poStnfna pTaJana ▼ gotovfiiL Leto XIH., štev. 2S4 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Tnseratni oddelek: Ljubljana, Šelea. burg-ova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Toflefon št. 2445. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi prt pc št. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842 Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Beograd, 29. oktobra. p. Danes je pri- spe-!a semkaj na povratku z balkanske konference v Bukarešti grška delegacija pod vodstvom bivšega grškega ministrskega predsednika Papanastasia. Na kolodvoru je pozdravil grške delegate grški poslanik na našem dvoru g. Melas. G. Papa-nastasiu se ie deij časa razgovarjal tudi z novinarji ter jim iziavil, da je z delom balkanske konference povsem zadovoljen. Grška delegacija se ie vrnila poprej kakor druge, to pa zarad.i notranje-politične-ga položaja v Grčiji Ostale delegacij« so ostale še v Rumuniii in jih je danes sprejel kralj v Sinaij v posebni avdijenoi. Skupno z grško delegacijo je prispel tudi član jugoslovenske delegacije g. dr. Stepan Popovič, generalni tajmiik beograjske industrijske zbornice. O svojih vtisih je izjavil novinarjem: »Tokratno balkansko konferenco lahko upravičeno imenujemo »Balkanski Locar-no«. Konferenca je potekla v najlepšem redu in skladnosti, četudi so jo Bolgari predčasno zapustili. Edino Bolgarija izmed vseh balkan-skih držav nj hotela pristati na predlagani balkanski pakt, ki predvideva tesnejše sodelovanje med balkanskimi državami in reševanje morebitnih medsebojnih sporov po posebnem razsodišču. To pa ne pomeni, da bi Bolgari za vedno odrekli sodelovanje. Pred svojim odhodom je boigarska delegacija svečano izjavila, da hoče še nadalje sodelovati im da niti najmanj ne misli na to. da bi se za vedno odrekla tesnejšemu sodelovanju z ostalimi balcaroskimi državami. Njihov umik na konferenci ie pripisati nasprotstvom. ki so se pojavrla v politični sekciji glede bal- 9 kanskega pakta, v katerem so Bolgari zahtevali posebne privilegije, ki niso v skladu z dmh-om mednarodnega sodelovanja in balkanske solidarnosti. Zato so vse države odklonile bolgarske zahteve in odobrile predloženi balkanski pakt, h kateremu je Jugoslavija najaviOa gotove rezerve v pogledu narodnih manjšin, vse ostale sekcije, gospodarska, prometna, kulturna itd., so končale svoje delo v najlepši slogi in na splošno zadovoijmiost tako da lahko smatramo, to konferenco zares za »Balkansk-Locarmo«. Ideja balkanskega zbil zariti a zavzema vedmo večji razmah in se to vidi zlasti na vsakoletnih konferencah balkanskih držav, kii se čimdalie bolj oddaljujejo od političnih problemov in skušajo doseči zbližanje in tesnejše sodelovanje predvsem na gospodarskem polju, kar je tudi v polni meri uspelo. Konferenci so prisostvovali tudi opazovalci Društva narodov in raznih drugih mednarodnih institucij. Konferenc so menjaje se predsedovali šefi nacionalnih delegacij. Razprave so bile vseskozi stvarne in prežete iskrene želje in volje po uresničenju zamisli balkanske solidarnosti po načelu »Balkan balkanskim narodom«. V Rurmmlji je bil vsem delegacijam prirejen prav prisrčen sprejem, a svojo posebno pozornost je izkaza! konferenci tudi rumunski kralj s tem, da je po končanem delu pohval vse delegacije v posebno avdi-jenco, ki se ie vršila danes v Sinaji Na konferenci ie bilo sklenjeno, da se bo prihodnja konferenca vršila meseca oktobra prihodnjega leta v Beogradu. Pariz, 29. oktobra, d. Višek v zunanjepolitični debati francoskega parlementa je bil dosežen včeraj z govorom ministrske« ga predsednika Herriota. ki je obrazložil glavna načela francoskega načrta za razorožitev in varnost Pogoji za znižanje vojaškega roka Francija bi pristala na znižanje službene dobe vojnih sil na kopnem v domovini v času, ki bi ga bilo treba še določiti, pod naslednjimi pogoji: 1. Razpuste naj se vse formacije, bi bile v nasprotju s to vojaško organizacijo, kakor n. pr. Reichswehr, da se reglementi-rajo policijske bojne sile. 2. Organizira naj se internacionalna kontrola z obvezno uvedbo investigacijskega prava. 3. V svrho izpopolnitve locarnske pogod be naj se sklene regionalna pogodba za medsebojno pomoč na ta način da bi bi ** lahko vsaka evropska država udeležena in da bi določena skupna vojna sila zadostovala za preprečenje napadov; za to naj bi imela na razpolago gotovo število čet po sameznih držav, ki bi bile takoj razpolož* Ijive. 4. Zedinjene države naj bi dovolile jamstva za varnost, kakor jih imajo &ame v vidiku zase. 5. Države, članice Društva narodov naj bi se obvezale izpolnjevati vse dolžnosti ita podlagi člena 16. pakta Društva naro d o v. 6 Razsodišfno postopanje naj bi b'lo obvezno za vse podpisnike pakta Nemčija se ne sme oborožiti Pred tem je Herriot obširno obraz'ožil dosedanji potek ženevskih pogajanj s katerimi je utemeljeval upravičenost fran-o-skega načrta Poudarjal je la je Frai-iia s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo rešila ženevsko m ravno konferenco Svojo pozornost je poisvetila tudi HoovTov^mu načrtu in ga sprejela s spoštovanjem, vi rudno in premiš'vehr. Nairn frarcnsfcega predloga »e dos**; ;zprsmtnibo sedanjega volaškega sistema v sstem defenzivnih ljudskih armad, s čimer b: t iS stolen velik korak n« poti k ojačenju m ru Zaupnica vladi Ob pol 4. zjutraj se je po končani debati vršilo glasovanje ter je zbornica s 430 gia-sovi proti 22 izrekla Hernotovi vladi zaupnico ter odobrila njeno politiko g sprejetjem resolucije, ki jo je predložil zuna» nje-politični odbor. Resolucija poudarja potrebo spoštovanja načel pakta Društva narodov, zlasti glede na obsodbo vsakega napada; splošno znižanje in uspešno kontrolo oboroževanja ter razširjenje oblasti Društva narodov za zagotovitev varnosti vseh narodov in končno prepoved zasebnega izdelovanja orož ja v vseh državah, kontrolo vsakega izdelovanja in trgovine z orožjem ter vseh vojnih sredstev. Dodatm predlog narodnega socialista Franklina Bouilona za ohranitev vseh določb mirovnih pogodb je vlada odklonila, nakar ga je tudi predavatelj sam umaknil. Daviš pri Herriotu Pariz, 29. oktobra AA. Ameriški delegat na razorožitveni konferenci Norman Daviš je imel ob 16.30 s predsednikom francoske vlade Herriotom konferenco. Odmev v Nemčiji Berlin, 29. oktobra AAd. Tukajšnji politični krogi so v splošnem ugodno sprejeli Herriotov govor. Pripuščajo možn, st, da bi tvori) francoski razorožitveni načrt temelj za razpravo o znižanju oboroževanja. ker bi se dal v vseh bistvenih vprašanjih doseč: sporazum med Nemčijo in Francijo Herriot je pokazal, da Francija nima namena, držati se strogo nedotakljivosti vojaških klavzui mirovne pogodbe, s čimer bi oapadla glavna ovira za revizijo te pogodbe Glede splošne uvedbe skrajšanega vojaškega roka, ki ga je Herriot predlagal, pa izjavljajo v Berlinu, da je tak, zahtevo Nemčija že postavila. Tudd proti mednarodni kontroli in pravici do preiskave na licu mesta nimajo Nemci ničesar in prav tako tudi ne proti posplo-šenju in oja^enju arbitraže. V splošnem 1e torej francoski predlog doživel v Berlinu še dokaj 'igoden sprejem. Ostalo je pa vendar nekaj manjših kamnov spodtike Predvsem bi Nemci hoteli, tudi če bi sprejeli splošno arbitražo, ohraniti možnost revizije mirovnih pogodb. Nacionalistični listi seveda kakor običajno odklanjajo franci. ski predlog. Stališče listov, zlasti desničarskih, se da posneti le iz naslovov, pod katerimi objavljajo poročila iz Pariza Tako poroča »Lokal Anzeiger« o »velikem hujskaškem govo ru«, »Deutsche All-gemeine Zeitung« pa o »nezaslišanih Her-riotovib podt:Vanjih Nemčiji«. »Borsen-zeitumg« objavija svoje pore čilo pod naslovom »Nesramen Herriotov napad — Laži ln podtikanja« Berlin. 29. oktobra, s. Glede na izjave Herriota v francoskem parlamentu, poudarjajo v merodainih krogih, da ie včeraj prvič opustil stališče o nedotakljivosti versailleske mirovne pogodbe, zlasti pa njenega V. Carinska unija med Irakom in Sirijo? Bagdad, 29. okit n. Med francosko man-dafcsko upravo v Siriji in iraško vlado so se pričela pogajanja, ki tvorijo, kakor zatrjujejo poučeni krogi, uvod k ožjemu sodelovanju med obema arabskima državama. Za enkrat je v načrtu sklenitev carinske uni-ie med Irakom in Sirijo. V poznejši dobi naj bi se iz carinske unije razvila arabska federacija, po kateri stremi kralj Fejsal. Ugotavljajo, da so se pogajanja pričela deloma zaradi tega. ker je bil Irak sprejet v Društvo narodov. Interparlamentarn? kongres na Španskem Madrid, 29 oktobra. A A. španska skupina interparlamentarne unije se zavzema za to. da bi se vršil prihodnji interparla-mentarni kongres na španskem, in sicer od 4. do 7. oktobra 1933, poglavja, ki govori o nemški razorožitvi. I« Herriotovih predlogov je razvidno, da hoče Francija bolj kakor doslej upoštevati tudi potrebe in stališče drugih držav v razoro-žitvenem vprašanju. Zahteva Nemčije oo enakopravnosti se nikakor ne sme označevati kot zahteva po oborožitvi, kakor je to storil Herriot. Ako Francija noče odpraviti orožja, ki je bilo v versailleski mirovni pogodbi prepovedano Nemčiji, pomeni to odklonitev razorožitve. Na trditev Heriota. da leži vse zlo v poklicni vojski, odgovarjajo nemški uradni krogi, da je bila ta oblika vojske vsiljena Nemčiji z versallesko mirovno pogodbo Zaradi tega se zdi brezmiselno, da se ravno ta oblika vojaške organizacije označuje kot posebno nevarna. Ako zahteva Herriot mednarodno kontrolo, se more o njej govoriti pod pogojem, da se bo 'stooasno uporabljala za vse dr* žave Posamezni varnostni predlogi bi bili primerni kot podlaga za pogajanja. Ustvaritev mednarodne policijske sile more imeti le tedaj smisla ako bi bila tako m-oena, da se ji ne bi mogla upreti prav nobena dežela. Glede na zahtevo po razsodišču je za Nemčijo važno vprašanje, po katerih načelih se bo vršilo razsojanje, ker ver-saillska pogodb« nikakor ne eme postati zakon. Nemčija smatra razpravo o francoskem konstruktivnem načrtu vsekakor za mogočo, ne da bi se prejudicirala konč-noveljavna odločitev Pogoj zko in ž njim vred tudi vse drugo življenje naredme ali državne skupnosti. Kaj pomeni prevelik odtok denarja iz rednega prometa, občutimo ravno sedaj sami na lastni koži, saj je gospodarska kriza pri nas v največji meri zato tako huda, ker se je zateklo v razna neplodna skrivališča nad eno milijardo dinarjev, po nekaterih cenitvah pa še mnogo več. Našemu gospodarstvu manjka zato za dnevni obrat potrebni kapital in mora hirati, taki nespametni varčevalci pa so tudi svoji lastni grobokopi. ker poedinec danes lahko gospodarsko trapo usipeva samo, ako gospodarsko uspeva tudi država. štednija mora torej bita pametna, produktivna. 2 njo do-seženi prihranki se morajo na ta ali oni način stekati v gospodarsko življenje, ga krepiti in poživljati. Poti za to je mnogo; pri nas najbolj udomačena je ona, ki zbira prihranke v denarnih zavodih in ž njimi podpira investicije, od najmanjših do največjih, zasebne in javne. Seveda so za to plodno varčevanje potrebne urejene in ustaljene razmere v gospodarstvu. Štednja prebivalstva nalaga silno odgovornost tudi onim, ki s prihranki gospodarijo in ki upravljajo zaupani jim denar. Dolžnost vsake države je, poskrbeti za čim največ jam-ščin, da je to go-spodarstvo z zbranim tujim kapitalom kar na.fbolj skrbno in v kar največjo korist splošnosti. V zadnjem času so se razvnele polemike o tem, ali je štednja res tako koristna in pogrebna. Iz Amerike so se pojavila mišljenja, da bo baš pretirana štednja v veliki meri kriva današnjih težav, ker ljudlie premalo potrošijo m s tem odteguje« denar prometu. Ta nauk je ostal v vctMki manjšini; ogromna večina gospodarskih in drugih znanstvenikov utemeljeno in prepričevalno zagovarja stališče o življenjski potrebi in velikem kulturnem pomenu varčevanja. Posebno pa mi Ju gos! oveni to razpravo mirne duše lahko prepustimo drugim narodom. Naj se o potrebi in koristi štedniie prepiralo boga-ti Američani, Angleži in drugi, ki imajo morda res preveč kapitala. O nas tega ne moremo reči ne mi sami. ne kdo drugi. V naši mladi državi se je že cd začetka na vsak kerak čutilo pomanjkanje kapitala, ki bi nam omogočil izkoristiti bogastvo naše zemlje. Posledica je bila, da se je začel k nam vseli e vati tuji kapital in ž njim nevarnost za našo gospodarsko samostojnost. Gospodarstvo s tujim kapitalom odnaša v tujino prevelik del sadu. doseženega z delom našega domačega človeka in tega trajno obsoja na podrejeno vlogo Ako hočemo ohraniti in okrepiti gospodarstvo, kar je že res našega, in kar najbolj omejiti vpliv tujega kanitala ie edina pot ta. da s splošno štednjo. v malem in velikem zberemo lasten narodni kapital. Kdor štedi, seveda pametno štedi. ne koristi s tem samo sebi, ammak korist? vsemu narodu in vsem njegovim pripadnikom. Dan štednje naj bo zato še posebno važen in ljub nam v Jugoslaviji, ki moramo uoeriti vse svoje moči v to, d? po politični svobodi dosežemo tudi čim večjo gospodarsko osamosvojitev. Potem šele bo popolna naša narodna svoboda. zornost zelo razširjenemu beračenju na deželi, pod katerimi prebivalstvo dežele zelo trpi. Sprejete so bile nato resolucije, ki bodo predložene merodajnim oblastim. Tudi to zborovanje županov, ki je trajalo več ur, je jasno pokazalo, da postaja finančni položaj naših občin nevzdržen ter da je nui^'1 potrebno, da poklicani faktorji kaj ukrer,ejo. Ifada E^i^ra delavca na Urški gori Guštanj, 29. oktobra V četrtek popoldne se je razširila po trgu vest, da se je dopoldne na Urški gori po nesrečil neki delavec, ki je padel v prepad Reševalni avto Rdečega križa se je z do mačim zdravnikom odpeljal v Kotlie. od koder se je lapotila reševalna ekspedicije na kraj nesreče. Nesreča se zgodila okrog po! 10. ure skoro na vrhu Urške gore. Več delavcev je pripravljalo bukova drva. Med njimi sto b;la tudi 241e'ni Rančnik in njegov oče Žagar iz Kotelj. Mladenič je podiral bukve na strmem pobočju Ko je zasekal v eno pod žaganih dreves, mu jc spodrsnilo na tleh razmočenih od dežja, da je padel preko skal v prepad, globok 15 metrov, kjer je obležal z razbito glavo v mlatki krvi. Tovariši so ga nezavestnega odnesli k gozdarju Godcu, odkoxler so ga t ran športi la v do lino do avtomobila. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu do mači zdravnik. V bolnico prepeljani mJa denič se doslej ni zavedal. Skoro ni upa nja, da bi okreval. Obnovite pravoča§iso srečke! Opozarjamo vse naše cenj, igralce, da so srečke drž. razr. loterije za II. razred ze dospele. Kdor srečke ne bo pravočasno obnovil, bo prodana novemu igralcu. Zadružna hranilnica v. z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c< 19 E55SS (&«#•«#>£« en; Bahovec vsebuje zdravilno moč ultravioletnih žarkov planinskega soln-ca. Zavitek Din 20.— v apotekah. Nemčija in sovjetska Rusija Berlin, 27. oktobra Komintefma, izvršilni odbor kcmmrstič-ne iuternacionale, se je na svojem pos'ed-njem sestanku, ki je b.11 pred kratkim v Moskvi, seveda obširno oavila s svetovnim položajem. Kakor pravi komunike je ko-minterna pri tem prišla do zaključka. Ja šini v najbližji dobi pričakovati poloma kapitalizma in da se mora zato pri sedanjem svetovnem položaju voditi poostrena revo> lucionarna aktivnost. Svetovna gospodarske kriza — tako ugotavlja generalni štab ool; ševizma —, je povzroči a naraščanje revolucionarnega stremljenja. Nasprotja med državam; so se poostrila, vodi se borba obstoj ali neobstoj mirovnih pogodb. __ v vseh državah se mrzlično deij na f.borože vanje in miltarizacijo, carinika vojna raz dira gospodarstvo. Da vse te razmere do sedaj še niso privedle do revolucija pr;pi sinje konrnterma »napakam«, k- so j n delale sekcije komunistične internacionale ^ posameznih državah. Glavna napaka je v očeh odbora prevelika izolacija komunistič nj h strank, kii morajo pridoVti več-no delavskega razreda in pridobiti v svoj krog mase iz socialnodomokratskih vrst in iz neorganiziranega proletariata. Kominterna predvsem obrača svoje poglede na Nemčijo, ki ima največjo arma do razredno opredeljenega proletarijata :n ker se zdi baš položaj v Nemčiji epriče njenih kaotičnih političnih ti gospoda-sk'h razmer najbolj pripravra podlaga za komu matične naklepe Sploh pe boljševlci že od nekdaj obračajo posebno pozornost na Nemčijo. Ob prevratu 1. 1918 je komuni stična stranica Rusije fin'nnsira'a najradikat nejšo revolucijo. Znane so intimne ruske zveze s Spartakisti. ki sta jih vodila Lieb lonec h t in Rosa Luxemburg. Rusija jc polet? denarja pošiljala v Nemčijo še letake tis kovine in obilo agitatorjev Gtevni vod;a te propagande ie btl poslanik sovjetske Uniie v Berlinu, znani Jofe. Zlorab-i je rv<« jo pozicijo diplomatskega rastopmka in e napravil iz poslaništva centralo komunist1? ne propagande. Šele ofic;e'ri nemšk^ vlad; v kateri so bili takrat predvsem >=ocialn-demokrat je. se je posrečilo ravkrrf<;>r podzemeljsko delo komunistov in izgnav • <*'o rusko »diplomacijo« preko državnb mej. Sploh je nesoorna zasluga nemških soci. alistov. »sooialpatriotov«. kakor so jih za smehovaili komunisti, da so v Nemčiji zajezili boljševiško povoden j in v pravem jo menu besede rešili Nemčijo propada Po/ reje se je napetost med sovjeti in Nemčijo zopet polegla in na vera li so se ožji stiki, predvsem gospodarski. To je doba take zvane napa Tiske politike, ki je še obstojal* -v prvih početkih Papenove vlade. Ta doba 6e je zdela s poče*ka zelo oio-donosna za nemško gospodarstvo. Nemška industrija je dob;la ogromna naroČila za Rusijo in nemškVn tehnikom se je v Ru siji odpria pot za delo Toda gospodarski stiki se niso trajno obnesli, ker industr-ja ni mog'a plačevati ogromnih stroškov svoje produkcije samo s sovjetskimi medicami ki jih je prejemala mesto gotovine. Še bolj neugodne pa so bile politične posledice ozkih stikov med obema državama Nemčija se je vedno bolj oddaljevala od .-apadne Evrooe. doma pa ji ie komunizem pripravljal vedno nove nevarnosti in po veča' zmešn;avo. Sevedta je bilo to gbmv prikrito pod raznimi na videz nedolžnm srosluli boljšcviškr agitatorji in so vedr^ bo'>.j pogumno hodili svora razdiralna potr« pod varnim zavetjem nedolžnega kulturnega društva. Drnavni organi čo končno snoznali nevarnost in nemška vla^a se je odločila m energičen prelom z dosedajno poličko prijateljstva in toleran-ce. Sredi minulega tedn* so se izvršile hišne preiskave v komunističnih političnih organizacšiflh. v levi*sr-skih tskamah in založništvih. pi tudi v raznih društvih predvsem v »Društvu prijateljev nove Rusije« Te nočne hišne pre skave so se vrši:'e po vsj državi, zlasti pr> v Berlinu. Našel se je ojromen mi ter vil ki dokazuje, da se je vršila pod krinko legalnih organiraciti prevratna propaganda fi nansirana iz Moskve. Dogna'o se ie. da jc mnogo tirkarn in založništev. ki so izdajal^ revoTuci^ko literaturo in prevratne letake v milijonskih nakladah, ustanovljeno in vzdrževano s sovjetskim denarjem, da po bili n. pr. stroji in drug riskarniški mate riai kupljeni in posta v'j eni naravno s- na račun sovjetske vlade Zelo sta kompromitirana tudi sovjetsko poslaništvo ln sovjetska trgovinska misija v Berlinu Izvrši 'o se je že vec aretacij in vlada je baje od-'očena do skrajnih korakov. Govori se že tudi o razpustu komunistične stranke Seveda je Papenu ta situacija tik pred volitvami prijeV.a ker kuje iz nje orožje proti komunistom. Toda vse kaže, dH nc gre samo za akcijo volilnega boja temveč da seg'> prelom med nemško 'avnostio r i Sovjetsko unijo glablie Kajti razen komunistov odklanja in obsoja ves nemški narod vmešavanje komunistične internacionn-le v nemško domačnost —ln Strašna nesi^ča o^oka Maribor, 29. oktobra Pretekli torek je pustila posestnica Ma-til da Frasova iz Dobrm-cev, občina Skoke na Dravsikem polju, v čaism. ko je odšla k studencu po vodo, v kuhinji poleg zakurjenega štedilnika samega svojega 51etnega sinč ka Rudolfa. Ko se je vrnila v kuhinjo, je našla dečka v velikih plamenih Otrok se je simukal okrog štedilnika in so nlameni zajeli njegov predpasnik in hlače. Mati je le s težavo pogas-la «orečo obleko Deček je po dvodnevnem trpljenju v četrtek podvrgel strašnim poškodbam. Maribor pred sedemdesetimi leti K proslavi 701etnice prve čitataiške besede v Maribora Doba čitalnic spada med najivažnejše lašega narodnega prebujenja. Kdor bo pisal zgoiovmno našega narodnega razvoja, bo moral tej dobi posvetiti posebno pozor-ioat. V prvih šestdesetih letiih minulega stoletja na politične organaa-crjje nismo smeli misliti. Ne bila bi jih dopustila Schmerliagova vla>da, akoravmo je btl že >bnaro'!ovan oktobrski diplom im februarski patent, kjer se je govorilo o narodnii ,-avnop.ravnosti. E>Irma možnost narodnega :.Lruženja so bila nepolitična društva Ta-cirat so se začele ustajnaivLjatl v SlovemUJn jita'iniioe. Prva se je ustanovila 1. 1861. ča-talmiloa v Trstu, že meseca julija i'Stega 'ota je sledila usrainovltev mariborske či-■ a-jnrlce. Glavno, prav za prav edino poM-iično delo, ki je bitlo takrat med Slovenci noge če. de bilo vzbinjanije narodne zavesti ln Ljubezni do narodnega jezika. DalaJii so =e pač šele .prv.i ikorato na poti v polrltično lelo fin za poleti ne pravice. Za to temeljno - delovanje so pov^m zadoščale čitalni-e, kj so s slovenskii.mil knjigami in novi-na/mri s slovensko pesmiilo in besedo vne nale k Ljubezni iin spoznavanju slovenske ra jezika Citalnr.ce so izpolnile svoj Cas. boirafle so oko'il sebe vedno večji krog na-r>inio zavedmoh ljudi, kateremu so bile og-'jiSče. Iz CStaliiiic se je vedno dalje širila avest narodne skupnosti Ln volja dos-eč n-akopravnoBit z drugimi! narodi Pozneje se je polrltično in sploh jaivno lelo diferenciralo in čltalnilce so se pre. /jvele. V ospredje so stopile nove poliitiič. le in nepoj-tične organizaolije. toda v na-■odu še vedno ž M Ime čitalnica v svetlem oomlnu. Posebno važnost so imele čitalnice za . azvoj narodme zavesti v naših mestih Bile so namreč tudii družabno središče; jkrog njih se je začela zbirati samostojna slovenska družba, ki je potegn,la Slovence z njihove dmiaabne skupnosti! z nemškim neščamstvom, v kateri so igrali podreoeno vlogo. Maribor pred 70. leti ml bil nemško me ■Jto. To nam kaže najlepše cerkvena sta liistifka. ka je najzanesljivejšo vir. koliko--jiih jmamo na razpolago. Maribor se je de-'id v tri župnije, v mestno tn dve predmestni župniji Mestna župnija — notra-■ije mesto _ ie štela takrait 5420 duš Tu e bila glavna služba božja nemška, venda. se je paritetno tudi opravljalo bogoslužj. v slovenskem jeziku Saj je bilo takrat kakor je ugotovil ugleden duhovnik v ma rihorskem nemškem lokalnem liistu, vef-kakor polovica prebivalstva slovenskeg; rodu Ln slovenskega jeztka Župnija gTa-škeara predmestja je štela 4865 duš, mag-•i al enak a pa 2670. V teh dveb župnijah, v katere je spada.la tu-dfi najbližja mestna okolica, je slovenski značaj tako močne prevladoval, da sploh mi bula dana potre ba nemškega bososlužea; vse dušno pasmir stvo se je vršilo izključno v slovenskem jeziku Pri tem je treba poudarjati, da s< vse tri župnije do škofijske razmejiitve leta 1859 spadale pod nemško sekov&ko ško fijo. ki gotovo nemškega jezika v carkv ai zapostavljala Kljub temu narodnostnemu stanju pa Je biilo zunanje lice meščanske družabnost nemško Slovenoi svojega družabnega dišča nriso imeli. Nemci so jrth pa radii va bili na svoje prireditve, fci so imele popolnoma nemški značaj. Slovensko meščanstvo je b.lilo obsojeno k pasivni vlogi, kj j vodila razvoj v smeri proč od slovenstvo Govorilo se Je mnogo o mm lin slogi, t katera so živeli Nemci iin Slovenci. Eden naijbolij anergiičniih mariborskiih alovensikih vol.italjev dr. Janko Seainec je to mirno sožitje pravilno karakter i alraj kot m.ir ln slogo med gosooiarjem Ln hlapoem, ki vlada le tedaj, ako hlapec vestno storC, kar mu gospodar veleva. MJadi imtelLgentrt, katerih je bilo v oni dobi v Mariboru precetf — da imenujemo poleg dr. Serneca še dr. Prologa, dr. Pavliča, dr. Domonkuša, prof. Šumana — so parlšM do spoznanija. da je treba ust va.ruti; slovenskemu meščanstvu lastno družabno središče. To nalogo je imela vjščti novo ustanovljena čltalnilca. 2e leto dni po ustanovitvi je priredila mlada čitalnica »besedo«, to je veselico z govorom Ln pevskim koncertom. To je bila prva slovenska javna prireditev v Mariboru ž njo se je začel ra-zvaj slovenske meščanske družabnosti, pa tudii pravega na-ajjonalnega gibanja v mestu in okoliioi. Iz mesta se je zanesla narodna navdušenost med kmetsko ljudstvo, že prve prireditve se je udeležilo okoLi 200 okoličanov, število udeležencev CirLl-Metodove slavnosti naslednjega leta je šlo že v tesoče. 1'rva čiitalniška »beseda« v Mariboru pred 70 loti je važen mejniik v našem na. rodnem razvoju Bil je to prvi pojav slovenske nacionalne akti vnosni in začetek nepretrganega naraščanja narodne zavednosti ob severni meji. že takrat je našla slovenska prireditev in njena važnost mmošo razumevanja Iz cele bivše Štajerske so pr,hiteli slovenski rodoljubi v Maribor prišli so tudi Hrvatje. Pred vsem je pa povzdignila veljavnost prve »besede« v Mariboru udeležba slovenskih voditeljev dr Bleiweisa dr. Tomana. Vzbudila sta pravo navdušenje s svojimi govori. Zla.stil je učinkoval dr Toman s svojimi plamene-čim govorom Ln spLoh s svojo imponujočo osebnostjo. Nemol seveda niso radi gledali osamosvojitve slovenskega meščanstva, irn baš čiitalniška slavnost je bila povol prvega dejanskega konflikta med maribors&nnsi; Slovenci in Nemci Ta konflikt se je ua-tla-ljova; še v časopisju, v katerem je posebno izlival svoj žolč nemško-Liberatoi politik Carneri, znan kot ,dea Jeremras von Wi'ldhaus«. Toda baš ta novinarska borba, ki ji le bila neposreden povol mariborska slavnost ta Tomanov navdušujoči, govor, je dovedla do popoLne ločitve duhov. Končno rojena je biLa slovenska saimoeto*)-.nost ob jezikovni, meiji, ki je brez prestari k a naraščala od leta do leta in prodrla v najširše narodne plasti. Prva javna prireditev v Mariboru je torej važen zgodovlmsk. dogodek, vreden, da se ohrani njegov spomin za sedanjost ki bodočnost. Današnji slovenski Maribor ee zaveda važnost; tega zgodovinskega mejnika im je posveitii svoje jesenske slavnostne prireditve proslavi te pomembne sedemdesetletnice Slavi pa jo z M ari bor Iborom vred ves naš narod jn zato ne dvomimo, da bo tudj ob sedemdesetletnici prihitel na našo me^o naš narod lz bližnjih. 4m daljnih krar je^ Mariborske novembrske prireditve najj nam pokličejo v spomin našo dolgoletno trnjevo pot do narodne svobode Ln nar s slavo ovenčajo imena onih mož, ki so nam s svojim navdušenjem in s svojo moško odločnostjo pokazali in odprli pot v lepšo bodočnost. Francoski znanstvenik predava v Ljubljani Ljubljana. 29. oktobra. Po svojem zanimivem m slikovitem predavanju o sveti gori Atos, je g. profesor Lčon Rey. voditelj arheoloških izkopavanj -/ Albaniii, še enkrat nastopil pred našim občinstvom. V petek zvečer je v pestrem ^ovoru, ki je bil spremljan tudi s skiop-tičnimi slikami, podal oris francoskega značaja. Predavanje je privabilo lepo število prijateljev francoskega jezika, predvsem mladino; sejna dvorana Francoskega instituta v Narodnem domu je bi-ia skoro čisto zasedena. Predavatelj je skušal analizirata franco-slci značaj v vseh njegovih pojavih. Njegove glavne lastnosti so po predavateljskem mnenju jasen duh, smisel za logiko in simetrija. Te glavne poteze francoskega značaja lahko opazujemo v francoski likovni umetnosti od prvih njenih začetkov, ko je Francija zlomila plemenski separatizem in nastopila kot en tem narod v zgodovini pod Ludvikom XIII., vse do najmodernejših novih oblik Ista jasnost in enostavnost se kaže tudd v francoskem jeziku, ki si ga ni zastonj i2foral svet za mednarodni jezik medsebojnega sporazumevanja. Kot človek je Francoz individualigt, v %emer se kaže tudi njegova ljubezen do 5tednje in do lastnega ognjišča. Med tem, ko zbira po ostalem svetu šport ljudi ob Tresti b urah. si ^kuša Francoz, če mu le Ic-puščajo sredstva, postaviti malo hišico z vrtom, kjer prekopava vrt ter se veseli svejega. čeprav majhnega koščka zemlje. "Pnogo tujcev smatra Francoza deloma po -ijihovem slovstvu in deloma tudd po vti-Vh, ki so si jih o njih dobili v Parizu, za oovršne in lahkomiselne ljudi. Toda to kar tuici v Parizu vidijo, ni Francija Pravi Francoz sam ne p zna lahkomisel. nega in bučnega življenja svoje metropc-'e. s katerim sra tako radi identificiramo. Vranciiio in Francoza spoznaš na deželi, -aj je francoski narod v svoji veliki večini kmetaki narod Prisrčen aplavz Je nagradil predavatelja 7a njegova zanimiva Izvajanja. Tz šolske službe Beograd, 29 oktobra p. Z odlokom ministrstva prosvete so 'menovani za učite. 'ie v IX položajni skupini nas^dnji uči-telji-pripravniki odnosno učite111ce-priprav-n'ce: Rudolf žnnančič v črneči vasi Ivana Potrato v Krtini. Marij Bratuž v Gfor-nji Rečici pri LaSkem Maks žitnik v Sevnici rb Savi. Angela Knnst v Križevc'b ori Murski Soboti. MTena Novak v Ra-dovici. V vm položajno skupino je napredoval VlHem Kun.st v Ormožu in v VTI ■flrunino Stani^ava Pollanec v Mariboru Octavko na učitelisko sta nndali Dsn!''« rjnoifin^ar v SrptVm potoku in Kornelija Rooss v Šenčurju. Seja vlade Beograd, 29. okt M. Danes se je vršila pod predsedništvom ministrskega predsed-ni1 dr. Milana Srškiča seja ministrskega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o resornih zadevah. Visoko priznanje našemu znanstveniku Beograd, 29. oktobra p. Bivši načelnik ministrstva za socialno politiko m narodno zdravje dr. Andrija štampar je bil izvoljen ja podpredsednika higienskega odbora Društva narodov. To je visoko priznanje in odlikovanje jug silovenskega znanstvenika, kajti higienski odbor Društva narodov predstavlja neke vrste vrhovno mednarodno instanco na polju higiene. Hmeljski trg Žatec, 29. oktobra, h. V preteklem tednu je bila tendenca zelo čvrsta. Prodaja hmelja na deželi se vrši neprestano. Računa io. da je v rokah hmeljarjev samo še 10.(X>0 etotov, mani kakor ena desetina letine. Povprašu-jejo zlasti po hmelju srednje kakovosti, ki se je učvrstil za 100 Kc pri 50 kg. Cena 700 do 1060 Kč. Končna tendenca zelo čvrsta. Hmeljarji so zelo rezervirani- V Roudnicah je hmelj skoraj že razprodan- V Usteku je v zalogi le še kakih 500 stotov. Javni mar-kncijski urad v 2a*cu je do danes registrirni 40.500 stotov a 50 k«z iz L 1932. in 175.000 stotov iz 1. 1931. Pojasnilo glede nabave sadnega drevja Posestnik! novih vil in sadnih vrtov kakor tudi šolska vo>dmemk velikemu rastlinarju v tivolskem gozda Sredi tivolskega gozda, kjer je snoval velikopotezne načrte za edinstven botanični vrt, so postavili nesrečno umrlemu našemu velikemu rastlinarju vseučiliškemu profesorju dr. Francu Jesenku njeg-ovi najožji prijatelji kmalu po pogrebu spo-m nsko ploščo. Sredi gozda, kjer kliče pokojnikovo delo po nadaljevanju, doMer ne bo ves Rožnik z okolico res pravo ogledalo vsega našega rastlinstva, ki bo zasajeno po skupinah na 1000 hektarih. Temelj sta postavila temu delu pokojnik in njegov prijatelj mojster Plečnik, ki je tudi zamislil in uresničil spominsko ploščo. Danes ob 11. pa bo na univerzi slovesno pomne-nje za pokojnikom. Fenomenalni velefilm čarobnega petja, naravnih krasot, ljubezni in humorja najslavnejši svetovni tenorist poje v filmu MAGDA SCHNEIDER FRITZ SCHT*LZ Najnovejši UFA zvočni tednik. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Predstave ob 3., 5., in %10. Elitni kino Matica Tel. 2124 Preiskava o ponarejanju kovancev Odkritja orožnikov v kamniškem okraju. - Ponarejanje se ni obneslo Kamnik, 20. oktobra. }r, kamniškega okraja prihajajo vedno nove senzacije. Komaj se je nekoliko pozabila ponarejevaUka afera 100 in 1000 dinarskih bankovcev, imamo zopet presenečenje s ponarejanjem kovanih 10 in 20di-narskih s-rebrnjakov. To pot ne gre za tako resno in obsežno zadevo kakor pri ponarejanju papirnatega denarja. Kakor se vidi iz dosedanjih rezultatov preiskave in vr. majhnega števila slabo ponarejenih kovancev, ki so prišli v promet le ob prvi popazi ji vosti prodajalcev, se je stvar že v prvem početku pokazala kot prav slab in neuspel poskus. Kamniški orožniki so vložili mnogo truda. da čimprej izsledijo falzifikatorje srebrnih kovancev. Kakor smo že včeraj poročali, se jim je v kratkem posrečilo prijeti razpečevalko v osebi žene tovarniškega ključavničarja Ocepka iz Radoinlia. Ocep-i nva še vedno ta ji, da ni razpečeval ka fal-zifikatov, čeprav so vsi spoznali v njej žensko, ki je ponujala ponarejeni denar. Orožniki kljub intenzivnemu poizvedovanju *n preiskavah niso mogli dognati, kje je ženska dobila falzifikatc in kdo jih izdeluje Pri poizvedovanju v Radomlju pa so prišli na drugo važno sled. Neki delavec ie izpovedal, d ž, je prišel pred tremi tedni k r.iemu na obisk sorodnik iz moravške okolice in mu povedal, da se je pred kratkim oglasil pri njem 32letmi posestnikov s:n A~nton Zore. vulgo Tominčev iz Stegne pr? Moravčah. Pokazal mu je polno pest drobiža. med katerim ie bil tudi 10 dinarski srebrniak. za katerega je trdil, da ga j: napravil njegov brat Ivan. Omenjeni sorod-pik iz ruoravške doline je tudi izpovedal da je prišel Anton Zore h kovaču Vincencu Burji na Sela in ga prosil, naj mu napravi klešče za ponarejanje denarja. Kovač Burja. ki je pošten in priden obrtnik, je odklonil njegovo prošnjo in ga^ svaril, na; se ne neča s tako nevarnimi rečmi Na podlagi teh izjav so orožniki v četrtek 27. t. m. napravili pri Loretu hišno t, o-;ebno preiskavo, pri kateri so našli v de- lavnici škatlo in v njej za nekako 750 cm* cinka, aluminija i.n svinca. Na ploščici svinca je Lil nerazločen odtis 10 dinarskega kovanega novca. Drugega pa pri Zoretu ni bilo. Orožniki so izvršili preiskavo tudi pri kovaču Burji na Selu, pri katerem se je Zore večkrat mudil in je tudi v njegovi ko-vačnici izdeloval razne okove za čistilno stroje za mlin. V predalu neke omarice v kovačnici so našli kos svinca, v katerem je bil vtisnjen lOdinarski kovani novec. Zore je pri zasliševanju izjavil, da je hotel napraviti iz svinčene ploščice neko kapico za kolo. Pozneje, ko so ga opozorili na odtis srebrnjaka, ki se jc poznal na sivincu, pa je priznal, da je hotel napraviti odtis dvo~ dinarskega novca. NTa svinčeni ploščici se ni moglo razvideti, ali je bal to odtis dvo-dinarskega ali lOdinarskega novca, ker jo Zore s kladivom skušal zbrisati sled. Naposled se je le vdal in povedal, da ie bil to 10dinars,k? novec. Kovač Burja je pri zasliševanju izjavil, da ga je Zore res nagovarjal, nri mu napravi modele in klešče za izdelavo denarja. Ko mu Burja ni ustregel, se je Zore sam vrgel na poskuse. Najprej je poskušal napraviti model v svincu, ker pa to ni šlo, je iztuhtal drugo sredstvo. R a zmočil je dva kosa usnja za podplate, dal med usnje lOdinarski novec ?n vse skupaj dalj časa stiskal v stiskalnici v Burjevi kovačnici. Ko se le usnje posušilo in se je napravil na njem trden negativ kovanega srebrnjaka, je izvrtal na enem delu negativa majhno luknjico, skozi katero je vlil raztopino. Trn, ki je osti po vlivanju, je nato od,pilil, novec pa odrgnil z nekim prahom. Te poskuse jo delal Zore že v juliju in avgustu, ka.r Zore tudi sam priznava, trdi pa, da je vse ostalo le pri poskusih, ki se niso obnesli. Odločno zanika, da bi napravil kak falzifikat in ga dal v promet. Materija! iz katerega so napravljeni falzifikati, je popolnoma stičen zlitini cinik-> svinca in aluminija, katero so našli pri Zoretu. Zoreta so danes popoldne oddali v zajpor. ljudje Preiskava bo najforž spravila na dan is več zanimivih podrobnosti Rešiti bo treba vprašanje, kako je Ocepkova prišla do fal-zifikatov in ali morda ni na delu več fal-zifikatorsikih družb, ker so se ponarejen.1 srebrnjaki posamič pojavili, kakor smo brali v časopisju, v okolici Maribora, v Ljubljani, v Kamniku in drugod. Dorašeujoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Slovo poštnega direktorja Alojzija Gregoriča Ljubljana, 29. oktobra. Z današnjim dnem je šel v pokoj direktor pošte in brzojava v Ljubljani g. Alojzij Gregorič. Poslovil se je od šefov in nadzornikov pri poštni direkciji, nato pa izročil posle novo imenovanemu vršilcu dolžnosti poštnega direktorja, dosedanjemu šefu personalnega odseka g. svetniku dr. Janku Tavzesu. Z direktorjem Gregoričem odhaja k počitku po dolgoletnem, vestnem delu zaslužen in splošno spoštovan slovenski mož. Po rodu je iz Ptuja, kjer se je rodil 2. avgusta 1877 kot sin odvetnika, navdušenega taborskega govornika in borca za pravice slovenskega živjja na bivšem Spodnjem Štajerskem Po gimnazijskih študijah v Ptuju, Celju in P ulju je študiral pravo na graški in praški univerzi, nakar je stopil v službo pri finančni deželni direkciji v Gradcu kot konceptni praktikant. Čez dobri dve leti je prestopil v poštno koncepit-no službo v Gradcu ter se kmalu uveljavil v upravni stroki Vzgojen v strogo narodnem duhu je bil vedno mož na svojem mestu in se je po prevratu takoj odzval kliou domovine ter pomagal v Ljubljani z velikimi izkustvi urejati takratne razdrapa-ne poštno-prometne razmere v Sloveniji Dne 6. septembra 1919 je bil imenovan za pomočnika prvega slovenskega poštnega direktorja v Ljubljani, pokojnega dr. Jan ka Debelaka, kateremu je bil najevrstejša opora. Za direktorja pa je bil imenovan s 1. marcem 1925, tako da je bil na tem odgovornem in napornem položaju nad sedem let in pol. Z vnemo je nadaljeval delo na razširjenju in izipopolinitvi vseh panog poštne skržibe v Sloveniji. Zaradi svoje ljubeznivosti v službenem in privatnem občevanja je priljubljen ne le med poštnimi uslužbenci, temveč tudi v širokem krogu svojih drugih znancev, ki mu vsi iiz srca žele, da •bi čim dalje v miru in utehi užival svoj pokoj. Novost v šelenburgovi ulici nasproti kavarni Zvezdi DAMSKI PLAŠČI za gospode po meri, elegantni in nizke cene. 11681 K. PUČNIK. Kieptira osvaja tudi LJubljano Ljubljana, 20. oktobra. »Pesem noči«, katere premiera je bila včeraj v Elitnem kinu Matici, bi se prav tako lahko imenovala tudi »Lepa pesem osvaja vse«. Tako lepo nam je pel znameniti tenorist Poljak Jan Kiopura in potrdil svoj sloves, ki ga uživa povsod, kjer je kdaj nastopil. Kiepura pa ima še to prednost, ki manjka mnogim drugim pevcem svetovnega slovesa, da je njegova zunanjost prijetna in da je njegova igra razgib-bana in živahna. V tehnično prvovrstnem filmu smo ga videli in poslušali, kakor da bi bil stal živ pred nami na odru. In pel je mnogo je pel: arije Lz oper »Rigcietto«, »Traviata« in »Boheme« ter druge vesele pesmi, ki so nas prav tako osvajale, kakor so premagale v eni scen lepega zvočno-filmskega dela mrke obraze, da so kar vidno dobivali prijazne poteze, ko jim je pevec zapel z zvonkim in zanosnim glasom. Vsebina »Pesmi noči« je tako prikrojena, da ima Kiepura mnogo prilike za petje, s čimer je pač zelo ustreženo ljubiteljem kina. Snov je v kratkem naslednja: Sloveči pevec Ferraro (Kiepura) uide med potovanjem v švico svoji neusmiljeno odločni manežerki, ki ga hoče voditi kot medveda od odra do odra. V Švici se mu po sili pridruži pustolovec Koretzky, od policije preganjan ženitovanjski slepar. Da bi imel pevec mir pred občinstvom, se dogovori s pustolovcem, da prevzame ta vlogo Ferrara. sam pa se začne izdajati za Ferrarovega tajnika. Ta zamenjava vlog dovede do mnogih komičnih prizorov, ki jim pripomore do krepkejšega izraza že debeli letoviški ravnatelj. Ferraro se pri tem zaljubi v lepo ravnatelje*ro hčerko (Magda Scheider- jova) in že poje, pa ga nihče n« vidi, zato se lahko izgovarja, da je vrteJ le gramofon. Naposled izve policija, da prebiva v kraju pustolovec Koretzikv. Ker je Ferraro nastopal kot tojnik Koretzky, so njega aretirali Da bi pred policijo dokazal svojo istovetnost je moral zapeti pred mrkimi možmi postave in gorečimi obrazi drugih navzočnikov. Kako so se začeli cediti obrazi od navdušenja, ko je predivna pesem odkrila pravega Ferrara! Tudi v operi, kjer je moral peti, so popadale zarotnicam z lepo ravnateljevo hčerko na čelu iz rok piščalke, pripravljene za demonstracijo proti »ženitovanjskemu sleparju«, ko se je izkazalo. da je bil na odru pravi Ferraro. Vsa zgodba se zaključi z ljubeznijo med Fer-rarom in ravnateljevo hčerko. Dogaja se v lepi pokrajini ob jezeru. Kino Matica bo vse te dni brez dvoma deležen poseta kakor že dolgo ne. Kiepu-rovih filmov ni tako mnogo, da bi smeli zamuditi to lepo priliko. Ne čakajte na poverjenike, ki imajo te dni polne roke dela za vas. Obiščite jih sami in jim olajšajte delo s tem, da čim prej plačate članarino za Vodnikovo družbo. Stara kri se je vnela Dve zanimivi razpravi pred Novo mesto, 29. oktobra. Godne razmere v rodbini 651etnega posestnika Mihaela iz Martinje vasi so se danes obravnavale pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. Posestnik Miha se je že dolgo časa prepiral s svojim 26-letnim sinom Francem, ki pa se je prav dobro razumel s svojo mačeho. Ko sta se oče in mačeha tako sprla, da se je mačeha odselila, je šel Franc za njo ter se nastanil pri njej ir pri njenem sinu iz prejšnjega zakona. Letos 31. julija je prišel Franc s sinom svoje mačehe, Petrom, na očetov dom ter prosil očeta, ki je stal pred hišo, naj mu da cepec, ker hoče nekemu sosedu pomagati pri mlačvi Oče na njegovo prošnjo nI ničesar odgovoril in je Franc čez nekaj časa vprašal: »Ali bo kaj, ali ne?« Tedaj je oče dejal: »Le malo počakaj, boš taikoj dobil!« in odšel v hišo. čez nekaj časa pa se je vrnil iz hiše s sekiro v roki ter navalil na sina. France je dobil hud udarec po glavi, da se je dolgo časa zdravil v bolnišnici v Kandiji. Na razpravi se je oče kesal svojega dejanja in je tudi sin, ki se je pričevanju odrekel, prosil senat za milostno kazen. Sodišče je to prošnjo upoštevalo in je obsodilo očeta na 4-mesečno zaporno kazen, novomeškim okrožnim sodiščem pogojno na dve leti. Drugi vročekrvnež, ki je tudi že v letih, pa je 541etni posestnik Janez K. iz Zabor-šta pri Bučki, ki pa je prišel pred sodišče zaradi — ljubezenske zadeve. Mož je oženjen, ima že odrasle otroke, rad pa še gleda za vaškimi lepoticami. Njegove ljubezenske zgodbe so ga že večkrat spravile pred sodišče. Tokrat se je znašel pred sodniki zaradi tega, ker je izvršil pravcati atentat na neko svojo ljubezen, ki ga ni več marala. Pred dobrimi štirimi leti se je zaljubi! v neko omc ženo vaščanko, potem pa se je z njo spri. Pred nekaj meseci se je nenadoma spet spomnil na njo in hotel pri njej vasovati. Ko je pozno v noči trkal na njeno okno, ga je nagnala in to ga je tako razkačilo, da ji je razbil okno, potem pa doma iz razstrelilnih snovi napravil nekakšno bombo, katero je ponoči svoji nekdanji ljubljenki vrgel v sobo skozi okno. Bomba je eksplodirala sredi sobe in je bilo v veliki nevarnosti življenje žene in njenega Otroka. Atentatorja so orožniki takoj izsledili, ker so spoznali kot njegovo last krpo, v katero je bila zavita eksplozivna snov. Vročekrvni možak je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora. Za večjo potrošnjo graidfa in sadja Apel organizacij na vso jugoslovensko javnost V naši državi se že več let poizkuša pomagati vinogradnikom in sadjerejcem. Posebna pazljivost se posveča onim krajem, ki živijo od vinogradništva in sadjarstva. Površina, ki je zasajena z vinsko trto, doseže 176 do 180.000 ha, a sadnih stebel imamo v naši državi kakšnih 70 do SO milijonov. Naši vinogradi dajejo letno 7 do 8 milijonov kvintalov grozdja, a letni donos sadja se ceni na 10 do 12 milijonov kvintalov. Največji del grozdja in sadja se izpremi-nja pri nas v alkoholne pijače, v vino (okoli 4 do 4 in pol milijona hektolitrov) m razne vrste žganja. Gotovo so se vse mere za pomoč vinogradništvu dosedaj gibale v naši državi po starih utrtih, toda malo uspešnih potih. V glavnem se posveča pazljivost samo alkoholnim produktom. Mnogo truda se posveča temu, da bi se izboljšala ona produkcija, ki danes nikjer na svetu ni posebno rentabilna. Uvedene so olajšave in nagrade za izvoz. Poizkušala se je na vse mogoče načine povečati domača potrošnja vina, a hude prilike naših vinogradnikov se niso izpremenile. Ostane nam sedaj samo eno: da iščemo nove poti, ker so stare pokazale slab uspeh. Ena takšnih novih poti, po katerih že davno hodijo napredne evropske države, je čim večja potrošnja grozdja in sadja ter brezalkoholno predelovanje. Na ta način se dose-zata dva namena. Povečava se potrošnja vinogradniških in sadjarskih proizvodov ter se tako pomaga narodnemu gospodarstvu, a na drugi strani se daje prilika, da se poboljša narodovo zdravje. Grozdje in sadje sta odlična hrana, ki jo človeško telo lahko in hitro izkorišča. Razen tega imamo v grozdju v primerni obliki mnoge tvarine, ki so za življenje neobhodno potrebne: to so vitamini. Zavest o tej vrednosti je danes že svojina širokih narodnih slojev vseh naprednih držav. Uživanje alkoholnih pijač je bolj ali manj škodljivo, zato ljudje vedno manj zahtevajo te pijače in zato je tudi vsak pritisk, da se poveča potrošnja alkoholnih pijač, že vnaprej obsojen na neuspeh. Ostane nam torej praktična in koristna nova pot: povečanje potrošnje grozdja in sadja ter brezalkoholnih produktov, ki nudijo potrošaču neizpremenjene vse hranljive sestavine grozdja in sadja. Uvidevši vse to, so vinogradniki in sadjarji v mnogih evropskih državah, tako v Švici, Nemčiji, Italiji, Franciji in do neke meje tudi v naši državi že delno prešli na brezalkoholno predelavo grozdja in sadja. V Švici produ-cirajo nekatera vinogradniška gospodarstva do štiri petine brezalkoholnega, a samo eno petino alkoholnega grozdnega soka (vina). V Švici imamo že velika podjetja, ki producirajo letno 1 do 2 milijona Litrov brezalkoholnega grozdnega soka. V Nemčiji je delovalo lani 160 postaj za brezalkoholno predelavo grozdja in sadja, nekatere so imele kapaciteto 200.000 litrov letno in več. Skupna proizvodnja je znašala okoli 20 milijonov litrov. Zanimivo je, da se vsa ta velika proizvodnja tudi proda. Danes ima v Švici in Nemčiji vsaka boljša trgovina brezalkoholne grozdne in sadne sokove na prodaj. Ti sokovi se pripravljajo ali s filtriranjem presnega mošta v azbestnih filtrih, ki ne pr opušča jo glivic vrenja, ali pa s pasteriziranjem, to je s segrevanjem mošta na 60 do 70 stop. C. Pri tej temperaturi glivice poginejo, a sok se ne izpremeni. A filtrirani ali pasterizirani sokovi niso edini brezalkoholni proizvodi, ki jih dobivamo iz grozdja in sadja. V Franciji in Italiji pripravljajo v veliki meri zgoščeni grozdni in sadni sok. Tak sok ima v sebi vse prirodne sestavine grozdja in sadja in ima to prednost, da zavzema malo prostora ter ga zaradi tega lahko ceneno pakiramo in prenašamo, a veliki procent sladkorja v njem mu brani, da ne vre Zgoščeni sokovi se pripravljajo največ s segrevanjem v posebnih posodah z nizkim tlakom, kjer voda hitro zhlapeva. Na sličen način se proizvaja tudi grozdna marmelada. Ti načini predelave grozdja in sadja zahtevajo prilično pripravljenost in je v pslej edinole Nemčija. S:eer pa je to pravično socialno uredbo naš izseljenec dovolj krvavo zaslužil. * A najsi uriva slovenski delavec v tujini še tako velik ugled, najsi mu gre po pravici prvo mesto, s to robotsko slavo naj se doma nihče preveč ne zadovoljuje. Če si kdo domišljuje, da je slovenskemu delavcu to edina in največja čast: biti robot, je v veliki zmoti ali pa je omračen. Trda je ta beseda — ali zaradi zanemarjanja kulture med izseljenim ljudstvom, — le preveč un>ra"vičema. Ne malo je storil tu na nemškem severo-zapadu uprav naš preprosti rudar, da je ta n anSflu, v veliki meri le zase živeči' svet spoznal vsaj malo kulture in sile enega najmanjših evropskih ljudstev. — O tem je treba posebn ga poglavja. — Skoro ničesar pa niso storili zanj v po-gledu kulture tisti, ki doma o kulturi neorenehoma govore, še manij tisti, ki imajo denar in oblast, da bi preko svojih krepkih narodovih moči v tujini pomagali dati kulturno slilco svojega ljudstva. Zdaj so tla vroča, prav zdaj. Nemci so se po zaslugi naših izseljencev pričeli - za južnoslovansko državo a zlasti še za Slovence sami zanimati. — »Kaj porečejo naši doma — zdaj?« se vprašujejo slovenski rudarji po kolonijah. * Najhujše pa je, da je westfalsko slovensko šolstvo zaradi ned ostajanj a sredstev trenutno na tleh. In to prav zdaj. ko so se za kulturno stanje naših izseljencev pričeli zelo intenzivno zanimati nemšiki kulturni krogi. Pisateljici in novinarki Irmi Fiebig iz Kolna, ki nas je obiskala sama od sebe, smo morali žal povedati polno resnico. — Na tihem sva si s predsednikom Zveze mislila: ena sramota več. ki naj ne gre na kožo Slovencev v VVestfaliji. — Irma Fiebig, ki je znana po svojih razpravah o narodnih manjšinah in o izseljencih v Nemčiji, namerava obiskati vso slovensko kolonijo. Moj čLanek o slovenski westfa.lski šolii, ki je izšel v »Jutru« so nekateri porurski listi (ne vem po čigavi zaslugi) s kratko ponovitvijo vsebine omenili Kako je mogoče, da je med Nemci našel večji odziv kakor doma — je zelo čudovito dejstvo. Takrat sem trdno uri al. da se bo kulturno stanje \vestfaliskih Slovencev zboljšalo. — Hm! — Zdaj si naj posledice prmšejo slovenski kulturen osci. A to zelo debelo: ker imajo Italijani in Čehi zavidanja vredno skrb za kulturno stanje svojih izseljencev. * Odločno pa protestiram v lastnem imenu proti početju, ki ga kaže naslednji dogodek in se je pripetil v mestu Gladbeoku: Po zadnjem vsenemškem katoliškem shodu, ki je bil v E^senu prve dni septembra, je obisfkal gladbeško slovensko kolonijo tudi neki slovenski gospod. Slovenskega rudarja, člana cerkvenega društva, je vprašal, ali je v Gladbecku res slovenska šola. Rudar je gospodu odgovoril, da je res — vendar da je ta šola brezverstka! Kaj je sledilo. toano ne vem. Vem pa to, da slovenskemu rudarju v Westfaliji s svojimi krvavimi žulji ni moči zu prav nadčloveško muko poleg slovenskih tečajev, ki počasi drug za drugim izginjajo, vzdrževati otrokom, v teh tečajih, še cerkvenega dušnega pastirja prvič, drugič na, kje je človeška name t nekaterih gospodov, da s tako politiko širijo kulturo, ki je d ost Oij na barbarov. Slovenskim otrokom zadostuje — v to sem trdno prepričan — versiki pouk v šoli, zlasti tu na nemškem severozanadu. ki je po svojem katolicizmu in pobožnosti znan širom svata in so šole strogo ločene po veroizpovedih. Kdor prihaja v Westfalijo na izriTehod, naj se ne kaže tu pa tam v preobleki križarja. Wesitfalija ni Jeruzalem, je zemlja, ki nam Slovencem pomeni v marši,kakem pogledu, zlasti pa glede dobrih političnih in kulturnih odnosov z nemškim narodom, več kakor Jeruzalem. Zato naj Slovencem tu gori tistega, kar jim nemške oblasti in nemšiki narod priznavajo po svoji pošteni volji, ne podira izobraženi domačin, da ne bo treba govoriti: Ali je nebeško kraljestvo več kakor živa narodova kri v tujini, ki je domači zemlji doslej le koristila. * Ob vsem tem pa vendarle nihče ne izgubi glave. Dasi je ta spor med cerkvenimi in necerkvenimi društvi spričo socialne bede in splošnega izseljenčevega položaja povsem nepotreben in izseljencu v vsakem pogledu le v pogubo, se neprestano dogaja, da ta spor razni neodgovorni činiitelji uprav sistematično netijo, kakor da zavisi blagor cerkve prav od westfaliskih Slovencev. Da je ta spor med ljudmi, zlasti v današnjem civiliziranem in od bede tako blagoslovljenem svetu zelo naraven in nujen, bi se razni voditelji, ki jih ta spor naibolj prizadeva, morali prav med izseljenim ljudstvom ravnati po prravilu: »Krščanske dobrohotnosti«. Dogaja se uprav nasprotno. Gre na nož. * Prav tako, kaikor doma, je tudi tu zelo pereče vprašanje: slovenstva. Trenutno, zlasti gled izseljensitva, in kakor bo iz nekaterih naslednjih dejstev videti, me ta boj doma nič ne zanima. Ta boj je v Westfaliji zelo drugačen. Ne le, da je povsem cerkvenega značaja — vrhu tega je tudi r.^iznarodovalen — po čudnem naključju morda. Da se cerkvena društva sv. Barbare spod-tikajo s pravo besnostjo — in prejmejo časih tudi prav besen odgovor — ob društva, ki so včlanjena v Zvezi jugoslovenskih delavskih in podpornih društev, nI vzrok v tem, ker so za južnoslovansko državo, temveč v tem, ker niso cerkvena. Katolicizem, kakor vsaka ideologija, ki hodi po bolj ali manj revolueijonarni poti, ki skuša obseči ves svet, je našel medwest-falskimi Slovenci, prav med Slovenci, za- ! dostno plodovita tla, da je povzročil med njimi razkol, zaradi katerega sd lahko čestita. Zmotno je misliti, da je ta razikol povzročila leta 1920. ustanovitev »Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih dru- štev«. Ustanovitev te zveze je bila nujna ne le kot nacionalna potreba temveč zlasti še v socialnem pogledu zaradi tesnejših stikov z jiugosUovenstkimi oblastvi in čim uspešnejših rešitev nekaterih za izseljenca življenjsko važnih socialnih vprašanj. Zveza je v svoj socialni in nacionalni delokrog zaman skušala pritegniti cerkvena društva. To se ni zgodilo niti takrat, ko je šlo za konvencije med Nemčijo in Jugoslavijo, ki so dale slovenskim izseljencem pravico uživanja starostnih . rent v Nemčiji kakor v domovini. Povsem iznena-da je v Westfaliji bilo v nevarnosti »slovenstvo«. Da pa resnica ne bo prikrajšana: v nevarnosti je bil mahoma katolicizem, vera! — Zaradi pravoslavja — v Westfaiijiill Rudolf Kresal Grom, toča in sneg Ljubljana, 29. oktobra. V nekaterih delih dravske banovine so se ta teden kar vrstili nalivi Bilo je izredno izipremenljivo in hladno vreme v pasu on zapadine meje tja do Maribora in proti Dolenjski, nasprotno pa so imeli v Prek-murju iziredno leipe solnčne dneve. Kraji okoli Ljubljane so bili ta teden čisto zaviti v gosto meglo in so imeli najrazličnejše vremenske pojave. Dežja je padlo ta teden v Ljubljani 40.S9 m in so*nalivi povzročili, da je Ljubljanica znova močno narasla. Včeraj smo v Ljubljani videli močno bliskanje in culi od daleč votlo grmenje, kar je redek pojav ob tem času. Se interesant-nejši prizor pa se je nudil zgodnjemu vsta-jalcu davi okoli 4. Najprej je zatulil čez Ljubljansko borje silen piš, prihajajoč od severozahoda, ki je trajal kake pol ure. Med mrzlo burjo pa se je vlila ploha in dobre poal minute nato se je začela nad delom Barja proti Ilovici vsipati drobna toča, ki pač ni napravila nobene škode. Po gorah je zapadel sneg. Iz prleške metropole Ljutomer, 28. oktobra. Zdaj, ko je trgatev v splošnem končana in leo berejo samo je večji vinogradniki, so si tudi živinorejci priredili svoj praznik. Zveza rodovniških društev za rejo simodokke govedi je 27. t. m. obdarovala vnete rejce za njihov trurotni italijanskemu nacijonal-nemu pokretu. kar je zlasti pokazal upor »baccolov« (okolic amske garde) leta 186S. To nasprotje, da so zasejali duhovniki, ki so hujskali preprosto okoliško ljudstvo proti italijanskemu meščanstvu. Italijansko meščanstvo je tedaj spoznalo, da je bilo preveč popustljivo, in da je treba zopet zavzeti oluščene postojanke. Toda »dvajset let pozneje je bil Roi.au še v rokah slovenskih ali slovenofilskih duhovnikov, šola je bila slovenska in ves dol je kazal protiita-lijanska čustva«. Občina je začela poprav- Fašizem na Krasn in Pivki. Po odredbi tržaškega pokrajinskega rajnika je faš:stični inšpektor na Krasu znani centurion Grazioli inspiciral delo v kraških fašističnih organizacijah. Doslej je bil v Košani, Št. Petru, Slavini, Postojni. Hre-novici, Senožečah, Vremah. Divači in L o* kvi. Po pregledu aktov in poročil je dal za« stopnikom posameznih fašijev navodila za nadaljnjo fašistično akcijo med ljudstvom. Po fašističnih podatkih obstoja v tržaški pokrajini poleg tržaških 21 fašijev. in sicer v Postoj ni, Slavini, Št. Petru na Krasu, H ruševju. Hrenovici, Senožečah. Koiani, Vremah, Divači. Lokvi, Sežani. Dutovljah, To-maju, na Nabrežini, v Zgoniku. Velikem Repnu. pri Sv. Križu, na Proseku, v Gro-pada, Bazovici in Dolini. Posamezni fašiji imajo v okoliških krajih še svoje sekcije. Ob desetletnici režima nameravajo tri izmed teh spremeniti v samostojne fašije. in sioer sekcije v Šmibelu nad Postojno v Bukovju in Štijaku. V navedenih fašiji h in njihovih podsek-cijah je vpisanih 1600 fašistov. Pri »BaliJi« in »Malih Italijankah« je 6000 otrok. Vihar na Kvameru. Pred dnevi je divjal v Kvameru strašen vihar, ki je okrog Vele ga Lošinja napravil ogromno škodo in zahteval 2 človeški žrtvi. V pristanišču je odtrgal vihar vse ladje z obale in jih pognal med valove na morje. Strela je udarila v neko hišo pri Sv. Josipu ter jo hudo poškodovala. V hiši je bila neka vdova, ki je ostala po golem naključju nepoškodovana. V mestnem parku je vihar polomil vse drevje. V bližini Cresa je prevrnil neko jadrenico. Izmed treh ribičev sta dva utonila, enega so pa z velikimi napori rešili in vsega onemoglega prepeljali v bolnišnico v Velem Lošinju. Petdeset novih osnovnih šol. Na prizadevanje šolskega skrbništva fa- ljati stare zmote, ustanovil se je italijanski otroški vrtec, potem italijanska ljudska šola, za župnika je bil imenovan don Jurica (don Giorgi), »ki je nemudoma pognal iz cerkve politiko svojih prednikov in svojih slovenskih kaplanov«; a največ je pripomoglo razširjevanje mesta proti Rojanu, ki pa ga je zaustavila svetovna vojna. V prvih časih po vojni se ni storilo nič, šele fašizem je storil, kar je bilo treba. Fašizem ima zaslugo, da je presekal manjšinsko vprašanje, češ, da je v Italiji absurdno govoriti o narodnih manjšinah. Italijanski zakon pozna samo dve vrsti državljanov: italijanske in tuje. Italijanski državljani imajo vsi enake pravice in dolžnosti pa naj so kateregakoli ookolenja (?!). Fašizem je že leta 1923. rešil šolsko in jezikovno vprašanje. Odpravila se je »absurdnost slovenske šole, ki je rabila le kot pretveza nekaterim političnim profesionistom in panslavistični propagandi«. In tudi v rojanski cerkvi se je »napravil red«. Potem pa je prišla občina s svojimi institucijami in razne ustanove, mesto se je razširilo do Rojana, zgradili so se celi novi predeli, odprle nove ulice in Roian se je pomeščaniL Danes šteje 11.450 prebivalcev. »Rojan je dal od vsega začetka močan prispevek omladincev italijanskemu nacijo-nalnemu pokretu, po odrešenju pa fašističnemu. In sedaj se v Rojanu nihče ne spominja časov, ko se je peščica bunežev drznila iz tega kraja podajati protiitalijanske izjave. Po zaslugi fašizma je tudi rojanski dol zopet popolnom naš!« — Malo čudne so res te fašistične »ostvarit-ve«. Rojan je torei »pomeščanjen«, je »zopet popolnoma njihov»! Ko vendar nikdar ni bil njihov, kakor je priznal zgoraj sam ^Popolo«. trdeč, da so bili Rojančani že od nekdaj nasprotni italijanskemu nacikanalnemu pokretu. Roiain, ki je bil pred 10 leti še slovenski, naj bi bil sedaj popolnoma italijanski?! V 10 letih menda vendar ni izumrl ves slovenski Rojan in se niso naselili v njem sami Kalabreži?! Če ne drugemu. je vsaj nam slovenskim Tržačanom ta fašistična »oetvaritev« — nerazumljiva 1 šistične stranKe ter vseh mogočih instanc, ki stremijo po čim večjem in naglem poita-lijančenju vseh obmejnih pokrajin, je rimsko prosvetno ministrstvo te dni odredila. da se z nevim šolskim letom v posameznih slovenskih in hrvatskih krajih ob meji ustanovi 30 novih osnovnih šol. Te šole bodo otvorila na Morozinskem otoku pri Sv. Kancijanu ob Soči, v Zgoniku, Pre-benku pri Ospu, v Studenem nad Postojno, v Komnu, v Ravnici pri Grgaru, v Me-dani, Vedrijanu, na Colu, v Planini pri Ajdovščini, v Volčah pri Tolminu, v Kamnem pri Kobaridu, v Srednji Kanomlji pri Idriji, v Podgorjah, na Livadah, pri Sv. Antonu, v Motovunu, v MerLščah. Pademu in Sbau-datih pri Poreču, pri Sv. Nikoli, pri Labinu, v Borutu pri Boljunu, v Tupljaku pri Pa-zinu, v Javorju, Podbežah in Gradišču pri Podgradu, v Ravnah in še treh drugih krajih na desnem bregu Zdobe. Poleg teh je bilo po odredbi prosvetnega ministra za letošnje šolsko leto ustanovljenih že 9 državnih c snovnih šol in 10 šol, ki so jih ustanovile posamezne nacionalne družbe, med njimi v prvi vrsti pro-slula »Italia Redenta«. Nove spremembe slovanskih priimkov. Tržaški prefekt je podpisal v poslednjih dneh spet 31 dekretov o spremembi slovenskih in hrvatskih priimkov. Med drugimi so bili spremenjeni priimki štepčič v Steffi, šabac v Saba, Poljanec v Pogliani, Milovac v Millo, Pečenjak v Pizzignacco, Pertot v Berti, Mljač v Milazzi, Renčelj v Renzi, Roječ v Rossi itd. Občinski svet v Bovcu. Goriški prefekt je imenoval občinski svet v Bovcu. Njegovi člani so Karmelo Flori-dia, Josip Flais, Arhangel Peppo. Josip Zore in Ivan Bradaschia. Pred prefektom, ki mu jih je predstavil bovški podestat Berti, so položili prisego. E. Justin, slikar-grafik: Med ljubljanskimi umetninami Kdor se vsaj nekoliko zanima za slovensko umetnostno zgodovino, ve, da premore glavno mesto Slovenije lepe in dragocene umetnine. Ljubljana je bila na višku svojega razvoj"a v baročni dobi. Takrat je uspevala trgovina in obrt kakor nikoli prej Najlepše stavbe, nastale v tej bogati dobi. sc. polne estetike. Poglejte na Starem trgu ckusne fasade patricijskih hiš. Seveda, najlepše umetnine pa nahajamo po ljubljanskih cerkvah. Pri tem, da je cvetelo bogastvo v stari Ljubljani, nam pa pričajo monumentalna in bogata svetišča tudi o pobožnosti takratnih meščanov. Bili so meceni, ki so darovali bogate ustanove za javna in cerkvena p-slopja. Zato pa je bilo takratno slikarstvo in kiparstvo na višku svoiesra razvoja Domači in tuji umetniki so imeli polno naročil, kar nam nafbolj iivahno pričajo ljubljanske cerkve. Da se ljubitelji slovenske umetnosti seznanijo vsaj del- ma z lepoto baročne Ljubljane. je vodil g. msgrr Viktor Steska v sredo 19 t m. pod okriljem umetniškega in zgodovinskega društva v Liubliani že 4. predavanie po iavnih poslopjih. Ker se je pri vsakem vodstvu zanimanie občinstva stopnjevat o. podamo v glavnih potezah iz-vaiania g predavatelia, seveda pa z nekaterimi našimi rpasVami. Sreda 28. septembra. Za stolnico stoji velika, mirna, zelo resna stavba brez vsakih okraskov. Duhov- sko semenišče. Sezidano je bilo v letih 1708. do 1717. Edini okras poslopja je vhod, a ta je biser ljubljanskih baročnih portalov. Izdelal in postavil ga je domači kamnosek in kipar Luka Mislej leta 1714. Notranjost stavbe je kar najbolj preprosta, edino v pritličju se nahaja v stranskem prostoru dragocena knjižnica. Strop je okrasil s freskami italijanski mojster Julij Quaglio leta 1721. Ker je prostor knjižnice na zelo suhem prostoru, so freske zelo dobro ohrapjene in kažejo veliko znanja svojega ustvaritelja. Ako omenimo še nekaj rokokojskih okraskov na čelni strani dvorišča, je tu ogled ktnčan. Stolno cerkev sv. Nikolaja so zgradili leta 1701. do 1706. Valvazor omenja, da so prvotno cerkvico postavili ribiči 1. 745., 0 čemer pa lahko dvomimo, saj so bili tedanji prebivalci gotovo še pagani. Nastala je bržčas v 12. veku, ko se je češčenje sv. Nikolaja kaj hitro raziširilo po naših krajih. To cerkvico je 1. 1386. uničil požar, nakar so Ljubljančani postavili novo, ki ie stala z raznimi izpremembami do 1 .1701. V tem letu so jo podrli in sezidali po krasnem načrtu slavnega jezuita Andreja Pozza današnjo cerkev. V 1. 1703. so povabili iz Gorice v Ljubljano mojstra Julija Ouaglia Cerkev ie poslikal do 1. 1706., kapelice pa v letih 1721. do 1723. Te freske so najlepše in najboljše v Ju-goslavifi. Kupolo stolnice je poslikal po Ouasrlijevih freskah Matej Langus v letu 1843./44 Mojster Quaglio je 1. 1704. naslikal tudi za derkeciter zanosi to zasviral Dvorakov alovanski ples št. 7 ter z njim žel tako navdušen apiaviz, da ga je moral ponoviti. V naslednji točki se je predstavil naši koncertni publiki violinčeJist Čenek Šedlbauer iz Ptuja z veliko sonato op 45 nestorja čeških skladateljev, J. B. Foersterja. Sonata, ki je zigrajena strogo v sonatni obliki im ima tri stavke, nudi violimčelisfcu mnogo prilike, da pokaže svoje teoJuničmo znanje in obenem obouitenost prednašanja. Oboje ima Šedl-baiuer v veliki meri iin zato je sonata v njegovi interpretaciji dosegla jako lep uspeh. S posebnim aplavzom je bila sprejeta koncertna pevka Jela Holečikova. ki je nalašč za ta koncert prispela iz Prage in ki nam je dovršeno podala v prvi polovici sporeda po eno Dvorakovo. Fibichevo in Smetanovo oesem, v drupi pa po eno pesem Jiraka, Foersterja in Novaka. Po odmoru je znova nastopil violinčelis-t Šedllbsuer ter virtuozmo oodal Sukovo Balado op 3 in Hilmerjevo ljubeznivo Serenado. k*ferima je moral dodati še Glazmiova »Chamt du menestrel« Koncert pa je zaključila svečana Smetanova simfonična pesnitev »Vltava« iz cikla »Ma viast«, kjer je imel operni orkester, tudi to pot pomnožen z nekaterimi godbeniki, spet priliko, da se je odlikoval, kar je pod vodstvom ravn. M. Poliča tudi v polni meri storil Slavnostni koncert je bila najprimernejša proslava češkoslovaškega narodnega praznika ter je znova dokazal ozke srčne vezi med obema bratskima narodoma. L M. S. Ob svežem grobu mlade gospe V Kranju so pretekli večnemu počitku gospo gorškovo. V večnost izprosne usode moralo mlado, cvetoče življenje, gospa Kristina iz znane rodbine Prusove. Bistra, redno lepega značaja je četrtek položili k Kristino Pod. je po volji ne-omahniti tudi to Pc rodu je bila ugiedne metliška inteligentna, izbila povsod pri- ljubljena, zlasti pa je oila navdušena So. koHca. Zakonsko srečo je uživala komaj tri leta in že je morala slediti pred leti umrli, silno ljubljeni nečakinji Baldiki šterovi, za katero je vedno tugovala. Zaman je bilo vse prizadevanje požrtvovalnega zdravnika in njenih prijateljic. Po>-greb je pokazal, kako globoko je njena smrt prevzela številne znance in zn%ke. Kakor že v bolezni, je bila tudi na mrtvaškem odru vsa v cvetju, na zadnji poti pa so jo spremili tudi številni soprogov! tovariši od ljubljanskih in okoliških pošt. Blag1 ji bodi sjpomm! ♦ Odkritje spomenika kralju Petru v Senti. V Sen-ti bo danes na svečan način o.i krit spomenik b I ago p oko jn emu kralju Petru-Osvobodiitelju. V vseh tamkajšnjih cerkvah se bo dopoldne vršilo pomanjkanje, potem pa bo slavnostno odkritje spomenika in polaganja vencev. Svečanost je priredila Jugoslovenska Matica. ♦ Vojaška odlikovanja. Nj. Val. kralj je odlikoval kapetana 1. razreda žiivotjitna Sto-j&noviča, ordonančnega oficiro« dravske divizije, z redom jugoslovanske krone 5. stopnje, kapetana 2. razreda Trifuma Nau-movioa pri 45. pešpolku v Mariboru pa z rt»iom belega čada 5. stopnje. ♦ Odvetniška v©3t. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je za začasnega prevzemnika pisarne pokojnega odvetnika Frana Milčimskega postavljen odvetnik dr. Viljem KredčA, odvetnik v Ljubljani ♦ Tolmač za nizozemski jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je Imenovalo g. Zdenka Kneza, veletrgovca v Ljubljani, za tolmača nizozemskega jezika pri deželnem solišču v Ljubljani. ♦ Himen. Poročila sta se 17. t m. g. Joško Čop, trgovec in gostilničar, in gdč. Milica škrbčeva iz ugledne narodne rodbine škrbčeve iz Loža. Bilo srečm! ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 86. letošnja številki: Uredbo o prejemkih v naravi šumarskega strokovnega osebja pri upravi državni!h gozdov; navodila za izvrševanje nadzorstva nad poslovanjem direkcije državnih gozdov po ban-sklh upravah; prepoved nakupovanja na-t.uralnega semena; opozorilo in navodilo živinorejcem glede pobijanja slinavke im parkljevke; telefonski promet z inozemstvom ter razglas banske unrave o pobiranju taks po zbornici TOI v Ljubi;ani ter razne objave. ioo% Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo: Za damske obleke, voln. . od Din 36. Za damske plašče, voln. . od Din 85.— Za moške obleke štof . . od Din 54. Za moške obleke vol. sukno od Din 114.— Za moške obleke kamgarne od Din 128.— Za moške suknje Double . od Din 78.— Za moške suknje, črno. sivo od Din 115. dalje. — Flaneie, barhent, baržuni, pliši itd. najceneje. SPECIALNA TRGOVINA NOVAK — LjuMp&a .Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) * Deputati državnih gozdarskih uslužbencev. Po uredbi ministra za gozde on rudnike dobi gozdarsko osebje miiinistrsrtva za gozde in rudnike, dalje gozdnih direkcij im gozdna h uprav brezplačna drva, in sicer uradniki po 24 metrov, pripravniki lisi zvničniki po 12 metrov, čuvaji pa po 6 metrov letno. Osebje gozd. uprav (uprav državnih gozdov) dobiva razen tega še de pu/tat v zemljišču, in sicer uradniki po 2 ha, pripravniki, zvamičirulki ,ta čuvaji pa po 1 ha- Gozdarskemu osebju pri srezih m bamekih upravah te ugodnosti ne pri/tičejo. * Za obisk proslave 50-letnice prehoda splitske občine v narodne roke 9. novembra je dovoljen vsem posetnikom 75-od-stotmi pctpust na železnicah rn 50-odistc(tmii na panniiikih Jadranske in Dubrovačke plo-v i-fbe. Popust na železnicah bo veljal od 7. uo 14., a na pa;m!lk.lh od 5. do 13. novembra. 'ivegitimaciije se dobe pri Savezu za unapredjenje turizma v Splitu, pri zastopstvih »Purtnčka« 'im pri agencijah parmiških družb. ♦ Za posetnike sokolske razstave v Beogradu, ki bo od 13. do 25. novembra, je dovoljena polovična železniška vožnja. ♦ Stavbna zadruga vojnih dobrovcljcev. Dne 25. t. m. je bi'Varstvo«. Ljubicama. Tjt-ševa cesta 17. ♦ Razdelitev nagrad a kmetijske razstave v Kranju bo v ponedeljek 7. novembra Ob 11. dopoldne v kegljiščni dvorani v Narodnem domu. Odlikovan ci, .ki so jim bile prisojene nagrade, pa jih Se niso dobi1'«, naj pridejo zanesljivo k razdelitvi. Mnn?«itrs»ke in sreske diplome se bodo razdelile »pozneje. ♦ Davčna doklada za nezaooslene delavce. Mesena občina v Su'botic4 je uve.i-la dvmnocentno doklado v svrho podpiranja nezaposleni h delavcev. ♦ Propagandno potovanje v češkoslovaško. Jugcs'ioven>s/ko-češkos!ovaška lisa v Crikvenioi pTireda prrihodn'e dni propagandno potovanje v češkoslovaško. Ekskurzije se udeleži dvajset oseb: členov lige, zsisitefpmilkov občine ta zdravstvene komrsije ter členov direfkcftjie Jadranske plovrjdbe. Metniiktt odpotujejo 2. novembra. ♦ Na$l v Ameriki. V New Torku živeči rojalfci so nedavno priredJill v Slovenskem narodnem domu svečam koncert. Pri tej priliki so govorili: delega/t našega poslaništva v Washinigtonu, naš generalni konzul v Nevr Yonku ta rojak g. Marjan Pfeifer. nastopili pa je tudi operni pevec g. šubelj, kj je zapel dve koroški narodni pesmi. _ Dne 24. septembra je minilo 40 let, odkar je v New Torku začel izhajati slovenski dnevniik »Glas Naroda«. — SlovenSkii ted-nflk >,jS,voboda«, ki izhaja v Chicagu, je do-fciH novega urednika v osebi Leona Made. na. Dosedanji urednik Andrej Kobal se je preselii v New Yorfe, kjer je imenovan za profesonja na tamkajšnji ur. i verz. i. — V Brooklvn.u je padla pod vlak podzemske železnice 24jletna rojakinja Štefanija Rozmanova. Kolesa so ji odrezala levo nogo nad kolenom, na desni' no.grf pa stopalo. V brezupnem stenju so jo prepeljali v bolnico. — V naselbini Btaghaaka Janeza Ar hi, starega 71 let, po rodu iz Le-skovca pri Krškem. Prvj slovenski alpinskl koledar ,lz naših krajev« izide komcem novembra v privatni založbi. Vsebovat] bo 52 krasnih si te, celotno pa bo tiskan v globokem ba-kjojlsku na prvovrstnem umetniškem pa-iPirj.u. Avtorji slok so vsi slovenski, med nji mi znam i fotoamater-mojster Cverto Svil-gelij, ki tudi vodi upravne in uredniške ipcsle. Cena bo nizka, reklamna ♦ Trije otroci umrli za zastrupljanjem z gobami. V agrarni! zadrugi Bogda.n«fvič pri Osii.eku so zaradi uživanja strupenih gob umrli trije otroci v starositi 11, 7, an 4 let. Zdravniška pomoč je prišla prepozno. ♦ Pogrešanci iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se progi'ase za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: šitefam Belažek iz Gaberja pri Celju, Štefan Gamplin i410 zvečer! In NOVA ZVOČNA APARATURA noči je podle?el kapi v starosti 57 let. Bil je sin znanesa profesorja Mateja Voduška, rojen v Gorici. V Ljubliani je maturiral, nato pa po pravnih študijah na Dunaju pr> moviral in vstopil v pisarno dr. Ivana Tavčarja. Zlasti je posta! znan. ko je zagovarjal kmete iz Sore, ki so se uprli ljubljanskemu okrajnemu glavarju in orožnikom, ki so pri-šli po preeanianeaa priljubljenega župnika Berceta. še med procesom se je pa dr. Konrad Vodušek preselil v Trst, a po prevratu ?e je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval skupno e svojim bralom. Delniška družba Narodne tiskarne tra ie izvolila za odbornika, a nekaj časa je bil tudi predsednik ter je pisal za »Slovenski Narod«, nato se je pa posvetil zopet edino svoji pisarni. Za pokojnim žalujejo brat s. dr. Božidar in tri sestre, namreč ga. Pavla, soproga g. dr. Viktorja Murnika. srdč. Mici, uradnica ZTOl. in ffdč. He' ena. Zadnje dni se je pokojni posebno veselil, da se preseli v svojo novo vilo na Mir ju že v ponedeljek, a prav ta dan ob pol 16. se splošno spoštovani pokojnik iz svojega sianovania v Gradišču št. 8 pres°li k večnemu počitku pri Sv. Križu- Naj mu bo ohranjen časten spomin, ugledni družini iskreno sožalje! u_ Zadnja pot ge. Bajčeve. Včerad popoldne smo spremili k Sv. Križu go. Matildo Bajčevo, rojeno Mozefčevo, po rodu iz Renč pri Goniti Blagonokoj.nica je bila ma*i ge. Mire žntdarčičeve, soproge sreske sOtega načelnika za ljubljansko okolico, bivše predsedmice Kola jugoslovenskih sester v Kranju, odbonrce Kluba Primork. Splošnega ženskega društva. Zveze gospo d in j im Rdečega križa Pokcujma gospa je bila t.jp prave slovenske matere mučen 1-ce. Skromna je bila v življenju, a bocaita v svoem delovanju Usoda ji ni izpolnila srčne želje, da bi počivala v solnčni go J niški zemlji a sanjala bo večen sen v svobodni jugoslovenski grudi Pogreba se je udeležilo mnogo odličnega občinstva Posebno mnogo je bilo primorskih rojakov im rojakinj Blagi pokojnicj ohranimo prl-ja.zen spomin, njenim svojcem izrekamo iskreno sožalje! — V spomin pokone ge Bajčeve je položil v naši upravi v imenu svoje hčerke, ki se pelje v Ameriko g Mirko Voršič namesto cvetja na grob ion D'rn za društvo »Soča«, 100 Din za Klub Primork in 100 Dim za društvo »Tabor«. u— Velik shod najemnikov stanovanj in trgovinskih in poslovnih prostorov v Ljubljani sklicuje za danes ob 10 dopoldne ** veli'kii dvorani hotela Union a Društvo st« novanjskih najemnikov Enaka zborovanja bodo istočasno po vseh mestih države, kje'-obstala stanovanjsko vprašanje Na shodi' bo .poročal op leg domačih govornikov tudo pri^sednik Drušitva stan ara grada Zagreba. ki je obenem tajnik Zveze društev stanovanjskih najemnikov za Jugoslavnio Prizadeti naj se udeleže zborovanja v lastnem interesu v čim večjem številu' n— Ekskurzija itčiteljišfnie na Vrhniko. V petek so eojenke V. letnika drž. učiteljske šole v Ljubljani pod vodstvom razredničarke ge. prof. Cernejeve obiskale osemrazred-nico na Vrhniki, kjer eo bile tako prisrčno in gostoljubno sprejete, da jim ostane izlet v trajnem spominu. Spoznale so uspehe zglednega dela, kakršne je mogoče doseči le s složnostjo učiteljstva. Pod vodstvom upravitelja g. Završnika je učiteljstvo sprejelo učiteljiščnice že na kolodvoru, nato jim pa s prijateljsko ljubeznivostjo pomagalo tudi pri nastopih, pri katerih iim je izkazovalo kar preveč priznanja za skromne pedagoške poizkuse. Učiteljstvo je smatralo svoje mlade bodoče tovarišice za prave kolegice, četudi učiteljiščnice vedo, da so še daleč od njihove pedagoške izkušnje in znanja, katero so imele priliko opazovati pri hospitaci-jah v posameznih razredih. Hospitantke je počastil z lepim vzpodbudnim nagovorom celo predsednik krajevnega šolskega odbora g. dr. Hočevar, ki Je opozarjajoč na vrhniško učiteljetvo, poudarjal, nai se mlade učiteljice ne boje dežele, ki večkrat nudi lepše življenje in hvaležnejše udejstvovanje kot velika mesta- Velikega pomena za današnje razmere je tudi to, da je bil sijajen moralni uspeh ekskurzije združen z minimalnimi stroški in to po zaslugi upravitelja g. Završnika ter vsega učiteljskega zbora, ki ie dopoldne z lastnimi žrtvami pogostil v šolski telovadnici s čajem in pecivom, razen tega pa je v prijaznih prostorih gostilne pri Na-cetu preskrbel kosilo za neverjetno nizko ceno. Učiteljiščnice se svojih tako naklonjenih vzornikov spominjajo z najprisrčnejšo hvaležnostjo. u— Spominska žalna svečanost na vojaškem pokopališču pri Sv. Križu bo letos na dam vseh svetnikov ,po naslednjem sno-reiiu: združeni pevski zbori zapojo žalo-stinko, potem sledi Libeira, govor bivšega vojnega kurata g. Bonača in pesem >0; Doberdob«. Cenjeno občinstvo prosimo^ da ne hodi po grobovih ter da se pokori rediteljem. V sredo 2. novembra ob 9. se bo v frančiškanski cerkvi brala maše za-dušnica za vse v svetovni vojni padle ta umrle borce. Osredmi odbor Zveze bojev-niikcv. — Udruženje vojnih invalidov poziva invalide, vojne vdove kakor tudj ostalo občinstvo, da. poseti žalno svečanost ln za dušni c o. u— Prvo letoSnJe predavanje prirodo-slovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo bo v ponedeljek 31. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi kralja Aleksandra. Predaval bo g. dr. škerlj o vplivu podnebja na spolno dozorevanje žene. Opazovanja veljajo za enkrat .pred vsem za Evropo ln bodo podkrepljena z novim gradivom iz Norveške, ki eima posebno ugodno geografsko lego za tovrstna raziskovanja n— Eden najpriljubljenejših barltoni-stov, kar jih je bil. kdaj v Ljubljani, je brez dvoma g. Boris Popov. Dve sezoni je bil prvi baritomst naše opere, kjer je pel celo vrsto partij v ruskem in slovenskem jeziku. Po večletnem presledku se zopet predstavi ljubljanskemu občinstvu, tokrat pa na koncertnem odru. Za svej program si je izbral predvsem razne operne arije skladateljev Rimski-Korenkova. Grečaninova Borodina, Musogorskega. čajkovskega, Masseneta, Rubinsteina ln Rr«dnlja; dalje nesml frana Gerbiča Rečkunova in dveh Spancev Sor:ana in Padifle. Koncert br v ponedeljek 7. novembra v Filharmonlčni dvorani. Pred. prodaja vstopnic v knfparni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Lavendel, EuitermiIfc, idol, Chypre so najboljša za ne-govamije Itca. 329 u— Društvo »Šola in dom« je otvoriio šolsko vzgojno posvetovalnico v Ljubljani, Pražakova ulica S, L nalstr., levo Po. siuje ob ponedeljkih od 10. do 12., sredah od 14. do 15. in petkih od 9. do 11. Društveni člani dobe v posvetovalnici brezplačno vse informacije o šolskih in vzgojnih vprašamo"!h. Tam se sprečema.o tudi novi člana. Za sedaj pos uce posvetovalnica samo za srednje in srednje strokovne šole. V kratkem bomo otvorili tudii posvetovalnico za os.nov.ne in meščanske &<•>> ter učiteljišča. Starši, poslužujte se r,o svotovalnice! u_ Ciklus Foxovih zvočnih tednikov. Samo še Ganeš ob 11. dopoldne predvaja ZKD serijo petih izredno zanimivih zvočnih tednikov, k] nam kažejo zanimve dogodke v slika in živi bes€» skilemila, da bodo od 1. novembra naprej do 1. aprila 1933. mesnice ta mesarske stojnice ob nedeljah zaprte, zato pa bodo mesarji ob sobotah prodajali meso povsod do 19. ure u— Klub primorskih akademikov (Gledališka ulica 8-1) imia v ponedeljek ob 20. sestanefc s predavanjem o odnosih primorskih akademikov do emigrantskega gibanja. in z razgovorom o važnih zadevah. Vabljeni č'ami ta prijatelji! u_ 3. plesna vaja akademskega društva •»Traglav« bo v ponedeljek ob poi 9. zve ier v Trgovskem domu. u— Najmodernejši brivski In damski salon v palači Grafike se priporoča. Urbas Mariia naši., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Romens! ega 16. Tel. 2865 Individualni kroji — damski modni atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva ulica 3. NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Za fesen in zimo si preskrbi te za sebe in svojce pravočasno površnike, suknje, obleke, perilo, izdelano v lastni tovarni »Triglav«. Stalno v zalogi vse vrste inozemskega in tuzemskega sukna in hlačevine. Vse si lahko za mai denar 11843 nabavite pri tvrdki JOSIP OLUP, LJUBLJANA, Stari trg na vogalu 2 in Kolodvorska ulica 8. Kadar je bolj praie«! žep, trrsio si napravim sklep: nK Skmieu kar najjhitrefe, tam dobim vse ssajcestefe J" Premijera filma Kongres narodnih noš v LJubljani bo danes ob pol 4., pol 6. in ob 8. ter v p o ne d e 1 j e k ob 8. v kinu Kotfeljevo. MED. UNIV DB. LOJZE KRAMARIč specialist za kirurgijo in šef zdravnik sana-torija »ŠLAJMERJEV DOM«, se je PRESELIL in ordinira od 2. do pol 4. ure od L novembra naprej v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10. II. nad., nasproti hotelu »štruklju« Telefon 31—58 12757 Najlepše damske plašče dobite najceneje pri tvrdki A. PAUL IN, LJUBLJANA, Kongresna trg štev. 15 zato, ker 1.) so izdelani doma od prvovrstnih delavcev, 2.) sta blago in kožuhovina nabavljena direktno iz tovarn. Poslužite se teh prednosti tudi Vi! 11691 u— živilski trg je Ml včeraj fepremenjen ▼ pisan cvetliičnjak. Kmetice ju vrtnar i ee bo okupira! e ne samo prostor pred Vodnikovim spomenikom, kjer prodajajo cvetje poklicni vrtnarji, marveč ves prostor za zelenjavo im dolgo vrsto od Zmajskega mostu ob mesarskih stojnicah tja do semenišča. Prevladovale so lepe bele astre, kriz«afliajcii prodajali po 4 -do 20 Din kos. Izredno veliko je bilo tu-dn gob. a_ Skupna pevska vaja za pevska društva, M sodelujejo pri petju žalostimk na / (pri neugodnem vremenup sploh vedno v mrzlejši letni dobi vdrgavajte obraz in roke vsak dan z Nivea-kremo, ne samo na večer, // temveč tudi čez dan, predno se greste sprehajat. NIVEA-CREME varuje vašo kožo pred slabim vremenom in jo ohrani mehko in gibko. Nivea-kreme ni možno nadomestiti, u • i in kajti njena posebna učinkovitost temelji na kožo negujočem Euceritu, ki ga samo ona vsebuje. Ne da bi zapuščala za seboj kak blesk, pronikne naglo in docela v kožo, in samo krema, ki se popolnoma vpije v kožo, zamore tako dobrodejno učinkovati. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor, n— K»ko maramo postreči stranko, da bobo zadovoljna in bo stalen odjemalec v Vaši trgovini, nauče Vaše nameščence in trgovski naraščaj na novo organizirani učni tečaji o uspešni postrežbi. Tečaji trajajo tri mesece, in sicer po dve uri na teden. Za tečaje se zanimajo predvsem trgovski nameščenci, pa tudi trgovci sami. Vodstvo in predavanja kakor tudi praktične vaje so poverjene strokovnjakom. Pojasnila daje Trgovski učni zavod, Pra-žaikova ulica 8, I. nad. u— Gostilna 2Bobenček« priporoča kr-vave klobase im kraški teran. u__Odvetnika dr. Ivo Benkovič In dr. Fran Skaberne sta presedala svojo odvetniško pisarno na Aleksandrovo cesto št. 6, palača Dunav, vhod iz Beethovnove ulice št. 16. u__Srbske pjevačice dane« od 3. dalje v hotelu Tivoli. Iz Maribora a— Dne 6. novembra bo v Mariboru ob pol 110. v dvorani pivovarne Union a velik shod JRKD. Govorili bodo ministri gg. dr, Albert Kramer, Ivan Pucelj, Juraj Demet-rovifi, Lazar Radivojevič in Ivan Mohorič. Zbrana bo vsa severna meja. Kakor je videti iz prijav, bo udeležba ogromna. Navzoč bodo tudj številni senatorji in narodni poslanci iz vse Jugoslavije. a— Odličen gost v Mariboru. Z včerajšnjim vlakom se je pripeljal v Maribor ob pol 14. podpredsednik češko-jugoslovens.ke juge iz Brna, prof. tehnike inž. Vladimir Pilkuka. Na kolodvoru so ga pozdravili', v imenu Jč lige njem predsednik dr. Reis-mam, v imenu češkega kluba Ivan Krnop dn češki učitelj Josip Drly. Popoldne sj je gost ogledal mesto, obiskal je tudii vinarsko šolo. kjer (je ljubeznivo sprejet im pogoščen. Zvečer je imela liga sestanek v hotelu pri »Orlu*, kjer so se porazgovoriir o delovanju naših jn čeških lig. Podpredsednik brmske lige g. Filkuka je prinesel mari,l>orsfci ligi tudii krasno darilo mesta Brna.. a__Nekaj številk iz bodočega proračuna mariborske mestne občine. Tukajšnje mestno knjigovodstvo je že izdelalo predloge občinskega proračuna za prihodnje leto. Skupni izdatki znašajo 48,759.660 Din, dohodki pa 46,424.017 Din. tako da je predviden primanjkljaj 2.335.643 Din, ki ga bo pa mestna občina krila s 45 odst. občinsko dokktdo na vse državne neposredne davke, izvzemši uslužbenski davek Izdatki nudijo v glavnih postavkah naslednjo sliko: splošna mestna uprava 3,650.420 Din, mestne pokopališču aa praznik Vseh svetih, bo v prCtnedeLjtik 31. t. m. ob 20. v Glasbeni Matici. Matični moški zbor nadaljuje takoj nato svojo pevsko vajo. a_ Nenadna smrt železničarja. V Ikolo- dvorski čakalnici na mariborskem fcomo-šk-em kolodvoru je umrl včeraj dopoldne nenadoma, zadet od kapi, 72 letna upokojeni železničar Ivan 'i^ederhas, stanujoč na Kralja Petra cesti v Studencih. Smrt sa je dohitela v -trenutku, ko je hotel kupiti pri blagajni vozna listek na Koroško. Truplo Je bilo prepeljano ,v mrtvašnico pokopališča na Pobrežju. a_ Razne nesreče. Na Teznu stanujoči 52 letal železniški .premiiikailni nadzornik Franc Strohmajer je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Na Zgornji Polsikavj je padla po stopnicah 2 letna posestn.ikova hčerka Frančriška Jav-kova dn si zlomila desno nogo. Včeraj zjutraj je padel v Krčevfimi stanujoči viiniičar Martin Puiliko z jablane dn sj zlomil desno roko. Vsd tri,'je ponesrečenci se zdravijo v maribonsM javni bolmiišnicd. a_ Prijeta sleparka. Predvčerajšnjim smo poročali, na kako zvit način je osle-pairila nefta mlajša kmečka ženska v Pre-acov.i trgovdnd pomočnika, kii jih je izstavil na njeno zahtevo dva računska listka, glaseča se na 224 Din dn na 33 Din. Dočim je najmanjši znesek poravnala, je več-jega storila in odnesla vse blago v vrednost} 257 Din. Policaja pa je izsledila sle-parko v osebi! Marije Pregljeve, doma iz SMvndškega Pohorja, ,in sicer v trenutku, •ko de iposikušala enako sleparijo v Macu-•niovii trgovini v Gosposki ulici. Izročena je bila sodišču. Iz Celja Proti fcuberkuloraia liga v Celju je imela v petek zvečer odberovo eejo, na kateri so bila podana poročila o letošnjem delovanju in sprejeti novi predlogi. Celjska liga je poslala letos 4 otroke na letovanje ob morju, 4 pa na Pohorje. Liga Ima ima v celjskem srezu že 27 poverjenikov učiteljev, v 8 krajih jih pa še nima. številnim občinam v celjskem, laškem im gornjegrajskem srezu ter 28 denarnim zavodom so bile poslane prošnje za podporo. Večina občin je vstavila v svoje proračune primerne zneške za Pro- tfltufoerfoiloeno Mgo. Prodaja Iginfli kolkov v trafikah se ni posebno obnesla. Liga je nudila letos 12 osebam podporo v obliki hrane v vrednosti po 300 Din. Preskrbela si bo diapozitive za propagando in uvedla kartoteko tuberkuloznih družin. Liga bo dobila poseben prostor v Zdravstvenem domu. Prosimo občinstvo, da bi ne odslavljalo nabiralcev, ki bodo nabirali članarino za to važno socialno organizacijo. e— V spomin GOrtana in bazoviških žrtev priredi celjsika »Soča« v soboto 12. novembra ob 20. komemoracijo v veliki dvorani Narodnega doma, ki bo trajala eno uro. Spored obsega pozdravni govor, dve pevski točki, slavnostni govor, zborno deklamacfljo in živo sliko. Vabljena je vsa narodna javnost, zlasti mladina. e— Preselitev urada sreskega združenja trgovcev. Urad Združenja trgovcev za preže Celje, Gornji grad in .^marje pri Jelšah v Celju se bo to nedeljo preselil iz noslopja Jadransko-podunavske banke v Kocenovi ulici v Samostansko ulico 8.-I., nad glavno trafiko. e— Popravilo Ceste na grad naglo napreduje. Doslej so posipali z gramozom cesto od mostu čez Voglajno do »Skalne kleti«. Ta del ceste sedaj valjajo z valjarjem. Tudi podaljšek ceste od športnega igrišča pri »Skalni kleti« pod Starim gradom do drugega železniškega mostu so začeli že posipa« ti. Okoliška obema bo to doslej zanemarjeno cesto prav lepo uredila. e— Danes ob pol 11. doprldne vsi v veliko dvorano Celjskega doma na sokol-sflco proslavo dvajsetletnice balkanskih zmag! e— sestanek upokojenega učiteljstva iz Celja din okolice je zaradi otvoritve Učiteljskega doma v Mariboru preložen od 5. na soboto 12. novembra in se bo vršil ta dan »Pri mostu« na Bregu. e— Petje na pokopališčih. Na praznik Vseh svetnikov bodo na pokopališčih peli žalostintke združeni moški pevski zbori. Celjskega pevsfkega društva, »Oljke« in Katoliškega prosvetnega društva pod vodstvom g. Mirita Močana. Ob 16. bodo peli na rkoliškem, nato pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Skupna vaja bo v torek ob pol 11. dopoldne v Narodnem domu. e— Celjsko pevsko društvo bo Imelo prihodnji teden naslednje vaje: v ponedeljek za moški, v sredo za ženski in v petek za mešani zbor. Udeležba vseh pevk in pevcev obvezna. e— žrtve nesreč. Ko je nosfrla 651etna dninarica Lucij" Stojnškova z Mačkovega brega pri Rogatcu po gozdu vrečo kostanja, je padla tako nesrečno, da si je zlomila dvoje reber. — 601etnemu posestniku Mihaelu Ovi-klu iz št. Janža na Vinski gcri je padel pri spravljanju lesa težek bukov hlod na desno nogo in mu strgal kožo in meso do kosti. e— živilski trg je bil včeraj izredno do-ro založen, tako da je moralo mestno tržno nadzorstvo namestiti prodajalce tudi na Slomškovem trgu. Ker je sedaj ob koncu meseca pomanjkanje getovine posebno občutno je bilo 'kupcev razmeroma malo. Polovica blaga je ostala neprodana. Cene so bile naslednje: piščeta 10 do 13 Din, kokoši 20 Din, krožnik gob 3 Din, prvovrstna govedina 8 do 10 Din kg brez privage, drugovrstna govedina 6 do 8 Din, tretje vrstna 5 do 7 Din, goveji zrezki 30 odstotkov dražji, teletina 10 do 12 Din, zrezki 40 odstotkov več, svinjina 14 do 16 kg. Slanina in mast sta se podražili za 1 Din. Slanino so prodajali po 16 do 17 Din, mast po 18 Din kg. Cena živine je v zadnjem času nekoliko poskočila. Na trgu je bilo tudi mnogo cvetja in zelenja za Vse svete. e —Mestni kJno. Danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. sijajna zvočna opereta »Pesem, poljub, dekle ...« z Marto Eggertho-vo in Gustavom Frohlichom. jutri ob 20.30 pa veličastni orientalski zvočni film »Kis-met«. Pri obeh sporedih Foxov zvočni žur-naiL Zaradi opustitve trgovine POPOLNA RAZPRODAJA vse zaloge! Po tovarniški ceni kupite: Za OTROKE: oblekce, suknjiče, plaščke, vestje, puloverje, vse vrste perila, čepice, klobuke, majce, čevlje, copatke, rokavice, nogavice, vse vrste trakov, krstne opreme itd. Za ŽENSKE: zimski plašči, obleke, perilo, vestje, puloverje, zimsko perilo, čevlji, copate, nogavice, rokavice, majce, čepice, volna, ves pribor za šivilje, dežnike, ročne torbice, denarnice in še mnogo drugih predmetov. Za MOŠKE: vestje, puloverje, perilo, čepice, čevlje, copate, nogavice, rokavice, pase, dežnike, kravate, listnice, denarnice itd. Za VSAKOGAR, ki si ogleda izložbe in zalogo, se bo našel koristen predmet za malo denarja. Izrabite to ugodno priliko, kajti cene se pri vsem blagu dvigajo, Vi kupite pa po tako nizki ceni! A. KUDER nasl. D. CERLINI Celje, Glavni trg štev 14. Iz Hrastnika h— Ustanovitev strelske družine bodo pripravili rezervni oficirja in dosedanji strelski kluib. Tako je bilo sklenjeno na sestanku v Hofbauerjevi; gostilni, kj sta ga sklicala železniški ura.dnilk ig. Kušor in učitelj g. Hafbauer, da bi se čimprej uresničili že stari nameni ustanovitve strelske družijne v Hrastniku. h— Hvalevredno delo šolske mlacflne. Zapuščene -grobove ma pokopališču v Dra-gti je očistila šolska mladina pod vodstvom svoljnh učiteljev. h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film >Dve Ijubava«. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Bolj zadovoljni od dneva do dneva ...ste ako uporabljate ALBUS -ierpeniinovo milo za pranje svojega perila. ALBUS-terpen-tinovo milo spaja nesnago rcukrajajočo moc z čistilnim učinkom močno penečega se ALBUS-mila. ALBUS-terpentinovo milo Vam prihrani čas in trud, opere Vaše perilo bleščeče belo in je zanesljivo varčuje. Ljubljančani, Mariborčani in okoličani! Se te dni se lahko vpišete za člane Vodnikove družbe pri vseh javnih poverjeni- štvih, v Tiskovni zadrugi in drugod Iz Novega mesta n— Prireditev strelske družine je bila v nedeljo s prvim nagradnim streljanjem. Udeležba je bila zaradi lepega vremena sijajna. Nagradno streljanje, ki sta ga vodila podpolkovnik g. Dic in poročnik gospod Grujič. je pokazalo dobre uspehe Na listi zmagovalcev je na prvem mestu kot naj- ahvala Povodom smrtne nezgode mojega soproga g. Franca Dolenca, mesarja in posestnika v Novem mestu, mi je bila od zavarovalne družbe »Triglav« pri kateri je upravništvo »Jutra« zavarovalo mojega pokojnega moža kot svojega naročnika, zavarovalnina Din 10.000 brez vsakega zadržka takoj izplačana. Upravnistvu Jutra, ki je to velikodušno zavarovanje svojih naročnikov izvedlo, se najprisrčnejše zahvaljujem in priporočam vsakomur, da postane naročnik »Jutra«. Novo mesto, dne 29. oktobra 1932. Pepca Dolenc boljjši strelec posestnik g. Anton Avsec iz Gotne vasi, ki je bul s tem proglašen za prvaka novomeške strelske družine za leto 1932-33. Na tarči Novo mesto je dosegel najboljši rezultat tovarnar g. Jožko Povh, na splošni pa podžupan g. Filip Ogrič. Na mladinski tarči je dosegel prvo mesto šestošolec g. Saje Vladimir: sledili so mu gg. osmošolec Zorko Vinko, četrtošolec Ogrič Leon, prvošolec Povh Dušan in pr-vošalec Režek Borut. Med damami je odnesla prvenstvo osmošolka gdč. Slava Draš-lerjeva. Po končani strelski tekmi se je vr; šila razdelitev nagrad, nato pa so na zbTa-ne strelce in občinstvo imeLi lepe nagovore podpolkovnik g. Dic, sreski načelnik gospod Friderik Loger, podžupan g. Filip Ogrič in g. Ferdo Buk. n— Pregled redovniške živine Selekcij-skega društva v Novem mestu bo 4. novembra ob 9. dopoldne na sejmišču v Novem mestu (ne na Drski, kakor je bilo prvotno objavljeno). Istega dne bo tudi naknadno licenciranje plemenskih bikov. Pregled te živine je obvezen. Ob tej priliki se bodo delile tudi denarne nagrade. n_ Kino »DOM« v Sokolskem domu prične danes ob 18. in 20.30 in jutri ob 20.15 ter na praznik Vseh svetnikov ob 18. dm 20.30 nov program: zvočni velefilm' „Trader Horm-r (Klic pragozda). Danes še »Prodana nevesta« ob 15. Iz Prekmurja pm— Gornjelendavska sokolska četa je vprizorila zadnjo nedeljo veseloigro »Stari g.ehi«. Igra je spravila prilično dobro obiskano dvorano v veselo razpoloženje. Glavno vlogo Zaipotockega je odigral g. Bežam prav dobro, samo nekoliko hitreje bi moral izgovarjati besede. Izvrstno sita predstavljala svoji vlogi gdč. HiiUova kot Etna in g. Pastema,r kot Kučera. G. Drve v vlogi Novaka bi moral biiti malo živahnejši. Dober je bil Krupička g. Staniča. Odlično je rešila vlogo gdč. Zupanova kot služkinja Katra. V manjših vlogah so nastopili še gospodični Mervarjeva in Požarjeva. ki sta s svojo temperamentno igro ž&li obilo odobravanja, ter g. Fnrmens ki je istotako dobro rešil svojo nalogo. Glede maskiranja bi bilo omeniti, da maske za vloge starejših oseb niso ustrezale. V siplosnem pa nas je igra zadovoljila in upamo, da nam bo delavna sokolska četa v kratkem postregla z novo prireditvijo. pm— Z burkijam> po glavi. Brezposelni krojač Klemenčič Ivan iz Okoslavcev se je pred dnevi spri s svojo ženo. Žena je v razburjenosti pograbila burklje in moža, ki ima pokvarjeno roko, pa se ni mogel uspeš« no braniti, z vso močjo udarila po glavi. Moža je oblik kri, kar je ženo malo streznilo, da mu je glavo oprala in ga tudi obvezala Ker pa zaradi udarca mož ni mogel več govoriti in ker se je rana vedno bolj širila, je žena ranjenega moža povedla k bližnjemu zdravniku. Zdravnik je vtidel resnost položaja in je poškodovanca takoj napotil v bolnico. Rano. ki jo je dobil mož je smrtno nevarna. 6aj je bil udarec z burk- ljami tako silen, da je možu počila lobanja. Z Jesenic s— Društvo »Soča« na Jesenicah ftzikuša nuditi članom poleg predavanj in drugega tudi najnunejšo materialno pomoč. Ima zasilno prenočišče s štirim} posteljami; v društvenem lokam, kjer dobe prenočišče oni, ki prihajajo preko meje, pa tudii oni, kii so brez posla. Zdaj, ko se bliža zdma, bo za te brezdomovimce in brezposelne zelo hudo, ker nimajo tople obleke in ne 'iv.uta ■>■■ u.- - 'ua."•'<» T+»m revežem vsai nekoliko pomagati, naproša vsa dobra srca, da bi moška oblačila in čevlje ter morda tudi kako posteljnino, ki se namerava odložiti, darovala društvu. Tudii vsak drugi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Kdor bi hotel kaj darovati, naj blagovoK poslati društvu svoj naslov, nato pa bo društvo samo poslalo na dom po darovane predmete. s— Šahovska simultanka na Jesenicah AgiJna jeseniška podružnica »Svobode« je priredila v sredo zvečer v dvorana Delavskega doma šahovsko simultanko, ki jo je igral šahovski mojster g. Vasja Pire 6 šahi-sti z Jesenic. Javo mika in Dorejega. Od 32 partij je dobil g. Pire 29, dve je izgubil, a ona je bila remis. Zmagala sta g. Koren Slavko v 26 ia g. Hoffinger Alfonz v 45. potezah. s— Sokolski oder na Jesenicah priredi danes in v torek na (praznik) obakrat oh 20. krasno dramo »Sveti plamen«. Sodeluje društvenil orkester. Krasna scemerija! Iz Trbovelj t— Ožji prehranjevalni odbor je imel v četrtek zvečer sejo, na kateri se je razpravljalo o kuhinji za brezposelne. Med drugim je bilo sklenjeno, da dobe podporo iz fonda, ki ga je dala TPD za brezposelne, tudi oni reducirani družinski očetje, ki se ne morejo posluževati javne kuhinje. t— Legitimacije ia četrtinsbo vožnjo z* Mariborski teden se dobe na postaji in stanejo 5 Din. Veljajo od 2. do 12. novembra. t_ Danes ob 13. redno streljanje na stre- liškem prostoru. Poslano Kako je to mogoče?! Gosip. Ekivard Sever, zlatarski mojster, je otvoril v Ljubljani zobotehniški laboratorij. Za izvrševanje te streke so veljavni točni predpisi zakona, ki zahtevajo polno strokovno usposobljenost, to je učno dobo in večletno zobe tehniško prakso. Zlatarski mojster g. Sever ni zadostil nobenemu teh predpogojev, kljub temu mu je bila podeljena koncesija za zobotehniški laboratorij, in to v času, ko je v Ljubljani ne. broj brezposelnih zobotehnikov. Podpisano društvo stavlja merodajnl oblasti, ki je izdala imenovanemu gospodu strokovno koncesijo za zobotehniški laboratorij, vljudno vprašanje, na podlagi kakšnih dokazil se je izdala ta koncesija ali obrtni list? Istočasno vljudno prosimo načelstvo Zadruge konces. zobotehnikov, sedaj den-tist-tehnikov, v Ljubljani, ki je dolžna voditi vpis in uradno evidenco vseh vajencev in zobotehnikov, kdaj je bil g. Sever registriran v zobotehniški zadrugi, kje se je strokovno izobrazil in dobil zakonite pravice za vodstvo zobe tehniškega labora^ torija, kdo je overovil njegova spričevala. Po zakonu pristoja ta pravica: samo «s-drugi. Društvo zobozdravnikov v Ljubljani, M je istotako poklicano varovati interese svojega in celokupnega zobozdravstvenega in zobotehničnega stanu, opozarjamo tem potom vljudno na primer g. Severja, in prosimo, da v lastnem delokrogu preišče, kje je imenovani zlatarski mojster g. Sever izvršil predpisano učno dobo, kateri gospodje zdravniki so mu izstavili učno in nadaljnja delovna spričevala in kateri gospodje oddajajo svoja zebotehni-ška dela v izvrševanje temu zobotehniške-mu laboratoriju. Podpisano društvo prosi vse gornje čini tel je. da v interesu pravice in ugleda stanu ta primer točno preiščejo in store ene korake, ki so za zaščito zobne tehnike potrebni. Spričo velike brezposelnosti zobnih tehnikov, ki so izpostavljena direktni bedi, je to dolžnost vseh poklicnih faktorjev. Društvo zobotehnikov za dravsko banovino % sedežem v Ljubljeni. Iskrena beseda na revmatizmu bolnim! Da Togal zares pomaga, se ponavlja v sledečem: »Da bi prej vedel za Togal tablete, koliko bolečin bi si bil prihranil pri svojem dolgoletnem revmatizmu in koliko trpljenja bi bil preprečil. Zelo sem srečen, da zamorem iskreno javiti, da so Togal-tablete resno učinkujoče zdravilo brez kakih sporednih pojavov s strani srca ali želodca. Priporočal ga bom rad vsakomur, še enkrat hvala. S. Stojanovič, uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Kn. Mihajlova ul. 3.« Togal-tablete delujejo uspešno in naglo zoper revmatizem, protin, ishias, hri-po, živčne bolečine in bolečine prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v vseh lekarnah. 12743 Odobreno od minis. soc. pol. In nar. zdravja S. br. 18415 od 22. oktobra 1932. Pojasnilo Dmitva stanovanjskih najemnikov Ljubljana. 29. oktobra. Društvo stanovanjskih najemnikov nas je naprosilo za objavo naslednjega pojasnila: Pred mesecem v Ljubljani ustanovljeno Društvo stanovanjskih najemnikov ne zasleduje nikakib posebnih ciljev, zlasti ne političnih, marveč ima nalogo z vsemi zakonitimi sredstvi ščititi in varovati koristi stanovanjskih najemnikov v Ljubljani in dravski banovini sploh. Zaradi otvoritve jesenskega zasedanja Narodnega predstavništva in glede na novembrski odoovedni termin je smatralo za aktualno in nujno potrebno, da skliče za nedeljo t m. ob 10. dopoldne v veliko dvorano »Uniona« veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov. Slična zborovanja se bodo vršila na ta dan tudi po drugih večjih mestih naše države na pobudo Zveze društev stanovanjskih najemnikov v Zagrebu, s katero je ljubljansko društvo takoj po ustanovitvi stopilo v stike v svrho popolnejše organizacije in enotnega nastopa. Odbor stanovanjskih najemnikov se je, da bi nedeljsko zborovanje pokazalo že na zunaj čim večji efekt in enoten nastop vseh slojev, tako trgovcev, obrtnikov, uradništva, privatnih nameščencev in delavcev, obrnilo v ponedeljek 24. t. rn. oficijelno po tajniku društva osebno na vse odločujoče zastopnike posameznih organizacij in društev, ki so brez vsakega oklevanja in brez vsakih pridržkov izjavili, da soglašajo z akcijo in da ee zborovanja udeleže. Tako se je g. tajnik po pooblastilu odbora ustmeno obrnil tudi na organizaciie, ki danes objavljajo v »Jutru« svojo izjavo, da se je na vabilih in letakih falzificiral njihov podpis. Podpisano društvo ni imelo nikakega zlobnega in zahrbtnega namena in je podpise pristavilo v dobri veri, da ustmeni pristanek g. Kravosa že pomeni privolitev v podpis- G. Kravos je omenil v razgovoru, da organizacija glede na to, da že itak obstoja njihov akcijski odbor. ne bo odrekla svoie pomoči in sodelovanja na zborovanju. Odbor Društva stanovanjskih najemnikov pa se je na 40 drugih drnštev še posebej pismeno obrnil z vabilom, da se udeleže njihovi zastopniki in člani nedeljskega zborovanja. Društvo stanovanjskih najemnikov pri sklicanju shoda absolutno ni zasledovalo kakih samoljubnih ciljev, kajti društvu je pred očmi edino to, da se vendarle enkrat reši vprašanje stanovanjskih najemnin. V četrtek se je posebna deputacija društva s predsednikom na čelu zglasila pri gospodu banu dr. Dragu Marušiču, ki jo Je prav prijazno sprejel, pokazal je veliko zanimanje za društveno gibanje in dosedanje uspehe ter je obljubil svojo pomoč. Ponovna izjava Z ozirom na članek »K akciji stanovanjskih najemnikov«, ki ga je priobčil včerajšnji »Slovenski Narod« na prošnjo društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, izjavljajo podpisane strokovne organizacije ponovno, da vztrajajo v polnem obsegu pri svoji izjavi, ki jo je priobčilo »Jutro« v svoji 253. številki od 29. oktobra 1932. Posamezni funkcionarji, kd je morda govoril z njimi kdo osebno zaradi shoda, še niso odločujoči činitelji za celo organizacijo in ne morejo izdajati v važnih zadevah rficielnih pristankov. Izvrševainj odbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani. — Društvo upokojencev in upokojenk v Ljubljani. — Jugosiovensko učiteljsko udruženje, sekcija v Ljubljani. Poslano Članom »Vzajemne pomoči«: reg. pom. blagajne v likvidaciji! Likvidacija ra spuščene »Vzajemne Pomoči«, reg. pom. blagajne v Ljubljani se bliža koncu! Nadaljevanje naših zavarovanj je .torej mogoče le na podlagi popolnoma nove pomožne blagajne, ker bivša »Vzajemna pomoč« več ne obstoja. Spomladi tekočega leta ste meni in mojim dragom z vročitvijo nad 20.000 pooblastil izrekli zaupanje, s prošnjo, da bi skušali rešiti Vašo imovino vloženo pri zgoraj navedeni »Vzajemni pomoči«. Prva prošnja, ki smo jo bili v tem namenu vložili je banska uprava dravske banovine kot pravno neizvedljivo zavrnila. Nato pa je na ponovno vloženo prošnjo nekaterih naših drugih banska uprava z rešenjem z dne 14. oktobra t. 1. štev. VIII. 4151-2 ustanovitev nove pomožne blagajne pod imenom *Nadadu pri Berlinu. V kratkem bo v Berlinu seja nemškega olimpijskega odbora, na kateri se bo razpravljalo o načelih organizacije, razdelitvi raznih odborov, določitvi kraja za zimsko olimpiado, povečanju stadiona gradnji olimpijske vasi, pripravah tiskovne in propagandne službe itd. Kakor se vtidi, bodo Nemci v .mnogem posnemali Američane z ©dino razliko, da jih bodo finance malo bolj stiskale kot so petične p if reditelje Letošnje olimpiade. Vzorec olimpijske koče so dobili od njih v dar Po načrtih bodo stadion v Griinewaldu po večajli tako, da bo imel prostora za 70.000 glodalcev Predem bo vse to aktualno, se bo še marsikaj obrnilo. Morda tudii gospo diarske razmere? * Holamdci eo pa kljub temu, da Je do prihodnje olimpiade še polna tri lota in pol, glede denarnih sredstev za te namene veliki pesimisti. Zato so že zdaj ustanovili posebno družbo, ki jie prevzela skrb, da bo čim čim večjemu številu Holandcev omogočila obisk berlinske olimjplade. Čla-mi te družbe morajo mesečno plačevati določen prispevek, da bodo lahko tokrat krili vse stroške. Hvalevredna in daleko-viidna akcija, ki pa obeta uspeh le v državi, kjer je šport tako razvut kot na Ho-lamdtskemi. • Prfthodmija zimska olimpiada bo kot zaključena celota vsakokratne olimpiade po vsej priliki v Garmisch - Posten kirch emu Zastopniki olimpijskega odbora so si že ogledali fcamošmje naprave im podoba je. da bo odločitev za ta kraj v kratkem končnoveiljaviia. V ostalem pa Je zanimanje filmskih športnikov osredotočeno na bližjo veliko zimsko športno prireditev, in sicer na tekmovanja Fise v Lnomostu, ki se bodo vršila v prvi polovici februarja prihodnjega leta. Priprave avstrijske smuške zveze za te mednarodne tekme so aeflo velikopotezne. Na te prirediitrvi se bodo prvič v istem kraju vršrile tekme v vseh zimsiko - športnih disciplinah, torej razen v vztrajmost-nem smučamju lin smuškrih skokih tudi v stafetndh takih slalomu im smuku. Zato bodo te tekme največje, kar jih pomni zgodovina smučarstva. Posamezni pripravljalna odbori v tirolski prestolmiksi so živahno na delu. Proge za smuški tek im vstrajnositmo smučanju so že izbrane. Prav tako že izboljšujejo terene za slalom in tekme v smuku. Skakalnico na gori Isel bodo popravriM, da bodo na njej izvedljivi ekokri do 70 metrov im se dalj. Snežne razmere v neposredm/i bližini mesta sicer niiso vsako zimo najiidealmejše, vendar so priiredirteOj.i aa ta primer izbrali terene v višje ležeči okolict, 'kjer je gotovo zmerom dovolj snega. Program bo zelo obsežen Jn bo trajal teden dni, in sicer od 6. do 13. februarja. Dovolj bo vsega, mnogo bo lepega, če bo dovolj denarja Država, fci bo hotela biti zastopana polnovredno, bo morala poslati številno odpravo za teden dni. Kako bodo streške prenesle one države, ki so zelo oddaljene ta jim še za najnumejše primanjkuje finančnih sredstev? Za nas situacija mii najbolj tragična, če bo Avstrija dovolila kaj potnih olajšav, ee bo dala odprava t Imomost poslati v razmeroma zelo ugodnih pogojih. Ce sploh kdaj, se nam letošnjo zimo rouidl res iepa prilika, da preskusimo svoje mlaide smučarske sile ma veliki mednarodni tekmi, ker bodo nastopili vsi, fci kaj pomenijo v tej panogi Prepričani smo, da bo naš JZSS napel vse sile, da hi čimbolj izkoristil bližino prihodnjih prireditev Hse. • Za nogometne gledalce smo objavili že serijo navodil ln nasvetov, ki pa žail ne kažejo posebendh uspehov. Kadar je zadeva prevroča, ne pomaga nobena teorija! Španci, ki se razgrevajo — posebno v nogometu — za vsako malenkost, čitajo v nekem madridskem listu naslednje nasvete: 1.) Ne miisll, da jie čast tvojega mesta odvisna od nogometaškrih čevljev. 2.) Zelo težko je, če se hoče kdo prerekati s sosedom jm obenem nartamčno videti vsak joffside«, 3.) AH jie žoga v igri ali no, Je vprašanje perspektive. AH m sporazumen s stranskim sodnikom aJ4 ne, Je vprašanje vzgoje. 4.) So ljudje, ki po enajstmetrovki kričijo za srečnejšo usodo. Isti ljudje so zelo nejevoljni, če je sodnik proti nasprotnikom velikopotezen. 5.) Kdor igra ostro, pa ni brutalen, igra fair; tako velja v AngMjii. Pri nas se pre- Ljubljana, 29. oktobra. Pozno jeseni, ko zarumeni listje na drevju in ko zadiši od severa po prvih snežinkah, se nam nekam pritajeno, samo po sebi vrine misel na tople sobe, kjer se bomo greli in iskali zavetja pred ledeno burjo. Takrat zadrhti tudi v malih telescih naših ptičkov. Plahi se približujejo človeškim bivališčem v mestih im na deželi, tam upajo najti ^primerno zavet'"če in potrebne hrane za lačne želodčke. Navzlic prirojeni plaho-sti z nekakim zaupanjem obletavajo naše domove, kakor da bi hoteli reči: Prosimo zavetja in plačila za naše pomladno in poletno delo, ko smo čistili vaše nasade in vrtove raznega mrčesa, vmes pa ogrevali vaša srca s petjem! Res ogromno delo so opravili ti mali ptički, človek bi ga nikdar ne mogel opraviti s še tako modernimi in tehničnimi pripori očki. Na videz sicer mali ptičji svet, ki je tako neznaten v primeri z ogromnostjo prirode same ni bogve kako pomemben A je! Naši vrtnarski in sadjarski strokovnjaki bi nam znali o tem veliko povedati in če bi nam izračunali, kaj ustvarjajo ptice s plodonosmim 'elom, z zatiranjem mrčesa, bi ugotovili težke milijone v prid našemu narodnemu gospodarstvu. Glad je za vse najhujši. A čim so ptički prisiljeni prihajati človeku čedalje bliže, se najdejo med nami grduni, ki to izkoristijo. Namesto da bi zaščitili ptice pred gladom in zimo, gredo nastavljat limanice, love ptice v mreže in pasti. Sedaj, jeseni, se polovi in oroda največ ptic pevk. Prav letos so razni ptičji lovci še agilnejši in so pričeli loviti ptice in trgovati z njim kar Maribor, 29. oktobra. Včeraj smo poročali o velikem vlomu, ki je bil izvršen v noči na petek v trgovini Ludvika Rižn/lka v Košakih pri Mariboru. Vlomilce je zasačil službujoči stražnik v trenutku, ko so se hoteli prepeljati čez Dravo iz Melja na Pobrežje. Pet vreč ukradenega blaga pa je bilo zaplenjenih obenem pa sta bila aretirana tudii dva vlomilca, brezposelna dalmatinska delavca, dočim se je ostalim trem posrečilo pobegniti. Marljiv: tez en s kii orožniki, ki so bili takoj telefonično obveščeni o vlomu im pobegu vlomilcev, so kmalu aretirali tudi vse tri pobegle vlomilce. So to brezposelni šofer Anton Valh iz Voiska pri Sv. Marjeti ob Pesn ici, Andrej Bizjak, brezposelni delavec iz Postojne in posestnik Jakob Balaškovič a Pobrežja pri Mariboru. Prvotno prijeta vlomilca Dalmatin ca Du-kanič im Stanič skušata vlom kljub temu, da je bilo ukradeno blago najdeno pri njima tajiti Izdal} so ju tudi ostali trije tovariši. Obenem pa so aretiran ci priznan Novi grobovi V Rodici pri Domžalah je umrla gospa Marica šmonova. Truplo ugledne pokoj-nice bo danes ob pol 9. prepeljano na žup-mo pokopališče v št. IIju. — V petek je umrla v Rristinunem dvorcu v Medlogu 18 Pri Celju v starosti 78 let zasebnica ga Teodora Fran kova, tašča polkovnika v pokoju, bančnega diirektorja in graščaka g. Kvaternika Truplo so prepeljali v Zagreb in ga bodo položili v rodbinski! grobnico na Mirogoju. Isti dan je umrla v celjski bolnici 3 letna gospa Marija Krem-p u š e v a iz Vojmika. — Po dolgi mučni bolezni je v Slovanjgradcu umrla gospa Marija Chiades, vdova po deželnem arhivarju iz Gorice, tašča slovenjgraškega župama im odvetnika g. dr. Brafckoviča — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vremenski pregled Lepo jesensko vreme, ki smo ga bili za kratko dobo deležni konec prejšnjega tedna in še v nedeljo, potem pa komaj se nekoliko v ponedeljek, se nam je le prehitro .podrlo. Most visokega zračnega tlaka, iki se je spel med azorskim im rusko-sibir-skim maksimom čez maše kraje ter nam naklonil tako lepo izboljšanje, je bil zelo labilna zgradba. Zakaj severni Atlantski, ocean z evropsko severno polovico je slej ko iprej iigrcšče neugnamih depresij. Z izredno naglico se podijo od oceanskih brez-brežmosti na vzhod proti sibirski obali, pa ob njej menda dalje okrog svata. Njihova pot gre sedaj po severni Evropi, ali tudd do nas še pljuskajo vplivi njihovega vetrovnega vrtinca ter vremenskega sistema. In čim hitreje potujejo depresije druga za drugo, tem bolj naglo se nam spre-miimja vrame. Ena takih novih depresij se je v teku ponedeljka približala tolike srednji Evropi, da je tudii naše kraje preplavila z,nova južnozapadna zračna struja Im že 7 torek obdarila z dežjem, zlasti ko se jie prav ma hitro razvil še depresijski vrtinec nad severnim Jadranom im zgornjo i talijo V zapadmeim sektorju odhajajoče depresije je večino Evrope preplavil hlad-, ni zrak od severozapada in severa in domala povsod se je znatno s hladilo, vendar še ne toliko, da 'bi dež prešel v sneg. Toda dotok hladnega zraka s severa se je naglo nehal, zakaj že v sredo zjutraj se je pri-podiila nova depresija nad. Severno morje, se tu temeljito ojačiila lin njen vetrovni vrtemec je nanaglotna srednjo Evropo preplavil znova s toplim in vlažnim zrakom od juga, hladne polarne zračne mase pa odplavil nazaj proti severu. Depresijski vrtim ec se je naglo podil čez Dansko in Baltiško morje na vzhod, že v četrtek zjutraj je billo njegovo središče nad Litavsko A j komaj se je ta odmaknil iz naše blfi žime, se je v petek zjutraj zavrtela nova depresija čez Irsko sem na kanal im se nato povila že po severnem delu srednje Evrope proti vzhodu. Tudi naše krajce je zajelo novo poslabšanje vremena, dobili smo močne naliive im celo grmenje vmes, •kar smatrajo naši kmetje pa starih fradi_ cdflah za znamenje, da še dolgo ne bo sme- često pozablja, da je nogomet igra za moške. 6.) Ne bodite norci in ne pozabite, da Jo nogomet igra! Takšne nasvete sj lahko privoščijo listi na španskem Pri nas je stvar še precej drugačna. Zato imamo tudi prazna igrišča in znamo zmerom manj nogometa! I na debelo. Od več strani je čuti, da gredo cele pošiljke teh naših, sadjarju in vrtnarju najzvestejših pomočnic v inozemstvo. Ptice pa v izmeri 30 odstotkov poginejo že med transportom. Ni li to največje trpinčenje? Ali nas ne boli srce, ko čitamo v nemških listih »Kanaria« med malimi oglasi: »Prodam 100 komadov ali več liščkov« — in dragih naših domačih pevk! L'mestno in nujno potrebno je, da bi poštna in železniška uprava pregledali vse ptičje pošiljke in kjer najdejo našemu poljedelstvu koristne ptice, naj jih na primernih krajih izpuste, a krivce naj doleti zaslužena kazen. Na eni strani izdamo vsako leto ogromne vsote za razna sredstva in tehnične pripomočke zoper mrčes, ki jih uvažamo iz inozemstva, dočim na drugi strani gledamo, kako se love, prodajajo in izvažajo v tujino ptički, ki so ušli nezgodam in nevarnostim v naravi sami. Ljubljana ima lep krog ljubiteljev ptic, katerih število pa še stalno narašča in je upati, da bo sčasoma mogoče prekrižati račune vsem onim, ki se hočejo na trgovski način okoristiti z našimi krilatimi pevci. Pokažimo, da je naša srčna omika takšna kakor pri visoko kulturnih narodih! in če Japonci in Afričani ne puste več izvažati svojih lepih in koristnih ptic, je gotovo prav tako naša sveta dolžnost, da tudi mi preprečimo lovljenje in izvažanje. V mestu samem naj se vsak tak poskus prijavi stražniku ali direktno upravi policije, s stvarnimi podatki pa se obračajte tudi na Društvo za var ->vo in rejo ptic pevk v Ljubljani, Polji. i nasip 16-1, na deželi pa na orožnike in »olska upraviteljstva. — Joža Kelnarič. pri zaslišanju orožnikom še 9 drugih Vlo mov, ki so jih izvršili v zadnjem času. Orožniki so prijeli tudi brezposelnega delavca Jožeta Zolmerja, doma uz okolice Slatine, ki je pomagal omenjeni petorici. Aretirancj so priznali vlom v gospodarsko poslopje odvetnika dr. Blankeja v Kamnioi, v delavnico čevljarskega mojstra Dok še na Tržaški cestil, v betmavsko gra ščino, kjer je znašala vrednost plena nad 30.000 Din. dva vloma v Dimniikovo trgovino pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, ki so jih bili osumljeni cigani, dalje vlom v skladišče Mariborske tekstilne tovarne v Moharjevii ulica, v Lob'ovo skladišče v Melju, vlom pri posestniki Majerjevi v Košakih im zadnji vlom v Rižmikovo trgovino. Sum; se pa, da imajo prijeti vlomilci na vesti še celo vrsto drugih vlomov, ki so biLi Izvršeni v zadnjem času v Mariboru in okolici, Dames dopoldne je policija aretirala tudi; Vlahovo sestro Amaii.jo, ki je podpirala vlomilsko tolpo, skrivala ter razprodaj al a ukradeno blago. ga. Dejstvo, da se pota izredno naglo sin na gosto potajočih depresij pomikajo vedno bolj proti jugu, in da nam je zadnja s svojim jedrom že tako blizu, nam napoveduje znatnejšo ohladitev. Doslej je dobila znatnejši hlad s snegom in temperaturo pod ničlo v večjd meri šele severna Evropa, prehodno tudi že vzhodna Rusij-i. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-Nedelja, 30.: Celjski grofje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 21.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 30-: Turandot. Izven. Znižane cenei. Ponedeljek. 21.: Zaprto. * Premiera Zuckniayerjeve veseloigre »Veseli vinograd« bo prihodnji teden v drami-Avtor je postal s tem delom znamenit in poznan ter je prejel za »Veseli vinograd« literarno nagrado Kleistove družbe, ki se izdaja vsako leto za najodličnejše nemško literarno delo. Delo je odlično poslovenjeno in je dejanje preneseno na naša tla med dolenjske griče in gorice. Sodeluje skoraj ves dramski ansambl, režijo vodi prof. Šest. Puccinijevo »Turandot« uprizori drevi naša opera. Vsebina je naslednja: Kitajsko princeso Lou - Ling so nasilno odvedli in io umorili. Njena pravnukinja, princesa Turandot, hoče maščevati svojo prednico, zato se noče vdati moškemu in izbegava vsak poizkus. da bi io poročili. Vsakdo, ki se poteguje za njeno roko, mora rešiti uganke, ki mu jih stavi. Če jih ne reši, zapade smrti. Na ta način se je iznebila še vseh snubcev. Naslovno ulogo poie gdč- Majdičeva, sužnjo Liu ga. Gjungjenac - Gavellova. maršala Ponga poje g. Banovec, ki pomotoma včeraj ni bil jav-lien v zasedbi. V ostalih ulogah nastopijo gg. Marčec. Zupan. Janko. Mohorič in Mago-lič. Dirigira kapelnik Neffat, režira prof. Šest, v ulogi Altouna nastopi g. Golovin. Znižane cene. mariborsko gledališče Začetek ob 20. Nedelja. 90.: Friderika. Ponedeljek, 21.: Zaprto. Torek, 1. novembra: Friderika. * Iz gledališča. Drevi bo predstava krasne Leharjeve operete »Friderika«, izredno melodičnega dela. ki ie pri vseh dosedanjih uprizoritvah doseglo popoln uspeh. Prihodnji teden bo predstava Kreftove zgodovin »ke drame »Celjski grofje« v režiji J. Kovica. Dramatična šola začne danes ob 10. dopoldne. Vsi, ki so se prijavili in ki se še želijo prijaviti, naj se zglase v omenjenem času v mali kazinski dvorani v gledališkem poslopju. ^mam m^—mmmmmtmmmmmmmmmmrnmmm^mmimmMmm^^m Pristopajte k Vodnikovi družbi P O Današnji nogometni program Igrišče Ilirije: ob 15.30 kvalifikacijska tekma Slovan : Celje, predtekma ob 14.15 Sparta : Reka. - Igrišče Primorja: ob 14. Hermes: Svoboda, ob 15.30 Primorje A : Primorje B. - V Mariboru: kvalifikacijska tekma Rapid : Čakovec in prvenstvena Maribor : Železničar Preprečimo lovljenje koristnih ptic! Naše ptice pevke se v množini izvažajo tudi v inozemstvo Velika vlomilska družba za zapahi Uspehi tezenskih orožnikov. - Vlomilci so priznali celo vrsto vlomov, izvršenih v Mariboru in okolici ralfesfvo mode ga obraza. Toda tudi naSi novi modi se iz- vrstno prilega in zato ga bomo videli na marsikaterem novem modelu. sestavlja... Modne sestave so v všečnost vsem onim ienam, ki jih veseli pokazati svojo iznajdljivost v modnih rečehu Saj nas je izkušnja cesto prepričala, da postane marsikatera dama v tem pogledu prava umetnica, ki v apartnih kombinacijah tvoriva ?elo prekaša priznane modne strokovnjake. To prirojeno veselje do ustvarjanja se bo moglo letos uveljaviti kakor še nikoli, saj to pot moda pri novih oblekah naravnost zahteva okusno sestavo raznovrstnih tvoriv, ki smo se je pa lani posluževali le za predelavo starih oblek. S tem pa nas moda uvaja v nad vse originalen slog, ki nam bo v tej seziji nudil še mnogo lepega. Kombinacija različnih tvoriv namreč podaja izpre-membo v barvi in tkivu, fine kontraste »medlega« in »bleščečega« blaga in sploh cel niz apartnih učinkov, tako da že vnaprej izključuje sleherno enoličnost. Ta ideja j<5 zajela vse modne stroke, kajti kombinirani učinki so v štrapacni garderobi deležni istega uspeha, kakor pri popoldanskih modelih, višek pa dosežejo pri večerni opremi, kjer se domišljija najbolj svobodno razmahne- V popoldanski modi kombiniramo predvsem težke, močne svile, kakor »flamissol« £ »bambulat, z lepim čipkastim blagom, ki nas po vzorcih in tkivu spominja na vrste prejšnjega stoletja. Takšno blago ima večinoma naravno barvo bruseljskih čipk ter se zato prilega k vsaki barvi. Oblike najnovejših modelov se pa naslanjajo na srednjeve- ške linije, ki Dam prinašajo tesno zaprte izrezke ob vratu ter balonaste pažne rokave (1. skica). Prav tako okusna je sestava medlega ge-orgettea z mehko se bleščečim baršunom. Naša druga skica nas seznani s to zanimivo idejo. Obleka sama je zamišljena iz medle svile, dočim so balončki na ramenih, spodnji del krila ter dolgi ovratnik, ki ga spredaj zavozljamo in na hrbtu pavežemo v pentljo, izdelani iz svilenega baršuna. Tudi trotteurska moda dopušča razne kombinacije. Predvsem ljubi sestavo baršuna in kontrastno barvnega krzna. Na tretji skici vidimo lep kostum s postrani zapeto jopico, ki ima zanimiv krznen ovratnik. Celotno sliko dopolnjuje muf iz enakega krzna. Posebno mikavne so mnogotere kombinacije; tu polagamo največjo važnost na prozorne učinke, ki jih dosežemo s tulleom. Tulle v zvezi s svilenim baršunom daje izredno krasno sliko. Na zadnji skici prinašamo tak model, ki predstavlja tudi v liniji zadnjo modno novost. (C Vratni izrez a Ia »Garbo Kakor vsaka umetnica ima tudi Greta Garbo svoje posebno stališče napram dnevni modi. In ne samo to. Često deluje Greta tudi kot prava pionirka mode, ki ovrže mod- fcf naibtvo ^ju&Cjafta, UltcUm trg 5 ne predsodke in postavlja nova modna načela- Dasi v 6vojem razkošnem hollywood-skem domu Greta najraje nosi skromno domačo haljo, vendar ve, da jo njeni oboževa-telji hočejo videti na platnu v modernih in izrednih toaletah. Kot pametna umetnica se Greta pokori tej želji občinstva ter nam vedno znova prinese kakšno modno presenečenje. Najnovejše je vsekakor zanimivi vratni izrezek, ki se zadaj tesno prilega k vratu ter se proti prsom štirioglato razširi. Spominja nas na srednjeveške figure in izvrstno poudarja nenavadno lepoto Gretine- S krznom prevlečena ležalka spada med najbolj moderne komade novega stanovanja ter nam ugaja zlasti zaradi svoje originalnosti. Izdelana je stvarno in okusno iz jeklenih palic ter lesenega stojala. Zglavje je iz medle jelenje kože, krznena prevleka pa iz leopardovega ali tigro-vega krzna. WCJ,™*™iTEI[IUI« MU-i-sekunk LJUlLJONfl Levstikova ulica na Vrtači Zdravniška posvetovalnica Dubrovnik. Splošna slabost katero tako obširno opisujete, je izraz slabokrvnosti in oslabelih živcev. Potom primernih injekcij se da slabokrvnost izboljšati, za živce bo najbolje, ce spremenite zrak in okolico in greste za nekaj tednov v kakšen miren gorski kraj. Možitev je priporočljiva. No. sečnost tn porod povzročijo v sicer zdravem ženskem organizmu preosnovo, ki lahko samo blagodejno vpliva, posebno še, če ima mož razumevanje za vaše nadloge. — S P. L. Zaprtje pri vašem sinčku mcrate predvsem regulirati z dieto. V tej starosti mu morate dati večkrat kuhano sadje, če pa tudi to ne bi pomagalo, pa naj zavžije tu pa tam žličko ricinovega olja. — š. A. T. Pri srbenju v okolici de belega črevesa vam priporočamo sedeče kopeli, najbolje vsak večer. Voda naj bo mlačna in pridajte ji precedek hrastove skorje. Po kopeli se pa dobro obrišite in napudrajte srbeče mesto z riževo moko. Zdravnik vam pa tudi lahko napiše mazilo proti srbenju. — Br nhijalni—Zagreb. Za-sluzenje grla je pri pevcih, posebno za časa študija, precej pogost pojav in je brez-pomemben, če je zdravniško ugotovljeno, da ni nikakih sprememb na grlu ali pa na pljučih. Uporabljajte zvečer mlačne Pries-snitzove obkladke. čez dan pa se grgrajte z vodikovim superoksidc m. če utegnete, pojdite spomladi za nekaj časa na morje. V. J. Zaradi steklenih školjk po dr, Hei-neju se obrnite na znanstveni zavod dr. Brosslerja, ki ima filijalo tudi v Ljubljani. Moste. Pri vnetju ledvic je, kakor vam je zdravnik povedal, glavna stvar dieta in uživajte posebno mnogo mleka. Priporočljive so tudi vroče kopeli, če je srce zdrju vo. — M. H. Malo B-vitaminov vsebujejo: rženi kruh, meso, ribe, jajca, posneto mleko, korenje, sladki krompir. Pomanjkanje B-vitamincv povzroči bolezen Beri-Beri. — A. Z. Pri tako dolgo trajajočem kataru v grlu je zdravniška preiskava neobhodno potrebna in jo vam zato še enkrat toplo priporočamo. — Dvom. Pcjavi, ki jih opisujete, so v pubertetni dobi jako pogosti in nastopijo vsled razdraženih živcev, zato so tudi pomirjevalna sredstva (brom) na mestu, seveda jih pa ne smete nepretrgoma uživati. Sčasc ma preidejo pojavi sami po sebi in ste tudi vi to pri sebi opazili. Bodite torej brez skrbi, s krepko voljo pridobite zopet zaupanje v samega sebe. če ste drugače zdravi, vam priporočamo šport, gimnastiko, zmerno hrano in dobro voljo! — A. C. Izgleda, da je pri vas lasišče razdraženo in preobčutljivo. To je posledica slabih živcev In zato morate predvsem te okrepiti s tem, da za nekaj časa spremenite okclico. Pomirjevalna sredstva in sredstva proti trganju vam mora zapisati zdravnik. Vzroki osivelosti las so mnogi kakor pri izpadanju las. V starosti je to normalen pojav, ker se postopoma prenehajo tvoriti barvilna zrnca. Trdi se, da lahko lasje vsled žalosti, skrbi ali strahu čez noč osive. Razjasniti teh slučajev nI mogoče ln nekateri zdravniki sploh taje njih eksistenco. Vendar pa so nekateri slučaji podobne vrste popolnoma verodostojni. Lchko je tudi mogoče, da po kaki težki bolezni ali po porodu lasje osive. Edino sredstvo, da bi dcbili lasje drugo barvo od prirodne, je barvanje las. Najboljše in neškodljivo sredstvo je lapis, posebno v spojini s pirogalovo kislino ali z raztopinami žvepla. Najprej se namažejo lasje g sledečo raztopino: Pirogalove kisline 0,2, Kolinske vode 38 gr, destilirane vode 60 gr Petem se rahlo obrišejo in se vlažni namažejo z raztopino lapisa in destilirane vode (10:100 gr). — M. M. Nerazvita prsa C dojke) so lahko posledica motenja funkcije žlez z notranjo sekreci-jo. V tem primeru bi trebalo uživati hormone dotičnih žlez. — Zaenkrat vam priporočamo pravilno izvršeno masažo in krepko hrano, predvsem mleko. Za ohranitev lepe polti so predvsem važne kopeli, masaža in gibanje na svežem zraku, ker se s tem poveča obtrk krvi v koži. Najboljši puder je riževa moka (Poudre de riz), ki se seveda lahko poliubno parfl-mira in pobarva. Blago in dobro lepotilnc sredstvo je boraks v zvezi z Cold Crea-mom (10:100). Visoko nad ostalim stoji dtottdard RADIO a <1 i o Izvleče!« Iz programov Nedelja 30. oktobra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Predavanje o streli. — 11: Jelena Holečkova poje češke pesmi. — 11.30: Salonski kvintet. — 12: čas. poročila plošče. 15.15: Zgodovina ženskega gibanja. — 15.45 G. Banovec poje slovenske narodne pesmi. 16.30: Ljudska igra »Polet«. — 20: Klavirska koncert g. Paula Lichtenstema iz Berlina. — 21: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Franckova simfonija v B-duru na ploščah. Ponedeljek. 31. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Esperant-s-ko predavanje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20.30: Onemi dueri. pojeta ga. Kogejeva in g. Marčec. — 21.15: Koncert kvinteta na pihala. — 22: Čas, poročila. tfEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16.30: Popoldanski koncert — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — Lahka dasba — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos rvočuega filma. —- 20.30: Klavirski koncert 21.30: Večer operetne glasbe. — 22.40: Lahka godba — PRAGA 19.45: Prenos iz Brna. — 20.55: Violinski in klavirski koncert 21.15: Koncert pevskega zbora praških učiteljic. — 22.20: Lahka glasba iz Bratislave. P"NO 19.45: Kabaretni program. — 20 45: Prenos koncerta iz Prage — VARŠAVA 17: Klavirski koncert. — 18: Lahka glasba na ploščah. — 20: Orkestralen koncert. — 1.20: Nadaljevanje koncerta. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert go-^lnega kvarteta. — 1710: Lahka godba orkestra. — 20: Nova plesna glasba iz zvočnih filmov. — 21.10: Pfitznerjeva glasba. — 2 35: Lahka glasba. — BERLIN 19.30: Lu-teranake večernice. — 20.15: »VVittenberg«. 22.30: Lahka glasba. — 24: Orkestralen koncert. — KOENIGSBERG 18.45: Komorna )uper55 6 + 1 cev Elektrodir.amaki zvočnik. Skala z označenimi postajami. glasba. — 20.15: Program kakor v Berlinu. MT "ELACKFR 19.30: Luteranske večemice. 20.15: Koncert komorne glasbe. — 22.45: Nočni koncert iz Monakovega. BUDIMPEŠTA 17.30- Orkestralen koncert. — 19.15 Orientalska muzika na ploščah. Torek. 1. novembra LJUBLJANA 9.30: Razorožitveni problem in vzgoja. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Opc-ni dueti. pojeta g Gostič in g. Rus. — 12: Čas poroč;la, plošče. — 20- Prenos koncerta Češke filharmonije iz prane. — 22: Napoved časa i.n poročila — 22.15: Salonski kv'ntet. BEOGRAD 12.30: Radio-orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Plošče. — 20: Simfoničen koncert iz Prage. —• Lahka glasba. — ZAGREB 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — PRAGA 19: »Sokratov proces«. — 20- Prenos koncerta Češke filharmonije. — 22.20: Koncert godbe na pihala. — BRNO 19: Ves prooram kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Koncert na čelo. — 18: Lahka glasba. — 19.50: Prenos opere »Faust« iz gledališča. — DUNAJ 10.30: Zborovsko netje — 11.30: Simfoničen koncert. — 15.30: Komorna glasba — 16.50: Koncert orkestra. — 20: Simfoničen koncert. — BERLIN 19 30: Koncert na ploščah. — 20 30: Literaren večer. — 21.30: Koncert Bachove glasbe. — KOENIGSBERG 19.30: Večerni koncert — 21.30: Dramski večer. — MUELACKER 17: Koncert Mendelssohnove glasbe. — 19: Koncert pevskega zbora. — 20: »Iz dela živeči« (solisti, zbor in filharmonični orkester) 22.45: Koncert na dveh klavirjih. — BUDIMPEŠTA i 7 JO: Koncert solistov. — 19.30: Prenos Verdijevega Requiema iz ope>-re. — RLM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Operni večer. Križaljka »Lisica spokermea" Besede pomenijo: Vodoravno: 2 dvojica. 4. primorski veter, 5. oče, 7. del voza.S. kratica pri pismu, 10. glas, 14. igralna karta, 16. poljsko orodje, 19. francoski politik, 20. žensko krstno ime, 24. morska žival, 25. verznik, 26. vas pri Ljubljani, 27. osebni zaimek, 28. francosko žensko krstno ime, 29. akademska organizacija (.kratica), 30. oziral-nl zarlmek, 31. isrto kakor 21. navpično, 32. znamenje. Navpično: 1. travnik, 2. steza, 3. pred-udem, 7. osebni zaimek, 9. garant, 10. šu- meča limonada, 11. pošfkodbe, 12. frv, 13. zalbavni prostor, 15. povratni zaimek, 17. prevozno sredstvo v snegu, 18. Prešernova vprašalmica, 21. osebnu zaimek, 22. turški odemič, 23. velemesto v Evropi. Rešitev križal|ke „Dromedar" Navpično: 1. ponor, 2. oker, 3. kap, 4. A mor, 5. po. Vodoravno: 1. .po, 3. koka, 5. panem, 6. oporoka L. Mrzel—Frigid: Pred dnem vseh mrtvih NI ga b'lo — in ni ga več. Napis na starem vaškem pokopališču. Čudno je, kako smo ljudje različni v svojih odnosih do mrtvega in pa do živega človeka. Živemu pogostem ne damo, da bi živel — pred mrtvim pa zmerom snamemo klobuk. O mrtvem so že naši davni predniki sklenili: nii nisi be-ne lo mrtvem smeš govoriti samo dobro), a da bi kdo zapovedal: vivis nii nisi bonum f živim mora biti samo dobro), tega se ^'sa zgodovina človeštva od davnega početka ni spomnila do danes. Toda stvar je precej bolj preprosta, kakor se vidi na prvi pogled. Človek je v živem stanju zmerom prav za prav neke vrste dvomiiiva vrednota: ne da se tajiti, da je lahko dober in lep. nihče si ne bi unal trditi, da človek ni morda velika pridobitev in tako rekoč blagodat za narod jn za domovino, ampnk kdo ve, kaj se bo jutri zgodilo z njim, kdo ve, sli se ne bo jutri izpridil in ne bo jutri začel žlahti, srenii in vsemu svetu delati k rižev in težav. Mrtev človek pa, to je čisto drueačna stvar- v knjigi niog-ovih rs^unov ie notesrriena zadnja črta — če je Izkazan minus, mu noben revizor ne more več do živega, če je izkazan plus, blagor njegovemu spominu — vso večnost ga ni bilo in svet je izhajal brez niega, potem je malo bil in zdaj ga spet vso večnost ne bo in svet bo spet približno tako izhajal. Zahvaljen, da je bil, zahvaljen, da ga ni več. De mortuis nii nisi bene! Na svetu je že tako, da menda samo človek lahko razmišlja o življenju in smrti. Volkovi najbrž prav nič ne razmišljajo o teh stvareh, in kadar ubijajo tuja življenja ali kadar izgubljajo svoja, jim prav gotovo večnost nikoli ne prihaja na misel. Toda volkovi in ljudje najbrž mnogo rajši živijo kakor umirajo. In kc je človek nekoč v davnih, pradavnih dneh prvikrat zajokal za nekom, ki mu je bil drag in mu je umrl, in je vrgel nakit z vratu in nekaj rož za njim, prav gotovo ni zajokal in ni vrgel rož samo v imenu svojega neznanega Boga: prav gotovo je tedaj na dnu svoje temne duše mislil bolj nase in na svoje življenje kakor na kogarkoli in na karkoli pod solncem. Vsako svidenje s smrtjo na svetu pomeni za človeka predvsem spoznanje, kako majhno in krhko je njegovo lastno življenje, in vsako srečanje smrti mu lahko samo še poživi zavest. kako sladko je živeti in biti človek. Svojih mrtvih se spominjamo vsako leto in dan. da bi se toliko bolj živo domislili sami sebe. Samo otrok se spominja mrtvih, kakor bi se jih moral kristjan. Dobro mi je še v spominu, kako je bilo, ko mi je v prav zgodnjih otroških letih umrl oče. Nikogar nisem imel tako rad kakor njega in toliko majhen in nerazumen sem bil, da mi je bila čisto neznana stvar, kako je to, kakar človek umre. Niso mi dali, da bi šel za pogrebom. Na oknu sem slonel in sem gledal, kako se je sprevod pomikal mimo hiše, in na moji duši je ležala vsa tista neznanska žalost, s katero so me navdali vsi razjokani obrazi velikih ljudi, vse črne barVe po hiši, ves vonj po dogorelih svečah in po mrtvem človeku in vsa tista nervozna zbeganost, s katero so ljudje tekali iz sobe v sobo in so nosači s hrupno, brezobzirno besedo vpraševali sredi mrtvaške tišine, kjer so še neke pozabljene stvari in ali res ni nikjer nobenega kladiva. Slonel sem na oknu in sem gledal, s kako resnimi obrazi ti ljudje odhajajo in odnašajo mojega očeta v tisti čudni, črni, nerazumljivi vrsti — in nekateri med njimi so se prav nalašč za to stvar pripeljali od nekod daleč. Z neznano grozo v srcu sem jih vprašal, kar jih je ostalo v hiši: Kaj se ata zdaj nič več ne vrne domov? — Kako se bo vrnil, so mi dejali v odgovor, saj je vendar umrl. — Jaz nisem mogel razumeti vsega tega, samo to sem razumel, da ga zdaj ne bo več nazaj, bruhnil sem v jok in sem planil na vrata, da bi vsai še tako dolgo tekel za njim, dokler je blizu nas, pa so me zajeli, obrisali so mi solze z oči in me začeli tolažiti: Ne bodi no tako neumen, saj se še vrne. — In tej prijazni besedi sem skoraj verjel. In živo se spominjam, kako je bilo potem, vse tiste dni po pogrebu. Brez tega človeka si jaz skoraj nisem upal živeti, brez tega čudovitega, najboljšega človeka na svetu, za katerega ni bilo nikoli nobene zadeve, da je ne bi bil mogel urediti in poravnati. Nikogar si nisem upal več vprašati, kako je zdaj z njim, ali se jutri že vrne. Na tihem, najbolj sam pri sebi sem pač že zdavnaj vedel, da je šel in da ga nikoli več ne bo. Moje srce pa vendar še ni moglo dovoliti tega strahotnega priznanja, in kadar sem zvečer legal spat in sem sam polagoma podremaval pri goreči luči, tedaj sem ga še dolgo videl večer za večerom, kako je sedel za mizo v svojem sivem lodnastem suknjiču, kakor ga je bil zmerom nosil, bled in žalosten v obraz, z dobrim, tihim nasmeškom pod dolgimi črnimi brki. Tamkaj je sedel za mizo in ni črhnil besede, in kakor hitro sem ga poklical, ga ni bilo več. In potem si ga nisem upal več klicati. nikogar si nisem upal klicati, naj pride, da ga bo videl — in tako se je še dolgo zgodilo marsikateri večer, da sva slonela vsak na svojem koncu in sva bila tiha drug z drugim. — Ne vem, ali more še kdo drug tako rad imeti nekoga kakor otrok. Najbrž ne more. Sa- mo otrokova ljubezen in vera lahko prikliče nazaj tistega, brez kaferega se mu ne da živeti in ki je zanj največja stvar pod solncem. Samo otroška ljubezen zna zaslutiti vso dragocenost človeka in zato zna samo otroška ljubezen obujati od mrtvih. Zdaj padajo mrka jesenska deževja, stare žene hodijo po ulicah s polnimi naročji krizantem, žalostni vonj po Vseh svetih veje z obrazov in iz trgovskih izložb. Dame so v črnem. Avtobusi, ki neprestano vozijo i i središča mesta do pokopališča, so zmerom natrpani ljudi. Starci, ki so vse leto pozabljeni in brez opravka ždeli po žalostnih podstrešnih sobah, so prišli na dan. da se na grobovih svojih otrok in sinah še pokažejo žive, da gomile obsujejo z belim peskom in s staro, velo roko oplevejo na njih, kar poganja rož. Slabo oblečeni napol odrasli fantje hodijo na grobove svojih očetov in mater, se spotoma skozi dež razgovarjajo o dvojkah in aero-olanih in tako neznansko pri jetno se jim zdi, da smeio malo pobrskati s tistimi svojimi otročje prijetnimi motikcami. ki bi jih človek skoraj, za vse bogastvo tega sveta ne dal iz rok. — Tako gredo v procesijah na pokopališče, starci in starke. žene. otroci in možie. da se dostojno snomniio svojih mrtvih. Toda nihče se ne more spominjati mrtvih, ne da bi mu bilo največ do lastnega življenja. A.CAttl AFRIŠKI DOZIVUA^I I. V gorah severne zulujske dežele so se pojavili levi. V pokrajini je zavladal strah. Domačini so bili prestrašeni, postali so previdnejši in se niso upali oddaljiti od svojih kralov, iz blata in šibja sezidanih koč, posamezniki pa sploh niso imeli poguma iti na lov v grmovje, ki je obkrožalo vas. Čeprav so domačini napovedali levom vojno in jih skoro vsak dan v dobro pripravljenih skupnih pohodih pobili lepo število, ni postal »simba« nič previdnejši, narobe, čedalje več jih je bilo in čedalje nesramnejši so postajali. Črni lovci so se začeli upirati, ker so videli, da niti čarovniki ne morejo odvrniti nevarnosti. Med »uličnim plesom na Sileva drevo privezani Posebno nezadovoljni so bili »levji bratje«, družba vojščakov, v katero so sprejeli samo tistega, ki je bil ubil že vsaj enega leva, ko je Sukumbana, njihov posebni čarovnik, vprašal s svojimi skrivnostnimi vudujskimi svečanostmi bogove za svet. Um Kulumkulu, najvišji bog, se mu je prikazal in mu povedal, da je povzročil veliko sušo in levji napad eden izmed »levjih bratov«, ki »ima hudobni pogled in je prinesel nesrečo vsej deželi.« Prvi znaki upora Vsi so bili prepričani, da je veliki bog ukazal Sukumbani, naj vzpostavi red in mir na edino možni način: z vohalnim obredom. Samo tako bi bilo mogoče izslediti moža s »hudobnim pogledom«, ga kaznovati in s tem pomiriti zle duho- & ve Vse to mi je povedal Ksipuzo, vrhovni glavar. Sukumbana je prosil Ksipuza, naj mu dovoli izvršiti imenovnno slovesnost; toda glavar je to odklonil. Vedel je, da se taka svečanost vedno konča z obtoženčevo smrtjo in da bi ga oddaljene bele oblasti takoj poklicale na odgovor, če bi slišale o grozodejstvu. Toda stare plemenske tradicije so bile močnejše in povsod se je kazala želja po uporu. Še celo med starimi in izkušenimi »indunami«, med vojaki, ki so se v mladosti borili proti belcem in so smeli nositi (kot znak junaštva) na svojih sivih glavah koščen obroč. Nekega zgodnjega jutra me je zbudila enolična pesem. Vsi uporni vojščaki so se v zboru pojoč zbirali okoli Sukumba-novega krala. Mahoma sem razumel: čeprav jim je bil glavar prepovedal slovesnost, so jo vendar hoteli prirediti. Več ko sto petdeset močnih postav se je zbralo okoli Sukumbane, treh indunov in Suakinija, čarovnika, ki sme edini opravljati to rlovesnost. »Krivec« prijet Suakini je bil izredno suh in dolg človek, skoro sama kost in koža, z izklesanim in odločnim obrazom. Njegove neprestano migljajoče oči so bile uprte v konico sulice, ki je bila nedaleč od njega zapičena v zemljo. Na svojih dolgih nogah se je zibal ves čas naprej in nazaj. v enoličnih presledkih, in tiho po-peval, skoro suval je sapo iz grla. Slično so ječali tudi ostali vojniki in hrum je počasi, a vztrajno naraščal. Ko je stokanje doseglo vrhunec, začelo počasi pojemati in končno popolnoma utihnilo, je dobil čarovnikov obraz hipnotičen in nadnaraven izraz. Prav dobro sem slišal, kako je čarovnik lovil sapo. Bil je popolnoma v oblasti nekega namišljenega duha in pripravljen opraviti svoj mrtvaški posel. Nenadoma sem videl, kakor da se je zravnal in začel skakati okoli, zdaj k temu, zdaj k drugemu vojaku; vsakega je ovohal in nato odrinil v stran. Prav nič se ni utrudil pri svojem napornem poslu; posebno ga je podžigalo ječanje, ki so ga črni vojaki ponovno začeli. Prizor me je globoko presunil in ni mi treba še posebej poudarjati, da sem pazil na vsako podrobnost obreda, ki ga pred menoj še niso bile videle bele oči. Bantu-Simbe (»levji bratje«, prej opisana družba lovcev na leve) se niso prav nič menili zame, še opazili me niso. Drugega za drugim je Suakini ovohal, pri nekaterih ponovil poskus, se obotavlja je ustavil, nato pa odločno pokazal na mladega moža, ki sem ga prav dobro poznal in ki so ga imenovali Silevo. Zgrabil je mladeniča za roko in ga potegnil v sredo kroga. Ubogi osumljenec se je obupno boril in v njegovih očeh sem zagledal odsev groze. »Ti si mož s hudobnim pogledom«, je blazno kričal Suakini, »ti si vzrok naši nesreči!« Roka v kropu Kakor en mož so planili vojščaki pokonci, začeli divje zmerjati in preklinjati osumljenca in kakor obsedeni so skakali visoko v zrak. V trenutku so podivjani črnci pritisnili Silevo ob suho drevo, ki je stalo na jasi. Indune so nekaj zapovedali. Vojniki so napravili krog okoli drevesa, Sileve in indunov. Nekaj trenutkov so molčali, nato pa znova začeli vpiti, ko je prišel v krog Suakini, zdaj že ne več v zamaknjenosti, z loncem -vrele in kadeče se vode v roki. Torej bom videl ognjeno preizkušnjo, o kateri sem že neštetokrat čul... Sileva je zrl na lonec s prestrašenimi očmi, izražajočimi grozo. Prav dobro se je zavedal, da mu bodo kmalu potisnili desno roko v vrelo vodo. Le če roka ne bo ranjena, ko jo spet potegne ven, bo dokazal svojo nedolžnost. A kdo bi pričakoval tak čudež? Ze je Suakini pograbil Silevo in mu z močjo, ki jo je imel ne vem odkod, porinil desno roko v vrelo vodo. Sovražni krik bojevnikov je zagrnil Silevino obupno tuljenje in krik, ki se mi je iztrgal čijo. Umiral bo polagoma pod konica-ob groznem pogledu. Sileva, ki so ga nenadoma izpustili, je padel na tla, grabeč se za opeklo roko, tuleč od bolečin in zvijaje se po travi kakor ranjena žival. Dekle na pomoč Suakini je ukazal bojevnikom, naj bodo mirni, nato pa s slovesnimi besedami začel: »Sileva je kriv! Posušil je oblake. Odgnal je divjačino in poklical leve. Ukazal jim je, naj nas napadejo in uni-mi naših sulic!« Vojščaki so zgrabili napol omedlelega Silevo in ga privezali k drevesu. Boril se je obupno, a si proti toliki množici ni mogel pomagati. Porabil sem priliko, ki se mi je ponujala radi velikega nemira in zbeganosti, in se previdno splazil do koče, kjer je nekaj Sukumbanovih žen in hčera stra-homa gledalo prizore. Mdabuli, Sflevina zaročenka Med njimi sem opazil Mdabuli, lepo deklico, o kateri sem vedel, da se imata s Silevo rada. Šel sem k njej in ji povedal, naj hitro teče h glavarju Ksipu-zu in mu pove, kaj se je zgodilo: hitro naj pride in reši njenega zaročenca mučenja, ki mu je pretilo. Brez besede se je obrnila in stekla kakor puščica proti nevarnim hribom, kjer je divjal simbo — lev. Ljubezen in strah sta ji dajala peroti. Tiho sem se vrnil na prizorišče. Sileva je bil privezan k drevesu z motvozom, ki ga delajo črnci sami iz ovite, na poseben način pripravljene trave, ki daje neverjetno močno vezilo. Borba za čas Črnci so se divje prepirali, ali naj ubijejo Silevo z enim udarcem sulice, ali naj ga mučijo s počasnim suličnim plesom. Obupan sem izračunal, da bo Mdabuli, naj še tako hitro teče, privedla Ksipuza šele čez dve ali tri ure. Hitro sem se odločil in stopil v krog; za sovražne in grozeče poglede se nisem zmenil. »Sukumbana, Suakini!« sem dejal. »Brat Bantu-Simbov sem in hočem govoriti!« »Govori, oče!« je odvrnil Suakini; med tem so vsi drugi utihnili in me radovedno in sovražno ob enem gledali. Govori! To je bilo lahko reči, a kje, s čim in kako naj bi prav za prav začel! V rokah sem držal droben filmski aparat, ki je zaradi svoje nenavadne oblike vedno zanimal Zulujce z gora. Vprav zato, ker niso vedeli, kaj pomeni mali, črni zabojček, sem lahko nemoteno snemal, kolikor sem le hotel, to edinstveno slovesnost. Dvignil sem aparat in jim ga pokazal. »To čudo«, sem jim rekel z resnim obrazom, »mi je povedalo, da bo Ungia-na, bog dežja, takoj poslal polno moče, ko boste izpustili Silevo!« Pogledal sem na nebo. Tam pa tam je plaval črnikast oblak, jako nenavaden pojav za to dobo. »Bantu-Simba!« sem za vpil in pokazal na bližnjo kočo. »Še preden bo senca te koče dosegla znožje drevesa, pokličem dež!« Vedel sem, da bosta minili dve uri, preden bo senca prilezla do drevesa. V tem času bo, sem si mislil, začelo deževati, ali pa bo prišel Ksipuzo in rešil nesrečnega Silevo. Suakini je vstal in resno dejal, govoreč v imenu drugih: »Verjamemo ti, oče, toda ko pride senca do drevesa, bo sodba nad Silevo izvršena.« »Uuuuuuh! Uuuuuuh! Uuuuuuh!« so vpili drug preko drugega in pritrjevali pogodbi. Tedaj sta se začeli najdaljši dve uri mojega življenja. Senca je ves čas lezla proti drevesu in v moji razburjeni domišljiji se mi je zdelo, da se ji veliko bolj mudi, kot običajno. Senca je dosegla drevo. Ples s sulicami Mahoma, kakor da bi jih spustil z verige, so skočili Bantu-Simba pokonci; začeli so peti divjo pesem in so sprva počasi, potem čedalje hitreje korakali okoli drevesa. Bila je pogrebna koračnica, kakršne si nisem nikoli predstavljal: lepa in popolna v ritmu, a obenem grozna. Silevin obraz je posivel. Izgubil je zadnjo nado. Korakanje okoli drevesa je postajalo hitrejše in sčasoma prehajalo v ples. Obredna pesem je postajala glasnejša in glasnejša, nazadnje se je pa vse izpre-menilo v živalsko besnenje in tulenje. Krog se je čedalje bolj ožil in več ko sto konic sulic se je družilo v železno kačo, ki je prežala na plen. Med skokom dveh nagih in mokrih teles sem videl Silevo z izbuljenimi očmi in napetimi mi-šcami. Vsakokrat, ko so prišli naokoli, je smel eden izmed plešočih vojnikov udariti po Silevi. Še nekaj minut in ta močni mladenič je moral umreti od izgube krvi. A prej mu bo zadal Suakini udarec s sulico, ki mu bo prebodla srce in ga pribila na drevo. Množica ljudi se je prikazala v daljavi — tekli so na vso moč. Eden izmed njih je vodil druge in velik šop črnih peres mu je mahal z glave. Bil je Ksipuzo. »Glavar Ksipuzo!« sem zavpil, kolikor so mi pljuča dala. »Stojte! Glavar Ksipuzo prihaja!« Kako je glavar pravično sodil Ksipuzo, čeprav še ves zasopel, se je že od daleč pričel jeziti nad neposlušno drhaljo. Nekaj vojakov njegove telesne straže je hitro porezalo vezi, s katerimi je bil Sileva privezan na drevo; iznemo-glega so ga položili na zemljo. Upornike je glavarjev prihod hitro spravil k zavesti. Mdabuli se je med tem vrnila, izmučena od dolgega teka, a vendar je imela že polne roke zdravilnih zelišč, s katerimi je začela zdraviti ranjenca. Ksipuzo se ni mogel dovolj najeziti. »Ja baaba (o, oče)!« mi je dejal. »Pravico bom izkazal takoj, ko dobim tiste, ki me niso slušali!« Ni še minila ura, ko sem zagledal čisto drugačen prizor. Ksipuzo je, sedeč pred neko kočo, vodil zbor, kateremu so prisostvovali vsi indune. Pred njimi je stal Sileva. Mdabulino nežno zdravljenje in nenavadna odpornost, kakršno imajo le črnci, sta popolnoma obvarovala Silevo, kateremu se mučenje in velika izguba krvi skoro nista poznala. Za mladeničem je stala glavarjeva telesna straža, na straneh pa skupini bojevnikov, Sukumbanova in Suakinijeva. Ksipuzo je z običajnim ponosom in mirom pričel govoriti. Ozmerjal je oba čarovnika, ki sta se skušala braniti na vse načine, a jima vse skupaj ni dosti pomagalo: prepovedal jima je izvrševanje verskih obredov za dobo desetih polnih lun in jima zagrozil, da jima bo za vedno prepovedal izvrševati obrede, če bi se še kdaj zgodilo kaj takega. Nato je obsodil kar povprek vse vojake, ki so prisostvovali obredu. »Vsakdo izmed vas«, je dejal, »bo jutri privedel pred moj kral najdebelejšo kravo, ki jo ima v staji. Sukumbana, Suakini in vsi indune pa morajo privesti vsak po pet krav. Polovico živali bo dobil Sileva kot odškodnino za kri, ki jo je izgubil. Tako želi Ungiana!« Ko je skončal obsodbo in videl, da je podelil pravico, se je usedel. Zanimalo me je, kaj bo veliki duh Ungiana storil z drugo polovico živine; zato sem stopil h Ksipuzu in ga vprašaL j Druga polovica?« je ponovil brez vsakega začudenja. >• Jasno, je, da bo druga polovica zame!« (NadaJjevanje prihodnjo nedeljo.) Trije vrhovi Prileten doživljal v Švici M<-nt Blanc Mogočno bobni divja planinska reka Arve skozi Chamonix, belo peneča se vsled neprestanih slapov. Voda ji priteka z led-nika dJArgentiere in Mer de Glace. V po-lukrogu stojijo štiri tisočaki, kakor garda njegovega veličanstva Mont Blanca. V hermeMnastem odelu prekaša vse svoje vazale, in večerna zarja osvetljuje njegov ledeni vrh rožnato rdeče. Strme gledajo tujci gori in občudujejo to edinstveno pa-nox-amo Alp. Celo hladni Angleži zrejo z odobravanjem preko svojih časopisov prekrasno sliko. Moj prijatelj in jaz sva trudne koračila po asfaltiranih cestah malega, elegantnega planinskega mesta. Poželjivo sva gledala v izložbe delikatesnih trgovin in skromno vsrkavala vonje, ki so prihajali iz hotelskih kuhinj. Pogovori v vseh jezikih so nam doneli na uho, ko sva čakala na Albina. On je bil namreč naš kuhar, ki nas je vedno oskrboval poceni in točno. šele pred eno uro smo prišli sem doli, po štiridnevni, naporni turi. Tudi naša zunanjost je bila temu primerna: obleka je bila razcefrana in raztrgana kakor zeleno lesketajoči se bossonski ledenik pod Aiguille du Midi. Pet dni se gotovo nismo umili. Ostri višinski zrak in žgoči sončni žarki so zapustili siledove na naših obrazih. Zavedali smo se, da eismo v okras naša elegantni okolici, — toda v mi tudi nekateri, s katerimi smo prenočevali na Granid Muleis. Ti dragi tovariši so nas tudi takoj spoznali. Ogledovali so si naš modri luksuzni vez in — najibrže občudovali naše bogastvo. Spoštljivo so pozdravili in utrujeno odšli. Samo mala Dumajčanka. ki je že na Velikem platoju vzbujala občo pozornost, ni izgubila svojega humorja. »No — kaj takega! ? Ce bi le jaz to vedela že gori v koči, bi se gotovo kar sama povabila na avtomobilsko partijo skozi Francijo'!« »Takele besede rad slišim«, je odgovora moj kolega »prav rad bi Vam ustregel gospodična! A — moja zaročenka hoče jutri domov.« Pri tem je pokazal ta lopov deli k reki, kjer je naša gracija nič hudega sluteč — čitala neko knjigo. »Oh! škoda!!« »Res škoda!« sem iz dna srca zavzdihnil. Seveda sem si bil na jasnem, da resno mislim. In tedaj se je začelo izpraševanje in odgovarjanje. Nikoli si nisem predstavljali, da se lahko človek v komaj treh minutah toliko nalaže. Zona me še sedaj spreleta-va, če se domislim, kaj vse si je prijatelj izmislil. Jaz sem zopet zlezel pod avto. Tam skrit, sem se krohota' tako dolgo, da mi je začelo kapati v tista olje iz motorja. Izpod avta sem ji podal roko v sdovoi. Montfclanški lednimi Mlada zaljubljenca: na levi Sileva, na desni Mdabuli Ghamontxu so vajeni takšnih planinskih ciganov. Vedo tudi, da jo takšni tipi kaj. hitro pobrišejo nazaj v višje cone. — Stala sva pred velikim hotelom »Ma-jestac« in čakala na tovariša. Opazovala sva rdeče oblake, ki so se vlekli od Švice, se nekoliko pomudili ina belih orjakih in nato odjadrali dalje proti Italiji. Za nami je škripajoče zavrl avto. Prijatelj se je vzrl in odšel pogledati okoli ogla. čez nekaj časa, ko sem ravno hotel pogledati kje je, se je vrnil nekoliko razburjen. »Poslušaj! tik za hotelom sedi »Mado-na« v avtomobilu in — misli si, vprašala me je, če ji hočem cčistiti avto...?« »Umij se raje sam!« »Pojdi prosim hitro — jaz sem ji že obljubil!« — In vse ostalo je prišlo samo po sebi — kakor v filmski opereti: Madona nas je zapeljala k reki, dala nam je dve veliki gobi in kopico malih cunj. Jaz sem prinesel iz bližnje hiše velik škaf in začela sva donašati vodo. Kot obsedena sva se trudila okoli elegantne Cadillacove limuzine. Ker ima oče mojega prijatelja avto, se on spozna dobro pri takih zadevah. Medtem se je sprehajala naša »delodajalka« spodaj ob reki. Njena ozka, fino oblikovana usta so me spominjala na male angel je na trgu sv. Marka. Lepo se je prilegala njena športna obleka njenim vitkim mladim udom, in okoli njenega nežnega vratu se je ovijala verižica iz biserov. Sami pravi biseri. Odkod je neki, nam je šlo po glavi. In njene noge? Ko je prišla za trenutek pogledat napredek našega dela, sem ležal ravno pod avtom. Priznam odkritosrčno takoj, iz te skrite »žabje perspektive« se ne dado take čudovite noge samo opazovati, ampak celo študirati — potek prekrasnih linij! Zaradi teh nog bi bil skoro pozabil na svoje de}o, če ne bi... da — če ne bi bilo še drugih nog, ki so me z brcami spomnile dolžnosti... Delala sva ob o Tki cesti, ki drži v smeri od Mont Blanca v Chamonix. In tako je prišlo tudi, da so nas večkrat prihajajoči turisti radovedno obkolili. Med nji- Dclgo sem še videl premikati se njenft noge in cepin proti Chamonixu. Ko sva bila gotova, nas je zapeljala na* ša mala šoferka v lesketajočem se avtu V mesto. Spotoma smo došli malo Dunaj-čanko in še dolgo smo ji mahali z oljnatimi rokami v pozdrav. Nato smo srečali pred »Bureau des Guides« Albina, ki nas je pričakoval nestrpno z polnim nahrbtnikom jedil. Poklicali smo ga po imenu —-komaj nas je spoznal. Glasno sva se smejala, kajti — tako neumnega obraza še nisva videla v nobenem kinu. Na kolodvoru sva izstopila. Na noben način nisva hotela sprejeti ponudenega denarja. Za nas je bilo vse to samo šala — obenem pa nepozaben spominček! Ko smo vitki športnici to dopovedala — je lahno zardela. Vprašujoče nas je gledala, — oči in usta odprta — trije brezhibni krogi. »Mersi bien mesisieurs ... merci beau-eoup!!« Njene plave oči so se zasmejale. »Ampak — to le morate vzeti!« In iz velikega usnjatega kevčeka je potegnila dve steklenici šampanjca, — pristne francoske znamke! Prisrčno sva se zahvalila, in naj-manje osemkrat globoko priklonila. V ostrem ritmu rumbe nam je udarja! jazz na ušesa — ko sva stopila v kavarno. Prerivala sva se skozi pestro množico in škilila za kakšno prazno mizo. Tam-ie ... ali ni to...? Ni da bi govoril. Bila je naša Dunajčanka in Albin jo je zabaval. Baš on! »No! kje pa je Vaša zaročenka?« se je poredno smejala. »In Cadillacova limuzina!« se je norčeval Albin. Najprej je prišla spoved, nato šampanjec — in končno smo imeli vsi glave, kakor rdeče lampijone. Veselo smo dvignili čaše na zdravje nepoznane darovatelji-ce — in vedno na novo zdravje naše nove prijateljice z Dunaja. Ko smo se pozno po noči kotalili skozi mesto proti našemu hotelu, se je bleščal vrh Mont Blanca mistično v mesečini. In — čudno: V tej neči je imel kralj Alp prav za prav tri vrhove. A. Kopinšek. % Urejuje di.% MIlan Vidmar Mojster Vasja Pire je končal svojo turnejo po Jugoslaviji. Skoraj dva meseca je trajala. Petnajst simultank je igral v raznih krajih naše države, razen tega eno slepo simultanko in en handicap. Rezultat j* bil zelo zadovoljiv. Igral je 332 partij, zmagal je 283krat. Izgubil je 52 iger, 47 jih je bilo remi. Iz 382 možnih je tedaj Pire dosegel 306 in pol točke, t. j. S0.2 odstotkov. Več doseči je težko. V slepi igri je Pire imel v Karlovcu 6 močnih nasprotnikov. Pa jih je vendarle premagal pet, šesto Igro je izgubil. Karle včani so bili po tej produkciji tako presenečeni, da so trdili, da mojster slepo močneje Igra nego če gleda. V maksimirskem klubu je Pire v Zagrebu odigral handicap. Težka produkcija. Saj imajo nasprotniki strašno premoč ▼ času. Zagrebčani so imeli 10-kratni čas za premišljevanje. Pa jih je Pire vendarle porazil s 5 in pol : 4 in poL Zadnji dve simultank! je naS mladi mojster igral na Vrhniki in na Jesenicah. Slovenski šahisti so na deželi zelo živi in bo-jeviti. Simultanke jih bodo še bolj navdušile za kraljevsko igro. Mojster Pire je nedvomno opravil veliko kulturno delo. Moje prvo predavanje, ki ga bo priredil Rad o Ljubljana. Je preložene na ponedeljek 31. oktobra. Ob 20. ga bom začel. Imelo bo obliko intervjuva. Naslednja predavanja so preložena na nedelje. Poročal bom še o njih. Zanimiv boj se Je vršil 15. oktobra med Berlin, m ln Hamburgom na 12 šahovnicah. Poteze so sporočali telefonično. Pred vojno sta Anglija in Amerika vsako leto izvojevali tak dvoboj. Tam so tekale poteze sem in tji po podmorskem kablu. Nemški te'ef nski boj je bil po 5 in pol urah prekinjen. Berlin je dobil 4, Hamburg S igre. Ostalih 5 je šlo pred razsodišče, vendar pa je gotovo, da bo Berlin zmagal. Iz zanimivega boja prinašam naslednjo partijo. črni: Schutte (Hamburg) e7—e5 Sb8—c6 a7—a6 Beli: dr. Duhrssen (Berlin) 1. e2—e4 2. Sgl—f3 3. Lfl—b5 španska partija. To priljubljeno potezo sem obširno utemeljil v svoji knjigi »šah«, ki izide v novembru. 4. Lb5—a4 d7—d6 Canablanca ln Aljehin sta zelo poživila to staro obrambo. 5. d2—d4 --- Čudno je. da je najbrž 5. Lb5Xc6+, b7Xc6; 6. d2—dv močnejše 5______b7—bS 6. La4—b3 Sc6Xd4 7. Sf3 X d4 e5 X d4 8. Lb3—d5 --- Bell seveda ne sme vzeti na d4: 8 DdlX 44 ■> c7—c5; 9. Dd4—d5, Lc8—e6; 10. Dd-5—c6. Le6—d7; 11. Dc6—d5, c5—c4 in črni dobi figuro. 3.______Ta8—b8 9. Ld5—c6+ Lc8—b7 10 Lc6Xd7+ Dd8Xd7 11. Ddl X d4 c7—c5? Sedaj ta napad nima več smisla. Beli lovec se je vendar rešil. Črni kmet na d6 pa postane prav po nepotrebnem slab. 12 Dd4—d3 Sg8—f6 13. o—0 Lf8—e7 14. Sbl—c3 0—0 15. Lcl—f4 ---- Peli že otvarja napad na oslabelega kme-tfča. 15.------Tf8—d8 16 Tal—dl Dd7—b7 črni ima velike težave. Na d5 in d6 ima slabotna polja. Vse hude lastnosti takih polj sem naz rno opisal v svoji zgoraj navedeni knjigi. 17 Tfl—el Sf&—h5 Skakač na robu šahovnice je sramota, pravijo Nemci. 18 Lf4—cl Sh5—f6 Črni se sramote zaveda. 19 h2—h3 Td8—e8 20 Lcl—f4 --- Lovec je zopet tu. Sedaj se namreč lahko umakne na h2, če je treba. 20 .------TbS—dS 21. Dd3—f3 --- Tudi 21. b2—b3 bi bilo zelo dobro. 21 .------b5—b4 22. Sc3—d5 --- To je hud udarec 22 .------Sf6Xd5 23. TdlXd5 Db7—c8 24. b2—b3 Dc8—e6 črni še ne siuti vse nesreče. Ali pa je že tako ugnan, da ne misli na nobeno akcijo. Sicer bi meral vsaj poskusiti 24. _ _ _ C5_ 25.' Df3—g3 Le7—fS 26. f2—f3 --- To je začetpk zaključnega napada. Ze-P važno je, da je točka e4 zavarovana. 26 .------Td8—d7 27. Tel—dl Te8—d8 28. Dg3—f2! --- Težka artiljerija se zbira na linije d, kjer stoji nesrečni črni kmet. 28 .------f7—#6 črni nima prave obrambe. 29. Df2—fl De6—f7 30. Tdl—d2 --- Beli seveda ne sme vzeti na &6: 30. Dfl X a6 ?. Td7—a7. 30 .------a6—a5 31. Dfl—d3! --- Odločilni udar. Katastrofa na točki c5 je neizbežna. 31.------a 5—a 4 32 Lf4—e3 a4Xb3 33 a2Xb3 Td8—c8 To tudi ne oomaga več. 34. Le3Xc5 Td7—b7 Žalostno. 35 Lc5Xd6 črni se vda. Partija je lep primer za važnost slabotnih t' Ck. V sami otvoritvi je črni lahkomiselno oslabil kmet;- na d6 in hkratu polje d5. Na tot-kl d6 je Hiral vso parajo Pa je padla zadnja, t njo pa vsa pozicija in partija. Dandanes tudi amaterji že obvladtrie-fo šahovsko tehniko. Teorija slabotnih točk. nekdaj skrivnost velikih moistr^v. ie dandanes v rokah vseea šahr>vsVe«ra «r>'eta V svoji zsrorai omenjeni slovenski knjigi sem jo vestno opisal. Kmetijski vestnik Shranjevanje sadja preko zime Mnogim gospodinjam dela shranjevanje sadja preko zime veliko preglavico. Nekatere se poslužujejo starih navad in de vajo sadje med okna, druge, posebno na kme-tih, ga vlagajo v večje zaboje med razne pleve (ajdove, prosene). Najenostavnejše je pa shranjevanje sadja v podstrešnih prostorih tako. da ga kar prosto polagamo po tleh. V novejšem času shranjujejo na- predne jš sadjarji sadje v posebnih kleteh _ " . icj zaboiih. na lesah ali policah aii pa lepo odbrano v Vse našteto ima svoje posnemaice med našimi ljudmi z večjimi ali manjšimi iz-premembami. Cim pa nastopi hujši mraz ali dolga zima, se mnogo sadja uniči, ker zmrzne aii se n« prebira Sploh rminamo za sadje dovolj potrebnega zanimanja. Dobe se gospodarji, ki se bolj zanimajo za po-vrtnino in korenstvo kakor za sadje, četudi je to mnogo dragocenejše. Prvi pogoj, da 9e sadje drži preko zime. je, da je odbrano od najtrpežnejših poznih sort in da n« sme imeti nikakega udarca ali kake druge poškodbe: shranjuje se le, kar je prvovrstnega. Le zelo pozne vrste, kakor londonski peping. kanadska Boiko-vo jabolko, bobovec, železnikar, šampanj-sfea reneta in droge, so sorte, ki zdrže do maja in nekatere še dalje. Ako smo si nabavili primerno zimsko sadje, ki je bilo s&rbno sortirano in vloženo v ameriške ali v jugoslovenske zaboje ter po možnosti zavito v papir, tedaj nimamo mnogo posla s tem sadjem Shranimo ga le v primernih shrambah, kjer je stalna nizka toplota. Najpripravnejša toplota za shranjevanje ssdja je od 1 do 3 stop. C nad ničlo Znanstveno se je dognalo, da se pri tej toploti sadje najbolj drži. V toplejšem prostoru (nad 5 stop. C) sadje prehitro zori in običajno postane puhlo, v premrzlih prostorih (— 2 stop C) sadje zelo trpi zaradi mraza. Če ee shramba ne da vzdržati nad 0 stop C toplote, naj se zaboji pokrijejo s pripravnimi odejami ali pa s s]a-mo. Važno je tudi, da zmrzlega sadja ne prijemamo z roko dokler se ne otali, sicer lahko dobi rjave lise. Prav primerni za shranjevanje sadja so zaprti prostori, če* tudi sobe. kjer ne kurimo Nekateri ga hranijo celo po verandah, kjer ga seveda primerno vzimijo tn zavarujejo pred mra- zom. Najboljši prostor za shranjevanja sadja je vsekakor dobra sadna klet. To so p od z.i maki prostori, kjer lahko vzdržujemo stalno toploto z zračnimi pripravami in primerno opremo za shranjevanje sadja. Na lesah ali policah zloženo sadje je gotovo najboljši način hranjenja, ker je pregledno in lahko vsak čas nagni to odstranimo. V primeru, da začne sadje gnitd in zračenje nič več ne pomaga, tedaj se poslužujemo žveplanja, ako smo odstranili vse druge- vzrefee, ki povzročajo gnitje. V vsaki bo'jši shrambi bi moral« biti obešena top-lotomer in vlagomer, da lahko nadzorujemo, koliko je toplote in vlage v shrambi. Znano je, da povzročajo gnitje sadja razne glivice, ki jih je mnogo vrst in ki se neznansko hitro razmnožujejo 9 trosi, ka» terih je v zraku vse polno. V novejšem ča* su uporabljajo za razkuževanje sadnih shramb formalinov plin, bi je v ta namen posebno pripraven. Razkuževanje s tem plinom traia navadno 7 ur. V posebnih primerih pa ostanejo dot''ni prostori zaprti tudi dva do tri drri Razkuževanje s for-malinovim plinom ponavliajo potem vsak teden. Sadje ne trpi zaradi tega plina popolnoma nič ampak se samo poveča njegova trpežnost. V naših razmerah priporočamo žveplani sad;a Shrnmbe se žveplajo na ta na črn. da se olma in vrata zapro ter zamašijo vse luknje. Zatem se zažge žveolo. ki smo ga pritrdili na strop na dveh ali treh mesMh na žice Na žiice se obesilo namreč žveple-ni azbestni trakovi, kr/eršni se rabijo za žvenlanje sodov. Shramba se pusti vsaj preko noči zaprta nato pa se dobro prezrači. Zvedene trakove je dobiti pri Kmetijski družb' po nain'žjf ceni. Koristi shranjevanja sad'a so očividne. posebno letos, ko je dobiti prvovrstno sad'"e po primerni ceni. Kdor uživa nn*e slovensko sadje, ki je priznano naibcllše kakovosti, koristi svo;emu zdravju, obenem pa podpira našega kmeta. Fr. K. Namesto divjih kostanjev orehi Na^i mestni in podeželski vrtnarji so pred 30 leti vršili veliko propagando za sajenje divjih kostanjev, kar pričajo še danes kostanjevi veterani, katerim pa se ne godii več tako dobro kakor nekdaj Sekira, žaga io starost jim jemljejo življenje. Mislim, da ni danes vrtnarja ali drevesničarja. ki bi še vžigaial to nadlogo. Od divjega kostanja nimamo nikake koristi razen sence, ki jo lahko dobimo povsod. Pomislimo in računamo, koPko orehovih dreves in koliko orehovega sadu bi lahko pridelala samo dravska banovina, ako bi ee nred "V) leti nasadilo toliko orehovih sadik kakor sc je žal divjih kostanjev. Izgubo, ki jo tako trpita kmet in država (cestni n.asadi),dosega gotovo nvlijone. Skrbimo, da bodo v bodoče naši drevoredi in robovi državnih cest posajeni z orehi. Oreh in oreh pa ni vseeno! Skrbeti moramo zaradi gospodarske vežnosfi in zlast-' zaradi standard/zacije v produkciji za širjenje tankolupinastih polnojedrnatih debe-'.orplodnih domačih orehov. Več tisoč eno-letih orehovih sadik ustrezne vrste ima to jesen pripravljenih za oda^o sreski kmetijski referent na Prevaljah. Naročila sprejemajo tudi ostali sreski kmetijski referentje dravske banovine. Sadike I. vrste so po 2 dinarja, II. vrste pa 1 Dan franko Prevalje. Očesne bolezni v tropski Ameriki Te dni je predaval vodja očesnega oddelka dunajske poliklinike prof. dr. Adal-bert Fuchs o uspehih svojega potovanja v Južno Ameriko, kjer je proučeval tropske očesne bolezni. Obiskal je devet držav te celine, in je v vseh njihovih prestolnicah predaval o svoji str. ki. V Kolumbiji je proučeval posebne motnje očesnih mišic, ki jih povzroča migrena. Te motnje vodijo do dvojnega gledanja, kar se pa da s primernim zdravljenjem odpraviti. V kavnih plantažah ob Amaconki je učenjak med indijanskimi delavci proučeval razširjenje trah ma na andeški visoki planeti pa vpliv ultravioličnih žarkov. V Argentini je raziskoval tako zvano sim-patijsko oftalmijo, tisto zločesto bolezen, ki vodi do oslepitve obeh očes, če se rani ene samo oko. Srce na desni, jetra na levi V javni bolnici v Kečkemetu se zdravi 141etna Marija S abo, pri kateri so ugotovili zdravniki, da ima srce na desni, jetra pa na levi strani. Inflacija Zgodba o denarni povodnji Inflacija je latinska beseda in pomeni napihovanje. Pa ne morda bolezen govedi, ki se je preobžrla mlade detelje in ji damo za lek salmijakovca, trokarja ali pa kar sekiro. Ne gre za živino, temveč za ljudi oziroma še za nekaj večjega, za denar. Kadar dobi denar to hudo bolezen inflacijo, pa ne pomaga ne salmijakovec ne trokar. Komaj smrt reši človeka te zares hude bolezni. " Marsikdo je čul drugače govoriti o inflaciji, kakor da to ni bolezen, temveč največja sreča za človeka in seveda tudi za človeštvo. Tudi kuga, lakota in celo sama smrt je za nekaternike dober zaslužek, sicer ljubi bog ne bi bil ustvaril hijen. Da je inflacija res bolezen in sicer zelo huda bolezen, vam pove naslednja zgodba. Nekaj let po svetovni vojni (nemara 1923) sem obiskal dobrega znanca inženjer-ja Siegfrieda Reinerja, ki je služil pri deželni vladi v sosednji Avstriji. Morda kakšen pripravni uradnik, porečete. Ne, sam šef gradbene direkcije, stavbeni nadsvetnik, je bil Siegfried Reinert in oče petih otrok. Lepo v miru je živel med svojimi akti pred vojno. Med njo se je preril s koruznim kruhom, teolaj pa, ko sem ga obiskal, je živel v hudi stiski. Kaj čudno sem ga gledal, ko mi je tožil po prvih pozdravnih besedah o svojih križih. »Saj se vendar lepo in ceneno živi pri vas v republiki«, sem se od srca čudil. »Danes sem zamenjal 800 dinarjev in sem postal milijonar. Pomisli Friedl moje občutke: milijonar sem Prvi milijon pravijo se težko spravi skupaj, za drugega je že laže. Kakor sem se prepričal danes opoldne, se pri vas živi za pol denarja, pol se ga lahko pa dene lepo na stran. Pomisli: dunajski zrezek in četrt litra starine za 8 dinarjev oziroma 12.000 vaših kron. Eno mi je gostoljubni gostilničar podaril: zrezek ali pa vino. Se mi menda že na licu vidi, da sem milijonar.« Bridko se je nasmehnil Siegfried Reinert: »Lahko je tebi, ki imaš zdravo valuto,« »Kaj se vaše kronce držijo kužni bacili«, sem se zares prestrašil. »Kakor vsakega razkrajajočega peka-davra« je potrdil to strašno misel inženjer. »Ptomaini!!« sem oledenei, ker sem poznal iz secirne dvorane ta strašni strup, ki je nekdaj baje zahteval obilne žrtve med mladimi medicinci. »Inflacija davi n še finance. Krona pada in pada. Plače pa ji le počasi sledijo, tako da plača ne zaleže niti za 14 dni. Potem pa živi in se oblači«, mi je razlagal za-skrbelega obraza Reinert. »Kako pa še rinete potem naprej?« sem ga vprašal. »Ob krompirju in zelju živimo. Žena je napravila kurs za prikrojevanje in obrača za vse skupaj obleke. Jaz sem pa posečal tečaj za popravljanje čevljev in ...« »Tudi jaz sem med vojno krpal in pod-platoval čevlje«, sem mu segel v besedo. »Kdo bi si mislil, da tudi ti znaš ta posel! Počakaj, pokažem ti svoje orodje!« se je oveselil inženjer; Pa je prinesel iz shrambe zabojček s kopiti, šilom, pilo in drugo čevljarsko opravo. Kar za glavo sem se prijel, ko sem videl ogromno šilo, kakor ga rabijo sedlarji, in težk"- kladivo, ki služi le za tolčenje podplatov: »S taksnim orouje^ čevljariti, je pa prava umetnost.« »Seveda je, Drugo bi kupil, toda kako, če nimam kje vzeti. Prstani so že romali nazaj k zlatarju, drugih vrednot pa nimam,« mi je pritrjeval. Kar tri milimetre debela je bila inženjerjeva dreta, »2e zgotovljeno kupim, ker nas v kurzu niso učili, kako se dela. Kar to je nerodno, če se ščetina zmuzne«, je razkladal težave vsiljenega mu poklica inženjer Siegfried Reinert. »Ni takšna umetnost z dreto, ne«, sem mu ugovarjal. Nezaupno me je pogledal in ni vedel, če mislim zares ali se le šalim, potem pa je segel na dno zabojčka po klobčič drete in svežič ščetin. Najslabše medvojno blago je bilo v tej dreti, ki se je je držalo obilo pezdirja, Grušovičko dreto si kupite, ta je najboljša!« sem mu prijateljsko svetoval, saj stane 12 klobčičev le 100.000 kron ali 80 dinarjev.« »Stotisoč!« je vzkliknil inženjer. »Pomislite, to je desetina moje zadnje plače!« Kolikor se je dalo, sem odrgnil pezdir z drete in naučil inženjerja, kako se uperi ščetina, kako nasmoli in po vi Je dreta. Kakor čudodelnika me Je gledal in vzklikal: »Čudovito, kako ti gre rok, kakor bi bil že dolgo let mojster!« »Morda sem bil kdaj v prejšnjem življe- nju, če naj verjamemo nauku o reinkar-naciji«, sem se pošalil. Lepo se je naučil v pol ure inž. Siegfried Reinert vrteti dreto. Za hip se je zjasnilo njegovo čelo, pa ga je spet prevlekel oblak skrbi, ko mi je potožil: »Najhuje pri krpanju čevljev je to, da človek ne vidi v čevelj in ne more najti s ščetino luknje pri vbodu na ven. 2e tako sem nervozen in verjemi mi, da sem ves poten, ko iščem s tresočo se roko to nesrečno uknjo. »Otroška igrača«, sem se mu na ves glas nasmejal. Kdor me pozna, že ve, da je bil ta smeh zelo, zelo glasen. »Ne norčuj se vendar iz mene, ko me vidiš v stiski«, je zaprosil ves obupani inženjer. »Nikakor se ne mislim norčevati iz tebe, ljubi moj čevljarček«, sem ga potapljal po rami. »Saj do voliš«, sem vzel večerno izdajo »Tagesposte«, ki je ležala na mizi, jo prepičil s šilom, in popeljal skozi njo dreto. »Glej, takole se to naredi!« sem ubo-del drugič, potegnil zgornji konec drete na spodnjo stran, ga prepičil dobro ped od ščetine, zataknil v luknjo ščetino drugega konca drete in ga zimag slavno prepeljal iz temnega labirinta na beli dan: »Si ga videl, peklenščka na soncu!« Inženjer je planil k meni iin me objel ves srečen: »Zahvaljen moj rešenik! Hudib muk si me rešil »Poglejte, poglejte to idilo! Kdo je že kdaj videl, da bi učil medicinec stavbenega nadsvetnika čevlje krpati!« Obrnila sva se in videla, da so naju opazovali neki inženjerjevi sorodniki, ki so brli prišli na obisk iz Amerike v staro domevino. Bili so prav po ameriško netankočutni, inženjer pa se je že tuoli vživel v svojo proletarsko degradacijo, da se ni čutil žaljenega, temveč jih je vedro zagovoril: »Velik mojster v zdravljenju čevlja je moj bivši tovariš! če bo takšen v zdravljenju liudi. bo kmalu svčtnik, po smrti pa velik svetnik.« Tisti večer smo se gostili na račun ameriških dolarjev. Vsega je bilo dovolj te preveč. Preden sem odšel, sem podaril stavbenemu nadsvetniku inž. Siegfriedu Reinertu: Klobčič originalne grušoviSke drete, svežč originalnih ščetin in lično silo. Bolj je bil vesel mejega daru, kakor obilne ameriške gostije v budi dobi inflacije. Janko Kač. Sovražniki žensk so moderni V nekem angleškem listu ugotavlja Ethei Manninova, da je število sovražnikov žensk močno naraslo in se bavi obširneje s tem problemom. V prejšnji generaciji, pravi, je bil moški zanimiv, če je imel kolikor mogoče dosti žensk na vesti. Danes velja don Juan za nemodernega. Moderna poza sovražnika žensk je dosti lažja in udobnejša nego poza zapeljivca v časih naših očetov. Zato se mladi moški, ki so napram ženski prebojazljivi, radi zatekajo k izgovoru, da jim ni nič do žensk. So pa tudi globlji vzroki za ta pojav in pred vsem učinkuje tu trdota in samozavest ženske povojne mladine, ki sili neizkušene mladeniče v obrambo in v zatočišče sovraštva do žensk. Druga vrsta žensk zahteva od moškega spet galantnosti, pozornosti, oboževanja in sličnih sentimentalnosti, samo zato ker so ženske. To odbija prav tako kakor preveč moškosti v ženskem značaju. Vsekakor mora taktika žensk, pred katerimi ima občutek, da ga bodo pozvale, naj z njimi ubeži ali se z njimi poroči, še preden se je z njimi dobro seznanil. Te razmere pa ne morejo trajati večno. Nekoč bodo mladi možje spet zavrgli svoje nemiselno sovraštvo do žensk in zapeljivci in doni Jua-ni bodo postali spet moderni. Zločinci odvedli shia argentinskega milijonarja Sin argentinskega finančnega ministra Hueya je pred dnevi izginil. Z njim vred je zmanjkal tudi sin milijonarja Avarza, ki je bil v Huevevi družbi. A dočim se je Huey vrnil, ker je pobegnil zločincem iz taborišča, ni o Avarza duha ne sluha in je verjetno, da ga drži zločinska tolpa r ujetništvu. Argentinska vlada je zaradi tega začela zasledovati zločince in aretirala mnogo sumlivih oseb, 6torilcem pa še ni na sledu. Janko Kač: ti n u !\n »Bom«, mu je segel Tona v roko ter odšel kakor v sanjah iz te hiše trpljenja- V mestu si je domislil, da bi stopil v opatijo, ker je tam morda že mrtvaški list. Mlad kaplan je pogledal v seznamek mrtvecev in izvlekel listič, na katerem je stalo zapisano od vojnega kurata, da je padel leta 1892. rojeni Tone Kozinc dne 17. avgusta pri Krasriiku. Tona se je zahvalil, spravil listič ter odšel tih in sključen, kakor da pravkar prihaja od pogreba. Do tega dne je še zmerom upal, da vest o sinovi smrti ni resnična, mrtvaški list pa mti je ubil to poslednjo nado. Kar nič ni priganjal spotoma kobilice. Mrak zgodnje jesenske noči je že legal na dolino, ko je zavil na grobeljski most. Mimo je privozil mlad voznik v diru ter zarentačil nad Tonom: »Kaj boš spal na vozu ?« Tona je dvignil oči in se začudil, da ni nič vedel, kako je privozil do sem. Doma je hodil ves teden zamišljen okrog. V enem tednu se je postaral za deset let. »Kdo bi si mislil, da ga je tako rad imel!« so rekali sosedje, ki jim je bilo vsem hudo za takim fantom, kakršen je bil Kolenčev Tonče. V nedeljo je oznanil župnik Fortunat mašo za Tonča. »Jaz sem pa pozabila...«, je bridko pomislila Nežika. Po maši je šla tudi ona v župnišče in dala za eno mašo. »Za dober namen ...«, je zašepetala. »V kakšni zadevi?« je vprašal župnik. »Da bi se še morda oglasil odkod Tonče«, je vzdihnila vsa v rdečici Nežika. »Plevica uboga! Kajti ni nič povedal njegov oče?« je sočutno vprašal gospod Fortunat. Dekle ga je pogledalo in odkimalo. »Bog je tako hotel, da ga ne boš več videla na tem svetu. Njegov mrvaški list smo že dobili«, je počasi povedal duhovnik in pristavil: »Neumljiva so božja pota.« Dvoje debelih solz se je potočilo dekletu po licu, zadnjih, ki so še ostale od morja že prejokanih. Reklo je le še: »Pa naj bo maša za pokoj njegove duše!« Ko je šla mimo Kolenca, je stal Janez pred hišo. Stopil je k njej na cesto. Ona je obstala, dvignila svoje velike oči in dejala: »Nikoli več ga ne bo«, potem pa vzdihnila: »Vsaj ti me ne zapusti, Janez!« »Kako bi te zapustil, ko si mi pa najdražje bitje na svetu«, je hlastno pristavil Janez. Spet je dvignila Nežika oči na to naglo besedo, toda njene misli niso razumele njihovega pomena. O prvem snegu sta se odpravila Tona in Janez v zavod, da pode-reta nekaj bukev za dolgo zimo. Kakor da izbira žive otroke, je pregledoval Tona bukve v rebri, preden se je odločil za eno. »Tole bova. Sodim, da je žlaborasta«, je rekel oče, pljunil v dlan, zavihtel sekiro in udaril, da so letele iveri daleč okrog. Ko ji je z zaseko umeril padec, sta oba pokleknila in pričela vleči žago, ki je pela svojo enolično pesem, dočim so misli obeh Žagarjev tavale po svojih potih. Janez je preudarjal, kako bi se še bolj prikupil Nežiki, in pretehtoval, kaj ji bo kupil za god. Tona pa je bil spet ves pri rodnem sinu: kako sta podirala pred dobrim letom smreke za na žago in se pogovarjala o gozdu. Da, Tonče je umel tajno gozda in se bal za vsako vejo... Misli so se pozibavale po enakomernem napevu žage — kar je na mah zahreščalo. Janez je naglo izpustli žago s klicem: »Ate!« in skočil za debelo sosedno bukev. Tona je planil kvišku, a se ujel v korenino, da je padel. V tem je zaplesala rtina bukve na štoru, skočila z viška na Tonovi nogi in mu jih odbila nad kolenoma, kakor bi ju odsekal. »Ojoj!« je zaklical Tona in se onesvestil. Janez je brž skočil k njemu. Ko je videl, da je odbilo očetu obe nogi, je planil, kar so ga nesle noge, v dolino do bližnjega mlina, da pozove ljudi. Sopihajoča sta hitela kmalu z mlinarjem v hrib. V tem so pa potekale dragocene minute in je z njimi odtekalo v dveh curkih Tonovo življenje. »Saj bo izkrvavel!« je zaskrbel mlinar, ko je zagledal ranjenca. Brž je pretrgal svoj predpasnihk na dvoje in za silo obvezal strašni rani. Varno sta dvignila ranjenca in ga nesla v dolino, za njima pa se je rdečila po snegu krvava sled. Pri mlinu so vlili Tonu žganja med zasinele ustnice, da je trudno pogledal in zašepetal: »Grem za svojim Tončem...« Kratek drget je stresel močno telo in Tona je obležal negiben v rokah svojega sina. Ko je pripeljal Janez opoldne na vejevju očetovo truplo domov, je vsa vas odrevenela v strahotni novici. Mica se je vrgla na mrliča ter bridko vekala: »Tona, moj dragi Tona, kar enkrat me še poglej!« Negiben je ležal Tona z mirnim usmevom na licih, njegova duša pa je blodila kdo ve kod in zaman iskala poljuba sinove duše... Ta nenadni udarec je še bolj zbližal oba nesrečnika Nežiko in Janeza. Ko so Kolenca pokopali, je rekla na sedmini Mica Janezu: »Dovolj si star. Jaz se ne mislim pekliti sama brez moža na gruntu. Ti ga prevzemi in gospodari!« Vsi pogrebci so prisluhnili. Metelanka pa je dregnila pod mizo moža. Ne bilo bi še prišlo tako naglo do prevzema Kolenčevine, če ne bi bil Janez po novem letu potrjen. »Nemara bi se ga dala obdržati doma, če bo sam gospodar«, je menil odvetnik, ki ga je vprašala Mica za svet. Da ne bo po nepotrebnem dvakrat stroškov, so starši sklenili, da napravijo obenem tudi ženitno pismo. Nežika je toliko prestala, da ni rekla niti dž. niti ne, ko ji je mati povedala, da pojdejo delat pismo. »Sicer pa kaj hočem. Najbližji za Tončem mi je bil vedno Janez in vem, da bo dober z menoj«, je pomislila in se ni kar nič krčila, ko je bilo treba podpisati pismo. Tiho so svatovali v predpustu na Kolenčivini, brez godca in brez podokni. Mica se je preselila v Napoleonovo sobo. Spodaj sta pa zagoopodarila Janez in Nežika, ki je hodila tiha, kakor v sanjah po prostrani hiši. Tako se je spet menjala večna straža pr KoVnč^-m, gruntu... Le dober mesec sta gospodarila mlada, ko je moral Janez odriniti na vojno. Odvetnik ga je zagotavljal, da bo prišel kmalu domov, čim bo prošnja ugodno rešena. Zato tudi slovo ni bilo tako bridko. Nežika se je v zli slutnji vendar vrgla možu na prsi in zaihtela: »Še tebe naj izgubim,. To bo moja smrt.« Z materjo vred jo je tolažil Janez, da pride že drugi teden nazaj Toda teden je lezel v mesece in leta... Konec IL dela. J z življenja in uvela Suhotno in vlažno oko Legenda o duševnosti na podlagi očesnega sijaja Mestni stolp v Lilleu Znani starogrški rek pravi, da je oko zrcalo duše. V prejšnjih časih so namreč mislili, da izhaja iz očesa oz. zenioe nekakšen duševni ogenj, ki so mu pod nekimi pogoji pripisovali celo magnetski učinek. Rasni ca pa je. da ta ogenj ne izvira iz zenice, temveč iz roženice, ki je prozorna in odseva zunanje predmete, ori čemer sodeluje tudi naravna vlaga očesa. Suhotna rožcnica se ne leskeče niti od daleč tako močno, " če je vlaga preobila, tudi ..e. Preveč s' 'za napravi oko kalno. Radostno razpoloženje. ki povzroči živaknHši krvni obtok in boljše iz.ločevalno delo očesnih žlez, daje očesu naravno večji sijaj, nasprotno pa ga dela motnega. Pri tem oa -sodeluje še cela vrsta činiteliev, tci sestavljajo v svoji skupnosti tisto duševno igro, ki ji pravimo govorica oči. Pred vsem odločuje pri tem poleg vlage roženice velikost zenice ter barva šarenice infenziteta odseva. Očesni ža' ori južnja-kih in orietalcih izvira od tega. da imajo temneiše očesno ozadje, ki močneje odseva svetlobo. Oči s ši-^o odprtimi zenicami se svetijo bolj žavo nego oži z zoženo zeni« co. Od tod navada nekih žensk, da ai z atropi.nom razširjajo zenice. Ta navada pa škoduje vidu. Kakor vidimo, nima sijaj oo; po večini nobenega opravlka z duševnim življenjem. Oči so čarobno ogledalo, ki čestokrat odseva laž. To laž povečujejo še drugi einitelji, kakor oblika oči in oblika raznorfca med vekami. Malone okrogel razpored povečuje očesno jabolko vsaj na videz zelo močno in daje očem, če so temne, značaj gazelnih in anfci-lopnih oči. Podolgovat in ovalen razporek pa daje očem spet drug značaj. Prevelik razporek parali žara učinek pogleda in mu daje nekaj 6trmega (bulječe oči). Tudi trepalnice imajo za izraz oči svoj pomen. Temne dolge trepalnice učinkujejo vse drugače nego svetle in kratke. Koketne dame znajo izrabiti vse te posamezne činitelje in še druge, kakor n. pr. pobešen je glave, da dosežejo s svojimi očmi čisto določene efekte. Seveda na i-zra^a-jo oči lahko nehote vtso lestvico duševnih razpoloženj: od skromnosti, ponižnosti in žalosti preko soutj« do radosti, jeze [Hipni gobavcev Bolezes, ki navdaja ljudi s strahom in grozo Bobavost — to ie beseda, ki nas navdaja s strahom in grozo. Hujše usode, nego nam riše ta beseda, si ne moremo predstavljati. Ljudje se razkrajajo ob živem telesu, duh jim je še jasen, telo pa razpada — in nihče j'rn ne more pomagati. Število ozdravljenih gobavcev ie tako majhno, da ni vredno niti omembe. Človeštvo si je že od nekdaj pomagalo naibolj s tem. da je gobavce izločalo iz svojih vrst in jih zapiralo v posebne hiše. ki so se jim zdravi ljudje izogibali že od daleč. Običajno mnenje veli, da je število gobavcev dandanes že zelo majhno in da bo kmalu prišel dan. ko ne bo več nobenega, tako strahotno okuženega človeka na svetu. To mnenje ie povsem naoačno. kajti najnovejše statistike nravijo. da živi na svetu še 10 milijonov takšnih nesrečnikov. Predstavljajmo si mesto z 10 milijoni prebivalcev in vsak prebivalec, celo V6ak otrok v tem mestu je gobav! Še pred 20 leti so cenili število gobavcev na 2 milijona, a potem so začeli raziskovati rajširjenost te bolezni v Afriki in drugod. Proti tej strašni bolezni je en sam zanesljiv pripomoček: da se je obvaruješ. še preden se te loti. To ni težko. Gobavost nastopa, kakor vemo danes, v dveh različnih oblikah, kot kožna in kot živčna bolezen. Zadnja se skoraj nikoli ne prenaša na druge ljudi. Vzroke gobavosti so odkrili pred kakšnimi šestimi leti in od tedai jo skušajo ozdrav-Ijati na povsem nov način. V kolonijah gobavcev žive zdravniki, ki so občudovanja vredni za svoje delo in ki postanejo neredko žrtve svojega dela. Njih usoda je posebno trda. a malokdo govori o teh tihih junakih znanosti. Mer živih Geologija in razvoj življenja bitij Geologija je z vsemi svojimi stranskimi strokami v nekoliko desetletjih nabrala velikansko gradivo, ki čaka sedaj svoje zadnje razlage. Zemeljske plasti vsebujejo ostanke bitij, ki so živela v dobi dotičnih plasti. Ti ostanki pa 90 vedno le ostanki telesnih delov, v najboljšem primeru celih teles, a brez sledu življenjske klice, tiste snovi, ki daje telesu življenje in razvoj. Tako ne moremo razbrati iz ostankov teles, da-li so vsebovala že izčrpano, razvoja malo sposobno ali neizčrpno kal življenja. Kar torej nahajamo v geoloških plasteh, je samo del nekdanjega živalskega indivi-dua, in sicer manj važni del, če pomislimo, s kakšno skrbjo čuva narava klico življenja in jo prenaša iz pokolenja na pokolenje. Pokolenje in individuum, ki ne potrebujeta več tega preno?a ali pa ga ne zmoreta, iz- gineta. Tako usmrčajo Čebele trote, ko eo opravili svojo spolno nalogo, pajkinja požre samca takoj po oploditvi itd. Če združimo vse to z izkušnjami geologije, pridemo do prepričanja, da imajo vsa živa bitja smoter, prenašati skrivnostno, važno naročilo skozi vse plasti in spremembe zemeljske premičnice. Nai si tudi posameznik pogine — samo da je svoje naročilo odddal naprej. Ostanki v geoloških plasteh so torej v najboljšem primeru samo izraz poti, ki jo je prehodila »štafeta« narave s svojim naročilom. Ta pot seveda ne gre brez smisla sem in tja, temveč skoraj premočrtno naprej proti neznanemu smotru. In ta črta se dviga obenem navzgor. Ob začetku stoje preprostejše oblike, od začetka proč pa čedalje bogatejše in finejše: nikjer ne naletimo na hipen prelom črte, nikjer na zmešnjavo in ponovitev začetka. vsemirske rakete Tragika ameriškega profesorja matematike v Parizu V Parizu je umrl profesor matematike Sagon, ki je pravi oče vsemirske rakete. Stanoval je v pariškem osrčju, v tihi in simpatični ulici Vidal in zdelo se je, da ga vse nič ne zanima, kar giblje ljudi tam zunaj na velikih bulvarih. Prof. Sa-gon ni živel na zemlji, temveč na Luni. Krožna gorevja na tem nebesnem telesu, njegove širne planjave in razpoke so mu bile bolj domače nego najbližje pariške ulice s svojim hrupnim življenjem. Sagon ni bil po rodu Francoz. Pred tremi desetletji je prispel v francosko prestolnico iz San Lcuisa v Ameriki in se je Elektrika iz zraka Za svetovno razstavo v Chicagu gradi konstruktor Honnef stolp za elektriko iz zraka. Na vrhu stolpa bo lOnadstropna restavracija za 15.000 gostov zagrizel tn z žilavim fanatizmom kakšnega preroka v svojo idejo o poletu na Mesec. Oficielna znanost ga ni priznavala in se mu je smejala. Pripravljal je z vso res-nobo ta polet in njegovo sveto prepričanje je bilo, da je s sredstvi naše tehnike povsem izvedljiv. Bil je pravi tragični junak. Tragika njegovega življenja je dosegla svoj vrhunec v tem, da so drugi poželi uspehe njegovega dela. že pred dvajsetimi leti je izdelal načrt izstrelka, ki bi z gonilno silo tekočih plinov preletel zemeljsko ozračje in dosegel po njegovih računih našega satelita. Manjkali so mu samo milijoni, da bi uresničil ta svoj načrt in svetu odtujeni fantast je seveda zaman iskal kapitalista, ki bi svoj denar naložil v luksuzno vožnjo na Mesec. Zaman je pisal Rockefellerju, Morga-nu, Rotschildu* dolarski Krezi tega sveta so ostal< brezbrižni za njegove velike načrte. Navrdic tem razočaranjem ni opustil svoje ideje in je skrraj do konca svojega življenja delal v njeno izpopolnitev. Njegovi načrti so napolnili debele knjige, ki so se pridružile mogočni vrsti ostalih knjig v njegovi knjižnici. Ta knjižnica je obsegala vsa važnejša dela, ki jih je človeški duh napisal o Mesecu in njegovih problemih cd Galilejevih časov do danes. Pred nekoliko leti ga je dohitela vest, da je neki drugi Američan, inž. God-dard z bogatega Smithsonovega zavoda pograbil njegov načrt in da namerava pred njim izstreliti raketo na Mesec. Takrat je nesrečni profesor matematike odložil svoje pero in je nehal računati. Od tega dne je bil zlomljen človek. A kakor vemo vsi. ni še nihče izvedel njegovega načrta, niti Goddard, niti vsi poznejši eksperimentatorji. V njegovi zapuščini bodo mogoče našli potankosti, ki bodo omogočile prvi stvarni poskus za izstrel vsemirske ladie. Danes je človeštvo namreč že tako daleč, da ne dvomi nič preveč o možnosti takšnega poskusa in če drugo ne, vsaj to je d-segel mali pariški profesor z žilavo borbo za svojo idejo. Kdaj umre največ Hudi Prof. Fiecher z univerze v Rostocku je ugotovil, da je 3769 oseb. ki so umrle v zadnjih sedmih letih njegovih opazovanj izdihnilo med 3. in 6 uro zjutraj. Izven tega Časa je profesor ugotovil nafčešči čas smrti med 20 in 23. uro zvečer. Najmanj ljudi umre po Fischerjevih trditvah onol-aoci. V L.illeu na Francoskem so te dni olagoslo-vili nedavno dograjeni stolp mestne hiše Stolp meri v višino 107 m. Slika nam ga kaže ob inavguraciji v bajni nočni razsvetljavi Domovina sadnih dreves češnjo je presadil baje Lukulus Iz Male Azije v Italijo — a ta trditev ni dokazana. Citrono so poznali v Perziji že v najstarejših časih in je prišla od tam na Grško pozneje v Italijo in ob ustanovitvi Marsilje po Feničanib tudi na Francosko. Jablano omenja že sveto pismo v zvezi s prvima človekoma jabolčnik so poznali že Hebrejci, Grki in Rimljani. Sliva je rasla divja v okolici Damaska in križarji so jo prinesli na Francosko. Vinska trta izvira iz Azije in Oziris. Bakh in Noe si delijo slavo, da so kot prvi učili ljudi gojenja te žlahtne rastline Ni znano, kdaj so trto presadili na Francosko, a postala je tam kmalu vir bogastva Cesar D. micijan je dal izruvati vse trte ker je mislil, da naganja samo strast do pijače barbarske narode do vpadov v Italijo. Cesar Probus pa jo je dal znova sa-diti. NVpremočljive dežne plašče za oficirje in organe finančne kontrole kakor tudi za zasebnike, dijake in otroke nudi v bogati izbiri tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Žena demokratskega kandidata pa. Rooseveltova je ena najbolj neutrudnih sotrudnic svojega moža pri agitaciji za predsedniške volitve v Ameriki Nagon žuželk Opazovanja člana zadnje angleške odprave na Himalajo Major G. Kingstcn, član zadnje angleške ekspedicije v Himalajo, je objavil zanimivo knjigo o nagonu in inteligenci žuželk, ki jih je opazoval za časa te odprave. Tako poroča o navadni rdeči mravlji, ki živi po drevesih indske ravnine. Ta mravlja je precej majhna, a vendar se preživlja z žuželkami, ki so 40l do 50krat večje od nje. čim epazi takšno žuželko, n. pr. hrošča, na svoji poti, se vrže nanjo, jo zagrabi 'n jo skuša pritisniti ob tla. Nekaj časa jo vleče s seboj, a že pritečejo od vseh strani tovarišice mravlje, ki obkrožijo žuželko in jo držijo vsaka na svojem koncu, tako da se ne more ganiti nikamor. Ene jo drže za noge, druge za krila, tretje za tipalke itd. Njih taktika obstoji v tem, da jo z železno združeno moč- jo tako dclgo stiskajo na mestu, dokler na pogine. To se zgodi najdlje v pol uri. Občudovanja vredno je. kako pri tej operaciji vsaka posamezna mravlja podvejuje svoje gibe smotrno celotni akciji Poleg smotrn; sti moramo pri nagonu občudovati njegovo neupogljivost, ki se ne ustraii nobenih ovir Kingston je opazoval u. pr. ja^o neokrilatenih kobilic, ki je romala v premi črti naprej Noben plct, noben zid 'n vdrtina je niso mogli spraviti iz te smeri. Jata je prispela do neke reke. Namestu da bi se tam ustavila, se je zagnala brez oklevanja v vedo in skušala v isti premi črti doseči nasprotni breg. Skoraj vse kobilice so utonile, le nekoliko jih je dosegle kopno zemljo — toda nagon se ni dal spremeniti. Poceni alkohol v Za denar dobiš vse, samo pokaži ga in povej, kaj hočeš Splošna gospodarska kriza je zajela v zadnjih časih cvetočo »obrt« ameriških »bootleggerjev« (tih; tapcev alkohola) in zakotne beznice. Dočim je biio prej težko dobiti celo naslov kaKšnega tihotapca, ki ti je potem v najboljšem primeru prodal malo slabega alkohola po visoki ceni, se danes tih; tapci tepejo za odjemalce. Konkurenca med njimi je ogromna, reklama nezaslišana, njih zastopniki romajo od hiše do hiše in ponujajo pijačo. Ta je postala razmeroma poceni. Pint najboljšega whiskyja (0.56 1) stane n. pr. 85 Din, kvart gina (1.13 1) 40 Din steklenica pravega šampanjca 340 Din, steklenica najboljšega konlaka 170 Din Te cene se plačujejo v tisočih skrivnih prodajaln špir: tur z, dočim so v tako zvamh »speakeasies«, bolj ali manj elegantnih skrivnih točilnicah dosti dražje. Razumljivo, da moraš v elegantnih lokalih kakor povsod po svetu, plačati tudi režijo dočim dobiš v navadnih beznicah svoj »drink« že za par dinarjev — a naravno ne moreš vedeti, iz česa ta drink sestoji. Država Newyork nima svojih lastnih prohibicijskih zakonov zato so zvezne oblasti pri zasledovanju alkoholizma navezane same nase često vprizarjajo uspešne racije, tako pred kratkim, ko se je z za-uživanjem lesnega alk hola v neki bezni-ci zastrupilo 16 oseb. Toda če se ena bez-nica zapre se v sosedni hiši otvori nova. Trgovci z alkoholom imaio svo.je organizacije. ki plačujejo najboljše zagovornike za »prnesrečence«. to je za prodajalce alkohola, ki jih oblasti zalotijo V primeru, da dobe prodajalci nekaj ječe. skrbijo te organizacije za njihove svojce. Zadnja novost v področju trgovine z al-koholrm je ta. da dobiš' alkohol tudi v delikatesnicah Lastnik takšnega lokala sicer trdi da nima alkohola v zalogi, toda iz »ustrežljivosti« ti ga priskrb- v nekoliko minutah, kolikor si ga želiš in kakršnega hočeš. Zaklad na dnu Zgodba, ki meji skoro na bajko Ruski tisk poroča o velikem zlatem zakladu, ki eo ga roparji pred 28 leti potopili v Bajkalskem jezeru in ki ga hoče vlada sedaj rešiti- L. 1904 so poslali velik transport zlata iz Srednje Rusije v Severno Sibirijo in cela četa kozakov je spremljala to pošiljko. Zavoljo večje varnosti 90 skrivali tudi poti. po katerih bi morala potovati karavana Tako je prišla do Bajkalskega jezera, v katerega bližini je bilo takrat več kolonij kaznjencev Kaznjenci eo morali na kakšen način zvedeti za transport, ker so se obrožili in ga napadli Roparji bo bili v premoči in so poklali spremljevalce do zadniega. Nato so se polastili zlata, ki ga je bilo za več milijonov dolariev. Kaznjenci eo zaklad spravili na čolne in so ga hoteli prepeljati čez jezero. Zajel pa jih je grozovit vihar, ki je čolne prekucnil. Zaklad je izginil na dno, le nekateri izmed roparjev so se rešili. Ker so se bali zasledovanja, so napravili samo natančno skico kraia. kjer so je zaklad potopil in so nadaljevali pot v inozemstvo v upanju, da se jim bo kdaj pozneje posrečilo priti do njeaa-Dolgo časa so oblasti iskale potopljeno zlato. a brez uspeha. Potem je vsa stvar zapadla pozabljen ju. Pred nekoliko tedni pa je v moskovsko državno banka prišel moški, ki je pripovedoval. da je prejel v inozemstvu od enega izmed roparjev skico potopljenega zaklad~a. Sovjetska vlada je odredila preiskavo njegovih podatkov in potapljači so našli res številne zlate palice na dnu Bajkalskega jezera. V kratkem bo zagledal ves zaklad po 28 letih beli dan. Obrambni top proti letalom V Italiji delajo poskuse z obrambnim topom proti letalom Top te vrste strelja skoro vertikalno v zrak in lahko odda trikrat toliiko strelov kakor normalni top. ki n«i zgrajen za odbijanje napadov iz zraka. Izstrelek razprš granate v vse smeri na daljavo 500 metrov. Žepne ure za slepce Neki praški urar je začel izdelovati žep« ne ure za slepce. Tc 90 ure z dvojnim pokrovom in z izbočenimi števili katere slepci lahko otipajo Ure te vrste imajo samo en kazalec, in sicer za minute. Vemestu kazalca za ure imajo kroglice, ki se pomikajo ob določenem oasu iz jamice v jamico. Te jamice oznanjujejo ure in slepcem ni treba biti zaradi časa nič več v zadregi. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« grenčica posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Vseučiliški asistenti brez plače Dekan graške filozofske fakultete dr. Maull poroča v nekem gra&em listu da ostali zadnji mesec mnogi univerzitetni asistenti brez plače ker ni dunai*fca vlade nakazala denarja To se je zgodilo brez pred« hodnega obvestila iz razlogov štedljivosti. Diplomati v Rusiji ne smejo plačevati z rubifi Vsem v Moskvi živečim diplomatom in inozemskim novinarjem je boljševiška vlada zabranila kupovati živila za rublje. Plačevati morajo z inozemskim denarjem, večinoma z dolarji. Iz Avstralije v Anglijo v petih dneh Znani avstrilffcj rekordni letalec Charles Kingsford - Smith hoče podvzeti polet iz Avstralije na Angleško v petih dneh, kar bi pomenilo nov rekord med dosedanjimi rekordi. ANEKDOTA Mumificirana semena Grahova kaša iz Tutankamnovega groba Pred kratkim so svetovni listi poročali, I mena teh rastlin šele potem, ko je nasta-da je neki danski učenjak pc gostil svo- la goličava. je prijatelje z grahovo kašo, za katero je bil dobil zrna in jih vzgojil v večji množini iz Tutankamonovega groba. So torej ljudje, ki verujejo, da se dado 3000 do 5000 let stara semena spraviti še vedno v rast. To vprašanje so učenjaki raziskovali že pred sto leti a do pravega odgovora nanj še niso prišli. 1846. je n. pr. slavni botanik Candolle posejal 15 let stara semena 368 rastlinskih vrst. Negoval jih je z vso skrbjo, a vendar se je za 351 vrst brez nadaljnjega pokazalo, da se po tolikem času ue dado več zbuditi v življenje. Od ostalih 17 vrst tudi ni mogel dobiti zdravih rastlin Ovenele so mu še pred dozo-renjem. Temu nasproti se je Bequerelu po. srečilo, da je spravil 80 let stara semena do kaljenja. Zanesljivih poročil o uspehih s še starejšimi semeni pa nimamo. V več sto let starih gozdovih so na nevih goli-čavah hipoma zrasle rastline, ki so tam uspevale, še preden so jim drevesa s svojimi krošnjami odvzela svetlobo. To so smatrali za dokaz, da so semena teh rastlin toliko časa ležala v zemlji, ne da bi se megla razviti, dokler ni spet sonce posijalo na njihova tla Toda reč je silno nezanesljiva, kajti mogoče je enostavno to, da so veter, človek ali živali prinesli se^ Isto tako nezanesljiva so pore čila, da so našli v starih pompejskih. egiptskih, inka-ških, keltskih in drugih grobovih življenja sposobna semena. V večini primerov se je pokazalo, da gre za bolj ali manj spretne prevare če ti Arabec v Egiptu ponudi »pšenična zrna iz staroegiptskih grobov« in ti ta semena res vzklijejo. vendar še ne b š čisto prepričan, da gre dejansko za staroegiprtska semena. V nekem pogledu bi bila prava staroegiptska semena morda sposobna razvoja, kajti Bonastre je že 1. 1828. dognal, da vsebuje »mumificirana pšenica« ostanke škrobovine in albu-mina. torej snovi, ki jih rastlinski embrij v semenu potrebuje za prve čase svojega življenja. Toda poznejši resni peskusi so pokazali da nI mogoče obuditi niti semen, ki so dosti mlajša to ki se v svoji kemični sestavi ne razlikujejo v ničemer od svežih semen. Rastlinski embrij se je namreč čisto izsušil in stisnil skupaj in je izgubil povsem svojo prvotno organsko strukturo. To je pa najvažnejše TaJto ne moremo reči nič gotovega o tem. da-li je mogoče spraviti v rast tisočletja stara semena. Eksaktna znanost nagiba bel j k temu. da to možnost zanikuje. Definitivnl odgovor pa nam bo dala bodočnost. Po nekem koncertu sta se srečala Ro-senthal in njegov stari ruski impresarij Langewitz Oba sta začela govoriti o starih časih Eden izmed navzočih je menil: »Gospoda sta se pa dozdevno zelo dobro razumela!« — »Seveda,« je odvrnil Rosen-thal, »Langewitz se ie počasi začel zanimati za mojo klavirsko igro. jaz pa za poslovne zadeve m tako sva drug drugemu gledala na prste.« Vsak dan ena LZkMl Doli z najemninami! pravi hišni posestnik — ki stanuje v pri-UiSJu. (»Nebelsipalter«), dokler traja stara zaloga nizkih cen! Nekatere cene naše velike izbire: Plete&ine: otroški žemperji od damski žemperji od moški žemperji od otroški skoki od . ženski reform od . moške hlače od . Rokavice: otroške od . . • damske od . . . moške od. * » . Din 30*' Dia 7©«' Din 80.' Din 18.- HBiaKMH Nogavice: otroške od damske od moške . . Din Din Din 4.— 7.50 3*50 Din 16. Din 24» Din 1$.-Din 15*" Din 15*' „ krajce: kombineže od ... . moške od..... Torbice in kovček!: otroške od ..... ženske od..... kovčeki mali od . . . čevlji: za male otroke od ..... . Din decji »..»..*.«» damski od........ damski, garant, krupon podplat __ od..........DlSl moški od........ Din moški, garantiran krupon pod- __ plat od........Din delavski čevlji iz močne kravje kože od ....... , Dm 22»" 50.-60.* Steklo: kozarci od ..... , 1 liter steklenice od. . liker servis od . . . , Porcelans skodelice za črno kavo od skodelice za čaj od . . servis za črno kavo od . Din 32."" Din 25»"" Din 7.50 Din 20.— Din 13.— jjln 1.50 Din 8.50 Din 23.— Din 6.— Din 8.50 Din 85.— estni trg tb Stritarjeva ulica 1—3 T O varčevanja za povečani© narodnega blagostanja Na vzpodbudo mednarodnih hranilničnih in zadružnih organizacij je bil po voJni določen SI. oktober za mednarodni praznik varčevanja, ki naj ho v vseh kulturnih državah posvečen propagandi in širjenju varčevanja. Praznovanje tega dne se leto za letom bolj širi. Glede na hude čase, ki jih preživlja danes naše gospodarstvo, bo tudi v naši državi letos ta dan posvečen živahni propagandi. ki jo pripravlja poleg organizacij denarnih zavodov tudi naša prosvetna uprava, ki hoie s predavanji v šolah širiti smisel za varčevanje med našo mladino. 0 velikem pomenu varčevanja za razvoj narodnega blagostanja in udobnejšega življenja najširših plahti naroda, so pri nas pogosto prav napačna naziranja- Stremljenje vseh narodov gre za tem, da se omogoči boljše življenje vsakemu posamezniku, zato je potrebno, da si je vsak državljan na lasnem, s kakšnimi sredstvi moremo doseči ta smoter. Znani ameriški gospodarski publicist A. Camegie pravi: »Ena od osnovnih razlik med divjakom in kulturnim človekom je ta, da živi prvi iz dneva v dan, drugi pa varčuje in tako skrbi tudi za svojo in svojih potomcev bodočnost-« Pravijo, da je Jugoslavija po naravi bogata dežela, da ima ogromne neizkoriščene naravne zaklade. Tudi narod je delaven in vztrajen. In vendar živimo v primeri z mnogimi drugimi državami v precejšnji revščini. Narodno - gospodarska veda ie že davno ugotovila, da blagostanje naroda ni samo v zvezi s pogoji, ki nam jih za življenje nudi narava, temveč da Je odvisno ♦udi od pravilnega in racionalnega izkoriščanja možnosti za produkcijo. Namen produkcije je edino ta, da zadostimo našim življenjskim potrebam; v čim večji meri to storimo, tem večje je naše splošno blagostanje. Za blagostanje naroda je torej merodajna višina produkcije, ki pa mora biti seveda v harmoničnem razvoju, da ne nastopi zastoj, ki mu pravimo kriza. Ne sme nas pri tem motiti pojav nadprodukciie, o kateri baš sedaj toliko čujemo kot vzrok svetovne krize. Tako-zvana »kupna moč« nastaja istočasno s produkcijo in mora torej vsako povečanje produkcije povzročiti naraščanje kupne moči naroda. Seveda pa je splošno razširjenje produkcije možno le tedaj, dokler ne nastopi disharmonija v razvoju posameznih panog produkcije in dokler v izmsniavi dobrin v držav: in med državami ne ndstroijo ovire, ki kvarijo potrebno harmonijo- Naj se sliši še tako paradoksno: splošno rx-večanje Dro-dukciie je in ostane pogoj za dvig narodovega blagostanja. Seveda ;>a se mora narodno gospodarstvo stalno priliki jati spremenjenim možnostim za povečauJe produkcije, nai si nastaneio te spremembe v notranjosti države ali pa če pridejo od zunaj. povečanje produkcije pa ne zavisi samo od možnosti, ki nam jih nudi trg, temveč tudi od nečesa drugega- V vsakdanjem življenju čuiemo pogosto, kako bi se v tej ali oni panogi dalo producirati, ce bi bil na razpolago kanital. Ce pa je od kapitala odvisno razširjenje produkcijskih možnosti, potem moramo stremeti za tem. da kapital ustvarimo. V narodno - gospodarskem pogledu je kapital produkcijska moč. ki leži v nrodukcij-skih sredstvih, napravah in pripomočkih, ne glede na lastnika teh produkcijskih sredstev in pripomočkov. Kapital .1*111 omogoča, da pri enakem trudu producirann_ W Narodno blasostanie je v znatni meri odvisne od tega. v koliki meri nam proiukedska sredstva olajšajo delo. Mnogi ljudje ne- morejo razumeti, zakaj dobi n. pr. delavec v velikih zapadnih državah, zlasti ua v Ameriki, za svoje delo znatno višjo mezdo, kakor naš delavec za isto delo. Le zato, ker ameriški delavec v istem času in pri enakem trudu lahko mnogo več naredi, kateor naš delavec v zaostalih obratih. Če dela stroj tkapitai) za človeka, zaradi tega Da še ni potrebno, da bi ostali ljudje brez posla. V Ameriki je produkcijski proces tako racionaliziran in mehaniziran, kakor nikjer drugje, in vendar do izbruha svetovne gospodarska krize ni bilo tam brezposelnih. To pri pametnem in umerjenem razvoju tudi ne mor-3 biti drugače, zakaj od racionalizacije nima ali pa vsaj ne bi smel imeti koristi ie lastnik produkcijskih sredstev. V vseh državah z rlaleko-sežno racionalizirano produkcijo vidimo, da so mezde in plače mnogo >ašje. kakor '' zaostalih državah. S povečano produkcijo narašča pri višjih mezdah in plačah tudi kupria moč naroda; povečana kupna muč pa omogoča zopet večji konsum. Kvintesenca vseh naših prizadevanj za zboljšanje narodnega blagostanja mora biti torej tvorba kapitala, ki ga nujno potrebu-iemo tako za izkoriščanje naravnih zakladov, kakor tudi za racionalizacijo obstoječih produkcijskih naprav in za ustvaritev prometnih sredstev za izmenjavo produciranih dobrin. Pri tvorbi kapitala pa se že pričenjajo naše težave. Kapital se ne da ustvariti iz nič, zato je potrebno, da se odrečemo možnosti porabiti svoje dohodke; z drugimi besedami, da štedimo. To velja za vsak družabni red, ki si ga ustvarimo. Tudi v Rusiji obstoja tvorba kapitala, ki pa je seveda prisilna, naj si bo, da je državljan prisiljen del svojih dohodkov naložiti v notranja posojila, ali pa da mu država ne daje za izvršeno delo onega plačila, ki ga zasluži Kapital, ki ga s silo ustvarja Rusija, je dejansko pristra-dan. Naziranje, ki je zlasti danes zelo razširjeno. češ, da štednja zmanjšuje konsum. je docela napačno, kar nam kaže naslednje razmišljanje- Denar, ki se od štednje zbira v denarnih zavodih, predstavlja neizrabljeno kupno moč. toda le začasno neizrabljeno kupno moč. Čim denarni zavod posodi vložen denar za investicije, n- pr. za financiranje gradnje stanovanjskih hiš, se ta neizkoriščena kupna moč prenese na delavce, ki so zaposleni pri gradnji, na delavce pri produkciji gradbenega materijala itd., ki to neizkoriščeno kupno moč potem izkoristijo. Kupno moč onih, ki štedijo, izkoristijo tedaj drugi, toda s to važno razliko, da gre v prvem primeru za neproduktiven konsum. Uporaba prihrankov ie ustvarila tralno vrednoto, namreč stanovanjsko hišo. Neugodno lahko vpliva zbiranje prihrankov na konsum le tedaj, če denarni zavodi ali posamezniki zadržujejo likvidna sredstva, kar pa ima svoje meje. Če malo pogledamo naokrog, vidimo, da se najboli dviga narodno blagostanje tam. kjer je smisel za varčevanje ukoreninjen v naiširših plasteh naroda. Za primer naj navedemo le Francijo. Razvoj štednje v širokih slojih je potreben tudi zaradi tega, da se čim bolj omeji zbiranje kapitala v rokah malega števila posameznikov. V cilju zboljšanja našega narodnega blagostanja stojimo le pred ogromnimi nalogami, katerih izvršitev bo odvisna le od obsega, v katerem se bo pri nas razvilo varčevanje- Napeti bomo morali vse sile, če bomo samo hoteli izkoristiti velike naravne zaklade, ki nam iih ie odklonila narava. Če sami ne bomo ustvarili kapitala, ki ie za to potreben, bomo postali vedno bolj odvisni od inozemstva in bo konč- no ves dobiček odnesel tujec v inozemstvo-Zato bo moral naš narod v prihodnjih letih doprinesti v odrekanju ,in samozataJevanju še velike žrtve, kajti napredovali bomo le tedaj, če bomo ustvarili več kapitala, kakor pa je že nujno potrebno, da ustvarimo možnost zaposlen ja za naš visok prirastek prebivalstva. Seveda pa bodo morale tudi javne finance precej skrčiti svoie zahteve do naroda, zakaj čim večji odstotek narodnega dohodka bomo porabili za javno upravo, tem manjše bodo pri povprečno nizkem stanju dohodkov posameznika v naši državi praktične možnosti za tvorbo kapitala. t- o eo Ostri avtomatično vsa rezila Dobiva se v vseh nožarnah, parfumeri-jah in ostalih podobnih trgovinah. Naš uvoz tkanin Kakor znano so letos razne težkoče pri nabavi tujih plačilnih sredstev v zvezi z dobrim uveljavljenjem jugoslovenskih tekstilnih tvornic na domačem trgu precej pospešile osamosvojitev našega gospodarsva od uvoza tkanin iz inozemstva. Od milijard-nih zneskov, ki smo jih sredi pret. desetletja plačevali na leto za uvoz tkanin, smo prišli na nekaj sto milijonov tega uvoza. Seveda so tudi naše tekstilne tvornice raHj nazadovanja konsuma letos občutile krizo, vendar v manjši meri, nego druge industrijske panoge. Zato se je tudi uvoz sirovin nekoliko skrčil, vendar v manjši meri nego uvoz tkanin. Zmanjšanje uvoza sirovin v bombažni industriji je lelos prišlo do izraza pri uvozu prediva, dočim se je uvoz sirovega bombaža še nekoliko dvignil. Letos smo v prvih 3 četrtletjih uvozili 648 vagonov bombaža (lani v istem razdobju 576 vag.) v vrednosti 87.2 milij. Din (lani 84 6). Uvoz bombažnega prediva pa je nazadoval od 921 na 558 vagonov odnosno od 27S na 140.7 milijona Din. Uvoz volne ie padel od 282 na 110 vagonov odnosno od 54 6 na 20.8 milij. Din, uvoz volnenega prediva pa od 73 na 44 vagonov odnosno od 48.9 na 30.7 milij. Din. Stalno naraščanje uvoza prediva od umetr.e svile pa se tudi letos ni ustavil, temveč se ie uvoz celo nadalje dvignil od 80 na 84 vagonov odnosno od 46.4 na 50 milijonov Din. To povečanie uvoza svilenega orediva pa nam je omogočilo, da smo uvoz svilenih tkanin reduciral: na minimum. Izrazit padec našega uvoza tkanin v zadnjih 3 letih nam zlasti kažeio naslednii podatki o vrednosti uvoza tkanin v prvih 9 mesecih zadnjih 3 let (v milijonih Din): uvoz tkanin bomb. vo'n. svijenih skup. 9. mes. 19*V). 520.5 270 9 99.7 891.3 » » 1931. 328 9 186.2 64-1 579.2 » » 1932. 164.2 102.9 13-2 280.7 Letos je uvoz tkanin znašal le 280 milijonov Din to ie komaj 30% uvoza pred dvema letoma. Vrednost uvoza tkanin je sicer nazadovala tudi zaradi nižjih cen, vendar ie krčenie po količini enako občutno- Bombažnih tkanin smo na pr. uvozili v prvih 9 mesecih 1. 1930. še 816 vagonov, lani v istem razdobju le še 542 vagonov, letos i>a komai 294 vagonov. Uvoz volnenih tkanin se ie istočasno skrčil od 172 odn. 120 na 67 vagonov. uvoz svilenih tkanin pa od 21 odn. 15 na 4 vagone. Nikdar cenejše, toda danes najboljše ostrilo sveta! Komad Din 12/ Stara britvica je sestavni del ostrila. Trajno ostrilo! Edina možnost, da svoje stare j britve dobro uporabite. Karlo Fenyo, Zagreb 1. Telefon 8244. Veleprodaja IZVOZ-UVOZ, Amruševa 10, H. nadstropje, poštni pretinac 278 Hranilne vloge pri naših regulativnih hranilnicah Zveza jugoslovenskih hranilnic je pravkar sestavila statistiko o 6tanju hranilnih vlog pri regulativnih in banovinskih hranilnicah v dravski banovini na dan 1. septembra 1.1. V začetku septembra so znašale vse vloge pri regulativnih hranilnicah v dravski banovini 1166-9 milijona Din in to s pripisanimi obrestmi vred. Od zadnjega stanja na dan 1. junija ni znatnejše spremembe. Nazadovanje vlog se je že precej ustavilo, zakaj v mesecih julij in avgust so se vloge v vseh hranilnicah zmanjšale le za 19.5 milijona Din, dočim so v drugem letošnjem četrtletju nazadovale še za 52 milijonov Din. Od po-četka 1. 1931. se je stanje vlog pri regulativnih hranilnicah v dravski banovini gibalo tako-le (v milijonih Din): 1. januarja 1931 1182.1 1. julija ., 1219-8 1. januarja 1932 1205-6 1. aprila „ 1238.4 1. julija „ 1186.4 1. septembra „ 1166.9 Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, kažejo hranilne vloge pri regulativnih hranilnicah v dravski banovini mnogo večjo stabilnost, kakor vloge pri vseh denarnih zavodih v naši državi, ki so od najvišjega stania (1. junija 1931") padle do 1. junija t k za okrog 3l/4 milijarde Din ali za 23%, dočim znaša pri regulativnih hranilnicah nazadovanje od najvišjega stanja (1. aprila t. 1.) le 5.8 %. Pri največjih hranilnicah v dravski banovini ie bilo stanje vlog na dan 1. septembra t. L naslednje (v milijonih Din): Ljubljanska mestna hranilnica 437-9. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani 146.2, Mestna hranilnica v Mariboru 1286. Hranilnica dravske banovine v Mariboru 81.8, Mestna hranilnica v Celin 50.2, Mestna hranilnica v Kra-niu 43.7, Mestna hranilnica v Novem mestu 35.8. Mestna hranilnica v Radovljici 31.1. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu 26.5. Občinska hranilnica na Vrhniki 22.1, Mestna hranilnica v Kamniku 16.7. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 15-7, Občinska hranilnica v Krškem 14.6, Mestna hranilnica v Ptuju 12-5. Gospodarske vesti = Pobiranje taks za Zbornico ra TOI. Po § 95. zakona o obrtih mora prosilec, ki se obrača na obče upravno oblastvo prve stopnje zaradi izdaje pooblastitve ali dovolitve za izvrševanje obrti, priložiti vlogi potrdilo pristojne zbornice, da ustrezajo predložene iistine zakonskim pogojem. Zbornica sme za te posle v lastno korist pobirati takse. Sedaj je kraljevska banska uprava na osnovi § 33. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah (od 5. avgusta t. 1.) odobrila, da sme Zbornica za TOI v Ljubljani pobirati od 1. novembra t. 1. naprej nastopne takse: pri izdajanju potrdil po § 95., odst. 5. obrtnega zakona: 1. za delniške družbe 500 Din, za industrijske obrate 300 Din, za vse hotele in vse na dovolitev vezane obrate 250 Din; 4 za restavracije 150 Din; 5. za ostale gostilničarske obrate 100 Din; 6. za trgovske obrate na debelo 200 Din; 7. za trgovske obrate na drobno 100 Din; za trgovske pomožne obrate 200 Din; za rokodelske in ostale obrtniške obrate v mestih 100 Din; za rokodelske in ostale obrtniške obrate na deželi 50 Din; za legitimacije trgovskih potnikov pri firmah, ki ne zaposlujejo preko 5 potnikov, za vsako legitimacijo po 20 Din, pri ostalih firmah pa po 50 Din. Tarifa je objavljena v »Službenem listu« od 29. oktobra t L = Slabost angleškega funta. Ze nekaj tednov kaže angleški funt precejšno slabost, ki se je pretekli teden spremenila v izrazit padec. Sredi septembra se je funt držal še precej stabilno na višini preko 18 šv- frankov, to je 28.5°/o pod pariteto; sedaj pa no-tira okrog 17 švicarskih frankov to ie približno 33% pod pariteto. Najnovejši padec funta je morda vzbudil več pozornosti v inozemstvu. kakor v Angliji sami, zakai Angleži kažejo nasproti funtu nadalje popolno zaupanje. Navzlic temu. da je Anglija začasno opustila zlati standard, se v svetovni trgovini vršijo, odkar se je tečaj funta več ali mani ustavil, zopet številne kupčije v funtih. Zato so v inozemstvu oni. ki imajo blagovne terjatve v funtih, zadnje tedne zaradi novega padca funta izgubili okrog 6V». Vzroki sedanje slabosti funta so menda različni. Sezonsko večji uvoz sirovin je gotovo neugodno vplival na tečaj funta prav tako kakor bližnji termin za plačilo anuitete za \oini dolg Ameriki. Znatno vlogo igra tudi nizka obrestna mera v Angliji in pa okol-nost, da bo morala Angliia v zvezi s konverzijo voinega posojila plačati inozemstvu okrog 60 milijonov funtov za nekonvertira-ne komade tega posojila. Angleški gospodarski krogi so mnenja, da bo oslabitev funta le koristila angleškemu izvozu. — V zvezi z novim popuščanjem funta je značilna vest. ki io objavlja »Daily Telegraph« in »Financial Times«, češ. da se bo morala tudi Švica, prej kakor mislijo mnogi ljudie, odločiti, da zapusti zlati standard in da sledi zgledu Anglije in skandinavskih držav, seveda ne morda zaradi valutnih vzrokov (Švica ima preko 2 Vi miliiarde frankov zlata in s tem rekordno kritje vabite), temveč zaradi tega, ker švicarsko gospodarstva preveč trpi zaradi visokega nivoja cen in dra-ginie, ki ovira zlasti tuiski nromet. Seveda so švicarski listi ostro zavrnili to naziranie omenienih angleških listov ter ga smatrajo le kot izraz znane propagande Anglije, ki gre za tem. da bi tudi ostale države, ki imajo še neokrnjeno zlato valuto, opustile zlati standard in da bi potem skupai z Angliio znova prešle na zlati standard pri nižji pa-r i teti. = Rodovniško premiranje b^lo slovenske živine. Pretekli teden se je vršilo premira-nie rodovniške živine belp slovenske pasme v Moziriu in Šoštanju. V Mozirju raz-stavliene krave so h;le glede oblik prav lene. enako telice Biki in bikci pa bi bili, razen ene0gr?č evaii. »anesljiivega, marljivega in trezn ega, ki je vešč lo-Sčamja parketov, del na TTtn im ostalih gospodarskih poslov, sprejmemo ta-k<\i. Pismeno ponudibe na na-<;'ov: Vlado I?3dan, Za gr-eb, Miihamovičeva 14. 43515-1 Služkinjo H dobro pere im lika. popolnoma zdravo sprejmi m. Ponudbe z na tanč-n-o na-Tedibo do-seda.Tijih služb :n zahtevki na oglasni od de lek »Jutra« pod »Spretna Sn snažna«. 42510-1 3 mlade gospodične lope, iščem za prvovrsten lokal, da vstopajo v salonski orkester, za ples in zabavo. Pismene ali telefonske ponudbe na Re-»tavrant »Cgor«, Split. 42838-1 Vrtnarje H5f»sn kot družabnik« z -r*o delovno moč-jo — za B^odni-o povrtmino na Var-d-arju. Dam: zemljišče, dobre stanovanje, živa'i in stekleno hišo. Ponudbe na s a« lov: Marinkovič. Skoplje (Pop Koč-ina 1). 42838-1 Vsaka oseba T mestu aJii na deželi, ki ieli zaslužiti dnevno 5»! de 130 Din, ki ima dar (jovo; ra i.n je priljubljena, naj poči je točen n a s i o v ne oglas. oddelek »Jutra« pod snacko iXe čakaj«. 42746-1 Šofer * petletno prakso ia 10.000 do' 15.000 D:n kavriče, do-bi takfti sta.lno službo. — Pemok Franc. avtoprevoz. nSfc, St. V-jd pri Ptuju. 42690-1 Prodajalko- natakarico »a vinotoč, delikates« in t-wfi!k« sprejmem takoj. — K s, v i j c zmožne ima jo p-edinost. Ponudbe na ogl. oddelek >Jutra« pod šifro »Sts-lno mesto«. 43132-3 Več pletilj sa avtoma tičn e nogavične »■fro-je. kakor tudi za ročne stroje, sprejme takoj tuvrama »IKAr v Kraniu. 42707-1 Prekafevalca ••tnes-tojnega. prvovrstnega sprejmem takoj. Ponudbe na. o-irlasni oddelek »Jutra« poč 'St. »555«. -13014-1 Poslovodinfo s primerno ka-voiij«, ki je vajena t mil gostilne in drugih hišnih del, pripro-sto. a vsestransko verzira-n-o, sprejmem za otvoritev trgovine z mešanim blažim. Ponudbe .pod »Pod-ietn-a« na oglasni oddelek »Jutra«. 42033-1 Otroško vrtnarico dobro negovalko, vajeno tudi šlvanjia, iščem k dvema otrokoma cd ','4 do 2 let. Ponudbe na oglasni odide! ek »Jutra« pod » Vrt-narica«. 42800-1 Boljše dekle čedno, poštem«, vajeno kuh« i® postrežbe gostov, sprtim om. iPlommidbe na prttruižlrF no ».fejifrpa« Celje pod Šifro »Naianeeto natakarice«. 42951-1 Učenka in spretna nnodistinfa se »premete taikoj. po-iMi'!:"!>-'- p"d »Spretna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 42Č»V3-1 Čevljar, pomočnika zr. fina d-1«. zmožnega tudi gonroh delov, sprejme Janez Zavrl. Ij*uM'a-n-a. Tržaška cesta lil. 42982-1 Več kuharic sobaric, natakaric, deklet, veščih ku.he. za podeželje in Zagreb išče Posredovalni zavod. Zagreb. Ga-jeva ulica 27. One, ki žele nameščen je. morajo osebno čokat." v zavodu. dokler si ne izberejo slražbo po votlji Za pi-rn^n odgovor jo pri-loj.it; 2 Din znamk«. Telefon 59-81. 4,2941-1 Gospod ne Izpod 28 let dobi službo. Biti mora ma-nufakturlst ln lm^t.i dober nastop. Ponudbe pod šifro »Liubl.ianu« ia oglasni oddelek ■>"•"-tra«. 43029-1 Trg. pomočnika sDreimem. Biti mora dober »metalec«. Javiti so .ie Podmilš^^kora 31.-I.' 43035-1 Frizerko dnem oddelku »Juitra«. 42-776-44 Brivsikega vajenca sprejme A. KOcihl, Flor ianaka u3. 3rl. Ljiuibljana. 42965-44 Izučiti ae želi zdraiv im močan famt diobro Bolsiko fmobrazbo amt.om-ehainiič.ne obrtir, na-j-raje v Ceijiu ali pa. v Zagrebu. Bonmdibe na po druranaco »Juitra« v Celju ped »Arrtiomehamkair«. 42S49-44 Dekle s trg. šolo ki se je že 2 leta" učilo v mamniifaki/uiri — želi vsled opupt.itrvie trgoviine, nadaljevati uičenje v mainifak turi, event. v mešaini tr sovini. Dofpiise na podjnž-TLieo »Juitra« v Novem mesta pod šifro »Pridna«. 42S33-44 Natakarico na račun Iščem za ta ko j. simpatično in pošteno, staro do 30 let. Imeti mora gotovine do 700 Din za prevzem b3ar ga. Naslov v oglitsnc-m oddelku »Jutra«. 43129-1 Sedlar. In torbar. pomočnika veščega in spretnega, iščem za takoj. Ponudbe na o-gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Doiira moič 77«. 43134-1 Pisarniško praktikantinjo s skrooino plačo, za pa t meseee-v sprejme trgoivina v Lj.uibljani. Po-nuidlje na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena moč«. 43M0-4 Več čevljarskih pomočnikov za šivana in kon tesna dela, tudi šteparico in unpukarico sprejmem v stalno delo takoj. Andrej černilec, čevljar. Kranj. 43144-1 Do 200 Din na dan zas-lužit-e 7, lahkoto — Prednost imajo vpeljani zastopniki pri privatnikih. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vendar enkrat«. 42745-1 Edgar Rice Burroaghs: Tarzan, kralf džtmgie DRUGI DEL 102. In tako je Tantor komaj utegnil opaziti, da je novi nasprotnik odskoičil izpred niega, ko mu je Tarzan že porinil kopje za mogočno lopatico, naravnost v besno srce. To jc storil toli hitro, da se je velikanski debclokožec pri tisti priči mrtev zvalil po tleh. itiJ hI 4OiDTneli?- 1929. bv Edgar Ri« B'ir-«njh*, fa» AD Hjlit« f««"«4 103. Tedaj je Tarzan skočil na truplo nbitega slona in zagnal svoj strašni zma-govalski krik. Stari glavar in vojščaki so se z občudovanjem in strahom zgrnili okoli njega. Bili so prepričani, da je ta mož, ki je bil premagal leva Numo in slona Tantorja, obdarjen z nadnaravnimi močmi. Deklica s 4 ra«zrodi meščanske šole, želi vstopiti kot učenka v trgovino mešanega blaga Doiir.se na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«. 43118-44 Vsaka beseda 50 par; za da jen je nasiova ali za šifro pa 3 Din. (2) 1000 Din dam tistemu, ki mi pre. skrbi stalno službo. Imam trg. šolo in nekaj prakse. Pisati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgov sko nnobražen«. 42052-2 500 Din dobi tisti, ki preskrM pošteni in trezni osebi mesto sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kav-cija 5000 Din«. 41733-2 Boljše dekle ki je vešča tuidi precej šivani je, išče me^to soba riee pri dobri dnržini. — Cenj. ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »15. noreimiber«. 42.797-2 Prodajialka mešano stroke, dobra aram-žerka, z znanjem več jezikov, išče kjenkoli službo Ponudbe na oglas, oddelek ».Tiitra< pod »Domačinka« 42053-2 Šofer išče shužbo pri podjetju. kjer se občuj® nomško. — Gre tudi sa.mo za hrano. Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42694-2 Salonska godba 3 gdč. in 2 gospoda — violine, eello, klavir, bas in jazz — išče mesto v Sloveniji. Godba je prvorazredna za klasiko in p1 es. Poje srbske sevda-jiinke. hrvatske in slovenske pesmi. Nastop takoj. Slavko Raškaj. kapel nik. Zagreb. Poste Restante. 42662-2 Prodajalka izučena v trgovini mešanega blaga., želi premeniti mesto — tudi na deželo. Pomagala bi loluko tudi v gospodinjimo. Zmožna nemišč-ine. Naslov v ogl. oddelikiu »Jutra«. 426:39-2 Trgovski pomočnik m?ad, vojalšiin-e pno.st. s šoferskim izpitom, vsestransko verziran. želi na-m ešč en: je pri večji tvrdki na deželi a-'i v mestu. — Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe prosi na o:gfasn.i oddelek »Jutra« pod šifro -Dobeir prodajalec«. 42608-2 Šofer-mehanik srlgTiTen vozač, z večletno prakso, zmiožein vseh jvo-prarv-il, viojaiščiin« proet — išče me-stio. Nasloiv v ogl. oddelkm »Juitra«. 42750-2 Kot hotelski sluga skiladiiščndk aid kaj slič-ne-ga iščem nameščen je. — Zmožem seim tudi kavcije. Naslov v oiglaisneim oddelku i Jut na.«. 42802-2 Komercijalna moč perfekitma, z d-olgo mno-gositran-^ko prakso, zaposlena kiot vodiina inioo. z znanjem 5 jeziikorv, JšSe primemo zaij^oisliiteT kot podpora šefu, glavni knjigovodja ali korespondent. Vprašamja pod šifro »P. R. 35« na oglasni oddelek »Juitra«. 42785-2 Kuharica išč-e mesta pri samostojnem goispodiu ali pri manjši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. 42968-2 Perfektna kuharica varčna. z znanj:eim nemščine, išče mesta pri boljši dmižini. Naslov v osrlas. oddelku »Juitra«. 42*51 -2 Prvo mesečno plačo odstopim posredovalcu za stalno službo trgo*' sko izvežbanemu, inteli gentnemu, poštenemu domačinu. Zastopstvo odklanjam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Za pomoč zanes IJlva moč«. 41500-2 Izprašanega kurjača Iščem za parno žago. Prednost Imajo taki, ki so tudi lzučenl kovači Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ■ »Kurjač«. 43048-20 B«4t*J» 1 Din; za dajanje oaaloro aH n iifro 6 Din. Dijaki, ki iščejo tastrukcije, pla-S«jo Tsako besed® SO par j sa šifro aii za dajanj« tvaalova 3 Din. (4) Absolventka meščanske šole z matuTO. prosi mesto v pisa-rni. k otrokom, v pomoč gospodinja nli kar-koli. Prmii"lbe na ogb-nl oddelek »Jutra« pod šifro Začetnica«. 42015-2 Prvo mesečno plačo odstopam po.i-rr dovaVu za stalno službo trg. izobraižeiiemu. into-ligen^emu im pošite-n emiu iliomaičiimn. Zastop-stivo odklanja. Popise na osrlas. oddelek ».Tuitira« pod šifno -Za oomo^ — zanesljiva moč«. 4i15O0-2 400 Din ,nagrade dam tistnmn, ki mi dobi s'užibo šofer:a. Sem zane=-Ijiir iin imam dobTi spri-Čeva'a. Nasilcv: Pnbania. Sv. T/Ott.oiw na Dr. rMiu št. 107. 42758-2 Gospodična freovsko naobra.žena. kav. oije zmoižna. išč.o doibro mes-to v kakS t.rgo- vmi.. Ceni. ponudbe na ogl.is.ni oddelek ».Tu tir a« r>od »Dobro mesto«. 420Ž54-2 Zobotehnica zam es" ii va v vseb delih * Varrčn.V'nm in zlntiom. vešča silf"v. in n^miškejra ie. zika. išče ir^n. — Con.i, oomidb" na. orTacni oddeleik »Jutra« r-rd značko »Nastop za"četfk'oma novembra. 42835-2 Gospodična trg. naobražena, želi pre-meniiui mesto. Cemj. po-nndbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Mala in pridna«. 42000-2 Šoferska šola E. Ceh fbivša Came>rnibova šoferska Šola). Dunajska wsta št. 36. Sola ta po klicne šoferja im »materje. Prospekti in pojasnila ca Vonj ia frank©. 290-4 Nemško konverzaciio ln pouk n-odo izobražena gospa po 10 Dim za nro. Polian=ka ceeta 1il8S9-e Krojači, pozor! Krojaški pom.očn;k za boljša "dela-, išče službo — vsled kriize proti 80 Dim tedenske plače. Pemmdbe na oglasm ;ddel-ek Jutra pod »Madiiv«. 42836-2 Avtolastnike nksuznih, t-oivorniih im av-toibusnah vozil, se vljnd.no prosi za podelitev mesta šoferja, sericiznemu, ne nr edk a znwa n emn a vt o voza -in, z vsestransko dolgo!et-.1,0 prakso, jeaik.o.vmo izobrazbo in na'boljšemi referencami, vdovcu, očetu treh otročičkov, Iti je radi opustitve obrat« dosedanjega siužbodajak-a. ostal brez kruha in vsakih sredstev. Opravljal bi tudii vsa dru-sra pisarniška ali pomožna tehnična dela. Gre v vsaki kraj d.ržarve. Ponudbe pro-i na Oigl. odd»1ek »Jutra« od značko »H-umanost«. 42064-2 Natakarica ,idma 'm dobro izurjena, ..če s3.-u.j3bw za takoj. Na-■lov pov-e oglaso« oddelek Jutra«. 42002-2 Dekle za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, želi spremeniti službo 15. novembra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod »štedljlva«. 43027-2 Mehanik "udeliovailec orrd'.;a. r, dm1-mn letno prakso, išče začasno zaipoisllitev. Ponudibe na o-crlasni oddel e-k Jutra pod »We rka eugsipe.zio list«. 43010-2 Zanesljiv hlapec služ;bo. Ponudbe pod šifro »Mlad« na tnglas. oddelek »Jutra«. 430amešSe-nja pri kaki b>ljši o u-žlni. Ponudbe pnd »Začetnica« na oglas cdd. »Jutra«. 43C68-2 Šofer z v*»?.efcw praksio, zmvožen vr-ch pripravi,!, želi kakršnokoli nameščen ie. Cen jene ponnidbe na oglas, oddelek -•Juitra« pod šiifro »Piofer«. 43086 2 Nesrečna gospa prosi slnižibo blntgaijmičarke v trgov-ni. Naslov pri po-dražnica »Jutra« v Celiim. 431.20-2 Frizerka prvovrstna moč Išče nameščenja tudi Izven LJubljane. Ponudbe pod šifro »Izvežbana« na oglasni oddelek »Jutra« V140-2 Šoferska šola Gojko Pipenbacher »e je preselila na G>spo svetlo testo Jter. 1 fpri Figovcn na dvorišču). Za one ki imajo malo sredstev, pouk v nemškem jeziku. Preiizktišena metoda. Po-Panska cesta štev. 17/1. 427.16-4 Nemščino, angleščino, italijanščino, francoščino, klavir poučuj« dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 1'1, pritličje. 42928-4 Visokošolka poučuje za stanovanje. Ponudb« na oglasni oddelek »Ju/tra« pod »Hvaležna«. 42S78-4 Samo še 2 učenca sprejmem pod ugodnimi pogoji s 1. novembrom v klavirski pouk. Informacije dajem od 2. do 5. popoldne. Gajeva ulica 9, I. nadstr., vrata št. 6. 43003-4 Dipl. učiteljica poučuje klavir, nemščino, francoščino. Klavir za vaje na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43031-4 Francais f-nserig-.j(■ pa>r franfaise Mž-thode praitiqne et rapide. — Dunajska cesta la/III. 40205-4 Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, an-ieščilne, italijanščine in ruščine. Najmodernejša metoda. Siguren uspeh. Vpisovanje na Mikošičeivii e. št. 7/II. 43i!09-4 Avto9moto Veaka beeeda 1 Dio: t« dajanje ali ta «(>« pa ( Dio. (10) Rezervne dele avtomobilov »Renault« prodaja po telo tnižanib eenah generalno tastopstvo Renanlt, Cesta ia Rožnik 19. Ueha-niiki preprodajalci 15 % popust* 313 iO Motorno kolo s prikolico, v dobrem sta-nij.u pocema prodam aei zamenjam za žagan aii tesan "ee. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Skoraj novo«. 4038(5-10 Motorno kolo prikolnoo znamke BSA v najboljšem stanji) poceni proda Franc Dobnikar. mesar, Ježica pri Ljubljani. 420H1-10 Entlanje 1 m 1 Din ažuriranje 1 m 2 Din monogrami od Din 1.50 da ije. Palača Kreditne banke št. la/IV. 42017-3 Entlanje 75 pa«- meter. — Poljanska cesta štov. IS/H, desno. 43171-3 Nem-Sko - šived. tvrdka za jeklen« io drugo oo-odje. išče v vseh večjih krajih Jng-osiavije spretne zastopnike (tehn. izobražene trgovee) proti visoki proviziji. Samo izkušeni gosipodje. ki stalno potujejo, in so dio-bro vpeljani pri premogovnikih. strojnih tovarnah, kiji ičaivniča-r jih, obratih za predelavo 'esa. kleparjih itd nan e.io «vo*e v nemščini pisane ponudbe z naivedbo referenc pod šifro »Jekleno in stropno "rod. je« na oglasni oddelek »Jutra«. 43771-3 Proti visoki provbdp iščeimo za proda :o brit-eiv. stroijie^ za strjižemje las. škarij itd. dobro izurjene zastonnike ki pori« di i č- n o obisku-joijo frizerje in prodajalne z jeklenim blagom in po dmbnimi orH motri v mesr'b in podeželTO. Pamo diobro vpel!anji eosnodie naj pošlje),;« nemško pisarne ofer. te z naivodibo referenc pod šiifro »Žlahtna koo-ina« na oglasni oddelek »Jutra«. 42772-3 Agentje in sejmski prodajalci dobe visok zaslužek. Potnikom raznih strok diobe-r postranski zaslužek. Vprašanja na »Izvoiz-Uvoiz«, Zagreb. Amruševa 19,11 — Poslanski pretinac br. 278. Osebni pose-ti od 15. do 17. are vsak dan. 42522-5 Potnike (ce) za doc.twi stroški. Omnia, Dunajska cesta 36. 42980-3 Okrajne zastopnike za obisk kmetovalcev sprejmem. Fiksna plača po sposobnosti. Kavcija 1500 Din za kmetijsko zalogo potrebna. Agilnl ln dobri organizator J prednost. Ponudbe na »Galanta, Ljubljana«. Poštni predal 352. 43070-3 Zastopnike sposobne in poštene za povečanje slik sprejmemo. Odda se tudi gl. zastopstvo za Hrvatsko. Kavcija potrebna. — »Mina«, Maribor - Po-brežje. Nasipna 18. 43123-3 Avto maW, 4 cšlimdrski. t dobrem stanju tfgodm« prodam na obroke a-li zamenjam za usnje. — Martin Omerzel, oovijar, Trbovlje. 41870-10 Lahkotovorni avto 750 kg nosilnosti, prvovrstne ameriške znamke v najboljšem stanju prodam. Informacije J. Lovše, Tavčarjeva ul. 7, telefon 27-28. 43008-10 Motorno kolo divoitakt.ii o, poo.fmi prodam — hudi na kinj5Si.ee. Naslov pove oglosmi oddelek Jutra«. 431148-10 Zaslužek Kdor \ i 6 e tasiulka, plača ta vsak« besedo 50 par; za naslov ali lifro S Din. — Kd«» n n d I zaslužek, p« n t »ako besed« 1 Din. ta dajanje naslov« aii ta lifro pa 5 Din. (8) Zastopniki za Jugoslavij« se sprejmejo za lahko eiu<žHo. — priipnavtio za miteliigefrtm*-upokojence im občinske uradnike. — Pomudbe na pr*ini?.niieo »Jutra« Mari-ixrr pod »Dober za/služek«. 43874-3 Odeje se sprejemajo v delo in popravilo. Vata šn volna v cufanje. Rožna ulica 19. illOT-S Zastopnike akvlzlterje za vsak krat štajerske, Prekmurja ln Medjimurja sprejmemo. Dnevni zaslužek 200 pi-som im najnižjo ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod značk« »Puška«. 42707-7 Berke! tehtnico dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe p~i »Berkel« na oglač-ni odideJefe ».Juteai«. -12934-7 Parni kotel dobro ohranjen, brez korv-eesije, uipo-ebin za pa.mo kiu.r:aivo. kuipim. Poiindibe z doffišsosn na oglasna oddelek »Jutra« pod šifr« »Parni kctilvek«. 42S83-7 Povhove kože in mast prodam. Na-slov odd. »Jutra«. v oslis. 43032-6 Železna peč (gaqpcrček) poceni naprodaj. Nasloiv v oglasnem •otdidelkTi »Jutra«. 4:3021-6 Statva za preprogo naprodaj na Starem trgu štev. 30 II. 43>X!f7-6 Vaze, zavese in fino pleteno garnituro belo-čir.-o, poceni prodam radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 431il3-6 Gramofon, plošče dobro ohranjene, klasične komade, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Plošče« na ogl. oddelek »Jutra«. 43012-7 Predtiskarije najceneje in najmodernejše vzorce kupite prt Atelje »Julijar.a«. Rožna dolina VIII-26. Zahtevajte cenik. 43036-7 Premog in drva prDdaja Jezeršek. Vodmat 200 Puhasto perje 6ist«, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din !n 8ist! puh kg po 250 Din razpo žilja po poštnem povzetje L Brozovid. Zagreb, [lica 82. 22-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik Trž-ška cesta 16, tel. 33-13 Velik asparagus lep io gost, na.proda.j na Poljanski cesti štev. 17/1. 425«-6 Za jesensko saditev ima v zalogi pritlična sadna drevesa vseh sort in špargeljnove sadike z jamstvom. Matko Ma retič, Levčeva ulica 11. Ljubljana. 41428-6 Otroški vozički najnovejši, moderni, globoki, od 650 Din naprej v trgovini M. Tomšič, Šv. Petra cceta 52. 41842-6 Lestenec is medenine, za 12 žarnic, vitrino in ra7.n0 prodam. — Naslov pove podružnice »Jutra« t Mariboru. 42818-6 Velika razprodaja raznega, skoro novega po- hišSva. žimmic, ogledal, umrvalniih ga-roitur, odej, preprog itd. se vrši dne 3. in 4. novembra 1932 v skla-dišču Ramzinger, Ljub-1 iana, Masa r j-k o va. 42610-6 Peči na žagovino najboljšega si"tema ter ja ko trpežne izdeluje in razpošilja na osemdnevno po-skušnjo R. Jakelj, Slovenj gradeč. 41954-6 Stegovalno mizo črn-o, za 200 Din pr-oda Ttirdolf Sf)vor, Mariijin trg t. 2. 42804-6 Jedilna miza 6 stolov, omara za obleko in dirojre potrebščine zelo ugodno naprodaj. Vprašati mod 1i2. im 14. uro v ši-k, Dermotova »lica 30 — nasproti Sokolskega doma. 427111-6 M apeli oe eoipljene na zajamčeno pri. stili Rt. Juilien slivi, dobite pri Pahorju, Skaručna n. Ljubljano. 42943-6 Že'ez.en štedilnik prodam. Naslov v oglas, odldelkiu ? Jutra«. -«29^7-6 Pisalni stroj »Underwood« brezhiben ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 430S3-6 Omare, postelje zavese in prf-proge naprodaj na Poljanskem nasilpu št. 12/111 — 15. 4S:r>0-6 Biljard (Seifert) v pra.v dobrem stanju fsukno novo) za 5000 Din proda kavarna »Slon* 431 ,>3-6 Trgovci večjo množino športnih čepic razprodajam po lastni ceni. A. Kassisr. Ljubljana, Židovska ul. 42101-6 Garnituro za varilni aparat popolnoma novo prodam. Naslov pove oelas. odd. »Jutra«. 43072-6 Dlvan in fotelje (stole) dobro cihramjene kn-pim. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. 4:XK54-7 Železno blagajno štev. 2, dobro ohranjeno, okrogle oblike s glavno ključavnico in centr. zapahom kupimo. Pismene ponudbe pod »železna blagajna« na oglasni oddelek »Jutra« 43052-7 Voz zapravijivček na peresih, dobro ohra,« njen. kupim. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 43128-7 Veliko belo kredenco in pulf krapi taikoj Pečnik, Jercc-jeva cesta št. 1. 4-3130-7 Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (§) Radioparat »Eumig 132«, dobro ohranjen, po ugodna ceni naprodaj. Ogiod mogoč vsak dan od 18. ure naprej — ob nedeljah tudi dopoldne Naslov: Vidia 0 v s e' n i k. Opekarska cesta štev. 25 42638-9 Radio-aparat »Phillips«, sko-.lj nov, fri-cevni, z zvočnikom, najmodernejši. na; popolni priključek, poconii prodam. Pojasnila dale Štefan Ob- I lak, Boh. Bistrica št. 94. I 42784-9 Vsaka tw»eda l Dia- I sa dajanj« aasiora a£ I [raS^o p, 5 Din. (ig) I Pozor! Pozor.' Elegantna spalnica za smešno ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 429(16-13 PoMštvo Spalnice D£n omare 450 Din postelje 250 Dia kuh. oprave 1000 D!n kuh. kredence 500 Bin Vse drugo pohištvo s« dobi najceneje ln na tb« reke ali kdor ima hranilno knjižico, se vzame v račun pri mizarstvu »Sava«. Kolodvorska 18, Dunajska 36. 42983-12 Hrastovo spalnico pleskano. s psih«, poceirf proda mizarstvo Goljar na Gosipcsvetefci cesti št. 13 — dvorišče. 430ST-:a Spalnico ln šivalni stroj Singer po zelo nizki ceni prodam. Sv. Petra cesta £7, dvorišče, desno. 43147-U ia besedo. Oglasi »o-c-ijalnega tnačaia po 50 par beseda. Za dajanje naslova aLi za šifro 3 Dia, oalroma 5 Dia. (11) 12 dvokoles in 13 otroških vozičkov prejšnje modele, radi končane sezone prav poceni, tudi proti hranilni knjižici prodaja F. Bat je], Ljubljana., Karlov bk a cesta 4. 42791-11 Kdoi nudi prehrano plača za vsako besed« 1 Din; kdor ič6e prehrano pa za besed« 50 par; za dajanje naslova aii šifro S Din, oziroma 5 Din. (ii) eglasi i Sia Gospode in gdč. na svežo hrano ob 2. int sprejmem na Sv. Petra oe-sli št. 27. 4:3038-14 Puhasto perje 1", Wru č-ohano 32 Din, puih 1M0 Din kg, ter VOLNO IN ZIMO ta madraee i-zredno poceni prodaea; Sega, \Vo-lfo-va 13 (dvorišče). 42912-6 Pohištvo i*»vif za vaje, pi-saPmo m,iz«, omare in razno pohištvo radr selitve po eni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42fJ16-6 Pathe Baby krnoaparat, skoro nor. na električen in t'*:"m ^Kig-on. suiper naprav- sa 1WI m-etrov. s pteko 300 m filma. k-om,T»l eiudB s priborom prodam z« 2700 Din. C-enj. ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« p"d šif-n -Nakuipna cena preko 5'n 4".— naprej prlpoinira modini salon 42854-6 42077-5 Stu-cbly Maške. Tricikel rabljen, dobro ohranjen kuipimo. Ponudbe z na-vedbo cent na Elektrarno Češenj, št. Vid nad Ljubljano. 42 789-il Dvokolesa sprej-ema v popoln« po-praiv«, poraklanje, emajli-r3nje z ognjem in shrambo prek n zime »Tribuna« F. B. I... Liu.bl:ana, Kar-lovška cesta 4. " 42790-11 Žensko kolo doibro ohranjeno kiupl Ivan SeisnoBr, Tao-o-št. V M. 4299M)1 Ogiasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; ta oa-janje naslova aii sa šifro 5 Din. — Oglasi socialnega zaaiaja rsa. ka beseda 50 par: ta dajanje naalo.-a ali im iifro pa 8 Din. (7) Slamoreznico rabljiino. v doibn-m stamju kupim. Naslov pri podruž med »Jutra« v Celju.- 42392-7 Železno peč srednjen-eliko, dobro ohra nje-no. kupim po primern1 ceni. Pon udbe na ogl a« ni oddelek »Jutrac ood šif-« »Žf-lezTia peč«. 4(2726-7 Tehtnico medeninasto za mesarsko obrt kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 43126-7 Vsaka t>es«da i Dan: za lajanje nasjova tli za iifro pa 5 Din. (15) Bukova drva lepa, suha, postanina pa najnižji ceni na dom. — Tome, Moravče. 42976-15 Vagon bukovih drv zdravih, kupim. Našlo* v oglas, oddelku »Jutra«. 43125-15 Oftimiia lig. »glasi po 1 D» beseda; ta dajanje naslona aii ta šifro 5 Din Oglasi socialnega tna-6aja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Dta. (13) Moški plašč nov, črn. za srednje veliko osebo, foihlen daimskl in več drugih plaščev ter nekaj rabljenega pohištva prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42932-13 Svilene obleke večerne in dnevne kupi uradnica od fine im zdrave dame proti gotovini. Ponudbe pod značk« »Toi-letto« na oglasni oddelek »Jutra«. ~ 42939-13 Oficirski plašč (pelerina), skoraj n-oiv^ ena moška zimska suknja po ceni naprodaj. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 42013-13 Zimsko suknjo toplo, za dijaka orodam za 190 Din. Gledališka 12-IIL, vrata 10. -3006-13 Moške suknje ti obltsko agodoo prodam. Poi;«uajk» cesta 13, II. nadštr., lev«. 4:609-13 Dve obleki eno črno ln eno svetlo, malo nošene, po meri napravljene zelo poceni prodam. Prešernova ulica 54-1., Hren. 43005-13 Ženski damski plašč temnomoder, skoro nov ln olago za kostim ugodno naprodaj. Na-a!o vpove Glasni otidr lek »Jutra«. 43138-13 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupi prr-si gc.t>ovi,ni Alojz Grošelj, it. UO. ^na-nj. Glavni trg 42124-16 Vvifea »mhIi 1 Din f ta lajanje naslova al: ! ta Šifro pa 5 Dio. (IS) i Danes na koncert rese:« ta.ba.Ta Zg. šd&ka. rest&vr cpja Carman. 42949-18 Danes popolne vsi k Las.anu v Moste n« koncert, d-ob-o božjio kapi;;««, kakor budi na d-uge dobrine — purama in domače koline. Cene niz ke, izborna postrežba. Pri poročata ee Ma.ra in Rok Lasa,n. 42975-18 Divjačino imo, zajca, fazana, kljunača Itd. Izvrstno pripravljeno, kakor tudi dobre domače plenice ln krvavice Vam nudi vsak čas gostilna Slokar, Domžale. 43020-18 Pri Reži v Židovski ulici m točijo najboljša štajerska vina ln pristen cviček Točim tudi sladki mošt. 43023-18 Danes vsi It Frigelnu na Glince kjor bo lwnwt jn dVo vinop, — Priporoma se K P«raČ3r. 43041-IS Gostilna in mesarija pri Toncu v Dravi) ah se priporoča na pečenlce tn pristne krvavice ter na dobro kapljico. Za nbiien cblsk se priporočata A. M. DebeHok <•3127-18 i Oim. t*>»j>>» Mam «J ttfro p» t Dre. (17) t Brezobrestna poso.iila '-a odkup loga. nakup tn t lavo &n d el ji'i e »Kreditna '.airuga«, Ljubljana. Poštni :>ri"1a.. 307. Sprejme in. stoptiikel 41501-16 Družabnika s kapital-om od 60.000 Din naprej. i 5 S e m za parno iago na z o'o prometnem kraju. Zaslužek zaeiguran. Ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra« pod Šifro »706«. 42706-16 Kupu"em vloge mariborskih bančmih za-vo-dm io hranilnic. Potrodbe na nafltov: F. P i c h ! e r. Maribor, Tržaška ti 39/1. 42688^16 15.000 Din posojila z gn.ramea"o — vračajoč zlatii va^raft. j S J e dob SdoSs mehsunSSn« delavnica, fci ima n«n=ke posoillniice. na D;r 17 660, talkoij predam naj-v'k: »vrnil ponudnriku. Ponudil'' na naslov: Fra.no M-odniČ, poštno ležeče — Velenje. ' 4S765-16 25.000 Din poeojila l^nin prctfl v^soklim obrodim i.n vfemiTiSb; ra posestvo. Tramom tml? h-ra-n-" .>■/> km'TjrToio. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45596-16 f nrv^pod >y TV^ Vp! in^p-V.-TOTl ^in.i - renS z<4o pod- infrri. 10.000 IVn za trg« vano. Obresti! T*> dogovo -n. Dopise na p«drn.ln.ie.c .Jut-a« v CoVu pod tvnf ko »Hvajefea«. ' 42?GO-16 8% obresti ;ri dnraik-i^no 'ifim - ^v^ T mid.:Tn on ''Tiiin. k* !*>«fW$ hran»(no kn^oo, ka^orj F-P rabi 7a kfl^n^o. nj Airia.^Tii oddfleTš .Tii-"fl. <>od anil'" »t" do 50.000«. 42910-16 Gostilno in trgovino aa deželi oddam v na em * 1. iMn-ccnbrom. proti l':-!i 800n kavcije. Pismene po nadibe ca na-;0T: Frane Dohviiaj-, Ljub! 'ana. Co Uxvžka ceeta 14. 42-749 17 Trgovino s St^n'sr.^-,1 m f*a.:;o>van;fTHl Sd »ftlikim vrtf>m — blizu eieir^v« odderm v na:€*m po doffovoru. Dcpfse na ocl. od-! »Jutra« pod J;-ft« »Utfod«) kraj«. ' 42704-17 Trgovino t me-Samm S!am ? 1. de-eeirh-o® prof' m«»Hnrtiiii Ponudbe ha OJ?I. rtd-J«r'flk »Jutra«. 4^M!7 KoJodvorska restavracija v Zagrebu v kateri se lertmo potoki 40^i h! nija<". se da;e v naVem ra dobo pr,t-'h let proti odkupa za'p;re :n Vnvpnfarja. V biši '■<• !p.;io stanova F 7,3 r^tavra-p--ja z v-i i-Tr- prr*ik'i™.m.i. ^ajp-mnma ni-zka. Rrf;o.k t3-ntf 1 ra7.po'n7,Virr>Tn ka tt* a' im .V' VK- na^-p^v v o? »<«pra oddoj-ku ».Tu-t-a« pod >&f>*. 42905-17 diObrrtJmetja 'n hft.u"^ vloTe vo^.ov ftndi j ugodneje kon«orcij »Spcu-po&W& [ nosoSi?i iščem. Vkniižba or*;o mesto, vrednost hipoteke sedemkratna P"nnd-be na 0frl?sn1 odd^Tpk •»Jutra« pod »Fni!»tna vrnitev«. 430S4-16 Več poslovrrih prostorov s cootr. kurjavo iin e!ok. tirično ra.wvetliavo taik-oij oddamo v pa^aM Liuibijaii-fik« krodimp Nimkie. P«'a nn7.a pri upravi. 4X>73-19 VInotoč oddam Vi^at t o^lasmeim oddoliku » Jir-ra «. 429«)-t9 Pietarno nogavic kompletna, mehanična. z modernimi stroji, dobro vpel-ar.a v vse i državi. ugodno naproda v provinci dravske banovine. Interesenti nn' p-'ste svoj naslo%' v oela-snem oddelku »Jutra« po<1 šifro »Mehanična pletarna«. 43018-19 Mlada gospa čedne zunanjosti, simpatična, z osebno pravico iš*» gostilno na račun. Polož! tudi lahko nekai kavcije. event. or p vzame tudi gostilniško kuhinjo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« nod šifro »V nnlem«. 43053-19 Gostilno dobro vpeljano " L.lub-Ijani oddam. Potreben kapital za prevzem ln • ventarja ln zalosre 25.000 dinariev. Naslov v ogt. oddelku »Jutra«. 43099-19 Dva moderna lokal? « pro«.»e,'nfmi in «-iih:im' k-V trni. v novi na d>"»bri t«?.W, pripravna t* nsak-o ob-t. oddam ?.Vupa: a!i posaimozno. Na?'ov v oz' a-?Ti »m oddelkn »,Tntr»«. 43107-jP Tri gostilne dve stanivs.niski hišici v centnt me^ta ln malo hišo. vilo na perlT?-riji prodam. Pojasnila d;,'e Jančar, Sv p "t-a cesta 27. 43146-19 VM-Kji Oc^rd* i «• da.^Ji>» »Dior* «je u litra 6 Dia. ;ai'. Novo bi?o z vrtom pripravno za vteko obrt. prodam tik g-iavne ceste. Ponudbe na ca-siov: Df-r-mota, S'.rail6če St. 165 pri Kranju. 42ff78-20 Lepo posestvo t Dra.vskj dolini, dobro oJvranj-pna veCtiika »-jLnu vanjiska biiSa, "Ito go-i=f>odarsk-od a.:a 11/ro.d no Po^i-fdiovalniipa Mairitior Frec«f-:ska.nf. Tmam »rtr o^-tn! Rs>t. Pomudho pod zna^k-p »Drž.a.vni viprtotenee« na pcdnržnioo »Ji.ra« v Op-I^t) 43131-17 Lepo klet eddaiB ▼ rajvro na Jerne je-1 oeeiSi St. 1. Pozive «> V~ta.m 17 i [An ia la>»a>r na«k>»» aJi u tifr*. g Pin ri«! Brezobrestna posojfila za odkup dolga nakup ln zidavo podeljule »Kreditna eadruga« Ljubl'ana. pioštnl predal 307 Sprejme zastopnike! 293-16 Katera oseba bi po«nd-i.!a »tarejSi vdovi, hiimi po»pistni.ei. tr? in jo stiln-Ma-rki !5.00fi Dim D" b' 1 leto h^a-no in «ta.no vpn;e za«ro-n!t o-b-p^t* p*"' d^Tovom. Pomnitbp tmi o-'ep^ih mo®klh let. :Sče damo trgovsko lzob'^ -s kanl^alom ca. 200 do 300.000 Din kot d n-^abnico Resne ponudbe na oglasni odd3iek »Jutra« pod »Z ucdl-njenimi močmi!« 43079-16 Njivo v Mali vasi t8k Eu7.z-o.li mV-a ob Dunaj ski irpsitii. priniPTno 7.a r eelae-ijo. prodam proti 'ovimi. NaJ-ov v oglasnem odd olik n »Jutra«. 42>7! 20 Posestvo lepo. #ad«on,o«TH! iti tirno ^radno. s pri'fklinaimii na nrodaj. — Poja&nTla daje T?nae Potirooič v 7.T>>-n n Po-lskavi. 42S46 20 Po^stvo diobro idofa ?ost.;1n« n* prom-o^n-firn kra!u LhiW!a-n«, vrt in srosjvda-«ko !«or='!"(p'e nahoda,' za Drn 400. oSo.—. Provznimrim tu dii hra.n^ne kn^ži-ee. kor '*■ t-it-di hi«potP-ka na Vaeiov v oglajifem odd.^ k 11 ».Ju.tra«." Dobička no^ro hi?o 'a eoa Din 200.000,— a'» '-' ^■OJKI-O -i«aniOvian:-o v oa :a.f* a!i v LhuVa ni k-Tiipim Ptnftiiivio takoj 7 ji^oT-imi. NokIOV V rnjrl. ddelk-u »Jutra«. 43SS0-20 Parcelo nad 200rt m8 vpS.ilko za I>!«i 40.000 p-pda Tii««k. L!wb 1'ana, JurCikova port št. 55. 42957-20 Lero tr?. hišo 15 rrrovoi' od 0.00 Drn P-ve Hrvait.«.Ve dFip-nieo. O -in i. op»ntid'bp ndd»JB » 1 novembrom oa prometnem kraj«. Ponudbe Ba aa. oddeJek ijfttri« pod mačko »Ugodna prilika« *i*4i-a Stanovanje 3 »ob. kuhinje is Trta, tvvvi r8i zraven 8r. Kri ža — Tomaževo Stev. 73 oddam 1 1. nooreoibrom po mirkj eemi. Poizve ee isto ta:n. 42805 2! Dvosob. stanovanje krasno, c knpal.nioo in ve rand« taikoj ugrsimo od dam t EVriŠislerjie^i al. 25 ♦2819-551 Stanovanje 2 v pove og!3Mii oddelek »Jutra«. 42801-31 Stanovanje eod>e m kuhinje nddatn 1 novembrom ad roječi najvei 3 »» -b?. Ki» ot t »g ajneic oddelku »Jutra«. 42807 51 Pot sob. stanovanje letpo in pp'(tV\7to, oddam ! 1 HioviOTibno/m t. i. »'i po^TMi^e v Gdindalofikl iHIT. — DcrorsVim tudi pod.na-V-innrlka. — por's«ji?'a daje Vršič v I. nad.strfsob. stanovanie !« <4> Tmo'i,'u. pre. dam le za ^o-.nvrjno. P-o. nnd.be na o^Vi^nd oddeio 43017-19 Mlin na novo prourejem. s trem"' pari kaoimov. j sta Imo vod no e-ilio. zenrijiSjPTn jn *ad n'im vrtnim, pri kok-dvorrn im farni oo^kvn prodam 'adl driižim«k.ih raimer. — Pomndlb? na >2:'as. oddelek »Jutra« pod šifro »M'in« 42737 2n Novejšo hi«o samo hro7 po«.rpdnvaioa kimim v L;nb';-ani sli k]V v bH^nij ok-olioi Ponudb, z o^i^om. nprn-o ^ p!a?i.l n:rcr po?otJ na offla?. od d»'ek »Jntna« pod ».nafko • Ppmzrjoiniwt«. 42760 20 Vogalno parcelo v ^kraW>-vi it!io» prode tr Plača lahko tudi !> bra 'no ko :i.7.n0o noVntpri;V demairmih \a«l-oT v og-lasneim oddelku Jutra 42810 20 Dvo^ružinsVo vilo 7 velikim vrtom, v centru m»sta prodam — tod? p rov hra-niln" knMžien Karlov v asn «tn oddelku »Jutra« 43524 20 v V>',ifr"-ni P-'S n!?pd">n na-pnoda.i. — Nn-stcv pri po druižniiei »Joitim^ v (VI "n. 464)77-30 T?nod,n»7?nM. kuhinja in pTodw<*va. elpk+rifma luč. '-a/prodaj. Polbrei^e. Dpiaiv ' ko štov. 7 — MamiHo-r. Pr>o<1,?mi Tieml^ččp o?> banoivnVi^Vi c-p«^ 'd T/aWko?« pn-o^ii R;im«kiim ' p.o'iVaim o«^fr»orPČp '■■'j. trav nSk«Y. »adoimoemi-ka in n.ST v 'rmeri 5—6 omtor. v na"ptnSi V,2l. re-lir>-avno V«t ^♦t-rb^Se. odd.a,!«»TW< r»o.! nr'od-a *. D- /b-a n«f-ožba ka.p^aila. Naslov v c^kasntrai odideikra »Jutra«. 430,16-20 Ž^iga in mlin na stalno vodi. no StaVc-»kom naprodar. — Pomid^bt na ir'a«n.i ndde'oik »Jutra« r>od šifro »55.000«. 43060-20 l?ealUe+na pimma Arzenšek v Celju Kralja Petra cesta štev. 22 prodaj« raznovrstna po i os-!)'.'«., kakor hiše, vi'le. kmetije itd. — Oddait« mi dobro goetiitaio v na:.m. 43122-20 Posestvo v naj1**pjnm viinorodinejn kra'n Dolenjske prodam po niaki ceni in pod upodmirni plačiimrlmi pogiojii. Pismena •»•prašamja na oisflo«. oddelek »Juitra« pod »Doloma gradov«. 43115-20 Hišo dvo- ali tri stanovanj sko v mestu aH blizu kupim. Cena do 110.000 dinarjev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1777«. 43071-20 Ugodna priložnost! OsamsitatKvvafij^kio — pred v-ojmo zidamo hi&o j kra* mi-m vrtom, letni 6i>»ti do no« 28.000 Din, v Ljoblja-ni pnodfim za 260.000 Din. Po-as.nila daje STSmelsfer. Ljuibljama, Celovška e. 78. 48104-2^ Stanovanje ] »Miu Orm^U | Ote, ] m dajMj« oMtivn aH I j m Utre pa ( Din. (Stt) j Stanovanje iofee. kuh-mje im pritiklin oddam takoj. Ponudbe na oglas, oddglfk »Jutra« pod zn-ai&ko »Sn-a.ine stranka« 4272r?-31 Stanovanje v vili blizro centra otostoječp i« 8 »ob kabineta kuhinje kopaJ-ni-ce in pritiklin orf ds.m za 1O00 Dim tnespčno Vselit on- 1J0 8. novpmbra Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod anaiko »Lepe stanoranje«. 42731-21 Dvosob. stanovanje kuhinjo in pritfiklinamJ "dam e 1. T>nvp-.11 Enosmb. st^jtovanie • epou oddam s 1B. nrrrem-Vtrm. Cceta v Rcino do-15.7» 32. 42900-31 Dvosob. s*«novan!še vrfiko. etirogo seipa riraino. na rr«t-o » Vaiv+H-em, za <110 Din oddaim. Centa v Kožno dolino St. 36. 42914h31 Dvof>ob. stanovanje = k tihim.jo šn pri^^kllnatm! ^ddtim mirni »tramlkii tako.! ri f 15. novcaribrom. — S-ožice 104. 42834-21 SoSo s kuhinjo Vi prin0k'inami za 230 Din t.ikioo" oddam v Z?. iMSIH. Ma^lov v oglasnem oddelku »Jaitra«. 42S62-31 Enonrb, stanovanje lopo. odidam v T. nadstr. za 350 Din. 9pa.t>?p^a po< 'O-?. Kosovo, fclifiima re-mize. 42001-21 ctanovanfe «o-bo in kmW»ije a priHikli-namrf oddam T 7js. MSk i sit. 101 pri ooivi So",i. 45831-01 Dvosob. Mirovati 'a Mi*n. Na»!cv v otrlaseipm oddeUcn Jo.tTa. «995-31 TH«ob. stanovanje » kopalni«« taikoj odda«. Najslo>v r ogia,Miem oddelku »Jutra«. 42967-21 Leno stanovanje vrf.iiko VnihiiV^e _ OHHiiklrnaimi oddam takoj v Parrtjah St. 50. 42991-31 stranki z enim otrokom od 3 do 5 let v centrumu takoj. Naslov t oglasnem odd. »JUtMk«. 43026-21 Stanovanje soba ln kuhinja v podpritličju se takoj odda. Vprašati Rutarjeva ulica St. 4a-L 43030-21 Sririsob. stanovanje moderno vre J eno. v sredi Ljubljane, lcalcor več drugih večjih stanovanj odda Društvo hlSnlh posestnikov, S&lendrova uL 6. 43033-21 Trisob. stanovanje oddam 1. novembra. Ce na 700 Din, Ob Ljubi j a nlcl fit. 7. 43043-21 Trisob. stanovanje nagoti Sv. Kriš>to.fa po •Jigodra c«n« oddam j 1. d«ce»nfbro«n dortrnjuo, enaftni »tratuki. t ogla*nun addo&o »Juitra«. 4303431 Enosob. stanovanje !ajr>, v bht< vrfj na peri f-erii.S, parketif-ano, elektrika iin vodovod, oddam. — Xaalor t oglasnem oddelku »Jutra«. 12569-31 Stanovan'e mAo Vi kufhvije oddam v Zg. SSki 162 — Kosovo. 43056-a: Trisob. stanovanie za B^.iijrfldom takioi od dom. Nasioiv powe oglasni oddelek »Jutra«. 4%«A>2il Stanovanje 5 B"to (ibailikumska soba) r kef>alBieiO io prantklimaim" pripravino za ordinae.ijo, dnugoim nadftrmpVu hiše na v-cga.ln KomigrtstfiPiga trga Ul Vpigon?« u'V«, o«3dam v n«,jpm s 1. Mv-narjem :932 JTaitančneje «e izve tetotani v I. nadietroipjai, d osno. 43551-31 Dve stanovanji moRobmo za 950 in dvo-»obn« za S20 Dim oddani v SnSioa-h štov. lilfi. 43040-3" S^tovanie 2 »ob. k-ubiirsje, shrambe fn vrta, odda.m t 1. novem Snom tiik ko'edrv<»ra v D«v Mar. f Polju Stev. 70. 48096- S; Dvosob. stanovanje talk-ff! odda Tribuč. Gline, Trf.ai6ka Ceata štev. 6 Telefon 2605. 4307S-31 Stanovanje obstoječe ln #ob« jo kn-hi nje. s 1. dp^em+i-om >d dam ▼ Plrtnršnifcov! o!le' Stenr. 83 — Bežigrad. 43078-21 Dvosob stanovanie taVnj ali z de»»i . »i ta Sitr« S Dia, mi j 60.000 let že Evi človek! In vendar... 100 let nazaj nismo Se imeli železnic, elektrike, telefona, avtomobilov! Čudovito, da je človek vse to izumU baš v zadajam vlomku svojega časa ... šele pa je stara najčudevit^jiša iz-najdba: radio. Iznajdba ki nosi človeški glas ter vrisk in jok strun preko vsega sveta, ki napolni s svojimi tajinstvenimi utripi vsak prostor: palačo velemesta in borno gorsko kočo... ter tudi Vaše stanovanje. Vaše s. be so polne godbe in glasov, prihajajočih iz vsr-h krajev sveta. Morda so ti utripi za Vas še nezaznavni? Ne pustite jih, da tako neizrabljeni gredo mimo Vas! Spremenite jih v gias ter — poslušajte radio! Kako se to stori, Vam pove Stanovanje ono alt iv-Kaobno. » »re dil.-i mesta iščem ta tako; ali pozneje. Oba ve« lan od-otna. — Ponudbo pod Jilro »Brez otrok« na og. oddeV.k »Jutra« 42756-31'a Trisob. stanovanje z vsemi pritikllnaml v vili pod Rožnikom ali Bežigradom Iščem za 1. februar. Ponudbe pod »Komfortno« na oglasni oddelek »Jutra«. 43007-21a Sobo odda V Šiški oddam lepo opremljeno m. bo g.»spodu «li go^oodifni — Jernej-eva »iic-a ?t. 8. pritličje 1-e-vo. 42840-23 Sobo oddam 2 osebama z ali bret hrane. Naslov v ocl. jddrfku »Jutra«. 41966-23 Prazno sobo 9 supa-raitmim vbodom oddam. Ponudbe na oglasni ■vdd^lek »Jutra« pod »ora-di.š6e«. 42-S73--2f' Sobo s teraso '»prem^emo sa i usebi. 1 aporabo kopalnice in te 'efwia. v vili oddam \ PruJah — Sredina St. 3. 42806-2? 2 prazni sobi .smermi •nd Za edrav n!ka lit zotwtg'a*npm ddelko »Jutra«. 42783-23 Opremljeno sobo ooodti talk 0.1. Nasloiv a oy'a.snem odd«!k« »Jutra« 42991-25 Onrem'?eno sobo v«! i*co, odidam 1 ali oaebsma. Ifaislor r oc'3«. oddoJIco »Jutra«. 42937-23 Oproml^erM) sobico pocenil oddam m.impim-u oppodu. Dravij^, R-ikova pot 164. 42940-23 Opremljeno sobo elektriko, parketom in onsoihrvin vlvodom oddam. Kasloiv: Večna pot 5. 42945-38 Sostanovalca »Vin aikadtm^n eprej-miim. Na-slov \ oglasnem odid^ka »Jutra«. 41867-82 Dijaka »prnj»n«m po noaki c.««! kot M73tam>va!ca t »raooo sobo na Iftikk&iičevi e. 6/11, levo, atof>. de«>o. 48066-32 Kra smo stanovanie ob«to1eče la 2 velikih sob. kopalnice. Jnihlnie tn več pritlklln ter ce-Tidm vrtom, se ueodnr. -vida ea november ▼ ^lomSkovl ulici 4 Kodeljevo. 43028-21 Dijake ■sprejmem na stanovanje ln zajterk. 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43069-22 Stanovanja Dvosob. stanovanje • kabinetom in kopalnico za taioj (Me vtifdna 1 snafna stranka. Ponudb-na ogiamii oddelek Jntr« značk« »K. 8. 193?« 42858 31'» Stanovanje »obe i« kuhinje, tlf »o(k - Štedilnikom Iščem. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samska« 45799 31'« Vrtnar stwkwti)«k, Me ▼ najMB •tasovanie z vrtom smrojme pa tud« mesto b» ntkj v LHsM^aoii. Ponirdbp n« Oflasnl od»Meik »Jntra« pod Uho »Vila družina«. 42900-31'a Sobo stroeo SPTiariranim vho. dom lz sVcptnic ta stnupo-abo k'vnaln-ice oddam s 1. novembrom. Zor#. Gledalka ui. ie/m. 42950-23 Prazno sobo "ddam s 1. no.v"nrfvroim v viH ob Tivoli-Vi Vfeu Vrtače. Cpfta t T?o?!no do-1Vm> 14, vila »Mila«. 42975-2? Sobo c-ntralma !«?a. sepairiran v'od, p^kt-iVa. z vso oskrbo odd,? m. Na.«V»v v ■»caervem oddelku »Juitra« 429.52-T Gosmoda = r»reiVo^m na •ptcrnoo-iamie. V»t»pr. C-oizo^a cs-ta 1. GosnodJčno •n-PTrpem kot Vo. PrinraTno za SvSlvi. ker ima eel dan nro*.».p VaVa'e r. vs>o o«kr bo. V.nrraJa.ti- 7ja'oSlra ce ^a*nem odd^rkn »Jn »-a«. v rt^ 7rafno soV ti a — r .->-'r T " ■ z A^rrhr, Ste*. VaJ.'s-v- "■'»vn 19. Ko!ori!a. "ddam somdmpim »oer>odn v ppTKtm — JiHiičev "TT Sobo krajsuo, soufno. mirmo. oom.tr. kurjava, oddam ta koj v frrtdijid musta. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42877-23 Opremljeno sobo lei|M>. 0 predsobo, central na lega, separiran vhod. z vso oskrbo oddnim s 15. n-ovemb'om. — Naeloiv v oglasnem oddelku »Jutra«. ■42053-2? Opremlieno sobo z umiival.nikom z sponko vodo. takoj oddam kraj ba novinp-kp palače — G-ohar jeva uMca 5. 42958-23 Sobo oddaim 2 o«obama na Taboru St. 6/U. 4£S68 23 Sostanovalca sf>'ojmpm — Pora ve se v nokarni Duh a nič. povšeto va oesta, Kodeljevo. 42999-23 Majhno fl^hJco tak-o: oddam iia G'ime a h. opis ta Is St. 1. 4301C-23 Sostarovalca spre m »m te,kno, z eno ali dvema popte^amo takoj odda Corne. Kriecvnifika ul. 7/II 430G3-23 Sobo s no« "brnim vbodioitn in veo oskrbo oddam v eon*ni moi«ta. Na«-'ol ;evo. 43036-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama, poceni oddam zak. paru ali dvema gospodoma aH gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43046-23 Sobo Sitsto in zračno oddaim en! ali divoma o*eb>ma v Vr-hovčevi »IVsi 9/1, desno — poileg Ta.bora. 43fi97-23 Sobn prazno ali opremljeno ta-koij odda K rmt-lj, šivilja, 7A Kladiinsk-iim demoni. 43099-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, v centru mesta t« koj oddam. Nisiov v oglasnem oddvi ku »Jutra«. 43055-23 Elegantno sobo 9 posubraiim vh-nd-nm oddam 1 a'!i 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43C93-23 Prazno sobico s štedilnikom oddam. Nas'ov pove tdom, elektriko, klavirjem ln zajtrkom oddam enemu ali dvema solidnima osebama. Tabor 5-1. 43091-23 Vinka i Dta, u itanjt oaalDTB d fci« pa & Dtn. Obrtnik srednje starosti trfi prtja-teljšco. pni)rosw gospodično aili vd ->v o. Ponudbe na o®laisoii -oddeJek ».Jutri« pod šifro »Osamljen na Bledm«. 428(M-24 Starejši gospod dobro si-tUiirae, žeij stalnega prijateljstva z mlado inteliigointno samnostoijne diskretno damo. Po-mudbe na podcanfeiioio »JiKt.ra« Mv ri'booge otroke. — Vrnd ee. Xad«vo uredimo. Anka - Fra-nčck. 4Tgg8-21 251etni mladenič fpdme z-uman.'-o«fli. žeili d">-pii-.orraitii z go=podfč-rio ali v-doivo. ki rsmpoila^ra s pTi-nw-nrlm prem^ožonij+m — v svrho f/PSMitve. Samo resne ponudibe s sliko na og'a«, oddp'^k »Juitra« pod šifro »Bodočnost 777«. 42«37-24 Lepo prazno sobo taikoj oddam. Nes'«>v f>onre oglas-iE od«ieiI«k »Juitra«. 4-3104-33 Lepo sobo oddam 2 osuioma na Sv. Petra cesti štev. 83/1. 43133-213 Prazno sobo čisto v centru mesta s posebnim vhodom s st-opnlc oddam za pisarno solidnemu gosnodu. 43042-23 Sobo z vso oskrbo oddam gosnodu gospodični. tudi dHaku ali dHaklnll. šuSteršl^eva u'1ca 7. Moste za «olo Cena nizka! 43047-23 R0HS0 irosrsodično smre1mem v čedno oprem1 'eno sobo z souporabo klavtrla s 1. novembrom aH kosneje. Sv. Petra nasip 39-1. •3014-23 Elegantno sobo solnčno, I poeebnim vho dom in »»uporabo kopalnice oddam na B1enweWivi cesti 18'IL lfivo. 43M1-2S Opremljeno sobo soinčno, z elektriko le po-sotmim vhodi-im oddam en! ali dvema boljšima oselia ma v Rožni d.o.liai — ce&ta VI/4. 40105-23 Ob Tivoliju takoj oddam eeparlra-no sobo, opremljeno ali prazno. Oddam tudi podstrešno sobico. Rutarjeva 4a-I. 43151-23 Grafotog razjasni življenje in značaj Hoowwla i Din; •a 'i^jajije dmIm» aH titre pa 5 Dia. (V) r >it. fi Vsaka b«a«4W dajaaJ* Hit* t Dia. * "*» t afi i Sostanovalca bol 1 So osebo l*fem. — Cen trum Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43061-23 Sobo senar1rn.no. meblovano ali prstno, čisto, tntr-no oddam takoi. Ko-men^kega ul. 16 T. nadstropje. vrata 6. 43055-23 -vt^-im Oh L;«lW:aitv>! — Kode4(Jewe. 429P6-2S Pralno «obo m-erno za r»t«anw. »te* Je »Kikn evp+.to 'n »o-lnčo-o ^AApbnim vbod'i>m O"* s" »tatw»vsn'e odd« Tiran Mentimi trg 1(1. 43080.23 Sobico na-k 10 Ipirvi :-n ^.mV? no. odd.a.rn t So 5:Iki v VVf^n! rv'; V rir^ dioTTlia b^ : n ti dip|p-k »Jutra« pod šifro »Primer na cena«. 42730-23/a Akademik S6e sobo, aii gre kot eo »tomiovalec k j« ristiu ki se pnjpraivflija za drmijri vz.pit Prniudbe z nave«e!e dobra gospodi-a j, sta.-ra 94 let. z lastnim r>oh:Stvom » 10.000 Dšn prpmpžpn'«. leli znanja s np&tpnim 2-os.podom v svrho ta-k-ojSn Ž»nitve. Dopise na ojr'a?nri oddeJek »Juitira« po-o šifro »!. na jesen«. 42-S9P-25 Zenitna ponudba frosipodična. v-i a al.i ločenko. stara m-anj ko 32 let. 5 čl« no preteklostjo in trg. TCObra-žena aJi M -M-MS .vil;' i- snoalTiTlličaT. pra-viico k-" \r botp'a vreč-it; "tfotn^-ga. v zakona vara-nPT» popt^ničarja n t»o-«es^m'ka. na' požlje po-ondbo 8 s'ilko na og'asnl ,vd o1 pik »Jutra « r»od —o .S-p?a 72«. Tajnost z»-'amčena. ^ika '<" vrne. 42=918-25 Obrtnik star 28 let. oo6estn!k «ile želi družico ki po-sedule 100 000 Din. t51-skreciia ^'smčena. »e-anontmna oi^ma s Dodatki. sliko, ki 6e vrne. le nac'o7ltl na ^"la-rnl oddelek »Jutra« pod šifro »Vrtnica«. 43103-25 41 Staln a razstava, nizke cene! Velike plačilne ugodnosti — j5t Vid nad ubij ari o / *m ganwaHBB5g«i tik zadnje tramu, po Staje REALITETNA PISARNA Ježe Grašek se je preselila iz Kolodvorske ulice na Maserykovo c e s » <3 jl ^ Cpalača Vzajemne zavarovalnice) 12750 Glasbilu Takt t>w polštirao. f Jfl ploščami. v dobrem sfamju. agod.no proda Ig. Potočnik, Kot 38 — pošta Semič. 42763-26 Gramofon Se dobro ohranjen, s pfo-f^ami naprodaj na Domobranski c.es>ti Stenr. 19. 429">9-?6 Živali Oom-li 1 Dni; * dsjmaj« snahm aii ; u iifro pa 6 Dn. (27) | Rabljeno lokomotivo v vsakem p^ig' edu dobro ohran;pno. od cca 15 np. z maksimalnim pritiskom 12 a. trn. i. 2 osima. s težo v pogonu fi.OOO—6."00 kg. za tir 60 e-m. k ter-'m. Po nudbe na naelov: Ogl j en t k PeJdenica, Mursko S-ediSče 42001-29 Čevljarski šiv?lni stroj t riUnd-prca "i ugiodmo naoro dati. Osrlrda sp: Tavčarjeva it!. 4 v trafiki. 42956-29 Elektro motor 2?'in 60-70 PS aM lokorpobl-lo 40-50 PS kupim tikol nroti gotovini. — Viktor ^ohinec, Dunajska cesta 21. 42998-29 Psico Tnajhne rase. glava ln noge so rujave, život pa črn, od 25. t. m. pogrešam. Kdor bi jo videl, prosim, naj mi naznani proti prlm?rnl nagradi na naslov: F. Zorman, Moste. Zaloška c. 150 pri Ljubljani. 43039-27 Irski seter še psičko. 5 mesecev fitara, proda I. Mere-ima. Gor upov k »1. 10. 43102-27 Pes volčjak naprodaj v gos'i! ni Mar-ti-nc v Zgornj.i Šiški. 43132-27 Izgubljeno vsaka beseda l Dm. j «» dajanj« naslova ali ; Šifro pa 5 [>j.n Tvomica šablon za ročna dela bogat sortiment vs.eji o.ovi-tet vzorcev pa se vsake ma izplača otv0""'^ Pred t.iskarijo 'Vordnirkerei^ ta malo denarja Sppc t,rgo vina in atelier robnih iel K urpšpvič. Zagreb. Radi cevi (Duga) oil. 5. 352-30 Popravila damskih novosti vseh vr?t. izvršuje modnri *alo(n S*uchly Ma-ške. Zal ni klobuki vodoo v zalogi. 428H - Etikete Sitar &. Svetek Liubl.iana, Sv. Petra c. 18 Zah-teva.jite [>o*au-1be! Lastni Izdelek! 340-30 Sanke-smuči naijceoej-e in najibolje iide luje Gradišniik. Muta. — Zahtevajte vz-orce. 42835-30 Damske klobuke in popravia diohite najceneje v salonu Mia, Flori-■aiMka alica 6. 43086-30 V saKa n«se(la I Din •a dajanje naslova ali ijs iifro i>a 5 Din f34 Fige v mestu po 5 Dim. rim« mesta po Din 3.50 kg nu-d Sever & Kotnn.. Ljubi ja na. Go-sposvetska cesta o 42720-34 Sadno drevje najfinejših vrst, marelice breskve, hruške. '-abo-Ika priitli&na iin visokodebelna kalkor tmd.i vrtmice. razne vrste l«potifnega srrmičev im tra.;irace nudi v najboljši kva^'tet.i in po mn ni ceni Drevp^mica Črna eoj. Vič, Tržaška cesta. 42793-34 Jabolka zlata na.rm.pina, kosmačii. m-ošairrf.ki i® drage vrste prodam. A. Leear. Studenci - Maribor. 42847-34 Vs^ki Oeseda 1 D:.: sa dajanje oasJov« ali šifro ra 5 Din fSH Novo kislo zelje prvovrstnu rezano in cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gu stav Erklavec. Kodelje-vo št. 10, Ljubljana. — Telefon 25-91. 299-33 Kostanj debel, prebram, kg po 1.75 Dio Zidani most, n n d i Peter Strtima. Rade&e. 41955-33 Čebul ra.zpo5i.lja najceneje Šket. Stojiaoi-Ptuij. 42705-33 Kostanj leip in izbran po Dim 1.50 kg prodaja Ado-lf Remic. Mirna peč. 42768 33 Krompirfa ve6 va.gonov kupim takoj. Ponudbe z naved'bo cene se pro?i ped zmaftfl »Ta-kojšn.ia d.oiba>va« na oigla-s. oddelek -Juitra«. 42SS4-33 Vec vagonov sena gorskega p'aninakega. vezam eiga v ba.le, ter nekaj det«Lj« io sena h njiv, postavljeno na postajo Rakete aJi Vp^liike Lašč-e. proda Jos-ip Zaibuikovec, Nova va« pni Rakeku. 42651-33 20.000 kg želoda in 500 kg smrekovoga semena proda Ivan Tršan, Sv. Val-burg>a, pošta SmJedm;k. 42.338-33 Srebrne krone staro zlato in srebro Kupuje Rafinerij* 3.-agw. kovin Ljubljana, flirsk* ■liic* 36. vhofl u V:.lov lanske oeate. pr: gostiln M ižma. 70 mmm k-ak& 1 Dni. ta dajanje naslova ali za šifro o« 5 Din f32 Seme belega bora (Pimios-sitrobus) 4i pomidek je Dtn i r91 cloomft na fvn Ia krompir bel, štajerski. vagonske mn-oižiin« dobanrl najviSj« m-u pomdintiku A. Čok. trgovec, Volonje — St. nj 42766-33 Štajerski kromnJr 621 999'40, vadij 93.300.—. pa Din 42661-32 Vagonske pošiljke kromnina I Sodna dražba doSarv-lja Aloiziii Kolpmc. I kompletne opreme kamdit Mirna, Dravska banovina. I ne tvornice 'stroji za mlet 4i3893-33 | je soli. sladkorja m dišav. za izdelovanje bon bonov) se vrši Ane 5. no vembra t 1. ob 13. uri na Rimski cesti št. 6. 42719-3? Fifoteiijci Vsaka beseda 50 par: 43 dajanje naslova ali za šifro f« 8 Din. fS9 V Javnih na Tvrševi cesti 33 Ljubljani (Dunajska c.) se bodo vršile javne Moj novi cenik znamk za 1. 1933 I dražbe rabljenega "pofci-je Izšel in vsebuje cene pt^a in rabi t enih pred znamk 477 raznih držav metov hišnega gospo vsega sveta. Cenik po- darstva, ln sicer 2. no-šljem zastonj. Najstarej- vembra t. 1. ob 3. uri ša trgovina znamk v Ju- Dopoldne ter 6. novem-goslaviji Izidor Steiner bra ob 2. url p->mi-ine Zagreb, Masarykova 5. 43090-31? 362-39 Vrgdiiote ■ a ooseda 1 Din ta dajanje naslova al; '■» ?:fro o* K Din (35" vsaka beseua 1 Din ia dajanj« aaslo-ra ali šifro na 5 Din. f31) i Zahvala pod.pis.Tna se tem potom Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab I zahvaljujem »Stavbni hra , „ I nilnici in posoijiindcd Moj LfcKINfc — juvelir brezobrestnega poeoji. ia. ter jo vsakomur naj topleje priporočam. — Než« Svetok. 429711-31 Ljubljana. WolTova alica 3 263 Vsake vrste ZLATO n SREBRO kupuje Čuden, Prešernova 1 Žensko Jin™o«!ovp.nko. z znanjem angleškega j'eaika. ne ia-f>od 30 '-et, iščemo za 4 mosečmo pnm.orsko poto varnje. Ponudt>e-: Geršak. Sv. Peter p. sv. Gorami. Ples št. L 42900-31 »Jugrad« boste kupili najcenejše cvetje za I srradbena im kreditna za- I druga v Lj-ubl-a.ni se pre svoje blagopokojne I seli e t. novembrom 1932 na Erjavčevo cesto 4/1. nasproti dramskega gle dališča. 42915 31 Vsaka beseda 50 par; na dajanj« naslova ali m šifro pa 3 Din. f28"! Otroški plašček •e j« našel. Dobi se v sla-s&ičarnj Presna r. Gra-diš5e 2. 42916-2S Nedodelano ročno delo j« bilo izgnibljeno v sredini m p« ta. Najdiitelj naj ga raroči v oglasnem oddeliku »Jutra«. 4:961-28 Sevničan frer. oficir — g. ing. Jug?) »o prost, da prinese v torek 1. novembra na brzovlak _ ob 10.30. orni des.n.i čev«lj. k: ga j« v brzini pomotoma vzel mesto svo jega. katerega dobi isto časno nazaj. Sara'evčan. 42993-28 Zlata zapestnica drag spomin, j« bila iz fnb I jena. Proti na.gra di jo J« odda-ti v oglas, oddelku »Jutra«. 430G4-28 Pri P. Cutic, cvetličarna Dalmatinova ul. 13 na dvorišču poleg | hotela Štrukelj V zalogi vsak' dan sveže cvetje, lepe krizanteme. Sprejemamo vsa I v cvetličarsko stroko spadajoča dela. Naročila se izvrše točno, j hitro in solidno. 12760 Pridite in oglejte si! Iščem priče! Lepo prosim bivše moje tovariše iz svetovne vojne kateri so še m"d živimi in sc opominjajo na moj ne-sTer.nd slučaj, k« m-e je 1. 1916. Ane 16. novembra v Kostanjevici na Krasn, Fcldipost št. 91. na straži vojnega skladišča, ko so me zasul« težk« vreče, nakar so m« oddali v vojno bolnico na Občino pri Tr S! ožili smo Land^turm F,t.wien ba'«iVoin. prva kom jianS.ja. Komandant je bi' g. na dipo r oč n i k Gom b a č. po-očn.ik g. dr. B-ojc. narednik g. An-ton ? — dalje so z menoj sužiii: Jakob Trnovec ko.spz pri Ljiubljani. Jeletnc Va '"■ntirn iz Škofje Lekp. V:dtmar AWzfi\ im neki Toimn'/:č. p-~.'p1>raza in rok Pa rafinski omoti Odstranju jeio soiedce. prišč tn nad '•eine dlačice. Za nt-tro ob raza jn les samo zan^slji vi POMPADtiR preiparati TTn:šan;e po na,:noi\-p:š: me todi. So'to ."mo dame v strokiovnio naobrazbo. 363-37 Kino preuredim za zvočni film radiio. rejts+rim.e blaga; ne, pasiifcke st^o'« i.n cev* nrodam. Franc Ks. Oblak Logaitec. 42S28 37 Razstava psr^fa! Ne zamudite si og-Iedati razstavo raznega perila in ročnih del iz delavnice w a d j e v čokoladi. Vrečica 5 Din Tovarna čokolade Mirim 12753 VSAK NAROČNIK »JUTRA ie 73V!>rnv?m flnorlov e Slaribor, Mlinska «1. 31. v prejšnji iz!cžb; Philipps-Radio (hiša O/erlin), Gosposka ulica. Prevzamem naročila za izdelavo ročnih del, blazin, posteljnih pregrinjalk in raznega perila, store in zavese, ter se cenj. damam najtopieie priporočam. 127S5 Tssrlsti m smasarjl J Prvovrstne čevlje izdeluje po meri in solidni ceni tvrdka 12423 J. ANDERLE, Strossmaverieva 4, nasproti II gimnaziji Da Poljanah V predsezoni 30 % ceneje! ge in nikjer ne dobite zastonj! Mi smo cene ponovno znižali in zato najcenejše pri GRADBENI EN KERAMIČNI MATE E UAL LJUBLJANA. Miklošičeva cesta štev. 15. Telefon štev. 2037. Avtopromet O. ŽUŽEK javlja, da vozi k Sv. Križu v nedeljo 30. oktobra in na praznik 1. novembra od Mari jinega trga, v ponedeljek dne 31. oktobra in sredo dne 2. novembra iz Dalmatinove ulice (pred trgov. Schnei-der & Verovšek) s komfortnim avtobusom št. 13. 12756 ^szhvtslez za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti gospoda v vseh zadevah nud: »Jutrov« mali oglasnik. RAZPRODAJA lepega modnega blaga, srajc, kravat, nogavic, rokavic, ovratnikov, klobukov, čepic itd. Prodaja se pod nabavno ceno pričenši v sredo 2. novembra 1932 od pol 9. ure do 12. ure in od 2. ure do 4. ure in vsak dan, dokler bo zaloga. Skladišče BALKAN, št. 4. 12748 zlasti vsem darovalcem obilnega cvetja in vsem, ki so ga spremili na nieg-ovi poslednji poti. J ° Posebna zahvala gre g. primariju dr. Franu Minaru za niegovo skrbno strokovnjasko pomoč, ki je dragemu pokojniku po hudi operacij podaljšala življenje za leto dni. Iskrena hvala preč. p. Piju za duhovno tolažbo" čč sestram zavoda Vincentmuma za vso požrtvovalno strežbo. Presrčna hvala zastopniku blovenske Matice, Društva književnikov m Ljubljanskega Zvona g Franu Albrehtu za prelepo, presrčno poslovilno besedo; ravnateljstvu, profesorskemu zboru, dijastvu drž. učiteljišča za korporativno spremstvo, zlasti nie^a dijaškemu pevskemu zboru za ganljivo petje; gg. grafikom in pevskemu zboru Grafike za mnogoštevilno spremstvo in sočutno petje; čč. usmiljenim sestram m gojenkam Lichtenturuovega zavoda; vsem ostalim kulturnim ustanovam predvsem predstavnikom univerze, Slovenske Matice, Društva književnikov* časnikarskega združenja JNU, Narodnega gledališča, Delniške tiskarre Učiteljske tiskarne in drugih grafičnih podjetij ter stanovskih organizacij za častno spremstvo. ° io-ro V Ljubljani, dne 29. oktobra 1932. ~' Žalujoči ©s£a2L Mezvišsij cen, ako si še ugodno kupil! anyfakfurna trgovina Vsaka Oosnla i Dui m. lajanj« oas-lov« aJ' z* iifro o« 5 Din <29 Električen motor eb pogon strojev, dobro ohranjen, za 2—3 ks, 220 voltov za vrtilni '•os z vaem priborom se r Tipi proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Cenjene ponudbe ood »Motor« na oglasni oddelek »Jutra«. 43021 -29 CONIMERCE D O špecijalna delavnica za smučarje in gofzerce Mehanična popravljalni ca snežk in galoš. Prvovrstna izdelava. Točna postrežba. Cene konkurenčne. 12713 ALBIN ERŽEN, Sv. Petra cesta št. 33 '.n>-/ tx.\-i !n>-j 1x\-, m Vsi, ki ste našega ljubega imeli radi, vsi, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu pokrili gomilo s cvetjem, ki ste z nami čutili in nas tolažili, sprejmite našo prisrčno zahvalo. LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1932. Žalisfo&i ostali. 12742 .s © i M S 5 ® Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstropje prodaja po sledečih cenah: Tenisflanela Din 6.50 Velourbarhenti ........ » 9.— Enobarvna flanela za damsko perilo > 8.— Angleška flanela za damsko perilo > 12.50 Rožasti barhenti za spalne plašče Ia » 18.— Zefirbarhenti — svilnati karo ... » 13.— Cisto vol. enobarv. poplini 100 cm šir. » 23.— Sifon 80 cm...........6.— sifon najboljše kvalit. brez apreture » 10.—■ Platno za rjuhe 150 cm.......17.50 Prima domače platno 150 cm . . g » 19.50 Gradi za žimnice........> 23.— ševijot 140 cm.........> 30.— Najfinejši pliši za damske plašče . » 150.— Pristni angleški kamgarni .... Češko blago za moške obleke . . Moško sukno . ........ Flanelaste rjuhe Posteljne odeje, šivane , » „ „ , 1 $ s>® 3 N !5 od Din 120.— do Din 180.— od Din 60.— do Din 80.— > » 50.— naprej > » 29.— > > 125.— O ugodnosti cen ter kvaliteti blaga se izvolite prepričati! S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je — na obisku pri svoji sestri na štrihovcu pri št. Ilju v Slovenskih goricah po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, dne 27. t. m. zaspala v Gospodu naša nad vse ljubljena soproga oziroma sestra, gospa Marica Šfl!t#ua rof. Stelzer Njeno truplo prepeljemo v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol 9. uri iz hiše žalosti na štrihovcu na župno pokopališče v št. Hju, kjer je položimo v rodbinsko grobnico. Rodica pri Domžalah: FRANJO SIMON, soprog; Strihovec pri št. Ilju: JOSIP in AVGUST STEL-ZER, brata; ANA in KATICA, sestri. je sijajen roman, ki ga morete čitati le s pritajenim dihanjem__ Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45._ Naroča se pri upravi »Jutra«. Zahvala Za premnoge izraze sožalja ob priliki izgube našega prerano preminulega sina, brata, soproga, očeta, vnuka, nečaka itd., gospoda RUDOLFA MORAMA inšpektorja zavarovalnice »Triglav« v Zagrebu se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo je treba omeniti č. duhovščini, zavarovalnici »Triglav« za izobešenje žalne zastave, p-g članom Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu za prekrasno petje, nadalje g. kolegi za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, za krasno poklonjeno cvetje kakor tudi vsem ostalim, ki so spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem naša najprisrčnejša zahvala! Ljubljana, Zagreb, dne 29. oktobra 1932. 12752 w Globoko žalujoči ostali. Mlchei 76vaco: 182 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Henrik je grozeče uprl oči v Neuvyja, ki ju je poshiSal, ne da bi ju razuinei. Pardaillan je prestregel ta pogled in dodal s tišjim glasom, tako da ga je slišal samo kralj: »Mislim, da govori v dobri veri... Vse, kar dela, dela kot nezavedno orodje.« »Zakaj tako mislite?« je vprašal kralj. »Kako bi se bil drugače mogel tako samozavestno zaleteli? Verjemite mi, sire, tisti, ki jim je res do stvari, se bodo varovali stopiti v ospredje.« »Morda imate prav,« Je zamišljeno rekel Henrik. Nekaj trenutkov je smehljaje se gledal zdaj Pardaillana, zdaj Jehana. Nato je pa mahoma segel vitezu pod pazduho, se naslonil na njegov komolec, ga odvedel proti kočiji in rekel s tisto toplo prijaznostjo, ki jo ie izkazoval ljudem svoje zaupne okolice: -»Prijatelj, zdi se mi, da se morava pomeniti v štiri oči.« »Tudi jaz tako mislim, sire.« »Stopite z menoj v kočijo.« Te glasne besede so bile toliko kakor povelje, naj se vsi drugi odstranijo od kraljevega voza. Neuvy in kočijaž sta jih razumela in se hitro umaknila. Pardaillan se je obrnil k Jehanu, ki se ni ganil, in rekel s prisrčno mehkobo: »Sinko, prosim vas, počakajte me trenutek... Kraljev razgovor z menoj ne bo dolg.« Henrik IV., ki bi bil smatral to opazko pri kaki drugi priliki za nedovoljeno drznost, se ie tudi sam izvolil obrnit? k Jehanu in mu prijateljsko mahnil z roko, češ, naj potrpi. Jehan se je spoštljivo priklonil. Concini in Epernon sta se med tem razgovarjala z Bellegardom in Liancourtom, ki sta bila pristopila k njima; vendar pa nista odtrgala oči o-d kralja in trojice plemičev, ki se je z njimi razgovar-jal. Ker nista slišala besed, sta hotela vsaj po gibih in obrazih uganiti, kaj se pomenkujejo. In njiju nemir je postajal čedalje večji, ko sta videla, kako prijazno je kralj govoril s tistem, katerega sta se bala. Henrik IV. i-n Pardafllan sta bila med tem stopila v kočijo in sedla drug drugemu nasproti. »Prijatelj,« je izpregovoril kralj, »sami veste, da vam popolnoma zaupam.« Pardaillan se je molče priklonil. »Ker mi potemtakem vi zatrjujete, da ima Jehan Hrabri dobre namene,« je nadaljeval Henrik IV., »in ste mi porok zanj...« Videč, da je kralj premolknil, je vitez ponovil: »Da, sire. porok sem vam zanj!« »■Mladega moža torej ne bodo več nadlegovali, mojo besedo na to... Vendar — ali ga dobro poznate?« »Nedvomno, sire! Drugače ne bi ponujal poroštva zanJ.« »To sem si mislil,« je nadaljeval kralj. In zdajci je pogledal Pardaillanu naravnost v oči: »Tudi jaz moram vedeti, kako in kal... In vi me lahko poučite... Kdo )e prav za prav ta mladi človek? Zakaj toliko je gotovo, da Jehan Hrabri ni krščansko ime. In poročila, ki sem jih dobil o njem, niso zelo pohvalna.« To pot je Pardaillan pogledal Henriju v oči in mirno odvrnil: »Moj sin je!« Henrik se je z obema rokama udaril po bedrih in veselo vzkliknil: »Nekaj takega sem slutil! Bogme, zdaj sem popolnoma pomirjen.« S toplim zanimanjem je nadaljeval: »Torej ste vendar že našli otroka, ki ste ga iskan, odkar r>te se vrnili i-z Španije — to je, kakih dvajset let, če se prav spominjam? Srečen sem z vami vred. prijatelj... Morda mi bo dano storiti za sina. česar nisem mogel storiti za očeta.« Pardaillan se je spet priklonil in na ustnicah mu je zaigral malce nejeveren smehljaj. »A povejte mJ,« je nadaljeval Henrik, »mladi mož menda še ne ve, da ste njegov oče?« »Ne. sire, ne ve še. In še nekaj časa bo trajalo, da zve.« »Zakaj?« »Takšno misel imam, sire.« »Prav, prav. Ne bom vas pestil za rodbinske skrivnosti... Tak vaš sin je!... In pravite, da poizna tiste, ki želijo moje smrti?« »Vsaj nekatere, sire, če ne vseh,« je hladno odvrnil Pardaillan. Senca je zletela kralju preko čela. Počasi, kakor da bi se obotavljal, je rekel: »In če bi vas prosil — vas ali vašega sina — da mi zaznamujta te sovražnike?« Pardaillan se je vzravnal in s trdim glasom odvrnil: »Kar se mene tiče. lahko kralj zahteva moje življenje — ki sem ga zmerom pripravljen tvegati zanj — to sem menda že dokazal. .« »Ovadbe pa naj ne zahteva, jelite?« ie nekam potrto rekel Henrik. »Tako je, veličanstvo!« je preprosto odvrnil Pardaillan. »A vaš sin?« je dejal kralj. »Morda bo ta manj molčečen?« »Dvomim!... Sicer pa vaše veličanstvo lahko poizkusi.« Henrik IV. je opazil Pardaillanov nasmeh, ko je izrekel te besede. »Kakršen oče, takšen sin!« je rekel in žalostno vzdihniL »Nikar več ne govoriva o tem!« Pardaillan ni odgovoril, a njegov obraz je jasno pričal, da ie bil kralj pogodil pravo. Vendar je imel pa Henrik sam svojo misel, kakor Jo je imel z druge strani tudi Pardaillan. Le to je bilo, da je vitez poznal kraljevo misel, ki jo je ta prav s svojim nemirom sam izdajal. In Pardaillan je mirno čakal, da bi izpraznil svojo bisago, vedoč, da ga to nato zlahka spravil tja. kamor je hotel. »Vaš sin utegne imeti kdaj kak nujen opravek do mene,« i? nar daljeval kralj po kratkem molku. »Človek nikoli ne ve — gbde na vse te skrite spletke ...« »Da. to bi bilo mogoče,« je ogibljrvo rekel Pardaillan. »Nu, da veste: naj pride katerikoli, on ali vi, treba vama je le, da povesta svoje ime: Pardaillan — pa vaju bodo spustili k meni. Ob vsakem času, podnevi ali ponoči! Razumete, Pardaillan?« »Izvrstno, sire. Rekli ste si. da je bolje prehiteti nezgodo, ka^ kršna je bila današnja, nego zanašati se na čudežno pojavljenje rešitelja v skrajnem trenutku.« »Da, da.« je vneto pritrdil kralj. »In zdaj. prijatelj, ko sva že sama — roko na srce: česa je iskal vas sin na montmartrskem ozemlju, ko se je pripetila istorija z moriščem?« Pardaillan je utaji! nasmešek in prostodušno odvrnil: »Vračal se je iz samostana, odkoder je rešil neko dekle, ki so jo bili zvijačno zvabili v sveto hišo in so jo tam v nasprotju z vsemi zakoni šiloma zadrževali.« »Ali mislite Bertillo Saugiško?« je vprašal Henrik, ki mu Je takoj postalo nerodno. »Nobene druge, sire.« »In pravite, da so jo šiloma zadrževali v montmartrskem samostanu? Kdo je bil tako predrzen? In zakaj?« »Kdo? Ne vem,« je hladno odvrnil Pardaillan. »Zakaj? Zato, ker hrani to dekle neke listine, ki so se bali. da ne bi prišle med ljudi.« »Zakaj me ni nihče obvestil? Ali mislite, da mi usoda tega otroka ne gre do živega in da sem zmožen gledati, kako jo preganjajo, ne da bi kaznoval krivce, kdorkoli so?« % H IK B E T E «4 so sestavljene lz zdravilnih mineralnih solt in neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov in eks-traktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Slatinske tablete za faujšanfe odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljiv način vse, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku. vratu, trebuhu, stegnih, bokih, trebušni mreni, čre-vah, ledvicah itd. Abnormalna težina telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku. 1165? Težina VaSega telesa se zmanjSa tekom 1 leta za 8 do 14 kg. Slatinske tablete za hufšanfe dobite v vseh lekarnah, in sicer doza s 100 tabletami za Din 46.—, z 200 tabletami za Din 74.—, kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca: LEKARNA MR. L. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za huj&anje presenetljiv uspeh. ELEGANTNI, POCENI v v V PRODAJALNAH OBLEK Za gospode Din 390'-, 440'-, 540'-, 640'- za mladeniče Dm 320*-, 360'-, 440- za otroke Din 260'-, 290'- črns paletot Din 590'--s plišem Din 690'- Br. Ivo Benkovič m Dr. Fran Skaberne odvetnika v Ljubljani vljudno naznanjata v svoje odvetniške pisarne ^ i^nBBMBHBB mezz. vhod Beethovnova 14, palača DU::\V v Ljubljani - Lift - Tel. 2002 V Ljubljani, dne 31. oktobra 1932. 126''4 ZASTOPNIK spreten in marljiv, stanujoč v Zagrebu že 15 let, uspešno delaven, ki potuje z lastnim avtom, pri prima-odjemalcih najbolje vpeljan, bi prevzel zastopstvo dobave zmožnih tu- in inozemskih tvrdk za vso deželo ali njen del s skladiščem vred. Ponudbe pod »105« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. 12703 IŠČEM ZASTOPSTVO tekstilne stroke proti proviziji in potnim stroškom. Potujem z lastnim avtomobilom, obiskujem mesta in manjše kraje. Vpeljan sem pri najboljših odjemalcih. Ponudbe pod ?Br. 101« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. 12689 Moč osebnega vpliva Korespondenčni tečaj za pouk v hipnotiziranju, sugestijah itd. — Uspeh garantiran! Cena znižana! — Zahtevajte prospekte pri „Veda in Znanost11, Celje, Razlagova 3 a. 12698 Kaj Vas čaka? Kaj čaka čelniček Vašega življenja? Kaki viharji? Kake reči? Kake nevarnosti? To vse Vam povedc samo zvezde: Zvezde govore resnico. V letu Vašega rojstva so odločile rve^de o Vašem zna-aju. o Vaših težnjah, o Vaši sreči, o Vašem uspehu v ljubezni, v zakonu ln poklicu. Ne veste, kaj Vas čaka, kaj Vam prinese prihodnji dan, prihodnje leto. To vse povedo zvezde onemu, ki zna v njih Citati tako, kakor znate VI čltatl kniigo. Spoznajte svojo usodo — poglejte jI v karte! Ne živite kar na slepo. spoznajte samega sebe. Zahtevajte načrt Vašega horoskopa, ki ga to pot izjemoma pošljemo vsakemu eitatelju popolnoma zastonj! Samo za stroške priložite Din 10.—. MoJi prijatelji ml pišejo takole: Gospod M. P.. Mlmonj: s Iskreno se Vam zahvaljujem za razložitev podrobnega poteka mojega življenja ln za horoskop za letošnje leto. Bil sem močno lznenaden, ker se ml vse prikazuje kakor v zraku. Kaj me poznate? Vsak prosti čas ga čitam, aH se vse Izpolnjuje ln vse se dogaja po napovedi Da bi Vam le mogel vse podrobno opisati. Zahvalfujem Vas še enkrat za odkritosrčne svete.« Horoskop Vam napravim brezplačno Jaz. prof. astrolog Helen osebno. Ta Izredna ponudba velja samo kratek čas. Zato pilite takol, še danes, preden pozabite. Navedite dan, mesec ln leto rojstva. Naslovite na: Astrologi ck& laborAtof K. Havelka, Praha — Vlnohrady, Sleskš 116 - Jo. Poštni sehr. 18. štajerska jabolka prispela. PRODAJA GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani 12460 Precizna aelavmea za popravilo vsakovrstnih lir ©Prt? nccrnj.n proti gorKtaji. ' ANTON J, . ... u Ijiraliana.Hiktefcicvalt v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik! TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 11868 mmmmmm^ -I L.V5/ '»-I 'X*-/ Serao in slamo acbavlja po ;onku renčnib cenah 308 Gosjradarska zv**za v Ljubljani. Povodom bolezni in smrti naše ljube nepozabne mamice, gospe Maksimiljane šega roj. NICKEL smo prejeli toliko dokazov ljubezni in sočutja, da si Štejemo v sveto dolžnost tem potom izraziti svojo najtoplejšo zahvalo. Hvala preč. gg. dr. J. Kotniku in župniku p. Za-krajšku za duhovno pomoč in tolažbo v težkih urah njenega življenja, iskreno hvalo družini svetnika in upravitelja g. Josipa šarabona za vse usluge, najsrčnejšo hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so s krasnimi venci in šopki in s svojim spremstvom počastili blagopokojno na njeni zadnji poti. Žalujoči njeni otroei: VIKTOR, MATILDA, SOFIJA 12736 Od Maribora do Djevdjelije 12312 potrjuje daleko preko 13.000 kupcev, da je ZEPHIR'PEČ nenadkriljiva v štedlfivosti, Mgifeni, udobnosti, trpežnosti. Izdelek: »ZEPHIR« D P„ SUBOTICA SAMOPRODAJA: za Ljubljano: Veneeslav Breznik za Celje: D. Rakusch za Maribor: Pinter & Lenard. Pred nakupom ali prodajo | ^ d »e žice obrnite se zaupno na: M. JANK0LE, kemanditna družba, 12728 Telefon 3052. šelenburgova 6. Telefon 3052 INFORMACIJE BREZPLAČNE! #3 Vence, šopke, krizanteme dobite najcenejše in najlepše iz lastne vrtnarije v cvetličarni Aleksandrova cesta, (palača Dnnav) Miklošičeva cesta (poleg Uniona) Kličite telefon 2489 ali 2341 Oglejte si lastno vrtnarijo na Vrtači 3 12667 Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in izkazanega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda IVANA KOCMUT-a nadučitelja v pokoja se vsem tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se častiti duhovščini, g. učitelju Majcnu za ginljivi nagrobni govor, g. sreskemu nadzorniku Gorupu, gg. pevcem učiteljem iz Ptuja za prelepo žalostinko in vsem gg. tovarišem in gg. tovarišicam iz okolice, končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako nad vse častnem številu spremili do groba. Se enkrat vsem — prisrčno hvala! Sv. Urban pri Ptuju, dne 27. oktobra 1932. 12734 Globoko žalujoča rodbina Kocmutova. š ■ Sigurno tja, kjer je dobro blago poceni in velika izbira. To je I Trgovski dom Stermecki # Celje št. 20 S Cenik in vzorci zastonj! J Glavna filijala Držama Illpotckariia banka Centrala V LJ U B LJAN I Cstanov> L1862 Kraljevine Jogoslavije - Beograd n„,_ , 1Mt V BEOGRADU Državna hipotekama banka npravlja vse državne in javne fonde, pupilne, depozitne, cerkvene kapitale, denar ustanov i. t d. — Sprejema hranilne vloge in p!ača letno 6% obresti. — 11892_ Za vse bančne obveze jamči država. — Banko upravlja neodvisni Upravni odbor. TVORNIŠKO SKLADIŠČE USNJA J. LAVRIČ, LJUBLJANA Kolodvorska ulica štev. 41 a, se je preselilo na CANKARJEVO NABREŽJE ŠT.l poleg frančiškanskega mostu (prej L. Gerkman) Ima stalno na skladišču: Specijalna usnja za industrijo čevljev in nadrobno prodajo kakor kruponi vratovi okrajevina notranjki črni in rjavi kipsi črne in rjave kravine Cme in rjave teletine bokscalf črn in barvast goveji boks črn in barvast chevreau črn in barvast chevrettes ovčine sive in rjave podloga telečja bela in rjava lak chromjuhtina rdeča in črna vaterproff dulboks Ogled neobvezen — juhtina — teletina chrom kruponi chrom vratovi chrom okrajevina chrom usnje za smuči chrom usnje barvano za krplje chrom usnje za nogometne žoge chrom usnje za nogometne čevlje khaki kruponi chrom jermenca za vezavo galun jermenca za vezavo likanec (blank) cepljenec čeline svinjske kože odpadki Največja izbira v tej stroki. V vVe* >: Vee , ožnosf odnega nakupa! Pri okrajnem sodišču v Rogatcu soba št. 1 bo dne 7. novembra t. L ob 10. uri dopoldne sodna dražba nepremičnin Hermanna Her-metter (stanovanjske hiše, kamnolomi, tovarna za brusne izdelke). Cenilna vrednost Din 374.748.10. Najnižji ponudek Din 218.238.10. Za hipotekarno terjatev Ljubljanske kreditne banke se lahko založijo vložne knjižice! Pobližje informacije pri Okrajnem sodišču Rogatec, pri no tarju Viktorju škraberju, Rogatec in pri odvetniku dr. Hrašovcu v Šmarju. 12680 56 LET Č1LAG POMADE l Milijoni ljudi (gospodje, dame in otroci) so rešili svoje lase. Kar se je v teku 54 let izkazalo po vsem svetu kot najbolje in nedosegljivo, bo rešilo tudi Vam lase. Ne čakajte, da postanete docela plešasti, _».„«„„ ali da vam izgube lasje svojo naravno barvo, temveč naročite še danes garnituro (pomado in ostalo) za Din 85.—, 125.—, 200-— ali 300.— Din (ceia kura). Cilag pomada pomore, da zrastejo gosti in krepki lasje, in daje že po kratki uporabi blesk, nežnost in varuje lase preranega osivenja vse do visoke starosti, odpraviti prhljaj v času 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranilne snovi za lase kot Cilag pomada. Opozorilo: Pristno Cilag pomado v vsej Jugoslaviji prinašamo v promet samo mi. Naslovite svoja naročila na- „AUR0RA" sekt. 16, NOVI SAD Zeljeznička 38. 12680 Ne verjemite govoricam, ki pravijo, da postanejo zobje od narave rumeni in počrneli; to je prava zabloda. Nehajte z nekoristnim krta-čenjem, ki draži, in vzemite en centimeter KOLVNOSA na suhi ščetkici in po treh dneh bodo Vaši zobje za tri stopinje bolj beli, Vaša usta ozdravljena, vaš dih vonjiv. 340-7 SCOLVI antiseptično sredstvo, najfizdatneiše sredstvo za oegova-aje sob. Eii centimeter zadostuje. Plačilna natakarica bi PREVZELA boljšo gostilno ali buSfet na račun. — Cenjene ponudbe na MARTA ROMBO, Ljubljana, Cegnarjeva ulica štev. 6. 12682 Kako se sladkor odpravi, Kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva 0 presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Chemische Fabrife Lutegia G. m. b. H. Kassel 332, Nemčija. 244 1 &fv, clov.-- . Končno vendar dobra britvica ILFE—LUXUS je nedosegljiva, brije odlično 25—30 krat, ona je cenejša, saj stane komaj 3 dinarje. Drogerija Hafner, Ljubljana, Celovška cesta št. 44 OGLEJTE SI ZALOGO! Dara »ko, možko m otroško perilo. P1 ete nine ZirnMto perilo. POZOR! Stara, domača renomirana tvrdka ION. ŽABtOB Sv. Petra cesta štev. 11 vljudno opozarja, da je svoje poslovne prostore znatno razširila, temeljito renovirala ter svojo dosedanjo zalogo najfinejšega blaga c grom no povečala, radi česar ji bo omogočeno svoje cenjene odjemalce z najboljšo kvaliteto in nizkimi cenami vsestransko zadovoljiti. I 5 ?rosimo, oglejte si našo zalogo! Potrudili smo se, da Vam nudimo letos še večjo izbiro v gotovih skih plaščih od najcenejše do najboljše vrste, v najnovejših vzrocih in fazonah. Se priporoča tvrdka 12732 J. Prcac, Maribor, Glavni trg štev. 13 špecijaLna zaloga kravat, rokavic, nogavic itd. OGLEJTE SI ZALOGO! Ogromna izbira vseh potrebščin za šivilje! KLEPARSTVO IN VODOVODNE INSTALACIJE FitANJ CELJE prevzema vsa v zgoraj omenjene stroke spadajoča dela, kakor kritje streh, zvonikov, vodovodne naprave, moderno urejene kopalnice, straniščne naprave, instalacije strelovodov, kakor tudi vsakovrstna popravila istih. Vsa dela se izvršujejo točno in solidno, proračuni vedno na razpolago. CENE ZMERNE! 12651 TELEFON ST. 245 Velika družinska hiša, s sedmimi lepimi sobami, kletjo, pralnico, drvarnico in drugimi pritiklinami, električna razsvetljava in velikim gospodarskim poslopjem, vse solidno zidano in dobro ohranjeno, da je vsako popravilo nepotrebno, se takoj in poceni proda. Hiša stoji na krasni solnčni in prahu prosti legi s krasnim razgledom. Poleg hiše je velik vrt z nekaj sadnim drevjem.. V hiši je studenec z zdravo pitno vodo. Oddaljeno le 10 minut od mesta in železniške postaje. Poslopje je primerno tudi za vsako industrijsko podjetje, ker je lepa avtomobilska cesta, cenene življenjske potrebščine in delavne moči. Naslov pri oglasnem oddelku »Jutru«. 12479 Zahvala Ob prebridki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, strica, gospoda IIIaža Bezjaka izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so dragega rajnega spremili k večnemu počitku. Prav posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini z č. g. dekanom Sagajem na čelu, ki je vodil pogrebne obrede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, požarni brambi za častno zastopstvo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem darovalcem vencev in šopkov. Vse prosimo, da ohranijo dragega rajnega v častnem spominu ter se ga spominjajo v moiitvah. kokošje, pur je, gosje in račje, naravno, — ^^^rr s strojem čiščeno in čehano, dobavlja v i- ""Vv^Sv«! * vsaki množim in ** po najnižjih cenah ci kouec Telefon 59, 60, 3, 4. Fram, dne 28. oktobra 1932. 12731 Spolne + bolezni sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom „Vigi-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. >Vigl-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prot. Herry se Je o njih Izrazil da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje Je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le Žalujoči ostali. Odborna ord. laborator Aide—Havelka, Praha—Vinohrady, Sleszkš 116. Pošt. 28. CSR. 127 Delo dobi t t ah težkih časib veak naj iažje. iko ii sam doma u«reelo gosje Vi Din 130.—, čisti puh kg Din 250__, modroci punjeni z rolnonj Din 750—, iične mreže m postelje Din 150.—, oto; mani Din 650.—, U BROZOVlč, ZAGREB ILICA 82. \ 'e....- •• 168- •> t tpube, saksofoni itd. "frlandoline - ~1C&~ « I po na-m!:žJ'h cenah. AMuiiaoiine « »zahtevajte Bi&sPLAčm itlapmonike /J. ~ •• | poučni !5-\N'l!Cr/ ■ —/^-N', '—vX-: 'i je Izredno napet fantastičen roman. Citai-te ga, ne bo Vam žai. — Naročite ga prt upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30___ »TRIBUNAc F. B. L, tovarna dvokolea in otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka c, 4. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških .n grač-nih vozičkov, črički ji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji, velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. ORUENTALSKE PREPROGE. Velika partija krasnih pristnih perzijskih preprog je dospela. Jako ugodne cene. V zalogi tudi pirotske i^ bosanske preproge ročnega dela. — Strokovno popravilo perzijskih preprog izvršujemo v najkrajšem času. Mutevelič „Teheran", Aleksandrova c. 4. Palača »VIKTORIJA«, pasaža levo. 11896 CENJENE DAME! Ako hočete imeti za jesen in zimo trpežen in eleganten PLAšč za nizko ceno, boste istega najlažje izbrale v konfekcijskem oddelku tvrdke F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 kjer se izdelujejo plašči v lastnem ateljeju po prvovrstnih pariških modelih. Za čas sezije vedno nad 300 komadov ca zalogi v vseh velikostih, kakor tudi vse velikosti za deklice od 2 let naprej. Preden se odločite za nakup, oglejte si tudi pri nas brezobvezno. 12510 ------- — —^———orezouvezno. ^reJUJe CaVOm » t,m0rai 'Jtttra« ^ RitnuKat. a Naroano uatomo d. d. fcot m^arja Fraac Jezcrte*. 8« u^rami de. J. odg.,-«, Aloj, ^ovaK. Va » Ljudi jam.