leto ux. številko m 9 LjtiDipi, v nedeljo 8. avgusta 1926. Cena Din T lifeaia vsak dan popoldne, lzvzeatši nedelje ln prsnike. — Inaeratl: do SO petit ä 2 D, do 100 vrst 9 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, »eklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej- — „Sloven&kl Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnftstvo: Knall o ra ulica aiav. 5, prltllCfe. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Knall o ta ulica si. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34, ■V Poitnina plačana v gotovini. Ljubljansko občinsko gospodarstvo Uspehi a n$l e$Ko-i tal i J anstie Intervencije Na inicijativo glavnega urednika «Napreja», gosp. Bernota, se je vršil ta teden sestanek pripadnikov onih strank, ki so tvorile večinski blok v razpuščenem mestnem svetu ljubi j an* skem. Sestanek naj bi omogočil obno* vitev tega bloka, a je končal z medse* bojnimi očitki in napadi in seveda ni rodil željenega uspeha. Baje se bo pri* hodnji teden ponovil. Povodom tega sestanka je izšel ne* kak proglas, v katerem se napada go* »podarstvo sedanjega gerentskega sve* ca, češ milijoni se trosijo za luksuzno urejene ceste, na drugi strani pa se množijo šotori deložirancev na mest* nih trgih in ulicah. Alkoholizem, pro* stitucija, prepiri in zločini se širijo baje epidemično. Verjetno je, da je ta razglas šesta* vil g. Bernot, ki je bil voditelj omenje* nega sestanka. Mi ga smatramo za res^ nega človeka, zato se nam ne zdi pra* vilno, da alkoholizem, brezposelnost in cločine spravlja v zvezo z gospodar* stvora gerentskega sveta, kar vse* kakor diši po demagogiji. Vsakdo ima pravico kritizirati delo gerentskega sveta, toda ako hoče veljati za resnega politika, mora pač to storiti objektiv* no in strokovnjaško. Dejstvo je, da je sedanji gerentski svet napravil naravnost ogromno delo za razvoj Ljubljane. Nekdanja Ljub* ljana dolga vas se z urnim tempom spreminja v moderno mesto, ki bo po* nos vsakega Slovenca. Jn ravno tisti krogi, ki vedno in povsod toliko govo* rijo o Slovenstvu in le o Slovenstvu, imajo najmanj razloga zabavljati nad tem, da se nekdanje blatne in prašne ulice našega mesta tlakujejo na mode* ren način. Ljubljana naj bo dostojna reprezentantinja Slovencev! Vedeti je pa tudi treba, da je navadna netlako* vana ulica najdražja ulica za občinske finance, ker izdatki za nasipanje gra* moza, za strganje blata in prahu, za škropljenje, ki mora Jbiti na takih ce* stah mnogo izdatnejše, daleko prese* gaj o ono svoto, katera je potrebna za obrestovanje in amortizacijo glavnice, naložene v tlakovane ceste. Vsak tlak se izplača v 4 do 5 letih, ne glede na to, da je tlakovana cesta higijenična in j £roo-< v prihrani meščanom razun tega tudi na j vse5mo Naša nota Bolgariji je sestavljena v zmernem tönu. — Anglija je intervenirala na prošnjo italijanskega kralja« — Poslanik Rakič odpotuje danes v Sofijo. — Napadi na dr. Ninčiča. te. Minister Jankovič je takoj s konferenc, telefonsko obvestil kralja na Ble- obuvalu in obleki Vrh tega ni pozabiti, da se ljubljan* ske ceste tlakujejo sedaj v prvi vrsti iz kaldrmine, iz katere je sedanji ge* rentski svet prejel že težke milijone. Znano je, da se kadrmina ne more uporabljati v druge namene, kakor sa* mo za tlakovanje cest. To je zakon in preko zakona se ne more iti. Narav* nost smešno bi bilo, ako bi gerentski svet iz denarja, ki je za to nabran, ne popravljal cest, ampak bi ga pustil za* pastiT kakor je to storil bivši občinski svet! Ce bi Ljubljančani ne bili dolžni gerentskemu svetu nobene druge za* 4ivale, bi mu morali biti hvaležni za ta denar, ki ga je Ljubljani rešil. Kar se tiče brezposelnosti, mora pač vsakdo priznati, da noben občinski svet za pobijanje brezposelnosti ni storil več, kakor sedanji gerentski svet. On sicer ni dajal na slepo brezposeln nih podpor, zato pa se je resno trudil, da je brezposelnim preskrbel delo in zaslužek. Še nikdar se ni toliko delalo, gradilo in dalo ljudem zaslužka, kakor pod sedanjim gerentskim svetom. Opo* zarjamo na dela v elektrani. na ogrom* na dela v klavnici, na velikopotezno gradbeno akcijo in na druga javna de* i a, katera je začel gerentski svet. Na stotine obrtnikov in preko tisoč delov* cev je radi tega našlo stalen zaslužek. Kar se tiče stanovanjskega vpraša* nja, je treba povdariti, da bi bila Ljub* ljana pred katastrofo, ako bi ne bilo energične akcije gerentskega sveta. Gerentski svet je zgradil, oziroma gra* di sam okrog 160 stanovanj, in to mno* go bolj racijonalno, kakor se je delalo prej. Vrh tega je organiziral privatno dnicijativo, preskrbel zasebnikom cenen kredit in cenena stavbišča, ter tako do* segel, da se je zasebna stavbna akcija, ki je bila pod bivšim občinskim sve* tom že popolnoma zaspala, na novo obudila. Takih stanovanj, ki so se zgradila, oziroma se grade na način, ki ob* čino najmanje obremenjuje, bo tudi preko sto. Vse ogromno delo pa, ki ga je ge* rentski svet izvršil v približno poldru* gern letu, je zamišljeno tako racijonal* no ter je gospodarstvo tako vzorno, da ni bilo treba gerentskemu svetu po* višati nobenih doklad. Nasprotno, prvi* krat se je v naši državi dogodilo letos v ljubljanski občini, da so se davščine mižale. Znižala se je gostaščina, zni* Eala vodarina, dve davščini, ki najtežje —■ Beograd, 7. avgusta. Danes zve* čer se vrne poslanik Rakič v Sofijo. Iz tega dejstva sklepajo politični krogi, da je bila nota, ki bo izročena bolgar* ski vladi, definitivno stilizirana na se* stanku ministrov, ki se je vršil včeraj proti večeru. Vsekakor bodo eventual* ne izpremembe tekom današnjega dnc» va zadevale samo manj važne točke, dočim bo ostala glavna vsebina note taka, kakor je bila redigirana včeraj. O vsebini note se doznava, da bo zmerna in da bo v tem oziru upošte* vala želje in nasvete zapadnih velesil, ki so odsvetovale komplikacije ter iz* razile željo po mirni poravnavi. Kljub zmernemu tonu pa bodo nekateri od* stavki prilično odločno stilizirani. Na* ša vlada bo pred vsem resno opozorila bolgarsko, naj se zaveda polne odgo* vornosti, ki jo čaka pri prvem bodočem slučaju novega obmejnega konflikta. Uradno je bilo ugotovljeno, da so pri zadnjih prekršajih sodelovali bolgarski državljani, ki odgovarjajo na ta način za vso škodo in zlo, povzročeno našim padlim vojnikom in našemu prebival* stvu. Jugoslovenska vlada odklanja vnaprej odgovornost za posledice, ki bodo pri bodočih slučajih zadele Bol* garijo. Sinoči so politični krogi mnogo ko* mentirali obisk angleškega poslanika pri ministru dr. Ninčiču. Novinarjem jc poslanik izjavil, da so politični kro* gi pripisovali njegovemu obisku pre* veliko važnost. Glavno je, da je v raz* merju napram Bolgarski takorekoč že bila dosežena kritična točka in da se sedaj konflikt radi incidentov razvija v zadovoljivem pravcu. Rumunska vlada je obvestila zuna* nje ministrstvo, da popolnoma odo* brava nastop naše vlade proti Bolgar* ski in da je naročila svojemu poslani* ku v Sofiji, naj nastopi skupno s po* slanikom Rakičem. Sporočilo rumunske vlade so politični krogi zelo simpatično sprejeli. — Beograd, 7. avgusta. Danes dopoldne je bila vsa pozornost političnih in javnosti osredotočena na in usodo note, ki jo bo naša vlada odposlala Bolgarski. V ministrskem predsedništvu se je vršil sestanek med zunanjim ministrom dr. Ninčičem, sofijski poslanikom Milanom Rakičem in ministrskim predsednikom Uzunovičem. Na tej konferenci so bile opiljene poslednje stiliza-cije note, ki bo izročena Bolgarski. V teku konference je prispel v predsed-ništvo vlade minister dvora Jankovič, kateremu je bilo izročeno besedilo no- 1 -as- PARASTOS ZA MINISTROM GJURIČIČEM — Beograd, 7. avgusta. Iz Karlovih Va-rov je prispela vest, da je bilo odposlano telo pokojnega Marka Gjuričiča v Beograd preko Avstrije in Maribora. Vlada je obveščena, da se je vršil v Kralovih Varih v ruski cerkvi parastos za pokojnikom, ki so mu prisostvovali Nikola Pašič, delegati češkoslovaške vlade, razni dostojanstveniki in jugoslovenska kolonija v Karlovih Varih. POGAJANJA ZA KONKORDAT — Rim, 7. avgusta. Semkaj je prispel novi jugoslovenski poslanik pri Vatikanu g. Simič. Za prihodnje dni se pričakuje prihod beograjskega papeževega nuncija Pele-grinettija. Prisotnost obeh diplomatov tolmačijo italijanski krogi tako, da bo v kratkem zaključen konkordat med Vatikanom in Jugoslavijo. PROMETNI MINISTER JOVANOVIC NA BLEDU — Beograd, 7. avgusta. Snoči ie zapustil prestolico prometni minister Vasa Jo-vanovič ter odpotoval na Bled, kjer bo poročal kralju o vprašanjih iz svojega reso-ra, zlasti tudi o ponudbi za zgradbo jadranske železnice. du. Konferenca zunanjega ministra z mini-1 sk im p r e dse dni k om Uz uno v ič em in poslanikom Rakičem se je zavlekla pre^o poldne. O vsebini note, ki bo izročena Bolgarski, doznava vaš dopisnik z verodostojnega vira, da nota ne bo ultimati vnega značaja. Njena ublažena oblika se pripisuje intervenciji angleškega poslanika. Izjava, ki jo je podal poslanik novinarjem in ki jo prinašajo današnji jutranjiki, je vzbudila v vseh političnih krogih in v celokupni javnosti senzacijo. S to izjavo potrjuje angleški poslanik, da je Taktično interveniral v imenu angleške vlade, seveda v prilog Bolgarske. Vsebina note bo kljub blagi formi zelo resna, energična. Poslanik Rakič odpotuje zvečer v Sofijo ter izroči po vsej priliki noto nase vlade že jutri popoldne bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu. Prvotno je naša vlada nameravala zahtevati razpust makedonskega komiteja. Tekom razgovorov pa so rumunska, grška in jugoslovenska vlada sklenile, da izročijo zadevo makedonskega komiteja Društvu narodov, naj zahteva od Bolgarske razpust makedonskega komiteja, v slučaju pa, da bi se Bolgarska uprla tej zahtevi, naj bi Društvo narodov poverilo Jugoslaviji mandat, da vpade s svojo vojsko preko granice na bolgarski teritorij in naj z vojaško silo razžene to za mir na Balkanu tako nevarno organizacijo. V Narodni skupščini se je vršila konferenca radikalnih poslancev, ki pripadajo Pašičevi skupini. Ta skupina je zelo ostro kritizirala postopanje zu* nanjega ministra dr. Ninčiča, ki je s svojim cincanjem in oklevanjem orno* gočil Bolgarski, da je zaprosila za pra* vočasno pomoč pri svojih prijateljih in zaveznikih na zapadu. Vsak drug mi* nister bi bil postopal odločno in z na* glimi ukreni ter na ta način dosegel polno zadoščenje in varstvo od Bolgar* ske. Ti poslanci so mnenja, da je an* gleški poslanik interveniral na željo Rima in da je v tem oziru pri angleški vladi interveniral sam italijanski kralj, kojega hčerka Giovanna se bo zaročila z bolgarskim kraljem Borisom. Dr. Ninčičevi prijatelji odgovarjajo Pašičevcem, da ni kriva naša diplomacija, da so se zakasnili koraki proti Bolgarski, nego da gre za slučajno isto-časnost raznih okolnosti. Na zunanjo politiko in na diploma ti čne akcije ni mogoče gledati s partijskimi naočniki, nego z zgodovinskega vidika. sloje. Znižala se je cena elektriki in da se pospešuje promet s tujci, v polet* nem času tudi hotelski davek. Kljub temu pa je proračun mestne občine v ravnotežju. Če se tedaj v jav* nosti na eni strani graja, da vlada ne razpiše občinskih volitev, ki jih žele pač vse res demokratske stranke, se pa mora na drugi strani priznati, da mestna občina ljubljanska ni vsled ge* rentstva gg. dr. Dinka Puca in njego* vih tovarišev utrpela nobene škode; Nasprotno, naše mesto bo tem požrt* vovalnim in podjetnim gospodom za prizadevata ravaa fl&i£23Uükft in malo I. tujk. dohia delo vedno hvaležen Reševanje lire Ameriški finančni minister v Rimu. — Rim, 7. avgusta. Ameriški iinančai minister Mellon je obiskal Alussolinija. Italijansko časopisje naglasa, da je Mellonov peset povsem privatnega značaja in da ni v nikaki zvezi s iinaneno krizo italijanske lire. Popoldne se je Mellon sestal z italijanskim finančnim ministrom Volpijem, radi česar so se pojavila poročila in vesti, ki spravljajo prihod ameriškega finančnega ministra v zvezo z odločilnimi koraki, ki se imajo storiti radi lire. Trenotuo pretresajo vodilni iinančni krogi nastopne tri rešitve: a) stabilizacija lire na višji bazi kakor je njena današnja kotacija; b) stabilizacija na nižji bazi; c) izmenjava v zlato liro. Zanimivo je, da priporočajo ameriški strokovnjaki drugo rešitev. Ameriški finančniki priznavajo, da bodi končni cilj zlata lira, sodijo pa, da ni mogoče tega doseči brez prehodne stopnje stabilizacije. Priznava se, da ie italijanska vlada poizkusila v Ameriki najeti posojilo za stabilizacijo tečaja, kar pa se je od ameriške strani odsvetovalo, ker bi visoke obresti preprečile vsako korist. Mellonovo posvetovanje je povsem privatnega značaja, razumljivo pa je, da skuša italijanska vlada- pred svojimi končnimi sklepi doseči soglasje z vlado v Washingtonu. TRGOVINSKA POGAJANJA S FRANCIJO — Pariz, 7. avgusta. Včeraj so se pričela na Quay d* Orsayu trgovinska pogajanja med Francijo in kraljevino SHS. V obojestranskih pozdravnih govorih so bile poudarjene politične in gospodarske vezi, ki so tako dolgo vezale oba naroda in ki bodo postajale čim dalje tesnejše. Nato so predsedniki obeh delegacij določili glavne smernice bodočega dela. Danes .sta delegaiujj načeli x meritor- I nim delom*. " ^ Alarmantne vesti iz Rusije Trocki in Zinovjev aretirana? — Beograd, 7. avgusta. Listi javljajo Iz Bukarešte, da prinaša romunsko časopisie te dni alarmantne vesti iz sovjetske Rusije. Po poročilih nununskiu listov je izbruhnila v sovjetski Rusiji državljanska vojna. Nekatere garnizije so se postavile na stran Troc-kega in Zinovjeva, ki pa nista utegnila pravočasno organizirati upora. Oba sta bila zato aretirana. — Pariz, t avgusta. Iz Moskve- poročajo preko Revala, da so ljudski komisarii razburjeni nad razpoloženjem v rdeči vojski in mornarici, ki je nastalo radi razširjene brošure proti eksekutivnemu odboru izpod peresa Zinovjeva. Mornariški oddelki v Kronstadtu so morali odgoditi pol v inozemstvo, v moskovski guberniji pa so bilo izvedene številne aretacije. Komisar Menžinski ima polno moč, da zapre vsakega komunista. — Varšava, avgusta. Sovjetska vlada namerava lanskoletni proračunski deficit kriti z notranjim posojilom. 6. Zapii zbor največji in najvažneji sejem vzorcev v celi državi Od 15. do 23. avgusta Popust od 50% na železnicah, na vseh vlakih in na parobrodih Legitimacije za znižano vožnjo sc dobe pri vseh potniških uradih in dnevnih zavodih ta ~\ Ulta in volitev Splošno nezadovoljstvo z noto Bolgariji« — I^pmilaških vpadov še ne bo konec« — Pojenjanje radikalskega terorja,. — Boj ~ nož med Maksimovicem in Bobičem. na — Beograd, 7. avgusta. Vsa politična javnost stoji pod vtisom konflikta z Bolgarijo, ki ie sicer že prešel kritično točko, a še vedno ne izključuje nenadnih presenečenj. Z izidom pravzaprav ni nihče zadovoljen. Pri vsej obzirnosti, ki jo varujejo politični krogi napram zapadnim velesilam, splošno poudarjajo, da so zastopniki velesil, zlasti angleški poslanik, intervenirali le v interesu Bolgarije. Prvotne zahteve nase vlade so bile za Bolgarijo sicer neprijetne, a bi enkrat za vselej preprečile vpade makedonskih tolp in s tem odstranile glavno oviro za prijateljsko zbližanje med nami in Bolgarijo. Pod vtisom Anglije in Italije preredigirana nota pa vsebuje le bolj akademski protest, ki po dosedanjih izkušnjah v Sofiji ne bo mnogo zalege!, tako da moramo prav kmalu zopet računati z novimi kemitaškimi vpadi. Iz Južne Srbije ni novih poročil o radikalnih nasilstvih. Morda je zalegla znana okrožnica notranjega ministra, ki prepoveduje poseganje političnih oblasti v volilno borbo, še bolj verjetno pa je, da se je vlada ustrašila alarma, ki so ga dvignile opozicijske stranke in na katerega jc postalo pozorno že tudi inozemstvo. . Vrhu tega poteče danes rok za vlaganje kandidatskih list in zato teror zdaj nima več pravega smisla. Pač pa se računa, da se bo zopet poostril zadnje dni tik pred volitvami. Vsi opozicijonalni srbijanski poslanci so ali pa še bodo odpotovali v svoja volilna okrožja, da bodo v zadnjih dneh med svojimi vo-lilci in poskušali preprečiti nove nezakonitosti in nasilsrva radikalov. Afera inž. Bobiča še ni rešena, ker im* Bobič v glavnem odboru stranke, ki mora definitivno sklepati o njegovi izključitvi, mnogo več pristašev kakor pa v beograjski krajevni organizaciji. Na včerajšnji seji glavnega odbora je minister Maksi ni ovič zastavil ves svoj vpliv, da se Bobičeva izključitev potrdi, naletel pa je na tak odpor, da svoje namere ni mogel izvesti. Po burni debati j% glavni odbor odložil zadevo za današnjo se]r>. Listi poročajo, da hoče iti Maksimovie' do skrajnosti. Tako namerava Bobiča ods-tn-, viti od vodstva občine, čim potrdi glavni o«1-bor njegovo izključitev. Obenem namerava peuzijonirati ali odpusliti vse državne ural-nike, ki kandidirajo na Bobičevi listi ali BO jo podpirali kot predlagatelji. — Beograd, 7. avgusta. Povodom svo.fa izključitve iz narodno radikalne stranke objavlja in?. Bobič v današnji >Politikic obširno izjavo, v kateri pojasnjuje svoje postopanje in odklanja izključitev. Za danes ob 18. je napovedana seja ožjega glavnega odbora narodno-radikalne stranke, ki bo razpravljala kot nadrejena instanca o Bobičevi izključitvi Si nočna seja ožjega odbora je odpadla, ker je bil odsoleu Aca Stanojevič. ZEML JORADNIŠKI KONGRES — Beograd. 7. avgusta. 11. septembra se vrši velik zemljoradniški kongres v žabcu. 0 političnem položaju bo govoril dr. Milan uavrilovič. Razpust Zveze slovenskih učiteljskih društev v Italiji Predsedniku razpuščene Zveze učiteljskih društev niso hoteli izročiti ne razpu-stitvenega odloka ne njegovega prepisa, pač pa je prinesel par dni kasneje ^Picco-lo«. in nato »e »Popolo di Trieste« dobesedno besedilo istega in sicer celo z ono točko, ki govori o nezakonitem obstoju društva Ln ki je bil na protest Zveznega predsednika v originalu črtan. Odlok se glasi v prevodu takole: »Z ozirom na zakon od 3. aprila 1926. štev. 563 o pravni ureditvi skupnih delovnih odcošaiev in z ozirom na kr. odlok od 1. julija 1926 štev. 1130, ki vsebuje pravilnik za vporabo navedenega zakona, ter vpo-števajoč, da določuje člen 92 omenjenega odloka izrecno, da morajo društva mod uslužbenci države, pokrajin, občin, javnih dobrodelnih ustanov in drugih tam navedenih zavodov, ako je njih obstoj po zakonu dovoljen, biti poblaščena z odlokom ministrskega predsednika, ministra za notranje zadeve ali prefekta, kakor pač zahteva slučaj, (smatra prefekt tržaške pokrajine, da spada Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu (odlok sam io citira »Učiteljska Zveza slovanskih društev v Trstu«) brez-dvomno med ravnokar omenjena društva in da imenovano društvo ni bilo poblašče-no ter je radi tega njegov obstoj nezakonit (ta odstavek je bil na predsednikovo zahtevo v dekretu črtan, ker ne odgovarja dejanskemu stanju), in odreja: Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu, jc razpuščenu. Enako so razpuščene vse od nje zavisne sekcije. Varnostna oblast ima nalog, da pričujoči odlok izvede^ ffopoUl di Trieste« soremlia otova ods 1 leka z daljšim člankom, kjer pravi, da bodo seveda vsi slovanski časopisi to in onstran meje poročali o stvari in da bodo kričali o preganjanju in persekucijah. Razpust pa je pravilno utemeljen z uvedbo sindikalnega zakona. iPopolo di Triestc* \:\ fašistovski mo-sočniki seveda nočejo vedeii, da Zveza nt bila sindikalno društvo in da si ni nikdar prisvajala teh pravic, dasi je morda še ta ali ona točka v pravilih, ki govori o stanovskih interesih učiteljev. Toda čas od objave v odloku navedenega pravilnika ja bil prekratek, da bi se pravila lahko Še spremenila v smislu novega zakona in zadnje delegacijsko zborovanje, ki se je imelo ravno baviti z vprašanjem Zveze in včlanjenih društev po uvedbi novega zakona, je bilo kakor znano prepovedano. Pripomnimo še, da jc bilo društvo zakonito priznano od italijanskih oblasti, dasi seveda ne v obliki, ki jo zahteva novi zakon, ker v tem slučaju bi bil pristojen n-.iuister za notranje zadeve, ker se delo-, krog Zveze razteza na več pokrajin. Toda v tem slučaju bi bil trdi samo minister pristojen, da društvo razpusti, ne pa tržaški prefekt. * Nejasno jc tudi vprašanje glede slovan? škili učiteljskih društev, kajti ta so samostojna, od oblasti priznana društva in ne samo sekcije, kakor govori odlok, s ka» terim je bila razpuščena Zveza. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes radi sobote ni poblovala. Zagrebška borza dano* ni poslovala. V prostem prometu so notirale: Curih 1096.75, Pariz 169.--171__, London 275.70, Ne\s«, york 56.6*2, Milan 189.— — 191.—, Prag^ 167.90, Dunaj SOI.25. 1 Curih. (Predborza) Beograd 9.125, Parni 15.55, London 25.165, Ne\vyork 517.50, Milan 17.10, Praga 13.3125, Dunaj 73.15. Trst. (Predborza) Beograd 52.20 — 52.6(\ Pariz 87.35 — 8S.—, London 144.45 — 144.SS/ Xewyork 29.70 — 29.80, Praga 87.80 _ 88.2^ Curih 57&= 89 ö7Dunaj £19^ £| 8484 Stran X» 'SLOVENSKI NAROD« dne 8. avgusta l$2i Ste 177. Tihotapci In ponarejevalci Zagrebika afera zavzema vedno večje dimenzije. — Do sedaj zaprtih 30 oseb. — Velikanski zaslužek tihotapcev« — Belo-varski ponarejevalci so izdelovali tudi dolarje. — Odkritje po« narejalske delavnice tudi v Zagrebu* Zagreb, 7. avgusta. Kakor je bilo že takoj v začetku jprlčakovati, je zavzela zagrebška tiho-Jtapska afera velike dimenzije. Ko; iker pe mogla dosedanja preiskava ugotoviti, je bila družba, v kateri se nahajajo številne ugledne osebe in baje celo več lösjüi upravnih uradnikov, tako dobro organizirana, da so ji le povsem slučajno prišli na sled. Policiji je bilo že dalje Časa znano, da se nahaja nekje v naši državi središče tihotapcev kokaina. O tem so bile prepričane tudi inozemske oblasti. Zlasti so naši tihotapci delali mnogo preglavic pariški policiji. V Parizu se ie uživanje kokaina tako zelo razpaslo, da pomeni že resno nevarnost, vendar pa je policija doslej zaman iskala ljudi, ki donašajo ta strup v Pariz. Obmejne oblasti so poostrile kontrolo, toda nikjer Diso mogli izslediti tihotapcev. Razumljivo je, da so tudi naše Dblasti temu pojavu posvečale vso po-tomost. Opazovali so osebe, ki se Če-*to vozijo v inozemstvo, kontrolirali ajihovo početje in tako se je s časom osredotočil sum na par oseb. vendar pa lim ni bilo mogoče ničesar dokazati, deloma, ker so pripadale dobro situiranim slojem, o katerih se pač ni moglo misliti, da se pečajo s tihotapstvom, deloma pa, ker o invalidih, ki so šli v inozemstvo navadno brez v^čie prtljage, in pri katerih je ostala tudi najstrožja preiskava brezuspešna, tudi nihče ni domneval, da bi imeli blago skrito v svojih protezah. Se le pred par dnevi je prišla poli-fcija družbi na sled. Člani družbe so sc rbirali v neki gostilni v Vinogradski ulici v Zagrebu. Policija sicer ni imela v rokah nobenih dokazov zoper nje. vendar pa jih ie radi splošnega suma prijela in začela zasliševati. Kmalu so se osumljenci zapletli v protislovja ter končno izdali VSO družbo. Razen dr. jVIrvo^t, o katerem smo že včeraj poročali, da je bil glava tihotapske družb«, je bil včeraj aretiran tudi neki zagrebški lekarnar, ki je bil z družbo v zvezi. Kokain je dobavljala tihotapcem nemška kemična tovarna ►Merk« V Darmstadtu. Preko meje so spravljali pošiljke skupno s pošiljkami državnega farmacevtskega zavoda carine prosto. Kg so plačevali po 10 do 11.000 dinarjev, prodajali pa so ga po 40 do 50.000 dinarjev. Zaslužek je bil lo/ej res lep. Razpečevanje kokaina v inozemstvu je organiziral dr. Mrvoš. Po izpovedi aretiranih invalidov Alarja, Kralja in Stilinoviča se je dr. Mrvoš z njimi osebno peljal v Pariz ter tam iz-redel podrobno organizacijo. Glavni pariški zaupnik je bil ruski dijak Ego-rov, ki je od zagrebških »kurirjev« bla-ro prevzemal in ga razpečaval dalje, ovoje zaupnike so imeli tudi v Milanu, Genovi in Bernu. Tam so zaposlovali stalne prenasalce blaga, večinoma siromašne dijake in invalide. Zlasti invalidi fco igrali veliko vlogo. »Sprejeti« pa so oili samo taki, ki so imeli večje proteze, v katere se je dalo skriti kar po cel ki-gram kokaina. Za vsako pot preko meje so ti agentie prejemali nagrado po 20.000 dinarjev in pri nevarnejših eks-pediciiah tudi več. Med odjemalci so bili odlični Parižani, največ pa so kupovali ta strup ruski begunci, med njimi mnogo aristokratov. Prodaja kokaina pa je tudi v Zagrebu zadnji Čas zelo naraščala. Kakor je doslej ugotovljeno, je bilo med odjemalci več uglednih zagrebških dam, ki $0 postale strastne kokainistke. Vršili so se tajni sestanki kokainistov, na katerih s,o vprizarjali cele orgije. Preiskava v tem pogledu je še v teku ia bo jbržčas odkrila senzacijonalne stvari. Pri tej priliki pa je policija odkrila tudi dobro organizirano ponarejevalsko družbo. Prvi aretiranci v tihotapski aferi namreč v začetku sploh niso vedeli, 31 P. Ripson: M pragu Kinoroman. 16. POGLAVJE, Soba Zlatega Budhe. Težko bi bilo reči, ali ie zaslužila äady Rourke obsodbo ali pomilovanje. Bila je oni tip svetlolasih lepotic, ki splošno privlačujejo moške. Njen soprog je bil bogat možak, dvanajst let Btarejši od nje in ni pazil nanjo z veliko ljubosumnostjo, kar se navadno opaža pri takih zakonih. Nasprotno, puščal ji je nevarno svobodo, misleč, da jo bo vedela ceniti, ne da bi jo zlorabljala. K i eno prijatelistvo z Lu Ghado mu fe prvič odprlo oči in spoznal je, kako daleč si je upala njegova soproga. Sir Rourke je dolga leta živci v Indiji in ravno raditega, ker je predobro poznal Fndijce, je imel proti njim predsodke, ki jih ni mogel nikoli premagati. Ko ga je bila njegova soproga uvedla v družbo elegantnih Indijcev, katere je bila spoznala pri prijateljih, se ni nikakor mogel navdušiti zanje. Imel je vtis, ki se ga mi mogel otresti, da je princesa Sorija zahrbtna in zločinska ženska in da sta rnena uljudnost in prijaznost jamo zunanji. Mladi Lu Chada* 'ki za kaj gre, in so najprej izdali ponarejevalce, misleč, da je policija zasledila te, še le ko. so jih začeli pozneje prijemati tudi radi tihotapstva, so spoznali svojo usodno pomoto, toda bilo je ž« prepozno. Policija je takoj odposlala detektive v Belovar in okolico, kjer so res našli popolnoma opremljeno delavnico. Poleg tiskarskega stroja in stroja i * izdelovanje novcev so našli vse potrebno kemikalije ter celo vrsto negativov za izdelovanje dolarskih bankovcev po 5 in 50 dolarjev. Vso delavnico so naložili na avtomobile ter jo prepeljali v Zagreb. V Belovaru in okolici je bilo v zvezi s to afero aretiran h. 20 oseb. Med temi sta tudi dva višja politična uradnika, nadalje stavb. podj~mik Josip Kralj, uradnik direkcije državnih železnic v Zagrebu Božo Stilmovic in še več uglednih in premožnih oseb. Kralj je bil že pred leti enkrat kaznovan radi ponarejanja bankovcev. Obdolženci so pri zaslišanju priznali m izdali vse svoje komnliee, tako da bodo že v par dneh vsi pod ključem. Po najnovejših vesteh je zagrebška policija tudi v Zagrebu odkrila malo delavnico za izdelovanje dvodinarčkov. Ko so Kralju, ki je bil član bjelovarske ponarejevaiske družbe, pri zaslišanju na policiji predočili par falzifikatov. je izjavil, da to niso njegovi izdelki. Pri tej priliki je Izjavil, da ga je po njegovem povratku iz kaznilnice, kjer je odsedel daljšo kazen radi ponarejanja bankovcev, več ljudi nagovarjalo, naj jim izdela nekaj denarja. Ker je bil v velik; bedi in ni mogel nikjer dobiti službe, se je končno tej zahtevi udal in tako zašel ponovno med falzifikator-je. Med drugim pa je tudi nekemu Ta-taloviču iz Zagreba dal svoje «zreeepte», kako se ponareja kovan denar. Policija je radi tega odredila pri Tataloviču hišno preiskavo in res tudi x>ri njem našla popolnoma opremljeno delavnico. Tata-Iovida so takoj zaprli, ž njim vred pa tudi nekega Cirka, ki mu je dajal denarna sredstva za ta posel. Zanimivo je, da so v Belovaru zaprli tudi policijskega nadzornika Jura ja Vukasa, ki je bil v zvezi s falsifikatorji. Dokazano je, da je on že dalje časa vedel za njihovo delavnico in od njih celo sprejemal ponarejen denar. Belo-varsko falsifikatorsko družbo je financiral zagrebški zobozdravnik dr. Mrvoš, ki je po izjavi udeležencev izdal samo za priprave krog 18.000 Din. Doslej je policija v tej aieri zaprla sledeče osebe: dr. Mrvoša, Josipa Kralja, odpuščenega kaznjenca iz Lepogla-ve, Ivana Miheliča, branjarja, Ante Aiarja, kolporterja, Jovo Vučkoviča, pekovskega mojstra, Božo Stilinoviča, uradnika železniške direkcije v Zagrebu, Gjuro Miheliča, urarskega pomočnika, vsi iz Zagreba, v Bjelovarju pa: Samuela Goldbergerja, krojaškega mojstra, Hugo Sehmanna, urarja, Miroslava Šolarja, kolarja in Gjuro Vukasa, policijskega nadzornika. Josip Kralj, po poklicu eletrotehnik, je v r^olicijskih krogih že dobro znan kot falsifükator ter_ je bil radi tega že trikrat obsojen. Še le pred par meseci je zapustil kaznilnico v Lepoglavi. Božo Stilinovič, železniški uradnik, je znan kot propalica in razsipnik. Oženil se je zelo bogato. Ženino doto, ki je znašala 3 in pol milijona dinarjev, je v par letih zapravil. Dogajalo se je, da je na en sam večer potrošil nad 100.000 dinarjev. Ko mu je denar pošel, je šel med falzi-iikatorje. Ivan Mihelič je imel več hiš in dobro idočo trgovino. Pred dvema letoma je vse prodal ter se udal pijančevanju ter postal tihotapec. Dr. Mrvoš poteka iz ugledne družine. Njegov brat je zdravnik v Osijeku. Vsem se je zdelo čudno, da zahaja Mrvoš v tako družbo. V zadnjem času je bil stalen gost v gostilni Baršič v Vinogradski ulici, kjer so se tihotapci in falzi-fikatorji shajali. Vse te ljudi je zbral Chada, ki se je izdajal za njenega nečaka, pa se je temu angleškemu aristo-kratu naravnost gabil. Njegove dolge magnetične oči, njegov sanjavi obraz in večni sladki nasmeh, ki je delal napal ženski, napol vražji utis, vse to je smatral sir Rotrurke za nekaj manjvrednega in hinavskega, dočim je tO njegovo lepo soprogo naravnost privlačevalo. Sicer je bil mladi Orijenta-lec ravnokar dovršil svoje študije na oxfordski univerzi, toda angleškega značaja se pdrav nič ni navzek To je bilo že razvidno iz tega, da se je par-fumiral. Če bi bil sir Raurke vedel o princesi Soriji to, kar je vedel o njej Graut, in o Lu Ghadu ono. kar je bilo znano nad inšpektorju Kerryju, potem gotovo ne bi bil dovolil, da hodi njegova soproga v to orijentalsko družbo. Lady Rourke s svojimi lasmi iz Čistega zlata in s svojim izzivajočim smehom je bila od Lu Chade naravnost nevarno fascinirana. Ta mladič, ki ti je dvoru na poseben orijentalski nn-čin, ji je silno ugajal. Želela si je že dolgo nekaj novega, kako malo, čisto nedolžno pustolovščino in ta prilika se ji je sedaj nudila v tej indijski družbi. Lu Chada jo je bil večkrat prosil, naj gre z njim in princeso Soriio -pogledat hišo njegovega očeta, razkošno palačo, ki se ie nahajala v fcitaiskem predmestju in ki je bila prekrasno opremljena v indijskem slogu. Ladv on okrog sebe, du oi jih po svoje izkoristil. Živel je zelo udobno, vendar pa ne tako razkošno, da bi vzbujal sum. Preiskava se vrši z vso energijo tudi po drugih mestih. Kolikor je doslej znano, so imeli tihotapci kokaina povsod svoje odjemalce. Falzifikatorska družba je bila več ali manj še le v povojih jn se ie še le pripravljala, da razvije večjo delavnost. Za sedaj so se vršili samo razni poskusi. Našli so tudi faizifikate avstrijskih šilingov . Srebro in druge kovine, ki so jih potrebovali za ponarejanje dvodmarčkov. je dobavljal urar Sehmann iz Bjelovara. Nogavice jnajbolfscnajtrpcžnejsc,, i * zato najcenejše. - Sport Avtomobilne tekme na Ljubelju Ljubljanska sekcija avrokluba priredi jutri, v nedeljo dopoldne ocenjevalno gorsko vožnjo na Liubeli za aviornobiie in motorna koiesa. — 10 km dolga proga se začne pri km 44.4 drž. ceste nad Tržičem in konča vrh Ljubelja pri km 54.4. Začetek starta je ob 10.30. Za tekmo, ki je prva te vrste v naši državi in bo izredno zanimiva tudi za ne-Avtomobiliste, vlada zato izredno zanimanje. Gotovo je, da si jo bo ogledalo kakor predlansko tekmo nad Vrhniko zopet izredno število prebivalstva iz Ljubljane in tudi iz vse Gorenjske, zlasti ker je po-setnikom dovoljena polovična vožnja. Udeležba tekmovalcev bo zelo velika, tekme same radi zanimive in mestoma težavne ter zelo strme proge nad vse napete. * — Obvezno plavanje. Letos je na Nor* veškem, ki je pravzaprav sama obala in kjer je lani utonilo 340 oseb, uvedeno ob« vezno plavanje v šolah. Noben otrok ali dijak, ki bo imel še tako dobre uspehe v drugih predmetih, v plavanju pa slabe, ne bo spuščen v višji razred. Istotako je dan vsem uradnikom gotov rok, do katerega se imajo izuriti v plavanju. — Junior ske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. (Službena objava M. O.) Podalj* še k nedoigrane tekme II. kola Jadran — Olimp se preloži na 14. ali IS. t. m.; točno se doioČri čas na seji prihodnjega, tedna, — Verificira se tekma IL kola Ilirija — Olimp 7:0. — Tekma II. kola Hermes — Jadran se verificira z rezultatom 3 : Ö za Hermes na temelju t. 3. propozicij, ker je Mars nastopil z igračem preko dopustne starostne meje. — Vsled odstopa SK Marsa od tek* movanja za utešno darilo se določi kot pro* tivnika SK Mladiki do sedaj prosta Svoboda (Moste). — Igralni čas tekem za utešno darilo se določi z 2 X 30 min. — V nedeljo 8. t. m. dopoldne se vršita dve tekmi, in sicer ob 9. Reka — Panonija ter ob 10. Mladika : Svoboda, Obe na igrišču Ilirije. — Službujoča odbornika sta gg. Iv. Zaje in Dragar. — M. O. — SK Ilirije nogometna sekcijo. Danes, v soboto, ob 18.30 sestanek juniorskega mo* stva v garderobi radi jutrišnje tekme v Domžalah, Točno in ob vsakem vremenu I Odhod kombiniranega moštva v Maribor jutri, v nedeljo ob 7.30. — Juniorji odhajajo v Domžale ob 14. z gorenjskega kolodvora. — Načelnik. A. S. K. Primat je, kolesarska sekcija, vabi vse svoje člane na skupen izlet k avto* motQsdirk&m na Ljubelj. Zbirališče točno ob 5.30 pred kavarno «Evropa», odhod toč« no ob 6. — Vsi kolesarji, včlanjeni v klubih ko* lesarskega podsaveza za Slovenijo, ki bodo prisostvovali dirkam na Ljubelju, se imajo javiti prte startom istotam pri podsavez* nem vodji Francu Brumatu. — Kolesarsko in motociklUtično društvo o!nega dne je večerjala skupaj v klubu z Lu Cnado in prinešo Sorijo. Lu Chada jo je zopet prosil, naj gre po večerji z njim v hišo njegovega očeta, in obenem povabil princeso Sorijo, naj ju spremlja. Kljub temu da, da jo je tudi princesa Sorija nagovarjala, se je Lady Rourke obotavljala. Pri večerji v klubu so se veselo pogovarjali, nato malo zaplesali in lady Rourke je pokadila cigareto, ki ji jo je bil ponudil Lu Chada. Bila pa je to opijeva cigareta, ena onih, ki jih vtiho-tapljajo v Anglijo iz Daljnega Vzhoda v malih lesenih škatljicah. Dim te cigarete je tako opojen, da lady Rourke kmalu ni vedela, kaj se vrši okoli nje. Vse je plesalo pred njenimi očim, znani obrazi so se sklanjali nanjo in zopet izginjali in potem je začula mehki mu-zikalni glas Lu Chade, ki ji je prijazno govoril in jo miril s sladkimi besedami. Zaprla je oči in plavala v Čudni omotici. Zdelo se ji je kakor da bi jo bil nekdo dvignil in nesel nekam daleč v višave. Dolgo se je borila s to omotico in se ji energično upirala, toda zaman. Slednjič je trdno zaspala. Ko se je spet zbudila iz svojega omotičnem spanja, se je znašla na di-vanu. Okoli nje so ležale Čudne orijentalsko barvane blazine. V svcuem stra- huu je široko odprla oči in začudeno pogledala okoli sebe. Nahajala se je v dolgi, visoki sobi, ki je bila razsvetljena od treh srebrnih svetilk, pritrjenih na stropu. V sobi je bilo le malo pohištva. Ob stenah so stali razkošni dtvani, pokriti s perzijskimi preprogami, na katerih so ležale blazine, rmene in krvavordeče barve. Na tleh so bile preproge in kožuhi eksotičnih zveri. V stenah so se nahajale odprtine in v njih so stale kitajske steklenice z dolgimi vratovi. Stene so bile poslikane z zmaji v zeleni in zlati bani na črnem ozadju. Zastori so bili iz svetlomodre svile in v nekem kotu sobe se je nahajal na mizici iz Črnega laka velik zlat kip Budhe. Ozračje je bilo prenasičeno z čudnim parfumom. Najbolj jo je pa strašilo to, da je bila soba popolnoma tiha. Z nobene strani se ni čul niti najmanjši šum, niti s ceste, niti iz hiše. Lady Rourke se je dvignila. V tem trenutku je začutila, da se vse vrti okoli nje. ZaprJa ip oči in energično obvladala svojo slabost. Spoznala je, da je bilo od nje naravnost blazno, da ie hodila v družbo princese Sorije in Lu Chade, ki ju pravzaprav nič ni poznala. Takoj je razumela, v kakšnem položaju se nahaja. Spomnila se je. da je Lu Chada bil v klubu Donudil ciga- reto, ki jo je popolnoma omotila. Vse kakor jo je moral s princeso Sorijo od, nesti v avto in odpeljati v !ušq JSPitgl očeta sredi kitajskega predmestja. Ka kri ji je zastala v žilah, ko je pomisli la, da se nahaja daleč od vsake pomo či, zaprta v hiši moža, v kojega žila! se preteka kri barbarskih prednikov, k so smatrali ženske za manj vredne ko živino. Spoznala je, da se je dala o« svoje strasti predaleč zapeljati in da 9 sedaj nahaja v strašnem položaju. »Prokleti goljuf,« je siknila glasne a se ustrašila svojega glasu, ki je ta ko čudno odmeval v tej tuji sobi. Začela je jasno razmišljevati. Ogle dala si ie najprvo sobo. Stopila je k veli kemu zastoru, ki je na strani visel o. stropa do tal. in ga je dvignila. Kako je pričakovala so se za njim nahajal vrata. Pritisnila je na kljuko, toda vra ta so bila zaklenjena. Na nasprorr, strani sobe so bila druga vrata, todi tudi ta so bila zaklenjena. Soba je imela veliko okno. kojeg stekla so bila pokrita z bogatimi veze ninami: tudi okno je bilo zaklenjene Našla je v steni še drugo ozko okne pokrito z mlečnim steklom, toda to j bilo previsoko, da bi ga bila mogla dc seči. Groza se je je polotila in zgrudila s je na divan rer si pokrila obraz z rc kami. »Moj Bog, moj Boži DaJ mi moč daj mi potnima!'- Stev. 177. '«&C-0VENSKI NAROD» dne 8. avgusta 1924 Stran' 3 O modžarsliem pekla {Srednjeveška inkvizicija v današnji Madžarski. — Strahovita usoda naših političnih ujetnikov. — Pri izmenjavi so nam vrnili iznemogle in polmrtve okostnjake. Kakor snio že poročali, so bili te dni iz-stnenjani med našo državo in Madžarsko politični zločinci. Iz madžarskih zaporov ee je povrnilo 14 naših državljanov. Vsem se potna, da so pretrpeli v madžarskin zaporih nečloveške muke. Mladi ljudje, v cvetu življenj«?, so postali starci, sključeni, izmczgani in yzanuceni. Vsi, ki so se doslej vračali iz Mjdžarske in so tam imeli nesrečo, da so jttišli v ožje stike z madžarsko justico, so ^pripovedovali o mukah, ki so jih morali pre-irpeti, toda vse te pripovedke so se zdele neverjetne, ker si danes skoro ni mogoče misliti, da bi se še kje v kaki evropski državi uveljavljali predpisi cerkvene inkvizicije srednjega stoletja. Politični kaznjenci, ki so se te dni vrnili direktno iz madžarskih zaporov, pa so pri zaslišanju izpovedali stvari, da ee človeku jezijo lasje, ko jih čita. Telesno in duševno mučenje, najpopolnejše inkvizicijske priprave, to s:> še danes sredstva madžarske justice, s kalerimi skušajo od osumljencev izsiliti priznanje. V beograjski >PoliHki« opisuje novinar Vuk Dragovič, ki je govoril z vračajočimi se kaznjenci, muke in trpljenje naših ljudi v tna^ižanskih zaporih. Iz njegovega opisa posnemamo sledeče podrobnosti, ki najbolj IVostrirajo postopanje madžarske justice. Podnarednik 26. pešadijskega polka Milan Lukič" je skupno z redovoma Radivojem Aivkovičem in Čedom Zivičem na obmejnem pohodu v noči dne 23. novembra 1921 zadel na našem ozemlju na madžarsko patruljo, predno so se naši vojaki prav zavedli, so jih Madžari iz zasede napadli z orožjem, vse tri -ranili, nato povezali in prenesli preko meje v svojo stražnico. Roke in noge so jim oko- SliČna usoda je doletela nekega Steva-na Kisa iz Bajmoka. Prišel je na obisk k svoji teti na Madžarskem, pri tem pa so ga Madžari ujeli iti zaprli. Posrečilo se mu je izmotati se na ta način, da je vstopil v madžarsko vojsko. Tako je postal priča, kako so Madžari pred meduarodoo komisijo skrivali orožje, topove in municijo. Sam je pomagal pri skrivanju orožja. Puške so skrili v neki zapor, ki so ga nato zazidali. Municijo so nosili pod tribune na dirkališču, topove pa so zakopali na posestvu nekega barona. Ves čas, dokler je bila mednarodna komisija nn Madžarskem, so znali Madžari vešče prikrivati velikanske zaloge municije, orožja In topov. Ko so zaprli Knipia, je bil Kis pri njegovem zaporu na straži. Zasačili pa* so ga, ko je dajal Kniplu papir in svinčnik, da bi napis:il pismo, ki bi ga bil Kiš oddal na pošto. Takoj so ga zaprli in ob>ži!i še njega spijonaže. Med zasliševanjem je prosluü krvnik major Singer vzkliknil: *Oj, kje so Časi, ko smo lahko te vrste ljudi brez ceremonij pošiljali na drugi svet!: Ko sem pri zaslišanju oporekal, pripoveduje Kiš, mi je pHsmolil "politični agent Janoš Balog tako zaušnico, da sem se zgrudil na tla. Pri tem sem zadel ob majorja Singerja Radi tesra me je gruča oficirjev. Ki so se pravkar vrnili iz jahalnice. začela s sabljami pretepati, tako da sem obležal ves krvav. * SHčna useda je doletela tudi vse ostale. Trpinčenje po inkvizicijskin metodah ni ostalo niti enemu prihranjeno. Vsi so prestali nepopisne muke in so doživljali stvari, ka- jeti od tamkajšnje univerze in so si ogledali tudi slovite sheffieldske veietovarne. _ V Edinburghu je par planincev v društvu Škot« skih tovarišev splezalo na tamkajšnjo 'g.cmno, skoro nedostopno skalo Salisburv j ?° IZPOP Crags in si nato ogledalo še »angleški I JC\U :: kras« Peak. Pod dojmom močnih vtisov, napravila nanje britanska dežela stoječa britanska, od naše kontinentalne ta* ko različna kultura, so se izletniki koncem julija srečni in zadovoljni povrnili v domo* vino. Storili so na svojem potu tudi mnogo za propagando naših naravnih krasot, ker so imeli s seboj lepe posnetke naših pokra* . jinskih zanimivosti, ki so vzbudili povsod ' gledališč I pretepali. Da so jim podaljšali muke, so jih I ostro so nastopali madžarski vojaki napram polivali a mrzlo vodo in jih na ta način Jugoslovenom. ujetniki d-ugih narodnosti Spravili zopet k zavesti, po*em pa so jih zo- so bili bolj redki in so bili deležni daleko pet pretepali. Obveze so jim strgali z ran, I milejšega postopanja, razen Čehov, katerim *ako da so krvaveli po vsem telesu. Vode jim | se m godilo nič bolje. Nekateri so se vrnili po tri dni niso dali, kruha pa na dan samo I kot invalidi, vsi pa več ali manj bolni. Trije četrt kilograma, toliko, da niso od gladu po- I so bili tako slabi, da so jih morali od meje vrinili. To trpljenje je trajalo celi dve leti. | prepeljati naravnost v subotiško bolnico. Sivič je podlegel ranam. Pokopali so ga jto- Madžari 6o nam poslali, ako se odšteje edi- iega, zabitega v navaden zaboj. Njegovo ob- | nega vojaškega dezerterja, skoz in skoz nc-leko so poklonili nekemu madžarskemu roparju, ki je baš takrat zapuščal zapor. Pred sodišče sploh niso nikoli prišli. Za- veliko zanimanje in občudovanje. Udeleženec. sveta Naše intendantsfco vprašanje To vprašanje se v današnjih dneh nele v igralskih vrstah, nego tudi v vsej javnosti razmotriva in vsakdo ima za to koč-lilvo .r,esto cc^ katran, ki do il sluh in skoraj popolnoma oslepel. Ko se jim je zdelo pretepanja dovolj, so ga odvezali, nato pa so mu sezuli čevlje. Po sobi so nasuli jezic in starih žebljev, nato pa je moral z vojaškim korakom korakali gori in doli po sobi, ki je bila po tleh kmalu vsa okrvavljena. Pod takim nnsiliem je končno priznal vse, kar so hoteli od njega vedeti, dasi si je moral snroti izmišljevati imena, za katera so ga spraševali. Timotijevič, ki je inteligenten človek, »e }e radi tega postopanja pritoževal pri sodnikih, oficirjih in kjerkoli je bila prilika, toda zaman. Po vsaki pritožbi so še hujše ravnali z niim. Šest let, ki jih je prebil pod takimi okoliščinami v medžarskih zaporih, ga je popolnoma uničilo. Strt na duhu in telesu se je vrnil v domovino. • i * Neki dm^ri ujetnik, ki se je vrnil, pripoveduje zanimive politične dogodke, ki jih je doživel. To je neki Knipl iz Osijeka, ki je služil svojca s v naši zrnkoplovni četi. Radi nekega delikta je drzertiral ter zbežal na Madžarsko. Tam so ga takoj znčeli pregovarjati, naj postane njihov šnijon. Knipl je na videz na to ponudbo pristal in je tako postal njihov zaupnik. Spoznal je njihov špijo-nnžni sistem, ki je bil zelo obsežen. V naših krajih so imeli povsod svoje zaupnike. Tako je bilo v njihovi službi več železničarjev, carinikov in celo med našimi oficirji so imeli baje svoje zaunnike, ki so jim pošiljali tajne vojaške nar-edbe, mobilizacijske načrte, dis-flokacije itd., tako da so bili Madžari o vsem sproti obveščeni. Imena teh madžarskih zaupnikov se kajpa drže v tajnosti, ker ni izključeno, da je še ta ali oni danes v naši službi Največ zaupnikov so imeli med tako-evanimi dvolastniki ob vsej madžarski meji. Knipl, ki je pomagal pri prenašanju teh poročil, je po možnosti vsa poročila prepisal in po svoje prikrojil, tako da so bili Madžari v posesti povsem napačnih podatkov. Nekega dne pa so mu prišli na sled in to je imelo *anj hude posledice. Obtožen veleizdaje, Je nil obsojen na smrt. Šele pozneje je izvedel, šda po obstoječih zakonih njega kot inozem-ca ne bi smeli justificirati, toda kdo se danes na Madžarskem meni za zakone, ko %i rezidenca angleške kra* Po prvotnem načrtu bi bila morala od* iti cela izletniška družba sredi julija proti Shefficldu, velikemu industrijskemu centru severno od Londona, in od tam še naprej v škotski Edinburgh. Na eni strani je oviral načrt baš takratni štrajk, na drugi strani pa je mikal in vabil orjaški London s svojo impozantnostjo, svojo eksotičnostjo in svo* jimi ekstremi. Tako se je le pičla polovica odločila za pot na britanski sever. 2al jim ni bilo. Zgodilo se je prvič, da je obiskala več* ja skupina jugoslovenskih akademikov Ve* liko Britanijo, kamor so doslej zašli le po* samezniki, večinoma Srbijanci. Z:to so bili sedaj naši akademiki prav prisrčno po* zdravljeni, kamorkoli so prišli. Sprejeti so bdi z odnrtimi rokami v angleško družbo in angleško rodbino. Lahko ^ do dobra snoznali angleško domače življenje, anglc* ške šege in običaje. Bivanje v Veliki Brita* niji bo ostalo vsem v najprijetnejšem spo* minu in bo gotovo rodilo še dobre sadove, zlasti ker lanjco z zadovoljstvom ugotovi* mo. da so naši ükh^^^u^ä delali čast svo* jemu narodu in zapustili povsod naJ. ..j5c vtise. Tako prisrčno in iskreno so bili po* vsod sprejeti, da smatramo za'svojo dolž* nost se zahvaliti korporacijam in privatni* kom, ki so po očetovsko skrbeli za nas. V Londonu je bila v.una izletnikov gost Ka* toliškega društva za mednarodne zveze, zla* sti gospodov m dara Eppstein, Calbury. mis Grahame, mrs Buttervvick, Evan, Mor* gan, Lchy itd. V Shefficldu jih jc sprejela slovita Padley Soeicty z gospodom in go* spo dr. Storr*Best na čelu, ki sta bila ponov no že tudi v Jugoslaviji. V Edinburghu so jih pogostile gojenkc ženskega dijaškega doma Mosson iiall. V Londonu je priredil jugoslovenski poslanik Gjurič čajanko, katere se je ude* ležila tudi elitna angleška družba, ki se za* nima za jugosiovenake razmere. Na pova* bilo viskonta in viskontese Dunedin so si ogledali izletniki tudi luksuriozne in zgodo* vinske prostore vrhovnega angleškega sod* nega dvora Law Courts in lordske zbornice House of Lords, kjer so prisostvovali tudi seji in bili nato povabljeni na čaj na terasi ob Temzi. Po londonskem zoološkem vrtu jih je osebno vodil znani bojevnik za jugo* j goslovensko stvar, dr. Seton Watson. Poleg navedenih uglednih korporacij in odličnih oseb so šli našim izletnikom vse* stransko na roko še znani dijaški internat Campion House, gospod in gospa Braden, g. Tressler v Charterhouseu, škof dr. Bur# rews v Shefficldu, profesorja Sampson in Kemp-Smith s soprogo v Edinburghu, sve* tovnoznani observatorij v Greenwichu, an* gleški muzej itd. Manjše skupine izletnikov so bile ponovno povabljene tako v London, kakor tudi v raznih drugih mestih od raznih klubov, ki igrajo, kakor znano, v Angliji izredno veliko vlogo. (Provisional, Pioneer, ;vsak mogotec kroji j>ravdo j)« SYpj>.^ame- I Alpine, dijaški moški in ženski klubi itd.) JÜJpHi osl je reŽilS< '"" T^l^,K< je nameščena »Uraet* riiska razstava , ki se pripravlja z veščirt sodelovanjem ck.spertov-umetnikov, od-no^no z umetniškim cuborOxU. Po dolgem či su bo dana prilika združiti v nadvse za« nirnhi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo lahka seznanila z vsemi smernicami i:i struiant v umetniškem ustvarjanju Slovencev zad-njih let. V složnem krogu nastopa starejši generacija Savanov z Mladini in najmlajšimi impresijonisti, ncolnipresimnisti, eks. r-resijonisti in veristi, konstrakcUoaistl naj« mlajših veroizpovedani. Olja, tempere, Pastell, akvareli, risbe. gr;tiika vseh možnife tehnik, silhnetni reg, kiparska dc!a v tnav« cu, kamnu; bronu, lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to V>c združeno v harmoničen pregled umetnost, nega udejstvovanja in iist\ariaiva Slovea« cev. Paviljon »L«- obsežna in preurejena Hi' gijenska razstava, ki je razdeljena v oddelke, urejene po strokah odnosno panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopan* v glavnem profilaktična veja medicine. Privlačna bo gotovo velika mednarodna razstava psov vseh pasem pod pokro\t. teljstvom Ni. Vel. kralja, številni agilni sodelavci, člani Jugosl.-kinološkc^a >.ive/-i, se mrzlično pripravljajo na S. in 9. sepu Pripravljenih je že čez 600 najlepši1! plemenskih psov vseh pasem. Ocenjevanje h« strogo ali pravično, sai so poklicani za sodnike najboljši inozemski strokovnjakf-kicologi. Za to razstavo je največ zanimanja zlasti v južne.šiij pokrajinah naše države; znano je, da baš Slovenija dobavil ostalim pokrajinam plemenske pse. Razne nagrade, premije, diplome, bronaste, srebrne in zlate medalje bodo zasluženo plačilo agilnim razstavljalc.-m. Sejmišče bo zasedeno do zadnjega kotička, razstava je tako obsežna, da bo treba dveh dni za pregled. Vsi obiskovalci imajo ist« železniške, parobrodne, \izumske ugodno-. st> kot za veiesejem. Poleg tega je pa znižana vozfiina tudi v Italiji, Avstriji, CSR i« Madžarski. Izvoz sliv \ sredo se jc vršila v Beogradu konferenca zastopnikov Udrnženfa izvoznikov ter predstavnikov ministrstev za poljedelstvo, trgovino, promet, finance in pošte, nadalje zastopnikov generalnih direkcij carin, železnic, rečne plovbe, parobrodnih družb ter predstavnikov Izvozne banke in praške Kreditne banke. Na konferenci sc razpravljal; predvsem 0 izvozu sliv, k. spadajo med glavne naše izvozne predmete. Uvodoma je bilo prečitano obširno poročilo Udruženja izvozničarjev, ki razpra\-ija o letošnji kvaliteti in kvantiteti sliv tet o izvoznih težkočah. Poročilo naglasa, da so se trgovski zaključki pred 1. avgustom izkazali kot pogresni, ker so elementarne katusiroie mnogo vplivale na letošnji pridelek. Priporočajo se zato terminski zaključki po L avgustu, ko je na razpolago že točen pregled čez ves vsakoletni pridelek. Poleg tega razpravlja poročilo v glavnem o kvarenju blaga za časa transporta in naglasa, da to škoduie inatcrijelno pro-ducemu, izvozniku in državi, v največj meri pa dobremu glasu naših sliv v inozemstvu. Radi tega so potrebne odločne ii obsežne mere, da se to v bodoče prepreči Železniška uprava naj da predvsem zadostno število pokritih vozov na razpolago. G tem vprašanju se je razvila obrežna debata, koje rezultati so bih končno sprejco v posebno resolucijo, ki bo predloženi vsem merodajnim mestom. V debati se je tudi naglašalo, naj sc i Češkoslovaško čimprej sklene nova trgovinska pogodba, ker se sedanja pogodba ni izkazala v vseh vprašanjih za priporoč-ljivo niti za eno, niti za drugo državo. Oč Narodne banke se zahteva, da slavi izvoz-ničarjem pravočasno na razpolago potrebni kredite, carinske oblasti pa mi gredo iz-vozničarjem kolikor mogoče na roka da si s počasno manipulacijo ne kvai, oi.^go ic ne zavlačuje promet. —g Gospodarski stroji. Vse i\rdi.c. W vodijo prodajo kmetijskih strojev in orodja poziva uprava ljubljanskega velesejma, di se takoj prijavijo za udeležbo veiike pokra« jinske razstave vLjiTbljana v jeseni« od 4 do 13. septembra 1925. ker jc za to določei razstavni prostor malone že zaseden. Vsa pojasnila daje Urad ljubljanskega velesejma. —g Deiokrog podružnic Poštne branik niče. Poštno ministrstvo je izdalo naredbo ki določa delokrog podružnic Poštne hra« nilnice. Glede zbirnih pošt na teritoriju poštne direkcije v Ljubljani je določeno, d* morajo oddajati svoje prebitke vsaki dai podružnicam Narodne banke v korist žiroj računa podružnice Poštne hranilnice Ljubljani. —g Finančno stanje Beograda. Aktiva beograjske občine znaša 1.-^2,462.000 Din dolg pa 107,950.000 Din. Všteta r.i vsota 26,000.000 Din, ki jih je dala država bec* gradski občini takoj po vojni za obnovi mesta. —g Dobave. Ekonomsko odelenjc di rekcije državnih železnic v Ljubljani spre jema do 13. avgusta t. 1. ponudbe za do feavo vijakov za les in za dobavo črpalk. — Pogoji so na vpogled pri imenovanem ode lenju vsak delavnik c»d 10. do 12. ure — DJ rekcija državnega rudnika v Velenju spre jema do 16. avgusta t. I. ponudbe za doba vo jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 26. aM gusta t. 1. ponudbe za dobavo kondeneneg« kotla. — Dne 28. avgusta t. 1. sc bo vršili pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave svetiljk komposterjev in omar za vozne karte. — Predmetni oglasi so v pisarni zbornice zt trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in terjosentom na vjjofiled. ~~4 štev 17 V Ljubcjani, dnt — Kot barbarski ein italijanskih kulta-*reao*cev. V četrtek zvečer je vdrla skupina faUf/tov v prostore slovenskega mladinskega dro&tva pri Sv. Ivanu, prebrskala vse omare, znosila slovenske knjige na trg Imbriani ter jih tam javno zažgala. Okrog goreče grmade se je k mahi zbralo mnogo ljudi, ki ploskali temu novemu fašistovskemu kuliut namu činu. dele, ko so knjige popolnoma •gorele, je prišla policija in začela gledalce odganjati, končno pa je izmed gledalcev prijela deset oseb in jih odgnala na kvesturo. Jasno je, da bodo ti zanikali vsako krivdo pri sežiganju knjig, pravi krivci pa bodo za ta čin še odlikovani. —• Upokojitev. Z ukazom ministra pro-svate je stalno upokojen g. Janko Svicer, šclski upravitelj pri St. Janžu. — Seja Delavske zbornice za Slovenijo. Druga seja skupščine Delavske zbornice za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 22. avgusta ob 8. v zboroval ni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Na dnevnem redu je poročilo funkcijonarjev, nadalje poročilo finančne kontrole, proračun za leto 1926/27, jodobritev pravilnika za brezposelne podpore, pravilnik kulturno-prosvetnega odbora ter akcija za pomožne delavske blagajne. Spreminjevalni predlogi glede dnevnega reda se morajo predložiti upravnemu odboru najkasneje do 15. avgusta t. 1. — Sarajevski ttgovci nočejo odvetnikov kot konkurzne upravitelje. Kakor po-cajo iz Sarajeva, je tamošnje Udruženje .vlolilo pri okrožnem sodišču prošnjo, naj jv bodoče nastavlja kot konkurzne upravitelje trgovce po poklicu, ne pa odvetnike, ker si ti na stroških zaračunajo več kakor pa cesto znaša vse kritje, tako da so pri tem trgovci najbolj oškodovani. \ — Posetniki Ljubeljske tekme, ki se nameravajo voziti z vlakom, se opozarjajo, da imajo polovično vožnjo pod običajnimi pogoji. Onim ,ki nameravajo do cilja, so v Tržiču na kolodvoru na razpolago tovorni avtomobili, ki bodo proti neznatni odškodnini vozili do 50 km tekmovalne proge. Od tod do Sv. Ane je samo še pol ure pešhoda, na vrh Ljubelja do cilja pa še daljnih 30 minut. Posetniki, ki žele dospeti do cilja, pa morajo oditi iz Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.25, na katerega bo imel v Kranju priključek posebni vlak do Tržiča in kateremu s« bodo priklopili vsi v Tržič namenjeni vagoni. Z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.37 zjutraj, bo mogoče posetnikom priti le do Sv. Ane. Zato se priporoča okoristiti prvt vlak. Potrdila za polovično vožnjo nazaj se dobivajo pri vseh blagajnah, kjea* se bodo prodajale vstopnice za tekmo. Vstopnina znala za pešce 3 Din, za motorje 5 Din. — Pogreb dr. Milka lubeca sc vrši jutri, v nedeljo popoldne ob pol 4. iz mrtvašnice v Kranjski gori na tamkajšnje pokopališče. Zveza iz Ljubljane je z vlakom ob 6.37. \ — Prvi kongres jug oslu venskih fotografov. Letos se je vršil v dneh 4. in 5. avgusta v Splitu prvi kongres iugoslovenskih fotografov, katerega so se udeležili dele-gatje iz vseh delov naše države. Predsednik kongresa g. Ruljančič je v svgjera otvoritvenem nagovoru naglasi!, da je cilj prvega kongresa ustanovitev močne skupne organizacije, ki naj omogoči uspešnejšo obrambo skupnih interesov in poskrbi za stiokovni napredek te obrtne panoge. Sprejet je bil predlog, da se osnuje Savez ioto-grafov kraljevine SriS in je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, ki naj izdela pravila, izvede potrebne priprave . in skliče prihodnji kongres. Začasno so bili izvoljeni kot predsedniki gg. Živojnovič iz Beograda ter Mosinger in Bratič iz Zagreba. Na mednarodnem kongresu fotografov, ki se Vrši letošnjo jesen v Parizu, bosta zastopala jugoslovenske fotograie gg. Živojno-yič in Tonka. — Polovična vožnja k avtomobilski dirki pri Tržiču. Za udeležence ocenjevalne gorske tekme za avtomobile in motocikle na Ljubelj, ki se vrši jutri v nedeljo, je dovolilo železniško ministrstvo z aktom br. 32879 50 odstotni popust pri vožnji po železnici za vse vlake izvzemši S. O. E. Udeleženci kupijo pri odhodnih postajah cele •enosmerne, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek, ako se izkažejo s potrdilom Avtomobilskega kluba, da so pri aotvovali tekmi. Poirdila se dobijo pri glavni blagajni pred startom, ob kateri pri-4iki se mora plačati tudi vstopnina k tekmi !Liudevit Posavski*- dne 22. t. m. velike konjske dirke. V to svrho urejajo stalno dirkališče na »Vi-jusu«, kjer se bodo v bodoče vršile vsako leto redne konjske dirke. Društvo si je že v svojem kratkem obstoju steklo mnogo zaslug za slavonsko konjerejo in upa, da bo s prirejanjem konjskih dirk še bolj pripomoglo k dosegi tega cilja. _ V dekliškem zavodu >Vesna< v Mariboru se prične šolsko leto troletne obrtne in enoletne gc-spodiniske šole dne 15. septembra. Vpisovanje se bo vršilo IS. in 14. septembra. Prijave za omenjene šole in za internat se še sprejemajo na naslov > Vesna c, Aškerčeva ulica 6, Maribor. — Krasno knjigo je ravnokar izdalo Slov. ribarsko društvo v Ljubljani pod naslovom >Ribe v slovenskih vodahe. Dr. Avgust Mun-da je zbral v njej v sistematičnem redu vse ribe, ki žive v naših vodah, katere opisuje i ribat skega stališča v kratkem uvodu. Marsikomu dobrodošel dodatek bo vzorec pogodbe o zakupu ribolova. Knjiga je bogato in lepo ilustrirana ter okusno opremljena. — Narodne Enciklopedije 12. zvezek je ravnokar izžel in obsega besede med >Kmet-stvoc in sKostič«. Zvezek vsebuje tudi Beli-čevo študijo ^Književni jezik &rpsko-hrvat-6 ki c — V kotel je padeL Danes dopoldne so pripeljali v ljubljansko javno bolnico lOlet-r.ega pastirja Janeza Žvoklja, uslužbenega pri posestniku Franju škuici v Loki pri Borovnici. V četrtek ie padel Zvokelj v kotel vrele vode. Dobil je tako težke opekline, da je njegovo stanje brezupno. — Zastrupljeni« s sladoledom. V letošnji sezoni sladoleda beleži kronika že mno- o slučajev zastrupljenja s sladoledom. Krivda pade v večini slučajev na nemarnost sladoledarjev, ki ne drže čistoče. Sladoled običajno shranjujejo v kovinastih posodah, cesto iz bakra, pri čemur se napravi znani zeleni volk. Mnogokrat pa izvira za-sirupljenje od slabih barv, s katerimi barvajo led. Te dni je oholelo, kakor poročajo listi, v Velikovcu na Koroškem štirideset oseb, ki so jedle sladoled iz tamošnje slaščičarne, štiri osebe so na zastrupljenju umrle, ostali pa bodo ozdraveli. Zoper malomarnega slaščičarja ie uvedeno kaz-ensko postopanje. Pri nas doslej nesreč še ni bilo, v interesu sladoledarjev samih pa je da pravočasno poskrbe, da odstranijo z največjo snažnostjo in pozornostjo vsako nevarnost. — Prevejan goljuf. Po Slavoniji se klati prevejan goljuf, ki si ie izbral za svoje žrtve trgovce z žitom. Tako je pred kratkim prišel k nekemu takemu trgovcu v Osi-ie"ku in se ž njim pogodil za 48 kvintalov pšenice. Obljubil mu je izplačilo pri mlinu, kamor naj trgovec dostavi blago. Trgovec ni ničesar sumil, zlasti še, ker se je goljuf izdajal za veletrgovca in vojaškega dobavitelja. Pripeljal je pšenico v mlin, jo tam oddal in čakal, kdaj se pokale kupec z denarjem. Ker pa dozdevnega kupca le dolgo ni bilo iz mlina nazaj, je začel za njim izpraševati. Šele sedaj je spoznal, da je nasedel prevefanemu goljufu Ta je namreč pšenico prodal mlinarju, kasiral denar In Izginil. — Harakiri v Beogradu. V Beogradu se je odigrala v stanovanju kavarniškega kuharja Horvata v petek zjutraj krvava družinska drama. Horvat je s svojo ženo radi materijalnih teJfcoČ živel v prepiru. V petek zjutraj so sosedje naenkrat zaslišali iz njegovega stanovanja klice na pomec. Ko so vdrli v sobo, so našli njega in ženo z razparantrna trebuhoma vsa okrvavlje- na. Prepeljali so ba takoj v bolnico, vendar pa ni upanja da bi ostala pri življenju. Zapuščata dva mala otroka, ki sta bila izrečena državni zaščiti dece. — Zlatnike v Zlatorog-terpentinovem milu so našii: Rozalija Zaje, Veliki Obrez, pošta Dobava; Marjeta štirn, Praprorna Dolica; Kati Robič, Buševacr Josip Skalar, Beltinci; Elizabeta Mogu, Mozirje; Mici MertoL, Višnja gora; Lucija Bovha, 2eger SO, pošta Planina; Rozika Rizner, Podgradje pri Ljutomeru; Angela Glažer, Stara vas—Velenje; Margareta Ačko, Tezno, Maribor; Hermina Ivačič, Videm; Ludmila Rac, Zagreb, Ziglana grad kuea; Slavko Ferderber, Oguiin, Gjurdjica Narančič, Kutina, Ana Tomac, Delnice 258, Franjo Berkovič, rač. svet. v. p. Banjaluka. — Opozarjamo na inserat Grajske kleti v Mariboru. 778-n — PRI BOLEZNIH SRCA IN POVAP-NENJU ŽIL, pri nagnenju do krvavenja možganov in napadov kapi vam zagotovi pr:r:dna grenčica »Franz-Josef« lahko odvajanja brez napora. Znanstvena opazovanja po klinikah zi bolezni krvnih stanic so dognala, da voda Franz-Josef usnešno služi zlasti starejšim ljudem. \72-T Iz Ljubljane —lj Poset odličnega našega prijatelja. Včeraj je prispel v Ljubljano dobri naš prijatelj g. dr. Otakar B e n e š, bivši generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani, da se udeleži kot odposlanec praške Lige kongresa Jugoslov. - češkoslov. Lig in češkoslovaških organizaeii iz Slovenije. Včeraj sta prispela v Ljubljano tudi odposlanca beogradske Lige g. rxdkovnikv pokoju Milan Ristič in gdčna. prof. Katarina J o v i č e v i č e v a. Dobro nam došli. —li Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženia zaprta v dneh 10., 11. in 12. avgusta 1926. —lj Tatvina ur. Skrbna Pavla Mencei, ki stanuje na Ižanski cesti, je nesla svojemu delavnemu možu obed na ljubljanski glavni kolodvor. Med njeno odsotnostjo se ie v nje stanovanje splazil usinovič ter odnesel eno zlato amerikansko uro in eno žensko srebrno uro v skupni vrednosti 3 tisoč 800 Din. Vse druge stvari je tat pustil popolnoma na miru. Tatvine je osumljen neki starejši pohajkovač in večni popotnik. —lj Tihotapstvo kokaina. Kakor javljajo zagrebški iisti in kakor je =>Slov. Narod« že včeraj obširneje poročal, so v Zagrebu odkrili zelo razpreženo tihotapstvo kokaina, katerega so po svojih posredovalcih tihotapili iz Nemčije preko naše države v Francijo, kjer ie kokainizem zelo razvit. Zagrebški tihotapci so imel; zveze tudi z Ljubljano. Toda ljubljanski verižrtiki s kokainom so se pravočasno poskrili. Kokain so prenašali največ preko Sušaka na Reko In od tam čez Italijo v Francijo, pa tudi preko postaje Rakek so včasih prenesli znatne količine kokaina. —lj Neprilike sladoledarjev. Izdelovalcem sladoleda nagaja letos neugodno vreme, tako da ne morejo izpečati svojih, raznih kvalitet sladoleda. K temu s sladoledarjem pridružujejo še druge neprilike. Prodajalci sladoleda so namreč zelo prebrisani dečki. Sladoled prodajo, a voziček potem navadno puste na cesti ter z izkupičkom pobegnejo. Na Gasilski cesti je prodajal sladoled neki Brajko-vič. Včeraj je imel dobre posle, zato je po-basal denar in pustil tam svojemu gospodarju samo prazen voziček. —lj Drobna policijska kronika. Včeraj je bila aretirana edino ena oseba radi tatvine. _ Dve ženski sta se v predmestju hudo stepli. Zadnji akt tega pretepa se gotovo odigra pred sodiščem. — še vedno prihajajo na policijo ovadbe radi poljskih tatvin v neposredni ljubljanski okolici in na predmestnih njivah. _ Tatovi so začeli celo% krasti konjak._Neki boljši mož je ovaden radi ka- Ljenja nočnega miru. — Zopet je bilo danes od raznih stražnic podanih 7 ovadb radi prestopka cestnopolicijskega reda. —lj Češkoslo venska Obec zve vsechny Čechoslovakv na dnešni sjezd jihosl.-čes. lig a čskosl. organizaci. —lj Skavti! Danes, dne 7. t. m. je ob IS. strogo obvezen stegov sestanek za vse odseke. Važno! —lj Pettedenski učiteljski tečaj za roko-tvorni pouk, ki ga je priredi Podmladek »Rdečega križa< pod vodstvom ravnatelja Novaka, se zaključi danes z razstavo od 14. do 17. ure. Vabijo se vsi, ki se zanimajo, da poseti;o razstavo, ki bo nudila pester pregled izdelkov kartonaže, pletarstva, mizarstva in slikarstva na steklo, les, platno, baržun iti svilo. —lj Prot dr. Alojzij Zalokar se je preselil v Maistrovo ulico št. 6, poleg trga Tabor nasproti vojašnice vojvode Mišica in ordinira tam redno od 2. do 3 Donoldne. _lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši tomesečna dražba v decembru 1925 zastavljenih predmetov v četrtek 12 t. m. ob 3. popoldne v uradnih prostorih Prečna ulica sL 2. 780-n —lj Malo več obzirnosti. Prebivalci iz Jenkove ulice nam pišejo: V naši ulici je več psov, ki neusmiljeno kale nočni mir. Prebivalci, ki si želimo ponoči spanja in počitka, prosimo lastnike, da imajo z nami več obzira in poskrbe, da bodo psi ponoči bolj mirni. —lj Cretličarni Antonija Bajt se društvo >Soča< javno zahvaljuje za velikodušni društvu poklonjeni dar in ob enem to solidno in ugledno tvrdko toplo priporoča. 781-n —lj Dr. Milan Perko v Novem Vodmatu ne ordinira do 23. t. m. 770-n —Ü Opozarjamo na inserat: Grajska klet? —lj Na vrtu restavracije >Zvesdac bo igral tudi po odhodu kapelnika g. Rvneša dosedanji orkester, ki ga bo dirigiral g. Cvirn. —lj Podoflclrsko podporno društvo Uubtfaoske garnlzije priredi v soboto, 7. avgusta ob 20. v Mestnem domu zabaven večer s plesom in šaljivo pošto. Za obilen obisk se priporoča odbor. Uo-n Nemški skavti t Celju. V četrtek je parišlo v Celje sedem skavtov iz Nemčije, Med njimi ro tudi odrasli ljudje. Iz Celja odidejo naprej, da si ogledajo nekatere nase obmejne kraje. —c Precej tujcev je opaziti zadnje dni v našem mestu. Ljudje, ki so že v predvojnih Časih radi prihajali k nam na oddih, si tudi še sedaj radi zberejo v ta namen naše prijazno mestece ob Savinji. Nastanjeni so večinoma po raznih hotelih. Z našimi kraji in našimi razmerami so zelo zadovoljni. —c Savinjsko obrežje nasproti mestnemu vrtu dobiva vedno žalostnejšo sliko. Voda se bolj in bolj zajeda v to stran in odnaša zemljo. Te dni so podrli veliko staro vrbo pri brvi, ki je ležala že cesto v vodi. Treba bi bilo resno misliti na ureditev tega obrez ja, ker bo sicer reka delala tam vedno večjo škodo. —c Nočno lekarniško službo upravlja ta teden lekarna sPri Mariji Pomagaj- na Glavnem trgu. —c Grajenje hišic na Joielo^em hribu. Pretekle dni so p>ričeii graditi prvo stanovanjsko hišico na Jožefovem hribu. Kakor čujemo, prične še neki interesent v prihodnjih dneh ravnotarn z zidanjem. Hišice bodo zgTajene s pomočjo Splošne gradbene Eft: druge. —c Razvitja prapora >0rjune<: v Hotinj; rasi, ki se vrši v nedeljo 8. avgusta, se udeleži jOrjuna< v Celju v kroju. Zbirališče zjutraj ob 7. na kolodvoru. Iz Maribora —rn Izredna seja maiiborskčga občinskega sveta, V torek, dne 10. t. m. se vrši izredna seja mariborsktža občinskega sveta, ua kateri se bo razpravljao o spremembi pravil Mestne hranilnice. —m Nov odvetnik v Mariboru. Znani narodni delavec in mariborski urednik >Jutra« g. dr. Auguštin Relsman ie otvoril z avgustom v Mariboru, Gregorčičeva ul. 22, svojo odvetniško pisarno. Dr. Reisman spada med najvztrajnejše in najbolj požrtvovalne narodne in društvene delavce na naši severni meji. Zlasti velika in vzorno poslujoča ljudska knjižnica v Mariboru je v prvi vrsti njegovo delo. 2elimo mlademu odvetniku obilo uspeha. —m Kandidatna lista za volitve v trgovsko zbornico. Včeraj so imeli mariborski trgovci zborovanje v gostilni »-Kosovo«, na katerem je bila sestavljena kandidatna lista za volitve v trgovsko zbornico. Na sestanku trgovskih gremijev je bilo dogovorjeno, da postavijo vsi gremiji skupno listo. Na mariborski gremij kot najmočnejši v mariborski oblasti odpadeta dva odbornika in eden namestnik. Na včerajšnjem zborovanju sta bila določena kot kandidata piedsedmk trgovskega gremija g. Wei.xl in trgovec g. Pinter, kot namestnik pa trgovec g. Gulda. — m Mariborsko trgovstvo in nova to-vornlnska davščina. Kakor znano, je mestna občina v svrho dosege večjega finančnega efekta specificirala tovorninsko davščino tako, da se plača sedaj od manjvrednega blaga manj, od dražjega, zlasn luksuznega blaga pa več. Tako pride sedaj na vagon manufakturnega blaga 700 dinarjev tovorninskega davka, ki se steka v gradbeni fond mestne občine. To povišanje pa je hudo prizadelo mariborske trgovce, ki so radi tega na včerajšnjem zborovanju sklenili, da vložijo zoper to davščino pri velikem županu in pri mestni občini najostrejši protest. Za stvar bo gremij zainteresiral tudi Trgovsko zbornico. —m Koncert v prid poplavijencem. V nedeljo dopoldne priredi podružnica Rdečega križa v mestnem parku koncert želez'-ničarske godbe »Drava«. Med koncertom se bodo prodajali posebni znaki. Izkupiček je namenjen fondu za podporo poplavljen-cem. Pričakovati je, da bo občinstvo za ta namen rado prispevalo svoj obolus. Sokol Savezni prednjački tečaj JSS bo pričel po daljšem premoru zo* pet z rednimi prednjačkimi tečaji, ki so za [ sokolsko organizacijo največje važnosti, j Stari prednjaki prihajajo v leta, mladih I moči, ki bi stopile na njih mesta, pa ni In gotovo je, da večina vseh težav v naših dru* štvih izvira ravno iz tega dejstva. Tehnični odbor JSS je sklenil posvetiti vse svoje sile za dopolnitev kadra naših prednjakov. Dne 15. septembra t. 1. bo otvoril JSS IL savezni predniački tečaj v Ljubljani. Te* čaj bo trajal en mesec in bo dnevno delo raztegnjeno na 8 do 10 ur. Da se omogoči čim večja udeležba, je sklenil T. O. odstra« niti vse ovire za obisk tečaja in stavi za I sprejem edini pogoj, da je brat, ki pride v tečaj, discipliniran telovadec, prožet pravega I sokolskega duha, poln trdne volje do dela in popolnoma zdrav. Stroški za posameznega obiskovalca bodo minimalni. Savez se bo pobrigal za do* bra in cena skupna prenočišča ter za dobro in tečno hrano. Točni podatki glede stro» škov bodo javljeni v najkrajšem času, ko bodo priprave že toliko dozorele, da bo mogoče točno ugotoviti stroške. Za želez* nico je naprošen 50% popust. Prijave, katerih vzorec bo objavljen tu* di v Sokolskem Glasniku, je treba vposlati Tehničnemu odboru JSS v Ljubljani, Na* rodni dom, najkasneje do 20. avgusta. — Tečaj bo samo za člane. Za članice priredimo kasneje poseben tečaj. — V smislu I sklepa T. O. bodo vse oni, ki z uspehom absolvirajo tečaj, imenovani za društvene prednjake. Opozarjamo vsa bratska društva na iz* redno važnost tečaja. Le tista društva, ki pravilno spoznajo važnost vzgoje prednja* kov, se morejo uspešno razvijati. Društvo brez dobrih prednjakov lahko Životari, ni* ma pa bodočnosti. Društveni odbori, ne do* pustite, da bo tudi vaše društvo med onimi, ki žive z dneva v den, ne dajte, da bo vse vaše delo zgradba na pesku, nego pobri« gajre se pravočasno za trden temelj vsega dela. zi dober prednjački zbor. Smatrajte za svojo dolžnost, poslati vsaj enega člana v tečaj. Male žrtve bodo obilno TOvrnienß % uspehi Določite najboljšega Sokola iz> med vaših telovadcev in prijavite ga takoj. Pokažite, da resno razumevate svoje nalo* ge. Dobite novih moči, da bo nov, svež val oživel društvo. Ce bo v društvenih odborih dovolj do* bre volje, bo že prvi val, prva č ta novih prednjakov prinesla novega življen>a v vso organizacijo, dvignila tvo veselje do dela, pregnala vse mrkoglede pbupance. 2ivlje* nje, delo, napredek hočemot Polovična vožnja za Ribnico dovoljena. Danes je dešlo brzojavno obvestile ministrstva za promet, da je dovoljena za so-kolski zlet v Ribnici o priliki 20-!etuice ribniškega Sokola polovična vcžnj3. Pozivamo za to vse sokolstvu naklonjeno občinstvo, zlasti pa vse brate in sestre, da se zleta v častnem številu udeleže. Sokolsko društvo Ribnica. Jutri, v nedeljo, praznuje ribniški Sokol 20 letrico svojega obstoja z veliko javno telovadbo in narodno veselico. Vabimo tem potom vse prijatelje Sokolsrva in vsa bratska dru-šr/a. da nas poselijo ta dan v čim večjem šzevilu. Prestolonaslednikov letni dvorec v Kašteiih Sredi divne kaštelanske rivijere urejajo s^daj letni dvorec, ki bo sprejel na daljše počitnice mladega kraljevifca Petra. Ta letai dvorec bo v Kxiltel Kambelcvcu, eden od sedmih Kaštelov. ki leze na morski obali v zalivu med Splitom in Troglrom. Dvorec je bil zgrajen L 191b1.. dozidan pa L Vtt in leži na ?amotnem kraju, kaiiih bOC me* trov od sela Karnbelovca. Notranjo acLi: taci-jo vodi kapetan Stajonovič, pomočnik dvornega upravnika- V vili je 11 udobnih sob m pohištvom in popolno opremo. IV dni j^ bila napeljana električna razsvetljava. V vrtu *e instaliran majhen modemi motor, ,ki bo dobavljal električni tok. Uvedena je dai^e telefonska zveza in urejeno toplo kopaüäoet. Pristanišče na vrtu je bilo razširjeno, tako ga bodo lahko pristajale tudi večje ladje. Vrt okoli letnega dvorca je primer izredne južne flore. V njem rastejo ne samo pomaranče in limone, nego tudi palme, ki dajejo uprav okusne .lateljne. Prestolonaslednik bo osla] v Kn&Ahn do jeseni. To... je... moja - žena! Gospod Črna pika j<* bil več mesecev v Italiji, od prvih pomladanskih mesecev pa do tedaj je koiovratil po italijanskih mestih, marljivo obiskoval galerije slik, srkni va** lepo umetnost rene^ančnikov, zvečer pa je na promenadah občudoval živahne sinjoxe in sinjoriue ter se končno zasidral na Lidu pri Benetkah, kjer je slado=trastno občudoval kopa li ške >zv ezde < Pa je zvedel, da ee ljubljanska vese^j družba silno dolgočasi, ker ni njega, >arbitr& elegantiarum-r in divnega pripove-doviiica la-scivnih anekdot. In v avgustovski praznoti se je nenadoma gospod Crnapika pojavil v Ljubljani na promenadi . . . Občudoval je rožnato pisane toalete in ugotovil z zdravstveno etičnega stališča, da so Ljubljančanke še vedno prikupljive, zdrave, vesele in ru4i zapeljive. Bil je gospod Črnapika sam, kajti njegova boljša polovica letuje ob sinji jadranski obali, ker ni hotela z njim v Italijo, čez da izvaja radikalni bojkot Italije in da raje podpira domača morska kopališča . . . Zamišljeno je gospod Črnapika korakai k večerji v eno boljših ljubljanskih restavracij. Njegov bistri pogled se je naenkrat zapičil v dve elegantni, zeio zagoreli dami, ki ste spremljali priletnega gospoda* že precej se zibajočega. Trije, štirje električnobi-stri pogledi so se izmenjali . . . Gospod Črnapika z elegantno palico v roki jo je mahal v primerni razdalji za družbo, ki se je končno ustavila pred vhodom na znani restavracijski vrt. Pri gospodu Cr-nipiki silna zadrega . . . Starejša, a še vedno lepa dama mu je vrgla še zapeljiv pogled. Bil je ves elektriziran. Skočil jo v tajen kotiček ter tam skušal ugotoviti, če ima primerno vsoto v ivoji denarnici. A ta je bila docela suha. Kot izveiban srx>rtuik v tekanja jo je naglo mahnil do svojega pri jat 2l ja po par kovačev . . , Vrnil se je gospod Črnapika ua vrt in poiskal primeren prostor v neposredni bližini obeh lepih dam in na-dušljivega starca . . . Kmalu je bil vzpostavljen električni stik med damo in gospodom Črnopiko. švigali so zapeljivi pogledi sem« üitja. Lepa, koketna dama je dajala gospodu, ki je bil že v precejšnji ekstazi, primerna znamenja . . . Družba se je radi hladnega ozračja preselila v restavracijske prostore, gospod črnapika seveda za njo . . . Tudi tam se j« nadaljevalo ljubavnozapeljivo izmenjaNanjf pogledov in koketiranje. Gospod Črnapika je bil že ves iz sebe; videč, da gospod plačilni natakar prav intimnoprisrcno občuje z dru^ bc in zlasti z njemu se dopadajočo damo, se je končno odločil za zanj pozneje usoden ukrep. Pozval je k sebi s primerno donečinj g j asom gospoda plačilnega natakarja. Nagnil se je k njemu ter mu zaupno zašepetal mj* uho: >Pardon, gospod plačilni I Aii poznate ono lepo damo, ki se-di pri nasprotni mizi meni vizavi?< Gospod plačilni Je bil vidno začuden^ sklenil roki za hrbtom ter precej glasno pripomnil: > Se veda, damo poznam !< Gospod Črnapika je napel svoje poslu, salne organe in zrl v plačilnega, ki je 9 poudarkom nadaljeval. > G os pod! ... To je m-o-j-a ž-e~n-al< Za gospoda Črnopiko zelo mučen trene tek, kajti dama se je Škodoželjno oziral« vanj ... Po molku prozaične besede: >Prosim, plačam 1 c In plačal je gospod Črnapika ter urnih krač odjadral z elegantno palico iz restav* racije. Zunaj se je butal v glavo: >Prokleto! Tako na Še nisem bil potegnjen, jaz, jaz . . .< S: .. l Stev. 177\ SLOVENSKI NAROL» po-hujšljiv«. Ob rojstnih dneh in godovnih prilikah je treba družini kaj podariti. Norec, fci si si domišljal, da imaš dober okus. tpric*noda, ki si mislil, da je vsak dar dobro sprejet, če si ga dal v dobrem namenu. Sicer pa sčasoma familija te darove unovči ali pa se jih iznebi na kak poseben način, ki je vsaj malo do-bičkanosen. Ti si oa lahko užaljen, boli- še pa ti bo predla, da takoj začneš zbirati denar za novo darilo, zakaj striče-\ a žena, ki je sicer nikoli ni blizu in Čijc ostri jezik čutimo samo v zlobnih opazkah njene nečakinje, je danes prišla po j ovinkih opomnit, da bo v nedeljo njen j god. Kanalja! Ni še tri tedne, odkar je j imela rojstni dan. In jaz. siromak, šu , nisem finančno okreval od proslave njene srebrne poroke, ki je z železnimi krtačami izprašila žepe celokupne mlajše žlahte. Pogrebni venci, ki so v navadi med žlahto, ne zadenejo nobenega člana preveč v srce. Zakaj žiahta tako počasi umira, da stroški spričo veselja niso posebno občutni. Navsezadnje se pa še tebi lahko pri« peti, da umreš. Domišljal si boš, da si se končno rešil žlahte in veselo jo oiLaš i v sveta nebesa. ZaslepHenec! Prepri-} čan bodi, da ti prifrfota k*k blaženi an* gclj nasproti in te že od daleč, mahajoč s palmo v roki, nagovori: »Povejte ml vendar — če se ne motim — ali nisva midva v žlahti? Takoj jo odkuriŠ, ogoljufan in preval an. v dnu srca uničen in potrt. Kam? Naravnost v pekel! To pa ti nič ne pomaga. Zakaj tam bo čisto gotovo sedela vsa ostala žiahta,« Stran 6< iSDOMČKSKi rTSROD» rdne 8. avgusta 1926. S rev. 177. To Zanimiva obravnava v Londonu Pred londonskim sodiščem so sc [zagovarjali te dni triie gospodje, Frank 'Eilis, Jack Blitz in James Philipps, ki tvorijo skupaj ravnateljstvo kluba »Fri-voli ty<*. Že ime samo zveni nekam čudno, toda ravnateljstvo je pojasnilo sodniku, ki se je zgražal nad imenom, svoje zadevo takole: Klub hoče energično nastopiti proti angleškemu licimerstvu in zgražanju nad vsako dvoumno besedo. Drugod, zlasti v Franciji, je baje vse frivolno, knjige, gledališče in družba. V Angliji se pa jezijo lasje na glavi, ako kdo besedo frivolnost javno samo izgovori. Zato so omenjeni gospodje nazvali svoj iklub »Frivolnost^, kar pa samo po sebi iše ni nič slabeg. Toda preiskava je dognala nekaj ^drugega, kar je dalo povüd za obtožbo. jPolicija je namreč izvedela, da se go-[de v klubu čudovite reči. Ko je policija to zavohala, je odredila nad klubom i najstrožje nadzorstvo. Pred tremi tedni fce je dvema policijskima uradnikoma (posrečilo priti v klub in si pod raznimii pretvezami izposlovati sprejem med člane. Pri tem sta imela agenta dovolj prilike, da se seznanita s klubovim. delovanjem, ki ni bilo tako nedolžno, kakor so trdili ravnatelji. Posebno ob ičetrtkih je bilo v klubu zelo živahno, ^sak četrtek so namreč spremenili khi-hovo čitalnico v cirkuško mane/!, po kateri je skakalo deset oslov, na njih pa deset nagih krasotic. Za osl: l;i krosoticami so begali člani kluba ako ( |e šel diriudaj svojo pot, doki spremenil v orgijo. Na te očitke je najstareši ha odgovoril sodniku, da so d j ;krasotice redne članice kluba, da so j Vsi člani polnoletni, da klub ni otročki vrtec in zato policiji ni treba igrati vlo-Ke skrbne guvernante. Toda sodnik je bil drugačnega mnenja. Izjavil je, da so angleški zakoni sicer potrpežljivi in da ni v njih paragrafa, ki bi i?rečno prepovedoval podobne jahalne šole. Ker se le pa vest o orgijah raznesla, morajo biti .organizatorji kaznovani. In tako so bili obsojeni vsi trije ravnatelji: vsak na mesec dni ječe. ono Morda so moški posilili dotično žensko i 11 da bi izbrisali sledove svojega zločina, so zažgali seno in plačali svojo pohotnost z življenjem. Škoda, ki jo je pozročil požar, znaša 60.000 čeških kron. Našim kmetom bi se zdelo čudno, da je v eni kopici toliko sena. Stvar je namreč v tem, da spravljajo kmetje v nekaterih državah seno v velike kopice, kjer ostane čez zimo. V takih kopicah je včasih vec sena kakor ga spravi naš kmet na kozolec. Zato ie tudi razumljivo, da je povzročil omenjeni požar tako občutno škodo. Alan Cobham v Avstraliji Drzni angleški letalec Alan Cob* ham, o katerem smo že poročali, je pri* letel v četrtek v Port Darwin v Avstra* liji. Iz Anglije je poletel 30. junija na hidroplanu. Namen njegovega poleta iz Anglije v Avstralijo je bil dokazati, da se moderna tehnika ne straši nobc* nih ovir. Preletel je 41.000 kilometrov. Edina nezgoda, ki ga je zadela med potjo, je bila tragična smrt njegovega mehanika Elliota, katerega so ustrelili Arabci, ko so v pustinji iz zasede ob* streljevali Cobhamov hi J an. Zad* nja etapa Cobhamovega p i je bila 450 angleških milj dolga pot i d Kupa* na na otoku Timoru do Darwinovega pristanišča. Charles Wakefield je pre* skrbel Elliotovi materi dosmrtno po* kojnino v znesku 100 angleških funtov letno kot priznanje zaslug in junaštva njenega sina. V Port Darwinu je prejel Cobham brzojavne čestitke avstralskega mini* strskega predsednika Bruca. Z njego* vim uspešnim poletom se začenja v zrakoplovstvu nova epoha. Cobham je dokazal, da ne dela moderna avijatika nobenih ovir in stoji človeštvo na pra* gu dobe, ko bodo aeroplani izpodrinili druga prometna sredstva. Zakonsko zrcalo (Zanimiv predlog angleške sufražetke.) Ločitve zakonov so postale po voj* ni vsakdanji pojav in ako bo šlo v tem j tempu še par let naprej, bomo imeli ! kmalu več ločenih, kakor pa omoženih ! žena. Glasom zadnje statistike je vsak j zakon v zapadni Evropi že v prvem (!) Kakor smo že poročali, je bilo izvr- | letu ločen. Te vedno bolj naraščajoče senih zadnje čase na Slovaškem več razporoke postajajo s časom resna ne* bestijalnih umorov, ki so vzbudili med varnost za cl-ovesko družbo in mnogo prebivalstvom tem večje ogorčenje, ker učenih moz si tare glave, kako bi se je šlo za nedoleinc žrtve, ki jim je ne- dala ta povojna bolezen najhitreje in Snani morilec po umoru izpil kri. Tako < najraaikaineje izleciti. je bil umorjen v Prešovu 14 letni deček j 1 ioveški vampir prijet Ludovik Ondeček, čigar umor je ostal Jdolgo nepojasnjen. Pozneje je bila umorjena v Miško v u mlada deklica, Tarja-nova in vse je kazalo, da je morilec isti človeški vampir. Orožništvo je napelo jvse sile, da izsledi nečloveškega moril-fca, toda zaman. Šele v sredo je izsle-idilo človeškega vampirja v osebi bebca tfožefa Lengyjela in sicer čisto slučajno pri nekem vlomu, kjer je bil udeležen tudi Lengyjel. Lengyjel je spočetka seveda vse tajil, ko so ga pa na policiji i Mnogi so že poskušali in stavili to* zadevno različne predloge, izmed kate* rih je najzanimivejši in izgleda, da bi bil tudi najuspešnejši predlog neke angleške sufražetke. — Ona predlaga uvedbo neke vrste »zakonskih zrcal*, t. j. pisem, ki bi jih zakonca vsako leto vsaj enkrat napisala drug drugemu in v katerih bi opisala vse napake, ki jih medsebojno opažata in ki so jima ne* prijetne ter v stanju, da pokvarijo medsebojne odnošaje. Ako se vzame ves problem razpo* cek Lengyjelu približal, ga je slednji udaril s kamnom po glavi in mu razbil lobanjo. Deček je vzkliknil in se zgrudil jurtev na tla. Morilec je potegnil dečku \i žepa niklasto uro, ki jo je potem pro- ■je zagrešil še drugo gnusno dejanje. Nato je odpotoval v Košice, kjer je imel 'stalno bivališče. Služkinji je naročil, naj •mu opere okrvavljeno srajco. Lengyjelova izpoved se popolnoma strinja z vsemi okolnostmi. Mož je bil -radi raznih deliktov, osobito radi abnor-inalnega spolnega nagnenja že opetova. 'no kaznovan. O umorjeni deklici Tarja-jnovi noče ničesar vedeti. Orožništvo je iprepričano, da ima Lengyjel tudi to žr-£ev na vesti... Štiri žrtve ognja Na polju med Raztoko in Žalovem ha Češkem se ie vnela v torek ponoči velika kopica sena. Iz obeh krajev so prihiteli gasilci, ki pa ognju niso mogli do živega. Kraj, kjer je stala kopica, je taamrec težko dostopen, tako da gasilci Jiiso mogli dovažati vode. Zato so se omejili samo na lokaliziranje požara, da irešijo druge pridelke v bližini goreče ikopice. Šele proti jutru, ko so že razkopavali pepel, so opazili, da so bili v rkopici ljudje. Najprej so našli dve po-ipolnoma obžgani trupli, potem pa še Öve. Štirje neznanci, čijih indentitete ni tiilo mogoče ugotoviti, so našli v goreči Ikopici strašno smrt. Enemu truplu se je poznalo, da je žensko. Ostanke trupel -so zbrali in prepeljali na pokopališče. INačelnik gasilcev Cerny domneva, da iie v pepelu zgorele kopice najmanj 9 žrtev. Svojo domnevo utemeljuje s tem» da so našli gasilci na devetih krajih ostanke človeških okostnjakov. V bližini kopice, je ležal velik kup človeških kosti, med katerimi je bila tudi ženska lobanja. Med ljudstvom pa kroži govo-irrca, da gre za strašen zločin, kar dokazuje baš ženska lobanja. Kopica ie bila usodne noči najbrže pozorišče noč- prečitanju zopet zamenjajo in sežgo. Cilj teh pisem je, da kot zrcalo poka* žejo zakoncu vse slabosti in napake, ki jih je odkril na njem njegov zakonski drug. In kakor zrcala ne moreš ozmer* jati, ako ti pokaže tvojo pravo sliko, tako naj tudi o teh pismih ne bo več govora. Za resne ljudi, ki si žele mirno, ure* jeno in srečno zakonsko življenje, pred* log angleške sufražetke ni brez pome* na. Sicer pa, kdor ima to korajžo. naj poskusil Ožerdžinski in Piisudski rojaka Osebnost in življenjepis nedavno umrlega predsednika boljševiške črez-•vičajke Dzerdžinskega vzbuja še vedno splošno pozornost evropske javnosti. O Dzerdžinskem pišejo mnogo sovjetski listi, še več pa poljski, kar je tudi razumljivo, ker je bil pokojni ljudski komisar rodom Poljak. Poljski listi so zbrali iz njegovega rojstnega mesta Vilne in iz vilskega okraja mnogo zanimivih podatkov o rodbini in žfvljenju Dzerdžinskega. Prvotne vesti, da je bil Dzejcdžinski, k; se je v mladosti pisal Dzierdzvnski, židovskega rodu, niso točne. Dzerdžinski je bil potomec poljske plemiške rodbine. Rojen je bil slučajno v Vilni, kjer se je mudila njegova mati, ki je imela stalno bivališče v orušanskem okraju. Zanimivo je, da je bil rojen v istem okraja približno 10 let poprej poznejši organizator poljskih legii in sedanji Član triumvirata, ki vlada na Poljskem, Josef Piisudski. Piisudski in Dzerdžinski sta bila torej ožja rojaka. Njuna rojstna kraja sta oddaljena drug od drugega komaj 30 kilometrov. To zanimivo naključje je omenil tudi znani komunistični prvak Karel Radek v svojem govoru ob odprtem grobu komisarja Dzerdžinskega. Tudi Radek ie rodom Poljak. On razlaga "psihologijo svojega umrlega prednika in voditelja čezvičajke s tem. da je bila ta bojna psihologija lastna vsem siromašnejšim poljskim plemičem, naseljenim ob meji bivše carske Rusije, od koder so prišli tudi znameniti junaki Sienkiewiczevih zgodovinskih romanov. Seveda je stvar okusa primerjati Dzerdžinskega s poljskimi narodnimi junaki in zato je veliko vprašanje da-li ima Radek prav. Pač pa je zanimivo kako je nastala domneva, ki ie Dzerdžinski nikoli ni ovrgel, da je bil namreč pokojni predsednik čezvičajke Žid in sicer potomec ortodoksne židovske rodbine. Feliks Dzerdžinski je bil že kot gimnazist v tesnih stikih s tajnimi židovskimi krožki, ki so smatrali Karla Marxa odrešenikom židovskega naroda. Od njih se je mladi Dzerdžinski naučil, spoznavati Marxa, pa tudi židovski žargon je kmalu obvladal tako, da je že kot 181etni mladenič uspešno pomagal organizirati litovsko socijalno demokracijo. Takrat so ga smatrali vsi prijatelji in znanci Židom. Radek sam pripoveduje, da je znal v odboru poljske socijaldemokratične stranke od vseh Židov edino Dzerdžinski črtati židovske knjige in spise, dasi je bil plemič in katolik. pošteno prijeli, je svoje zločine priznal. \ rok s praktične strani, pride človek do Detektiv ga je odpeljal na travnik, kjer ! zaključka, da pri večini razporok ne ije umoril Ondečka in tu je morilec po- j igrajo odločilne vloge velika nasprotja pisal vse podrobnosti svojega zločina, j in nesoglasja, temveč po največ^ ne= 20. maja je odšel Lengyjel k nekemu znatne malenkosti. Velike nesreče v Enancu v okolici Prešova. Spotoma se f družini, nenadno obubožanje. neozdrav Je ustavil pri potoku, da se napije vo- ! luve bolezni in celo dokazana nczve* de. Ko se je ozrl, je zagledal dečka, ki j stoba so bolj redki glavni vzroki zakon 3e šel s steklenico po vodo. Ko se je de- ! skih ločitev. Pač pa v pretežni večini ločitvenih procesov igrajo malenkosti, man j važne lastnosti, zanikrnost, površ* nost, itd., ki dobe s časom v očeh za* koncev ogromne dimenzije, glavno in odločilno vlogo. Iz takih malenkosti se Bal nekemu cigauuT Z ižtjemje pokril I s časom izcini takozvana medsebojna krvave sledove in se vrnil k truplu, kjer ! odvratnost in zakon, ki ie bil morda ! več let srečen, razpade. i V prvih, medenih mesecih sta obi-j čajno obe polovici skrajno popustljivi. I S časom pa postaja ta popustljivost I vedno manjša in vsaka malenkost za* čne povzročati neko notranjo odtuje* t nost. Moški često ne morejo videti ne* j počesane ženske. Ako žena temu ne posveča pažnje, se ta mržnja do nepo* I česanih las s časom raztegne na vso žensko in nič menda ni več v stanju iz* lečiti tak zakon. Nasprotno pa se pri ženah često pojavlja nerazpoložcnje ta j Siroje-vod ja c, strokovnem glasilu >Dru5tva ^roi<> vodju:, je izšel v Številki 8. od dne 1. a&gu* sta t. 1. članek pod naslovom »rfesaliiSano& v katerem se ob-lolžuie težkih očitkov želez* niski zdravnik dr. Ivan Zaje v Ljubljani tet se mu predbacivajo tudi razne nekoiektno>t1 in nedostalki glede njegovega poslovanja kot železniški zdravnik. Ker se je uredništvo, ki je članek pr<* jelo tik pred izdajo, raknnduo prepričalo, d| je bil Članek pisan na podlagi netočnih, ne» resničnih in nejasnih podatkov od strani svojcev pokojnega Ivana Poti?ek in dru? h udeležencev pri jerebu pokojnega Potiš i prefclicujemo na tem mestu v listu >Stro;;*». \odja< Št. 8. iznešene očitke proti dr. Z.V i kot neosnovane, netočne in neresnične, kej nočemo delati krivice g. dr. Ivanu Zajcu. To mesto porabljamo za preklic, ker ni čemo, da bi do preklica v prihodnji števila ^Strojevodje«:, ki izide šele t. septembra trpel g. dr. Ivan Zaje na svojem ugledu kj železniški zdravnik. S tem dajemo g. dr. Zajcu popolno za doščenje in ga ob enem prosimo oproščen j? V Ljubljani, dne 5. avgusta 1926. Za društvo strojevodij: Detman Pavel. predsednik. Za uredništvo: Rupnik Iran jo. glavni in odgovorni urednik. Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe Stev. I77v •SLOVENSKI NAROD* dne 8. avgusta 1926. 61 ran 7 Mali oglasi, ki služijo v posredovat ne in socijalne namen* občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'—. Stlali ogßsi Zenztve. dopisovanje ter ogtasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din /*—. Najmanjši insseM Din /0"—. Razno Najstarejša slovenska pleskarska in i i carska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Cosposvetska c 2 (dvori&e kamne „Europa") Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 78-T Teod. Korn, Ljubljana Poljanska cesta št. S. Krovec, stavbni, gaianteriiski in okrasni klepar, instalaclle vede vodo v Hapraia strelovndev. Kopališke ia krosatneaajinTV« Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) 3-T za konserve. !Najnovejša iznajdba! Brez k varjenja bis ga kern S črt o snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOG •* Ljubljana, Selenburgova nlica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 Najnovejši epohalz&i izum petrolafska plinska svetiljka, jfllDA' z flurcva žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bela Uit Neznatna poraba petroleja Sved kakor elektrika! „AI D A" te rabi za razsvetljavo prodaj a lnic, uradov, gostllnic, Šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Olavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma » c-T SVARC a drug ZAGREB, Preradoviceva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — Znamke različne se takoj prodajo. Ponudbe na uprav o lista pod .Znamke 2246" Abonente sprejmem zopet na hra* no; odda i aro tudi na dom. — KrojaSka ulica 5t. 5/IL 2265 o T. RABIČ •) Siuzbe Izuri ena kuharica ki prime tudi za druga dela, se IŠČe k mali rodbini -onudbe na upravo Usta pod „Kuharica 2245* Invalid ubog brez stanšev iSče službe kot pis. sluga ali kaj sličnega. Dopise na upravo lista pod »Pošten 2252* . Agenti se po prestali preizkus* nji nastavijo s stalno plačo. — Prednost imajo taki, ki se pečajo s pro» dajo dovoljenih srečk. — Merkur. Brno, Nova ČL S. R. _ Učenec, krepak, zdrav, poštenih staršev, z nekaj razredi meščanske šole, se sprej« me v trgovino z meša« nim blagom. — Josip Divjak, Ribnica. 2374 Kontoristinfa e pisarniško prakso, ve« šca slovenskega in nem* škega jezika, želi stalne službe ra takoj. — Po* nudbe pod «Kontoristin j a 2269* na upravo «Slov. Naroda ». G. Fluz, Ljubljana, Gosposka ul 4/1. — Že 35 let obstoječi posredo* valni zavod za boljše službe — iAče vratarja, hotelsko sobarico za iz* ven Ljubljane, natakari« ce, pridne kuharice za vsa dela in perico, ob* enem likarico. — Za od* govor prosim znamk-). Otročki voziček dobro ohranjen —- oeao naprodaj. — Naslov pove uprava «Slovenskega Naroda*. 2281 Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki c en L Cenilci fran* ko. Prodaja na obrok©, — «TRIBUNA» F. B. L. Ljubljana, Karlovska ce* sta 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. 1367T D odi sov an m Gospodična 2253 vajena vseh pisarniških del in zmožna slov, kakor tudi nemškega jezika, išče služba Gre tudi za blaga iničarko. Ponudbe na upr. lista pod .Zmožna 2258'. Državni uradnik vpokojen, vešč slov. in nemškega jeziKa strojepisja, knjigovodstva ifl drugih pisarn, del išfe službe. Ponudbe na upiavo Slov. Naroda pod .Upokojenec 2247* Trg. pomočnik izurjen v mešani stroki, >£eli premenit -_danje mesto. — Bonudbe pod «Dobra moč;2225» na upravo «Slov. Xar.». Kupim Kupujemo zlato, srebro, platin, kovinske odpadke. — Tovarna za locenje dragih kovin, Ljubljana, Jernejeva ce« sta št. & 1731 Stare kovine vseh vrst plača najbolje S t r 2 a 1 k o v s k y, Za* greb, AJeduličeva ul. 20. 135/T Prodam Klavir, debro ohranjen — radi pomanjkanja prostora — takoj naprodaj. — Po* nudbe pod «Klavir/2268» na upravo »Slovenskega Naroda*. Izobražen gosood inozernoc, dobro siruiran, se želi Častno seznaniti z distingvirano trgovko. — Ponudbe pod »Harmoni* ja/2273» na upravo <=Slov. Naroda*. Spoznati se želi poštenim potom inteli« genten gospod, imovit, z damo, dobro pianistinjo. — Ponudbe pod «Men* delssohn/2272» na upravo «Slov. Narodi*. Osamljen želi znanstva z gospodi d* no od 18—25 let v svrho skupnih tzprehodov. — Dopise 6 polnim našlo* vom poslati na upravo «Slov. Naroda* pod «2a» dovolj ivost /2275». Nanal dvigni pismo v upravi «Slov. Naroda*. 2276 Ločenec ne po svoji krivdi, 29 let star, želi znanje s samo« stojno gospodično ali lo* ceno ženo brez otrok. — Dopisi pod Bodočnost 2267» na upravo «Sloven* skega Naroda*. t Posojilo 20—30.000 Din brezobrestnega posojila dam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. — Ponud« be pod »Brezobrestno posojilo 2271» na upravo «Slov. Naroda*. Stanovanja Nevesto alf ženina dobiš najlažje potom malih oglasov „ Slovenskega Naroda1' I Prepričal se! Večjo prazno sobo s souporabo kuhinje išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «I september/2270» na upravo «Slov. Naroda». Lokali Lokal S stanovanjem za trgovi-no z nešanim blagom na prometnem kraju v me* stu ali * večjem kraju na deželi — it>č i. — Ponudbe pod LokaI;2227 ti\ upravo «Slov. Nar.». Tržnega srca naznanjamo, da se je truplo ponesrečenega vladnega svetnika, gospoda dr. Milko Ltibeca našlo v ilebu Prisojnika ter se preneslo v Kranjsko goro, kjer se bo \ršil pogreb v nedeljo, 8 avgusta ob pol 4. iz mrtvašnice na tamkajšnje pokopališče. LJUBJUL\.\A-PTUJ-GRADEC. dne 7. avgusta 1926. Žalujoči ostali. van Jax in sin, Z21 Ljubljana Gosposvetska cesta št. 2 Najboljši šivalni stroji in pletüni stroju Jzborna konstrukcija in elegantna iz* '* IršffiS^JK^ 'IP* vrši te v iz tovarne v Lincu Ustanovljena 1867 Ustanovljena 1867, Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in IrvaL strojev, 10-Ietna garancija. --Pisalne stroje ADLER — — Kolesa iz prvih tovarn .Durkopp* .Styria\ .Watfenrad" „Kayser". RADIO aparate In sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežja štev. I laserlrajie v Slov- Narodu! XXXKXXXXXK Iv. Plat ar Cankarjevo nabrežje 5 zopet ordiaira OBOioaoioioioBOioBOioioaoio Rad! selitve v posedaljelc ob 9. dopoldne prostovoljna favaa siražUa Pred škofijo it. 21-11 2233 3378 Razno sobno in kuhinjsko pohištvo, močna steklena stena in steklene omare, prtpravne za gosMno ali obit, dve veliki ogledali, vel ke mize, moško kolo in drugo ■ ■■■■■■s umi m i b i'M iMifMMHiiM rrrmnnmnm Originalna as- STOLLWERCK čokolada, bonboni in karamele se *wr zopet dobe Trgovci, zahtevajte cenik od J. KREK, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4 2213 Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročdu In vzorcu. Lud. Baraga LJUBLJANA Tete* 980 Selenburgova ulica 6 20-T Št. 20.039 1926 rel. IX. Mestni magistrat IJablfanskl razpisuje oddajo tesarskih, Krovih in ipsi za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od srede, dne 4. avgusta t. L dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. 1. Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t. 1. do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat Ifubljanski« dne 3. avgusta 1956. HKli za Ur iisrfsksi Podoficirsku š&alis n flflaribom Odelenje Artleriske Podoficirske škole u Mariboru primiče 1, ebiobra tek. godme 150 piton a ca. Kandidati ne treba da su mladji od 17., m stariji od 21. godinu. Molbe če se primati do 27. septembra tek. godi ne. Sva bliža obaveštenja kandidaii če naa kod svoiiii opština i žandarmeriskih stanica ili kod me koje najbliže vojne komande, 2261 £oD02dravni& Med. Univ. Dr. Ciril (irman 1 ordinlra od 9. t. m. dalja dnevno od 9. do 12. dop. in od 2. do 5. pop. v Trbovljah — Vode št. 252, I. naidsZv*. Narodna tiskarna izvrSuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča de a kakor račun«, kuverte, cenike, uradne tiskovina, posmrtnlce. hranilne in sadni t. knjižice, poročna nacnan la, etikete, zavitke, časopise in barv o tiske od preproste do najfinejše izvršitve točno, okusno in ceno Telefon štev. 304 :-: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Konopce in vrvi nudi tvornico KAMPA l UŽARUE1 d. 0D2ACI (Baika) Zahteval te cenik: Zahtevajte cenik! 46-T Prometni zavod za premog d, d. v Ljubljani prodaja :: premog KLET (prele prš Fridrihu) Mestni trg št. 13 praznuje letos 70letnico svojega obstanka. L. 1836. je začela z gostil, mškim obrtom in ves Čas slovela po izvrstn h vinih. Star, dobri sloves ji ni le ostal, nego se je ob 70 letnici še povečal pri \seh. ki j:m je do zdrave pijače in do cenene okusne kuhinje. Vabi sc tudi liudstvo z dežele. «HHHHHHEIHSSESSSESSSErae » sastorov, perila, monogramot, oblek, fino belo in barvasto aiu. rlranjo, entlanje, predt!skanje Matek & Mikes, Ljubljana, Dalmatinova 13 Najtir.e Ša irvrsitev, brezkonkurenčne cene, na:kutantne 5a postrežba. ns-i iz slovenskih premogovnikov vseh kakovost!, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakoi tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog In koks vsake vrste In vsakega izvora tat priporoča posebno prvovrstni čeSkoskovaški in angleSkl koks za livarne In domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete Aloclur* PROMETNI ZAVOD mm PREMOG d.d. liaSlOV • v Ljubi]* * ajikfošlceva cesta 15 I LI'U Ul LI Ll Ul UIU'LI LI LI'UI'LI lOKOMOBIU MOTORS SAUG'AS G ATE RI KOMPL. PILANE POVOLJII PLA6EVNI U S L O VI | Braea FISCHER S: | ZAGREB« Pantovčak ib. i35t I Profesor dr. Alojz ZnioKor 2279 so Ja proieltl Maistrovo (VojaSho] ulico St. 6 (poleg trga Tabor, nasproti vojašnice vojvode Mišica) la ordinlra redno od 2. do 3« popoldne. Stran H •SLOVENSKI NAROD« dne 8. avguste 1926: Slcv. 177. rr^nnnnnnnnr^nnnnnni ■ ■ ■ h nni n ■ ■ ■ ■ ■ ■ inn 15 letno Jamstvo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezijivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA UUBUANA SeIen^;rt*ova ul. 6, I. 219-L X :efon it« 980. Iz vseh dete 6 Evrope prihaja bla^o, is vseh deie'ä sveta prihajajo kupovalci na — — 3. do 12. septembra 1926 Kje se ustavite? Posebne prireditve: Mednarodna razstava motornih koles — Semenj za premog — Tehniške novosti in iznajdbe — Razstava pohiita s posebnim oddelkom: 0~>rava 7a ma;a stanovarra. - - Semeni za radio - - (Sejmska palača 3. do 19. septembra 1926) Brez vizuma na potnem listu. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Znižanje • oznine na avstrijsk'h in inozemskih železnicah in na Dunavu. Pojasnila vseh i rst in sejmske izkaznice se dobivajo po 40 Din pri: W ener - Messe A. O., Wien Vil.t ter pri Rastnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski Konsulat, Turjaški trg 4 Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8, in Jožef Zidar, Dunajska cesta 31 Kmetovalci, obrtniki in trgovci! Ne pozabite na okrajno obrtno-gospodarsko razstavo v Ormožu, ki se vrši od 8. do 15. avgusta 1923. SPORED: V nedeljo, 8. avgusta 1926. ob 9. uri otvoritev obrtne razstave, ki traja d□ 15. avgusta. — Istega dne ob 1.1. uri razstava težkih konj noriške in belgii-ske pasme. — V ponedeljek, 9. avgusta ob pol 11. uri razstava govedi pinc-gavskega plemena ter razstava svinj jorkširske pasme. — V torek, 10. avgusta ob pol 11. uri otvoritev razstave slovitih ormožko-ljutomeiskih vin. Pri vseh panogah razstave se obenem vr?i tudi sejem. Ker je na železnicah S. H. S. dovoljen 50'",, popust, naj nihče ne zamudi posetiti in ogledati obrtno-gospodarske produkte ormožkega okraja. 2256 Odbor« <4 ROYAL MAIL LINE Kr- angleška poštna parobrodna unija — Generalno zastopstvo xa kr» ljevino S. H. S. Zagreb» "Tre- I. štev. 17. Redovitt potniški promet! Hamburg-Cherbourg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Liverpool-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema (n čtirimi posteljami. Podza»toostva : Beograd, Karagiorgjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska ulica 26. — Vel- Beckerek, Princese Jelene obala 7. — Bftolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gosi navedena nodzastopstva „Roymailpac". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro: Sarajevos Srpska Prometna banka. Telegram adresa: Prometna banka Gruž: K petan Ivo Hagjija. Telegram adresa; Hagjija. SPLIT. Dioklecijanova obala 8 — METKOVIC Ivo Vera ja Cenj. občinstvo se obvešča da se je . SagriD - MM ■ preselila s Kralja Petra trga št. 3 na Miklošičevo cesto št. 6. 2231 « Telefon 379 Ivan ZakotnlK mestni tesarski mojster = LJUBLJANA, Ds.at.ka cesta 4« — Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavko, o streif a sa palače, kise, vlie, tovarne, cerkve In svoulke. Stropi, rasna tla, stopnico, ledenice, pavilioni. verande, lesent ograje Itd, — Sradka lesenlk mostov, jesov tn mlinov. PARKA t AGA 2.VT Tovsrna fnrniiia Stari kclessrfl priporočajo ls „Puch" - kolesa zato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki Ign. Vok. Ljubljana ^ Tavčarjeva (Sodita) ul9 7 Nizke cone! mr Tsdi na obroka I ^amaoso&fci mojster i LjriM Mm tista H ?$ri parava sacjaJe xak>-gs aagrobnih mi jfgfjtmm kov od mtrnerjt is granita, ploščo sa grobnice, mannsraafe pioiče za aessiiije po na isti H* sosafc. Originalna Stoli wer ck čokolada, bonboni in karamele nedosegljivi v kvaliteti, se zopet dobe. — Kjer bi se ne dobili, obrnite se na: J. Krek, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4 :21a SO Paleta Okrožnega ofisia za züfartvsile Miklošičeva cesta št. 20 Najboljša kOlGSa GRITZNER Moderne higčjensko urejene vi ao odprte za moške in ženske izvemši ponedeljek vsak delavnik od 8. do % 19, ob nedeljah in praznikih od S. do 12. Kacina koptl s perilom in m;Iorrt Din 12 — blok za 10 kopeli.......Din 100* — prsna kopel s perilom in milom Din 6'— blok za 10 kopeli.......Din 50-— Prsne kopeli za zavarovane člane urada s perilom in milom Din 3*— od 28. avgusta do 5. septembra Posebno razstava: Dom in ojnjlife 25°f0 znižane vozne cene« 2262 šivalni strogi ÄS? JOSIP KTBJSL UHm. 5Ä*Ä nega vezenja brezplačen. Najnižje cene! Tudi na obroke! družno h reg. pos. fn gosp. zadruga z o. z. Ljubljana Sv- Petra cesta 19 Ljubljana daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papirjev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih brez odpovedi. Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke Obnovite naročnino! J, Stjepnšin -Slsafe — praporuča najboda tambure, žice oartitura. ikoie ostalt potreb-Jtine za sva * gtazbtla. Odlikovati na pa 22-T riskoj izložbi. — C.enlci franko i j! Jugoslovanska zavarovalna HRANILNICA reg. xadr. z neomejeno zavezo v Ljubljeni Kralja Petra trg 2. — Miklošičeva c. sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 129-7 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovan i a vlog, nakup m prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsak vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzoiaik«. KradU Ljubljana re'efon 40. 15?. 546. E03 »n SC t JJrejoje: Josin Zupančič. —jSa »Narodno tiskarno.: Fran;Jezeršek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 00 129 JV