štev. 9. V Ljubljani, v četrtek, dne IZ. januarja 1905. Leto XXXIII. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta pol leta „ „ 13-za Četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 201— za pol leta pol leta „ „ 10--za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1'70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVEN Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Jpravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. flbolicionizem. Včeraj smo povzeli iz „Tagespost" kratek opis, kako grozne razmere so vladale v nesramni hiši v Ljubljani. Podla Židinja je pod javnim varstvom gojila sužnje. Vse je molčalo! Leta prej so se navedena dejstva javno vedela ; sodišče je imelo dopise v tem zmislu v rokah. Brezdvojbe je o tem vedel tudi baron Hein. Nič se ni zgodilo. Ko je bil škandal že preko vseh mej, so za nekaj časa hišo zaprli, da so ji pod novim imenom, a s starim značajem zopet podelili oblastno dovoljenje. Spominjamo se, kako je završalo med Ljubljančani, ko jim je naklanjal prvič Hein dobroto v Zvonarskih ulicah. Nad 10 000 podpisov je pokrivalo protest proti temu. Nič ni pomagalo. Ciniške odgovore so čuli možje, ki so osebno posredovali. Najbolj ciniški je bil tisti, ko se jim je dejalo, da bi upor proti nesramni hiši povečal napade na duhovstvo. Smešno ! Kakor da bi bili ti napadi kaj neprilični šefu deželne policije! Imeli smo razvito suženjstvo in ga še imamo. S stališča nravnosti molčimo danes. Naša vladajoča javnost in njena terorizirana svojat nima zmisla za to. A tega pa ne moremo verjeti, da bi ljubljansko prebivalstvo tako globoko padlo in brez ugovora trpelo suženjstvo v svoji sredi. Kdor molči, je sokriv ! Ženska, ki se zgubi in prodaja, je revca, a javna oblast nima pravice zahtevati od nje, da postane sužnja. Kje je kaj liberalcev v Ljubljani? Kje je še kaj ljudi, ki jim je mar osebna svoboda ? Ko je krog 1. 1860. Angleška reglementirala prostitucijo na tak način, kakor je v Ljubljani, se je našel odpor. Slabotna žena, plemenita, globoko religiozna Josipa Butler je stopila gibanju na čelo. Sikale so zakotne hijene; z vso nesramno podlostjo so se vrgle proti nji in njenim pristašem, a pričeti boj ni odnehal. Požrtvovalnih mož in žena se je našlo toliko, da so kmalo vzdramili celo državo. Svoj čas so se velikodušni Američani uprli suženjstvu in se imenovali a b o 1 i c i o n i s t i. Po vsi Ameriki se je razširila njihova organizacija in zmagali so. Josipa Butler je povzela to ime in pod naslovom abolicionizma je pričela svetcTlfti-žarsko vojsko proti nesramnim hišam. Leta 1875. je bila cela Angleška polna abolici-oniških društev. V kratkem je šlo na zbornico 18.086 abolicioniških peticij z 2,657.348 L. 1886. so abolicionisti ^ŠŠ^^gto. popolnoma zmagali. V svoji »Zgodovini križarske vojne" opisuje Buter boj in zmago Tudi po drugih državah je zavrelo. Že leta 1877. je zboroval v Genfu mednarodni abo-licioniški shod. Na podlagi nepobitnih dokazov se je utemeljevalo, da nesramne hiše ne omejujejo niti prostitucije, niti grdih bolezni, pač pa naravnost pospešujejo kupčijo z dekleti in uvajajo pravo suženjstvo. Povsod so se pokazali enaki pojavi: nesramno izkoriščanje nesrečnih žrtev pod varstvom podkupljene policije. Marsikje so abolicionisti zmagali tudi izven Angleške. — Zveza nemških ženskih društev je izdala v tem oziru nedavno zanimivo knjižico Spisala jo je Katarina Scheven v Draždanih (Ueber das Bordellwesen) Tam pravi, da so take hiše med 162 nemškimi mesti samo v trinajstih. — A tam se tudi javno mnogo dela proti temu. Imenovana Scheven ureja list „Abelitionist", ki se samo s tem peča. Pomaga ji zlasti zdravnik dr Blaschko s svojima listoma: „Zeitschrift fur Bekampfung der Geschlechtskrankheiten" in „Mitteilun-gen der Deutschen Gesellschaft zur Bekampfung der Geschlechtskrankheiten". Cela vrsta malih knjižic pojasnjuje to vprašanje. Pro-testantje in katoličani imajo mnogo zavodov, kjer sprejemajo padle revice. V zavodih nemške evangeljske cerkve je bilo do 1. 1900. 27.127 takih oseb Heilsarmee ima 115 zavetišč. — Po zadnjem poročilu se je notri sprejelo 22 500 deklet in žen. Krog 70 odstotkov se jih je rešilo Pri nas ni nič! Liberalna nemška ženska zveza je pred 18 leti vložila peticijo na državni zbor v tem oziru. Storilo se seveda ni niti trohice. Naša birokracija je topa in to kar ves drugi svet s studom zameta, pobira in brani. Pri teh ljudeh, ki so v vseh ozirih spravili Avstrijo ob veljavo, je doma edino le koterijski cinizem Kaj jih briga, da pomeni nesramna hiša za nesrečna člo- veška bitja, ki s£w< grob duši in telesu brez nadeje, brez rešitve. Škandal Lowy smo doživeli. Vsa naša javnost je govorila o njem. Sedaj se nadaljuje in vse je tiho. Ali je res sedaj vladajoča stranka tako propadla, da nima niti čuta več proti oblastno zajamčenemu suženjstvu ? RusKo-japonsKa vojska. Steselj. Iz Port Arturja poročajo 11. t. m.: Stcsljava rodbina odpotuje danes preko Nagasakija v Rusijo. Ko bo obravnava končana, bo Steselj odšel v Italijo, kjer bo dalje časa bival ob Gardskem jezeru. Njegovo zdravje je zelo oslabljeno. — V peter-burških krogih smatrajo slavljenje Stesljevo za pretirano. Posebno hudo mu zamerijo, ker pri brambi trdnjave ne omenja nikdar generala Smirnova Nadalje trde, da je bil prava duša brambe general Kondratenko, ki je bil v decembru ubit. Car za vojsko. „Echo de Pariš" poroča iz zanesljivega peterburškega vira, da je car na sestanku generalov izrazil svoj trdni sklep, da se vojska s celo silo nadaljuje. O pogajanjih ne more biti govora. V Mandžuriji. Iz Tokia poročajo, da je ob Šahu opaziti podvojeno delavnost Rusov. Iz tega se da sklepati na skorajšnje važne dogodke. „Novoje Vremja" poroča iz Mukdena: Japonci utrjujejo neumorno svoje postojanke. Ruski ogledniki so opazovali, da spravljajo Japonci na svoje nove pozicije velike ob-ležne topove, ki so jim tako dobro služili pred Port Arturjem. Na zahodni fronti je slišati silovito topniško streljanje. Med japonskimi konji je razširjena smrkavost. Iz Tokia poročajo: Rusi zbirajo močna ojačenja nasproti levemu japonskemu krilu ob Sahu Posebno se to vrši pri Hajčanu, kjer je zbranih 18.000 Rusov. Kuropatkinove sile. Iz Peterburga poročajo baje iz dobro poučenih krogov, da so višji vojaški krogi zelo pesimistiški ter od bližajočih se bojev ne pričakujejo zboljšanja. Mobilizacija se vrši v vedno večjem obsegu. Vodivni vojaški krogi delajo z vedno večjo nestrpnostjo. Le v numerični premoči uvidijo rešitev. Četrti voj je že popolnoma došel v Mukden. Tretja in četrta strelska brigada se ravno prevaža. Ravnokar je došlo car- UpravniSkega telefona Stev. 188. jevo povelje, da se mobilizuje 100 reservnih bataljonov po 1000 mož. Skupaj bo dobil Kuropatkin do srede marca 200.000 mož pojačenj. Admiral Dubasov za mir.* Admiral Dubasov, član hullske komisije, je pooblastil urednika „Echo de Pariš" za sledečo izjavo: Jutri bo 14 dni, ko sem carju predložil projekt za reformo mornarice, ki ga je monarh obljubil dati proučiti ministrskemu odboru. Da se dovrše dela, ki sem jih predlagal, potrebujemo 20 mesecev. Namen je, da si zagotovimo nadvlado na morju. Naša nekdanja pomorska moč na vthodu je v razvalinah. Tudi, ko dobi Roždestvenski tretje brodovje, ne more začeti ničesar važnega. Mogoče je, da Kuropatkin kaj namerava na Koreji, toda predvsem moramo misliti, najsitudi trpi naš narodni ponos na blagor domovine. Jaz sodim, da se bližamo miru. Port Artur in od Japoncev zasedeni deli Mandžurije ostanejo Japoncem. Toda ta mir more imeti le značaj provizorija. Ko bomo imeli močno brodovje potem se prične re-vanž z vsemi trumfi v naših rokah." Roždestvenskemu na pomoč. Kakor poroča Keuterjev urad iz San-dakana 11. t. m., sta 7. t. m. došla dva par-nika s premogom za rusko brodovje v La-buan. (Na severozahodni strani Bornea.) Isti urad poroča iz Port Saida, da je rusko brodovje zapustilo luko 11. t. m. ob 10. uri dopoldne. Ladje so jemale premog, živež in blago. En ruski rušilec je pri vhodu v luko zadel v premogovno ladjo, ki se je potopila. Japonci proti baltiškemu brodovju. Kakor poroča Reuterjev urad iz forta Louis na otoku Mauritius dne 10. t. m., je ondi razširjena vest, da se nahaja japonsko brodovje pri otoku Diego Garcia. (Ta otok je severovzhodno od Madagaskarja in južno od Cejlona.) Skrydlov je 11. t. mes. odpotoval iz Vladivostoka v Peterburg. 4000 bomb je padlo v Port Artur od onega dne, ko so Japonci vzeli „203 m grič". Japonska proti Francoski. „Echo de Pariš" izjavlja nasproti de-mentiju japonskega poslanika v Parizu, d a objavljeno poročilo bivšega japonskega ministrskega predsednika barona Kodame temelji na resnici. List priobčuje danes drugi del poročila, v katerem se glasi, da mora Kitajska nasproti francoski Indo- LISTEK. Pismo s Kitajskega. (O. Veselko Kovač, apost. misijonar.) XIII. T s i n a n f u , 29. nov. 1904. Japonski narod gotovo ni brez lepih lastnostij. Vendar se te tako neumno pretiravajo, da mora vsak količkaj razsoden človek zmajati z glavo, ko bere razne opise, s katerimi preplavljajo oboževalci Japoncev neštevilne časnike. V tem splošnem hvali-sanju le redko kdo opazi tudi kaj slabega na rumenokožcih. In vendar to ni težko. — V zadnjem pismu sem trdil, da so Japonci zlasti na tri grde lastnosti vzeli patent ; to so: lažnjivost, zvijačnost in pa ošabnost. Svojo trditev glede na prvi dve lastnosti sem že podprl s suhimi dejstvi. Ostal sem dolžan dokaz še glede na zadnje svojstvo. — Poglejmo torej nekoliko v japonske časopise. V njih se zrcali brezmejna ošabnost v polni luči. V svoji nadutosti je pisal „Kokumin" — skoro najvplivnejši in, reči moramo, med vsemi še najrazsodnejši časnik — nekaj dni po za vratnem napadu na Port Artur : „Ker je Rusija premagana in se je pokazalo, da proti nam nič ne zmore, prizadeva se nas pri drugih državah sumničiti, češ, da smo se pregrešili proti mednarodnemu pravu ..." z velikim patosom potem poživlja Japonce : „Proti ruskim sirovim in krutim dejanjem postaviti moramo svoja pravična dejanja, ruskim zvijačam in lažojivim izjavam slediti morajo naše resnične. Ni treba razkrivati svetu ruskih za-ničljivih sredstev, razkrila se bodo sama Maščevati se nad sovražnikom z resnico in pravico — je najboljše plačilo".; Meseca majnika je bila v Tokiu velika skupščina, katere so se udeležili Japonci brez razlike na veroizpovedanje v obilnem številu. Na shodu, ki je zboroval v buddhi-ških prostorih, govorili so — seve v prilog Japoncem — celo odposlanci raznih protestanških ločin. Tu se je posebno po-vdarjalo, da se Japonska vojskuje za omiko, pravico in humaniteto. Posebno hvalo in priznavanje je žel na tem shodu župan stol- nega mesta, baron Kozaki, ki je dejal: Japonci imajo samo eno zaprto pristanišče, namreč — Port Artur". Da, Port Artur ! Ž njim so se Japonci britko, lahko rečemo, usodepolno ušteli. Mislili so, da bodo imeli ondi tak« lahko delo, kakor pred devetimi leti, ko so s par streli prepodili iz njega strahopetne Kitajce. Celemu svetu je znana hrabrost in slepa pokorščina ruskega vojaka. Toda japonski vojak se je učil v vojaških šolah prezirati Rusa kot strahopetca. Zato se ni čuditi, da so celo visoki vojaški krogi računali s hitrim padcem Port Arturja. Najprej so mislili, da bo zato zadostovalo brodovje. Ko se jim je ta poizkus korenito izjalovil, izkrcali so tam nad stotisoč bro-ječo armado, do duše prepričani, da bodo imeli čez dober teden trdnjavo v rokah. Ko stvar ni šla tako hitro izpod rok, in so prihajala od Port Arturja poročila o velikanskih izgubah Japoncev, začeli so japonski časopisi resno razmetrivati vprašanje, ali bi ne bilo bolje pozvati portarturskega poveljnika Steslja, da se pod kolikortoliko čast- I nimi in ugodnimi pogoji uda. Na ta način bi bilo namreč konec brezpotrebnemu klanju. Tem razmotrivanjem pristavi časnik „Jiji" v prav japonski ošabnosti : „Ako bi bili mi v Port Arturju, bi Rusi nikdar ne smeli kaj takega pričakovati od nas. Toda Rusi gledajo bolj na dobiček, kakor na čast. Ako se jim vsa stvar pokaže v pravi luči, bi se bržkone udali". Znano je, da je bil japonski major dvakrat v tej zadevi pri Steslju. A obakrat je dobil od njega lakonski odgovor : »Trdnjavo bomo branili do zadnjega moža !" Preziravši svojega nasprotnika in zana-šaje se preveč na svoje vojake, prerokoval je celo mikado (japonski cesar), da bo vihral v Port Arturju 24. avgusta japonski prapor, beveda so njegovi vojaki napeli skrajne moči, da bi se uresničila prerokba njih vladarja, Minil je določeni dan, in njegovo veličanstvo si je pošteno zaslužilo naslov krivega preroka. (Konec prih.) kini igrati isto vlogo, ko Koreja nasproti Rusiji. V 1. 1910. bodo v Indokini dovršene železnice in tedaj bo francoska Indokina vredna, da jo zasedejo. General Steselj ne pride pred vojno sodišče. „DaiIy News" poroča in Petrograda : Na carjev ukaz se generalu Steslju baje ne bo treba zagovarjati pred vojnim sodiščem. Steslju bo samo treba razložiti svoje odredbe in ukrepe med obleganjem kolegiju, v katerega so poklicani vsi višji generali in državni svetniki. Car in padec Port Arturja. Iz Berolina poročajo, da je car sprejel nepričakovano mirno vest o padcu Port Arturja ter dejal, da je bil že do'go pripravljen na ta žalostni dogodek. Car je izrazil svoje zadovoljstvo, da so brambovci pokazali tako junaštvo ter so držali trd ijavo toliko časa Poslal je Steslju brzojavko, v kateri ga zagotavlja svojega zaupanja ter izraža željo, da bi ga kmalu rad videl pri sebi. Iz Londona poročajo : Ruski častniki, ki so pripadali portarturski posadki, so silno presenečeni, ker je car na Stesljevo vprašanje, naj li dajo častno besedo, odgovoril tako hladno. Odlt.čili so se, da ostanejo vojni ujetniki, ker se boje sicer, da ne bi bili zaprti. Mirovno gibanje. Iz Rima poročajo, da so cesar Viljem, cesar Franc Jožef in italijanski kralj carju svetovali, naj ne ovira mirovnega gibanja. Eksplozija v Port Arturju. V Port Arturju je 10. t. m. eksplodirala neka mina Ubitih je bilo 20 japonskih vojakov in dva konja Velikanski shod dunajskih katoličanov. Dunaj, 9. januarja. Nečuveno žaljenje katoliškega čuvstva in zasramovanje sv. evharistije je združilo katoličane v naši državi. Velikanska obram-bena akcija katoličanov je presenetila liberalne in socialno - demokraške voditelje in njihovo časopisje. Pet tisoč katoličanov se je zbralo v ponedeljek v ljudski dvorani na magistratu, da dajo duška svoji ogorčenosti. Velikanska dvorana je bila do zadnjega kotička polna, več tisoč katoličanov je pa I stalo zunaj, ker niso dobili prostora. Iz vseh ' avstrijskih dežel je došlo nad 750 pritrje-valnih brzojavk. Na shodu je bilo zastopano vse, kar čuti katoliško: od najvišjega plemiča vladarskega pokoljenja do pripro-stega delavca trpina; svetna in redovna duhovščina. Udeležence je pozdravil baron W i t -tinghoff - Schell. Baron Wal-terskirchen, član gosposke zbornice je govoril prvi v imenu pripravljavnega odbora za shod. Leta in leta, je rekel, smo priče, kako se psuje in zasramuje vse, kar je katoliško. V časopisju in v zbornici se je zasramovala armada in vladarska hiša. A neki učitelj se je drznil, da je v deželni zbornici psoval sv. e» haristijo. Njegov zgled je posnemalo brezsramno časopisje. In to se je zgodilo brez vsake kazni v državi, katere svoiečasni vladar Rudolf Habsburški ni hotel več zasesti konja, ki je nosil sveto evharistijo, češ, da ni vreden več zasesti tega konja. Baron M o r s e y je dokazal, da celo reformatorji niso bili edini v nauku glede sv. evharistije. Sedanji protestanški učenjaki obžalujejo, ker se je odpravila daritev svete maše, zakrament sv. izpovedi in redovi. Pro-testantje imajo dovolj dela doma. Katoličani smo brezpravni v katoliški Avstriji, kjer nas je 95 odstotkov. Katoličanstvo je zgodovinski temelj Avstrije. Lelo cesar Jožef II. je ukazal vsakega, ki bi hotel odpasti od katoličanstva, izročiti osem dni župniku, in če bi še to ne pomagalo, pa norišnici. Kor-berjeva vlada je dala popolno prostost ra-dikalcem, da si jih je pridobila, in ravno zato je tudi padla. Tudi boj proti nižjeav-strijskemu šolskemu zakonu nas uči, kako daleč smo prišli v katoliški Avstriji. Voditelji gibanja „Proč od Rima" delajo z zgodovinskimi lažmi, o katerih je rekel celo Bismark, da so velikanske. A ob dunajskih zidovih so podlegli Turki in tudi novodobni nasprotniki katoličanstva ne bodo zavzeli Dunaja. Nato je dvorni igralec Schreiner deklam ral pesem Eichertovo, v kateri poziva katoličane v obrambo sv. evharistije. Poslanec dr. P o r z e r je rekel, da so nasprotniki vrgli krinke raz obraze in se ne bore več proti klenkalizmu, marveč proti katoliški cerkvi. Antisemitje v najhujšem boju nismo nikdar napadali židovske vere, marveč samo židovski vpliv na socialnem in gospodarskem polju. Nobena država v Evr< pi bi ne trpela takega gibanja, kakršno povzročajo v Avstriji prusaški in protestanški agitatorji. Poslali so nam jih, da pripra vijo avstrijske nemške dežele za pruski želodec. Bismarck sam je nekdaj rekel: „V Avstriji je preveč katoličanov, ki bi nam preveč težili naš želodec." Čudno, da so naši državniki tako brezskrbni in mirni napram temu gibanju, ki je še natihoma pospešujejo. Zakaj prihajajo iz Nemčije pastorji in ne gredo rajši spreobračat poganov? Grade protestanške cerkve, kjer ni protestantov, da bi ujeli katoličane. A naši vladni činitelji gledajo in trpe to z največjo hladnokrvnostjo. Ne vprašajo, če so protestanški pastorji avstrijski državljani, dasi se to zahteva od vsakega katoliškega dušnega pastirja. Carinski uradi puste uvažati cele kupe našo vero zasramujočih knjižur. Ce nas ne bo ščitila država, aj tudi ne zahteva davkov od nas. Katoličanov, ki vzdržujemo državo, ona ne ščiti, dasi hoče vplivati na volitev papežev, imenovati škofe in v svoji upravi oskrbovati cerkveno premoženje tako, da se usmili Bogu. Danes bodo igrali v gledališču igro, ki sramoti redovnike. Cenzura jo je prepovedala,, a časopisje je nastopilo zanjo in ministrstvo jo je dovolilo. Židje in protestantje smejo sami upravljati pokopališča in s tem denarjem grade svoje cerkve. Zadnji čas je bila napadena.nerazdružljivost katoliškega zakona. Niti tega članka, kakor tudi ne onega o zasramovanju sv. evharistije ni državni pravnik zaplenil. Najbrže se je strinjal s članki in je bil celo povišan v službi. Voditelj dunajskih kršč. soc. delavcev obč svetnik K u n š a k je pozval navzoče, če ne bo ščitila vlada kat. čuvstev, naj to store katoličani sami. Dr. L u e g e r je rekel, da bi ne bilo nikdar prišlo tako daleč, če bi katoličani uporabljali zakone. Ne izpreminjati zakonov, marveč skrbeti za izvrševanje obstoječih zakonov. — Katoličani v Avstriji morajo z vztrajno agitacijo skrbeti, da pribore izgubljena mesta, ki bi jih ne bili nikdar izgubili, če bi bili katoličani delali pravočasno. K a toličani si moramo priboriti občinske zastope, deželne zbore in končno državni zbor! Imeti moramo mož, ki bodo imeli pogum zastopati koristi katoličanov in ljudstva. — Ne smemo trpeti sodnikov, ne uradnikov in tudi ne ministrov, ki niso z nami in za katoliško ljudstvo. Sprejeta je bila z velikim navdušenjem resolucija, v kateri se obsoja nečuveno psovanje vladarske hiše katoliške vere, armade in bogokletstvo v časopisju Dr. Lueger ministrski predsednik. .Reichspost" priobiuje članek v kate rem pravi, da se bo ob naraščajočem krščanskem gibanju javnost končno privadila na misel da postane dr Lueger ministrski predsednik. Avstrija potrebuje odločne krščanske in avstrijske vlade. Avstrijski katoličani morajo pri volitvah posnemati odločnost Du najčanov in tudi v parlamentu bo potem drugače. Mladočeški izvrševalni odbor deželnih in državnih poslancev bo imel v soboto sejo, v katerem bo poročalo načel-ništv« mladočeškega državnozborskega kluba o konferenci z ministrskim predsednikom in pa o stališču, katero naj zavzamejo mladočeški poslanci napram izpremembi v ministrstvu Avstrija zasede Makedo-" nijo? Londonska „Times" poroča iz Sofije: Trdi se, da se avstrijski častniki bolj zanimajo za priprave o zasedanju Makedonije, nego za varnost krščanskega prebivalstva. Gotovo je, da je mOrzsteški načrt o izpre membah v Makedoniji mrtev. Nobena izpre-memba orožništva ne bo povzročila preme m be razmer, to bo storila le izprememba uprave. Angleška bo ob priliki predložila svoje predloge. Novi obrtni zakon. Poslanec dr. Weiskirchner je naznanil svojim volivcem, da mu je ministrski predsednik baron Gautsch povedal, da resno misli predložiti zbornici v prihodnjem drža vnozborskem zasedanju novi obrtni zakon. Zadeva dalmatinskega namestnika. „Narodni List" piše, da mora novi ministrski predsednik rešiti vprašanje glede dalmatinskega namestnika v zmislu soglasnega sklepa dalmatinskega deželnega zbora, predno se skliče še državni zbor, ker drugače ne bo ustavljena obstrukcija. — Čehi imajo pogodbo z Jugoslovani in brez njihovega dovoljenja ne smejo izprememti svoje taktike. Končno naglaša list, da je Handlova zadeva častno vprašanje, ki mora biti prej ko slej rešena Dogodki na Ogrskem. »Budapesti Hirlap" poroča iz Sibirija, da je bil 10. t. m. shod zaupnikov rumun skih vol Icev. Sklenili so, da se Rumunci udeleže volitev. Gr. f Julij Andras-y je naslovil na volilce v Ol*cz Litzki odprto pismo, v katerem naglaša, da je v tem k-aju stanoval Frančišek Rakoczy, na katerega spominja vsak košček zemlie. Košutovci v delegaciji. Iz Budimpešte poročajo, da so Košutovci sklenili, da bodo letos sprejeli zastopstvo v delegaciji Češki ist o položaju. .Plzenski listi" poročajo iz čeških po-slaniških krsgov: „Ministrski predsednik baron Gautsch namerava ustanoviti stalni spravni odsek in na ta način izločiti iz državnega zbora bojna vprašanja med Cehi in Nemci. — To pomenja, da se bodo med ta vprašanja sprejela tudi taka, o katerih žele Cehi, da bi bila kmalu rešena in ki prav nič ne brigajo Nemcev. Na ta način se nas namerava presenetiti. Lahko se misli, da hoče novi ministrski predsednik na ta način storiti zbornico delozmožno To pa ni nič drugega, kakor nadaljevanje Korberjeve politike, katere pa Cehi ne bodo nikdar podpirali. Nemci in italijanska pravosodna fakulteta. „Nemška narodna korespondenca" ugovarja, da bi se italijansko vseučiliško vprašanje rešilo v zvezi z zahtevami za vseučilišče na Moravskem in pa z jugoslovanskim vseučiliščem. S premeščenjem italijanskega vseučilišča iz Inomosta se gre zgolj za iz premembo že obstoječega položaja, a slovanski zahtevi sta nov predmet, do katerega si še ni nihče pridobil pravic. Toda Italijani morajo odkloniti „junctim" med slovanskimi in italijanskimi zahtevami Ce tega ne store, bodo na italijanskem vseučilišču v Trstu gotovo ustanovljene slovanske vzporednice, kar bi pa bilo Italijanom brez dvojbe še neprijetnejše kakor če se premesti sedanja pravoslovna fakulteta iz 'inomosta v Trident ali Roveredo, Gautsch zastopa v tem vprašanju stališče, naj zbornica reši to vprašanje in bo zastopala predlogo, ka tero je v tej zadevi predložil Korber. Ker pa ni pričakovati, da bi bilo vprašanje rešeno povoljno in je pravoslovna fakulteta v Inomostu nemogoča, bo najbrže italijanska pravoslovna fakulteta premeščena v Roveredo. Stavka rudarjev vRuhrskem okrožju. Stavka rudarjev v Ruhrskem okrožju se širi. Včeraj je stavkalo v Dortmundu več kakor 30 000 rudarjev. Na nekem shodu v Dortmundu so rudarji sklenili, dasi so to odsvetovali voditelji vseh delavskih strank, nadaljevali stavko. Skupno je stavkalo včeraj, 11. t. mes. 70 000 rudarjev. Danes, 12 t. mes. je v Essenu velevažen shod premo-garjev na katerem se bo odločilo, če se proglasi splošna stavka. Dogodki na Ruskem. „Daily Telegraph" poroča, da pravosodni minister Muravjev ni mogel izposlo-vati, da bi njemu v prilog odstopil svoje po-slaniško mesto knez Urusov. Na Dunaju ne more postati poslanik, ker je od svoje žene ločen in bo zato imenovan najbrže za poslanika v Atenah. Za pravosodnega ministra na Ruskem bo najbrže imenovan Manuhin. »Beri. Ztg" poroča iz Moskve, da so povzročili v Smolensku reservniki take izgrede, da je moralo nastopiti proti njim aktivno vojaštvo. Baje je bilo ustreljenih 200 mož in več sto ranjenih. Neki polkovnik in več častnikov se je vsled teh dogodkov usmrtilo Knez Mirski je carju vročil udanostno izjavo podgolovskega zemstva, v katerem se izraža zvestoba carju Z ozirom na napade naglaša izjava, da se bo dvignila vsa pravoslavna Rusija v obrambo samodrštva, najdražje dedščine Rusije, ki je temelj ruske moči in blagostanja na Ruskem. Car je rešil izjavo z opazko: »Odkritosrčno se zahvaljujem za dobro mišljenje." Strojevodja brzovlaka je na črti med Varšavo in Kališčem zapazil na mostu pred postajo Serahe sumljivo stvar na tiru in je ustavil vlak. Pri preisku so dognali, da je bila položena na tir dinamitna bomba Berolinski »Lokalanzeiger" poroča i ž Berna: Tu se je ustanovila ruska dijaška zveza, ki hoče z silo odpraviti vero in vlado. Combes pred padcem. Vse pariško časopisje soglaša, da pomenja izvolitev Doumerja za predsednika zbornice resen poraz t-ombovega ministrstva. Mednarodna konferenca o delavskem varstvn. Švicarski zvezni svet je razposlal okrožnico na diplomaške zastopnike Nemčije, Avstro-Ogrske, Belgije, Danske, Španske, Francoske, Italije, Luksemburške, Nizozemske, Portugalske, Rumunije, Srbije in švedsko-Norveške, v kateri jih vabi na udeležbo pri konferenci, ki se bo bavila z vprašanji o delavskem varstvu Nemški državni zbor je v drugem branju brez debate odobril proračun Nato se je pričela razprava o izro- čitvi hudodelcev med posameznimi državami. Razmere med Nemčijo in Angleško. Poročila iz Kolina potrjujejo, da so bile razmere med Angleško in Nemčijo po dogodku v Hullu res jako napete. Ko je namreč Angleška hotela zabraniti nadaljno plovbo ruskega brodovja iz Cadixa, sta nemški in francoski poslanik izjavila, da ne bosta nikakor trpela, da bi Angleška zadržala rusko brodovje med vožnjo v vzhodno Azijo. Ministrska kriza na Danskem. Danski kralj je sprejel 11. t. m. demi-sijo ministrstva. Prihodnje ministrstvo bo najbrže sostavil naučni minister Christensen. Nepokornost srbskih častnikov. Veliko srbskih častnikov noče izvršiti določil kraljevega ukaza, po katerem bi morali na redovih belega orla in svetega Save odstraniti črki M O. (Milan Obrenovic) in jih nadomestiti z letnico 1882, ozir. 1883. Zaradi te nepokorščine je mnogo srbskih častnikov v preiskavi. V kratkem bo izšel kraljev ukaz, po katerem se bo prepovedalo nositi znake Takovega reda, katerega je ustanovil Milan. Be$ (»ovita. B e 1 g r a d , 9. jan. Mnogo so listi pisali o begu Veličko-vidavem iz Belgrada. Ker ne odgovarja vse istini, Vam tu podajem objektivno poročilo. Ohol■> obnašanje zarotnikov, ki so umorili Aleksandra in Drago, je povzročilo mnogo nevolje. To je dalo pogum Ž vojinu Veličkovicu, neznatnemu advokatu, kateri je bil prej policijski pisar, in Savi Sibalicu, bivšemu učitelju, sicer čisto nesposobnemu človeku, da sta ustanovila lista .Opozicija" in »Narodni list", v katerih sta Petrovo vlado napadala s klevetami, ne pa s pametno kritiko Veličkovič in Šiban c sta živela oba od Aleksandra in Drage: prvi je bil prav v Dragini službi, drugi je dobival plačo i i dispozicijskega zaklada. Njuna lista sta bila brez ugleda. A zarotniki, kot pravi reakcionarci in teroristi so hoteli lista uničiti. Poklicali so na dvoboj Veličkovič*. kateri je pa iz strahu pobegnil v Zemun. Zdaj je šla zarotnikom na roko policija, ki je konfiscirala številko za številko »Opozicije" in »Narod, lista". Ker je to postopanje polici e protipostavno, je srbska javnost, vkljub temu, da prezira imenovana lista, obsojala ravnanje policije. Zdaj so pa zarotniki sklenili, da se operejo in »apelirajo na narod". Sklicali so za 1. jan. javen shod, da se na njem določijo koraki, ki jih je treba storiti proti »Opoziciji" in »Narod, listu". A ta stranka je pa tudi sklicala protishod na prvi dan januarja. Občinstvo je pokazalo ta dan, kako sodi o tem sporu: Na shod imenovanih listov ni prišel r-ihče, na shod zarotnikov je pa došla množica, ki je sklicatelje iz-žvižgala in vrgla z zborovališča. S tem je občinstvo pokazalo, da Veličkovica in Si-ban ča prezira, a tudi ne mara vpliva zarotnikov na politiko Da bi se bilo s tiskarskim osobjem pri »Opoziciji" in .Narod, listu" slabo postopalo, ni res, ker ti so v delavski organizaciji in nimajo z imenovanima listoma nič skupnega. Štajerske novice. v š Štajerski deželni zbor je včeraj nadaljeval proračunsko razpravo. Postavko o podpori tobelskem kopališču je zbornica odobrila. Pri postavki o pokritju primanjkljaja, ki znaša 11 040 834 kron, je predlagal poročevalec grof Stiirgkh, naj se 646.650 K dovoli iz leta 1903 dovoljenega 12 milijonskega deželnega posojila; od užit-ninskega davka na vino, meso, vinski in sadni mošt se naj pobira 10% dež. doklada, ki bo dala z izredno doklado v Gradcu skupno 26 000 K. V pokritje še ostalega primanjkljaja 10096 800 K naj se pobira 50% naklada na zemljiški davek in na druge davke kar bi dalo 1,140.963 K, ozir. 806939 K, 2,555.048 K se bo pa dobilo iz državnih prispevkov iz direkt. oseb. davka in iz davkov na žganje in dež. doklad na pivo. Dež. odboru se naroča, da prouči, kako dobiti novih virov za deželne dohodke, zlasti naj obrne svojo pozornost na obdavčenje vodnih močij in pa na predmete razkošja. V imenu Slovencv je izjavil posl. dr. P 1 o j, da bodo slovenski poslanci glasovali proti pokritju, ker ne zaupajo dež odboru in ker je deželna davčna tehnika nezdrava. Ži danes protestira, ker bo zopet potrebno kmalu zvišanje deželnih doklad. Izpremeniti se mora popolnoma deželno obdavčenje. Končao predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj temeljito proučuje izpremembo načina deželnih davkov in naj vpliva na vlado, da pospeši rešitev vprašanja glede zboljšanja deželnih financ Zbornica je odobrila postavko o pokritju, a tudi predlog dr. Ploja. Proti pokritju so glasovali samo slovenski poslanci. Poslanec grof Stiirgh je poročal o stanju deželnega premoženja 1. 1903 , ki je znašalo 15 932 557 72 K in se znižalo za 815.111 K 65 h. Grof Lamberg je predlagal, n a j se ustanovi slovenska kmetijska šola z enoletnim tečajem; nadalje se naroči deželnemu odboru, da prouči vprašanje o praktičnih tečajih v živinore i in mlekarstvu. Poslanec R o b i č predlaga, naj se deželnemu odboru naroči, da v prihodnjem zasedanju o tem poroča in stavi določne predloge. Sprejeto Občini Marijino Celje so končno dovolili 15 000 kron brezobrestnega dež. posojila za napravo vodovoda. š Zblaznel je v Mariboru mesarski mojster Herman Konradi. — V Stude-nicah je zblaznel klobučarski pomočnik Mihael Jue š Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem si je na zadnjem občnem zboru izvolila sledeči odbor: Načelnik č g. župnik V. G r š a k, podna-čelnik c. kr. notar gosp. M. Jezovšek, tajnik pos. in obč. tajnik Fr. Kol še k, namestnik nadučitelj g S Megli č, blagajnik kapelan g. Fr. G a r t n e r , namestnik učitelj g. Ivan J a k š e. — K s. i z o -braževalno društvo na Vranskem priredi svoj občni z b o r v nedeljo, 15. t. m. ob 3 uri pop. v društvenih prostoiih K *>b lni udeležbi vabi od^or. š Tvrdka Ogriseg v Mariboru bankerotna. Ena največ] h nemških tvrdk v Mariboru Ogriseg, ki deluje v Mariboru že 50 let, bo v par tednih naznanila svojo likvidacijo. Naj bi štajerski Slovenci, ki so imeli s to tvrdko kupčijske zveze, stopili sedaj v zvezo s kako slovensko tvrdko. š Umrl je pri celjski davkariji pisarniški pomočnik g. J e r š e Zadnji čas za obnovitev naročnine! Samo ta teden se dobe list tudi tisti, ki ie niso plačali naročnine za 1. 1905. Potem ga ustavimo brez izjeme vsem, ki do tedaj niso poravnali naročnine. Uprauništuo »Slovenca*. Dnevne novice. ,,Bogoljuba" 1. številka se je zaradi neke neljube zmote za en dan zakasnela. Naj blagovele oprostiti, kjer ga to pot ne bodo dobili do nedelje. Skrbelo se bo, da se to ne bo več zgodilo. Sijajna zmaga v Kamniku. V Kamniku je bila včeraj ob pol 4. uri popoldne po znani duhoviti razsodbi deželne vlade občinska molitev za tri izžrebane ka-toliško-narodne, oziroma tri liberalne odbornike in vseh namestnikov v II. razredu nova volitev. Katoliško-narodna stranka je zmagala s 15 proti 12 liberalnim glasovom, navzlic skrajnemu liberalnemu naporu. Z liberalci je volil tudi trgovec g. Skala, ki se sploh doslej nikdar ni udeleževal volitve; giaščak G a 11 e se je pripeljal s otirske njim na pomoč, barona Apfalterna pa je to pot nadomestoval njegov oskrbnik. Disciplina naših mež je bila vzorna in njihov pogum junašk. Slava jim! G. Andrej Albrecht, ki se je pa smel poslužiti polovične volivne pravice, je temeljito dokazal phil. dr. Andreju grofu Schaff-gotschu, da je 12 + 1 = 13. S tem argumentom je pa gosp. A I b r e c h t tudi Phil. dr. Anreju grofu Schaff-§ ° t s c h u pojasnil, da bi z njegovim glasovanjem dne 19. novembra 1904 trije izvoljeni liberalni odborniki ne bili izvo-Ueni in bi bili prišli ti trije znašimi petimi vžreb, dočim bi trije liberalni preostali z 12 glasovi v manjšini. Trst — Ljubljana. Vseučiliško vprašanje so začeli žal mešati čisto po nepotrebnem. Prvi škodljivci so bili liberalci, ko so akcijo „S!ovanske zveze" in njen dogovor s Cehi smešili ter celo skrbeli, da so nemški listi vso stvar bagatelizirali. Zdaj pa je prišla »Edinost-, ki pravi, da ne sme biti vseučilišče v Ljubljani, ampak da mora imeti vseučilišče v Trstu slovenske paralelke. Tržaški list je nastopil naravnost proti nam, pravi, da kar smo pisali mi, je le mnenje kranjskih »klerikalcev« in zahteva kar vseslovanski shod, ki se bo po mnenju »Edinosti" izrekel za Trst proti, Ljubljani. Mi se danes ne spuščamo v vprašanje, ali je sedaj v Trstu sploh mogoče kako vseučilišče doseči. Le to pa lahko prav za gotovo povemo »Edinosti": Ako bi se sklical vseslovenski shod, bi se gotovo devet desetin izjavilo za slovensko vseučilišče v Ljubljani, ne pa za paralelke v Trstu. Saj se je zdaj tudi samo edino le v tem zmislu govorilo na shodih in sklepalo v mnogoštevilnih resolucijah. Stvar je jasna in dognana: Slovenci hočejo vseučil išče v Ljubljani! Osebne vesti. Imenovan je gosp. dr. Wa 1 t e r S m i t za kustosa deželnega muzeja kranjskega Imenovan je oficijal g. Viktor Hrašovec, dosedanji predstojnik računskega urada v skladišču c. kr. državnih železnic v Ljubljani, za načelnika c kr. železniškega obratnega urada istotam, in pristav gospod Ivan Preske r, bivši postajenačelnik v Kočevju, za blagajnika pri c. kr. železniškem obratnem uradu v Ljubljani. Slepa strast. Iz Gradca se nam piše: Z velikim, a obžalovanja vrednim zadovoljstvom je poročala »Domovina" izmišljeno dejstvo, da so se »Taborjani" pri zadnji slavnosti v celjskem „Nar. domu" takoj odstranili, ko sta prisedla k dijaški mizi dva .Zarjana", češ, s tem so storili veliko narodno dolžnost (!?) ter rešili slovenski Štajer gotove pogube. Resnici na ljubo moramo povedati, da so se istinito društveniki, katerim je v družbi srednješolcev in »Marjanov" najbrže radi ostrih po gledov in opazk nekega visokega gospoda »Triglavana" postajalo vroče, odstranili, a šele po preteku dobre pol ure. Mi jim tega veselja nočemo kaliti, obžalujemo pa, da se društvo, katerega program je baje tako radikalen, da ,ne gleda ne na levo, ne na desno", divi in radosti nad res žalostnim dejstvom, da se sramuje Slovenec Slovenca brata. — Nova vas. Novo ureditev vasi so dobili pri D. M. v Polju po prizadevanju gg. župnika in župana. Od vasi Slape, Vevče in Studenec se je izločilo več hiš okoli župnijske cerkve ter se ustanovila vas z imenom „D M. Polje". — ,,Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko" priredi v nedeljo, 15. jan. predavanje v Litiji v gostilni »Pri pošti". Začetek ob 4. uri popoldne. Predavala bodeta: gosp. Anton J a r c , župnik na Savi in A. B u k o v i c. — Nagrado 52 K 50 h je dobil posestnikov sm Franc Hrovat iz Hruševca, ki je rešil Alojzijo Konc lio iz vode. —^ Cesar na Reki. Cuje se, da bo cesar Fran Jožef I iz Miirzstega, kjer se sedaj mudi, odpotoval na Reko ter obiskal bolnega nadvojvodo Jožefa Danes dopoldne smo dobili poročilo, da je preteklo noč nadvojvoda J"žef jako nemirno preživel . ~~ 25letnico bo v kratkem praznovala češka »Osrednja šolska Matica". — Prodaja tobaka v Avstriji. Kakor naznanja fiaančno ministrstvo, se je leta 1903 prodalo v Avstriji za 221 700000 kron tobaka, smodk in svalčič, za 5 190 000 kron več, kakor leta 1902 Kadenje je zlasti napredovalo v Galiciji, Dalmaciji in na Kranjskem — Detomor. Die 10. t. m. je povila 23letna A ojzi|a Smigoj iz Dornberga v ulici Formica št. 5 nezakonsko žensko dete, katero je nesla iz hiše ter vrgla čez zid. Dete je ob viselo na grmičevju — Premeteni goljuf. Mile Dra-kišič, doma v Prebudiču na Hrvaškem, sedaj delavec pri karavanskem predoru v B >hinju je na zelo premeten način ogoljufal stranki Ano Tolazzi in Petra Mauriča v Bohinju. Izvabil je od nju na imena drugih različne jestvine in pijačo Ker se je pa le preveč nabralo, se j>* zdelo obema strankama malo čudno, ker ni bilo denarja od nobene strani Ko sta obe stranki naznanili celo stvar orož- nikom, je Mile Dragišič izginil. Potikal se je pod tujim imenom in s tujo poselsko knjižico še dalje časa po radoljiškem okraju, dokler ga ni zagrabila roka pravice. Ogoljufal je obe stranki za znesek blizu 200 kron. — Čigav je pes? Dne 5. t. m. je orožništvo v Senožečah ustavilo dva potnika in sicer nekega Berčiča iz Škofje Loke in nekega Rudolfa Merva, ki sta peljala seboj lepega lovskega psa, katerega sta najbrže kje ukradla. Pes je precej velik, dobro rejen, rjave barve in ima sivo bele lise. Na glavi pa ima skoro do nosu sega-jočo sivo belkasto liso. Lastnik ga dobi pri občinskem uradu v Senožečah. — Iz Kandije pri Rudolfovem se nam poroča : V torek smo pokopali najstarejšega Kandijanca mizarja g. P e l k o t a. Bil je mirnega značaja in splošno spoštovan, o čemer je pričalo tudi obilno spremstvo ob pogrebu. N. v m. p. ! — Podružnica sv. Cirila in Metoda na Jesenicah je imela v nedeljo, dne 8. t. m. svoj občni zbor v »Sokolovi" telovadnici. Po kratkem poročilu g. Z a b r e t a in blagajnika g. J. Z a b u -k o v c a se volita na predlog g. E Guština za računska pregledovalca gg. Fran F a-binc in Lovro Humer. Nato se je izvolil nov odbor in sicer sledeče: gg. dr. Fran Kogoj, predsednik; Ivan Legat, podpredsednik; Fran Fabinc, tajnik ; Lovro Humer, blagajnik ; Emil Guštin, Jakob Mesar in Štefan Podpac odborniki. V svečami g. Jerneja Kopača v Gorici je začelo goreti. Požarna bramba je ukrotila ogenj, ki je že grozil tudi sosednjim poslopjem — Nevarno je obolel dež. poslanec g. Anton U l m Nahaja se v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so ga operirali na glavi — Za dekanijo Leskovec bode konferenca dne 25. t mes. v B o -š t a n j u. — Cesarsko sliko pomazali. V soboto z/utraj so zapazili na goriškem gimnaziju, da je slika na hodniku, (Tu fe-lix Austria, nube !) predstavljajoča poroko v avstrijski hiši, pomazana s črnilom. Kdo je to storil, se ne ve, in kakor čujemo, se tudi nič posebno ne preiskuje. V petek zjutraj pa je bilo pisano z velikimi črnimi črkami po gimnazijskem poslopju : Abbasso le scuole tedesche ! — Tečaj za šivilje, po inicijativi društva za pospeševanje obrti, prične v Gorici dne l. febr. t. 1. — Ogenj. Dne 8. t. mes. opoldne je nastal ogenj pri posestniku Ivanu Boranu na Dvoru pri Žužemberku. Pogorel je skedenj do tal z vso spravljeno krmo. Govejo živino so komaj rešili, zgorela pa sta dva prašiča. Pogorelec je bil zavarovan za 600 kron, škoda pa je mnogo večja. Nevarnost za sosedna poslopja je bila velika, a gasilno društvo iz Žužemberka je hitro prišlo na pomoč ter omejilo požar. — Županstvo na Dvoru v imenu cele vasi in pogorelca izreka zahvalo vsem, ki so z neumornim delom zabranili večjo škodo. — Na Igu je po kratki bolezni umrl za pljučnico 70letni zelo osiroteli I. G r osma n , po domače Kozinov Jože, znani ižanski izvošček. Bil je sin jako premožnega očeta. — Desno nogo so odrezali zdravniki znanemu dunajskemu časnikarju g. Jožefu Grafu ki je pa toliko okreval, da se more gibati po sobi. — Drag par volov. V Št Andražu je prodal Lavrencj Nanut Antonu Marušiču par volov za 1314 K. Take cene za par volov doslej še ni bilo v Sent Andrežu. — Izseljevanje. Severoameriškega Lloyda brzoparmk „Kronprinz Wilhelm" je dne 10 t. m. ob 6. uri popoldne srečno dospel v New York. Zastopnik tega paro-brodnega društva v Ljubljani je g. Edvard Tavčar v Kolodvorskih ulicah št. 35 — Z milijonarko se je poročil. Iz Londona poročajo, da se je avstro-ogrski podkonzul dr. Ivan S c b w e g e 1, nečak poslanca Schvvegla poročil z milijonarko gdč. S m i t h , katere rodbina je ena najbogatejš h v Brooklyn New Yorku. Dr. Schw gel je bil nedavno prestavljen v Kap-stadt. Ljubljanske novice. lj Poročena sta bila danes dopoldne v stolnici gosp. Mihael Gregorec, uradnik pri banki „Slaviji" in gdč. Štefanija Šusteršič. lj Repertoir slovenskega gledališča. Ker je več članov m cla-nic slo«ensKe opere obolelo, odpade današnja predstava opere ,,M i -g n o n" in ne bo sploh nobene predstave. V nedeljo popoldne „C h a r-1 e y e v a teta'; zvečer tretjič izvirna narodna pripovedka ..Martin Krpa n". Prihodnji teden gostuje g. Andrija F i -j a n in sicer dva večera zapored. lj Umrla je usmiljenka Agata Katarina W i p p 1 i n g e r , stara 72 let. V Japeljevih ulicah štev. 2 je umrla Marija S c h o n , stara 75 let. lj Predavanje »Slov. kršč. soc. zveze' v torek zvečer je bilo jako dobro obiskano, kakor vedno, kadar predava g. dr. K r e k. G. predavatelj je v petčetrt-urnem govoru razlagal pomen tujk, koje pogostoma čitamo v knjigah in v časopisju. Zlasti zanimivo je bilo, ko je gospod profesor pozval navzoče, naj nanj stavijo vprašanja o pomenu tujk, kojih pomen posamezniku ni znan. Končno je g. doktor pristavil, da je pripravljen imeti posebno predavanje, na kojem bi reševal »uganjke«, koje bi mu stavili zborovalci v obliki manj' znanih tujk. Splošna želja udeležencev po predavanju je bila, naj bi gospod doktor to storil že prihodnji torek in osnula se je med udeleženci cela zarota, kako spraviti s kako tujko gospoda profesorja v zadrego, kar bo pa pri znani vsestranski zmožnosti g. profesorja ostalo najbrže le pobožna želja! li Pred policajem ga je bilo sram. Jožef Kocijančič, hičarsKi pomočnik v Liubljani je zahajal v Čaksovo gostilno. Nekoč je porabil to priliko, da je tamošnji natakarici iz nezaprtega predala izmaknil torbico z denarjem in nekaj finih smodk v skupni vrednosti 104 K 12 vin. Kocijančič pravi, da je to le iz šale naredil, da je imel namen vse nazaj dati, a ga je bilo pred poklicanim stražnikom sram to storiti Pri telesni preiskavi so našli pri njem tudi ključe od blagajne, kateri so bili last tukajšnjega trgovca Umeka, pri katerem je za pomočnika služil. Umek pravi, da mu je najmanje 160 K izmaknil iz blagajne. Obdolženec se je le za 20 K udal. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe. lj Zdravniške vesti. Ljubljansko bolnico zapustita gg. sekundarija dr." Pavel Kane in dr. Josip Stoje. Prvi prevzame mesto okrožnega zdravnika v Vipavi, drugi pa odide na dunajsko kliniko, da se speci-jalizira v kirurgični stroki. Ij Tridesetletnico, odkar je vstopil v tuk. c kr. glavno tobačno tovarno, je obhajal včeraj delovodja gosp. Ignacij H a b i h t, ki je v tovarni, ne da bi trpela disciplina, zaradi svojega konciliantnega nastopa vsestransko priljubljen. Želimo, da bi zdrav in krepak dočakal še 40Ietnico svojega službovanja." lj Društvo ,,Pravnik" ima občni zbor 23. t. m. ob 8 uri zvečer »Pri roži". lj Mleka je bil žejen. Dne 6. t. m. zjutraj je prišel neki tat na Cojzovo cesto pred Jebačinovo prodajalno, kjer sta bili popustili mlekarici Karolina Erjavčeva iz Dravelj in Josipina Strukljeva iz Rudnika svoja mlekarska vozička in ukradel prvi za 62 v., drugi pa za 2 K 80 v. mleka. lj Deželna vinska klet. Pri si-nočnji vinski pokušnji, smo opazili tudi mnogo tujih obiskovalcev, ki so se jako zanimali za razstavljena vina ter za imena razstavljavcev-producentov v svrho nakupa njihovih vin. lj Koncert društvene godbe, kateri se je vršil včeraj v kavarni »Evropa" je zopet pokazal, koliko simpatij uživa domača društvena godba. Kavarna je bila do zadnjega kotička napolnjena, tudi postrežba je bila v vsem oziru hvale vredna. lj Na božjo pot so se podali. Janez Prime posestnik: iz trebanskega okraja je že dalje časa koval naklepe, kako bi svojega sina Karola spravil v Ameriko ter ga odtegnil vojaški službi. Tako se je domenil njegov sin z drugimi vaščanskimi sinovi iti v Ameriko in sicer tako, da bodo rekli, da gredo na božjo pot. Zbralo se jih osem in hajd proti Ljubljani in potem na Brezje Ali v Ljubljani so bili ustavljeni in ker so pri preiskavi našli pri njih potne listke za v Ameriko so bili vsi skupaj are-tovani in stari Janez Prime je moral s svojim sinom in drugimi ne na božjo pot, ampak v zapor. lj Pleskarska zadruga. Dne 11. t. m je bilo odvzeto pohištvo in drugo imetje pleskarske zadruge upravi njenega dosedanjega načelnika g. Fr. Barage in se je izročilo v oskrbo zadružnemu podnačel-niku g. H. Eberl. lj Najdene in izgubljene reči. Frančiška Labernik je izgubila dne 6. t m. od Šiške do Slomškovih ulic denarnico s 30 kronami. — Ljudmila Praprotnik je našla denarnico z manjšo svoto denarja. Najden je tudi črn suknjič, vreden 5 K in hranil-nična knjižica z večjo vlogo. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena usnjata doza za svalčice, palica, dva dežnika in rokavice. Razne stvari. Najnovejše. Dvanajst oseb utonilo. V Halle na Nemškem je utonilo dvanajst oseb. ki so drsale na ledu. — Skalovje se je utrgalo. Zapadno od Margaretinega zaliva se je od obali utrgala ogromna masa skalovja ter padla v morje, katerega teža se ceni na četrt milijona tonelat. — A m e rika se brani Židov. V zadnjih pe tih mesecih je dospelo v New York 75 160 ruskih Židov. Na podlagi str»ge izvršitve zakona © naseljevanju ni bilo mnogo teh naseljencev sprejetih, ker so došli v Ame riko s tujo podporo. — Syvetonova soproga toži ameriško zavarovalno društvo za 180.000 frankov, katere ji družba noče izplačati — D i n a m i t n o bombo je položil nekdo na železniški tir med Var šavo Kalizs. Mašinist brzovlaka je sumljivi predmet na železniškem tiru opazil in ustavil vlak. — Tri otroke obesil. Tr govec Modersky, ki je živel v prepiru s svojo soprogo, je obesil tri svoje otroke in potem še samega sebe. Njega so rešili. Kako je bilo v Port Arturju zadnje tedne pred kapitulacijo. Kitajci, lastniki džunk, opisujejo življenje v Port Arturju v zadnjih tednih tako: »Hiše so vsled neprestanega bombardiranja močno poškodovane, razrušene, popravljanje močno poškodovanih ladij je vsled pomanjkanja delavcev in inženirjev nemožne. Delo v dokih je popolnoma ustavljeno. Mrliče pokopavajo kitajski „Kuli", a ti ne morejo zmagovali svojega dela ; mnogo trupel leži nepokopanih in jih žro ps'. Posadka dobiva le črnega kruha in vodo za vsakdanji živež Zelenjave ni cikake, meso konj in psov uživa se kakor posebna deli-katesa, vreča moke stane 18 rubljev. Ljudje podirajo hiše, da morejo rabiti ta les za kurjavo. Tri hospitalne ladje so se pogrez-nile, ne da bi bili mogli rešiti bolnike, ki so se nahajali na njih". Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 12. jan. Dopisniku „Piccola" je rekel dr. K r a m a f: Svoje stališče glede italijanske univerze moramo uravnati sporazumno z Jugoslo- van i k i so naši zavezniki. Bilo bi izdajstvo ed naše strani, če ne bi postopali v tem solidarno ž njimi. Da se rešita skupno italijansko in slovensko vseučiliške vprašanje, je pravično. Bili smo vedno posredovavci med Jugoslovani in Italijani. Tudi če zdaj ne bi bilo dogovora, bi pa vendar morali podpirati zahteve svojih narodnih sorodnikov. Dunaj, 12. januarja. Na tukajšnji borzi so bile danes razširjene vesti o atentatu na carja. Te vesti so le borzni manever, ker se hoče neugodno vplivati na novo rusko posojilo, ki se danes oddaja na bero-linski borzi. Dunaj, 12 jan. Tržaški ces. namestnik Hnhenlohe se mudi tu. Dunaj, 12. jan. List „Zeit" poroča, da se bodo letos vršile na Tirolskem vojaške vaje v mnogo večem obsegu nego druga leta, kar se stavlja v zvezo, kakor se zagotavlja iz zanesljivega vira, s položajem sedanje politike. Rim, 12. ian. Minister zunanjih zadev Tittoni je ozdravel. Tokio, 12. jan. (K. u.) Japonski častniki, ki preizkujejo ruske ladje v Port Arturju poročajo o treh potopljenih križaricah, o katerih pa še ni natančnega znanega. — »Ziljak" leži v zahodni luki potopljen. Jambore je videti iz vode. »Razbojnik" leži v v bližini svetilnika. Rusi so ga sami potopili. Neko drugo ladjo so v zahodni luki uničile granate. — Dalje so potopljeni tri lovilci torpedov. Dva druga lovilca torpedov je uničil ogenj, nekaj torpedov topni-čaric leži 1000 metrov oddaljenih. Dva lovilca torpedov še iščejo. Peterburg, 12. januarja. Skrydlov je pred svojim odhodom iz Vladirostoka govoril na sestanku častnikov ter dejal, da stoji Vladivostok pred važnimi dogodki. Naj bi tudi brambovci Vladivostoka, ako mu bo treba brambe, pokazali tako junaštvo, kot brambovci Port Arturja. Petrograd, 12. januarja. Ruski listi pišejo, da bi bilo mogoče še dva meseca držati Port Artur, in da generali Smirnov, Fok in Gorbatovski zato niso hoteli častne besede, da se več ne vojskujejo proti Japoncem, ker se je kapitulacija sklenila proti njihovi volji. Peterburg, 12. januarja. V vladnih krogih se jako čudijo vestem, da bi Rusija Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij po padcu Port Arturja rada sklenila mir. Res je na Ruskem stranka, ki je proti vojski, a vladni krogi, pred vsem pa car, so odločno za nadaljevanje vojske. Rusija hoče najprej nasuhem priboriti zmago. Roždestven-skega brodovje se ne vrne, a plulo bo počasneje ter čakalo tretjega brodovja, s katerim se bo združilo. Rusi so prepričani, da bodo Japonci poizkušali blokirati Vladivostok in da bodo napadli tudi Sahalin, zato je treba, da nastopi močno rusko brodovje. Pariz, 12 jan. Vse novine soglašajo, da pomenja izvolitev Doumerja predsednikom zbornice resen poraz za Combovo ministrstvo. Več opozicionalnih listov je mnenja, da, ako bi Lombes iz izvolitve Doumerjeve izvajal tozadevne posledice, bi moral že danes dati svojo ostavko. fllefeorologlčno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm C id a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura PO Celziju Vetrovi Nebo > ,l| Š S . 0 ■o <# > rt M PH 11 9. zveč. 742-8 0-2 sl. jzah. jasno 12 7. zjutr. 740-2 ~5'6 sr. sever » 0 0 2. pop. 737-7 7-6 p. n. jzah. it Srednja včerajšnja temp. —0'7°, norm. —2 6°. Dunajska borza dne 11. prosinca. Skupna 4°/0 konv renta, maj-nov. . . 100 20 Skupna 4<>/o konv. renta, jan.-julij . . 100-20 Skupna 4 2% pap. renta, feb — avg. . . 100-35 Skupna 4-2°/o sreb. renta, april - okt. . . 100-35 Avstrijska zlata renta . ......119'50 Avstrijska kronska renta 4% .... 100-30 Avstrijska invest. renta 3'/»% .... 91-70 Ogrska zlata renta 4°/0.......118 75 Ogrska kronska renta 4%.....98'40 Ogrska invest renta 3. . , . . 89-35 Delnice avstro-ogrske banke .... 1629 Kreditne delnice..................679 60 London vista......... . 24 0 05 Nemški drž, bankovci za 100 mark . . 117-47 Vj 20 mark............23-51 20 frankov...........19"10 Italijanski bankovci.......(. 95-45 Cekini............. 1132 GDOD Hloda gospodično iz dobrehise, vešča slov. in nemškega jezika se sprejme Vh trgovino. Prednost imajo že prej službujoče. Kje, pove upravništvo tega lista. 57 3—1 Vabilo na XIII. redni občni zbor Vzajemno podpornega društvu registr. zadruga z omejenim jamstvom, kateri bode dnč 25. jan. 1905 ob 5. uri pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Odobrenje zapisnika XII. rednega občnega zbora dne 19. februarja 1904. 3. Volitev dveh overovateljev zapisnika XIII, občnega zbora. 4. Poročilo o računskem zaključku za 1. 1904. 5. Dopolnilna volitev članov ravnateljstva 6. Volitev peterih članov nadzorovalnega sveta in dveh namestnikov. 7. Slučajnosti. V Ljubljani, 12. januarja 1905. Ravnateljstvo. Opomba: Občni zbor je le tedaj sklepčen, ako se istega udeleži deseti del članov. Ako bi se j h ne udeležilo zadostno število, se vrši drugi občni zbor na podlagi § 27. društvenih pravil dDČ 19. februarja 1905 z istim sporedom, ob isti uri in na istem kraju. 56 1-1 gostilno no Loverci se I. sušca t. I. pod zelo ugodnimi pogoji odda na račun 1» oženjeni spretni gostilničarki, katere soprog ima lahko službo v Ljubljani. — Ponudbe sprejema in natančnejša pojasnila daje Karol Lenče, posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. 44 6-4 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi * vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Nar čila sprejema družni« založnik 8 H Skerl, Sv. Iran pri Trstu. 10 10 prQ