Uhaja trikrat na teden ▼taki torek, četrtek in soboto. Stane z a celo leto sa Ameriko (izven Chicage $3 00. Za Evropo $3.50* Za Chicago $350. Issued three time« a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chi-. cago $3.50. ^Ključ do napredka T? jc edinost ' Kljuc do zmage je edinost LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xx. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH ?rd 187Q. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. OKTOBRA—THURSDAY, OCTOBER, 26. 1922._ Wesloqa tlači LETO (VoL) Ylli ŠTEV. (No.) 126. SUHAŠKA POSTAVA • : P0LN0M0GNA. DEVET PAROBRODSKIH DRUŽB IZVZETIH-' i Washington. I). C , 25. okt. — Strega prohibicijska postava, kate-j ro je iz< nI generalni pravdnik Zdrvi-: ženili Držav, proti tujezetuskim par-j nikom, ki so dozdaj prihajali z opoj-j riimi pijačami v ameriška pristani-; šča. je postala polnomočna zadnji ! torek zjutraj ob 1-2:01. Od tedaj na-j prej je vsak parnik podvržen kazni, ako se najde na krovu kake opojne j pijače, kot so likerji in močna vina v pr< hibicijski zoni t. j. tri milje od j ameriške zemlje. Brodovje devetih parobrodskih drnžl). katere so dvignile neko prt »ti-prepoved, ki jim jo je izdal zvezni , sodnik Hand v New Yorku. pa ima-, jo še pravico v ameriške luke z li-Veri i na krovu, toda to za kratko dobo, dokler najvišje sodišče Z. D. n i razsodi, toda likerji morajo biti zapečateni in nedotaknjeni, dokler so v ameriški luki in v ameriški pro-hibicijoniški z« ni. Te parobrodske družbe so: Dve a-meriške družbe "The Mercantile Mrnne in The United American Lire Co. Ostrile družbe so tujezemske in so: Cunard Anchor. White Star Wench. International Navigation. Holland - America. Skandinavian -American in The Royal Steam Pocket. Yse druge parobrodske družbe, so strogo podvržene novi postavi in bodo tudi v smislu iste sojene, ako pre-greše proti prohibieijski postavi, ki 1u ie izdal generalni pravdnik Dattg-hertv. INDIJANCI SE BODO POTEGNILI ZA SVOJO ZEMLJO. Oneida. Wis.. 25. okt. — V tem mestu so imeli Indijanci, ki so zastopali šest rodov svojo posebno konvencijo, ki so io sklicali izobraže-neiši Indijanci, ki so pohajali v višje šole in imajo akademično izobrazbo. Ti trdijo, da so upravičeni na podlagi zgodovinskih podatkov do 6 milijonov akrov zemlje v državi New York. Pričeli so s posebno a-git'ici i<>. da se pridobi potrebne finančne vire. s katerimi se bodo sod-niisko bojevali za svojo nekdanjo lastninsko pravico, katera jim je bila odvzeta s silo od belih priseljencev. Svoje zahteve utemeljujejo na podlago pogodbe, ki je bila sklenje-nri med vlado Združenih Držav in takozvanimi šestimi "indijanskimi narodi" leO 1784. ki ie določila 6 milijonov akrov zemlje v državi New York, kot orivr/no lastnino šestih narodov. Vlada Zdr. Drž. je to pogodbo izpremenila 10 let pozne-ie in ie določila, da te zemlie nima pravice prodati nihče drugi, kot sa-| rno lastniki te zemlie. ki so. "šestih ni rod < v indijanskih." Kupčiia za to zemljo, pn se je za- . VrŠiIn in sice- brez vprašanja na šest I indijanskih narodov, kot instnike. . 1 fndranci bodo sedaj tožili pri naj-; >-'š;i inštmei Zdr. Drž., da se 'o vprašanje enkrat za vedno razsodi. POZOR! JAVNI SHOD! POZOR! Prihodnji četrtek, dne 26. oktobra ob 8. uri zvečer se vrši v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22. in Lincoln ulici javni shod vseh Slovencev in Slovenk v Chicago. Gre se za blagobit naselbine in še mnogo drugega. Vsak in vsaka naj gotovo pri-'".e na ta shod! Pripravljalni odbor. KEMAL PAŠA i SVARI ANGLIJO. TtinZC POTA NIJA SLIŠI TURČIJI, NAMIGUJE KEMAL PAŠA. ("r-rigrat , J5. okt. — Turška 11:1-; "V-nalistična vlada ima namen in vo-jl:o podpisati prost prehod vsem na-i rod« m in državam skozi dardanel->ske ožine, v kolikor se tiče to njih i trgovine, pravi Kemal Paša. T.»da j v svoiem govoru je ostro namigaval proti angleškemu mandatu v Mezo-jp«»taniji, kjer so bogata oljnata po-lja. Nadalje je namigaval proti nevtralnosti v Dardanelah, katere bodo praktično por nadgospr»dstvom \*e-like Britanije. Vse to kaže. da revolucijojiarni ■duh je prodrl do mozga islamskih narodov in da Anglija ne bo dolgo 'gospodarica na bližnjem vshodu. T:»tn ie 1'hko g< spodarila samo to-''ko časa. dokler je tam bivala igno-nie'1 oomačimi. ki niso znali ločiti dobrega od slabega. V Egiptu, v Mezopotaniji in drugih tamošnjih deželah, kjer vlada John Hull, narašča sleherni dan večje nezaupanje do angleške vlade. To nezaupanje se je pa še zdatno povečalo odkar ie Turčija porazila (Jr--»i :st<> notisnila iz Male Azije. Vsi Egipčani že komaj čakajo trenutka. da bi prijeli za orožje proti Angliji, ki jih vlada s silo. Nihče na svetu ne more prerokovati, kaj snujejo turški nacionalisti za ene pogoje, ki jih bodo stavili na mirovni konferenci, ki se ho v kratkem otvorila med Grki. Turki in zavezniki. Znano ie. da mej vsem tem časom nacionalisti prav pridno agi-itrajo med narodi turškega pokolje-nja. Rusija nudi svojo roko in svoj meč v pomoč Turčiji proti zaveznikom. ako pride do vojnih konflikta v. Z mogočnim zaveznikom za svo jim hrbtom, kot ie Rusija, je škoda misliti, da bo Turčija preveč ponižna napram zaveznikom. Zlasti pa je ugoden položaj za Turčijo, ker Anglija brez IJovd George-a bo veliko bolj popustliiva napram Turčiji, kakor ie bila doslej. Vsega tega se Kemal Paša prav dobro zaveda in zato mu tudi prav hitro raste greben. Kako daleč mu bo zrastel je seveda vprašanje bodočnosti, ki bo nam v kratkem pokazala pravo sliko tega perečega vprašanja na bližnjem vshodu. RAZNE NOVICE. | zavezniška komisija v bero-lin. Pariz. J5- okt. — Repa raci j ska komisi-ja je danes imenovala posebni odbor, katerega naloga bo oditi v Berolin in proučiti natančni finančni sistem današnje N emčije. ---o- bonar law sestavil ncvi kabinet. London. J5. okt. — Novi ministrski predsednik je sestavil noj kabinet v katerem so po večini pristaši konservativne stranke. N'ovi kabinet bo zaprisežen prihodnji petek, ko bodo novi ministri zavzeli svoja mesta. fašisti pritiskajo na vlado. Neapolj. 25. okt. — Ltalijanski fašisti nastopajo odločno in groze s skrajnostjo. Zahie\ajo takojšno preureditev vlad nega sistema in razpis splošnih volitev -o-- boljševiki zavzeli vladivostok. (iensan. Koreja. JJ. okt. — Boljševiki so vkorakali v Vladivostok, tako poroča 1 japonsko poročilo. Vladivostok je za* .pustilo okoli 500 oseb med njimi povelj-' [nik h -!e armade, general Merkulotf. ki l>o š"i •* Harbin, da tam rekrntira novo i"rii,ido proti boljševikom. v:har zanesei. parnik na obrežje Stockholm. j', okt. — Devet potnikov je izgubilo svoje življenje, ko je strašni morski vihar zagnal baltiški parnik Be-argrounf na obrežje, ne daleč od tnkaj. Tudi veliko drugih parnikov je poškodovanih od morskega viharja. AMERIŠKI RUŠILCI DOSPELI V TURfKO VODOVJE. Carigrad, 25. okt. - Sem se poroča, da ie dosnelo v urško vodovje 12 tor pednih rušilet v. ki iih ie pred dvema tednoma odposlal ameriški tnornariški department v svrho Varstva ameriških interesom v Mali Aziji in Carigradu. -o-- st. louis dobi novo bolnišnico. St. Louis. Mo.. 25. okt. — Nova katoliška bolnišnica Matere Božje, ki se je pričela graditi pred par tedni, je sla-v:la blagoslovljenje ogelnega kamna zadnjo nedeljo. Ogelni kamen je blagoslovil nadškof (ilennon ob Številni azi-stenci ta.nošnje duhovščine. prerokujejo veliko hitrost v zrakoplovstvu. Silfridgefield. Mich.. 25. okt. — Brigadir. '.'eneral Mitchel oodnačelnik zrako-plovstva v armadi Zjedinjenih Držav je včeraj prerokoval, da bo v kratkem dograjen zrakoplov, ki bo prevozil 500 milj na uro. V takem zrakoplovu bo mogoče notnikom iz Amerike v London v 7 urah. dnevi lakote se bližajo bližnjemu vshodu. .> t-e-T okt. — Iz vseh delo- deže-V ori''-»taio iv>roči!a* da že zmanjkuje živil nbe'niki no grških otokih ki so bili pripeljani iz Smirne in dru-Tjb delov Male Azije so v velikih notre-h-ii-« PH-nm jkuie prdhrane, oblačil in •"ned;crnski1i srrdstev. , • • v,^.* —- ' —■ - — IZŠEL JE KOLEDAR ''AVE MARIA" za leto 1923. Te ^ni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923 Krasna kniiffa je. Vsebuje 256 strani. Cena samo 50c. Za v stari kraj 75c. Rojaki sezite po tej krasni knjigi. Naročnino pošljite na: "A VE UMRIA" 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILLLINOIS. . DENARNE POSILJATYE. - Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo d^nar Jugoslavijo v kronrh in dinarjrh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se doctavlia na naibližnio domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero ^mo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolariih VcerajŠne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 — kron ..........$ 2.45 50 lir ...................$ ^.vO 1,000 — kron ..........$ 4.75 100 lir .................. 5-3° 5.000 — kron ..........$23.00 500 lir ................... 2500 10.000 —'kron ..........$4550 1000 lir ................... «50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cen«- in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $t 00 Od $75 00 do $100.00 računamo $l-.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago. fT! VOLILNI BOJ V CHICAGO.' Volilni boj v mestu Chicago in okraju Cook je v polnem zamahu. < )he stranke neumorno agitirate. tako demokratska in republikanska. Duh demokratske stranke prodira bolj in bolj v mase ljudstva, katero že komaj prenaša strašna javna bremena, ki jih je povzročila sedanja vladajoča republikanska klika. Vse 11» in še Številne druge stvari oviraj > republikance na poti k zmagi. Zato, če ie bila kedai ugodnost za demokrate, je to gotovo; da je >edaj. ko ima nasprotna stranka celo rešeto grelni v nad seboj. Xi pa s tem rečeno. republika:!-; ska stranka ni na delu za svojo zn. go. V njenih vrstah so mobilizirane vse sile, da se doseže zmago pri v >-lit vali dne 7. novembra t. 1. Zlasti se vodi oster boj med kandidatoma za mesto okrajnega sodnika. Na demokratskem tiketu kandidira Mr. Edmund J. Jarecki. \a lepublikan-skem tiketu pa kandidira zopet za ponovno izvolitev sedanji okrajni sodnik Righeimer. Demokrati se trudijo na vso moč. da izpodrinejo sod-nijva Righeimerja. ker tudi. ako drugače republikanska stranka zmaga, toda dobi pa strogega nasprotnega mišljenja okrajnega sodnika, jim bo ta vedno lahko pod prste gledal. V s le d tega prerokujejo politični voditelji. da če zmaga kigheimer. pomeni to zmaga za republikansko stranko pri prihodnjih županjskih volitvah, katero vodi župan Thompson. Nasprotno pa sedanji poraz republikanskega sodnika Righeimerja bi pomenil poraz znane Lunclip-Thompsonove struje pri prihodnjih občinskih volitvah mesta Chicago ODKRITJA ZAROT I. W. W. S.-icrnmento, Cal., J5. okt. — Znani \Y. E. Townsend. ki je liil svoje-časno zaveznik Havwooda. voditelja industrijskih delavcev sveta, ie te dni priznal pred sodiščem, da so zarotniki I. \Y. \Y. poskušali zastrupiti konservirane jest vine med vojno, katere so odpošiljali v Francijo za ameriške vojake. IZ JUGOSLAVIJE. i Na vešala bo moral radi roparskega umora. Alojzij Polak brezposelni slikar iz Velikega Kocjana, pristojen v Kapelo. Presedel je že štirinajst Jet v ječi. Komaj je prišel « ven, je umoril in oropal Riharda -o- Kneginja '4iblajtarca." V Ljubljani opravlja carinsko službo neka ruska kneginja Volkonskaja. ki pa ne zna slovensko in tudi noče znati. Pravi da ne razume "japonski." to je slovenski. No potem so ji ravno pravo službo dali. 1 ~ ° Najrevnejši proletarec na svetu je menda Tone Kristan, brat Etbina I Kristan. Kakor znano je on upravitelj ogromnih posestev bivšega nadvojvode Friderika. Za svoje upravljanje zahteva tri procente vseh dohodkov, kar bi zneslo letnih devet milijonov dinarjev. Ce bi Zavrt nik vsaj en miljon na leto dobil, bi ne le takoj uskočil iz socialističnega tabora. kakor Tone, ampak bi vse socialiste do dna pekla preklel. -o- Preveč ga je potegnila delavka, Alojzija Jančar iz Stepanje vasi pod Ljubljano, ker ji je bila cesta preozka, je pačila v Gruberjev kanal. K sreči se je za neko vrbo vjela in klicala na pomoč, na kar jo je neka druga ženska potegnila iz- vode. ki se je tako britko maščevala nad njo. ker jo namenoma prezira. • -o- Umrl je Dr. Andrej Lisjak dolg;") časa zdravnik v Kanalu in Tolminu. potem pa v Gorici. Za časa vojne se je preselil v Ljubljano, kjer je prva leta služboval in zopet začel s prakso, ki jo je bil že opustil. Bil ie vnet "narodnjak, poštena, blaga, verna duša, kakor tudi njegova ženi, s katero sta v lepi zastopnosti živela. dasi nista imela otrok. -o- Nevarno je obolel novomeški •prost Rt. Sebastijan Elbert. D. D. J. U. Upamo, da se je mej tem blagemu gospodu že na bolje obrnilo. EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing1 Comnany. «849 W. aand Street, Chicago. 111. Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO, 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. "EPI N O S T IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Krasno delo katoliškega urednika. Naši bratje Slovaki so veren narod. Poti trašnim mažarskim terorizmom zadnjih petdeset let so se naučili ljubiti svojo vero in tudi svojo narodnost. Kruti Madžari so jim sicer zadali marsikako krvavečo rano, katera se ne bo dala tako hitro zaceliti. Zastrupili so jim marsikakega Slovaka, pred vsem izobraženca, tudi v duhovske vrste je ta strup zase1. Vendar ravno v tem boju se je pa pokazala cela slovanska duša tega naroda, ki se pokaže v vsi svoji moči in odločnosti še le tedaj, ko pride do resnega preganjanja. Tu v Ameriki so Slovaki najboljši katoličani in najbolj verni svoji -cerkvi, da jih lahko postavimo za zgled vsem drugim. Zato se pa med njimi opaža nek velik napredek vsepovsod i. Povsor. kjer so. so spoštovani tudi od ne-slovaških sodržavljanov. Povsodi so jako agilni v politiki, v trgovini. Imajo svoje banke, imajo svoje velike klube, imajo krasne šole. velike dvorane, krasne, da najkrasnejše cerkve. Veliko ameri-kanskih mladeničev slovaških starišev so zdravniki, odvetniki, v višjih službah. __ Med njimi je socializem najmanj razširjen. Takoj v začetku njihovega naseljevanja so našli meti seboj veliko m>ž lajikov, ki so skupaj 2 zjedinjeno slovaško duhovščino šli na obrambeno delo. tla narod organizirajo. cla mu dajo krepko katoliško časopisje, da ga izobrazij >. Njih katoliška "Jednota" v Middleetownu pri Steeltonu v Pa. je izka zala na letošnji konvenciji v So. Bethlehemu 742 društev z dva milijona 375,060.83 premoženja. Toda. kakor smo že sporočili, naskočili so ta dobri verni narod če-?ki odpadniki. Češka narodna cerkev je poslala sem "škofa" Gorazda in njegovega pomagača Rev. Kostko, oba odpadla katoliška duhovnika, da bi "rešila ta narod iz rimske sužnosti." Kdor pozna ta dobri narod, se prihoda teh "apostolov" ni prav nič ustrašil. Vedel je naprej, kaj bo ta narod v velikanski 90-odstotni večini odgovoril tem "apostolom." Iti ni se varal. Prvi, ki se je postavil v bran za ver«, svojega naroda, je bil pa !a-jik. urednik glasila 1. K. Jednote. Mr. Hušek. mož krepkega značaja in še bolj krepke vere, sam baje konvertit. Na poziv teh 4'blagovestnikov" v nekem slovaškem protikatoliškein listu "Saksarjeve baze/* je ta ured-nik ustal v glasilu s krepkim odgovorom in tako krepko odgovoril, da je bilo v resnici veselje citati tako krasne besede izpod peresa lajika. Mesto "Škota*' Gorazda, na katerega je bil prvi njegov odgovor naslovljen. mu je odgovoril. Rev. Kostka. Toda v zadnji številki "lednote" mu je urednik Hušek zopet tako krepko odgovoril, da mu prav iz srca ča-I -titamo. Tako mora braniti katoliški urednik, posebno urednik glasila i Katoliške organizacije svojo vero! Pod napisom "Kostka vo vlastnem vrkadle" (Kostka v lastnem ogledalu) mu stavek za stavkom tako ovrže,! da mu bo težko mogel ta "Rev" kaj odgovoriti. Svojo polemiko urednik Mr. Hušek končava s temi le značilnimi besedami: "Prosim Vas, Rev. Kostko. nikar ne delajte pri meni razločka med -urednikom, človekom in kristjanom H usekom. To je ena glava, eno srce. t na duša. Jako mi vsaj ne bodo moji grehi trikrat zaračunjeni. Sicer pa, I vrjemite mi. da nisem zato kristjan, ker sem urednik, toda urednik "Jednote" sem, samo zato, ker sem kristjan. In jaz bi se za celo jednoto ne Minil, tudi ne za kakih 250 dolarjev mesečne plače, kakor vi trdite. — Bili so po meni že tudi duhovniki in sicer tako. da je šla kri od mene. prečitali so mi že tudi "auto da fe". Prišli so že tudi notranji boji. toda nikdar mi še ni na miselj prišlo, da bi jih končal s tem. da bi »bežal iz Cerkve. In upam, da sem do danes prepričal večino svojih neprijateljev. da jaz svoje duše nimam na prodaj. Tudi sem se prepričal, da mi nič ne brani biti desetkrat boljši, kakor sem in pri tem o stati v svoji cerkvi, kakor tudi o tem, da mi krasnih vzorov v tej cerkvi ni treba iskati s po-večalnim steklom. fr Koncem pa : IPovejte mi. kaj ste nam prinesli, kaj ste nam mogli prinesti? Vero? "Boljšo moralo (nravnost)? — Ej. tanki so vaši ideali. In tam, od koder ste prišli, je tolika verska revščina! — Hudič se bo smeha za trebuh držal, ko bo cul, da so iz kraja, kjer je vera propadla, prišli sem v Ame-l^ko misijonarji oznanjat boljšo moralo in boljšo vero." NAZNANILO IN PRIPOROČI-1 LO. 'Naročnikom v vseh naselbinah v državah Illinois, Kansas, Coloredo, Wyoming in Montana naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal naš po-rtovalni zastopnik Mr. LEO MLADICH kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria," "Edinost" in "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega", kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse kar je v zvezi z našimi listi in našo tiskarno. Vse naše dobrotnike in naše naročnike in -marljive zastopnike prosimo, da mu gredo pri razširjevanju katoliškega tiska na roko in mu pomagajo, da se bo zanesel v vsako slovensko hišo katoliški list. Vsem, ki mu bodo pomagali pri razširjevanju katoliškega tiska, smo že v naprej prisrčno hvaležni. Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," '"Ave Maria" in "Glasnika NEMČIJA BI RADA NAPOVEDALA BANKRUPCIJO. Berlin. 25. okt. — Nemški državni kancelar Wirth išče potov, da bi napovedal javnosti finančni polom bankrupcijo. Ker je* nemška marka zadnje čase padla tako nizko, da bo vsak čas na isti stopnji, kot je avstrijska krona, prihajajo za Nemčijo velike skrbi, kako bo odplačala predpisane obroke z njenimi skoro ničvrednimi markami. Šola kritikov je vedno prenapo-ljena. Kdo na svetu pa rad ne kritizira? ♦ * * * Nekateri ljudje se navadijo biti v ječi samo raditega, ker ne morejo iz nje. * * ♦ V politiki je vedno dovolj mate-rijala za prepire; pa tudi takih, ki si žele prepira ni premalo. San Francisco, Cal. — Cenjeno u-redništvo in čitatelji lista "Edinosti!" S tužnim srcem vam poročam zopet nekoliko novic. Najp vo v:vm dam vedeti, da me :e zelo pret es!a novica, ko sem čitala v štev. 5 \ "Edinosti" dopis iz New Dulutha. da je moja nekdanja, dobra prijateljica Mrs. A. Stayer um la, S potrtim srcem se spominjam njenih dobrih del. ko sem 1. 1914. pri njej sta-; no vala in ob prihodu v New Duluth. j mi je žena najprvo pokazala in me 1 peljala v slovensko Kat. cerkev sv. ' Klizabete. Kako se ie tneni ta dobra ženska dopadla. in od tiste ure dalje sem ji bila iz srca hvaležna do danes, ko jo že krije hladna gruda. Ljuba moja ranjka dobrotnica. ne-morem pohiteti iz tega daljnega kraja. da bi ti v spomin darovala svežih cvetlic, ampak z mojo družino jbom molila sv. Rožni venec za po-! ko j in blagor tvoje duše saj ne boj dolgo, ko se snidemo nad zvezdami.j Prav vesela sem, da je vsaj še en človek v New Duluthu. da tako lepo piše dopis v "Edinosti". Dragi urednik, sai mi ne boste zamerili, ako vam prav dosti napišem.. Tudi vam dam vedeti, da smo j. oktobra zakopali rojaka. Jožo Er-' šich. Zaposljen je bil tukaj na Wat-! 'ter fronte, tam kjer parnike razkla-' 'dajo. Padel je v neko globočino. ter je bil na mestu mrtev. P »kojni lože je bil rojen v Suhorju v Reli-krajini. i Tam ima Še mater ter brata in tu kaj zapušča ženo in dva meseca start) hčerko. En brat pa je prišel na pogreb iz lllinoisa. Revež je bil ravno eno leto poročen. Kdor ga ie poznal. v>'ak ga je čislal. Tako h« mo ^'i vr i eden za drugim. Nadalje vm spo »cam, da hit' i meli že parkrat dež. ker to ie že na i vada tukaj po zimi. Ko ste vi tamkaj v Chicagi v belo oblečeni, .na.-dež pere. Naj bo za danes dovoli. bom že si>« ročili vm ]>ozn«-je. ko se bodo naš dobri župnik vrnili iz stare domovine. Dal Bog. da srečno ! A. M. Naročnica. -o- Pueblo, Colo. — V naši naselbini imamo vedno kaj novega. Predzadnjo nedeljo, dne 8. oktobra smo i-meli v naši novi cerkvi na Eilerju zelo lepo slavnost. Ob tej priliki se je blagoslovilo dva nova kipa krasna angelja naše cerkve. Slovesni blagoslov je izvršil prijor benediktinskega samostana v Pueblo. Very Rev. Cyprian Bradley. Takoj po blagoslovu je imel preč. Father Cyprian slavnostno pridigo. Njegova pridiga je bila mojstersko delo. ki je marsikaterega ganila globoko v srce. Y pomenljivih besedah je slikal današnji tužni svet, ki se odteguje svojemu Bogu čez dalje' bolj. Popoldne in zvečer pa se je obdr-i žavala zabava, katere se je udeležilo j veliko število naših faranov. ki ^o; z obilno udeležbo pripomogli do j (lepega vspeha na tej zabavi. Na za-J bavi je svirala Shustars Orkestra.: P»il je to dan. ki bo ostal vsem tule-! ležencem v trajnem spominu. Poročevalec. -o- So. Chicago. — Iz farm se je vrnila v So. Chicago družina Srebot-njak. Komaj so se dobro ustanovili, že jih je oBiskala gospa štorklja in 1 jim pustila v oskrbi čvrstega deč-! ka po imenu Matevža in štorklja je hitela naprej. Na to se je ustavila tetka štorklja pri najnovejši hiši v So. Chicago na 9514 Ave. L. Mislila si je tetka sama pri sebi : tu je lepa hiša in so gotovo bogati ljudje notri, zakaj bi mi ne pomagali vsaj še eno hčerko vzgojiti. In tako je vrli družini Mer-gole-tovi podarila lepo punčko. V novi. moderno opremljeni, prostorni hiši se bo mala hčerka lahko spre hajala in zabavala. Z malički obdar- jenim starišem Srebotnjak — Mer-go^e želimo obilo veselja in sreče! I'retečeno nedeljo je lepa noč pripomogla. da prišli tudi oddaljeni farani v Ewing-hall na cerkveni fer. Obiskali so fair stariši s svojimi o-t oci. Posebno odrasla mladina je bila ob glasih godbe prav židane volje po navadi veselih Slovencev. Finančni uspeh iz hudomušnosti že vdrr^ič zamolčimo in bo naznanjen ob sklepu fera. Prihodnjo soboto 28. oktobra se fer še nadaljuje in se »1 etri že naprej dovolj*smeha, ki ga nameravata povzročiti dva prijatelja cerkve A. P. in A. M. Pridite v o-bilnem številu, pa se boste dovolj nasmejali l Poročevalec. -o- Denver, Colo. — Od 5.—12. novembra bo v naši fari prvič sv. mi-sijon, ki ga bo imel č. g. B. Winkler, O. F. M. iz Chicago. Upamo, da bo prinesel obilo božjega blagoslova na vse-udeležence in jim podelil milost v:.trajati v dobrem do konca svojega življenja. \ spored sv. misijona je naslednji : Začetek bo v nedeljo, dne 5. novembra ob osmi uri zjutraj s sv. mašo. Druga sv. maša bo ob desetih. Ob delavnikih bo prva sv. maša ob pol šestih, s kratko pridigo. Druga sv. maša s pridigo se bo darovala ob osmih. \ sak dan zvečer bodo dve pridi- gi. Prva bo ob pol osmih v angleškem jeziku in v slovenskem _>b osmih. Pred pridigo bo molitev sv. rožnega venca in po pridigi blagD-slov sv. Rešnjega Telesa. Stanovski poduk za žene bo v sredo zvečer, za može v četrtek zvečer, za dekleta v petek zvečer ob osmih in za fante v soboto zvečer ob pol osmih. Poduk za otroke bo v soboto popoldne ob dveh. Misijonski križ bo blagoslovljen med sv. misijonom. Tega so kupili John Perko, Louis Andolšek in Jakob Ivanetič. Spoved bo vsak dan od 4.—6. ure zvečer in zvečer pred in po pridigi. Tudi bo spoved vsak dan pred sv. mašo ob osmih. Sv. obhajilo se bo podelilo pri prvi in drugi sv. maši. Sklep sv. misijona bo v nedeljo zvečer, dne 12. novembra, ob osmi , uri s procesijo in papeževem blagoslovom. j Slovenci v Denverju in okolici se bodo brezdvomno udeležili v obilnem številu sv. misijona in dobro (uporabili ta čas milosti v svojo dušno korist. I "Ponižno Te prosimo, o Gospod, da zveličaš svoje služabnike, katere so odrešil s svojo dragoceno kr-. vjo." Rev. J. Judnič. -o- NAZNANILO. Chicago, 111. — l eni potom se naznanja vsem cenjenim društvom v Chicago, da priredi društvo Slovenska Postaja štev. 16211 M. W. of A. Plesno veselico in sicer dne 27. jan. 1923. v soboto zvečer. Prosi se. da naj nikar ne prirejajo druga društva na omenjeni dan svojih veselic, toliko v blagohotno pojasnilo. Odbor. VABILO IN PROGRAM na VELIKO DRAMATIČNO PREDSTAVO "DESETI BRAT" katero priredi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA štev. 1. K. S. K. J. V soboto, 28. oktobra ob 7.50 uri zvečer in nedelj, 29. okt. ob 2 30 popoldne V CERKVENI DVORANI Lincoln Stl^Tp,, Ustopnina 50c. za osebo, za otroke 15c. Igro predstavlja dramatični (odsek) združenih katoliških dr. iz Wankegan, 111. v prijazno povrnitev društvu sv. Štefana. »v •;«• v*« VSPORED: 1. "Pozdrav"----poje Cerkveni pevski zbor iz Waukegana. 2. Straža ob Adriji * pc je Cerkveni pev. zbor iz Waukegana. Ljudska igra "DESETI BRAT" v petih dejanjih. OSEBE: Benjamin Gornik, graščak na Slemenicafi...........g. And Oprin Manica , »r e _ d t- . njegova otroka . .. ...........................-M. bvete Balcck „ ^ .. r^ , - ,, .. ... , ...................S rr. Drasler Dolef Gornik, grascakov brat.........................j Grom Lovro Kvas. cand. prof. odgojitelj..................g j \iaček Peter Piškav, graščak na Polesku..........J. Jamnik Marijan, njegov s,n ..............................g Aug. Cepon \ encelj, okraj, zdravnik ..............................g j rco Marička. njegova hči .............- • - • • • - - ■ ". ... .gdč. M. Celešnik Me.on, okr. sodnik ...............................g Fr Ogrin /muzne. učitelj ..................................... p Qgrin Andrejcek Krivec, črevljar ..................-....g. Fr. Sebenik Ne**. nJe*.°va zue.na ......................... •......gdč. M. Ceoon Franica njuna hc. ............................--....gdč. J. Grimšič Obrscak gostilničar in župan .....................g ViktQr Slana ffeharc.e^........) .......... ......g. Fr. Kozina Matevzek .....I ..................g Fr Jerina Miha izpod Gaja C Kmetje......................Ant Turši- Drazarjev Francelj 1 ..................g. L. Zalar Martin Spak. deseti brat......... . „ t f,,ft(>r v • t- ■% - ...........*.......K" i-upec Krjavelj. kožar .........................................j Hladnik Kos, sodni pisar ....................................g pr jere^ Kmetje.........................sr. Peter Trček. g. Francek $ebenik Režiser.......................g. Matija Ivanetič. 4. "Slovenska Dežela" poie Cerkveni pev. zbor iz Waukegana 5. "Vsi so prihajali" kvortet pojo člani Cerkvenega zbora iz Waukegana. 6. mraku"..........poje Cerkveni zbor iz Waukegana. 7. "Oj z Bogom, ti planinski svet." poje Cerkveni pevski zbar iz Waukegana. Kjer je igra zelo zanimiva, in da bi igralce bolj počastili, upamo, da ne bode Slovenca, da nas ne bi obiskal. Po igri sledi kratka zabava, v počast igralcem in dobrodošlim gostov iz Waukegana in drugih bližnjih naselbin. Za vse drugo^bo dobro preskrbel ODBOR. UGANKE IZ ŽIVALSTVA. Ali spi zajec z odprtimi očmi? Ne, četudi je mnogo lovcev, ki to mislijo. Očividec, ki je opazoval zajca v zverinjaku v Berlinu, pripoveduje, da je natančno videl, kako je zajec polagoma zaspal in so se mu trepalnice vedno niže čez oči povesile. tako da je naposled imel oči popolnoma zaprte. Oh najmanjšem ropotu se je seveda zganil in oči zopet odprl. Isto pripovedujejo drugi, "ki so imeli zajca ujetega in ga lahko ob vsaki priliki opazovali. • Toda kako se ujema s tem dejstvo. da naletiš v gozdu na zajca, ki popolnoma mirno leži v grmu, in sicer z odprtimi očmi. Kdo bo rekel. da ne spi? Saj ne zbeži, ko si popolnoma pri njem. tako da bi ga lahko malone pohodil. Kf> bi zajec ne spal. bi pač zbežal o pravem času ; saj vendar izvrstno sliši in bi moral korake človeške že od daleč slišati?! Odgovor: Zajec res izvrstno sliši in prav zato je neverjetno, da ne bi. četudi spi. slišal človeških k »rakov. Pač jih sliši, ampak do zadnjega lipa. da ga sovražnik ne bo opazil. Ko pa je tako človek blizu, da ga vidi. teciai zajca omami strah, da je zn nekaj časa kakor ukopan. Tiste Široke odprte oči značijo strah in grozo, ki je prevzela to izredno boječo žival v bližini človeka. To torej ni spanje, ampak vse kaj drugega. Ako se je torej še o pravem ča-otresel strahu, skoči in zbeži v določeno najbolj varno smer. ki jo ^ je imel že poprej izbrano. Kako je s pogumom pri živalih? Splošno imamo nekatere živali za pt gumne, druge za strahopetne in : ;eče. O levu vsakdo misli: To je gum na žival, saj je kralj med ži-i-T lini : o zajcu pa vsakdo ve. da je strahopetec, saj je prišel celo v pre-j £ vor. In vendar bomo rekli: Živali *i:i splošno nišo niti v pravem po- . nemi pogumne niti strahopetne, "pogum je namreč v tem. da kdo ne-\ ::*nost ljubi in da ga nevarnost sani i po sebi mika. samo če ima upanje, da bo nevarnosti kos. Ce pa rr prej ve. da ga sovražnik mora remagati. tedaj bi ne bil pogumen, ■ipak predrzen, ko bi izzival. Ce se torej v tem slučaju sovražni premoči umakne, ie to le pametno in ni, znrmienje strahopetni »sti. Kako je t »rej z levom in zajcem? Lev nikdar ne išče nevarnosti z ramenom, da bi ga nevarnost mikala, ampak napade le. kadar ga Krlad k temu sili. Tedaj mu gre namreč za odločitev: ali pogini od gla-■u, ali pa pojdi v nevarnost. In ka-. dar je glad močnejši kot strah, tedaj napade. Če pa ie lev sit, tedaj i eži pred človekom in se izogne živalim. Celo kadar je gladen, napa-^a le živali, ki jih zlahka obvlada, j ali pa se približa človeškim bivališčem kar se da natihem in potuh-njeno. Pravi, resnični pogum torej 1 to ni. — In zajec? On pač beži. ako j zr>sh'ši kaj sumljivega, ker njegovo I orožje so noge. Predrzno bi bilo ča-j kati, ali celo v bran se postavljati,, ker večina živali, pa če tudi so manj- ! ^e kot on. ima orožje ene ali druge ' vrste, zajec ga nima. Predrznost bi torej bila in ne pogum, ako bi delal drugače. Kadar pa gredo zajci po plemenu, tedaj se samci srdito bo-riio med seboj, kot ie to sploh pri živalih navada. Torej tudi pri zajcu ne moremo govoriti o pravi stra-hopetnosti. Isto moramo reči o drugih živalih. ki jim je narava dala orožje v Hitre noge: beže pred sovražnikom, a ne zato, kot da so strahopetni, ampak zato. ker je to edino pametno in primerno. Ista žival, ki sicer beži p-ed teboj, se bo, ako bo imela mladiče, srdito postavila v bran. Ali jej torej strahopetna? Bivol n. pr. se Ho z rogovi postav il v bran levu: včasih ga bo celo prvi napadel. Ali zato pogumen ? Ne! On bi bi pač bežal, a ve, da ga noge ne rešijo; zato porabi pač tisto orožje, ki mu najbolj služi. In ker ve. da je lev mačka, ki je gibčna in skočna in bi se znala od zadaj priplaziti: zato ji gre nasproti, da izzove boj od spredaj. Ali je zato pogumen? Ne. Ker tudi njemu velja: ali plavaj ali utoni .. . Torej niti pogumne niti boječe niso živali na splošno, ampak vsaka se brani z orožjem, ki ga ima po naravi. in to. čim bolje ve in zna. Zakaj se zajec plaši pred cunjami? Ko ti pomladi zajec hodi objedat novo nasajeno zelje, je naj izdatnejše sredstvo, da ga preženeš, ako mu nastaviš na majhnih količkih visečih in vihrajočih belih trakov in cunj. Zakaj? Beli trakovi in cunje, ki se v vetru gibljejo, potegnejo pozor- nost zajca nase. Zajec slabo vidi; a prav zato ta stvar nanj učinkuje in ga oplaši. Ko bi dobro videl, bi takoj spoznal, da je stvar otročarija brez vsake opasnosti; ker pa slabo vidi, zapazi pač, da se nekaj giblje, ne razloči pa, kaj je. Odtod njegov strah. Pa ne le zajec, celo večja divjačina se da s takimi otročarijami pregnati. n. pr. slon. To pa zato, ker slabo vidi. Živali z ostrim pogledom, kakor lev, tiger, ris, se za take malenkosti ne zmenijo. Zato imajo nekateri zajca, slona i. dr. za "neumne" živali, ker se takih otročarij boje. Toda temu ni vzrok neumnost. ampak slab vid. Kakor človek, ki gre spat v posteljo, ne da bi zadu-hal zločinca, ki se je pod posteljo skril, vslea tega ni neumen, ker pasji vonj ni dan njegovi naravi; prav tako zajec in slon nista neumna ali strahopetna, ker pred cunjami bežita, ampak le njihovim očem ni dana tista ostrost, da bi v strašilu zapazila strašilo. Ko bi ga, bi gotovo ne bežala. Zakaj pes laja v luno? Zato. ker je svetla. Vidi jo le nepopolno: toliko vidi, da se nekaj sveti, vonjati pa ne more. In to ga moti in dela "nervoznega." Poglavitni čut psa je namreč vonj; oko pride šele v drugi vrsti v poštev, medtem ko je pri človeku vid poglaviten čut. Zdaj pa pomisli, ko bi človek slišal neke glasove od nekod, ne videl bi pa, kdo govori: to bi se mu zdelo nekako tako čudno, kot se psu čudno zdi, da luno vidi, duhati je pa ne more. In to se mu tem bolj čudno zdi, da je ne duha, ko se mu luna vidi čisto blizu. Če kak samoten oblak jadra mimo lune. se vidi !kot da se luna premika med oblaki. To je potem za psa, ki nad bežečimi stvarmi rad laja, tem bolj povod za vznemirjenost. Nekako tako si razlagam tudi dejstvo, da se pes umak- (Dalje na 4. stoni.) Vfggg iniiiiiiim^ž^iHiiHimHHiMSKžBimniiiiniiiniBMSgr .....m m— ZDRAVJE IN BOGASTVO Zelo važne informacije so bile objavljene v javnosti zadnje čase o iznajdbi čudovitega sredstva, ki iz-vanredno učinkuje na človeški sistem po elementu, ki se ga pozna pod imenom VITAMINES. Te iznajdbe vodijo k seriji kvasnih preparacij, ki so bile preizkušene v vsih prominentnih vodilnih bolnišnicah s čudovitimi rezultati. Mejtem, ko se je to preizkušalo in ko se je javnost radovala z uspešnimi učinki zdravljenja z kvasnimi tabletami, je skupina farmacijskih kemistov v Chicago in Indianapolisu eksperijentirala za povečanje vspe-hov kvasnih VITAMINES tabletov do najvišje mere, katere meie se dosedaj še ni doseglo. Rezultat je "YEASTOLAX" — svetovni NAJVEČJI ZDRAVSTVENI KVASNI TABLETI » YEASTOLAX je največji zdravstveni predmet kvasnega odvajalnega sredstva. To je najnovejši znanstveni razvoj okusnega kvasa. Ki ni samo izvrsten v Vitaminjs, ampak vsebuje tudi visoko dragoceno zdravstveno gradivo odvaialnega sredstva — sploh je kvaliteta, katero nobene druge kvasne tablete nc vsebujejo. V tabletah je posebno dober okus, in ni zopern za uživanje in ie posebno zadovoljiv v svojih učinkih. Otroci ga ljubijo, ker jim zelo pomaga. Ako Vi trpite na: "REVMATIZMU, ZAPRTJU, SLABI PREBAVI, SAPNIŠKIH BOLEZNIH, BULAH, ALI SLABI KRVI ali če je vaša nervoznost prizadjana v kakem slučaju; ali če želite imeti lep polt na Vašem obrazu; ali ako Vaš želodec ni v dobrem stanju, mi hočemo, da Vi poizkusite zavoi našega VELIKANSKEGA GRADITELJA ZDRAVJA YEASTOLAX. Izmed njegovih različnih elementov YEASTOLAX vsebuie naivišio in najbolj potentalno VITAMINES. o katerem je svet pro našel, da je brezpogojno potreben za telesno krepost. Ljudstvo, po vsej deželi je pronašlo veliko odpomoč v uživanju yeastolaxa, za katerem se počutijo popolnoma zdrave in vitalne. YEASTOLAX ima tudi posebnosti, da ne povzroča nikake-ga grizenja ali težavs ampak povzroča mirno odvajanje, vsebuie izvrstno* regulativno moč za reguliranje želodca, ter tudi učinkuje zelo hitro. Odvajalna sestavina, ki je vtelesena v YEASTOLAX, ie jako zadovoljivo kombinirana z drugimi vitalnimi tvarinami za telo-gradivnimi elementi, kateri povzročajo, da so ti tableti zaželjivi bolj, kot katerikoli drup-e jedilne kvasne sestavine dosedaj ponudene na trgu. Pri vzdržavanju v? še vitalnosti in kreposti po uživanju YEASTOLAXA bo Vaš telesni sistem v stanu se boriti proti invadiranju raznih bacilov, kateri se neprestano skušajo ugnezditi v človeškem telesu, da bi se zajedli v sistem in uničili človeku življenje. Nikdar se nemore dovolj povdariati, da je vsakdo dolžan samemu sebi in svoji družini, da dobro pazi na svoie zdravje in istega vzdržuje v dobrem stanju, človeški organizem ie čudoviti stroi, prilagoden normalnim pogojem, ki iščejo balanco zdravja. Toda. ker so naše moderne metode v čiščenju hrane (uničili niih zdrav je-gradivni vitamines) in naši splošni načini življenja, ni našim telesom dano niti polovico prilike za varstvo proti vsiljivim bacilom in infekcijam, kateri se prosto brez zabranjevanja zajedajo v naša telesa. NAJBOLJŠI VITAMINE KVAS. Vodeno raztopljivi Vitamina B., vsebuje v bogati proporciji v YEASTOLAXU element, ki ima posebno moč v -raieniu telesnih živcev in iste vsposobljuje za odpor proti okužitvi in tudi bistveno odstranjuje slabe učinke na zdravje in civilizacijo. Dobro izčiščene želodčne regulativne posebnosti, ki so vcepljene v YEASTOLAX ustvarjajo pozitivno telo-gradivno sredstvo v najboljši meri. Ako imate slab ali rahločuten želodec, ali kakoršnokoli želodčno nerednost YEASTOLAX bo Vam čudovito odpomogel in bo Vas izpremenil, da se boste čutili, kakor nov človek. Kot za posebni pričetek — da narodu hitro predstavimo YEASTOLAX — bomo dali za kratko dobo vsaki osebi, ki nam pošlje $1.00 po pošti za pokritje stroškov za dobro velikostni zavoj YEASTOLAXA * ABSOLUTNO ZASTONJ 50,000.00 RUBUEV! Ruski rubelj je bil pravkar vreden 55c. in je nudil za zgorajšne število vrednost $27,500.00 Hrani ta denar, veliko bogastva je bilo spravljenega skupaj s kupovanjem tujezemskega denarja po vojnah. Pravkar se tudi govori, da so na Ruskem najd-h radium, ki je baje vreden celih $50,000,000,000.00. časopisi tudi opozarjajo velikanski dohod amerikan-skih industrijalcev v oljnate okraje na Ruskem. The Chicago Tribune je letos 12. septembra opozorila javnost na neki novi kanal med Rusijo, Nemčijo, Perzijo in centralno Azijo, po katerem se bo dovažalo razne si rov i ne za Rusijo in Nemčijo, zlasti sirovine, kot so pet role i. baker in druge take stvari, Id jih industrije neobhodno potrebujejo. S tem je dohod v bogato Perzijsko polje in Centralne Aziie odprt. Premislite kaj vse to nor .eni. Gotovo ie. da Vi ne boste zamudili te zlate prilike, da si pridobiste te rublje. POVRNITEV DENARJA ZAJAMČENA. Mi hočemo, cla vsaka oseba v Ameriki, ki potre-bine naših zdravil, pošljemo po en zavoj našega YEASTOLAXA. Mi se poslužujemo te metode samo zato, da oglašamo, in s tem seznnnirao javnost hitrejše s n?Fnv\ zdravili, čudovita tonika in zdravstvena vsebina YEASTOLAXA je vredna velikokrat več, kot je cena zavoju. Vi boste izvanredno zadovoljni ž njim. to Vam zr> jamčimo. Vi se ne poslužujete nikake rizike, ker mi Vam povrnemo denar nazaj, ako ne boste zadovoljni z YEASTOLAXOM. 50.000.00 rubljev je Vam ponudenih samo za posebno oredstavo javnosti. Ti Vas prav nič ne stanejo. Cen* zavoui YEASTOLAXA je itak $1.00. Mi Vam za-iarrčimo, da Vi boste več. kot hvaležni, ko boste dobili to f-radivno sredstvo Vašega zdravja. Samo napolnite snodnii naročilni listek in ga pošljite nam vred z enim $1.00. In Vi boste prejeli zavoj YEASTOLAXA in zraven 50.000.00 rubljev brez odlašanja. Zadovoljnost zajamčena, ali pa denar povrnemo. Zapomnite si, da je ta ponudba v veliavi samo za določen čas in da je na Vas ležeče, da si takoj preskrbite teo-a zdravstvenega sredstva od katerega je odvisno Vaše bodoče zdravje. Z naročilom za našenva YEASTOLAXA $2.00 pa damo 100.000.00 ruskih rubljev. Mi si pridržujemo pravice. da ne vrnemo Vam naročila, v slučaju, da bi naša zaloga ruskih rubljev pošla. YEASTOLAX COMPANY, 1253 — SO, MICHIGAN AVENUE, DEPT C. 436 CHICAGO, I L I N O I S. lTnoIni*e snndnii kuoon! YEASTOLAX COMPANY, 1253 S. Michigan Ave. Dent. C. 436, CHICAGO. ILLINOIS. Prosim, no šli i te mi zavojček YEASTOLAXA in 50 000.00 ruskih rubljev. V nriloženem dobite $1 00 Ako ne bom zadovoljen s pošiljatvijo mi morate vrniti ^enar. Ime:................................ Naslov:................................... Mesto:..................Država:................. Tudi poštne znamke se sprejemajo v malih vrednostih. K Sirnm MIIIIIIIIIIIMIIIIIIIM^ ................................. K 0202020202020101020000000101540048000102485300120102 "EDINOST" T ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. "Speljal sem vodo iz močvirja," — to je že med delom govoril, '"samo studenček in spomladi nekoliko vrelcev je ostalo od vsega barja. Zdaj teče voda po jarku na mlin in mlinarji so veseli, da imajo toliko več vode:" pokazal je na potok, ki je žuborel nad gosto zarastlimi bregovi. "To ti je trava,'' je hvalil Martin, ki je kosil takoj očetu za petimi. "Mislim, da," je kimal Porazil. — "Pa ni bila vedno taka, rastla je tu kisla krma, živina je ni marala. Dolgo sem razmišljal, kako bi izboljšal. Zato sem pognojil in takoj je bilo drugače; boljša korenina se je prijela in sedaj — glejte — celo kamin je tu!" Sklonil se je in potegnil iz redi stebelce pozno cvetočega kumina. Okrog devetih sta prišli na travnik ženski — Manca in Dodlička. Prinesli sta moškim malico, sami sta prijeli za grablje in trosili. Stari Porazil ju je poredno gledal, se smehljal, mazal na kruh sira, nabasal m pipico in se ni mogel premagati, da ne bi rekel : Fanta, vse sem vama razdelil, samo enega ne.'* "Oče, česa pa ne?" sta skoraj istodobno vprašala sinova. "Zibelke." se je starček zasmejal s tihim, srečnim smehom. Martin in Adam sta zardela kot mak. "Imamo samo eno, pri tebi je, Martin, za dimnikom — jako pripravna zibelka: Bog sam ve, koliko je stara, mi vsi smo v njej počivali ; toda naredil bom še eno. takoj jo bom začel, da ne bo prepozno, in tista bo tvoja. Adam." "Le naredite, oče, pa kmalu." "Pestoval in zibal bom. — To mora vsak ded. zlasti če bo dete fantek. Pa tudi deklico bom imel rad." Tako radostno gorkoto je starček čutil v srcu. da se mu niti ni ljubijo vstati, ko sta se sinova dvignila in poprijela zopet za kose. Samo veselo je rekel:': "K, kaj bom še malo počival, saj sem na užitku." Zadovoljno se je zvrnil v travo in premišljeval naprej. Potem mu ne bo več dolgčas v njegovem kotu. Mladi bodo dobili malega kričača. mama ga podoji, in takoj ž njim v dedovo sobo. "Oče. pazite na fanta, kuhano kašo ima v pečici," bo rekla, in on — stari Porazil, bo odvil povoj, razgrnil odelo in pustil dečka, naj pobrca. Vzel ga bo na koleno, napital ga s kašo in mu zapel. Lahko je reči: bom zapel. — Ali pa zna še zapeti otroku? Starček se je zagledal v visoko nebo. Gledal je oblake, kako so pluli — in tako je priplul tudi na obzor njegove duše spomin za spominom. Samega sebe gleda kot majhnega otroka, samosrajčnika, v duhu gleda svojega rajnkega deda. Kakor bi ga živega videl: v sobi pri peči sedi na klopi in pestuje njega, starega Porazila — ki ie nekaj* malega večji kot pipec za groš; dedek ga drži v koščenih rokah kakor igračo, ujčka ga na kolenih, igrače mu dela. modro z njim govori, razlaga mu različne stvari in mu poje. Da. popolnoma razločno se spominja. c".a mu je ded večkrat pel. kadar ni hotel zaspati. Živo sliši njegov poštami glas: celo napev -i je zapomnil, Je besede so mu izpadle. _ Xe. se jih že spominja: * 11 "Hajej. muj Kubičku. hajej, ha spi. zamouri maličkv vočička svy." "Ajaj, moj ljubček, ajaj, zaspi, majčkene očke ljubko zapri !" Ne tfaleč od njega grabita nevesti. "( >ce pojejo," reče hipoma Dodlička in neha grabiti. "Kaj pa misliš!" dvomi Manca in grabi dalje; "to le voda tako žubori v jarku." "Manca, pst. zares pojejo," opominja vnovič Dodlička. oprta ob grablje. Glavico je obrnila proti gozdu, kjer počiva v senci stari Porazil. "Prav res" je slišala sedaj Manca; "kaj pa, lahko poje, ničesar mu ne manjka," je dostavila trdo. Toda Dodlička je ni slišala. Dodličko zanima. katero pesem poje oče. Zdi se ji nekam znana, pa ne more se je spomniti. Kakor podlasica gre tiho k dedu. Vidi ga; glej. vznak leži. oči ima zaprte ; morda spi in sanja. Rlažen nasmeh mu igra na licu. Dodlička razume vsako besedo njegove pesmi: "Hajej, muj Kubičku, hajej tiše* —" "Ajaj, moj ljubček. ajaj. le tiše! —" f Dodlička odpeva v duhu in nadaljuje: "panynka Maria tobe piše." "ljuba Gospa Marija ti piše." Tudi Manca se ne more premagati, tudi njo nekaj vleče k dedu, ki poje se vedno: "Až tobe dopiše cedu ličku, tak te ji položi na ručičku." "Ko ti napiše pisemce, ga položi ti na srčece!" (Nadaljevanje s 3. strani.) ne, ako mu pokažeš prazen kozarec. Kozarec ']£ svetla reč. a duha nima pravzaprav nobenega. Vidi ga. a duha ga ne — to ga zmede. Koo bo mislil: Boji se, da ga ne obliješ. Toči:! znkaj se boji tudi pes, ki nikdar ni bil oblit? Pes ie pač vajen, da mu nos vse pove, kjer pa nos nima nič povedati, tedaj mu postane uganka. Človek si ob uganki glavo beli, pes pa laia. Tako ie. Ce ve kdo bolje, pa naj pove. -o- ŠIRITE LIST EDINOST! SLUŽBO DOBI poštena Slovenka za hišno delo, dobra plača in lahko delo. Katero veseli naj se zglasi i v našem uradu. ———__ J. KOSMACH. a vv . 22tiu St., Chicago, lit HoiaKorii pripoiucam nakupu. 1 raznih BARV. VARNISEV, ŽELEZ j KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje his zunaj in«K traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene Rojaki obrnite se vselej na svojca* rojaka! POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo parantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av.. Cleveland. O v\ ^ ^ ^ S^l ^ ^ ^ v ^ ^ ^ - NAZNANILO IN PRIPOROČI LO. Naročnikom v Clevelandu, Lora-inu in Barbertonu, Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskalnaš potovalni zastopnik Mi naznanjamo da smo prejeli v svojo bogato zalogo najboljše različne izbire jesenskih in zimskih oblek z dvojnimi hlačami, ter tudi najboljše površne jesenske in zimske suknje, ki se jih je kdaj nosilo v tem mestu. • • SUKNJE ZA MOŽE INFANTE, POVRŠNE SUKNJE ZA MOŽE IX FANTE IN NAJBOLJŠE "GABARDINES" /ZA FANTE IX MOŽE IN RAZNOVRSTNE O-BLEKE NA IZBERO Z DVOJNIMI HLAČAMI ZA MOŽE IN FANTE, t Prodajamo sedaj po posebni ceni: od $25., $30., $35., $40., in $45- MI VAS VABIMO, da pri dete in si ogledate našo trgovino. Mi bomo Vam rade volje razkazal 1 našo trgovino in vse naše blago, ki ga prodajamo sedaj po teh posebno ugodnih cenah. Imamo obleke, suknje in vso opravo vsakovrstne velikosti. GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teii to. kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta : V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Chicago. III. Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso. suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t / Mr. FRANK ZUPANČIČ, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost"' in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za j oglase, tiskovine in sploh vse. kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da m« pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list. Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše za-• h val j 11 jemo. Uredništvo in upravništvo "EdU nosti," "Ave Maria*' in Glasnika I P. S. J." Pripravite se za neodvisnost! Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. Jelinek & Meyer 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. Corner 18th Street \ srnn banka, kamor na-1 t pati1 svoj denar Začnite se sedaj pripravljati" na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK toi.HL ISJLAJVD AVE. i ORNER 19th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije. "EDINOST"