AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
LJUBLJANI


DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 176
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 27TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Zanimive vesli iz živ-! Rev. Coughlin je spet v
Ijenja ameriških ospredju Slovencev
v La Sal le, 111., je postal žrtev hude vročine rojak Valentin Circle. Umrl je 11. julija in zapustil ženo, otroke, dva brata in dve sestri. — V reki Illinois v La Salle sta utonila dva slovenska dečka: Ravnikar in Mahnič. Prvi zapušča starše in tri brate, pa starše, štiri brate in dve sestri. — Slovenski slikar ^regori j Perušek bo imel v dneh 26- »n 27. septembra v Slov. Narodnem domu v La Salle razstavo svojih slik.
V	Forest City, Pa., je umrl Po dolgotrajni bolezni rojak John Sivic. Njegova bolezen je bila posledica težkega dela v premogovnikih.
V	Pittsburghu, Kans., je umri star slovenski pionir John Pajk. Pokojnik je bil doma v št. Vidu Pri Zatični na Dolenjskem in je bil star 72 let. V Kansasu je delal po ondotnih premogovnikih 42 let. Zapušča vdovo in hčer, v Detroitu sina in drugo hčer, tretjo hčer pa v .Florence, Colo.
V	Taylorville, 111., je v ondot-nem premogovniku plast kamenja podsula dne 14. julija dva Premogarja. Eden teh je Louis Pintar, star 48 let.
V	Pittsburghu, Pa., je odšel.
Prostovoljno s tega sveta rojak
-j?ie Grilc, star 41. let. DomS jčfhoTi deal iz Washington«* bl1 iz Podkorena pri Kranj, go-11 na Gorenjskem.. Tu zapušča zen° in tri nedorasle otroke, v stari domovini pa starše, brate ln sestre. V smrt so ga pognale slabe razmere.
V	Buenos Airesu, Argentina, so našli na njegovem stanovanju mrtvega rojaka Viktorja Jež-a, starega 47 let, ki je bil doma iz Manče na Vipavskem. Sedijo, da se je zastrupil.
V	Sharonu, Pa., je umrl rojak Frank Marč. Bolehal je tri leta za 'sušico. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, dve že odraščeni hčeri, nekje drugje v Ameriki pa brata, o katerem se ne ve, ali je živ ali mrtev. Doma je bil iz Vrhpolja pri št. Jerneju, na Dolenjskem. Star je bil 54 let.
V	Pueblo, Colo., se je ponesrečil 50-letni John Zobec, doma iz Dan pri Ribnici. Za njim žalujeta dva brata in dve sestri. Pri svoji farmi je napravil nekako strelno past za tatove, pri tem pa je strel ubil njega samega. — Matt Malenšek, star 74 let, je bil smrtno poškodovan pri delu v Newton Lumberyard. Zapušča ženo in dva sinova.
Buffalo, N. Y., 25. julija. — Danes je imel Rev. Coughlin tukaj govor pred deset tisoč pristaši svoje Narodne unije za socialno pravico in ob tej priliki se je spet opravičeval zaradi Roose-velta, toda v povsem drugem smislu kakor nedavno.
"Prišel sem k vam," je rekel Rev. Coughlin, "da se vam opravičim zaradi fraze, katero sem rabil glede Roosevelta in ki se je glasila: "Roosevelt ali propast! Danes sem drugega mnenja in menim, da bo prišla propast, če ostane Roosevelt predsednik."
Da ne čuti z ozirom na Roosevelta nobene potrebe več, da bi se mu opravičeval, je Rev. Coughlin pojasnil z besedami:
"Nobenih opravičb nisem več dolžan gentlemanu v Beli hiši, ki se živi od gnilega mesa prelomljenih obljub. .."
Dalje je Rev. Coughlin dejal, da nima nobenega strahu pred Rimom, "ki ne bo nikoli ničesar ukrenil proti meni, ne da bi me prej posvaril."
"Ri m se ne bo odpovedal svojim stoletja starim smernicam zato, da ustreže ameriškim politikom," je pripomnil. Dalje je rekel, da je še vedno mnenja, da je politika starostne pokojnine, kakršno pridiga dr. Townsend, "ekonomska blaznost," pa se je vendar zvezal ž njim, da se vrže
Unijsko delavstvo se zgrinja okrog Roosevelta
v Moskvi je pomanjkanje Pričakuje ser da se bo
živil in drugih potrebščin
Moskva, 25. julija. — V Moskvi je zavladalo pomanjkanje nekaterih živil. J
škof zavzel za Rev. Coughlina
Bratovščina železničarjev pravi, da je dolžnost vsega organiziranega delavstva podpirati kandidaturo predsednika Roosevelta. — Indorsirani kandidat Lib- JieKaienn Ž)VU Jajec je v me_ erty lige in ostalih nazadnjaških ustanov, ne more biti prijatelj delavskih unij *tu tako pomankanje ,da morajo'k J*?hkr ?5'iiulija* ~~ v Vati in organiziranega delavstva.	—	gl
Ogromna letala za tovorni promet
Chicago, 111., 25. julija. — Transcontinental & Western Air, Inc., dela načrte za ogromna letala, ki bodo postavljena v siužbo meseca septembra, in ki bodo prevažala tovorno blago preko ameriške celine.
Za zračni tovorni prometi bodo rabili velika letala, katerih pogon bodo oskrbovali trije motorji. Vsako letalo bo lahko nosilo 3,500 funtov tovora. Med tovorom, ki ga bodo prevažala ta letala, bodo tudi dvakrat na teden prenašala cvetlice iz Kalifornije v New York, tako da bodo ob prihodu v New York še vedno sveže. Delajo se tudi načrti za letala, ki bodo mogla nositi po 6,000 funtov tovora.
-o-
Morilec bo moral na električni stol
Los Angeles, Cal. 25. julija. Robert S. James, ki je bil obtožen umora po prvem redu, ker je umoril svojo ženo s tem, da ji je tiščal bose noge v posodo, kjer so bile kače klopotače, nato Pa jo je, ker ni bila še mrtva, še utopil, je bil pred tukajšnjo Poroto obsojen v smrt na električen stol. ženo je umoril, da bi skolektal njeno življenjsko zavarovalnino v vsoti $20,000.
-o-
Srbski dan — uspeh Včeraj so bratje Srbi praznovali srbski dan v P u r i t a s Springs parku. Več kot 8,000 ljudi se je udeležilo prireditve, ki je bila prirejena v dobrobit Jugoslovanskega kulturnega vrta. Za Slovence sta govorila sodnik Prank J. Lausche in Mr. Anton Grdina.
Seja Kulturnega vrta
V sredo 29. julija ob osmi uri zvečer se vrši seja vseh zastopnikov in okrožij Jugoslovanskega kulturnega vrta. Seja se vrši v stari šoli sv. Vida. Prosi se, da pridejo na to sejo vsi, ki se zanimajo za ta vrt. Seja je zelo važna. V prvi vrsti se bo raz-motrivalo in napravilo program za 30. avgusta, ki se bo vršil v Puritas Springs Parku. Zato se prosi vsesplošne udeležbe. Torej vsi na to sejo iz vseh okrožij! — Centralni tajnik. Združeni Mlad. pevski zbori
Po dogovoru s pevovodjem sem uvidela nujno potrebo za sejo Združenih mladinskih pevskih zborov, katera se vrši nocoj 27. julija ob 8 uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vsi zbori naj bodo gotovo zastopani ker obenem se' bo razdalo tudi preostanek zadnje prireditve. Jako važno je, da so navzoči' nadzorniki zborov. — Tajnica.
Avto nezgoda
Rudolf Boltauzar, stanujoč na 5437 Standard Ave. se je precej poškodoval včeraj, ko je njegov avto trčil v drugega v Edgewa ter parku.
Guverner Landon, predsedniški kandidat republikanske stranke, nima prav nobenih izgledov pri organiziranem delavstvu, ki ve, da bi v slučaju izvolitve pospeševal samo stvar kompanijskih unij, resnične delavske unije pa bi pustil na cedilu, če jim ne bi celo nasprotoval in škodoval. Že danes je jasno, da od organiziranega delavstva ne bo dobil glasov.
K neštetim delavskim organi-® "	'
zacijam in skupinam, ki so se izrekle za Roosevelta kot zopet-nega predsednika Zedinjenih držav, se je pridružila tudi Bratovščina strojevodij in kurjačev (The Brotherhood of Locomotive Firemen and Enginemen), ki je ta svoj odlok objavila v svojem listu ter ga komentirala v uredniškem članku.
V tem članku je rečeno: "Posledica izboljšanja ekonomskih razmer pod vodstvom predsednika Roosevelta je tudi ta, da je danes pri ameriških železnicah uslužbenih 200,000 več delavcev kakor jih je bilo tedaj, ko je Roosevelt nastopil predsedništvo in -amo v naši bratovščini je naraslo v tem času število članstva za 12,000.
"Kandidatura takega moža, kakršen je Roosevelt, je na vsak način upravičena zahtevati podporo naše bratovščine ter drugih delavskih organizacij, vštevši onih, ki reprezentirajo železniške uslužbence. Zato ni samo naravno, da te organizacije indor-sirajo Roosevelta kot predsedniškega kandidata, marveč ,je to celo njihova dolžnost."
David B. Robertson, predsednik. omenjene bratovščine, je pisal predsedniku Rooseveltu ter mu sporočil o odobritvi njegove kandidature od strani bratovščine. V svojem pismu mu je med drugim omenil, da je njegova bratovščina doslej indorsirala samo dvoje predsedniških kandidatov: Roosevelta in senatorja Roberta M. La Follette-a.
Predsednik Roosevelt pa je Robertsonu v svojem pismu odgovoril :
"Zagotovitev lojalnosti in podpore od strani vaše bratovščine mi daje novega poguma in novih moči za nadaljevanje mojega dela in prizadevanja in obetam vam, da v kolikor se tiče sedanje administracije, ne bomo poznali nobenega umika nazaj."
Vrste delavstva, ki se zgrinja ob stran predsednika Roosevelta, stalno naraščajo. Organizirano delavstvo dobro ve, da stoji republikanski predsedniški kandidat za velikimi denarnimi interesi, sicer ga ne bi odobrile National Association of Manufacturers, Liberty liga in Trgovska zbornica Zedinjenih držav. Delavski voditelji so mnenja, da je bil govor kandidata Landona, ki ga je imel pred dnevi v Tope-ki ob priliki, ko je uradno sprejel svojo nominacijo, samo ponovitev politike odprtih delavnic. Mr. Gorman, delavski vodja, je izjavil: "Landonov govor je bil govor, kakršnega je bilo pričakovati cd njega. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da je njegova želja, da bi bilo delavstvo še nadalje pritisnjeno ob tla ter da se pospešuje stvar kompanijskih unij. Njegov govor je bil tipično nazadnjaški in reakcionaren in kot takega ga je spoznalo vse organizirano de-
lavstvo Zedinjenih držav. Jasno je, da bi deloval Landon, če bi bil izvoljen, samo za koristi delodajalcev ter je odločen, da bi dal vso svojo pomoč kompanijskim unijam, dočim bi bile resnične delavske unije pritisnjene ob tla."
-o-
Sovjetski častnik slavi češko letalstvo
Praga, 25. julija. — General T. Alnis in častniki njegovega štaba, ki so prispeli iz Rusije, so priredili te dni več poletov nad Prago in okolico, in sicer v ogromnem, štirimotornem Ruskem bombnem letalu, v katerem je prostora za štirideset oseb in s katerim so prileteli iz Rusije na češko.
Sovjetski general je obiskal vse večje češke tovarne, kjer izdelujejo letala, in je bil poln hvale za te naprave. Ruska vojaška delegacija si je ogledala tudi znane škodove naprave v Plznu, kjer izdelujejo ogromne topove. General Alknis je izjavil, da bo sodelovanje med rusko in češko zračno obrambo, katero sodelovanje je zdaj zagotovljeno, mnogo pripomoglo k miru Evrope.
-o---
Trgovski potnik oropan za dragulje
Ravena, Ohio, 25. julija. Morton Sagorski, 35 let star trgovski potnik z dragulji, je bil napaden po dveh roparjih, ko se je peljal v avtomobilu, katerega je vozil 18-letni Samuel Davis. Za njima je pridrvel drug avtomobil, ki je prisilil avtomobil, lca-
Španska vlada lrdir da bo vstaja faslslov kmalu zatrla
Madrid, 26; julija (nedelja). — španska vlada je danes potom radija sporočila zunanjemu svetu, da je vstaja fašistov zdaj pod, . . . kontrolo vladnih čet in da bodo!Jtl P^ducifala'letos 110 milijo
nekatere gospodinje hoditi na! Z'Za T 7Z ti	dH
i y , . ' ,. , . . i se bo detroitski skof Most. Rev. deželo ponje. Tudi krompirja1. , , - ,, , ,, .
. t71 i , , i Michael Gallagher cdlocno po-pri manj kuje. Vlada ie dala v\*a„n;, „Q „„., , ,	D
vr„v,Ai - -a •	tegml za svojega duhovnika Rev.
Nemci, i in Ameriki mnogo na-
ročil za dobavo raznih modernih poljedelskih strojev, s katerimi upa dvigniti produkcijo pridelkov.
Pa tudi raznih drugih zdelkov primanjkuje. Nikolaj Miškov, predsednik lahke industrije, je obljubil, da bo njegova industri-
tudi centri upornikov že čez nekaj dni v rokah vladnih čet.
Albacete, važno mesto na jugovzhodu Španije, je bilo iztrgano iz oblasti upornikov v soboto večer, potem, ko so mesto bombardirala vladna letala.
Nadaljna velika mesta Cadiz, Seville in Cordoba pa so popolnoma obkoljena od vladi zvestih čet in utegnejo vsak hip pasti v vladno oblast. Dalje naznanja vlada, da so vsi dohodi v mesto Madrid blokirani in zabarikadi-rani po vladnih silah.
Hendaye, Franeoskoiišpanska meja, 26. julija. — Po ukazu ameriškega poslanika Claude G. Bowersa, je ameriška stražna ladja Cayuga nocoj nadomestila v Sati Sebastianu ameriško bojno ladjo Oklahomo, ki je odplula s polno paro v Santander, toda se je še prej ustavila v Bilboa, kjer je vzela na krog ogrožene Amerikance. V Santandru so namreč izbiuhnili novi boji med lojalnimi četami in uporniki.
Ameriški poslanik je sporočil
nov jardov več sukna in blaga, kakor je bilo prvotno zamišljeno, E milijonov parov več nogavic in 6 milijonov parov več čevljev, kakor je bilo v prvotnem načrtu. Vsega tega blaga namreč zdaj primanjkuje v Rusiji.
-o-
Hitler pripoznal novo laško cesarstvo
Berlin, 25. julija. — Nemška vlada je danes pripoznala novi rimski imperij, sestoječ iz Italije in Abesinije. Ta korak nemške vlade se smatra kot posledica nemške-avstrijske pogodbe, ki je izboljšala tudi italijansko-nemške stike.
Nemčija je prva, ki je pripoznala italijansko zmago nad Abe.-inijo. To ima seveda svoje vzroke, ki tičijo v glavnem v tem, ker Hitler računa, da bo tudi Mussolini — hočeš, nočeš! — pripoznal Nemčiji njen rop, kadar bo pobasala Avstrijo v svoje malho.
v Washington, da namerava !f ,	.	.
ostati na svojem rteidenčnem j Lindbergh svari Nemce
poslaništvu v Fuenterabiji, bli-j Pred zračno vojno zu I runa. Iz mesta San Sebas-j Berlin, 26. julija. — Lind-tiana se mu je posrečilo pobeg- j bergh je bil včeraj gost nemške niti po enotedenskem bivanju Družbe za propagiranje Ietal-v dotičnem mestu, kjer vlada'stva, ob kateri priliki je imel prava strahovlada. Ameriški po-j tudi kratek govor. Slavil je le-slanik je naročil poveljstvu obeh'talstvo kot tako, obenem pa jz-ameriških ladij, Cayuga in Okla- rekel tudi svarilo pred neosno-
homa, naj ladji ostaneta v bližini, tako da bosta na razpolago v slučaju nujne potrebe in nevarnosti.
—-o---
terega je vozil Davis,'da se je Združitev Palestine s
umaknil h kraju ceste in se tam ustavil. Roparja sta z revolverji v rokah prisilila trgovskega potnika, da jima je izročil svoj kovčeg, v katerem je bilo za $30,'000 vrednosti draguljev. Nato sta roparja svoji žrtvi zvezala, vrgla ključe njiju avtomobila v visoko travo ter pobegnila.
--o-
30 mrtvih v orkanu na
Japonskem
Tokio, Japonsko, 26. julija. — Iz Kagašime prihaja poročilo, da je bilo tekom orkana, ki je divjal tukaj, 30 oseb ubitih, 27 oseb in devet ladij, ki so se nahajale na morju, pa se pogreša.
-o-
Pozdravi iz Forest City
Iz Forest City, Pa., kjer se nahaja nekaj časa na oddihu, pošilja pozdrave vsem znancem in prijateljem v Clevelandu Rose Zigavec, 1121 E. 76th St. Ohio na razstavi V sobto je bilo z velikimi svečanosti otvorjeno na Veliko-je-zerski razstavi poslopje države Ohio. Poslopje je otvoril ob velikih paradah Hon. Martin Da-vey, governer države Ohio.
v.animi napadi iz zraka. Med drugim je rekel: Napočil je čas, ko ne moremo več ščititi svojih rodbin z armadami vojaštva. — Vsako mesto in vsaka ustanova, ki nam je najdražja, je zdaj brez moči proti napadom iz zra-Zato moramo skrbeti, da
Transjordanijo
London, 25. julija. — Angle-ika-ški vladni krogi proučujejo te letalstvo ne bo porušilo onih dni predlog za združitev Pale-1 dobrin, katere si prizadevamo stine s Transjordanijo v enotno j ohraniti, administrativno telo, na čelu
Coughlina, znanega radio pridigarja, in da ga bo zagovarjal pred vatikanskim cerkvenim tri-fcunalom.
škof Gallagher, katerega imenujejo prelatje "bojeviti škof," je prispel v Neapelj v soboto večer. Namenjen je v Rim, kjer bo sprejet v avdijenci pri sv. cčetu. Glavna točka konference med papežem in škofom bo Rev. Coughlinova karakterizacija F. D. Roosevelta, katerega je imenoval Rev. Coughlin lažnjivca, za kar pa je prosil predsednika oproščenja. Pretekli teden so govorili vatikanski uradniki potom transatlantskega telefona z Rev. Coughlinom, toda vsebina tega pogovora ni znana. — Prelatje pravijo, da bi bilo skrajno težavno od strani papeža, če bi hotel uvesti kako disciplinarno akcijo napram Rev. Coughlinu, ker se slednji udejstvuje v politiki. Za primer navajajo slučaj italijanskega duhovnika Dona Sturza, ki je bil, dokler ni prišel fašizem na površje, vodja druge največje italijanske politične stranke. Don Sturzo je takrat propagiral, da se razdeli zemlja med one, ki jo obdelujejo, in prav tako je zahteval, da postanejo javnopravne ustanove javna last, pa ni bilo zato od strani Vatikana Inobene opozicije. Na drugi strani pa se zopet trdi, da je sveti oče nasproten ideji, da bi se duhovniki udejstvovali v politiki.
--o-
Ljubezen pod platneno streho cirkusa
Los Angeles, Cal. 25. julija. "Tetovirana dama," ki je nastopala v nekem tukajšnjem cirkusu, je pobegnila z "divjim možem," ki je bil privlačnost istega cirkusa. Za seboj v cirkusu pa sta zapustila njenega moža Frank E. Hanka, ki je rekel, da ni dovolj, da ga je žena zapustila komaj 24 dni po poroki, marveč da je zdaj še izvedel, da še od svojega prejšnjega moža ni bila zakonito ločena.
-—o-
delu še niso znane javnosti. -o--
;3tvo letala Lindberghu, ki se je počutil za krmilom ogromnega letala ko doma.
--o-
Slikovna predstava
Danes zvečer ob osmih se vrši	#
slikovna predstava na prostem Kanadski misijonar ubit
Vile rojenice
Družini Mr. in Mrs. Anton Pozneje je vstopil Lindbergh j p0točnik, 1005 E. 140th St. so katerega bi bil vladar Transjor-jkot časten gost v ogromno nem-| prine,ie 'viie rojenice zalo hčer-danije Emir Abdulah. V sluča- Sko potniško letalo "Hinden- ,f0 Mati in dete sta zdrava in se ju izvedljivosti tega predloga'se burg," ki ima prostora za 42 ahajata v Bc.oth Memorial-bol-kaj kmalu lahko računa na po-' potnikov, nakar se je s sprem- nici l88i Torbensen Drive. Mrs. miritev arabskih plemen, ki de->tvom dvignil v zrak. Letalo je|Mary Potočnik je hčerka orga-lajo sedaj Angliji precejšnje vodil nemški pilot-veteran, ki je nista sv. vida, Mr. P. Srnovršni-skrbi. Nadaljne podrobnosti o Pa kmaUl »fočil krmilo in vod- ka_ Naše čestitke!
Mr. Telich odpotuje Mr. Michael Telich, zastopnik Sun Life zav. družbe, odpotuje za dva tedna iz mesta po trgovskih opravkih. V njegovi odsotnosti dobite isto postrežbo v uradu na 1040 Terminal poslopje, ali če pokličete Cherry 7877. Zadušnica
V	torek 28. julija se bo brala ob sedmih v cerkvi sv. Kristine in v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša zadušnica za pokojno Uršulo Gorišek ob priliki 6. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Najden denar
V	soboto večer se je našla pred International posojilnico večja vsota denarja. Dobi se pri Antonu Oswald, 6028 Glass Ave.
pri cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Med drugim se bo pokazalo tudi zadnjo slavnost društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pobirali se bodo postovoljni darovi, kar se bo porabilo za olepšavo cerkvene dvorane. Pridite vsi, ki se za to zanimate. Rop v naselbini V soboto zvečer, ob 11:15, sta prišla dva "odjemalca" v Morris Mandel modno trgovino. 15502 Waterloo Rd. Zvezala sta lastnika trgovine in pomočnika, nakar sta pobrala iz blagajne $582.00.
v Abesiniji
Ottawa, Kanada, 25. julija.— Kanadska vlada je dobila obvestilo, da so Abesinci ubili 40 -letnega misijonarja, kapucina Adalberta, ki je deloval že deset let v abesinskih misijonih. Rev. Adalbert je bil ubit, drugega misijonarja, Rev. Benoita pa so pustili Abesinci ležati na mestu, kjer so oba potolki, misleč, da je tudi mrtev. Slednji je bil pozneje najden in prenešen na misijonsko postajo, kjer je dobil prvo pomoč. Oba misijonarja sta kanadska Francoza.
a
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 27TH, 1936
t t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOM30 — gLOTBNLAN DAILY NKW8PAPKK
•111 at Olair At«. atwrelaiid. Oblo __fabUnhod dally cxc«p< Sunday« and Holiday«__
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto (6.50. Za Cleveland, po poJtl, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 13-50 Z* Cleveland, po raznaS&lclb: celo leto, IS.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: TJ. a. and Canada, $6.60 per year; Cleveland, bj mall, $7.00 per year. B. B. and Canada $1.00 tar e months; Cleveland, by mall, $3.60 for I month* Cleveland and Budld by carrier*, $».66 per year, $3.00 for $ month*. Blnttl* cople* I cents. European eubscriptlon, $8.00 per year.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editor* and Publishers
Bntered as second class matter January 6th. 1908, at tbe Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 187$
No. 176, M on. j July 27, 1936
Rimski imperij in novodobni Cezar
Leta 409 so Gotje napadli in do golega oplenili sam Rim. — Kako to, da se je imperij, ki se je zdel silen in močan, izkazal za tako slabotnega? Kako je bilo mogoče Alariku s peščico Gotov podvreči si Italijo, opleniti večno mesto vsega njegovega bogastva ter postopati s ponosnimi Rimljani kot z raso servilnih, hlapčevskih barbarov? Kaj je bilo vzrok, da se je izpremenil tako sijajen uspeh v tako izjalo-vitev in katastrofo?
Gotovo periodo časa se je stari svet veselil blagodatov onega, kar nazivamo danes Pax Romana ali Rimski mir. Tu so bili zakoni, katerim se je človeštvo pokorilo in jih spoštovalo, tu je bil red, kateremu se je človeštvo podvrglo.
Toda kakšen je bil ta svet, ki se je Rimu pokoril. To je bil svet, katerega je tako rekoč omamil udarec na glavo, svet, ki je trpel na izčrpanosti, svet, kateremu je izkrvavela vsa odporna moč proti vsaki avtoriteti, pravični ali krivični. Podjarmljenje je ubilo v podjarmljenih nagon in željo, da bi se branili. In kot logična posledica tega je bila, da pod-jarmljeni narodi niso čutili nobenega vzhičenja do tega, da bi branili svojega zavojevalca.
Pa poglejmo današnji Rim, Mussolinijev Rim, in ga prispodobimo Parizu, Londonu ali New Yorku. Takoj bomo videli, da so vsa ta velika mesta že davno prerasla slavo Avgustovske dobe. Stari Rim nima danes ničesar, kar bi mogel prispevati novemu Rimu ali pa svetu, v katerem stoji današnji Rim.
Vzemimo na primer rimsko zakonsko pravo. Karkoli je bilo kaj vrednega v tistem pravu, je danes inkorporirano v modernih zakonikih sveta. Mussolini sam priznava, da bo angleška vlada Indije njegov vzor pri sestavi vlade za kolo-nijalno Abesinijo. Svoje dni so bile rimske ceste vzorne, vendar pa se ne morejo niti izdaleka v nobenem primeru primerjati z našimi ameriškimi asfaltiranimi cestami in z našo Lincoln Highway. Stari Rimljani so bili mojstri kot napeljevalci vodovodov in izdelovalci naprav iz konkreta, toda njihov Julij Cezar naj bi si danes ogledal naš ameriški Boulder Dam! ■
Rimske metode zavojevanja so definitivno zastarele in nič več uporabljive. Te metode je proglasil za zločinske že Kellogov pakt. Kdo bi želel, da postane Tunis druga Kar-tago? Kdo bi si želel', da bi bil Jeruzalem danes spet oblegan? Kdo želi, da bi postala Francija spet država starih Gaulov? In kdo želi, da bi bila Anglija prisiljena dajati žrtve, katere bi fašisti nalivali z ricinovim (kastorjevim) oljem ?
Butara s povezanimi šibami, ki šibajo, in s sekiro, ki seka glave, je morda zanimiva stvar za učenjake, ki se ukvarjajo s starožitnostimi, toda sama na sebi je tak anahro-nizem, da je nihče ne more smatrati resnim in za resničen simbol novega fašističnega Rima, zakaj onih razmer, ki so povzročile propast starega Rima in Rimskega cesarstva, ni danes več mogoče vpeljati, ker v novem svetu ni več mesta zanje!
"Roughing it"
(Copyright by Mark Twain, piše Madison.)
Od srede junija ni bilo po far- vo klet, kjer se je zgubila med
mah v Ashtabula county nobenega dežja, še par dni, so pravili farmarji, pa bo vse izumrlo. Ampak kot se je izjavil stari oče Gramčev, se je Bog nebeški vrnil iz počitnic. V četrtek smo dobili, kar smo iskali.
Polagoma je začelo rositi že pred poldnevom. Po kosilu pa je začelo treskati in liti iz neba, vendar ne tako, da bi voda razdirala, pač pa je bila zemlja tako suha, da je sproti požirala, kar je dobila iz oblakov.
Najhujše je bilo okoli druge ure popoldne v četrtek, ko je treskalo tako, da se je izjavil Filip, ki je star soldat, da niti "schnellfeuer" ni bil tako> hud pri vojakih. Strela je udarjala na desno in levo, spredaj in zadaj.
Jaz sem sedel na porču, dva čevlja proč od telefona v hiši. Silno se je posvetilo, strela je udarila v bližnji telefonski drog, kakih 200 korakov od nas, švignila po žicah naravnost v Gramčev telefon, kjer je zažgala, porcelanasti insulator, petem pa po odvodni žici izginila v Gramče-
krompirjem.
Skoro srce mi je zastalo, ko je udarila strela tako blizu mene. Ropotalo in žvižgalo je, mislil sem, da bo vsa hiša v ognju. Pa ni bilo druzega kot zažgan insulator, mene je dvignilo s klopi, in požirek pel i novca me je spravil zopet v normalni položaj. No, svojo obljubo sem spolnil. Rekel sem, da ne grem prej iz farme, dokler ne pride dež. Namočilo je zemljo 8 palcev globoko, in sedaj
je vse okey dokey.
«< * *
Profesor Alfonz Paulin, ki nas je" na gimnaziji v domovini učil vse potrebne znanosti o rastlinstvu in živalstvu, nam je med drugim pripovedoval, da so žolne in deteli poznani kot "gozdni zdravniki," ko s svojim čvrstim in ostrim kljunom iščejo v drevesni skorji škodljivo mrčes-je in s tem ohranjajo drevesa pri zdravju.
Seveda sem verjel učenemu profesorju, toda danes nič več. Zadnje dni enkrat srno sedeli na vrtu pred hišo pod visokimi jablanami, ko prileti lepo pisan
detel, ki se visede na drevo in začne najprvo zvedavo pogledovati okoli sebe. Kar naeiv-krat zapusti drevo in sfrči proti tlom, ne daleč od mene, kjer je opazil prazno kanto od pive.
Z največjo marljivostjo je detel začel rabiti svoj ostri kljun ob robu kante. Nabijal je in tolkel, toda dosegel ni ničesar. Kako more biti tak ptič gozdni zdravnik, če pusti drevesa v ne-mar in razbija po pločevinastih kantah od pive. No, končno mu nisem zameril. Dežja ni bilo že tri tedne, vroče je bilo, in ubogi detel je pač hotel priti do kozarca hladne pive. Seveda se je zmotil, kajti predno jaz kanto vržem proč, jo temeljito izpraznim, kot Tone Bobek kozarec vina.
No, ta afera z detelom in kanto pive mi bi skoro še ne vzela vse vere v te gozdne zdravnike, da nisem drugi dan opazil dete-la, kako je kljunaril po starem železnem obroču starodavnega Gramčevega Forda na jardu. Kaj je detel iskal v dotičnem obroču, je skrivnost, le Grame mi je mimogrede omenil, da namerava detel najbrž avto spraviti v tek, da se odpelje z njim proti jugu, kjer imajo več dežja in
menda polne kante pive!
* * *
Od pondeljka naprej je pri nas na bordu Mr. Philip Raztresen, katerega je pripeljala Bani-čeva Mary. Pretekli pondeljek so nas obiskale tudi Mrs. Frank Vesel, Mrs. Josephine Haffner in Mrs. Medved. Popoldne sta pa prišla Mr. Frank Mišmaš in še neki drugi mlad gentleman, katerega imena pa nisem zapomnil. Vsi so na bordu pri Jerry Strojinu in se prav pohvalijo. Sploh imata Mr. in Mrs. Strojin toliko letenskih gostov, da Jerry te dni gradi nov
hotel »adaj na vrtu.
* * *
V sredo popoldne je pripeljal na naš jard Tone Fidel. Na tru-ku je imel kravo, neko večje in neko manjše tele. Grame, ki je fahman za take zadeve, je takoj vprašal, koliko zahteva Fidel za manjšo telico. Tako nekako $11 se je glasila cena. Grame se je obrnil, malo (pljunil in šel na klop sest. Pri tem mi je Fidel namignil, da ga po želodcu ščip-lje, da se je nekam prehladil, itd., kot se glasijo taki uvodniki, kadar človek neče direktno povedati, da bi se mu prilegel kozarček ta kratkega.
Jaz sem se pa spomnil, da smo pred dvema letoma sklenili pri Keržiču dobro kupčijo s prešiči. Med Keržičem in Fide-lom je bilo en dolar razlike, kar se tiče prešičev, potem sem pa začel jaz mešetariti in kupčija je bila narejena. "Tako bomo naredili tudi danes," sem si mislil in povabil Fidela na klop in za vsak slučaj poklical še Filipa, da mi pomaga.
"Grame, koliko daš ti za telico," sem začel. Jože je odgovoril, da dva dolarja je vredna. Sedaj je pa Fidel pljunil po suhi travi. Oglasi se Filip, ki primakne pol dolarja, jaz pa tudi. Toda Fidel je še vedno pljuval. Zopet začne Filip, ki ponudi en dolar, jaz en dolar, Grame dva, skupaj štiri dolarje. Fidel še vedno pljuje. Potem sem pa ponudil še en kvort "government" viške, poleg onih štirih dolarjev, toda Fidel je bil kot skala. "Kam pa boš prav za prav s tistimi teleti?" sem končno vprašal Fidela. "Mar jih tukaj prodaj, pa ti ne bo treba jih okoli voziti," isem nagovarjal. "Kam jih bom dal?" pravi Fidel. "Teleta gredo v Cleveland, kamor spadajo!" Tedaj sem pa umolknil, kajti tudi jaz sem tako en kos Clevelandčana, pa se ne bi rad prišteval med — teleta!
Fidelova teleta so pa v resnici morala v Cleveland.
* * *
Tekom bivanja na farmah smo naredili že ogromno delo. Z dvojnim "kotom" smo prebarvali pet stolov, šest klopi, en gu-galnik, eno pručico, eno stolico,
tla na front porču s stopnicami, zadnji in predzadnji porč. Te dni bomo začeli enkrat barvati jabolka na jablanah in sicer rdeče, ker radi suše nikakor nečejo zoreti.
Poleg gori omenjenega dela smo zgradili tudi dobro cesto, ki vodi v hosto proti potoku. Lanska povoden j jo je čiisto razdrla. Z največjo mujo smo znosili skupaj ogromne skale, da so bile za podlago, potem pa vmes drobnega peska in vse to ogradili tako močno, da smo vsi stavili, da je naša cesta boljša kot one, ki so jih Lahi zgradili v Abesiniji. To smo storili, ker se bliža lovska sezona, da bodo ja-gri lahko komodno hodili v gozd po veverice in da bo Grame lahko drva spravljal iz gozda na dvorišče. Za tako delo, namreč za gradnjo take ceste bi privatni kontraktorji računali kakih $5000.00, nas je pa veljala samo 12 kozarcev viške, katero so vdušili stari oče Gramčev, ki so bili za prvega formana.
Ko posekamo še nekaj suhih kostanjev, ko zgradimo garažo, ko pokosimo oves, tedaj bo naše delo na farmi dovršeno in treba se bo vrniti v Cleveland. Upam, da bomo z vsem ob pravem času gotovi. Od vraga mora človek delati na farmi, da isi zasluži vsakdanji kruh. Jaz imam vse žuljave roke, pot mi teče v curkih ne samo izpod čela, pač pa od vseh telesnih delov, tako da ^e včasih radi zatečemo v hladno klet, kjer pri bari drug drugemu težimo kako je težaven
farmarski stan.
* * *
Naš dnevni red na farmah je sledeč: Zjutraj ob 8. uri se vstane. Od strašnega dela dan prej se morate naj prvo ude pretegovati pol ure (od lenobe). Potem moram napumpati vode, da se umijem, nakar se prižge sval-čica in se vsede pod jablano. Ne traja par minut že kliče gospodinja: breakfast is ready! Ko tudi to pomlatimo, je ura devet, :n Grame ima že zaprežen truk, da se peljemo v mesto., kjer dobimo potrebne življenske potrebščine, ki ne rastejo na naši farmi, kot cikorija, sladkor, kava, Plain Dealer, poštne znamke, filme, candy, pomaranče, ker vse to omenjeno blago ne raste pri nas.
Potem greva z Gramcem na uradni obisk Jackfe-evega sa-loona, kjer nas sprejmejo z odprtimi rokami- Seznanil sem se že z vsemi avtoritetami mesta Geneva, kot z mirovnim sodnikom, županom, obema policistoma in s cestnimi pometači. Da, tudi pometače cest imajo v Ge-nevi, in verjemite mi, da so ceste v Genevi stoprocentno bolj čiste kot pa one v Clevelandu, ker v Genevi imajo za župana demokrata ne pa republikanca Burtona.
Okoli enajste ure je, ko prideva z gospodarjem iz mesta, nakar naredimo obračun. Potem ko se za pol ure ohladiva z Gramcem od naporne vožnje
v Genevo že pride klic iz ku-» ,
hinje: dinner is ready! Annie začne poditi muhe, katerih je pa letos sicer salamensko malo, mi pa pridno zajemamo juho in druge dobrote. Pri kosilu pijemo, kakor je vreme: če je bolj hladno, pijemo vino pomešano z vodo, če je velik hlad, pijemo čisto vino, kadar je bolj vroče, pride na vrsto pivo, kadar je pa strašno vroče, tedaj planta voda po mizi!
Ura je poldne, ko smo s kosilom gotovi. Za boljšo prebavo po jedi je potreben počitek, katerega je deležna vsa družina, oni, ki delajo in mi, ki samo nadzorujemo. Počitek traja eno uro in tekom tega počitka navadno rešujemo gospodarska vprašanja o dežju, toči, suši in o cenah grozdja. Ko je ena ura proč popoldne, se dvigne družina in gre na delo, jaz pa tudi. Poiščem s postelj in sladko zaspim za dve uri.
Okoli tretje ure so napove-
dani že uradni obiski raznih Clevelandčanov, pa tudi farmer j ev, ki hodijo neprestano nadzirat k nam in povpraševat, kako kaj napredujemo z delom. Ti pogovori trajajo navadno dve uri (razen kadar pride Leo Kushlan iz Clevelan-da nas obirat pri marjašu), nakar je ura pet proč in iz kuhinje pride klic: supper is ready!
Tedaj se zopet začne težavno delo, ki traja pol ure. Za pijačo imamo isto kot pri kosilu. Po večerji se vležemo v mehko travo in tedaj pridejo na vrsto diplomatični pogovori, kakor laška polenta, španska revolucija, francosko zlato, gibraltarska trdnjava, medtem pa nam Filip tudi včasih citira sveto pismo, in včasih jo pogodi, ker prihaja iz družine mežnarjev in je sam šest let stregel pri mašah v stari domovini.
Navadno dobimo tudi kaj farmarskega obiska ob večerih, ako pa ne, tedaj se spravimo v izbo, kjer začnemo igrati sixty-six. Pri tej igri goljufamo vsi preko in čez. Pri meni so dobili en cvajar, Filip je imel na tleh skritega asa, Jože Grame ima navadno eno karto preveč, mama Gramčeva nas pa ošteva in pravi, da s takimi sleparji ne bo več igrala. Pravi, da gre raje med vele-bankirje na Wall Street, ker so bolj pošteni. No, tekom take igre navadno z Gramcem spi jeva tri kvorte ohajčana, Filip tri kvorte svežega mleka, Gramčeva mama pa nekaj kozarcev vode. Ob deseti, ob dvanajsti uri včasih, se gre k počitku, da se pripravimo za naporno deo drugega dne. . .
Eden ali drugi bi me vpraša, kdaj pa hudiča vse prebarvaš, nasekaš,, gradiš pota, če ves dan samo govoriš, ješ in sediš in dremlješ! Ja, veste prijatelji, jaz delam in barvam samo v sanjah. Kaj mislite, da sem zato prišel na počitnice, da bi ves dan barval, sekal držal in se trudil pri gradnji cest! No ja, sempatja že pri-mem za kakšno lopato, sekiro ali čopič, toda pa le tedaj, kadar me kdo fotografira, da se bom potem v Clevelandu lahko bahal, kako trdo smo delali!
Zdaj se že štiri dni drugega ne menimo, kot kdaj bo šel dež. Dve stavi sem že izgubil z Zakrajškovim Frankie-tom glede dežja. Denar hrani Mrs. Grame, toda kakor hitro ne gre en dan dež, se pripelje Frankie Zakrajšek že drugi dan o peti uri zjutraj, da hitro kolekta denar da ne bi prej začel padati dež. Enkrat ga bom že vjel tako ali tako, kajti s farme ne grem prej, dokler ne bo enkrat pošteno škrofilo.
Medtem imamo pa že vsi raztegnjene vratove, ker neprestano študiramo oblake — podnevi, zvezde ponoči. Vedno zremo navzgor, odkoder sicer prihaja vse dobro, kakor so nas učili, toda največja dobrota za farmerja v juliju, dež, tega ni odnikoder. Najbrž je odšel tudi ljubi nebeški Oče kam na počitnice. . .
Dalje prihodnjič -o-
Slovenski dan na Jezerski razstavi
Vodstvo velike Jezerske razstave je določilo, da imamo mi Slovenci v nedeljo dne 9. avgusta slovenski dan, na katerem naj pokažemo vse, kar premoremo v kulturi in prosveti. Kakšen bo spored programa bo pozneje v časopisih naznačeno in tudi označene posamezne skupine, ki bodo na programu nastopale.
Čas je kratek, vse nas je nepričakovano zajelo in potrebna je hitra akcija, da uspešimo ta "Slovenski dan" na Jezerski razstavi. Vedno naglašamo in po-vdarjamo, kadar od mestne ali
;držlavn,e vlade kaj zahtevamq' da nas je v mestu Clevelandu do 40,000 in v državi Ohio do 60,-000 Slovencev, če so te številke točne ali še višje, ni važno, ampak važno je, koliko je ta narodna masa kulturno produktivna in kaj vse zmore na prosvetnem in kulturnem polju. Tukaj ni vprašanja, kaj si, kam si politično ali versko orientiran, ampak tukaj je vprašanje, kaj zmore narod kot celota produktivnega pokazati, če se bomo Slovenci na razstavi na Slovenski dan dobro postavili, nekaj impozantnega pokazali, bo to v kredit nam samim, ki živimo v novi domovini, v kredit našim otrokom, ki so tukaj rojeni in velik kredit naši stari domovini, kjer je tekla naša zibelka in zibelka naših pradedov.
Mi Slovenci imamo mnogo, imamo v Clevelandu in okolici ter v državi Ohio mnogo narodnih domov, imamo pristno slovenske fare, nebroj pevskih zborov, dramskih odsekov, slovenske šole in slovensko-umetniške šole, mladinske pevske zbore, športna in telovadna društva, godbe in mnogo drugega, s čemer prednjačimo pred drugimi narodi, ki so se naselili v tej deželi. Mi za vse to vemo, ampak če hočemo, da bodo tudi drugi to vedeli, nas po naši omiki, umetnosti in civilizaciji spoznali jim moramo dati priliko, da pokažemo kaj vse zmoremo in kaj vse imamo.
Omenil sem, čas je kratek. Ko smo šli na Jezersko razstavo smo bili radi tehtnih vzrokov nepripravljeni. Skupina, ki se je poprej zanimala za to razstavo je radi nepredvidevanih in tehtnih poslovnih vzrokov nadaljno akcijo ukinila. Člani progresivne trgovske zveze uvidevši, da je reprezentanca našega naroda na Jezerski razstavi narodno živ-ljenskega pomena, so se odločili, da oni store svojo dolžnost, da ohranijo narodno čast, za katero se je narod boril dolga desetletja v tujini.
Prosi se vse narodno zavedne rojake, visa pevska društva in vse one, ki mislijo iskreno, da se prijavijo za sodelovanje. Ni treba čakati pismenih vabil, vse raj gre na delo in prijavi svoje sodelovanje razstavnemu odbo ru. čas je tukaj, zamujeno se ne da več popraviti. Zdaj ali nikoli več.
Joško Penko, 1198 East 177th St.
Cleveland, Ohio -o--
Kam pa v nedeljo?
Barberton, O. — No, kam bomo šli v nedeljo 2. avgusta? Vsi ljubitelji petja in godbe in plesa bomo šli na Novakovo farmo
v	Sherman. Tam bo veselja in užitka dovolj. Le nabrusite si pete. Naši godbeniki bodo ta ko igrali, da bo moralo vse plesati, staro in mlado. Pevski zbor Javornik bo pa tudi kratkočasil naše posetnike s krasnimi pesmimi. Fantje se dobro pripravljajo za ta piknik.
Da vam na pikniku nebo dolgčas, to vam garantiram. Torej vsi na plan na 2. avgusta na piknik, ki ga priredita pevski zbor Javornik in Slovenska godba Nikogar naj ne manjka. Vabimo tudi druge rojake od blizu in daleč. Saj veste, da pevska in glasbena kultura stane denarja in dosti truda. Pokažite se enkrat, da se bo pevcem in godbenikom srce smejalo. Če bi
vi	čutili, kar čuti pevec ali godbenik, ako je slaba udeležba, bi se gotovo odzvali. Torej slovenski živelj, podpiraj pevce in godbenike po svoji moči.
Anton Gradišar. -o-—
IZ DOMOVINE
—Smrtna avtomobilska nesreča.—V Borovcih pri Ptuju se je pripetila smrtna avtomobilska nesreča, koje žrtev je 42-letni Martin Meško, kočar v
Prešla vi pri Veliki Nedelji. Da lažje preživlja 9 člansko družino, se je ukvarjal tudi s tem, da je gonil kupcem govejo živino v Maribor. Tako je tudi čez nekaj dni, ko je opravil svoj posel, korakal v temni noči proti svojemu domu. V Borovcih pa ga je dohitel neki tovorni avto in ga povozil, da je obležal z razbito lobanjo in strtim prsnim košem mrtev. Avtomobil je odbrzel, ne ozirajoč se. na svojo žrtev. Oblasti zasledujejo brezvestnega šoferja.
—Komaj je bilo pogašeno po-gorišče delavca Anton Debevca na Dolu, že je zopet v četrtek užgala strela skedenj posestnika Ivana Suhadolnika na Dolu. Skozi skedenj je vžgala dalje kozolec in šupo, ki je bila hipoma v plamenih. Strela je razsajala dalje okrog hiše, kjer je ve-drilo mnogo ljudi. Ogenj je popolnoma uničil s senom in žitom napolnjen kozolec. Rešili so razen slamoreznice vse stroje in poljsko orodje, škoda je velika in le deloma krita z zavarovalnino.
—Smrtna nesreča. France Malnar, brezposelni dninar z Makovega hriba, srez čaber, je padel tako nesrečno na glavo, da si je prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl.
-------
Če verjamete al' pa ne
—B R Z O J A V— Lojze, pri Gramcu, Geneva, Ohio.
Ti, če bo prišel Kushlan na farme, ga vprašaj (če ne bo nič računal), če nas Kennick lahko toži, ker smo ga spomladi priporočali za izvolitev v poslansko zbornico države Ohio. In če nas tudi lahko toži, ker ni bil izvoljen, če nas lahko, potem kar pripiši k tistim $31,000.00, Še par copakov in se ukordaj z* deset let.
V petek nisem drugega delal kot telefonu odgovarjal. Vidi se, da se vse raduje nad to tožbo. Prvi je bil Blaž Hace, ki mi je ponudil "rum in bord," če bomo pognani po svetu. Veš, Blaž je dober človek in zdaj, ko ni žene doma, ima dosti prostora v hiši. Jamšek, ki je edini naš človek v Ameriki, ki ima starokrajsko peč, nam je ponudil zapeček čez zimo. Sem mislil, da bi šel ti tje, pa vem, da ne znaš spati in ne sedeti v za-pečku, ker si mestni škric.
Veš, Kennick menda toži zato, ker da je bilo zapisano, da ma take noge kot kangaru. Pa jih nima. Sem ga včeraj videl, ko je išel 'mimo našega ofica). Ima take normalne noge kot ti, -amo da imaš ti čevlje mere 12.
Meni se je zelo pokadilo, ko je bilo o tej sankciji rečeno po vseh elevelandskih časopisih, meni se ni pa nič povedalo. Rad bi vedel, čigava je tožba, naša ali koga drugega?
Ti Kushlana vprašaj, če nam lahko zaštapajo tudi naše dolgove, če ne bi šapa vrgla toliko, kolikor si tožitelji poželijo. In pa tisto ga vprašaj, če bodo tožitelji dali šapo na boben, kdo bo po bobnu udrihal. Kdo bo za tamborja pa ne vem.
Lojze, zdaj ravno šapo belimo. Ali jo hočemo dovršiti, ali naj bo pobeljena samo napol, če ne vemo, če bo še naša. Polde je z loj tre na glavo padel in zadel v mašino. Odletel je en šrauf (mašini, ne Poldetu). Ali naj bodo zdaj te žrtve za druge? '
Torej hitro odbrzojavi na ta vprašanja, dokler so sankcije še v veljavi.
Jaz sem že enkrat vprašal, da bi rad poznal tistega profesorja, ki je Kennicku diplomo dal. Ali ga ti poznaš? če ga, mi pošlji njegov naslov in fotografijo.
P.S.—Če me boš kje ukordal na farmi, mi izgovori vrhu plače ene cajhaste hlače, ene templaU-ce in šenkilo, kadar bo prodal kak rep.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 27TH, 1936
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemSkem Uvirniku K. May«
'Proč odtod! Skrajni
sem
je!"
Nisem se ozrl, pognal konja po pobočju kotline, tovariši pa za menoj. P0 gozdu je šlo počasneje, tla so bila mehka in drevje nas je oviralo. V ovinku smo objezdili tabor, prišli na našo pot in se spustili v dir.
Za nami je vstalo silno vpitje. Nismo mnogo razmišljali, kaj pomeni. Najbrž so opazili, da sta ujetnika izginila. Dalje, brž dalje!
črea nekaj časa sem se ozrl.
Za nami sta se pojavila dva jezdeca. Ko sta nas opazila, sie je eden naglo obrnil, drugi Pa je jezdil za nami.
''Konje v skok! V najhujši skok!" sem naročal. "Sicer izgubim vranca.! Koj nam bodo Bebbehi za petami!"
Dobro smo izbrali, ugrablje-111 konji so bili res izvrstni. Prihiteli smo do našega skrivališča, ne da bi se bil pokazal le en sam Bebbeh.
Na robu gozda je sedel Alio sam.
"Kje je emir?" sem ga vprašal.
Skočil sem s konja.
"Tule imaš puško! Tvoja je! In sedi na. tegale konja! Je tudi tvoj!"
Izročil sem mu puško in konja ter planil po gozdu navzgor k votlini. Četrt ure je bilo do nje, pa rabil sem kvečjemu pet minut.
Pri vhodu je sedel Lindsay.
"Oh—! Ah—.! Že nazaj—? Kako je bilo, he?"
"Dobro. Ni časa. Zasledujejo nas. Skočite, kar vas no-&e nesejo! Spodaj je konj za vas!"
"Zasledujejo—? Ah—! Le-PO- Krasno! Konj—? Well!"
In pognal se je s svojimi dolgimi koraki po bregu.
Medtem sem zlezel v razpoko, odvezal vranca in ga spravil ven ter po pobočju navzdol, žal ni šlo naglo in ko sem prispel k tovarišem, so že vsi sedeli na konjih in nestrpno čakali. Halef je držal šestega konja za vajeti.
"Dolgo te ni bilo, effendi!" je dejal Mohammed Emin. "Glej že je pozno!"
Zunaj v dolinici se je pojavil pryi Bebbeh. Spoznal sem ga.
"Ali veste, kdo je?"
"Da, gospod," se je oglasil Halef. "Tisti lažnivi Džiaf od včeraj."
"Bebbeh je, izdal nas je. Pustimo ga mimo. Naš bo."
"Pa če medtem drugi pridejo?"
"Ne bo jih še tako kmalu. Tale je izvidnik.
Sir David, midva jezdiva na-prej, vzeli bomo tistega jezdeca med nas, da nam ne bo mogel uiti. če se bo branil, mu izbi-jemo orožje iz rok."
"Dobro, master! K r a s n o! Yes!"
Bebbeh je izginil za ovinkom in z Lindsayem sva krenila iz skrivališča. Ko sva prispela do ovinka, .sva mu bila na 50 korakov blizu, čul naju je prihajati, obrnil se je, naju spoznal pa se tako prestrašil, da je nehote ustavil konja. Mislil je, da sva pred njim, pa naju je zagledal nenadoma za seboj. Preden se je zavedel, sva ga že prijela.
Zgrabil je za nož. Ujel sem ga za roko in mu stisnil pest, da je nož izpustil. Lindsay mu je izbil sulico, jaz pa sem prereza! Puškin jermen. Puška je padla na tla, razorožen je bil.
Vdal se je v '.svojo usodo, vzela sva ga na sredo, tovariši so se nam pridružili in v diru smo odjezdili proti jugu. Alio je
čas li, pa spet hiteli dalje. Bebbehi so bili brez dvoma že tako daleč za nami, da se nam jih za tisti dan ni bilo treba bati.
"Kaj bomo počeli s temle človekom master?" je vprašal Lindsay.
"Kaznovali ga bomo." "Yes! Lažniv Džiaf! Kako ga bomo kaznovali?"
"Ne vem. Posvetovali se bomo."
"Lepo! Zasedanje! Gosposka zbornica, ljudska zbornica—! Well! Pa kako ste osvobodili Haddedina?"
Pripovedoval sem mu. In ko sem v svojem (pripovedovanju omenil stražo pri konjih, sem se mahoma ves prestrašen ustavil. "O joj—! Kaj sem storil—!" "Kaj, master? Saj je šlo vse gladko!"
"Naščuval sem Dojana na Kurda, ki je stražil pri konjih, in ko sem odjezdil, sem ga pozabil odpoklicati—!"
"Oh—! Ah—! Neprijetna reč! Pa saj bo prišel za nami—?"
"Nikdar! Stražnik je mrtev, Dojan pa tudi !" "Zakaj že kar mrtev—?" "Ako je Dojan v nevarnosti, pregrizne svoji žrtvi vrat in se vrže na novega sovražnika. Bebbehi so ga seveda našli in ga napadli, najbriž so ga ustrelili. Oba sta mrtva—.
žal mi je za njim! Skoraj da bi se vrnil in radi Dojana tvegal vse. Pa je'seveda prepozno!"
Tudi Halef je žaloval za Do-janom. Ves večer sva bila slabe volje. Morebiti je bila moja slaba volja nalezljiva in se je pi*i-jela tudi Haddedinov. Kajti prvič odkar smo bili skupaj, se je tisti dan zgodilo, da smo si prišli navzkriž.
Ko se je zvečerilo, smo se ustavili. Alio nas je peljal v vijugasto stransko dolinico. Uta-borili smo se, zvezali Bebbeha in si špekli srnjaka, kar ga je še od tistega jutra' ostalo. Vkljub vsej naglici je namreč Halef še našelčas, da ga je natovoril praznemu konju, ki smo ga vodili za seboj.
Po večerji smo zasliševali jetnika. Ves čas sem ni zinil besedice, brez ugovora nas je ubogal. Najbrž je upal, da bodo itak njegovi ljudje kmalu prišli za njim in ga osvobodili.
"Čuj mož," sem ga vprašal, "kaj si pravzaprav? Včeraj si dejal, da si Džiaf, danes pa smo
1936 JULIJ 1936
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
te našli pri Bebbehih. Kaj si torej ?"
Ni odgovoril.
"Odgovori!"
Niti trenil ni.
"Ti, bomo že razvozlali jezik! Halef, vzemi mu turban pa mu odreži koder!"
Kurd, vobče musliman, nosi glavo obrito, le na temenu si pusti rasti dolg koder. Muslimanu koder odrezati, to je zanj največja sramota, ki jo more doživeti.
Ko je torej Halef vstal in segel z desnico po nož, z levico pa po kodru, se je Bebbehu nemudoma razvozlal jezik.
"Gospod, pusti mi koder! Odgovarjal bom!"
"Dobro! Pusti ga, Halef! Povej torej, katerega rodu si pravzaprav?"
"Bebbeh sem."
"Včeraj pa si pravil, da si Džiaf! Torej si nas nalagal!"
"Sovražniku ni treba resnice povedati'!" .
"Tvoja načela so načela lopova! Razen tega si prisegel pri bradi prerokovi, da je res, kar praviš!"
"Kar se sovražniku priseže, ne velja."
(Dalje prihodnjič;
AVGUST
1.—Lake	Shore Post 273, American Legion, izlet na Pin-tarjeve farme.
2.—'United	Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi.
2.—Pevski	zbor Javornik in Slovenska godba iz Barbertona priredita skupni piknik na Novakovih prostorih v Sherman, Ohio.
9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme, farmi.
9.—Piknik	združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi
16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Mo-čilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.—šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Mo-čilnikarjevi farmi.
16.—Buckeye Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd.
23.—Piknik društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi.
30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
6.—Srbski kulturni vrt, proslava Njegoša in koncert v avditoriju S. N. Doma.
8,—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
13.—Skupna društva fare sv. Kristine prirede piknik na Špel-kotovih prostorih.
20.—Proslava 5-letnice, ples in splošna zabava, podružnice št. 49 SŽZ.
27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. D%mu na St. Clair Ave. , OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub	O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Skupna	društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
16.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
24.—Društvo	Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncex*t v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—-Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo Slovenec št. 1
15.—Collinwood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica	št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi	pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—-Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
31.-—Carniola Tent št. 1288 T. M., proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
6.-—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski	Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
-o-—
IZ PRIMORSKEGA
spet prevzel vodstvo.
In vse dalje proti jugu smojKadar obiščete jezersko raz-jezdili, šele popoldne smo se| stavo, ne pozabite se usča-j SDZ, prireditev v avditoriju S. ustavili za nekaj časa, si poči- viti v gostilni, "Ljubljana."1 N. Doma.
—Reka, junija, 1936.—Prosla-
ve zmage so se vršile po vseh naših vaseh na ta in oni način, kot je pač že v navadi. Nekatere občine so žrtvovale velike vso te ob tej priliki, kot na primer, ilirsko-bistriška, ki je postavila nekje pri trnovski cerkvi, menda na platno naslikano Mussoli-nijevo glavo, ki ni bik nič manjša: kot 7 m visoka in 3 m široka in jo je bilo videti daleč naokoli V juniju pa so dobili občani obvestilo o novem obdavčenju Srednji posestniki od 775 do 100 lir, večji posestniki, obrtniki in trgovci pa preko 100 in tudi preko več sto lir. Ta naknadna taksa'je bila baje nastavljena za pokritje stroškov občine ob proslavi zmage Italije v Abesiniji..
Trst, 27. junija, 1936.—Iz Gorice poročajo, da je bilo nekega dne zjutraj koncem prejšnjega tedna po mestu in okolici raztresenih vsepolno letakov in listkov. Ti propagandni letaki so bili najrazličnejše vsebine in pozivi kot: "Narod, prišel je čas, da se znebimo tiranov," "Mi vstajamo in vas je strah!" in po-
dobno. Letaki so vzbudili med našim ljudstvom veliko zanimanje in hrupa. Vsepolno opravka pa so dali fašističnim oblastem in njih funkcionarji so imeli polne roke posla. Zaradi teh letakov je bilo v Gorici aretiranih večje število naših ljudi.
—Trst, junija 1936. — Naš list je že poročal, da se širijo glasovi o militarizaciji rudnikov v Istri. Danes nam te vesti kot resnične potrjujejo žalostna dejstva, ki smo jih zvedeli v zadnjem času. Namreč ni dolgo tega, ko so se v nekaterih vaseh pojavili glasovi, da je odkrit in odprt v Istri nov rudnik, da je tamkaj dela za vsakogar in da so delavci zelo dobro plačani, in sicer po 16 lir dnevno. To bi bil vsekakor za današnje razmere v Italiji več kot dovolj velik zaslužek. Tem vestem je nasedlo precej naših fantov in mož, zlasti z Bovškega in drugih krajev ob Soči, ki so tudi poskrbeli, da so v najkrajšem času odšli na Labinščino iskat si dela in zaslužka. Res, delo so takoj dobili. Podjetje jih je nastanilo v tako umazane, zanemarjene in podrte barake, polne vsakovrstnega mrčesa, da jim ni bilo mogoče vzdržati. Skratka, manjkala je vsaka najnunejša in najpotrebnejša higijenska naprava. Po 14 dnevnem delu pa so delavci ugotovili še to, da ne bodo zaslužili niti toliko, da bi se pošteno prehranjevali, kaj šele, da bi kaj prihranili. Zato, kdor je imel le še toliko denarja od doma, da se je lahko podal na pot,, je takoj odšel domov, kdor pa ni imel potrebnega denarja je sklenil, da ostane toliko časa, da si s težkim delom in s stradanjem pritrga toliko, da bo imel za vlak. Med tem pa je prišla odredba od ravnateljstva, da se ne sme nobenega delavca več odpustiti od dela. Kdor bi pa odšel brez vednosti predpostavljenih, je smatran kot dezerter. Naše fante in može je ta ukrep zelo zadel'In'poskušajo na vse načine, da se otresejo tega rob-stva in odidejo domov, kjer če tudi bi morali stradati, imajo vsaj snažno in zdravo stanovanje, tam jim pa še tega manjka.
Vse zgleda, da so naše ljudi zvabili v past, kajti povsod, kjer se da le nekaj zaslužiti — ob meji tudi letos delajo z amerikan-sko brzino — zaposlujejo po največ le delavce iz Italije in naši niti v poštev ne pridejo.
-Idrija, 27. junija 1936. — Nande Svetličič, 22 let star, doma iz Krnic nad Sp. Idrijo je bil pred kratkim obsojem od goriškega sodišča na tri mesece ječe. Komaj pred nekaj meseci se je vrnil iz zaporov, kjer je presedel 3 mesece zaradi preiskave o sumu, da je razpečaval po vaseh slovensko "Pratiko." Ker mu niso mogli ničesar dokazati so ga izpustili, vendar pa so ga ob prvi priliki spet, in sicer, ko so ga miličniki nekoč srečali, ko je šel po opravku v 3 km od meje oddaljen kraj, aretirali in ovadili sodišču, da je nameraval prekoračiti italijansko - jugoslo-sko mejo. Glede te ovadbe je bil sedaj kaznovan na tri mesece zapora.
—Trst, junija 1936. — Fašistom je zelo pri srcu naša mladina. To vidimo sleherni trenc-tek.. Da jo nam hočejo iztrgati, je umljivo iz ogromne aparature, ki služi le poitalijančevanju. Od otroških vrtcev, balil, mladih Italijank, ljudske šole,, avan-guarde in ostalih strankinih organizacij pa celo do predvoja-ških vaj in vojaškega roka in še potem, vse to je namenjeno samo enemu cilju. Do dvajsetega leta starosti je mladina podvržena vplivu potuj če vanj a. Na stotine raznovrstnih društev, ki prikrivajo svoje delo pod kulturnim, humanitarnim, kmetij ski m, gospodarskim plaščem, je posvečno ,skoro izključeno temu cilju. Celo denar mednarodnih humanitarnih institucij uporabljajo za poitalijančevanje naše mladine . . .
Toda zopet se jim zdi vse to
premalo. Zopet so se vrgli na šolo. Pravijo, da je pomanjkljiva v izvrševanju italijaniza-cije. šolska doba je predpisana v naših krajih od 6 do 14 leta. Isto je v Južni Tirolski, ni pa v ostali Italiji! Zakon Gentile zahteva, da morajo učenci biti v šoli do 14 leta starosti, in če ni nadaljnih razredov morajo ponavljati zadnji razred. V nekaterih krajih tega niso vzeli do besedno in so bili otroci izpuščeni po končanem petem razredu z 11 letom. S tem, pravijo, so se odtegnili šolskemu programu. Kajti v obmejnih krajih učitelju ne zadostuje pet let pouka, da bi izvršili celotnega previdenega programa, ker jih mora podučiti v "idioma nazionale,' ki je "notevolmente dissimile dai ver-nacoli usati nelle famiglie ru~ stiche" ("Piccolo della sera" 18. jun.), ki se precej razlikuje od govoric, ki jih rabijo kmetske družine. Program je pač uspešna in zadostna italijanizacija. V ostalih krajih Julijske Krajine pa je po tem zakonu moralo 6,000 otrok pohajati peti razred, čeprav so ga z uspehom izvršili, in to celo skozi štiri leta! Da bi jih učitelji ne odpustili pred 14 letom starosti že iz petega razreda in da bi se ne pregrešili s tem zoper zakon (errore tan-to piu grave nelle zone di fron-tiera — napaka toliko hujša v obmajnih krajih), je izdal inšpektor v Trstu odlok, da morajo strožje postopati pri izpitih, ker so opazili, da učenci ne obvladajo predpisanega znanja. Kakšnega znanja si lahko mislimo. Zaradi tega in da bi temu odpomogli mislijo na uvedbo šestega razreda. Leta 1934, so ustanovili za učence, ki so končali peti razred, tečaje za kmetijstvo znanega društva Ente Faina (corsi rurali di aviamen-;o ali agricoltura). Teh tečajev je okrog 50 z šestimi tedenskimi urami in delujejo samo pozimi. V raznarodovalne svrhe služijo sopet večerni tečaji za te učence in jih morajo obiskovati do 14 leta. Ce teh tečajev ni, morajo tudi po štiri leta obiskovati peti razred. Poleg teh tečajev obstojajo že dopolnilni večerni tečaji (corsi serali co-mplementa-ri) za mladino od 14 do 18 leta, katere obiskujejo tudi otroci izpod 14 leta. Ti so namenjeni bbrtni izobrazbi in jih vzdržujejo provincialni konzorciji. Teh je tudi okrog 50. K temu moramo dodati še 250 tečajev italijanskega jezika in splošne kulture" za odrasle, katere pa obiskujejo tudi ljudskošolski otroci. Ker je vseh šol približno 800, jih •jstane še 400, kjer se izobrazba 'konča" že s petim razredom. Toda mi dobro vemo, da se fašistična vzgoja ne konča s petim razredom, ampak je še mnogo ;asa dalje naša mladina podvržena vplivu odtujenja. Toda vse to ne zadostuje, zahtevajo še jesti razred. "Kajti," pravi omenjeni list, "ljudsko-šolsko vzgoja v obmejnih provincah je namenjena predvsem vzgoji tujih generacij (t. j. slovenskih in hrvaških) v nacionalnem jeziku in ustvarjenju politične zavesti, ki ne sme biti dvoumna in negotova . . ."
—Gorica, junija, 1936. — Ni dolgo od tega, ko smo poročali o prihodu nekaterih naših konfi-nirancev iz Južne Italije, čeravno so bili poslani domov samo taki, ki so bili i*es popolnoma po nedolžnem obsojeni v konfinaci jo, ali pa zai'adi kakega prav nega prestopka, smo upali, da pridejo tudi ostali. Toda teh ni Pač pa «o na dnevnem redu nove aretacije in te dneve smo se prepričali ,da je bil 35-letni Bric Ivo, daleč naokoli poznan in spoštovan posestnik iz Dorenberga, poročen in oče štirih otrok, od goriške konfiuacijske komisije obsojen v konfinaci j o. Že nekaj časa je od tega, ko so ga aretirali in poslali v Gorico in tudi sodeč po raznih govoricah smo pričakovali, da bo aretirani poslan v konfinacijo, vendar pre-
smo kljub temu upali, da ga izpustijo iz zaporov.
—V Idriji je bila na svečan način izvršena maša zadušnica za vojakom Karlom Vidmarjem, ki je umrl v Abesiniji.
—V Tolminu se je na čuden način utopil enoletni Alojz Koren. V odsotnosti staršev se je spravil v velik škaf poln vode in se utopil.
—Aretirali so Pajntarja Antona iz Grahovega. Moral bo sedeti tri mesece, ker se je prekršil zoper zakone o javni var-nosto.
—V Krnici na Goriškem je požar upepelil senik Frančiški Cigoj. škode je 4,000 lir.
—Strela je udarila v električno lokomotivo v trenotku, ko je vozila na goriški kolodvor. Človeških žrtev ni bilo. Vlak pa je imel 20 minut zamude.
■—Eno leto, en mesec in 100 lir kazni je dobil Srečko Bo-nči-na iz Idrije, ker je lovil ribe in se zoperstavljal gozdnemu čuvaju.
DNEVNEVESTI
Delavski vodje ne bodo nasedli Landonu
Washingčton, 26. julija. — Progresivno krilo organiziranega delavstva je vzelo danes s ciničnim nasmehom na znanje obljube governerja Landona, ki je obetal, da jih bo deležno ameriško ljudstvo, če bo on izvoljen za predsednika Zedinjenih držav. Glede njegovih obljub delavstvu, pravijo voditelji organiziranega delavstva, da niso nič drugega kot vada organizacije National Association of Manufacturers in drugih podobnih bratcev, ki zagovarjajo odprte delavnice in ki nočejo ničesar slišati o unionizmu delavstva.
-o--—
Napadalec angleškega kralja pred sodiščem
London, 26. julija. — Včeraj se je pričela obravnava proti George A. McMahonu, ki je nedavno streljal na angleškega kralja Edwarda. Sir Donald Bradley Somervell, drž. pravdni k, je osebno povedal pred sodiščem, da je obtoženec dejal: "želel bi, da bi bil svoje delo bolje opravil. Prav lahko bi ga bil ustrelil. Jaz bi bil pa na boljšem, če bi se sam ustrelil."
Obtoženec je po poklicu časnikar in samozvan reformator. ---
Haile Selassie namerava priti v Ameriko
Worthing, Anglija, 25. julija. Haile Selassie, cesar brez cesarstva, je praznoval včeraj tukaj svoj 45. rojstni dan. To praznovanje je bilo dokaj različno od njegovih prejšnjih praznovanj, ko je s sirovo govedino gostil svoje rase in bojevnike v Addis Ababi. Bivši abesinski cesar prebije zdaj vsak dan več ur s študijami svojih načrtov, ki gredo za tem, da pride zopet do svojega izgubljenega cesarstva. Zdaj :se bavi z idejo, da bi odpotoval v Zedinjene države, kjer bi zainteresiral Amerikan-ce za svojo stvar.
--o-
Bomba ubila farmerja in ranila njegovo ženo
Cape Charles, Va., 26. julija. — Bomba, ki je bila poslana v zavoju po pošti, je ubila 47-letnega farmer j a C. Tho-masa in oslepela njegovo ženo, s katero se je šele pred mesecem dni poročil. Thomas je dobil zavoj v mestu na pošti, in ko ga je domov grede v avtomobilu odprl, je bomba eksplodirala ter vrgla farmer-ja skozi streho avtomobila. Bil je na mestu mrtev.
MALI OGLASI
Delo dobi
starejša ženska, ki ima rada otroke, za gospodinjo. 1 >ober
dom in dobra plača. Pokličite pričani, da ni ničesar zakrivil,' Liberty 1123.	(178)

feperai> STATE
J loX
license


sfffiss

Jack London;	7
ROMAN TREH SRC
—Vse kaže, da nafta še vedno gori, — je nadaljeval Francis in pokazal s prstom na obzorje, nad katerim so se valili oblaki črnega dima. — Peon, le poglej, kaj si storil ! Za človeka, ki razen duše nima ničesar, je to velika potrata. Ti si najbolj zapravljiv človek, kar sem jih kdaj videl. Nekoč so mi pripovedovali o pijanem petro-lejskem kralju, ki si je prižgal smotke s tisočdolarskimi nov-Čanicami, — ti si pa sežgal v eni minuti najmanj milijon dolarjev.
—Saj nisem tako siromašen, kakor mislite, — se je pobahal peon s tajinstvenim ponosom.
— Preoblečen milijonar! — se je nasmehnil Henry ironično.
Ig®]
—Kje pa imaš naložen svoj kapital? — se je oglasila Leon-cie. — Morda tudi v Chemical National Bank of New York?
Peon ni razumel teh zbadljivk, pač pa je instinktivno čutil, da se mu posmehujejo. Zato je užaljeno dvignil glavo in molčal.
Kar se je oglasil strogi poveljnik :
—Zdaj greste lahko po svojih potih. Tako je zapovedal Pravični Sodnik. Vi, senori, morate razjahati svoje mule, da jih vzamemo s seboj. Seno-rita pa lahko obdrži svojo mulo, zakaj Pravični ji jo je podaril, ker smatra, da nima pravice siliti žensko, da bi hodila peš. Oba senora pa lahko
KADAR SI HOČETE POSTREČ1 Z .
mehkimi pijačami
ne pozabite na
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše, [j kar vaš rojak izdeluje že 27. leto.
Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629
gresta tudi peš. Pravični priporoča take sprehode osobito bogatemu senoru. Bogastvo,— pravi naš slepec — ima vedno za posledico to, da človek malo hodi peš. Kdor pa ne hodi peš, se zredi. Debelost pa ovira moškega na potu k prekrasni ženski. Taka je modrost Pravičnega. Ponovil je tudi svoj nasvet peonu, naj ostane v gorah. V gorah najde prekrasno žensko, če že ne more živeti brez nje, zakaj modrost zahteva, da je ženska istega plemena kakor moški. Ženske v ni-žavah so namenjene moškim iz nižav. Kordillerske ženske so pa samo za moške iz Kordiller. Bog nima rad, če se plemena križajo. Mulo ves svet prezira. Narava ni hotela, da bi se kri mešala, toda človek si je marsikaj sam izmislil. Križanje dveh čistih ras da nečisto raso. Olje in voda se nikoli ne moreta mešati. Tako pravi Pravični, ki mi je zapovedal, naj ponovim njegove besede. Zapovedal mi je tudi pripom-iti, da se dobro zaveda, kaj govori, zakaj tudi on je nekoč grešil.
Henryja in Francisa, oba anglosaške krvi, in Leoncio kot Španko, so te besede Slepega Band i ta neprijetno dirnile. Leoncie bi gotovo protestirala v objemu enega ali drugega Američana proti tem trditvam, če bi bil prisoten samo Francis ali samo Henry. Tudi Hem*y ali Francis bi izpodbijal tako nazi-ranje, če bi z Leoncio med štirimi očmi. In vendar se je oglasilo pri vseh treh prepričanje, da ima slepec prav. Vsi trije so čutili, da imajo na vesti greh.
Tako so stali molče in poveša-li glave, dokler jih ni zdramil iz zamišljenosti plemič, ki se je bližal s svojo eskorto iz bližnje goščave. Pozdravil je Soknovo hčer po vseh pravilih španskega
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska fff) Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in Članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,9001000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE.JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jcdnoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko sa $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan(a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacija, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
—Senori, — se je oglasil plemič, — cenim vaju in na razpolago sem vama prav tako, kakor blagorodni rodbini Solano, ki je vaju vzela pod svojo zaščito. Pripravljen sem vaju braniti od zadnje kaplje krvi. Vse, kar imam, je vama na razpolago. S peoncm pa je stvar drugačna. On ni vaš. Peon je moj, dolžan mi je in je pobegnil s plantaci-je. Upam, da me razumeta in da mi ne bosta zamerila. Gre samo za privatno lastnino. Ta peon je moja last.
Henry in Francis sta se začudeno spogledala. Dobro sta vedela, da ima plemič po zakonih panamske republike prav.
—Kruti Sodnik mi je dolg odpustil. Vsi lahko potrdijo, da govorim resnico, — je zajecljal peon.
—Res je, Kruti Sodnik mu je odpustil dolg, — je pritrdila Leoncie.
Plemič se je nasmehnil in nizko poklonil.
—Toda peon je sklenil z menoj pogodbo, — je dejal smeje. —Kdo pa je ta Slepi Bandit, da bi moglo njegovo bedasto pravosodje veljati za mojo plantacijo in mi ukrasti 250 pezov, ki mi po zakonu gredo?
—Prav pravi, Leoncie, — je pritrdil Henry.
—če je tako, se pa vrnem v Kordillere — je^dejal peon. Vojščaki krutega Sodnika, vzemite me s vse boj v gore!
Toda strogi poveljnik je odkimal z glavo.
—Na tem kraju te moramo osvoboditi. Dano nam povejje ne sega dalje. Od tega trenotka dalje nimamo več pravice do tebe. Moramo se posloviti in vrniti.
—Stojte!—je vzkliknil Francis, potegnil iz žepa čekovno knjižico in začel pisati. — ča kajte trenotek. Zadevo s peo-nom moram urediti. In sploh
Bog me kaznuje zato,, ker sem se izneveril svoji rasi.
—	Prodal si se prostovoljno. V robstvo te je gnal nagib, ki je bil in ostane najplemenitejši. Zavoljo ženske si postal suženj, — je dejal Francis in prerezal vrv, s katero, so bile zvezane pe-onove roke. — Svoboden si. Bodi si odslej sam vodnik in nikar ne dovoli, da bi prišel konec te vrvi še kdaj v tuje roke.
V tem se je neopaženo pridružil našim znancem mršav starec. Bil je čistokrvni Indijanec iz plemena Maya. Bil je tako suh, da so se mu poznala vsa rebra. Bil je nag, samo bedra mu je pokrivala kcža ubitega tigra. Umazano sivi lasje so mu viseli čez čelo in obdajali z obeh strani koščeno lice. Po vsem telesu so se poznale napete žile. Iz če-justi so mu štrlele redke škrbi-ne. V globoko vdrtih očeh se mu je poznalo, da ga trese mrzlica.
Kakor kača je smuknil mimo naših znancev in objel s koščenimi rokami peona.
—	To je moj oče, — je izjavil peon ponosno. — Le poglejte ga! Čistokrvni Maya je in znane so mu vse skrivnosti tega plemena.
Oče in sin sta stopila v stran ter se začela pogovarjati. Francis je pa pojasnil poveljniku v raševinastem plašču svojo prošnjo. Nekje v gorah se je potikal Enrico Solano s svojima sinovoma. Francis je prosil poveljnika, naj jim pove, da se jim ni treba več bati preganjanja in da se lahko brez strahu vrnejo domov.
—	Ali niso ničesar zakrivili?
—	je vprašal poveljnik.
gizdalina, pa tudi Američanoma |bi vas pred odhodom prosil, da
mi storite uslugo
Izročil je plemiču ček, rekoč:
je krepko stisnil i'dkb.
Kje je zdaj vaš blogarodni — je vprašal Leoncio. — Prinašam mu vesele novice. Teden dni, odkar se nismo videli, me je tresla malarija in moral sem ležati kar na prostem. Toda s pomočjo zvestih služabnikov in ugodnega vetra se mi je posrečilo prepluti chiriquiski zaliv in prispeti v Bocas del Toro. Glavar v Bocasud el Toro je moj prijatelj in tako sem dobil dovoljenje govoriti po državnem radiu, s prezidentom Paname. S prezidentcm sva prijatelja že od mladih nog. V Coloni sva hodila skupaj v šolo in pogosto sva se spoprijela. Včasih sem vrgel jaz njega, včasih pa on mene. In tako sem zdaj prav lahko dosegel svoj cilj. Pojasnil sem mu, kaj se je zgodilo in odgovoril mi je, da poglavar San Antonia ni kriv. Sodišče je bilo napačno informirano, a zdaj je vse v redu. Vse je pozabljeno. Blagorqdna rodbina Solano 5n njeni blagorodni ameriški prijatelji se lahko brez strahu vrnejo domov.
Plemič je umolknil ter se nizko poklonil Henry ju in Franci-su. Toda tisti hip je zagledal peona, ki se je skrival za Leoncio — in naenkrat so se mu oči zaiskrile.
—Mati božja, nisi me zapustila! — je vzkliknil ter se obrnil k svojim spremljevalcem. Tu je torej ta brezvestna in podla duša, ki se je hotela izneveriti svojemu gospodarju. Zgrabite ga! Pretepemo ga tako, da se bo valjal cel mesec na hrbtu!
Pri teh besedah je skočil plemič na desno strapi Leoncjiine mule. Peon, ki je smuknil pod mulo, bi bil pobegnil v džunglo, če bi ne bil pognal eden izmed plemičevih spremljevalcev konja in podrl nesrečneža na tla. Kakor bi trenil z očesom, so ple-mičevi spremljevalci zgrabili nesrečnega peona, mu zvezali roke na hrbtu ter mu vrgli zanko za vrat.
Francis in Henry sta odločno protestirala.
—Dodal sem deset pezov za pisarniške stroške.
Plemič je pogledal na ček, ga preganil in položil v žep. Nato je položil konec vrvi, na kateri je bil privezan nesrečni peon, a Francisovo roko.
—Zdaj je peon vaš, — je de j al.
Francis je pogledal na vrv in se nasmehnil.
—Poglejte! Zclaj sem postal lastnik sužnja. Suženj, ti si zdaj moj, moja last, razumeš?
— Da, senor, — je zajeclja peon ponižno. — Menda že mo ra takcybiti, da sem vedno lasi; tega ali onega gospodarja, od kar mi je ljubezen zmešala glavo. Kruti Sodnik je imel prav
Ne, — je odgovoril Fran-
—	Potem je vse v redu. Obljubim ti, da jih takoj najdemo, zakaj znano nam je, kje tavajo. Pošljemo jih na obalo, da se skupaj vrnete.
—	Dokler se ne vrnejo, ostanete pri meni v gosteh, — je dejal plemič. — V bližini moje plantacije stoji v Yuchitanskem
zalivu za odhod pripravljena jadrnica, ki lahko takoj odpluje v San Antonio. Zadržim jo, dokler se blagorodni Enrico s sinovoma ne vrne iz Kordiller.
— Francis pa poravna stroške za to zamudo, — je pripomnil Hemy ironično. Leoncie je čutila, kam meri to zbadanje, toda Francih je ironično opazko preslišal.
CHERVOT ?Of2.T0-M°RQ.oW ,
lunch, boy that
\?m m rm ifa^M
ice cold l-emonade ano fresh doughnut/5*
Čistimo in likamo vsakovrstne obleke
Pridemo iskat
R0GEL DRY CLEANING
6526 St. Clair Ave. ZDRAVO, IZVRSTNO |
DOMAČE VINO I
po zmernih cenah dobite = vsak čas pri
JERNEJ KNAUS |
1052 E. 62nd ST. .lllllllllllllllllllllllilUWlllliiii>iimim?
AUGUST R0LLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978
personal, property
tax
Tako izgledajo ameriške farme po zapadu, kjer je vladala strahovita suša. Na levo je žalosten ostanek koruze, zgorej desno jar mar z brano vleče po njivi, kjer bi morala biit že visoka pšenica, a je le prah, spodaj so pa kobilice, katere so pomorili s strupom.
I*!.,,. ...... ...................................................' AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 27TH, 1936