8b5A- A OSREDNJA KNJIŽICA 60100200 PRkiviukSKI DNEVNIK Abb. ia plačana v gotovini Postaje 1 gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 279 (10.191) TRST, sobota, 25. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» ® Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZARADI NASPROTOVANJA KD BODO SPREMEMBE ZELO OMEJENE 1*0 SREČANJIH S TAJNIKI STRANK BO ANDREOTTI DANES KONČNO IZVEDEL H1INIPRE0SN0V0« VLADE Novi minister za industrijo bo ekonomist Prodi, na čelo novoustanovljenega ministrstva za javno upravo pa naj bi postavili Sinesia ali Torosa k KPI Berlinguer odgovarja na vprašanja časnikarjev po sre- Dju i Andreottijem — Za . zamenjal Donat Cattina, XjuWa' zapustiti vlado po ime-** namestnika tajnika KD. (Telefoto ANSA) ostali dve funkciji pa sta povsem novi, tako da se bo vlada številčno okrepila še za dva člana. Vprašanje pa je, ali bo številčno okrepitev spremljala tudi politična: osnovna struktura vlade ostane v bistvu nespremenjena, prav tako ni mogoče predvidevati bistvenih .sprememb v vladnem delovanju, ki je očitno prepočasno in premalo učinke «ito. Toda Krščanska demokracija je odločila, da mora biti preosnova kar se da omejena, da ne bi ustvarili Videza, da gre za koncesijo socialističnim ali komunističnim kritikam. Zaccagnini se je po včerajšnjem srečanju z Andreottijem i-zognil celo besedi »preosnova*: vse, kar lahko storimo — je dejal — je zamenjava Donet Cattina, poleg tega pa še «nekaj manjših premikov v vladi*. Samo v tem obsegu je KD pripravljena dovoliti Andreottiju, da uveljavi Prodijevo kand daturo, za katero se je sam najbolj > jtegoval. Malo pozneje se je k Andreottiju podal Berlinguer. Po sestanku je časnikarjem dejal, da bo njegova stranka proučila sklepa ministrskega predsednika, «ko jih bo ta pač sprejel*. KPI bi sicer mnogo raje imela bolj obširno preosnovo vlade, saj niso komunisti nikdar skrivali, da so privolili v tako sestavo vlade samo zaradi tega, ker jih je v to prisilila tragedija z Morom. Ka že pa, da KPI ne namerava preveč oporekati «minipreosnovi», ampak da se zavzema za to, da bi v kratkem roku prišlo do splošnega preverjanja o programu. «Smo proti vladni krizi, je dejal Berlinguer, preprečiti pa jo je mogoče le z doslednim uresničevanjem programskih obvez. To vprašanje pa zadeva predvsem KD, ki je v nekaterih primerih (najhujši je primer kmetijskih pogodb) skušala postaviti na glavo že dosežene sporazume.* KPI skratka meni, da ni vredno odpirati vladne krize zaradi enega ali dveh »tehnikov* več, to pa je tudi stališče PSI, ki za sedaj le jemlje na znanje Andreottijeve izjave. Po včerajšnjem sestanku s predsednikom vlade je Craxi ugotovil, da se ni zgodilo nič novega, saj so ime Donat Cattinovega naslednika že pred časom objavili časopisi. «Govorili smo o vzrokih našega nezadovoljstva — je nadaljeval Craxi — ki gredo od gospodarskega položaja do javnega reda.* Ali bo prišlo do krize?, so ga vprašali časnikarji. «Nemogoče je sprožiti krizo, ko se še ne ve, kam bi to pripeljalo,* se je glasil diplomatski odgovor, ki pa posredno potrjuje, da so socialisti čedalje bolj kritični do sedanje vlade. Niti republikanec Biasini, niti socialdemokrat Longo, ki sta se včeraj kot zadnja zvrstila v palači Chigi, ne bosta za sedaj povzročala Andreottiju težav. Republikanci so že pred časom povedali, da podpirajo imenovanje Prodija za ministra za industrijo, medtem ko bi socialdemokrati sicer želeli zamenjavo samega Andreottija, a si ne upajo storiti prvega koraka. Lahko torej trdimo, da je vlada premostila tudi oviro «minipreosno-ki je bila že nekaj tecfriov predmet ostrih polemik. Čeprav polovica demokristjanov meni, da je enobarvna vlada že opravila svoje in da je Andreotti preveč kompromitiran s politiko «nujnostnega stanja*, je po drugi strani jasno, da si KD vsaj vse do kongresa ne bo prevzela odgovornosti, da sama sproži krizo. Pač pa naj bi po mnenju KD prišlo do »večje karakterizacije programskega sporazuma v demokr-ščanskem smislu*. Kaj to pomeni, se je pokazalo že v prejšnjih dneh v tednih, ko je šlo za kmetijske pogodbe, za imenovanja voditeljev javnih ustanov, za bojkotiranje poskusov gospodarskega načrtovanja. Prikrita želja marsikaterega demokr-ščanskega prvaka je, da bi čim bolj zavrli izvajanje vladnega programa, tako da bi prisilili druge — predvsem pa levico — da si prevzamejo odgovornost za odprtje krize. Ali jim bo ta načrt uspel? MINO FUCCILLO Predsednik republike nadaljuje pogovore s tajniki strank RIM — V okviru predsedniških posvetov ob napovedani spremembi v sestavi Andreottijeve vlade je predsednik Pertini včeraj sprejel tajnika PLI Zanoneja. Liberalni tajnik je poudaril predsedniku republike, da lahko pride do vladne krize le po parlamentarni razpravi, obenem je pripomnil, da mora Italija uresničiti svoje obveze do evropskih parlamentarnih volitev, ki bodo junija prihodnjega leta. Predsednik Pertini je včeraj sprejel tudi tajnika stranke Democrazia Nazionale Delfina. Seja glavnega odbora SKGZ Sinoči se je v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška pod predsedstvom Borisa Raceta sestal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Glavna točka dnevnega reda je bilo poročilo dr. Karla Ši-škoviča o položaju v zvezi z bojem za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Krajše poročUo objavljamo na drugi strani, daljše pa bomo v jutrišnji številki ............................................ NA PROCESU V CATANZARU ZARADI POKOLA V MILANSKI KMEČKI BANKI Javni tožilec je zahteval dosmrtno ječo za fašiste Fr odo, Ven turo in Giannettinija V zapor bi morala tudi častnika S1D Maletti in La Bruna - «Kompromis» glede Valprede in drugih anarhistov: zopet v ječo, tokrat zaradi združevanja v zločinske namene CATANZARO — Dosmrtna ječa za fašiste Franca Fredo, Giovannija Venturo in Guida Giannettinija, pet oziroma tri leta in pol zaporne kazni zaradi lažnih izjav za bivša člana vojaške obveščevalne službe SID gen. Gianadelia Malettija in kap. Antonia La Bruno: to so glavne zahteve. ki jih je postavil javni tožilec dr. Lombardi deseti dan sv%: ga maratonskega izvajanja med včerajšnjo 222. obravnavo na procesu zoper krivce strašnega pokola v milanski Kmečki banki 12. decembra 1969 in številnih drugih bombnih atentatov vsevprek po Italiji. Proces monstrum, kot ga je marsikdo upravičeno označil — ker se skoraj desetletje po tragičnih dogodkih še vedno ni zaključil, pa tudi, ker smo bili medtem priče nepreglednemu zaporedju razpletov in zapletov, ki so jim botrovali polresnica in lažna pričevanja, tajitve in prikrivanja, zamolkle grožnje in gnusni manevri interesnepolitične narave, in to v posmeh žrtvam, njihovim svojcem in tistim, ki bodo pohabljeni skozi vse življenje nosili posledice neofašističnega zverinstva — se torej bliža koncu. Prihodnji ponedeljek se bodo pričeli zvrščati na catanzarski porota zagovorniki obtožencev, a razsodba bo domnevno izrečena v prvi polovici januarja. Tedaj, žal. še zdaleč ne bomo zvedeli za resnico. Terorist, ki je podtaknil peklenski stroj na Trgu Fontana, nam bo ostal neznan. Zakulisje atentatov v režiji Fredove in Venturove prevratniške organizacije, v kateri je imel časnikar mi-sovskega glasila «11 Secolo d’Ita-lia* Giannettini kot agent »Zeta* vohunske službe SID vlogo posredovalca med padovskim nacifašistič-nim odvetniškim pripravnikom in «čmim založnikom* iz Castelfranca Veneta na eni ter načelnikom urada «D* vojaške obveščevalne službe MaJettijem in njegovim sodelavcem La Bruno na drugi strani, bo ravno tako ostalo tajno; v smislu namreč, da nam nihče ne bo objasnil, kdo je «z vrha* vodil zarotniške niti. Morda nam bo to pojasnila že tekoča milanska preiskava v zvezi z lažnimi pričevanji raznih generalov in politikov, ki so jih zabeležili za-slišev^lci. S pričujočim procesom se skrauca konča le prva runda zasledovanja resnice. Ko je tožilec v neobičajno zatrpani dvorani in ob navzočnosti le dveh obtožencev (Pozzana, ki edini sedi za rešetkami, in Giannettinija, ki si je vneto zapisoval Lom-bardijeva izvajanja) bral svoje zahteve, je vladala popolna tišina. Na zahtevo po dosmrtni ječi za Fredo in Venturo — zaradi pokola, usta- Z NEKRVAVIM VOJAŠKIM DRŽAVNIM UDAROM Odstavljen bolivijski predsednik Pereda Na oblast je prišel preteklega julija, ko je odstavil predsednika Banzerja Zmagal je sicer na volitvah, ki pa so jih razveljavili zaradi prevar LA PAZ — Samo štiri mesece in tri dni je bil bolivijski predsednik general Juan Pereda na o-blasti: včeraj ob treh ponoči (ob 8. uri po italijanskem času) ga je vojska odstavila. Uradno poročilo vrhovnega komandanta oboroženih sil generala Davida Padille Alarcona pojasnjuje, da je bil ta korak nujen, saj je državi grozil splošni spopad med desnico in naprednimi silami in obljublja, da bodo nemudoma razpisane splošne volitve. Novi predsednik države bi moral nastopiti svoje mesto do 6. avgusta prihodnjega leta. Iz poročila se da nadalje razumeti, da bo državo sedaj vodil prav A-larcon, istočasno pa bo prevzela oblast nova vlada, ki jo bodo v celoti sestavljali vojaki. .V njej naj bi bili predstavniki vseh treh rodov vojske, tudi mornarice (za Bolivijo je namreč značilno, da i-ma mornarico, čeprav nima dostopa do morja), vendar letalstvo ni še dalo svojega privoljenja. Časnikarji so tudi opazili, da so v vladno palačo prihajali nekateri levosredinsko opredeljeni polkovniki, kar naj bi pomenilo velik preobrat v dosedanji desničarski politiki. Do sedaj ni točnih vesti o usodi odstavljenega Perede. Po mnenju nekaterih bolivijskih časnikarjev, naj bi se z letalom odpeljal v Santa Cruz de la Sierra, okrog tisoč kilometrov južno od glavnega mesta, kjer je nastanjeno letalstvo. ki je bilo vedno zvesto Pe-rždi. Kot je povedala njegova žena, je zapustil svoje stanovanje že v jutranjih urah, čim je zvedel, kaj se dogaja. Predno je odšel, naj bi ji rekel, da ima položaj «pod nadzorstvom*. V bolivijskem glavnem mestu je včeraj vladalo popolno zatišje. Zjutraj sta bila pred predsedniško palačo samo dva vojaka vojaške policije. Podtajnik za notranje zadeve je povedal, da so oborožene sile zasedle njegovo ministrstvo, kjer zadržujejo notranjega ministra. Nič nevsakdanjega pa ni bilo opaziti na sedežu vrhovnega štaba. Kot se je zvedelo, je predvčerajšnjim popoldne general Alarcon. ko je bila v teku seja ministrskega sveta, zahteval od Perede, da odstopi. Ta pa je to zahtevo za vrnil. Vlada se je celo odločila, da prepove manifestacijo «Demo kratične ljudske zveze*, ki je bila napovedana za naslednji dan v podporo zahtev po čimprejšnjih volitvah. Ponoči pa so oboroženi oddelki obkolili predsedniško pala čo, drugi pa so se predstavili v uredništvu dnevnika «Presencia» in zahtevali objavo poročila o odsta vitvi Perede. Nekateri domnevajo, da so sedanji dogodki neposredna posledi ca izredno zapletenega položaja, do katerega je prišlo po volitvah preteklega 9. julija, ki so bile prve po dvanajstih letih v Boliviji. Te volitve je razpisal predsednik Hugo Banzer, vendar so jih zaradi številnih nepravilnosti in prevar razveljavili. Pred razveljavitvijo je Pereda, čeprav le za nekaj tisoč glasov, imel absolutno večino. Čeprav je sam Pereda zahteval n: hovo razveljavitev,, je nato ob podpori letalskih sil odstavil Banzerja. Najprej je obljubil, da bo azpisal splosne volitve že leta 1979 ravno ob stoletnici vojne s Čilom, v kateri je Bolivija izgubila dostop na Pacifik. V La Pazu pravijo, da bi civilna vlada imela več uspeha za ponovno pridobitev koridorja na morje, kot pa vojaki. Pred dvema tednoma pa je Pereda najavil, da bodo volitve šele leta 1980 in začel pogajanja z Brazilijo za prodajo velikih količin bolivijskega plina, kar naj bi potrjevalo, da hoče okrepiti svoj položaj. Prišlo je do hudega razkola med njim in vsemi vplivnejši- mi civilnimi voditelji v državi, razkol se je še poglobil, ko je Pereda okrepil prisotnost vojakov v vladi. Zato je bivši predsednik in voditelj »Demokratične ljudske zveze* za včeraj naoovedal v La Pazu veliko ljudsko manifestacijo, da podpre zahteve po razpisu novih volitev. Pereda je to manifestacijo prepovedal, pri tem pa je verjetno precenjeval svoje moči. Vojska, v kateri se zadnje čase uveljavljajo mladi in bolj odprti ljudje, pa je to priložnost izkoristila in ga strmoglavila, (db) novitve in vodenja prevratniške organizacije, bombnih atentatov, nezakonite posesti orožja, vojnega streliva in razstreliva ter ščuvanja vojske k vstaji (Venturi je tožilec peleg omenjene privoščil še dodatna štiri leta zaporne kazni zaradi obrekovanja in prijave prof. Guida Lorenzona, ki je sodstvu razkril zarotniško Jotovanje .celice iz Veneta*) —-riif bilo odziva, ker je bila pričakovana. Pač pa je prisotne nekoliko iznenadila enaka Lombardi-jeva zahteva na račun Giannettinija pod natanko istimi obtožbami; ne samo, nekdanjega vohuna SID naj bi porota dodatno obsodila na leto dni ječe, ker je poskušal (zaman) omogočiti Venturi beg iz zapora v Monzi. Gen. Maletti naj bi odsedel pet let zaradi lažnivih izjav z obremenilnimi okoliščinami, dalje, ker je ravno tako skušal spraviti iz zapora Venturo in pa, ker je tako Giannet-tiniju kot Pozzanu omogočil zatočišča na tujem, potem ko sta bila zo-•:er njiju podpisana zaporna naloga. Istih prekrškov dolži tožilec tudi kap. La Bruno, ki naj bi šel za rešetke za tri leta in poi. Za marešala Gaetana Tanzillija (SID) je dr. Lombardi zahteval 2 eti ječe zaradi lažnega pričevanja. Antonio Massari (osumljen, da je nameščal peklenske stroje): 10 let zapora in 2 milijona lir denarne kazni zaradi telesnih poškodb, ki jih je prizadejal v atentatih na vlake dvema osebama. Angelo Ventura (Giovannijev brat): 5 let ječe in 2 milijona lir denarne kazni zaradi posesti vojnega orožja in razstreliva; zaradi istega prekrška naj bi Gian-carlo Marchesin, Francesco Camac-chio, Ida Zanon in Ruggero Pan presedeli tri leta, čemur gre prišteti poldrugi milijon lir denarne. kazni. Luigi Ventura (drugi Giovannijev brat); leto dni ječe in 100.000 lir denarne kazni zaradi posesti vojnega orožja. Giovanni Biondo: oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Giuseppe Brancato, Claudio Orsi in Emilio Borghese: popolna oprostitev. Claudio Mutti in Stefano Serpie-ri (vohun SID): amnestija. Pietro Loredan in Massimiliano Fachin (tedanji vidni predstavnik MSI): zastaranje kazni. Za Marca Pozzana je tožilec zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, kolikor zadeva obtožbe, ki veljaj«- za Fredo, Venturo in Giannettinija, sicer pa naj bi bile kazni za druge zločine zastarane. Z zastaranjem naj se briše tudi položaj nacifašističnega vodje Stefana Delle Chiaie, ki je bil vselej povezan s črno internacionalo ter se skriva na tujem. Do tu o fašistih. Kai pa anarhisti? Dr. Lombardi je za vse zahteval oprostitev obtožbe pokola, vendar, kot znano, v Valpredoven: primeru zgolj zaradi pomanjkanja dokazov. Pač pa naj bi odsedeli zaporno kazen (Valpreda in Mario Merlino po 6 let, Roberto Gargamelli ter En-rico Di Cola 2, Emilio Bagnoli in ! Olivo Della Savia 3 in Warner Udo Lemke 2 leti in pol) zaradi združe-I vanja v zločinske namene (<:Na tajnih sestankih so sicer ros pridigova-li o bombah in atentatih, toda omejili so se na lučanje kamenja ob javnih demonstracijah*). Njihovi branilci so Lombardijeve zahteve sprejeli kajpak kritično. Prvič, ker so v popolnem nasprotju s prejšnjim tožilčevim dokazovanjem, da niso anarhisti vpleteni v atentate, pa tudi nikakor ne povezani s črnosrajčniki, a drugič, ker so nekaj let v zaporu že presedeli «če bi nas popolnoma oprostili kakršne si bodi krivde, bi- vendar ne mogli upravičiti tistih treh let, ki sem jih, denimo, osebno prebil za zapahi,* — meni Valpreda — «saj bi pomenilo hud udarec ugledu sodstva, če bi se izkazalo, da smo bili po krivici zaprti...* Vsekakor zgovorne besede, ki ne potrebujejo komentarja. (dg) RIM — Predsednik republike Per-tini je vgeraj sprejel delegacijo vsedržavnega tajništva Zveze žensk Italije — UDI. ki jo je vodila posl. Luciana Viviani. Pertini je dejal, da visoko ceni delo, ki ga UDI o-pravlja za zaščito pravic ženske v italijanski družbi. V ŽELEZNIŠKI NESREČI Trije mrtvi in 50 ranjenih v Vojvodini BEOGRAD — Trije mrtvi in petdeset ranjenih je tragični obračun včerajšnje železniške nesreče v Vojvodini. Iz še nepojasnjenih vzrokov je trčil tovorni vlak iz Novega Sada v motorko, ki je prihajala iz Subotice. Zaradi nesreče je bil več časa ustavljen ves promet na železniški progi Beograd - Budimpešta. Pogajanja med Izraelom in Egiptom Carter in Sadat iščeta izhod iz slepe ulice KAIRO — Čeprav tako Egipčani kot Izraelci ne skrivajo svojega optimizma, da bo vendarle v kratkem prišlo do podpisa mirovnega sporazuma, so pogajanja v Washingtonu še vedno v slepi ulici. Potem ko je Tel Aviv zavrnil vse egiptovske zahteve, da bi že prihodnje leto uvedli upravno avtonomijo v Cisjordaniji in v Gazi in s tem uveljavili načelo, da mora biti podpis mirovnega sporazuma povezan z reševanjem palestinskega vprašanja, je celo kazalo, da bo potreben nov. tristranski vrh med Sadatom, Beginom in Carterjem. Vendar je ta možnost za sedaj odpadla in si bos‘a ameriški in e-giptovski predsednik izmenjala nekaj poslanic. Nadaljevala pa se bodo tudi posvetovanja na drugih ravneh med ZDA in Kairom, da prebrodijo sedanji zastoj. Pri tem v Kairu na-glašajo, da ima vsa zadeva tudi svojo pozitivno stran. Carter in Sadat se bosta namreč lotila palestinskega vprašanja, ki so ga le načeli, ne pa rešili v Čamp Davidu. Amerika mora tako posredovati pri iskanju rešitve za najtežji in osrednji problem Bližnjega vzhoda, problem Palestine. Če do tega pride, se bo položaj Kaira nedvomno okrepil v arabskem svetu, kjer ga obtožujejo, da hoče skleniti le ločen mir in da je zapustil skupno stvar. Težko je sedaj predvideti, kakšno pot bodo ubrali v Kairu in Tel Avivu. Še včeraj je izraelski ministrski predsednik Begin poudaril, da je njegova država sprejela vse žrtve, ki jih je zmogla, sedaj je na vrsti Sadat. Vendar pa lahko pričakujemo, da ZDA ne bodo stale ob strani in bodo silile obe sprti strani k popuščanju in k iskanju kompromisa. Dopisnik izraelskega dnevnika «Jeru-zalem Post* je včeraj poročal iz Kaira, da bo morda Egipt omilil svoje zadržanje. Do tega je prišel po sestanku s predsednikom Sadatom, ki je omenil, da bo treba celotno zadevo proučiti, vendar ni dal besedi «proučitev» nobenega negativnega prizvoka in tudi ni ponovil kritik svojih sodelavcev na račun izraelske odločitve. Včeraj pa je kairski «A1 Abram* objavil osnutek ameriškega načrta za mirovni sporazum. Ta osnutek je bolj popoln od tistega, ki ga je že v začetku tedna objavil izraelski dnevnik «Haaretz», bistveno pa s« ne razlikuje. V preambuli omenja, da bi. okvir, ki bi ga tako začrtali, lahko služil ne samo za mir med Izraelom in Egiptom, ampak tudi med Izraelom in vsemi njegovimi arabskimi soaedi, ki bi se hoteli pridružiti mirovnim pogajanjem. V pooblaščenih krogih v Kairu pa so takoj pojasnili, da egiptovski voditelji sploh niso pristali na ta osnutek in da so uvedli preiskavo, kako je lahko dnevnik prišel do njega (db) BEJRUT — Zasedanje palestinskega »glavnega sveta* se je zaključilo z odobritvijo izredno pomembnega sporazuma, ki znova vzpostavlja enotnost med raznimi palestinskimi organizacijami. Pri tem je zlasti važno, da se bodo v glavni odbor spet vrnili predstavniki »ljudske fronte* Georgea Habbasha: odbor so zapustili leta 1974, ko je OLP pokazala pripravljenost, da začne pogajanja za rešitev bližnje-vzhodnega vprašanja. iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiuiiiiiiiminiiiiiiiimiiiitiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiUI ODGOVOR SFRJ ZAHODNI NEMČIJI V boju proti terorizmu odstraniti dvojna merila Predstavnik zunanjega ministrstva Kalezič obsodil protijugoslovansko gonjo v ZRN - Izjave predstavnika Bonna BEOGRAD — Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na tiskovni konferenci povedal, da je bila odločitev, da Jugoslavija ne izroči zahodno-nemških državljanov, sprejeta po zakoniti poti in na temelju dokazov, ki pa niso bili zadostni. Glede gonje, ki so jo začeli v Zvezni republiki Nemčiji, je dejal, da so nekatere izjave, denimo, da je to udarec boju proti mednarodnemu terorizmu, popolnoma nasprotne dejstvom. Načel-ro stališče Jugoslavije do terorizma je znano. Hkrati je Kalezič poudaril, kako ni Jugoslavija nikoli dovolila, da bi z njenega ozemlja organizirali akcije proti drugim državam, kot tudi v Jugoslaviji ni prišlo do terorističnih napadov na predstavnike drugih držav. Za .'.činkovit boj proti terorizmu, je dejal, je potrebno predvsem odstraniti dvojna merila. Na koncu je še odgovoril na vprašanje ob aretaciji petih četniških teroristov v Združenih državah Amerike, ki so v New Yorku in Chicagu pripravljali napade na jugoslovanska predstavništva. Kalezič je dejal, da pričakujejo, da bodo ustrez-ne ameriške oblasti proučile vse o-koliščine in obtožene pravično obsodile in preprečile teroristična dejanja proti drugim državam. Tudi v Bonnu je bila tiskovna konferenca, na kateri je predstavnik vlade Grunewald povedal, da se je minister v zvezni vladi sestal z notranjimi ministri vseh zahod«, onemških ■ pokrajin, da bi oce nili, koliko so vlade posameznih po krajin in mest storile za neomogo-čanje protijugoslovanskega fašističnega terorizma. Ob tem so novinarji omenili terorista Bilandžiča, ki ga sodišče v Diisseldorfu ni hotelo izročiti Jugoslaviji, in ki so mu oblasti te pokrajine dovolile celo potovati v ZDA in nekatere zahodne države v misije terorističnega podzemlja. Vladni predstavnik je na konferenci kot neumestne označil zahteve nekaterih opozicijskih politikov, naj Zvezna republika Nemčija turistično bojkotira Jugoslavijo. Tudi glede vprašanja, ali bo odločitev beograjskega sodišča vplivala na sporazumevanje med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, je dejal, da to ni stvar ene države, marveč vse deveterice. Med zadnjimi je bilo vprašanje, kaj misli gospodarski minister Zvezne republike Nemčije, ko je sinoči na večerji bolgarskemu zunanjemu trgovinskemu ministru obljubil nagrado njegovi državi, ki je lani dovolila zahod-nonemški policiji na bolgarskem o-zemlji prijeti štiri osebe, za katere je sumila, da so teroristi. Predstavnik vlade je dejal, da ne gre za denarno nagrado, temveč za sodelovanje pri preprečevanju terorizma, kar hkrati omogoča sodelovanje tuli na drugih področjih. BEOGRAD — Predsednik družbe FIAT Giovanni Agnelli je včeraj prispel v Beograd, kjer bo prisostvoval podpisu novega sporazuma o industrijskem sodelovanju med družbo FIAT in Crveno zastavo. ZA DOKONČNO REŠITEV VPRAŠANJA S IRT Napovedan nastop enotnega odposlanstva pri novem ministru za industrijo v Rimu 550 delavcev bivše steklarne «VetrobeI» že 43 mesecev v dopolnilni blagajni, katere olajšave zapadejo 19. decembra - Predstavniki delavcev na prefekturi in pri občinskem odborniku za splošne zadeve Delavstvo bivše steklarne Vetro-bel — obrat je kakor znano pred časom prevzela družba SIRT — se je zbralo na sindikalni skupščini, da bi še enkrat obravnavalo položaj in sprejelo ukrepe za rešitev osnovnega vprašanja preosnove stare steklarne, ki se vleče že 43 mesecev. Na skupščini, ki so se je za pokrajinsko sindikalno zvezo udeležili sindikalisti Gerli (CGIL), Degrassi (CI SL) in Di Turo (UIL), so delavci — skupno gre za 550 ljudi — opozorili na nevzdržen položaj, ki je nastal v trenutku (konkretno' konec julija letos), ko so za vse delavce v dopolnilni blagajni prenehale veljati običajne oblike zdravstvene oskrbe in ko je bilo prekinjeno tudi vplačevanje rednih prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Čez nekaj tednov, točneje 19. decembra, bodo prenehale tudi olajšave dopolnilne blagajne, tako da bo delavstvo ostalo praktično brez dohodkov. Medtem pa nič ne kaže, da bi v doglednem času lahko dejansko začeli s preosnovo stare steklarne ob finančni pomoči iz javnih sredstev. Za začetek del pri preos-novi je namreč potreben poseben odlok ministrstva za industrijo in trgovino. Zdaj gre torej za to, da novi minister, odgovoren za to področje, čim prej podpiše odlok in v ta namen je prizadeto delavstvo nastopilo pri deželnem odborniku za industrije in trgovino Rinaldiju (o čemer smo že poročali v včerajšnji številki), pri dr. Mazurcu na prefekturi in pri občinskem odborniku za splošna vprašanja Seriju. Predstavni'; občinske uprave je zagotovil, da bo opozoril na ta problem župana in občinski odbor, predstavnik dežele Rinaldi pa se je konkretno obvezal, da bo organiziral odhod enotnega odposlanstva v Rim, da bi na ministrstvu za industrijo dosegli podpis odloka, potrebnega za začetek preosnove starega obrata v industrijski coni. Enotno odposlanstvo naj bi sestavljali člani tovarniškega sveta SIRT, tržaški parlamentarci, predstavniki sindikalne zveze CGEL-CISL-UIL, zastopniki občinske in pokrajinske uprave ter dežele Furlanije-Julijske krajine. Po fašističnih provokacijah Protestno zborovanje v Barkovljah stičnega odbora Stanko Pertot, ki je v uvodnem nagovoru v obeh jezikih objasnil namen zborovanja. Za njim je spregovoril domačin režiser Mario Uršič, ki je v svojem posegu o-risal sedanji politični položaj v mestu, katerega odraz so fašistična izzivanja in napadi na slovenske spomenike ter že skoraj vsakodnevno mazanje slovenskih šol. V italijanščini je spregovoril predsednik rajonskega sveta za Barkovlje-Rojan-Greto Dennis Visioli. Svojo solidarnost v zvezi z zadnjimi dogodki je izrazila tudi predsednik 18. šolskega okrožja italijanskih šol. Na zborovanju so sprejeli tudi tri sklepe: 1. da se pismeno protestira na krajevni komisariat; 2. da se delegacija odbora poda do šolskega skrbnika in mu predlaga, da bi se učencem italijanskih šol obrazložili nameni fašističnih provokacij in 3. da bi prišlo do enotne akcije vseh šol, ki bi na prefekturi zahtevale, da bi se končno prenehalo s podobnimi provokacijami. Vse te pobude pa bo moral koordinirati barkovljan-ski antifašistični odbor. PO SKLEPU POKRAJINE 67,5 milijona lir Kraškemu hlevu Na včerajšnji seji je tržaški pokrajinski odbor med drugimi upravnimi sklepi odobril tudi dodelitev drugega obroka prispevka Kraškemu zadružnemu hlevu iz Praprota. Sklep je takoj izvršljiv, kar pomeni, da ni treba čakati na potrditev nadzornih organov, tako da bo mogla zadruga že v prihodnjih dneh prejeti 67 milijonov in 500 tisoč lir, ki predstavljajo 45 odstotkov naložbe 150 milijonov lir, ki jo je pokrajina bila namenila pomoči tej zadružni pobudi. Prvi obrok 75 milijonov je bila zadruga prejela že pred časom, potem so pa nastali nekateri birokratski zapletijaji, ki jih je bilo treba odpraviti za izdajo drugega nakazila. Politična in organizacijska vprašanja na sinočnji seji glavnega odbora SKGZ NEDEMOKRATIČNO IN OMEJEVALNO TOLMAČENJE PRAVIC SLOVENCEV Pozno zvečer se je v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška končala seja glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki jo je ob številni udeležbi njegovih članov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine vodil predsednik Boris Race. Osrednja točka seje je bila poročilo člana izvršnega odbora in člana komisije predsedstva vlade za preučitev in pripravo vladnega zakonskega osnutka za globalno zaščito dr. Karla šiškoviča, ki je sintetizirano a zelo pregledno podal sliko položaja v zvezi z bojem za globalno zaščito Slovencev v Italiji od podpisa osimskih sporazumov do danes. Dr. šiškovič je v svojem poročilu (objavili ga bomo v celoti v jutrišnji številki) zlasti opozoril na dva povsem nasprotujoča si koncepta zaščite; tistega, za katerega se zavzemamo enotno vsi Slovenci in z nami italijanske demokratične sile — to je za celovito enkratno zakonsko globalno ureditev zaščite, e-nako in veljavno za vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in za tistega, ki teži k postopnosti zakonskega reševanja naših pravic in s tem po stari praksi k odlaganju rešitev v nedogled, obenem pa tudi k nepriznavanju enake zaščite za Slovence na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiumiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiitmHiHiMumiiiiiiimiuiiuiiiimiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiMiiiiaiiiiifiiiiiiiitmiiiiiiHi Jutri slovesno odkritje spomenika nabrežinskemu pesniku Igu Grudnu V prostorih PD Barkovlje -je bilo sinoči zborovan je, ki ga je sklical j krajevni enotni antifašistični *odbor po nedavnem fašističnem izzivanju in mazaško akcijo na barkovljanski šoli ter oskrunitvijo spominske plošče Mariju Matjašiču. Zborovanju je predsedovali predsednik antifaši- PO OCENI POKRAJINSKEGA TAJNIKA KO V drugi točki je tajnik SKGZ Duško Udovič poročal o delovanju organov zveze v obdobju od zadnjega glavnega odbora, v tretji točki pa je glavni odbor potrdil izvolitev Borisa Simonete za novega predsednika cdbora za socialna in družbena vprašanja namesto umrlega predsednika Miloša Kodriča. Ob tej priložnosti je predsedujoči Boris Race v kratkih besedah orisal lik pokojnega Miloša Kodriča kot požrtvovalnega in prizadevnega družbenega delavca ne le v vrstah SKGZ, pač pa tudi v raznih gospodarskih, kulturnih in športnih organizacijah, glavni odbor pa je počastil njegov sp> min z enominutnim molkom. Končno je glavni odbor potrdil ustanovitev odbora za telesno kulturo in izvolil njegove člane, za začasnega vršilca dolžnosti predsednika (do občnega zbora SKGZ) pa imenoval Duška Udoviča. Obema poročiloma je sledila krajša razprava, v katero so med drugimi posegli Stojan Spetič, Samo Pahor, Klavdij Palčič, sama poročevalca, predsednik Race in drugi. Predsednik Race je glavnemu odboru poročal tudi o poteku in pomenu obiska slovenske delegacije pri predsedniku republike Pertiniju. Več bomo o poteku seje glavnega odbora SKGZ poročali jutri. Prijaviti je treba vinski pridelek Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da 29. novembra zapade rok za prijavo količine pridelanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina ali točneje dovoljenja za osmico. Zgoniška občina pa obvešča svoje kmete, da potrebne obrazce lahko dvignejo v pristojnem občinskem u-radu. Vinogradniki, ki živijo v občini Devin - Nabrežina dobijo prijavnice na županstvu, v sobi št. 16, od 9.00 do 11.30. Članom iz nabre-žinske občine bo Kmečka zveza izpolnjevala prijave po vaseh. Tako bo v ponedeljek, 27. t.m., njen pooblaščenec sestavljal prijave od 17. do 21. ure v gostilni Legiša v Cerovljah, v torek pa prav tako od 17. do 21. ure v prostorih stare osnovne šole v Šempolaju. Vinogradniki iz tržaške občine lahko izpolnijo prijavnice na občinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze v Ul. Cicerone št. 8/B. Občina Dolina sprejema prijave na županstvu od 8. do 11. ure, v sobi št. 8 in v naslednjih krajih: Mačkolje (obč. hiša): danes od 17. do 19. ure. Prebeneg (obč. hiša); v ponedeljek, 27. XI., od 17-. do 19,-1.ure. ; Dolina (sedež PD «V: Vodniki): v torek, 28. XI., od'17'.’'do 19. ure in Pokrajinski kontrolni organ onemogoča rabo slovenščine v miljski občini Omenjeni organ je odobril pravilnik občinskega sveta, toda brez člena, v katerem je predvideno, da se miljskim Slovencem zagotovi raba materinščina v upravnem in političnem življenju ■ Izjava Društva Slovencev miljske občine Zadnje dni meseca septembra je Pokrajinski kontrolni odbor odobril pravilnik o delovanju občinskega sveta miljske občine, ki ga je občinski svet sprejel na seji dne 15. junija. V tem pravilniku je bil 41. člen posvečen vprašanju uporabe slovenskega jezika; točno je bilo določeno, da je uporaba slovenskega jezika dovoljena na vseh ravneh u-pravnega in političnega življenja miljske občine, ki se mora zaradi tega prilagoditi tem načelom. Pokrajinski kontrolni odbor je odobril prvih 40 členov, razveljavil pa je 41. in s tem onemogočil, da bi slovenski svetovalci lahko uporabljali materin jezik. O pravilniku, še posebej pa o 41. razveljavljenem členu je razpravljal na zadnji seji miljski občinski svet. Ta odločitev Pokrajinskega kontrolnega odbora je naletela na ostro reakcijo tistih, ki so vedno podpirali naše zahteve, podrobneje pa se je pri tem problemu zaustavil svetovalec Kiljan Ferluga. V svojem posegu je med drugim poudaril, da je ta sklep PKO zopet presenetil, ker je njegovo stališče na las podobno onemu, ki so ga imeli prejšnji togi in šovinistični organi, kakor da bi se v zadnjem času prav nič ne spremenilo. Pristavil je, da ni naletel 41. člen na pravi posluh pri kontrolnem organu, ker omenjeni člen priznava miljskim Slovencem tiste pravice, ki jih jamči republiška ustava. S tem nedemokratičnim, omejevalnim in samovoljnim ukrepom, je nadaljeval svetovalec Ferluga, postavlja PKO miljske Slovence v položaj nižje, manjvredne kategorije. Sprašujemo se zato, ali smo zares otroci nekega drugega manjvrednega boga, če se tisti, ki so za to odgovorni ne držijo niti lastnih krščanskih načel, ki so za nas sveta in jih mi vedno zagovarjamo in se po njih ravnamo. Ne morem tolmačiti takega zadržanja do nas prav s strani tistih, ki nas doslej niso hoteli nikoli priznati; pri tem pa se poraje še drugo vPr, J nje: zakaj se nas bojijo in kdaj bo začela spoštovati ustava tudi & de naših vprašanj. Svetovalec Ferluga je nato Pov8. bil vse občinske svetovalce, da bi Včeraj na tržaškem sejmišču otvoritev L salona ženske Vinogradniki, ki ne bodo izpolnili svoje dolžnosti tvegajo globo od 100 tisoč do enega milijona lir in objavo razsodbe. Danes so na sejmišču pri Monte-belu odprli L salon ženske. Ob 10. uri je predstavnike oblasti in ostale r jvabljenee sprejel dr. Piero Tore-sella in jih pospremil do paviljona «E», kjer so si gostje začeli ogledovati razstavljene predmete. Poudariti je treba, da v Trstu še nismo imeli priložnosti, da bi si ogledali razstavo, ki bi bila posvečena izključno ženski, njenim potrebam in njenim željam. Ker pač vsi vemo, da je vsaka ženska v svojem vsakdanjem življenju precej zahtevna, da so njene potrebe vse manj kot skromne, da mora imeti v hiši nešteto velikih in majhnih stvari, ki ji olajšajo gospodinjsko delo, smo si od današnjega sejma obetali veliko. Toda že prvi pogled na izpostavljeno blago ne more prikriti razočaranja: nekaj kosov pohištva, cela vrsta razkošnih kožuhov, običajna indijska ličila, komplicirani in nesmiselni kuhinjski strojčki, čudoviti (tako vsaj pravi prodajalec) sesalci za prah, ki razen prahu odstranijo s tal celo maščobo itd. Seveda ne manjka čudežna hidrofizioterapijska-masažna kopel, ki je modema ženska ne sme pogrešati, saj je nujno potrebna pri 29. XI., v sredo od 17."d6’19. ure. zdravljenju revmatizma-,~ motenj di v,- ji.: — u--1- -—balnih organov, motenj v krvnem obtoku itd. Tako vsaj piše na listku, ki vam ga navdušeni prodajalec po-i tisne v roko. Ko obiskovalka vsaj Zadržanje LpT na občini je naduto in neodgovorno Meščanska lista si prizadeva ustvarjati ozračje razdora in spopada m pripravlja pot prihodu komisarja Krajevna KD je po imenovanju novega pokrajinskega tajnika No-darija sklenila prirediti skupščine v vseh svojih sekcijah, z namenom, da spodbudi široko razpravo o tržaškem političnem položaju in o prenovitvi stranke. Prva taka skupščina je bila te dni v Naselju sv. Sergija, kjer je Nodari na-(glasil, da je treba z zavzetostjo in ponižnostjo ustvarjati zopet pozitivnejši odnos s tržaško stvarnostjo, pri čemer je bistven pogoj enotnost stranke. Tajnik KD je nato obravnaval situacijo na tržaški občini in je pri tem potrdil negativno oceno programa in delovanja sedanjega manjšinskega odbora. Dejstvo, da odbor noče odstopiti navzlic jasno izraženi volji večine občinskega sveta, je poudaril Nodari, je dokaz hude nadutosti, ki nima primere v preteklem zadržanju strank ustavnega loka, ki jih meščanska lista tako dosledno napada. Odbori, ki jih je vodila KD, so čutili dolžnost odstopiti po mnogo manj odločilnih znamenjih nezaupanja, kot jih je prejela Lista za Trst. »Cecovinijev odbor, je dejal pokrajinski tajnik KD, lahko prezira temeljna pravila demokratičnega postopka le zaradi tega, ker pri predstavnikih LpT prevladuje namen ohraniti na vsak način pridobljene oblastvene pozicije. Le tako si je mogoče razlagati odločitev manjšinskega odbora, da izbere kot edini smoter prihod komisarja, kar dokazuje hudo neodgovornost do vprašanj našega mesta.* Ostro kritično oceno manjšinskega odbora LpT na tržaški občini je Nodari zaključil z ugotovitvijo, da spričo njegovega zadržanja, ki odkriva namen ustvarjati na vseh ravneh vzdušje, ki ne omogoča sodelovanja, pa čeprav v soočanju med različnimi silami in nazori, Danes praznuje svoj 9o. rojstni dan KATARINA KRALJ iz Trebč Ob visokem jubileju ji čestitajo otroci, vnuki in pravnuki. pač pa zasleduje razdor in spopad med občani. Krščanska demokracija ni mogla izbrati, v povezavi z ostalimi ustavnimi političnimi silami, druge poti kot odločno in odgovorno opozicijo. • Občinsko podjetje ACEGA, sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del na električni napeljavi od 8. do 12. ure jutri lahko prekinjena dobava e-lektričnega toka v Bazovici, Trebčah, Gropadi in na Padričah. Alžirski tat v policijski mreži Tržaški policijski agenti so v četrtek aretirali vodjo skupine Al-žircev Courchija Mousso, ki so v sredo zvečer odnesli iz trgovin «Mo-da oggi» in «Cittar» usnjene jopiče in plašče. Moussa je skupaj z dvema tovarišema v sredo okrog 17. ure stopit v trgovino Cittar v Ul. Teatro Romano ter kupil hlače. V tem času pa sta njegova tovariša ukradla pet usnjenih jopičev v vrednosti 509.000 lir. Četrt ure nato so se trije Alžir-ci napotili v trgovino «Moda oggi* in tukaj hoteli na isti način ponoviti krajo. To jim je delno tudi uspelo, saj so iz trgovine odnesli šest usnjenih plaščov v vrednosti 850.000 lir. To pa je opazila prodajalka Angela Bermn, tako da so trije pajdaši morali pobegniti in pustiti v trgovini nekaj osebnih stvari, med temi tudi ključe avtomobila renault./ Prodajalka je takoj obvestila policijske agente, ki so po krajši preiskavi zasledili avtomobil, ki je bil pftrkiran v parkirišču Stande. Policijski agenti so ugotovili, da niso mogli Alžirei pobegniti z avtomobilom, ker so ključe pustili v trgovini in nato tudi zaman iskali tehnika. Po kratki zasedi so policijski agenti aretirali lastnika avtomobila Courchija Mousso, ki je takoj priznal, da je skupaj s tovarišema prejšnji dan opravil kraji ter dejal, da sta tovariša odpotovala z vlakom v Milan. Kot zanimivost naj omenimo, da je Moussa alžirski državljan, potni list ima švicarski, vozniško dovoljenje pa so mu izdali v Taran-tu, kjer je tudi kupil avto. Slika prikazuje gradnjo spomenika nabrežinskemu pesniku Igu I Grudnu. Dela so končana, spomenik zdaj čaka na jutrišnjo sloves- I nost odkritja. Urejen je preprosto, j brez odvečnih zahtev, preprosto, j ponekod nevešče, z roko laika. To I dejstvo ne jemlje ničesar njegovi j vrednosti. Zdaj je tu, kar smo si j želeli, k čemur so posamezniki, ustanove in naše organizacije prispevali vsak po svojih močeh. Zato v tej akciji ni neznancev, so samo neimenovani. Spomenik je zdaj tu in priznajmo: ni brez truda in vsakdanjih, često nepotrebnih težav, ki se znajo marsikdaj prikrasti med nas. Z jutrišnjo svečano slovesnostjo ob 11. uri bo domača slovenska javnost naposled poravnala svoj dolg do svojega pesnika, katerega zvonki slapovi rodoljubne pesmi nas kljub vsemu družijo, katerega mehke in opojne besede pesniškega izraza božajo našo misel in srce. Pomembnejše od vsega, pomembnejše od tega, kdo naj bi si na prsi pripel medaljo, pomembnejše od tega. kako bi kdo spomenik rad videl, je čarobna moč pesnikovega narodnostnega poslanstva. Stoječi pred njegovim obličjem se nam bo utrnila misel o tem, kako pomembna u-tegne biti ta pridobitev vsej slovenski narodnostni skupnosti občine Devin-Nabrežina. Zato bomo s svojo prisotnostjo ob svečanem odkritju oplemenitili njen namen. I. Pertot ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na italijanski šoli tečaj slovenščine Zgoniška občinska uprava je, po povoljnem mnenju medrazrednega šolskega sveta in didaktičnega ravnateljstva, sprejela sklep, da na celodnevni osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Zgoniku organizira tečaj slovenščine. Poučevanje slovenskega jezika bo kot dodatni šolski predmet v sklopu delovanja šole s celodnevno zasedbo. V šolski telovadnici v Saležu se bo pričel tečaj za korektivno telovadbo, ki ga organizira zgoniška občina ob sodelovanju z Ljudsko univerzo. Tečaj bo trajal po dve uri tedensko. Zgoniška občinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto redarja oziroma občinskega slugo. Vsi interesenti lahko dobijo podrobna pojasnila na občinskem tajništvu, rok za predložitev prošenj pa zapade 23. decembra, (bs) • Nemška knjižnica v Ul. S. Nicolč 21 je odprta le ob sredah od 16. do 20. ure. • Nemška knjižnica v Ul. Coroneo 15 je odprta od ponedeljka do pet ka od 15. do 19. ure. Dolinčani proti postavljanju novih naftnih hranilnikov za družbo SI0T Občina bo zahtevala sklicanje posebne konference o storitvah Družbe za čezalpski naftovod - 17. decembra odprtje občinske hiše v Ric-manjih * Lokalni avtobusni progi ponovno v koncesiji družbi SAP Glavno vprašanje, o katerem je sinoči razpravljal občinski svet v Dolini, se je nanašalo na zavrnitev variante, s katero je občinski svet pred poldrugim letom soglasno vnesel v regulacijski načrt u-reditev zelenega pasu ob naftnih hranilnikih družbe SIOT. Družba namerava zdaj postaviti na tem območju nekaj (menda šest) novih hranilnikov, deželni tehnični urad pa z zavrnitvijo omenjene variante zdaj praktično pristaja na to zamisel, ki ji domačini — ki se med drugim dobro spominjajo strahu, ki so ga doživeli ob znanem požaru — seveda nasprotujejo. Občinski svet je sinoči zavzel povsem odklonilno stališče do deželnega odloka o zavrnitvi variante ter poveril nalogo županu, da naroči strokovnjaku izdelavo nove variante in zahteva od dežele sklic posebne konference, na kateri naj bi sto vprašanj, ki zadevajo urejanje cest, razsvetljave, cestnih napisov, okolja, itd. Iz obsežnega poročila župana in odbornikov ter iz razprave, ki se je razvila ob posameznih vprašanjih, naj zaradi pomanjkanja prostora povzamemo le najvažnejše točke: deželna u-prava je preklicala koncesijo podjetju «La Stradale* in poverila od L decembra dalje skrb za vzdrževanje avtobusnih zvez Trst - Dolina in Trst - Ricmanje ponovno družbi SAP. K temu je treba pripomniti, da bo treba od SAP doseči ustrejnejši vozni red kajti zdaj, na primer, dijaki iz dolinske občine nimajo takšne zveze z mestom, ki bi jim dovoljevala pravočasno prihajanje v šolo. Dražba za gradnjo občinskega vodovoda bo razpisana še v tem letu, z deli, ki bodo veljali 105 milijonov, pa naj bi začeli prve dni vzeli v pretres celotno vprašanje februarja prihodnjega leta. Občina storitev petrolejske družbe SIOT. je nadalje že razpisala dražbo za Nadaljnja razprava je zajela vr-1 izgradnjo telovadnice pri Domju. Tokrat na vrsti Katinara! Dolinska občina bo prenovila in razširila občinske hiše v Prebene-gu in Mačkoljah ter bo v ta namen najela pri Tržaški hranilnici posojilo v višini 135 milijonov lir. Med tem časom se zaključujejo dela pri občinski hiši v Ricmanjih, ki jo bodo odprli 17. decembra. Župan Švab je na seji poročal tudi o delu pri sestavi občinskega proračuna za leto 1979, o čemer bo občinski svet sklepal na seji 15. decembra. dvakrat ali trikrat preleti oba paviljona in zaman išče nekaj kar bi pritegnilo pozornost, postane njeno razočaranje naravnost brezmejno, saj nudijo mestne izložbe veliko več zanimivih stvari, kot pa ta revni 1. salon ženske. Kdor je to razstavo organiziral, si gotovo ni postavil za cilj, da s tem ustreže željam in radovednosti gospodinj, ki jih bo prav gotovo privabil mikavni naslov «1. salon ženske*. Njegov cilj je bil veliko preprost: reklama. Toda tudi v tem pogledu je imel nesrečni organizator smolo: prezrl je prav tiste stvari, ki bi kupce najbolj privlačevale. Pozabil je na igrače (saj so ženske tudi mamice in sv. Miklavž bo kmalu trkal na vrata), skop je bil z oblekami, pretiraval pa je s cenenim nakitom in okraski. Takih stvari imamo v veleblagovnicah dovolj. Kakšen vtis odnese torej obiskovalka, ki je malo prej z navdušenjem prestopila prag paviljona «E»? Najbrž se sprašuje, ali se njeno življenje res vrti samo okoli kozic, sesalca za prah in cenenega nakita. Na to bi ji pa moj-rali odgovoriti organizatorji tega neš-sreč nega L salona ženske. ftt—J--— -i flnm* i I se pridružili Slovencem v >s'fanj čimprejšnje rešitve tega vprašan v duhu ustave in osimskih s poraz mov. Čas bi bil, je zaključil, “a ,. začnejo vprašanja reševati; d°voj je lepih načelnih izjav, treba je jansko uresničiti T'se tiste zahtev, na katere čakamo že 30 let. . Svetovalca Ferluga in Fontan^ sta s tem v zvezi naslovila na <* činski odbor tudi ustrezno >nterG lacijo; v njej nakazujeta tudi ®0, nost, da bi občinski odbor vl<$J P ziv deželnemu upravnemu sodi# kot je bilo pred časom storjeno tu ra tržaški pokrajini. Župan Bo™ je podpisnikoma interpelacije oM bil, da bo občinski odbor naredil v korake, da bi bile Slovencem zago- tovljene njihove pravice; vse't8lJ. pa bo o tem vprašanju ponovno ra pravljal občinski svet, potem ko odbor naredil ustrezne korake. „ O tem vprašanju so razpravi) tudi na seji Društva Slovencev ®ui ske občine, ki je izdalo nasledi izjavo: «Te dni so občinski sve valci naše občine prejeli vzorec P‘ vilnika miljskega občinskega sve < ki ga je občinski svet sprejel svoji seji 15. junija. Po odobri ^ pokrajinskega kontrolnega odbora dne 21. septembra, je postal Pra'fr nik veljaven. Značilno je stališ® menjenega organa, ki v duhu črki osimskega sporazuma zopet tw mači pravice miljskih Slovencev stari šovinistični in omejevalni ° čin. Omenjeni organ je namreč o? bril pravilnik, toda brez člena, v terem je predvideno, da se miljs“T Slovencem zagotovi uporaba ®* rinščine v upravnem in politi®,, življenju občine. Društvo Slovenj miljske občine ne more razu se lahko tako zadržale C£l* kako bi usklajevalo z demokratičnimi in s priznanjem človekovih PraV1 # Danes bo ob 16. uri v Domu P staniških delavcev tradicionalni Pr. nik včlanjevanja KPI. Ob tej L, liki bodo tudi proslavili 61. od'6,. Govoril Županov poziv na pohod na nesnago Župan Cecovini je dal nalepiti po mestu lepake, v katerih ugotavlja, da je mesto vse bolj umazano in zato poziva prebivalstvo k večjemu čutu za snago in k organiziranju prostovoljnih oddelkov, ki naj bi sodelovali pri čiščenju mestnih ulic. Pri tem se sklicuje na težave, s katerimi se spopada njegova uprava zaradi prepovedi najemanja novih nameščencev in pa na «nasprotova-nje nekaterih sindikatov nadurnemu delu* sedanjega osebja mestne čistoče. Svoj apel zaključuje s patetičnim sklicevanjem na ljubezen do svojega mesta in zdravje naših otrok. V teh dneh bi torej moralo po mestu mrgoleti prostovoljnih pometačev. Fanta podrla priletno žensko Včeraj so okrog 13.45 z zasebnim avtomobilom prepeljali na ortopedski oddelek glavne L jaške bolnišnice 76-letno upokojenko Anno Gua-dagno vd. Rizzi iz Ul. Giacinti 4. Priletno žensko sta zjutraj okrog 11.30 pred šolo Brunner v Rojanu podrla mladeniča, ki sta ravnokar stekla s poslopja. Priletna ženska je pri tem utrpela domnevni zlom desnega zapestja^ in razne druge poškodbe. Zdravila se bo 40 dni. 1- asisti so se prejšnjo noč znesli nad slovensko šolo pri Katinari. Svoj bes nad vsem, kur je slovenskega, so tudi tokrat izlili tako, da so s sramotilnimi napisi pomazali marmornato ploščo ob šolskih vratih Eksplozij'a jeklenke Sinoči je iz še nepojasnjenih vzrokov v stanovanju 49-letnega Carla Miloka v Ul. Cavazzem 5 počila in se vžgala plinska jeklenka. Na kraj nesreče so takoj pritekli gasilci in osebje Rdečega križa, ki je Miloka takoj prepeljalo v glavno tržaško bolnišnico, kjer so mu ugotovili hude opekline po vsem telesu. Iz lekarne odnesli 5 miligramov morfina V noči med sredo in četrtkom so neznani tatovi odnesli iz lekarne v Ul. Largo Osoppo 1, ki je last dr. Antonia Marie Ree, 5 miligramov morfina v ampulah. To je v četrtek zjutraj opazil dr. Guido Maffei, ki dela v tej lekarni, ter o tem obvestil policijske agente. Ti so ugotovili, da so tatovi vlomili v lekarno skozi stransko okno. Policijski agenti so tudi opazili na razbitinah šipe stranskega okna sledove krvi. co oktobrske revolucije, pokrajinski tajnik KPI Rossetti. Sekcija KPI za Greto bo daj1 priredila ob 17. uri v gostilni *■ Bella Trieste* v Ul. Cisternone P slavo 61. obletnice oktobrske lucijft ynpj kateri bo govoril C3gu“. Tonedj^jjoJpcfldsednik deželne sV^f valstfe skupine KPI. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 25. novetn*>r* KATARINA . j, 16.26 — Dolžina dneva 9 05 —Jflf na vzide ob 1.30 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 26. novembr® KONRAD Vreme včeraj: najvišja temPera ^ 11,7 stopinje, najnižja 8,4, ob D- j, 11,7 stopinje, zračni tlak 1029.y rahlo pada, vlaga 65-odstotna, ~ jasno, brezvetrje, morje mimo, peratura morja 13,3 stopinje, ROJSTVA IN SMRTI p Dne 24. novembra 1978 so se v :e stu rodili štirje otroci, umrlo P8 8 oseb. .m. RODILI SO SE: Luca Frances«*^ Francesca Cassata, Alejandrb Michele, Monica Sain. UMRLI SO: 84-letni Giacomo zi, 78-letna Carolina Rinaldis salaz, 65-letna Irma Bertos v°' jet-bo, 73-letni Giuseppe Bavčar, na Maria Pacor, 84-letni Giaco®.^. grin, 70-letni Francesco Colja, na Maria Melichen vd. Ban. DNEVNA SLUŽBA LEKABN (od 8.30 do 20.30) [ji. Ul. Rossetti 33, Ul. Roma L. Stock 9, Trg Valmaura U. .z j)) (od 8.30 do 13. in od 16. do \ Trg Goldoni 8. Ul. Belpogg® NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) 4, Trg Goldoni 8, Ul. Belpo««10 Operirali slona Tržaški živinozdravnik Cavalcan-te je včeraj opravil svojevrstno operacijo. Pod šotorom cirkusa, ki ima te dni svoje predstave v našem mestu, je operiral slona, ki je imel hudo infekcijo na nogi. Operiral je z lokalno anestezijo in poseg je bil uspešen, lastnik cirkusa in drugo osebje pa je moralo veliko žival neprestano miriti. Živinozdravnik je po operaciji povedal, da bi se rana na nogi pri-sadila, kar bi za žival bilo pogubno. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil predragi mož in oče MIRO ŠTOKA Prijatelje In znance obveščamo, da bo ležal v proseški k®" pelici na pokopališču danes, 25. t.m., od 13.30 do 15. ure, h®" kar ga bomo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoča žena Claudia, sin Albert, hči Kati. sestra Andreina in drugi sorodniki Prosek, 25. novembra 1978 Ob 5. obletnici smrti našega lju^ j ljenega in nepozabljenega ZORANA PAVLIČA se ga spominjajo neutolažljivi *tar' ši in sestra Marina. Boršt, 25. novembra 1978 GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s Koordinacijskim odborom prosvetnih društev dolinske občine vabi k vpisu abonmaja za sezono 1978 - 79 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu. SPORED PREDSTAV: L Miroslav Krleža: LEDA 2. Carlo Goldoni: NERGAČ 3- Bertolt Brecht: MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI 4. Mihail Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ 5- Lojze Cijak: NEURJE *• Ruzante: VRNITEV DO- BREGA VOJAKA Vsaka predstava bo odigrana dvakrat (na dan sobote in na dan nedelje). Vsak abonent bo dnel zagotovljen sedež v dvo- rani. Cena za šest predstav: odrasli: 6.000 lir študenti: 3.000 lir Vpisovanje abonmajev v mle- karni Kofol v Boljuncu ter pri Poverjenikih prosvetnih društev. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978 - 79 carlo goldoni »NERGAČI komedija v treh dejanjih (dveh delih) V četrtek, 30. novembra, ob 20.30 ABONMA RED e — mladinski v četrtek ' soboto, 2. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F — druga so dpta po premieri J "edeljo, 3. decembra, ob 16.00 ABONMA RED g — druga nede-Po premieri PD FRANCE PREŠEREN v®bi na prireditev, ki bo da-des, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču F Prešeren v Boljuncu. postuje amaterski oder Pro-re1 - Kontovel z veseloigro Jaka “toke v dveh dejanjih TRIJE TIČKI Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi v svoje prostore ^ Ul. sv. Frančiška 20/11. na tdvkovo srečanje 28.novembra: _ DILEME .m slovenske KULTURE V POVOJNEM ČASU .Ub jugoslovanskem prazniku — “'evu republike — bo polemično ?ov°ril in se pogovarjal knji-dvnik in sedanji direktor mari-°°rske drame BOJAN ŠTIH Člane in prijatelje opozarja-A0, da se bo večer začel točno °b 20.30. Jutri, 26. t.m., ob 9. uri bo na ‘drenu TPK Sirena delovna akcija Vabljeni! Gledališča S S G Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 25. t.m., ob 19.30 in jutri, 26. t.m., ob 15. ter 19.30 v Ljubljani: v ponedeljek, 27. in v torek, 28. t.m., ob 19.30 v Novem mestu s predstavo Miroslava Krleže «Leda». ROSSETTI Danes, on 20.30 Athaydeva «La si-gnorina Margherita* z Anno Procle-mer. Režija Giorgia Albertazzija. Izven abonmaja: abonenti 20 odst. popusta. / Od torka, 28. t.m., Corrado Pani, Antonella Steni in Ugo Maria Moro-si predstavljajo Schisgalovo «Ti odio, amore mio*. Abonenti od 30 do 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes ob 20.30 edina predstava gledališke skupine Collettivo HI Teatro di Gorizia v «La cimice» Majakow-skega. Parter 2.500, galerija 1.500 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ob 11. uri peti koncert ciklusa. posvečenega Antoniu Vivaldiju. Od srede, 29. t.m., gledališka skupina Vannucci - De Francovich predstavlja «11 matrimonio secondo Sve-vo». V abonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Rezervacije za ponovitve do 8. decembra. Rezervacija je obvezna tudi za abonente reda «stalni». * * * Danes ob 10. uri «Marionette in li-berta*. Predstava za šole. VERDI V ponedeljek bo Claudio Morini predstavil operi «Allamistakeo» Giu-lia Viozzija in «Cavalleria rusticana* Pietra Mascagnija, ki ju gledališče Verdi pripravlja za prihodnjo premiero. * # # V četrtek, 30. t.m., ob 20. uri izredna ponovitev «Tosce» izven abonmaja. Prodaja vstopnic se prične v nedeljo, z urnikom 9.30 - 13.00 in se nadaljuje v naslednjih dneh Danes, ob 18. uri, abonma S, šesta predstava Tosce. Izleti Združenje Union priredi enodnevni izlet 3. decembra t.L v goriška Brda na kostanj in novo vino. Informacije in prijave na sedežu združenja U-nion. Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan, razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in od sobotah od 10.30 do 12. ure. SLOVENSKO PLANINSKO 1 SPOT \ DRUŠTVO TRST prireja danes, 25. novembra 1978, točno ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) PLANINSKI VEČER , a- \A, ijr. Na sporedu bo predvajanje planinskih ‘filmov; n "nagrajevanje vseh tistih, ki so prehodili del poti ali celo pot Trst - Triglav, nagrajevanje fotografskega natečaja SPDT ter nastop dekliškega pevskega zbora iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič. KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO SKGZ razpisuje zimovanje v Zgornjih Gorjah od 26. decembra 1978 do 2. januarja 1979 za otroke od 8. do 14. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20. HI. nadstr. od 9. do 12. ure. Tel. 744249. ms VESTI •••••••••• Ustanova ESA obvešča, da 30. novembra zapade rok, do katerega lahko konzorciji med obrtniškimi podjetji in obrtniške zadruge predložijo prošnje za podporo na osnovi programa delovanja za leto 1979. Za nadaljnje informacije o dokumentaciji, ki se mora priložiti prošnjam, naj se zainteresirani obrnejo na urade ustanove ESA v Vidmu - Drevored Venezia 100 -tel. 204566. Ustanova za razvoi obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini Ente sviluppo artlgianato Frlull - Venezia Giulia Mali oglasi UGOTOVITVE NA VČERAJŠNJEM SHODU V GORICI V DUHU OSIMSKEGA SPORAZUMA ^‘■tzou V Ki Mg. Dekle vešča strežbe dobi službo v hotelski restavraciji. Začetna plača 350.000 lir mesečno, poleg sobe in hrane. Ponudbe poslati na: Hotel Bled, Via S. Croce in Gerusaiemme 40, 00185 Rim, telefon 06/777102. FILATELISTA za izmenjavo rabljenih znamk Italije z jugoslovanskimi, iščem — Janko Fili, Rožna dolina, Ul. 25. maja 49, 65000 Nova Gorica. PRODAM NSU Prinz 4L še v dobrem stanju. Naslov: Zabrežec št. 60 — Boršt. TRIINPOLTONSKI zunanji hranilnik za nafto zelo ugodno oddam. Telefonirati med 19. in 20. uro na številko 211221. NA KONTOVELU je na prodaj stara klet z vrtom, z lepim razgledom, oddaljena 5 ali 6 m od ceste, kjer sta vodovodna in električna napeljava. Telefonirati ob uri kosila na štev. 225798 in vprašati po očetu Stanu. IMATE avto. tovornjak, traktor? Potrebujete popravila, rezervne dele, vzdrževanja na njih? Vse to Vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi: Servis avtoelektrike, Livio Antonič — Mihaelova ulica št. 117, štandrež (nasproti pošte in lekarne). Tel. 87059. KUPIM knjige — Italija, zemljepisni pregled. Tel. od 8.30 do 12.30 na številko 54-390. KUPIM sliko slovenskega slikarja za 500.000 lir proti fakturi. Pismene ponudbe ria Primorski dnevnik, šifra «Ljubitelj umetnosti*. ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla-sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vseh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar. filatelistična trgovina, Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro), tel. 68-152. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72: 850 68; A 112 72: NSU 1200 72; mercedes 200 D 70; 124 coupč 1600 74: AR 1300 75: 1500 C 66: tunus 1300 73: 128 71; 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084. TRGOVINA s TV, radio, elektrogo-spodinjskimi stroji — Colja Aldo — Kontovel 134, tel. 225471, nudi v mesecu novembru po ugodnih cenah TV in ostale artikle. VINSKO PODJETJE išče delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. urad 762286, dom 93689. Klavrn položaj italijanskih carin Delegaciia KD ^ conegliana r 3 3 a na pogovorih v INovi Gorici v času postopnega združevanja Evrope Shod je bil sklican z namenom,, da bi osrednja birokracija ugotovila probleme naše dežele - Prof. Antonio Grassani: «Italijanska birokracija gradi naš jutri z morjem velikokrat nepotrebnih besed» STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V torek, 28., in v sredo, 29. novembra, ob 15.30 ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska Igra x Kino La Cappclla Underground 18.00 - 20.00 -22.00 «Gli aquiloni non muoiono in cielos. 1978. Premiera. Režija Claude Miller, igrata Gerard Depar-dieu, Miou Miou. Ariston 16.30 - 18.20 . 20.10 - 22.00 «Chi sta bussando alla mia porta». H. Keitel in Z. Betune. Prepovedan mladini pod 18. letom. Rilz 16.00 - 18.20 - 20.00 - 22.15 «Bat-taglie nella Galassia*. Richard Hatch, Dirk Benedikt, Lome Greene. Barvni film. Eden 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Ad-dio, ultimo uorno*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.30—20.45 «Dottor živa-go*. Omar Sharif, Julie Christie. Geraldine Chaplin. Barvni film. Grattacielo 16.30—22.15 «Squadra antimafia*. Režija Sergio Corbuc-ci. Enzo Cannavale. Eenice 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault. Barvni film. Excelsior 16.00 «Pretty Baby». Barvni film Louisa Malleja. Keith Carradi-ne, Susan Sarandon, Brooke Shields. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.30 «Fantasia». Barvni Walt Disneyev film. Cristallo 16.00 «Zombi» Barvni film Daria Argenta. Prepovedan mladini nod 18. letom. Filodranimatico 15.30—22.00 «The sto-ry of Joanna*. Gerard Damiano. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Quel dannato pugno di uomini*. Charles Bronson. Aurora 16.30—22.00 «Criminal International Agency - Sezione sterminio*. Barvni film. Premiera. Capitol 15.30-21.30 «Elliot, il drago invisibile*. Barvni Walt Disneyev film. Vittorio Venelo 16.15 «Telephone». Barvni film. Charles Bronson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Revak, lo schiavo di Cartagine*. Jack Palance. Barvni film. Volta 17.00 «11 bel paese*. Film Luciana Salceja. Igra Paolo Villag-gio. Barvni film. I-etos pozimi se je razvejani svet operaterjev, ki živijo na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši,. to je špediterjev, avtoprevoznikov, trgovcev, šoferjev, zelo razburil, ko je prišla iz Rima vest, da bo skozi goriški mejni prehod prepovedan uzvoz nekaterih izdelkov. Upor tisočev operaterjev je bil enak tudi v sosednjem Trstu, v Trbižu, v številnih drugih krajih države, kajti rimska ministrska birokracija je kar na lepem izdala vrsto omejitvenih u-voznih dekretov. Pred splošnim protestom zainteresiranih se je rimska birokracija, kot že tolikokrat prej, umaknila, in stvari gredo dalje kot prej. Zato je takrat goriška občina sklicala operaterje iz vse dežele in na takratnem srečanju je bilo domenjeno, da bo v Gorici prirejeno širše strokovno posvetovanje. To se je vršilo včeraj na pobudo goriške občinske uprave v Avditoriju. Prisotni so bili podtajnik v finančnem ministrstvu senator Ro-dolfo Tambroni, glavni direktor italijanskih carin dr. Emesto Del Giz-zo, profesor merceologije na pa-dovanski univerzi in direktor vsedržavnega centra za carinske študije prof. Antonio Grassani, poslanci, deželni svetovalci, politiki, sindakalisti, gospodarski operaterji iz vse dežele. Uštel se je, kdor je prišel na to zborovanje v upanju, da bi dobil od podministra ali visokega rimskega birokrata, nekaj novega, če ne drugega, vsaj obljubo, da se bodo carine sprostile. Rimska predstavnika sta potrdila vse to kar že vemo, šla sta celo dalje in nista dala upanja, da se bo kaj spremenilo, kajti težav je zelo veliko, sta rekla, boriti se moramo s tujo konkurenco in sleparijami, zaradi tega so nujni omejevalni ukrepi, zato so nujne omejevalne okrožnice, zato mora biti osrednja birokracija budna, kajti lokalni birokraciji ni moč zaupati. To so biie dokaj čudne ugotovitve, zlasti s strani generalnega direktorja carin, ki je v svojem posegu v glavnem odgovarjal kritikam prof. Antonia Grassani ia. Ta je namreč obtožil rimsko carinsko birokracijo, da misli samo nase, ne pa na dejanske potrebe carine ob mejah. Prikazal je vrsto vsakodnevnih okrožnic, ki so si v naspfftjju .eoa zadrugo in tako mo ra. carinski, uradnik na meji, ali dejansko 'delati, in pustiti okrožnice ob ' strani,' 'ali pa jih skrbno preučevati dan za dnem. Prav tako je prof. Grassani obtožil carinsko upravo, da ne skrbi za vzgojo svojih funkcionarjev, kajti nedopustno je, da ob mejah ni med carinskimi funkcionarji ljudi, ki bi znali slovensko, nemško ali francosko. Prav tako je nedopustno, da carine čez noč ne delajo, kajti italijanski carinski zakon, je dejal prof. Grassani,. .je star več kot sto let, ko ni bilo električne energije in se zaradi tega takrat čez noč ni delalo. Kritičen je bil prof. Grassani tudi do pikolovstva rimskih birokratov, ki v okrožnicah zahtevajo celo, da morajo carinski uradniki na mejah ugotavljati, če ,ie na robčkih, ki prihajajo iz alpskih držav, označeno ime proizvajalca. Kot smo že omenili, se je generalni direktor carin dr. Del Gizzo omeiil le na odgovore univerzitetnemu profesorju, vendarle ni bil prav nič prepričljiv. Avtoprevozniki in špediterji itak že poznajo po- časno sodelovanje italijanske carinske uprave, še najbolj so se zgražale dijakinje neke goriške šole, ki jih je profesor pripeljal na shod v upanju, da se bodo kaj naučile o delovanju italijanske carine. Zelo bi bili radovedni prebrati, kai bodo te dijakinje napisale v svojih nalogah o tej veji italijanske državne uprave. V razpravo se zelo skeptično posegli predvsem tisti, ki živijo in delajo na področju uvoza in izvoza in ki torej dobro pozna io delo carinske uprave. Bili so zelo skeptični v svojih izvajanjih. Shod je bil zanimiv, vendarle smoter, ki si ca je zadala goriška občina ob sodelovanju deželne u-prave, da zainteresira namreč o-srednjo oblast za tukajšnja vprašanja, ni dal zaželenih rezultatov. Brez odgovora so ostala številna vprašanja, ki sta jih uvodoma do stavila goriški župan De Simone in deželni odbornik Cocianni, ki sta poudarila važnost, ki jo imajo obmejni prehodi v gospodarskem življenju naše dežele, tukajšnje infrastrukture, sodelovanje z. Jugo- slavijo, razvijanje dobrih odnosov tudi v izvajanju osimskega sporazuma. Rimski gostje so bili gluhi. Glavna skrb zanje je ohranitev o-srednje birokratske oblasti. Skrb pokrajinske uprave za Manifatturo goriziano Na seji odbora goriške pokrajinske uprave, ki je bila v četrtek zvečer, so preučili hudi položaj, v katerem se nahaja industrijsko podjetje Manifattura Goriziana, kjer so delavci zasedli tovarno, potem ko je lastnik odpustil 64 delavcev. Pokrajinski odbor je naložil predsedniku prof. Paguri nalogo naj, v sodelovanju z občinami in deželno upravo, poskrbi za obnovitev mirnega in delovnega vzdušja med delavstvom in lastnikom, in s tem odpravi nevarnost, ki bi lahko onemogočila obnovitev dela v tej tovarni, je rečeno v tiskovnem poročilu pokrajinske uprave, in s tem še poglobila krizo zaposlitve v Posočju, še zlasti na tekstilnem področju. Senator Innocenti je prinesel pozdrave zunanjega ministra Forlanija - Decembra srečanje SZDL z goriško KD Včeraj se je Novi Gorici mudila delegacija krščanske demokracije iz Conegliana v pokrajini Treviso. Delegacijo je vodil tajnik stranke A-driano Maecari, nekdanji župan, v njej pa je bil tudi senator Lino Innocenti. Sprejel jo je predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica Lojze Lah, sestavljali pa so novogoriško delegacijo člani konference ter družbenopolitični dejavniki sosednjega mesta. Med pogovori so ugotovili visoko raven dvostranskih odnosov, ki sta jih Italija in Jugoslavija dosegli po podpisu osimskega sporazuma, ter poudarili obojestransko pripravljenost, da sodelovanje razvijajo na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Senator Innocenti je prinesel pozdrave zunanjega ministra Forlanija, in najboljše želje za uspeh srečanja ter za njegov prispevek k meddržavnim odnosom. Forlani, ki je bil seznanjen z odhodom delegacije, je med drugim dejal tudi to, da se njen obisk vključuje v prizadevanje za nadaljnjo krepitev duha osimskega sporazuma. Po dogovorih, ki so jih člani delegacije imeli na sedežu Ljubljanske banke, so si ogledali splošno bolnišnico «dr. Franca Derganca* v Šempetru, popoldne pa so v gostišču na VČERAJ NA TRŽAŠKEM POROTNEM SODIŠČU S popolno oprostitvijo obtožencev zaključen proces o smrti Zore Zei lanskega marca je priletna ženska padla z balkona v Ulici Baiamoati ter pri padcu izgubila življenje S polno oprostitvijo obeh obtožencev se je včeraj pred tržaškim porotnim sodišč n zaključil proces v zvezi s tragično smrtjo 78-letne Zore Zei por. Lessi, ki je umrla v jutru 27. marca lanskega leta, potem ko je padla z balkona svojega stanovanja v Ul. Baiamonti 14. Na obtožni klopi sta sedela 28-let-ni Giuseppe Giardino iz Porto Em-pedocle, stanujoč v Ul. Montesanto 133, ki je bil v času nesreče sosed tragično umrle ženske in je bil. v tem obdobju v zaporu; zagovarjati se"je moral pred obtožbo nefiitfisrne-;a- umora z obtežilnimi okplnostmi, ~ Kja je tistega 27. marca bkiolutal itrio žensko, ki se je, da Bi se ubranila udarcev, naslonila na ograjo balkona. Ograja pa se je prelomila in ženska je padla na tla ter pri padcu izgubila življenje. Poleg tega je bil Giardino obtožen,.da je žensko še prej okradel. Drugi obtoženec pa je bil 68-letni Giuseppe Poletto s Travnika 14, ki je sicer upravnik poslopja, v katerem se je nesreča pripetila. Poletto je bil v tem obdobju na prostosti, obtožen pa je bil nenamernega umora, češ da ni kot upravnik poslopja pravočasno poskrbel za popravilo ograje. Včeraj zjutraj je sodni zbor zaslišal še zadnji dve priči: Frances-co Santamario, ki je stanovala v istem poslopju, kjer je prišlo do nesreče in Uga Manfredo, vodjo podjetja, ki je skrbelo za vzdrževanje poslopja. Po končanem zasliševanju sta branilca (odv. Maniacco za Giu-seppa Giardina ter odv. Pescoli za Giuseppa Poletta) med svoj;ma posegoma zahtevala oprostitev obeh obtožencev, ker dejanja za katera sta bila obtožena sploh ne obstajajo. I pred leti namestili na smučiščih top Tudi javni tožilec dr. Coassin je zah- za izdelavo umetnega snega. S tem OSMICA DUŠAN MILIČ - Zagradec 2 toči belo in črno vino. 1. SEJEM vse za ZENSKO 24./30. novembra 1978 tržaški velesejem tu De Gospe« 1 U'Wk: petek, sobota In nedelja 9,12.30/15.-21. od ponedeljka do Četrtka 15,21 '/ST0PNINA: 500.— LIR iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiitiiiiiiifetiiiuiiiiinmiitiiiiiiiuiiiiiiiiiililiiiHiiiiiiiii*1"1**11111*11 S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V KRMINU Prihodnji teden razčiščenje glede primera de Gironeoli Ostra obsodba radikalnih provokacij v zvezi s poligonom - Politična razprava do poznih ur - Danes seja občinskega odbora Z napovedjo današnje seje občinskega odbora in seje občinskega sveta, ki bo naslednji teden, je krminski župan Zar sinoči sklenil prvi del seje, posvečene zadevi odbornika de Gironcolija. Na naslednjih sestankih bo večina, ki jo sestavljajo komunisti in socialisti, podrobneje opredelila svoje stališče do vprašanja ostavke omenjenega odbornika. Tej napovedi je sledila diskusija o političnem položaju v občini, ki jo je v skladu z občinskim pravilnikom zahtevala opozicija krščanske demokracije. Ker je bila kasna ura, bomo o tem delu seje poročali prihodnjič. Zaradi razhajanja glede nekaterih občinskih odločitev, nazadnje zaradi poligona za Krminsko goro, je de Gironeoli najprej podal ostavko na odborniško mesto, potem je o-stavko umaknil ter zahteval odstop celotnega odbora. Župan Zar je o tej zadevi sinoči odprl razpravo, v kateri je načelnik PSI Castello o-menil poskuse KD, da dezinformira javnost glede odnosov v odboru, ker skuša v njem podpihovati krizo. De Gironeoli ni zaviral delovanja odbora, je dejal Castello in dodal, da je najboljši odbor, kar jih je kdajkoli imela občina. Pač pa je ta odbornik skušal ustvarjati napetosti med PSI in KPI. Načelnik skupine PSI je V zvezi z radikalno manifestacijo ob meji gleoe poligona dejal, da je predstavljala provokacijo do slovenskega prebivalstva v Goriških brdih. Pozval je odbornika naj poda ostavko, medtem ko bo odbor deloval dalje v skladu s svojimi ljudskimi in protifašističnimi načeli. Načelnik skupine KPI Patat je u-godno ocenil odborovo obnašanje glede poligona, ki ga bo potrebno omejiti v skladu z določili deželnega urbanističnega načrta. Ekologija, je dejal Patat, je fasada, dejansko pa gre za napad radikalcev na oborožene sile. Zadevo poligona radikalci izkoriščajo zato. da si ustvarijo volilni prostor. (Med občinstvom je sedela tudi njihova voditeljica Adele Faccio, op. ur.) Potem ko je dejal, da de Gironcolija niso nikoli omejevali v njegovem delu in mišljenju, je Patat pozval odbornika naj ooda ostavko na odborniško mesto, ker se je oddaljil od politike odbora; in namesto svetovalca, ker ne zagovarja več stališč komunističnih volivcev. Načelnik KD Basso je na dolgo in široko navajal časopisne vire o sporih v večini ter je zahteval odstop odbora. V razpravo je posegel tudi sam de Gironeoli, na komunistični listi izvoljen neodvisen državljan, po idejah zelo blizu radikalcev. Dejal je, da je večina dovolj močna in da sl lahko privošči tudi takšno konfrontacijo. Po daljšem premoru, med katerim je večina izoblikovala stališče glede tega vprašanja, je Patat predlagal, naj de Gironeoli poda ostavko. Prizadeti tega ni hotel storiti, češ da mu' po statutu župan mandat lahko odvzame sam. Župan mu sinoči mandata ni odvzel, pač pa je za danes sklical sejo odbora (na katero bo povabljen tudi de Gironeoli), da bo večina zadevo bolje preuči^ in raz čistila. teval oprostitev obeh obtožencev, vendar zaradi pomanjkanja dokazov. Sodni zbor se je nato umaknil in po polurnem posvetovanju izrekel razsodbo: tako Giardino, kot Poletto sta bila popolnoma oproščena. Denarna podpore dežele v korist visokošolcev Pod besedo «naklonjeno vreme* jo iz manj premožnih družin. Rok za predložitev prošenj poteče 15. decembra letos. Prošnje je treba sestaviti na predpisanem obrazcu ter jo nasloviti na deželno odborništvo za izobraževanje. Ulica Sv. Frančiška, 37 v Trstu. Obvezno je treba predložiti sledeča potrdila: družinski list, potrdilo o bivanju ter potrdilo o višini družinskih dohodkov, študenti, ki bodo v šolskem letu 1978/79 obiskovali prvi letnik fakultete, morajo predložiti diplomo ter potrdilo o vpisu na visokošolski zavod za leto 1978/79. Za študente, ki bodo obiskovali višje letnike, je dovolj potrdilo o vpisu v letošnjem letu. Interesenti dobijo podrobnejša pojasnila na županstvu, oziroma na sedežu univerzitetnega krožka v Gorici. Sindikalno zborovanje o položaju Maraldijcvih tovarn V ponedeljek, 27. t.m., bo v dvorani AIACE v Vidmu sindikalno zborovanje, na katerem bodo ponovno proučili stanje v podjetjih skupine Maraldi, s posebnim ozirom na tri tovarne v naši deželi. Foleg sindikalnih predstavnikov, se bodo zborovanja udeležili tudi predstavniki poli tičnih strank ter krajevnih uprav. Zborovanje bo ob 9. uri. • Komunistična partija priredi jutri, ob 9.30. v tržiški kinodvorani Excel-sior, zborovanje o trenutnem gospodarskem in družbenem položaju v državi ter o predlogih stranke za reševanje vseh odprtih vprašanj. Govoril bo pokrajinski tajnik stranke, Tullio Paizza. Umetni sneg na Pianeavallu so odpravili nevšečnosti, ki so jih povzročale sušne zime, ko ni bilo dovolj snežnih padavin. Top za u-metni sneg bo letos rešil to znano središče v naši deželi pred hudimi skrbmi. Že danes - bodo na progi Sauc, dolgi 670 metrov, začeli proizvajati umetni sneg. Napravo bodo pognali zvečer ter bo delovala do jutra. Če bo vreme naklonjeno, bo v nekaj dneh proga pripravljena za Deželna upr^fe ^skla ni, tečaj - za po^^-denai^ ^porjipo^ujejo ..hladne noči in tudi neko- iil|jgp8dat.jž&;^neve kot so sedanji. To se pravi, da bi morala temperatura zdrkniti pod ničlo. V novembru, ko smo imeli vseskozi popolnoma jasne dneve, se temperatura v hribih dvigne precej nad ničlo in se sneg topi. V naslednjih dneh bodo topove za sneg pognali tudi na ostalih progah kot so Casere, Caprioli, Daini in na progi, kjer prirejajo vsedržavna tekmovanja. Vse so namreč opremljene z vodovodnim omrežjem, voda pa je, poleg mraza, edina za sneg potrebna prvina. Če tako ne bi ravnali, bi Piancavallo kot izrazito smučarski kraj, postal nezani miv in prazen, Z iznajdljivostjo, ki so jo narekovale s smučarskega vi dika slabe zime, pa so se turistični operaterji v tem kraju izognili naj hujšemu. Marku pogovore sklenili z objavo skupnega tiskovnega sporočila. Pogovori, ki so potekali v —isrčni in odkriti izmenjavi pogledov, so i-meli predvsem namen preučiti možnosti za stvarne oblike sodelovanja na vseh področjih. V naslednjih dneh (omenja se 12. december) pa naj bi se v najvišjem sestavu srečali delegacija SZDL Nova Gorica ter pokrajinskega vodstva krščanske demokracije za goriško pokrajino. Tiskovni urad dežele odslej tudi v Gorici Na sedežu deželne uprave v Ulici Roma v Gorici so v teh dneh odprli goriško podružnico tiskovnega urada deželne vlade. Ta urad bo dajal vsakovrstne informacije o delovanju deželnih uradov s posebnim ozirom na dejavnost na področju Gorice in pokrajine. Do BO. novembra obnoviti dovoljenja za prevoz blaga Pokrajinsko združenje obrtnikov obvešča člane, lastnike tovornjakov in drugih vozil, ki opravljajo prevoze na svoj račun, da 30. novembra poteče rok, do katerega je treba predložiti prošnje za podaljšanje veljavnosti ustreznih dovoljenj. Za podrobnejša pojasnila naj se člani obrnejo na urade združenja, Drevored 24. maja, 1. Zamejska športna društva, športni delavci in naše uredništvo izrekajo čestitke DRAGU POŽARJU, uglednemu dolgoletnemu delavcu na področju telesne kulture v Novi gorici, ob prejemu Bloudkove nagrade. Kino Gorica VITTORIA 17.00—22.00 «Candido eroti-co». L. Čarati in M. Carven. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 «Eutanasia di un amore*. O. Muti in T. Musante. VERDI 17.15—22.00 «Grease» (Brillan-tina). J. Travolta in Olivia Nevvton -John. ■Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Swarm». PRINCIPE 17.30-22.00 «Crazy horse*. JSova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Velika gneča*. SVOBODA 18.00-20.00 «Veliki gospodar*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »Pocestnica*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23. tel. 72-340. Pri/nano mednarodno avioprevozniško podjetje LA GORIZIANA GORICA - UL Duca 0’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Turistični operaterji v zimskošportnem središču Pincavallo so že Ln ...| GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81 032 EKNOIMTPIC pisalni b l K J JI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ KMEČKA BASKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA Obmejno sodelovanje med Tolminom in Benečijo Prejšnji torek je bila v Čedadu na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko* redna mesečna seja Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Seji, katero sta vodila predsednik in tajnik Mladinskega odbora pri SKGZ. Igor Komel oziroma Milan Pahor, je prisostvovala številna delegacija občinske konference in osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije iz TVmina, katero je vodil njen predsednik Drago Podobnik. Na sestanku je, poleg beneških mladincev, bil prisoten tudi glavni urednik «Novega Matajurja* in član teritorialnega odbora SKGZ za Benečijo, Izidor Predan. V samem začetku seje je mladinski odbor izglasoval resolucijo v zvezi s kmečko deželno manifestacijo, ki je bila pred dnevi objavljena v našem časopisu. Nato pa je Izidor Predan pre-dočil prisotnim zapleteno problematiko beneških Slovencev, ki še vedno niso priznani s strani italijanskih oblasti kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Izidor Predan se je nato dotaknil odgovorov, ki so jih posamezni občinski sveti poslali rimski vladi v zvezi s prisotnostjo Slovencev v tistih okrajih in posameznih akcij, ki jih v tem času beneške organizacije nameravajo izvesti. O miactinski dejavnosti in sodelovanju z OK ZSMS iz Tolmina pa sta spregovorili Lucija Costa-peraria in Wilma Marinič. Podali sta pregled dosedanjih izvedenih akcij na tem področju, v zaključkih pa nanizali konkretne možnosti za nadaljnje razvijanje obmejnega sodelovanja na mladinskem področju. Prvi tak ponoven stik bo namreč že prihodnji mesec in sicer v okviru tečaja slovenskega jezika, ki se vrši v Čedadu. Predsednik OK ZSMS iz Tolmina Drago Podobnik pa je izhajal iz zaključkov mladinskega seminarja v Kopru, na katerem so sodelovali predstavniki vseh obmejnih OK ZSMS, ki je pravzaprav še tesneje zbližal Tolmin in Benečijo. V nadaljnjem delu sestanka se je razpravljalo o X. kongresu ZSMJ, ki bo od 13. do 15. »vembra 1978 v Beogradu ter o deželni kmečki manifestaciji. Branko Jazbec .je nato poročal o nedavnem obisku delegacije MO SKGZ pri Zvezi slovenske mladine na Koroškem. Razpravljalo se je tudi o proslavah «29. novembra — rojstva nove Jugoslavije*, ki bodo na Tržaškem in Goriškem v sodelovanju z obmejnima OK ZSM Koper in Nova Gorica, ter o tednu mladine za globalno zakonsko zaščito, ki bo v prvi polovici decembra na Goriškem. Senator poliglot SYDNEY — Pri zadnjih senatnih volitvah je bil v Novem Južnem Wale.su v Avstraliji izvoljen tudi Jim Kaldis, ki je po rodu Grk. Predvčerajšnjim je novoizvoljeni senator ime! svoj «nastopni govor*, na katerem je pokazal ali vsaj hotel pokazati, da pozna več jezikov. Svoj govor je seveda začel v angleščini, ker je to glavni ali državni jezik. Nato pa je govoril še v grščini, italijanščini, španščini ter srbohrvaščini, pa čeprav je mož rekel, da govori v hrvaščini in srbščini, torej v dveh različnih jezikih. Svoj poliglotski nastop v sena-tv- je Jim Kaldis utemeljil rekoč, d« živi v Novem Južnem Walesu dve tretjini prebivalstva anglosaškega porekla, ena tretjina pa je doseljenih ljudi iz vrste držav in Rdi ti imajo pravico do svoje etnične samobitnosti. Novost na knjižni polici PETA KNJIGA IZ ZBIRKE ODKRITJA IN RAZISKOVANJA Zbirka Odkritja in raziskovanja je namenjena predvsem mladim bralcem, prav pa prihaja tudi o-draslim. O čem govore knjige, pove že sam naslov zbirke, ki jo v slovenščini izdaja založba Mladinska knjiga in ki je prirejena po originalni angleški izdaji založbe Aldus Books v Londonu. Sedaj i-mamo pred seboj peto knjigo te zbirke, ki nosi naslov Zadnje meje. Prevedli so jo Alenka Vilfan, Jože Vilfan in Bogdan Gradišnik, opremil pa je knjigo Julijan Miklavčič. Knjiga Zadnje meje govori o podvigih pogumnih in drznih mož v preteklosti in sedanjosti in sicer o njihovih podvigih na najvišja gorstva, v globine oceanov ter na oba tečaja zemlje. Zato ima knjiga velikega formata, bogato ilustrirana in lepo opremljena tudi tri dele: prvi del nosi naslov Arktika, drugi Streha sveta tretji pa Skrivnosti morja. Vsi trije deli so zgodbe o človekovem boju z naravnimi silami, o boju v preteklosti in včerajšnji sedanjosti. Prvi del knjige govori o raziskovanju severnega in južnega tečaja in tu gre v resnici za raziskovanje. Pri podvigih planin- cev gre bolj za odkrivanja, gre za tudi za človekov spopad z naravo. Tretji del pa govori o znanstvenem raziskovanju morja, vode in življenja v njej. Knjiga je torej v svojem bistvu zgodovinski prikaz. poljudno in zanimivo napisan prikaz prodiranj človeka na najvišja gorstva sveta, v največje morske globine in pa na oba zemeljska tečaja. Ta prikaz pa je razen tega, da je napisan jasno, pregledno in zanimivo, opremljen s številnimi barvnimi podobami. Prav te podobe, slike in fotografije so bistven sestavni del knjige, ki se kot peta knjiga zbirke. Odkritja in raziskovanja uvršča med najbolj zanimive knjige te vrste pri nas. Podobe raziskovalcev, stare risbe gora, morskih globin, zbledele fotografije raziskovalcev Arktike in Antarktike so več kot privlačne za današnjega bralca, ki iz prebiranja te knjige lahko spozna, kako težavno je bilo človekovo premagovanje naravnih ovir in težav in koliko žrtev je bilo treba, preden je današnji človek lahko obvladal globine morja in gorske višine in oba pola naše zemeljske oble. Sl. Ru. OB IZIDU DRUGE PLOŠČE TRŽAŠKEGA ANSAMBLA «GI0RNI CANTATI> r Deset starih popevk z našega širšega |j kulturno in etnično mešanega področja Graziella Rota ima v tem programu veliko besede iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiii« REKORD, KAKRŠNEGA NI DOŽIVELO ŠE NOBENO GLEDALIŠKO DELO Delo Agathe Christie «Misnica» že celih 26 let stalno na odru Predstave znane detektivke je obiskalo že več milijonov Londončanov - Avtorske pravice je pisateljica podarila nečaku - Le en rekvizit ni zamenjan LONDON — Tega večera bi bila Agatha Christie prav gotovo vesela. Nocoj bo namreč v enem izmed gledališč eno izmed njenih del doživelo velik praznik, saj je doslej potolklo vse rekorde. Nocoj mineva 26 let, odkar je nepretrgoma na odru njena detektivka z naslovom odlagi delovne zmogljivosti in ne več na osnovi možnosti zaslužka. Poostrili bodo kriterije za preglede, kjer naj bi uvedli tričlan- ske zdravniške komisije. Ostala naj bi ena sama stopinja prizivov in sicer na deželni ravni. Prostovoljni nadaljevalni prispevki Prostovoljni nadaljevalni prispevki bodo znatno povišani in bodo veljak' le za starostne in ne več za invalidske pokojnine. Doslej je bilo namreč možno, da je kdo dejansko delal eno samo leto v življenju, štiriletno delovno dobo je izpolnil z vplačevanjem ne prav visokih prostovoljnih prispevkov in invalidnina je bila tu. Številni «prostovoljci» se sedaj sprašujejo, če bodo razveljavili že vplačane prispevke? Nikakor ne. za normalno pokojnino pa bodo seveda v povišani meri ostali polnoveljavni. Tudi za invalidske pokojnine bodo še za dobo treh let priznavali tovrstne prispevke. Se izplačajo nove prošnje za pridobitev invalidnin? Norme, ki so sedaj v veljavi pri invalidskih pokojninah, bodo ostale v bistvu nespremenjene. U vedli pa bodo princip revizije vsa ka tri leta, kar seveda ne bo ime lo učinkov za nazaj, torej za že odobrene invalidnine. Uvedli bodo prave invalidske pokojnine za za rovane. ki so za vsako delo nesposobni. V tem primeru bodo za izračun pokojnine dodali tudi ne-delano dobo do 60. leta. Na vprašanje, ki je v naslovu poglavja, odgovorimo pritrdilno. Na splošno se našega človeka ni lotila mrzlica pokojnine za vsako ceno. Tako je še mnogo zavarovanih, ki potrpežljivo čakajo na starostno pokojnino, čeprav bi jim njihovo zdravstveno in socialno stanje omogočilo takojšnjo pridobitev invalidnine. Vsem tem svetujemo, naj še pred izidom novih zakonov vložijp ustrezno prošnjo. Kasneje bo uspeh mnogo težje dosegljiv. Kako bo z avtomatično prilagoditvijo pokojnin Nove določbe o novoletni prilagoditvi pokojnin so vsebovane v osnutku triletnega načrta, ki se imenuje po ministru Pandolfiju. Kot smo že- povedali, ostane vse pri starem, razen pri povišanju pokojnin, ki so višje od minimalnih. Te pokojnine se vsako leto povišajo za dva zneska, za znesek, ki ustreza točkam draginjske doklade, in za znesek v odstotkih, ki se ga je do letošnjega leta izračunavalo na ta način: od povprečja plač v industriji, se ie odštela v odstotkih podražitev življenjskih stroškov. Razlika v od stotkih je postala množitelj za zvi šanje nadminimalnih pokojnin (morala bi biti 5,9 odst.). Po osnut ku je postopek enak, le da se višanje plač naslanja na povprečje vseh javnih in privatnih uslužben cev, ki je precej manjše, kot je to v sami industriji. V pomanjkanju že zbranih podatkov bo letos poviševalni odstotek znašal konvencionalno 2,9. Upokojenci bodo torej v primerjavi s prejšnjim stanjem okrnjeni za 3 odstotke. Isti osnutek predvideva še povišanje prispevkov za avtonomne delavce in novo določbo o najmanjšem dnevnem znesku, ki ga mora delodajalec prijaviti (doslej 2.500 na dan). Po novem bo minimalna plača, ki jo bo mogoče zavarovati, sovpadala z minimalnimi pogodbenimi prejemki določene kategorije. To bo zlasti za malega delodajalca kar precejšnje breme. Načrti za daljšo rabo Šele zadnji osnutek vsebuje pravzaprav vse določbe za preureditev pokojninskega sistema, ki bo v parlamentu zadn ji na vrsti. Za zavarovane je morda najvažnejša določba o možnosti podaljšanja pokojninskega zavarovanja do 65. leta, če le ti niso dosegli polne delovne dobe 40 let, ki jim daje pravico do 80-odstotne pokojnine, izračunane na najboljše povprečje zaporedne triletne dobe v zadnjih desetih letih. Podaljšanje delovne dobe se bo na splošno vsakemu izplačalo, le da .jo bo lahko, kljub nasprotovanju delodajalca, dosegel ob izidu zakona, ki seveda ne bo mogel veljati za nazaj. Napadi na načrt prihajajo s strani nekaterih kategorij, ki vidijo v preureditvi pokojninskega sistema, ki naj bi postal pod okriljem INPS enoten za vse delavce (tudi javnega sektorja), nekakšen rop na pridobljene pravice. Gre vsekakor za obrobne maloštevilne kategorije (npr. 60.000 vodstvenih funkcionarjev), kar je spričo milijonskih množic upokojencev povsem drugotnega pomena. S. O. resnici pa je poklonila svojemu sorodniku avtorske pravice, ki jim ni konca in ki predstavljajo za Mathewa Pricharda tolikšen vir dohodkov, da mu ni treba več skrbeti za udobno življenje. Mož je že bogat in bo še bolj. Morda je doba 26 let nekoliko preveč abstraktna, da bi si mogli ustvariti nekako podobo časa, odkar je delo rta odru. Zato bomo skušali to dobo nekoliko drugače prikazati. V času, odkar je Mišnica* na odru, se je v ZDA ali bolje v Beli hiši zvrstilo že sedem predsednikov vlade. Ko so prvič tem času zvrstilo prav tako sedem predsednikov vlade. Ko so prvič delo uprizorili, ko se fvič dvignil zastor za Mišnico*, je na Angleškem še vladala kriza in je bil na primer sladkor racioniran, na bone. V Moskvi oziroma v Kremlju je še s polno silo gospodaril Josip Visarionovič Stalin. V Angliji ni krožilo 18 milijonov avtomobilov kot jih kroži danes, pa čeprav je avtomobil tipa Anglia znamke Ford nov novcat stal samih 780 dolarjev. Tedaj je londonski *Times» posvetil televizijskemu programu same skromne tri, kvečjemu štiri vrstice. .. ud tedaj so se razmere krepko spremenile. Danes nas po mestih duši avtomobilski promet, ki muči uprave vseh velikih in tudi manjših mest. V podeželski hiši, ki jo je skoraj zamedel vsekakor pa izoliral sneg pa se ni spremenilo prav nič, vse je tako, kot je zapisala Agatha Christie. In angleška publika iz dneva v dan polni gledališče. V minulih 26 letih so morali zamenjati odrski zastor, zamenjati so morali vse odrske rekvizite, razen velikega z usnjem prevlečnega naslanjača. Tudi znana ura je že zdavnaj odpovedala in le tekst ostaja nespremenjen. Celo gledališče so zamenjali in se iz premajhne dvorane preselili v nekoliko večje gledališče, da bi ustregli vedno večjemu navalu publike. Če bi se gledališki producent Peter Saunders hotel ravnati po željah občinstva, bi bil lahko izbral tudi neko zelo veliko gleda-lišče, ki bi bilo prav tako vedno polno, toda hotel je ostati v dovolj velikem, hkrati pa vendar še kolikor toliko tintimnem* gledališču, kjer je stik med dogajanjem na odru in med občinstvom boljši, primernejši za takšno delo. Producent pa je seveda menjaval tudi ljudi na odru, saj je nemogoče, da bi četrt stoletja bili vedno eni in isti ljudje na odru. Predvsem se je držal nekega nepisanega zakona, da se mora vnašati v režijo neka stalna novost in je zato menjaval režiserje. Ti pa so menjavali ljudi in delo je ostalo vedno novo in sveže, zanimivo tudi za mnoge ljubitelje odrske umetnosti, ki so si delo po večkrat ogledali. Ker predstavlja, kot smo ie rekli, ponavljanje tega dela na o-dru že londonsko značilnost, so na tiskovni konferenci, ki so jo za nocojšnjo jubilejno uprizoritev sklicali, navedli nekaj zelo značilnih podatkov: V prvi in drugi dvorani se je v minulih 26 letih zastor dvignil 126.100 krat, kajti ob raznih aplavzih se je zastor dvignil tudi po večkrat in ne le ob zaključku posameznih dejanj. Čeprav sta obe gledališči razmeroma maihni, si je delo ogledalo že 4 milijone in pol ljudi, ki so med predstavami posrebali poldrugi milijon sladoledov in 700.000 oranžad. Pri uprizarjanju dela se je doslej zvrstilo v glavnih in pomembnejših vlogah že 150 umetnikov in umetnic. Čeprav bo nocojšnja prireditev jubilejna, bo predstava povsem normalna, kajti gledališki upravnik namerava prirediti posebno svečanost ob 30 letnici nepretrga nega uprizarjanja dela in dp tedaj manjkajo le štiri leta Letos v avgustu je Salvatore Sampieri snemal v Trstu nekaj scen za svoj film *Emesto* po romanu Umberta Sabe, ki ga je tržaški pisatelj 1953. leta napisal, a ne dokončal. Delo govori o 16 letnem mladeniču in njegovi ljubezni, časovno pa je postavljen v dobo pred 80 leti. V glasbeni spremljavi filma so tudi tri tržaške ljudske popevke in sicer *Care pute ve lo averto*. ki jo pojejo Graziella Rota, Luciana Rigotti in Limona Cesaria, popevka *Se lamenta el caligher* in pa Michez e Jachez» (seveda naša stara, preprosta Mihec in Jakec). Zadnji popevki pojeta Graziella Rota in ansambel «Gior-ni cantati*. Kaže, da je Sampierijev film «Emesto» prinesel tei skupini srečo, kajti v septembru so dva krajša kosa zvočnega traku iz omenjenega filma ter 8 narodnih popeižk predložili generalnemu direktorju italijanske družbe RCA Enniu Melisu in ta je bil nad tem tako navdušen, da je bila takoj posneta plošča LP z naslovom «Da Trieste*. Lani maja je založba Fcmit -Cetra v zbirki folk izdala prvo ploščo tržaškega ansambla, ploščo *Trieste contro*. pri kateri je sodeloval tudi tržaški pesnik Carolus Cergolg s svojimi značilnimi poezijami. Plošča je zelo uspela in sta o njej govorili 2. mreža italijanske in koprske televizija. Nova plošča «Da Trieste* vsebuje v primerjavi s prvo precej novosti. Glasbenemu delu je bila posvečena večja pozornost, ker se je tudi odnos ansambla do folk glasbe nekoliko spremenil. Na plošči so posneti nekateri tradicionalni motivi iz Furlanije -Julijske krajine in tudi iz Istre, iz česar izhaja, da se je razširilo območje dejavnosti skupine. Pri tem je imela še največ besede Graziella Rota. ki je svoja načela označila takole: «Od vsakega se zahteva po njegovih sposobnostih, vsakomur pa je treba dati po njegovem delu.* In v tem smislu je prav ona kot raziskovalka. solistka in kulturni delavec nasploh, glavna protagonistka te plošče, na kateri je posnetih deset pesmi. Gre za naslednje popeče: stara tržaška italijanska popevka iz konca prejšnjega stoletja z naslovom «Quando che i fa un sol-dato*, popevka s področja Tržiča v tako imenovanem bižjaškem narečju nosi naslov *Do che ’ndeu catarla*, kar bi naše pomenilo «Ko sem jo obiskoval*. Nadalje je posneta popevka «Sta vita*, katere avtorica je Graziella Rota, iz Oprtlja v Istri je prišel motiv *La nana pida de mama*. Sledi že omenjena popevka Michez e Jachez*. ki jo je prvi zabeležil Pietro Tommasin leta 1896. Na vrsti je popevka «Se mi volevi bene* iz konca prejšnjega stoletja, ki pa je v Trstu še vedno živa. Nadalje je tu še karnijska popevka «E Listat ’a je passade*. končno je posneta stara in večkrat predelana istrsko-tržaška popevka <*Se lamenta el caligher*. Tu bomo dodali, da je med te furlansko italijanske stare popevke vključena tudi slovenska popevka iKadar boš ti van-drat šel*. Kot iz gornjega lahko sklepamo, gre za nekakšen folk rem-val, ki ga razvija Graziella Rota ter ansambel tGiorni cantati*, torej kolektiv, ki proučuje, raziskuje in ponovno predstavlja javnosti, vendar na boli kritičen način, izvirno, resnično avtentično liud-sko glasbo, ki se je rodila v Furlaniji - Julijski krajini. predvsem na Tržaškem m to ne glede na izvor, ali gre za davno preteklost, ali za poznejše čase. ali gre za karnijski oziroma furlanski svet, za italijanski sivt ali za Slovence z našega področja. Njihovo gledišče je zelo preprosto, vendar hkrati edino pravilno, da namreč določena ljudska kultura more živeti le. če se stalno obnavlja in če neprestano raste in se razvija iz ljudstva. In ker je naša dežela tako zemljepisno, kot zgodovinsko, etnično in kulturno različna in raznolika, saj ima naša dežela gore. doline, ravnine in Kras in. ker živi tu etnično različno ljudstvo, je povsem logično, da je to zemljepisno področje tudi iz tega zornega kota zanimivo. In v tem smislu je zanimiva dejavnost skupine, ki je, kot smo v začetku povedali, izdala tudi že omenjeno ploščo. E. K. parla- ITALIJANSKA TV Prvi kanat 10.50 Bormio: Zimski šport Smuk za ženske 12.30 Aleksander Solženicin 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Bormio: Smuk za ženske Bologna: Tenis Finale mednarodnega prvenstva induor 17.00 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz menta 19.20 Woobinda Sedem življenj - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 MACARIO PIU’ - Zabavnoglasbena oddaja 22.00 Ljubezen v Italiji - druga epizoda: Sreča, da si dobiš moža Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Družina Robinson - TV film 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Iz našega žepa 14.00 Odprta šola 14.30 Evropski dnevi 17.00 Fred Bassetto, risanka 17.05 Velika dogodivščina Skrivnost Oneide — TV film 18.00 Dnevnik 2 - DOSSIER Dokument tedna 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — DRIBBLING Sobotne športne vesti Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Zgodovina družine Strauss, 2. nadaljevanje 21.35 Filmi bratov Taviani SOVVERSIVI, film Igrajo: Giorgio Arlorio, Giu-lio Brogi, Pier Paolo Cappo-ni, Marija Tocinowsky, Lu- cio Dalla in drugi Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 Stare japonske pravljice 8.20 Vrtec na obisku 8.33 Z besedo in sliko: ČENČARIJA, 2. del 8.45 Pirtošek: Rdeča kapica 9.10 Pisani svet 9.50 OBISK V BENEČIJI 10.20 Izbira študija in poklica: Biologija . 10.50 Noči in dnevi, nadaljevanka 14.30 Mož od nikoder, film 15.5) Nogomet: CZ - SLOBODA 17.35 Obzornik 17.45 Košarka: Iskra Olimpijo Partizan 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Mortimer: William Shakespeare, nadalj. 20.50 Moda za vas 21.00 TV žehtnik _ . 21.40 Včeraj, ko sem bi še 1018 Charles Aznavour 22.30 POROČILA Koper 15.50 Nogomet: CZ - SLOBODA 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK . 20.35 Mladi advokati: Komprmnis TV film 21.30 Dosje našega časa: Leto l?10 22.30 VALERIJA, film Igrata Barbara Bouchet 10 Pier Paolo Capponi Zagreb 20.00 Kako ubiti učitelja, M® 21.55 Zabavno glasbena oddaja 23.00 Zabavni spored za konec tedna ŠVICA 17.55 Colpo grosso — TV fij® 20.45 SEDOTTA E ABBANDON*-TA, film 22.50 Športna sobota TRST A 7.00, 8.00 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Z vseh koncev sveta: 9.30 Življenje besed; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 14.10 Slovenske povojne revije v Italiji; 14.30 Končno sobota!; 15.35 Iz filmskega sveta; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Potopljeni svet*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Poje Anna Oxa; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.34 Šest minut poznavalca; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.15 Popevka dneva; 14.00 LP tedna; 14.33 Orkester Ron Goodwin; 14.45 Orkester Borghesi; 15.00 Koncert na trgu; 15.40 Popevke, popevke. . .; 16.00 Pismo iz; 16.05 Folk glasba; 16.20 Flash glasba; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni vveekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.35 Prijatelji. . . z Donatello Moretti; 11.30 Ena dežela na enkrat: Sicilija; 12.05 Lahka glasba; 12.10 Aplavz cenjene publike; 12.30 Evropa, Evropa!; 13.35 Italijanski folk; 14.05 «Frankestein» Giuliana Gramigna; 14.35 Popevke za mlade; 15.05 Miti in stvarnost meščanskega stolet- ja; 15.55 Jaz, protagonist; Protagonisti resne glasbe; l'““ Radio 1 - Jazz '78; 17.35 D™)8 zlata; 18.25 Schubert v Italiji; ™ . Nabožna odd.; 19.35 Oddaja o med1 cini; 20.10 Eno uro z M. Stranierom; 21.05 Ko ob sobotah ni bilo T1?,’ volte; 21.30 Zgodovina radia; 22.W Radio sballa, z Enzom Jannacc jem; 23.08 Lahko noč. RADIO 2 7.30. 8.30, 9.30, 10.00, 12.30. 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Por0% 6.00 in 7.55 Vprašanja Radiu 2; »•’ Kdo je ubil Baby-Gate?, glasbena raziskava; 9.32 Lord Byron, r8‘ dijska priredba; 10.12 «La corri da»; 11.00 Popevke za vsakogar; 12.00 Ne Venera ne Mars; l*-” Ne, ni BBC!; 13.40 Romanca; J5® Opereta, včeraj in danes; Gran Varieta, z Domenicom D ' dugnom; 17.25 Izžrebanje loterij0-17.55 Zbori iz vsega sveta; 1?-Simfonični koncert; 18.33 Italija1)' ski sodobni glasbeniki; 19.50 N' smo slučajno tukaj zbrani; 21W Rimski koncerti; 21.35 Govori®0 glasbi; 22.45 Tout Pariš. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.^ Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 D0" bro jutro, otroci!; 7.30 Iz naSl sporedov; 8.08 Glasbena matinej8' 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mla“® poje; 10.45 Turistični napotki; H-Bachova orgelska dela; 11.20 if kalne radijske postaje se vkljuc jejo; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Go01* la v ritmu; 12.30 Kmetijski nasvj) ti; 12.40 Veseli domači naPe'^ 13.30 Priporočajo vam...; 1 . Gremo v kino; 14.45 S pevcem. • 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak’) 17.05 Spoznavajmo svet in d orno'T no; 18.30 Iz dela Glasbene mladm Slovenije; 19.35 Lahko noč, °tfT ci!; 19.45 Ansambel Jože Kamp10' 20.00 Prenos prireditve v počaS. tov dneva republike; 22.20 Oddal za naše izseljence; 23.05 P°P larnih 20; 00.05 - 4.30 Nočni P* gram — glasba. ŠE O MOSTU NA KRK Čeprav smo o gradnji mostu, ki bo povezoval kopno z otokom Krkom, pisali še pred nedavnim, se k temu velikemu tehničnemu podvigu vračamo, ker so pred tremi dnevi spojili mostni lok na tako imenovanem malem mostu. Čeprav je govor o malem mostu, ere v resnici za veliko delo, kar bodo potrdili nekateri podatki. V vodstvu gradbišča predvsem poudarjajo, da je kolektiv beograjskega podjetja »Mostogradnje* zaključil to veliko delo poldrugi mesec pred rokom. Ne gre za zaključna dela, pač pa so lok spo- MmiiiiniiiiiiifiiiiliiiiilMiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiinnuMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiniiiiititniniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniitiii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Današnji dan ni primeren za špekulacije. Okoliščine bodo postavile na preizkušnjo vse vaše moralne lcvalitpt.p BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše pobude bodo vzpostavile odlične odnose med kolegi. Uresničenje intimnega načrta. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prijateljstvo že, vendar ne tako, da bi vse šlo le v vaše breme. Odkrit pogovor z odkritim nasprotnikom. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne bo vam težko. S hvaležnostjo boste odklonili uslugo, ki vam ni več potrebna. Utrujenost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobro zamišljen načrt vam ne bo uspel. Intimen večer z ljubljeno osebo. Pazite na srce. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne boste še dosegli tega, kar ste si postavili za cilj. Ne pogrevajte tega, kar je že za vami. Oster spo- pad s sosedom. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč si domišljate glede svojih sposobnosti. Presenečenje v ljubezni. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Napredovanje na delu vam je zagotovljeno. Umirjeno družinsko vzdušje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Gospodarsko boste napredovali. V ljubezni ne bo kaj prida novega. Utrdili boste svoj položaj. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pred vami je izreden uspeh. Razočarani boste nad poniglavostjo nekoga, ki ga cenite. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Umirjen nastop v nekem poslovnem sporu vam bo zelo koristil. Ne zapravite nekega dragocenega prijateljstva. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne opravičujte se, niste storili kar bi bili morali. Ljubljena oseba vam tjo ob strani. jili v sredini s posebno mre* ,e to konstrukcijo, ki jo bo treba zabetonirati, vendar je že s8glll spojitev pomemben uspeh. S ~ju pa bo dokončanih na tem ®° a 70 odstotkov vseh del. Ker K1® . most z 244 metrov dolgim 'e*10 ^ gre za veliko stvar, pa čepraV ^ glavni del vsega mostu, moSji«ar povezuje kopno z otokom Sv.,^, ka, še pomembnejši in večj1- .j kor je znano, se struktura med kopnim in otokom KrB ,g deli na dva dela. Od kopnega ^ vmesnega otočka Sv. Marka se j, raztezal večji most, ki bo .fl večji tovrstni most na svetu . ki se bo podaljšal čez otok nato v manjšem mostu P0®8'j-ot do otoka Krka. Ta bo dol?- j smo že rekli, 244 metrov, ves ® ^ pa bo dolg 1440 metrov. M<)sl ^ širok skoraj 11 m in pol in ^ imel dve stezi po 3,75 m, dv« - ^ zi za pešce, ki bosta širok) cm, ostalo pa odpade za mostne konstrukcije. . ^ Čeprav so v začetku mostu imeli nekaj težav, s«, nfl nadaljujejo z veliko naglico |n ^j, nedavni tiskovni konferenci lf lo poudarjeno, da se bo sred). cembra spojil tudd lok na mostu in da se bo konec bra ali v začetku januarja Ijal čez mostno konstrukcij0 t naftovod, ki bo i>ovezal k°Pn° terminalom v Omišlju. Če bo vreme dopuščalo, bo ® ^ dokončan že v prihodnjem 'el^e bodo tedaj stekle čez most ™ , avtomobilske kolone. Graditelj1 ^ nijo, da bo v letu 1980 vozi® avto®", “ ,3! znašal poprečni promet ?c drugi milijon avtomobilov n8 1 'drug® most že približno milijon bilov, dve leti pozneje oa Samo zakon ne pomaga, zvišajo naj preživnine Kmalu bo dopolnjen zakon o preživninah kmetom — Velike razlike v preživninah glede na vrednost zemljišča LJUBLJANA, 22. novembra — Novi zakon o preživninskem varstvu kmetov bo vendarle zagotovil preživnino tudi tistim Id živijo na hribovitem in ob- starim in onemoglim ljudem, fflejnem svetu. Na osnutek zakona o preživninskem varstvu kmetov je bilo v javni razpravi veliko pripomb. Največ o neskladju med naslovom zakona in njegovo resnično vsebino. Kajti 15.000 hektarov lahko obdelovalne, ravninske zemlje, za katero je zainteresirano naše gospodarstvo in, ki jo namerava dobiti od ostarelih kmetov, ne more plačati preživnine vsem onerm>g-lim slovenskim kmetom. Naslov zakcna o »preživninskem varstvu kmetov« pa to brez dvoma obljublja. V skupnostih starostnega zavarovanja kmetov poudarjajo nezadostnost tega osnutka v skupščinski razpravi, pa tudi skupnost socialnega varstva noče odstopiti od svoje teze, da bi bil tak zakon samo gospodarski in ne tudi socialni ukrep. Tako široka razprava in angažiranost je seveda rodila uspeh. Republiški komite za kmetijstvo zagotavlja, da lahko kmalu pričakujemo dopolnjen predolg zakona o preživninskem varstvu kmetov. Za tista kmetijska območja, kjer za kmetovo zemljo ne bi bilo moč najti zainteresirane organizacije združenega dela, bi zemljo lahko prevzela kmetij-sko-zemljiška skupnost. Omenili so možnost, da bi sredstva za izplačevanje preživnine v tem primeru izplače- Višja stanarina a, hkrati pomoč Mladim družinam bo treba pomagati —- Doslej so občine krojile stanarine LJUBLJANA, 23. novembra — Hkrati z načrtovanjem prehoda na ekonomske stanarine smo začeti razmišljati, kako bi pomagali tistim posameznikom in družinam, ki jim bo zvišana stanarina preveliko breme glede na osebni dohodek. Oba ‘bora skupščine socialnega varstva sta zato danes dopolnila sprejela osnutek stališč za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Nedvomno imajo največ Problemov pri ureditvi in vzdrževanju stanovanja mlade družine, ljudje z nizkimi osebnimi dohodki, borci NOV, upokojenci in drugi starejši ljudje. Zakon jim zato ponuja pomoč pri namenskem varčevanju, pri dodelitvi najemniškega stanova-hja in končno tudi pri plačevanju stanarine. Kandidati za ta oblike pomoči pa morajo seveda izpolnjevati določene Pogoje. Za mlado družino, ki lahko dobi najemno stanovanje največ za 7 let velja, da morata Filmska kritika in njeni odmevi Posvetovanje na temo je Pripravila zagrebška revija »Filmska kultura« ZAGREB, 23. novembra —■ filmska kritika in javno mnenje je bila tema razgovora, ki ga je priredila revi-la »Filmska kultura« v sodelovanju s centrom za idejno ta teoretično delo CK ZKH. Za izčrpen pogovor o kritiki ta javnem mnenju so se odločili predvsem zavoljo teža, ker so imeli v fislih vse ravni pisanja o filmu. Osvetliti so želeli celoten Proces od posredovanja besedila javnosti do povratnega delovanja določene Informacije, kritične sodbe aH teoretičnega preučevanja. Ob tem so se zaustavili tudi ob pojavu, ki je letos, ob nastopu nekaterih nevsakdanjih del v našem filmu, še Posebej viden, ob nasprotujočih si stališčih, ki jih krilila do njih zavzema. B. C. biti zakonca mlajša od 30 let, poročena manj kot 5 let in zaposlena manj kot 7 let. Na dodeljeno najemniško stanovanje lahko računajo tudi starejši posamezniki ali družine, če njihov osebni dohodek na člana družine ne presega 40, 50, ali 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v preteklem letu. Ker nagrajevanje namenskega varčevanja doslej še ni prav zaživelo, bo potrebno to obliko pomoči še razviti in razširiti tudi na varčevalce z višjimi osebnimi dohodki. ŽIVA PAULIN vali iz družbenih skladov. Ce tržno ceno oddanega zemljišča delimo s 84, dobimo višino mesečne preživnine, ki jo bo po novem zakonu dobil kmet. Seveda pri tem nastajajo velike razlike glede na vrednost oddanega zemljišča. Razlikujejo pa se tudi preživnine, ki jih po 23 različnih občinskih zakonih že uživajo ostareli kmetje. Te preživnine, ki se gibljejo od 800 do 3.500 dinarjev, so v povprečju bistveno višje kot preživnine, ki jih bo zagotovil novi zakon o preživninskem varstvu. Ker že sprejetih odlokov ne gre spreminjati, bodo ti kmetje še naprej dobivali sedanje zneske, dokler se vrednost preživnine ne bo izravnala s tisto, ki jo bo določal novi zakon. ŽIVA PAULIN Obstale priprave na HE Kobarid Republiški komite za energetiko neupravičeno prekinil izdelavo načrtov TOLMIN, 23. novembra — Izvršni svet skupščine občine Tolmin je razpravljal o postopku v zvezi z odločitvijo o izgradnji hidrocentrale v Kobaridu na temelju informacije, ki so jo izvršnemu svetu skupščine občine Tolmin nedavno posredovali predstavniki soških elektrarn in iz katere je razvidno, da sta republiški komite za energetiko in samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije le na osnovi pred kratkim objavljenih člankov v različnih javnih občilih neupravičeno prekinila postopek izdelave načrtov za elektroenergetske objekte v Kobaridu za leto 1979. Izvršni svet je sestavil informacijo za republiški komite za energetiko in samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Krk se približuje obali Delavci Mostogradnje spojili manjši lok novega mostu na otok REKA, 22. novembra (Tanjug) — Danes je 400 delavcev beograjske »Mostogradnje« spojilo manjšega od dveh lokov mosta na Krk. Tako se je največji za ran-ski otok približal kopnemu za 485 metrov. Sam lok ima razpon 250 metrov, 235 metrov mosta pa leži na otočku Sveti Marko, na katerega se naslanjata oba loka. Do konca leta bodo spojili tudi večji lok mosta. Takoj po tem bo most nared za transport nafte iz terminala v Omišlju na Krku za jugoslovanske rafinerije, del pa tudi za Madžarsko in Češkoslovaško. Razen cevi jugoslovanskega naftovoda, v most vgrajujejo tudi vodovodne cevi, cevovode za potrebe petrokemije, elektrovode in podobno. Plačujemo previsoke račune za telefonske pogovore! Telefonski naročniki se nimajo kam pritožiti nad previsokim računom — Mnenje sodišča BEOGRAD, 22. novembra (Tanjug) — Malo je manjkalo, pa bi pokvarjen telefon podrl člen zakona o ptt storitvah, ki ureja odklop naročnikovega telefona. Delavec »Agroprometa« Danilo Belkič iz Kruševca je ostal brez telefona, ker se je uprl, da bi plačal vsoto, ki ni bila realna, kot je zapisal v tožbi, ki jo je poslal ustavnemu sodišču Jugoslavije. Poleg tega tudi ni imel dovolj denarja, saj so mu za dva meseca poslali račun v višini 7.000 dinarjev, kljub temu da je komisija ptt ugotovila, da je telefon pokvarjen. Impulze je sešteval tudi, ko je bila slušalka položena. Ustavno sodišče je sklenilo, da ni razlogov za oceno ustavnosti in zakonitosti, da pa se je v zakon prikradla določena pomanjkljivost. Položaj se je praktično obrnil tako, da po zakonu naročnik telefona nima nobene možnosti, da bi se pritožil zaradi previsokega računa, ki ga je dobil, čeprav je znano, da tehnika obračunov telefonskih impulzov rada zataji. Telefonski naročniki so tako postavljeni pred izvršeno dejstvo in morajo kljub temu plačati previsok račun, šele potem se lahko pritožijo na sodišču. Pravico do ocene točnosti podatkov pa ima samo komisija ptt podjetja. Zato so v današnji razpravi priporočili, da je treba proučiti možnost, da bi v takih primerih lahko posredoval mestni sekretariat za promet in zveze ali kak drug pristojni organ, kjer bi občani lahko poiskali varstvo svojih pravic. Odrinjeni od odločanja v občini Skromna dvojezična publikacija v boroveljskih poštnih nabiralnikih OD NAŠEGA DOPISNIKA V AVSTRIJI CELOVEC, 22. novembra —Občani boroveljske občine, ki šteje okoli 8.000 prebivalcev, so v poštnih nabiralnikih našli skromno publikacijo ki sodd v vrsto novih poskusov slovenske manjšine v Avstriji, da se enakopravno udeleži odločanja na občinski ravni. Kot je poudarjeno v uvodniku k 1. številki »Občanovih obvestil«, volilna skupnost Borovlje ne misli nastopati kot politična stranka, marveč kot interesna skupnost, katere cilj je postaviti v ospredje občinskih prizadevanj osnovne gospodarske, socialne in narodnostne potrebe prebivalstva obeh jezikov. MARJAN SEDMAK Financiranje olimpiade: pred tog pred ZIS SR BiH in mesto Sarajevo naj bi zagotovila milijardo od potrebnih 1,87 milijarde dinarjev OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA SARAJEVO, 22. novembra — Sestavljen je že predlog družbenega dogovora o organiziranju in financiranju 14. zimskih olimpijskih iger 1984 v Sarajevu. Dogovor, ki bo kmalu pred ZIS, naj bi sklenili izvršni sveti republik in pokrajin, izvršni odbor sarajevske mestne skupščine, skupnost jugoslovanske loterije, zveza za telesno kulturo in jugoslovanski olimpijski komite. Po letošnjih ocenah naj bi olimpiada stala 1,87 mi lijarde dinarjev, ki bi jih zagotovili po tem družbenem dogovoru, športni objekti bi stali 1,57 milijarde, 300 milijonov pa bi veljala neposredna organizacija. Teh tristo milijonov bi polovico zagotovili dohodki iz olimpijskih iger, pol pa naj bi zagotovili iz zveznega proračuna. SR BiH in Sarajevo bi zagotovila za gradnjo športnih objektov nekaj čez milijardo din, ostale republike in pokrajini pa skupaj 523,3 milijona dinarjev. Ta sredstva, 523,3 milijona, bi republike in pokrajini zagotovile tz sredstev športne napovedi in sicer bi bili to trije od-. stotki dohodka te igre na srečo, seveda v breme zadetkov. Skupščina jugoslovanske loterije bi še pose bej pobirala po četrt dinarja pri vsaki kombinaciji športne napovedi. Ta sredstva bi se izločala v letih 1983—85, kajti v letih poprej so namenjena za sredozemske igre v Splitu, ki se prav tako financirajo iz teh sredstev. S tem denarjem bi zgradili športne objekte za aip ske in nordijske discipline, biatlon, skoke, bob, sankanje, drsališče na Skenderiji in drsališče ter stadion za otvoritev na Koševu. BOGDAN NOVAK Razstava v Emonskih vratih DUŠAN PIRIH—HUP IN IZTOK ŠMAJS — BREZ NASLO-A — V galeriji Emonska vrata je odprta razstava fotogra-Hj in likovno akustičnega projekta treh mladih avtorjev: Dušana Piriha-Hupa, Iz^)^ §majsa in Jani.ja Osolnika. Raz. stava bo odprta do 2. decembra od 12. do 19. ure. Množica razstav v počastitev našega največjega praznika Ob dnevu republike pripravljajo razstave v Ljubljani, Velenju, Mariboru, Kranju, Ajdovščini, Novem mestu, Škofji Loki — Veliko razstav pa je že odprtih Še več „hlada“ iz LTH V Škofji Loki se lotevajo gradnje nove proizvodne dvorane — Naložba pa bo veljala kar 160 milijonov dinarjev ŠKOFJA LOKA 22. novembra — Razvoj gostinstva, trgovine, mlekarstva in nekaterih drugih dejavnosti pri nas odpi. ra škofjeloški delovni organizaciji LTH vedno večje možnosti za razmah proizvodnje in uveljavljanje na tržišču. Ker pa so bili pri tem omejeni zaradi pretesnih proizvodnih prostorov, so se odločili, da zgradijo nove. Tako je LTH sedaj pred veliko novo naložbo, ki bi veljala kar 160 milijonov dinarjev. V kratkem se bodo lotili graditve nove proizvodne dvorane, ki bo merila 8400 kvadratnih metrov. V njej naj bi prihodnje leto jeseni stekla proizvodnja zamrzovalnih skrinj, toplotnih izmenjevalcev in specialnih hladilnih naprav. Kot računajo, se bo vrednost izdelkov za tako imenovano komercialno hla-dilstvo, ki je bila lani blizu 240 milijonov dinarjev, leta 1980 povečala na 435 milijonov dinarjev. LTH je eden največjih proizvajalcev večjih hladilnih in zamrzovalnih naprav pri nas. Računajo pa tudi na večjo prodajo na tujem. Direktno sicer izvažajo le takoimenova-na lamelna telesa, za kar imajo sklenjeno pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji z zahodnonemškim partnerjem. Prav sedaj pa pripravljajo tudi dolgoročni izvoz toplotnih izmenjevalcev v NDR. Največ izdelkov pa prodajo v tujino posredno v sodelovanju z drugimi našimi proizvajalci, predvsem pri opremljanju celotnih objek-objektov v NDR in Iraku, s Smeltom pa pri graditvi mlekarne in zorilnice jogurta v Libiji. Medtem ko so lani prodali tujim kupcem za 17 tov. Tako sodelujejo z ljubljansko Emono pri opremi samopostrežnih trgovin v Maliju, s Tehniko pri graditvi milijonov dinarjev izdelkov, naj bi leta 1980 izvoz narastel na 28 milijonov dinarjev. Ker celotni novi naložbi v LTH ne bodo kos v eni sapi, so jo razdelili na dve etapi. V prvi bodo za objekt in opremo rabili 88 milijonov dinarjev, za trajna obratna sredstva pa še 29 milijonov dinarjev. Temeljna banka Gorenjske je pred dnevi odobrila 26 milijonov dinarjev za osnovna sredstva in blizu 9 milijonov dinarjev za obratna sredstva. Nekaj kredita bodo dobili še od izvajalca del in od dobaviteljev opreme, dobro polovico pa bodo zagotovili iz lastnih sredstev. LADO STRUŽNIK Sodelovanje prek meje se krepi Delegacija madžarske Domovinske ljudske fronte končala obisk LENDAVA, 22. novembra — Delegacija Domovinske ljudske fronte železne županije, ki je bila tri dni na obisku v Sloveniji, vodil pa jo je predsednik DLF dr. istvan Lajos, se je ob koncu obiska dopoldne pogovarjala že s predstavniki obeh narodnostnih SIS v soboški in lendavski občini in se udeležila hospitaoije pouka na dvojezični slovensko-madžarski šoli »Drago Lugarič« v Lendavi. Spomladi prihodnje leto bi naj prišlo do skupne razprave o narodnostnem šolstvu medobčinske komisije za narodnostna vprašanja pri pomurskem medobčinskem svetu socialistične zveze in ustrezne komisije županijskega sveta. I. G V počastitev dneva republike, našega naj večjega praznika, pripravljajo slovenske galerije, muzeji in druge umetnostne ter kulturne ustanove množico razstav. V Ljubljani, v razstavišču Arkade, bodo danes ob 12. uri odprli razstavo »Odlikovanja in znaki na Slovenskem«, kd sta jo pripravila Narodni muzej iz Ljubljane in pokrajinski muzej Maribor v sodelovanju z zasebnimi zbiralci. Najbolj zanimiva za nas so prav gotovo slovenska in jugoslovanska odlikovanja in znaki, njih pa dopolnjuje množica odlikovanj drugih držav iz starejših obdobij in sedanjosti npr. iz Avstroogrske, Anglije, Francije in drugod. Raz- stavljenih je okrog tisoč eksponatov. Razstavo m katalog je pripravil Janez Švajncer. Nič manjše zanimanje, če pomislimo na izreden obisk Meštrovičeve razstave, ne bo vzbudila razstava skulptur m risb, ob njih pa tudi fotografij spomenikov in drugih objektov, Dušana Džamonje v galerijskem kotičku Kulturnega centra v Velenju. Razstavljenih bo 11 skulptur, šest risb ter več fotografij spomenikov, med njimi znamenitega spomenika na Mra-kovici-Kozara, idejnega projekta spomenika kmečke vstaje leta 1573, idejni projekt spomenika zmage in padlim borcem na sremski fronti, med skulpturami pa tiste, ki Zavese po nareku mode »Velana« po treh desetletjih v vrhu med evropskimi specializiranimi proizvajalci — Zelo visoka produktivnost »Uala do enega največjih specializiranih proizvajalcev zaves Evropi. Delovna organizacija, ki letos praznuje 30-letnlco, ' visoko stopnjo produktivnosti dosegla Predvsem s pmo-‘tajanjem strojnega parka in z boljšim izkoriščanjem de-'ritega časa Leta 1964, ko se Je tedanja tanenka začela ozko usmeril v proizvodnjo zaves, je 'esto članski kolektiv lzde-l 20 tisoč tekočih metrov lVes. Danes pa številka že :eseže 4 milijone tekočih tarov zaves, kolikor Jih izdajo v letu dni. V vseh teh Uh se je dohodek delovne rf>anizacije povečal kar za 'aintrldesetkrnt, bruto skla- I za osemnajstkrat, amorti-•clja za stosedemdesetkrat, ■evilo zaposlenih pa se je Qvečaio le za dvakrat. Po Uotnem prihodku je Vela-a med slovenskimi tekstilci II 20. mef/.u, po akumula-'Jl v absolutnem znesku na :etjem, po akumulaciji na zaposlenega pa na prvem mestu. Tako nagla pot navzgor je rezultat smotrnega vlaganja v tehnologijo, v nakup novih sodobnih strojev, ki so omogočali kolektivu, da je ob njihovi devetdesetodstotni stopnji izkoriščanosti v kratkem času, sledila željam in potrebam tržišča. V obdobju, ko je Volnenka v stari Cukrarni izdelovala raznovrstne artikle za široko potrošnjo, se je naslanjala le na domače surovine. Z usmerjenostjo na proizvodnjo lahkih sintetičnih zaves, ko so postopno a vendar dokaj hitro zamenjali pletilne stroje, pa so se naslanjali pred- vsem na uvožene surovine. V zadnjih letih se Je razmerje v oskrbi s surovinami krepko prevesilo v korist zastopanosti domačih proizvajalcev poliestrov. Velik poudarek dajejo v Velani izvozu, katerega delež je največji prav na Konvertibilna področja. Samo letos so izvozili za 700 tisoč dclarjev svojih izdelkov, prihodnje leto pa naj bi se povečal še za 200 tisoč dolarjev. Izvoz predstavlja zaen-krat osem odstotkov celotne proizvodnje, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa ga bodo poskušali dvigniti na dvajset odstotkov. MARJETA ŠOŠTARIČ jih je avtor zasnoval iz železa in lesa. Uvodno besedo bo imej Zoran Kržišnik. Novomeščani si bodo od danes pa do 10. decembra v Dolenjski galeriji lahko ogle- j dali osmo razstavo članov dolenjske slikarske kolonije, ki jo organizira tekstilna tovarna Novoteks. Na razstavi sodelujejo Berko Berčič, Jure Cihlaf, Lojze Žemažar, Janez Hafner, Gabrijel Humek, Vladimir Klanjšček, Tomaž Kržišnik, Milan Rijavec, Nejc Slapar in Gabrijela Žu-gel. V Kranju bodo drevi odprli troje zanimivih razstav. V novem galerijskem prostoru v mestni hiši je pripravil odbor za likovno uredite/ Kranja razstavo »Elementi Korci skrbijo za kadre v SZDL Pomemben delež borcev pri volitvah v nove konference SZDL LJUBLJANA, 23. novembra — Borci so bili po ceni čla nov predsedstva republiškega odbora doslej med najbolj aktivnimi člani SZDL. To ve ija še zlasti za krajevne organizacije na podeželju, kjer so bili pogosto nosilci skorajda vseh aktivnosti. Prav organizacijam SZDL v kra Jevnih skupnostih bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti. Organizacije ZB bodo pod pirale in razvijale take obli-ke delovanja socialistične zveze, ki omogočajo soočanje in usklajevanje interesov vseh delovnih ljudi in občanov. To so predvsem sekcije, potrošniški sveti, ulični in hiš ni sveti itd. Odpraviti bo treba forumsko in šablonsko delo, zato se bodo še po sebej skrbno lotili kadrov skih priprav. B. S. RED NARODNEGA HEROJA — Z razstave od likovanj in znakov v Arkadah. likovnega poseganja v urba no strukturo Kranja« (otvoritev ob 18.45), v galeriji Prešernove hiše bodo ob 18. uri odprli razstavo »Nagrobnik v Prešernovem času«, ob 18.30 pa bodo predstavili razstavo »Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945—47«, id jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana. V Ajdovščini bodo drevi odprli razstavo »Risbe in akvareli starih mojstrov« iz grafične zbirke dunajske Albertine. Razstava faksimi lov znamenitih avtorjev kot so Diirer, Raffaello, Michelangelo, Rubens, Rembrandt, Oorot, Degas, Renoir, potuje že nekaj mesecev po Sloveniji. V Umetnostni galeriji Ma ribor odpro drevi ob 18. uri razstavo plastik in spomeniških zasnov Slavka Tihca. 2e včeraj pa so v avli Doma tiska na Titovi 35 v Ljubija ni odprli razstavo fotografij FKK »Janez Puhar« iz Kra nja. Svoje fotografije razstavlja 15 članov kluba. V gra ščinski dvorani v Škofji Lo ka pripravljajo muzeja radovljiške občine razstavo »Talci na Gorenjskem« _ v ^ode lovanju z Gorenjskim muze jem iz Kranja. Odprli jo bodo drevi ob 18. uri. M. Z. Študijski dnevi za novinarje Začenjajo se danes, posvečeni pa so spominu Mitje Gorjupa LJUBLJANA, 22. novembra — Jutri popoldne se bodo na Brdu pri Kranju začeli »Studijski dnevi Mitje Gorjupa« — izobraževalna oblika novinarjev, posvečena spominu pokojnega glavnega urednika Dela. Obiskovalo jih bo okoli 130 časnikarjev iz vse Slovenije, na programu pa so štiri osrednje teme, od vprašanj mednarodne politike preko demokratičnega pluralizma v samoupravljanju do jezika v novinarstvu. Uvodoma bodo o njih go vori-li znani družbenopolitični delavci: Stane Dolanc. Milan Kučan in Beno Zupančič, jutri pa ie na sporedu orva tema: subjektivni faktor v našem političnem sistemu, o kateri bo imel referat sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. J. H. y f- * • FJ Več na zahtevna tržišča Prvih devet mesecev letos je Makedonija izvozila za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta OD NAŠEGA SKOPSKEGA DOPISNIKA SKOPJE, 23. septembra — V prvih devetih mesecih letošnjega teta so v Makedoniji povečali prodajo svojega blaga na tujih tržiščih za nekaj več kot 21 odstotkov glede na lanskoletne izvozne rezultate v istem obdobju devetih mesecev. Pričakujejo, da bodo do konca leta obdržali ter v prihodnjem letu nadaljevali s sedanjo povečano prodajo v tujini, ki je, po podatkih sekretariata SR Makedonije za ekonomske stike s tujino, presegla vrednost 3,7 milijarde dinarjev. Največji delež pri makedonskem izvozu — okoli 90 odstotkov vse prodaje na tujem trgu, ne računajoč tobak — je ustvarila industrija, od tega največ tekstilna (27 odstotkov), kemijska (15 odstotkov), usnjarska in obutvena (10 odstotkov) ter kovinska (18 odstotkov). Nekaj nad 50 odstotkov od vsega na tujem prodanega I blaga je našlo kupce v deželah Vzhodne Evrope, 40 odstotkov blaga pa so makedonske delovne organizacije prodale v Zahodni Evropi, Grčiji in Turčiji. Na dežele v razvoju Je odpadlo štiri odstotke izvoženega make- donskega blaga v letošnjih prvih devetih mesecih, kar je skromen dosežek, a kljub vsemu za celih 219 odstotkov večji od lanskoletnega. Izvoz na konvertibilno področje se je glede na lansko leto povečal za sedem odstotkov. V devetih mesecih letos, ko se je izvoz povečal za 21 odstotkov, pa je Makedonija uvozila za osem odstotkov več blaga kot lani v istem času. To pomeni, da v SR Makedoniji, grobo povedano, še vedno dvakrat več uvažajo kot izvažajo: vrednost uvoženega blaga je dosegla 6,9 milijarde dinar, jev. Makedonsko gospodar- stvo Je namreč še v precejšnja meri odvisno od uvoženega reprodukcijskega materiala, nič manjše pa niso zahteve po kupovanju tuje opreme. Zunanja trgovina je bila po dosedanji zakonodaji v privilegiranem položaju, kar se je odražalo v prevelikem in včasih nepotrebnem uvozu. Sedanje spremembe na temelju nove ustave in zakona o združenem delu, ki predvidevajo združevanje sredstev in dela tudi med proizvajalcem in trgovcem, naj bi v mnogočem izboljšala sedanje razmere v zunanji trgovina. Posamezne makedonske delovne organizacije s področja proizvodnje so že sklenile nekaj samoupravnih sporazumov z uvozno izvoznimi podjetji o sodelovanju in skupnem nastopanju na tujih tržiščih. BRANIMIR NEŠOVIC Odgovornost do znanja Franc Šetinc na Gorjupovih dnevih: Razvoj političnega sistema terja izpopolnitev metod za njegovo uresničitev BRDO PRI KRANJU, 23. novembra — Samostojnost novinarja bo tem večja, čim bolj se bo opiral na temeljne družbene dogovore, je poudaril sekretar predsedstva CK ZKS Frane Šetinc v uvodni besedi o vlogi subjektivnih sil v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja prvi dan študijskih dni Mitja Gorjupa, ki jih je organiziralo društvo novinarjev Slovenije. Kot je dejal predsednik društva novinarjev Slovenije Božo Kovač, so študijske dni organizirali, ker novinarji že dolgo čutijo potrebo po poglobljenem izobraževanju ter skrbnem demokratičnem in organiziranem obravnavanju idejnopolitičnih tokov, da bi lahko jasneje določali svoje delovne usmeritve Studijske dni so poimenovali po lani preminulem glavnem uredniku Dela Mit.n Gorjupu, ki je bil zgled angažiranega družbenopolitičnega delavca in novinarja, z lasino, napredno in poetično taelo in zato tu di s prepričljivim pisanjem. V programu študijskih dni bode novinarji slovensKih uredništev u. gostje, med nji rai oredsedmk zveze no vi:-ar jev Jugosdavi.e Milotin Milen ki-Vič, jutri in v soboto ob ravnavali še marksistično analizo mednarodnih političnih tokov, pluralizem samo iptevnih irtere ov in aloven ščino v časnikarstvu. Franc šat>nc je v današnji u vodni besedi o vlogi sub jektivnih sil v našem političnem sistemu uvodoma ugotovil, da je ta vloga Idejno že dolgo opredeli-ma, vendar razvoj politične«« sisteme ter. ja izpopolnjevanje metod nje- govega praktičnega uresniče vanja. Družbeni razvoj ne more biti le spontan in stihijski, pač pa le spomin biti organizirane družbene sile, ki ga vodijo. Govoreč o pogojih za delovanje samoupravnega interesnega pluralizma, je Šetinc poudaril, da so ustanov ljene temeljne samoupravne skupnosti, v katerih delavec neposredno odloča o dohodku, prek delegatov v družbe nepolitičnih skupnostih, od občine do zveze pa se vključuje v vse razsežnosti odločanja o celotnem družbenem razvoju. Samoupravni pluralizem ne sme voditi do boja za oblast, pač pa je oblika reše vanja konkretnih problemov. Pri tem nasprotja niso nesreča, pač pa je nesreča, če jih ne moremo uspešno presegati, ali če dopuščamo politizacijo parcialnih interesov. Najširši okvir samoupravnega phtralizma je SZDL, ki je ne le fronta subjektivnih sil, pač pa mora v večji meri odigrati tudi vlogo mobvli-zatorja vseh ljudi. Družbenopolitične organizacije z zvezo komunistov so sestavni del pluralizma in se znotraj sistema vključujejo v enakopravne diskusije. Samo različna mnenja ne morejo voditi naprej, za napredek je nujna kritična zavest, sila, ki varuje pridobitve revolucije, to je vioge zveze komunistov, ki pa svoje družbene vloge ne more vsiljevati, pač pa se mora boriti za ljudi, da bi družbene spremembe razumeli in jih ustvarjali. Govoreč 0 nalogah novinarjev je Šetinc poudaril potrebo, da bi morali novinarji stalno ocenjevati Idejnopolitične odnose v uredništvih, da bi s tem krepili enotnost za bolj ustvarjalno delo. To ne bo krnilo svobode novinarjev, pač pa bo nasprotno, osnova za njihovo resnično samostojnost, preprečilo bo omahovanje in negotovost. Novinar ne more vsega vedeti, mora pa čutiti odgovor, nost do znanja ter interesov drugih, je poudaril Šetinc. Časnikar ne more biti le opazovalec družbenih sprememb, biti mora ustvarjalec, kritičen organizator in oblikovalec informacije, dialoga ter boja mnenj. LOJZE JAVORNIK Dvojno merilo za terorizem Nekateri krogi v ZRN so sprožili široko protijugoslovansko kampanjo — Stališča do naše države ocenjujemo po praksi BEOGRAD, 22. novembra (Tanjug) — V zadnjih dneh se je v Zvezni republiki Nemčiji začela široka protijugoslovanska kampanja. Sprožili so jo krogi, ki še vedno sledijo načelom hladne vojne. Prav pod njihovim okriljem že 30 lat izvajajo zločinske akcije proti Jugoslaviji in njenim državljanom najbolj črne skupine fašistično-teroristične emigracije. Kot formalni povod za začetek kampanje so izrabili nedavni sklep beograjskega okrožnega sodišča, da ZR Nemčiji ne bo izročilo štirih njenih državljanov, ker Bonn ni navedel zadostnih dokazov, ki bi opravičevali tak ukrep. Sklep rednega jugoslovanskega sodišča, ki je ravnalo v skladu z zakonskimi predpisi naše države, skušajo omalovaževati, pri čemer pozabljajo na številna dejstva, ki jih tudi pobudniki te kampanje dobro poznajo. Gre torej za zlonamernost in podpiranje tistih interesov, ki so v nasprotju s prizadevanji za dobre odnose med Jugoslavijo in ZR Nemčijo. Gre za hipokrizijo brez primere, saj je znano, da tu nastopajo prav tiste sile, ki so potem, ko so več mesecev uporabljale vsa sprejemljiva in nesprejemljiva sredstva, pred kratkim izsilile razveljavitev pravno veljavnega sklepa zahodnonemske-ga sodišča o izročitvi terorista, za katerega so jugoslovanske oblasti navedle dovolj jasnih in neizpodbitnih dokazov o njegovi zločinski dejavnosti. Te dokaze je kot pravno veljavne in zadostne za izročitev sprejelo tudi zahodnonemško sodišče. Kako torej lahko v Bonnu v zvezi z razsodbo beograjskega okrožnega sodišča trdijo, da je bila s tem kršena jugo-slovansko-zahodnonemška pogodba o izročitvi? Omenjena pogodba ni enostranski akt, saj v besedi in duhu predvideva sodelovanje in spoštovanje njegovih določb s strani obeh držav. Zato je skrajno neodgovorno, da sklep beograjskega okrožnega sodišča v Bonnu jemljejo celo kot povod za nesmiselno trditev, da Jugoslavija »podpira mednarodni terorizem«. V Jugoslaviji ne govorimo o ravnanju v Zvezni republiki Nemčiji na takšen način niti tedaj, kadar smo zelo nezadovoljni s tem, kako obravnavajo nekatere teroriste v ZR Nemčiji. Ves svet zelo dobro pozna jugoslovansko stališče o terorizmu, zato je popolnoma nepotrebno, da bi ga tudi tokrat podrobno ponavljali. Morda je dovolj opozoriti le na to, da je naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec na govorniškem odru generalne skupščine OZN jasno poudaril, da je »terorizem oblika mednarodnega zločina, ki je neposredno naperjen proti neodvisnosti ter svobodnemu in mirnemu življenju narodov in držav«. Je mar potrebno ponavljati, da je Jugoslavija to načelo dokazala tudi v praksi? Nikoli ni dovolila, da bi njeno ozemlje uporabljali za teroristične akcije proti drugim državam. Dejstvo je tudi, da na jugoslovanskem ozemlju ni bilo niti enega terorističnega dejanja proti tujim diplomatskim in drugim predstavništvom, torej tudi proti zahodnonemškim ne, in da so jugoslovanske oblasti vedno storile vse, da bi bili tuji državljani na njenem ozemlju popolnoma varni. Po drugi strani so sedanjo kampanjo v ZR Nemčiji proti Jugoslaviji začeli prav tisti, ki so — tega ni treba dokazovati — strpni do nekaterih oblik terorizma in teroristov, vključno s Hitlerjevimi sodelavci iz minule vojne. Tisti, do katerih so za-hodnonemške oblasti kar najbolj tolerantne, so v povojnem času z ozemlja Zvezne republike Nemčije izvedli mnoge teroristične akcije proti Jugoslaviji in njenim državljanom. Tako so pred nekaj dnevi v ZR Nemčiji ubili našega državljana Rado-mira Gazija, ki je prišel na obisk k svojemu bratu, začasno zaposlenemu v tej državi. Ubijalci, organizatorji in pobudniki tega uboja so še na svobodi, tako kot mnogi drugi, ki so $i roke umazali s krvjo v podobnih primerih. Zahodnonemške oblasti dobro poznajo vse te ubijalce ali organizatorje zločinov. V bistvu gre le za to, da niso pripravljeni udariti po virih zločinov. Jugoslovanska javnost je pozdravila ne. davno izjavo kanclerja Schmidta, ki je v Bundestagu obljubil, da bodo sprejeli odločnejše ukrepe proti terorizmu. Prav tako je zbudila pozornost tudi včerajšnja izjava tiskovnega predstavnika bonske vlade — čeprav po odločnosti ni nič milejša kot kanclerjeva izjava — da bo vlada Zvezne republike Nemčilje skrbela za »spoštovanje pravnega reda in da bodo v ZR Nemčiji dosledno izvajali predpise, ki veljajo za tujce«. Jugoslavija je bila vedno pripravljena na to, da se odločno in v sodelovanju z drugimi državami bori proti terorizmu. To je tudi trajna komponenta v njenem stališču. Prav tako je pripravljena brez vsakršnega omahovanja izvajati določila pogodbe o izročitvi v vsakem primeru in brez izjeme, če so podani zakonski pogoji. O boju proti terorizmu in o izročitvi se je pripravljena pogovarjati in dogovarjati na enakopravnih temeljih z Zvezno republiko Nemčijo, prav tako kot želi z njo razvijati in poglabljati vsestran-sko sodelovanje in odnose. Zvezna republika Nemčija bo pripo mogla k temu sodelovanju in razvoju odnosov, če bo z deklaracij prešla na akcije proti virom in organizatorjem terorizma, proti najbolj črnemu podzemlju, v katerem se nemoteno gibljejo poraženi zločinci iz zadnje svetovne vojne, o njihovi zločinski dejavnosti pa je Jugoslavija zbrala dovolj dokazov. Med drugim so od leta 1961 v ZR Nemčiji izvedli 36 hujših napadov na jugoslovanska diplomatska in druga pred stavništva, ubili so tri jugoslovanske di plomatske in konzularne predstavnike, šti. ri pa ranili, poleg tega pa je bilo tudi šest poskusov atentatov na naše pred stavnike. Ali morda to ni zadosten dokaz o tem, da tam stvari merijo z dvema vatloma? ''(V)" ’onsb o tj ol Antili: svet v malem in trgovina na veliko Kockarnice in zabavišča v zmešnjavi arhitektur — Od stojnic do butikov, od kitajskega porcelana vse do kiča OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA BTLLEMSTAD, novembra — Glavno mesto Curagaa in nizozemskih Antilov nima niti sto tisoč prebivalcev, vendar se je v slikoviti prestolnici »nagnetlo« ljudi z vseh vetrov, saj zatrjujejo, da v VVillemstadu živijo predstavniki nič manj kot 50 različnih narodnosti. Od temnopoltih potomcev nekdanjih sužnjev ki so jih iz afriških dežel pripeljali španski in drugi kolonialisti, do Nizozemcev, Američanov, Britancev, Francozov, Italijanov, Portugalcev in drugih. Poleg uradnega nizozemskega jezika na otokih govorijo največ domači jezik, ki se imenuje papiamento un je nastal v stoletjih različnih kolonialnih oblasti. Papiamento je mešanica portugalščine, španščine, nizozemščine, angleščine in afriških dialektov, zveni pa kar otroško razigra no, kakršno je tudi otroško prebivalstvo. Čeprav na šestih antilskih otokih živijo pripadniki najrazličnejših na rodnosti, so črnci in mulati vendarle v veliki večini. O kakšnem rasnem razlikovanju vsaj uradno in navzven ni sledu, vseeno pa ni mogoče prikriti, da je tudi na teh idiličnih otokih določena so-c alna in ekonomska diskriminacija, ki se kaže v tem, da so črnci in mulati skoraj praviloma zaposleni v slabše plačanih službah kot strežno osebje, v gradbeništvu, v komunalnih dejavnostih in v ri barstvu. Noči v znamenju rulet Takoj zatem, ko so v Venezueli začeli črpati nafto, so na Curagau zgradili veliko rafinerijo nafte, podobno pa so napravili tudi takrat, ko so po revoluciji na Kubi zaprli vse kockarnice in zabavišča za petične Američane in Evropejce. Na Curagau oziroma v VVillemstadu so na mah odprli kockarnice in zabavi-in zabave željne turiste. V glavnem mestu te nizozemske kolonije so danes kockami ce in zabavišča v vseh večjih hotelih V ameriško raz košnih hotelih Plaza, Holiday Inn, Intercantinental in She raton se rulete vrtijo iz noči v noč, igralni avtomati neneh no brni'o in žvenketalo, kupi pisanih žetonov prehajajo rok v roke. V igralnicah se sredi ru-či tare ameriških in drugih petičnežev, ki so prišli semkaj, da bi se »rešili« odvečnih novcev, drugi, ki de narja nimajo ravno na pretek, se zadovoljujejo s tem, da potegujejo za ročice ig. ralntfc avtomatov in upajo, da se bo iz njih naposled le vsul kup kovancev. Vse igralnice in razkošni hoteli so v tistem delu mesta, ki se imenuje Punda, dru-gi del se imenuje Otrabanda, loči pa Ju kakih sto metrov širok preliv, prek katerega se je mogoče prepeljati z barkačo, s premičnim mostom, ki so ga zgradili leta 18$8 in je samo za pešce, motorizira no prebivalstvo pa »e iz Pun-de v Otrabando It v na-sprotni smeri vozi prek mostu, ki se kot mogočen lok boči nad prelivom. Sopara in samba V mestu, kjer se vzpenjajo v nebo samo hoteli v ameriškem stilu, je poleg meša niče različnih ras in narod nosti tudi slikovita arhitek tonska mešanica zgradb. Pre vladujejo hiše in vile v značilnem nizozemskem stilu, v mestu pa so našli prostor tudi španski kolonialni stil. ameriška bahavost in latin skoameriška ter karibska živopisnost. Po večidel ozkih, asfaltiranih in skrbno očiščenih ulicah gomazijo temnopolti, rjavopolti domačini z značilno zibajočo se in poplesujočo, brezskrbno polzečo ho'o, oblečeni v obleke živahnih in celo kričavih barv, pa bolj zadržani belci, vsi pa kupujejo, kupujejo do onemoglosti. Dan je sonaren, zaduši liv iz ker je v zraku precej več kot 90 odstotkov vlage, nad me stom so se razpredli sivi oblaki, saj je od oktobra pa do januarja v tem subtropskem podnebju deževna doba, na Antilih kljub temu dežju le poredko. Dnevne temperature se vrtijo okrog tridesetih stopinj, zaradi visoke stopnje vlage pa se zdi, kakor da se je zrak segrel najmanj na štrideset stopinj. Po ulicah lijejo reke avto-mobilov, večinoma velikih ameriških »križark«, pa tudi vseh mogočih drugih svetov-nih znamk. Iz skoraj vsakega avtomobila je slišati zvoke sambe, omamni zvoki afro latinske glasbe se razlegajo v vsakem lc-kalu in trgovinah in temnopolte, mične natakarice in prodajalke se že kar podzavestno pozibavajo v bokih, saj jim je ritem sambe prešel v kri. Brezcarinska cona Trume ljudi vseh barv polti se gnetejo po trgovinah, kajti Willemstad je pravzaprav ena sama velika trgovina, sestavljena iz mozaika najrazličnejših trgovin, trgovinic in butikov. Tukaj je mogoče kupiti tako rekoč vse, od kitajskega porcelana, indijskih okrasnih predmetov, nizozemskih izdelkov, japonskih, ameriških, nemških fotoaparatov, kamer, televizorjev, ameriških, japonskih in evropskih hladilnikov, pralnih strojev do oblek po zadnji Italijanski, pariški in londonski mo di in do bolj ali manj kičastih lesenih in keramičnih izdelkov domače obrti. Med poplavo blaga in izdelkov je ve liko preveč kiča, ki se prav tako dobro prodaja. Vse vrvi in kupuje, tudi zatohla sopara ne more zatreti hlastanja, želje po pečem novem. Prepo tem kupci so neodjenlijivi, kajti Curagao in Willemstad sodita podobno kot denimo Hongkong ali Singapur v brezcarinsko cono, kar pomeni, da je tukaj mogoče kupiti prav vse za polovico ceneje ali pa še po nižjih ce nah kot drugod. AVGUST PUDGAR Jugoslovanske izkušnje v kitajskem kmetijstvu Zamisli o manj togem razmerju med državo in podjetji na Kitajskem — Planski strokovnjak o naših izkušnjah OD DOPISNIKA TANJUGA ŠANGHAJ, 22. novembra — Po nekaterili vesteh trenutno na Kitajskem ustanavljajo 12 kmetijsko-industrijskih kombinatov. V okolici Šanghaja smo obiskali srez, ki združuje 12 narodnih komun in šteje približno pol milijona prebivalcev. Govorili smo s šefom planske komisije Feng Sen-tsenom. »Zamislili smo si, da vaše izkušnje kombiniramo s tukajšnjimi razmerami,« nam je na začetku povedal Feng Sen-tsen in poudaril, da ne gre za kako posnemanje ali »mehanično prenašanje« jugoslovanskih izkušenj v delovanje kmetijskih kombinatov. »Opazili smo, da imamo nekaj skupnega, seveda pa obstajajo tudi razlike,« je nadaljeval. Skupno nam je to, da imamo družbeno lastnino, saj je lastnina narodnih komun v kolektivni lasti. So pa razlike v upravljanju. Vaši kombinati združujejo kmetijstvo, industrijo in trgovino. Pri nas trgovina ni v rokah komun. Državni monopol je. Zdi se nam, da so vaše izkušnje do bre ter da bi morali tudi mi s kmetijstvom in industrijsko proizvodnjo povezati trgovino. Zaradi tega bomo morali naš sistem reformirati.« »Seveda so tu še druge razlike. Vi imate mnogo zemlje in tehnike, pa malo ljudi. Pri nas je narobe. Vendar se mi spreminjamo prav zaradi tega, da bi našo državo moder nizirali.« Po oceni šefa planske ko misije sreza tiči bistvo v od nosu med državo in podjetjem oziroma bodočim kombinatom. Kitajski sobesednik je najprej opozoril na sistem načrtovanja. Zdaj odloča država o tem, kaj in koliko bodo občine sejale. »Pridelujemo naš sloviti česen, ki je odličen izvozni arti kel. Vendar pa moramo po sklepu državnih organov seja ti tudi večje količine riža in pšenice, tako da za česen ne ostaja več prostora.« Planski strokovnjak je tudi matematično dokazal, da s če- Albanija noče tujih posojil Svoj uvoz namerava še naprej pokrivati le z dohodki od izvoza DUNAJ, 23. novembra (Tanjug) — Albanija se še naprej drži načela, da ne sprejema tujih posojil. Svoj uvoz namerava še naprej plačevati z dohodki cd izivoza. Do take ga sklepa je prišla delegacija avstrijske gospodarske zbornice, ki se je pravkar vmlka iz Albanije, ki jo je obiskala v času, ko je Enver Hoxha v svojem govoru omenil Avstrijo kot deželo, s ka tero bi Albanija želela razvijati odnose. Albanci so pokazali zanimanje za uvoz različnega blaga, povečani uvoz pa bi plačevali s povečanim izvozom, ne pa s krediti V prvih devetih mesecih letos je vrednost avstrijskega izvoza v Albanijo znašala okoli 33 milijonov šilingov t za 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani). snom zaslužijo štirikrat več kot s pšenico. »Državi smo predlagali, da zagotovimo določeno plansko količino žit, drugi načrti glede setve pa naj bodo naši.« Drugi predlog za reformo se nanaša na zunanjo trgovino, ki je zdaj tudi državni monopol. Kot perspektivni izvoz- SPODREZAN FRAK Predsednik ZDA ima najrajši modro barvo, tehta 71 kilogramov, visok je 173 cm, okrog prsi meri 99 cm, okrog pasu pa 84 cm. Med njegovimi priljubljenimi knjigami je Tolstojeva »Vojna in mir«. Take in podobne podatke lahko dobi vsak novinar (ali nenovi-nar), ki se obrne na Belo hišo, kot se je nedavno dopisnik UPI, ki se je zanimal, ali predsednik igra canasto. Zvedel pa je med drugim še tole: oče ga je nabil, ko je bil star pet let, ker je z nabiralnega pladnja v cerkvi zmaicnil en cent. Nekoč je sestro Glorio ustrelil z zračno puško v zadnjico. ker je vrgla vanj francoski ključ. Prvič se je sam peljal z avtom na avtocesti, ko je bil star 13 let. Takrat je imel tudi prvi zmenek. In do leta 1969 je baje verjel v neznane leteče vredmete. Kaj Pa zdai? Zdaj so najbrž državna skrivnost. nik bodoči kombinat zahteva, da na tujem trgu nastopa samostojno in neposredno. »Za devizna sredstva bi lahko kupili sodobno opremo,« pravi Feng in se sklicuje na zglede jugoslovanskih kombinatov. »Tretja skupina nerešenih vprašanj, ki terjajo reformo, je problem dohodkov in stroškov oziroma izgub. Ce danes dohodek podjetja preseže načrtovano, pobere to država, ki pa pokriva tudi izgube, če so. Podjetje samo ostaja nezainteresirano.« »Predlagamo enotno kategorijo obračunavanja, v obliki davka državi. Ce plan presežemo in zaslužimo več, naj to ostane podjetju, če pa imamo izgubo, jo bomo prevzeli nase,« pravi kitajski sogovornik, ki meni, da sta za delitev »dobička« mogoči dve rešitvi. Prva je, da bi presežek plana ostal kombinatu, druga pa, da bi ga delili z državo v razmerju 80 : 20 v korist kolektiva. Pobudniki kitajske verzije kmetijsko-industrijskega kombinata predlagajo tudi spremembe v bančnem sistemu. »Vse pogoje imamo, da ustanovimo kmetijsko banko ter s svojimi sredstvi razpolagamo sami,« pravi kitajski planski strokovnjak in dodaja, da bodoči kombinat načrtuje tudi lastno trgovinsko mrežo ter poslovanje na področju turizma. Tako že zdaj napovedujejo, da bodo zgradili hotele, organizirali turistični ribolov in podobno. »Zaenkrat so to le naši predlogi in zamisli,« je dejal ob koncu Feng Sen-tsen. »O njih zdaj ve razpravljajo ustanove, ker se vrsta vprašanj nanaša na gospodarski sistem. Upamo, da bo odgovor pozitiven ter da bo imel prvi kmetij sko-industrijski kombinat v Šanghaju, ki ga bomo začeli graditi v začetku prihodnjega leta, nove možnosti za ustvarjalno izvajanje politike »štirih modernizacij«. ALEKSANDAR NOVACIC Vrnitev Jovana (Johanna) Čosiča Na največji delavski tribuni, ki poteka te dni v Beogradu, je tekla beseda tudi o otrocih naših zdomcev v tujini, ki jih je približno 250 tisoč. Podatki namreč kažejo, da približno le 55 odstotkov otrok jugoslovanskih delavcev hodi k dopolnilnemu pouku v materinem jeziku. »Mama, odločil sem se, da po odsluženi vojaščini ne pridem več v Nemčijo. Tu v vojski sem se izučil za šoferja. Vrnil se bom v Beograd in si poiskal zaposlitev. V vojašnici sem si našel veliko prijateljev, pa tudi starešine so dobri z menoj. Veš, mama, sploh ni tako, kot so mi poprej pripovedovali ...« To je odstavek iz pisma 20-letnega Jovana Cosiča, ki ga je napisal materi v Kauf-beuren v ZRN. Pa naštejmo še nekaj pomembnejših dogodkov iz kratkega življenjepisa tega tanta, ki danes živi in dela v Beogradu. Ko mu je bilo pet let, je moral skupaj z očetom in materjo s trebuhom za kruhom v tujino. Iz mirne beograjske ulice so se preselili v temačno in žalostno sosesko v Kaufbeurenu. Mali Jovan se je odtlej namesto s prijateljema Draganom in Isme-tom srečeval s Frizom in Helmutom, ki sta se norčevala iz njega, ker ni znal jezika. Zato se je moral mali Jovan, ki se je medtem prelevil v Johanna, pošteno potruditi in si lomiti jezik, da se je za začetek naučil po nemško odgovarjati na posmehovanja, ki so otroško dušo hudo prizadela. Z desetimi leti se je naučil nemščine kot materinega jezika, svojega pa že nekolikanj pozabil. Pri petnajstih se je šel učit za graverja in že skoraj čisto pozabil stare prijatelje v Beogradu. Pri šestnajstih je pustil uk in se zaposlil v enem od disco klubov. Tam se je srečeval z veliko nemške mladine in si našel tudi dekle. In ko je že skoraj pozabil, da je nekoč govoril srbsko-hrvaško in da se je rodil v Jugoslaviji, ga je tega spomnil poziv z vojaškega odseka v Beogradu. Tam so mu priklicali v spomin, da je dovolj star za služenje vojaščine. A tedaj so se za Jovana (Johanna) in njegovo družino začele težave. Fant ni hotel v vojsko, o kateri so mu pripovedovali, da starešine mučijo vojake, vojašnice pa da so trdnjave, obdane z bodečo žico, iz katerih nikamor ne moreš. Naposled je Jovan Cosič le odšel služit vojaški rok v JLA. Kaj se je z njim zgodilo, smo povedali že v prvih vrsticah. Na največji delavski tribuni, ki te dni poteka v Beogradu, je beseda tekla tudi o otrocih naših zdomcev v tujini, ki jih je približno 250.000. Tem našim ljudem grozi nevarnost. Najbolj so izpostavljeni vplivu tujega okolja. Problem zase je tisti del mlade generacije, ki ga niso pritegnili k dopolnilnemu pouku in ki se po končani obvezni osnovni šoli ne šola naprej, pa tudi predšolski otroci, ki pozabljajo materin jezik, ker jih še niso pritegnili k vzgojnemu delu. Ti mladi jugoslovanski državljani so tarča nenehne propagandne dejavnosti sovražnih elementov vseh vrst, zlasti politične emigracije. Kako naj bi torej obvarovali vse te Jovane, Milane in druge mlade ljudi, da se ne bi ponemčili in postali tujci in da ne bi pozabili svojega jezika in jugoslovanskega rodu? Kako preprečiti, da se ne bi zlili z drugimi narodi? Vsekakor samo z nenehno skrbjo naše družbe, z razvijanjem številnih oblik družbenega združevanja, na primer v klubih in društvih. ) fi. VOLILNI TRENDI i^rtTTOTJ F).1" r,"» •* , "''Ttf\ /y r( firmi g Herblock, »International Herald Tribune« Proizvod nemirnih let Vznemirljiva evolucija »ljudske cerkve« — Verski kulti iz nemirnih šestdesetih let — Propaganda za desničarje OD NAŠEGA NEWYQRSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 23. novembra — Medlem ko vojaki »češejo« džunglo v Gvajani in iščejo pobegle člane verske ločine, ki je pred nekaj dnevi naredila obredni samomor, si zaprepadena Amerika poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšni so bili razlogi tega morbidnega dejanja. Vendar je upanje, da bodo našli ljudi, ki jih išče vojska, ali da bo mogoče ugotoviti raz. loge, ki zanimajo Ameriko, prav majhno. Naselje ločine v džungli — poročajo dopisniki, ki so odpotovali na prizorišče — je obdano z gostim rastlinjem in močvirji, kjer grozijo človeku bodisi jaguarji ali krvoločne piranhe. Nekoč so v bližini tega naselja imeli Francozi razvpito kolonijo kaznjeij$eK<>-(opisano v knjigi Suha .giljotina) in se jim sploh zdelo potrebno, da bi ga obdali z žično ograjo in postavili straže. O razliki med nekdanjimi surovimi in današnjimi časi, ki naj bi bili bolj tolerantni, nam lepo govori dejstvo, da »ljudski cerkvi« džungla sama ni zadoščala in se ji je zdelo potrebno, da svoje člane »zavaruje« z žično ograjo in oboroženimi stražarji. Na začetku so nekateri časniki privoščljivo pisali, kako je »marksistični« prvi duhovnik te ločine popeljal vernike v obredni samomor »v imenu socializma«. Toda resnejši ameriški glasovi so takoj zavrnili vse sklepe, ki so se porajali na tej podlagi Za »New York Times« ta mračna epizoda na primer dokazuje samo to, kako »ozka je ločnica med razumom in blaznostjo«. Odgovor na vprašanje, kaj je izzvalo to nerazložljivo dejanje, pravzaprav ne iščejo pri politikih, temveč pri zdravnikih in psihiatrih. Amerika se je tako uvrstila- v bizarno kroniko množičnih samomorov, katere začetek je nemara sklep 964 Judov iz Masade, ki so leta 79 pr. n. š. sklenili, da je bolje umreti od svoje roke kot od roke rimskih legij, od katerih so bili obkoljeni. Zgodovina ve samo še za nekaj tovrstnih dogodkov. V 16. stoletju se je okoli 20.000 ruskih kmetov, pripadnikov verske ločine »starih vernikov«,, zažgalo ali zakopalo v zemljo, j£0,,„§oi,„jim njihovi voditelji rekli, da se,.bližata carska vojska in konec sveta. Ko so ameriške čete leta 1944 zasedle japonski otok Saipan, so vojaki na svoje oči videli, kako je na stotine prebivalcev tega otoka poskakalo z visokih skal v ocean. Robert Lifton, profesor psi-hiatrije na univerzi vale in baje glavni ameriški strokovnjak nenavadne vede o »pranju možganov«, pripoveduje, da se kaj takega godi lahko samo v obdobju hudih družbenih nemirov. Podobni verski kulti so resnično proizvod nemirnih ameriških šestdesetih let. Posebno kar zadeva kult »ljudske cerkve« iz San Francisca. Vznemirljiva je evolucija te skupine, ki je nastala, da bi, kot so takrat govorili, poiskala rešitev za najtežavnejše ameriške družbene probleme, potem pa se je bolj in bolj spreminjala v skupino fa.ši. stoidne narave. Njen prvi duhovnik Jim Jones, »karizmatični vodja«, ki so ga videvali v družbi sedanje »prve dame Amerike« (predsednikove žene) in je dobival pisma (zdaj pravijo: rutinska) od vodilnih liberalnih ameri- Zgodba zdomke Vere V Berlinu (zahodnem) je izšla knjiga, ki na avtobiografsko dnevniški način opisuje posamično usodo jugoslovanskega zdomca v obljubljeni deželi visokega življenjskega standarda. Naslov je »Unter uns war Krieg« (Med nama je bila vojna). Avtorica je nekvalificirana delavka iz Vojvodine po imenu Vera Ka-menko, njene nemške rokopise je uredila novinarka in sociologinja Ma-rianne Herzog, knjiga pa je izšla v založbi strankarsko nevezane zahodnonemške komunistične inteligence »Rotbuch« (Rdeča knjiga). Vera Kamenko je resnična oseba: iz vasi blizu Sombora Je in rojena Je bila dve leti po vojni. Star. ši so bili očitno izrazit socialni primer, kajti vsakega otroka so jim odvzeli že kmalu po rojstvu. Vera je bila najprej v otroškem domu, nato jo je posvojil kmečki zakonski par. Poročila se je s sedemnajsti, mi leti s sedemnajstletnikom. Kmalu po rojstvu si- na Milorada je mladi zakon razpadel, dekle se je z dvomljivimi družbami potikala po srbskih mestih in iskala delo. Nazadnje je pristala v transportu za Nemčijo, Sin je ostal pri ostareli Verini »materi«. V zahodnem Berlinu so se za Vero začele težave samot-nega življenja mlade in ne-izkušene tuje delavke, ki se ne znajde ne pri delu in ne v zasebnem življenju. Nazadnje se je zatekla k človeku, ki je zanjo vsaj »skrbel«, k turškemu de-lavcu Hasanu, ki je izkazoval svoj odnos do nje z neugasljivo seksualno žejo in stalnim pretepanjem. Zapustila ga je in se preselila v Milnchen, toda » osamljenosti se je spet vr. nila k njemu in nazadnje vzela k sebi celo svojega sina Milorada. S tem se začenja prava tragedija. Hasan in sedemletni Milorad se ne razumeta, Vera trpi zaradi ot-rokove »nehvaležnosti«, Milorad se namreč noče in ne more sprijazniti z živ- ljenjem v tujini pri mate. ri in hrepeni po babici v Jugoslaviji. Tako začenja Vera nekega jesenskega dne leta 1971 v navalu obupa in jeze slepo tolči po svojem otroku. Ta dva dni pozneje, očitno za posledicami udarcev, umre. Berlinsko sodišče Jo obsodi na Okence v svet pet let zapora, na procesu nastopa Hasan kot obremenilna priča. V psihološki stiski, iz katere ni izhoda, začne Vera v ječi opisovati svoje življenje (v nem-ščini, kakršno pač premore), da bi okolju, ki jo je obsodilo in zavrglo, razložila, da ni in zakaj ni mo. rilka. Ko jo po prestani kazni izženejo v Jugoslavijo (tam jo zaslišijo, potem pa prepuste usodi in materinski skrbi), pošlje rokopis svoje življenjske izpovedi neki zahodnonem-ški založbi. Tam ga po naključju najde Marlanne Herzog, se zanj navduši in lani poleti obišče avtorico v njenem domačem kraju. Tridesetletna Vera zdaj dela kot snažilka v delovnem taborišču nekega gradbenega podjetja. Skupaj pregledata, obdelata in dopolnita sto strani obsegajoči rokopis. Knjiga je izšla letos pred frankfurtskim knjižnim sejmom. Njena temeljna značilnost je lapidarni, ne-izumetničeni jezik preprostega, zvesto pripovedujoče, ga človeka, katerega dušev nost je za vse življenje pre treslo in zaznamovalo ele mentamo doživetje. Ma rianne Herzog Je popravljala Vertno nemščino le v prvih poglavjih; ko se JI je jezik sčasoma zboljšal, je avtentičnost čedalje doslednejša, nazadnje ostanejo v besedilu celo slovnične napake. Učinek neposredne izpovednosti je mestoma izreden, na primer v opisih razmer v vojvodinski vasi ali ubijajočega dela za tekočim trakom ali ozračja v zakonu s Hasanom. Nič ni znano, da bi se s knjigo »Med nama je bi. la vojna« (naslov se nanaša na odnos med Vero in Miloradom) kaj posebej ukvarjala nemška literarna kritika, čeprav so knjige, kakršna je ta, trenutno — oziroma že nekaj let — v »modi«. 2ivo, neposredno, »literarno nepokvarjeno« in z ničimer »nadgrajeno« pripovedovanje življenjskih zgodb In nespekulativna pričevanja o avtentičnih družbenih okoliščinah, v katerih ljudje živijo, veljajo za dražljiv neonaturalizem, kar je najbrž odsev popularnosti neskončnih televizijskih »zasliševanj« znanih, manj znanih ali povsem neznanih osebnosti. Razlog za »neodmevnost« knjige Vere Kamenko je najbrž v tem, da etablirati zahodnonem-ški kulturni žurnalizem levičarske založbe dosledno zamolčuje, tako da živilo v nekakšnem getu, v gluhem prostoru, iz katerega se zasliši kak glas zgolj po nakliučlu ali če se v tem publicističnem miljeju pojavi res kak iztemen avtor. Vera Kamenko ni »izjemna avtorica«, vendar je n jena zgodba vredna pozor, nosti, zaradi grenke eleglč-nosti neke življenjske zgodbe, n tudi kot redek, če ne enkraten primer »zdomske« literature. ških politikov, začenši z Wal-terjem Mondalom, je svoje vernike iz »pretirano rasistične« Indiane popeljal najprej v Kalifornijo, potem pa v gvajansko džunglo, kjer je ločina kupila okoli 10.000 hektarov zemlje. Za to preselitev se je odločil, češ da bodo v Ameriki prevzeli oblast »beli fašisti«, kot je zatrjeval svojim vernikom. Prihod kongresnika Lea Ryana v naselje te ločine so baje sprejeli kot uvod v napad ameriške vohunske službe in tajne policije in Jim Jones je čredo svojih fanatikov brez težav prepričal, da je bolje, če se odločijo za »lepo smrt«, kot dal> pokončati »ameriškemu državnemu stroju«. Razne sile v ameriški družbi seveda povzemajo iz tega mračnega dogodka različne sklepe. Zvezna policija (FBI1 trdi, da bi pri takih rečeh imela več uspeha, če ji ne bi zakon pred nedavnim prepovedal novačenja ovaduhov v podobnih organizacijah. Nekateri drugi se bojijo, da bo ta mračna epizoda hud udarec za vse verske organizacije. Bostonski »Christian Science Monitor« je zapisal, naj posveti Amerika več pozornosti »skrajnežem, ki perverzno izkoriščajo verska čustva«. Uradna Amerika si bo, kot napovedujejo, pozorno ogledala to plat svojega življenja. Ko se bo kongres v začetku leta 1979 ponovno sestal, se bo začela preiskava, ki bo zajela okoli 3.000 raznih verskih kultov, katerih članstvo baje presega 5 milijonov ljudi. Verski kulti v Ameriki niso ne nov ne izreden način političnega organiziranja v tej državi. Cerkev, ki je politično ločena od države, ima že dolgo posebne centre m kanale za to vrsto političnega organiziranja. Razumljivo je, da je glavni »uporabnik« tovrstne dejavnosti politična desnica. Med najvplivnejše organizacije ameriške desnice štejeta cerkvena zveza Amerike, ki Jo vodi mator Edgar Bundy (ustanova kardinala Mlndszentyja), in svet krščanskih cerkva v NeW Jerseyu. Podobno Je s cerkvenimi koledži, v katerih desnica prav tako propagira svoja stališča. V ta okvir sodijo nadalje »potujoče antikomu-nlstične šole«, »križarji 1® San Bernardina«, »gibanje Nove Anglije za Boga, družino in državo« itd. Toda tovrstno politiziranj® cerkve preiskovalcev, ki se poglabljajo v kulte iz šestdesetih let, očitno ne zanima tako, čeprav tudi tukaj, kakor kaže, prevladujejo desničarji. Davkarji in politiki gledajo na take kulte z velikim nezaupanjem, saj ne verjamejo, da je gibanje, kakršno Je na primer cerkev korejskega industrialca Sun Myong Moona, katere glavno geslo Je, da je Bog izbral Ameriko, da bo rešila nas planet komunizma, usmerjeno v »onstranstvo«, zlasti P° škandalu, ki je Izbruhnil, ko je Južnokorejska tajna služba poskušala podkupiti ameriški kongres. DRAGISA BOSKOVld nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 3. AMATERSKI LIGI V Križu Vesna proti Krasu Križani so v tem derbiju favoriti -v tem kolu skoraj vse naše ekipe na 2- AMATERSKA LIGA J jutrišnjem enajstem kolu pr-nstva igrajo vse naše enajsteri-j=’ fazen Zarje, pred domačim ob «nstvr V 2. AL igrajo domačih igriščih ’0rn in ker prejšnjo nedeljo spešne, imajo to-ponovno možnost, da se izka- Jj® bile preveč uspešne, imajo to fejo. Primorje - Giarizzole snM*morje še vedno »tava* na linjem delu lestvice in zato se robu proseškega igrišča zbira J®0 manj občinstva. Pozabiti si-j z ne smemo, da Primorje na lote tleh še ni zmagalo in ra-lj|"aranje navijačev je zato razum-6 ,°' Hiba proseške ekipe je na-■ ' v šestih tekmah je ff- v zadnjih ti ®orje zabilo a°rje zabilo le dva gola (pro-k.j^Panellam). Na srečo je o-™ba dobro držala, saj so Pro-,an* dobili le dva gola (Liber-9s' Zarja). j^atrišnji nasprotnik, ki ima sini , točko več od »rdeče-rume-jj.1’ je vsekakor nevarna ekipa, ,?° predstavniki Giarizzol v IH nPh šestih tekmah zabili kar ja pov. Je torej usoda Primorij Ze zapečatena? Vse bo odvisno . napadalcev, ki tokrat ne sme-(i ^začarati, saj proseški navija-Pri!?Strpno čakajo na prvo zmago ®°rja na domačih tleh. Breg . Brežani Costalunga Jjventina — Audax Štandrežci jutri ne smejo razočarati. V zadnjih štirih tekmah je Ju-ventina poražena zapustila igrišče in sedaj s petimi točkami deli predzadnje mesto z Aiellom. V štandre-žu, seveda, v teh dneh ni manjkalo govoric, vendar vodstvo kluba zaupa v moč ekipe, predvsem pa trenerju Marsonu, ki bo tudi jutri bodril Juventino k zmagi. Kaj pa nasprotnik? Ekipa Audaxa, ki je trenutno na repu lestvice s petimi točkami, je res katastrofalno startala, doživela je šest zaporednih porazov in šele v sedmem kolu prišla do prve točke. Zato je razumljivo da navijači Juventine jutri zahtevajo zmago, sicer bi kriza v vrstah Juventine postala res globoka. 3. AMATERSKA LIGA Kras — Vesna Kriško igrišče bo jutri prizorišče derbija, v katerem Kras in Vesna iščeta rehabilitacijo. Enajsterica Krasa je v zadnjih dveh nastopih poražena zapustila igrišče, kar potrjuje da »rdeče-beli* niso v formi. Vesna pa je v zadnjih treh nastopih iztržila tri zaporedne remije. Zato je povsem razumljivo, da jutri (tudi iz prestižnega vidika) bosta ekipi napeli vse sile, saj nobena noče izgubiti tega derbija. Na papirju je favorizirana Vesna, ker Križani niso v te. . prvenstvu še doživeli poraza. Vendar mnogokrat prav v derbijih —- sprejemajo v goste ne- v C:,A ‘ " >ega tekmeca, Costalungo, ki pnde do Presenečenja. j i Ijhk’ *fda'd» zato ne bodo imeli !o Po slabem startu prebolela kri-stite*vn sedaj meri na -visoko uvr- :t£ ga dela. da bi zaustavili ne-nasprotnika, ki bo prišel 5tb« o s trdim namenom, da od B. R. Villanova — Mladost Doberdobska Mladost bo gostovala pri enajsterici iz Villanove, ki ima točko manj od naših fantov, v točki. Tega se Brežani zadnjem prvenstvenem nastopu pa dai ° zavedajo, vendar so do se-p,,. na _domačih tleh klonili le 0-lj ni- čeprav so si prejšnjo nede-bj Pro‘-* S. Marcu zapravili točko, Voln- *°krat proti Costalungi zado-• tudi z delitvijo izida. Timorec l ^Benci so v tem tednu začeli C^imi treningi. Na igrišču so sJ;teč Postavili razsvetljavo in ®ernih *abko trenirajo tudi N°bj Oljski GMT tern j, “UIK0 trenirajo tuai v ve »-•- . urah. To je gotovo velika •tev in prav zato so na ne-poraz hitro pozabili ter z dVoj^,zmom gledajo r.a jutrišnji škorilkJ 2 ekipo GMT. Kljub po-tj nDam. ki so jih utrpeli nekate-tier °gometaši prejšnjo nedeljo, tre-leji-Aldo Kralj ne bi smel imeti je J. , Problemov. Branilec Štoka Hanjl^slificiran, okrdvaf” a je ftalec Mamo bo Vkli, -Veb nedeljah odsotnosti spet een v postavo. ^fija — Campanelle (^oložaj Gaje je še vedno kritina ' Čeprav so »zeleno-rumeni* ttij ,raPu lestvice s petimi točka-tOočn^- iutrišnji tekmec sodi med 5m0 :»ejše ekipe tega prvenstva) ta,. .Prepričani, da bodo gajevci 2rhag11 yse' da b* prišli do prve kj ge- Sicer pa bi morda tudi točke,, zadovoliila »zeleno-rumene*. ste), e.naistorica Campanell v gole^ Se ni utrpela poraza, poleg kri Pa .bodo morali gajevci tudi na igrišče v okrnjeni postavi. S°vrana _ Zarja srečanje bodo morali igrati jj ‘arometi. Domačini niso dobi-razPolago igrišča in so se l'.Oti Urneli 2 Zarjo, da igrajo ob Čap; v Ul. R. Sanzio v Trstu. Sre-t°- °bela zanimivo in nape-kstn 'k ena)sterici sta v zadnjih bj-n™. Prikazali lep nogomet in kn£a*’ navijači priti na svoj ra-fjVoornačini. ki so startali med hremri' *-ega prvenstva, so po do-skuj zabetku odpovedali in sedaj O? nadoknaditi zamujeno, kar Ro. p " da jutri računajo na zma-ijo “azovci, ki so prejšnjo nede-5rpe; er°dno klonili doma pa si ne ga 1° dovoliti drugega zaporedne-bj]j SpQdrsljaja, saj bi s tem izgu-hr,ru l,k z vrhom lestvice. Zato bo ko a ,za točke precej ostra in lah-kegaPr'dfi v tem srečanju do vsa- izida. je pred domačim občinstvom premagala z 2:1 Panzano, ki je tako ostal še vedno na dnu lestvice. Po lepem nedeljskem uspehu nad Libertasom iz Koprivnega bodo tudi tokrat Doberdobci jurišali na zmago, kajti le z osvojitvijo celotnega i. .upička ostanejo v neposrednem stiku z vodečimi ekipami. Tudi tokrat bo imel trener Barbana nekaj težav s sestavo enajsterice, saj bo še v jutrišnjem kolu izključen kapetan Mladosti Aldo Ferletič, poleg njega pa bo verjetno odsoten tudi Evgen Ferfolja, ki je pred nadav-nim utrpel težjo poškodbo. Sovodnje — Sagrado Po nedeljskem neuspehu pred domačim občinstvom čaka Sovodenjce v jutrišnjem kolu zopet težja naloga,' šhj bodo gostoValf'prt' 'Sagradu, ki je "Z' 12 točkami tia-drugem mestu razpredelnice ‘k točko zabstanka za vodečim Foglianom. Sagrado je v prejšnjem nastopu remiziral z e-najsterico iz Poggia z 0:0. Sovodenjce čaka res težko delo, saj spada Sagrado med najresnejše kandidate za prestop v višjo ligo. Mislimo pa, da bi bila točka povsem sprejemljiva za sovodenjski tabor. (fg) OBVESTILA Trenerski košarkarski tečaj V organizaciji ŠZ Bor pod pokroviteljstvom ZSŠDI bo v ponedeljek, 27., in v torek, 28. novembra, tečaj za košarkarske trenerje, ki ga bo vodil slovenski strokovnjak prof. Brane Dežman. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 27. novembra, ob 14.30 na stadionu «Prvi maj» v Trstu. Vabljeni so vsi zamejski košarkarski trenerji in ljubitelji košarke sploh. ŠD Mladina sporoča, da bo predvajanje diapozitivov o poletnem planinskem izletu na Triglav danes, 25. novembra, ob 20.30 v prostorih osnovne šole «Albert Sirk*. ŠD Mladina sporoča, da se bo telovadba za odrasle pričela v torek, 28. novembra, ob 20.30 v prostorih osnovne šole »Albert Sirk*. TENIS NA MP ITALIJE «INDOOR» Panatta v finalu Franulovic izločen Italijan Panatta se je uvrstil v današnji finale moških posameznikov na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije cindoor* v Bologni. V polfinalu je premagal Jugoslovana Franuloviča s 5:7, 6:3 in 6:3. Drugi finalist je postal Amerika-nec Fleming, ki je v svojem polfinalu premagal svojega rojaka Mc Enroea s 6:4 in 6:1. Franulovic včeraj ni imel sreče niti pri dvojicah. Italijan Zugarelli in Francoz Haillet sta namreč v polfinalu moških dvojic premagala Franuloviča in Čehoslovaka Šmida s 6:2, 3:6 in 6:1. KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI Težko kolo za naši ekipi Danes začnejo s prvenstvom tudi naše ekipe v kategoriji dečkov PROMOCIJSKO PRVENSTVO To kolo bo za naši ekipi dokaj neugodno, saj bosta nastopili proti nevarnima in nepredvidljivima e-kipama. Tako Scoglietto, kot Barco-lana sta namreč zmožna vsakršnega presenečenja. Jadranu bo najhujši nasprotnik igrišče. Scoglietto namreč igra na odprtem (in za nasprotnike neugodnem) terenu. Kljub temu bi moral Jadran brez velikih težav premagati nasprotnika, seveda pa bodo morali igralci stopiti na igrišče le nekoliko bolj koncentrirani kot proti Barcolani, ko bi kmalu izgubili, potem ko so vodili že z dvajsetimi točkami razlike. Bor bo igral z Bareolano še vedno v okrnjeni postavi. Tokrat bo nastopil Krečič, Klobas pa je še poškodovan in če bo igral, bo njegov doprinos prav gotovo manjši kot običajno; poleg tega bo še vedno odsoten Žerjal. Borov trener Franko Perko nam je dejal: »Trda nam bo predla! Barcolana je bila za našo ekipo vedno težek ODBOJKA ZENSKI TURNIR NA d. MAJU» Tri ekipe ob mreži Poleg Bora in Sloge bo sodelovala tudi ljubljanska Radna Odbojkarska prvenstva v višjih ligah, kjer bodo nastopale tudi naše šesterke, se počasi bližajo. Cez točno dva tedna se bo začelo žensko prvenstvo B lige (kjer bosta od slovenskih zastopnikov nastopala Bor in Sokol), januarja pa prvenstvo C lige, kjer bo poleg Bora in Krasa (v moški) nastopila tudi Sloga (v ženski konkurenci). Sedaj je seveda čas, da trenerji preverjajo opravljeno delo s svojimi šesterkami. Naši športni združenji Sloga in Bor sta se domenili, da bosta danes priredili ženski odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile tri ekipe: poleg organizatorjev Sloge in Bora je bila povabljena tudi ekipa Radna iz Ljubljane. To ime je sicer našim odbojkarskim ljubiteljem novo, ekipa, ki pod tem imenom igra, pa je znana, saj gre v bistvu le za novo ime Odbojkarskega kluba Ljubljana, ki že dolgo časa uspešno nastopa v drugi zvezni jugoslovanski ligi. Ekipa je že velikokrat igrala proti našim šesterkam na raznih turnirjih in podobnih tekmovanjih, tako da je res ni treba predS&ČPljati. Za Borovh'1 ekipo bo ta turnir veljal kot zete^koristen test, dva tedna pred pričetkom prvenstva. E-kipa nastopa letos z nekoliko spremenjeno postavo, sedaj pa se igralke skušajo kar najbolje uigrati med seboj. Sloga ima do prvenstva nekaj več časa. Kar pa so pred kratkim temu društvu sporočili, da je bil sprejet v italijansko C ligo in ga ix>do tam čakali seveda zahtevni nastopi, je ta turnir tudi Slogi več kot koristen. Tekmovanja se bodo odvijala na stadionu «1. maj* s pričetkom ob 15.00. Razpored tekem je naslednji: 15.00 Sloga — Bor 16.00 Radna — Bor 17.00 Radna — Sloga Vse tekme bodo trajale tri sete. INKA KOLESARSTVO NA TROFEJI «AL FOGOLER* Adria bo nastopila s štirimi tekmovalci V četrti etapi Trofeje Al fogoler v ciklokrosu se bodo jutri s startom ob 14.30 pomerili v Cordenonsu pri Pordenonu najboljši ciklokrcsisti iz naše dežele in iz Veneta. Po izredno številnem zastopstvu, ki se je prejšnji teden predstavilo pri Ca-stionsu, izgleda, da je ta športna zvrst dobila precejšnjo veljavo med kolesarji, saj je izredno dragocena priprava za poletna tekmovanja. Na skupni lestvici vodi še vedno Gianno Giacomini, vprašanje pa je, koliko časa bo še na vrhu najboljših, če bo spet nastopil državni reprezentant Paccagnella, pa tudi' specialist v krosu Barattin je v vedno boljši formi. Izgleda pa, da je za Giaco-minija to izredna priložnost, da obdrži kondicijo, saj ga je vodja i-talijanske državne reprezentance Tržačan Gregori vzel pod svoje o-krilje in ga bo verjetno vključil v ekipo, ki bo na olimpijskih igrah v Moskvi nastopala v vožnji na kronometer na 100 km. Tako je Gregori namignil tudi prejšnji ponedeljek, ko je skupaj s športnimi delavci A-drie iz Lonjerja trasiral progo za deželno prvenstvo v ciklokrosu, ki ga lonjersko društvo prireja 8. decembra ob 14. uri na Hudem letu nad Lonjerjem. Vodja «azzurrov» je rade volje priskočil na pomoč domačim kolesarskim delavcem in bil zadovoljen s predlagano traso, čeprav je prišlo do manjših sprememb, da bi bila dirka bolj spektakularna in bi se gledalci res naužili ob gledanju prvenstva. Če pa se povrnemo k jutrišnji dirki, je trena omeniti, da bo Adrio spet zastopala četverica ciklokrosi-stov: Čok, Cerasari, Petelin in Ruz-zier, ki se pripravljajo predvsem za deželno prvenstvo, kjer bi morala imeti največ možnosti za uspeh Čok med juniorji in Cerasari med cikloamaterji. #, # * Prav tako jutri bo pri Bazovici na sporedu tekmovanje v teku čez dm in stm (brez koles) za člane tržaških kolesarskih društev. Tek, ki je prvi iz serije treh nastopov, prireja klub Gentlemen iz Trsta. Start krosa je predviden za 10. uro na Bazovski gmajni, med drugimi pa bodo nastopali tudi člani lonjer-ske Adrie, med katerimi je favorit za zmago v svoji kategoriji Bonanno. R. Pečar NOGOMET. Vidni sklical mlade «azzurre» RIM — Trener Vicini je za prijateljsko srečanje Tunizija — Italija (reprezentanci sta sestavljeni sa-mo iz igralcev pod 21. letom starosti) sklical naslednje igralce: Ambu in Pileggi (Ascoli), Bagni (Perugia), F. Baresi in Collovati (Milan), G. Baresi in Chierico (Inter), Briaschi (Vicenza), Di Gennaro, Galbiati in Galli (Fiorentina), Ferrario (Napo-li), Piagnerelli (Cesena), Prandelli in Ta vola (Atalanta), Tassotti (La-zio), Ugolotti (Roma), Verza (Ju-ventus). nasprotnik. Upajmo le, da bo Ra-žem v taki formi, kot je bil pred tednom dni*. MLADINCI Jadran bo tokrat imel nekoliko težjo nalogo kot v prejšnjem kolu, saj se bo spoprijel z drugouvrščenim Ferroviariom. Železničarji pa bi ne smeli biti prevelika ovira za Tavčarjeve varovance, ki v tem prvenstvu še niso okusili grenkobe poraza. Izredno važno tekmo bo imel tudi Bor, ki bo igral z Interjem 1904 in ima tako lepo priložnost, da o-svoji svoj tretji par točk v tem prvenstvu. Če bodo borovci zaigrali koncentrirano in borbeno v obrambi, kot so to storili v začetku tekme s Hurlinghamom, potem jim je zmaga prav lahko dosegljiva. DEČKI Danes se s tekmo Sokol - Libertas prične tudi prvenstvo dečkov. Na-brežinci nastopajo v tem prvenstvu v glavnem z leto mlajšimi igralci in si bodo zato le nabirali izkušnje, cilj pa je, seveda, vsaj ena zmaga. V današnji tekmi je torej tržaški Libertas prav gotovo favorit. Več možnosti za uspeh imajo Kontovelci. Trenerja Henrika Lisjaka smo vprašali za mnenje o tem prvenstvu ter o možnostih njegovih varovancev: «Ne poznam dobro ekip, ki bodo nastopale v tem prvenstvu, mislim pa, da so Inter Milje, Don Bosco in Alabarda le nekoliko boljši tekmeci. Kar se tiče naše ekipe, upam na uvrstitev nekje sredi lestvice.* No, Kontovelci bodo prvi par točk lahko pobrali že jutri, saj spada Scoglietto med slabše ekipe v tem prvenstvu. MARKO BOR V NOVI GORICI Borovi člani igrajo danes v Novi Gorici na turnirju, ki ga organizira domače društvo. Borovci ne bodo nastopili v popolni postavi; turnir se bo namreč pričel že ob 10.00 in ob tej uri je več borovcev zaposlenih z delom ali šolo. V ekipi bo zato nekaj igralcev, ki bodo. nastopali v 1. diviziji ter nekaj mlajših. V PRVENSTVU A-2 LIGE Težka naloga Tržačanov Italijanski prvoligaški prvenstvi sta kot še nikoli enakovredni, zato tudi jutrišnje kolo nudi vrsto zanimivih srečanj. V A-l ligi, ki je v bistvu edina prva liga, bo gotovo zelo napeto v Be Akah in Vareseju. Emerson se bo na domačem igrišču 4>«ne»ik'Z močno PerugJnOHtt^Jij doslej izgubila samo s Sinudynejem (po podaljških). V Benetkah sta .točki brez dvdma zlata Vrčflm, flj bo Gabetti proti domačemu Canonu i-grala gotovo vse za vse. Košarkarji iz Cantuja, favoriti za osvojitev' državnega naslova, niso namreč v prvih treh tekma!i dosegli niti točke in morajo zato kaj kmalu nadoknaditi zamujeno. Od ostalih srečanj prve lige bi še podčrtali predvsem milanski derbi med Billyjem in Xeroxem ter dvoboj Mercury - Chinamartini. V A-2 ligi čaka tržaški Hurlingham težka naloga. Tržačani se namreč spoprijamejo z Rodrigom v Chietiju jn morajo z neposrednim tekmecem za izpad jurišati na dragoceni točki. V Gorici pa se obeta zanimiv spopad, saj pride v gosti Jolly iz For-lija, kjer igra trenutno najbolj kvo-tiran tuj igralec v Italiji, Američan Rod Griffin. Tekme A-l lige: Mecap - Sinudy-ne, Mercury - Chinamartini, Xerox - Billy, 3A Antonini - Harrys, Arri-goni - Scavolini, Emerson - Peru-gina, Canon - Gabetti. Tekme A-2 lige: Šarila - Cagliari, Manner - Bancoroma, Pagnossin -Jolly, Pinti Inox - Mobiam, Eldora-do - Superga, Rodrigo - Hurlingham, Juventus - Posta'mobili. • » • Danes je na vrsti drugo kolo jugoslovanske košarkarske p* e lige. Ker igra v prvi ligi samo dvanajst ekip se seveda v • sakem kolu obeta več zanimivih dvobojev. Jugo-plastika bo igrala v Beogradu proti nevarni Crveni zvezdi, ki bi lahko poskrbela za presenečenje. Lepa košarkarski predstava bo v Zadru, kjer domačini igrajo s Cibo-no. Zaradi izključitve Kičanoviča in odsotnosti Dolipagiča pa bo gotovo propadel derbi tega kola Iskra -Partizan, ki je tako postal za Ljubljančane zgolj formalnost. To srečanje bo prenašala tudi televizija. Tekme 2. kola: Beko - Radnički LMK, Iskra - Partizan, Bosna -Kvarner, Metalac - Borac, Zadar -Cibona, Crvena zvezda - Jugopla-stika. SMUČANJE Danes začetek sezone S EN AL ES — 200 smučarjev iz 21 držav bo danes tekmovalo na ledeniku Senales v prvem uradnem nastopu v novi sezoni. Danes je na sporedu slalom, jutri pa veleslalom, obe tekmovanji pa bosta veljali za točke FIS. Na vsak način bo to zanimiva preizkušnja predvsem za I-talijane, ki nameravajo v novi sezoni izbrisati številne neuspehe iz pretekle sezone. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 25. novembra 1978 KOŠARKA ČLANSKI TURNIR 10.00 v Novi Gorici Nastopa tudi Bor MLADINCI 16.00 na Kontovelu Jadran - Ferroviario * * * 17.00 v Dolini Bor - Inter 1904 DEČKI 16.00 v Nabrežini Sokol - Libertas ODBOJKA ŽENSKI TURNIR 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Nastopata tudi Bor in Sloga NOGOMET KADETI 14.30 na Proseku Primorje - Portuale NAJMLAJŠI 16.00 v Štandrežu Juventina - Audax CICIBANI 15.00 v Dolini Breg - Inter SS * * * 15.30 na Proseku Primorje - Zaule niiimiiiiiiiiniiiiinmiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiimiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiinniiiii NAMIZNI TENIS V ŽENSKI A LIGI Odgoden nastop Krasa Prenesli so ga zaradi trenerskih obveznosti Miličeve Danes bi morali v Cremi odigrati srečanje 2. kola ženske namiznoteniške A lige CSI Crema - Kras. Ker pa igralka Krasa Sonja Milič spremlja kot trener žensko državno mladinsko reprezentanco Italije, ki nastopa v Murski Soboti na mladinskem pokalu Jugoslavije so nastop odgodili. Dokaj čudno je, da je namiznoteniška zveza komaj 48 ur prej obvestila o tej spremembi, čeprav je bil nastop v Murski Soboti že predčasno planiran, še dobro, da so spričo odsotnosti Miličeve odgodili srečanje in se ni ponovil primer izpred tedna dni, ko sta Miličeva in Bevilacqua branili v Borovu barve Italije na MP Jugoslavije ter se nista mogli udeležiti državnega turnirja v Genovi. Tako so se nepravično okoristile druge, kakovostno slabše igralke, saj bodo državni nrslov podelili na osnovi točkovanja z ozirom na uvrstitev na posameznih državnih turnirjih. Program za leto 1979 V Škofji Loki se bo danes popoldne sestala komisija ZTKOS za mednarodno sodelovanje, kj bo skupno z zamejskimi telesnokffltumimi delavci -izdelala program sodelovanja med matično domovino in ZSŠDI o-ziroma koroško SŠZ. - bs - JUTRI V BARKOVLJAH Turnir TPK Sirena TPK Sirena je tudi letos organizirala tečaj namiznega tenisa za mlajše člane. Število udeležencev je še kar zadovoljivo, organizatorji so pa mnenja, da bi lahko na tem področju dosegli boljše rezultate. Zadevajo se namreč, da so potrebni še nadaljnji koraki za to, da postane ta pobuda res kakovostne, v smislu, da mora nuditi udeležencem priložnost za stike in srečanja s športniki, ki gojijo to panogo pri drugih zamejskih športnih društvih. Poleg tega, ker je to edini slovenski športni klub v Barkovljah in Rojanu, se prizadeva, da bi bila taka srečanja najbolj številna. V ta namen je odbor TPK Sirena organiziral s strokovno pomočjo predstavnikov namiznoteniške komisije ZS ŠDI notranji turnir namiznega tenisa, ki bo v nedeljo, 26. novembra v prostorih prosvetnega društva Barkovlje. Udeleženci bodo tekmovali v dveh skupineh, glede na starost, to se pravi v skupini osnovnošolcev in srednješolcev. Kdor se bo med temi najbolje izkazal se bo lahko udeležil drugega turnirja, ki ga bo TPK Sirena organizirala (vedno v sodelovanju z namiznoteniško komisijo pri ZSŠDI). Prisotni bodo ob tej priložnosti tudi člani športnega krožka Kras in športnega društva Mladina. Gotovo je tako srečanje važno, ker predstavlja temelj za bodoče sodelovanje. S. P. KOŠARKA PREDPRVENSTVLNE PRIPRAVE Dve prijateljski tekmi naših mladih igralcev Bor B - Bor A 19:44 (10:28) BOR B: Devčič 6, Roncelli, Žerjul 2, Rudes 3, Barbiero 4, Crevatin 2, Šik, Civardi, Vecchiet. BOR A: Bradassi 22, Jagodic 3, Slama 2, Vascotto, Zaccaria 4, Tavčar 4, Tremul 10. PM: Bor B 3:15, Bor A 6:31. Mladi ekipi, ki bosta letos zastopali Borove barve v prvenstvu »propaganda* sta se pomerili v prijateljski tekmi. B ekipa se je takoj znašla v težavah pod košem, saj je »orjak* Bradassi prestregel vse odbite žoge. Vseeno pa so se «bejevci» prebudili ter dosegli lepo vrsto košev z Devčičem in Barbierom. Tekma je bila neodvomno koristna, saj je pokazala resnično vrednost obeh ekip. A ekipa se bo lahko uvrstila na prva mesta lestvice, medtem ko si bo B ekipa skušala pridobiti čimveč novih izkušenj, ki ji bedo v bodoče prav gotovo koristile. Cancia Bor — Breg 16:44 (6:20) BOR: Rudes 4, Hmeljak, Barbiero, Počkaj, Žerjul, Civardi, Devčič 6, Roncelli, Glavina, Vecchiet 4, Betocchi 4. BREG: Bandi 2, Slavec B. 2, Kla-bjan 12, Vodopivec 2, Korošec 10, Štrajn, Slavec A. 2, Maver 14. Borova B ekipa (prvenstvo »propaganda*) se je prejšnji teden pomerila z Bregom, ki pa bo nastopal v prvenstvu dečkov. Po izredno slabem in negotovem začetku sta ekipi nekoliko uredili zmedeno igro ter igrali precej bolj sproščeno. Vseeno pa ne moremo reči, da je bila prikazana igra zadovoljiva. Pripomniti meramo še, da je bila to prva tekma borovcev in bodo morali slednji še trdo delati, da bodo odpravili svoje številne napake in hibe. Izmed igralcev naj bi omenili Dev-čiča in Betocchija pri Boru, Klabja-na, Maverja in Korošca pa pri Bregu. JUTRI NEDELJA, 26. novembra 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Barcolana « * « 11.00 v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Jadran DEČKI 9.00 v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Kontovel ATLETIKA TEK ČEZ DRN IN STRN 10.00 pri Bazovici Nastopa tudi Adria KOLESARSTVO CIKLOKROS 14.30 v Cordenonsu Nastopa tudi Adria NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v štandrežu Juventina - Audax * * * 17.00 v Trstu, Ul. R. Sanzio Sovrana - Zarja * * * 14.30 na Proseku Primorje - Giarizzole « « * 14.30 v Dolini Breg - Costalunga « * * 14.30 v Trebčah Primorec - Grandi Motor! # * * 14.30 na Padričah Gaja - Campanelle 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Zagraju Sagrado - Sovodnje * * * 14.30 v Vilešu Villesse - Mladost * * * 14.30 v Križu Vesna - Kras NARAŠČAJNIKI 9.30 v Romansu Pro Romans - Juventina * * * 9.30 v Gradišču Itala S. Marco - Sovodnje * * # 10.30 v Bazovici Zarja - Rosandra ZAČETNIKI 11.00 v Krminu Cormonese B - Juventina « » * 10.00 v Doberdobu Mladost - San Michele * * * 9.00 v Trstu, Sv. Ivan S. GiovannI - Breg NAJMLAJŠI 15.20 v Trstu, Campanelle Chiarbola - Vesna 12.15 v Žavljah Zaule - Breg * * # 10.30 v Križu Kras - Primorec i . # * # 13.15 na Opčinah Giarizzole - Primorje Avellino - Fioreritina X Bologna - Catanzaro 1 X Inter - Atalanta 1 Juventus - Ascrli X 1 Vicenza - Roma 1 X Lazio - Verona 1 X Napoti - Milan 1 X Perugia - Torino X Sampdoria - Palermo 1 Sambencdett. - Foggia 1 Taranto - Bari X Lecco - Tricstina 1 X Siena - Imperia X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X X 1 1 2 2 1 1 X 1 1 1 2 1 1 MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) St Si> si, zahtevaš, ukazuješ, ne popuščaš v ničemer. Če ceh, b* zdi, mora na hektaru zrasti osemnajst, dvajset je0v Pščenice: mora jih biti. Če kmetje dokazujejo, da d0 San7° enajst, je to špekulacija; če Okraj skuša posre-1^ at>. češ da jih ne bo nad štirinajst, je to oportunizem! ki vse leP° opraviš, gredoč nazaj nakupiš nekaj C’ ^ftkšno kokoš, moko, sploh vse, kar je možno, če že ne založiš s kakšne državne ekonomije zastonj! 6a se na ministrstvu utrdiš, ni več nikakih zaprek, tja),bi počasi napredoval do načelnika kakšnega od-k)er lahko v miru živiš: nihče ti ni več nevaren, tlj daieš se lagodnosti in življenje postane prijetno. Tudi ^mogoče, da se ne bi kdaj povzpel do pomočnika lr,lstru. tjv Gorišek ni bil človek, ki bi živel samo politiki: direk-govorom, organizacijam, sestankom. To je bilo po-ltja °; da si človek nazadnje najde primeren prostor, r b* mirno živel. s0 , r° ie bila ena stran njegovega življenja. Druga stran — ženske. Na Okrajih je bilo v tistih letih dovo j iožnosti in dovolj izbire: mlada dekleta s kmetov so prek tečajev prihajale v službo in se tu naglo spreminjale. Mladi, zdravi, okrogli, nekoliko široki kmečki obrazi, velike odkrite oči, za ljubezen široko, odprto kmečko srce, ki se je bilo doma že pripravljalo za poroko. Gosposki Gorišek je pri njih lahko uspeval. Uspehov pa se ni branil. Na veliko je žel ljubezen in požel na Okraju, kar se je le dalo. Ni bilo naključje, da se je nazadnje tudi Majda ujela v njegovo mrežo .Bila je lepa ženska; povrhu Gorišek ni verjel, da je zares taka aktivistka. Iz gole kljubovalnosti je hotel, da jo prišteje v vrsto tistih, ki jih je rad imel. — Ko je izvedel, da je prav ona vse storila, da oi ga vrgli iz Partije, ga je gnala tudi sla po maščevanju. Sla po maščevanju njej in sla po njej, ženski, ki tako zviška gleda na moške — vse se je združilo pri njem v to, da je bil voljan vse storiti, da jo — dobi. «Tudi Majda bo moja!» si je dejal. «Predvsem njo hočem! Drugače se ji bom maščeval, kot se je ona meni!« se je nekako zaklel. Do usodnega srečanja je prišlo na prireditvi v daljni vasi, kjer se je zbral skoraj ves Okraj. Gorišek jo je zalezoval, iskal ugodne prilike. Več kot dve uri je sede za mizo razpravljal z njo, zakaj ga pravzaprav sovraži in preganja. Ta Majda ni bila več nekdanja. V njej se je medtem marsikaj spremenilo. Nevede je slačila s sebe staro, ponošeno obleko mladinskih organizacij, mladostnega poleta, zavzetosti, živosti, brezpogojne revolucionarnosti, blesteče zglednosti, kakor da se je pre-utrudila ali naveličala vsega tega. 2e nekaj časa sem Majda ni več nastopala kot govornica. Na konferencah je posedala molče, pisarila v svoj notes, a nič tistega, kar je kdo govoril. ♦Majda, ne boš govorila na naši konferenci? Vsi čakajo nate!« jo. je opomnil kdo, ko je bila konferenca. Rahlo se je zmedla, kakor da jo je kaj poklicalo, kakor da se je obudil prelep spomin na nedavne čase. Hkrati pa se je v njej nekaj uprlo. Rekla je suho, a kljubovalno: ♦Nisem pripravljena...« To je sama popravila- ♦Se mi ne da... Sploh pa — zakaj vedno jaz? Naj tudi drugi govorijo!« Majda bi v prejšnjih časih bila nesrečna, če ji na taki konferenci ne bi dali govoriti. Tudi zdaj jo je še prijelo, da bi se dvignila in spregovorila. Vendar tokrat stvar ni bila v tem, da bi imela še kaj povedati mladini, temveč zaradi golega prestiža. Z največjo muko je premagala v sebi zavist in ljubosumnost, a še to le zato, ker se je zavedala, da bi izgubila še več ugleda, če bi čenčala pred ljudmi. Z Majdo se je nekaj dogajalo. To spreminjanje je sicer sama opazila, a se ji je zdelo naravno in pravilno; kakor da zaključuje otroško dobo; tudi otrok ne more nekega dne reči: Danes sem pa velik in pameten, ne bom se več igral. Se ga zamika k igram in še se dela preti- rano resnega. Pojavi, ki so spremljali Majdino duševno spremembo, so bili naravni. Včasih je sicer kdo vprašal: «Majda, kaj je s teboj?« A to je bilo le, ko je šlo že za kakšen očiten upor ali odpor. «Kaj naj bi bilo?« je odvrnila vselej in se skušala nasmejati, bolj da bi zakrila tisto, kar je bilo in kar sama ni dobro poznala. In vendar niso bile samo spremembe. Bilo je hujše. Bil je njen padec, v njej se je začel razkroj vrednot, ki so bile doslej njeno bistvo, in za kar je bila prepričana, da je bistvo tudi vsega tega novega življenja. Ta notranji razkroj je zahteval tudi zunanjih sprememb. Prej je mislila, da je za komunista postransko, kako je oblečen in ali je počesan. Zdaj je začela skrbno negovati svoje prej razmršene lase. Starih oblek, «s proge«, kakor jih je začela imenovati, sploh ni mogla več nositi. Morala je nekatere, še rabne, prekrojiti, drugo je poslala domov sestram. Lepotičila si je obraz, barvala si je ustnice, kar bi se ji nekoč zdelo hudodelstvo, anti-marksistično. Barvala si je obrvi. Oči so spremenile svoj lesk. Tudi hodila je drugače, ne več «aktivistično«, hrupno, temveč zavlečeno, skoraj lenobno. Doma je postajala pred ogledalom, odkrivala lepoto svojega mladega obraza in lepoto svojega kipečega telesa. Sredi te svoje poti, sredi teh sprememb in še mnogih drugih, ki pa jih sama ni opazila, ko je življenje začela gledati z drugačnimi očmi in ne več ♦aktivističnimi«, kakor je sama rekla temu, je srečala Goriška. Po tisti dveurni razpravi, ko mu je uspelo, da se ji je prikazal drugačen, kakršen je bil, celo pa, kakršnega ie ona videla, sta plesala pozno v noč. Domov se je peljala z njegovim avtomobilom in vsilil se ji je za — gosta: «... eno kavco nama lahko skuhaš«. Pri tej ♦kavči« sta še naprej razpravljala. Postala je njegova. To dejstvo je njo samo najbolj presenetilo. Ni pozabila, kako je nekoč gledala na tega Goriška, kako je nenehno zahtevala, da bi ga vrgli ♦iz naših vrst, kamor ne spada...« Zdaj si je morala pojasnjevati, da mu je bila krivična, da pač ni takšen, kakor ga je videla ona. In da konec koncev... ali je takšna ožina, kakršno je ona zahtevala od življenja, bila pravilna? Sama je zdaj gledala na življenje široko. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linife) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 Ur Letno naročnino za Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacij in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 25. novembra 1978 Za SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS • 61000 Ljubijo« Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 J"« 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozoiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Ur Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furicnije-Junis krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih a v Italiji pri SPI. • J • V Član italijtnsk« izdaja ^—4 ZTT zveže časopisnih Odoovoml urednik Gorazd Vesel in tukaf založnikov flEG ŠE NEDOKONČEN OBRAČUN MNOŽIČNEGA SAMOMORA Vsaj 800 pristašev «templja ljudstva si je v Jonestovvnu vzelo življenje Zaenkrat našli 775 trupel fanatičnih pripadnikov ameriške verske ločine, med njimi je tudi truplo voditelja Jima Jonesa GEORGETOWN — Iz VVashingtona poročajo, da so doslej v Gvajani, kjer se je v ponedeljek odvil srhljivi množični samomor pristašev »templja ljudstva*, našli že 775 trupel. Po zadnjih poročilih ameriških častnikov. ki tesno sodelujejo s pripadniki gvajanske vojske pri iskanju morebitnih preživelih, pa se da sklepati, da je trupel nad 800. Trupla ležijo razpršena po džungli blizu Jo-nestowna kar v kupih in to v krajih. ki so bili Po mnenju preiskovalcev nedostopni človeku. Opera- Leteči predmeti nad Abruci PESCARA — Neznani leteči predmeti (UFO) kratijo spanje marsikateremu prebivalcu A-brucov, ki živi vzdolž jadranske obale. Kaže, da NLP kaj radi zahajajo na ta konec italijanskega škornja, težko pa bi povedali, kaj jih najbolj privlači, mogoče Jadransko morje samo, ali pogled na hribovito pokrajino. Domišljija človeka pa je zasnovala še eno hipotezo, po kateri naj bi NLP iskali ugoden prostor, da bi se potem njihovi morebitni potniki izkrcali na zemljo... Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da so prejšnjo noč zagledali na nebu nad Abruci več neznanih letečih predmetov, vsega enajst, fotoamaterji pa so uspeli nekatere tudi fotografirati. NLP so si bili po pripovedovanju očividcev dokaj različni, čeprav okrogle oblike, na njih so se svetlikale zelene, rdeče, vijoličaste in rumene luči. Njihov let je označeval tudi nekak nedoločljiv zvok, nad Teramom pa so preplašeni meščani zaslišali tudi močno pokanje. Vse sedaj močno vznemirja vprašanje, kdaj se bodo potniki NLP, ki naj bi bili majhni možički zelenkaste barve, z dolgimi antenami na uhljih in ostro brado, izkrcali. Ali se bodo izkazali za naše prijatelje, ali pa bodo do nas sovražno nastrojeni? (mč) cije reševalcev tudi močno otežko-čajo silni nalivi, tako da se le s skrajno težavo premikajo po »zelenem peklu*, kot imenujejo gvajan-sko džunglo. Preživelih je zaenkrat samo 32 pristašev fanatičnega voditelja ameriške verske ločine Jima Jonesa, ti pa ne znajo postreči z nikakršnimi podatki o tem, kje naj bi bili ostali tovariši. Kaže, da bo bore malo preživelih, sedaj pa se vodijo edinole računi o tem, koliko prebivalcev je štela »kmetijska zadruga* Jonestown. Nekateri menijo, da je v pred kratkim u stanovljenem naselju, ki naj bi bil za vernike «templja ljudstva* nekakšen raj, živelo 1.200 pripadnikov sekte, Po drugih računih pa 1.100. Množični samomor zadobiva tako izjemno tragične in dramatične posledice. Pravzaprav o samomoru niti ne moremo govoriti, saj je «veliki duhovnik* Jones, ki mu je bil v mladih letih ideal Adolf Hitler, zaukazal, da je treba pobiti vse tiste, ki bi se mu uprli in ki ne bi hoteli opraviti samomora. Posledica tega je bil brezglavi beg prestrašenih žena, otrok in mož v džunglo, kjer so postali lahek plen zverin, strupenih kač in mrčesa, pa grozljivih rib pi-ran. V strahu živijo tudi nekateri bivši pripadniki »templja ljudstva* v Kaliforniji, saj je v svoji oporoki paranoik Jones zaukazal 200 poklicnim morilcem, da pobijejo vse tiste, ki so se izneverili njegovim naukom in doktrini. Sicer pa so v prejšnjih dneh krožile novice, da trupla Jima Jonesa ni med mrtvimi in da se je s tem »poglavar človeških življe: j' na lahek način odpovedal smrti, o kateri je toliko pridigal. To vest so včeraj demantirali izvedenci FBI, ki so po odvzemu prstnih odtisov ugotovili, da je napravil samomor tudi Jones in da ni šlo za njegovega dvojnika, kot se je šušljalo. Jones je bil torej do konca zvest svojemu blaznemu katekizmu in si vzel življenje z ostalimi. Kmetijska zadruga v Jonestovvnu, ki jo je leta 1977 ustanovil sam Jones ob podpori vidnih ameriških političnih predstavnikov, pa še zdaleč ni bila »zemeljski raj*, kot smo zgoraj zapisali. Prej bi rekli, da je bil to pravcati pekel in Jones utelešenje, samega zlega duha, kar se da sklepati iz pripovedovanja 20-letnega Chrisa 0’Neala, ki je naključno ušel strahotnemu množičnemu samomoru. «Duhovnika Jonesa smo morali pozdravljati z iztegnjeno roko in pestjo ter ga imenovati oče. Jonestovvn je bilo pravo koncentracijsko taborišče in delati smo morali kot sužnji neprekinjeno 12 ur dnevno skozi ves teden. Po končanem delu pa nas je Jones prisilil poslušati svoje teoretične blodnje, večkrat tudi pozno v noč. Sam duhovnik se je dela otepa!, češ da ;; bolan. V resnici pa je duhovnik neprekinjeno užival mamila, tako da je bil v zadnjih mesecih popolnoma izpit.* Po mamilih je segala večina vernikov «templja ljudstva*, neki a-meriški zdravnik je k temu izjavil, da so v Jonestovvnu našli toliko mamil, da bi po njih lahko seglo za več časa prebivalstvo kakega milijonskega mesta. Množični samomor v Jonestovvnu v Gvajani je sedaj predmet razprav sociologov, filozofov in tudi uličnega človeka, ki skuša priti na jasno, kako lahko neki fanatik prepriča tolikšno število ljudi, da mu sledi v smrt. Po drugi strani pa se ameriške oblasti bojijo, da bi zgledu Jonesove verske ločine sledile še druge sekte, ki jih je v ZDA na pretek. Zato tolikšen pritisk javnega mnenja na vlado, da vse te verske ločine astro nadzoiuje, lujti kaže, da imajo v mislih razne morilske namene in celo uboje vidnih ameriških funkcionarjev, (mč) Sodni postopek zaradi objave dosjeja Moro» RIM — Rimsko državno pravdniš-tvo je sprožilo kazenski postopek proti odgovornemu uredniku tedni- ka «L’Espresso» Liviu Lanettiju in časnikarju iste revije Mariu Scialo-ji v zvezi z daljšim člankom, ki ga je tednik objavil prejšnji mesec z naslovom «Dosje Moro*. Državni pravd-nik Pasquale Pedote, ki mu je bila poverjena preiskava, je včeraj zaslišal oba časnikarja. Po mnenju sodstva naj bi bila kriva objava dokumentov, ki so bili podvrženi državni tajni. Obtožnica govori tudi o korupciji javnih funkcionarjev, češ da naj bi si časnikarji priskrbeli objavljeno gradivo iz sodnih virov. Sam Scialoja pa je po zasliševanju dal izjavo, v kateri je zanikal, da bi dokumente prejeli od javnega funkcionarja ali da bi komurkoli ponudili ali dali kakršnokoli plačilo za izročitev dokumentov. PARIZ — Lansko leto so v 126 državah članicah Interpola zaplenili nad 439 ton hašiša. To je včeraj spb-ročil novi generalni tajnik Interpola Andre Bossard. Krvav obračun milanskega podzemlja Kriminalci so odvrgli prerešetana trupla štirih pripadnikov neke »konkurenčne* tolpe na travnik pri Desia (Telefoto ANSA) miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufuiiiiiiiiiiiiiiiin POT DO NJIH JIM JE ZAČRTAL OBTOŽENEC CASIRATI Milanski preiskovalci izkopali domnevne ostanke inž. Saronia Okostnjak, ki so ga našli pri San Vittoreju di Vimodrone, naj bi v glavnih obrisih ustrezal pokojnikovim telesnim značilnostim • Proces bo začasno odložen inž. Carlo Saronio MILAN — Približno 70 cm pod izsušenim, meter globokim namakalnim jarkom sredi kmetijskega posestva podjetja Sartori v San Vittoreju di Vimodrone nedaleč od lom-bardijskega velemestu je marešalo letečega oddelka milanske kvesture Ferdinando Oscuri z zasilnimi sredstvi — zvijačem in ometačo pa tudi z golimi prsti — izgrebel razmeroma dobro ohranjen okostnjak. Zelo verjetni) gre za posmrtne ostanke inž. Carla Saronia, ki ga je aprila 1975 ugrabila zločinsko - politična tolpa v izsiljevalne namene, a je menda iz nerodnosti povzročila njegovo smrt in truolo zakopala, da bi ga preiskovalci ne našli. Pajdaši glavnih obtožencev Casi-ratija in Fioronij- so nesrečnika napadli na Trgu Aspromonte preoblečeni v orožnike in ga zaprli v neko | klet v Garbagnateju. Iz bojazni, da Preiskovalci in Izvedenci za sodno medicino nad jarkom, izpod katerega so odkopali domnevne ostanke (Telefoto ANSA) 14. aprila 1975 ugrabljenega inž. Carla Saronia V Celovcu potrebujejo mladinski center Stari dijaški dom (50 posteljJ ne zadošča več potrebam slovenskih študentov CELOVEC — Med ustanovami, ki le dolgo opravljajo svoje poslan stvo med Slovenci v Avstriji, je tu di slovenski dijaški dom na Trbi-ški ulici, dom. ki bo v kratkem praznoval četrt stoletja delovanja — in ki je temu primemo vre majhen. V domu, ki daje streho dijakom zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, je prostora za približno 40 in v skrajni stiski za petdeset dijakov: letos jih ie dom sptejel pod streho 65. več kot deset prosilcev pa ie morala uprava zavrniti, kajti v domu praktično, ni več prostora, kamor bi lahko postavili še kakšno posteljo. Gre za podatke, ki so po eni plati brez dvoma razveseljivi, saj pričajo o tem, da dotok slovenskih dijakov vsem pritiskom navkljub ne presiha Po drugi plati va ti podatki opozarjajo na to, da bo tre ba v Celovcu poskrbeti za nov dijaški dom, ki pa naj bi ne bil sa mo dijaški dom. marveč kompleksen mladinski center. Predhodnik sedanjega dijaškega doma je bila leta 1953 skromna soba s petimi ali šestimi posteljami v poslopju sedanjega sedeža Zveze slovenskih organizacij. Leta 1957 se je dom preselil v sedanje prostore in je nudil streho desetim dijakom — danes je na praktično istem prosoru 65 fantov in deklet, ki so vsi dijaki celovške slovenske gimnazije. že v tem dejstvu pa je ena od meja, ki jih dom, dokler bo utesnjen v sedanje premajhne prostore, ne bo mogel prestopiti. Ustanova te vrste bi morala namreč mimo dijaške mladine zajeti tudi učence v gospodarstvu, ki v ne majhnem številu prihajajo iz slovenskih družin in ki so prepuščeni bodisi internatom z izključno nemškim občevalnim jezikom, ali pa jih izkoriščajo privatniki. Na podoben način se bo treba v bbžnji prihodnosti spopasti tudi s problemom dijakov-vozačev, ki niso samo brez organizirane prehrane, marveč tudi brez potrebne izven šolske pedagoške pomoči. «Naloga dijaškega doma je prav v tem, da nudi pomoč dijakom za šolo*, pravi v tej zvezi upravnica doma Ančka Kokotova in dodaja, da je ta pomoč v koroških razmerah še bolj potrebna kot sicer, saj prihajajo dijaki spričo sedanjega načina poučevanja slovenskega jezika v osnovnih šolah v gimnazijo s sorazmerno slabim znanjem slovenščine. Ob vsem tem pa bi moral dijaški dom nuditi tudi prostore za iz-venšolske dejavnosti, v katerih se slovenski dijaki še posebej radi preizkušajo, in pa seveda za športno rekreacijo. In konec koncev bi moral dom nuditi možnost za študij prav vsem mladim koroškim Slovencem, tudi tistim, ki prihajajo iz družin, za katere je študij otroka pretežko finančno breme. Vsem tem zahtevam sedanji dijaški dom v Celovcu ne more zadostiti in — kot pravi upravnica Ančka Kokotova — je zdaj edina rešitev v gradnji novega dijaškega doma. o-ziroma mladinskega centra, ki bo moral postati shajališče vse slo venske mladine v Celovcu. Marjan Sedmak Prihodnji teden začetek procesa proti teroristkama Vianale in Salerno NEAPELJ — V ponedeljek se bo pred neapeljskim sodiščem začel proces proti dvema pripadnicama samozvanih NAP (oborožene proletarske skupine) Marii Pii Vianale in Franci Salerno, ki sta obtoženi bega iz ženskega zapora v Pozzuo-liju. Pripadnici ekstremistične skupine sta namreč ob pomoči zunanjih sodelavcev zbežali iz zapora januarja 1977. leta, potem ko so ju obtožili mnogih terorističnih izpadov in nenazadnje ugrabitve neapeljskega industrijca Moccie. Ponovno so ju aretirali julija letos v Rimu, po oboroženem spopadu s karabinjerji, v katerem je izgubil življenje terorist Antonio Lo Mu-scio. Pred sodišče bodo stopili tudi pazniki in ravnatelj zapora v Pozzuo-liju, ki so obtoženi nepazljivosti, pa Luigi De Laurentis, ki je osum ljen, da je obema pripadnicama NAP pomagal pri begu. BRUSELJ - Včeraj je prispel v belgijsko glavno mesto na tridnevni uradni obisk gambijski predsednik Dawda Kairaba Javvara. jih zasači roka pravice, so žrtev prepeljali v prtljažniku avtomobila v Malnate; ker pa so računali na cestne bloke so inženirju zamašili usta s krpo, ki so jo poprej namočili v uspavalno sredstvo, kar pa je ugrabljenca stalo življenje zaradi zadušitve. Ko so Saroniovi svojci izplačali tolpi skoraj pol milijarde lir odkupnine, je bil njihov dragi terr; ie mrtev. Na procesu, ki se Odvija"'pfe'8' milansko poroto, je do' predvčerajšnjega dne priznal sodelovanje pri ugrabitvi samo Carlo Fioroni, pristaš vrste skrajno levičarskih gibanj in prijatelj pokojnega založnika Fel-trinellija, vsi drugi s Casiratijem na čelu so tajili in psovali Fioronija, češ da je izdajalec, judež. Naenkrat pa je priznal tudi Casirati, toda s pripombo, da tovarišev ne bo izdajal. Branilcu je tudi izročil plan ožjega območja (San Vittore di Vimodrone), kjer naj bi bili zakopani Saroniovi ostanki in na podlagi tega so preiskovalci včeraj odkrili o-kostnjak. Kaže, da o njegovi istovetnosti ne more biti dvoma, kakor je naglasil upravnik premoženja Saroniovih Ar-mando Damaschi, vendar je predsednik porotnega sodišča Antonio Cusumano dolžnostno opreznejši: »Končno potrdilo nam bo dal šele temeljit strokovni izvid, ki ga bomo v nadaljevanju razprave prihodnji ponedeljek naročili izvedencu inštituta za sodno medicino prof. Ranie-riju Luvoniju*. Dr. Cusumano je pripomnil, da bo v pričakovanju izsledkov analize sodna obravnava začasno odložena. Ob okostnjaku je marešalo Oscuri odkril plastično škatlico s poprom, poleg nje pa še več enakih, toda praznih. Domnevno so zločinci uporabili poper z dvojnim namenom: prvič da policijskim psom preprečijo izsleditev »groba* (poper namreč docela onesposobi pasjo vo-halno moč), drugič pa, da pospešijo razkrajanje trupla. Zanimivo je, da so preiskovalci že februarja letos kopali ravno ondod: našli so nekaj človeških kosti, a o-benem dognali, da ne morejo biti Saroniove, kajti po strokovnem pregledu se je izkazalo, da so pripadale moškemu srednje rasti, medtem ko je bil rajni inženir visok kakih 1,86 cm. Razen tega je bilo u-gotovljeno, da je bila med drugo vojno tamkajšnja kmetija bombardirana: pod razvalinami je našlo smrt več ljudi, zato naj bi njihove kosti še danes bile posejane pod zemeljsko plastjo. (dg> Alberto Di Nuzzo obtožen uboja svoje matere RIM — Po dolgem ; zasliševanju je včeraj ponoči preiskovalni sodnik Amato formalno obtožil uradnika INPS Alberta Di Nuzza uboja svoje matere. Kot znano, je Di Nuz-zova mati v četrtek zgorela v svojem stanovanju, potem ko so neznanci v njem zanetili ogenj. Alberto Di Nuzzo zaenkrat odklanja vse obtožbe in noče priznati zločina, preiskovalci pa menijo, da so na dobri poti, saj so v stanova nju mladeniča našli vnetljivo tekočino, s katero je bilo zažgano stanovanje Saverie Struffolino. Poleg tega ima mladenič po rokah več opeklin in prask, znana pa so tudi njegova žolčna in groba prerekanja z materjo. Di Nuzza so prepeljali v rimske zapore Regina CoeU in ga zaprli v samico. DESIO (Milan) — Včeraj so v Desiu pri Milanu odkrili trupla štirih oseb, ki so jih ubili v medsebojnem obračunu med tolpami milanskega podzemlja. Preiskovalci nimajo nobenega dvoma, da je četverico usmrtila kaka »konkurenčna* tolpa, saj so bili vsi štirje že znani policiji in so se pečali s tihotapstvom in razpečevanjem mamil. Dva sta bila brata, 27-letni Gio-vanni in 25-letni Carb Petrone, tretji, 31-letni Giovanni Petrone, ”a je bil njun bratranec. Najzgovornejšo kriminalno preteklost pa je imel četrti, 34-letni Gianfranco Tocchio, ki je bil obsojen zaradi ropov, a je junija 1977 zbežal iz bolonjskega zapora. Preiskovalci zagovarjajo tezo o krvavem obračunu tudi na podlagi odkritja, da so štirje imeli pri sebi osebne dokumente, kakor da bi morilci hoteli, da se čimprej ugotovi njihova identiteta. Prav tako je dokazano, da so četverico usmrtili kje drugje, travnik v predmestju Desia je bil morilcem le najprimernejši kraj, da se znebijo trupel. Karabinjerji niso namreč odkrili nobenih tulcev, prav tako ne, mlak krvi, u-gotovili so le, da so četverico dobesedno prerešetali s streli v glavo in v hrbet. Uro uboja in kaliber orožja bodo ugotovili pri obdukciji, ki jo je že določilo sodstvo. Včerajšnje odkritje je po mnenju preiskovalcev tesno povezano s po dobnim odkritjem pred mesecem dni, ko so med Monzo in Muggiom v neposredni bližini Desia našli zogleneli trupli dveh kriminalcev, Antonia Rigonija in Ivana Marianija, ki sta ! bila v »poslovnih* stikih z včeraj-' šnjo četverico. Obenem je ponovni dokaz, da se je južnjaški kriminal povezal s severnoitalijanskih, saj so bili Petronejevi po rodu iz Apulije in Bazilikate, Tocchio pa je bil iz Roviga. Na območju Desia naj bi prihajalo do ostrih konfrontacij med nasprotujočimi tolpami za prevlado nad posameznimi «poslovnimi» ndročji, od prostitucije do razpečevanja mamil in izsiljevanja, (voc) BENEŠKI DNEVNIK USTANOVLJENA NA POBUDO VIDEMSKE POKRAJINE Nova komisija za etnična in jezikovna vprašanja Predseduje ji predstavnik Furlanskega gibanja Comini Videmski pokrajinski svet razpravljal o psihiatrični pomoči m o onesnaženju Terske doline VIDEM —■ Polemike o oddaljitvi ekipe televizijskega dnevnika prvega omrežja italijanske televizije iz psihiatrične bolnišnice, kjer je pripravljala oddajo, so naletele na odmev tudi na zadnjem zasedanju pokrajinskega sveta. Obširno so razpravljali o psihiatrični pomoči in tudi skušali najti ustrezno obliko teritorialne pomoči pri centrih za mentalno zdravljenje v okviru izvajanja zakona, ki predvideva odpravo vseh psihiatričnih bolnišnic. Drugi pereči problem je onesnaženje okolja v Terski dolini, katerega glavni krivec naj bi bila tovarna ICFI iz Nem, ki so jo začasno zaprli, da bi zaščitili zdravje prebivalcev. Pokrajinski svet, ki je neposredno pristojen za varstvo o-kolja, se še ni odločil za dokončno zaprtje tovarne, toda zahteve v tem smislu se čedalje večajo. Pozornost so posvetili tudi etničnim in jezikovnim vprašanjem in v ta namen ustanovili novo stalno komisijo, za njenega predsednika pa so izvolili predstavnika Furlanskega gibanja Cominija. Svetovalec Petricig je v svojem posegu izrecno pozval večino, naj se dokumentira o slovenski in furlanski kulturi ter se zavzame zanju. Spomnil je na nedavne dogodke v zvezi s tem vprašanjem in zahteval obja poročila konference, kakor tudi ključke deželne komisije, ki imenovala odbornik Mizzau in.“*er’ narodni inštitut za sociologijo Ooncc • Za zaključek je svetovalec cig poudaril, da etnični in F®*”* j ni problemi niso problemi zase. P", pa jih je treba vključiti v koruza no problematiko obeh skupnosti: je v obnovo po potresu in družben gospodarski preporod. V Čedadu zahtevajo ponovno odprtje uradov ENEL VIDEM - Pokrajinski predsednik Englaro se je obvezal, da bo sw vse mogoče, da bo družba ponovno odprla svoje urade v c dadu. Za obnovo javne usluge, ki j0 * Nadiške doline izredne važnosti, * je za večino . rebivalstva težarn priti do Vidma in ker bi ponovno o? prtje uradov v Čedadu priporno? k čimprejšnji odpravi administrau nih težav, so se pri Englaru za^| svetovalci Nadiških dolin ChiabudW‘> Napoli in Petricig. V TRSTU - ULICA DIAZ 6 TRGOVINA GREEN VOGUE Prodaja moško in žensko konfekcijo, pletenine in jeans najboljših znamk PO TOVARNIŠKIH CENAH NEPOSREDNO POTROŠNIKU nekaj rrimerov ODDELEK ZA MLADE MOŠKI - ŽENSKI ODDELEK Majice unisex 6.900 Moške volnene Srajce Fiorucci 9.900 nogavice 750 Jope Barracuda 9.900 Modna ženska krila 6.900 Jeans orrinal - platno 12.9C0 Moške srajce 7.900 Jeans Tao 17.900 Volnene pletene jope 8.900 Jeans Riciard 14.900 Moške volnene hlače 12.900 Jeans l.'vis in Modne ženske obleke 14.900 Superifle 16.900 Modni ženski 18.900 Žametni jeans — kompleti čisti bombaž 12.900 Moške sukr/s iz čic 19.900 Hlače »pences* 14.900 volne Podloženi vetrni jopič 21.000 Moški in ženski 29.900 Podložena plat ena f ' volneni plašči jopu 26.200 Moška obleka in čiste 39.000 Usnjena jopa Žametne jope 3/4 39.000 volne Originalni krzneni podložene 49.900 p’ašči in drugi artikli 83.000 OBIŠČITE NAS! Ob ponedeljkih zaprto Iščemo osebje z znanjem slovenščine UDIME C-SPOSIZIONI 0 18./26. NOVEMBRA 1978 14. RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV AGRJEST a