CELJE, 3. DECEMBER 1981 - ŠTEVILKA 48 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC SLAVNOSTNA POLZELA V počastitev Dneva republike in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov je bila osrednja slovesnost v žalski občini na Polzeli, kjer so odkrili spomenik 59 padlim žrtvam med NOB iz tega kraja. Spomenik je delo akademskega kiparja in grafika Janeza Boljke iz Ljubljane, ki je ob tej priložnosti na Polzeli v gradu Komenda pripravil tudi samostojno razstavo svojih del. Na sobotni slovesnosti je zbranim najprej govoril sekretar OK ZKS Žalec Franci Jelen, ki je povedal, da so dela pri izgradnji tega spomenika veljala okrog milijon dinarjev in pol. Osrednji govornik pa je bil član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. V svojem govoru je najprej obudil spomin na dogodke med drugo sve- tovno vojno na Polzeli in okolici, kjer so že leta 1941 ustanovili prve odbore Osvobodilne fronte. Beseda pa je seveda nanesla tudi na trenutne gospodarske ra- zmere pri nas. Nič kaj rožnate niso, je menil Tone Bole. Gospodarsko stanje se celo slabša, namesto, da bi se izboljševalo. Premajhen izvoz, prevelik uvoz, premaj- hna produktivnost dela, inflacija, ki je očitno močnejša od stabilizacije, preveliki izdatki za splošno porabo, prevelika zadolženost v tujini ter vedno večji življenj- ski stroški, vse to je tisto, kar nam more dajati misliti, kljub vsemu pa ni razlogov za pesimizem, je menil Tone Bole. Ce smo uspešno prebrodili leto 1948 in druga leta, ko je bilo stanje še mnogo težje, potem bomo z resnim delom premagali tudi sedanje težave. Spomenik 59 polzelskim žrtvam je odkril Tone Bole, potem pa je sledil prisrčen kulturni program, v kate- rem so nastopili recitatorji, pevci, plesalci in godba na pihala, JANEZ VEDENIK foto; T. TAVČAR PEKI SO OPRAVILI POMEMBNO DELO Za večino ljudi se je pričelo praznično razpoloženje ob Dnevu republike že v petek popoldne, ko je čakalo peke v treh Merxovih pekarnah na našem območju še trdo in težko delo. V noči iz petka na soboto so morali namreč speči toliko kruha, da ga je bilo dovolj za vse prebivalce celjske, velenjske, mozirske, šmarske in šentjurske ob- čine. Tako so peki v pekarni Gaberje v Celju, ki ob navadnih Sobotah napečejo 1900 dvokilogramskih hlebcev polbe- 'ega kruha, v noči iz petka na soboto napekli kar 2500 hlebcev kruha. Peki iz Industrijske pekarne v Velenju, ki ob sobotah navadno spečejo okoli 30 ton različnih vrst !France Prešeren« iz Celja in folklorne skupine Združenega zdravstve- nega centra iz Ptuja. I. M. - 3. december 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - strani CELJSKI BRACANIN - ŠESTDESET^ IMETNIK Ima eno najpogostejših jalmatinskih imen - An- te. Ante Zuančič, ki je pred nekaj dnevi prazno- 0] svojo šestdesetletni- ;o. Znan celjski družbeni Jelavec je, predvsem v organizaciji ZB NOV, precej časa pa je bil tudi laposlen v Zdravstvenem ;entru v Celju, zelo po- nembne zadolžitve pa ma tudi v krajevni skup- losti »Center-'. Ante Zuančič, upokoje- [li podpolkovnik, je bil rojen 27. novembra 1921 v Ložišču na otoku Bračuv siromašni delavski druži- ni. Poslali so ga v ^Split. ia bi se naučil soboslikar- ske obrti, kar je tudi sto- ril, ni pa prišel do tega, da oi postal »mešeter«. Leta 1941 so ga Italijani zaprli in pozneje izgnali iz Spli- ta. Vrnil se je na Brač in prve dni januarja 1942 vstopil v partizanske vrste. Odšel je na celino in v sestavi 10. hercegov- ske brigade, 26. ter 19. di- vizije previharil vse veli- ke bitke, tisto na Neretvi in ono na Sutjeski. Tolkel ;e je v bojih na Širokem brijegu. za Mostar, Knin in se končno našel v zak- ljučnih operacijah za Trst. kot operativni oficir lovske brigade in v tem svojstvu dočakal konec vojne v Bazovici nad Trstom. Čeprav dvakrat ranjen, in je bil vojaški vojni invalid, je tudi po končani vojni ostal v ar- madi. Zadnja leta aktivne službe je prebil v Celju, kjer je z družino ostal tudi po osvoboditvi. Odliko- van je z Redom za hra- brost. Redom partizanske zvezde. Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, Redom za vojaške zaslu- ge s srebrnimi meči. Ob šestdesetletnici, ko 'O mu prišli stisnit roko ijegovi vojaški tovariši in celjski soobčani, se s če- stitkami pridružujemo tudi mi v imenu mnogih, ki dobro poznajo, ven- dar ne prihajajo z njim Pogosto v stik. J.K. CELJE Odličen nastop gostov in Titovega Velenja z izvrstno izbranim in od- lično izvedenim umetniškim sporedom so gostje iz Tito- vega Velenja pred okoli 3000 Celjani v Hali Golovec na najlepši možen način obele- žili Dan republike in 40. obletnico vstaje jugoslovan- skih narodov in narodnosti. Osrednja celjska slovesnost je tako vnovič potrdila pripa- dnost delavskega Celja. V izvedbi sporeda so sodelova- li Rudarska godba na pihala ih Titovega Velenja, združe- na pevska zbora Gorenja ter Svobode Šoštanj in recita- torji. Pod dirigentsko palico Ivana Marina so izvedli kan- tato Hej, partizan. Vrhunski umetniški spored je skozi re- citacije in izvrstno aranžira- ne odlomke pesmi revoluci- je, popeljal poslušalce skozi najtrše dneve borbe za naro- dno samobitnost in svobodo, z motivi nasilja okupatorja, trde pesti, ki se je postavila v bran, trpljenja naroda in slednjič težko pričakovane in izbojevane svobode. To je bil spored, kakršnega smo si v Celju lahko samo želeli in je bil najprimernejši pozdrav delavskih mest Celja in Tito- vega Velenja jubileju in Dne- vu republike. Kljub temu pa je na prire- ditev znova padla senca. 2e večkrat smo ugotavljali, da Hala Golovec ni primerna za podobne prireditve. Njena akustika je preslaba, kar je ob tej prireditvi prišlo pose- bej do izraza. V Halo tudi ni- so sodile skupine dijakov in vojakov, ki so prišle na pro- slavo organizirano. Njihovo nenehno odhajanje iz dvora- ne in nemir, ki so ga povzro- čali, vse to je motilo skrbno pripravljen in dobro izveden spored. Posebno obravnavo pa zasluži dejstvo, da so bili med proslavo odprti bife, re- stavracija, mini-igralnica, bazen in kegljišče, skratka, da so tisti, ki so prišli na pro- slavo »obvezno«, našli več možnosti za lasten užitek -v teh prostorih Hale. Njihovo početje je le motilo zbrano poslušanje in pravi umetni- ški užitek velike večine osta- lih prisotnih. Prireditve, kot je bile ta, sodijo v gledališče ali Narodni dom. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik občinske konference SZDL v Celju, Tone Rozman. Na proslavi pa je Radovan Go- bec Ivanu Marinu izročil zla- to Gallusovo priznanje. BRANKO STAMEJCiC BRASLOVČE: VRTEC, MESNICA... Krajani Braslovč so počastili Dan republike z dvema po- membnima delovnima zmagama. V trgu so odprli novo mesnico, last KK Hmezad Žalec, namenu pa so izročili tudi. obnovljeno staro šolsko poslopje v katerem so našli svoj prostor: otroški vrtec, krajevna skupnost. Prosvetno druš- tvo, knjižnica in Lovska družina. Otvoritve se je udeležilo več sto krajanov in predstavni- kov družbenega in političnega življenja občine. Zbranim je govoril predsednik sveta KS Braslovče Ivan Fale, ki je najprej orisal pomen praznovanja 29. novembra - Dneva republike nato pa dejal: »Kljub predlogom, naj bi staro šolo porušili je vendarle prevladalo prepričanje, da je poslopje z nekaterimi preure- ditvami mogoče koristno uporabiti. Po številnih razgovorih in posvetovanjih smo letos maja pričeli z deli. Odločili smo se tudi, da bomo kolikor bo mogoče, naredili s prostovolj- nim delom. Skupaj smo opravili 4500 delovnih ur v vredno- sti 890 tisoč dinarjev. Manjkajoča sredstva sta zagotovili skupnost otroškega varstva in KS Braslovče. Pomembno je, da smo se točno držali rokov in, da nismo prekoračili pred- računske vrednosti, za kar imajo veliko zaslug člani nadzor- nega organa in režijski odbor.- Ob tej priložnosti sta zbra- nim spregovorila še predsednik skupščine skupnosti otro- škega varstva Jože Kuder in Mija Fon, direktorica VVZ Janko Herman Žalec. Sledil je krajši, vendar prisrčen kul- turni program, nato pa je predsednik režijskega odbora Tone Klokučovnik prerezal trak in številni krajani in gostje so si ogledali obnovljene prostore. Na sliki: Ivan Fale, pred- sednik sveta KS Braslovče med govorom. T. TAVČAR, OLIMPIJA ZMAGALA Hokejisti Cinkarne so v nadaljevanju državnega pr- venstva v hokeju na ledu ne- srečno izgubili v soboto v Celju proti Olimpiji iz Ljub- ljane, ki je bila v drugi tretji- ni popolnoma nadigrana in pri stanju 2:2, celjski igralci žal niso dosegli vsaj treh za- detkov iz zelo primernih po- zicij. To pa se seveda mašču- je in v zadnjem delu so se gostje srečno izvlekli in zma- gali. J. K. RAZSTAVA LOVSKIH TROFEJ V KOZJEM Letos praznuje lovska dru- žina v Kozjem 35-letnico svo- jega obstoja. Ob tem jubileju je v soboto in nedeljo pripra- vila v dvorani družbenopoli- tičnih organizacij v Kozjem razstavo trofej divjadi, ki so jih uplenile lovske družine iz šmarske, šentjurske in krške občine na loviščih Kozjan- skega. Med trofejami je bila posebej zanimiva trofeja me- dveda, ki so ga uplenili člani lovske družine iz Planine pri Sevnici na Bohorju. ogleda vredne so bile trofeje jele- njih rogov in pa tudi gam- sov, ki se v iTianjših koloni- jah zadržujejo na območjih lovskih družin iz Bistrice ob Sotli. Podsrede in Kozjega. DS )£LJE: VEDNO VEČ RAZVEZ Število zakonskih razvez v celjski občini se je v lanskem tu povečalo glede na prejšnja leta. To priča analiza, ki jo je pravila zakonska posvetovalnica pri centru za socialno Jlo. V lanskem letu je bilo 179 zahtevkov za zakonsko izvezo. Razmerje med številom zahtevkov za ločitev in evilom porok pa je 1:3. Tožb za razvezo zakonske zveze je bilo 92,8 odstotkov, za iorazumno ločitev pa se je odločilo le 7,2 odstotka parov. U je zanimiva ugotovitev, da v primeru sporazumne ločitve oben pravni poskus, da bi se zakonca premislila, ni bil spešen. V 24-ih odstotkih primerov pa so ti postopki, ključno s posredovanjem zakonske posvetovalnice, .bili spesni. Tožbe za razvezo je vložilo štirikrat več žena kot mož. ečina se jih odloči za zakonsko razvezo v času, ko so otroci ^ mladoletni. Iz tega lahko sklepamo, da se bolj ločujejo Pladi zakonci kot starejši. Pri zakoncih z mladoletnimi Jroki pride do odločitve za razvezo v 72,2 odstotkih prime- |>v v času 4-^5 let trajanja zakonske zveze. Pri zakonih z mladoletnimi otroki je bilo uspešnih prav- ih poskusov v 29,6 odstotkih, pri zakoncih brez otrok ali pa odraslimi otroki pa so pravni poskusi uspeh le v 11.5 Istotkih primerov. VVE Komisija za delovna razmerja pri Celjskih mlekarnah objavlja prosta dela in naloge: 1. vodenje laboratorija 2. kemijske analize v Sirarni Šmarje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: pod 1: - visoka strokovna izobrazba biotehnične smeri - strokovna znanja bakteriologije in mlekarstva - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalo- gah - poskusna doba 3 mesece pod 2: - KV mlekar - 1 leto delovnih izkušenj na področju mlekarstva - poskusna doba 2 meseca Delo pod 1 in 2 se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom tednikov intervju NEIZČRPEN VIR MOŽNOSTI MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA Tako pravi tovariš Ratko Cvijanovič za sodelovanje med pripadniki JLA in civil- nim prebivalstvom na vseh področjih. Že za dosedanje sodelovanje je primerna vi- soka ocena, kar pa ne pome- ni, da ne obstoja še cela vrsta drugih možnosti, ki bi lahko to sodelovanje samo še okre- pila v našo skupno korist in zadovoljstvo. Ratko Cvijanovič je bil ro- jen v okoli,ci Doboja, nato pa se je s starši preselil v Vojvo- dino. Potem se je začela nje- gova pot (tako kot večine starešin naše JLA) po doma- la vsej Jugoslaviji, zadnjih nekaj več kot deset let pa je preživel oz. jih preživlja v Sloveniji. Dobri dve leti je član celjske družine in pravi, da se v njej dobro počuti. Ta doba dveh let pa je prav go- tovo že kar dovolj, da je Rat- ko Cvijanovič spoznal, kakš- no je konkretno na našem območju sodelovanje med pripadniki JLA in civilnim prebivalstvom. Prav to sode- lovanje smo vzeli za osnovno temo v današnjem Tedniko- vem intervjuju. NT: Tovariš Ratko Cvijanovič, kako skrbi- te, da je in bo vaše delo uspešno? RATKO CVIJANOVIČ: »Vse akcije začnemo pri naj- manjši podrobnosti, tako da smo ob koncu lahko uspešni ali zelo uspešni.- NT: Kako ste zadovolj- ni s sodelovanjem civil- nega prebivalstva na na- šem območ.lu? RATKO CVIJANOVIČ: »Zelo smo zadovoljni z odnosom vseh ljudi na tere- nu, saj kjerkoli se pojavimo, nikoli ne naletimo na kakšne probleme. Ljudje vidijo v tem poseben pomen, zato nam radi povsod pomagajo. Ljudje na terenu nam nudijo resnično vse in so zelo dobri. Kar sem tu, nisem naletel na ljudi, ki bi godrnjali nad na- šim delom in vedno nam po- magajo. Niso redki primeri, ko se urimo na terenu, da nam v času počitka kmetje ponudijo topel čaj. jabol- ka... Njihovi prostori posta- nejo takrat tudi naši. Resnič- no vidijo v nas velik pomen za -našo skupno varnost in vse to tudi tako jemljejo.« NT: Vemo, da na tere- nu ne preverjate samo teoretičnega znanja, pri- dobljenega v učilnicah, temveč da s svojim de- lom tudi pomagate pri številnih delovnih akci- jah, s pomočjo katerih krajani dobijo vodovod, cesto, most, telefon, elek- triko. Kako je s tem v le- tošnjem letu? RATKO CVIJANOVIČ: 6 oktobra letos je bila otvori- tev vodovoda v Stranicah pri zaselku Cretvež. To je bila akcija, ki smo jo izpeljali skupaj z domačo mladino. Pomagali smo tudi pri grad- nji smučarske skakalnice v Braslovčah pa pri vodovodu v partizanskih Dobrovljah. Naše delo je usmerjeno tako, da zlasti pomagamo ljudem v pasivnih, nerazvitih krajih. Ti so še posebej potrebni po- moči in mi jim radi priskoči- mo na pomoč." NT: Gradite tudi v vo- jašnici ... RATKO CVIJANOVIČ: »Da in to športni poligon. Imel bo vse potrebne objek- te razen velikega nogomet- nega igrišča. Ce nam bo slu- žilo vreme, bomo še letos končali glavna zemeljska de- la, spomladi pa z vsem kon- čali, tako da bi stadion izro- čili svojemu namenu ob Dnevu mladosti, 25. maju. Takrat bomo pripravili tudi večjo prireditev s športnimi tekmovanji in nanjo povabili mlade iz šol, krajevnih orga- nizacij, delovnih organizacij in drugod.« NT: Imate pri tem kak- šen konkreten predlog? RATKO CVIJANOVIČ: »Prepričan sem, da če lahko vojaki sodelujejo pri delu na terenu pri različnih akcijah, ki so koristne za civilno pre- bivalstvo, bi lahko tudi mla- dina sodelovala pri naših, vojaških akcijah. Tako bi se še bolje spoznali, kot smo se že, naše sodelovanje pa bi pridobilo na konkretnosti, moči in kvaliteti.« NT: Kakšno pa je sode- lovanje z osnovnimi šo- lami? RATKO CVIJANOVIČ: »Zelo dobro. Imamo nekate- re šole, ki nas dobesedno oblegajo. Veseli smo tega. Nasprotno pa so žal še vedno tudi takšne šole, ki naše roke za sodelovanje ne sprejmejo. Ne vem, zakaj!« NT: V vojašnici je zelo razvito kulturno življe- nje... RATKO CVIJANOVIČ: »Po veliki zaslugi Mija Tešo- viča imamo v zadnjih letih resnično visoko razvito kul- turno življenje. Dokaz, da je to res, so najvišja mesta, ki jih osvajamo na raznih tek- movanjih. Uspešni smo kljub temu, da nimamo naj- boljših pogojev za delo. Ima- mo pa veliko volje.« NT: Kakšno je delo z rezervnimi oficirji? RATKO CVIJANOVIČ: »Na mnogih področjih nam čudovito pomagajo. Veste, rezervni oficirji imajo na te- renu med ljudmi velik ugled in tako je naše delo lažje. Prav tako pa mislim, da so tudi tu še velike rezerve po še boljšem sodelovanju. Poi- skati je samo treba nove ide- je ter jih realizirati.« NT: Pred startom v le- to 1982... RATKO CVIJANOVIČ: -Letni plan za sodelovanje v prihodnjem letu imamo pri- pravljen. Upamo, da ga bo- mo realizirali, tako kot smo tudi letošnjega. Pri tem pa moramo biti "strpni, saj mo- ramo opravljati tudi naše osnovno in glavno delo. Zato ne smejo biti nekateri razo- čarani, če nas povsod ne bo. Veste, sam grem rad povsod, kamor me povabijo, vendar je resnica, da na štirih se- stankih ali razgovorih re- snično ne morem biti priso- ten.- TONE VRABL 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 48 - 3. december KULTURA V LAŠKI OBČINI ŠIBKA OFOKA JE V DINARJU Ne samo od društev, tudi od delegatov je odvisen uspeh Tokrat odgrinjamo zastor področju kulture in kulturnega snovanja v laški občini. Pravzaprav se tu pojavljajo so- rodni problemi kot v nekaterih ostalih občinah našega območja, ali pa so celo bolj izraziti, ker je laška občina gospo- darsko slabše razvita in zato ne dovo- ljuje izrazitejšega pristopa h kulturi v finančnem smislu. Težko se je namreč v tej občini, ki se bori za gospodarski razvoj, odločati za višjo prispevno stopnjo za kulturo. Letno zbranih 2,3 do 2,5 milijona zato komaj zadošča za minimalno pokrivanje potreb. Potrebe pa so seveda mnogo mnogo večje. Gle- dano iz teritorialnega vidika, je laška občina razdeljena na tri večje, homo- gene enote: to je okoliš Radeč, Rim- skih Toplic in Laškega, ki si bolj vsaka zase prizadeva z delom na kulturnem področju. Po dvoranah v teh okoliših se ne prepleta obisk občinstva, niti ni mogoče doseči širšega sodelovanja med društvi, čeprav bi bilo to še kako prav in zaželeno. Problem, ki se v laški občini zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zdi zaenkrat tudi nerešljiv, je varovanje kulturno-zgodovinskih spomenikov, ki jih tod ni malo, saj se vlečejo od Svibnega na jugu in do Smohorja na severu. Domala vsaka cerkev v občini je zgodovinski spomenik in mnogi izmed njih niso v nič kaj zavidljivem stanju. Sredstev za obnovo seveda ni, ali pa so tako pičla, da si je z njimi težko pomagati. Podobna je usoda lite- rarno-zgodovinskih in prirodnih spo- menikov, ki ponekod zaradi pomanj- kanja sredstev razpadajo. Tudi s prostori za kulturne priredi- tve imajo v tej občini ničkoliko težav. Novih prostorov ali domov nimajo, ve- čina jih je bilo zgrajenih še pred vojno in še ti so neustrezni, ker so se v kul- turne domove kasneje spreminjale te- lovadnice in nekateri zadružni domo- vi. Tako da reprezentančnih domov, ki jih je moč opaziti v nekaterih drugih, tudi manj razvitih občinah, v laški ni. Tudi to je eden izmed vzrokov, da od 13 krajevnih skupnosti, tri nimajo ra- zvite društvene dejavnosti, čeprav se v zadnjem času tudi v teh tu in tam poja- vi kakšen kulturni dogodek. Kljub vsem naštetim problemom in težavam pa je treba povedati, da se je v zadnjih dveh letih povečala pestrost kulturne ponudbe, zlasti na področju amaterskih skupin in pevskih zborov. Poraslo je tudi zanimanje za poklicno kulturo, kar je brez dvoma dobra na- ložba za nadaljnja amaterska snova- nja, prizadevanja in izobraževanje. Uspehi pa ne bi izostajali in bi se še obrestovali, če bi se krajevne skupno- sti znebile zaprtosti in če bi se društve- na dejavnost začela prelivati po celi Zaradi pičlo odmerjenih sredstev za področje kulture, mnogi zgodovin- sko-kulturni spomeniki, kot tale v Panečah, propadajo. občini. Zakaj ne bi tistih stvari, ki so od amaterskih delavcev terjale veliko truda, videlo čimveč ljudi in zakaj se ne bi ta društva pokazala v vseh kra- jevnih skupnostih! Občinstvo bi jim bilo zato hvaležno. In če bi malo več smisla in volje za kulturno udejstvova- nje pokazali še delovni kolektivi, bi bili s kulturno bero v laški občini sko- raj zadovoljni, kljub slabim pogojem za delo. Nanje se ni vredno povsod ali ob vsakem času izgovarjati. Zakaj ne bi, na primer za osrednjo proslavo ob 29. novembru, društva stopila skupaj in pripravila enoten program, s kate- rim bi se dalo gostovati 3 ali 4 dni pred praznikom po krajevnih skupnostih. Tako pa se vsako društvo (laška obči- na pri tem ni nobena izjema), trudi s svojim programom in lastnimi močmi, kar gre seveda na račun kvalitete. Na- vada je pač železna srajca, pravijo in do sedaj ljudje niso bili navajeni takš- nega sodelovanja. Morda je vzrok tudi v tem, da v preteklosti ZKO ni bila tako učinkovita, kot bi morala biti. Ob koncu samo še beseda, dve, o samoupravni organiziranosti na kul- turnem področju. Laška občina je ena tistih, ki ima skupščino kulturne skupnosti z enim samim domom: ni- ma posebnega zbora izvajalcev in po- sebnega zbora uporabnikov. To bo ka- zalo z novim mandatnim obdobjem spremeniti. Pri bodočih volitvah na področju kulture bo potrebno skrbeti tudi za to, da bodo v delegacije izvolje- ni dejansko tisti ljudje, ki se bodo za področje kulture tudi zanimali, da ne bi bilo treba kot mnogokrat doslej, ne- katerim na vsaki skupščini znova in posebej razlagati in pojasnjevati pro- gram kulturne skupnosti. Od dobrega dela delegatov in delegacij bo pot do uspeha na področju kulturne dejavno- sti hitrejša in uspešnejša. In spet je to stvar, ki ne velja samo za laško občino, ampak tudi za vse druge občine naše- ga območja. MATEJA PODJED' RECITAL PIANISTA VLADIMIRJA KRPANA Pianist Vladimir Krpan iz Zagreba se je predstavil na 3. abonmajskem koncertu v sredo, 25. novembra v Narodnem domu. Izvajal je svojevrsten spored: zgolj Chopinove etude v celoti. Chopin je napisal 24 slavnih etud, ki so zbrane v opusih 10 in 25, v vsakem po 12, ter dodatne 3, znane kot Nouvelles etudes. S temi etudami se je izoblikovala znanost o sodobnem komponiranju za klavir. Tako kot Bach, ki je napisal svoj »Dobro uglašeni klavir« z določenim tehničnim namenom, je dal Chopin etudam tako estetski kot tehnični pomen. Te spadajo med njegova najpomembnejša dela, spre- minjajo se po barvi, čustvu, razpoloženju, ozračju, neizčrpne so po glasbeni domišljiji. Pri vsej svoji bri- Ijantnosti in silovitosti mestoma povezujejo poezijo s čustveno ubranostjo. Vladimir Krpan je preigral vse etude v enem zamahu brez vmesnega odmora, kar je velika zahteva za poslu- šalce in še večja za interpreta, ki se mora v trenutku preusmeriti iz enega razpoloženja v popolnoma na- sprotno. In da ne govorimo o izrednem naporu, ki ga zahteva zgolj tehnično premagovanje akordov, terc, oktav in še vrsta tehničnih problemov, ki so nanizani v teh skladbah. Poslušali smo torej kompletne Chopi- nove etude, a ne po vrstnem redu kot so zapisane, nego po vrsti, ki jo je smiselno določil pianist Krpan. Začel je z razmeroma manj zahtevnimi tremi Nou- velles etudes, nekoliko nesigurno, skoro bi rekel bo- ječe, a se je že v četrti ogrel in umiril. Tako je naslednja v cis molu, imenovana »violončelo etuda« zaradi lepe melodije v basu, zaživela poetično. Nič manj etuda št. 3 v E duru, ki jo je imel Chopin za eno svojih najlepših melodij. Imenitno je zablestela velika a mol et. iz op. 25, tehnično zelo zahtevna, pa revolucionarna v c molu iz op. 10, v kateri je Chopin upodobil svojo žalost, te- snobo in obup nad okupirano domovino. In še bi mogli naštevati vrsto posrečenih interpretacij, ki so blestele v tercah, oktavah in drugih vrstah klavirske tehnike. Ni dvoma, da je Krpan soliden pianist z obsežnim znanjem in opazno muzikalnostjo. Briljantno obvlada oktave in dvojne sekste, vendar bi si želel mestoma več Chopinove zasanjanosti. Kljub muzikalno zahtevnemu sporedu je občinstvo - mnogo je bilo tudi mladine pozorno sledilo izvajanju ter ob koncu zavzeto ploskalo. Krpan je dodal Valček v e molu v vsej chopinovski poetičnosti. EGON KUNEJ; ESPERANKM POPRAVKI V LEKCIJAH ZAČETNEGA TEČAJA ESPERANTA (1.-^.) 1. LEKCIJA: napačno profrsoro, pravilno profesoro; auto- mobilo ne automobilo. 2. LEKCIJA: dober in ne dobri oče; bonaj patroj in ne bona patroj, ši in ne si; gi staraš in ne gistaras. 3. LEKCIJA: gi in ne gi; ni trinkas in ne vi trinkas (v 18. vrsti zgoraj); esti in ne estas (22. vrsta spodaj); stavek se pravilno glasi: Ne, mi ne estas instruisto. (11. 12. vrsta spo- daj); šranko in ne sranko. 4. LEKCIJA: nau ne nau; čambro in ne camro: havi ne hava, kion ne kio; bildo in ne bilde. 5. LEKCIJA: voz ali vozilo ne vozovi ali vozila (17. vrsta spo- daj); tranči ne trančas, mi trančas ne mi trancas (17. vrsta spodaj), tranč ne tranc, trančilo ne trancilo; pot ne pod. 6. LEKCIJA: iu ne in, aj ne ajw; mi fotografias ne mi fotogra- fas; naudek ne naudek; mi luda ne mi ludi, mi časa ne mi casas (3. vrsta spodaj); časajo ne casajo, desegnajo ne deseg- najo. 7. LEKCIJA: gi ne g, eniri ne eniras (26. vrsta zgoraj); bona ne bono (23. vrsta spodaj), kuir-ej-o ne kui-re-jo; eksidi ne eksidas (12. vrsta spodaj). 8. LEKCIJA: čar pomeni ker; malsataj ne maltasaj; koren besede je sat, kar ne pomeni sit - sit je sata; mangolisto ne mangolisto; menuo, tj. kom- pletno kosilo; pravilno se glasi stavek: Juha v kateri se kuhst meso, je buljono; pravilno se glasi stavek: Cu supon kun rizo, au supon kun pastajo; Mi volas ne mi velas; ču ne cu; pravilno: ali je tudi vaša?; stavek se pravilno glasi: Da, tudi moja juha je dobra; bonan ne benan; Dankon ne Danken. To so bili popravki za lekcije, ki smo jih do sedaj objavili v Novem tedniku. 9. lekcijo lahko ponovno spremljate na Radiu Celje, v torek ob 9.30 in v četrtek v Novem tedniku. Upajmo, da bo tiskarski škrat v bodoče bolj prizanesljiv. MLADI V KULTURNEM ABONMAJU Da bi bilo kulturno življenje mladih bogatejše, pestrejše in kvalitetnejše, je OK ZM v Celju organizirala mladinski kul- turni abonma. Po vsebinski zasnovi naj bi bil to pregled ustvarjalnih dosežkov mladih celjskih kulturnih delavcev na najrazlič- nejših področjih, osnovna značilnost tega abonmaja pa je, da so mladi v Celju pripravili program, ki ga bodo izvajali, gledali, poslušali in ocenjevali sami. Prva iz niza prireditev I. mladinskega kulturnega abon- maja je bila v četrtek, 26. novembra v dvorani KUD Zarja v Trnovljah. S kvalitetno izvedenim programom sta se pred- stavili dve plesni skupini: folklorna skupina 2PD France Prešeren iz Celja z večerom jugoslovanskih plesov in Plesno gledališče Celje s pesnitvijo Nesebična varianta Lepe Vide ali Noč svetega Ivana. M.AGRE2 VSTAJA NA CEUSKEM OBMOČJU 1941 VDOR GESTAPA V ORGANIZACIJO OF V CELJU Vest o vdoru gestapa na se- stanek ilegalcev v slaščičarni RU-GO (danes NA-NA) v Sta- netovi ulici in o smrti kurirja »Uba« se je hitro širila med aktivisti in sodelavci OF. Po- mirljivo pa je vplivalo dej- stvo, da so se ostali, predv- sem Miloš Zidanšek in Tone Grčar uspeli umakniti in da gestapo ni aretiral kurirke •Darje«. Nihče seveda ni ve- del, niti slutil, da je kurirka PK KPS za Štajersko Sonja Oman-Darja postala izdajal- ka. Veljala je za eno najzanes- ljivejših kurirk PK, tembolj, ker se je po več izjavah v ma- riborskih zaporih > dobro dr- žala« in v času njenega pripo- ra ni bilo nobene izdaje: Dejansko pa je poskus za- jetja Miloša Zidanška na jav- ki pri RU-GO, ki je bila poz- Piše: JOŽE VURCER nana Darji, bil samo prvi ko- rak v široko zasnovani akciji gestapa, da uniči vodstvo na- rodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem. Izdajalci so gestapu omogočili, da je do- bil natančen vpogled v vod- stvo in organizacijo PK KPS za Štajersko in PO OF za Šta- jersko, in s širokim zamahom namerava uničiti OF na Šta- jerskem. Najbolj pa si priza- deva uloviti člana PK Miloša Zidanška-Venclja in Blaža Racka-Silva, ki sta v oktobru 1941 delovala na celjskem po- dročju. Tako je gestapo hkra- ti z vdorom v RU-GO že začel z aretacijami aktivistov OF v Celju, česar pa ti v prvem tre- nutku niso ugotovili in so mi- slili, da je bil vpad gestapa slučajen. Milica Gabrovec-Lenka, aktivist OF, kurirka OK KPS Celje je iz slaščičarne skoraj v teku hitela domov v Vodni- kovo ulico skoraj nasproti ge- stapa v dan. Ljubljanski ban- ki. Pred domom je srečala Dominika Stibla v spremstvu vojaka. Lenka, ki je bila po- vezana s Stiblom v OF, si je mislila, da imata Stibl in vo- jak kakšno skupno pot ali karkoli že, ker ji je bilo poz- nano, da je organizacija OF imela stike s posameznimi nemškimi vojaki. Zaradi tega ga je kar čez ulico vprašala: "Kam pa greš?«, in prejela odgovor: •Ne vem, kam me pelje!« Sele po tem odgovoru je zaprepadena odhitela do- mov kjer jo je že čakal Miloš Zidanšek. Naročil ji je da po- svari javke, nato pa oblečen v železničarsko uniformo očeta Gabrovčeve odšel iz Celja k Štajerskemu bataljonu na Dobrotin nad Vojnikom. Lenka aktivistov in javk ni mogla posvariti, gestapo je že začel z aretacijami. Med areti- ranimi je bila tudi Marica Frece, članica Mestnega od- bora OF Celje in blagajnik odbora, ki je o aretaciji in mučenjih zapisala: »Okoli pe- te ure popoldan je bil že ves aparat gestapa, pojačan z ge- stapovci iz Maribora, na no- gah. Bliskovito so se vršile aretacije. Ob prvem mraku je bil veliki prostor na gestapu poln osuplih, a ponosnih obrazov. Obrnjeni v zid smo se z očmi skušali razgledati in videti, kdo se vse tu nahaja in se spraševali kaj se dogaja. Ob pogledu na mizarja Sti- belna iz Gaberja, tapetnika Dolerja in trgovca Božiča je vsakogar od groze spreletelo, tembolj, ker so pred njihovi- mi nogami bili nahrbtniki in jerbasi materiala, katerega so pri aretaciji našli. Pri vseh , treh so bile znane javke mno- gih, razen tega so se pri Boži- ču delali plakati, pri ostalih dveh pa razpečevali raznašal- cem in kurirjem. Začela so se zasliševanja. Ker so vedeli le za sodelova- nje ne pa za delo, so najprej pričeli z vprašanji o poznan- stvu z našimi vodilnimi akti- visti. Med drugim so postavi- li tudi vprašanje o sodelova- nju z Omanovo. Na zanikanje je bila privedena Darja. Po- zorno so spremljali gestapov- ci srečanje pogledov in pono- vili vprašanje. Na jasen odgo- vor »Ne!«, kateri je veljal tudi njej, so se obrnili k njej in jo vprašali: "Und was sagen Sie?« (»Kaj pravite Vi"'«). Te- daj se je prosto nasmejala in izzivajoče odgovorila: »Ja«. Vdora gestapa v organizacijo OF tako sedaj ni bilo težko razumeti. 30. oktobra 1941 je zadala gestapo novi udarec. V gostil- ni Permozer v Gaberju je bil po izdaji vajenca pri mizarju Stiblu aretiran Blaž Rock-Sil- vo. Z njim je bila aretirana tudi kurirka Greta Rancin- ger-Hilda. Ročka in Rancin- gerjevo so najprej zasliševali na celjskem gestapu, a kmalu je prispela skupina gestapov- cev iz Maribora in z njimi iz- dajalec Alojz Zorko-Tonček, ki je Ročka takoj prepoznal in ga nagovarjal k sodelova- nju z gestapom. Po strahovi- tem mučenju je bil Blaž Rock-Silvo, sekretar Pokra- jinskega komiteja KPS za Štajersko ustreljen v Maribo- ru 6. marca 1942. Aretacije so se nadaljevale. 1. novembra sta bili aretirani kurirki PK KPS za Štajersko Matilda Kralj-Greta in Štefka Stibler-Mica. Aretaciji je omogočil izdajalec Tonček, ki je maskiran hodil po me,- stu in lovil znane aktiviste. Stiblerjeva je bila v Celju pri Kočarjevih že dva dni in ča- kala na javki na Zidanška. Ko je šla proti železniški postaji jo je ustavil maskirani Ton- ček, katerega v prvem trenut- ku ni prepoznala in ji rekel: »Mica, komm mit!«. Hotela je pobegniti, toda hipoma so jo obkolili štirje gestapovci in jo odvlekli v avto, ki je stal v bližini. Ker gestapo kljub izdaji še ni dovolj poznal dela aretira- nih aktivistov jih je strahovi- to mučil. Posebej so bili »poostreno zasliševani« Stibl, Doler, Ključar, Ferdič, Ročk in Marica Frece. Hoteli so priznanja, pojasnila, sode- lovanje. "Ker niso prejeli za- dovoljivega odgovora, so sto- rili kakor običajno z vsemi, od katerih so hoteli in potre- bovali priznanja. Ukazali so obrniti se k stolu in prijeti zanj z obema rokama. Nato so pričeli padati udarci z bi- kovkami po vsem telesu tako dolgo, da si začel govoriti ali omahnil v nezavest. Ko si le- žal na tleh, so polivali z vodo tako dolgo, da si prišel k sebi, ponovili pretepanje ali pa se igrali -interesantes Fuss- ball«. Zatem so vklenili za- pestja v obroče in jih stiskali tako dolgo, da so pokale kosti in roke omrtvele. S tako vkle- njenimi rokam.i so zapirali v majhen, mračen prostor, vsa- ke tri ure pa nas nato klicali k mehčanju« Noben ni klonil. 15. novem- bra 1941 so v Mariboru ustre- lili Alojza Božiča, Leopolda Dolera, Dominika Stibla. Iva Ključara-Kožuha, in Ignaca Ferdiča. Marica Frece pa je bila odgnana v taborišče. ^t. 48 - 3. december 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 UAŠM STRAN ZAŠČITA PODTALNICE V MEDLOGU Celjski vodovod pridobiva pitno vodo za večino potreb iz področja Medloga in Vita- nja. Okoli 60% pitne vode čr- pajo iz podtalnice v Medlo- gu, katere zaščiteno območje sega tudi proti zahodu v ob- čino Žalec, to je v naselje Le- več. Razgovori med občinama segajo že več let nazaj in so privedli do priprave osnutka odloka o zaščiti podtalnice, kjer pa se je ustavilo. Pro- blem je v glavnem v dveh rečeh: - višina sofinanciranja, delitev v procentu, - neupoštevanje sanitar- nih in drugih predpisov. i Občina Celje nikakor ne ' more mimo dejstva, da se ne- posredno ob vodnih črpali- ščih gradijo objekti (stano- vanjska izgradnja, Lesnina, Nama). Prva skrb mora biti sanacija obstoječega stanja v vasi Leveč (gnojnice in grez- nice niso priključene na ka- nalizacijo, saj je ni!). V zvezi s tem smo imeli na republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora pri predsednici Zu- pančič-Vičarjevi 12. novem- bra razgovor, kjer smo pre- dočili tudi problem otvoritve Name, za katero ni bilo izda- no dovoljenje za priključek na kolektor (ki še ni dogra- jen in tudi nima uporabnega dovoljenja). Dogovorjeno je bilo, da republiški inšpekto- rat takoj pregleda stanje v Levcu. Naknadno je tov. Kržan iz republiškega komi- teja 18. novembra letos zago- tovil inšpekcijski pregled še v tem tednu (torej konec no- vembra, opomba uredniš- tva). Občina Celje se zaveda, da ne more vsega bremena »obesiti« na občino Žalec, pripravljena pa je sofinanci- rati rešitev problema (kanali- zacija, odškodnina); pričaku- je pa s strani občine Žalec razumevanje v začasni usta- vitvi izdaj vseh gradbenih dovoljenj na območju Levca, kar je bilo na razgovoru na Medobčinski gospodarski zbornici v Celju tudi zahte- vano in zagotovljeno (12. no- vembra 1981.) Za realizacijo zazidalnega načrta (usklajen še ni) Leveč je pogoj urejena kanalizacija. Občina Celje si zelo prizade- va rešiti problem pridobiva- nja pitne vode dolgoročno, vendar strokovnjaki zago- varjajo različne variante. Za- hteva Izvršnega sveta Skup- ščine občine Celje je, da se strokovna enotna varianta določi najkasneje v roku treh mesecev, to je do fe- bruarja 1982. Predsednik občinskega •komiteja za urbanizem in varstvo okolja občine Celje dip. inž. arh. RASTISLAV ZNUDERL UREDNIŠTVO: Hvala za pojasnilo v zvezi s proble- mom, ki je za celjsko obči- no, za preskrbo prebivalcev s pitno vodo, življenjskega pomena. Upajmo, da bodo dogovori držali in da tu ne bo odstopanj. Na nobeni strani! ŠE ENKRAT^ NEVARNI PREHOD v zvezi s pismom, objav- ljenim pod naslovom »Ne- varni prehod« v 45. številki Novega tednika z dne 12. no- vembra letos, nam je celjska železniška transportna orga- nizacija posredovala nasled- nji odgovor: Potni prehod v km 540.108 med postajama Šentjur- Grobelno (omenjen v prej navedenem članku) je bil ko- misijsko pregledan 14. okto- bra 1980. Pristojna republi- ška komisija je v zapisnik napisala pod sklep štev. 12, da je na tem potnem preho- du potrebno izboljšati pre- glednost iz smeri Šentjur (ta razgled ovira obstoječa zgradba stare opuščene ču- vajnice, ki je last pisca član- ka Alberta Tanška) in potni prehod zavarovati z avtomat- sko cestno signalizacijo. V pogledu oviranja razgle- da in ureditve le-tega je Al- bert Tanšek dobil soglasje za gradnjo stanovanjske hiše pod pogojem, da podre staro čuvajnico. Ze večkrat je bil na to opozorjen in izrablja- mo to priložnost ter ga po- novno pozivamo, da to čim- prej stori. Glede zavarovanja z avto- matsko cestno signalizacijo pa je zaključek komisije smatrati kot dolgoročni predlog, ki naj ga zainteresi- rani uveljavijo skozi finanč- no konstrukcijo za izvedbo takšnega zavarovanja. Po grobi oceni je vrednost te in- vesticije približno pet milijo- nov dinarjev. Železniško gospodarstvo Ljubljana nima dovolj fi- nančnih sredstev za realiza- cijo vseh potrebnih del pri modernizaciji iz že znanih ra- zlogov glede lastnega gospo- darskega položaja. S samou- pravnim sporazumevanjem z združenim delom v Samou- pravni interesni skupnosti za železniški in luški promet ta prehod v sedanjem sred- njeročnem obdobju ni pre- dviden za modernizacijo. Vseh prehodov preko že- lezniške proge je v Sloveniji preko 1300. Samo na področ- ju delovne organizacije ZTO Celje jih je 286! Iz tega je ra- zvidno, da železničarji sami nismo sposobni zagotoviti vseh potrebnih sredstev za ureditev stanja potnih pre- hodov. Zato smo predlagali občinskim skupščinam, da pomagajo razreševati ta te- žak in pereč položaj. Dosta- vili smo pristojnim organom v vseh občinskih forumih za- pisnike o pregledu potnih prehodov. V občini Laško je na pobu- do izvršnega sveta skupšči- ne občine nekaj delovnih or- ganizacij pokazalo interes in sklenilo z ZTO Celje samou- pravni sporazum o združeva- nju finančnih sredstev za modernizacijo potnega pre- hoda v kraju Debro. To je gotovo prava pot za skupno reševanje pereče varnostne problematike! Na ta način bi naj krajani dali pobudo in skušali ta problem rešiti v občini Šent- jur (in še kje, opomba ure- dništva). Sam članek pa vsebuje ne- točnost, na katero želimo opozoriti. Sporni potni pre- hod ni nezavarovan, ampak je zavarovan skladno z ve- ljavno zakonodajo (zakon iz leta 1974), glede na gostoto prometa samo z znakom STOP in dvojnim »Andreje- vim križem«. Seveda pa so nastale v zadnjih letih v iz- gradnji novih naselij ali po- sameznih stanovanjskih hiš, zaradi povečanja cestne mo- torizacije itd. v tem smislu velike spremembe. Ob takš- nih spremembah pa zakono- daja veleva, da je povzroči- telj sprememb odgovoren za sprotno prilagajanje zavaro- vanja. V tem primeru pa povzročitelj sprememb ni že- leznica, oziroma železniški promet. Zato bi bilo prav, da pristojni sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v krajevnih skupnostih in občinah o tovrstni proble- matiki pokrenejo vse potreb- ne aktivnosti za spremembe, oziroma prilagoditve zavaro- vanja križanj ceste in želez- nice. Železničarji bomo v takš- nih aktivnostih sodelovali v največji možni meri in spo- sobnostih, tako strokovnih kot finančnih. ZG - ZTO CELJE inž. JOŽE RAJTMAJER UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor. Tudi ta primer je pokazal, da je prav, da čuje- mo obe plati. V današnjem odgovoru je tudi dober na- mig, kako bi morali reševa- ti takšne in druge skupne naloge. Primer iz laške ob- čine je lep zgled. Kaj, ko bi mu sledili še v Šentjur in kot smo v pripombi zapisa- li, tudi v drugih občinah. Le tako bomo lahko šli korak naprej. Tudi v teh primerih, ne pa, da nalogo obesimo na vrat tistega, ki ni kriv, da so nastale spremembe, ki pa terjajo ukrepe. Tovariš Tanšek, zdaj ste na vrsti vi, da odgovorite, kako je s staro čuvajnico, ki bi jo morali podreti že zdav- naj, pa je še niste. Kdaj bo opravljeno to delo? To je naše konkretno vprašanje, in hvala za odgovor. TOVARIŠ ZAJC IZ MOZIRJA, OGLASITE SE ŠE ENKRAT! Prejeli smo vaše pismo, v katerem opozarjate na ne- razumljiv odnos zeliščarja do vas, do vaše prošnje, da vam pomaga pri bolezni. Ker je zapis nepopoln, ni- ti ga niste lastnoročno pod- pisali, vas prosimo, da nam s ponovnim pismom potrdi- te dogodek, ki ste ga dožive- li in morda navedete še kakšno drugo okolnost, ki jo bomo lahko upoštevali pri objavi vašega pisma. UREDNIŠTVO PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v Muzeju revolucije je od- prta stalna razstavna zbirka vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah popoldne pa od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheološko zbirko, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kulturno zgodovinske spo- menike. Zaradi nujnih obnovitve- nih del je zaprta stalna raz- stava umetnostno-zgodovin- ske zbirke v I. nadstropju stare grofije. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TITOVO VELENJE V študijski knjižnici v Ti- tovem Velenju razstavlja akademski slikar Karel Peč- ko. Razstava pastelov - Urš- Ija gora bo odprta do 17. de- cembra. SAVINOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je odprta raz- stava likovnih del amaterjev iz Žalca in Slovenskih Ko- njic. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA V Galeriji turističnega društva je odprta razstava slikarskih del Jureta Sarla- ha. Razstava bo odprta do 10. decembra. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 5. decembra ob 19.30 uri in v nedeljo, 6. decembra ob 17.00 in 19.30 uri nemški ve- stem Ulezana - vodja Apa- čev. KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH V čitalnici knjižnice v Šmarju je odprta spominska razstava ob smrti Edvarda Kocbeka in razstava ob 150- letnici rojstva Frana Levsti- ka. V pionirskem oddelku knjižnice pa je odprta razsta- va risb otrok ob uri pravljic. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta raz- stava olj in risb akademske- ga slikarja Franca Kosca, ki jo je pripravila Delavska uni- verza Rogaška Slatina v so- delovanju z občinsko kultur- no skupnostjo in Turistič- nim društvom Rogaška Sla- tina. Razstava bo odprta do 17. decembra. ZDRAVILIŠKI DOM ROGAŠKA SLATINA Jutri, v petek, 4. decembra ob 19.30 uri bo v dvorani Zdraviliškega doma v Roga- ški Slatini večer pesmi in plesov jugoslovanskih naro- dov, na katerem, bo nastopila folklorna skupina ŽPD France Prešeren iz Celja. CENTER ZA KLUBSKO DEJAVNOST V soboto. 5. decembra ob 19.00 uri organizira Center za klubsko dejavnost družabni večer imenovan Ročk and Roll veselica, na katerem bo- do sodelovali ročk glasbeni- ki in plesne skupine iz Celja. GRAD KOMENDA NA POLZELI V gradu Komenda na Pol- zeli razstavlja svoja dela aka- demski kipar in grafik Janez Boljka iz Ljubljane. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 4. decembra ob 19.30: Rudi Šeligo: SVAT- BA. Gostuje Prešernovo gle- dališče iz Kranja. Izven. Vstopnice so na voljo pri gle- dališki blagajni od 9. do 11. ure in eno uro pred pričet- kom predstave. Petek, 4. decembra ob 19.30: Moliere: ŽLAHTNI MEŠČAN. Gostovanje v Hrastniku. Sobota, 5. decembra ob 10.: Alenka Goljavšček: KRALJ MATJAŽ. KAKO SE IMAŠ'' 3. Šolski abonma. ob 14.30: Alenka Goljav- šček: KRALJ MATJAŽ, KA- KO SE IMAŠ'' 4. Šolski abonma. Ponedeljek, 7. decembra ob 15. in 19.30: Moliere: ŽLAHTNI MEŠČAN. Gosto- vanje v Novem mestu. Torek, 8. decembra ob 13. in 19.30: Moliere: ŽLAHTNI MEŠČAN. Gostovanje v No- vem mestu. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežur- stvo od 12. ure do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 5. decembra de- žura lekarna Center v Stane- tovi ulici do 12. ure, nato prične z dežurstvom Nova lekarna na Tomšičevem trgu. TRGOVINE v tednu od 2. do 5. decem- bra dežura samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanško- vi ulice vsak dan do 20. ure. V tednu od 7. do 12. decem- bra pa je dežurna samopo- strežba RIO v Prešernovi ulici. IMATE ČAS? NAPIŠITE KAJ ZA NOVI TEDNIK ALI RADIO CELJE! OBVESTILO UNZ CELJE Na območju Prevorja se širijo neutemeljene govo- rice v zvezi s smrtjo otroka Damjane BEVC iz Krivice št. 20 in zato javnost obveščamo, da je otrok umrl zaradi utopitve v gnojni jami dne 23. 11. 1981. Ker gre za smrt otroka, so bila opravljena nujna preiskovalna opravila - ogled kraja dogodka in sodna obdukcija otroka. Uprava za notranje zadeve Celje Obiskali smo Šmihel nad Mozit^ RAZTRt PODGOi V tej lepi planinski vasi živijo i Oktobra 1$41. leta so že imelii v Šmihelu nad Mozirjem je zrak prijeten, svež, zato je vsak povabljen, četud' bi padal dež: To je ena izmed petih kitic vabila, ki ga je v verzih 1950. leta napisal glavni organiza- tor kulturnega življenja v va- si pod Golčko planino (Gol- te), tudi zdajšnji vodja pev- skega zbora in predsednik vaškega odbora OF Anton Acman. Šlo je za vabilo na pevski koncert in spevoigro »Kova- čev študent«, in seveda tudi za veselico: »za žejne tu bo vinca, za lačne masten junc, za vse bo veselica, za ples dovolj bo punc!« (Spet kitica iz omenjenega vabila.) Vabilo, ki je še danes do- kaz izredno razgibanega živ- ljenja, zlasti kulturnega, med Smihelčani, v prvih letih po vojni. Zdaj se je ta razgiba- nost nekoliko umirila in se v glavnem, vsaj na tem po- dročju, kaže le v delu in na- stopih pevskega zbora. Dramska skupina je na vidi- ku. Bo, ne bo, bo! VAS POD GOLČKO PLANINO Šmihel nad Mozirjem je hribovsko naselje s samotni- mi kmetijami, ki stoje na pla- nih pobočjih in na ploščatem slemenu v višini od 630 do 970 metrov. Do Šmihela zdaj vodi lepa in asfaltirana cesta iz Mozir- ja. Dolga je sedem kilome- trov. Od vasi naprej je široka makadamska cesta, ki pelje prav do Golt. Z avtomobi- lom se zdaj pripeljete celo do vhoda v planinsko postojan- ko na Mozirski planini. Tako je strmi Kebrov travnik ostal le za najbolj navdušene pla- nince. Tudi za spomin na ča- se, ko se nikomur še sanjalo ni, da bi to planino onesnaži- li z motornimi izpušnimi pli- ni. Je konec idilike, toda le- pota je navzlic temu ostala. Tista, ki tudi zdaj privablja ljubitelje narave. Lepe in či- ste. Enkratne. Na vzhodni strani vasi je globoka, strma in gozdnata dolina Libije, kamor se steka več potokov. Ob majhnem potoku Reki je bilo včasih veUko mlinov. Danes, žal, razpadajo. Prehitel jih je čas. PREJ GOZD, ZDAJ ŽIVINA Tu živijo v glavnem trdni kmeti. Nekoč so bili iglasti gozdovi glavni vir dohodka, zdaj je to živina, predvsem pa mlečna proizvodnja. Si- cer pa o dobro razviti živino- reji nekoč govorijo tudi ime- na zdaj že opuščenih planin v vzhodnem delu Golt. Sko- raj vsaka domačija je imela svojo. Nanje je ostal le spo- min in imena: Konečka, Na- raločka, Pleska, Potočka, Hriberska, Podforška, Žleb- ska, Rastočka, Verbučeva, Goltnikova, pa tudi Rženič- ko sušje. V vasi so prvo šolo dobili 1872. leta, šolsko poslopje pa šest let pozneje. Stara šola, zgrajena 1893. leta in med vojno pogorela, je zdaj praz- na in čaka na lepše dni. Veli- ko je pobud za ureditev nje- ne usode, le denarja ni, da bi lahko zamisli in želje uresni- čili. Poleg stare je zdaj novo šolsko poslopje. Na Zabregu stoji cerkev sv. Mihaela, ki je bila zgraje- na v letih med 1602 do 1631. Več kipov in klopi v njej so delo Ivana Dolenca, podo- barja iz Rečice ob Savinji. Si- cer pa je notranjščino posli- kal Tomaž Fantoni mlajši. Značilno je župnišče z ar- kadnimi galerijami, ki jih se- stavljajo štirje toskanski ste- bri in pet lokov. V vasi, blizu šole je spome- nik padlim borcem in žrtvam v drugi svetovni vojni. VELIKO UGLEDNIH DOMAČINOV V šmihelu se je rodil pisa- telj in prevajalec Vladimir Levstik. Tu je učiteljeval Ivan Dolinar, ki je veliko pi- sal o čebelarstvu in lovu. Po- membno je bilo nadalje delo učiteljice Franje Naraločnik. Zdaj uživa zaslužen pokoj. Od tod je doma tudi pesnik Karel Vodovnik, ki je več svojih del posvetil prav tej zemlji, čeprav je bil po pokli- cu vojak. Prihodnje leto bo slavil osemdeseti življenjski jubilej Lovro Goličnik, živi leksikon vasi in pisec izre- dno zanimive vaške kronike, človek, ki je sicer nehal trga- ti hlače v šolskih klopeh, z dvanajstim letom pa je nav- zlic vsemu opravil visoko šo- lo. To je bilo njegovo življe- nje, polno bojev za dobrobit vasi in ljudi v njej. 2e v stari Jugoslaviji je začel bitko za ureditev ceste do vasi. Zato je na čelu vaške delegacije odšel tudi do bana Dravske banovine. Tu živi in dela kul- turni in družbenopolitični delavec Anton Acman, prav tako človek, ki je veliko zapi- sal o življenju vaščanov. Sicer bi si prav takšno po- zornost zaslužili še vsi drugi domačini, ki so in tudi zdaj z delom dajejo tej planinski vasici pečat razgibanega kul- turnega in gospodarskega življenja, predvsem na kme- tijskem področju. To so tudi ljudje, ki- se niso bali nem- škega okupatorja, ki so se že v prvih mesecih okupacije uprli, ustanovili oktobra 1941. leta vaški odbor OF, šli med partizane, se borili in umirali tudi v koncentracij- skih taboriščih. To je vas, ki je imela dvanajst ukradenih otrok, dvanajst primeroi najstrašnejšega genocida času druge svetovne vojm To je vas, ki po vsej pravj nosi ime - partizanska va Tu so živeli in živijo narodi zavedni ljudje, delavni, malo govorijo in več nai) dijo. i PLOŠČA NA GOLiČNIKOVI HIŠI Del te zgodovine je zai i san tudi na spominski pit Anton Acman i šči, ki so jo letos septembi za občinski praznik, odki na Goličnikovi hiši. Tu je 1 namreč oktobra prvega le oboroženega upora pri okupatorjem ustanovljen v ški odbor OF. Živi so spomini na tiste poznejše dni. V sebi jih i nosita samo zdajšnji gosp dar Pavel, ki je tedaj k mlad fant stal na straži, da lahko starejši kovali načrt boju proti sovražniku in ki tudi okusil trdo tujčevo p* ter njegova sestra Roza, te več tudi drugi v vasi. Tod so se stikale partizi ske in kurirske poti. Vas dala triintrideset žrtev, kmetije so bile požgane. Pt talci so padli v Starem skru 22. junija 1942. leta. E so to tudi prvi aktivisti C In potem taborišča smrti. Ob osvoboditvi Gore Savinjske doline je tu de vala partizanska tehni zadnje leto vojne pa tudi silna partizanska bolnišni NOV UTRIP PO VOJN V šmihelu živi danes ok 160 ljudi, v Zgornji Ra( gundi še okoli 50, skupaj rej 210. Pred vojno jih je bi skoraj za sto več. Močan bf zlasti mladih, je bil v pr^ letih po vojni. Zdaj tega več. Tudi mladi ostajajo c ma. Tu so močne kmeti opremljene tudi z mnogi stroji. Specializacija v kn tijski proizvodnji daje sv( rezultate. Tudi perspektiv Navzlic temu ostajajo r katere krnetije, zdaj gre Značilen pogled na »središče« Šmihela nad Mozirjem Otroci v šoli pri pevskem pouku Domači pevci so nastopili tudi ob odkritju spominske plošče odboru OF Domačija Ivana Atelška. Nova hiša tudi za turiste. biM VAS m PLANINO li In zavedni ljudje - odbor OF- Veliko za razvoj vasi innera, osamljene. Zla- višjih legah. Le redki iinačini, ki delajo še ^ojni so se najprej zav- 1 vodovode, elektriko, >sto, čeprav so asfaltno ko do vasi dobili šele lvemaa čakajo na obljubo že ' leto. Razočarani so, flj, ker jim poštni de- Samo obljubljajo. V i ko smo zbirali podat- Ini bilo tam nikogar, ki ^edal, zakaj takšna za- in kdaj bodo uresničili 'fano nalogo. Bodo do- ' vložen denar kaj obre-i P dvema letoma so v pobili novo šolo. Stara P Osamljena in zapušče- F|2na. To pa domačine ^koda se jim zdi, da ta h^bjekt v vasi propada. Radi bi ga aktivirali. Toda, kako? In kdo? To pa ni edini problem. Drugega, komunalnega, je prinesla modernizacija. Za- radi izplakovanja hlevov in prostega izlitja te vode so ogroženi viri pitne vode. Za; devo bodo morali rešiti sami. Vse to so vprašanja, in se- veda še druga, s katerimi se srečujejo v vaškem odboru krajevne skupnosti. Po kra- jevni samoupravi sodijo v okvir KS Mozirje. Podobno je po družbeno- politični plati. V vasi deluje odbor SZDL, ki skupaj z od- borom krajevne skupnosti složno obravnava vsa vpra- šanja. Tudi v tem enotnost in složnost, tudi v tem frontal- nost Socialistične zveze. V tem okviru sprejemajo tudi naloge, ki jih čakajo. Mednje sodi tudi turizem, tudi želja po postavitvi odra v večna- menskem prostoru podruž- nične šole, še nadaljnji kora- ki v kmetijski proizvodnji itd. AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV To je v bistvu mladinska organizacija, ki ne povezuje samo mlade kmete, marveč vse mlade ljudi v vasi in oko- lici. Teh pa je okoli 60. Aktiv pripravlja najrazličnejša pre- davanja, izlete, prireditve, med njimi tudi tradicionalni ovčarski praznik. Aktiv spodbuja svoje člane v šport- ne aktivnosti, predvsem smučanje in podobno. Aktiv mladih zadružnikov vodi Pavel Goličnik, mlajši. PROSVETNO DRUŠTVO ROVTAR Tudi prosvetno življenje ima v vasi dolgoletno tradici- jo. 2e pred vojno so imeli svojo godbo na pihala. Knjiž- nico so dobili 1924. leta. Zdaj ne dela več, čeprav je knjig dovolj. Mar se ne bi občinska matična knjižnica zavzela, da bi ta dejavnost ponovno zaživela tudi v Šmihelu? V okviru prosvetnega društva Rovtar je trenutno aktiven le mešani pevski zbor. Vse kaže, da bo kmalu zaživela tudi dramska sku- pina. Poleg drugih so delavni še gasilci. Skratka, razgibano življe- nje, ki veliko obeta. PODRUŽNIČNA ŠOLA Štiriindvajsetega novem- bra sta minuli dve leti, odkar so šmihelski otroci prvič sto- pili v novo šolo. Lepo in svetlejšo. Tudi njihov ponos. Ponos pa tudi vseh vašča- nov, saj so jo zgradili s sred- stvi občinskega samopri- spevka. To je majhna šola, ki jo obiskujejo majhni ljudje, le otroci do četrtega razreda. Ker pa imajo samo eno učil- nico, je pouk kombiniran. V tem šolskem letu le za učen- ce drugega in četrtega razre- da. Prihodnje šolsko leto bo delo veljalo le za učence pr- vega in tretjega razreda. Zdajšnji četrtošolei bodo odšli na centralno šolo v Mo- zirje. Prav zaradi tega je vpis novincev vsako drugo leto. V tem je tudi sreča. V tej šoli ne poznajo ponavljalcev. Ce bi se zgodilo, da bi kdo mo- ral razred ponavljati, bi mo- ral leto dni počivati ali pa oditi kam drugam. To pa se- veda ni mogoče. »2e tako je delo v kombi- niranem razredu težko. Te- žavno je tudi zaradi različne sposobnosti učencev. Zato prihaja bolj do veljave indi- vidualno delo. Toda, kaj to! Rada imam to šolo in rada te otroke, ki s šolo ne živijo sa- mo v času pouka, temveč tu- di v prostem času. Da, celo med počitnicami. To je več kot vljudnosti obisk. V tem je navezanost otroka na šolo, da ne rečem tudi name,« je pripovedovala vodja podruž- nične šole Fortunata Stor- gelj. Mlada učiteljica. Sola v Šmihelu nad Mozirjem je njeno prvo delovno mesto. Tu se dobro počuti in če ni z otroki, ji nekaj manjka. Zdaj obiskuje šolo šest- najst otrok, devet jih hodi v četrti in sedem v drugi ra- zred. Vse kaže, da jih bo pri- bližno toliko tudi prihodnje leto. Manj nikakor ne, more- biti celo več. Sola živi s svojim okoljem. Dobra je povezava s starši in če je treba, jih učiteljica obi- šče tudi sama. Ce je v lepem vremenu pot do šole igrača, je povsem drugače v zimskem času. Te- daj pride do popolnejše ve- ljave tudi centralno ogreva- nje in tako sušenje premoče- ne obleke in obutve. V šoli dokaj uspešno razvi- jajo proste aktivnosti, še po- sebej v zimskem času. Tudi letos bodo imeli dramski in lutkovni krožek, sicer pa se otroci ukvarjajo tudi s šiva- njem, pletenjem... Po Šmihelu nad Mozir- jem hodil, se pogovarjal z domačini, zapisal in foto- grafiral MILAN B02IC Goličnik Fortunata Štorgelj Pavel Goličnik, mlajši Goličnik z ženo (na desni) in sestro Rozo Nova osnovna šola, zadaj opuščeno poslopje stare šole. Kaj bo z njim? Nedaleč od šole stoji spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v drugi svetovni vojni V tej hiši se je rodil pisatelj in prevajalec Vladimir Lev- stik. [ INKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 48 - 3. december 1981 JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 36 Nova severnoameriška oblika delovanja »stražarjev« jim omogoča, da izražajo svoja mnenja v »Slovenski državi« sicer glasilo »Nacionalne federacije Slovencev v Kanadi«. In ker se mi zdi, da je mogoče precej koristno za informa- cijo o razmerah in mišljenju, ki vladajo v neki emigrantski organizaciji, če citiram nekaj poljubno izbranih odstavkov njenega glasila, naj mi bo dovoljeno storiti to tudi v tem primeru. Za začetek nekaj odstavkov, ki so jih objavili v nekro- logu za pokojnim dr. Francem Blatnikom, medvojnim so- delavcem Italijanov in enim izmed tistih duhovnikov, ki belogardistom niso ponujali samo verskih uslug, marveč tudi drugačne - pisanje, denimo, ovaduških pisem, na podlagi katerih so Italijani aretirali marsikaterega pripa- dnika ali simpatizerja Osvobodilne fronte. »Slovenska država« je o njem zapisala tole: »Po krivdi partizanov, ki so se njih vodstva zvijačno polastili komunisti, se je v deželi (Sloveniji namreč - opomba avtorja) razbesnela nadvse divja bratomorna dr- žavljanska vojna, ki je zahtevala na deset tisoč žrtev. Tedaj se je dr. Blatnik, poslušen navodilom svojega škofa, od- ločno uprl vsakemu kompromisu; še več, kot kurat se je sam osebno pridružil protikomunističnim vojnim edini- cam in z njimi prenašal vse vojne grozote, med drugim tudi to, da je bil zajet in na zloglasnem kočevskem procesu obsojen kot eden izmed voditeljev protikomunističnega odpora... Zaradi mednarodne konstelacije se je ob koncu vojne maja 1945 glavnina protikomunističnih borcev umaknila čez mejo v Avstrijo, in nekaj malega v Italijo, in z njimi več deset tisočev enako mislečih civilistov, bodisi kmetov bo- disi inteligence. Med njimi tudi dr. Blatnik s kakimi 80, ponajveč mladimi salezijanskimi brati.«'^'^ Za slog »Slovenske države« in njihovo razumevanje re- snice sta ta dva odstavka kar dovolj, za boljše razumevanje njihovih političnih stališč pa pride prav tisto, kar so obja- vili mesec dni zatem v članku, ki razpravlja o »demokra- tični doslednosti« glede »slovenske države«: »Nam, ki se borimo in delujemo za državno neodvisnost Slovenije, nekateri očitajo ekstremizem, češ da se da več doseči previdno, s tem, da se ne poudarjajo zahteve po neodvisnosti, ampak samo zahteve po demokratizaciji. Šele potem, ko bodo nastopile bolj demokratične razmere in ko ne bo več nevarno zahtevati neodvisnost, naj bi prišli na dan tudi z zahtevo po slovenski državi.« Potem pravijo: »Ker se ni nikoli prej v krogu vodilnih politikov govorilo o zahtevi jjo slovenski državi in o tem, kaj naipi storili v primeru zloma Jugoslavije in spričo možnosti nove sa- moodločbe slovenskega naroda, si ni upal v času okupacije noben politik izdelati in predlagati programa za oklicanje neodvisne slovenske države ob koncu vojne. S takim pro- gramom pa bi bili morali seveda nastopiti že med vojno, in to ob prvih dni okupacije. Potem bi do OF najbrž sploh ne prišlo, ker ne bi imela smisla. Komunistična partija bi ostala osamljena.« Tu ima »Slovenska država« vsaj delno prav, ko trdi, da razen OF ni bilo nikogar, ki bi nastopil s programom, toda pri tem pozablja, da je bil to ne samo program, ki je govoril o slovenski državnosti, marveč tudi program, ki je gradil nove družbenoekonomske odnose in bil zaradi svoje so- cialne vsebine nekaj kakovostno novega in za ljudi prav zaradi tega mikavnega. »Tako pa so politiki dopustili,« ugotavlja naprej časopis, »po krivdi svojega večnega taktiziranja, kar pa je samo lepši izraz za bojazljivost, da jih je partija prehitela in postavila v program OF zahtevo po ,slovenski državi', če- prav samo federalni, v okviru komunistične federativne Jugoslavije. Toda to je bil ves vojni čas maksimalni pro- gram kake slovenske stranke oziroma politične in vojaške fronte v pogledu slovenske državnosti. Šele prve dni maja je prišel ,Narodni odbor' na dan z enako zahtevo, ki pa je bila v bistvu le kopija komunistične, in to v okviru monar- histične Jugoslavije, ki je ni bilo nikjer več in je tudi nihče več ni priznaval« Osvobodilna fronta ni nikogar prehitela, saj je bila edina, ki je imela celovit program, in tudi ni res, da jo je »Narodni odbor« maja 1945 le kopiral - saj v njeni izjavi ni bilo ničesar, kar bi govorilo o temeljitih družbenih spremem- bah. Je pa v nadaljevanju članka zanimiva razlaga: »In ravno bojazljivost in obotavljanje pred tem, da bi bili med vojno ali vsaj leta 1945 zahtevali od zmagovitih zavez- nikov ustanovitev demokratične neodvisne slovenske dr- žave, kar bi bilo tedaj pač bolj realistično kot zahteva, da postane Slovenija federalna ,država' v neobstoječi federa- tivni monarhistični Jugoslaviji, sta bila kriva, da je postal slovenski narod plen titovskega rdečega ekstremizma... Nobenega dvoma ni in ga tudi ne more biti po doseda- njih izkušnjah, da lahko reši slovenski narod pred novimi katastrofami samo jasen in odločno postavljen program za državno neodvisnost Slovenije. Gotovo se nam bo spet ponudila zgodovinska priložnost za uresničitev takega pro- grama, a ko bo nastopila taka priložnost, moramo točno vedeti, kaj hočemo: neodvisno slovensko državo in demo- kratično, svobodno slovensko družbo.«"^' Tisto o »reševanju« Slovenije ni nič novega, ponavlja se v vsem pisanju politične emigracije, pa naj bo te ali one baze. Prav tako tudi prepričanje, da bo »prišel dan, ko bo...« in tako naprej. Bolj od tega je značilno v pisanju »Slovenske države« dejstvo, da govorijo mimo zgodovinskih resnic in zakonito- sti. Stvar je v tem, da naposled zahteve po slovenski državi niti ni bilo težko postaviti in programa, takega ali drugač- nega, tudi ne sestaviti, zakaj tisto, kar je največ štelo in na koncu tudi odločalo, je bil boj za to, za zahteve in pro- grame. In za program, ki je izražal resnične interese sloven- skega naroda, se je bila pripravljena boriti skupaj z njimi le Osvobodilna fronta. Se nekaj primerov iz »Slovenske države«, to pot iz šte- vilke 4-5 iz leta 1973i_____________________ ______ 48 - 3. december 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran li ;MIHEL NAD MOZIRJEM PRVI TURISTIČNI KORAKI iftedno dobre pogoje ima turizem na kmetih Aje samo zaradi izredne le- bližine doline - le kaj je jdem kilometrov po asfalti- jiii cesti! - marveč tudi za- i(ji ceste, ki se skozi vas vije 5 Golt, zaradi naravnih da- 0Sti, tudi pripravljenosti ornačinov, ima Šmihel nad [ozirjem izredne pogoje za irizem. prvi zametek je tu, drugi ; zdaj poraja. In treba bo očakati le še dobro leto in ekaj več, in že bo Šmihisl [lan tudi kot novo središče jrizma na kmetih v mozir- lii občini. prvi temelj turističnega jvljenja je tu. To je gostilna ;gornjesavinjske kmetijske jdruge, nekoč mežnarija, ki )Vodi Vida Omladič. Mnogi omačini še danes rečejo tej ostilni Pri mežnariji. Naj bo tako ali drugače, re za gostilno, ki je sestavni el življenja v tej prelepi pla- inski vasici pod Goltami. 'o je tudi edina gostilna v asi in ena redkih na tem ob- uočju. Najbližja je šele na Jolteh, oziroma na Mozirski ilanini, na drugem koncu pa ele v dolini. Prava vaška gostilna z do- )ro postrežbo. Domačini so se navezali na a obrat, pa ne zato, da bi v ijem zapravljali denar in as, marveč jim pomeni tudi :raj. kjer se srečajo, pogovo- ijo... »Ko sem bila bolna«, je )ripovedovala Vida Omladi- ;eva, »so mi mnogi mladi judje pomagali nositi pijačo z kleti v točilni prostor. In tudi takrat, ko smo obnavlja- li obrat, niso držali rok kri- žem. Prišli so sami in prijeli za delo. Zato jih cenim. Sicer pa živimo v slogi, se dobro razumemo, in kaj bi še več!« Trenutno je gostilna tudi edina, ki ima telefonsko po- vezavo z zaledjem. Zavrteti je treba samo številke 830- 015, in že se oglasi na drugi strani prijazna upravnica. Gostilna je torej prva po- stojanka turističnega življe- nja v vasi. Druge nastajajo na mnogih kmetijah, tako pri Ivanu Atelšku, Pavlu Go- ličniku in drugje. Tudi to je rezultat dela Zgornjesavinj- ske kmetijske zadruge na tu- rističnem področju. Dovolj pobud za te odloči- tve so dale tudi Golte m pri- čakovanja, da se bo tudi v vasi ustavljalo več turistov, izletnikov in drugih, pozimi zlasti smučarjev. Toda, turizem na kmetih je šele v povojih. Pri Atelško- vih so novo hišo, predvsem zase in potem za turiste, že zgradili. Zdaj jo opremljajo. V njej bo šest sob za goste. Računajo, da bodo prve sprejeli šele čez dve leti. Podobno je pri Goličniko- vih, kjer tudi s posojilom urejajo staro poslopje, v ka- terem bodo za goste nameni- h petnajst ležišč. In tudi ne prej kot 1983. leta. Toda, povsod je delen pro- blem hrana. Gospodinji pra- vita, da bi zmogh pripraviti le zajtrk in večerjo, kosila ne. Zato bi bilo prav, če bi temu utripu sledila tudi zadružna gostilna in v večji meri po- skrbela za pripravo hrane. Morda tudi ležišč. Na voljo je stara šola. Morda bi jo lahko preuredili v majhen pen- zion? To bi bila izredna pri- dobitev. Skratka, v Šmihelu nad Mozirjem se poraja novo živ- ljenje, turistično, ki ima v re- snici vse pogoje, da se dobro razvije ne samo na kmetijah, tudi v gostinskem delu, tudi na izletniškem področju, re- kreacijskem itd. M.B02IC Gostilna Zgornjesavinjske kmetijske zadruge v Šmihelu nad Mozirjem je prav gotovo prva postojanka za živahnejše turistično življenje CELJE: DOBRA OCENA Člani koordinacijskega odbora za organizacije in us- klajevanje proslav in prireditev pri občinski konfe- renci SZDL v Celju so na zadnji seji med drugim spregovorili tudi o letošnjem tretjem turističnem te- dnu, ki je bil, kot je znano, v sredini junija. Ugotovili so, da je celjskemu turističnemu društvu kot organizatorju več kot dvajsetih prireditev pod okriljem tretjega turističnega tedna, uspelo pripraviti kulturno razgibano dogajanje, ki je pritegnilo veliko število ljudi. Pozdravili so pobudo o ureditvi odprtega odra na Tomšičevem trgu. Zato so menili, da bi morali ta oder v prihodnje še bolj izkoristiti. Ker pa je premakljiv, bi ga morebiti kazalo preizkusiti še v drugih krajevnih skupnostih. Sicer pa je koordinacijski odbor predlagal turistič- nemu društvu, da skupaj z Zavodom za kulturne prire- ditve čimprej pristopi k načrtovanju in uskladitvi pri- reditev začetrti turistični teden 1982. leta. Ob tej priložnosti so izrekli posebno priznanje čla- nom folklorne skupine 2PD »France Prešeren«, ki so imeli v poletnem času, četudi so amaterji, veliko nasto- pov. Hvaležno so izpopolnili tudi program tretjega turističnega tedna. M.B02IC CELJE: 50 LET GRS Izšla je lepa, pomembna in skrbno urejena brošura »Pet- deset let celjske gorske reševalne službe, 1931-1981«, knji- žica, ki govori o ljudeh, ki pomagajo ponesrečenemu člo- veku, ki je omahnil tedaj, ko je v gorah iskal izpolnitev svojih sanj. Posvečena je polstoletnemu organiziranemu delu celjske postaje Gorske reševalne službe in seveda ljudem, ki niso in tudi zdaj ne oklevajo, ko zapuščajo delovno mesto in dom ter hitijo pomagat ponesrečenemu v gorah, čeprav pri tem tudi sami izpostavljajo svoje življenje in zdravje. Knjižico je uredil Gustav Grobelnik, med avtorji prispev- kov pa zasledimo ugledne domače in slovenske gornike in reševalce. Tako Albina Vengusta, ki piše o Gorski reševalni službi kot zvesti spremljevalki gornikov, Tineta Orla, ki razmišlja o častitljivem jubileju, Pavla Šegulo s prispevkom o Gorski reševalni službi v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Tudi Stane Veninšek piše o petdesetletnem delu celjskih gorskih reševalcev. Dr. Jože Četina je prispeval dva zapisa, prvega v spomin trem prijateljem, ki so izgubili življenje v gorah in drugega o pomenu zdravnika v Gorski reševalni službi. Medtem, ko Marko Gabrovšek predstavlja pot od reševalnega odseka do postaje GRS, se Janko Šalamun spominja gradnje zavetišča na Okrešlju, Silvester Jošt pa razglablja o pomenu vzgoje in izobraževanja v Gorski reše- valni službi. Tekstualni del o delu in jubileju zaključuje utrinek z reševalne akcije, ki ga je zapisal dr. Anton 2untar. M.B02IC MEDULIN 12.12.1981 Z ZELENIM VLAKOM NA MODRO MORJE TRADICIONALNI IZLET S HG IN NT-RC Vabimo vas, da se nam pridružite na prijetnem dvodnevnem izletu z zelenim vlakom. Obiskali bomo MEDULIN, idilično ribiško vasico, ki je postala prijetno obmorsko letovišče. iz Celja se bomo odpeljali ob 6.50 uri in vožnja do Puie nam bo minila ob prijetni glasbi. V Puli nas bodo čakali avtobusi in vas odpeljali do hotela Belveder v Medulinu. Po kosilu bo prosto za kopanje v zimskem bazenu hotela in individualni ogled. Večer bomo preživeli skupaj s člani kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj, ki bodo z zabavnim programom poskrbeli za veselo razpoloženje. Po programu se bomo zavrteli ob zvokih glasbe. Naslednji dan, v nedeljo, bo po zajtrku prosto do kosila. Z avtobusi se bomo odpeljali do Pule, kjer bo krožni ogled mestnih znamenitosti z ARENO. Proti domu se bomo vračali ob 14. uri in prispeli v Celje ob cca 19. uri. Cena izleta: 1.480 dinarjev S KUPONOM NT SAMO 1.280 dinarjev. Torej ugodnost, ki je ne kaže zamuditi! Prijave sprejema TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448 KUPON ZA IZLET TTG in NT-RC Prijavljam se za izlet v MEDULIN 12. 12. 1981 IME IN PRIIMEK ....................................................................................... NASLOV................................................................................................... Kupon je vreden 200 din ljubljanska banka Splošna banka Celje NOV KORAK V STANOVANJSKEM IN KOMUNALNEM GOSPODARSTVU Eden izmed pomembnih sklepov šestega zbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje je tudi v usta- novitvi Poslovne enote za stanovanjsko in komunal- no gospodarstvo v okviru celjske temeljne banke Ljubljanske banke, ki bo pričela z delom 1. januarja 1982. leta. Gre za enoto, ki bo skrbela za združevanje in upravljanje z namenski- mi sredstvi za stanovanjsko in komunalno gospodar- stvo. Poslovna enota bo zdru- žena sredstva uporabljala za kreditiranje stanovanj- ske in komunalne graditve, za vzdrževanje stanovanj- skih hiš, komunalnih na- prav in za opravljanje, raz- širjanje in pospeševanje dejavnosti članic banke, ki delujejo na stanovanjskem, oziroma komunalnem po- dročju. Ta sredstva bodo usmerjali tudi v izgradnjo celovitih stanovanjskih so- sesk in za dopolnjevanje obstoječih s spremljajočimi objekti in komunalnimi na- pravami. V ta okvir sodi tu- di uresničevanje skupaj na- črtovanih naložb in medse- bojno kreditiranje članic. Na tem področju združe- na sredstva bodo usmerjali tudi za izboljšanje kvalitete stanovanj in pogojev biva- nja, za razvoj stanovanjske- ga zadružništva, menjave stanovanj in graditve kmečkih domov. Program uporabe združenih sred- stev zajema še pospeševa- nje prenove in obnove do- trajanih stanovanjskih hiš in stanovanj, odpravljanje primanjkljaja primarnih in sekundarnih komunalnih naprav, odpravo ali sanaci- jo virov onesnaževanja okolja, pa tudi pridobivanje in pripravo zemljišč za družbeno usmerjeno in or- ganizirano gradnjo družin- skih stanovanjskih hiš, za izboljšanje organizacije in povečevanje produktivno- sti vseh udeležencev stano- vanjske in komunalne gra- ditve, za druge naložbe, ki zagotavljajo občanom in delovnim ljudem v krajevni skupnosti zadovoljevanje njihovih skupnih interesov in potreb. Seveda bo Poslovna eno- ta odobravala še posojila za gradnjo stanovanjskih hiš, za nakup stanovanj, za izgradnjo komcThalnih na- prav ter za prenovo in vzdr- ževanje stanovanjskih hiš in stanovanj Prav tako bo dajala posojila organizaci- jam združenega dela, inte- resnim skupnostim tega področja za opravljanje, razširjanje in pospeševanje njihove dejavnosti. Posojila bodo lahko dobivali tudi hišni sveti. Za upravljanje s sredstvi poslovne enote bo skrbela- konferenca delegatov čla- nic, ki opravljajo svojo de- javnost na področju stano- vanjskega in komunalnega gospodarstva in delegatov občanov-varčevalcev. Ime- la bo 42 delegatov, po tri iz občinskih stanovanjskih in komunalnih skupnosti Ce- lja, Žalca, SI. Konjic, Laške- ga, Šentjurja in Šmarja. Svet varčevalcev bo imel v konferenci šest delegatov, sicer pa po enega delegata iz vsake občine, kjer deluje, banka. Konferenca poslovne enote bo zboru banke tudi predlagala sprejem plan- skih in drugih dokumentov s področja dela enote na podlagi Samoupavnega sporazuma o združitvi v te- meljno banko. Pomembna je nadalje ugo- tovitev, da bo funkcijo izvr- šilnega odbora poslovne enote opravljal enajstčlan- ski poslovni odbor, za kate- rega so prav tako zelo na- tančno opisane njegove pristojnosti. Torej, nov korak v razvo- ju samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov v stanovanjskem in komu- nalnem gospodarstvu tudi na delovnem področju Ljubljanske banke Splošne banke Celje. 12. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 48 - 3. december 19ai CENTER ZA SOCIALNO DELO CELJE Gregorčičeva 6/11, Celje vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog vodje Vzgojne posvetovalnice Kandidat mora izpolnjevati razen splošnih še nasled- nje pogoje. - visoka izobrazba psihološke, pedagoške ali social- ne smeri s 5 let delovnih izkušenj v svetovalnem delu ali - višješolska izobrazba ustrezne smeri z 10 let delov- nih izkušenj v svetovalnem delu - organizacijske sposobnosti - da je aktiven družbenopolitični delavec in se zavze- ma za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Vlogo s potrebnimi prilogami dostavite odboru za medsebojna delovna razmerja pri Centru za socialno delo Celje v roku 15 dni od datuma objave tega razpisa. Zbor delavcev TOZD OŠ XIV. divizije Dobrna objavlja prosta dela in naloge TAJNICE za nedoločen čas Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske ali upravno-admini strativne smeri - najmanj dve leti delovnih izkušenj Poskusno delo je dva meseca Rok za prijavo poteče 15 dni po objavi v časopisu. ELEKTRO RADIO SLOVENSKE KONJICE Razpisna komisija razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa Pogoji - da ima srednjo ali temu odgovarjajočo strokovno izobrazbo elektro smeri, - da ima deset let delovne prakse, od tega pet let na odgovornih delovnih mestih; - da ima potrebne moralnopolitične vrline, ki se ka- žejo predvsem v ustreznem odnosu do družbenopoli- tične ureditve in samoupravljanja, odgovornost do dela ter osebne poštenosti: - da ima ustrezne organizacijske in poslovne spo- sobnosti: - da predloži program razvoja delovne organizacije, ki ga delavski svet in delovna organizacija spreje- mata; - imenuje se za razdobje štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh'po objavi razpisa, z dokazili o izpolnjevanju pogojev na zgornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisa. 48 - 3. december 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - ttran 13 uOVA NA KEGLJIŠČU V OlOVCU ^-^ivo. deset stezno, celjsko kegljišče v ^^[•tno rekreacijskem centru Golovec, bo prizorišče vrhunske športne priredi- , V soboto, 5. decembra, bo XVII. tradicio- p kegljaški turnir "Bratstvo in enotnost«, ,f bodo nastopile reprezentance vseh repu- in obeh pokrajin SFRJ. Otvoritev bo ob ^jri dopoldne, nato tekmovanje, zaključek predvidoma ob 18. uri. v nedeljo, 6. decembra, kegljišče ne iriirovalo. Od 10. do 14. ure bo namreč na Republiški finale jugoslovanskega po- Ja v narodnem slogu (borbene igre). pDELČNA VADBA )fiRTIZANA »POD 0ADOM« leios ustanovljeno društvo Partizan Pod Iradom je ob letošnjem Dnevu republike ,felo z redno oddelčno vadbo v telovadnici g Frana Kranjca na Polulah. Tako je druš- (5 prisluhnilo potrebam krajanov v svojem jjju po organizirani vadbi. Vadba bo trajala I ponedeljka do petka in sicer vsak dan od ;30 do 21.001 Ob ponedeljkih bodo po jstnem redu vadili šola 4. razred, starejše (onirke, odbojka, starejši člani, ob torkih icibani, košarka, člani, ob sredah mlajše jonirke. mlajši mladinci, namizni tenis, čla- ice, ob četrtkih mlajši pionirji, rekreacija ,la, odbojka, mlajše članice in ob petkih arejši pionirji, splošna rekreacija ter mlajši ^ni. Prijave sprejemajo vodje skupin pred ričetkom vadbe. SLJANKE DRUGE v Ljubljani se je končalo letošnje keglja- te tekmovanje ob prazniku dneva republi- e, Po dveh letih uspeha so morale celjske egljavke tokrat prepustiti prvo mesto ekipi jubljane. ki je zbrala 7 negativnih točk, Ce- 'f, jih ima 8 in Konstruktor 9. Na četrtem lestu je ekipa Rudarja 16 točk. Zadnji, četrti četveroboj so dobile kegljav- ;eKonstruktorja 2498 pred Ljubljano 2490 in :eljem 2422 kegljev. V celjski ekipi pa so astopile: Lesjak 432, Pečovnik 420, Gobec 15, Bajde 412, Ludvik 372, Šeško 371 keg- ,ev. KDO ŠPORTNIK 81 V CELJU? 11. decembra bo v hali Golovec zak- ljučna prireditev, kjer bodo že po tra- diciji podelili priznanja najbolj per- spektivnim športnikom, najboljšim vrhunskim športnikom in najboljšim v sindikalnih trim športnih igrah. Vse skupaj pa se bo zaključilo s četr- tim športnim plesom. Uvodna prire- ditev s podelitvijo priznanj se bo za- čela ob 19. uri! Celje je mesto športa, žal pa v letoš- njem letu ni bilo (razen nekaj minimal- nih izjem) nekih posebnih ekstremnih dosežkov. V Celju tudi prevladujejo kolektivni športi, kar izbor športnika še otežuje delo tistim, ki izbor oprav- ljajo ali pri njem sodelujejo. V letošnjem letu so v Celju navduše- vali: Cuk in Fabjan v judu, Ukič, Cop, Lisec, Gaber in delno Kopitar v atleti- ki, Spiljak v karateju, Cencelj v košar- ki, Anderluh. Bojovič, Kalin, Pušnik in Praznik v rokometu, strelci. Kačič in Nareks v kegljanju, Martin Klanči- šar v modelarstvu in še mnogo drugih med športniki, medtem ko je tako kot ponavadi izbor med športnicami pre- cej bolj skromen: Prezelj in Cetina pri atletiki, Jagrova pri strelkah, morda katera izmed kegljavk, Fermentinova v plavanju, kakšna umetnostna drsal- ka in verjetno je s tem že konec. Konec seveda pod pogojem, da so kriteriji ostri in zahtevajo največ! Sicer pa po- čakajmo. kajti rezultati ankete bodo že prihodnji teden znani. Najboljši trije med športniki in športnicami bodo do- bili pokale Steklarne iz Rogaške Slati- ne in še druga priznanja. Zaključno prireditev pa tako kot vedno priprav- ljajo Telesnokulturna skupnost Celje, Zveza telesnokulturnih organizacij Celje in uredništvo Novega tednika - Radia Celje. T. VRABL NOVA POTA MEDICINSKIH RAZISKA V Piše: doc. dr. mgr. Janez Kraševec Eden od pomembnih pro- blemov, ki jih proučuje so- dobna medicina je vsekakor proces staranja in starost. Vse svetovne statistike nam potrjujejo, da se ljudstva bolj ali manj, hitreje ali počasne- je starajo, oz. da raste število tistih, ki dosegajo višjo, vča- sih kar častljivo starost. To pa seveda postavlja pred me- dicino kot znanost in zdrav- stvo nova vprašanja in nove ukrepe. V Španiji obstoji rek; če želiš biti star, se mo- raš začeti pravočasno starati. To si lahko razlagamo na različne načine, kot pravoča- sno ekonomsko skrb, iz so- ciološkega vidika, psihoso- cialnega ali pa celo filozof- skega. G. Perico pravi, da je potrebno plodno in visoko starost zaslužiti z aktivnost- jo. Lenobnost, duševna in te- lesna neaktivnost imata za posledico, da biološka ura prehiteva in je ravno to naj- večji podtalni strup v proce- su staranja. Pri vsem tem pa gre za komplicirano igro mnogih dejavnikov in kom- ponent. Ugotovili so tudi, da je za dolgo življensko dobo odgovoren tudi notranji ge- netski dejavnik. Poleg tega pa pri dolžini življenske dobe igrajo svojo vlogo tudi zunanji dejavniki človekovega bivalnega in de- lovnega okolja, pa še social- ni, psihološki in medicinski momenti. Smatrajo, da odlo- čajo o dolžini življenjske do- be v 65 odstotkih ravno ome- njeni notranji genetski in v 35 odstotkih zunanji, ekso- geni dejavniki. Kaj pa si predstavljamo pod pojmom genetičnih dejavnikov? Predvsem gre za sposobnost delitve in množenja posa- meznih tkivnih celic in celic organov, saj je od tega odvi- sna optimalna pričakovana življenjska doba organizma kot celote. Za celice človeko- vih vezivnih tkiv je zgornja meja sposobnosti števila de- litev oz. obnavljanja petde- setkrat. To bi po izračunih pomenilo življenje nekje med 90 in 110 let starosti. Mnogo znanstvenikov po svetu raziskuje ravno pro- blem delitve celic, takoime- novane mitoze in naloge do- ločenih beljakovinskih ki- slin, kot dezoksiribonuklein- ske kisline, ki je praktično nosilec življenja. Dva razi- skovalca R. Hart in R. Setlow sta raziskovala mehanizem obnavljanja vezivnih celic pri vseh dalj časa živečih vrstah, kot pri človeku, slo- nu ter pri živalih, ki žive krajšo dobo, kor npr. miši, podgane itd. Ugotovila sta, da se poškodbe na omenje- nih nukleinskih kislinah pri vrstah, ki žive delj časa tem boljše in hitreje obnavljajo, kot pri onih s krajšo življenj- sko dobo. Pri človeku sta ugotovila, da se regeneracija vezivnih tkiv slabša, ko se bliža petdeseti delitvi celic oz. generaciji. V nadaljnjih raziskavah so prišli tudi do teorije o sta- rostnih genih, ki naj bi se ob nekem življenskem trenutku aktivirali in vodili biološko staranje. Ostane pa nam še tistih 35 odstotkov takozva- nih eksogenih, zunanjih de- javnikov. Tu ne gre le za kvantiteto, temveč tudi za kvaliteto načina življenja. Staranje je torej na osnovi vseh proučevanj počasen proces in ne prizadene vseh tkiv in organov enakomerno in enako hitro. Ugotovila sta tudi, da so različna tkiva in celice same različno sposob- ne obnavljanja in delitve. Bolj so diferencirane, t. j. do- končno izoblikovane v sesta- vi in funkciji, težje se obnav- ljajo. Lahko in hitro se delijo in obnavljajo celice kože, mi- šic, povrhne plasti črevesja, rdeče krvničke in kri nas- ploh, težje pa hrustančne ce- lice, notranje plasti žil, jetrne celice, celice ledvičnega tki- va itd. Tako se celice najbolj povrhnje plasti kože obnovi- jo vsakih 12 dni. Prav tako je zanimiv rezultat raziskav de- litve in obnavljanja celic čre- vesne stene. Podatki, ki jih raziskovalci navajajo so zelo zanimivi. Tako se pravkar omenjene celice tekom živ- ljenja neke miši, ki traja dve in pol leti, oz. v triletnem živ- ljenju podgane delijo in ob- novijo 365 krat. Pri človeku pa tekom 70 letnega življenja 5110 krat. Jetrne celice imajo pri miši in podgani poprečno življenjsko dobo 480 dni. Iz tega sledi, da se te celice te- kom življenja ene miši obno- ve dvakrat, pri podgani pa do trikrat. (Nadaljevanje prihodnjič) ,K>SIP JURČIČ DOKTOR ZOBER 11 Ker z očetom županom in krčmarjem ni imela niti rečice govoriti - to je bil prej samo izgovor, da je Lisca na samo hbila in mu vnenavzočnosti Linini mogla pošepetniti, kar e moral znati, da se ni več branil - odideta zopet k vozu in ''Si trije posedejo, kakor se je moglo. Prej omenjeni kmetje in vaška mladina, od malega Franca županova, ki je še bosonog in gologlav v sami srajci i" s prstom v ustih ob oglu stal, pak do sosedove Cilje, ki se začela ob nedeljah po maši že po fantih ozirati, vse iz bližine je prišlo in tu in tam ali javno ali izza kakega Polovičnega zakotja občudovalo lepo grajsko gospico in ^lido čudo, kako je to, da se je enkrat v vas pripeljala in še ia delavni dan! Zupan pak je kmetom rekel: »Vidite, kaj premore na l^adu Zobrovgospod." Kako ne bi bil tudi Lisec med vožnjo v grad zopetno ^^ojega začudenja izrazil o čudnem slučaju, kije ne le njega ^ takim nepričakovanim vabilom počastil, nego samo \'^lado gospico s tem poslom obložil. Gospica je zardela v dokaz, da je stvar tudi njej čudna. Po '^^koliko ovinkih mu pove, kar bi bil imel že prej razumeti, je i ona šla stoprv na izrecni nalog svoje matere. Da li je res nerada? Tega je ni nihče vprašal. Bilo bi vendar Posebno za Lisca prezgodaj. Gotovo je, da je bil pot do P^da prav kratek za oba dela, dasi razgovor ne tako lahek, hkor bi v drugačnih razmerah med temi tremi mogel biti. Deseto poglavje . f*od lipo pred gradom je stal stari doktor Zober pričaku- prišlece. Lisec ga je bil že od daleč zagledal, a zadrže- a^o ga je vse čutje opozoriti na njegovo prisotnost. Go- .^'ca, ki je poleg njega sedela, ni ga videla prej, nego ko so Pili že v dvoru. Morala ga je tudi spoznati, ker naglo je .^ijela Senčarjevo za roko in rekla z vzhitom, kateremu ^isec ni mogel poznati, ali je veselje ali samo zanimanje: "O, teta, teta, poglejte, kdo je pri nas!« Teta se počasi obrne, pogleda, kakor bi ji nič novega ne bilo, a ne odgovori ničesar »Tisti čudni doktor, ki nič ne govori, od kod je prišel? Včasih sem se ga bala. O, sedaj se ga pa nočem več, prav v oči mu pogledam,« brblja mala gospica. To je bilo za Lisca zopet več nego mučno stanje. Torej človek, ki se ga ljudje toliko boje, ki ga je danes zjutraj iz postelje vrgel, priskrbel mu je to stanovanje! »Zakaj ste se bali tega starega gospoda?« vpraša Lisec gospico, a ta le z glavo zmaje, bili so že preblizu in takoj že pred vrati, držečimi v vežo. » Vidite, da sem besedo držal?« glasno kliče doktor Liscu nasproti. Za obe gospodični se niti ne zmeni, kakor da bi ju ne bilo tu, ne pozdravi ni ene. Šele ko obe, z voza stopivši, pri Liscu stojita, potem se starec obrne k njima in reče gospodišni Lini: »Aj, aj! Kako smo zrasli. Ze zrelo, da bi kakega pamet- nega človeka okralo za tisto m.alo razuma, kar mu ostane od drugih ljudi; je že tak obraz! Sicer pa se smeta moji dami v svoje notranje prostore, ali kamor hočeta, pomakniti, da- nes bom enkrat jaz predstavljal gospe novega gosta. Vi, lepa gospodična - kako se že pišete? Veste, da znam to.« To je bilo govorjeno Senčarici, a z ugrizljivostjo, da sta se obe že obrnili proti veži, ko je stari končal in potem Liscu rekel: »Stopite z menoj tu nekoliko korakov gor in dol, da vam potrebne instrukcije dam, gospod inženir. Vi vse tako gladko tukaj, kakor sem mislil.« »Pridržite, gospod, svoje instrukcije za sebe. Jaz vidim, da tu niste posebno priljubljena oseba, da se tudi ne obna- šate nasproti ženskam kot omikan hišni prijatelj, nego da nekov strah vzbujate; zakaj, je vaša stvar. Vendar, kar se mene tiče, jaz ne trebam pomoči od vas. Vaša protekcija bi mi bila tu celo na škodo.« »Ha, ha, ha,« zasmeje se starec. A Lisec nadaljuje: »Kar imam tu opraviti, opravim sam, in to je malo. Tudi svoje besede vam ni treba držati, ker jaz od vas nisem nobene obljube sprejel. Oprostite tedaj, da vas prosim, da te moje z vso odločnostjo govorjene besede enkrat za vselej na znanje vzamete in mi potem dovolite, da svoje zadeve odslej nadalje sam opravljam tu v gradu in drugod. Da sem bil do sedaj slučajno vaš gost, za to se vam ima občina zahvaliti, ne jaz. Zbogom.« »Ha, ha, ha! Sedaj pa morda mislite, ljubi moj prijatelj, da ste me do tal potolkli. Navsezadnje so vam ženske med potom nekaj svojih predsodkov v glavo vlile. Ta starka me tako rada ima kot jaz njo. Nič ne de. Toliko vam rečem: hoteč ali ne, sedaj ni drugače, vi tukaj ostanete vsaj nekaj časa; sedaj je že vse narejeno. In ker veste, da je ta... ženska tu v gradu nekako... nu, saj veste, kakova je! Bo- dite pametni ali pravzaprav ne ustavljajte Ise ljudem, ki vedo, kaj vam svetujejo. Ko bi bil prej vedel, kako stvari stoje, nu bodite uverjeni, da vas bi bil pustil iti, kamor hočete. Za nekaj goldinarjev več, katere že še poiščemo, če treba, naročim za občino drugega inženirja, ali sem ji jaz enega prepodil s svojega ležišča. A sedaj sem stvar v roko vzel in, kar Zober prime, ne popusti, in da sem jo izvel, moral sem celo lagati za vas...« »Bilo je jako nepotrebno, gospod doktor,« seže pikro Lisec vmes. »Tu imam zopet jaz sam škodo in odgovornost, torej molčite. Jaz vam povem, ne delajte si mene za sovražnika.« To je rekel s tako iskrim in bodečim očesom, da Lisec ni ničesar odgovoril. Kako, da si ta človek prisvaja tako ž njim govoriti? Zober pravi dalje: »Lagajte malo z menoj ali pa molčite, kadar nihče o vas nič ne vpraša, kdo in od kod ste, komu ste in komu niste v rodu. Sedaj pa tiho in z menoj pojdite, ne bodite čudni.« Lisec se ni mogel braniti, ker to je bil ves drug ton. Gnala ga je tudi neka radovednost. »Kar mora biti, mora biti in vi vendar ne boste sitnosti napravljali,« nadaljuje Zober, »katere se tukaj, kakor zdaj stvari stoje, gotovo narede, ako ne pristanete na moje be- sede in tako, kakor sem jaz naredil. Sicer moram jaz vam svojo sobo prepustiti ali se pa - duelirava, kar hočete.« Lisec se domisli, da mu je nekaj enakega rekla tudi gospodična Senčarjeva. In dueliral se, nu, do sedaj še ni. Vda se torej brez daljšega ugovora in gre v zgornjo sobo z doktorjem. Molče koračita po stopnicah. Gospa Langmanova je sedela v veliki sobi v prvem nad- stropju sama na zofi in brez dela. Podpirala je težko glavo v dlan in zrla srpo predse. Tenki zastori na oknih so bili zagrnjeni, tako da je bilo na pol mračno po sobi. Ko sta došleca vstopila, vstane ona in, videča najprej Zobra, a hlastno nevoljo vpraša nemški: »Kaj zopet hočeš?« Starec predstavi Lisca molče, samo z roko dotično giba- nje čineč, in nategne svoj stari, suhi obraz s svetlimi očmi na čuden neprijeten posmeh. Lisec se pokloni. Ker zapazi na licu graščakinje izraz neke čudne vzrujanosti, da, celo nekaj podobnega onemu hipu, ko ga je iz svojega doma zapodila, češ da ima neko- vega Andreja oči - sedaj mu to zopet na misel pride, kakor bi mu hotela osto očitati - ne zdi se mu primerno, da bi on kaj rekel, in tako je nekaj sekund vladala tišina. . »Zakaj mi niste precej tačas povedali vsega, kdo ste?« izpregovori naposled gospa s prisiljenim glasom. »Kako mislite, milostna gospa ?« vpraša Lisec, ki ni ve- del, kaj bi se dalo na to odgovoriti. Ali gospa samo odkima kakor brezsmisleno - ne odgo- vori ničesar. Nekako topo pogleda doktorja, ki se je bil na stol usedel, potem pravi čez nekaj hipov: »Torej vi že imate nevesto? Lepo in bogato? To je prav.« »Kdo mu bode sobo odkazal?« reče dr. Zober. »To mu' povedaj, pa smo pri kraju.« Gospa pozvoni. Senčarica pride. Z nejevoljo pogleda' Zobra, nekako s strahom Lisca. »Pokaži mu sobe, kjer hočeš.« Lisec nekaj izpregovori, ali ona ga ne posluša, kakor statua sedi tiho. Poslovi se on, Zober ostane še sedeč sam pri njej. i GOMILSKO: »MLADOST V BESEDI, PESMI IN SPRETNOSTI« Tekmovanje 'Mladost v besedi, pesmi in spretnosti«, ka- terega razpisujeta ZSMS in Ljudska armada, je eno izmed oblik tradicionalnega in množičnega sodelovanja mladih in pripadnikov JLA. Namenjeno je tako spoznavanju revolu- cionarne preteklosti, sedanjosti in tudi prizadevanjem za razvoj našega socialističnega sistema. Naslov letošnjega tek- movanja "Izreden pomen Titovega vojaškega dela« daje poudarek splošnemu ljudskemu odporu in ustanavljanju oboroženih sil naše domovine. Tekmovanje je sestavljeno iz več disciplin, zahteva pa znanje, kulturno udejstvovanje in obvladanje spretnosti. V okviru tega tekmovanja je bil dan pred praznikom. 29. novembra občinsko tekmovanje. Na orientacijskem po- hodu, kjer je sodelovalo 16 ekip je zmagala ekipa Jamar- skega kluba Prebold. Istega dne popoldne je bilo organizi- rano kviz tekmovanje v domu Krajanov na Gomilskem. V predtekmovanju je sodelovalo sedem ekip, v finalnem delu pa tri (OO ZSMS OŠ Prebold, OO ZSMS Polzela in konfe- renca kluba študentov občine Žalec). Zmagala je ekipa Pol- zele v sodelovanju s pripadniki JLA iz Celja. Regijsko tekmovanje bo tokrat v Žalcu v soboto, 5. de- cembra ob 17. uri v dvorani Hmezada. T.TAVCARi DIJAKI V AKCIJI Šentjurski niladinci so pripravili že več delovnih akcij ob" Cesti na Kmetijsko šolo, kjer je bilo treba skopati jarek za; električni vod in pripraviti zemljišče za pločnik, ki ga bodo ^ postavili ob cesti. Ker pa so bile akcije večinoma ob sobo-' tah, se jih dijaki Kmetijskega šolskega centra - enote v', Šentjurju niso mogli udeležiti, ker se ob sobotah večinoma, vozijo domov. Zato so na šoli pripravili delovno akcijo vj četrtek pred Dnevom republike, v katero se je vključild okoli osemdeset dijakov. Foto., DSi KNJIŽNICA V NOVIH PROSTORIH z obnovitvijo stare šole v Braslovčah je tudi krajevna knjižnica dobila nove primerne prostore. Do sedaj je delala v zelo slabih pogojih in morda je bil tudi v tem vzrok za manjši obisk. Treba je poudariti, da so člani Prosvetnega društva opravili veliko prostovoljnega dela, nekaj denarja za nakup opreme pa je prispevala občinska Matična knjižnica v Žalcu. T. TAVČAR BOLJKA V KOMENDI V ra/.stiivnem .sahmu Komenda so dan pred praznikom^ Dneva republike odprli razstavo kiparskih in grafičnih del; Janeza Boljke. Uvodno besedo je imel Aleksander Bassin, vj kulturnein programu pa je nastopil mladinski pevski zbor^ Polzela. Razstavi, ki bo odprta do 8. decembra je pokrovitelji Kulturna .skupnost Žalec. T.TAVCAR: PRAZNIČNO JE BILO TUDI V OTROŠKIH VRTCIH Približno takole je bilo v vseh naših otroških vrtcih v dneh pred praznikom. Pesmica o Titu, o republiki, o domovini, ki je majhna, lepa, in v kateri se bomo morali vsi malo stisniti, da bo vsem lepo in prijetno. Prijetno pa je bilo tudi staršem, ki so proslavi ob Dnevu republike sledili. Gradovi in graščine na celjsicem območju 43 Piše: dr. IVAN STOPAR Le nekaj let pred tem dogod- kom pa je konjiški grad pogorel. Ohranjeno je poročilo stavbarskega. mojstra Giovannija Marije Orsolina 1 z dne 28'. aprila 1667, ki je ocenili škodo na 3860 fl. Takrat so ga še; enkrat, tokrat poslednjič popravili, j .Gospoščino je nato cesar zasegel, j vendar jo je pozneje vrnil Tattenbac- ] hovim dedičem, ki so tožili vlado i čaš, da je zaplenila tudi lastna Tat- i tenbachova posestva, ne samo nje-■ gove fevde. V rokah dedičev pa je; ostal grad vsega le nekaj let, saj so ga; že 1692 prodali žički kartuziji, ki jo je ] 1783 po Jožefovih reformah nasledili verski sklad. Grad, ki je bil že zdav-; naj izgubil svoj pomen, so najbrž; opustili že kartuzijani. Knez Win-; dischgratz, ki je 1828 postal lastnik- gospoščine, je priposestvoval le še; razvaline nekdaj mogočne resi-; dence. i Konjiški grad sodi v svoji današnji; obliki k tipu t. im. potegnjenih gra-j dov zrele gotske dobe. Razprostira; se vzdolž zleknjenega, precej strme- ga hriba in že na pr\'i pogled kaže znamenja številnih prezidav in dozi-; dav, ki so v različnih obdobjih po-^ stopno izoblikovale njegovo fiziog--' nomijo. Skozi obor v severozaho-' dnem delu zasnove, ki ga je nekdaj i varovalo danes malone docela razva-; Ijeno obzidje, pridemo do ostankov; nekdanjega vhodnega stolpiča, sko-^ zi katerega drži pot v razsežno graj- j sko jedro, ki je očitno dvodelno. Na, vzhodni strani ga sestavljajo ostanki] stolpaste stavbe, manjše stanovanj- ske hiše - morda prvotnega palasa -I in k njej prislonjeni peterokotni stolp, na zahodni strani pa je pro-i storno dvorišče, ki ima obliko poteg- i njenega, nekoliko nepravilnega pra-^ vokotnika, obdanega od stanovanj-' skih in pomožnih stavb. Skoraj do; svoje prvotne višine sta ohranjena le ■ hiša (pritličje in dve nadstropji) inj stolp - bergfrid (pritličje in štiri nad-. stropja) na vzhodni strani; v zahodni^ polovici gradu sega do svoje polne višine zunanja stena južnega trakta, medtem ko je sam trakt ohranjen le še v razvidnem tlorisu - tu je bila na \ sredi kuhinja, v njegovem vzho-; dnem podaljšku pa grajska kapela. \ Od severnega stanovanjskega trakta so delno ohranjeni notranji zidovi, medtem ko se je njegov severni del: povsem sesul; verjetno ga je poteg- nil v globino zemeljski plaz. ' j Grajsko jedro je obdano z obro-j čem zunanjih utrdb. Sem sodi že i omenjeni obor pred vhodom, dalje medzidje severno od vzhodnega de- la grajskega jedra, ki se konča z re- nesančno rondelo ter naposled med- zidje južno od njega, kjer je zunanji obroč obzidja - ta se na vzhodu pri- penja na peterokotni stolp, na zaho- du pa na večje pravokotno, morda gospodarsko poslopje - okrepljen z okroglim obrambnim stolpičem. Stavbni razvoj gradu je raziskan le v temeljnih potezah. Zdi se, da nje- govo prvotno jedro lahko iščemo v pravokotni hiši v vzhodnem delu za- snove, kjer so v nadstropju še razvi- dne prvotne, zdaj zazidane pravo- kotne line, ob njih pa ostanke pozne- je tudi zazidanih gotskih okenskih niš z obstenskimi klopmi. Grad, ki je nastal v 12. stoletju, je bil že od kraja obzidan. Obzidje ni ohranjeno, pač pa v severozahodnem delu dvorišča še stoji romanski obrambni stolpič z značilno plastovito zidavo, ki je bilj nekdaj vpet v obrambni sistem. Na romanske substrukcije naletimo tu- di v ostankih manjšega stolpiča ob prvotni stanovanjski hiši, odprto pa ostane vprašanje objekta na skraj- njem zahodnem delu zasnove, ki je že vpet v renesančno obzidje in ki ponekod v svojem spodnjem delu tudi kaže značilno romansko grad- njo. V gotski dobi so prizidali k hiši peterokotni stolp, dvorišče so na južni strani zamejili z mogočno obrambno steno, zavarovano na vrhu s cinami, tako da je pohodna površina ob cinah potekala vrh zidu. V obdobju gotike so pozidali tudi stanovanjski trakt severno od dvori- šča, ki ga v ta čas datira fragment gotskega portala na dvoriščni strani vhodne veže, pa tudi (prvo?) kapelo, ki je stala na mestu sedanje, baroč- ne; od nje so se ohranili fragmenti izjemno kvalitetnega krogovičja. Najpomembnejše prezidave, ki so determinirale njegovo vedutno fi- ziognomijo, je grad doživel v času renesanse. Takrat so ne le moderni- zirali sistem njegovih utrdbenih se- stavin ampak so obogatili in razširili tudi njegov stanovanjsko-gospodar- ski program. K novim utrdbenim se- stavinam iz tega obdobja sodi zuna- nji obroč obzidja z okroglim stolpi- čem na jugu in mogočna rondela ob peterokotnem stolpu, obenem pa pozidava trakta na južnem delu dvo- rišča, ki so ga prislonili na staro dvo- riščno obzidje. Poleg nekaterih arhi- tekturnih detajlov datira trakt v ta čas predvsem zidava, za katero je značilna kombinacija kamenja z opeko. Na rovaš 17. stoletja gredo na gradu samo še prezidave, katerih na- men je bil posodobiti grajski videz in narediti stavbo udobnejšo. Tako so v tem času modernizirali okna in vrata, sobe so opremili z novimi peč- mi itn. , Grad Slovenske Konjice na litografiji iz okoli leta 1884 OBJAVO JE OMOGOČIL STO - JAVNA SKLADIŠČA CELJ NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žal* Uredništvo: Celje, Trg V kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urea; Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa; 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.