiti na prireditev tudi vse bivše učence, ki so šolo obiskovali pred dvajsetimi leti ter so sodelovali na slovesnostih ob poimenovanju in postavitvi Černigojevega kipa. Ob pripravah na dvajsetletnico poimenovanja pa na šoli, ki jo letos obiskuje 46 učencev, potekajo tudi številne druge dejavnosti, vezane na vzgojno-izobraževalno ponudbo. Če izvzamemo dejavnosti in projekte na ravni ravnateljstva, je treba omeniti, da je šola tudi tokrat sodelovala na vaškem praznovanju sv. Martina s šolskim zborom in stojnico, pri kateri so prodajali za to priložnost izdelana ročna dela, pri če- trg oberdan - Jubilej za Eleno Prašelj Že četrt stoletja prodaja cvetje na trgu V četrtek je bilo na pločniku, kjer s Trga Oberdan gledamo proti Trgu Dal-mazia, praznično. Pri tamkajšnjem malem kiosku so ljudje nazdravljali in pokušali kuhan pršut, pogostila jih je cvetličarka Elena Prašelj (prva z desne,fotoDamj@n). Kontovelska »rožnarca« je prav 9. aprila namreč slavila 25. obletnico delovanja, o čemer priča članek Primorskega dnevnika o odprtju kioska leta 1990, ki ga prijazna Elena hrani v tamkajšnji omarici. »Danes praznujem s svojimi strankami, saj se moram prav njim zahvaliti, da sem še tu s svojim cvetjem,« je povedala cvetličarka. Na strateški lokaciji, kjer gre vsak dan mimo veliko ljudi, že četrt stoletja prodaja rože, v tem času se je seveda marsikaj spremenilo: »Ljudje danes kupujejo manj cvetja, pravzaprav kupujejo manjše stvari.« Na vprašanje, ali moški še obdarujejo ženske s cvetjem, je odgovorila pritrdilno: na to so pozorni predvsem ob praznikih in obletnicah. (af) muzej schmidl Pozabljeni skladatelj Viktor Parma Viktor Parma: Pozabljeni Trža-čan je naslov jutrišnjega srečanja v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevič. Srečanje, ki se bo začelo ob 17.30, bo uokvirjeno v cikel Ponedeljki v Schmid-lu , na njem pa bosta Paolo Petronio in Luciano Santin predstavila v Trstu rojenega slovenskega skladatelja in dirigenta Viktorja Parmo (1858-1924). Na predavanju bo Paolo Petro-nio, avtor edine monografije o Parmi, govoril o njegovi poklicni in zasebni poti. Viktor Parma je bil rojen na Trgu Barbacan, in sicer Slovencu Ivanu Parmi, policijskemu komisarju, in materi Matildi, rojeni de Mattel. Svojo mladost je Viktor Parma preživel v Benetkah, Trstu, Zadru, Novem mestu in na Dunaju. Kot študent prava se je preživljal s poučevanjem glasbe. Služboval je po raznih slovenskih krajih in v večini krajev, kjer je deloval, organiziral tudi glasbeno življenje. V Trstu je postal simbol slovenske skupnosti; številna njegova dela so uprizorili v Narodnem domu, v Trebčah pa so po njem poimenovali vaško godbo. Včeraj danes mer je tako zasluženi denar šel za nakup knjig in šolskih potrebščin. Na šoli tudi zbirajo zamaške za ustanovo Via di Natale v Avianu, v sodelovanju z Aninim skladom iz Slovenije pa pohištvo in oblačila za revnejše družine. OŠ Černigoj je tudi okoljsko ozaveščena šola, saj so lansko jesen v sodelovanju z okoljevarstveno organizacijo WWF obiskali vodovod Randaccio v Štivanu, po slovesnosti ob dvajsetletnici poimenovanja pa čakajo učence nova srečanja na tematiko okolja. Na šoli tudi sortirajo odpadke: že nekaj let ločeno zbirajo plastiko in papir, v tekočem šolskem letu so začeli posebej zbirati tudi organske odpadke. Prav tako potekajo obiski učencev starejših letnikov na sedežih javnih uprav, kot sta npr. Občina Zgonik in deželni svet Furlanije Julijske krajine, kjer so se mudili prav pred kratkim. Ob vsem tem pa seveda poteka reden pouk na podlagi veljavnih učnih načrtov, kar je navsezadnje tudi najpomembnejše. (iž) [I] Lekarne Nedelja, 12. aprila 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. Od ponedeljka, 13. do nedelje, 19. aprila 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, NEDELJA, 12. aprila 2015 LAZAR Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 12.22. Jutri, PONEDELJEK, 13. aprila 2015 IDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje C, zračni tlak 1023,8 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. OKLICI: Davide Agati in Valeria Bar-bi, Edoardo Damiani in Consuelo Kodermac, Michele Claudio in Patri-zia Demarchi, Andrea D'Agostino in Rossella Pisacane, Flavio Furian in Or-nella Serafini, Dario Grison in Geno-veffa Corvino, Andrea Metullio in Claudia Papagno, Ayivi Kokou Ekue Jean in Benedicta Matomi Ekeh, Fla-vio Baratti in Roberta Basiaco, Andrea Devescovi in Agnieszka Zapart, Alex Milotic in Erika Bacchetti, Andrea Moselli in Barbara Erdini, Angelo Petrone in Olena Vitrenko, Lorenzo Monasta in Simonetta Lorigliola, Marco Tagliavini in Stefania Contati, Marco Zito in Maria De Chiara, Olaf Palcich in Serena Scatizzi, Marco Ce-lihar in Gioia Perreca, Ramiro Orto in Giuliana Sgubin. au Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.30, 21.00 »Fast & Furious 7«. ARISTON - 16.30, 18.45 »La famiglia Belier«; 21.00 »Lettere di uno scono-sciuto«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »Bekas«; 20.00 »Cold in July«; 21.45 »Dancing with Maria«. FELLINI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Wild«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 20.15 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuole«; 18.00, 21.50 »Third Person«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.20, 15.20 »Bacek Jon film«; 14.00, 16.00 »Domov«; 13.00, 15.00, 17.10 »Domov 3D«; 13.45, 15.10, 16.10, 17.00, 18.00, 18.50, 20.00, 20.40, 21.00 »Hitri in drzni 7«; 19.10, 21.10 »Let domov«; 13.50, 16.25 »Pepelka«; 17.50 »Sosedov fant«; 18.40 »Strelec: Krvava pogodba«; 19.40 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Into the Woods«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 11.00, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Human-droid«; 11.00, 15.30, 17.00, 18.30 »Home - A casa«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00, 18.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 16.15, 18.30, 20.20, 22.00 »Uno, anzi due«; Dvorana 4: 11.00, 16.00, 18.00, 20.00 »Cenerentola«; 22.00 »Fast & Furious 7«. SUPER - 16.00, 18.00 »Cenerentola«. THE SPACE CINEMA - 15.15, 16.30, 18.00, 19.00, 20.45, 21.45, 22.00 »Fast & Furious 7«; 19.30, 21.50 »Cenerentola«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.05 »Hu-mandroid«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Se Dio vuole«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Uno, anzi due«; 15.10, 17.05 »Ooops! Ho perso l'arca«; 15.20, 17.25 »Home - A casa«; 19.20 »L' ultimo lupo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00 »Il lago dei cigni«; 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Humandroid«; Dvorana 3: 16.00, 17.50, 20.15, 22.00 »Se Dio vuole«; Dvorana 4: 15.30 »Home - A casa«; 17.20 »Fast & Furious 7«; 19.50, 22.10 »Into the Woods«; Dvorana 5: 15.00, 16.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 18.10, 20.15, 22.10 »La famiglia Belier«. 8 Nedelja, 12. aprila 2015 TRST / □ Obvestila PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočata, da bo v aprilu vadba Pila-tesa v telovadnici nižje srednje šole potekala le ob torkih, od 19.30 do 20.30. SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI vabi na 1. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja iz Praprota v Repen danes, 12. aprila. Zbirališče in odhod od 8.30 do 10. ure v Praprotu pred avtobusno postajo. Poskrbljeno bo za povratni prevoz iz Repna. Pohod je primeren za vse in hoje je za približno 4 ure. SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v Tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 13. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah, v znamenju Zveze upravičenih posestnikov ustanovljene 12. aprila 1926. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado »Vstajenje« vabi v ponedeljek, 13. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Juriju Paljku. Nagrajenca bo predstavila prof. Tatjana Rojc. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13. in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni na prazniku bodo ocenili prve štiri vsake sorte in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5 srečanj) ob sobotah, od 18. aprila, od 10.00 do 11.30. Vpisi do torka, 14. aprila. Omejeno število mest. Info in prijave na center.harmonija@gmail.com. CENTER OTROK in odraslih Harmonija organizira delavnice cake design, na katerih bodo učili otroke in odrasle kako se okrasi sladice. Delavnica za odrasle bo potekala v treh srečanjih, od 14. aprila, ob sredah od 17.00 do 19.00 na sedežu v Ul. Canova. Informacije in prijave na center.harmoni-ja@gmail.com ali tel. 320-7431637. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi na redni občni zbor v torek, 14. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška. MAJENCA vabi na sejo z vaščani v torek, 14. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturnega društva V. Vodnik v Dolini. SKD VALENTIN VODNIK - Majenca vabi vse domače likovnike in umetnike, na informativni sestanek v torek, 14. aprila, ob 18.00 v društvenih prostorih. Tel. št. 339-5963683 (Madda-lena). SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na pogovor ob temi »Novo v slovenski leksiki«, predstavitev novosti ob drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Sodelovali bodo: prof. dr. Andreja Žele, prof. dr. Majda Kaučič Baša, prevajalec Va-sja Bratina in pisatelj Marko Sosič. Srečanje bo v torek, 14. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, Ul. F. Filzi 14. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 14. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 18. marca, bo ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na proslavi v Sajevčah z začetkom ob 11.00. MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) ob prazniku Velike noči s srečanjem z gosti bo v sredo, 15. aprila, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca). Sv. mašo s podelitvijo bolniškega mazi-ljenja bo daroval p. Rafko Ropret. Sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja informativno srečanje »Pozor... na prevare« v sredo, 15. aprila, ob 15. uri na sedežu rajonskega sveta na Prose-ku št. 159. DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD, Ul. S. Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F.Severo 31, tel. 040-761683. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za odgovorne pri izvajanju procedur samokontrole nad higieno živil z apli-ciranjem principov sistema HACCP. Tečaj bo potekal 16. in 21. aprila, od 18.00 do 21.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. 040-362941. PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK prireja srečanje s pravljično gostjo, prevajalko in babico, Ireno Lampe, ki bo v četrtek, 16. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi članice in člane na redni občni zbor v četrtek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). OBČINA DOLINA - Odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse olj-karje, ki želijo sodelovati na 18. razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (1 steklenico po 1/2 l in 1 steklenico 1/4 l ) na občinski sedež najpozneje do petka, 17. aprila. Za informacije tel. 040-8329245 ali cultura-kultura@sandorligo-dolina.it. SSO obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Rok prijave zapade 17. aprila. Prijave in informacije na 040-635626 ali info@zskd.eu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, laboratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.har-monija@gmail.com. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo nadaljevalni tečaj, ki ga bo vodila prof. Loredana Kralj, potekal v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 ter v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisi na tel. 333-3616411 (od 14. do 15. ure). Za nov tečaj za začetnike, ki bo potekal v drugi polovici maja, bomo pravočasno obvestili. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 10. do 20. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Poreču od 20. do 30. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Radencih, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SZSO - TRST obvešča, da organizira vsakoletno Jurijevanje v nedeljo, 19. aprila, na Jezeru. Začetek bo ob 8.30 na travniku, skupni taborni ogenj pa bo ob 15.30. Toplo vabljeni! ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni volilni občni zbor v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah, v torek, 21. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in v sredo, 22. aprila, ob 18.30 v drugem sklicu. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje občni zbor, ki bo v torek, 21. aprila, ob 15.30 v prvem sklicu in ob 16.00 v drugem sklicu, v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru (Ul. Alpe Adria 67/b). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 23. aprila, na zadnje predavanje iz letošnjega niza predavanj. Predaval bo znani predavatelj, psiholog, teolog in filozof, magister Silvo Šinkovec na temo »Ljubi samega sebe, da lahko ljubiš svojega bližnjega«. Začetek ob 20. uri v dvorani Finžgar-jevega doma, Dunajska cesta 35, na Opčinah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec april je predvidena delavnica: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Za informacije tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju z Mospom vabi v petek, 24. aprila, ob 18. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na Dan ustvarjalnosti. Poleg slovesne podelitve nagrad zelo uspelega literarnega natečaja bodo mladi nastopali z recitacijami in glasbenimi vložki. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal na sedežu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2014 in proračuna 2015, razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria onlus vabi na občni zbor v torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež društva v Trstu, Ul. Mazzini 46. SDGZ obvešča, da bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Člani, ki bi želeli obiskati EXPO, naj javijo na info@sdgz.it najkasneje do 30. aprila. V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, T}riiftr* itMniikik riulrti Jívil ri-íí ■ tWfrpriír nmpwJm - VjrfljsrrT vabila jijl■ i v Pi--klilTiíí-.-í>(!vi>r.i i<>. PpniMllyw 1 M slovesno podelitev nagrade V&td j&nje JURIJU PALJKU Migrajenta be pretfiraviU prof. Tatjana flojc: Natopila brota V-nnj.] in Ma* ZJianl, uimfJi tljíjljrfirinjikí- íeíetek gb 2Ö.30 razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah. AD FORMANDUM prireja tečaj poklicne kvalifikacije kuhar. Tečaj traja 1000 ur in vključuje dva meseca delovne prakse. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi Furlaniji Julijski krajini. Izbor bo 17. maja: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Zainteresirani se lahko zglasijo na tajništvu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040-566360 ali info@adformandum.org). Vse informacije na www.adformandum.org. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 12.04. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 12.4.2015. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. KMETIJA ANTONIČ V CERO-VLJAH nudi ovčje sire v ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. Tel. 340-5847185 HI Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Sklad Mitja Čuk vabi na predavanje dr.med.specialista nevrologa pediatra primarija dr. Igorja M. Ravnika OTROK IN MLADOSTNIK Z EPILEPSIJO v petek, 17. aprila 201S ob 19.00 uri na sedežu Sklada Proseška ulica 131 Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na pogovor ob temi NOVO V SLOVENSKI LEKSIKI (Predstavitev novosti ob drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika) Sodelovali bodo: prof. dr. Adreja Žele prof. dr. Majda Kaučič Baša prevajalec Vasja Bratina in pisatelj Marko Sosič Srečanje bo v torek, 14. aprila 2015 ob 17. uri v Narodnem domu Trst, Ul. F. Filzi 14 Vljudno vabljeni! Loterija 11. aprila 2015 Bari 72 10 53 52 15 Cagliari 80 37 2 58 4 Firence 3 78 22 81 9 Genova 85 44 8 28 62 Milan 36 70 34 74 27 Neapelj 14 25 74 34 29 Palermo 7 77 32 20 27 Rim 11 85 41 80 21 Turin 1 19 63 37 4 Benetke 21 83 65 64 61 Nazionale 57 80 19 71 60 Super Enalotto Št. 44 26 54 55 73 86 90 jolly 3 Nagradni sklad 7.462.890,84 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 6 dobitnikov s 5 točkami 40.645,13 € 685 dobitnikov s 4 točkami 358,46 € 27.656 dobitnikov s 3 točkami 17,69 € Superstar Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 35.846,00 € 177 dobitnikov s 3 točkami 1.769,00 € 2.475 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.488 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.096 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € www.primorski.eu1 19 TRST Nedelja, 12. aprila 2015 9 MePZ Rdeča zvezda, SLPZ Doberdob, MoPZ Vasilij Mirk in MoPZ Vesna v sodelovanju z ZSKD in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabijo na koncert revije PRIMORSKA POJE Danes, 12. aprila 2015, ob 17. uri Zgonik, Športno kulturni center Odbor Društvene gostilne na Proseku vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 16.4.2015 ob 20.30 v lastnih prostorih. S Poslovni oglasi IŠČEM VN A JEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 IŠČEMO ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA z izkušnjami v knjigovodstvu in upravljanju podjetij. Zahteva se odlično znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Več informacij o delavnem mestu na spletni strani www.euroser-vis.eu. Življenjepis pošljite na commer-ciale@euroservis.eu. VPELJANO PODJETJE IŠČE MLADO MOTIVIRANO OSEBO diplomirano v ekonomskih vedah za vodenje administrativnega oddelka. Prošnjo s curriculum vitae se sprejema na naslov elektronske pošte motiviranost@gmail.com Društvo Marij Kogoj vabi na koncert ŠVEDSKE ZBOROVSKE GLASBE Nastopajo: Komorni zbor Ave Hillevi Martinpelto - sopran Tilen Bajec - orgle Dirigentka: Jerica Gregorc Bokovec v nedeljo, 19.4.2015 ob 20.30 v cerkev sv. Ivana v Trstu Primorje (Ajdovščina) in Quercus Quintet. Koncert organizirajo SKD Rdeča zvezda in zahodnokraški pevski zbori v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev ter Občino Zgonik. SKD LONJER - KATINARA obvešča, da bo danes, 12. aprila, odprta za ogled od 16. do 18. ure. Nato bo na ogled do 30. aprila, ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lo-njerju. SKD TABOR vabi na gostovanje SSG danes, 12. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine. Predstava »Zlati prah v očeh« M. Košute. SKD PRIMOREC vabi na ogled veseloigre v narečju Avia cirkus v izvedbi dramske skupine SKD Slovenec v četrtek, 16. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju z Okraji in združenji Toponomastica femminile in Foto-grafaredonna predstavlja razstavo o ženski toponomastiki na sedežu rajonskega sveta za Zahodni Kras na Proseku št. 159, do 17. aprila, ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih od 10.00 do 12.00. SKD SLOVENEC in Sekcija VZPI-AN-PI iz Boršta in Zabrežca vabita v petek, 17. aprila, v Srenjsko hišo (Boršt) na spominsko svečanost ob 70. letnici napada na bunker in proslavo ob 70. letnici osvoboditve. Sodelujejo: COŠ Fran Venturini Boljunec - Boršt - Pesek, recitatorji, kantavtor Ivo Tull, MePZ Slovenec-Slavec. Slavnostni govornik: zgodovinar prof. Jože Pirjevec. DPZ KRAŠKI SLAVČEK - KRASJE vabi na Koncert sakralne glasbe, od renesanse do današnjih dni, v okviru re- H Mali oglasi BLIZU OPČIN prodajamo kraško hišo (180 kv.m.) potrebno prenove, z velikim vrtom (2500 kv.m). Tel. št. 3405706725. DVE NERESTAVRIRANI starinski kraški omari, okrašeni z letvičenjem, prodam za 300 evrov. Tel. 3386603682. PRODAJAM letne gume velikosti 165/70-14 v zelo dobrem stanju. Cena: 50 evrov (za vse štiri gume). Tel. št.: 335-5316286. PRODAM čebelarske potrebščine in sa-tnice žnidaršič. Tel. št. 335-6479875. PRODAM pohištvo za dnevno sobo -jedilnico in spalnico v dobrem stanju (baročni stil). Tel. št.: 333-6194326. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357. 0 Prireditve KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku danes, 12. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MoPZ Šempeter, PZ Tončka Čok, ŽePZ Ivan Rijavec (Črni Vrh nad Idrijo), ŽeVS Jezero (Doberdob), MoPZ Franc Zgonik (Branik), MePZ vije Paschalia 2015 v soboto, 18. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina na Proseku. Nastopala bosta Vikra in MePZ Jacobus Gallus. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v soboto, 18. aprila, ob 18. uri. Nastopajo: ŽePZ Roža Portoroža, MoPZ DU Jagodje (Dobrava), ŽePZ Žarek (Slap ob Idrijci), MePZ Triglav (Split), MoPZ Fran Venturini (Domjo) in Vokalna skupina Vinika. Koncert organizira SKD Fran Venturini v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Občino Dolina. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 19. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert Švedske zborovske glasbe. Nastopajo Komorni zbor Ave, Hillevi Martinpelto - sopran in Tilen Bajec - orgle. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev ob zaključku likovnega natečaja »Na svetu smo vsi bratje« za osnovne šole in otroške vrtce v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). Nastopila bo dramska skupina Slovenskega odra z igro Lučke Susič »Čarobno ogledalo«. Sledilo bo podeljevanje nagrad in priznanj za likovni natečaj. Na ogled bo razstava izdelkov vseh mladih risarjev. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, ŽPZ Prosek Kontovel in MoPZ Vasilij Mirk vabijo na Spomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. MEPZ LIPA v sodelovanju s SKD Lipa vabi na Dobrodelni koncert v spomin na Aleksandra Ražma, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Koncert bosta oblikovala MoPZ Glemonensis iz Humina (Gemona) in MoKS Stane Malič z Op-čin. Uvodoma bodo zapeli otroci OV Ubald Vrabec in MePZ Lipa. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini je na ogled tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta do nedelje, 19. aprila. Urnik: ob sobotah 16.00-19.00, ob nedeljah 9.00-12.00 in 16.00-19.00. Razstavljeni bodo tudi keramični predmeti Gabriele Osbich Pison in umetniške fotografije Sonje Osbich. FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Kulturnem domu Skala v Gro-padi v nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MePZ Skala Slovan (Gro-pada-Padriče), Skupina ljudskih pevk KD Mandrač (Koper), Vokalna sku- POGREBNO PODJETJE O?trenutku žabsli... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! pina Glas (Bilje), Slovenski dom (Zagreb), Oktet Bori (Koče), MePZ Adriatic (Hrvatini). Koncert organizirajo KD Skala in zbori vzhodnega krasa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK, v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. Nenadoma nas je zapustil naš dragi •wr »V V ♦ V y VI Kuzmancic Lučko Žalostno vest sporočajo žena Cvetka, sin Damijan in hči Katja z družinama, brat Marčelo ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v bazovski cerkvi v sredo, 15. aprila od 13. do 14. ure. Sledila bo maša in pokop na vaškem pokopališču. Bazovica, Doberdob, Sydney, 9. aprila 2015 Čau nono! Danjel, Jana, Aleš Za dragim svakom in stricem Lucijanom žalujemo Pierina, Tiziana z družino, Irma, Karin in Giovanni Dragi Lucijan Križmančič, ostal nam boš v lepem spominu. Cvetki, Katji in Damijanu naše iskreno sožalje. Sonja, Nadja in Raffaele Ob težki izgubi dragega Lucijana Križmančiča izreka občuteno sožalje sinu Damijanu in svojcem AŠD Zarja Ob prerani izgubi dragega Lučkota izrekamo iskreno sožalje ženi Cvetki, sinu Damijanu in hčerki Katji TPPZ P. Tomažič Iskreno sožalje Damijanu in družini. Odbor in tovariši skupnosti Bazoviške Udarne Brigade Sporočamo žalostno vest, da je umrl Leonida Pregarz (Ljonka) Pogreb bo v ponedeljek, 13. aprila ob 13.20 v ulici Costalunga. Pogrebno podjetje Zimolo V spomin. Milena Gustin vd. Bertolino Zdaj si z Bogom in njemu boš lahko igrala svojo glasbo. Hvala za vse in za tvoje veliko srce. Družina 27.3.2015 ZAHVALA Anica Ballarini vd. Oberdan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala vsemu osebju 'Casa di riposo Villa verde'. Svojci Šempolaj, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Bernard Milani Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Nabrežina, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna ZAHVALA Orlanda Maria Carli vd. Berdon Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Trebče, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Vanda Novak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili spomin naše Vandice. Družina 12.4.2005 12.4.2015 Ivan Artač Vedno v našem spominu. Tvoji najdražji Nedelja, 12. aprila 2015 KULINARIKA Drobtine z velikonočne mize Toni Gomišček (foto Marjetka Plesničar, Aleš Srnovršnik in Toni Gomišček) asha, bajram, velika noč -vsa velika verstva »nagrajujejo« svoje vernike z dnevi obilno založenih miz. Judom se sicer ni potrebno postiti, da bi za nagrado jedli jagnje, muslimani in kristjani pa naj bi pred največjo versko opravičeno letno požrtijo opravili čiščenje telesa in duha z ra-mazanom oziroma postom. Malo je ljudi, ki bi danes upoštevali zapoved štiridesetdnevne vzdržnosti, zato pa je toliko več tistih, vernikov in nevernikov, ki se ne bi za nič na svetu odpovedali velikonočnemu kosilu. Teden po tem, ko so se mize šibile pod težo raznih dobrot, smo zbrali nekaj pričevanj o tem, kaj najpogosteje sestavlja praznično kosilo, pravzaprav pa tudi zajtrk. Žegen Vsem, ki smo zrasli z navado, da velikonočni zajtrk začnemo z rezino blagoslovljenega maslenega kruha ali pince v skodelici bele kave, se zdi samoumevno, da je tako povsod v krščanskem svetu. Pa ne drži povsem! Tako bodo mogoče prekinili post Slovaki, Ukrajinci, Poljaki, Rusi, Hrvati in drugi prebivalci Vzhodne Evrope, saj je velikonočni blagoslov hrane ali žegen bolj ali manj slovanska navada, ki jo negujejo tako v pravoslavnih kot katoliških okoljih. Verjetno ne bo nikoli povsem jasno iz kakšnih prastarih običajev se je razvila in kako je prišla v naše versko obredje. Bogata simbolika blagoslova se je obenem z izseljenci selila tudi v druge dežele: v ameriških krajih s številčno močno prisotnostjo slovanskih manjšin, ki imajo tudi lastne cerkve in duhovnike, verniki prinašajo v cerkev košare z dobrotami, ki jih razvrstijo okoli oltarja ali na posebno mizo, da jih župnik blagoslovi. Prav zanimivo je prebirati v ameriških medijih reportaže o teh zanje nenavadnih obredih, ki imajo mnogo simbolike, toda premajhno »potrošniško« vrednost, da bi jih tamkajšnji talilni lonec povsem vsrkal in skomercializiral. Kot ima vsaka vas svoj glas, tako so tudi košarice za žegen napolnjene z različnimi dobrotami, ki jim krajani pripisujejo različne pomene. Hrenova kore-nika, na primer, je za ene simbol žeblja, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, za druge sta njen grenek in pekoč vonj in okus simbol trpljenja. Drugje isto vlogo opravlja čebula: ob rezanju ali strganju obojega se jočemo. V košari mora biti meso, marsikje jagnjetina (Jezus kot jagnje božje), drugod svinjska krača ali klobasa, ki sta bolj znamenji obilja. Kruh, ki je obvezno okrogle oblike, ker naj bi predstavljal Kristusovo krono, je prav tako nepogrešljiv, saj naj bi prav z njim prekinili post. Brez pirhov ne gre, le tolmačenje njihove vloge je različno. Rdeče obarvana jajca naj bi za ene predstavljala božjo kri, prelito za človeštvo, za druge so sim- bol plodnosti, za tretje je jajce, iz katerega se izleže piščanček, kot božji grob, iz katerega je vstal Odrešenik. Vrečka soli, ki jo ponekod stavijo zraven, nas opozarja, da moramo biti sol zemlje. Šopek pomladanskih poganjkov (divji hmelj, bljušč, beluši) predstavlja dejstvo, da je v življenju potrebno pojesti tudi marsikatero grenko, istočasno pa nas usmerja k zau-žitju zelišč, potrebnih za pomladansko čiščenje in prebujanje organizma. Ponekod naj bi verniki prinesli blagoslovit zgolj pirhe ali, še raje, pisanice, saj je na simbolni ravni dovolj, da pojemo zgolj košček žegna. Seveda pa mnogi radi dodajajo še druge dobrote, od potic in golobic do vina, kisa in žganja, saj prihaja tudi pri polnjenju košar do izraza nič kaj svetopisemsko postavljanje pred sosedi. Naj bo jerbas majhen ali velik, zvrhan ali pol prazen, vedno mora biti vsebina zavita v bel in lepo izvezen prtiček, ki naj bi spominjal na mrtvaški prt. Gubanca, orehova potica Bogat maslen sladek kruh z orehovim nadevom je zagotovo najbolj prepričljiv znak obilja, predvsem nekoč pa tudi družinske povezanosti. Moški so trli orehe, otroci so čistili jedrca, ženske so poskrbele za vse ostalo in tako potrdile, da jim ne pripadajo zaman trije vogali hiše! Čeprav so že orehi sami okusen nadev, jim pogosto dodajajo rozine, namočene v rumu, pinjole, naribano jedilno čokolado, vaniljo, limonino lupinico in podobne izboljške. Tako postane naša orehova potica, pravzaprav gubanca. še slajša in slastnejša. »Toda pazi se ponaredkov, marsikateri pek želi poceniti pripravo gubanc z vmešavanjem mletih piškotov, namesto mandljev uporabljajo jedrca marelic, namesto masla margarino,« svari Mercedes iz pekarne Dorbolo v Špe-tru, ki nadaljujejo izročilo Tonince Gu-bančarice, ki je prva imela občinsko dovoljenje (in obvezo plačevanja davkov) na račun peke gubanc. V Benečiji so jih nekoč, ko so prevladovala odprta ognjišča (črne kuhinje) pekli kar pod peko, zdaj prihajajo iz linijskih peči, doma pa pride prav tudi električna ali plinska peč, če že nimamo krušne. Diagram peke potic mora biti nekoliko drugačen od peke kruha. Za slednjega je dobro, če takoj doživi vročinski šok, peka potic pa se začenja pri nižji temperaturi, ki jo nato hitro dvignemo, na koncu pa ponovno spuščamo, saj si ne želimo tako trde in debele skorje, kot naj jo ima naš vsakdanji kruh. Številni radi gubanco poškropijo z malo žganja, zlasti slivovke, drugim se zdi to bogoskrunsko in ločeno uživajo v zalogajih in požirkih, oboji pa se strinjajo, da je topla najboljša. Na hitro pogreta na vroči plošči gre še bolj v slast kot pravkar pečena, saj je prav, da se okusi povsem prepojijo. Golobica in menih Pravijo, da je velikonočna »co-lomba« otrok moderne pekarske industrije, saj naj bi jo prvič pripravil v obratih Motte v tridesetih letih prejšnjega stoletja, da bi tako tudi pomladi zagnali stroje, prilagojene pripravljanju božičnih panetonov. Na Siciliji poznajo golobice iz sladkega in s cimetom začinjenega testa, imenovane pallumeddi, ki pod krilom skrivajo kuhano jajce, oblikovane pa so tako, kot da bi golobico narisal na papir, medtem ko je golobica, ki jo postavijo na mizo v Benečiji, prav zares tridimenzionalna. Za to pecivo sploh ni nujno, da bi moralo biti iz sladkega testa, zato pa ima poleg jajca, ki ga skriva v trebuhu, tudi možgane: v glavi ima namreč orehovo jedrce. Za oči naj bi nekoč uporabljali kaka črna semena, na primer ljuljkina, danes raje klinčke (nageljnove žbice). Takšna golobica ima trojni namen. Kot ptič miru prinaša spravo v hišo, orehovo jedrce predstavlja razum, jajce je simbol plodnosti. Maria Gilda Primosig iz gostilne Alla posta v Hlodiču, pri kateri sem poslikal beneško golobico, ve povedati, da se je največ otrok v Nadiških dolinah rodilo ravno devet mesecev po veliki noči. Veliko golobico, namenjeno celi družini, lahko spremljajo manjši golobčki, ki so si jih prilastili predvsem otroci. Otroci so marsikje dobili tudi vsak svojega meniha, ki tudi «nosi« jajce, le da pri njem predstavlja glavo. Pripravimo ga iz sladkega testa, razvlečenega v dolgi sva- ljek, ki ga potem ovijemo okrog jajca in spletemo v kito. Žolca Kuhanje žolce ali žuča je dokaz, da so že naše none obvladale molekularno kuhinjo, je nekoč dejal Tomi Kavčič iz Gostilne Pri Lojzetu na Zemonu. Ta bogata juha, ki jo jemo z vilicami, je morala biti na vsaki mizi prav za veliko noč. Kuhanje je dolgotrajno, ves čas na nizkem ognju, in lahko traja tudi sedem ali več ur. Receptov je veliko, vsi boljši pa slonijo na govejih kolenskih vezeh, svinjskih par-kljih, ušesih, lahko tudi krači, in mogoče še kuri s kožo vred. Nekateri zagovarjajo kos bočnika, drugi odsvetujejo uporabo rdečega mesa, vsi pa priporočajo ob običajni jušni zelenjavi (korenje, peteršilj, čebula, zelena) tudi obilno uporabo lo-vorovih listov. Če pene in maščobe ne odstranjujemo, bo žolca motna, kar mnogih ne moti, vendar imajo drugi raje že-latino, prozorno kot steklo. Po končanem kuhanju jo moramo precediti, očistiti meso, ki ga - na koščke narezanega ali na-lomljenega - damo v posodo, kjer ga za-lijemo z juho. Takrat lahko damo v žol-co tudi kak kos kuhanega jajca in liste lo-vorja, še lepše pa je, če kuhano jajce na-ribamo po že strjeni žolci. Prav tako sodi zraven nastrgan hren. Okus ji še izboljšamo, če jo zabelimo z oljem izrazitega okusa, na primer bučnim, in poškropimo z dobrim kisom. Pršut v testu in hrenova omaka Če je v pričakovanju praznikov peč ves čas topla, zakaj je ne bi izkoristili še za peko pršuta v testu? Testo naj bo mehkejše kot za kruh, vanj lahko vdelamo kake zdrobljene dišavnice, v mesnici pa vprašamo za kose pršuta, ki še ni povsem sušen. Najboljši je le nekaj mesecev staran, čeprav so marsikje na voljo tudi posebno pripravljena stegna za peko v testo, ki pa so, žal, obdelana z vsemi mogočimi dodatki. Seveda lahko uporabimo tudi običajno ali preka-jeno šunko, le rezultat, torej okus, bo vsakič nekoliko drugačen. Čas peke je odvisen od velikosti kosa mesa, okvirno potrebujemo eno uro za vsak kilogram. Poseben čar predstavlja odpiranje pravkar pečenega pršuta, ko se iz kruha dvigne para, nasičena z opojnimi vonjavami, ki se v hipu razširijo po prostoru. Dodaten užitek je lomljenje skorje, ki je na eni strani vsa hrustljava, na drugi pa vlažna in prepojena s pršu-tovim vonjem in sokovi. Zraven skoraj obvezno sodi hrenova omaka. Nekateri prisegajo na surov hren, ki ga omilijo s sladko smetano in kremnim jogurtom, drugod nastrgan hren kuhajo obenem z naribanimi jabolki, zgostijo s kruhom ali bešamelom, obogatijo z mlekom ali juho... Tako pripravljen ne gre toliko v nos, vsekakor pa v slast. Divji poganjki kot frtalja ali solata »Če bi morali divji hmelj okopava-ti, ga ne bi nihče gojil,« je ondan pripomnil Jože Čubej - Pepi Komandja, ko me je zalotil med nabiranjem poganjkov. Verjetno ima prav, saj porabiš mnogo več časa za to, da jih nabereš za pošteno por-cijo, kot če bi si na vrtu odrezal dve glav-nati solati ledenki ali en radič štrucar. Toda prav v tem je čar teh poganjkov, da jih ne greš kar utrgat na vrt ali kupit na tržnico, ampak da se podaš do njihovih rastišč, jih potrpežljivo nabiraš in nato toliko bolj uživaš v pripravljeni jedi. In zdaj je pravi čas za pokalice, bljušče, šparglje, lo-bodike, čemaž in podobne poganjke. Marsikdo jih naseklja in uporabi za frtaljo, ki ji doda nekaj zeli z vrta (materino dušico, meliso, drobnjak, meto), in tako dobi izdatno jajčno-zelenjavno jed. Nekatere izmed teh zeli so odlične za rižote, druge za omake, njihovo obilje pa je tolikšno, da si lahko privoščimo tudi izdatne solate iz surovih ali zgolj rahlo poparjenih zeli, ki jim lahko, nekoliko zaradi popestritve krožnika in nekoliko zaradi velikonočnega vzdušja, dodamo kako nastrgano kuhano jajce. Vse to ni samo dobro, ampak tudi zdravilno, saj gren-čine delujejo poživljajoče na našo prebavo, dobra prebava pa je vir zdravja in dobrega počutja. / MANJŠINE Nedelja, 12. aprila 2015 1 1 ZARADI NASPROTOVANJA TATAROV PRIKLJUČITVI KRIMA RUSKI FEDERACIJI Ruske oblasti ukinile edini TV kanal, ki je oddajal tudi v tatarskem jeziku Edini neodvisni televizijski kanal na Krimu je bil prisiljen k ukinitvi sporedov, ker so nove ruske oblasti zavrnile prošnjo za podaljšanje licence. ATR je bil edini televizijski kanal, ki je oddajal v jeziku krimskih Tatarov, etnične skupnosti, ki je pred letom dni, točneje v marcu 2014, nasprotovala priključitvi Krima Rusiji. 60 odstotkov sporedov tega televizijskega kanala je bilo v ruščini, 35 odstotkov v tatatščini in 5 odstotkov v ukrajinščini. Čeprav je bil uradni razlog za zavrnitev podaljšanja licence biorokratska napaka pri vložitvi prošnje, je direktor televizije ATR Ševket Memetov povezal njeno zaprtje s kritičnim poročanjem te televizije o življenju pod rusko oblastjo. Krimski Tatari so bili namreč pod novo oblastjo deležni policijskega preganjanja, kar nekaj pa jih je tudi izginilo. »Mi smo pokazali in poročali o tem, kar se je dogajalo. Mi smo govorili o problemih, kakršni zares obstajajo,« je Memetov dejal novinarjem. Poudaril je, da nove oblasti zatirajo svobodo govora. Po priključitvi Krima Rusiji so se morali vsi lokalni mediji včlaniti v zvezno komunikacijsko agencijo do 1. aprila 2015. ATR je vložila prijavo trikrat, vendar jo je agencija vsakič zavrnila, češ da je prijava pomanjkljiva. Memetov je pojasnil, da so vložili četrto prijavo, na katero niso dobili odgovora in zato so morali z začetkom aprila prenehati z oddajanjem. Edini lokalni televizijski spored je od tega dne prvi krimski kanal, ki je del ruske državne televizijske družbe. Z oddajami sta prenehala tudi otroški televizijski kanal Lale ter radijski postaji Meidan FM in Leader, ki sta del holdinga ATR. Spletna stran v ruščini na naslovu 15minut.com še deluje, ker je vodstvo podjetje ocenilom, da za to ni potrebna posebna licenca. Predsednik krimske vlade Sergej Aksionov je v marcu na novinarski konferenci dejal, da so bile napake v prijavi družbe ATS »storjene namerno, da zaostrijo politično stanje«. Vendar je iz njegovih komentarjev izhajalo, da je bila kritična vsebina poročanja na tem kanalu glavni razlog za zavrnitev prošnje za podaljšanje licence. »Zagovarjati danes interese Ukrajine na Krimu je nesmiselno in nepotrebno,« je namreč dejal Aksionov in dodal: »Nobene potrebe ni, da ljudi prepričujemo, da bo nekoč Krim ponovno postal del Ukrajine.« Čeprav kanal ATR ni oddajal neprekinjeno 24 ur, je pogumno poročal o številnih problemih, ki so nastali po priključitvi Krima Rusiji. Med temi o prekinitvi nekaterih storitev, o težavah z dobavo hrane, o težavah pri povezavi z Rusijo, s katero je Krim povezan samo s trajekti in o drugi najvišji stopnji inflacije na svetu. Življenje je utežilo tudi dejstvo, da so ZDA in Evropska unija uvedle ekonomski embargo na odnose s Krimom. Mehmetov je prepričan, da so krimski politiki preko ministrstva za informiranje in komunikacije preverjali vsebino poročanja televizijskega kanala ATR in so od uredništva zahtevali, naj ne poroča o negativnih novicah ampak naj pozitivno poroča o dejavnosti vodstva republike, ki ga podpirajo oblasti v Moskvi. Lastnik Holdinga ATR Lenur Ilsjamov je novinarjem povedal, da so oblasti hotele kupiti ta televizijski kanal in grozile, da si ga bodo sicer »prisvojile s silo«. Dodal je, da so ruske oblasti na osnovi nove zakonodaje močno omejile dejavnost televizijskega kanala in med drugim prepovedale poročanje o dveh najvidnejših voditeljih krimskih Tatarov. Predsedniku tatarskega parlamenta, nekakšne krovne organizacije te manjšine, Refatu Čubarovu so prepovedali povratek na Krim julija lani, ko je šel v Ukrajino obiskat svojega predhodnika Mustafo Džemilova, ki je bil v izgnanstvu od lanskega aprila. Ruski vladni mediji so poročali, da so Čubarovu preprečili povratek na Krim zaradi »znakov ekstremizma« v govoru o pravici Tata-rov do samoodločbe. Predstavniki oblasti so uvedli preiskavo na domovih krimskih Tatarov, ki predstavljajo 13 odstotkov prebivalstva Krima, zaradi objavljanja »ekstre-mistične« literature. Več tatarskih aktivistov so aretirali na osnovi obtožb, ki jih krimske organizacije za človekove pravice ocenjujejo kot neobstojne. Po poročilu, ki so ga te organizacija objavile v februarju, je od lanskega aprila, to je od priključitve Krima Rusiji, izginilo devet oseb, tatarskih in ukrajinskih aktivistov. Za nekatere je znano, da so bili ugrabljeni. Sicer pa Memetov zagotavlja, da se ATR ne bo preselil v Ukrajino ampak bo iskal ustreznih poti za nadaljevanje svojih dejavnosti na Krimu. roilOC CBOBOflb\ HE 3AÜYWMTb Protest proti ukinitvi tatarske televizije ATR Escola Valenciana Evropskemu parlamentu predlagala posebno direktivo za zaščito manjšinskih jezikov Nevladna organizacija Escola Valenciana, ki si prizadeva za uveljavljanje katalonščine oziroma valencijske inačice katalonskega jezika v javnih šolah v Valenciji, je v Evropskem parlamentu izpostavila kršitve jezikovnih pravic v Valenciji s strani deželne vlade in osrednje španske vlade. Obenem se je tudi zavzela za zagotavljanje jezikovnih pravic vseh 46 milijonov državljanov Evropske unije, ki govorijo manjšinske ali regionalne jezike v okviru uveljavljanja splošnih človekovih pravic. Dva predstavnika organizacije Escola Valenciana, Jaume Fullana in Emili Gascó, sta na zasedanju Mešane skupine Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike obrazložila sedanje stanje va-lencijskega jezika v kontekstu družbe in šolske ureditve in sta objasnila predloge za zagotovitev jezikovnih pravic prebivalcev, ki govorijo manjšinske jezike v Evropi, kot to velja za katalonščino, ki jo govori približno 10 milijonov ljudi. Opozorila sta, da v Evropski uniji go- vori manjšinske jezike, to je jezike, ki na svojem ozemlju nimajo zagotovljenih vseh temeljnih jezikovnih pravic, približno 46 milijonov ljudi. Mešano skupino Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike sestavljajo predstavniki vseh velikih političnih skupin in je največja tovrstva skupina v Evropskem parlamentu. Predseduje ji madžarska poslanka romskega rodu Kinga Gaal predstavnica Evropske ljudske stranke (EPP), podpredsednika pa sta Nils Torvalds iz skupine liberalne stranke (ALDE) in Jordi Sebastia, predstavnik skupine regionalnih strank in zelenih (Zeleni/EFA). Ta mešana skupina posreduje svoje predloge političnim skupinam in parlamentarnim komisijam z namenom, da jih preučijo in ocenijo, ali jih lahko predložijo v razpravo Evropskemu parlamentu. »Ocenjujemo, da je za organizacijo Escola Valenciana zelo pomemben korak, da lahko telesu Evropskega parlamenta, ki je zadolžen za vprašanja jezikov, neposredno predstavimo svoje predloge za razvoj dejanske evropske politike , ki bi privedla do normalizacije manjšinskih jezikov.« S temi besedami sta predstavnika iz Valencije začela svoj poseg, nato pa sta prešla k obravnavi stanja jezika v lastni regiji. Podala sta podroben opis dejavnosti, s katerimi se ukvarja ta organizacija, predvsem na področju številnih izobraževalnih projektov. Nato sta prešla k obrazložitvi javnega izobraževalnega sistema v Valenciji in kršitve jezikovnih pravic v okviru tega sistema, tako s strani deželne vlade kot tudi s strani španskih državnih oblasti. V drugem delu svojega poročila sta Jaume Fullana in Emili Gasco obrazložila vsebino dokumenta z naslovom »Model šole, kakršno želimo« in potrebo po sprejetju v deželnem parlamentu Valencije posebnega zakona za izobraževanje, ki naj bi zagotavljalo predvsem rabo in poučevanje valencij-skega jezika. Temelj za tak način izobraževanja pa bi morala biti evropska direktiva za manjšinske jezika. Po prepričanju te Evropski poslanci so pazljivo prisluhnili izvajanju predstavnikov organizacije Escola Valenciana nevladne organizacije bi morala Evropska unija zagotoviti enake pravice vsem državljankam in državljanom EU. To bi bilo mogoče z direktivo o evropskih regionalnih jezikih, ki bi bila zakonska podlaga, ki bi zagotavljala, da bi vsi evropski državljani uživali enako zaščito. Jaume Fullana, ki je koordinator komisije za izobraževanje pri organizaciji Escola Valenciana, je poudaril: »Moji sodelavci so skupaj z mano pripadniki 10-milijonskega naroda, evropski državljani, ki ne uživajo pravice do rabe lastnega jezika v številnih institucijah v deželi, v kateri živimo. Svojega jezika ne moremo uporabljati v odnosu z državo in niti tukaj, v Evropskem parlamentu. Smo del tistih 46 milijonov Evropejcev, katerim se odrekajo temeljne jezikovne pravice, tistih 46 milijonov Evropejcev, ki so diskriminira-ni glede na jezik.« Emili Gasco, sekretar organizacije Esciola Valenciana, pa je dodal: »Na enak način, kot želijo institucije zaščititi floro in favno, ki ji na Zemlji grozi izumrtje, morajo oblasti vzeti v pretres jezikovno raznolikost in bogastvo jezikov kot skupno vrednoto človeštva. Jezikovna raznolikost v Evropi prispeva k razumevanju med narodi in je sredstvo za krepitev miru. Nepriznavanje dejstva, da ljudje, kot smo mi, trpijo zaradi diskriminacije glede na jezik, je v nekem smislu institucionalizacija te diskriminacije.« Predstavitev stališč Evropskemu parlamentu sodi v okvir pobude, s katero Escola Valenciana seznanja mednarodne institucije z jezikovno diskriminacijo v Valenciji. V okviru te pobude so predstavniki te organizacije že spregovorili na zasedanju o manjšinah na sedežu Združenih narodov v Ženevi, kjer so nastopili skupaj z drugimi organizacijami, ki si prizadevajo za priznanje in promocijo jezikov manjšin. V Evropskem parlamentu pa so svojo zahtevo okrepili z izrednim predlogom, naj Evropski parlament spodbudi Evropsko komisijo, da oblikuje direktivo, ki bi izrecno ščitila manjšinske jezike. ■ i ; ■ s.: ^ v ™ ■ 1 i ■ v ' "' ih . ' > \ ■ ■, J i j l ' sa rr .... . . . . 'V ■ J ■ ¡i ..... Mozaik. Kultur, jezikov, običajev, naravnih lepot. To je ena najpogostejših, in tudi najbolj banalnih, predstavitev Indije, federativno urejene države, ki pa zasega velik del azijskega kontinenta. Obrabljena ali ne, oznaka še posebej velja za Oriso (po angleški varianti) ali Odišo (staro krajevno ime, ki se vse bolj uveljavlja), državo na vzhodni strani ob Bengalskem zalivu. V turističnih vodičih jo promovirajo kot deželo z "zlatim trikotnikom". Sestavljajo ga starodavni hindujski templji v prestolnici Bubanešvar, Puri s svojimi znamenitostmi in peščeno plažo in sloviti sončni tempelj v Konarku. "Dodano vrednost" predstavlja prisotnost prastarih plemen, ki so se na ozemlju današnje Odiše naselila še pred arijskim vdorom. Gre za pripadnike dravidske kulture, ki so ohranili jezik in navade, čeprav se pred dobrimi in slabimi značilnostmi napredka zatekajo vse globlje v notranjost države. In še en tehten razlog navaja k obisku te države, ki je med manj razvitimi in pretežno ruralna: v njej življenje teče po spokojnih tirnicah davno ustaljenega. Privlačen okvir naštetemu pa nudi narava: v državi, ki je deveta po ve- II ^ ugi »s* ^ jiflhase H ■' ' . " ■" V ■ ' \ ■ V ■ ■- ■-■•■-■_■ ■ ■ i -L likosti in enajsta po številu prebivalcev v indijski federaciji, je več naravnih parkov. Posebnost predstavlja slana laguna, ki mu sicer pravijo jezero. Čilika je z vidika ohranjanja okoljskega ravnovesja nadvse dragoceno območje, na njem se namreč zaustavljajo številne vrste ptic selivk. Slovito kolo Sončnega templja v Konarku (levo), najstarejši tempelj v Bubanešvaru (desno) Pestro je tudi na jezikovnem področju. Uradnemu jeziku pravijo orija (z več variantami in izgovarjavami). Redno naj bi ga uporabljajo kar 32 na skupnih 42 milijonov prebivalcev Odiše. Orija sodi v indoarijsko vejo indoevropskih jezikov. Ker je v Indiji veliko regionalnih uradno upoštevanih jezikov, Priče starodavne civilizacije Ključna beseda je adivasi. V jeziku hindi, ki je med enakimi vseeno prvi - med uradnimi jeziki Indije namreč - označuje "prvotne prebivalce'. Pod to skupno oznako uradna Indija pojmuje "popisana plemena', ki so naseljevala indijsko podcelino pred arijskim vdorom. Skupno naj bi v to pisano kategorijo sodilo okrog 82 milijonov ljudi. Največ jih živi v južno-vzhodnih predelih federativne države. Veliko plemen, ki jih uvrščajo v dravidsko družino, živi tudi na ozemlju Odiše. Zelo so razcepljeni, skupni seštevek pripadnikov pa se približuje četrtini skupnega prebivalstva (Odiše). Dravidska plemena so prišla na teritorij, kjer so še danes naseljena, 6 - 5 tisoč let pred n. št., razvila so visoko civilizacijo, ki je vrhunec doživela v 4. - 3. tisočletju, na koncu 2. in na začetku 1. tisočletja so se pred arijskim zmagovitim pohodom umaknila v notranje predele države. Govorijo različne jezike, častijo Mater zemljo, nekatera plemena so se ustalila in se preživljajo s poljedelstvom in raznimi obrtmi, druga so ohranila stare navade, hranijo se z različnim ulovom, nabiranjem gozdnih sadežev in rastlin ter s pridelovanjem nekaterih sadežev. Tisti, ki živijo "v divjini', so s turističnega vidika zanimivi predvsem zaradi značilnih oblačil, pričesk in okraskov. Niso pretirano gostoljubni, v vasi tujci praviloma ne smejo, zato pa krajevni turistični vodniki tuje obiskovalce vabijo na vaške sejme, kamor zahajajo tudi zanimivi "domorodci'. Najbolj znana sta tedenska sejma v krajih Chatikona (ob sredah) in Onkadelli (ob četrtkih). Pravzaprav je sedaj, še posebej za italijanske državljane, to edina možnost, da vidijo npr. pripadnike plemena Bonda. Fotografiranje je prepovedano. Za to imajo zaslugo "premeteni" italijanski turisti, ki so fotografirali pripadnice plemena Bonda, ko so se umivale v reki. Nage, seveda. Svoje "junaško" dejanje so "dokumentirali" z objavo posnetkov na spletu. In nastala je mednarodna afera, nekaj let so oglede prepovedali, sedaj pa se prepoved nanaša na fotografiranje in snemanje. Prijateljica Franka je obiskala staroselska plemena leta 2003 in jih slikala. Njene fotografije pripadnic plemena Bonda, ki nosijo samo kratko krilce, trup prekrivajo dolge pisane ogrlice, okrog vratu nosijo debele ogrlice, v pričeskah pa skrivajo male priročne srpe. Te in ostale okrase ženske zelo rade ponujajo turistom, ki jih seveda pridno kupujejo. ki pa so si precej različni, velja angleščina za "povezovalni" jezik. Sicer ima v Indiji status uradnega jezika, angleščino začno poučevati že v prvem-drugem razredu (odvisno od kraja in posamezne države). Tudi v šolah na tako imenovanih nerazvitih območjih, kjer je šolsko poslopje sila skromno, velikokrat pa ima vsega skupaj en prostor, v katerem se zbirajo učenci različnih starosti. Oblečeni pa so v uniforme, ki so v Odiši velikokrat edino otrokovo oblačilo. Zato ni nič neobičajnega, da otroke v šolski uniformi srečaš tudi v nedeljo na mestni plaži. Po (spletnih) podatkih, naj bi bilo v tej državi 73,4 odstotka pismenih. Po zagotavljanju krajevnih turističnih vodnikov se osrednja indijska vlada zelo trudi, da bi opismenila čim več ljudi, še posebej mlade pripadnike starih plemen. Tistih, ki so se teritorialno ustalili, kot tistih, ki živijo po stoletnih običajih. Tako npr. med drugim dekleta, ki bi želela nadaljevati s šolanjem, "opremijo" s kolesi. Hva- SKRIVNOSTNA INDIJA Nedelja, 12. aprila 2015 13 levredna skrb za izobraževanje pa trči ob težko rešljivo vprašanje: pripadniki plemen občujejo v starih dravidskih jezikih, ki se praviloma ne zapisujejo. In tako mladi pridobivajo izobrazbo v uradnem jeziku države, v tem primeru gre za orijo in v angleščini. Postavlja se "večna" dilema usklajevanja med razvojem in spoštljivim odnosom do tradicije. Pisano je tudi na verskem področju. Sicer bolj v zgodovinskem pogledu. Danes odločno prevladuje hinduizem (94 ods.), muslimanov naj bi bilo manj kot 3 ods., samo malo več kot kristjanov. Spomeniki neprecenljive kulturne vrednosti pa pričajo o nekdanji množično prisotnosti budistov in jansenistov. To je sicer precej običajno v prostrani Indiji. Vendar se je v Odiši odigralo zelo pomembno poglavje budistične zgodovine. Ko je tam cvetelo mogočno kraljestvo Kalinga, ki je bilo v antičnem svetu zelo poznano, ga je v že zahajajoči se fazi pokopal sloviti cesar Ašoka. Blizu sedanje prestolnice Bubanešvar je leta 261 pr. n. št. prevladal v zelo krvavi bitki. Masaker ga je tako pretresel, da se je odpovedal uporabi nasilja in prevzel budistično vero. Njegova zasluga je, da se je budizem okrepil in razširil po vzhodni Aziji in Šri Lanki. V prvem stoletju pr. n. št., ko je vladal Kharavela, je jansenizem postala glavna veroizpoved. stavili v 12. stol. v obmorskem Puriju. Vanj smejo samo hinduisti, vsi ostali si ga lahko ogledajo samo z bližnje terase. V bližini Pu-rija, v malem Konarku, je izjemen Sončni tempelj. Postavljen in izklesan v 13. stol., poimenovan "poezija izražena v kamnu', sodi med najbolj dragocene in dražljive spomenike v Odiši. O tem priča tudi uvrstitev na Unescov seznam zaščitenih spomenikov. In ne nazadnje so neprecenljivo bogastvo ... ljudje. V večjih centrih in ob obali so sproščeni, nasmejani. Pripadniki plemen so bolj zadržani, nezaupljivi. Odiša ne sodi med turistično najbolj razvite indijske države. To ima, z vidika obiskovalcev, tudi pozitivno plat: ljudje ne oblegajo turistov in otroci ne prosjačijo. Njihov odnos do tujcev je skoraj radosten, glede fotografiranja pa se držijo načela "zob za zob": če jih slikajo turisti, ne protestirajo, zato pa se nadvse radi fotografirajo s tujimi obiskovalci. In mobilni telefoni so tudi v tem predelu Indije, ene od velesil na področju nove tehnologije, skorajda obvezna "oprema". Vestno uporabljena. Prebivalci te države ob Bengalskem zalivu ne živijo v izobilju, niti ne v dramatičnem pomanjkanju osnovnega. Bežnemu pogledu se razkrijejo kot ljudje, ki so se ujeli v notranjem ravnovesju. Pri tem se zelo opirajo na vero. Zunanjemu svetu pa radi namenjajo nasmeške. Takrat so tudi v neposredni bližini sedanje prestolnice na, pravzaprav v sosednjih gričih Udayagiri in Khandagiri namestili pomembna jansenistična centra, ki danes sodita med najpomembnejše zgodovinske spomenike. Sedmo stoletje je prineslo zaton jansenizma in prevlado hinduizma. Hin-duistični vladarji so začeli graditi umetelno izdelane templje, ki obiskovalce očarajo še danes. Veliko jih je v Bubanešvaru in njegovi okolici, med temi Maital Mandir iz 7. stoletja in kompleks Lingaraj Mandir iz zadnje dekade 11. stoletja s templji, ki še služijo svojemu namenu. V Bubanešvaru, "mestu 7000 templjev", jih je veliko, vendar ne toliko, kot jih obljublja vzdevek. Gradnjo je prekinil mogulski vdor, novi islamski gospodarji so se znesli tudi nad templji. Svojstven pojav, vendar vezan na svetišča v centralnem delu države, je Jagannath tempelj, ki so ga po- Razkošno, V • V I v množično, bučno Nepozaben dan. Tako predstavljajo poroke širom po svetu. V tem predelu Indije to jemljejo dobesedno. Tradicija zahteva, da je slavje razkošno, glasno, tako ki ga ni mogoče spregledati. Običaj, da so zveze dogovorjene med družinama, ko sta bodoča nevesta in ženin še otroka, je še zakoreninjena. Kot tudi strogo pravilo, da se je mogoče poročati znotraj določene kaste. In seveda so tudi poročna slavja priložnost, da se pokaže, kateri kasti pripadaš. V pisanem Puriju, mestu ob Bengalskem zalivu smo bili ravno ob koncu tedna, sušno obdobje pa je za tovrstna in druga praznovanja najprimernejše. Toplo je itak zmeraj. Poročnemu paru na sliki so pripravili še posebej imenitno in množično slavje. Najeli so posebno palačo z vrtom, na njem postavili kar nekaj odrov, na največjem sta mladoporočenca sprejemala čestitke in darila, v spomin na dogodek pa so vse posneli. Na ostalih odrih so plesale razne skupine, da bi se svatje bolje znašli pa so jih k raznovrstni hrani in pijači usmerjali "smerokazi" v angleščini. Ko se slavje preseli na ulico, je na čelu sprevoda hrupna godba, celotno dogajanje pa zaokroži pisani ognjemet. 1 4 Nedelja, 12. aprila 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Na razpis se ni prijavil nihče drug Upravljanje centra Gradina še tri leta zadrugi Rogos Doberdobska Gradina ne bo zamenjala upravitelja. Tudi v prihodnjih treh letih bo sprejemni center rezervata Do-berdobskega in Prelosnega jezera upravljala zadruga Rogos, ki za sprejemni center, naravoslovni muzej, sobe in okrepčevalnico skrbi že od leta 2007. Zadruga Rogos je bila tudi edina ustanova, ki se je prijavila na razpis: slednjega je po smernicah, ki jih je določila doberdobska uprava, v prejšnjih mesecih pripravil in objavil pristojni urad tržiške občine. Na podlagi razpisa bo zadruga Rogos upravljala sprejemni center tri leta, pogodbo pa bo občina Doberdob lahko podaljšala. Izklicna cena, predvidena za upravljanje nepremičnin, gostinsko dejavnost, vzdrževanje botaničnega vrta, prirejanje vodenih ogledov, didaktičnih dejavnosti in drugih pobud za promocijo rezervata in kraških proizvodov ter vzdrževanje pešpoti je bila 81.967,20 evra letno za obdobje treh let. To je namreč prispevek, ki ga dežela Furlanija Julijska krajina v zadnjih finančnih zakonih namenila rezervatu Doberdobskega in Pre-losnega jezera. Del prihodkov, ki jih bo imela od gostinske dejavnosti - 21,5 odstotka - bo zadruga odstopila občini Doberdob. Če se bodo deželni prispevki znižali, bo zadruga Rogos še naprej upravljala sprejemni center, skupaj z občino pa se bo dogovorila o zmanjšanju dejavnosti. »Zadruga Rogos je tudi tokrat pripravila bogato in izčrpno ponudbo. Program dejavnosti ustreza smernicam, ki smo jih lani izglasovali v občinskem odboru. Nadejam se, da bodo občina, za- druga Rogos in domačini v prihodnjih letih dobro sodelovali in da se bo sprejemnega centra Gradina tudi vaška skupnost čim bolj posluževala,« pravi do-berdobski župan Fabio Vizintin, po katerem je bil v razpisu med najpomembnejšimi pogoji, ki jih mora spoštovati upravitelj doberdobskega rezervata in sprejemnega centra, znanje slovenskega jezika, ki ga mora obvladati dober del uslužbencev. »Želimo si, da bi v prihodnjih letih zaživel tudi paludarij. V razpisu je zato bila predvidena tudi predstavitev projekta za ovrednotenje tega kamnitega objekta, ki je bil doslej neizkoriščen in prepuščen gorica - Senatorka Laura Fasiolo »Goriška potrebuje še več sodelovanja« Goriška naj ne izgublja več časa in naj usmerja energije v sodelovanje s sosedi. EZTS stopa v operativno fazo, projekti se bodo v kratkem začeli uresničevati in končno bodo tudi prebivalci dočakali prve konkretne rezultate. S temi besedami je v polni dvorani palače Attems senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo uvedla petkov posvet o perspektivah sodelovanja med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo. Fasiolova je poudarila, da je sodelovanje bistvenega pomena za boljšo turistično prepoznavnost, omenila je velike možnosti na zdravstvenem področju in izpostavila pomen železniške povezave med italijanskim in slovenskim železniškim omrežjem z izgradnjo manjkajočih polkrogov v Štandrežu in Vrtojbi. Prisotne so nagovorili tudi predsednik pokrajine Gherg-hetta, župana Nove Gorice in Šempetra Ar-čon in Turk, državni svetnik RS Horvat, go- riški podžupan Sartori. »EZTS je sredstvo, s katerim lahko izvedemo določene projekte in dosežemo zastavljene cilje, ni pa rešitev vseh naših problemov,« je poudarila direktorica EZTS Sandra Sodini in opozorila, da bomo brez jasnih pojmov in predvsem brez volje po sodelovanju izgubili še marsikateri vlak. Izvedenec Alessandro Puhali je podal zgodovinski opis železniških povezav od prve povezave Dunaja in Trsta z južno železnico do Bohinjske proge in današnjih dni. Podobno kot gostiteljica je poudaril pomen sodobne tirne povezave tudi na Goriškem in omenil vso načrtovalno fazo, ki je s projekti Adria A in TIP prišla v zaključni del. Potrebna bo politična volja obeh držav (in gospodarska utemeljenost), da se z načrtov preide k izvedbi. O izkoriščanju železniških povezav v turistične namene je spregovoril Maurizio Ionico, direktor podjetja Ferrovie Udine Civi- Puhali in Fasiolova bumbaca goriška - Poostren nadzor karabinjerjev V kombiju baker, v žepih sto tisoč evrov KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Torek, 14. aprila 2015, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje nastop gojenk baletne šole GISELLE iz Gorice s predstavo SNEŽNA KRALJICA Koreografija: prof. Carlotta Tosoratti Četrtek, 16. aprila 2015, ob 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Nicola Manzari MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV Režija: Jože Hrovat Torek, 28. aprila 2015, ob 20.30 Koprodukcija Kulturni center Lojze Bratuž in SCGV Emil Komel POGLEJ, MOJ DRAGI FIGARO... Glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov Režija: Emil Aberšek in Carolina Bagnati. Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Urnik: 8.30 -12.30 Med velikonočnimi prazniki so karabinjerji izvajali poostren nadzor v celi pokrajini. V četrtek, 2. aprila, so na štandreškem krožišču pregledali kombi tipa Volkswagen crafter, v katerem je bilo 1240 kilogramov ukradenega bakra, polet tega pa še motor tipa Honda Hornet, ki so ga pred dnevi ukradli v Bologni. Baker in motor v skupni vrednosti 15.000 evrov so karabinjerji zasegli, medtem ko so priprli 28-letnega A.I. in 24-let-nega I.C.; oba sta romunska državljana, I.C. je imel pri sebi tudi ponarejeno vozniško dovoljenje. Karabinjerji so zaradi posesti mamila ovadili 28-letno Goričanko S.R., ki se je iz Slovenije vrnila v Italijo z 1,088 grama heroina, in 34-let-nega Goričana R.S., ki se je 6. aprila sredi noči peljal po Ulici Orzoni s 6,20 grama heroina pri sebi; mamilo je bilo razdeljeno v dva odmerka. Zaradi kraje so karabinjerji ovadili 37-letnega M.F. brez stalnega bivališča, ki je na sedežu podjetja Adecco v Kapucinski ulici ukradel denarnico z nekaj gotovine, zatem pa je z bančno kartico skušal dvigniti še nekaj denarja na bankomatu. Zaradi kraje si je ovadbo »prislužil« tudi 42-letni M.F. iz Štarancana, ki je vlomil v žup-nišče v Koprivnem in ukradel nekaj desetin evrov. V petek, 3. aprila, so karabinjerji propadanju. Zadruga Rogos je v svojo ponudbo vključila projekt vivarija za gojenje človeške ribice, ki je izredno zanimiv,« je povedal Vizintin in pristavil: »Pred začetkom vsakršne dejavnosti v paludariju bomo vsekakor morali preveriti stanje objekta in ugotoviti, ali je potreben vzdrževalnih del.« dale, ki skrbi za prevoz turistov kolesarjev med Avstrijo in Furlanijo. Kolesarski turizem je med najbolj rastočimi panogami v Evropi, v bližnji prihodnosti bomo lahko kolesarili mimo Soče od Kanala do Gradeža, s podobnimi programi je dejansko posejana cela Evropa. Treba jih je povezati in učinkovito ponuditi uporabnikom. Posvet je zaključila deželna odbornica Sara Vito, ki je Fasiolovi priznala časovno učinkovitost srečanja, saj sta v začetku tedna Republika Slovenija in Dežela FJK končno sestavili skupni odbor in prav železniške povezave so bile med ak-tualnejšimi temami. Kdo bo upravljal letališče? Jutri se izteče rok za vložitev prijav na razpis, preko katerega bo ustanova Enac izbrala novega upravitelja goriškega letališča. Svojo ponudbo je v petek v Rim poslal goriški konzorcij Duca DAosta, ki si že dalj časa prizadeva za pridobitev koncesije in za razvoj letališkega območja, po izteku prijavnega roka pa bo mogoče izvedeti, ali so na Enac prispele tudi druge ponudbe. Šušlja se, da naj bi se za goriško letališče zanimala tudi tuja - indijska - naveza, kar pa je zaenkrat samo govorica. Kuverte s ponudbami bo ustanova Enac odprla 16. aprila. Od takrat bo za izdajo koncesije imela pol leta časa, ta rok pa bo po potrebi podaljšala še za dodatnih šest mesecev. Obležal pod drevesom V občini Medeja se je včeraj popoldne hudo poškodoval 76-letni moški. Skupaj s sinom in tremi znanci se je Z.L. odpravil v zasebni gozd sekat drva, pri podiranju akacije pa se je zgodila nesreča. Drevo je padlo naravnost nanj in ga hudo poškodovalo. Moški je obležal, sin in ostali navzoči so poklicali reševalce. Na prizorišče nesreče je ob rešilnem vozilu priletel helikopter, ki je nezavestnega moškega odpeljal v vi-demsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje naj bi bilo zelo hudo. V Tržiču knjiga o Kornelu V Tržiču so stoletnici vstopa italijanske vojske v mesto posvetili niz srečanj, ki poteka pod naslovom Zgodovina in spomin - Obdobja vojn, razlogi za mir. V tem okviru bo jutri ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta dogodek s slovenskim pečatom. Karlo Mucci bo predstavil knjigo Daria Frandoliča o dunajskem pisatelju judovskega rodu Abelu Kornelu; sodelovala bosta ronško Jadro in društvo Tržič. ustavili za pregled avtomobil tipa Alfa Romeo 147, v katerem se je peljal 31-letni slovenski državljan M.C. iz Nove Gorice. Karabinjerji so moškega aretirali, ker je bil svojčas zoper njega izdan nalog o priporu zaradi prekupčevanja mamil. V Tržaški ulici v Gorici so karabinjerji v soboto, 4. aprila, ob 4.30 za pregled ustavili kombi z madžarsko registracijo. V njem sta se peljala dva madžarska državljana, 38-letni D.K. in 27-letni D.B.; v kombiju je bilo tudi šest pasjih mladičev raznih pasem brez potrebne dokumentacije za uvoz v Italijo. Karabinjerji so oba moška ovadili, psičke pa so zasegli in jih odpeljali v zavetišče pri Škocjanu. Karabinjerji so nazadnje v sredo, 8. aprila, ob 3.45 v Ulici Scuola Agraria ustavili za pregled avtomobil tipa X5, s katerim sta se pri Rdeči hiši pripeljala iz Slovenije v Italijo dva kitajska državljana, 32-letni lastnik vozila Y.J.H. in 37-letni G.S.Z.; slednji je imel v žepih svoje jope celih 100.000 evrov. Na podlagi zakonskega odloka št. 195 iz leta 2008 je mogoče prinesti s seboj iz tujine v Italijo le 10.000 evrov v gotovini, zaradi tega so karabinjerji v sodelovanju s finančnimi stražniki iz Tržiča zasegli nekaj več kot polovico preostalega denarja, to se pravi skoraj 46.000 evrov. Ukradeni baker Zaseženi motor Zaseženih je bilo šest kužkov / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2015 15 števerjan - Kulturni večer v družbi pisateljice Eveline Umek Materinščina ji je vselej bila ikona Stalno tarnamo nad prireditvenimi kalupi. Večkrat zdihujemo nad predstavitvami knjig, ki se jih udeležujemo zgolj zaradi narodne zavesti. Pogosto se dolgočasimo med nalaganjem stokrat slišanih besednih flo-skul... Potem gremo nekega večera na Bukovje in se nam odpre drugačen svet. Res sicer kot rezultat naporov posameznikov in skupin, a hkrati ustvarjalnosti, zadoščenja za doseženo usklajenost med besedami, glasbo, fotografijo, scenografijo, petjem, suverenimi iztočnicami vodnice večera in sporočilnostjo gostje ter knjižne ustvarjalke. Števerjansko kulturno društvo Briški grič v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75, ki ima svoj domicil na Bukovju, in dramsko družino F.B. Sedej, prav tako iz Števerjana, je povabilo v goste mladinsko in tudi sicer pisateljico, prevajalko, publicistko, radijsko in televizijsko sodelavko Evelino Umek. Rojena je bila pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer je maturirala na slovenski klasični gimnaziji, nato je diplomirala v Ljubljani, tam se zaposlila in se po upokojitvi vrnila domov. Sedaj se je dokončno ustalila v slovenskem glavnem mestu. Okvirjen v izvirno scenografijo s triintridesetimi odsluženimi kovčki, nameščenimi na odrski dvoranski steni, na katere so tehniki projicirali fotografske posnetke s sporočilnostjo odhajanja po zamisli ožje skupine prirediteljev in z izvedbo Loredane Prin-čič, je večer uvedla Andrejka Možina s klavirsko glasbo in petjem. Tudi v nadaljevanju je diskretno spremljala branje odlomkov iz avtoričinih knjig ter večer zaključila s tremi pesmimi in igranjem na klavir. Z Evelino Umek se je v všečnem ritmu pogovarjala gostiteljica Daniela Stekar, ker avtorico pozna zaradi osebnega in profesionalnega slovenistične-ga zanimanja. Več kot petdeset navzočih je zvedelo, poleg zgoraj povedanega, da je avtorica začela objavljati besedila že pred maturo v tržaških Literarnih vajah, da je s prihodom v Ljubljano prišla v drugačen svet, ki se ni ukvarjal z obmejnimi zapleti in prepleti, da ji je bila materinščina vselej ikona, saj je ogledalo človekove preteklosti in ga umešča v sedanjost. Seveda obvlada italijanščino, a je ne more čutiti kot svoj čustveni jezik. Motilo jo je, da se Trst v italijanskem jeziku in ključu prikazuje v vseh mogočih inačicah, zato se je odločila in za otroke napisala mestni »vademe-cum«, v katerem nastopa sam baron Zi-ga Zois, ki vodi mlade po mestu ter prikliče v spomin slovenske imenitnike in delavce. Leta 2003 se je začelo obdobje pisanja za odrasle. Izšlo je nekaj knjig do zadnje z začetnim naslovom Odhajanja in dokončnim Sidrišče spomina, kar je bila glavna tema pogovora. Med vprašanji, komentarji in odgovori je povezovalka večera Daniela Stekar izmenično vabila recitatorke in recitatorja, da so v enakih kostumih (po zamisli Carlotte Nanut) in z izbornim jezikom prebirale odlomke iz knjige na temo jezika ter odhajanja. Pisateljičin navdih so v besedah poustvarile Irena Stekar, Jasna Tomsič, Veronika Strekelj Istinic, Robert Juretič in Petra Miklus. Kanček krajevnega ustvarjanja je po- Udeleženci večera (levo); prebiranje odlomkov iz pisateljičinih del (desno); Daniela Stekar in pisateljica Evelina Umek (spodaj) bumbaca kukal v dvorano z branjem dveh pesmi iz pred tednom dni izšle zbirke, ki jo je napisala Ana Terpin. Odhajanja so bila prikazana v različnih variantah: odhajanje študentke z doma, kar doživi tudi sama s hčerko v naslednji generaciji; odhajanje partnerja, umeščeno v narodno mešan zakon ob političnem, družbenem in psihološkem zlomu po odhodu Slovenije iz Jugoslavije; odhajanje ob vsakokra- tnih človekovih selitvah iz kraja v kraj; odhajanje iz mladosti v zrelost; zaključno odhajanje ob koncu življenja... Sprememba naslova v Sidrišče spomina izvira iz povratka k Sv. Ivanu, kjer je pisateljica močno začutila zasi-dranost v »mandrijo«, na kateri je odraščala in jo je po mamini smrti bila prisiljena odtujiti. Doživela je zapuščanje koščka zemlje in hkrati zasi-dranje spominov v svojo zavest. (ar) Rdeča kapljica, ki povezuje Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba in Sovodenj bo v torek, 14. aprila, ob 10. uri v doberdobski župnijski dvorani predstavilo brošuro »Kri, rdeča kapljica, ki povezuje ljudi«. Predstavitev je namenjena učencem Večstopenjske šole Doberdob, ki jim bo medicinska sestra iz šempetrske bolnišnice Natalija Mozetič pojasnila, kako pomembno je darovanje krvi. V Tržiču ustanovili Extranet V Tržiču so ustanovili združenje Extranet, v okviru katerega si bodo prizadevali za širjenje kulturnih vsebin med ljudmi. V združenje so se vključili društva Rosanna Soranzio, Scienza Under 18, Etra, Il Buonarroti in študentski evropski parlament, ki bodo skupaj prirejali dogodke - v prvi vrsti namenjene šolarjem. V okviru združenja bodo povezovali kulturne ustanove iz Tržiškega in jim pomagali pri navezovanju medsebojnih stikov. Doberdo e Savogria Doberdob in Sovodrije gorica - Pod lipami o slovenski Benečiji »Mračnih let« ni konec O zgodovini in identiteti beneških Slovencev spregovorili Giorgio Banchig, Marino Qualizza in Riccardo Ruttar Povod za srečanje pod lipami v četrtek, 9. aprila, je bil izid monografije Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata, ki jo je napisal časnikar in raziskovalec Giorgio Banchig, ilustriral pa Moreno To-masetig; izšla je pri Zadrugi Most iz Čedada. Gre za najpopolnejšo knjigo, ki govori o slovenski Benečiji od prvih naselitev do današnjih dni, je dejala časnikarka Erika Jaz-bar, ki je v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž kot vodja srečanja toplo sprejela še dva sooblikovalca večera: beneškega duhovnika in teologa msgr. Marina Qualizzo ter publicista in raziskovalca Ric-carda Ruttarja. Knjiga je sad večletnega proučevanja korenin in identitete slovenske skupnosti v Benečiji, njenega razvoja in razlogov za njen demografski in kulturni propad. Glavna razlika med beneško in goriško-tržaško stvarnostjo je po mnenju Giorgia Banchiga v zgodovini. Beneška narečja spadajo pod primorska, kultura in običaji so podobni, zgodovina pa je bila drugačna. Kot piše Pavel Diakon, so se Slovani naselili v Nadiških dolinah v 7.-8. stoletju. Dolgo so živeli v okolici Čedada, ki je v prvi polovici 9. stol. postal glavno mesto Oglejskega patriarhata. Ko je ta postal fevdalna država, je bil večjezičen, saj je segal celo do Istre; v njem so živela različna ljudstva. »To je bil pravi začetek Evrope«. Pod patriarhatom so Benečani bili do leta 1420, nato pod Beneško republiko. Ze v času patriarhata so uživali upravno in sodno avtonomijo, ki so jo nato Benetke potrdile. Imeli so tudi svoj denar in vojsko, »to je bila nekako prva slovenska država«. Msgr. Qualizza je spregovoril o verskem življenju Beneških Slovencev in poudaril delež beneških duhovnikov pri ohranjanju narodne zavesti. Glavna razlika med beneško in goriško-tržaško stvarnostjo je po njegovem mnenju v tem, da so oni imeli edi- Sooblikovalci večera o Benečiji v centru Bratuž bumbaca no slovensko šolo v cerkvi in pa v kmečkem življenju. Pomanjkanje mlajših duhovnikov je velik problem, je dejal, čeprav ostaja zmerno optimist, ker so še ljudje, ki jim sledijo. Med videmskimi nadškofi v zadnjih desetletjih se je izkazal za najbolj odprtega do slovenskega življa msgr. Battisti, njegovi nasledniki niso zelo »goreči«. Po mnenju Qualizze in Banchiga se v Benečiji »mračna leta« še nadaljujejo. Leta 2004 so med Italijo in Slovenijo padle meje, a ne v glavah ... Pred kratkim je občinska uprava v Podbonescu sprejela resolucijo o tem, da tam ne živijo Slovenci, da je njihov jezik neka nadiška govorica itd. V protislovenski kampanji, ki se nadaljuje od konca druge svetovne vojne, vidi Banchig politične in ekonomske interese. »Ne more se nekdo roditi Slovenec, delati v slovenskih organizacijah in potem postati nosilec takih neumnih teorij! Nekaj je zadaj.« Vzroke za tako vzdušje kljub Evropi in 30-letnemu obstoju dvojezične šole v Špe-tru vidi Ruttar v problemih »psihološkega oz. psihiatričnega« značaja. 150 let italija-nizacije je pač pustilo sled. Na dolgo in ši- roko je raziskoval probleme identifikacije otrok in sploh Benečanov v videmski pokrajini. Razumel je, da je identiteto zelo težko označiti, saj se človek zaradi obrambnih mehanizmov v javnosti navadi skrivati to, kar res je, če tega ne sme pokazati. V Benečiji se je po njegovem mnenju razvil pravi sindrom »identifikacije z agresorjem«. Politični predstavniki so v Rimu vedno trdili, »da kot Slovenci ne potrebujemo nič, ker nismo Slovenci«. Pomembno je razlikovati med državljanstvom in narodno pripadnostjo, »naše pravice morajo priti iz Rima in ne iz Ljubljane ali Beograda; kot italijanski državljani imamo pravico, da smo zaščiteni, da smo Slovenci«, je zatrdil Ruttar. Glavni problem Benečije pa je gotovo demografski. Iz beneških vasi so se v zadnjih 50 letih izselile večinoma ženske, zato ni bilo ne otrok ne družin, vasi se še naprej praznijo in umirajo. Po Ruttarjevem mnenju je danes - zlasti med mladimi - ključno vprašanje zavednosti, pripadnosti: nekaj znati še ne pomeni to tudi biti. »Lahko se naučim grščino ali angleščino, se pa ne čutim ne Grk ne Anglež.« VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV Vljudno vabimo člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 29. aprila 2015 ob 12.00 uri na sedežu banke v Doberdobu, Rimska ulica 23, ter v drugem sklicanju v petek, 15. maja 2015, ob 18.00 uri v Kulturnem Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor 1) Popravek predloga razporeditve dobička za poslovno leto 2013; 2) Poročila Upravnega sveta in Nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2014; 3) Kritje izgube za poslovno leto 2014; 4) Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora. 5) V skladu s 30. členom Statuta, določitev maksimalnega kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam in upraviteljem banke; 6) Sklenitev zavarovalne police za civilno odgovornost ter zavarovanje proti poklicnim nezgodam za člane Upravnega sveta in Nadzornega odbora. 7) Dopolnilo pravilnika o poteku Občnega zbora in volitev; 8) V skladu s členom 2386 Civ. zak. imenovanje upravitelja do odobritve bilance 2016 v zamenjavo upravitelja v odstopu; 9) Izvolitev članov Upravnega sveta po predhodni določitvi števila članov le tega; 10) Dodelitev Revizorske službe skladno z Zakonsko uredbo št. 39/2010 in statutom ter določitev honorarja na podlagi predloga Nadzornega odbora. Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom. Osnutek bilance poslovnega leta 2014 s prilogami je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah. Pooblastila se lahko dvignejo na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca. Obveščamo člane, da je banka sprejela Pravilnik o poteku občnega zbora in volitev, ki Vam je na razpolago na sedežu banke in na podružnicah. Vsak član ima pravico, da brezplačno dobi izvod Pravilnika. Doberdob, dne 8. aprila 2015 ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric 16 1 4 Sobota, 11. aprila 2015 GORIŠKI PROSTOR / pomniki morije - Vojaško pokopališče v Braniku »Bil si zvest tovariš« Leta 2008 so odkrili spomenik vojakom romunskega rodu, ki so padli v avstro-ogrski vojski Po mnogih letih zapuščenosti in zanemarjenosti so razna vojaška pokopališča iz časa prve svetovne vojne v zadnjih dveh desetletjih ponovno dobila status zgodovinskega objekta in so jih oblasti, pa tudi krajevna zgodovinska in kulturna društva uredila in jih uvrstila med krajevne turistične zanimivosti. Na nekaterih so se ohranili maloštevilni nagrobniki in kak večji spomenik, spet druga so postala veličastni pomniki na krute čase izpred stoletja. Italijanski vojaki v glavnem počivajo v velikih kostnicah, kot sta tisti v Redipulji in na Oslavju, avstro-ogrski vojaki pa so bili pokopani na manjših pokopališčih v raznih krajih v takratnem zaledju fronte. Če nas pot zanese v Branik (nekdanji Rihemberk), bomo tik ob cesti naleteli na dve vojaški pokopališči. Če se v vas pripeljemo iz goriške smeri, bomo po prvih hišah levo zagledali daljši zid, na katerem je pritrjeno nekaj desetin cementnih križev s tablico, na kateri so s posebnim in obstojnim črnilom napisani podatki padlega. Na nekoliko večje vojaško pokopališče bomo naleteli tudi ob izhodu iz vasi, kakih sto metrov pred odce- pom ceste za Štanjel in dolino Branice. Tudi na tistem zgodovinskem kraju so po preureditvi pred kakimi dvajsetimi leti nekaj ducatov cementnih križev pritrdili na daljši zid, v oči pa nam bodo padli predvsem trije spomeniki, postavljeni sredi večjega in lepo po-košenega travnika. Pred vhodom v pokopališče so prav pred kakim tednom namestili tablo, na kateri so v štirih jezikih navedeni osnovni podatki tega kraja spomina (v slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini). Na tabli bomo prebrali, da objekt spada v projekt Poti miru, nad opisi pa je natisnjena tudi fotografija, kakšno je pokopališče bilo konec leta 1917. Podatki navajajo italijanske vire iz tridesetih let, po katerih naj bi bilo na tem pokopališču pokopanih 400 avstro-ogrskih vojakov. Na manjšem pokopališču na začetku vasi pa naj bi svoj mir našlo 275 padlih vojakov. Na dveh spomenikih sredi obširnega travnika sta še dobro čitljiva napisa v nemščini: v prvem grobu počiva poročnik Rudolf Adametz, član 2. polka gorskih strelcev. Rojen je bil leta 1895, padel je kot junak za cesarja in domovino 6. septembra Spomenik romunskim vojakom in nagrobna kamna dveh avstro-ogrskih oficirjev foto vip 1917 v hudih bojih na Škabrijelu. Bil si nam vedno zvest tovariš, piše na spomeniku. Drugi spomenik nosi zelo podoben napis. V grobu je pokopan poročnik Franz Kern. Tudi on je pripadal 2. polku gorskih strelcev. Rojen je bil 1891, padel pa je 2. junija 1917 (ni naveden kraj smrti). Tudi on je padel za cesarja in domovino, spodaj pa je vklesan še napis: Ti ostajaš za nas nepozaben. Podpisana je Tehnična pehotna stotnija. Na mnogih križih, ki so pritrjeni na daljši zid, lahko preberemo imena vojakov. Izbrali smo jih nekaj: Toth Andras (K.I.R. -pehotni polk št. 17), Kloibhofer Franz (I.R. 2), Cervenik Franz (I.R. 47 - Maribor), Anders Bruno (I.R. 1), Kamnikar Mathias (L.I.R. 27 - črnovojniški polk iz Ljubljane), Schenker Simon (topniški havbični polk št. 16), Kysela Augustin (topniški polk poljskih topov št. 5), Kalinger Janko (I.R. 79 - hrvaški polk) in drugi. Pod imeni in enotami so navedeni tudi datumi smrti. Leta 2008 je romunsko veleposlaništvo v Sloveniji na tem pokopališču postavilo spomenik vojakom romunskega rodu, ki so padli v avstro-ogrski uniformi. Na njem razberemo napis v romunščini »In memoriam - Eroilor Romani cazuti pe pamant sloven in primu razboi mondial 1915-1918«, spodaj pa še slovenski prevod »Romunskim herojem padlim na slovenski zemlji v prvi svetovni vojni 19151918«. (vip) jamlje - V sredo srečanje članov VZPI-ANPI iz doberdobske občine Odpirajo partizansko knjižnico in spodbujajo raziskovanje zgodovine V sredo, 15. aprila, ob 19.30 bo na sedežu kulturnega društva Kremenjak v Jamljah srečanje vseh članov in članic VZPI-ANPI iz doberdobske občine. Sekcija Dol-Jamlje bo v okviru praznovanj 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo Jože Srebrnič iz Doberdoba ter doberdobsko občinsko upravo odprla partizansko knjižnico. Odborniki borčevske sekcije želijo sprejeti dodaten »protiu- krep« splošnemu revizionizmu in omalovaževanju osvobodilnega gibanja ter tako vzbuditi zanimanje po spoznavanju in poglabljanju partizanske in splošno osvobodi-teljske zgodovine. Večer bosta sekciji obenem izkoristili za zbiranje podpisov v podporo centru za zgodovinsko in socialno raziskavo Leopoldo Ga-sparini iz Gradišča, ki mu grozi zaprtje zaradi nesensibilnosti deželne vlade in deželne politike. Teža- ve raziskovalnega središča bo pojasnil njegov ravnatelj Dario Mat-tiussi. Nadalje bo profesor Karlo Černic spregovoril o ponatisu svoje knjige Nočemo pozabiti, ki jo je pokrajinski odbor VZPI-ANPI ob letošnji 70-letnici osvoboditve ponatisnil v 600 izvodih. Knjiga je prvič izšla pred dvajsetimi leti ob 50-letnici osvoboditve. Večer bosta popestrila solist David Croselli iz Paljkišča in pevski zbor Rdeča zvezda iz Devina. gorica - Dolgo stoletje gorica - Prihodnjo nedeljo Na Zlatih grlih petnajst zborov Šest jih je vpisanih na tekmovanje, devet na revijski del Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov - Gorica prireja 15. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata Grla, ki bo v nedeljo, 19. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ob 15.30 se bo začel tekmovalni del, ob 17.30 pa revijski. Na tekmovanje se je letos prijavilo šest zborov: štirje otroški in dva mladinska. To so otroški cerkveni pevski zbor Štandrež (vodi ga Lucrezia Bogaro), otroški pevski zbor Dr. Bogomirja Magajne iz Divače (Ada Škamperle), otroški pevski zbor Glasbene šole Koper (Danijela Terbižan), otroški pevski zbor osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana (Lucija Lavrenčič Terpin), mladinska vokalna skupina Bodeče Nežice z Vrha (Mateja Čer-nic) in mladinski pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine (Mirko Ferlan). Na revijskem delu pa se bo predstavilo devet zborov: otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela (Karen Ulian), otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana (Martina Hlede), otroški pevski zbor Sovodnje - mali (Valentina Nanut), otroški pevski zbor Plešivo (Alessandra Schettino), otroški pevski zbor Mali Veseljaki iz Doberdoba (Mateja Jarc), otroški pevski zbor Rupa-Peč (Zulejka Devetak), otroški pevski zbor Pet pedi iz Nabrežine (Mirko Ferlan); otroški pevski zbor Štmaver (Lara Feri) in otroški pevski zbor Mali Lujerji iz Špetra (David Klodič). Strokovno žirijo sestavljajo glasbeni pedagogi in dirigenti David Bandelj, Ambrož Čopi in Patrick Quaggiato. gorica - Kulturni dom Čarodeji pričarali gusarski večer S preteklih izvedb bumbaca Gusarji in čarodeji v Kulturnem domu Gledališki festival Komigo je v četrtek ponudil nadvse zabaven gusarsko-čarodejski večer I pirati... varieta e magia, ki je številno publiko, zbrano v osrednji dvorani Kulturnega doma, popeljal v svet iluzije in čarobnega, hkrati pa jo presenetil z zelo dovršenim nastopom. Izvajalci so bili v glavnem domačini iz celotne goriške pokrajine, ki delujejo v okviru novoustanovljenega združenja Assi Magici iz Gorice. Gledalce so še posebej navdušili triki dua Luisa, Mister Oja in najmlajšega člana združenja Philipa. Ob vstopu v dvorano so publiko pričakali čarovnik Marlin in drugi goriški čarodeji s prikazom potujoče mikromagije. V okviru festivala Komigo bosta aprila na sporedu dva svojevrstna dogodka. V torek, 14. aprila, ob 20.30 bo na sporedu izvenabonmajski koncert afriške skupine Etran Fintawa iz Niger. V sredo, 22. aprila, pa bo na sporedu, v rednem abonmaju Komigo 2015 zabavna komedija v furlanskem jeziku Tele scussons - Notiziari comic satiric dal Friul e dal mont. S furlanskim televizijskim dnevnikom bo nastopila skupina Sis scussons scussas iz Romansa. Romala je v Rim Razstava o burni zgodovini naših krajev bo od jutri na ogled v senatu V knjižnici senatne palače na Trgu Minerva v Rimu bo v torek, 14. aprila, uradno odprtje razstave o goriškem »dolgem stolet'u«, ki je bila od novembra do januarja na ogled v Muzeju sv. Klare. Razstava je nastala na pobudo revije Isonzo-Soča, podprli pa sta jo goriška občina in pokrajina. Svoj doprinos je dal tudi Goriški muzej: ob lepih fotografijah razstavo namreč bogati rdeča zvezda, ki je dolgo let stala nad severno postajo. Za selitev razstave v Rim ima največ zaslug senatorka Laura Fasiolo, ki je skupaj s predstavnikom združenja Isonzo-Soča Dariom Stasijem izrazila prepričanje, da bo pobuda prispevala k ovrednotenju naših krajev in poznavanju njihove burne zgodovine. Razstavo sestavlja okrog 50 panojev. Dogajanje na Goriškem od avstro-ogrskega cesarstva do padca meje s Slovenijo je prikazano skozi posnetke in zemljevide, besedila so v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini. Razstava bo v senatni knjižnici na ogled od jutri do 30. aprila, uradna otvoritvena slovesnost pa bo v to- V Rimu bo na ogled tudi rdeča zvezda rek ob 11. uri. Med uglednimi gosti bodo senator Sergio Zavoli, ki je prvi navdušeno sprejel predlog Fasiolove, predsednik senata Pie-tro Grasso, bivši predsednik senata Franco Marini ter slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mi-rošič. »Razstavo bi radi postavili še v Novi Gorici in druge, cilj pa je, da bi postala stalna razstava v muzeju goriškega gradu,« pravi Stasi. doberdob Hrast prireja razstavo Vorančev Doberdob v ilustracijah Janeza Vidica Tema prve svetovne vojne bo v tednu, ki je pred nami, zaživela tudi v enem od pomembnejših krajev velike morije, sredi Doberdoba. V četrtek, 16. aprila, ob 18. uri bo na sedežu društva Hrast v Doberdobu (za cerkvijo) odprtje zelo zanimive razstave akademskega slikarja Janeza Vidica. Na ogled bo njegovih 20 ilustracij romana Doberdob izpod peresa Prežihovega Voranca. Razstava, ki je bila v Sloveniji na ogled že v številnih mestih, med drugim tudi v Mestni knjižnici Ljubljana, bo tako obiskala tudi kraje, ki so bile ilustracijam v navdih. Življenje vojakov na fronti, tegobe in težave ter stiske, ki so jih mladi fanti preživljali v strelskih jarkih, pa tudi nesmisel pobijanja za prgišče borne kraške zemlje: vse to je akademski slikar Janez Vidic naslikal v dvajsetih povednih ilustracijah. Gre za dodano vrednost romanu, ki vizualno dopolnjuje pripoved grozljivih trenutkov na fronti, ki jih je v svojem delu ovekovečil Pre-žihov Voranc. Slikar Janeza Vidica (19231996) je nagrajenec Prešernovega sklada in eden pomembnejših slovenskih ilustratorjev 20. stoletja. V času fašizma je bil interniran v Gonarsu in Renicciju. Po vojni je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču, Gojmirju Antonu Kosu in Božidarju Jakcu; na odprtju bo spregovoila kustosinja Breda Ilich Klančnik, dobitnica Valvasorjeve nagrade. (ač) Veno Pilon v prvi svetovni vojni V deželni galeriji sodobne za sodobno umetnost Luigi Spaz-zapan v Gradišču bo v petek, 17. aprila, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Veno Pilon v prvi svetovni vojni«, ki jo je pripravila Pilonova galerija Ajdovščina v sodelovanju z galerijo Spazzapan. Razstavo prirejajo s pokroviteljstvom goriške pokrajine, občine Gradišče in Fundacije Goriške hranilnice ter s prispevkom dežele Furlanije Julijske krajine. GORIŠKI PROSTOR / Nedelja, 12. aprila 2015 J 7 Evropska tržnica V Gorici bo še danes živo po zaslugi evropske tržnice in njenih 130 stojnic z dobrotami in obrtniškimi izdelki. Na Travniku bo ob 9.30 shod starodobni-kov, ki se bodo nato odpravili na spret-nostno vožnjo po Kalvariji, po 11. uri pa bodo trg obšli udeleženci kolesarske dirke, ki se začenja in zaključuje v Trstu. Med Gorico in Novo Gorico bodo danes speljani tek in trije pohodi v okviru prireditve Vivicitta-Poživimo mesti; start bo na Transalpini ob 10.15. Potrdili predsednika Člani goriške zveze Legambiente so na občnem zboru izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil potrjen Luca Cadez, za tajnico je bila izvoljena Sara Costa. V upravni odbor so bili imenovani še Marco Culot, Monica, Iacumin, Sonia Kucler in Giovanni Bognolo. Slovenci na Videmskem V torek, 14. aprila, ob 20. uri bo na gradu Kromberk večer z naslovom »Mi smo tu ..tuka, ..izde, ..kle, ..de. Slovenci na oni strani pod Matajurjem in Kaninom«. Življenje in delo slovenske skupnosti v Videmski pokrajini in Trin-kov koledar 2015 bosta predstavili Marina Cernetig iz Inštituta za slovensko kulturo v Špetru in Lucija Trus-gnach, predstavnica društva Ivan Trin-ko iz Čedada. (km) gorica - Mladi oder Na podelitvi nagrad tudi Snežna kraljica V okviru niza Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga organizirata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete, bodo v torek, 14. aprila, ob 20. uri ob podelitvi nagrad Mladi oder nastopile gojenke baletne šole Giselle s predstavo Snežna kraljica. Ob glasbi Herolda, Glazunova in Straussa bodo zimske vile, snežinke, snežaki, slana, pomladne vile, snežna kraljica s Kayem in Gerdo uprizorili znano Andersenovo pravljico. Med raznimi baletnimi točkami bo pravljico v slovenščini prebirala članica gledališke skupine O'Klapa Katja Terčič. Pravljica pripoveduje, kako sta nekoč v velikem mestu živela uboga otroka, ki sta se imela rada kot bratec in sestrica, čeprav to nista bila. Dečku je bilo ime Kay, deklici pa Gerda. V mrzli zimi je Snežna kraljica s pomočjo delčka čarobnega ogledala odpeljala s seboj Kaya v svoj ledeni dvorec. Mala Gerda, ki je za Kayem neprestano jokala, ga je šla iskat. Našla ga je, a on je ni več prepoznal. Če želite izvedeti, kako se pravljica konča, pridite v torek na predstavo, ne bo vam žal. Zagotavljamo vam polno plesnih in glasbenih užitkov. Za koreografijo je poskrbela pro- Plesalca šole Giselle fesorica Carlotta Tosoratti, ki plesno šolo uspešno vodi že vrsto let. Med njenimi gojenkami je tudi kar nekaj Slovenk, ki navdušeno sledijo mentorici, ki jim letno nudi ob tedenskih lekcijah še vrsto izpopolnjevalnih tečajev. Samo v letošnjem šolskem letu so šolo obiskali Kledi Kadiu, Giuseppe Picco-ne, Rodrigo Pedreira (Gregorio v znani nadaljevanki za najstnice Violetta) in Erika Maria Silgoner, ki so z nasveti in koreografijami obogatili znanja baletk. H Čestitke Pogrebi glasb nITI matir; w >ena ÏÏÏ matica-Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom vabi na Koncert skupine »Azure Hiptronics« nedelja, 19.4.2015 ob 20. uri Kulturni dom - Gorica, ul. I. Brass 20 Koncert je omogočil URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. aprila ob 20. uri plesna predstava M&N Dance Company »Urbane zgodbe -Soba z razgledom, kravata«. 14. aprila ob 20. uri satirična ganljivka po motivih romana Gustava Flauberta »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic). Informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.00 »Ooops! Ho perso l'arca«; 17.50 - 20.10 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 3: 15.00 »Ooops! Ho perso l'arca«; 16.40 »Se Dio vuole«; 18.30 -20.30 »La famiglia Belier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 balet iz gledališča Bolšoj v Moskvi »Il lago dei cigni«; 19.45 - 22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Humandroid«. Dvorana 3: 16.00 - 17.50 - 20.15 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 4: 15.30 »Home - A casa«; 17.20 »Fast & Furious 7«; 19.50 - 22.10 »Into the woods«. Dvorana 5: 15.00 - 16.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 18.10 - 20.15 - 22.10 »La famiglia Belier«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.00 »Ooops! Ho perso l'arca«; 17.50 - 20.10 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Selma - La strada per la li-berta«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Hu-mandroid«. Dvorana 3: 17.50 - 20.15 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »In-to the woods«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.00 - 20.15 »Fino a qui tutto bene«; 18.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 22.10 »La famiglia Belier«. il Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brez- plačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00; vstop prost. ~M Koncerti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin: danes, 12. aprila, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici »Finalni koncert pihal, trobil, tolkal«, gostje Pihalni kvintet Slovenske filharmonije. Več na www.upol.si. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo danes, 12. aprila, ob 11. uri glasbena revija mu-zikologa Stefana Sacherja z naslovom »Piano Solo... in the morning« ter ob 19. uri bo recital »Lirica tra amici«; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.il-carsoincorso.it. V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo danes, 12. aprila, ob 16. uri nastopil zbor Multifariam ob spremljavi Bep-pina Delle Vedoveja na orglah in flavtistke Beatrice Grassi; vstop prost. H Šolske vesti ZAVOD CANKAR-ZOIS-VEGA v Ul. Puccini v Gorici obvešča, da bo roditeljski sestanek v torek, 21. aprila, med 17. in 19. uro. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Program in datum vpisovanja bo društvo naknadno objavilo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado. Pomlad pride vsako leto, mladost pa samo enkrat. IVAN TERPIN je dočakal 80 pomladi, mladost pa mu je zbežala. Ivan! Še na mnoga zdrava leta ti želi Saverij z družino. Obvestila SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je redni občni zbor sklican za petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Na podlagi statutarnih določil morajo včlanjena društva in organizacije sporočiti izvršnemu odboru imena delegatov vsaj tri dni pred občnim zborom (Člen 6, odstavek 7). Vsa včlanjena društva in organizacije so torej naprošena, da to opravijo najkasneje do torka, 14. aprila 2015, do 12. ure.Kot je bilo že zapisano v vabilu, je potrebno imena delegatov sporočiti na sledeči naslov: Svet slovenskih organizacij - Drev. / V.le XX Set-tembre 85 - 34170 Gorica, e.pošta: go-rica@ssorg.eu, faks 04811990460. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave po tel. 0481-530927 ali na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih samo v jutranjih urah, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 10. do 20. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave po tel. 0481-530927 ali na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040360072, od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih samo v jutranjih urah, krut.ts@tiscali.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Za prijave in informacije po tel. 040-635626 ali na in-fo@zskd.eu. H Prireditve V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri predavanje »Pitagora: glasba in mišljenje«, vodili ga bodo Mojca Orel, Ja-rinka Pajntar in Bojan Mikluž (Lec-torium Rosicrucianum - Mednarodna šola Zlatega rožnega križa). V torek, 14. aprila, ob 17. uri bo predavanje z naslovom »Reči "ne" ukvarjanju s samim sabo« in predstavitev knjige Sebastjana Kristoviča »Reševanje krize smisla sodobnega človeka«. Organizira Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ); več na www.ng.sik.si. V GORICI: v Katoliški knjigarni bo v torek, 14. aprila, ob 17. uri predavanje o inovativnih načinih poučevanja v osnovni šoli z naslovom »Skozi gibanje do znanja«, predavala bo waldorfska pedagoginja Edita Šelih. Organizirajo Katoliška knjigarna v Gorici, Iniciativa staršev za waldorfsko šolo na Primorskem in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel; informacije po tel. 041760671 ali waldorfsola.go@gmail.com. Prispevki Namesto cvetja na grob tete Cvetke De-vetak vd. Peric darujeta Marjeta in Angel Frandolič 100 evrov za ŠKD Danica. V spomin na soseda in prijatelja Sergija Korošca daruje Zorko z družino 30 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Doberdob. JUTRI V GORICI: 10.00, Antonio (Toni) Puia (iz tržiške bolnišnice ob 9.20) v cerkvi na Rojcah, sledila bo upepelitev. JUTRI V MOŠU: 11.00, Gloria Pelesson por. Menotti (iz bolnišnice v Vidmu) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Emilio Cragnaz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 12.15, Luigia Maria Russi vd. Dalla Libera iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepe-litev. Nehalo je biti plemenito srce našega dragega Antona Sergija Korošca Žalostno vest sporočajo žena Milena, vnuček Janoš, zet Franco in ostali domači Žara bo izpostavljena v župnijski cerkvi v Doberdobu v torek, 14.4., od 12. do 13. ure. Sledil bo pogreb na pokopališču. Doberdob, 12. aprila 2015 Ob težki izgubi dragega moža Sergija izražajo občuteno sožalje soprogi Mileni, vnučku Janošu in zetu Franku družine Cej, Kušič, Pahor, K. Primožič, S. Primožič in Šuligoj ZAHVALA Cvetka Devetak vd. Peric Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre duhovniku Ambrogiu Codeglii, pevskima zboroma, dr. Marii Cristini Carloni in dr. Borutu Spacalu. Svojci Doberdob, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Preschern ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami in ki ste počastili spomin Naše drage Lede Cumini Jarc Svojci 14.4.2012 14.4.2015 Berto Jarc (Tonkič) tri leta... tvoja družina 1 B Nedelja, 12. aprila 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI1 RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 7.40 Serija: Lassie 8.30 Serija: Heartland 10.00 Obiettivo Pianeta 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šang-haj), povzetek 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: C.S.I. 22.40 La domenica sportiva RAI3 >or mis Nedelja, 12. aprila Iris, ob 23.45 lo e te Italija 2012 Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Tea Falco, Jacopo Olmo An-tinori, Sonia Bergamasco, Veronica Lazar, Pippo Del Bono RAI MOVIE SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Kakor napravi stari, je zmerom prav 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 UnoMattina in famiglia 7.00 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 7.05 Pole Position 7.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), dirka 10.30 A Sua im-magine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Domenica in 18.50 Kviz: L'Eredità 20.35 Show: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.30 Nad.: Una grande famiglia RETE4 CANALES 8.45 Film: Ballerina e Buon Dio (kom.) 10.20 Community - L'altra Italia 11.05 Figu - Album di persone notevoli 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Pariz - Roubaix 17.05 Dok. film: Gagarin, primo uomo nello spa-zio 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa ITALIA1 21.45 Report 23.40 Gazebo _RAI4_ 13.45 Film: The Quest - La prova (pust.) 15.25 Charlie's Angels 16.05 Xena 17.40 Novice 17.45 Film: Star Trek VI - Rotta verso l'ignoto (zf) 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.15 Atlantis 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.50 Film: Source Code (zf, '11, i. G. Gyllenhaal) _RAI5_ 14.10 Dok.: Messner 16.05 Gledališče: Italian Beauty 17.35 Prima della prima 18.05 Novice 18.15 Ples 18.55 Glasba: Marcello, Handel, Pergolesi 19.50 Puccini: Messa di gloria 20.40 Dok.: Anna Ottani Cavina -Batoni e Louis-David 21.15 Yellowstone 22.05 Iliade 23.10 Booktrailer 23.35 Film: Once - Una volta (dram.) v * Bertolucci se je s filmom, ki ga je povzel po knjigi Nicoloja Ammani-tija, po skoraj desetih letih odsotnosti in dolgi bolezni, spet vrnil za kamero. Rezultat je res izreden celo-večerec o sprejemanju sebe in ostalih, predvsem pa o sprejemanju različnosti in realnosti, take kot je. Lorenzo, štirinajstletni najstnik ima cel kup problemov in kompleksov. Doma njegovih težav ne razumejo, kljub vsemu pa ga pošljejo v terapijo. Da bi se vsaj za nekaj časa oddaljil od vsega, kar ga muči, si fant izmisli, da gre s prijatelji na zimovanje v Cadore. V resnici se skrije v klet stanovanjskega bloka, v katerem živi s starši. Tam ga nepričakovano obišče problematična, deset let starejša polsestra Olivia, ki je narkomanka, in tudi sama išče neko zatočišče pred zunanjim svetom. LA7 / 14.15 Film: Mezzogiorno di fuoco (vestern) 15.45 Film: Un medico, un uomo (dram.) 17.50 Novice 17.55 Film: Il club delle prime mogli (kom.) 19.40 Film: L'imperatore di Capri (kom., It., '49) 21.15 Film: Convoy - Trincea d'asfalto (akc., '78) 23.10 Serija: The Newsroom RAI PREMIUM 12.45 Nad.: Mister Ignis - L'operaio che fondo un impero 15.00 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.05 Film: La nave dei sogni - Viaggio di nozze a Las Vegas 16.50 Nad.: Stiamo bene insieme 17.40 Novice 17.45 Serija: Una famiglia in giallo 21.20 Senza parole 22.20 Nad.: La dama ve-lata 0.10 Nad.: Nebbie e delitti 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.35 Film: I Nor-manni (zgod.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Suor Therese 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia LA7D 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.30 Talent show: Chef per un giorno 9.10 17.50 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.50 Serija: Providence 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 7.30 Media Shopping 8.00 Nad.: Casa Via-nello 8.30 Dok.: Magnifica Italia 9.00 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Donnav-ventura 14.45 Film: La gang dei doberman (pust.) 16.40 Film: Jonathan degli orsi (ve-stern) 19.35 Serija: The Mentalist 21.20 Maurizio Costanzo Show 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 9.40 23.15 Dietro le quinte 10.10 Supercinema 11.10 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.30 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.25 X-Style 7.00 Risanke 7.45 Serija: Dragons 8.05 Film: Lupin III - La pietra della saggezza (anim.) 10.00 12.45 Motociklizem: SP Superbike 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.55 Film: Supernova (pust.) 17.05 Film: Tom & Jerry all'arrembaggio (anim.) 19.00 Serija: The Big Bang Theory 19.25 Film: Rush Hour - Due mine vaganti (akc., '98, i. J. Chan) 21.20 Film: Star Trek (zf, '09, i. C. Pine) _IRIS_ 15.00 Film: Amiche per sempre (kom.) 16.55 Film: Rails & Ties (dram.) 18.50 Film: Il caso Thomas Crawford (triler, '07, i. A. Hopkins) 21.00 Film: Il te nel deserto (dram., '90) 23.45 Film: Io e te (dram.) VREDNO OGLEDA 21.40 Crozza nel Paese delle meraviglie 0.40 Serija: Crossing Jordan TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in di-retta _LAEFFE_ 13.00 20.05 Il cuoco vagabondo 14.05 Chef Sara sulle Alpi 15.00 Il guru delle preliba-tezze 15.55 Film: Almanya - La mia fami-glia va in Germania (kom.) 17.45 Regni per-duti 19.00 Racconti dalle citta di mare 21.00 Nad.: The Paradise 23.10 Nad.: Maison Close - La casa del piacere _CIELO_ 10.55 Wrestling 11.55 Top 20 Countdown 12.45 Novice 12.5019.30 Top 20 Funniest 13.40 Italia's Got Talent 15.15 Frank Ma-tano - Planet's Got Talent 15.30 Film: A Certain Justice (akc.) 17.15 Stop & Gol 18.35 Neymar 19.00 Professione pilota 20.20 21.35, 23.00 Studio MotoGP 20.40 Motociklizem: Moto3, VN Amerike (Texas), dirka 21.55 Motociklizem: Moto2, VN Amerike (Texas), dirka 23.25 Motociklizem: MotoGP, VN Amerike (Texas), dirka _DMAX_ 12.30 Top Gear 13.20 Turtleman 14.10 22.55 Wild Frank: Africa 15.05 Ed Stafford: duro a morire 15.55 World's Top 5 16.50 Liquidator 17.45 Property Wars 18.35 21.10 Affare fatto! 19.30 Rimozio-ne forzata 20.20 Banco dei pugni 22.00 Nudi e crudi 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.15 Film: Cik-cakasti Nono 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Zadnji tango v Halifaxu 21.00 Intervju 22.00 Dok. serija: Na poti 23.00 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.5014.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), prenos 10.30 Rad igram nogomet 11.00 Glasbena matineja 11.40 Slovenska jazz scena 13.00 Posebna po- nudba 13.25 Turbulenca 13.50 Ugriznimo znanost 14.15 Avtomobilnost 16.55 Odbojka: državno prvenstvo, ACH Volley -Calcit Kamnik, finale (m), 1. tekma, prenos 19.05 Boks: borba za naslov svetovnega prvaka, Zavec - Yengoyan, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 20.40 Operne arije 20.55 Nan.: Umori na podeželju 22.35 Dok. odd.: Ultramaraton skozi puščavo 0.05 Aritmični koncert _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Folkest v Kopru 16.45 Avtomobilizem 17.00 Glasba zdaj 17.15 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Neobdavčeno - Kako koncerti ropajo evropske blagajne 22.15 Slovenski magazin 22.45 7. Zborovski Festival Koper 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 6.55 Risanke, otroške in zabavne serije 10.25 Serija: Posel mojega življenja 11.25 Nad.: Beverly Hills 90210 12.35 Serija: Popolna poroka 14.40 Film: Prstan prevare (triler) 16.25 Film: Nekoč in danes (kom.) 18.15 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Lincoln (biogr.) _KANAL A_ 7.00 Risanke 8.20 18.40 Serija: Naša mala klinika 9.0514.55 Serija: Puščica 10.00 ŠKL - Šport mladih 10.30 14.30 Serija: Blažen med ženami 10.55 Tv prodaja 11.10 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.00 18.35 Serija: Očkoti 12.35 Film: Nekaj novega (rom.) 15.45 Film: Rožnati Cadillac (akc.) 17.55 Volan 19.00 Motociklizem: MotoGP, VN Amerike (Texas), dirka 22.15 Big Brother 23.15 Film: Osebna prtljaga (dram., Slo., '09) PLANETTV 10.30 Nad.: Ena žlahtna štorija 13.35 Magazin Lige Prvakov 14.10 Nan.: Spet zaljubljena 15.05 Nan.: Mike in Molly 15.30 Nan.: Pretkane služkinje 16.30 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 17.55 23.45 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Misija na Mars (zf) 22.05 Film: Za crknit (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.00 Istrski maraton, uvod; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Tor-klja; 9.55 Začetek maraton; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.50 Pesem tedna; 11.00 Istrski maraton, gost; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 15.30 DiO; 19.50 Kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da ris-coprire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sono-ricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pomembna odločitev bo padla na vaša pleča, zaradi česar boste v prihodnjem tednu pod stresom. Bali se boste prevzeti vso odgovornost nase iskali boste pomoč doma in pri prijateljih. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je predvsem s poslovnega vidika čas, ko bo polno preizkušenj in novosti. Spremembe boste občutili v vsej intenzivnosti, kar vas bo naredilo nemirne. S partnerjem boste odtujeni. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Polni idej in pozitivne energije boste. Na delu boste pripomogli k ustvarjalni klimi, ki se je bodo nalezli tudi sodelavci. Za nekaj dni boste prevzeli vodstvo. Nadrejeni bo opazil pobudo. RAK 22.6.-22.7.: Nepremišljenost in svojeglavost vam je pobrala precej energije. Stopili boste iz trenutne zasanjanosti in se spopadli s posledicami trme. Ne zanemarjajte zdravja, vzemite si čas za počitek. yLEV 23.7.-23.8.: Garanje pre- (^^r teklega obdobja se bo obrestovalo in postavljeni projekti bodo zacveteli. Čeprav ste pri koncu z motivacijo in energijo potrudite se pri zadnjem koraku in speljite vse do konca. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri- ^^ hodnosti boste spoznali, da ste res naredili napredek in prišli do določenih spoznanj, ki vam bodo v veliko pomoč. Napolnila vas bosta optimizem in dobra energija. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: De- ^ ^ lovna energija in zagon se bosta počasi vrnila na normalno raven. V službi boste lažje zadihali, v šoli pa pričakujte izboljšanje ocen. Blesteli boste predvsem v miselnih izzivih. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čeprav v službi delate dobro in sledite načrtom ne zaznate napredka. Tudi nadrejeni ni pokazal velikega zanimanja za delo, zaradi česar obupujete. Kmalu se bo stanje poboljšalo. STRELEC 23.11.-21.12.: Občutek imate, da si prijatelji in znanci ne vzamejo dovolj časa za vas. Ne smilite se samemu sebi in spopa-dite se s problemi. Za pomoč pristopite k osebi, ki ji najbolj zaupate. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zmanjkalo vam bo energije in koncentracije, kar vam bo onemogočilo uravnovešeno aktivnost. Z zdravjem bo počasi šlo na bolje. Namenite več časa družini in prijateljem. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Napeti in razdražljivi boste. V partnerskem odnosu boste nestrpni in za-dirčni, zaradi česar se bo razmerje ohladilo. Umirite se in dvakrat premislite, preden rečete kaj hudega. RIBI 20.2.-20.3.: Polni dobrih idej boste in imeli veliko energije. Na delovnem mestu in v prostem času boste zelo aktivni. V službi boste z odločnostjo povzdignili razpoloženje in dosegli dobre rezultate. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. aprila 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Si puo fare 23.45 Petrolio RAI2 RAI3 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Habemus Papam (dram.) * 23.00 Gazebo RAI4 21.10 Film: Ironclad (pust.) 23.15 Vikings _RAI5_ 14.10 Capolavori della natura 15.051 gradi fenomeni della natura 16.00 Dok. film: Vincent Paterson ad un passo dalle stelle 17.00 Mimmo Cuticchio e l'Opera dei Pu-pi 18.00 Novice 18.05 Memo - L'agenda culturale 18.301 giardini piu belle del mondo 19.35 Gli impressionisti 20.40 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 L'arte secondo Dario Fo RAI MOVIE 14.00 Film: A Dangerous Method (dram., '11, i. K. Knightley) 15.40 Film: King David (biogr.) 17.35 Novice 17.40 Film: The Tower (akc.) 19.45 Film: Due strani papa (kom.) 21.15 Film: La vendetta dell'uomo chiamato cavallo (dram.) 23.25 Film: Se-duzione pericolosa (triler, '89, i. A. Pacino) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina generale 13.05 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Sulle tracce del crimine 15.55 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 16.00 Nad.: Capri 17.05 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Bat-ticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 7.50 Sorgente di vita 8.20 Nad.: Il tocco di un angelo 9.50 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 21.10 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 23.45 Film: Holy Water (kom.) Nad.: Un medico in famiglia 21.20 Serija: Padre Brown 23.00 Attori e divi italiani 0.00 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Serija: Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Quinta Colonna 23.55 Terra! _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.30 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 23.20 Dietro le quinte 23.30 Film: Love.com (kom.) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.20 Nad.: Una mamma per amica 10.10 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.40 Serija: Merlin 16.40 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.40 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Into Darkness - Star Trek (zf, '12) 0.00 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco CIELO 12.15 13.10 MasterChef USA 13.05 Novice 14.0015.00 MasterChef Australia 16.20 18.20 Fratelli in affari 17.25 Buying & Selling 19.1519.45 Affari di famiglia 20.10 Top 20 Funniest IRIS 12.55 Film: Finché c'e guerra c'e speranza (kom.) 15.15 Film: Il cinico, l'infame, il violento (dram.) 17.00 Note di cinema 17.10 Film: My Name is Tanino (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.10 Film: Resident Evil - Extinction (zf) _DMAX_ 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 18.35 Affare fatto! 15.05 Come andra a finire? 15.55 Turtle-man 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 19.25 Banco dei pugni 21.10 Man vs. Expert 22.00 Cacciatori di tornado 23.00 Ghost Asylum 23.50 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Mi se mamo radi 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.10 Risanke in otroške oddaje 16.15 0.30 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Dnevnik 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 11.45 Heroes 12.30 18.00 Robin Hood 13.15 18.50 Andromeda 14.05 20.25 Star Trek Enterprise 14.50 90210 1 5.30 Heartland 16.20 Joan of Arcadia 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.40 Stargate Atlantis 21.00 Film: Insomnia (krim., '02, i. A. Pa-cino, R. Williams) 23.10 Film: Red Dragon (triler, '02, i. E. Norton) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: Il commissario Maigret 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.00 Serija: L'ispetto-re Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Talent show: Chef per un giorno 9.10 I menù di Benedetta 11.00 19.00 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Passione ribelle (dram., '00, i. P. Cruz) 23.00 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Pallacanestro Trieste - Aurora Jesi 18.00 18.55, 19.30 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 Il caffè del-lo sport 22.30 Il caffè dello sportivo _LAEFFE_ 11.50 14.25, 18.25 Il cuoco vagabondo 12.50 Chef Sara sulle Alpi 13.40 Il guru delle prelibatezze 14.05 19.25 Attraverso una lente 15.30 Città nascoste 16.35 David Roc-co: Dolce Amalfi 17.30 Chef Sara in Europa 19.45 Novice 20.05 Racconti dalle città di mare 21.05 Film: L'Enfant - Una storia d'amore (dram.) 22.55 Film: Tomboy (dram.) 23.05 Pisave 23.35 Slovenska jazz scena SLOVENIJA2 6.00 9.35 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.45 19.05 Točka 13.30 Na lepše 13.55 Obzorja duha 14.30 Dok. serija: Projekt Na deželi 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Sobotno popoldne 16.40 To bo moj poklic 17.15 Dober dan, Koroška! 17.50 Prava ideja! 18.15 Dok. serija: Deset dni do zmage 20.00 Film: Goethe! (biogr.) 21.40 Serija: Kraj zločina 23.10 Film: Mesto otrok (dram.) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 7. Zborovski Festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.15 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Šport- _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 10.15, 11.25, 12.35 Tv prodaja 8.35 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.3016.00 Nad.: Zalju- VREDNO OGLEDA Ponedeljek, 13. aprila La 7 D ob 00.30 Good bye Lenin Nemčija 2003 Režija: Wolfgang Becker Igrajo: Daniel Bruhl, Katrin Sass, Maria Simon, Chulpan Khamatova in Alexander Beyer Alexova mati Christiane Kerner doživi leta 1989 med sinovimi protesti proti režimu srčni napad in pade v komo. Kasneje, ko se zbudi iz nezavesti, berlinskega zidu ni več in prav tako tudi njena država, Nemška demokratična republika ne obstaja več. Ko pride k zavesti, je po zdravnikovih napotkih nič ne sme vznemiriti, saj je naslednji napad zanjo lahko usoden. Nobenega stresa in nobenih presenečenj, sin Alex ji skuša prikrivati, da se je vse spremenilo, tako da ji pričara vzdušje in stanje starega režima kar v stanovanju. Beckerjeva komedija je tudi najbolj gledan nemški film zadnjih let. bljen do ušes 11.40 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.50 Film: Nekoč in danes (kom.) 17.00 18.55, 22.50 Novice 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Film: Tessin telesni stražar (kom.) 23.2 Serija: Na kraju zločina -Miami 0.20 Serija: Hiša iz kart _KANAL A_ 7.50 Risanke in otroške oddaje 9.05 11.40 Serija: Odvetnik z ulice 9.5516.35 Pazi, kamera! 10.30 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.45 Serija: Kamp razvajencev 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Padec s konja (dram.) 18.00 21.20 Svet 18.55 Serija: Goldbergovi 19.30 Film: Požarni zid (triler) 21.30 Big Brother 22.30 Film: Avto št. 19 (akc.) PLANETTV 10.55 Nad.: Moja družina 11.35 Tv prodaja 12.05 Nan.: Zasebna klinika 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 20.00 Bar 17.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Talenti v belem 19.00 Danes 21.10 Film: Čistka (akc.) 22.30 Nan.: Lov na osumljencaž 23.30 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik, sledi Music box; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas, vodi Rok Maver; 10.10 Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak - 16. nad., sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-talmorfoza; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 12. aprila 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Gallinari ni bil dovolj DALLAS - Tekma NBA lige med že odpisanim Denverjem in sedmim na zahodu Dallasom je postregla z nenavadnim izidom. Dallas je po dveh podaljških zmagal s 144:143, potem ko je v rednem delu že vodil za 23 točk. S skupno 287 točkami je to rekordna tekma sezone, sicer pa druga po številu točk po 23. marcu 2012, ko sta Oklahoma City in Minnesota dosegla 289 točk. Pri domačih je blestel Danilo Gallinari, ki je dosegel zanj rekordnih 47 točk, pri gostih pa je Dirk Nowitzki v statistiko vpisal 25 točk. Zavec svetovni prvak MARIBOR - Slovenski boksar Dejan Zavec (39 let) je v dvoboju proti deset let mlajšemu Belgijcu armenskega rodu Saši Jen-goianu v razprodani dvorani tabor v Mariboru (4500 gledalcev) osvojil naslov svetovnega prvaka superveltrske kategorije (do 69,85 kg) po verziji WBF. Po 12 izenačenih rundah je soglasno zmagal po točkah, že od vsega začetka pa se je mučil tudi s prebito arkado. Zavec je doslej v karieri nanizal 39 borb in jih pri tem 35 zmagal, od tega 19-krat s knockoutom. nogomet - A-liga potrebuje spremembe Da ne bo dolgočasno ... Serie A bo v zadnjih osmih krogih (brez današnjega) zanimiva le za 2. mesto, evropsko ligo in v spodnjem delu v boju za obstanek. Prvo mesto je že zdavnaj oddano. Juventus (uvrstil se je tudi v pokalni finale) je že januarja zbežal Romi, ki še ni zrela za scudetto. Pri »stari dami« lahko že dodajo 31 (uradno) prvenstveno lovoriko (33 neuradno). Skratka: dolgočasno. Za 2. mesto Romi diha za ovratnik mestni tekmec Lazio (-1 točka). Piolije-vo moštvo, ki se je uvrstilo v finale državnega pokala, je v boljši formi. Rimski der-bi bo na sporedu v predzadnjem krogu, 24. maja. V boj za 2. in 3. mesto (2. mesto vodi neposredno v skupino lige prvakov, 3. pa v predkrog) bi se lahko vključila še Fiorentina ali pa tudi Sampdoria, čeprav so možnosti zelo majhne. Napoli je v padajoči formi, če že ne v razsulu, saj ima trener Benitez težave v slačilnici. Evropska liga - Četrto in peto mesto zagotavljata nastop v evropski ligi, ki se bo s četrtfinalnimi dvoboji nadaljevala v četrtek. V igri sta še Napoli (nasprotnik bo nemški Wolsburg) in Fiorentina (Dinamo Kijev). Za mesta v prihodnjem evropskem pokalu se letos borijo Fiorentina, Sampdoria in tudi Napo-li. V boj bi se lahko vključila še Torino in Milan, ki pa imata že pet oziroma šest točk zaostanka. V primeru, da bi italijanska ekipa (Fiorentina ali Napoli) osvojila evropski pokal in ista ekipa bi se uvrstila na 4. ali 5. mesto, bi moštva na Apeninskem polotoku imela na razpolago še dodatno mesto. V poštev bi prišla šestouvrščena. Boj za obstanek - Parma, ki je tudi bankrotirala, je dejansko že izpadla v B-ligo. Kljub temu se varovanci trenerja Donadonija ne bodo predčasno predali (vsaka jim čast) in se bodo borili do zadnje minute (Udinese in Juventus docet). Resna kandidata za izpad sta še Cesena in Cagliari. Ena od dveh bi lahko v »pekel« potegnila še Atalanto, ki ima le štiri točke prednosti. Udinese - Ekipa trenerja Stramac-cionija letos ni blestela. Obstanka si še ni zagotovila, čeprav (še) plava v mirnih vodah. Patron Pozzo bo moral za prihodnje leto spremeniti strategijo, drugače bo Fur-lanom trda predla. Spremembe - Vodstvo Lege Calcio in Figc bi moralo čimprej spremeniti formulo A-lige. Osem krogov pred koncem sezone je kar deset ekip, ki nima več posebnih ambicij. Prvenstvo postaja tako vse manj zanimivo. V spodnjem delu lestvice bi lahko uvedli play-out (zadnja izpade in druge štiri igrajo končnico za obstanek). V zgornjem delu pa bi se lahko »izmislili« play-off za igranje evropske lige, kar je že v praksi v nekaterih drugih evropskih prvenstvih (na primer v Belgiji). B-LIGA: Carpi +14 - 35. krog: Bari - Crotone 1:1, Brescia - Bologna 1:1, Catania - Trapani 4:1, Cittadella - Carpi 0:1, Frosinone - Pescara 2:1, Lanciano - Latina 1:1, Modena - Entella 2:0, Pro Vercelli - Livorno 3:3, Spezia - Ternana 0:1, Vi-cenza - Avellino 1:0, Perugia - Varese jutri. Vrstni red: Carpi 71, Bologna 57, Vi-cenza 56, Frosinone 54, Avellino 52, Li-vorno 51 (...). Slovenski vratar Interja Samir Handanovič je v letošnji sezoni Luci Toniju ubranil že dve enajsmetrovki. Sinoči v Veroni ansa 4 enajstmetrovke je letos ubranil slovenski vratar Interja Samir Handanovič. Proti jih je Ljubljančan imel pet. Včeraj je ubranil najstrožjo kazen Luci Toniju, ki je strel z bele točke proti Inter-ju) zgrešil tudi na milanskem San Siru. Zaušnica Parme »stari dami« PARMA - Zadnjeuvrščena Parma je za črno-bele tabu. V sredo je klub iz Emilije premagal Udinese, včeraj pa si je privoščil še vodilni Juventus, ki bo v torek igral prvo četrtfinalno tekmo lige prvakov proti francoskemu Monacu. Zmagoviti gol je dosegel Mauri. Po petih tekmah brez zmage so se treh točk veselili igralci Genoe. Zemanov Cagliari, ki je zadel tri prečke, je ligurijsko moštvo premagalo z 2:0 (Niang in Falque). Večerna tekma: Verona - Inter 0:3 (Palacio, Icardi, Moras avt.) Vrstni red: Juventus 70, Roma 56, Lazio 55, Fiorentina 49, Sampdoria 48, Napoli 47, Torino 42, Milan 41, Genoa 41, Inter 41, Palermo 35, Sassuolo 35, Udinese 34, Empoli 33, Verona 33, Chievo 32, Atalanta 26, Cesena 22, Cagliari 21, Parma 16. Danes: 12.30 Cesena - Chievo, 15.00 Atalanta - Sassuolo, Lazio - Empoli, Napoli - Fiorentina, Torino - Roma, Udinese - Palermo, Milan - Sampdoria. atletika - Nekdanji ukrajinski zvezdnik v Ljubljani Bubka hvali Slovence in pravi: »Atletika mora postati večji šov« Enainšestdesetletni nekdanji ukrajinski atletski zvezdnik Sergej Bubka je med obiskom Slovenije dejal, da do dosežki slovenskih športnikov v mednarodnem merilu izemni. »Neverjetne uspehe imate v športu, zelo ste nadarjeni zanj in tudi zaljubljeni v šport. Imate tudi dober sistem dela za razvoj športa. Že v preteklosti sem med obiski pri vas to videl in to zelo občudujem. Danes sem obiskal atletski center Primoža Kozmusa, ki ima njegovo ime in ki ga razvija. Prav to je tudi v mojem programu, vloga zvez in prvakov, njihova vloga v vzgoji otrok. Primož in njegova sestra res dobro delata z otroki. Imate svetlo prihodnost tudi v atletiki,« je ocenil Bubka. Bubka je osvojil šest zaporednih naslovov svetovnega prvaka v skoku s palico, bil je olimpijski zmagovalec, svetovni rekord pa je izboljšal kar 35-krat, od tega sedemnajstkrat na prostem in osem-najstkrat v dvorani; prvi je preskočil 6,00 in 6,10 metra. Sedaj je podpredsednik Iaaf, predsednik Ukrajinskega olimpijskega komiteja, lani pa se je neuspešno potegoval za predsedniški položaj v Mednarodnem olimpijskem komiteju. »Za predsednika Iaaf kandidiram, ker je atletika moje življenje,« pravi nekdanji ukrajinski atlet. Italijana Prima Nebiola je leta 1999 na čelu Iaaf nasledil Senegalec Lamine Diack, Bubka pa njuno delo ocenjuje: »Nebiolo je pustil zelo veliko zapuščino, dve sobi Iaaf v Londonu sta bili, ko je začel svoj mandat. Napravil je izjemne rezultate in dvignil svetovno atletiko na izjemno raven. Toda tudi Diack ima zapuščino. Začelje projekt otroške atletike, urejene sofinance, dolgoročne pogodbe s sponzorji podpisane. Diamantna liga poteka v novi obliki po vseh celinah. Smo v dobri kondiciji, toda tudi veliko izzivov je pred nami. Denimo, kako privabiti otroke v šport.« Mnogi menijo, da diamantna liga kot najvišja raven mitingov ni nadgradila zlate lige, ampak je celo prinesla nazadovanje zaradi velikega števila tekmovanj in manjšega števila zvezd na vsakem od njih. »Diamantna liga sedaj poteka po vsem svetu in je v tem pogledu prinesla napredek, saj je bila zlata liga le v Evropi. Diamantno ligo moramo razvijati, že sedaj imamo poleg nje tudi svetovni izziv kot drugo raven tekmovanj. Tekmovanja morajo postati večji šov, da bi na stadione privabili več ljudi. Poleg tega pa je še veliko prostora za atletiko na ulicah, trgih, plažah in velikih trgovskih središčih. Ko sem bil star 25 let, je bila v središču Kijeva na Trgu neodvisnosti že tekma v skoku s palico s svetlobnimi efekti, glasbo. Ljudje so bili navdušeni. Poleg tega je treba razvijati tudi cestne teke in maratone, da bo atletika ostala globalen šport, saj je brez dvoma prvi olimpijski šport.« Bubka se zavzema tudi za tekme med moškimi in ženskami. »Sam sem za mešana tekmovanja, čeprav ne na svetovnih prvenstvih. Na Karibih, od koder prihajam, že imajo podobne tekme in dobro bi bilo, če bi bila tovrstna tekmovanja tudi drugod.« ROKOMET Tržačani v play-offu! Tržaški rokometaši so v najvišji ligi vendarle še naprej v igri za naslov prvaka, čeprav je po porazu v sredo proti Boznu kazalo, da so od njega povsem odrezani. Iz močvirja jih je potegnila včerajšnja nepričakovana zmaga Cassana Magnaga proti Pressanu (28:21), ki je tako prepustil Tržačanom končno drugo mesto v skupini A. Medtem ko so se Bozen, Romagna in Junior Fasano že uvrstili v polfinale končnice, se bodo Tržačani zanjo zdaj potegovali na dodatnih tekmah proti Carpiju in Albatru. EHF - Četrtfinale, prva tekma: Gorenje Velenje Tvis Holste-bro Danska 28:27 (13:14). odbojka Mania (po TV) začenja svojo pot v končnici LATINA - Števerjanski odbojkar Loris Mania začenja danes svojo pot v četrtfi-nalu končnice odbojkarske A1-lige. Njegova Latina se bo v gosteh pomerila z Mace-rato, tekma pa bo v neposrednem prenosu tudi po TV raisport 2. Sinoči: Perugia - Verona 2:3 (18:25, 25:21, 16:25, 25:21, 12:15) Gasparini 22 točk. Danes tudi Modena - Ravenna, Trentino -Molfetta bo 15.4. Slovenija: Odbojkarice Luke Kopra in Go Volleyja se v 1. ligi za ženske merijo v boju za tretje mesto. Prvo tekmo so v Kopru dobile domače, zmagale so s 3:1 (15, -16, 18, 10). Moški, za 3. mesto: Salonit Anhovega - Pomgrad 3:0 (16, 23, 21). POKAL CEV Praznih rok MOSKVA - Ruski odbojkarji so po zmagi v ligi prvakov, kjer je bil najboljši Zenit iz Kazana, po zaslugi moskovskega Di-nama osvojili tudi pokal Cev. V finalu so bili Moskovčani boljši od trikratnega evropskega prvaka Energy Diatec Trentina, potem ko so v gosteh zmagali s 3:1, so v povratni tekmi z istim izidom izgubili, a nato s 15:12 dobili zlati niz. FORMULA ENA Hamilton tretjič ŠANGHAJ - Lewis Hamilton (mercedes) je tudi na 3. dirki letošnje sezone, VN Kitajske, dosegel najboljši čas v kvalifikacijah. Tokrat je moštveni kolega Nico Rosberg zaostal le za 42 tisočink sekunde. Ferrarijevec Sebastian Vettel je osovjil 3. mesto, edini še z zaostankom manj kot sekundo za nepremagljivim Mercedesom. Finec Raikkonen bo zaradi napake v odločilnem krogu začel šele s 6. mesta. Toda pri Ferrariju tudi tokrat računajo, da bodo na dirki bolj konkurenčni. Začetek ob 8. uri po našem času. MOTOGP - Marc Marquez je na kvalifikacijah za današnjo VN ZDA v Austinu (ob 21. uri) osovjij prvo mesto z rekordom proge 2:02,135. PO BASKIJI - Španec Joaquim Rodriguez je zmagovalec šestdnevne kolesarske dirke po Baskiji. Kolesar Katjuše je v šesti etapi, 18,3 kilometra dolgem kronometru, ki je bil kot vsa dirka izredno zahteven, zasedel drugo mesto, kar je bilo dovolj, da je v skupnem seštevku za 13 sekund premagal Ko-lumbijca Sergia Henaa. Simon Špilak je izpadel iz najboljše deseterice. 113. PARIZ-ROUBAIX - Danes bo na sporedu najbolj fascinantna dirka izmed sklopa severnih klasičnih. Na progi Pariz-Roubaix, ali Severnem peklu, bo nastopilo 249 kolesarjev, ki bodo na 257 kilometrov dolgi progi premagovali 27 »zidov«. MOTOCIKLIZEM Mitja Emili s prve vrste Na prvi dirki v novi sezoni v kategoriji Michelin Power Cup 600 bo Mitja Emili danes v Mugellu začel s prve vrste. »Pole position« si je proseški motociklist izboril na včerajšnjih kvalifikacijah. PORAZ KOPRA - V 1. slovenski nogometni ligi je Maribor na koprski Bonifiki premagal Luko Koper s 4:1. Ostali izidi: Domžale - Olimpija 0:1, Zavrč - Gorica 0:0. V ITALIJI - C-liga: Pordenone - Sud Tirol 2:0. Vrstni red (spodnji del): Lumezzane 31, Por-denone 30, Albinolefe 29, Pro Patria 28. VATERPOLO - A2-liga: Pallanuoto TS - Camogli 11:6. KOŠARKA - A2-liga: Pallacanestro TS - Jesi danes ob 18.00 v Trstu, PalaRubini. / ŠPORT Nedelja, 12. aprila 2015 21 nogomet - Osrednja tekma elitne lige Odlična Vesna si v Tržiču celo zaslužila zmagati 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje spet zamudile lepo priložnost Pro Romans Medea - Sovodnje 2:0 (1:0) Sovodnje: Dovier, Stergulz, Tram-pus (Devetti), Flocco, Galliussi, Ber-nardis, Bajec (Vanzo), Černe, Derič, Maurencig (Tomani), Hriberšek M. Trener: Sambo. Proti že rešenemu moštvu Pro Romans Medea so Sovodenj-ci, ki krvavo potrebujejo točke v boju za obstanek v ligi, potegnili krajši konec in izgubili z 2:0. Varovanci trenerja Samba so tako tudi prekinili niz treh krogov, v katerih so bili neporaženi. Tekmo so gostje začeli dobro, ko pa so domači prvič prišli v njihov kazenski prostor v deveti minuti, so tudi povedli. To je nekoliko demoraliziralo Sovodenjce, ki so si opomogli šele po petnajstih minutah igre. Maurencig je v 25. minuti zamudil enkratno priložnost za zadetek, deset minut kasneje pa je Hriberšek zadel prečko. V 37. minuti je domači napadalec zgrešil sam pred vrati, Sovodnje so se takoj podale v protinapad, v kazenskem prostoru pa je Bajca podrl nasprotnikov vratar, ki si je tako tudi prislužil rdeči karton. Junak srečanja pa je tedaj postal rezervni vratar, ki je ubranil enajstmetrovko, ki jo je izvedel ravno Bajec. To je povsem potrlo goste, ki v drugem polčasu sploh niso znali izkoristiti številčne premoči. Imeli so sicer nekaj več od igre, Pro Romans Medea pa je v 70. minuti odlično izkoristila protinapad in dokončno zapečatila srečanje. Po včerajšnjem remiju med Isonzom in Turriacom (1:1) morajo danes Sovodenjci upati na poraz Muglie v Marianu, saj drugače tvegajo, da se njihov položaj na lestvici dodatno poslabša. (av) Vrstni red (spodnji del): Terzo 24, Turriaco 23*, Sovodnje* 22, Muglia 19, Isonzo* 16, Azzur-ra 10 (*s tekmo več). Ufm - Vesna 1:1 (1:0) Strelca: Bardini (Ufm) v 33. min, Venturi-ni (Vesna) 82. min Vesna: E. Carli, G. Kerpan, Stanich, Ci-pracca, Avdič, Škrbina, Toffoli, Božičič, Co-lja (od 68. Bubnich), Kosmač (od 83. A. Kerpan), Venturini. Trener: Zanuttig. Ufm: Contento (od 80. Colin), Miraglia, Fernandez, Catania (od 45. Hirkič), Pra-tolino, A. Carli, Martincich, Tomizza, Go-deas, Acampora. Trener: Zoratti. Vesni je po neskončnih napadalnih mukah odleglo v 82. minuti, ko je po vnovičnem poskusu izenačil Nicola Venturini. Sicer je bila tisoč glava množica v Tržiču priča odlični predstavi Zanuttigove enajsterice, saj je marsikdo po trikratnem sodnikovem žvižgu najprej priznal premoč Križa-nov in se naposled veselil napredovanja domače ekipe v D-ligo. Resnici na ljubo bi Vesna tudi zaslužila zmago. Že v uvodnih minutah si je žogo lastila več časa kot pasivni Trži-čani. Na levem boku so priložnosti ustvarjali Stanich, Božičič in Kosmač, slednji v nadvse odlični formi. Včasih so si Vesnini vezni igralci po odlični igri v ozkem prostoru celo prislužili aplavz s tribune. Uvod je bil zelo soliden, manjkala pa je konkretnost v špici napada, visoke žoge pa so bile največkrat plen izkušenega Alena Carlija. Tržičani celih 33 minut niso stopili v igro, saj je Vesna z zagrizeno igro bila vedno prva na žogi in Tomizzi ter tovarišem ni prepustila veliko manevrskega prostora. Pol priložnosti sta za Vesno padli v 5. minuti, ko je Stanich pred Con-tentom streljal mimo gola, nato še po prekinitvi z netočnim dotikom Avdica z glavo v 27. minuti. Vesna se je tako prepričano spuščala v nasprotnikovo polovico igrišča, da je v 33. minuti zadnji Vesnin mož stal kar na sredini igrišča, kjer je po srečnem spletu okoliščin in nespretnosti kriške vezne linije žogo plenil Bardini in z njo stekel proti Carliju ter ga že na robu kazenskega prostora premagal za delni 1:0. To je bila tudi edina resna priložnost za Ufm v celotnem srečanju, saj Carli, razen rutinskih posegov, med temi nad Godeasom v 42. minuti, ni bil poklican k resnejšim posegom. Pred premorom je po kotu imel priložnost tudi Škrbina, ki je z glavo poslal usnje previsoko nad mrežo. Po vrnitvi moštev iz slačilnic je v prvih petih minutah kazalo, da je Vesna utrpela vodstvo Ufm-a, saj so gostitelji le DRŽAVNI MLADINCI Super nastop Krasa Kras Repen - Padova 2:1 (2:1) Strelca za Kras: Petracci v 5. in Sgorbissa v 19. Kras: Gregori, Selakovič (De Leo), Racman, Poiani, Košuta, Boškovič, Zetto (Vascotto), Fachin, Caselli, Sgorbissa, Petracci (Kocman). Mladinci Krasa so v zadnji tekmi letošnje sezone prikazali zelo kakovostno igro in zasluženo premagali prvouvrščeno Padovo. »Igrali smo res izvrstno. Zvezna linija je diktirala tempo igre. Veliko je bilo podaj in akcij po bokih,« je ocenil spremljevalec Krasa Paolo Sarazin, ki je še dodal: »Moram se zahvaliti vse fantom in trenerju Pahorju. Med sezono so veliko trenirali, se trudili in posledično veliko napredovali.« Vsi goli s padli v prvem polčasu, ko je Kras že vodil z 2:0. Nato je Padova uspela zmanjšati zaostanek. Več pa ji rdeče-beli niso dopustili. DEŽELNI MLADINCI Cormonese - Vesna 6:3 (2:0) Strelci za Vesno: Disnan 2, Ursulescu. Vesna: Bombardieri, Dorca, Renar, Kosovel, Liso, Faiet, Gatto, Tarable, Pietro Belli, Piras, Macktar (Ursulescu). Mladinci Vesne so v Krminu igrali slabo in so zasluženo visoko izgubili. Gostitelji so že po prvem polčasu vodili. V drugem delu so le potrdili premoč. NAJMLAJŠI (poskusno prvenstvo) - Včeraj: Kras - Azzanese 4:0 (Bregan-ti 3, Stocca Kralj) VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Gonars - Torviscosa 0:1, Mug-gia - Trieste Calcio 2:1. Venturini, avtor gola Vesne, med včerajšnjo tekmo bumbaca nekaj zgradili, od 8. minute dalje pa je Vesna začela spet uprizarjati odlično koralno igro, kjer so si priložnosti sledile kot na tekočem traku. Najbolj produktivni so bili pritiski Gorana Kerpana na desni in poskusi Božičiča na sredini, ki je z Ven-turinijem večkrat streljal proti golu, kjer se je tačas Contento pritoževal nad bolečinami v stegnu. V 21. minuti je Colja po predložku Božičiča usmeril žogo v vratnico in okrepil zavest moštva, ki bo v vsem drugem polčasu ustvarila kar šestnajst priložnosti. Po prodoru Gorana Ker-pana v kazenski prostor v 74. minuti se je razvila najizrazitejša med temi, ki pa človeškemu očesu na tribuni ni dala razumeti zaporedja dotikov na gol črti in posledične odbite žoge. Contento se je predal v 80. minuti, ko ga je zamenjal Colin, ki je po dveh minutah moral po žogo v mrežo. Venturi-nijev dotik z glavo, ki je preletel Conte-tijevega namestnika pa je v večji meri zasluga zagrizenosti Gorana Kerpana in ne nazadnje Toffolija, ki je žogo dobesedno izrul iz nasprotnikovih nog, stekel po boku in podal Venturiniju. Muiesanova odsotnost v napadu je bila razvidna, želja Zanuttigovih varovancev po zadetku in uprizoritvi dobrega nogometa pa ni bila nikoli pod vprašajem. Zadovoljni sta bili obe ekipi: Trži-čani se s točko matematično vračajo v D-ligo, Vesna pa je dokazala, da je njen položaj pod vrhom popolnoma zaslužen, točka v Tržiču pa skoraj pretesna. (mar) košarka - Končnica D-lige Kontovel izločen iz boja za C-ligo košarka - B-liga Zadnje gostovanje za Jadran V državni B-ligi bodo košarkarji Jadrana danes (začetek ob 18.00) gostovali v Lombar-diji. Nasprotnik je Alto Sebino, ki ima 20 točk na lestvici. Marca Diviacha in Petra Ridolfija ne bo do konca sezone. Težave z lažjimi poškodbami sta v tednu imela Daniel Batich in Alfredo Moruzzi. »Do konca sezone sta še dve tekmi. V zadnjem krogu bomo igrali v nedeljo 19. aprila v tržaškem PalaRubiniju proti Orzinuovi. Do zadnjega se bomo potrudili in skušali bomo osvojiti še kako zmago. Že jutri (danes) bo skušal trener Vatovec maksimalno motivirati košarkarje. Upam in želim si, da bi igrali čim bolj sproščeno. Nimamo kaj izgubiti. Na tak način, bi lahko odnesli domov dober rezultat,« je dejal športni vodja Jadrana Sandi Rauber. V deželni C-ligi bo Bor Radenska igral drevi (21.00) v Trstu (telovadnica Monte Cengio) proti Don Boscu. Srečanje je pomembno v boju za obstanek. košarka - C-LIGA Breg prepričal Breg - Codroipese 73:65 (22:15, 35:31, 57:45) Breg: Mattiassich, A. Grimaldi (-, 0:2, -), Pigato 18 (2:2, 8:10, 0:2), Slavec 1 (1:1, 0:2, 0:2), Sterle 10 (2:2, 4:5, 0:1), Kos 3 (-, -, 1:3), Coretti, Spigaglia 2 (-, 1:3, 0:2), Cigliani 14 (6:7, 4:8, 0:1), A. Grimaldi 25 (3:3, 11:14, -), Gelleni (-, 0:2, -). Trener: Krašovec. Breg je proti drugi sili prvenstva igral zbrano in zasluženo zmagal ter se ji tako približal na sami dve točki zaostanka. »V prvem delu smo izgubili za dve točki, tako da imamo s Codroipom tudi boljšo koš razliko. To bi prišlo v poštev le, če bi jih seveda dohiteli,« je dejal kapetan Alen Se-mec, ki je takole ocenil srečanje: »Igrali smo dobro. V napadu smo bili natančni, v obrambi pa zbrani. Tekma je bila solidna generalka pred play-offom.« Peter Lisjak med najbolj učinkovitimi Kontovel - Geatti 66:88 (24:26, 38:42, 48:72) Kontovel: Škerl 9 (2:3, 2:9, 1:2), J. Zaccaria 2 (-, 1:2, -), Starc 3 (1:2, 1:4, 0:2), Lisjak 17 (9:14, 4:7, 0:2), Hrovatin 14 (1:6, 2:6, 3:4), Uk-mar 11 (4:5, 2:6, 1:3), Žerjal (-, 0:1, -), Gantar 3 (1:2, 1:2, 0:1), S. Regent n.v., Mandič, Devetak n.v., G. Regent 7 (3:3, 2:13, -), trener Švab. PON: Hrovatin (35). Kontovel je v osmini finala končnice D lige izgubil tudi drugo tekmo proti favorizirani videmski ekipi Geatti in je tako sklenil svoje nastope v tej sezoni. Videmska ekipa je bila objektivno boljša in je pokazala več volje do zmage. Gostje so začeli zelo motivirano in v hipu povedli z 9:0. Naši košarkarji so se nato vendarle zbrali, bolje so igrali predvsem v obrambi in se ob koncu prve četrtine približali nasprotnikom na sami dve točki. V tem delu se je predvsem izkazal Peter Lisjak, ki je bil s prodori zelo nevaren in si prigral tudi številne proste mete. Druga četrtina je bila zelo izenačena, tretja pa je bila za gostitelje usodna. Igralci Geattija so zadevali Kontovelov koš kot za stavo predvsem z meti za tri točke, varovanci trenerja Švaba pa so v napadu grešili tudi lahke mete in v osmih minutah dosegli pičle tri točke. Geatti je že v četrti minuti povedel za 12 točk (53:41), v šesti za 21 in v deveti kar za 26. Tekme je bilo tedaj dejansko konec. V zadnji četrtini so igralci Kontovela skušali z bolj agresivno obrambo zajeziti napade gostov. Ti pa so strumno upravljali visoko vodstvo in na koncu zasluženo zmagali. "Obe tekmi v končnici nismo igrali, kot znamo in zmoremo. Nekateri igralci so padli v formi, tudi treningi, zaradi poškodb in bolezni, niso bili najboljši, tako da smo se morali že fotodamj@n po dveh tekmah končnice posloviti od prvenstva. Vsekakor smo dosegli primarni cilj, ki smo si ga zastavili pred začetkom prvenstva: uvrstitev v končnico," je po tekmi izjavil spremljevalec Kon-tovelove ekipe Jan Godnič. (lako) SKUPINA ZA OBSTANEK Roraigrande - Sokol 64:74 (21:20, 41:40 46:66) Sokol: Semolič, Sardoč 6 (2:4, 2:2, -), Coloni 2 (., 1:1, -), Terčon (0:1, 0:1, -), Štokelj 12 (2:5, 5:5, 0:3), Doljak 1 (1:4, 0:1, -), Babich 21 (4:6, 4:5, 3:10), Piccini, Fabi, Peric, Hmeljak 22 (1:1, 6:7, 3:7), Ušaj 10 (6:7, 2:7, 0:1). PON: Doljak (35), Ušaj (40), trener Lazarevski. Sokol se želi v skupini za obstanek čim prej znebiti vseh skrbi in vse kaže, da je na dobri poti. To je bila namreč že druga zmaga v dveh krogih. Do nje so prišli po negotovem prvem polčasu, v katerem niso vedno igrali tako kot je treba. Na začetku so gostitelji vodili z 8:1, Sokol jih je sicer ujel in v začetku druge četrtine tudi prehitel, a prednosti do odmora ni obdržal. V tretji četrtini se je trener Lazarevski odločil za consko obrambo, ki je takoj obrodila sadove. Nasprotniki niso imeli več proste poti do koša, težji meti pa jim niso šli od rok, saj je bila obramba Sokola, čvrsta, dinamična in skupinska. Razlika v točkah je tako pred zadnjim odmorom narasla kar na 20 točk. V zadnji četrtini je Sokol vidno popustil, kljub temu pa njegova zmaga ni bila več pod vprašajem. Roraigrande se jim je sicer približal na vsega osem točk, a več ni zmogel. Poleg strelsko razpoloženih Hmeljaka (tudi 10 skokov), Babicha in Štoklja (skupno 15:17 za dve točki!), velja omeniti tudi dober doprinos Fi-lippa Colonija. 22 Nedelja, 12. aprila 2015 ODBOJKA / MOŠKA B2-LIGA - Doma proti veronski Isoli Olympia zlahka čez na papirju precej visoko oviro Olympia- Isola (VR) 3:0 (25:20, 28:26, 25:13) Olympia: Hlede 4, Pavlovič 7, Vogrič 0, Persoglia 8, Terpin 16, Gastaldo 17, Komjanc 10, Rigonat 2, Juren 0, La-vrečič , Vizin, Plesničar (L1), Čavdek (L2)- Trener: Marchesini. Gladka in v vsem zaslužena zmaga domačih odbojkarjev združene ekipe Olympie proti enakovrednemu tekmecu iz Isole pri Veroni je dodatni dokaz, da so varovanci trenerja Marche-sinij, ko igrajo pred lastno publiko, skoraj nepremagljivi. Proti moštvu, ki si je svoj bogat izkupiček točk sicer priigral predvsem v domači telovadnici, so pokazali vse svoje znanje in moč in predvsem delovali kot ekipa. Povratek v formo Gastalda, ki je tokrat celo presegel odličnega Terpina pri skupnem seštevku osvojenih točk, je pozitivno vplival na vse ostale soigralce. Poleg tega se je tokrat v vlogi sprejemalca ali bolje krilnega napadalca izkazal Matija Komjanc, ki se je tako oddolžil trenerju za poverjeno vlogo od vsega začetka tekme. Poleg vsega velja še omeniti odličen doprinos blokerjev (Pavlovič in Persoglia), ki sta se skupaj z ostalimi z uspehom zoperstavljali napadom odličnega korektorja nasprotnikove ekipe Filippa Sgroja. Slednji je sam razpolagal z 46 od skupnih 82 predložkov za napad in na koncu dosegel 17 točk. Trener Marchesini se je tokrat odločil za postavo, s katero je odigral skoraj celotno srečanje, če izvzamemo le menjavi pri izvajanju uvodnega udarca, kjer se je poslužil Vogriča in Jurna. Takoj v uvodnih potezah srečanja so si kapetan Hlede in soigralci priigrali znatno prednost v točkah, ki so jo skozi celoten potek niza brez večjih težav tudi ohranili. V drugem nizu so gostje zamenjali podajalca, kar je uvodoma pozitivno vplivalo na njihovo reakcijo. Bili so v vodstvu vse do drugega tehničnega odmora, ko so končno gostitelji prvič povedli (17:16) in so leti to razliko ohranili vse do razburljive končnice podaljšanega niza. Domači odbojkarji so izkoristili šele četrto niz žogo potem, ko so si ostale tri sami zapravili z zgrešenim izvajanjem prostega udarca. Odločilen je bil napad Terpina in nato blok Persoglie. V tretjem nizu so gostje celo povedli na 14, ko je trener domačih z minuto odmora streznil svoje, kar je botrovalo preobratu in ob dejstvu, da so nasprotniki obenem popustili tudi privedlo do pomembne zmage, ki omogoča goriški združeni ekipi stik z vrhom in možnost, da se še vedno uvrsti v končnico za napredovanje. (J.P.) Gastaldo pokazal, da se vrača v formo bumbaca Odbojkarski Športel B2 liga ne bo ušla iz rok zamejskega športa na odbojkarskem moškem področju, saj jo v tej sezoni dobro branita Sloga Tabor Televita in goriška združena novo prišleka Olympia. O tem si bodo jutri ob 18. uri v oddaji Športel podajali žogo Andrej Vogrič, športni vodja Olympie, Jernej Terpin, odbojkarski talent, Gregor Jerončič trener in odbojkar Sloge Tabor ter kapetan ekipe Ambrož Peterlin. Sodelavka Nikol Križmančič bo na terenu sledila nogometašem Vesne na gostovanju v Tržiču in odbojkarjem Olympie. Kamere Rai bodo v Terzu (verjetno) proslavljale prestop trebenskega Primorca v višjo ligo, se sproščali na pohodu Mirka Škabarja in se preizkušali v gorskem kolesarstvu. Nogometni 3. polčas BACJIÛ TRST A 1 Fililählpa J uPij lU u Vr :i .mu Jutri bo na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro po dvotedenskem prazničnem premoru znova na vrsti športna oddaja Tretji polčas. Tokrat bo pretežno posvečena nogometni tematiki. Juven-tina je v promocijski ligi v samem vrhu, na klepet so zato povabili odbornico štandreškega društva Maja Peterin. Nogometna sezona se tudi sicer bliža vrhuncu, prav kmalu bo znano, kaj bo v končnici sezone čakalo slovenske ekipe. Zato bodo sezono znova analizirali s trenerjem Milošem Tulom, s katerim bodo kakšno minuto namenili tudi delu z mladimi. Domači šport Danes Nedelja, 12. aprila 2015 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Castefrancu Venetu: Giorgione - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Terzu: Terzo -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Audax; 16.00 na Opčinah: Opicina - Primorje; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Pro Gorizia 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Malisani: Malisana - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Cgs; 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans Medea NAJMLAJŠI - 10.30 v Štarancanu: Staranzano -Sovodnje; 10.30 v Gorici: Audax - Juventina; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras KOŠARKA DRŽAVNA B-LIGA - 18.00 v Alto Sebinu: Alto Sebino - Jadran Franco DEŽELNA C-LIGA - 21.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: Don Bosco - Bor Radenska UNDER 17 - 11.00 pri Briščikih: Jadran - Goriziana ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v San Donaju: Bibione -Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Aurora 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Roiano Greta Barcola UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - TimMusic UNDER 14 ŽENSKE - polfinale v Repnu: 11.30 Sokol - OMA, 15.30 S. Andrea - Sokol TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Vidmu: Atomat - Gaja Jutri Ponedeljek, 13. aprila 2015 ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 19.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Killjoy; 19.15 v Repnu: Zalet Barich -TimMusic ŽENSKA C-LIGA - Zalet Sloga pri vodilnemu Vivilu Zaslužile bi točko Villadies Farmaderbe Vivil- Zalet Sloga 3:1 (27:25, 25:23, 22:25, 25:23) Zalet Sloga: Babudri 12, Petra Grgič 18, Gri-delli 14, Mania' 3, Spanio 7, Štoka 6, Pre-stifilippo (libero 1), de Walderstein (libero 2), Balzano 7, Costantini, Crissani, Anja Grgič, Zonch. Trener Edi Božič Proti še nepremaganemu Vivilu so Zaletovke na gostovanju sicer izgubile, tekma pa je bila, kot lahko razberemo že po izidih v posameznih setih, izredno izenačena. Naše odbojkarice so prav gotovo odigrale eno svojih boljših tekem: v polju so ubranile vse, kar se je ubraniti dalo, tudi blok je bil vedno na mestu, tako da je lahko na svoj račun prišla tudi publika, ki je gledala celo serijo dolgih in navdušujočih akcij. V prvem, tretjem in četrtem setu sta si bili ekipi stalno povsem enakovredni, se borili iz točke v točko, ne da bi si priigrali odločilno prednost. Še najbolj »gladko« so zmagale Zaletovke v tretjem, ko so bile na koncu za tri točke boljše od domačink. Že po uvodnih potezah je bilo jasno, da merita moči dve tokrat povsem enakovredni ekipi. Našo so »pokopali« zgrešeni servisi (štiri od 18. točke naprej), a se je Vi-vil moral kar pošteno potruditi, da je set osvojil. Neuspeh je nekoliko zmedel Zale-tovke, ki so v drugem setu že visoko izgubljale z 11:18, a so nato odločno reagirale in začele nižati razliko. Za zmago je bilo že prepozno, zato pa so v velikem slogu nadaljevale v tretjem in ga tudi osvojile. V četrtem je Sloga Zalet v končnici vodila z 22:20, a so bile domačinke, svojim mladim letom navkljub, bolj hladnokrvne in so s serijo neubranljivih napadov dokončno strle odpor Zaletovk. V vrstah Sloge Zaleta je bila ob dobri igri vseh najboljša Petra Grgič, ki se je izkazala v sprejemu in obrambi ter bila tudi zelo konstantna v napadu. Trener Edi Božič kljub porazu ni bil razočaran: »Vivil je še nepremagan, a je kljub temu v zadnjih tekmah dokazal, da preživlja rahlo krizo in zato sem imel vtis, da se mu bomo z borbeno igro lahko povsem enakovredno upirali. Tako je tudi bilo, na koncu pa se je vendarle izkazalo, da je pač boljši od nas. Svojim igralkam lahko za nastop samo čestitam, po tem, kar so pokazale, pa bi si prav gotovo zaslužile vsaj točko!« ŽENSKA D-LIGA Gladek poraz Trivignano - Zalet Kontovel 3:0 (25:22, 25:22, 25:22) Zalet Kontovel: Bukavec 9. Bressan 3, Cas-sanelli 11, Micussi 8, Zavadlal 0, Antognolli 1, Kneipp 5, Kalin 3, Ghezzo 1, Barut (L), Škerl (L2), Sossi, Ban. Trener Zuzič. Zalet Kontovel je doživel poraz, tako gladkega letos že dolgo ne. Proti vodilnemu v skupini za napredovanje so igrale krepko pod svojimi sposobnostmi, obžalujejo, da je bilo tako, ker se jim zdi, da Trivignano ni bil nepremagljiv. Tekma je bila v znamenju napak na obeh straneh, a gostje so grešile več in v bolj pomembnih trenutkih. V prvem setu jim nikakor ni šel od rok servis. Trivignano jih je pobegnil, skoraj bi ga ujele (3:21), a je set naposled splaval po vodi. Podobno je bilo tudi v drugem setu, v tretjem pa so naše igralke izpustile iz rok prednost 14:7. Zaradi slabega sprejema je bila iz igre prevečkrat izločena najboljša na-padalka ekipe Sabrina Bukavec, nekaterim krilnim igralkam pa se pozna, da zaradi poškodb niso v optimalni formi 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem O.K. Val - Pall. Grado 3:0 (25:17, 25:18, 25:15) Val: Degano, Dellisanti, Devetak, Gabbana, Peressini, Soban (L), Visintin, Zavadlav; trener: Jelavič. Zadnjeuvrščeni ekipi so se Valovke tokrat oddolžile za poraz iz prve tekme in tako zaključile prvenstvo z gladko zmago. Kljub nekaterim naivnim napakam je bila igra Vala na dobrem nivoju in domače igralke proti slabšim nasprotnicam niso imele večjih težav. Pohvalo za uspešen nastop zasluži Martina Degano. Turriaco - Soča 3:1 (19:25, 25:10, 25:15, 25:19) Soča: Cotič 4, Princi 5, Devetak 2, Winkler 1, Malič 7, Valentinsig 8, Petruz 5, Brisco 0, Bandelj (L). Zadnji nastop je bil kljub porazu pozitiven. Dobremu nasprotniku so, predvsem z učinkovitimi servisi Valentinsigo-ve, iztrgali prvi set, po slabi igri v drugem setu pa so si igralke Soče spet opomogle, škoda le, da so v četrtem setu reagirale prepozno. Na Tržaškem Zalet Sokol - Zalet Sloga 0:3 (15:25, 9:25, 15:25) Zalet Sokol: Cabrelli 1, Goruppi 4, N. Kralj 2, Rauber 2, Spangaro 3, Valič 2, Barbieri (L); Cernich 0, Daneu 0, Milcovich 0, Milic 0, L. Zidarič 2; trener: Pertot. Zalet Sloga: Antoni, Bortolin 0, Corazza 1, de Walderstein (L1), Feri 4, Kojanec 9, Le-giša 3, Maver 2, Pertot 5, Roma 14, Vitez 6, Zaccaria (L2), Zonch 8; trener: Maver. Številna publika, ki se je zbrala na tribunah nabrežinske telovadnice, ni prišla na svoj račun, saj je bil potek tekme precej enosmeren in končni rezultat ni bil nikoli v dvomu. Tekma se je začela z velikim številom napak obeh ekip. V nadaljevanju pa so gostje le grešile manj, čeprav njihova igra še vedno ni bila na najvišji ravni, ter bile bolj prodorne na mreži. Igro domačink so omejevale naivne napake ter slab sprejem, kar se je odražalo predvsem v neučinkovitem napadu. (stc) MOSKA D-LIGA Sloga Tabor utrdila svoj položaj pod vrhom Olympia se je dobro upirala močnejšemu San Vitu CUS - Sloga Tabor 0:3 (13:25, 22:25, 21:25) Sloga Tabor: Antoni 6, Kante 6, Milič 11, Reggente 2, Taučer 9, Trento 11, Rauber (libero), De Luisa 0, Jerič, Vattovaz. Trener Danilo Berlot Sloga Tabor je odšla na gostovanje k mestnemu tekmecu CUSu z enim samim ciljem: osvojiti tri točke in tako ostati v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. Našim odbojkarjem je to uspelo in so tri kola pred koncem na tretjem mestu na lestvici, uvrstitev v play off pa je sedaj že nekoliko bližja. Slogaši so začeli zelo odločno in v prvem setu povsem nadigrali domačo ekipo, ki jim nikakor ni mogla do živega. V nadaljevanju je CUS precej izboljšal svojo učinkovitost, zlasti po zaslugi odličnega libera ubranil kar nekaj napadov Sloge Tabor, ki je od drugega seta dalje zaigrala nekoliko lagodneje, tako da se je tekma razživela in postala bolj izenačena. V drugem nizu je bila Sloga Tabor vedno v rahli prednosti, v končnici je CUS izenačil pri 22:22, vendar so Slo-gaši ostali dovolj zbrani, da so nanizali tri zaporedne točke. V tretjem je Sloga Tabor spet visoko povedla (16:11, 19:14), a se domači odbojkarji nikakor niso hoteli sprijazniti s porazom. Začeli so nižati razliko, se približali Slogašem na eno samo točko zaostanka (20:21), odločna reakcija naših odbojkarjev pa jim je preprečila, da bi vsaj omilili po- San Vito - Olympia 3:0 (25:20, 25:21, 25:21) Olympia: D. Hlede 2, Corsi 8, Čevdek 12, Černic 4, Komjanc 3, Fiorelli 3, J. Hlede (L). Trener Kuštrin. Olympia je proti San Vitu, ki se bori za uvrstitev v končnico za napredovanje, pokazala dobro odbojko, žal pa je vsakič odpovedala v končnici. Kljub temu, da so gostje nastopili v okrnjeni in spremenjeni postavi, so se solidno upirali nasprotnikom.Če so kljub temu izgubili uvodna seta, je treba to pripisati predvsem napakam na servisu. Tudi sojenje jim ni bilo najbolj naklonjeno. V tretjem setu je bil na začetku izid 9:2 za San Vito, a so goriški odbojkarji ustrezno reagirali, na koncu pa spet ni manjkalo dosti, da bi zmagali, a jim ni uspelo. Za obstanek morajo najbrž doseči le še eno zmago. Če bodo igrali tako kot včeraj, jim ta ne bo ušla. 1. MOŠKA DIVIZIJA Val - Poggivolley 3:1 (25:18, 25:13, 29:31, 25:19) Val: Juren 9, Faganel 9, Magajne 16, Fe-drigo 2, M. Devetak 4, R. Devetak, Sfili-goi 5, I. Devetak 10, Černic 6, Brandolin 12, Frandolič 12. Val je vknjižil prepričljivo zmago. Le v 3. setu je upadla zbranost, trener Corva je tudi priznal, da je preveč spremenil postavo. A v 4. seu so spet igrali kot je treba. Pohvalo zaslužita podajalec Jan Černic in tolkač Erik Juren. Naš Prapor - S. Andrea 3:2 (21:25, 25:20, 16:25, 25:18, 15:12) Naš Prapor: Barbera (L), Cietto 1, Foga-ri 1, Juretič 7, Medeot 8, Mervig 5, Oliva 9, Pellizzari 5, Persolja 13, Valentincic 3; trener: Mikluz. Igra domačinov je bila po dobrih treh tednih vsiljenega tekmovalnega premora (Naš Prapor je bil prost dve koli zaporedoma) zelo nihajoča. Na slabo igro gostiteljev so vplivale predvsem neumne napake. V prvem (izgubljenem) setu so šele lovili tekmovalni ritem. Z osvojitvijo drugega in četrtega niza, po padcu koncentracije v tretjem, jim je le uspelo izenačiti. Po krepkem vodstvu v petem setu pa so šele v končnici uveljavili svojo premoč. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 12. aprila 2015 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Velika dvorana V nedeljo, 19. aprila, ob 17.00 / Vesna Pernarčič: »Piaf, Edith Piaf« V torek, 21. aprila, ob 20.30 / Svetlana Makarovič: »Mrtvec pride po ljubico«. Gledališče Rossetti Dvorana Generali V sredo, 15. aprila, ob 20.30 / Domenico Starnone: »La scuola« / Režija: Daniele Luchetti / Ponovitve: od četrtka, 16. do sobote, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 19. aprila, ob 16.00. Foyer Vittorio Gassman V sredo, 15. aprila, ob 18.00 / Roberto Cocconi, Luca Zampar: »Arearea "Box_Two"« / Režija: Roberto Cocco-ni in Luca Zampar. Dvorana Bartoli Danes, 12. aprila ob 17.00 / Lino Mar-razzo: »Artemisia Gentileschi« / Režija: Lino Marrazzo. Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 12. aprila, ob 16.00 / Mario Sca-letta: »Lei e ricca, la sposo, l'ammazzo« / Ponovitve: od ponedeljka, 13. do srede, 15. aprila, ob 20.30. V petek, 17. aprila, ob 20.30 / Jean-Marie Chevret: »Donne in cerca di guai«. / Ponovitve: v soboto, 18. ob 20.30,v nedeljo, 19. ob 16.30 in v ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30. V ponedeljek, 27. aprila, ob 17.30 / Preurejeno od Livie Amabilino in Lorelle Tessarotto od dela Raymonda Car-verja: »Stai zitta per favore?«. / Režija: Gian Maria Martini. Gledališče Miela V ponedeljek, 13. aprila, ob 21.01 / kabaret / »Pupkin Kabarett (L'avventura continua) Chi non lascia raddoppia«. OPČINE Prosvetni dom Danes, 12. aprila, ob 18.00 / Miroslav Košuta: »Zlati prah v očeh« / Gostuje SSG. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 / Ivan Cankar: »Hlapci« / V torek, 21. aprila, ob 11.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V torek, 21. aprila, ob 20.00 / Milutin Bojic: »Gospa Olga« / Gostuje Narodno gledališče Sombor, Srbija. V soboto, 25. aprila, ob 20.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mali oder V sredo, 15. aprila, ob 20.00 / Nebojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. / Ponovitev: v četrtek, 16., v petek, 17. in v četrtek, 23. aprila, ob 20.00. V soboto, 18. aprila, ob 17.00 / Grigor Vitez: »Antonton«. V sredo, 22. aprila, ob 20.00 / Jan Cvi-tkovič: »Otroci Adama in Eve«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 13. aprila, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela«. / Ponovitev: v ponedeljk, 20. in v petek, 24. aprila, ob 19.30. V torek, 14. aprila, ob 19.30 / Franz Kafka: »Grad«. / Ponovitev: v sredo, 15. ob 19.30 V torek, 21. aprila, ob 19.30 / Molière: »Tartuffe«. V sredo, 22. aprila, ob 16.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. Mala drama V sredo, 15. aprila, ob 20.00 / Vitomil Zupan: »Zastave - Mož - Slepota«. / Ponovitve: v petek, 17. aprila, ob 19.30. V petek, 24. aprila, ob 20.00 / Simona Semenič: »medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti« V soboto, 25. aprila, ob 16.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 14. aprila, ob 20.30 / balet / Michael Nunn & William Trevitt: »Bal-letboyz - Thetalent«. GORICA Kulturni dom Velika dvorana V torek, 14. aprila, ob 20.30 / koncert / »Nomadski blues« / Nastopajo: Etran Finatawa iz Nigerija. V soboto, 18. aprila, ob 20.30 / muzi-kal / »20a Vsedržavna Gledališka Revija Un Castello di... Musical & Risate!«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 15. aprila, ob 20.45 / koncert / Nastopa: Gloria Campaner - klavir / Program: Schumann / Rachmaninov / Skrjabin. V četrtek, 23. aprila, ob 20.45 / '900&oltre / »Callithump - Improvvi-sazioni e variazioni« Nastopa:Uri Cai-ne - klavir. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V ponedeljek, 13. aprila ob 20.00 / M&N Dance Company: »Urbane zgodbe - Soba z razgledom, Kravata« LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V nedeljo, 19. aprila, ob 19.00 / Drama Akustika: »Vasko Atanasovski Trio«. SNG Opera in Balet Danes, 12. aprila, ob 16.00 / Opera / Georges Bizet: »Carmen«. V četrtek, 16. aprila, ob 19.30 / Opera / Peter Iljič Čajkovski: »Labodje jezero« / Ponovitve: v petek, 17., ob 18.00, v soboto, 18. ob 19.30, v ponedeljek, 20., ob 19.30, v torek, 21., ob 19.30, v četrtek, 23. ob 19.30 in v petek, 24. aprila, ob 18.00. Cankarjev dom Linhartova dvorana Klub CD V torek, 14. aprila, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Gašper Bertoncelj in Lew Tabackin Trio. Kino Šiška V torek, 14. aprila, ob 21.00 / Indekš Lekcija / Nastoapta: The Kvb in Jardier. V četrtek, 16. aprila, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Ben Frost A U R O R A Live in Ontervjabbit. V torek, 21. aprila, ob 20.00 / Mgl & Agrft Jukebox / Tradicionalno glasbeno druženje MGL & AGRFT J U K E B O X. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli incanti (nekdanja ribarnica): zgodovinska razstava1891 - 1914 La grande Trieste bo pripovedovala o različnih zgodbah, ki so se pisale med letoma 1891 in 1914. Pri njeni realizaciji so sodelovali tržaški Mestni muzeji za zgodovino in umetnost, Znanstveni muzej, Mestne knjižnice, Narodna in študijska knjižnica Trst in zgodovinski arhiv Zavarovalnice Generali. Gmotno pa sta razstavo podprli tudi Dežela FJK in Fundacija CRTrieste. Razstavljeno gradivo prihaja iz domačih arhivov, za njegovo postavitev pa je poskrbel arhitekt Dimitri Waltritsch. / Razstava bo na ogled do 3. maja, in sicer od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro, ob petkih in sobotah med 11. in 21. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 19. uro. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Razstavni sedež tržaške ljudske univerze ( Ul. Torrebianca 22) do 18. aprila, bo na ogled razstava »Paesaggi: colore luce, colore pigmento«, projekt Renza Grigo-lona in šole litografije "Carlo Sbisa" / Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.30 do 19.30 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ASPIRATOR FPAN™,KI ROMULOV ZA PRAH FRANCE BRAT MESTO V KALIFORNIJI BRITANSKI PEVEC JOHN VZDEVEK RIMSKE BOGINJE JUNONE OGRAJEN PROSTOR BOS. NOGOMETAŠ (IVICA) ITALIJANSKI GLASBENIK (RENZO) HERBERT GRÜN PLAČILO, PLAČA NAUK O VREDNOTAH ZABAVA PILOT POSEBNEGA ZRAKOPLOVA / KORALNI OTOK VULKAN NA JAPONSKEM NEM. IGRALKA SOMMER ŠP. PLESALKA (LUCERO) PROJEKTIRANA CESTA MUČENIK KREMŽENJE OBRAZA, SPAKOVANJE AMERIŠKI PEVEC ANDREJ IN IGRALEC ZAMEJIC (FRANK) SREDI KOZICE NOGOMETNI STADION V BUDIMPEŠTI KILOGRAM NEMŠKI PRIMORSKI FILOZOFSKI DNEVNIK, PISATELJ TVOJ (GEORG) DNEVNIK VOJAK NAJEMNIK TIP AVTOMOBILA ZNAMKE CITROËN PREBIVALEC VELIKE BRITANIJE POPULAR. IT. TV PROGRAM JUPITROVA SESTRA RAZČLENJE- NAVRHU VALEČ KES0NA ITALIJANSKA CESTNA SLU2BA LA GIOCONDA TUJE MOŠKO IME MESTO JUŽNO OD RAVENE BUČA KNJIGA ZEMLJEVIDOV MESTO NA KRETI Z LABIRINTOM KRALJA MINOSA ZEMLJEPISNA KARTA ČLOVEK, KI SILOVITO IN HRUPNO HODI ŠIVANKA PLEMIŠKA STOPNJA V FRANCIJI ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (ANNA) MESTO NA JAPONSKEM PRED PRIIMKOM TRAČNICA NASA BANKROTIRANA BANKA ŽELEZOVA RUDA JAMAJSKA GLASBA ŠVEDSKO SMUČARSKO SREDIŠČE BOJEVNIK ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST KOFI ANAN MESTO V TURČIJI OTIS REDDING TEGA LETA MARTIN EDEN TALNA OBLOGA IZ LESENIH DEŠČIC AMEDEO NAZZARI OČE RUSKI PESNIK (VLADIMIR) DALJŠE OBDOBJE, VEK MESTECE PRI CUNEU V PIEMONTU ALOJZ REBULA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA FARROW PIVSKI VZKLIK SLOVARČEK - AKSIOLOGIJA = nauk o vrednotah • ASAMA = vulkan na jap. otoku Honšu • CERES = Jupitrova sestra • LOERKE = nemški pesnik • OGA=jap. mesto • OSIM = sarajevski nogometaš in trener • TENA = španska plesalka 24 Nedelja, 12. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Šibka fronta se pomika iz Nemčije proti Balkanu ter proti vzhodnim Alpam. Danes se bo nad osrednjo Evropo okrepilo območje visokega zračnega pritiska, zaradi česar bo nad naše kraje dotekal precej hladen ^ zrak, ki bo prinesel manj stabilno vreme._ 1000 Povsod po deželi bo delno oblačno. Popoldan bo nekaj oblačnosti v predalpskem svetu in v notranjosti Krasa. Ponoči bo nekaj nizke oblačnosti po nižinah in ob morju. Pihal bo šibak veter. Sončno bo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bo možna kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. Jutri bo delno oblačno. Popoldan bo nekaj oblačnosti v predalpskem svetu in v notranjosti Krasa. Ob morju bo pihal šibak veter. Jutri bo dopoldne precej jasno, popoldne ali zvečer bodo nastale posamezne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. I £ Sonce vzide ob 6.25 in zatone ^g ob 19.47 □ Dolžina dneva 13.22 Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 12.22 1913 - Dež je marsikje po § nižinah prešel v sneg; do naslednjega jutra je ponekod zapadlo nenavadno veliko snega za april. V Cerknici so naslednje jutro izmerili 33 cm, v Kočevski Reki 28 cm, v Mi-slinji ob vznožju Pohorja 20. Danes: ob 2.19 najvišje 13 cm, ob 10.00 najnižje -25 cm, ob 18.04 najvišje 22 cm. Jutri: ob 0.03 najnižje -4 cm, ob 4.59 najvišje 12 cm, ob 11.48 najnižje -29 cm, ob 18.45 najvišje 31 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. -JO 500 m ...........13 1000 m ..........10 1500 m ...........7 2000 m ...........4 2500 m ........... 0 2864 m...........-4 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6,5 in v gorah 7,5. Slavni »Manneken Pis« oblečen ob paradi ponosa BRUSELJ - Slavnega bruseljskega Mannekena Pisa - dečka, ki lula, bo konec aprila za jubilejno belgijsko parado ponosa oblekel francoska modna ikona Jean-Paul Gaultier. Enfant terrible francoske mode in aktivist za pravice istospolno usmerjenih naj bi se parade ponosa tudi osebno udeležil, so sporočili organizatorji. Parada ponosa MiniPride 30. aprila v Bruslju bo uvod v festival ob dvajseti obletnici prve organizacije tega dogodka v Belgiji, ki bo potekal od 1. do 17. maja. Organizatorji obljubljajo, da presenečenj ne bo manjkalo. Eno od njih bo nova oprava visoke mode za Mannekena Pisa. Češnja na torti pa bo udeležba modne legende na dogodku, obljubljajo organizatorji. Kako bo oblečen deček, ki lula, ne želijo razkriti. Do jeseni bodo zakvačkali Stari most v Mariboru RUTAR. group Rutar Group sodi med vodilna pohištvena podjetja v srednji Evropi in zaposluje več sto sodelavk in sodelavcev. Naša uspešna poslovna skupina ima upravni sedež na avstrijskem Koroškem in je vse od ustanovitve v družinski lasti. S prodajnima distribucijama RUTAR in DIP0 nudi izjemno kvaliteto, odličen servis in vrhunske nakupne pogoje na kar 13 lokacijah v Avstriji in Sloveniji. Odpiramo nove poslovalnice v Furlaniji-Julijski Krajini, zato na območju Vidma iščemo: Nudimo: prijetno delovno okolje v uspešnem mednarodnem podjetju razgibano in zanimivo delo odlične razvojne možnosti zaposlitev za polni delovni čas Vsak od Vas lahko postane del velike zgodbe o uspehu! Pridružite se naši ekipi. Navdušite nas in z veseljem Vas bomo sprejeli med najboljše. Prijave z življenjepisom, dokazili o izobrazbi, s sliko ter kronološkim pregledom dosedanje kariere pošljite do 21.04.2015 na jobs@rutar.com MARIBOR - Skupina ustvarjalcev in rokodelcev, združena v zavod Artmar, je včeraj v Mariboru začela z zanimivim podvigom. V sodelovanju z meščankami in meščani so začeli s kvačkanjem pisanih kvadratov, s katerimi želijo jeseni prekriti ograjo Starega mostu čez Dravo. Po besedah Zdenke Borak iz Artmarja izhajajo iz dogodka pred dvema letoma, ko so most okrasili s kvačkanimi rožicami. »Letos smo se odločili, da kvačkamo kvadrate. S tem želimo pokazati, da se kljub težkim časom da še marsikaj narediti, da se popestriti Maribor in ga odeti v barve. Želimo pokazati, da je mogoče dosti narediti tudi brez denarja,« je dodala. fotoutrip '15 Cuba, marec 2015 -SOSA DEMI sonja, sandra, dejan in mirk Gradino bo še naprej upravljal Rogos Srečanje Manjšina v očeh nove generacije Spolno nasilje nad mladoletnimi JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 84 (21.321) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 12. APRILA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^ orimorski soort 3 U primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 971124 666007 50412 Mandi Trst, ki se je ujel v past SandorTence Praznik furlanskega jezika, kulture in identitete (fieste de Patrie dal Friul) je dvignil oblak prahu in polemik, obenem tudi sprožil soočenje o pisanih identitetah Furlanije-Julijske krajine. Žal so polemike skoraj popolnoma zasenčile izmenjavo mnenj, za katero je sicer vedno čas, priložnosti pa nič koliko. Datum 3. aprila, ki je bil izbran za praznik, ima svojo zgodovinsko utemeljitev, tudi vsebinsko ogrodje zakona ima svojo logiko. Ukrep nikogar nič ne obvezuje, temveč nudi priložnost in možnosti Deželi, lokalnim upravam in kulturnim združenjem, da tudi z javno finančno podporo izpostavijo svojo navezanost na Furlane, njihovo zgodovino in jezik. Zakon je bil sicer napisan nekoliko na hitro in površno. Zakonodajalec bi si lahko vzel več časa in bolje razčlenil vso zadevo. Zlasti v preambuli bi moral bolje opredeliti pisano deželno stvarnost in njene identitete, začenši s slovensko. To nikakor ne opravičuje žolčnih reakcij, ki jih je furlanski praznik sprožil v nekaterih tržaških političnih in novinarskih krogih. Namesto pametnih kritik smo slišali neke užaljene pripombe, češ da praznik ponižuje Trst in Trža-čane. Tem cenenim polemikam je žal podlegel tudi mestni občinski svet, čeprav ga nihče ni vprašal za mnenje. In tako so nekateri »križali« deželnega odbornika Tor-rentija, ki si je upal trditi, da je Trst skupek različnih identitet in da le Furlani in Slovenci imajo svojo avtohtono identiteto. Da ne govorimo o neverjetnih polemikah o furlanski zastavi na sedežu deželnem vlade na Velikem trgu. To ni Trst, ki si ga želimo. Slovenci smo vse to spremljali odmaknjeno, kot da se nas stvar ne tiče. Gabrovec in Ukmar sta svoje povedala v deželnem svetu, potem pa molk, čeprav bi moral kdo od naših politikov in predstavnikov javno pritrditi Torrentiju, ko je omenjal Slovence in bil zaradi tega tarča kritik (ne samo iz vrst desne sredine). Slovenska manjšina včasih daje vtis samozadovoljstva. Ne samo ko gre za Furlane, ampak tudi ko gre za negotovo prihodnost FJK kot avtonomne dežele. Morali bi opozoriti Deželo, da se spomni (za to ni potreben zakon) našega kulturnega praznika, ko bi lahko na deželnih sedežih plapolala slovenska zastava. PANAMA - Na dvodnevnem vrhu Amerik konec petdesetletne hladne vojne med ZDA in Kubo Zgodovinski stisk roke Obama-Castro TRST - Občina najavila možnost priziva proti okoljskemu dovoljenju Načrt za uplinjevalnik v Žavljah ni upošteval možnosti potresa PANAMA - Kubanski predsednik Raul Castro je v včerajšnjem podaljšanem govoru na Vrhu Amerik v Panami ameriškega predsednika Ba-racka Obamo označil za poštenjaka in dejal, da ga občuduje in spoštuje njegov premik v smeri normalizacije odnosov med državama. Obama pa je povedal, da je hladna vojna končana in da ga bitke iz časa pred njegovim rojstvom ne zanimajo. Obama in Castro sta govorila na plenarnem delu Vrha voditeljev ameriških držav v prestolnici Paname, včeraj pa sta se srečala na štiri oči. Bela hiša tega ne opredeljuje kot bilateralno srečanje dveh predsednikov temveč kot srečanje na najvišji ravni med državama vse od leta 1959, ko sta bila skupaj Richard Nixon in Fidel Castro. Na 2. strani V Rižarni spomin na Jožeta Golca Na 5. strani TRST - Temelji načrta za gradnjo plinskega terminala v Žavljah se bodo najbrž zamajali. Strokovnjaki državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Briščikov so ugotovili, da je t.i. tržaški prelom, ki teče okvirno pod obalno cesto od Trsta do Tržiča, aktiven. Zato ni izključena možnost, da bi prišlo v prihodnosti do potresa v Tržaškem zalivu. Kar je še bolj pomembno, načrtovalci uplinjevalnika tega niso upoštevali, še manj pa je to upoštevala pristojna ministrska komisija, ki je izdala okoljsko dovoljenje. V Trstu posvet o prvi svetovni vojni Na 5. strani Vsak peti človek je že doživel spolno nasilje Na 6. strani Kitajski državljan s 100.000 evri v žepih Na 14. strani Umekova v Števerjanu, v Gorici o Benečiji Na 15. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. MONFALCONE MATERASSI Ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 GORIZIA MATERASSI Korzo Italia 123 Tel.: 0481.530.537 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI ■ PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD DK DO 50% ANATOMSKI VZGLAVNIK 100% lateks €59,00 )% € 29,501 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 LEŽIŠČE lateks cm 80x190 €398 -50% €199,oo ELEKTRIČNA PODLAGA e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge cm 80x190 €832,00 -40% €499,oo ELEKTRIČNI POČIVALNIK el. dvigovanje celotnega počivalnika ■■ €984,00 -40% €590,oo 2 Nedelja, 12. aprila 2015 ITALIJA, SVET / panama - Na srečanju Amerik v ospredju novo poglavje v odnosih med ZDA in Kubo Obama in Castro zapečatila pol stoletja hladne vojne PANAMA - Kubanski predsednik Raul Castro je v včerajšnjem podaljšanem govoru na Vrhu Amerik v Panami ameriškega predsednika Baracka Obamo označil za poštenjaka in dejal, da ga občuduje in spoštuje njegov premik v smeri normalizacije odnosov med državama. Oba-ma pa je povedal, da je hladna vojna končana in da ga bitke iz časa pred njegovim rojstvom ne zanimajo. Obama in Castro sta govorila na plenarnem delu Vrha voditeljev ameriških držav v prestolnici Paname, včeraj pa sta se srečala na štiri oči. Bela hiša tega ne opredeljuje kot bilateralno srečanje dveh predsednikov temveč kot srečanje na najvišji ravni med državama vse od leta 1959, ko sta bila skupaj Richard Nixon in Fidel Castro. Odnosi med ZDA in Kubo so bili v ospredju zanimanja letošnjega vrha. Oba-ma in Castro sta izboljšanje odnosov napovedala decembra lani, ko sta si državi izmenjali zapornike, hitrejša pot naprej pa je trenutno odvisna od črtanja Kube s seznama držav podpornic terorizma. Oba-ma in Castro sta v sredo govorila po telefonu, v petek zvečer pa sta se rokovala in pozdravila v množici ostalih voditeljev pred večerjo. Del državnih voditeljev Severne in Južne Amerike med nagovorom predsednika Paname Juana Carlosa Varele ansa V ZDA ni enotnega mnenja o Oba-movi politiki do Kube. Politiki, ki računajo na podporo vplivne kubanske diaspore, so odločno proti in med njimi so tudi demokrati. Senator iz New Jerseyja Robert Me- nendez, ki je obtožen korupcije, je dejal, da je Obamova politika zgrešena. V Latinski Ameriki, kjer imajo dolg seznam zamer do ZDA zaradi vpletanja v notranje zadeve držav, pa na to gledajo po- vsem drugače. Za vztrajanje pri spremembi politike do Kube si je Obama prislužil številne aplavze. Castro, ki je namesto predvidenih šestih minut govora skoraj celo uro govoril o revoluciji, se je na koncu za to ce- sredozemsko morje - Dosti dela za italijansko obalno stražo Rešili 978 priseljencev Reševalna akcija 55 kilometrov od libijske obale - Na plovilu žal našli tudi mrtvega migranta RIM - V morju pred obalo Libije so v zadnjih 24 urah rešili 978 nezakonitih priseljencev, enega pa so našli mrtvega. Kot je včeraj sporočila italijanska obalna straža, so se kakih 55 kilometrov od libijske obale v težavah znašla tri plovila s prebežniki. Kot so pojasnili, je ladja italijanske mornarice z enega čolna rešila 221 ljudi, na plovilu pa je bil tudi mrtev človek. Vse prebežnike sta na kopno prepeljali s patruljnimi čolni italijanske obalne straže.Trgovska ladja je medtem rešila 235 ljudi z drugega čolna, polnega mi-grantov. Dve trgovski ladji pa sta priskočili na pomoč tretjemu plovilu, ki se je znašlo v težavah. Ena je na krov vzela 93 migrantov, druga pa 429. Italijanska obalna straža je javnost o težavah čolnov s priseljenci obvestila po tem, ko so malteški mediji v petek poročali, da je sredi Sredozemskega morja kakih 1500 priseljencev, ki so poslali klic na pomoč. Sredozemlje velja za najnevarnejšo pomorsko pot za migrante. Na obalo Italije je lani prispelo rekordnih 170.000 pre-bežnikov, več kot 3400 pa jih je po ocenah oblasti ni preživelo plovbe čez morje. Letos se je naval migrantov še okrepil. Med prebežniki prevladujejo begunci iz Sirije in Afriškega roga, na pot čez Sredozemlje pa se podajo iz Libije. (STA) lo opravičil. »Opravičujem se Obami in vsem, ker postanem zelo čustven, ko govorim o revoluciji. Ampak Obama ni odgovoren za preteklost,« je med drugim dejal Castro. Ameriški predsednik je v svojem nagovoru dejal, da je embarga konec in je treba gledati v prihodnost. »S Kubo želimo vzpostaviti diplomatske odnose, ta preobrat pa je pomemben za celotno regijo«, je še dejal Obama. Ni zanikal, da med državama obstajajo globoke razlike in je poudaril, da ni zainteresiran za konflikte iz časov še preden je bil rojen. Obama se je pred zgodovinskim pogovorom s Castrom v petek sešel z oporečniki iz Kube in drugih držav. Srečanje ameriškega predsednika s kubanskima oporečnikoma, odvetnico Laritzo Diversent in političnim aktivistom Manuelom Cuesto Mouro, ter več kot desetimi oporečniki iz drugih ameriških držav je potekalo za zaprtimi vrati, udeležila pa sta se ga tudi voditelja Kostarike in Urugvaja. »Vso pot vam bomo stali ob strani,« je oporečnikom pred začetkom pogovorov obljubil Obama. Predsednik ZDA se je z oporečniki sešel ob robu uradnega vrha civilne družbe in voditeljev 35 držav zahodne poloble, ki je potekalo v sklopu vrha Amerik. V govoru na vrhu civilne družbe je obama izpostavil odnose s Kubo. »Odpiramo novo poglavje odnosov s Kubo in upamo, da bo nastalo ozračje za izboljšanje življenj Kubancev,« je dejal. Odnosi so se začeli izboljševati po 17. decembru lani, ko sta si državi izmenjali zapornike. Obama je takrat opravil zgodovinski telefonski pogovor s kubanskim predsednikom Raulom Castrom, Bela hiša pa je priznala, da sta govorila znova že v sredo. Voditelji ameriških držav so v petek opravljali dvostranska srečanja in druge dejavnosti. Med drugim so se udeležili srečanj z direktorji podjetij. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa je skušal opozoriti nase z obiskom spomenika žrtvam invazije ZDA leta 1989. ZDA so takrat napadle Panamo, da strmoglavijo nekdanjega zaveznika diktatorja Manuela Noriego, pri čemer je umrlo okrog 500 ljudi. Maduro je pri spomeniku obljubil, da bo Baracku Obami osebno predal peticijo z zahtevo po opravičilu ZDA in plačilu odškodnine sorodnikom žrtev. Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 27. aprila 2015 ob 10.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 28. aprila 2015 ob 18.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku št. 2, v Trstu. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2014; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2014; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. izvolitev Nadzornega odbora, predsednika Nadzornega odbora in določitev honorarjev; 7. stanje na Primorskem dnevniku. vatikan - V pričakovanju Jubileja usmiljenja Frančišek poziva skorumpirane politike in kriminalce, da se pokesajo VATIKAN - Papež Frančišek se vneto pripravlja na Jubilej usmiljenja. Kot uvod za to zelo pomembno pobudo je pripravil neke vrste mini-en-cikliko (13 strani), ki pooseblja »rdečo nit« njegovega poslanstva. Frančišek piše, da smo vsi predolgo časa pozabili na življenje v usmiljenju, čeprav predstavlja slednje bistveno podlago Cerkve. V knjižici beremo tudi poziv kriminalcem in skorumpiranim politikom, da se pokesajo in spreobrnejo. »Nihče od nas ne bo odnesel v onostranstvo svojega denarja in premoženja. Denar, ki ga nakopičimo z nasiljem, nas ne bo naredil močnejše in niti nesmrtne. Prej ali slej se bo vsakdo od nas znašel pred Bogom,« je zapisal Frančišek. Papeža očitno zelo skrbi naraščajoča korupcija, ki ni doma le v politiki in med politiki, temveč v številnih drugih družbenih segmentih. Ko- Papež Frančišek na posnetku ANSA rupcija po njegovem ovira pogled in upanje v prihodnost, s korupcijo najbolj nastradajo šibkejši in njihovi načrti za boljše življenje. Frančišek je spet načel kočljivo vprašanje odnosa med vero in zakoni, kar nekateri tolmačijo kot opozorilo pred Sinodo, ki bo namenjena družini. Slednja se bo hočeš nočeš dotaknila tudi za Cerkev zelo kočljivega problema istospolnih zvez, ki jih uradno priznava vseh več držav (med zadnjimi je to storila Slovenija). To ni prvič, da se Frančišek tako jasno in odločno opredeli proti korupciji. To dela v Vatikanu, na škodljive posledice korupcije pa opozarja tudi na svojih potovanjih po svetu. Papež se ne direktno vpleta v italijanska politična dogajanja in tudi ne v škandale, v katere so vpleteni politiki, javni upravitelji in druge javne osebnosti. Pač pa se proti pojavom korupcije vse bolj odločno oglašajo Italijanska škofovska konferenca (CEI) in posamezni škofi. Npr. ob zadnji sodni oprostitvi Silvia Berlusconija so škofi to vzeli na znanje, istočasno pa kritizirali bivšega viteza zaradi nemoralnega obnašanja. / ALPE-JADRAN, DEŽELA_Sobota, 11. aprila 2015 3 OPČINE - Okrogla miza »Manjšina v očeh nove generacije« s sodelovanjem mlajših raziskovalcev in novinarjev Bomo Slovenci v Italiji znali preseči tranzicijsko obdobje? Kakšno je trenutno stanje slovenske manjšine v Italiji? Kako lahko izboljšamo njen tradicionalen organizacijski ustroj, ki se v današnjem času globalizacije večkrat izkazuje za preživetega? Katere so možne alternative? Kako lahko uspešno poskrbimo za kadrovanje? Odprtih vprašanj je veliko ... Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Primorski dnevnik in Slovenski program ter redakcija Deželnega sedeža RAI za FJK so na okrogli mizi z naslovom Manjšina v očeh nove generacije, ki je potekala v petek v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, razmislek o družbenopolitični organiziranosti Slovencev v Italiji zaupali raziskovalcem in novinarjem mlajšega rodu. Kot je uvodoma dejal ravnatelj SLORI Devan Jagodic se v naši skupnosti veliko ukvarjamo s preteklostjo, manj s sedanjostjo, še manj pa s prihodnostjo: »Okrogla miza predstavlja nov poskus oživljanja javne debate v manjšinjskem okolju.« S publicistom in radio-televizij-skim voditeljem Mitjo Tretjakom je sodelujočim na razpravi ponudil vrsto vzgibov za debatiranje. Število razpra-vljalcev je bilo res visoko, kar pomeni pravcati besedni roj izrečenih misli in predlogov. Te lahko preberemo v priložnostno izdanem zborniku, objavljeni pa bodo tudi na straneh našega dnevnika. »Krovni organizaciji krovnosti ne izvajata« »Na področju odnosa z italijanskim večinskim prebivalstvom smo nedvomno napredovali,« je ocenil predsednik SLORI Milan Bufon. »Manj pozitivna pa je povezanost z matico, vezi so se znan-to zmanjšale. Nazadovali smo tudi v interni koheziji: vse od 80. let živimo v tran-zicijskem obdobju, kateremu ni videti konca«. Obenem je nazorno povzel, kako moramo nujno izoblikovati sistem, v katerem se soočajo različna mnenja. »Krovni organizaciji si ne zaslužita tega naziva, ker krovnosti ne izvajata,« je še dejal. Tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič se je strinjal, da je to trenutek, ko nimamo zunanjih nasprotnikov, saj so nam skoraj vse krajevne uprave naklonjene. Programsko konferenco (2003) pod pokroviteljstvom SKGZ-SSO razlaga kot svetel trenutek, kateremu pa ni sledila praktična izvedba predlaganih načrtov. Glavni urednik Slovenskih informativnih sporedov RAI Ivo Jevnikar je izpostavil, kako se mu zdi »pot do neposrednega demokratičnega izvo- ljenega zastopstva še dolga in težavna, izplačala pa bi se, če bi to imelo tudi javnopravno priznane pristojnosti.« Uvodne smernice okrogle mize je sklenila glavna urednica Slovenskega programskega oddelka RAI za FJK Martina Repinc, ki je mdr. opozorila na kompleksnost spremenjene realnosti digitalne dobe in na pereč problem bega visoko kvalificiranih kadrov. Ti v domačem okolju ne najdejo ustreznega prostora oz. zaposlitve. Razdrobljenost, vrtičkarstvo in ... Po mnenju univerzitetnega profesorja zgodovine Boruta Klabjana bi morala posodobitev potekati po kriterijih strokovnosti in transparentnosti. »Nesmiselno bi bilo nekoga postaviti na neko vodilno mesto zgolj zato, ker pripada mlajši generaciji,« je povedal. Časnikar Matjaž Rustja je predočil, kako je razdrobljenost eden izmed največjih problemov manjšine: »Trenutni model le delno odgovarja potrebam skupnosti.« Tega bo treba torej posodobiti, ne pa zahtevati novega. Izoblikovanje odbora krovnih organizacij ali tudi političnih strank bi pomenil prvi korak do skupnega predstavništva. O slednjem raziskovalka Sara Brezigar misli, da bi to lahko bilo učinkovito, vendar bi ga »morala priznavati manjšina v celoti in hkrati tudi oblasti. Ustanovitev predstavništva bi bila smiselna zgolj, če bi manjšina spoštovala njegove odločitve in jih izvajala.« Problemu zastopstva in morebitnih volitev se je po- Posnetek omizja in dela udeležencev petkove okrogle mize v openski dvorani Zadružne kraške banke fotodamj@n drobneje posvetila tudi novinarka Po-ljanka Dolhar. Najprimernejši in najbolj demokratičen se ji zdi model volitev na podlagi seznamov, v katere bi se prostovoljno vpisal vsak polnoletni posameznik, ki bi se izrekel za pripadnika slovenske manjšine. ■ I «v* • v Manjšina ni več samoreferenčna Doktor znanosti s področja filozofije Jurij Verč je obrazložil, da bi se morali tematike lotiti z »novim razumeva- Koper uspešno gostil Dan vina in čokolade KOPER - Istrsko mesto je včeraj popoldne gostilo Dan vina in čokolade, na katerem je ob bogatem spremljevalnem programu potekala degusta-cija različnih vrst vina in čokolade. Prireditev ima tudi dobrodelno noto, saj so del denarja od degustacijskih kuponov namenili skladu za socialno ogrožene študente Univerze na Primorskem.Na dogodku, ki ga organizira Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP), se je predstavilo skupno 15 med lokalnimi vinarji in čokoladnicami oziroma slaščičarnami, ki so obiskovalcem nudili svoje izdelke. Degustacija je potekala z degustacijskimi kuponi, od katerih se del nameni v sklad za socialno ogrožene študente. Poleg tega so se obiskovalci lahko posladkali še na čokoladni fontani ŠOUP in ugriznili v Piškot, ki piše zgodbo. Spremljevalni program je obsegal razne plesne in glasbene nastope ter otroške delavnice, prireditve pa se bo udeležila tudi Vinska kraljica Slovenske Istre. Prireditev so prvič organizirali lani, glede na pozitivne odzive in izjemni obisk pa so se odločili, da dogodek ponovijo. Vodja projekta Mia Argenti je prepričana, da so prišli na svoj račun ponudniki vina in čokolade, poleg tega pa so poskrbeli za bogat spremljevalni program, kjer niso pozabili tudi na sladkanje mlajše generacije. (STA) njem kulture in teritorija, poiskati nove točke za osmišljevanje lastnega kulturnega obstoja.« Vlogo manjšine je treba premisliti znova in to znotraj procesa ev-ropeizacije. Novinar Novega Matajurja Antonio Banchig pa je izpostavil, da je treba pri ocenjevanju slovenskih organizacij v Benečiji uporabljati drugačna merila kot za Goriško in Tržaško. Sam spada v generacijo prvih učencev dvojezične osnovne šole v Špetru in tako ocenjuje, »kako je jezik najmočnejši znak, ki nas povezuje z ostalim delom Slovencev.« Javne raba slovenščine predstavlja pomembno poglavje. Raziskovalka Zaira Vidau je razčlenila, kako je »sistem namenskih jezikovnih služb za slovenski jezik privedel do kulturnega preskoka.« Hkrati pa je opozorila, da os-veščanje pripadnikov manjšine deluje bolj slabo. Temu bi lahko kljubovali npr. z delavnicami in informativnimi srečanji v šolah ali društvih. Kot je ocenil časnikar Andrej Čer-nic je povsem jasno, da finančno preživetje manjšine na postavkah, kot smo jih bili doslej vajeni, ni več realno. »Manjšina ni več samoreferenčna. Naše institucije bodo preživele, če bodo konkurenčne in zanimive.« Njegov predlog sloni tudi na marketinškem pristopu za boljšo razpoznavnost, kot je npr. podjetniški zagon idej, t.i. start-up. Teoretično natančnih in dobrih načrtov res ne manjka ... Na razpolago imamo učinkovito strokovno bazo. Samo v akcijo moramo še stopiti. Vesna Pahor Projekt Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij vabita na dvodnevni POSVET O PRVI SVETOVNI VOJNI PRVA SVETOVNA VOJNA V LUČI DNEVNIŠKIH ZAPISOV VOJAKOV IN CIVILISTOV IZ PRIMORSKE Sreda, 15. aprila, ob 19. uri v Mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Sodelujeta: zgodovinar prof. Renato Podbersič in zgodovinar Drago Sedmak VOJNA IN MIR NA KRASU Četrtek, 16. aprila, ob 19.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini Sodelujeta: zgodovinar Vasja Klavora in novinar Andrea Bellavite Delovna jezika: slovenščina in italijanščina, na voljo bo simultano tolmačenje. Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dal fondi nazionali. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltallja 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev + Ministère dellEconomia e ■■' delle Finanze ILlhLUtiM N7TA.M ÏMIU .'l UMU ■ fvMVv 3FlM.\iW -Krjlpu ZGODOVINA Poti miru v Gorici in Nabrežini GORICA - Projekt Poti miru, ki ga je sofinanciral Program čezmejnega sodelovanja Italija-Slove-nija 2007-2013 in ki je povezal ljudi na območju nekdanje soške fronte in hkrati ovrednotil kulturno dediščino tega prostora, se bo zaključil v naslednjih dneh. Projektni partner je bilo tudi Začasno ciljno združenje jezik-lingua, ki ga sestavljajo SKGZ, SSO in Inštitut za slovensko kulturo. SKGZ in SSO bosta v sklopu projekta priredila dvodnevni posvet o prvi svetovni vojni. Prvi del bo potekal v sredo ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bra-tuža v Gorici. Dogodek z naslovom Prva svetovna vojna v luči dnevniških zapisov vojakov in civilistov iz Primorske bosta oblikovala zgodovinarja Renato Podbersič in Drago Sed-mak. Drugi del posveta bo potekal v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini v četrtek ob 19.30. Med dogodkom, ki bo nosil naslov Vojna in mir na Krasu z različnih zornih kotov, bosta spregovorila zgodovinar Vasja Klavora in novinar Andrea Bellavite. TV oddaja Alpe-Jadran TRST - Nocojšnjo televizijsko oddajo Alpe Jadran (ob 20.50 na RAI 3 bis) uvaja prispevek o čezmejnem razvojnem projektu madžarskih in hrvaških naravovarstvenikov na območju nacionalnega parka Donava-Drava. Sledil bo obisk bavarskega gospodarskega središča Lindenberg, ki slovi po izdelovanju klobukov, ter Slavonskega Broda, največjega mesta na meji Evropske unije. V nadaljevanju aprilske epizode se bodo gledalci najprej odpravili v Benetke na ogled Pomorskega muzeja, nato pa še v Belo Krajino Na popotovanju po deželah Srednje Evrope se bodo gledalci podali tudi v največji bavarski muzej o podeželskem opravilih, spoznali bodo skupino ljudi, ki si prizadeva ohraniti avtohtone sorte sadja na Hrvaškem ter se ob koncu oddaje še posladkali v družbi slaščičarskih mojstrov na Madžarskem. Petek, 17l aprila 2015 ob 17. uri v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu, □varana Za dr jJne kra£*e banke UF. mereatano i - Opclne (TSJ 4 Nedelja, 12. aprila 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Načrt za gradnjo plinskega terminala ni upošteval tržaškega preloma Potres za plinski terminal v Žavljah Žavlje čaka potres, tako v prenesem smislu kot v pravem pomenu besede. Temelji načrta za gradnjo plinskega terminala se bodo najbrž krepko zamajali. Strokovnjaki državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Briščikov so namreč ugotovili, da je t.i. tržaški prelom, ki teče okvirno pod obalno cesto od Trsta do Tržiča, aktiven. Zaradi tega ni izključena možnost, da bi lahko prišlo v prihodnosti do potresa v Tržaškem zalivu. Kar je še bolj pomembno, načrtovalci uplinjevalnika tega niso upoštevali, še manj pa je to upoštevala pristojna ministrska komisija, ki je izdala ustrezno okoljsko dovoljenje. To je povedal tržaški občinski odbornik Umberto Laureni včeraj na tiskovni konferenci, kjer je poudaril, da so s tem že pisno seznanili Rim oz. pristojna ministrstva, Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, prizadete lokalne uprave in skupino Gas Natural. Srečanja z novinarji so se udeležili tudi raziskovalci inštituta OGS. Med temi je bila raziskovalka Martina Busetti, ki je pred kratkim objavila študijo o prelomih. Kot je povedala, do leta 2005 niso razpolagali s podrobnimi podatki o Tržaškem zalivu. Zaradi tega je tudi veljalo prepričanje, da pod Trstom ni večjih nevarnosti. Odkar se merijo potresi vzdolž tržaškega preloma, ki je bil aktiven v geoloških časih, niso namreč zaznali nobenega potresa, je dodal strokovnjak Li-vio Sirovich, vendar ne moremo nič izključiti. Nove raziskave na evropski ravni so spodbudile inštitut OGS, da poglobi analize v Tržaškem zalivu. Opravili so tri študije (zadnjo v sodelovanju z ljubljansko univerzo), da bi ugotovili globoke prelome na tem območju. Zaenkrat so ugotovili, da je bil tržaški prelom v bližnji preteklosti (merilna enota je vsaj milijon let) aktiven. Zato so potrebne še dodatne raziskave, ker ni izključena možnost potresa v Tržaškem zalivu z (največjo) močjo 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici, je dejala Busettije-va in med drugim napovedala, da bodo v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu kmalu namestili ustrezno seizmično merilno napravo v Savudriji. Jasno je torej, da je potrebno na novo raziskati možnosti potresa v Trža- slovensko stalno gledališče Miroslav Košuta ZLATI PRAH V OČEH glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča Tržaškli občinski odbornik Umberto Laureni. Desno: prelom v Tržaškem zalivu škem zalivu, je ocenil Laureni. S tem pa so se popolnoma spremenili pogoji, na osnovi katerih je nastal projekt za gradnjo uplinjevalnika in na katerih sloni okoljsko dovoljenje. Občinska uprava zato ne izključuje možnosti priziva, je še poudaril občinski odbornik. A.G. danes, 12. aprila, ob 18.00 Prosvetni dom na Opčinah BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com VINOGRADNIŠTVO - Prosecco DOC Odbornik Bolzonello razočaral Kmečko zvezo Izvršni odbor Kmečke zveze, ki se je sestal pod vodstvom predsednika Franca Fabca v dvorani ZKB na Opčinah, je vzel v pretres najvažnejše zadeve, s katerimi se je zveza ukvarjala v zadnjem obdobju in sprejel sklepe za bodoče delovanje . S tem v zvezi so odborniki podprli predlog, da ponovno opozorijo deželnega odbornika za lov Paola Panontina na nevzdržno stanje, ki ga morajo prenašati kmetje in ostali obdelovalci, zaradi velike škode, ki jo na obdelanih površinah povzroča divjad, zlasti kopitarji (srnjad in divji prašiči). V zvezi s predlogom Dežele, da se ustanovi novo medregijsko zaščiteno območje (DOC) za sivi pinot, med Pokrajino Trento, Venetom in FJK, je KZ potrdila stališče, da ne smatra za koristno, da se v omenjeno zaščiteno območje vključi tudi tržaška pokrajina. Tukajšnji pogoji pridelovanja in kakovost samega vina niso v ničemer podobni tistim v omenjenih deželah. S tem v zvezi so odborniki KZ prepričani, da bi od morebitne vključitve tržaške pokrajine v medregijsko območje z zaščiteno oznako porekla (DOC) za vino sivi pinot, imeli več škode kot koristi. Prav tako, kot jo bodo imeli od vključitve v območje Prosecco DOC, če ne bo uresničen znani sporazum o soglasju. Med organizacijskimi zadevami so odborniki KZ razpravljali in sklepali še o pripravi na srečanje s predsed- Dežela ne kaže zanimanja za območje, kjer bi lahko zaščitili vino Prosecco DOC arhiv nico Dežele Deboro Serracchiani ter o nedavnem srečanju z odbornikom Ser-giom Bolzonellom. S tem v zvezi je bila ocena KZ zelo kritično naravnana, ker na srečanju niso bila dana zadostna zagotovila, da bo Dežela v celoti spoštovala obveze sprejete v omenjenem protokolu. Zelo kritično se je odbor KZ izrekel o izjavi. ki jo je podpredsednik deželne vlade izrekel na koncu omenjenega srečanja. In sicer, da ne namerava zagotoviti manjkajočih 200 tisoč evrov, ki so še potrebni za celotno uresničitev Centra za promocijo vina Prosecco DOC in ostalih krajevnih vin ter drugih proizvodov na Proseku, za katerega se zavzemata tamkajšnja Društvena gostilna in celotna vaška skupnost. Zaskrbljujoča je tudi izjava, ki jo je na srečanju dal deželni odbornik češ, da bi najraje že nakazana sredstva preusmeril v druge namene. KZ izraža veliko razočaranje v zvezi z omenjeno izjavo, ki krivično ponižuje proseško vaško skupnost, ki je z imenom svoje vasi omogočila geografsko zaščito vinu in je neprecenljive vrednosti za razvoj in ovrednotenje vinogradništva v Venetu in zlasti v Furlani-ji, kot to prepričljivo dokazujejo podatki iz obdobja zadnjih pet let. V tem obdobju je proizvodnja Prosecco DOC zrasla od 160 milijonov na 453 milijonov steklenic. STARO PRISTANIŠČE Britanski BBC pri nas snemal dokumentarec PESEK - Na meji Finančna straža prijela trgovca s kokainom Finančni stražniki so na nekdanjem mejnem prehodu Pesek aretirali člana kriminalne združbe, ki je trgovala s kokainom. 31-letni albanski državljan R.E. de je vozil z avtomobilom čez mejo, kjer je naletel na patruljo finančne straže. Sodišče v Firencah je leta 2009 izdalo priporni nalog na zahtevo proti-mafijskega tožilstva. Združba je v mestih Firence, Pistoia in Prato prodajala večje količine kokaina. Finančni stražniki so moškega odvedli v tržaški zapor. Vozite previdno! Od jutri do nedelje bo v FJK potekala akcija Hitrost, v okviru katere bo prometna policija poostrila kontrolo hitrosti. Ker je hitrost eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč, evropska mreža Tispol od leta 1996 redno pripravlja kampanjo, s katero želi ozavestiti voznike o pomenu zmerne vožnje. Več o radarjih lahko izvemo na spletni strani www.poliziadistato.it. Najlepše evropske železniške proge (Graet Continental Railway Journeys) je naslov dokumentarca, ki ga je v Trstu včeraj snemala britanska televizijska hiša BBC. V Veliki Britaniji izredno priljubljen televizijski voditelj Michael Portillo bo v eni od prihodnjih oddaj razodel industrijski in kulturni razvoj Trsta od leta 1913 do danes. Značilnost dokumentarcev, v sklopu katerih se voditelj vsakič odpravi na pustolovsko potovanje z vlakom, je, da Michael Portillo sledi poti, kot jo je v svojem priročniku iz leta 1913 opisal kartograf George Bradshaw. V našem mestu je Portillo obiskal staro pristanišče, kavni družbi Silocaf in Hausbrandt ter literarni del Trsta, ki ga je sooblikoval James Joyce. O pristanišču se je pogovarjal z novim komisarjem Zenom D'Agostinom, ki je britanski televizijski zvezdi zaupal načrte za prihodnost in razložil pomen Južne železnice za tržaško pristanišče in njegov trgovski razvoj v drugi polovici 19. stoletja. Komisar je povedal tudi, katero blago so v našem pristanišču tovorili daljnega leta 1913. Po intervjuju z D'Agosti-nom se je britanska televizijska ekipa odpravila odkrivat »kavni« in literarni Trst. V Trstu posneto dokumentarno oddajo bodo dopolnili tudi posnetki in intervjuji z vidnimi predstavniki Ljubljane, Gradca in Dunaja. Več o tem, kdaj bo posneta oddaja predvajana, pa zaenkrat ni znano. (sč) Agrarna skupnost: jutri seja glavnega odbora Agrarna skupnost vljudno vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki bo jutri ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. Seja se bo odvijala tudi v znamenju enotne organizacije Zveze upravičenih posestnikov »jusov in srenj«, ustanovljene 12.4.1926, katere naslednik je Agrarna skupnost. Enotna organizacija je po tihem in vztrajnem delu našla na takratnem občnem zboru zaslužen odmev pri vseh udeležencih in zastopala interese vseh posestnikov, kot izhaja iz članka iz dne 13.4.1926, ki je izšel v časopisu Edinost. Pojem skupne lastnine v sebi združuje veliko vrednot, ki so med drugim vezane na skupno življenje na pripadajočem ozemlju oziroma na odnos med ljudmi, skupnostmi in teritorijem samim. Obnovili cesto v Hrvatinih Župana Občine Milje in Mestne občine Koper Nerio Nesladek in Boris Po-povič bosta v torek ob 14.30 odprla nov cestni odsek v Hrvatinih, ki so ga popolnoma obnovili v okviru projekta »Tradomo - Izboljšanje trajne dostopnosti in mobilnosti na čezmejnem programskem območju«. Projekt je nastal v okviru evropskega programa za čez-mejno sodelovanje Slovenija-Italija 2007-2013 in je financiran s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnih skladov, pri katerem Občina Milje sodeluje kot vodilni partner; ostali partnerji so Mestna občina Koper, Občina Šempeter-Vrtojba, Mestna občina Nova Gorica, Pokrajina Gorica, Pokrajina Trst ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Novi odsek bosta župana odprla z otroki zadnjih razredov šole Bubnič in oddelka v Hrvatinih, ki bodo dogodek popestrili s petjem in pesmimi brez meja. S sredstvi, ki so bila prihranjena z obratnimi dražbami za prenovo območja Pilon (tudi ta izvedena v okviru projekta Tradomo) in znašajo 114.457,15 evra, je bil izboljšan cestni tlak, v nekaterih delih je bilo vozišče zoženo za omejitev hitrosti, urejena je bila horizontalna signalizacija, urejena so bila območja z omejitvijo hitrosti do 30 km/h, postavljene so bile čakalne avtobusne nadstrešnice in urejena je bila nova razsvetljava na krožišču. / TRST Nedelja, 12. aprila 2015 5 rižarna - Komemoracijo priredili časnikar Ivo Jevnikar in svojci umrlih Spomin na Jožeta Golca in sodelavce Spominsko svečanost je vodil časnikar Ivo Jevnikar (levo). Po osrednji svečanosti in molitvi se je množica odpravila v veliko dvorano Rižarne, kjer je prisotne nagovoril odbornik Tassinari (desno) fotodamj@n posvet - Prva svetovna vojna Težko uveljavljanje zgodovinskega spomina Ob bogatem nizu dogodkov v sklopu 100-letnice izbruha prve svetovne vojne se je v Skladišču idej na pobudo Pokrajine Trst odvijala razprava o dosedanjem italijanskem in slovenskem zgodovinopisju na temo prvega krvavega poglavja 20. stoletja. Posvet je vodil Fabio Todero iz Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK, ki se je uvodoma dotaknil težavnega uveljavljanja zgodovinskega spomina prve svetovne vojne med mlajšimi generacijami. Pri tem je krivce iskal med pomanjkanjem ustnih virov, ter pomanjkljivostih šolskega sistema, ki nikakor ni kos nalogi poučevanja polpretekle zgodovine. Med drugim je Todero dejal, da je bilo prvo zgodovinopisje vrsto let pomanjkljivo ali mitizirano, predvsem na italijanski strani. Pravi razcvet je začelo doživljati med šestdesetimi in sedemdeseti leti, ko so zgodovinarji začeli raziskovati ne samo vojaško ali politično plat konflikta, temveč tudi človeško. Prelomnico pa je postavil posvet v Roveretu sredi osemdesetih let, ki je italijanskemu zgodovinopisju približal francoske in angleške raziskovalce. Pristop raziskovalnega dela se je še dogradil, na plan so prihajala dela na temo vojnih ujetnikov, o vlogi žensk, ranjencih ter beguncev. V času, ko je zanimanje javnosti upadalo, so nato v devetdesetih letih, ob manj vidnih zgodovinopisnih produkcijah, brstele tudi teritorialne pobude. Preko zgodovinski in turističnih vodnikov so ponovno uveljavile vojno tematiko, pri čemer je bistveno pripomogel italijanski zakon o zaščiti dediščine Velike vojne. Poleg Todera so v razpravo posegli zgodovinarka Marta Vergi-nella, Marina Rossi iz Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja, Petra Svoljšak iz Univerze v Novi Gorici ter Tadej Koren kot predstavnik Fundacije poti miru iz Kobarida. V svojem posegu je Marta Verginella uokvirila skelečo rano prve svetovne vojne v prvi povojni skupni državi južnoslovanskih narodov. Tu sta se srečavali razsula av-stro-ogrska in zmagovalna srbska Udeleženci posveta fotodamj@n identiteta, kjer že v letu 1919 pogovor o prvi svetovni vojni ni našel prostora v javnosti. Obdelave obžalovanja in razmisleka o grozotah ter posledic vojne ni bilo, intelektualna elita se ni več ozirala proti Dunaju, težišče je postal Beograd. Še najbolj so to občutili ravno Slovenci, do leta 1918 pod skupno avstro-ogrsko streho hrepeneči po novi slovanski državi, nato razdeljeni v štiri različne: Kraljevino Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Kraljevino SHS. Nikjer pa ni bilo možnosti ohranjanja spomina, obveljala se je prava uradna ali državna pozaba, ki svojega mesta ni našla niti v Titovi Jugoslaviji. Verginella porast sedanjega zanimanja na področju slovenskega zgodovinopisja pa ne pripisuje samo 100-letnici, temveč želji, da se ta stoletna pozaba dokončno odpravi. Konkretnejše primere slovenske zgodovinopisne bibliografije je podala Petra Svoljšak, ki je prav tako omenila razmere takoj po letu 1918, kjer so Primorci požirali italijanski triumf, drugi pa pozabljali. Prve resnejše študije se postavljajo na konec osemdesetih let, vzporedno s procesom slovenskega osamosvajanja in prelomno razstavo Goriškega muzeja z naslovom Soška fronta 1915-1917 v letu 1987. Veliko pa je pripomogla uspešna zgodba Kobariškega muzeja, preko katerega poteka tudi nova Pot miru od Alp do Jadrana, o kateri je v zaključku spregovoril tudi Tadej Koren. (mar) 70 let je minilo od dogodkov, v katerih so življenje izgubili borci za svobodo, ki so predolgo ostali izbrisani iz narodovega spomina. Na spominski svečanosti v Rižarni so se včeraj poklonili spominu na Jožeta Golca ter prijatelje, ki niso umrli na »pravi« strani. Ko-memoracije ni pripravila kaka javna ustanova ali organizacija, ampak je do nje prišlo na pobudo nekaterih svojcev in časnikarja Iva Jevnikarja, ki je raziskoval usodo Jožeta Golca in z njim povezane žrtve. Precej številno druščino je uvodoma pozdravil časnikar Ivo Jevnikar, ki je na kratko orisal lik Jožeta (Joja) Golca (1901-1945), mariborskega časnikarja in predvojnega sodelavca dnevnika Slovenec, ki je v Trstu vodil obveščevalno omrežje. Izvedeli smo, da je Golec v Trstu vodil skupino pripadnikov širokega obveščevalnega omrežja, ki sta ga v stiku z Angleži vodila znani slovenski polkovnik in diplomat Vladimir Vauh-nik ter hrvaški obveščevalce major Ante Anic. Bili so različnih nazorov, narodnosti in politične usmeritve, skupna pa jim je bila želja, da bi v svetovnem spopadu zmagali svoboda in demokracija. Jevnikar se je spomnil tragičnega jutra 4. aprila leta 1945, ko so iz koronej-skih zaporov prepeljali v Rižarno obveščevalca Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja (1898-1945). Tu so ju skupaj z drugimi usmrtili in sežgali v pe- či krematorija. Ob tem je Ivo Jevnikar še opomnil, da je nekaj mesecev pred Golčevo usmrtitvijo podobna usoda doletela tudi njegove prijatelje; prijateljevanje z obveščevalcem so z življenjem plačali člani družine Šibenik, pri kateri je Golec v Trstu živel. Usmrčenih so se s pesmijo spomnili tudi Fantje izpod Grmade, ki so pod taktirko Hermana Antoniča zapeli tri ža-lostinke. Najprej so zapeli žalostinko Oblaki so rudeči, nato Usmili se, o bog, za konec pa še Gozdič je že zelen. Molitev za žrtve nacističnega nasilja je vodil msgr. Jože Plut, vojaški vikar Slovenske vojske. V svojem nagovoru je spomnil, česa vsega smo ljudje sposobni. »Ljudje smo v življenju sposobni vse obrniti na glavo. Iz krajev, kjer so pokopane kosti prednikov, smo sposobni narediti vrtce, šole in tovarne. Temeljne pravice človeka smo sposobni zaobiti z umivanjem rok,« je razmišljal msgr. Plut, ki ga veseli, da so se danes (včeraj) spomnili oseb, kakršne so bile Jože Go-lavec, Rafael Požar in njuni sodelavci. Ob koncu svoje pridige je sorodnikom žrtev priporočil, naj bodo ponosni na svoje prednike. Spominska slovesnost se je nadaljevala v veliki dvorani Rižarne, kjer sta prisotne pozdravila tudi občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari in kustos Občinskega muzeja in državnega spomenika Rižarne Francesco Fait. Oba sta izpostavila pomen zgodovinskega spomina in obeležij, kakršno je Rižarna. Spominske slovesnosti so se od politikov udeležili tudi predsednik SSO Drago Štoka, občinski svetnik Igor Švab in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. V množici ljudi pa so bili še drugi eminentni gostje, ki so s svojo navzočnostjo želeli sporočiti, da je treba obuditi žrtve, ki so bile iz različnih razlogov izbrisane iz javnega spomina. (sč) f sledi nam na feuuifeterju ZKB# -innQ c1®"1110 cooperan» del carao laUO zadružna kraika banka BANCA Dl CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO Soc. Coop. - Zadruga ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA s sedežem na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 2 št. vpisa v register ABi: 08928 - št. vpisa v register bančnih zavodov: 3387-80 - št. vpisa v register zadrug: A160760 št. vpisa v trgovinsko zbornico: TS-27793 - davčna številka in št. vpisa v register tržaških podjetij: 00093160323 OBVESTILO O SKLICU REDNEGA OBČNEGA ZBORA v smislu 24. člena statuta in 2. ter naslednjih členov pravilnika občnega zbora, sprejetega dne 27. maja 2007 Redni občni zbor bo v prvem sklicanju v četrtek, 30. aprila 2015, ob 8.30 na zadružnem sedežu družbe, in v drugem sklicanju v nedeljo, 17. maja 2015, ob 10. uri na sedežu SISSA (ex bolnica Santorio) v ul. Bonomea 265, Opčine (Trst). - DNEVNI RED - 1. Bilanca na dan 31. december 2014: s tem povezani in iz tega izhajajoči sklepi 2. Plačilne politike: Informativno poročilo In s tem povezani sklepi 3. Določitev, v smislu 30. člena statuta, maksimalne višine terjatev, ki izvirajo iz poslovanja članov, strank in predstavnikov zadruge 4. Določitev honorarjev za člane upravnega, izvršnega in nadzornega odbora ter za samostojnega upravitelja in določitev smernic za povračilo stroškov opravljanja mandata 5. Podelitev naloge zakonite revizije računovodskih izkazov v smislu zakonskega odloka 39/2010 in statuta ter določitev višine honorarja na osnovi predloga nadzornega odbora 6. Izvolitev članov upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov le-tega 7. Izvolitev efektivnega nadzornika in dveh namestnih članov: nadomestitev efektivnega nadzornika zaradi smrti in nadomestitev namestnega zaradi odstopitve v smislu 2401.člena civ.kod. za obdobje 2015/2016. V smislu 1. odstavka 25. člena statuta se občnega zbora smejo udeležiti samo člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni. Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da v smislu 1. odstavka 5. člena pravilnika občnega zbora pooblasti izključno drugo včlanjeno fizično osebo (ki pa ne sme biti član upravnega odbora, nadzornik ali uslužbenec zadruge) na način, ki ga predpisuje 25. člen statuta. Pooblastila, ki ne navajajo imena pooblaščenca ali pooblastitelja, niso veljavna in ne bodo overovljena. V smislu 3. odstavka zgoraj omenjenega člena mora pooblastilo ob trenutku podpisa overoviti predsednik družbe, notar, član upravnega odbora ali uslužbenec, ki je prejel posebno pooblastilo upravnega odbora. Overitev pooblastil poteka med delovnim urnikom v prostorih banke. V smislu 4. odstavka 2. člena pravilnika občnega zbora je osnutek bilance s priloženima poročiloma na razpolago članom na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Člani si lahko prosto ogledajo pravilnik občnega zbora na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Poleg tega ima vsak član pravico do enega brezplačnega izvoda pravilnika. Skladno s predpisi pravilnika občnega zbora bodo člani prejeli na dom kopijo tega obvestila s priloženima pooblastilom in informativnim listom, ki prinaša pojasnila v zvezi s točkami na dnevnem redu. Opčine,12. aprila 2015 v imenu upravnega odbora predsednik Adriano Kovačič 6 Nedelja, 12. aprila 2015 TRST / peterlinova dvorana - Predavanje o spolnem nasilju nad mladoletnimi Storilce najdemo v vseh okoljih in poklicih Tržaške Slovence je pred meseci pretresel odmeven primer spolne zlorabe, žal pa je spolno nasilje nad mladoletniki zelo razširjenj pojav, o katerem vemo bolj malo. »Da bi razčistili vprašanja, ki smo si jih postavili v zadnjem obdobju, smo povabili v Trst izvedenko. Čisto možno je, da so v naši sredi še druge žrtve, zato so ta srečanja potrebna,« je v petek zvečer v Peterlinovi dvorani povedala Breda Sussi. Psihologinjo, terapevtko in predavateljico Tanjo Repič so povabili mladi, in sicer Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) ter Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP). Mlajši in starejši poslušalci so se še pred predavanjem razdelili v dve skupini, razpravljali ter pripravili vprašanja »o temi, o kateri nočete nič slišati«. Repičeva, ki se kot terapevtka vsakodnevno pogovarja z žrtvami spolnega nasilja, ni ovinkarila. Jasno je povedala, kako do spolnih zlorab prihaja, kakšne so psihološke posledice in kako se ljudje odzivajo. »Znova in znova me preseneča, koliko je tega. K meni prihajajo najbolj urejeni in tudi znani ljudje, ki skrivajo v sebi veliko bolečino,« je dejala in opozorila, da so posilstva na ulici ali v parku zelo redka, medtem ko do večine spolnih zlorab prihaja doma. Storilce najdemo v vseh okoljih in poklicih, sama pa zatrjuje, da noben storilec nima na vesti samo ene žrtve: navadno jih je najmanj deset. Vsak pe-dofil ima rad otroke, se jim približuje in jih previdno testira. Žrtve se storilcu navadno ne uprejo, ker jih stresni hormoni v možganih zablokirajo in s tem omilijo bolečino. Ta zamrznitev pa lahko traja res dolgo in mnogi se zlorab sploh ne spominjajo. Telo pa jim pošilja znake in sporoča, da je bilo nekaj hudo narobe. Žrtve, ki se čutijo krive, se vsekakor pogosto oglasijo šele po več desetletjih, nekatere pa nikoli, čeprav so žrtve spolnih zlorab štirikrat bolj podvržene depresiji in v 69 odstotkih primerov doživljajo panične napade. (af) dsi - Jutri podelitev Paljku nagrada Jurij Paljk V ponedeljek bodo v Peterlinovi dvorani v okviru večerov Društva slovenskih izobražencev podelili 52. literarno nagrado Vstajenje. Prejel jo bo pisatelj, pesnik, kulturni delavec in odgovorni urednik tednika Novi Glas Jurij Paljk, in sicer za njegovo knjigo zapisov Kaj sploh počnem tukaj, ki je izšla lani pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Nagrajenca bo predstavila profesorica Tatjana Rojc, nagrado pa bo izročil Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke, ki že dolga leta finančno podpira to tradicionalno pobudo, namenjeno zamejskim in zdomskim avtorjem. Prireditev bo glasbeno popestril duo klavir - violina Vanja in Max Zuliani, ki sta gojenca Glasbene matice v Trstu. Prireditev bo jutri v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Travma se lahko prenaša tudi na drugo generacijo Tanja Repič je zakonska in družinska terapevtka, predavateljica na Teološki fakulteti v Ljubljani ter avtorica knjige Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). Zakaj je o spolnem nasilju nad mladoletnimi tako težko govoriti? O spolnosti se ljudje na splošno težko pogovarjajo. Tudi osebi, ki se imata radi, si recimo s težavo izpove-sta, kaj jima je všeč ... Ko pa gre za zlorabo, je to toliko težje, ker je žrtve sram in bremeni jih občutek krivde. Žrtev se po zlorabi počuti grdo, umazano, krivo, zato je toliko težje spregovoriti. Ali je ta pojav v Sloveniji pogost, ali pa ni razlik med državami? Mislim, da ni večjih razlik. Kar sem jaz raziskovala in iz ameriških raziskav izhaja podatek, da je vsaka peta oseba imela kdaj v življenju izkušnjo spolnega nasilja. Večina od teh pred 18. letom starosti in sploh v otroštvu. Spolno nasilje je obširen pojem, ki zaobjema več različnih pojavov. Ali imamo nekakšno »lestvico« bolj ali manj hudih zlorab? V zakonodaji so opredeljene različne vrste dejanja, kot so recimo otipavanje ali posilstvo s penetracijo. Sama delam kot terapevtka z žrtvami spolnih zlorab in opažam, da pri njih niti ni bistveno, kako hudo je bilo samo dejanje. Pomembno je, koliko je bila stara žrtev, ali je lahko komu zaupala, kaj se ji je zgodilo, kako je njen sogo- Tanja Repič med predavanjem v Peterlinovi dvorani fotodamj@n vornik reagiral ipd. Vprašanje, koliko je bilo samo dejanje hudo, seveda šteje, še pomembnejši pa so drugi dejavniki, ki vplivajo na posledice zlorabe. Kakšne pa so psihološke posledice zlorabe? Odvisno je od osebe. Nekdo bo posledice občutil takoj po zlorabi, nekdo drug šele po par letih ali pa pozneje, ko bo stopil v partnerski odnos. Poznamo pa primere, ko se je travma prenašala na naslednjo generacijo: mama je v otroštvu doživela spolno zlorabo in nato vse skupaj potlačila, svojih težav ni rešila. Potem pa je šele njena hčerka, ko je bila približno enako stara, začela doživljati strahove, panične napade in tesnobo, čeprav sama ni bila žrtev spolnega nasilja. Ko se je mama soočila s travmo, pa je tudi hčerki odleglo. Na splošno so značilni strahovi, panika, depresija, težave v partnerskem odnosu. V najstništvu se lahko pojavijo motnje hranjenja, samopo-škodbe ali razne zasvojenosti: to so klici na pomoč, za katerimi je lahko tudi spolna zloraba. Ali drži, da se javnost oz. skupnost običajno postavi na stran storilca? Žal je večkrat tako, to pa celo v primerih, ko storilec prizna. Priznanj je sicer malo, saj storilci navadno zanikajo krivdo tudi po obsodbi. Tudi po morebitnem priznanju pa ljudje še vedno nočejo verjeti, še posebno če je bila ta oseba na vidnem položaju, kot je profesor, učitelj, duhovnik, trener ali zdravnik. Ko so osebo dobro poznali in so imeli o njej dobro mnenje, se postavijo na njeno stran, ker menijo, da to ne more biti res. Aljoša Fonda GOSPODARSTVO - Aktualno srečanje Kako mali podjetniki lahko premagajo krizo Po zelo uspešnem novembrskem posvetu Zadružna kraška banka nadaljuje z organizacijo posvetov in seminarjev, ki so namenjenim analizi sedanjega družbenega in gospodarskega sistem našega prostora, k krepitvi obstoječih in ustvarjanju novih gospodarskih tokov v prostoru. Tokrat bo v sodelovanju s SDGZ Euroservisom in družbo Open Source Management Friuli Venezia Giu-lia priredila brezplačni simpozij Mala in srednja podjetja in samostojni podjetniki, ki premagujejo krizo. Srečanje bo v četrtek 16. aprila ob 18. uri v prostorih starega prostocarin-skega pristanišča 4. tržaškega pomola (pri gledališču Miela). Predvideno trajanje 2 uri, 400 razpoložljivih mest. Rezervacije v poslovalnicah ZKB ali z elektronsko pošto na naslov f.gherlani@osmanagement.it ali s SMS na številko 3356140434. Paolo Ruggeri, eden izmed ustanoviteljev družbe Open Source Management, ki verjame, da so podjetniki najbolj primerne osebe za izobraževanje drugih podjetnikov, bo publiki predstavil uspešne protikri-zne ukrepe, ki jih realizirajo podjetja OSM. Poleg sposobnosti sinteze idej in pojmov, izhajajočih iz med sabo različnih si panog in sektorjev, s praktičnimi rešitvami, je Ruggeri tudi ve- lik motivator, ki zna navdihniti sočloveka za kaj večjega. S svojimi izkušnjami je mnogim italijanskim podjetjem pomagal, da so dosegla dominanten položaj na tržišču. Na simpoziju bo predavatelj poglobil vidike, ki so skupni italijanskim malim in srednjim podjetjem, ki v času krize povečujejo promet in prihodke. Po štiriletnem raziskovanju izkušenj podjetnikov, ki uspešno kljubujejo krizi, je Ruggeri utemeljil učinkovite ukrepe za doseganje rasti v težkih tržnih razmerah, ki jih danes deli z ostalimi podjetniki. Predavatelj izhaja iz ocene, da današnje tržne razmere niso krizne, ampak to je nova normalnost. »S pritoževanjem ne boste prišli nikamor, veliko bolje je, da se lotite iskanja rešitev. Vzroke za težave iščite vedno v notranjosti nekega podjetja. Če želite proizvajati vrednost, sprejemajte odločitve, ki se jih bojite. Če se želite obdržati na tržišču, morate spoznati prave zakonitosti marketinga,« meni Ruggeri. »Namenite vsaj 15 odst. vašega časa upravljanju finančnih vidikov podjetja. Motivirajte ljudi okoli sebe, da bodo maksimalno učinkoviti. Dejavnik uspeha neke podjetniške zamisli so dobri sodelavci. S slabimi sodelavci ne boste prišli nikamor,« je prepričan četrtkov predavatelj. narodni dom Novi izrazi v slovenski leksiki Druga dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika ohranja sestavke, gesla ter pomene iz prve izdaje (slovar v kompletu petih delov je izšel leta 1991), hkrati dodaja novejše besedje in se opredeljuje do izrazov, ki so odraz sprememb časa, družbenih in političnih pojavov. Urejanje SSKJ, ki ga pripravlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nastaja iz sistematičnega zbiranja jezikovnega gradiva iz leposlovnega in javnega diskurza. Novo besedje zajema iz različnih področij življenja in predstavlja avtentično vednost o družbenem bivanju človeka v današnjem času in preteklosti. Iz našega prostora so sesta-vljalci upoštevali dela Borisa Pahorja in Alojza Rebule ter besedila iz Primorskega dnevnika. Na srečanju, ki ga prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v torek, 14. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, bosta spregovorili jezi-koslovka prof. dr. Andreja Žele in so-ciolingvistka prof. dr. Majda Kaučič Baša. O tem, kako spremembe jezika vplivajo na umetniško govorico pa bosta razmišljala priznani prevajalec Vasja Bratina in tržaški pisatelj Marko Sosič. Pobude ob 70-letnici osvoboditve Evropa se to pomlad spominja 70-letnice konca druge svetovne vojne in poraza nacizma in fašizma. V ta namen prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA v teku leta vrsto pobud. Prva z naslovom Vozli 20. stoletja je namenjena vsem, zlasti pa študentom in šolnikom, in zadeva glavne dogodke, ki so označevali prvo polovico prejšnjega stoletja, od nastanka fašizma in njegovega kolonialnega ekspanzionizma, do odporniškega gibanja po letu 1943. Tečaj bo potekal v Državni knjižnici Stelio Crise na Oširku Papež Janez XXIII. št. 6, od 16. do 18. ure. Jutri bo Anna Maria Vinci predavala o obmejnem fašizmu, Dario Mattiussi pa o predstavnikih fašizma v Trstu. V sredo, 15. aprila, bodo na vrsti Maria Laura Cornelli, Daniela Rosa in Rita Ti-roni. Tema predavanja bo Značaj in obračun italijanskega kolonial-izma. Spomin in potlačitev spomina. V petek, 17. aprila bo Tri-stano Matta govoril o nacistični okupaciji v Italiji (1943-1945), Anna Di Gianantonio pa o ženskah in odporništvu na vzhodni meji. Z borčevskimi organizacijami sodelujejo pri tej pobudi Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK in Državna knjižnica Stelio Crise pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega urada in v okviru proslavljanja tržaške občinske uprave. Sejem v Botaničnem vrtu V Botaničnem vrtu v Ul. Carlo de Marchesetti 2 bo danes med 10. in 19. uro potekal ljubiteljski sejem vrtnarske opreme, ki je znan pod naslovom »Invasati, tutti pazzi per i fiori«.Na prireditvi, na kateri se predstavljajo neprofitne organizacije in ljubitelji vrtnarstva, si bodo izmenjali izkušnje in informacije vsi ljubitelji vrtnega in balkonskega cvetja. Dogodek bo na programu vsako drugo nedeljo meseca maja, junija in septembra. Nedelje v Devinu V avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta bo danes ob 12. uri na programu drugo srečanje iz cikla Nedelje v Devinu - Glasbeni aperitivi, ki jih pripravlja Chamber Music Academy-Devin. Gost današnjega srečanja bo 15-letni pianist Giacomo Menegardi. Odprte duri muzejev Danes bodo vsi Mestni muzeji vstopnine prosti za Tržačane s stalnim bivališčem pri nas, študente in raziskovalce, ki delajo v našem mestu. Od danes naprej bo ta režim v veljavi vsako drugo nedeljo v mesecu, pobudo pa so naslovili Museo Casa Mia. V nekaterih muzejih bodo ob tej priložnosti pripravili poseben program. Nova občinska izpostava V Ul. Teatro Romano 7/b bodo jutri ob 11. uri namenu predali novo občinsko izpostavo. Uradnega odprtja se bodo udeležili župan Roberto Cosolini, podžupanja Fa-biana Martini in občinski odbornik za javna dela Andrea Dapret-to. Novi prostori, ki so dostopni tudi osebam s posebnimi potrebami, se raztezajo na 170 kvadratnih metrih površine, vrednost naložbe pa se vrti okrog 280 tisoč evrov. Delovni čas nove občinske izpostave bo sledeč: od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.15, ob ponedeljkih in sredah pa med 14. in 16. uro. / TRST Nedelja, 12. aprila 2015 7 sdgz - Po študijskem obisku v Trstu bo zaključek v sredo v Novi Gorici Čezmejni projekt Transarmon proti birokratskim oviram pri čezmejnem poslovanju V Trstu je preteklo sredo potekal študijski obisk v okviru projekta Transarmon evropskega programa Cilj 3 Italija-Slovenija 20072013. Projekt, ki se bo konec aprila zaključil po treh letih in pol dejavnosti, je bil namenjen odpravljanju tako imenovanih administrativnih ovir pri čezmejnem poslovanju malih in srednjevelikih podjetij na področjih davčne zakonodaje, varnosti pri delu, mobilnosti delovne sile, higiene živil ter naravovarstvene problematike. Pobudnik projekta je bilo na podlagi svojih izkušenj Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je kot vodilni partner k projektu povabilo vse pomembnejše akterje na teritoriju. Pri projektu so na slovenski strani tako sodelovale Gospodarska Zbornica Slovenije, Obrtno-Podjetniška Zbornica Slovenije ter Območne Obrtno-Podjetniške Zbornice iz Sežane, Ajdovščine in Nove Gorice, na italijanski strani pa so bile poleg SDGZ soudeležene Confindustria, Confartigianato in Confcommercio iz Trsta, CNA Veneto in razvojna agencija SIPRO iz Ferrare. Pomembno vlogo so odigrale tudi Pokrajina Trst ter tržaško Zdravstveno podjetje s svojima službama za varnost pri delu in higieno živil. V okviru projekta sta bila dva študijska obiska, od katerih je bil prvi 31. marca v Novi Gorici v organizaciji Gospodarske zbornice. Obisk v Trstu je bil predvsem namenjen ponazoritvi razmer na italijanskem trgu. Udeleženci, med katerimi so bili partnerji projekta, podjetja, zainteresirana za poslovanje na čezmejnem območju in inšpektorji z obeh strani meje, so si najprej ogledali gradbišče in se seznanili s problema- tiko varnosti pri delu pod vodstvom inšpektorja tzržaškega zdravstvenega podjetja. Pobuda se je nadaljevala v prostorih ZKB, kjer so strokovnjaki podjetja Servis in Servis Koper ter OOZ Sežana predstavili dolgoletne izkušnje na področju storitev za podjetja pri čezmejnem poslovanju. Obisk se je zaključil z vodenim ogledom menze CAMST pri Proseški postaji, ki predstavlja primer dobre prakse pri uveljavljanju sistema HACCP za higieno živil. Dodati velja, da bo v sredo, 15. aprila v prostorih Gospodarske zbornice za Severno Primorsko v Novi Gorici zaključna konferenca projekta Transarmon, kjer bodo podali obračun dela in predstavili izzive za delo v naslednjih letih. šolstvo - Prireditev 23. aprila v Kulturnem domu Šola Avgusta Černigoja na Proseku bo praznovala 20-letnico poimenovanja Tekoče šolsko leto 2014/2015je za Osnovno šolo Avgusta Černigoja na Proseku nekaj posebnega, saj že od lanskega septembra poteka v znamenju priprav na obhajanje dvajsetletnice poimenovanja šole po slikarju Avgustu Černigoju. Letos namreč mineva natanko dvajset let od slovesnega poimenovanja, do katerega je prišlo 3. junija 1995, ko je šola dobila ime po Černigoju in sočasno slavila tudi dvestoletnico delovanja, jubilej pa bodo na šoli počastili nekoliko prej, točneje 23. aprila v Kulturnem domu na Proseku, kjer bo ob 19. uri stekla prireditev v znamenju petja, glasbe in prizorov iz šolskega življenja. Jedro učnega kadra sestavlja peterica učiteljic in učiteljev, ki so na šoli poučevali že pred dvajsetimi leti ob priložnosti poimenovanja. Gre za Silvio Milič, Julijano Čer-nuta, Jordana Ferletiča, Elizabeto Prašelj in Davida Pupulina (na šoli poučujejo še Marta Pahor, Maria Elena Agostini oz. Manuela Destri, Ana Lokatos in Martina Fonda), ki sestavljajo enoten in uigran kolektiv. Z navdušenjem so se lotili priprav na počastitev jubileja, učencem so pripovedovali, kako je potekala slovesnost ob poimenovanju šole leta 1995, pa tudi slovesnost ob postavitvi Čer-nigojevega doprsnega kipa, ki ga je izdelal kontovelski kipar Robin Soave, leta 2000 (tako letos poteka tudi petnajst let od postavitve kipa). Soaveja so šli tudi obiskat, kipar pa jim je povedal zgodbo o nastanku Černigo-jevega kipa ter jih uvedel v svet kiparstva, prav tako so na šolo povabili takratno predsednico pripravljalnega odbora Ksenijo Majov-ski in Jano Ban, da bi otrokom razložili, kako je leta 1993, ko so se začeli pripravljati na obhajanje dvestoletnice šole, prišlo do zamisli o poimenovanju. Učencem so tudi prikazali filme in vi-deoposnetke o slovesnosti in vasi. Že v lanskem septembru se je začelo tudi načrtovanje proslave, ki bo kot že rečeno 23. aprila v proseškem Kulturnem domu, pri čemer so si na šoli zamislili tako prireditev, ki bo primerna za otroke, se pravi brez uradnih govorov ter s prepletanjem igranih prizorov in glasbenih točk. Učitelj Jordan Ferletič je za to priložnost spisal igrico, v kateri učenci četrtega razreda sprašujejo sošolce iz nižjih letnikov, če so bili pozorni, ko so jim učitelji govorili o poimenovanju šole in o liku Avgusta Černigoja. Vaje potekajo v povezavi s poukom slovenskega jezika, saj se s tem učenci učijo nastopanja na odru ter glasnega in razločnega govorjenja. Glasbene oz. pevske točke bodo oblikovali šolski zbor, orkester mlajših članov Godbenega društva Prosek in Moški pevski zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom Jane Drasič, pri tem pa bodo na sporedu tudi pesmi, ki so nastale ob priložnosti poimenovanja in postavitve kipa, kot so šolska himna Direndaj juhej, Veseli poba in Naš je Gu-što. Za to priložnost so mislili povabiti na prireditev tudi vse bivše učence, ki so šolo obiskovali pred dvajsetimi leti ter so sodelovali na slovesnostih ob poimenovanju in postavitvi Černigojevega kipa. Ob pripravah na dvajsetletnico poimenovanja pa na šoli, ki jo letos obiskuje 46 učencev, potekajo tudi številne druge dejavnosti, vezane na vzgojno-izobraževalno ponudbo. Če izvzamemo dejavnosti in projekte na ravni ravnateljstva, je treba omeniti, da je šola tudi tokrat sodelovala na vaškem praznovanju sv. Martina s šolskim zborom in stojnico, pri kateri so prodajali za to priložnost izdelana ročna dela, pri če- trg oberdan - Jubilej za Eleno Prašelj Že četrt stoletja prodaja cvetje na trgu V četrtek je bilo na pločniku, kjer s Trga Oberdan gledamo proti Trgu Dal-mazia, praznično. Pri tamkajšnjem malem kiosku so ljudje nazdravljali in pokušali kuhan pršut, pogostila jih je cvetličarka Elena Prašelj (prva z desne,fotoDamj@n). Kontovelska »rožnarca« je prav 9. aprila namreč slavila 25. obletnico delovanja, o čemer priča članek Primorskega dnevnika o odprtju kioska leta 1990, ki ga prijazna Elena hrani v tamkajšnji omarici. »Danes praznujem s svojimi strankami, saj se moram prav njim zahvaliti, da sem še tu s svojim cvetjem,« je povedala cvetličarka. Na strateški lokaciji, kjer gre vsak dan mimo veliko ljudi, že četrt stoletja prodaja rože, v tem času se je seveda marsikaj spremenilo: »Ljudje danes kupujejo manj cvetja, pravzaprav kupujejo manjše stvari.« Na vprašanje, ali moški še obdarujejo ženske s cvetjem, je odgovorila pritrdilno: na to so pozorni predvsem ob praznikih in obletnicah. (af) muzej schmidl Pozabljeni skladatelj Viktor Parma Viktor Parma: Pozabljeni Trža-čan je naslov jutrišnjega srečanja v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevič. Srečanje, ki se bo začelo ob 17.30, bo uokvirjeno v cikel Ponedeljki v Schmid-lu , na njem pa bosta Paolo Petronio in Luciano Santin predstavila v Trstu rojenega slovenskega skladatelja in dirigenta Viktorja Parmo (1858-1924). Na predavanju bo Paolo Petro-nio, avtor edine monografije o Parmi, govoril o njegovi poklicni in zasebni poti. Viktor Parma je bil rojen na Trgu Barbacan, in sicer Slovencu Ivanu Parmi, policijskemu komisarju, in materi Matildi, rojeni de Mattel. Svojo mladost je Viktor Parma preživel v Benetkah, Trstu, Zadru, Novem mestu in na Dunaju. Kot študent prava se je preživljal s poučevanjem glasbe. Služboval je po raznih slovenskih krajih in v večini krajev, kjer je deloval, organiziral tudi glasbeno življenje. V Trstu je postal simbol slovenske skupnosti; številna njegova dela so uprizorili v Narodnem domu, v Trebčah pa so po njem poimenovali vaško godbo. Včeraj danes mer je tako zasluženi denar šel za nakup knjig in šolskih potrebščin. Na šoli tudi zbirajo zamaške za ustanovo Via di Natale v Avianu, v sodelovanju z Aninim skladom iz Slovenije pa pohištvo in oblačila za revnejše družine. OŠ Černigoj je tudi okoljsko ozaveščena šola, saj so lansko jesen v sodelovanju z okoljevarstveno organizacijo WWF obiskali vodovod Randaccio v Štivanu, po slovesnosti ob dvajsetletnici poimenovanja pa čakajo učence nova srečanja na tematiko okolja. Na šoli tudi sortirajo odpadke: že nekaj let ločeno zbirajo plastiko in papir, v tekočem šolskem letu so začeli posebej zbirati tudi organske odpadke. Prav tako potekajo obiski učencev starejših letnikov na sedežih javnih uprav, kot sta npr. Občina Zgonik in deželni svet Furlanije Julijske krajine, kjer so se mudili prav pred kratkim. Ob vsem tem pa seveda poteka reden pouk na podlagi veljavnih učnih načrtov, kar je navsezadnje tudi najpomembnejše. (iž) [I] Lekarne Nedelja, 12. aprila 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. Od ponedeljka, 13. do nedelje, 19. aprila 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, NEDELJA, 12. aprila 2015 LAZAR Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 12.22. Jutri, PONEDELJEK, 13. aprila 2015 IDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje C, zračni tlak 1023,8 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. OKLICI: Davide Agati in Valeria Bar-bi, Edoardo Damiani in Consuelo Kodermac, Michele Claudio in Patri-zia Demarchi, Andrea D'Agostino in Rossella Pisacane, Flavio Furian in Or-nella Serafini, Dario Grison in Geno-veffa Corvino, Andrea Metullio in Claudia Papagno, Ayivi Kokou Ekue Jean in Benedicta Matomi Ekeh, Fla-vio Baratti in Roberta Basiaco, Andrea Devescovi in Agnieszka Zapart, Alex Milotic in Erika Bacchetti, Andrea Moselli in Barbara Erdini, Angelo Petrone in Olena Vitrenko, Lorenzo Monasta in Simonetta Lorigliola, Marco Tagliavini in Stefania Contati, Marco Zito in Maria De Chiara, Olaf Palcich in Serena Scatizzi, Marco Ce-lihar in Gioia Perreca, Ramiro Orto in Giuliana Sgubin. au Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.30, 21.00 »Fast & Furious 7«. ARISTON - 16.30, 18.45 »La famiglia Belier«; 21.00 »Lettere di uno scono-sciuto«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »Bekas«; 20.00 »Cold in July«; 21.45 »Dancing with Maria«. FELLINI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Wild«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 20.15 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuole«; 18.00, 21.50 »Third Person«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.20, 15.20 »Bacek Jon film«; 14.00, 16.00 »Domov«; 13.00, 15.00, 17.10 »Domov 3D«; 13.45, 15.10, 16.10, 17.00, 18.00, 18.50, 20.00, 20.40, 21.00 »Hitri in drzni 7«; 19.10, 21.10 »Let domov«; 13.50, 16.25 »Pepelka«; 17.50 »Sosedov fant«; 18.40 »Strelec: Krvava pogodba«; 19.40 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Into the Woods«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 11.00, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Human-droid«; 11.00, 15.30, 17.00, 18.30 »Home - A casa«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00, 18.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 16.15, 18.30, 20.20, 22.00 »Uno, anzi due«; Dvorana 4: 11.00, 16.00, 18.00, 20.00 »Cenerentola«; 22.00 »Fast & Furious 7«. SUPER - 16.00, 18.00 »Cenerentola«. THE SPACE CINEMA - 15.15, 16.30, 18.00, 19.00, 20.45, 21.45, 22.00 »Fast & Furious 7«; 19.30, 21.50 »Cenerentola«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.05 »Hu-mandroid«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Se Dio vuole«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Uno, anzi due«; 15.10, 17.05 »Ooops! Ho perso l'arca«; 15.20, 17.25 »Home - A casa«; 19.20 »L' ultimo lupo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00 »Il lago dei cigni«; 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Humandroid«; Dvorana 3: 16.00, 17.50, 20.15, 22.00 »Se Dio vuole«; Dvorana 4: 15.30 »Home - A casa«; 17.20 »Fast & Furious 7«; 19.50, 22.10 »Into the Woods«; Dvorana 5: 15.00, 16.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 18.10, 20.15, 22.10 »La famiglia Belier«. 8 Nedelja, 12. aprila 2015 TRST / □ Obvestila PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočata, da bo v aprilu vadba Pila-tesa v telovadnici nižje srednje šole potekala le ob torkih, od 19.30 do 20.30. SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI vabi na 1. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja iz Praprota v Repen danes, 12. aprila. Zbirališče in odhod od 8.30 do 10. ure v Praprotu pred avtobusno postajo. Poskrbljeno bo za povratni prevoz iz Repna. Pohod je primeren za vse in hoje je za približno 4 ure. SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v Tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 13. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah, v znamenju Zveze upravičenih posestnikov ustanovljene 12. aprila 1926. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado »Vstajenje« vabi v ponedeljek, 13. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Juriju Paljku. Nagrajenca bo predstavila prof. Tatjana Rojc. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13. in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni na prazniku bodo ocenili prve štiri vsake sorte in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5 srečanj) ob sobotah, od 18. aprila, od 10.00 do 11.30. Vpisi do torka, 14. aprila. Omejeno število mest. Info in prijave na center.harmonija@gmail.com. CENTER OTROK in odraslih Harmonija organizira delavnice cake design, na katerih bodo učili otroke in odrasle kako se okrasi sladice. Delavnica za odrasle bo potekala v treh srečanjih, od 14. aprila, ob sredah od 17.00 do 19.00 na sedežu v Ul. Canova. Informacije in prijave na center.harmoni-ja@gmail.com ali tel. 320-7431637. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi na redni občni zbor v torek, 14. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška. MAJENCA vabi na sejo z vaščani v torek, 14. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturnega društva V. Vodnik v Dolini. SKD VALENTIN VODNIK - Majenca vabi vse domače likovnike in umetnike, na informativni sestanek v torek, 14. aprila, ob 18.00 v društvenih prostorih. Tel. št. 339-5963683 (Madda-lena). SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na pogovor ob temi »Novo v slovenski leksiki«, predstavitev novosti ob drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Sodelovali bodo: prof. dr. Andreja Žele, prof. dr. Majda Kaučič Baša, prevajalec Va-sja Bratina in pisatelj Marko Sosič. Srečanje bo v torek, 14. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, Ul. F. Filzi 14. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 14. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 18. marca, bo ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na proslavi v Sajevčah z začetkom ob 11.00. MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) ob prazniku Velike noči s srečanjem z gosti bo v sredo, 15. aprila, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca). Sv. mašo s podelitvijo bolniškega mazi-ljenja bo daroval p. Rafko Ropret. Sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja informativno srečanje »Pozor... na prevare« v sredo, 15. aprila, ob 15. uri na sedežu rajonskega sveta na Prose-ku št. 159. DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD, Ul. S. Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F.Severo 31, tel. 040-761683. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za odgovorne pri izvajanju procedur samokontrole nad higieno živil z apli-ciranjem principov sistema HACCP. Tečaj bo potekal 16. in 21. aprila, od 18.00 do 21.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. 040-362941. PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK prireja srečanje s pravljično gostjo, prevajalko in babico, Ireno Lampe, ki bo v četrtek, 16. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi članice in člane na redni občni zbor v četrtek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). OBČINA DOLINA - Odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse olj-karje, ki želijo sodelovati na 18. razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (1 steklenico po 1/2 l in 1 steklenico 1/4 l ) na občinski sedež najpozneje do petka, 17. aprila. Za informacije tel. 040-8329245 ali cultura-kultura@sandorligo-dolina.it. SSO obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Rok prijave zapade 17. aprila. Prijave in informacije na 040-635626 ali info@zskd.eu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, laboratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.har-monija@gmail.com. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo nadaljevalni tečaj, ki ga bo vodila prof. Loredana Kralj, potekal v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 ter v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisi na tel. 333-3616411 (od 14. do 15. ure). Za nov tečaj za začetnike, ki bo potekal v drugi polovici maja, bomo pravočasno obvestili. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 10. do 20. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Poreču od 20. do 30. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Radencih, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SZSO - TRST obvešča, da organizira vsakoletno Jurijevanje v nedeljo, 19. aprila, na Jezeru. Začetek bo ob 8.30 na travniku, skupni taborni ogenj pa bo ob 15.30. Toplo vabljeni! ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni volilni občni zbor v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah, v torek, 21. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in v sredo, 22. aprila, ob 18.30 v drugem sklicu. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje občni zbor, ki bo v torek, 21. aprila, ob 15.30 v prvem sklicu in ob 16.00 v drugem sklicu, v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru (Ul. Alpe Adria 67/b). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 23. aprila, na zadnje predavanje iz letošnjega niza predavanj. Predaval bo znani predavatelj, psiholog, teolog in filozof, magister Silvo Šinkovec na temo »Ljubi samega sebe, da lahko ljubiš svojega bližnjega«. Začetek ob 20. uri v dvorani Finžgar-jevega doma, Dunajska cesta 35, na Opčinah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec april je predvidena delavnica: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Za informacije tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju z Mospom vabi v petek, 24. aprila, ob 18. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na Dan ustvarjalnosti. Poleg slovesne podelitve nagrad zelo uspelega literarnega natečaja bodo mladi nastopali z recitacijami in glasbenimi vložki. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal na sedežu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2014 in proračuna 2015, razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria onlus vabi na občni zbor v torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež društva v Trstu, Ul. Mazzini 46. SDGZ obvešča, da bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Člani, ki bi želeli obiskati EXPO, naj javijo na info@sdgz.it najkasneje do 30. aprila. V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, T}riiftr* itMniikik riulrti Jívil ri-íí ■ tWfrpriír nmpwJm 'VrfajfTtjr* vabila Jul ■ i v PHoil-nc?>"»c!vi)rii 10. PpniMllyw 1 H slovesno podelitev nagrade V&tjjenjs JURIJU PALJKU Migrajenta be prfrJiravili prof. Tatjana flojc: Natopila brota V-nnj.] ¡n Ma* Zi¿iam. uimfJi tljíjljrfirinjikí- Zrietek 20 30 razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah. AD FORMANDUM prireja tečaj poklicne kvalifikacije kuhar. Tečaj traja 1000 ur in vključuje dva meseca delovne prakse. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi Furlaniji Julijski krajini. Izbor bo 17. maja: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Zainteresirani se lahko zglasijo na tajništvu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040-566360 ali info@adformandum.org). Vse informacije na www.adformandum.org. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 12.04. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 12.4.2015. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. KMETIJA ANTONIČ V CERO-VLJAH nudi ovčje sire v ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. Tel. 340-5847185 HI Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Sklad Mitja Čuk vabi na predavanje dr.med.specialista nevrologa pediatra primarija dr. Igorja M. Ravnika OTROK IN MLADOSTNIK Z EPILEPSIJO v petek, 17. aprila 201S ob 19.00 uri na sedežu Sklada Proseška ulica 131 Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na pogovor ob temi NOVO V SLOVENSKI LEKSIKI (Predstavitev novosti ob drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika) Sodelovali bodo: prof. dr. Adreja Žele prof. dr. Majda Kaučič Baša prevajalec Vasja Bratina in pisatelj Marko Sosič Srečanje bo v torek, 14. aprila 2015 ob 17. uri v Narodnem domu Trst, Ul. F. Filzi 14 Vljudno vabljeni! Loterija 11. aprila 2015 Bari 72 10 53 52 15 Cagliari 80 37 2 58 4 Firence 3 78 22 81 9 Genova 85 44 8 28 62 Milan 36 70 34 74 27 Neapelj 14 25 74 34 29 Palermo 7 77 32 20 27 Rim 11 85 41 80 21 Turin 1 19 63 37 4 Benetke 21 83 65 64 61 Nazionale 57 80 19 71 60 Super Enalotto Št. 44 26 54 55 73 86 90 jolly 3 Nagradni sklad 7.462.890,84 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 6 dobitnikov s 5 točkami 40.645,13 € 685 dobitnikov s 4 točkami 358,46 € 27.656 dobitnikov s 3 točkami 17,69 € Superstar Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 35.846,00 € 177 dobitnikov s 3 točkami 1.769,00 € 2.475 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.488 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.096 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € www.primorski.eu1 19 TRST Nedelja, 12. aprila 2015 9 MePZ Rdeča zvezda, SLPZ Doberdob, MoPZ Vasilij Mirk in MoPZ Vesna v sodelovanju z ZSKD in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabijo na koncert revije PRIMORSKA POJE Danes, 12. aprila 2015, ob 17. uri Zgonik, Športno kulturni center Odbor Društvene gostilne na Proseku vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 16.4.2015 ob 20.30 v lastnih prostorih. S Poslovni oglasi IŠČEM VN A JEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 IŠČEMO ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA z izkušnjami v knjigovodstvu in upravljanju podjetij. Zahteva se odlično znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Več informacij o delavnem mestu na spletni strani www.euroser-vis.eu. Življenjepis pošljite na commer-ciale@euroservis.eu. VPELJANO PODJETJE IŠČE MLADO MOTIVIRANO OSEBO diplomirano v ekonomskih vedah za vodenje administrativnega oddelka. Prošnjo s curriculum vitae se sprejema na naslov elektronske pošte motiviranost@gmail.com Društvo Marij Kogoj vabi na koncert ŠVEDSKE ZBOROVSKE GLASBE Nastopajo: Komorni zbor Ave Hillevi Martinpelto - sopran Tilen Bajec - orgle Dirigentka: Jerica Gregorc Bokovec v nedeljo, 19.4.2015 ob 20.30 v cerkev sv. Ivana v Trstu Primorje (Ajdovščina) in Quercus Quintet. Koncert organizirajo SKD Rdeča zvezda in zahodnokraški pevski zbori v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev ter Občino Zgonik. SKD LONJER - KATINARA obvešča, da bo danes, 12. aprila, odprta za ogled od 16. do 18. ure. Nato bo na ogled do 30. aprila, ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lo-njerju. SKD TABOR vabi na gostovanje SSG danes, 12. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine. Predstava »Zlati prah v očeh« M. Košute. SKD PRIMOREC vabi na ogled veseloigre v narečju Avia cirkus v izvedbi dramske skupine SKD Slovenec v četrtek, 16. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju z Okraji in združenji Toponomastica femminile in Foto-grafaredonna predstavlja razstavo o ženski toponomastiki na sedežu rajonskega sveta za Zahodni Kras na Proseku št. 159, do 17. aprila, ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih od 10.00 do 12.00. SKD SLOVENEC in Sekcija VZPI-AN-PI iz Boršta in Zabrežca vabita v petek, 17. aprila, v Srenjsko hišo (Boršt) na spominsko svečanost ob 70. letnici napada na bunker in proslavo ob 70. letnici osvoboditve. Sodelujejo: COŠ Fran Venturini Boljunec - Boršt - Pesek, recitatorji, kantavtor Ivo Tull, MePZ Slovenec-Slavec. Slavnostni govornik: zgodovinar prof. Jože Pirjevec. DPZ KRAŠKI SLAVČEK - KRASJE vabi na Koncert sakralne glasbe, od renesanse do današnjih dni, v okviru re- H Mali oglasi BLIZU OPČIN prodajamo kraško hišo (180 kv.m.) potrebno prenove, z velikim vrtom (2500 kv.m). Tel. št. 3405706725. DVE NERESTAVRIRANI starinski kraški omari, okrašeni z letvičenjem, prodam za 300 evrov. Tel. 3386603682. PRODAJAM letne gume velikosti 165/70-14 v zelo dobrem stanju. Cena: 50 evrov (za vse štiri gume). Tel. št.: 335-5316286. PRODAM čebelarske potrebščine in sa-tnice žnidaršič. Tel. št. 335-6479875. PRODAM pohištvo za dnevno sobo -jedilnico in spalnico v dobrem stanju (baročni stil). Tel. št.: 333-6194326. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357. 0 Prireditve KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku danes, 12. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MoPZ Šempeter, PZ Tončka Čok, ŽePZ Ivan Rijavec (Črni Vrh nad Idrijo), ŽeVS Jezero (Doberdob), MoPZ Franc Zgonik (Branik), MePZ vije Paschalia 2015 v soboto, 18. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina na Proseku. Nastopala bosta Vikra in MePZ Jacobus Gallus. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v soboto, 18. aprila, ob 18. uri. Nastopajo: ŽePZ Roža Portoroža, MoPZ DU Jagodje (Dobrava), ŽePZ Žarek (Slap ob Idrijci), MePZ Triglav (Split), MoPZ Fran Venturini (Domjo) in Vokalna skupina Vinika. Koncert organizira SKD Fran Venturini v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Občino Dolina. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 19. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert Švedske zborovske glasbe. Nastopajo Komorni zbor Ave, Hillevi Martinpelto - sopran in Tilen Bajec - orgle. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev ob zaključku likovnega natečaja »Na svetu smo vsi bratje« za osnovne šole in otroške vrtce v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). Nastopila bo dramska skupina Slovenskega odra z igro Lučke Susič »Čarobno ogledalo«. Sledilo bo podeljevanje nagrad in priznanj za likovni natečaj. Na ogled bo razstava izdelkov vseh mladih risarjev. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, ŽPZ Prosek Kontovel in MoPZ Vasilij Mirk vabijo na Spomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. MEPZ LIPA v sodelovanju s SKD Lipa vabi na Dobrodelni koncert v spomin na Aleksandra Ražma, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Koncert bosta oblikovala MoPZ Glemonensis iz Humina (Gemona) in MoKS Stane Malič z Op-čin. Uvodoma bodo zapeli otroci OV Ubald Vrabec in MePZ Lipa. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini je na ogled tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta do nedelje, 19. aprila. Urnik: ob sobotah 16.00-19.00, ob nedeljah 9.00-12.00 in 16.00-19.00. Razstavljeni bodo tudi keramični predmeti Gabriele Osbich Pison in umetniške fotografije Sonje Osbich. FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Kulturnem domu Skala v Gro-padi v nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MePZ Skala Slovan (Gro-pada-Padriče), Skupina ljudskih pevk KD Mandrač (Koper), Vokalna sku- POGREBNO PODJETJE O?trenutku žalosti... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! pina Glas (Bilje), Slovenski dom (Zagreb), Oktet Bori (Koče), MePZ Adriatic (Hrvatini). Koncert organizirajo KD Skala in zbori vzhodnega krasa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK, v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. Nenadoma nas je zapustil naš dragi •wr »V V ♦ V y VI Kuzmancic Lučko Žalostno vest sporočajo žena Cvetka, sin Damijan in hči Katja z družinama, brat Marčelo ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v bazovski cerkvi v sredo, 15. aprila od 13. do 14. ure. Sledila bo maša in pokop na vaškem pokopališču. Bazovica, Doberdob, Sydney, 9. aprila 2015 Čau nono! Danjel, Jana, Aleš Za dragim svakom in stricem Lucijanom žalujemo Pierina, Tiziana z družino, Irma, Karin in Giovanni Dragi Lucijan Križmančič, ostal nam boš v lepem spominu. Cvetki, Katji in Damijanu naše iskreno sožalje. Sonja, Nadja in Raffaele Ob težki izgubi dragega Lucijana Križmančiča izreka občuteno sožalje sinu Damijanu in svojcem AŠD Zarja Ob prerani izgubi dragega Lučkota izrekamo iskreno sožalje ženi Cvetki, sinu Damijanu in hčerki Katji TPPZ P. Tomažič Iskreno sožalje Damijanu in družini. Odbor in tovariši skupnosti Bazoviške Udarne Brigade Sporočamo žalostno vest, da je umrl Leonida Pregarz (Ljonka) Pogreb bo v ponedeljek, 13. aprila ob 13.20 v ulici Costalunga. Pogrebno podjetje Zimolo V spomin. Milena Gustin vd. Bertolino Zdaj si z Bogom in njemu boš lahko igrala svojo glasbo. Hvala za vse in za tvoje veliko srce. Družina 27.3.2015 ZAHVALA Anica Ballarini vd. Oberdan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala vsemu osebju 'Casa di riposo Villa verde'. Svojci Šempolaj, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Bernard Milani Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Nabrežina, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna ZAHVALA Orlanda Maria Carli vd. Berdon Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Trebče, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Vanda Novak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili spomin naše Vandice. Družina 12.4.2005 12.4.2015 Ivan Artač Vedno v našem spominu. Tvoji najdražji Nedelja, 12. aprila 2015 KULINARIKA Drobtine z velikonočne mize Toni Gomišček (foto Marjetka Plesničar, Aleš Srnovršnik in Toni Gomišček) asha, bajram, velika noč -vsa velika verstva »nagrajujejo« svoje vernike z dnevi obilno založenih miz. Judom se sicer ni potrebno postiti, da bi za nagrado jedli jagnje, muslimani in kristjani pa naj bi pred največjo versko opravičeno letno požrtijo opravili čiščenje telesa in duha z ra-mazanom oziroma postom. Malo je ljudi, ki bi danes upoštevali zapoved štiridesetdnevne vzdržnosti, zato pa je toliko več tistih, vernikov in nevernikov, ki se ne bi za nič na svetu odpovedali velikonočnemu kosilu. Teden po tem, ko so se mize šibile pod težo raznih dobrot, smo zbrali nekaj pričevanj o tem, kaj najpogosteje sestavlja praznično kosilo, pravzaprav pa tudi zajtrk. Žegen Vsem, ki smo zrasli z navado, da velikonočni zajtrk začnemo z rezino blagoslovljenega maslenega kruha ali pince v skodelici bele kave, se zdi samoumevno, da je tako povsod v krščanskem svetu. Pa ne drži povsem! Tako bodo mogoče prekinili post Slovaki, Ukrajinci, Poljaki, Rusi, Hrvati in drugi prebivalci Vzhodne Evrope, saj je velikonočni blagoslov hrane ali žegen bolj ali manj slovanska navada, ki jo negujejo tako v pravoslavnih kot katoliških okoljih. Verjetno ne bo nikoli povsem jasno iz kakšnih prastarih običajev se je razvila in kako je prišla v naše versko obredje. Bogata simbolika blagoslova se je obenem z izseljenci selila tudi v druge dežele: v ameriških krajih s številčno močno prisotnostjo slovanskih manjšin, ki imajo tudi lastne cerkve in duhovnike, verniki prinašajo v cerkev košare z dobrotami, ki jih razvrstijo okoli oltarja ali na posebno mizo, da jih župnik blagoslovi. Prav zanimivo je prebirati v ameriških medijih reportaže o teh zanje nenavadnih obredih, ki imajo mnogo simbolike, toda premajhno »potrošniško« vrednost, da bi jih tamkajšnji talilni lonec povsem vsrkal in skomercializiral. Kot ima vsaka vas svoj glas, tako so tudi košarice za žegen napolnjene z različnimi dobrotami, ki jim krajani pripisujejo različne pomene. Hrenova kore-nika, na primer, je za ene simbol žeblja, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, za druge sta njen grenek in pekoč vonj in okus simbol trpljenja. Drugje isto vlogo opravlja čebula: ob rezanju ali strganju obojega se jočemo. V košari mora biti meso, marsikje jagnjetina (Jezus kot jagnje božje), drugod svinjska krača ali klobasa, ki sta bolj znamenji obilja. Kruh, ki je obvezno okrogle oblike, ker naj bi predstavljal Kristusovo krono, je prav tako nepogrešljiv, saj naj bi prav z njim prekinili post. Brez pirhov ne gre, le tolmačenje njihove vloge je različno. Rdeče obarvana jajca naj bi za ene predstavljala božjo kri, prelito za človeštvo, za druge so sim- bol plodnosti, za tretje je jajce, iz katerega se izleže piščanček, kot božji grob, iz katerega je vstal Odrešenik. Vrečka soli, ki jo ponekod stavijo zraven, nas opozarja, da moramo biti sol zemlje. Šopek pomladanskih poganjkov (divji hmelj, bljušč, beluši) predstavlja dejstvo, da je v življenju potrebno pojesti tudi marsikatero grenko, istočasno pa nas usmerja k zau-žitju zelišč, potrebnih za pomladansko čiščenje in prebujanje organizma. Ponekod naj bi verniki prinesli blagoslovit zgolj pirhe ali, še raje, pisanice, saj je na simbolni ravni dovolj, da pojemo zgolj košček žegna. Seveda pa mnogi radi dodajajo še druge dobrote, od potic in golobic do vina, kisa in žganja, saj prihaja tudi pri polnjenju košar do izraza nič kaj svetopisemsko postavljanje pred sosedi. Naj bo jerbas majhen ali velik, zvrhan ali pol prazen, vedno mora biti vsebina zavita v bel in lepo izvezen prtiček, ki naj bi spominjal na mrtvaški prt. Gubanca, orehova potica Bogat maslen sladek kruh z orehovim nadevom je zagotovo najbolj prepričljiv znak obilja, predvsem nekoč pa tudi družinske povezanosti. Moški so trli orehe, otroci so čistili jedrca, ženske so poskrbele za vse ostalo in tako potrdile, da jim ne pripadajo zaman trije vogali hiše! Čeprav so že orehi sami okusen nadev, jim pogosto dodajajo rozine, namočene v rumu, pinjole, naribano jedilno čokolado, vaniljo, limonino lupinico in podobne izboljške. Tako postane naša orehova potica, pravzaprav gubanca. še slajša in slastnejša. »Toda pazi se ponaredkov, marsikateri pek želi poceniti pripravo gubanc z vmešavanjem mletih piškotov, namesto mandljev uporabljajo jedrca marelic, namesto masla margarino,« svari Mercedes iz pekarne Dorbolo v Špe-tru, ki nadaljujejo izročilo Tonince Gu-bančarice, ki je prva imela občinsko dovoljenje (in obvezo plačevanja davkov) na račun peke gubanc. V Benečiji so jih nekoč, ko so prevladovala odprta ognjišča (črne kuhinje) pekli kar pod peko, zdaj prihajajo iz linijskih peči, doma pa pride prav tudi električna ali plinska peč, če že nimamo krušne. Diagram peke potic mora biti nekoliko drugačen od peke kruha. Za slednjega je dobro, če takoj doživi vročinski šok, peka potic pa se začenja pri nižji temperaturi, ki jo nato hitro dvignemo, na koncu pa ponovno spuščamo, saj si ne želimo tako trde in debele skorje, kot naj jo ima naš vsakdanji kruh. Številni radi gubanco poškropijo z malo žganja, zlasti slivovke, drugim se zdi to bogoskrunsko in ločeno uživajo v zalogajih in požirkih, oboji pa se strinjajo, da je topla najboljša. Na hitro pogreta na vroči plošči gre še bolj v slast kot pravkar pečena, saj je prav, da se okusi povsem prepojijo. Golobica in menih Pravijo, da je velikonočna »co-lomba« otrok moderne pekarske industrije, saj naj bi jo prvič pripravil v obratih Motte v tridesetih letih prejšnjega stoletja, da bi tako tudi pomladi zagnali stroje, prilagojene pripravljanju božičnih panetonov. Na Siciliji poznajo golobice iz sladkega in s cimetom začinjenega testa, imenovane pallumeddi, ki pod krilom skrivajo kuhano jajce, oblikovane pa so tako, kot da bi golobico narisal na papir, medtem ko je golobica, ki jo postavijo na mizo v Benečiji, prav zares tridimenzionalna. Za to pecivo sploh ni nujno, da bi moralo biti iz sladkega testa, zato pa ima poleg jajca, ki ga skriva v trebuhu, tudi možgane: v glavi ima namreč orehovo jedrce. Za oči naj bi nekoč uporabljali kaka črna semena, na primer ljuljkina, danes raje klinčke (nageljnove žbice). Takšna golobica ima trojni namen. Kot ptič miru prinaša spravo v hišo, orehovo jedrce predstavlja razum, jajce je simbol plodnosti. Maria Gilda Primosig iz gostilne Alla posta v Hlodiču, pri kateri sem poslikal beneško golobico, ve povedati, da se je največ otrok v Nadiških dolinah rodilo ravno devet mesecev po veliki noči. Veliko golobico, namenjeno celi družini, lahko spremljajo manjši golobčki, ki so si jih prilastili predvsem otroci. Otroci so marsikje dobili tudi vsak svojega meniha, ki tudi «nosi« jajce, le da pri njem predstavlja glavo. Pripravimo ga iz sladkega testa, razvlečenega v dolgi sva- ljek, ki ga potem ovijemo okrog jajca in spletemo v kito. Žolca Kuhanje žolce ali žuča je dokaz, da so že naše none obvladale molekularno kuhinjo, je nekoč dejal Tomi Kavčič iz Gostilne Pri Lojzetu na Zemonu. Ta bogata juha, ki jo jemo z vilicami, je morala biti na vsaki mizi prav za veliko noč. Kuhanje je dolgotrajno, ves čas na nizkem ognju, in lahko traja tudi sedem ali več ur. Receptov je veliko, vsi boljši pa slonijo na govejih kolenskih vezeh, svinjskih par-kljih, ušesih, lahko tudi krači, in mogoče še kuri s kožo vred. Nekateri zagovarjajo kos bočnika, drugi odsvetujejo uporabo rdečega mesa, vsi pa priporočajo ob običajni jušni zelenjavi (korenje, peteršilj, čebula, zelena) tudi obilno uporabo lo-vorovih listov. Če pene in maščobe ne odstranjujemo, bo žolca motna, kar mnogih ne moti, vendar imajo drugi raje že-latino, prozorno kot steklo. Po končanem kuhanju jo moramo precediti, očistiti meso, ki ga - na koščke narezanega ali na-lomljenega - damo v posodo, kjer ga za-lijemo z juho. Takrat lahko damo v žol-co tudi kak kos kuhanega jajca in liste lo-vorja, še lepše pa je, če kuhano jajce na-ribamo po že strjeni žolci. Prav tako sodi zraven nastrgan hren. Okus ji še izboljšamo, če jo zabelimo z oljem izrazitega okusa, na primer bučnim, in poškropimo z dobrim kisom. Pršut v testu in hrenova omaka Če je v pričakovanju praznikov peč ves čas topla, zakaj je ne bi izkoristili še za peko pršuta v testu? Testo naj bo mehkejše kot za kruh, vanj lahko vdelamo kake zdrobljene dišavnice, v mesnici pa vprašamo za kose pršuta, ki še ni povsem sušen. Najboljši je le nekaj mesecev staran, čeprav so marsikje na voljo tudi posebno pripravljena stegna za peko v testo, ki pa so, žal, obdelana z vsemi mogočimi dodatki. Seveda lahko uporabimo tudi običajno ali preka-jeno šunko, le rezultat, torej okus, bo vsakič nekoliko drugačen. Čas peke je odvisen od velikosti kosa mesa, okvirno potrebujemo eno uro za vsak kilogram. Poseben čar predstavlja odpiranje pravkar pečenega pršuta, ko se iz kruha dvigne para, nasičena z opojnimi vonjavami, ki se v hipu razširijo po prostoru. Dodaten užitek je lomljenje skorje, ki je na eni strani vsa hrustljava, na drugi pa vlažna in prepojena s pršu-tovim vonjem in sokovi. Zraven skoraj obvezno sodi hrenova omaka. Nekateri prisegajo na surov hren, ki ga omilijo s sladko smetano in kremnim jogurtom, drugod nastrgan hren kuhajo obenem z naribanimi jabolki, zgostijo s kruhom ali bešamelom, obogatijo z mlekom ali juho... Tako pripravljen ne gre toliko v nos, vsekakor pa v slast. Divji poganjki kot frtalja ali solata »Če bi morali divji hmelj okopava-ti, ga ne bi nihče gojil,« je ondan pripomnil Jože Čubej - Pepi Komandja, ko me je zalotil med nabiranjem poganjkov. Verjetno ima prav, saj porabiš mnogo več časa za to, da jih nabereš za pošteno por-cijo, kot če bi si na vrtu odrezal dve glav-nati solati ledenki ali en radič štrucar. Toda prav v tem je čar teh poganjkov, da jih ne greš kar utrgat na vrt ali kupit na tržnico, ampak da se podaš do njihovih rastišč, jih potrpežljivo nabiraš in nato toliko bolj uživaš v pripravljeni jedi. In zdaj je pravi čas za pokalice, bljušče, šparglje, lo-bodike, čemaž in podobne poganjke. Marsikdo jih naseklja in uporabi za frtaljo, ki ji doda nekaj zeli z vrta (materino dušico, meliso, drobnjak, meto), in tako dobi izdatno jajčno-zelenjavno jed. Nekatere izmed teh zeli so odlične za rižote, druge za omake, njihovo obilje pa je tolikšno, da si lahko privoščimo tudi izdatne solate iz surovih ali zgolj rahlo poparjenih zeli, ki jim lahko, nekoliko zaradi popestritve krožnika in nekoliko zaradi velikonočnega vzdušja, dodamo kako nastrgano kuhano jajce. Vse to ni samo dobro, ampak tudi zdravilno, saj gren-čine delujejo poživljajoče na našo prebavo, dobra prebava pa je vir zdravja in dobrega počutja. / MANJŠINE Nedelja, 12. aprila 2015 1 1 ZARADI NASPROTOVANJA TATAROV PRIKLJUČITVI KRIMA RUSKI FEDERACIJI Ruske oblasti ukinile edini TV kanal, ki je oddajal tudi v tatarskem jeziku Edini neodvisni televizijski kanal na Krimu je bil prisiljen k ukinitvi sporedov, ker so nove ruske oblasti zavrnile prošnjo za podaljšanje licence. ATR je bil edini televizijski kanal, ki je oddajal v jeziku krimskih Tatarov, etnične skupnosti, ki je pred letom dni, točneje v marcu 2014, nasprotovala priključitvi Krima Rusiji. 60 odstotkov sporedov tega televizijskega kanala je bilo v ruščini, 35 odstotkov v tatatščini in 5 odstotkov v ukrajinščini. Čeprav je bil uradni razlog za zavrnitev podaljšanja licence biorokratska napaka pri vložitvi prošnje, je direktor televizije ATR Ševket Memetov povezal njeno zaprtje s kritičnim poročanjem te televizije o življenju pod rusko oblastjo. Krimski Tatari so bili namreč pod novo oblastjo deležni policijskega preganjanja, kar nekaj pa jih je tudi izginilo. »Mi smo pokazali in poročali o tem, kar se je dogajalo. Mi smo govorili o problemih, kakršni zares obstajajo,« je Memetov dejal novinarjem. Poudaril je, da nove oblasti zatirajo svobodo govora. Po priključitvi Krima Rusiji so se morali vsi lokalni mediji včlaniti v zvezno komunikacijsko agencijo do 1. aprila 2015. ATR je vložila prijavo trikrat, vendar jo je agencija vsakič zavrnila, češ da je prijava pomanjkljiva. Memetov je pojasnil, da so vložili četrto prijavo, na katero niso dobili odgovora in zato so morali z začetkom aprila prenehati z oddajanjem. Edini lokalni televizijski spored je od tega dne prvi krimski kanal, ki je del ruske državne televizijske družbe. Z oddajami sta prenehala tudi otroški televizijski kanal Lale ter radijski postaji Meidan FM in Leader, ki sta del holdinga ATR. Spletna stran v ruščini na naslovu 15minut.com še deluje, ker je vodstvo podjetje ocenilom, da za to ni potrebna posebna licenca. Predsednik krimske vlade Sergej Aksionov je v marcu na novinarski konferenci dejal, da so bile napake v prijavi družbe ATS »storjene namerno, da zaostrijo politično stanje«. Vendar je iz njegovih komentarjev izhajalo, da je bila kritična vsebina poročanja na tem kanalu glavni razlog za zavrnitev prošnje za podaljšanje licence. »Zagovarjati danes interese Ukrajine na Krimu je nesmiselno in nepotrebno,« je namreč dejal Aksionov in dodal: »Nobene potrebe ni, da ljudi prepričujemo, da bo nekoč Krim ponovno postal del Ukrajine.« Čeprav kanal ATR ni oddajal neprekinjeno 24 ur, je pogumno poročal o številnih problemih, ki so nastali po priključitvi Krima Rusiji. Med temi o prekinitvi nekaterih storitev, o težavah z dobavo hrane, o težavah pri povezavi z Rusijo, s katero je Krim povezan samo s trajekti in o drugi najvišji stopnji inflacije na svetu. Življenje je utežilo tudi dejstvo, da so ZDA in Evropska unija uvedle ekonomski embargo na odnose s Krimom. Mehmetov je prepričan, da so krimski politiki preko ministrstva za informiranje in komunikacije preverjali vsebino poročanja televizijskega kanala ATR in so od uredništva zahtevali, naj ne poroča o negativnih novicah ampak naj pozitivno poroča o dejavnosti vodstva republike, ki ga podpirajo oblasti v Moskvi. Lastnik Holdinga ATR Lenur Ilsjamov je novinarjem povedal, da so oblasti hotele kupiti ta televizijski kanal in grozile, da si ga bodo sicer »prisvojile s silo«. Dodal je, da so ruske oblasti na osnovi nove zakonodaje močno omejile dejavnost televizijskega kanala in med drugim prepovedale poročanje o dveh najvidnejših voditeljih krimskih Tatarov. Predsedniku tatarskega parlamenta, nekakšne krovne organizacije te manjšine, Refatu Čubarovu so prepovedali povratek na Krim julija lani, ko je šel v Ukrajino obiskat svojega predhodnika Mustafo Džemilova, ki je bil v izgnanstvu od lanskega aprila. Ruski vladni mediji so poročali, da so Čubarovu preprečili povratek na Krim zaradi »znakov ekstremizma« v govoru o pravici Tata-rov do samoodločbe. Predstavniki oblasti so uvedli preiskavo na domovih krimskih Tatarov, ki predstavljajo 13 odstotkov prebivalstva Krima, zaradi objavljanja »ekstre-mistične« literature. Več tatarskih aktivistov so aretirali na osnovi obtožb, ki jih krimske organizacije za človekove pravice ocenjujejo kot neobstojne. Po poročilu, ki so ga te organizacija objavile v februarju, je od lanskega aprila, to je od priključitve Krima Rusiji, izginilo devet oseb, tatarskih in ukrajinskih aktivistov. Za nekatere je znano, da so bili ugrabljeni. Sicer pa Memetov zagotavlja, da se ATR ne bo preselil v Ukrajino ampak bo iskal ustreznih poti za nadaljevanje svojih dejavnosti na Krimu. roilOC CBOBOflb\ HE 3AÜYWMTb Protest proti ukinitvi tatarske televizije ATR Escola Valenciana Evropskemu parlamentu predlagala posebno direktivo za zaščito manjšinskih jezikov Nevladna organizacija Escola Valenciana, ki si prizadeva za uveljavljanje katalonščine oziroma valencijske inačice katalonskega jezika v javnih šolah v Valenciji, je v Evropskem parlamentu izpostavila kršitve jezikovnih pravic v Valenciji s strani deželne vlade in osrednje španske vlade. Obenem se je tudi zavzela za zagotavljanje jezikovnih pravic vseh 46 milijonov državljanov Evropske unije, ki govorijo manjšinske ali regionalne jezike v okviru uveljavljanja splošnih človekovih pravic. Dva predstavnika organizacije Escola Valenciana, Jaume Fullana in Emili Gascó, sta na zasedanju Mešane skupine Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike obrazložila sedanje stanje va-lencijskega jezika v kontekstu družbe in šolske ureditve in sta objasnila predloge za zagotovitev jezikovnih pravic prebivalcev, ki govorijo manjšinske jezike v Evropi, kot to velja za katalonščino, ki jo govori približno 10 milijonov ljudi. Opozorila sta, da v Evropski uniji go- vori manjšinske jezike, to je jezike, ki na svojem ozemlju nimajo zagotovljenih vseh temeljnih jezikovnih pravic, približno 46 milijonov ljudi. Mešano skupino Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike sestavljajo predstavniki vseh velikih političnih skupin in je največja tovrstva skupina v Evropskem parlamentu. Predseduje ji madžarska poslanka romskega rodu Kinga Gaal predstavnica Evropske ljudske stranke (EPP), podpredsednika pa sta Nils Torvalds iz skupine liberalne stranke (ALDE) in Jordi Sebastia, predstavnik skupine regionalnih strank in zelenih (Zeleni/EFA). Ta mešana skupina posreduje svoje predloge političnim skupinam in parlamentarnim komisijam z namenom, da jih preučijo in ocenijo, ali jih lahko predložijo v razpravo Evropskemu parlamentu. »Ocenjujemo, da je za organizacijo Escola Valenciana zelo pomemben korak, da lahko telesu Evropskega parlamenta, ki je zadolžen za vprašanja jezikov, neposredno predstavimo svoje predloge za razvoj dejanske evropske politike , ki bi privedla do normalizacije manjšinskih jezikov.« S temi besedami sta predstavnika iz Valencije začela svoj poseg, nato pa sta prešla k obravnavi stanja jezika v lastni regiji. Podala sta podroben opis dejavnosti, s katerimi se ukvarja ta organizacija, predvsem na področju številnih izobraževalnih projektov. Nato sta prešla k obrazložitvi javnega izobraževalnega sistema v Valenciji in kršitve jezikovnih pravic v okviru tega sistema, tako s strani deželne vlade kot tudi s strani španskih državnih oblasti. V drugem delu svojega poročila sta Jaume Fullana in Emili Gasco obrazložila vsebino dokumenta z naslovom »Model šole, kakršno želimo« in potrebo po sprejetju v deželnem parlamentu Valencije posebnega zakona za izobraževanje, ki naj bi zagotavljalo predvsem rabo in poučevanje valencij-skega jezika. Temelj za tak način izobraževanja pa bi morala biti evropska direktiva za manjšinske jezika. Po prepričanju te Evropski poslanci so pazljivo prisluhnili izvajanju predstavnikov organizacije Escola Valenciana nevladne organizacije bi morala Evropska unija zagotoviti enake pravice vsem državljankam in državljanom EU. To bi bilo mogoče z direktivo o evropskih regionalnih jezikih, ki bi bila zakonska podlaga, ki bi zagotavljala, da bi vsi evropski državljani uživali enako zaščito. Jaume Fullana, ki je koordinator komisije za izobraževanje pri organizaciji Escola Valenciana, je poudaril: »Moji sodelavci so skupaj z mano pripadniki 10-milijonskega naroda, evropski državljani, ki ne uživajo pravice do rabe lastnega jezika v številnih institucijah v deželi, v kateri živimo. Svojega jezika ne moremo uporabljati v odnosu z državo in niti tukaj, v Evropskem parlamentu. Smo del tistih 46 milijonov Evropejcev, katerim se odrekajo temeljne jezikovne pravice, tistih 46 milijonov Evropejcev, ki so diskriminira-ni glede na jezik.« Emili Gasco, sekretar organizacije Esciola Valenciana, pa je dodal: »Na enak način, kot želijo institucije zaščititi floro in favno, ki ji na Zemlji grozi izumrtje, morajo oblasti vzeti v pretres jezikovno raznolikost in bogastvo jezikov kot skupno vrednoto človeštva. Jezikovna raznolikost v Evropi prispeva k razumevanju med narodi in je sredstvo za krepitev miru. Nepriznavanje dejstva, da ljudje, kot smo mi, trpijo zaradi diskriminacije glede na jezik, je v nekem smislu institucionalizacija te diskriminacije.« Predstavitev stališč Evropskemu parlamentu sodi v okvir pobude, s katero Escola Valenciana seznanja mednarodne institucije z jezikovno diskriminacijo v Valenciji. V okviru te pobude so predstavniki te organizacije že spregovorili na zasedanju o manjšinah na sedežu Združenih narodov v Ženevi, kjer so nastopili skupaj z drugimi organizacijami, ki si prizadevajo za priznanje in promocijo jezikov manjšin. V Evropskem parlamentu pa so svojo zahtevo okrepili z izrednim predlogom, naj Evropski parlament spodbudi Evropsko komisijo, da oblikuje direktivo, ki bi izrecno ščitila manjšinske jezike. ■ i ; ■ s.: ^ V ™ ■ 1 i ■ v ' "' IH . ' > \ ■ ■, J I J l ' sa rr .... . . . . 'V ■ J ■ ¡i ..... Mozaik. Kultur, jezikov, običajev, naravnih lepot. To je ena najpogostejših, in tudi najbolj banalnih, predstavitev Indije, federativno urejene države, ki pa zasega velik del azijskega kontinenta. Obrabljena ali ne, oznaka še posebej velja za Oriso (po angleški varianti) ali Odišo (staro krajevno ime, ki se vse bolj uveljavlja), državo na vzhodni strani ob Bengalskem zalivu. V turističnih vodičih jo promovirajo kot deželo z "zlatim trikotnikom". Sestavljajo ga starodavni hindujski templji v prestolnici Bubanešvar, Puri s svojimi znamenitostmi in peščeno plažo in sloviti sončni tempelj v Konarku. "Dodano vrednost" predstavlja prisotnost prastarih plemen, ki so se na ozemlju današnje Odiše naselila še pred arijskim vdorom. Gre za pripadnike dravidske kulture, ki so ohranili jezik in navade, čeprav se pred dobrimi in slabimi značilnostmi napredka zatekajo vse globlje v notranjost države. In še en tehten razlog navaja k obisku te države, ki je med manj razvitimi in pretežno ruralna: v njej življenje teče po spokojnih tirnicah davno ustaljenega. Privlačen okvir naštetemu pa nudi narava: v državi, ki je deveta po ve- II ^ ugi »s* ^ jiflhase H ■' ' . " ■" V ■ ' \ ■ V ■ ■- ■-■•■-■_■ ■ ■ i -L likosti in enajsta po številu prebivalcev v indijski federaciji, je več naravnih parkov. Posebnost predstavlja slana laguna, ki mu sicer pravijo jezero. Čilika je z vidika ohranjanja okoljskega ravnovesja nadvse dragoceno območje, na njem se namreč zaustavljajo številne vrste ptic selivk. Slovito kolo Sončnega templja v Konarku (levo), najstarejši tempelj v Bubanešvaru (desno) Pestro je tudi na jezikovnem področju. Uradnemu jeziku pravijo orija (z več variantami in izgovarjavami). Redno naj bi ga uporabljajo kar 32 na skupnih 42 milijonov prebivalcev Odiše. Orija sodi v indoarijsko vejo indoevropskih jezikov. Ker je v Indiji veliko regionalnih uradno upoštevanih jezikov, Priče starodavne civilizacije Ključna beseda je adivasi. V jeziku hindi, ki je med enakimi vseeno prvi - med uradnimi jeziki Indije namreč - označuje "prvotne prebivalce'. Pod to skupno oznako uradna Indija pojmuje "popisana plemena', ki so naseljevala indijsko podcelino pred arijskim vdorom. Skupno naj bi v to pisano kategorijo sodilo okrog 82 milijonov ljudi. Največ jih živi v južno-vzhodnih predelih federativne države. Veliko plemen, ki jih uvrščajo v dravidsko družino, živi tudi na ozemlju Odiše. Zelo so razcepljeni, skupni seštevek pripadnikov pa se približuje četrtini skupnega prebivalstva (Odiše). Dravidska plemena so prišla na teritorij, kjer so še danes naseljena, 6 - 5 tisoč let pred n. št., razvila so visoko civilizacijo, ki je vrhunec doživela v 4. - 3. tisočletju, na koncu 2. in na začetku 1. tisočletja so se pred arijskim zmagovitim pohodom umaknila v notranje predele države. Govorijo različne jezike, častijo Mater zemljo, nekatera plemena so se ustalila in se preživljajo s poljedelstvom in raznimi obrtmi, druga so ohranila stare navade, hranijo se z različnim ulovom, nabiranjem gozdnih sadežev in rastlin ter s pridelovanjem nekaterih sadežev. Tisti, ki živijo "v divjini', so s turističnega vidika zanimivi predvsem zaradi značilnih oblačil, pričesk in okraskov. Niso pretirano gostoljubni, v vasi tujci praviloma ne smejo, zato pa krajevni turistični vodniki tuje obiskovalce vabijo na vaške sejme, kamor zahajajo tudi zanimivi "domorodci'. Najbolj znana sta tedenska sejma v krajih Chatikona (ob sredah) in Onkadelli (ob četrtkih). Pravzaprav je sedaj, še posebej za italijanske državljane, to edina možnost, da vidijo npr. pripadnike plemena Bonda. Fotografiranje je prepovedano. Za to imajo zaslugo "premeteni" italijanski turisti, ki so fotografirali pripadnice plemena Bonda, ko so se umivale v reki. Nage, seveda. Svoje "junaško" dejanje so "dokumentirali" z objavo posnetkov na spletu. In nastala je mednarodna afera, nekaj let so oglede prepovedali, sedaj pa se prepoved nanaša na fotografiranje in snemanje. Prijateljica Franka je obiskala staroselska plemena leta 2003 in jih slikala. Njene fotografije pripadnic plemena Bonda, ki nosijo samo kratko krilce, trup prekrivajo dolge pisane ogrlice, okrog vratu nosijo debele ogrlice, v pričeskah pa skrivajo male priročne srpe. Te in ostale okrase ženske zelo rade ponujajo turistom, ki jih seveda pridno kupujejo. ki pa so si precej različni, velja angleščina za "povezovalni" jezik. Sicer ima v Indiji status uradnega jezika, angleščino začno poučevati že v prvem-drugem razredu (odvisno od kraja in posamezne države). Tudi v šolah na tako imenovanih nerazvitih območjih, kjer je šolsko poslopje sila skromno, velikokrat pa ima vsega skupaj en prostor, v katerem se zbirajo učenci različnih starosti. Oblečeni pa so v uniforme, ki so v Odiši velikokrat edino otrokovo oblačilo. Zato ni nič neobičajnega, da otroke v šolski uniformi srečaš tudi v nedeljo na mestni plaži. Po (spletnih) podatkih, naj bi bilo v tej državi 73,4 odstotka pismenih. Po zagotavljanju krajevnih turističnih vodnikov se osrednja indijska vlada zelo trudi, da bi opismenila čim več ljudi, še posebej mlade pripadnike starih plemen. Tistih, ki so se teritorialno ustalili, kot tistih, ki živijo po stoletnih običajih. Tako npr. med drugim dekleta, ki bi želela nadaljevati s šolanjem, "opremijo" s kolesi. Hva- SKRIVNOSTNA INDIJA Nedelja, 12. aprila 2015 13 levredna skrb za izobraževanje pa trči ob težko rešljivo vprašanje: pripadniki plemen občujejo v starih dravidskih jezikih, ki se praviloma ne zapisujejo. In tako mladi pridobivajo izobrazbo v uradnem jeziku države, v tem primeru gre za orijo in v angleščini. Postavlja se "večna" dilema usklajevanja med razvojem in spoštljivim odnosom do tradicije. Pisano je tudi na verskem področju. Sicer bolj v zgodovinskem pogledu. Danes odločno prevladuje hinduizem (94 ods.), muslimanov naj bi bilo manj kot 3 ods., samo malo več kot kristjanov. Spomeniki neprecenljive kulturne vrednosti pa pričajo o nekdanji množično prisotnosti budistov in jansenistov. To je sicer precej običajno v prostrani Indiji. Vendar se je v Odiši odigralo zelo pomembno poglavje budistične zgodovine. Ko je tam cvetelo mogočno kraljestvo Kalinga, ki je bilo v antičnem svetu zelo poznano, ga je v že zahajajoči se fazi pokopal sloviti cesar Ašoka. Blizu sedanje prestolnice Bubanešvar je leta 261 pr. n. št. prevladal v zelo krvavi bitki. Masaker ga je tako pretresel, da se je odpovedal uporabi nasilja in prevzel budistično vero. Njegova zasluga je, da se je budizem okrepil in razširil po vzhodni Aziji in Šri Lanki. V prvem stoletju pr. n. št., ko je vladal Kharavela, je jansenizem postala glavna veroizpoved. stavili v 12. stol. v obmorskem Puriju. Vanj smejo samo hinduisti, vsi ostali si ga lahko ogledajo samo z bližnje terase. V bližini Pu-rija, v malem Konarku, je izjemen Sončni tempelj. Postavljen in izklesan v 13. stol., poimenovan "poezija izražena v kamnu', sodi med najbolj dragocene in dražljive spomenike v Odiši. O tem priča tudi uvrstitev na Unescov seznam zaščitenih spomenikov. In ne nazadnje so neprecenljivo bogastvo ... ljudje. V večjih centrih in ob obali so sproščeni, nasmejani. Pripadniki plemen so bolj zadržani, nezaupljivi. Odiša ne sodi med turistično najbolj razvite indijske države. To ima, z vidika obiskovalcev, tudi pozitivno plat: ljudje ne oblegajo turistov in otroci ne prosjačijo. Njihov odnos do tujcev je skoraj radosten, glede fotografiranja pa se držijo načela "zob za zob": če jih slikajo turisti, ne protestirajo, zato pa se nadvse radi fotografirajo s tujimi obiskovalci. In mobilni telefoni so tudi v tem predelu Indije, ene od velesil na področju nove tehnologije, skorajda obvezna "oprema". Vestno uporabljena. Prebivalci te države ob Bengalskem zalivu ne živijo v izobilju, niti ne v dramatičnem pomanjkanju osnovnega. Bežnemu pogledu se razkrijejo kot ljudje, ki so se ujeli v notranjem ravnovesju. Pri tem se zelo opirajo na vero. Zunanjemu svetu pa radi namenjajo nasmeške. Takrat so tudi v neposredni bližini sedanje prestolnice na, pravzaprav v sosednjih gričih Udayagiri in Khandagiri namestili pomembna jansenistična centra, ki danes sodita med najpomembnejše zgodovinske spomenike. Sedmo stoletje je prineslo zaton jansenizma in prevlado hinduizma. Hin-duistični vladarji so začeli graditi umetelno izdelane templje, ki obiskovalce očarajo še danes. Veliko jih je v Bubanešvaru in njegovi okolici, med temi Maital Mandir iz 7. stoletja in kompleks Lingaraj Mandir iz zadnje dekade 11. stoletja s templji, ki še služijo svojemu namenu. V Bubanešvaru, "mestu 7000 templjev", jih je veliko, vendar ne toliko, kot jih obljublja vzdevek. Gradnjo je prekinil mogulski vdor, novi islamski gospodarji so se znesli tudi nad templji. Svojstven pojav, vendar vezan na svetišča v centralnem delu države, je Jagannath tempelj, ki so ga po- Razkošno, V • V I v množično, bučno Nepozaben dan. Tako predstavljajo poroke širom po svetu. V tem predelu Indije to jemljejo dobesedno. Tradicija zahteva, da je slavje razkošno, glasno, tako ki ga ni mogoče spregledati. Običaj, da so zveze dogovorjene med družinama, ko sta bodoča nevesta in ženin še otroka, je še zakoreninjena. Kot tudi strogo pravilo, da se je mogoče poročati znotraj določene kaste. In seveda so tudi poročna slavja priložnost, da se pokaže, kateri kasti pripadaš. V pisanem Puriju, mestu ob Bengalskem zalivu smo bili ravno ob koncu tedna, sušno obdobje pa je za tovrstna in druga praznovanja najprimernejše. Toplo je itak zmeraj. Poročnemu paru na sliki so pripravili še posebej imenitno in množično slavje. Najeli so posebno palačo z vrtom, na njem postavili kar nekaj odrov, na največjem sta mladoporočenca sprejemala čestitke in darila, v spomin na dogodek pa so vse posneli. Na ostalih odrih so plesale razne skupine, da bi se svatje bolje znašli pa so jih k raznovrstni hrani in pijači usmerjali "smerokazi" v angleščini. Ko se slavje preseli na ulico, je na čelu sprevoda hrupna godba, celotno dogajanje pa zaokroži pisani ognjemet. 1 4 Nedelja, 12. aprila 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Na razpis se ni prijavil nihče drug Upravljanje centra Gradina še tri leta zadrugi Rogos Doberdobska Gradina ne bo zamenjala upravitelja. Tudi v prihodnjih treh letih bo sprejemni center rezervata Do-berdobskega in Prelosnega jezera upravljala zadruga Rogos, ki za sprejemni center, naravoslovni muzej, sobe in okrepčevalnico skrbi že od leta 2007. Zadruga Rogos je bila tudi edina ustanova, ki se je prijavila na razpis: slednjega je po smernicah, ki jih je določila doberdobska uprava, v prejšnjih mesecih pripravil in objavil pristojni urad tržiške občine. Na podlagi razpisa bo zadruga Rogos upravljala sprejemni center tri leta, pogodbo pa bo občina Doberdob lahko podaljšala. Izklicna cena, predvidena za upravljanje nepremičnin, gostinsko dejavnost, vzdrževanje botaničnega vrta, prirejanje vodenih ogledov, didaktičnih dejavnosti in drugih pobud za promocijo rezervata in kraških proizvodov ter vzdrževanje pešpoti je bila 81.967,20 evra letno za obdobje treh let. To je namreč prispevek, ki ga dežela Furlanija Julijska krajina v zadnjih finančnih zakonih namenila rezervatu Doberdobskega in Pre-losnega jezera. Del prihodkov, ki jih bo imela od gostinske dejavnosti - 21,5 odstotka - bo zadruga odstopila občini Doberdob. Če se bodo deželni prispevki znižali, bo zadruga Rogos še naprej upravljala sprejemni center, skupaj z občino pa se bo dogovorila o zmanjšanju dejavnosti. »Zadruga Rogos je tudi tokrat pripravila bogato in izčrpno ponudbo. Program dejavnosti ustreza smernicam, ki smo jih lani izglasovali v občinskem odboru. Nadejam se, da bodo občina, za- druga Rogos in domačini v prihodnjih letih dobro sodelovali in da se bo sprejemnega centra Gradina tudi vaška skupnost čim bolj posluževala,« pravi do-berdobski župan Fabio Vizintin, po katerem je bil v razpisu med najpomembnejšimi pogoji, ki jih mora spoštovati upravitelj doberdobskega rezervata in sprejemnega centra, znanje slovenskega jezika, ki ga mora obvladati dober del uslužbencev. »Želimo si, da bi v prihodnjih letih zaživel tudi paludarij. V razpisu je zato bila predvidena tudi predstavitev projekta za ovrednotenje tega kamnitega objekta, ki je bil doslej neizkoriščen in prepuščen GORICA - Senatorka Laura Fasiolo »Goriška potrebuje še več sodelovanja« Goriška naj ne izgublja več časa in naj usmerja energije v sodelovanje s sosedi. EZTS stopa v operativno fazo, projekti se bodo v kratkem začeli uresničevati in končno bodo tudi prebivalci dočakali prve konkretne rezultate. S temi besedami je v polni dvorani palače Attems senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo uvedla petkov posvet o perspektivah sodelovanja med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo. Fasiolova je poudarila, da je sodelovanje bistvenega pomena za boljšo turistično prepoznavnost, omenila je velike možnosti na zdravstvenem področju in izpostavila pomen železniške povezave med italijanskim in slovenskim železniškim omrežjem z izgradnjo manjkajočih polkrogov v Štandrežu in Vrtojbi. Prisotne so nagovorili tudi predsednik pokrajine Gherg-hetta, župana Nove Gorice in Šempetra Ar-čon in Turk, državni svetnik RS Horvat, go- riški podžupan Sartori. »EZTS je sredstvo, s katerim lahko izvedemo določene projekte in dosežemo zastavljene cilje, ni pa rešitev vseh naših problemov,« je poudarila direktorica EZTS Sandra Sodini in opozorila, da bomo brez jasnih pojmov in predvsem brez volje po sodelovanju izgubili še marsikateri vlak. Izvedenec Alessandro Puhali je podal zgodovinski opis železniških povezav od prve povezave Dunaja in Trsta z južno železnico do Bohinjske proge in današnjih dni. Podobno kot gostiteljica je poudaril pomen sodobne tirne povezave tudi na Goriškem in omenil vso načrtovalno fazo, ki je s projekti Adria A in TIP prišla v zaključni del. Potrebna bo politična volja obeh držav (in gospodarska utemeljenost), da se z načrtov preide k izvedbi. O izkoriščanju železniških povezav v turistične namene je spregovoril Maurizio Ionico, direktor podjetja Ferrovie Udine Civi- Puhali in Fasiolova bumbaca GORIŠKA - Poostren nadzor karabinjerjev V kombiju baker, v žepih sto tisoč evrov KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Torek, 14. aprila 2015, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje nastop gojenk baletne šole GISELLE iz Gorice s predstavo SNEŽNA KRALJICA Koreografija: prof. Carlotta Tosoratti Četrtek, 16. aprila 2015, ob 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Nicola Manzari MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV Režija: Jože Hrovat Torek, 28. aprila 2015, ob 20.30 Koprodukcija Kulturni center Lojze Bratuž in SCGV Emil Komel POGLEJ, MOJ DRAGI FIGARO... Glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov Režija: Emil Aberšek in Carolina Bagnati. Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Urnik: 8.30 -12.30 Med velikonočnimi prazniki so karabinjerji izvajali poostren nadzor v celi pokrajini. V četrtek, 2. aprila, so na štandreškem krožišču pregledali kombi tipa Volkswagen crafter, v katerem je bilo 1240 kilogramov ukradenega bakra, polet tega pa še motor tipa Honda Hornet, ki so ga pred dnevi ukradli v Bologni. Baker in motor v skupni vrednosti 15.000 evrov so karabinjerji zasegli, medtem ko so priprli 28-letnega A.I. in 24-let-nega I.C.; oba sta romunska državljana, I.C. je imel pri sebi tudi ponarejeno vozniško dovoljenje. Karabinjerji so zaradi posesti mamila ovadili 28-letno Goričanko S.R., ki se je iz Slovenije vrnila v Italijo z 1,088 grama heroina, in 34-let-nega Goričana R.S., ki se je 6. aprila sredi noči peljal po Ulici Orzoni s 6,20 grama heroina pri sebi; mamilo je bilo razdeljeno v dva odmerka. Zaradi kraje so karabinjerji ovadili 37-letnega M.F. brez stalnega bivališča, ki je na sedežu podjetja Adecco v Kapucinski ulici ukradel denarnico z nekaj gotovine, zatem pa je z bančno kartico skušal dvigniti še nekaj denarja na bankomatu. Zaradi kraje si je ovadbo »prislužil« tudi 42-letni M.F. iz Štarancana, ki je vlomil v žup-nišče v Koprivnem in ukradel nekaj desetin evrov. V petek, 3. aprila, so karabinjerji propadanju. Zadruga Rogos je v svojo ponudbo vključila projekt vivarija za gojenje človeške ribice, ki je izredno zanimiv,« je povedal Vizintin in pristavil: »Pred začetkom vsakršne dejavnosti v paludariju bomo vsekakor morali preveriti stanje objekta in ugotoviti, ali je potreben vzdrževalnih del.« dale, ki skrbi za prevoz turistov kolesarjev med Avstrijo in Furlanijo. Kolesarski turizem je med najbolj rastočimi panogami v Evropi, v bližnji prihodnosti bomo lahko kolesarili mimo Soče od Kanala do Gradeža, s podobnimi programi je dejansko posejana cela Evropa. Treba jih je povezati in učinkovito ponuditi uporabnikom. Posvet je zaključila deželna odbornica Sara Vito, ki je Fasiolovi priznala časovno učinkovitost srečanja, saj sta v začetku tedna Republika Slovenija in Dežela FJK končno sestavili skupni odbor in prav železniške povezave so bile med ak-tualnejšimi temami. Kdo bo upravljal letališče? Jutri se izteče rok za vložitev prijav na razpis, preko katerega bo ustanova Enac izbrala novega upravitelja goriškega letališča. Svojo ponudbo je v petek v Rim poslal goriški konzorcij Duca DAosta, ki si že dalj časa prizadeva za pridobitev koncesije in za razvoj letališkega območja, po izteku prijavnega roka pa bo mogoče izvedeti, ali so na Enac prispele tudi druge ponudbe. Šušlja se, da naj bi se za goriško letališče zanimala tudi tuja - indijska - naveza, kar pa je zaenkrat samo govorica. Kuverte s ponudbami bo ustanova Enac odprla 16. aprila. Od takrat bo za izdajo koncesije imela pol leta časa, ta rok pa bo po potrebi podaljšala še za dodatnih šest mesecev. Obležal pod drevesom V občini Medeja se je včeraj popoldne hudo poškodoval 76-letni moški. Skupaj s sinom in tremi znanci se je Z.L. odpravil v zasebni gozd sekat drva, pri podiranju akacije pa se je zgodila nesreča. Drevo je padlo naravnost nanj in ga hudo poškodovalo. Moški je obležal, sin in ostali navzoči so poklicali reševalce. Na prizorišče nesreče je ob rešilnem vozilu priletel helikopter, ki je nezavestnega moškega odpeljal v vi-demsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje naj bi bilo zelo hudo. V Tržiču knjiga o Kornelu V Tržiču so stoletnici vstopa italijanske vojske v mesto posvetili niz srečanj, ki poteka pod naslovom Zgodovina in spomin - Obdobja vojn, razlogi za mir. V tem okviru bo jutri ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta dogodek s slovenskim pečatom. Karlo Mucci bo predstavil knjigo Daria Frandoliča o dunajskem pisatelju judovskega rodu Abelu Kornelu; sodelovala bosta ronško Jadro in društvo Tržič. ustavili za pregled avtomobil tipa Alfa Romeo 147, v katerem se je peljal 31-letni slovenski državljan M.C. iz Nove Gorice. Karabinjerji so moškega aretirali, ker je bil svojčas zoper njega izdan nalog o priporu zaradi prekupčevanja mamil. V Tržaški ulici v Gorici so karabinjerji v soboto, 4. aprila, ob 4.30 za pregled ustavili kombi z madžarsko registracijo. V njem sta se peljala dva madžarska državljana, 38-letni D.K. in 27-letni D.B.; v kombiju je bilo tudi šest pasjih mladičev raznih pasem brez potrebne dokumentacije za uvoz v Italijo. Karabinjerji so oba moška ovadili, psičke pa so zasegli in jih odpeljali v zavetišče pri Škocjanu. Karabinjerji so nazadnje v sredo, 8. aprila, ob 3.45 v Ulici Scuola Agraria ustavili za pregled avtomobil tipa X5, s katerim sta se pri Rdeči hiši pripeljala iz Slovenije v Italijo dva kitajska državljana, 32-letni lastnik vozila Y.J.H. in 37-letni G.S.Z.; slednji je imel v žepih svoje jope celih 100.000 evrov. Na podlagi zakonskega odloka št. 195 iz leta 2008 je mogoče prinesti s seboj iz tujine v Italijo le 10.000 evrov v gotovini, zaradi tega so karabinjerji v sodelovanju s finančnimi stražniki iz Tržiča zasegli nekaj več kot polovico preostalega denarja, to se pravi skoraj 46.000 evrov. Ukradeni baker Zaseženi motor Zaseženih je bilo šest kužkov / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2015 15 ŠTEVERJAN - Kulturni večer v družbi pisateljice Eveline Umek Materinščina ji je vselej bila ikona Stalno tarnamo nad prireditvenimi kalupi. Večkrat zdihujemo nad predstavitvami knjig, ki se jih udeležujemo zgolj zaradi narodne zavesti. Pogosto se dolgočasimo med nalaganjem stokrat slišanih besednih flo-skul... Potem gremo nekega večera na Bukovje in se nam odpre drugačen svet. Res sicer kot rezultat naporov posameznikov in skupin, a hkrati ustvarjalnosti, zadoščenja za doseženo usklajenost med besedami, glasbo, fotografijo, scenografijo, petjem, suverenimi iztočnicami vodnice večera in sporočilnostjo gostje ter knjižne ustvarjalke. Števerjansko kulturno društvo Briški grič v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75, ki ima svoj domicil na Bukovju, in dramsko družino F.B. Sedej, prav tako iz Števerjana, je povabilo v goste mladinsko in tudi sicer pisateljico, prevajalko, publicistko, radijsko in televizijsko sodelavko Evelino Umek. Rojena je bila pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer je maturirala na slovenski klasični gimnaziji, nato je diplomirala v Ljubljani, tam se zaposlila in se po upokojitvi vrnila domov. Sedaj se je dokončno ustalila v slovenskem glavnem mestu. Okvirjen v izvirno scenografijo s triintridesetimi odsluženimi kovčki, nameščenimi na odrski dvoranski steni, na katere so tehniki projicirali fotografske posnetke s sporočilnostjo odhajanja po zamisli ožje skupine prirediteljev in z izvedbo Loredane Prin-čič, je večer uvedla Andrejka Možina s klavirsko glasbo in petjem. Tudi v nadaljevanju je diskretno spremljala branje odlomkov iz avtoričinih knjig ter večer zaključila s tremi pesmimi in igranjem na klavir. Z Evelino Umek se je v všečnem ritmu pogovarjala gostiteljica Daniela Stekar, ker avtorico pozna zaradi osebnega in profesionalnega slovenistične-ga zanimanja. Več kot petdeset navzočih je zvedelo, poleg zgoraj povedanega, da je avtorica začela objavljati besedila že pred maturo v tržaških Literarnih vajah, da je s prihodom v Ljubljano prišla v drugačen svet, ki se ni ukvarjal z obmejnimi zapleti in prepleti, da ji je bila materinščina vselej ikona, saj je ogledalo človekove preteklosti in ga umešča v sedanjost. Seveda obvlada italijanščino, a je ne more čutiti kot svoj čustveni jezik. Motilo jo je, da se Trst v italijanskem jeziku in ključu prikazuje v vseh mogočih inačicah, zato se je odločila in za otroke napisala mestni »vademe-cum«, v katerem nastopa sam baron Zi-ga Zois, ki vodi mlade po mestu ter prikliče v spomin slovenske imenitnike in delavce. Leta 2003 se je začelo obdobje pisanja za odrasle. Izšlo je nekaj knjig do zadnje z začetnim naslovom Odhajanja in dokončnim Sidrišče spomina, kar je bila glavna tema pogovora. Med vprašanji, komentarji in odgovori je povezovalka večera Daniela Stekar izmenično vabila recitatorke in recitatorja, da so v enakih kostumih (po zamisli Carlotte Nanut) in z izbornim jezikom prebirale odlomke iz knjige na temo jezika ter odhajanja. Pisateljičin navdih so v besedah poustvarile Irena Stekar, Jasna Tomsič, Veronika Strekelj Istinic, Robert Juretič in Petra Miklus. Kanček krajevnega ustvarjanja je po- Udeleženci večera (levo); prebiranje odlomkov iz pisateljičinih del (desno); Daniela Stekar in pisateljica Evelina Umek (spodaj) bumbaca kukal v dvorano z branjem dveh pesmi iz pred tednom dni izšle zbirke, ki jo je napisala Ana Terpin. Odhajanja so bila prikazana v različnih variantah: odhajanje študentke z doma, kar doživi tudi sama s hčerko v naslednji generaciji; odhajanje partnerja, umeščeno v narodno mešan zakon ob političnem, družbenem in psihološkem zlomu po odhodu Slovenije iz Jugoslavije; odhajanje ob vsakokra- tnih človekovih selitvah iz kraja v kraj; odhajanje iz mladosti v zrelost; zaključno odhajanje ob koncu življenja... Sprememba naslova v Sidrišče spomina izvira iz povratka k Sv. Ivanu, kjer je pisateljica močno začutila zasi-dranost v »mandrijo«, na kateri je odraščala in jo je po mamini smrti bila prisiljena odtujiti. Doživela je zapuščanje koščka zemlje in hkrati zasi-dranje spominov v svojo zavest. (ar) Rdeča kapljica, ki povezuje Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba in Sovodenj bo v torek, 14. aprila, ob 10. uri v doberdobski župnijski dvorani predstavilo brošuro »Kri, rdeča kapljica, ki povezuje ljudi«. Predstavitev je namenjena učencem Večstopenjske šole Doberdob, ki jim bo medicinska sestra iz šempetrske bolnišnice Natalija Mozetič pojasnila, kako pomembno je darovanje krvi. V Tržiču ustanovili Extranet V Tržiču so ustanovili združenje Extranet, v okviru katerega si bodo prizadevali za širjenje kulturnih vsebin med ljudmi. V združenje so se vključili društva Rosanna Soranzio, Scienza Under 18, Etra, Il Buonarroti in študentski evropski parlament, ki bodo skupaj prirejali dogodke - v prvi vrsti namenjene šolarjem. V okviru združenja bodo povezovali kulturne ustanove iz Tržiškega in jim pomagali pri navezovanju medsebojnih stikov. Doberdo e Savogria Doberdob in Sovodrije GORICA - Pod lipami o slovenski Benečiji »Mračnih let« ni konec O zgodovini in identiteti beneških Slovencev spregovorili Giorgio Banchig, Marino Qualizza in Riccardo Ruttar Povod za srečanje pod lipami v četrtek, 9. aprila, je bil izid monografije Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata, ki jo je napisal časnikar in raziskovalec Giorgio Banchig, ilustriral pa Moreno To-masetig; izšla je pri Zadrugi Most iz Čedada. Gre za najpopolnejšo knjigo, ki govori o slovenski Benečiji od prvih naselitev do današnjih dni, je dejala časnikarka Erika Jaz-bar, ki je v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž kot vodja srečanja toplo sprejela še dva sooblikovalca večera: beneškega duhovnika in teologa msgr. Marina Qualizzo ter publicista in raziskovalca Ric-carda Ruttarja. Knjiga je sad večletnega proučevanja korenin in identitete slovenske skupnosti v Benečiji, njenega razvoja in razlogov za njen demografski in kulturni propad. Glavna razlika med beneško in goriško-tržaško stvarnostjo je po mnenju Giorgia Banchiga v zgodovini. Beneška narečja spadajo pod primorska, kultura in običaji so podobni, zgodovina pa je bila drugačna. Kot piše Pavel Diakon, so se Slovani naselili v Nadiških dolinah v 7.-8. stoletju. Dolgo so živeli v okolici Čedada, ki je v prvi polovici 9. stol. postal glavno mesto Oglejskega patriarhata. Ko je ta postal fevdalna država, je bil večjezičen, saj je segal celo do Istre; v njem so živela različna ljudstva. »To je bil pravi začetek Evrope«. Pod patriarhatom so Benečani bili do leta 1420, nato pod Beneško republiko. Ze v času patriarhata so uživali upravno in sodno avtonomijo, ki so jo nato Benetke potrdile. Imeli so tudi svoj denar in vojsko, »to je bila nekako prva slovenska država«. Msgr. Qualizza je spregovoril o verskem življenju Beneških Slovencev in poudaril delež beneških duhovnikov pri ohranjanju narodne zavesti. Glavna razlika med beneško in goriško-tržaško stvarnostjo je po njegovem mnenju v tem, da so oni imeli edi- Sooblikovalci večera o Benečiji v centru Bratuž bumbaca no slovensko šolo v cerkvi in pa v kmečkem življenju. Pomanjkanje mlajših duhovnikov je velik problem, je dejal, čeprav ostaja zmerno optimist, ker so še ljudje, ki jim sledijo. Med videmskimi nadškofi v zadnjih desetletjih se je izkazal za najbolj odprtega do slovenskega življa msgr. Battisti, njegovi nasledniki niso zelo »goreči«. Po mnenju Qualizze in Banchiga se v Benečiji »mračna leta« še nadaljujejo. Leta 2004 so med Italijo in Slovenijo padle meje, a ne v glavah ... Pred kratkim je občinska uprava v Podbonescu sprejela resolucijo o tem, da tam ne živijo Slovenci, da je njihov jezik neka nadiška govorica itd. V protislovenski kampanji, ki se nadaljuje od konca druge svetovne vojne, vidi Banchig politične in ekonomske interese. »Ne more se nekdo roditi Slovenec, delati v slovenskih organizacijah in potem postati nosilec takih neumnih teorij! Nekaj je zadaj.« Vzroke za tako vzdušje kljub Evropi in 30-letnemu obstoju dvojezične šole v Špe-tru vidi Ruttar v problemih »psihološkega oz. psihiatričnega« značaja. 150 let italija-nizacije je pač pustilo sled. Na dolgo in ši- roko je raziskoval probleme identifikacije otrok in sploh Benečanov v videmski pokrajini. Razumel je, da je identiteto zelo težko označiti, saj se človek zaradi obrambnih mehanizmov v javnosti navadi skrivati to, kar res je, če tega ne sme pokazati. V Benečiji se je po njegovem mnenju razvil pravi sindrom »identifikacije z agresorjem«. Politični predstavniki so v Rimu vedno trdili, »da kot Slovenci ne potrebujemo nič, ker nismo Slovenci«. Pomembno je razlikovati med državljanstvom in narodno pripadnostjo, »naše pravice morajo priti iz Rima in ne iz Ljubljane ali Beograda; kot italijanski državljani imamo pravico, da smo zaščiteni, da smo Slovenci«, je zatrdil Ruttar. Glavni problem Benečije pa je gotovo demografski. Iz beneških vasi so se v zadnjih 50 letih izselile večinoma ženske, zato ni bilo ne otrok ne družin, vasi se še naprej praznijo in umirajo. Po Ruttarjevem mnenju je danes - zlasti med mladimi - ključno vprašanje zavednosti, pripadnosti: nekaj znati še ne pomeni to tudi biti. »Lahko se naučim grščino ali angleščino, se pa ne čutim ne Grk ne Anglež.« VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV Vljudno vabimo člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 29. aprila 2015 ob 12.00 uri na sedežu banke v Doberdobu, Rimska ulica 23, ter v drugem sklicanju v petek, 15. maja 2015, ob 18.00 uri v Kulturnem Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor 1) Popravek predloga razporeditve dobička za poslovno leto 2013; 2) Poročila Upravnega sveta in Nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2014; 3) Kritje izgube za poslovno leto 2014; 4) Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora. 5) V skladu s 30. členom Statuta, določitev maksimalnega kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam in upraviteljem banke; 6) Sklenitev zavarovalne police za civilno odgovornost ter zavarovanje proti poklicnim nezgodam za člane Upravnega sveta in Nadzornega odbora. 7) Dopolnilo pravilnika o poteku Občnega zbora in volitev; 8) V skladu s členom 2386 Civ. zak. imenovanje upravitelja do odobritve bilance 2016 v zamenjavo upravitelja v odstopu; 9) Izvolitev članov Upravnega sveta po predhodni določitvi števila članov le tega; 10) Dodelitev Revizorske službe skladno z Zakonsko uredbo št. 39/2010 in statutom ter določitev honorarja na podlagi predloga Nadzornega odbora. Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom. Osnutek bilance poslovnega leta 2014 s prilogami je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah. Pooblastila se lahko dvignejo na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca. Obveščamo člane, da je banka sprejela Pravilnik o poteku občnega zbora in volitev, ki Vam je na razpolago na sedežu banke in na podružnicah. Vsak član ima pravico, da brezplačno dobi izvod Pravilnika. Doberdob, dne 8. aprila 2015 ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric 16 1 4 Sreda, 15. aprila 2015 GORIŠKI PROSTOR / POMNIKI MORIJE - Vojaško pokopališče v Braniku »Bil si zvest tovariš« Leta 2008 so odkrili spomenik vojakom romunskega rodu, ki so padli v avstro-ogrski vojski Po mnogih letih zapuščenosti in zanemarjenosti so razna vojaška pokopališča iz časa prve svetovne vojne v zadnjih dveh desetletjih ponovno dobila status zgodovinskega objekta in so jih oblasti, pa tudi krajevna zgodovinska in kulturna društva uredila in jih uvrstila med krajevne turistične zanimivosti. Na nekaterih so se ohranili maloštevilni nagrobniki in kak večji spomenik, spet druga so postala veličastni pomniki na krute čase izpred stoletja. Italijanski vojaki v glavnem počivajo v velikih kostnicah, kot sta tisti v Redipulji in na Oslavju, avstro-ogrski vojaki pa so bili pokopani na manjših pokopališčih v raznih krajih v takratnem zaledju fronte. Če nas pot zanese v Branik (nekdanji Rihemberk), bomo tik ob cesti naleteli na dve vojaški pokopališči. Če se v vas pripeljemo iz goriške smeri, bomo po prvih hišah levo zagledali daljši zid, na katerem je pritrjeno nekaj desetin cementnih križev s tablico, na kateri so s posebnim in obstojnim črnilom napisani podatki padlega. Na nekoliko večje vojaško pokopališče bomo naleteli tudi ob izhodu iz vasi, kakih sto metrov pred odce- pom ceste za Štanjel in dolino Branice. Tudi na tistem zgodovinskem kraju so po preureditvi pred kakimi dvajsetimi leti nekaj ducatov cementnih križev pritrdili na daljši zid, v oči pa nam bodo padli predvsem trije spomeniki, postavljeni sredi večjega in lepo po-košenega travnika. Pred vhodom v pokopališče so prav pred kakim tednom namestili tablo, na kateri so v štirih jezikih navedeni osnovni podatki tega kraja spomina (v slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini). Na tabli bomo prebrali, da objekt spada v projekt Poti miru, nad opisi pa je natisnjena tudi fotografija, kakšno je pokopališče bilo konec leta 1917. Podatki navajajo italijanske vire iz tridesetih let, po katerih naj bi bilo na tem pokopališču pokopanih 400 avstro-ogrskih vojakov. Na manjšem pokopališču na začetku vasi pa naj bi svoj mir našlo 275 padlih vojakov. Na dveh spomenikih sredi obširnega travnika sta še dobro čitljiva napisa v nemščini: v prvem grobu počiva poročnik Rudolf Adametz, član 2. polka gorskih strelcev. Rojen je bil leta 1895, padel je kot junak za cesarja in domovino 6. septembra Spomenik romunskim vojakom in nagrobna kamna dveh avstro-ogrskih oficirjev foto vip 1917 v hudih bojih na Škabrijelu. Bil si nam vedno zvest tovariš, piše na spomeniku. Drugi spomenik nosi zelo podoben napis. V grobu je pokopan poročnik Franz Kern. Tudi on je pripadal 2. polku gorskih strelcev. Rojen je bil 1891, padel pa je 2. junija 1917 (ni naveden kraj smrti). Tudi on je padel za cesarja in domovino, spodaj pa je vklesan še napis: Ti ostajaš za nas nepozaben. Podpisana je Tehnična pehotna stotnija. Na mnogih križih, ki so pritrjeni na daljši zid, lahko preberemo imena vojakov. Izbrali smo jih nekaj: Toth Andras (K.I.R. -pehotni polk št. 17), Kloibhofer Franz (I.R. 2), Cervenik Franz (I.R. 47 - Maribor), Anders Bruno (I.R. 1), Kamnikar Mathias (L.I.R. 27 - črnovojniški polk iz Ljubljane), Schenker Simon (topniški havbični polk št. 16), Kysela Augustin (topniški polk poljskih topov št. 5), Kalinger Janko (I.R. 79 - hrvaški polk) in drugi. Pod imeni in enotami so navedeni tudi datumi smrti. Leta 2008 je romunsko veleposlaništvo v Sloveniji na tem pokopališču postavilo spomenik vojakom romunskega rodu, ki so padli v avstro-ogrski uniformi. Na njem razberemo napis v romunščini »In memoriam - Eroilor Romani cazuti pe pamant sloven in primu razboi mondial 1915-1918«, spodaj pa še slovenski prevod »Romunskim herojem padlim na slovenski zemlji v prvi svetovni vojni 19151918«. (vip) JAMLJE - V sredo srečanje članov VZPI-ANPI iz doberdobske občine Odpirajo partizansko knjižnico in spodbujajo raziskovanje zgodovine V sredo, 15. aprila, ob 19.30 bo na sedežu kulturnega društva Kremenjak v Jamljah srečanje vseh članov in članic VZPI-ANPI iz doberdobske občine. Sekcija Dol-Jamlje bo v okviru praznovanj 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo Jože Srebrnič iz Doberdoba ter doberdobsko občinsko upravo odprla partizansko knjižnico. Odborniki borčevske sekcije želijo sprejeti dodaten »protiu- krep« splošnemu revizionizmu in omalovaževanju osvobodilnega gibanja ter tako vzbuditi zanimanje po spoznavanju in poglabljanju partizanske in splošno osvobodi-teljske zgodovine. Večer bosta sekciji obenem izkoristili za zbiranje podpisov v podporo centru za zgodovinsko in socialno raziskavo Leopoldo Ga-sparini iz Gradišča, ki mu grozi zaprtje zaradi nesensibilnosti deželne vlade in deželne politike. Teža- ve raziskovalnega središča bo pojasnil njegov ravnatelj Dario Mat-tiussi. Nadalje bo profesor Karlo Černic spregovoril o ponatisu svoje knjige Nočemo pozabiti, ki jo je pokrajinski odbor VZPI-ANPI ob letošnji 70-letnici osvoboditve ponatisnil v 600 izvodih. Knjiga je prvič izšla pred dvajsetimi leti ob 50-letnici osvoboditve. Večer bosta popestrila solist David Croselli iz Paljkišča in pevski zbor Rdeča zvezda iz Devina. GORICA - Dolgo stoletje GORICA - Prihodnjo nedeljo Na Zlatih grlih petnajst zborov Šest jih je vpisanih na tekmovanje, devet na revijski del Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov - Gorica prireja 15. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata Grla, ki bo v nedeljo, 19. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ob 15.30 se bo začel tekmovalni del, ob 17.30 pa revijski. Na tekmovanje se je letos prijavilo šest zborov: štirje otroški in dva mladinska. To so otroški cerkveni pevski zbor Štandrež (vodi ga Lucrezia Bogaro), otroški pevski zbor Dr. Bogomirja Magajne iz Divače (Ada Škamperle), otroški pevski zbor Glasbene šole Koper (Danijela Terbižan), otroški pevski zbor osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana (Lucija Lavrenčič Terpin), mladinska vokalna skupina Bodeče Nežice z Vrha (Mateja Čer-nic) in mladinski pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine (Mirko Ferlan). Na revijskem delu pa se bo predstavilo devet zborov: otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela (Karen Ulian), otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana (Martina Hlede), otroški pevski zbor Sovodnje - mali (Valentina Nanut), otroški pevski zbor Plešivo (Alessandra Schettino), otroški pevski zbor Mali Veseljaki iz Doberdoba (Mateja Jarc), otroški pevski zbor Rupa-Peč (Zulejka Devetak), otroški pevski zbor Pet pedi iz Nabrežine (Mirko Ferlan); otroški pevski zbor Štmaver (Lara Feri) in otroški pevski zbor Mali Lujerji iz Špetra (David Klodič). Strokovno žirijo sestavljajo glasbeni pedagogi in dirigenti David Bandelj, Ambrož Čopi in Patrick Quaggiato. GORICA - Kulturni dom Čarodeji pričarali gusarski večer S preteklih izvedb bumbaca Gusarji in čarodeji v Kulturnem domu Gledališki festival Komigo je v četrtek ponudil nadvse zabaven gusarsko-čarodejski večer I pirati... varieta e magia, ki je številno publiko, zbrano v osrednji dvorani Kulturnega doma, popeljal v svet iluzije in čarobnega, hkrati pa jo presenetil z zelo dovršenim nastopom. Izvajalci so bili v glavnem domačini iz celotne goriške pokrajine, ki delujejo v okviru novoustanovljenega združenja Assi Magici iz Gorice. Gledalce so še posebej navdušili triki dua Luisa, Mister Oja in najmlajšega člana združenja Philipa. Ob vstopu v dvorano so publiko pričakali čarovnik Marlin in drugi goriški čarodeji s prikazom potujoče mikromagije. V okviru festivala Komigo bosta aprila na sporedu dva svojevrstna dogodka. V torek, 14. aprila, ob 20.30 bo na sporedu izvenabonmajski koncert afriške skupine Etran Fintawa iz Niger. V sredo, 22. aprila, pa bo na sporedu, v rednem abonmaju Komigo 2015 zabavna komedija v furlanskem jeziku Tele scussons - Notiziari comic satiric dal Friul e dal mont. S furlanskim televizijskim dnevnikom bo nastopila skupina Sis scussons scussas iz Romansa. Romala je v Rim Razstava o burni zgodovini naših krajev bo od jutri na ogled v senatu V knjižnici senatne palače na Trgu Minerva v Rimu bo v torek, 14. aprila, uradno odprtje razstave o goriškem »dolgem stoletju«, ki je bila od novembra do januarja na ogled v Muzeju sv. Klare. Razstava je nastala na pobudo revije Isonzo-Soča, podprli pa sta jo goriška občina in pokrajina. Svoj doprinos je dal tudi Goriški muzej: ob lepih fotografijah razstavo namreč bogati rdeča zvezda, ki je dolgo let stala nad severno postajo. Za selitev razstave v Rim ima največ zaslug senatorka Laura Fasiolo, ki je skupaj s predstavnikom združenja Isonzo-Soča Dariom Stasijem izrazila prepričanje, da bo pobuda prispevala k ovrednotenju naših krajev in poznavanju njihove burne zgodovine. Razstavo sestavlja okrog 50 panojev. Dogajanje na Goriškem od avstro-ogrskega cesarstva do padca meje s Slovenijo je prikazano skozi posnetke in zemljevide, besedila so v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini. Razstava bo v senatni knjižnici na ogled od jutri do 30. aprila, uradna otvoritvena slovesnost pa bo v to- V Rimu bo na ogled tudi rdeča zvezda rek ob 11. uri. Med uglednimi gosti bodo senator Sergio Zavoli, ki je prvi navdušeno sprejel predlog Fasiolove, predsednik senata Pie-tro Grasso, bivši predsednik senata Franco Marini ter slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mi-rošič. »Razstavo bi radi postavili še v Novi Gorici in druge, cilj pa je, da bi postala stalna razstava v muzeju goriškega gradu,« pravi Stasi. DOBERDOB Hrast prireja razstavo Vorančev Doberdob v ilustracijah Janeza Vidica Tema prve svetovne vojne bo v tednu, ki je pred nami, zaživela tudi v enem od pomembnejših krajev velike morije, sredi Doberdoba. V četrtek, 16. aprila, ob 18. uri bo na sedežu društva Hrast v Doberdobu (za cerkvijo) odprtje zelo zanimive razstave akademskega slikarja Janeza Vidica. Na ogled bo njegovih 20 ilustracij romana Doberdob izpod peresa Prežihovega Voranca. Razstava, ki je bila v Sloveniji na ogled že v številnih mestih, med drugim tudi v Mestni knjižnici Ljubljana, bo tako obiskala tudi kraje, ki so bile ilustracijam v navdih. Življenje vojakov na fronti, tegobe in težave ter stiske, ki so jih mladi fanti preživljali v strelskih jarkih, pa tudi nesmisel pobijanja za prgišče borne kraške zemlje: vse to je akademski slikar Janez Vidic naslikal v dvajsetih povednih ilustracijah. Gre za dodano vrednost romanu, ki vizualno dopolnjuje pripoved grozljivih trenutkov na fronti, ki jih je v svojem delu ovekovečil Pre-žihov Voranc. Slikar Janeza Vidica (19231996) je nagrajenec Prešernovega sklada in eden pomembnejših slovenskih ilustratorjev 20. stoletja. V času fašizma je bil interniran v Gonarsu in Renicciju. Po vojni je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču, Gojmirju Antonu Kosu in Božidarju Jakcu; na odprtju bo spregovoila kustosinja Breda Ilich Klančnik, dobitnica Valvasorjeve nagrade. (ač) Veno Pilon v prvi svetovni vojni V deželni galeriji sodobne za sodobno umetnost Luigi Spaz-zapan v Gradišču bo v petek, 17. aprila, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Veno Pilon v prvi svetovni vojni«, ki jo je pripravila Pilonova galerija Ajdovščina v sodelovanju z galerijo Spazzapan. Razstavo prirejajo s pokroviteljstvom goriške pokrajine, občine Gradišče in Fundacije Goriške hranilnice ter s prispevkom dežele Furlanije Julijske krajine. GORIŠKI PROSTOR / Nedelja, 12. aprila 2015 J 7 Evropska tržnica V Gorici bo še danes živo po zaslugi evropske tržnice in njenih 130 stojnic z dobrotami in obrtniškimi izdelki. Na Travniku bo ob 9.30 shod starodobni-kov, ki se bodo nato odpravili na spret-nostno vožnjo po Kalvariji, po 11. uri pa bodo trg obšli udeleženci kolesarske dirke, ki se začenja in zaključuje v Trstu. Med Gorico in Novo Gorico bodo danes speljani tek in trije pohodi v okviru prireditve Vivicitta-Poživimo mesti; start bo na Transalpini ob 10.15. Potrdili predsednika Člani goriške zveze Legambiente so na občnem zboru izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil potrjen Luca Cadez, za tajnico je bila izvoljena Sara Costa. V upravni odbor so bili imenovani še Marco Culot, Monica, Iacumin, Sonia Kucler in Giovanni Bognolo. Slovenci na Videmskem V torek, 14. aprila, ob 20. uri bo na gradu Kromberk večer z naslovom »Mi smo tu ..tuka, ..izde, ..kle, ..tle. Slovenci na oni strani pod Matajurjem in Kaninom«. Življenje in delo slovenske skupnosti v Videmski pokrajini in Trin-kov koledar 2015 bosta predstavili Marina Cernetig iz Inštituta za slovensko kulturo v Špetru in Lucija Trus-gnach, predstavnica društva Ivan Trin-ko iz Čedada. (km) GORICA - Mladi oder Na podelitvi nagrad tudi Snežna kraljica V okviru niza Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga organizirata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete, bodo v torek, 14. aprila, ob 20. uri ob podelitvi nagrad Mladi oder nastopile gojenke baletne šole Giselle s predstavo Snežna kraljica. Ob glasbi Herolda, Glazunova in Straussa bodo zimske vile, snežinke, snežaki, slana, pomladne vile, snežna kraljica s Kayem in Gerdo uprizorili znano Andersenovo pravljico. Med raznimi baletnimi točkami bo pravljico v slovenščini prebirala članica gledališke skupine O'Klapa Katja Terčič. Pravljica pripoveduje, kako sta nekoč v velikem mestu živela uboga otroka, ki sta se imela rada kot bratec in sestrica, čeprav to nista bila. Dečku je bilo ime Kay, deklici pa Gerda. V mrzli zimi je Snežna kraljica s pomočjo delčka čarobnega ogledala odpeljala s seboj Kaya v svoj ledeni dvorec. Mala Gerda, ki je za Kayem neprestano jokala, ga je šla iskat. Našla ga je, a on je ni več prepoznal. Če želite izvedeti, kako se pravljica konča, pridite v torek na predstavo, ne bo vam žal. Zagotavljamo vam polno plesnih in glasbenih užitkov. Za koreografijo je poskrbela pro- Plesalca šole Giselle fesorica Carlotta Tosoratti, ki plesno šolo uspešno vodi že vrsto let. Med njenimi gojenkami je tudi kar nekaj Slovenk, ki navdušeno sledijo mentorici, ki jim letno nudi ob tedenskih lekcijah še vrsto izpopolnjevalnih tečajev. Samo v letošnjem šolskem letu so šolo obiskali Kledi Kadiu, Giuseppe Picco-ne, Rodrigo Pedreira (Gregorio v znani nadaljevanki za najstnice Violetta) in Erika Maria Silgoner, ki so z nasveti in koreografijami obogatili znanja baletk. H Čestitke Pogrebi glasb nITI matir; w >ena ÏÏÏ matica-Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom vabi na Koncert skupine »Azure Hiptronics« nedelja, 19.4.2015 ob 20. uri Kulturni dom - Gorica, ul. I. Brass 20 Koncert je omogočil URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. aprila ob 20. uri plesna predstava M&N Dance Company »Urbane zgodbe -Soba z razgledom, kravata«. 14. aprila ob 20. uri satirična ganljivka po motivih romana Gustava Flauberta »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic). Informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.00 »Ooops! Ho perso l'arca«; 17.50 - 20.10 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 3: 15.00 »Ooops! Ho perso l'arca«; 16.40 »Se Dio vuole«; 18.30 -20.30 »La famiglia Belier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 balet iz gledališča Bolšoj v Moskvi »Il lago dei cigni«; 19.45 - 22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Humandroid«. Dvorana 3: 16.00 - 17.50 - 20.15 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 4: 15.30 »Home - A casa«; 17.20 »Fast & Furious 7«; 19.50 - 22.10 »Into the woods«. Dvorana 5: 15.00 - 16.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 18.10 - 20.15 - 22.10 »La famiglia Belier«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.00 »Ooops! Ho perso l'arca«; 17.50 - 20.10 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Selma - La strada per la li-berta«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Hu-mandroid«. Dvorana 3: 17.50 - 20.15 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »In-to the woods«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.00 - 20.15 »Fino a qui tutto bene«; 18.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 22.10 »La famiglia Belier«. il Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brez- plačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00; vstop prost. ~M Koncerti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin: danes, 12. aprila, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici »Finalni koncert pihal, trobil, tolkal«, gostje Pihalni kvintet Slovenske filharmonije. Več na www.upol.si. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo danes, 12. aprila, ob 11. uri glasbena revija mu-zikologa Stefana Sacherja z naslovom »Piano Solo... in the morning« ter ob 19. uri bo recital »Lirica tra amici«; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.il-carsoincorso.it. V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo danes, 12. aprila, ob 16. uri nastopil zbor Multifariam ob spremljavi Bep-pina Delle Vedoveja na orglah in flavtistke Beatrice Grassi; vstop prost. H Šolske vesti ZAVOD CANKAR-ZOIS-VEGA v Ul. Puccini v Gorici obvešča, da bo roditeljski sestanek v torek, 21. aprila, med 17. in 19. uro. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Program in datum vpisovanja bo društvo naknadno objavilo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado. Pomlad pride vsako leto, mladost pa samo enkrat. IVAN TERPIN je dočakal 80 pomladi, mladost pa mu je zbežala. Ivan! Še na mnoga zdrava leta ti želi Saverij z družino. Obvestila SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je redni občni zbor sklican za petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Na podlagi statutarnih določil morajo včlanjena društva in organizacije sporočiti izvršnemu odboru imena delegatov vsaj tri dni pred občnim zborom (Člen 6, odstavek 7). Vsa včlanjena društva in organizacije so torej naprošena, da to opravijo najkasneje do torka, 14. aprila 2015, do 12. ure.Kot je bilo že zapisano v vabilu, je potrebno imena delegatov sporočiti na sledeči naslov: Svet slovenskih organizacij - Drev. / V.le XX Set-tembre 85 - 34170 Gorica, e.pošta: go-rica@ssorg.eu, faks 04811990460. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave po tel. 0481-530927 ali na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih samo v jutranjih urah, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 10. do 20. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave po tel. 0481-530927 ali na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040360072, od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih samo v jutranjih urah, krut.ts@tiscali.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Za prijave in informacije po tel. 040-635626 ali na in-fo@zskd.eu. H Prireditve V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri predavanje »Pitagora: glasba in mišljenje«, vodili ga bodo Mojca Orel, Ja-rinka Pajntar in Bojan Mikluž (Lec-torium Rosicrucianum - Mednarodna šola Zlatega rožnega križa). V torek, 14. aprila, ob 17. uri bo predavanje z naslovom »Reči "ne" ukvarjanju s samim sabo« in predstavitev knjige Sebastjana Kristoviča »Reševanje krize smisla sodobnega človeka«. Organizira Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ); več na www.ng.sik.si. V GORICI: v Katoliški knjigarni bo v torek, 14. aprila, ob 17. uri predavanje o inovativnih načinih poučevanja v osnovni šoli z naslovom »Skozi gibanje do znanja«, predavala bo waldorfska pedagoginja Edita Šelih. Organizirajo Katoliška knjigarna v Gorici, Iniciativa staršev za waldorfsko šolo na Primorskem in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel; informacije po tel. 041760671 ali waldorfsola.go@gmail.com. Prispevki Namesto cvetja na grob tete Cvetke De-vetak vd. Peric darujeta Marjeta in Angel Frandolič 100 evrov za ŠKD Danica. V spomin na soseda in prijatelja Sergija Korošca daruje Zorko z družino 30 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Doberdob. JUTRI V GORICI: 10.00, Antonio (Toni) Puia (iz tržiške bolnišnice ob 9.20) v cerkvi na Rojcah, sledila bo upepelitev. JUTRI V MOŠU: 11.00, Gloria Pelesson por. Menotti (iz bolnišnice v Vidmu) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Emilio Cragnaz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 12.15, Luigia Maria Russi vd. Dalla Libera iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepe-litev. Nehalo je biti plemenito srce našega dragega Antona Sergija Korošca Žalostno vest sporočajo žena Milena, vnuček Janoš, zet Franco in ostali domači Žara bo izpostavljena v župnijski cerkvi v Doberdobu v torek, 14.4., od 12. do 13. ure. Sledil bo pogreb na pokopališču. Doberdob, 12. aprila 2015 Ob težki izgubi dragega moža Sergija izražajo občuteno sožalje soprogi Mileni, vnučku Janošu in zetu Franku družine Cej, Kušič, Pahor, K. Primožič, S. Primožič in Šuligoj ZAHVALA Cvetka Devetak vd. Peric Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre duhovniku Ambrogiu Codeglii, pevskima zboroma, dr. Marii Cristini Carloni in dr. Borutu Spacalu. Svojci Doberdob, 12. aprila 2015 Pogrebno podjetje Preschern ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami in ki ste počastili spomin Naše drage Lede Cumini Jarc Svojci 14.4.2012 14.4.2015 Berto Jarc (Tonkič) tri leta... tvoja družina 1 B Nedelja, 12. aprila 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI1 RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 7.40 Serija: Lassie 8.30 Serija: Heartland 10.00 Obiettivo Pianeta 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šang-haj), povzetek 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: C.S.I. 22.40 La domenica sportiva RAI3 >or mis Nedelja, 12. aprila Iris, ob 23.45 lo e te Italija 2012 Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Tea Falco, Jacopo Olmo An-tinori, Sonia Bergamasco, Veronica Lazar, Pippo Del Bono RAI MOVIE SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Kakor napravi stari, je zmerom prav 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 UnoMattina in famiglia 7.00 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 7.05 Pole Position 7.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), dirka 10.30 A Sua im-magine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Domenica in 18.50 Kviz: L'Eredità 20.35 Show: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.30 Nad.: Una grande famiglia RETE4 CANALES 8.45 Film: Ballerina e Buon Dio (kom.) 10.20 Community - L'altra Italia 11.05 Figu - Album di persone notevoli 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Pariz - Roubaix 17.05 Dok. film: Gagarin, primo uomo nello spa-zio 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa ITALIA1 21.45 Report 23.40 Gazebo _RAI4_ 13.45 Film: The Quest - La prova (pust.) 15.25 Charlie's Angels 16.05 Xena 17.40 Novice 17.45 Film: Star Trek VI - Rotta verso l'ignoto (zf) 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.15 Atlantis 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.50 Film: Source Code (zf, '11, i. G. Gyllenhaal) _RAI5_ 14.10 Dok.: Messner 16.05 Gledališče: Italian Beauty 17.35 Prima della prima 18.05 Novice 18.15 Ples 18.55 Glasba: Marcello, Handel, Pergolesi 19.50 Puccini: Messa di gloria 20.40 Dok.: Anna Ottani Cavina -Batoni e Louis-David 21.15 Yellowstone 22.05 Iliade 23.10 Booktrailer 23.35 Film: Once - Una volta (dram.) v * Bertolucci se je s filmom, ki ga je povzel po knjigi Nicoloja Ammani-tija, po skoraj desetih letih odsotnosti in dolgi bolezni, spet vrnil za kamero. Rezultat je res izreden celo-večerec o sprejemanju sebe in ostalih, predvsem pa o sprejemanju različnosti in realnosti, take kot je. Lorenzo, štirinajstletni najstnik ima cel kup problemov in kompleksov. Doma njegovih težav ne razumejo, kljub vsemu pa ga pošljejo v terapijo. Da bi se vsaj za nekaj časa oddaljil od vsega, kar ga muči, si fant izmisli, da gre s prijatelji na zimovanje v Cadore. V resnici se skrije v klet stanovanjskega bloka, v katerem živi s starši. Tam ga nepričakovano obišče problematična, deset let starejša polsestra Olivia, ki je narkomanka, in tudi sama išče neko zatočišče pred zunanjim svetom. LA7 / 14.15 Film: Mezzogiorno di fuoco (vestern) 15.45 Film: Un medico, un uomo (dram.) 17.50 Novice 17.55 Film: Il club delle prime mogli (kom.) 19.40 Film: L'imperatore di Capri (kom., It., '49) 21.15 Film: Convoy - Trincea d'asfalto (akc., '78) 23.10 Serija: The Newsroom RAI PREMIUM 12.45 Nad.: Mister Ignis - L'operaio che fondo un impero 15.00 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.05 Film: La nave dei sogni - Viaggio di nozze a Las Vegas 16.50 Nad.: Stiamo bene insieme 17.40 Novice 17.45 Serija: Una famiglia in giallo 21.20 Senza parole 22.20 Nad.: La dama ve-lata 0.10 Nad.: Nebbie e delitti 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.35 Film: I Nor-manni (zgod.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Suor Therese 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia LA7D 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.30 Talent show: Chef per un giorno 9.10 17.50 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.50 Serija: Providence 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 7.30 Media Shopping 8.00 Nad.: Casa Via-nello 8.30 Dok.: Magnifica Italia 9.00 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Donnav-ventura 14.45 Film: La gang dei doberman (pust.) 16.40 Film: Jonathan degli orsi (ve-stern) 19.35 Serija: The Mentalist 21.20 Maurizio Costanzo Show 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 9.40 23.15 Dietro le quinte 10.10 Supercinema 11.10 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.30 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.25 X-Style 7.00 Risanke 7.45 Serija: Dragons 8.05 Film: Lupin III - La pietra della saggezza (anim.) 10.00 12.45 Motociklizem: SP Superbike 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.55 Film: Supernova (pust.) 17.05 Film: Tom & Jerry all'arrembaggio (anim.) 19.00 Serija: The Big Bang Theory 19.25 Film: Rush Hour - Due mine vaganti (akc., '98, i. J. Chan) 21.20 Film: Star Trek (zf, '09, i. C. Pine) _IRIS_ 15.00 Film: Amiche per sempre (kom.) 16.55 Film: Rails & Ties (dram.) 18.50 Film: Il caso Thomas Crawford (triler, '07, i. A. Hopkins) 21.00 Film: Il te nel deserto (dram., '90) 23.45 Film: Io e te (dram.) VREDNO OGLEDA 21.40 Crozza nel Paese delle meraviglie 0.40 Serija: Crossing Jordan TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in di-retta _LAEFFE_ 13.00 20.05 Il cuoco vagabondo 14.05 Chef Sara sulle Alpi 15.00 Il guru delle preliba-tezze 15.55 Film: Almanya - La mia fami-glia va in Germania (kom.) 17.45 Regni per-duti 19.00 Racconti dalle citta di mare 21.00 Nad.: The Paradise 23.10 Nad.: Maison Close - La casa del piacere _CIELO_ 10.55 Wrestling 11.55 Top 20 Countdown 12.45 Novice 12.5019.30 Top 20 Funniest 13.40 Italia's Got Talent 15.15 Frank Ma-tano - Planet's Got Talent 15.30 Film: A Certain Justice (akc.) 17.15 Stop & Gol 18.35 Neymar 19.00 Professione pilota 20.20 21.35, 23.00 Studio MotoGP 20.40 Motociklizem: Moto3, VN Amerike (Texas), dirka 21.55 Motociklizem: Moto2, VN Amerike (Texas), dirka 23.25 Motociklizem: MotoGP, VN Amerike (Texas), dirka _DMAX_ 12.30 Top Gear 13.20 Turtleman 14.10 22.55 Wild Frank: Africa 15.05 Ed Stafford: duro a morire 15.55 World's Top 5 16.50 Liquidator 17.45 Property Wars 18.35 21.10 Affare fatto! 19.30 Rimozio-ne forzata 20.20 Banco dei pugni 22.00 Nudi e crudi 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.15 Film: Cik-cakasti Nono 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Zadnji tango v Halifaxu 21.00 Intervju 22.00 Dok. serija: Na poti 23.00 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.5014.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), prenos 10.30 Rad igram nogomet 11.00 Glasbena matineja 11.40 Slovenska jazz scena 13.00 Posebna po- nudba 13.25 Turbulenca 13.50 Ugriznimo znanost 14.15 Avtomobilnost 16.55 Odbojka: državno prvenstvo, ACH Volley -Calcit Kamnik, finale (m), 1. tekma, prenos 19.05 Boks: borba za naslov svetovnega prvaka, Zavec - Yengoyan, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 20.40 Operne arije 20.55 Nan.: Umori na podeželju 22.35 Dok. odd.: Ultramaraton skozi puščavo 0.05 Aritmični koncert _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Folkest v Kopru 16.45 Avtomobilizem 17.00 Glasba zdaj 17.15 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Neobdavčeno - Kako koncerti ropajo evropske blagajne 22.15 Slovenski magazin 22.45 7. Zborovski Festival Koper 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 6.55 Risanke, otroške in zabavne serije 10.25 Serija: Posel mojega življenja 11.25 Nad.: Beverly Hills 90210 12.35 Serija: Popolna poroka 14.40 Film: Prstan prevare (triler) 16.25 Film: Nekoč in danes (kom.) 18.15 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Lincoln (biogr.) _KANAL A_ 7.00 Risanke 8.20 18.40 Serija: Naša mala klinika 9.0514.55 Serija: Puščica 10.00 ŠKL - Šport mladih 10.30 14.30 Serija: Blažen med ženami 10.55 Tv prodaja 11.10 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.00 18.35 Serija: Očkoti 12.35 Film: Nekaj novega (rom.) 15.45 Film: Rožnati Cadillac (akc.) 17.55 Volan 19.00 Motociklizem: MotoGP, VN Amerike (Texas), dirka 22.15 Big Brother 23.15 Film: Osebna prtljaga (dram., Slo., '09) PLANETTV 10.30 Nad.: Ena žlahtna štorija 13.35 Magazin Lige Prvakov 14.10 Nan.: Spet zaljubljena 15.05 Nan.: Mike in Molly 15.30 Nan.: Pretkane služkinje 16.30 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 17.55 23.45 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Misija na Mars (zf) 22.05 Film: Za crknit (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.00 Istrski maraton, uvod; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Tor-klja; 9.55 Začetek maraton; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.50 Pesem tedna; 11.00 Istrski maraton, gost; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 15.30 DiO; 19.50 Kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da ris-coprire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sono-ricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pomembna odločitev bo padla na vaša pleča, zaradi česar boste v prihodnjem tednu pod stresom. Bali se boste prevzeti vso odgovornost nase iskali boste pomoč doma in pri prijateljih. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je predvsem s poslovnega vidika čas, ko bo polno preizkušenj in novosti. Spremembe boste občutili v vsej intenzivnosti, kar vas bo naredilo nemirne. S partnerjem boste odtujeni. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Polni idej in pozitivne energije boste. Na delu boste pripomogli k ustvarjalni klimi, ki se je bodo nalezli tudi sodelavci. Za nekaj dni boste prevzeli vodstvo. Nadrejeni bo opazil pobudo. RAK 22.6.-22.7.: Nepremišljenost in svojeglavost vam je pobrala precej energije. Stopili boste iz trenutne zasanjanosti in se spopadli s posledicami trme. Ne zanemarjajte zdravja, vzemite si čas za počitek. yLEV 23.7.-23.8.: Garanje pre- (^^r teklega obdobja se bo obrestovalo in postavljeni projekti bodo zacveteli. Čeprav ste pri koncu z motivacijo in energijo potrudite se pri zadnjem koraku in speljite vse do konca. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri- ^^ hodnosti boste spoznali, da ste res naredili napredek in prišli do določenih spoznanj, ki vam bodo v veliko pomoč. Napolnila vas bosta optimizem in dobra energija. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: De- ^ ^ lovna energija in zagon se bosta počasi vrnila na normalno raven. V službi boste lažje zadihali, v šoli pa pričakujte izboljšanje ocen. Blesteli boste predvsem v miselnih izzivih. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čeprav v službi delate dobro in sledite načrtom ne zaznate napredka. Tudi nadrejeni ni pokazal velikega zanimanja za delo, zaradi česar obupujete. Kmalu se bo stanje poboljšalo. STRELEC 23.11.-21.12.: Občutek imate, da si prijatelji in znanci ne vzamejo dovolj časa za vas. Ne smilite se samemu sebi in spopa-dite se s problemi. Za pomoč pristopite k osebi, ki ji najbolj zaupate. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zmanjkalo vam bo energije in koncentracije, kar vam bo onemogočilo uravnovešeno aktivnost. Z zdravjem bo počasi šlo na bolje. Namenite več časa družini in prijateljem. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Napeti in razdražljivi boste. V partnerskem odnosu boste nestrpni in za-dirčni, zaradi česar se bo razmerje ohladilo. Umirite se in dvakrat premislite, preden rečete kaj hudega. RIBI 20.2.-20.3.: Polni dobrih idej boste in imeli veliko energije. Na delovnem mestu in v prostem času boste zelo aktivni. V službi boste z odločnostjo povzdignili razpoloženje in dosegli dobre rezultate. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. aprila 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Si puo fare 23.45 Petrolio RAI2 RAI3 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Habemus Papam (dram.) * 23.00 Gazebo RAI4 21.10 Film: Ironclad (pust.) 23.15 Vikings _RAI5_ 14.10 Capolavori della natura 15.051 gradi fenomeni della natura 16.00 Dok. film: Vincent Paterson ad un passo dalle stelle 17.00 Mimmo Cuticchio e l'Opera dei Pu-pi 18.00 Novice 18.05 Memo - L'agenda culturale 18.301 giardini piu belle del mondo 19.35 Gli impressionisti 20.40 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 L'arte secondo Dario Fo RAI MOVIE 14.00 Film: A Dangerous Method (dram., '11, i. K. Knightley) 15.40 Film: King David (biogr.) 17.35 Novice 17.40 Film: The Tower (akc.) 19.45 Film: Due strani papa (kom.) 21.15 Film: La vendetta dell'uomo chiamato cavallo (dram.) 23.25 Film: Se-duzione pericolosa (triler, '89, i. A. Pacino) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina generale 13.05 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Sulle tracce del crimine 15.55 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 16.00 Nad.: Capri 17.05 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Bat-ticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 7.50 Sorgente di vita 8.20 Nad.: Il tocco di un angelo 9.50 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 21.10 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 23.45 Film: Holy Water (kom.) Nad.: Un medico in famiglia 21.20 Serija: Padre Brown 23.00 Attori e divi italiani 0.00 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Serija: Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Quinta Colonna 23.55 Terra! _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.30 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 23.20 Dietro le quinte 23.30 Film: Love.com (kom.) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.20 Nad.: Una mamma per amica 10.10 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.40 Serija: Merlin 16.40 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.40 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Into Darkness - Star Trek (zf, '12) 0.00 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco CIELO 12.15 13.10 MasterChef USA 13.05 Novice 14.0015.00 MasterChef Australia 16.20 18.20 Fratelli in affari 17.25 Buying & Selling 19.1519.45 Affari di famiglia 20.10 Top 20 Funniest IRIS 12.55 Film: Finché c'e guerra c'e speranza (kom.) 15.15 Film: Il cinico, l'infame, il violento (dram.) 17.00 Note di cinema 17.10 Film: My Name is Tanino (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.10 Film: Resident Evil - Extinction (zf) _DMAX_ 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 18.35 Affare fatto! 15.05 Come andra a finire? 15.55 Turtle-man 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 19.25 Banco dei pugni 21.10 Man vs. Expert 22.00 Cacciatori di tornado 23.00 Ghost Asylum 23.50 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Mi se mamo radi 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.10 Risanke in otroške oddaje 16.15 0.30 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Dnevnik 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 11.45 Heroes 12.30 18.00 Robin Hood 13.15 18.50 Andromeda 14.05 20.25 Star Trek Enterprise 14.50 90210 1 5.30 Heartland 16.20 Joan of Arcadia 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.40 Stargate Atlantis 21.00 Film: Insomnia (krim., '02, i. A. Pa-cino, R. Williams) 23.10 Film: Red Dragon (triler, '02, i. E. Norton) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: Il commissario Maigret 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.00 Serija: L'ispetto-re Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Talent show: Chef per un giorno 9.10 I menù di Benedetta 11.00 19.00 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Passione ribelle (dram., '00, i. P. Cruz) 23.00 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Pallacanestro Trieste - Aurora Jesi 18.00 18.55, 19.30 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 Il caffè del-lo sport 22.30 Il caffè dello sportivo _LAEFFE_ 11.50 14.25, 18.25 Il cuoco vagabondo 12.50 Chef Sara sulle Alpi 13.40 Il guru delle prelibatezze 14.05 19.25 Attraverso una lente 15.30 Città nascoste 16.35 David Roc-co: Dolce Amalfi 17.30 Chef Sara in Europa 19.45 Novice 20.05 Racconti dalle città di mare 21.05 Film: L'Enfant - Una storia d'amore (dram.) 22.55 Film: Tomboy (dram.) 23.05 Pisave 23.35 Slovenska jazz scena SLOVENIJA2 6.00 9.35 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.45 19.05 Točka 13.30 Na lepše 13.55 Obzorja duha 14.30 Dok. serija: Projekt Na deželi 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Sobotno popoldne 16.40 To bo moj poklic 17.15 Dober dan, Koroška! 17.50 Prava ideja! 18.15 Dok. serija: Deset dni do zmage 20.00 Film: Goethe! (biogr.) 21.40 Serija: Kraj zločina 23.10 Film: Mesto otrok (dram.) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 7. Zborovski Festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.15 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Šport- _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 10.15, 11.25, 12.35 Tv prodaja 8.35 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.3016.00 Nad.: Zalju- VREDNO OGLEDA Ponedeljek, 13. aprila La 7 D ob 00.30 Good bye Lenin Nemčija 2003 Režija: Wolfgang Becker Igrajo: Daniel Bruhl, Katrin Sass, Maria Simon, Chulpan Khamatova in Alexander Beyer Alexova mati Christiane Kerner doživi leta 1989 med sinovimi protesti proti režimu srčni napad in pade v komo. Kasneje, ko se zbudi iz nezavesti, berlinskega zidu ni več in prav tako tudi njena država, Nemška demokratična republika ne obstaja več. Ko pride k zavesti, je po zdravnikovih napotkih nič ne sme vznemiriti, saj je naslednji napad zanjo lahko usoden. Nobenega stresa in nobenih presenečenj, sin Alex ji skuša prikrivati, da se je vse spremenilo, tako da ji pričara vzdušje in stanje starega režima kar v stanovanju. Beckerjeva komedija je tudi najbolj gledan nemški film zadnjih let. bljen do ušes 11.40 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.50 Film: Nekoč in danes (kom.) 17.00 18.55, 22.50 Novice 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Film: Tessin telesni stražar (kom.) 23.2 Serija: Na kraju zločina -Miami 0.20 Serija: Hiša iz kart _KANAL A_ 7.50 Risanke in otroške oddaje 9.05 11.40 Serija: Odvetnik z ulice 9.5516.35 Pazi, kamera! 10.30 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.45 Serija: Kamp razvajencev 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Padec s konja (dram.) 18.00 21.20 Svet 18.55 Serija: Goldbergovi 19.30 Film: Požarni zid (triler) 21.30 Big Brother 22.30 Film: Avto št. 19 (akc.) PLANETTV 10.55 Nad.: Moja družina 11.35 Tv prodaja 12.05 Nan.: Zasebna klinika 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 20.00 Bar 17.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Talenti v belem 19.00 Danes 21.10 Film: Čistka (akc.) 22.30 Nan.: Lov na osumljencaž 23.30 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik, sledi Music box; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas, vodi Rok Maver; 10.10 Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak - 16. nad., sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-talmorfoza; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 12. aprila 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Gallinari ni bil dovolj DALLAS - Tekma NBA lige med že odpisanim Denverjem in sedmim na zahodu Dallasom je postregla z nenavadnim izidom. Dallas je po dveh podaljških zmagal s 144:143, potem ko je v rednem delu že vodil za 23 točk. S skupno 287 točkami je to rekordna tekma sezone, sicer pa druga po številu točk po 23. marcu 2012, ko sta Oklahoma City in Minnesota dosegla 289 točk. Pri domačih je blestel Danilo Gallinari, ki je dosegel zanj rekordnih 47 točk, pri gostih pa je Dirk Nowitzki v statistiko vpisal 25 točk. Zavec svetovni prvak MARIBOR - Slovenski boksar Dejan Zavec (39 let) je v dvoboju proti deset let mlajšemu Belgijcu armenskega rodu Saši Jen-goianu v razprodani dvorani tabor v Mariboru (4500 gledalcev) osvojil naslov svetovnega prvaka superveltrske kategorije (do 69,85 kg) po verziji WBF. Po 12 izenačenih rundah je soglasno zmagal po točkah, že od vsega začetka pa se je mučil tudi s prebito arkado. Zavec je doslej v karieri nanizal 39 borb in jih pri tem 35 zmagal, od tega 19-krat s knockoutom. NOGOMET - A-liga potrebuje spremembe Da ne bo dolgočasno ... Serie A bo v zadnjih osmih krogih (brez današnjega) zanimiva le za 2. mesto, evropsko ligo in v spodnjem delu v boju za obstanek. Prvo mesto je že zdavnaj oddano. Juventus (uvrstil se je tudi v pokalni finale) je že januarja zbežal Romi, ki še ni zrela za scudetto. Pri »stari dami« lahko že dodajo 31 (uradno) prvenstveno lovoriko (33 neuradno). Skratka: dolgočasno. Za 2. mesto Romi diha za ovratnik mestni tekmec Lazio (-1 točka). Piolije-vo moštvo, ki se je uvrstilo v finale državnega pokala, je v boljši formi. Rimski der-bi bo na sporedu v predzadnjem krogu, 24. maja. V boj za 2. in 3. mesto (2. mesto vodi neposredno v skupino lige prvakov, 3. pa v predkrog) bi se lahko vključila še Fiorentina ali pa tudi Sampdoria, čeprav so možnosti zelo majhne. Napoli je v padajoči formi, če že ne v razsulu, saj ima trener Benitez težave v slačilnici. Evropska liga - Četrto in peto mesto zagotavljata nastop v evropski ligi, ki se bo s četrtfinalnimi dvoboji nadaljevala v četrtek. V igri sta še Napoli (nasprotnik bo nemški Wolsburg) in Fiorentina (Dinamo Kijev). Za mesta v prihodnjem evropskem pokalu se letos borijo Fiorentina, Sampdoria in tudi Napo-li. V boj bi se lahko vključila še Torino in Milan, ki pa imata že pet oziroma šest točk zaostanka. V primeru, da bi italijanska ekipa (Fiorentina ali Napoli) osvojila evropski pokal in ista ekipa bi se uvrstila na 4. ali 5. mesto, bi moštva na Apeninskem polotoku imela na razpolago še dodatno mesto. V poštev bi prišla šestouvrščena. Boj za obstanek - Parma, ki je tudi bankrotirala, je dejansko že izpadla v B-ligo. Kljub temu se varovanci trenerja Donadonija ne bodo predčasno predali (vsaka jim čast) in se bodo borili do zadnje minute (Udinese in Juventus docet). Resna kandidata za izpad sta še Cesena in Cagliari. Ena od dveh bi lahko v »pekel« potegnila še Atalanto, ki ima le štiri točke prednosti. Udinese - Ekipa trenerja Stramac-cionija letos ni blestela. Obstanka si še ni zagotovila, čeprav (še) plava v mirnih vodah. Patron Pozzo bo moral za prihodnje leto spremeniti strategijo, drugače bo Fur-lanom trda predla. Spremembe - Vodstvo Lege Calcio in Figc bi moralo čimprej spremeniti formulo A-lige. Osem krogov pred koncem sezone je kar deset ekip, ki nima več posebnih ambicij. Prvenstvo postaja tako vse manj zanimivo. V spodnjem delu lestvice bi lahko uvedli play-out (zadnja izpade in druge štiri igrajo končnico za obstanek). V zgornjem delu pa bi se lahko »izmislili« play-off za igranje evropske lige, kar je že v praksi v nekaterih drugih evropskih prvenstvih (na primer v Belgiji). B-LIGA: Carpi +14 - 35. krog: Bari - Crotone 1:1, Brescia - Bologna 1:1, Catania - Trapani 4:1, Cittadella - Carpi 0:1, Frosinone - Pescara 2:1, Lanciano - Latina 1:1, Modena - Entella 2:0, Pro Vercelli - Livorno 3:3, Spezia - Ternana 0:1, Vi-cenza - Avellino 1:0, Perugia - Varese jutri. Vrstni red: Carpi 71, Bologna 57, Vi-cenza 56, Frosinone 54, Avellino 52, Li-vorno 51 (...). Slovenski vratar Interja Samir Handanovič je v letošnji sezoni Luci Toniju ubranil že dve enajsmetrovki. Sinoči v Veroni ansa 4 enajstmetrovke je letos ubranil slovenski vratar Interja Samir Handanovič. Proti jih je Ljubljančan imel pet. Včeraj je ubranil najstrožjo kazen Luci Toniju, ki je strel z bele točke proti Inter-ju) zgrešil tudi na milanskem San Siru. Zaušnica Parme »stari dami« PARMA - Zadnjeuvrščena Parma je za črno-bele tabu. V sredo je klub iz Emilije premagal Udinese, včeraj pa si je privoščil še vodilni Juventus, ki bo v torek igral prvo četrtfinalno tekmo lige prvakov proti francoskemu Monacu. Zmagoviti gol je dosegel Mauri. Po petih tekmah brez zmage so se treh točk veselili igralci Genoe. Zemanov Cagliari, ki je zadel tri prečke, je ligurijsko moštvo premagalo z 2:0 (Niang in Falque). Večerna tekma: Verona - Inter 0:3 (Palacio, Icardi, Moras avt.) Vrstni red: Juventus 70, Roma 56, Lazio 55, Fiorentina 49, Sampdoria 48, Napoli 47, Torino 42, Milan 41, Genoa 41, Inter 41, Palermo 35, Sassuolo 35, Udinese 34, Empoli 33, Verona 33, Chievo 32, Atalanta 26, Cesena 22, Cagliari 21, Parma 16. Danes: 12.30 Cesena - Chievo, 15.00 Atalanta - Sassuolo, Lazio - Empoli, Napoli - Fiorentina, Torino - Roma, Udinese - Palermo, Milan - Sampdoria. ATLETIKA - Nekdanji ukrajinski zvezdnik v Ljubljani Bubka hvali Slovence in pravi: »Atletika mora postati večji šov« Enainšestdesetletni nekdanji ukrajinski atletski zvezdnik Sergej Bubka je med obiskom Slovenije dejal, da do dosežki slovenskih športnikov v mednarodnem merilu izjemni. »Neverjetne uspehe imate v športu, zelo ste nadarjeni zanj in tudi zaljubljeni v šport. Imate tudi dober sistem dela za razvoj športa. Že v preteklosti sem med obiski pri vas to videl in to zelo občudujem. Danes sem obiskal atletski center Primoža Kozmusa, ki ima njegovo ime in ki ga razvija. Prav to je tudi v mojem programu, vloga zvez in prvakov, njihova vloga v vzgoji otrok. Primož in njegova sestra res dobro delata z otroki. Imate svetlo prihodnost tudi v atletiki,« je ocenil Bubka. Bubka je osvojil šest zaporednih naslovov svetovnega prvaka v skoku s palico, bil je olimpijski zmagovalec, svetovni rekord pa je izboljšal kar 35-krat, od tega sedemnajstkrat na prostem in osem-najstkrat v dvorani; prvi je preskočil 6,00 in 6,10 metra. Sedaj je podpredsednik Iaaf, predsednik Ukrajinskega olimpijskega komiteja, lani pa se je neuspešno potegoval za predsedniški položaj v Mednarodnem olimpijskem komiteju. »Za predsednika Iaaf kandidiram, ker je atletika moje življenje,« pravi nekdanji ukrajinski atlet. Italijana Prima Nebiola je leta 1999 na čelu Iaaf nasledil Senegalec Lamine Diack, Bubka pa njuno delo ocenjuje: »Nebiolo je pustil zelo veliko zapuščino, dve sobi Iaaf v Londonu sta bili, ko je začel svoj mandat. Napravil je izjemne rezultate in dvignil svetovno atletiko na izjemno raven. Toda tudi Diack ima zapuščino. Začelje projekt otroške atletike, urejene sofinance, dolgoročne pogodbe s sponzorji podpisane. Diamantna liga poteka v novi obliki po vseh celinah. Smo v dobri kondiciji, toda tudi veliko izzivov je pred nami. Denimo, kako privabiti otroke v šport.« Mnogi menijo, da diamantna liga kot najvišja raven mitingov ni nadgradila zlate lige, ampak je celo prinesla nazadovanje zaradi velikega števila tekmovanj in manjšega števila zvezd na vsakem od njih. »Diamantna liga sedaj poteka po vsem svetu in je v tem pogledu prinesla napredek, saj je bila zlata liga le v Evropi. Diamantno ligo moramo razvijati, že sedaj imamo poleg nje tudi svetovni izziv kot drugo raven tekmovanj. Tekmovanja morajo postati večji šov, da bi na stadione privabili več ljudi. Poleg tega pa je še veliko prostora za atletiko na ulicah, trgih, plažah in velikih trgovskih središčih. Ko sem bil star 25 let, je bila v središču Kijeva na Trgu neodvisnosti že tekma v skoku s palico s svetlobnimi efekti, glasbo. Ljudje so bili navdušeni. Poleg tega je treba razvijati tudi cestne teke in maratone, da bo atletika ostala globalen šport, saj je brez dvoma prvi olimpijski šport.« Bubka se zavzema tudi za tekme med moškimi in ženskami. »Sam sem za mešana tekmovanja, čeprav ne na svetovnih prvenstvih. Na Karibih, od koder prihajam, že imajo podobne tekme in dobro bi bilo, če bi bila tovrstna tekmovanja tudi drugod.« ROKOMET Tržačani v play-offu! Tržaški rokometaši so v najvišji ligi vendarle še naprej v igri za naslov prvaka, čeprav je po porazu v sredo proti Boznu kazalo, da so od njega povsem odrezani. Iz močvirja jih je potegnila včerajšnja nepričakovana zmaga Cassana Magnaga proti Pressanu (28:21), ki je tako prepustil Tržačanom končno drugo mesto v skupini A. Medtem ko so se Bozen, Romagna in Junior Fasano že uvrstili v polfinale končnice, se bodo Tržačani zanjo zdaj potegovali na dodatnih tekmah proti Carpiju in Albatru. EHF - Četrtfinale, prva tekma: Gorenje Velenje Tvis Holste-bro Danska 28:27 (13:14). ODBOJKA Mania (po TV) začenja svojo pot v končnici LATINA - Števerjanski odbojkar Loris Mania začenja danes svojo pot v četrtfi-nalu končnice odbojkarske A1-lige. Njegova Latina se bo v gosteh pomerila z Mace-rato, tekma pa bo v neposrednem prenosu tudi po TV raisport 2. Sinoči: Perugia - Verona 2:3 (18:25, 25:21, 16:25, 25:21, 12:15) Gasparini 22 točk. Danes tudi Modena - Ravenna, Trentino -Molfetta bo 15.4. Slovenija: Odbojkarice Luke Kopra in Go Volleyja se v 1. ligi za ženske merijo v boju za tretje mesto. Prvo tekmo so v Kopru dobile domače, zmagale so s 3:1 (15, -16, 18, 10). Moški, za 3. mesto: Salonit Anhovega - Pomgrad 3:0 (16, 23, 21). POKAL CEV Praznih rok MOSKVA - Ruski odbojkarji so po zmagi v ligi prvakov, kjer je bil najboljši Zenit iz Kazana, po zaslugi moskovskega Di-nama osvojili tudi pokal Cev. V finalu so bili Moskovčani boljši od trikratnega evropskega prvaka Energy Diatec Trentina, potem ko so v gosteh zmagali s 3:1, so v povratni tekmi z istim izidom izgubili, a nato s 15:12 dobili zlati niz. FORMULA ENA Hamilton tretjič ŠANGHAJ - Lewis Hamilton (mercedes) je tudi na 3. dirki letošnje sezone, VN Kitajske, dosegel najboljši čas v kvalifikacijah. Tokrat je moštveni kolega Nico Rosberg zaostal le za 42 tisočink sekunde. Ferrarijevec Sebastian Vettel je osovjil 3. mesto, edini še z zaostankom manj kot sekundo za nepremagljivim Mercedesom. Finec Raikkonen bo zaradi napake v odločilnem krogu začel šele s 6. mesta. Toda pri Ferrariju tudi tokrat računajo, da bodo na dirki bolj konkurenčni. Začetek ob 8. uri po našem času. MOTOGP - Marc Marquez je na kvalifikacijah za današnjo VN ZDA v Austinu (ob 21. uri) osovjij prvo mesto z rekordom proge 2:02,135. PO BASKIJI - Španec Joaquim Rodriguez je zmagovalec šestdnevne kolesarske dirke po Baskiji. Kolesar Katjuše je v šesti etapi, 18,3 kilometra dolgem kronometru, ki je bil kot vsa dirka izredno zahteven, zasedel drugo mesto, kar je bilo dovolj, da je v skupnem seštevku za 13 sekund premagal Ko-lumbijca Sergia Henaa. Simon Špilak je izpadel iz najboljše deseterice. 113. PARIZ-ROUBAIX - Danes bo na sporedu najbolj fascinantna dirka izmed sklopa severnih klasičnih. Na progi Pariz-Roubaix, ali Severnem peklu, bo nastopilo 249 kolesarjev, ki bodo na 257 kilometrov dolgi progi premagovali 27 »zidov«. MOTOCIKLIZEM Mitja Emili s prve vrste Na prvi dirki v novi sezoni v kategoriji Michelin Power Cup 600 bo Mitja Emili danes v Mugellu začel s prve vrste. »Pole position« si je proseški motociklist izboril na včerajšnjih kvalifikacijah. PORAZ KOPRA - V 1. slovenski nogometni ligi je Maribor na koprski Bonifiki premagal Luko Koper s 4:1. Ostali izidi: Domžale - Olimpija 0:1, Zavrč - Gorica 0:0. V ITALIJI - C-liga: Pordenone - Sud Tirol 2:0. Vrstni red (spodnji del): Lumezzane 31, Por-denone 30, Albinoleffe 29, Pro Patria 28. VATERPOLO - A2-liga: Pallanuoto TS - Camogli 11:6. KOŠARKA - A2-liga: Pallacanestro TS - Jesi danes ob 18.00 v Trstu, PalaRubini. / ŠPORT Nedelja, 12. aprila 2015 21 NOGOMET - Osrednja tekma elitne lige Odlična Vesna si v Tržiču celo zaslužila zmagati 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje spet zamudile lepo priložnost Pro Romans Medea - Sovodnje 2:0 (1:0) Sovodnje: Dovier, Stergulz, Tram-pus (Devetti), Flocco, Galliussi, Ber-nardis, Bajec (Vanzo), Černe, Derič, Maurencig (Tomani), Hriberšek M. Trener: Sambo. Proti že rešenemu moštvu Pro Romans Medea so Sovodenj-ci, ki krvavo potrebujejo točke v boju za obstanek v ligi, potegnili krajši konec in izgubili z 2:0. Varovanci trenerja Samba so tako tudi prekinili niz treh krogov, v katerih so bili neporaženi. Tekmo so gostje začeli dobro, ko pa so domači prvič prišli v njihov kazenski prostor v deveti minuti, so tudi povedli. To je nekoliko demoraliziralo Sovodenjce, ki so si opomogli šele po petnajstih minutah igre. Maurencig je v 25. minuti zamudil enkratno priložnost za zadetek, deset minut kasneje pa je Hriberšek zadel prečko. V 37. minuti je domači napadalec zgrešil sam pred vrati, Sovodnje so se takoj podale v protinapad, v kazenskem prostoru pa je Bajca podrl nasprotnikov vratar, ki si je tako tudi prislužil rdeči karton. Junak srečanja pa je tedaj postal rezervni vratar, ki je ubranil enajstmetrovko, ki jo je izvedel ravno Bajec. To je povsem potrlo goste, ki v drugem polčasu sploh niso znali izkoristiti številčne premoči. Imeli so sicer nekaj več od igre, Pro Romans Medea pa je v 70. minuti odlično izkoristila protinapad in dokončno zapečatila srečanje. Po včerajšnjem remiju med Isonzom in Turriacom (1:1) morajo danes Sovodenjci upati na poraz Muglie v Marianu, saj drugače tvegajo, da se njihov položaj na lestvici dodatno poslabša. (av) Vrstni red (spodnji del): Terzo 24, Turriaco 23*, Sovodnje* 22, Muglia 19, Isonzo* 16, Azzur-ra 10 (*s tekmo več). Ufm - Vesna 1:1 (1:0) Strelca: Bardini (Ufm) v 33. min, Venturi-ni (Vesna) 82. min Vesna: E. Carli, G. Kerpan, Stanich, Ci-pracca, Avdič, Škrbina, Toffoli, Božičič, Co-lja (od 68. Bubnich), Kosmač (od 83. A. Kerpan), Venturini. Trener: Zanuttig. Ufm: Contento (od 80. Colin), Miraglia, Fernandez, Catania (od 45. Hirkič), Pra-tolino, A. Carli, Martincich, Tomizza, Go-deas, Acampora. Trener: Zoratti. Vesni je po neskončnih napadalnih mukah odleglo v 82. minuti, ko je po vnovičnem poskusu izenačil Nicola Venturini. Sicer je bila tisoč glava množica v Tržiču priča odlični predstavi Zanuttigove enajsterice, saj je marsikdo po trikratnem sodnikovem žvižgu najprej priznal premoč Križa-nov in se naposled veselil napredovanja domače ekipe v D-ligo. Resnici na ljubo bi Vesna tudi zaslužila zmago. Že v uvodnih minutah si je žogo lastila več časa kot pasivni Trži-čani. Na levem boku so priložnosti ustvarjali Stanich, Božičič in Kosmač, slednji v nadvse odlični formi. Včasih so si Vesnini vezni igralci po odlični igri v ozkem prostoru celo prislužili aplavz s tribune. Uvod je bil zelo soliden, manjkala pa je konkretnost v špici napada, visoke žoge pa so bile največkrat plen izkušenega Alena Carlija. Tržičani celih 33 minut niso stopili v igro, saj je Vesna z zagrizeno igro bila vedno prva na žogi in Tomizzi ter tovarišem ni prepustila veliko manevrskega prostora. Pol priložnosti sta za Vesno padli v 5. minuti, ko je Stanich pred Con-tentom streljal mimo gola, nato še po prekinitvi z netočnim dotikom Avdica z glavo v 27. minuti. Vesna se je tako prepričano spuščala v nasprotnikovo polovico igrišča, da je v 33. minuti zadnji Vesnin mož stal kar na sredini igrišča, kjer je po srečnem spletu okoliščin in nespretnosti kriške vezne linije žogo plenil Bardini in z njo stekel proti Carliju ter ga že na robu kazenskega prostora premagal za delni 1:0. To je bila tudi edina resna priložnost za Ufm v celotnem srečanju, saj Carli, razen rutinskih posegov, med temi nad Godeasom v 42. minuti, ni bil poklican k resnejšim posegom. Pred premorom je po kotu imel priložnost tudi Škrbina, ki je z glavo poslal usnje previsoko nad mrežo. Po vrnitvi moštev iz slačilnic je v prvih petih minutah kazalo, da je Vesna utrpela vodstvo Ufm-a, saj so gostitelji le DRŽAVNI MLADINCI Super nastop Krasa Kras Repen - Padova 2:1 (2:1) Strelca za Kras: Petracci v 5. in Sgorbissa v 19. Kras: Gregori, Selakovič (De Leo), Racman, Poiani, Košuta, Boškovič, Zetto (Vascotto), Fachin, Caselli, Sgorbissa, Petracci (Kocman). Mladinci Krasa so v zadnji tekmi letošnje sezone prikazali zelo kakovostno igro in zasluženo premagali prvouvrščeno Padovo. »Igrali smo res izvrstno. Zvezna linija je diktirala tempo igre. Veliko je bilo podaj in akcij po bokih,« je ocenil spremljevalec Krasa Paolo Sarazin, ki je še dodal: »Moram se zahvaliti vse fantom in trenerju Pahorju. Med sezono so veliko trenirali, se trudili in posledično veliko napredovali.« Vsi goli s padli v prvem polčasu, ko je Kras že vodil z 2:0. Nato je Padova uspela zmanjšati zaostanek. Več pa ji rdeče-beli niso dopustili. DEŽELNI MLADINCI Cormonese - Vesna 6:3 (2:0) Strelci za Vesno: Disnan 2, Ursulescu. Vesna: Bombardieri, Dorca, Renar, Kosovel, Liso, Faiet, Gatto, Tarable, Pietro Belli, Piras, Macktar (Ursulescu). Mladinci Vesne so v Krminu igrali slabo in so zasluženo visoko izgubili. Gostitelji so že po prvem polčasu vodili. V drugem delu so le potrdili premoč. NAJMLAJŠI (poskusno prvenstvo) - Včeraj: Kras - Azzanese 4:0 (Bregan-ti 3, Stocca Kralj) VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Gonars - Torviscosa 0:1, Mug-gia - Trieste Calcio 2:1. Venturini, avtor gola Vesne, med včerajšnjo tekmo bumbaca nekaj zgradili, od 8. minute dalje pa je Vesna začela spet uprizarjati odlično koralno igro, kjer so si priložnosti sledile kot na tekočem traku. Najbolj produktivni so bili pritiski Gorana Kerpana na desni in poskusi Božičiča na sredini, ki je z Ven-turinijem večkrat streljal proti golu, kjer se je tačas Contento pritoževal nad bolečinami v stegnu. V 21. minuti je Colja po predložku Božičiča usmeril žogo v vratnico in okrepil zavest moštva, ki bo v vsem drugem polčasu ustvarila kar šestnajst priložnosti. Po prodoru Gorana Ker-pana v kazenski prostor v 74. minuti se je razvila najizrazitejša med temi, ki pa človeškemu očesu na tribuni ni dala razumeti zaporedja dotikov na gol črti in posledične odbite žoge. Contento se je predal v 80. minuti, ko ga je zamenjal Colin, ki je po dveh minutah moral po žogo v mrežo. Venturi-nijev dotik z glavo, ki je preletel Conte-tijevega namestnika pa je v večji meri zasluga zagrizenosti Gorana Kerpana in ne nazadnje Toffolija, ki je žogo dobesedno izrul iz nasprotnikovih nog, stekel po boku in podal Venturiniju. Muiesanova odsotnost v napadu je bila razvidna, želja Zanuttigovih varovancev po zadetku in uprizoritvi dobrega nogometa pa ni bila nikoli pod vprašajem. Zadovoljni sta bili obe ekipi: Trži-čani se s točko matematično vračajo v D-ligo, Vesna pa je dokazala, da je njen položaj pod vrhom popolnoma zaslužen, točka v Tržiču pa skoraj pretesna. (mar) KOŠARKA - Končnica D-lige Kontovel izločen iz boja za C-ligo KOŠARKA - B-liga Zadnje gostovanje za Jadran V državni B-ligi bodo košarkarji Jadrana danes (začetek ob 18.00) gostovali v Lombar-diji. Nasprotnik je Alto Sebino, ki ima 20 točk na lestvici. Marca Diviacha in Petra Ridolfija ne bo do konca sezone. Težave z lažjimi poškodbami sta v tednu imela Daniel Batich in Alfredo Moruzzi. »Do konca sezone sta še dve tekmi. V zadnjem krogu bomo igrali v nedeljo 19. aprila v tržaškem PalaRubiniju proti Orzinuovi. Do zadnjega se bomo potrudili in skušali bomo osvojiti še kako zmago. Že jutri (danes) bo skušal trener Vatovec maksimalno motivirati košarkarje. Upam in želim si, da bi igrali čim bolj sproščeno. Nimamo kaj izgubiti. Na tak način, bi lahko odnesli domov dober rezultat,« je dejal športni vodja Jadrana Sandi Rauber. V deželni C-ligi bo Bor Radenska igral drevi (21.00) v Trstu (telovadnica Monte Cengio) proti Don Boscu. Srečanje je pomembno v boju za obstanek. KOŠARKA - C-LIGA Breg prepričal Breg - Codroipese 73:65 (22:15, 35:31, 57:45) Breg: Mattiassich, A. Grimaldi (-, 0:2, -), Pigato 18 (2:2, 8:10, 0:2), Slavec 1 (1:1, 0:2, 0:2), Sterle 10 (2:2, 4:5, 0:1), Kos 3 (-, -, 1:3), Coretti, Spigaglia 2 (-, 1:3, 0:2), Cigliani 14 (6:7, 4:8, 0:1), A. Grimaldi 25 (3:3, 11:14, -), Gelleni (-, 0:2, -). Trener: Krašovec. Breg je proti drugi sili prvenstva igral zbrano in zasluženo zmagal ter se ji tako približal na sami dve točki zaostanka. »V prvem delu smo izgubili za dve točki, tako da imamo s Codroipom tudi boljšo koš razliko. To bi prišlo v poštev le, če bi jih seveda dohiteli,« je dejal kapetan Alen Se-mec, ki je takole ocenil srečanje: »Igrali smo dobro. V napadu smo bili natančni, v obrambi pa zbrani. Tekma je bila solidna generalka pred play-offom.« Peter Lisjak med najbolj učinkovitimi Kontovel - Geatti 66:88 (24:26, 38:42, 48:72) Kontovel: Škerl 9 (2:3, 2:9, 1:2), J. Zaccaria 2 (-, 1:2, -), Starc 3 (1:2, 1:4, 0:2), Lisjak 17 (9:14, 4:7, 0:2), Hrovatin 14 (1:6, 2:6, 3:4), Uk-mar 11 (4:5, 2:6, 1:3), Žerjal (-, 0:1, -), Gantar 3 (1:2, 1:2, 0:1), S. Regent n.v., Mandič, Devetak n.v., G. Regent 7 (3:3, 2:13, -), trener Švab. PON: Hrovatin (35). Kontovel je v osmini finala končnice D lige izgubil tudi drugo tekmo proti favorizirani videmski ekipi Geatti in je tako sklenil svoje nastope v tej sezoni. Videmska ekipa je bila objektivno boljša in je pokazala več volje do zmage. Gostje so začeli zelo motivirano in v hipu povedli z 9:0. Naši košarkarji so se nato vendarle zbrali, bolje so igrali predvsem v obrambi in se ob koncu prve četrtine približali nasprotnikom na sami dve točki. V tem delu se je predvsem izkazal Peter Lisjak, ki je bil s prodori zelo nevaren in si prigral tudi številne proste mete. Druga četrtina je bila zelo izenačena, tretja pa je bila za gostitelje usodna. Igralci Geattija so zadevali Kontovelov koš kot za stavo predvsem z meti za tri točke, varovanci trenerja Švaba pa so v napadu grešili tudi lahke mete in v osmih minutah dosegli pičle tri točke. Geatti je že v četrti minuti povedel za 12 točk (53:41), v šesti za 21 in v deveti kar za 26. Tekme je bilo tedaj dejansko konec. V zadnji četrtini so igralci Kontovela skušali z bolj agresivno obrambo zajeziti napade gostov. Ti pa so strumno upravljali visoko vodstvo in na koncu zasluženo zmagali. "Obe tekmi v končnici nismo igrali, kot znamo in zmoremo. Nekateri igralci so padli v formi, tudi treningi, zaradi poškodb in bolezni, niso bili najboljši, tako da smo se morali že fotodamj@n po dveh tekmah končnice posloviti od prvenstva. Vsekakor smo dosegli primarni cilj, ki smo si ga zastavili pred začetkom prvenstva: uvrstitev v končnico," je po tekmi izjavil spremljevalec Kon-tovelove ekipe Jan Godnič. (lako) SKUPINA ZA OBSTANEK Roraigrande - Sokol 64:74 (21:20, 41:40 46:66) Sokol: Semolič, Sardoč 6 (2:4, 2:2, -), Coloni 2 (., 1:1, -), Terčon (0:1, 0:1, -), Štokelj 12 (2:5, 5:5, 0:3), Doljak 1 (1:4, 0:1, -), Babich 21 (4:6, 4:5, 3:10), Piccini, Fabi, Peric, Hmeljak 22 (1:1, 6:7, 3:7), Ušaj 10 (6:7, 2:7, 0:1). PON: Doljak (35), Ušaj (40), trener Lazarevski. Sokol se želi v skupini za obstanek čim prej znebiti vseh skrbi in vse kaže, da je na dobri poti. To je bila namreč že druga zmaga v dveh krogih. Do nje so prišli po negotovem prvem polčasu, v katerem niso vedno igrali tako kot je treba. Na začetku so gostitelji vodili z 8:1, Sokol jih je sicer ujel in v začetku druge četrtine tudi prehitel, a prednosti do odmora ni obdržal. V tretji četrtini se je trener Lazarevski odločil za consko obrambo, ki je takoj obrodila sadove. Nasprotniki niso imeli več proste poti do koša, težji meti pa jim niso šli od rok, saj je bila obramba Sokola, čvrsta, dinamična in skupinska. Razlika v točkah je tako pred zadnjim odmorom narasla kar na 20 točk. V zadnji četrtini je Sokol vidno popustil, kljub temu pa njegova zmaga ni bila več pod vprašajem. Roraigrande se jim je sicer približal na vsega osem točk, a več ni zmogel. Poleg strelsko razpoloženih Hmeljaka (tudi 10 skokov), Babicha in Štoklja (skupno 15:17 za dve točki!), velja omeniti tudi dober doprinos Fi-lippa Colonija. 22 Nedelja, 12. aprila 2015 ODBOJKA / MOŠKA B2-LIGA - Doma proti veronski Isoli Olympia zlahka čez na papirju precej visoko oviro Olympia- Isola (VR) 3:0 (25:20, 28:26, 25:13) Olympia: Hlede 4, Pavlovič 7, Vogrič 0, Persoglia 8, Terpin 16, Gastaldo 17, Komjanc 10, Rigonat 2, Juren 0, La-vrečič , Vizin, Plesničar (L1), Čavdek (L2)- Trener: Marchesini. Gladka in v vsem zaslužena zmaga domačih odbojkarjev združene ekipe Olympie proti enakovrednemu tekmecu iz Isole pri Veroni je dodatni dokaz, da so varovanci trenerja Marche-sinij, ko igrajo pred lastno publiko, skoraj nepremagljivi. Proti moštvu, ki si je svoj bogat izkupiček točk sicer priigral predvsem v domači telovadnici, so pokazali vse svoje znanje in moč in predvsem delovali kot ekipa. Povratek v formo Gastalda, ki je tokrat celo presegel odličnega Terpina pri skupnem seštevku osvojenih točk, je pozitivno vplival na vse ostale soigralce. Poleg tega se je tokrat v vlogi sprejemalca ali bolje krilnega napadalca izkazal Matija Komjanc, ki se je tako oddolžil trenerju za poverjeno vlogo od vsega začetka tekme. Poleg vsega velja še omeniti odličen doprinos blokerjev (Pavlovič in Persoglia), ki sta se skupaj z ostalimi z uspehom zoperstavljali napadom odličnega korektorja nasprotnikove ekipe Filippa Sgroja. Slednji je sam razpolagal z 46 od skupnih 82 predložkov za napad in na koncu dosegel 17 točk. Trener Marchesini se je tokrat odločil za postavo, s katero je odigral skoraj celotno srečanje, če izvzamemo le menjavi pri izvajanju uvodnega udarca, kjer se je poslužil Vogriča in Jurna. Takoj v uvodnih potezah srečanja so si kapetan Hlede in soigralci priigrali znatno prednost v točkah, ki so jo skozi celoten potek niza brez večjih težav tudi ohranili. V drugem nizu so gostje zamenjali podajalca, kar je uvodoma pozitivno vplivalo na njihovo reakcijo. Bili so v vodstvu vse do drugega tehničnega odmora, ko so končno gostitelji prvič povedli (17:16) in so leti to razliko ohranili vse do razburljive končnice podaljšanega niza. Domači odbojkarji so izkoristili šele četrto niz žogo potem, ko so si ostale tri sami zapravili z zgrešenim izvajanjem prostega udarca. Odločilen je bil napad Terpina in nato blok Persoglie. V tretjem nizu so gostje celo povedli na 14, ko je trener domačih z minuto odmora streznil svoje, kar je botrovalo preobratu in ob dejstvu, da so nasprotniki obenem popustili tudi privedlo do pomembne zmage, ki omogoča goriški združeni ekipi stik z vrhom in možnost, da se še vedno uvrsti v končnico za napredovanje. (J.P.) Gastaldo pokazal, da se vrača v formo bumbaca Odbojkarski Športel B2 liga ne bo ušla iz rok zamejskega športa na odbojkarskem moškem področju, saj jo v tej sezoni dobro branita Sloga Tabor Televita in goriška združena novo prišleka Olympia. O tem si bodo jutri ob 18. uri v oddaji Športel podajali žogo Andrej Vogrič, športni vodja Olympie, Jernej Terpin, odbojkarski talent, Gregor Jerončič trener in odbojkar Sloge Tabor ter kapetan ekipe Ambrož Peterlin. Sodelavka Nikol Križmančič bo na terenu sledila nogometašem Vesne na gostovanju v Tržiču in odbojkarjem Olympie. Kamere Rai bodo v Terzu (verjetno) proslavljale prestop trebenskega Primorca v višjo ligo, se sproščali na pohodu Mirka Škabarja in se preizkušali v gorskem kolesarstvu. Nogometni 3. polčas BACJIÛ TRST A 1 Fililählpa J uPij lU u Vr :i .mu Jutri bo na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro po dvotedenskem prazničnem premoru znova na vrsti športna oddaja Tretji polčas. Tokrat bo pretežno posvečena nogometni tematiki. Juven-tina je v promocijski ligi v samem vrhu, na klepet so zato povabili odbornico štandreškega društva Maja Peterin. Nogometna sezona se tudi sicer bliža vrhuncu, prav kmalu bo znano, kaj bo v končnici sezone čakalo slovenske ekipe. Zato bodo sezono znova analizirali s trenerjem Milošem Tulom, s katerim bodo kakšno minuto namenili tudi delu z mladimi. Domači šport Danes Nedelja, 12. aprila 2015 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Castefrancu Venetu: Giorgione - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Standrežu: Juventina - Valnatisone 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Terzu: Terzo -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Audax; 16.00 na Opčinah: Opicina - Primorje; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Pro Gorizia 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Malisani: Malisana - Gaja NARASČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Cgs; 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans Medea NAJMLAJŠI - 10.30 v Starancanu: Staranzano -Sovodnje; 10.30 v Gorici: Audax - Juventina; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras KOŠARKA DRŽAVNA B-LIGA - 18.00 v Alto Sebinu: Alto Sebino - Jadran Franco DEŽELNA C-LIGA - 21.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: Don Bosco - Bor Radenska UNDER 17 - 11.00 pri Briščikih: Jadran - Goriziana ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v San Donaju: Bibione -Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Aurora 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Roiano Greta Barcola UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - TimMusic UNDER 14 ŽENSKE - polfinale v Repnu: 11.30 Sokol - OMA, 15.30 S. Andrea - Sokol TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Vidmu: Atomat - Gaja Jutri Ponedeljek, 13. aprila 2015 ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 19.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Killjoy; 19.15 v Repnu: Zalet Barich -TimMusic ŽENSKA C-LIGA - Zalet Sloga pri vodilnemu Vivilu Zaslužile bi točko Villadies Farmaderbe Vivil- Zalet Sloga 3:1 (27:25, 25:23, 22:25, 25:23) Zalet Sloga: Babudri 12, Petra Grgič 18, Gri-delli 14, Mania' 3, Spanio 7, Stoka 6, Pre-stifilippo (libero 1), de Walderstein (libero 2), Balzano 7, Costantini, Crissani, Anja Grgič, Zonch. Trener Edi Božič Proti še nepremaganemu Vivilu so Zaletovke na gostovanju sicer izgubile, tekma pa je bila, kot lahko razberemo že po izidih v posameznih setih, izredno izenačena. Naše odbojkarice so prav gotovo odigrale eno svojih boljših tekem: v polju so ubranile vse, kar se je ubraniti dalo, tudi blok je bil vedno na mestu, tako da je lahko na svoj račun prišla tudi publika, ki je gledala celo serijo dolgih in navdušujočih akcij. V prvem, tretjem in četrtem setu sta si bili ekipi stalno povsem enakovredni, se borili iz točke v točko, ne da bi si priigrali odločilno prednost. Še najbolj »gladko« so zmagale Zaletovke v tretjem, ko so bile na koncu za tri točke boljše od domačink. Že po uvodnih potezah je bilo jasno, da merita moči dve tokrat povsem enakovredni ekipi. Našo so »pokopali« zgrešeni servisi (štiri od 18. točke naprej), a se je Vi-vil moral kar pošteno potruditi, da je set osvojil. Neuspeh je nekoliko zmedel Zale-tovke, ki so v drugem setu že visoko izgubljale z 11:18, a so nato odločno reagirale in začele nižati razliko. Za zmago je bilo že prepozno, zato pa so v velikem slogu nadaljevale v tretjem in ga tudi osvojile. V četrtem je Sloga Zalet v končnici vodila z 22:20, a so bile domačinke, svojim mladim letom navkljub, bolj hladnokrvne in so s serijo neubranljivih napadov dokončno strle odpor Zaletovk. V vrstah Sloge Zaleta je bila ob dobri igri vseh najboljša Petra Grgič, ki se je izkazala v sprejemu in obrambi ter bila tudi zelo konstantna v napadu. Trener Edi Božič kljub porazu ni bil razočaran: »Vivil je še nepremagan, a je kljub temu v zadnjih tekmah dokazal, da preživlja rahlo krizo in zato sem imel vtis, da se mu bomo z borbeno igro lahko povsem enakovredno upirali. Tako je tudi bilo, na koncu pa se je vendarle izkazalo, da je pač boljši od nas. Svojim igralkam lahko za nastop samo čestitam, po tem, kar so pokazale, pa bi si prav gotovo zaslužile vsaj točko!« ŽENSKA D-LIGA Gladek poraz Trivignano - Zalet Kontovel 3:0 (25:22, 25:22, 25:22) Zalet Kontovel: Bukavec 9. Bressan 3, Cas-sanelli 11, Micussi 8, Zavadlal 0, Antognolli 1, Kneipp 5, Kalin 3, Ghezzo 1, Barut (L), Škerl (L2), Sossi, Ban. Trener Zuzič. Zalet Kontovel je doživel poraz, tako gladkega letos že dolgo ne. Proti vodilnemu v skupini za napredovanje so igrale krepko pod svojimi sposobnostmi, obžalujejo, da je bilo tako, ker se jim zdi, da Trivignano ni bil nepremagljiv. Tekma je bila v znamenju napak na obeh straneh, a gostje so grešile več in v bolj pomembnih trenutkih. V prvem setu jim nikakor ni šel od rok servis. Trivignano jih je pobegnil, skoraj bi ga ujele (3:21), a je set naposled splaval po vodi. Podobno je bilo tudi v drugem setu, v tretjem pa so naše igralke izpustile iz rok prednost 14:7. Zaradi slabega sprejema je bila iz igre prevečkrat izločena najboljša na-padalka ekipe Sabrina Bukavec, nekaterim krilnim igralkam pa se pozna, da zaradi poškodb niso v optimalni formi 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem O.K. Val - Pall. Grado 3:0 (25:17, 25:18, 25:15) Val: Degano, Dellisanti, Devetak, Gabbana, Peressini, Soban (L), Visintin, Zavadlav; trener: Jelavič. Zadnjeuvrščeni ekipi so se Valovke tokrat oddolžile za poraz iz prve tekme in tako zaključile prvenstvo z gladko zmago. Kljub nekaterim naivnim napakam je bila igra Vala na dobrem nivoju in domače igralke proti slabšim nasprotnicam niso imele večjih težav. Pohvalo za uspešen nastop zasluži Martina Degano. Turriaco - Soča 3:1 (19:25, 25:10, 25:15, 25:19) Soča: Cotič 4, Princi 5, Devetak 2, Winkler 1, Malič 7, Valentinsig 8, Petruz 5, Brisco 0, Bandelj (L). Zadnji nastop je bil kljub porazu pozitiven. Dobremu nasprotniku so, predvsem z učinkovitimi servisi Valentinsigo-ve, iztrgali prvi set, po slabi igri v drugem setu pa so si igralke Soče spet opomogle, škoda le, da so v četrtem setu reagirale prepozno. Na Tržaškem Zalet Sokol - Zalet Sloga 0:3 (15:25, 9:25, 15:25) Zalet Sokol: Cabrelli 1, Goruppi 4, N. Kralj 2, Rauber 2, Spangaro 3, Valič 2, Barbieri (L); Cernich 0, Daneu 0, Milcovich 0, Milic 0, L. Zidarič 2; trener: Pertot. Zalet Sloga: Antoni, Bortolin 0, Corazza 1, de Walderstein (L1), Feri 4, Kojanec 9, Le-giša 3, Maver 2, Pertot 5, Roma 14, Vitez 6, Zaccaria (L2), Zonch 8; trener: Maver. Številna publika, ki se je zbrala na tribunah nabrežinske telovadnice, ni prišla na svoj račun, saj je bil potek tekme precej enosmeren in končni rezultat ni bil nikoli v dvomu. Tekma se je začela z velikim številom napak obeh ekip. V nadaljevanju pa so gostje le grešile manj, čeprav njihova igra še vedno ni bila na najvišji ravni, ter bile bolj prodorne na mreži. Igro domačink so omejevale naivne napake ter slab sprejem, kar se je odražalo predvsem v neučinkovitem napadu. (stc) MOSKA D-LIGA Sloga Tabor utrdila svoj položaj pod vrhom Olympia se je dobro upirala močnejšemu San Vitu CUS - Sloga Tabor 0:3 (13:25, 22:25, 21:25) Sloga Tabor: Antoni 6, Kante 6, Milič 11, Reggente 2, Taučer 9, Trento 11, Rauber (libero), De Luisa 0, Jerič, Vattovaz. Trener Danilo Berlot Sloga Tabor je odšla na gostovanje k mestnemu tekmecu CUSu z enim samim ciljem: osvojiti tri točke in tako ostati v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. Našim odbojkarjem je to uspelo in so tri kola pred koncem na tretjem mestu na lestvici, uvrstitev v play off pa je sedaj že nekoliko bližja. Slogaši so začeli zelo odločno in v prvem setu povsem nadigrali domačo ekipo, ki jim nikakor ni mogla do živega. V nadaljevanju je CUS precej izboljšal svojo učinkovitost, zlasti po zaslugi odličnega libera ubranil kar nekaj napadov Sloge Tabor, ki je od drugega seta dalje zaigrala nekoliko lagodneje, tako da se je tekma razživela in postala bolj izenačena. V drugem nizu je bila Sloga Tabor vedno v rahli prednosti, v končnici je CUS izenačil pri 22:22, vendar so Slo-gaši ostali dovolj zbrani, da so nanizali tri zaporedne točke. V tretjem je Sloga Tabor spet visoko povedla (16:11, 19:14), a se domači odbojkarji nikakor niso hoteli sprijazniti s porazom. Začeli so nižati razliko, se približali Slogašem na eno samo točko zaostanka (20:21), odločna reakcija naših odbojkarjev pa jim je preprečila, da bi vsaj omilili po- San Vito - Olympia 3:0 (25:20, 25:21, 25:21) Olympia: D. Hlede 2, Corsi 8, Čevdek 12, Černic 4, Komjanc 3, Fiorelli 3, J. Hlede (L). Trener Kuštrin. Olympia je proti San Vitu, ki se bori za uvrstitev v končnico za napredovanje, pokazala dobro odbojko, žal pa je vsakič odpovedala v končnici. Kljub temu, da so gostje nastopili v okrnjeni in spremenjeni postavi, so se solidno upirali nasprotnikom.Če so kljub temu izgubili uvodna seta, je treba to pripisati predvsem napakam na servisu. Tudi sojenje jim ni bilo najbolj naklonjeno. V tretjem setu je bil na začetku izid 9:2 za San Vito, a so goriški odbojkarji ustrezno reagirali, na koncu pa spet ni manjkalo dosti, da bi zmagali, a jim ni uspelo. Za obstanek morajo najbrž doseči le še eno zmago. Če bodo igrali tako kot včeraj, jim ta ne bo ušla. 1. MOŠKA DIVIZIJA Val - Poggivolley 3:1 (25:18, 25:13, 29:31, 25:19) Val: Juren 9, Faganel 9, Magajne 16, Fe-drigo 2, M. Devetak 4, R. Devetak, Sfili-goi 5, I. Devetak 10, Černic 6, Brandolin 12, Frandolič 12. Val je vknjižil prepričljivo zmago. Le v 3. setu je upadla zbranost, trener Corva je tudi priznal, da je preveč spremenil postavo. A v 4. seu so spet igrali kot je treba. Pohvalo zaslužita podajalec Jan Černic in tolkač Erik Juren. Naš Prapor - S. Andrea 3:2 (21:25, 25:20, 16:25, 25:18, 15:12) Naš Prapor: Barbera (L), Cietto 1, Foga-ri 1, Juretič 7, Medeot 8, Mervig 5, Oliva 9, Pellizzari 5, Persolja 13, Valentincic 3; trener: Mikluz. Igra domačinov je bila po dobrih treh tednih vsiljenega tekmovalnega premora (Naš Prapor je bil prost dve koli zaporedoma) zelo nihajoča. Na slabo igro gostiteljev so vplivale predvsem neumne napake. V prvem (izgubljenem) setu so šele lovili tekmovalni ritem. Z osvojitvijo drugega in četrtega niza, po padcu koncentracije v tretjem, jim je le uspelo izenačiti. Po krepkem vodstvu v petem setu pa so šele v končnici uveljavili svojo premoč. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 12. aprila 2015 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Velika dvorana V nedeljo, 19. aprila, ob 17.00 / Vesna Pernarčič: »Piaf, Edith Piaf« V torek, 21. aprila, ob 20.30 / Svetlana Makarovič: »Mrtvec pride po ljubico«. Gledališče Rossetti Dvorana Generali V sredo, 15. aprila, ob 20.30 / Domenico Starnone: »La scuola« / Režija: Daniele Luchetti / Ponovitve: od četrtka, 16. do sobote, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 19. aprila, ob 16.00. Foyer Vittorio Gassman V sredo, 15. aprila, ob 18.00 / Roberto Cocconi, Luca Zampar: »Arearea "Box_Two"« / Režija: Roberto Cocco-ni in Luca Zampar. Dvorana Bartoli Danes, 12. aprila ob 17.00 / Lino Mar-razzo: »Artemisia Gentileschi« / Režija: Lino Marrazzo. Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 12. aprila, ob 16.00 / Mario Sca-letta: »Lei e ricca, la sposo, l'ammazzo« / Ponovitve: od ponedeljka, 13. do srede, 15. aprila, ob 20.30. V petek, 17. aprila, ob 20.30 / Jean-Marie Chevret: »Donne in cerca di guai«. / Ponovitve: v soboto, 18. ob 20.30,v nedeljo, 19. ob 16.30 in v ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30. V ponedeljek, 27. aprila, ob 17.30 / Preurejeno od Livie Amabilino in Lorelle Tessarotto od dela Raymonda Car-verja: »Stai zitta per favore?«. / Režija: Gian Maria Martini. Gledališče Miela V ponedeljek, 13. aprila, ob 21.01 / kabaret / »Pupkin Kabarett (L'avventura continua) Chi non lascia raddoppia«. OPČINE Prosvetni dom Danes, 12. aprila, ob 18.00 / Miroslav Košuta: »Zlati prah v očeh« / Gostuje SSG. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 / Ivan Cankar: »Hlapci« / V torek, 21. aprila, ob 11.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V torek, 21. aprila, ob 20.00 / Milutin Bojic: »Gospa Olga« / Gostuje Narodno gledališče Sombor, Srbija. V soboto, 25. aprila, ob 20.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mali oder V sredo, 15. aprila, ob 20.00 / Nebojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. / Ponovitev: v četrtek, 16., v petek, 17. in v četrtek, 23. aprila, ob 20.00. V soboto, 18. aprila, ob 17.00 / Grigor Vitez: »Antonton«. V sredo, 22. aprila, ob 20.00 / Jan Cvi-tkovič: »Otroci Adama in Eve«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 13. aprila, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela«. / Ponovitev: v ponedeljk, 20. in v petek, 24. aprila, ob 19.30. V torek, 14. aprila, ob 19.30 / Franz Kafka: »Grad«. / Ponovitev: v sredo, 15. ob 19.30 V torek, 21. aprila, ob 19.30 / Molière: »Tartuffe«. V sredo, 22. aprila, ob 16.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. Mala drama V sredo, 15. aprila, ob 20.00 / Vitomil Zupan: »Zastave - Mož - Slepota«. / Ponovitve: v petek, 17. aprila, ob 19.30. V petek, 24. aprila, ob 20.00 / Simona Semenič: »medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti« V soboto, 25. aprila, ob 16.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 14. aprila, ob 20.30 / balet / Michael Nunn & William Trevitt: »Bal-letboyz - Thetalent«. GORICA Kulturni dom Velika dvorana V torek, 14. aprila, ob 20.30 / koncert / »Nomadski blues« / Nastopajo: Etran Finatawa iz Nigerija. V soboto, 18. aprila, ob 20.30 / muzi-kal / »20a Vsedržavna Gledališka Revija Un Castello di... Musical & Risate!«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 15. aprila, ob 20.45 / koncert / Nastopa: Gloria Campaner - klavir / Program: Schumann / Rachmaninov / Skrjabin. V četrtek, 23. aprila, ob 20.45 / '900&oltre / »Callithump - Improvvi-sazioni e variazioni« Nastopa:Uri Cai-ne - klavir. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V ponedeljek, 13. aprila ob 20.00 / M&N Dance Company: »Urbane zgodbe - Soba z razgledom, Kravata« LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V nedeljo, 19. aprila, ob 19.00 / Drama Akustika: »Vasko Atanasovski Trio«. SNG Opera in Balet Danes, 12. aprila, ob 16.00 / Opera / Georges Bizet: »Carmen«. V četrtek, 16. aprila, ob 19.30 / Opera / Peter Iljič Čajkovski: »Labodje jezero« / Ponovitve: v petek, 17., ob 18.00, v soboto, 18. ob 19.30, v ponedeljek, 20., ob 19.30, v torek, 21., ob 19.30, v četrtek, 23. ob 19.30 in v petek, 24. aprila, ob 18.00. Cankarjev dom Linhartova dvorana Klub CD V torek, 14. aprila, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Gašper Bertoncelj in Lew Tabackin Trio. Kino Šiška V torek, 14. aprila, ob 21.00 / Indekš Lekcija / Nastoapta: The Kvb in Jardier. V četrtek, 16. aprila, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Ben Frost A U R O R A Live in Ontervjabbit. V torek, 21. aprila, ob 20.00 / Mgl & Agrft Jukebox / Tradicionalno glasbeno druženje MGL & AGRFT J U K E B O X. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli incanti (nekdanja ribarnica): zgodovinska razstava1891 - 1914 La grande Trieste bo pripovedovala o različnih zgodbah, ki so se pisale med letoma 1891 in 1914. Pri njeni realizaciji so sodelovali tržaški Mestni muzeji za zgodovino in umetnost, Znanstveni muzej, Mestne knjižnice, Narodna in študijska knjižnica Trst in zgodovinski arhiv Zavarovalnice Generali. Gmotno pa sta razstavo podprli tudi Dežela FJK in Fundacija CRTrieste. Razstavljeno gradivo prihaja iz domačih arhivov, za njegovo postavitev pa je poskrbel arhitekt Dimitri Waltritsch. / Razstava bo na ogled do 3. maja, in sicer od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro, ob petkih in sobotah med 11. in 21. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 19. uro. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Razstavni sedež tržaške ljudske univerze ( Ul. Torrebianca 22) do 18. aprila, bo na ogled razstava »Paesaggi: colore luce, colore pigmento«, projekt Renza Grigo-lona in šole litografije "Carlo Sbisa" / Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.30 do 19.30 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ASPIRATOR FPAN™,KI ROMULOV ZA PRAH FRANCE BRAT MESTO V KALIFORNIJI BRITANSKI PEVEC JOHN VZDEVEK RIMSKE BOGINJE JUNONE OGRAJEN PROSTOR BOS. NOGOMETAŠ (IVICA) ITALIJANSKI GLASBENIK (RENZO) HERBERT GRÜN PLAČILO, PLAČA NAUK O VREDNOTAH ZABAVA PILOT POSEBNEGA ZRAKOPLOVA / KORALNI OTOK VULKAN NA JAPONSKEM NEM. IGRALKA SOMMER ŠP. PLESALKA (LUCERO) PROJEKTIRANA CESTA MUČENIK KREMŽENJE OBRAZA, SPAKOVANJE AMERIŠKI PEVEC ANDREJ IN IGRALEC ZAMEJIC (FRANK) SREDI KOZICE NOGOMETNI STADION V BUDIMPEŠTI KILOGRAM NEMŠKI PRIMORSKI FILOZOFSKI DNEVNIK, PISATELJ TVOJ (GEORG) DNEVNIK VOJAK NAJEMNIK TIP AVTOMOBILA ZNAMKE CITROËN PREBIVALEC VELIKE BRITANIJE POPULAR. IT. TV PROGRAM JUPITROVA SESTRA RAZČLENJE- NAVRHU VALEČ KES0NA ITALIJANSKA CESTNA SLU2BA LA GIOCONDA TUJE MOŠKO IME MESTO JUŽNO OD RAVENE BUČA KNJIGA ZEMLJEVIDOV MESTO NA KRETI Z LABIRINTOM KRALJA MINOSA ZEMLJEPISNA KARTA ČLOVEK, KI SILOVITO IN HRUPNO HODI ŠIVANKA PLEMIŠKA STOPNJA V FRANCIJI ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (ANNA) MESTO NA JAPONSKEM PRED PRIIMKOM TRAČNICA NASA BANKROTIRANA BANKA ŽELEZOVA RUDA JAMAJSKA GLASBA ŠVEDSKO SMUČARSKO SREDIŠČE BOJEVNIK ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST KOFI ANAN MESTO V TURČIJI OTIS REDDING TEGA LETA MARTIN EDEN TALNA OBLOGA IZ LESENIH DEŠČIC AMEDEO NAZZARI OČE RUSKI PESNIK (VLADIMIR) DALJŠE OBDOBJE, VEK MESTECE PRI CUNEU V PIEMONTU ALOJZ REBULA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA FARROW PIVSKI VZKLIK SLOVARČEK - AKSIOLOGIJA = nauk o vrednotah • ASAMA = vulkan na jap. otoku Honšu • CERES = Jupitrova sestra • LOERKE = nemški pesnik • OGA=jap. mesto • OSIM = sarajevski nogometaš in trener • TENA = španska plesalka 24 Nedelja, 12. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Šibka fronta se pomika iz Nemčije proti Balkanu ter proti vzhodnim Alpam. Danes se bo nad osrednjo Evropo okrepilo območje visokega zračnega pritiska, zaradi česar bo nad naše kraje dotekal precej hladen ^ zrak, ki bo prinesel manj stabilno vreme._ 1000 Povsod po deželi bo delno oblačno. Popoldan bo nekaj oblačnosti v predalpskem svetu in v notranjosti Krasa. Ponoči bo nekaj nizke oblačnosti po nižinah in ob morju. Pihal bo šibak veter. Sončno bo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bo možna kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. Jutri bo delno oblačno. Popoldan bo nekaj oblačnosti v predalpskem svetu in v notranjosti Krasa. Ob morju bo pihal šibak veter. Jutri bo dopoldne precej jasno, popoldne ali zvečer bodo nastale posamezne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. l £ Sonce vzide ob 6.25 in zatone ^g ob 19.47 □ Dolžina dneva 13.22 Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 12.22 1913 - Dež je marsikje po § nižinah prešel v sneg; do naslednjega jutra je ponekod zapadlo nenavadno veliko snega za april. V Cerknici so naslednje jutro izmerili 33 cm, v Kočevski Reki 28 cm, v Mi-slinji ob vznožju Pohorja 20. Danes: ob 2.19 najvišje 13 cm, ob 10.00 najnižje -25 cm, ob 18.04 najvišje 22 cm. Jutri: ob 0.03 najnižje -4 cm, ob 4.59 najvišje 12 cm, ob 11.48 najnižje -29 cm, ob 18.45 najvišje 31 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. -JO 500 m ...........13 1000 m ..........10 1500 m ...........7 2000 m ...........4 2500 m ........... 0 2864 m...........-4 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6,5 in v gorah 7,5. Slavni »Manneken Pis« oblečen ob paradi ponosa BRUSELJ - Slavnega bruseljskega Mannekena Pisa - dečka, ki lula, bo konec aprila za jubilejno belgijsko parado ponosa oblekel francoska modna ikona Jean-Paul Gaultier. Enfant terrible francoske mode in aktivist za pravice istospolno usmerjenih naj bi se parade ponosa tudi osebno udeležil, so sporočili organizatorji. Parada ponosa MiniPride 30. aprila v Bruslju bo uvod v festival ob dvajseti obletnici prve organizacije tega dogodka v Belgiji, ki bo potekal od 1. do 17. maja. Organizatorji obljubljajo, da presenečenj ne bo manjkalo. Eno od njih bo nova oprava visoke mode za Mannekena Pisa. Češnja na torti pa bo udeležba modne legende na dogodku, obljubljajo organizatorji. Kako bo oblečen deček, ki lula, ne želijo razkriti. Do jeseni bodo zakvačkali Stari most v Mariboru RUTAR. group Rutar Group sodi med vodilna pohištvena podjetja v srednji Evropi in zaposluje več sto sodelavk in sodelavcev. Naša uspešna poslovna skupina ima upravni sedež na avstrijskem Koroškem in je vse od ustanovitve v družinski lasti. S prodajnima distribucijama RUTAR in DIP0 nudi izjemno kvaliteto, odličen servis in vrhunske nakupne pogoje na kar 13 lokacijah v Avstriji in Sloveniji. Odpiramo nove poslovalnice v Furlaniji-Julijski Krajini, zato na območju Vidma iščemo: Nudimo: prijetno delovno okolje v uspešnem mednarodnem podjetju razgibano in zanimivo delo odlične razvojne možnosti zaposlitev za polni delovni čas Vsak od Vas lahko postane del velike zgodbe o uspehu! Pridružite se naši ekipi. Navdušite nas in z veseljem Vas bomo sprejeli med najboljše. Prijave z življenjepisom, dokazili o izobrazbi, s sliko ter kronološkim pregledom dosedanje kariere pošljite do 21.04.2015 na jobs@rutar.com MARIBOR - Skupina ustvarjalcev in rokodelcev, združena v zavod Artmar, je včeraj v Mariboru začela z zanimivim podvigom. V sodelovanju z meščankami in meščani so začeli s kvačkanjem pisanih kvadratov, s katerimi želijo jeseni prekriti ograjo Starega mostu čez Dravo. Po besedah Zdenke Borak iz Artmarja izhajajo iz dogodka pred dvema letoma, ko so most okrasili s kvačkanimi rožicami. »Letos smo se odločili, da kvačkamo kvadrate. S tem želimo pokazati, da se kljub težkim časom da še marsikaj narediti, da se popestriti Maribor in ga odeti v barve. Želimo pokazati, da je mogoče dosti narediti tudi brez denarja,« je dodala. fotoutrip '15 Cuba, marec 2015 -SOSA DEMI sonja, sandra, dejan in mirk