Posamezna Številka 10 vinarjev.
šiev.69.
V LUtHanl, t Detel, 24. marca 16.
Leto xuv.
Velja po pošti: =«
Za celo leto naprej. , K 28-— za en rnoseo „ . . „ 2*20 za flomcljo oeloletno . „ 20'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemali mesečni „ 1'80
Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserati: -----=
Enostolpna petltvrsta (72 turu široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 20 v za dva- ln večkrat . . 15,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano: =
Enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni red
tiar Uredništvo Je v Kopitarjevi allol štev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol št. 8. — Račun poštne hranllntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo8n.-herc. št. 7563. — Upravniškeg« teleiona št, 183.
Milo.
Vsi avstrijski narodi pričakujejo, da bo po vojni pri nas doma marsikaj drugače; želja po novi, prerojeni Avstriji je splošna. Ostali pa bosta dve dejstvi: prvič, da v Avstriji živi 8 narodov, ki so navezani drug na drugega in drugič jc svetovna vojna odkrila, da so vsi ti narodi zvesti svoji državi. Nočejo narazen, kakor so upali njeni sovražniki, ampak v mejah te države in pod habsburškim dvoglavim orlom hočejo živeti in delati za svoj razvoj in dobrobit države. V naši državi pa smo imeli pred svetovno vojno neko posebnost, za katero nas naši sosedi niso zavidali, namreč narodnostni boj. Ne bomo vzbujali spominov, le toliko bodi rečeno, da so bile oblike teh sovražnosti časih tako hude in grde in boj tako ljut, da je marsikomu začela umirati vera v pravico. Vsak dober Avstrijec si mora želeti, da jc prejšnjih narodnih bojev konec. Noben narod naj ne živi v večnem vsakdanjem strahu, da mu njegov sosed zavida in streže po življenju; vseh osem narodov naj čuti, da mu je njegovo narodno življenje in razvoj neovirano zagotovljen, ker tako bi izginila iz mnogih src trpka in težka misel in prišlo bi veselje za delo »z združenimi močmi« za blagor cele države, od česar bi zopet imeli blagodejno korist vsi posamezni narodi. Avstrijski narodi stoje pred tem vprašanjem: »Osem nas je, vsak ima svojo silo; ali te sile združimo za skupno delo, ali naj gredo te sile v boj ena proti drugi?« Vprašanje je že rešeno v zgodovini in izpričano po svetovni vojni: »Skupaj smo in skupaj hočemo ostati!-<
Gre se pa sedaj za obliko tega skupnega življenja. Dosedaj avstrijsko državno pravo še ni poznalo izraza narodnosti. In vendar je to zelo živ organizem in v naši državi tisti, ki lahko zelo koristno ali pa škodljivo vpliva naj si bo na politično, gospodarsko ali pa socialno življenje, Dosedaj se narodnosti ni hotelo priznali; ni čuda da se je pa sama toliko bolj oglašala in v svoji marsikdaj popolno upravičeni razburjenosti in živahnosti ustavila ves gospodarski in socialni razvoj države. Dostikrat smo že poskušali urediti narodnostno vprašanje, pa vedno le bolj po koščku in ne povsod in z enako mero za vse. Sedanja vojna nam nudi zadnjo priliko, ker le tako velik čas more rešiti tako veliko vprašanje.
Dolgo časa med vojno se o teh vprašanjih ni smelo nič slišati, letos pa je cenzura dovolila, da so nemški nacionalci in nemški krščanski socialci postavili skupni nemški program, v katerem so vladi in drugim narodom sporočili »nemške zahteve za bodočnost«. Marsikdo se je čudno spogledal, prestrašil se pa ni, ker je tista
LISTEK.
iz »'eia malega anevnlKa.
(Dogodek z italijanskega bojišča, priobčil Ant. Kočevar.)
I.
Bilo je lepo jutro, nebo je bilo čisto kakor ribje oko in solnce je v tem poletnem času močno pripekalo. Lep, krasen pomladanski dan je motilo samo grmenje topov skoro vseh kalibrov, prasketanje P"šk in strojnic na napadajoče Italijane.
Naša baterija je stala približno kakih 500 korakov od naše hiše in vedno, skoro noč in dan, obsipala Italijane s svojimi izstrelki.
Takoj prvi dan vojske z Italijo se je popoldan širila vesela novica, da so naši Pobili 1000 Italijanov, jim ugrabili 3 strojnice in ujeli mnogo vojakov. Vsak dan smo opazovali učinke naših granat in šrapnelov, Od zjutraj in skoro do poludne smo bili tam.
Ob 9. uri, bilo je menim, 26, junija, smo začuli neko tuljenje po zraku in kma-)u nato se je zarila granata globoko v zemljo, kjer je z groznim pokom eksplodirala. Granata jc padla približno 500 korakov od nas, a nobenemu nič zalega storila. Takoj
nemška objava še pravočasno dala priliko, da se lahko vsi pripravijo. Samo koristno je, da se spoznajo vsi nazori, pretehtajo vsi predlogi in odkrijejo vse tajne misli in možne posledice. Nemška objava je v Avstriji zopet spravila na dan vprašanje narodnostne avtonomije. Drugi narodi so bolj gledalci in poslušalci, med Nemci pa je zadnji čas zelo glasno besedovanje: Deželna ali narodna avtonomija. Alpski Nemci so se izrekli za to, da se razširi deželna avtonomija. Češki Nemci so za narodno avtonomijo. Pri nas so koroški Vsenemci za večji centralizem. Češki Nemci so gori v manjšini in razširjena in krepkejša deželna avtonomija jim je strah za njihovo narodnost. Tudi dr. Steinvvender jih ni mogel potolažiti, češ cla bo za Nemce tudi v onih deželah, kjer so v manjšini, dobro poskrbljeno. Boj še ni končan.
Mariborska »Straža« piše:
Nam Slovencem na Štajerskem in Koroškem je stališče čeških Nemcev zelo simpatično in mi bi bili zadnja leta pred vojsko v naši deželni politiki njih verni učenci. Tudi za nas velja načelo, da se deželna samouprava naj le še razširi, ko je že vsaka narodnost v deželi dobila svojo narodno upravo. Vojskin čas nam je pokazal, kako razkrojevalni in škodljivi so narodnostni boji, ker zastrupljajo vse javno življenje in nam jemljejo naše najboljše moči za večinoma brezplodni narodnostni boj. Za to je treba z velikopoteznim mahljajem tem bojem narediti enkrat za vselej konec — in češki Nemci so prepričani, da se to da storiti z uvedbo narodnostne avtonomije.
Izmed večjih avstrijskih strank zavzema stališče narodne samouprave tudi nemška socialistična stranka. Njen govornik je v tej stroki dr. Kari Renner, bolj poznan pod psevdonymom Rudolf Springer. Ravnokar je zopet izdal na Dunaju knjigo »Osterreichs Erneuerung. Politisch-pro-gramatisehe Aufsatze«. Dunajska cenzura je velikodušno pustila, da je izšla tudi razprava o bodočnosti Avstrije. Nam časnikarjem še lokalne cenzure zabranjajo, pisati o tem predmetu. Za to nam ne pre-ostaje drugega, nego da opozarjamo na publikacije, ki so glede cenzure srečnejše, četudi te publikacije izhajajo od strank, s katerimi sicer nimamo mnogo skupnega.
Narodnostni boji po vojski morajo ponehati. Ravno dosedanji spori med avstrijskimi narodi so ustvarjali pri naših sovražnikih sliko oslabljene in razpadajoče Avstrije ter jim dajali pogum za napad in jim pomnoževali njih poželjivost. V istini je pa to bil boj mladih, kvišku hrepenečih narodov, ki so vsi Avstriji udani, kakor je vojska pokazala, in ki ne iščejo niti svojih kulturnih niti svojih političnih ciljev izven mej naše habsburške monarhije.
nato privozari druga granata in zadene hišo tamošnjega pasjederca ali po domače »šintarja«. K sreči je bil mož ob 8. uri na-pregel svojo kobilico in odpeljal nekoliko boljšega blaga nekam proti Gorici. Njegov pomočnik, ki je od nas cel dogodek opazoval, je tekel s kolesom ves razburjen poročat gospodarju žalostno novico. Medtem smo pa ostali šli na kraj nesreče. Med prvimi, ki so tja dospeli, sem bil jaz in pa moj tovariš Edvard. Takoj pričneva delo in kmalu sva našla več kosov granate. Kmalu nato sem našel pasjedercev nož, bil je še ves krvav, in pokazal sem tovarišu kletko s kakimi osmimi psi. V železni kletki so revčki vsi preplašeni cvilili in skakali naokrog. Edvardu rečem, naj s kakim tovarišem odpre kletko in izpusti ujetnike. Z velikim trudom jc z nekim tovarišem odprl kletko. Psi pa vsi veseli so jeli mahati z repi, a nato so jo udarili po polju vsak proti svojemu domu. Kar zakriči nekdo, da se vrača pomočnik s kolesom. Kakor kafra smo jo odkurili, samo dva sta tam ostala in nista hotela ubogati tovariša. Ta dva sta dobila vsak par batin in zaušnic ter sta komaj ušla pomočniku.
Sedaj jo udari pomočnik za nami. Nekaj časa smo bili opazovali od daleč, a nato smo jo odkurili po ccsti proti domu. Kar se obrnem in vidim pomočnika ne daleč od mene. Ves v strahu zakričim, naj beže vsi čez polje, ker mislil sem si, pomočnik s ko-
Bilo je kakor pri dobrem, mladem vinu. Kdor ne pozna vinske narave, misli, da hoče raznesti sod in se razliti po kleti, v istini pa je to vrenje najboljših v vinu se nahajajočih snovi, koje se mora izvršiti, da postane vino lepo za oko in dobro za okus. Toda tudi to navidezno slabost moramo odstraniti od Avstrije. In to se zgodi po našem mnenju, po mnenju velikega števila Nemcev in po prepričanju premnogih seri-oznih politikov z narodno avtonomijo. — Proč z vsakim povodom za boje, da bodo lahko narodi mirno med seboj živeli!
Mm Gorica.
Goriško, v marcu 1916.
Glasovi o Gorici.
Ves svet gleda na Gorico, oči vseb so obrnjene'na prestolico naše Goriške, ki je izpostavljena že deseti mesec ognju italijanskih topov, ki prinašajo nad njo, mesto odrešenja, uničenje in opustošenje. Središče goriških Slovencev, naša solnčna Gorica, mesto, obdano z vrtnimi nasadi, prepuščeno razdejanju. In sovražni tujec vidi natančno na višinah Št. Ferjana in Cerovega vsakega človeka, sprehajajočega se po goriškili ulicah. Namesto kulture je prišlo razdejanje. In ljudem, izgnanim iz goriškega mesta, se toži po domu, in prebivalci goriškega mesta v kleteh hočejo solnca. In pišejo ljudje o Gorici, in na izložbenih oknih goriških laških knjigarn so že med vojsko stale izložene laške brošurice, ki hočejo dokazati, da naša Gorica ni Gorica, ampak čisto laška Gorizia. In nemški profesor na nemški gimnaziji, dr. Zimmermann, je še pred dnevi priobčil v »Pester Lloydu« podlistek o »Gorz an der Isnitz«. Ne dvomimo, da je imenovani profesor pisal bona fidc — v dobri veri iz miljeja, v katerem se je gibal, vendar bi bil zgodovini in resnici s pestjo v obraz, kdor bi pisal in govoril: Gorz an der Isnitz« ali kaj podobnega.
Gorico so sezidali Slovenci; 1. 949. se prvič imenuje ime Gorica. In kdor bi trdil, da je izvor imena Gorice italijanski, se zdi človeku, kakor da bi sanjal. Cesar Otto imenuje v darilni listini, v kateri podeljuje 1. 1001. del Gorico^ oglejskemu patrijarhu Ivanu, da se Gorica, tedaj še vas, imenuje v s 1 o-venskem jeziku Gorizia (reete G o r i c a) »Damus et donamus cum
orane jure Johanni Patriarchae--
medietatem unius villae q u a e s c 1 a-v o n i c a 1 i n g u a vocatur Gorizia —« ČCzernig, 477). Avtohtono prebivalstvo Gorice je slovensko in deloma tudi furlansko. Furlani so imenovali in ime-
lesom za nami čez polje gotovo ne more. In nisem se varal. Vsi smo mu srečno ušli.
Doma sva z Edvardom pripovedovala čudno zgodbo o »šintarju« in o pomočniku, ter kot izpričbo pokazala kosčeke granate. Neki mož, ki je bil ravno pri nas in je ves ta pogovor slišal, se je jezil nad »šintarjem«, češ, danes zjutraj ob 7. uri mi je bil psa po krivici vzel, a sedaj ga bom gotovo našel doma; in podaril nama je vsakemu dvajsetico.
To zgodbo bodem pomnil dokler bo-dem živ.
II.
Bilo je menim 15. novembra 1915. Ko se zvečer vračam iz ateljeja g. Jerkiča proti domu; pot me je peljala ravno čez Travnik. Na koncu Travnika zaslišim žvižg in močen pok. Šrapnel je bil došel in eksplodiral visoko v zraku. Pred očmi se mi je stemnilo in padel sem na tla.
Ko sem se zbudil iz oinedlevice sem se znašel doma. Moj prijatelj Edvard, ki je prišel s Korza, me je z nekim vojakom prenesel domov. Zato mu bodem še jako hvaležen.
Dobro in splošno znani policaj in Edvard sta bila ob postelji in me tolažila.
Rana ni bila še tolika ali celo nevarna, ampak kakor mi je povedal zdravnik, lahka. Skoro celo noč nisem nič spal. Drugo jutro ob 4. uri me zbudi grozen tresk v bližini. Granata malega kalibra ie bila pro-
nujejo še sedaj Gorico po slovenskem Gurissa. Italijanska je bila spočetka le duhovščina, nemško in deloma italijansko je bilo le plemstvo. Italijani so se priselili v Gorico v večjem številu šelo v 17. stoletju. Zanimivo je, da se je po-klonitev goriških meščanov o priliki nastopa vlade nadvojvode Karola (leta 1564.) izvršila v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. (Czornig, stran 926.) Iz poročila nuncija Giralomo Por-zia se d& posneti, da je bil značaj Gorice v 17. stoletju slovenski. Girolamo Porzia poroča namreč 1. 1567.: »V jedi, pijači in obleki so Goričani Nemci (to se pravi v nasprotju z Italijani: Slovenci); splošno se govorijo trije jeziki: nemško, slovensko in italijansko. (Czornig, str. 926.)
Kakor sem že omenil, so se Italija' ni preselili v Gorico šele v 17. stoletju, takrat, ko je vsled turških in benečan-skih bojev bila dežela in mesto zelo opustošeno. In sicer so bili novi italijanski priseljenci obrtniki in trgovci z Beneškega, ti, ki so še pred kratkim časom iz svojih trgovin v Raštelu in drugod psovali avtohtono slovensko prebivalstvo s »priseljenci«. Va fuori o straniero!
In vendar je vkljub močnemu va* lu italijanskih priseljencev imel slovenski jezik med italijanskim in nemškim še polno moč in veljavo, kar mora z žalostjo konstatirati namestnik graške vlade, škof S t o b a e u s, ki se je trudil dvigniti nemški jezik zopet do prejšnje veljave. Ta pravi v pismu na nadvojvodovega tajnika Petra Ca-sol: »Želimo, da se uporaba nemškega jezika, v Gorici zopet obnovi, onega jezika, katerega je nadvojvoda Karol s tako dobrim uspehom uvedel, da so se vršile sodne razprave v nemškem jeziku in je tudi drugače občevanje bilo nemško. Sedaj pa imenovani jezik propada in namesto nemškega jezika se je vrinil barbarski jezik (reete slovenski), ki ni ne latinski, ne italijanski. Da lahko sodimo, kake koristi je znanje nemškega jezika, bi omenili, da se mišljenje in čustvovanje ljudstva krije navadno z jezikom, ki ga ljudstvo govori.« (Czornig, str. 928.)
Zanimivo je, da je bilo dobrih sto let po invaziji Benečanov 1. 1875. na Goriškem 130.748 Slovencev, 47.841 Fur-lanov, 2150 Nemcev, 403 židje in lc 15 tisoč 134 Italijanov (Czornig).
Slovenci v Gorici pred vojsko.
V Gorici je vladala pred vojsko neomejeno italijanska liberalna stranka. In vendar so bili Slovenci, ki so tvorili v Gorici državi in dinastiji udan element, opora Avstrije na jugu. Toda to
drla skozi bližnjo streho in eksplodirala. Kakor bi trenil, sem se oblekel in takoj zbežal v klet.
Zjutraj sem pregledal sobo in našel zapičen v moji postelji kos granate.
Ob 7. uri, ko je vse vkup nekoliko prenehalo, grem z Edvardom na zrak proti Ajševici. Tu sva imela priliko opazovati dvoboj v zraku.
Neki sovražni letalec, ki je bil bržkone namenjen obsipati našo letalno postajo z bombami, je bil pa v veliko presenečenje sprejet od dveh naših letalcev. Vedno bližje in bližje sta prihajala in v bližini kakih 50 metrov je naš zrakoplovec prvi napadel, Na pomoč mu je došel nato drugi letalec in skupno sta ga premagala in mu užga-la rep, bencin je začel sovražniku curljati in padati je začel. Po ljutem obstreljevanju z našo hrabro art.iljerijo je bil, kakor sem pozneje zvedel, prisiljen nekje pri Biljah se spustiti na tla.
Ob kaki 9. uri smo opazovali pet naših letalcev, ki so kakor sem zvedel, vljudno vrnili poset s tem, da so šli oni in obsipali italijansko letalno postajo pri Gradišču z bombami.
III.
Italijansko topništvo obstreljuje ulico Camposanto in Gorico.
Popoldne istega dne sem imel priliko opazovali iz ateljeja obstreljevanje ulice
so znane stvari, in ni treba, da bi o njih
govoril.
In pri ljudskem štetju, kako so nas skušali zamolčati, s kakim aparatom je delal magistrat, da bi nas čim manj naštel. Leta 1900 so nas našteli magi-stratovci le 3567. In tudi leta 1910 so hoteli delati po prejšnjem zgledu, če ne še hujše. Toda preprečila jim je to nakano, vsaj deloma, vlada, ki je sama skušala s svojimi organi ugotoviti in popraviti dejanski položaj. Toda vsega se ni več dalo popraviti. In tako so našteli Slovencev 11.000 in 14.000 Italijanov. A gotovo je bila v Gorici najmanj polovica Slovencev.
Solnca GoricL
Kdaj se vrnejo Gorici, solnčni naši Gorici lepši časi, kdaj bo zopet tujec
pognan iz naših Brd, od Soče tja daleč, daleč nazaj, odkoder je prišel? Va fuori o straniero! Ne potrebujemo te, tujec. Kdaj bo zasvetilo Gorici solnce, kdaj se zopet dvigne iz razvalin v novi slavi naša lepa Gorica? Že od pamtiveka smo bili tu mi Slovenci, na tvojih tleh, Gorica, zvesti cesarju in Avstriji, a strah in trepet sovražnikov habsburške dinastije. In tudi vnaprej hočemo bivati v svoji Gorici, s pravicami, ki nam gredo po našem številu in kulturi. Italijanska vladajoča stranka v Gorici ni nikdar ljubila Avstrije, ampak Avstriji udano je bilo le domače prebivalstvo, slovensko in furlansko. In s Furlani smo živeli v miru in slogi, le Italijani so vedno delali razdor. Ne »Gorizia sul Isonzo«, ne »Gorz an der Isnitz«, ampak Gorica je in ostane naša slovenska »Gorica ob Soči«. Solnca Gorici!
—tov—«
SoCo poke?! svojemu pesniku.
Takrat se spomni,
bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda V oblakih tvojega neba, Kar vode v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvi vse na dan, Narasti, vskipi v tok strašan, Ne stiskaj v meje se bregov, Srdito čez branove stopi, Ter tujce, zemlje lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov.
Tako je naročal S. Gregorčič bistri Soči, in ona, hvaležna svojemu slavi-telju, ga je ubogala pretekle dni. Sovražnik je imel ob bregovih naše reke svoja skrivališča in strelne jarke. A on ni poznal moči planinske hčere. Minuli teden je dan na dan deževalo; ne le Soča sama, ampak tudi njeni pritoki in hudourniki so vsled deževja zelo narasli. Naša reka je v Furlaniji prestopila bregove in zalila strelne jarke. Kdor je mogel, je ušel, a mnogo Lahov je utonilo. Mi smo brez prelivanja krvi s pomočjo Soče zasedli precej strelnih jarkov.
Soča, le še pomagaj našim juna-Kom! Ne barvaj svojega krila s krvjo
naših hrabrih braniteljev, pač pa nesi
izdajalsko sovragovo kri v daljnje morje, kjer naj jo spijejo sardele, laške delikatese.
JC mer v Tolmin."
Ker me je zadnjič, ko sem bil v Ljubljani, g. urednik »Slovenca« pokaral, da nič ne pišem in ker se prodaja toliko neresničnih kvant o Tolminu n. pr. da so bili Italjani že v Tolminu, da je že vihrala zastava na gradu, da so me izpred oltarja vzeli in peljali v ujetništvo, sem se namenil pisati nekaj vrstic v čast resnici in v tolažbo po svetu razkropljenih tolminskih beguncev.
Že dolgo je od tega, kar je neki laški ranjenec, študent, ki je slabo nemško govoril, na obvezovališču nekemu našemu stotniku, ki ga je vprašal, kdaj bojo prišli Italijani v Tolmin, rekel: »Nikš mer v Tolmin.« Že takrat so obupali, četudi so trdili skoraj vsi ujetniki, da vsaj v Tolmin hočejo priti na vsak način. Seveda jih pride mnogo v Tolmin a le ujeti, mrtvi in ranjeni. Oboroženih Italijanov nismo videli v Tolminu. LTstavljeni so bili na mostu pri Volčah in pri Doljah, ker so precej zamudili. Le eno polento manj da bi si bili skuhali in jedli v Kobaridu, na bin-koštni pondeljek, pa hi bili že binkoštni torek prav z lahkoto pili Jonzelnovo re-bulco v Tolminu.
Sedaj pa je vse zamujeno. Ta nam in zemljelačnim preljubljeni gorski kraj jim postaja vedno bolj trd oreh (trda kost) posebno ker je Tolmin že po svoji legi in naravi dobro utrjen, rekel bi, nezavzeten.
V zadnjem času niso prav nič napredovali, ja celo nazaj so šli. Tako so bili nazaj vrženi za dva jarka.
Pretekli petek je bil po dolgem času velik napad. Nikoli nisem mislil, da bodem na svojem oknu v daljavi 800— 1000 m priča takih prizorov. Napad se je začel ob pol 8. uri zvečer. Infanterij-ski ogenj je trajal le do 9 ure, kano-nada pa celo noč do 7 zjutraj. Ne bom vsega popisal, ker kakor drugod, tako napadajo tudi tukaj polentarji. Slišali smo v zboru vpiti »Evviva 1' Italia«, »Avanti!« itd., a več kot eden je zavpil zadnji krat. Krogle naših vrlih branilcev so dobro zadele, ker ono vpitje se je kmalu izpremenilo v stokanje »aiuto«. Na koncu se je še slišal kak »ahasso«, najbrže niso vedeli, kako bi dol prišli.
Prizor je bil za Tolmince grozan. V zraku so švigale nad našimi glavami krogle iz topov in žvižgale puškine krogle, katerih nekatere izgubljene so padale na naše korce. Žarki raznih žarometov so se križali v zraku. V zraku so pokali z veliko svetlobo šrapneli in so se svetile rakete. Ja človek bi rekel, da je bilo krasno, ako bi ne bil se spomnil, kak namen ima ta umetni ogenj. Če bi vstal od mrtvih kak star Tolminec bi rekel »Ajti h . . . ., ben, ja sodni dan je tukaj.«
Kakor povsod se je tudi ta napad izjalovil.
Na trg Tolmin, je mesec dni, kar ne streljajo več, a nekaj granat se vsak dan vtopi v Tolminki. Zadnji čas so
Camposanto. Italijanski top je bilo slišati, ko je ustrelil. Mnogo bolj pa še kroglo samo, ki je drvela in se kregala sama s seboj, dokler ni prišla do cilja. Cela ulica in pa postaja sta bili v gostem dimu, kajti začelo je goreti par poslopij. Naši neustrašeni vojaki so reševali blago iz gorečih hiš in tvegali lastno svoje življenje pri tem. Kruti krvoločnež si je s tem hladil svojo jezo. Potem ko je oskrunil božji hram na sv. Gori s težkimi granatami, se je obrnil proti Gorici.
Ravno isti dan smo začuli veselo govorico, da je naša težka artiljerija razbila sovražnikom pet baterij in da je zletelo sovražno municijsko skladišče v Krminu v zrak.
Popoldne je šel sprevod 600 ujetnikov
skozi mesto. Dan je preminul brez vsakih nesreč.
Dne 18. novembra. Ko se na ta dan ipomnim, mi je kar tesno pri srcu. To je bil usodepolni dan za Goričane in za tujce. To je bil dan, v katerem so mnogi izgubili življenje, Zjutraj okrog 3. ure in pol je padlo hkratu deset 28 cm, granat. Vsake pol ure je došlo po večje število težkih granat, med tem pa, neprestano kakor dež, so padale manjše granate 8 cm., 12 rm. in 15 cm, v mesto. Imeli smo malo podzemsko klet, prostora za kakih 15 ljudi. Vedno jc bila tesno nabita tujcev, tako da včasih ni bilo prostora niti za domače. Zjutraj ob 8. uri je nekoliko ponehalo in tu na dvorišču sva našla za celo kapo šrapnelskih krogel in za kakih 8 kg kosov granat. Na-'o se je obstreljevanje nadaljevalo in ob S. uri sva zopet nabrala za kapo krogel in cclo 15 cm. hilsno, kojo sem pustil v Gorici. Ima 25 kg. Mnogo krasnih uric sem še kot dijak preživel v Gorici, a sedaj se mi je jako težko spomniti na one srečne čase.
V Gorici smo vstrajali skoro prav do zadnjega, namreč do 3. novembra, ter tudi mi preživeli marsikatero grenko med tem časom,
IV.
Kako sem iz Gorice vbežal in dogodbe na potu.
Dne 30. novembra. Popoldne ob 3. uri smo dobili slučajno voznika, kateri nas je prepeljal z nekoliko stvarmi do Šempasa. Ta dan je tudi žalosten. Nobene tolažbe nikjer, samo to sem vedno pel:
V očeh jim strah gori in lica gloda jim bolest tako beže gredo in sami ne vedo kje konec bo njihovih cest.
Predno sem odšel, sem vzel s seboj steklenico žganja in 2 kg kruha. Par loncev za domačo rabo in pa svečo, da bi si jo prižgal ako bi ravno bilo treba. Starši so odšli naprei z voznikom, a jaz sem s kolesom počasi šel za njimi. Ob 6. uri sem jaz odšel, pot je bila precej dolga, a ker nisem vedel, kje so se ustavili, sem jo zavil v neko napolpodrto hišo, popolnoma na samem in si pripravil začasno posteljo, Požirek žganja in dva kosa kruha me je dovolj : okrepčalo da sem zaspal.
Drugi dan ob 9. uri sem se zbudil grozno lačen in žejen. Dva požirka dobrega žganja in malo kruha mi je bilo za nekaj časa dovolj. V Šempasu sem v gostilni pra-šal, ako jim je kaj znano o stariših, poznal jih je namreč gostilničar. On mi pove. da se nahajajo tu v Šempasu pod št. 17. Takoj mi da nekoliko črne kave, da sem si ravno želodec ogrel, a od tam sem špI naravnost k niim.
posebno streljali na Ljubin in Poljubim
Tolmin ni toliko trpel kakor Gorica, četudi so 27. novembra vanj streljali s kalibrom 28 in 24 cm. Žrtev take granate je bila cerkvena hiša, v kateri je bival preč. g. prelat Msgr. Kragelj. Hiša je popolnoma poškodovana, posebno zadnji dež jo je uničil. Od take velike granate je bila zadeta tudi kavarna. Osemindvajsterca je tudi padla 10 m proč od kaplanije, katera je že prej bila obiskana od dveh granat in enega 15 cm šrapnela. Streho smo popravili.
Žalibog je že davno porušena stara farna cerkev sv. Urha na pokopališču. Pokopališče je razorano in posebno poškodovani družinski grobovi Tolmin-cev z zidom vred, ki je tudi porušen. Tudi starodavna romarska cerkev »Marija devica na Mengorih« je pol porušena.
V cerkvi sv. Urha jo ostala slika sv. Urha na oltarju popolnoma nepoškodovana. Vsi častniki so jo občudovali. Sedaj smo jo prenesli na varno v kaplanijo.
Farna cerkev »na Ilovici« je kljub 30 granatam še precej dobra. Na sv. Štefana dan sem tam daroval sveto mašo pri udeležbi okoli 1000 oseb, ker je bila kapelica premajhna.
Župnija je sedaj rekel bi razdeljena. K sv. maši v Tolmin smejo le Tol-minci in Zatolminci. Za vernike iz Ča-drga, Zalaza—Čadrga, Žabče, Zalaz— Žabče in Ravne, darujem ob nedeljah in praznikih drugo sv. mašo na Perbli.
Ljudje iz teh krajev ne smejo v Tolmin nego za večjo silo, n. pr. za pre-videnje, pogreb, krst itd. še mrtvi ne smejo v Tolmin brez legitimacij el
Ljudje so tukaj zdravi in zadovoljni, kljub nevarnosti, ki jim preti. Nekaj slučajev tifusa je bilo svoj čas. Le dva sta umrla.
Kar je vojna z Italijo izbruhnila sem pokopal za cerkvijo 127 oseb. 10 od granat ubitih. V Tolminu je bilo ubito le eno dekle, Amalija Obleščak. V zadnjem času je umrla na Praprotnem Marija Klobučar, Škalerca iz Dolj in Katarina Rutar, Kančanova, Zaiaz-Žabče, Možje so v vojski. Prva pusti 6, druga 8 otrok.
Bali so se ljudje pred ono pošastjo, ki se imenuje »evakuacija«. In res morali so proč vsi begunci, šoloobvezni otroci in brezposelni izvzemši mnogo vrlih tolminskih deklet, ki ostanejo tu v tolažbo ranjencev, ker pa takih ni, v tolažbo zdravih.
Kmečki posestniki v grapah, Polju-binu, Ljubinu in Zatolminu so ostali doma. Otroci iz grap morajo hoditi v šolo na Perblo, kjer podučuje cenjeni g. učitelj Franc Sivec.
Vseh skupaj je ostalo v župniji 1239 oseb nevštevši Ljubin. V Tolminu je še 155 oseb. Vpisalo se je tukaj v družbo sv. Mohorja 165 udov.
Ker imajo Poijubinci predaleč v Podmelec, posebno starci in žene, se je začela darovati sveta maša tudi v Po-ljubinu, ker ne smejo v Tolmin.
Seveda stane to dosti truda in letanja enemu samemu dušnemu pastirju, a mladost vse premaga.
Bilo bi mnogo še za pisati, a je gotovo, da ne bi dovolili tiskati.
Kdor želi kaj o svojcih poizvedeti, naj piše na župni urad Tolmin, pošta Podmelec.
A. Makuz, I. kaplan.
izpod Sv. Gore.
Goriško, marca 1916.
Oznanilo.
Prejeli smo nad 80 kg raznih nabožnih
predmetov za naše vojake! Darovala jih jo kranjska Marijina organizacija! Bog stotero vrni in Marija! — Za uredništvom »Slovenca« naša goriška pregnana inteligenca, nato Marijina organizacija Trsta in sedaj še kranjska deželna — vse na rahlo prošnjo za — vojake- Velik je vpliv »Slovenca«, pri našem ljudstvu; velika je ljubezen naših ljudi do vojakov — lastnih in drugorod-nih, ki branijo meje ožje in širše domovinej veliko je ljudsko razumevanje sedanjih glo-bokoresnih clni za naš narod, ko gre za biti ali nebiti: to be or no to be!, a največja je pač le ljubezen našega naroda do Marije Pomagaj, koji nešteta ranjena in bolna srca izročajo svoje drage na bojnem polju in doma, da jih čuva, tolaži in brani, da ohrani domove in domovino!... Pa je bilo pred vojsko težko pripraviti moža in še težje mladeniča: »fanta od fare«, da bi si j a v n o pripel svetinjico na prsi! Moške Marijine družbe večinoma kar niso mogle uspeti, kakor je bilo želeti, a ponekod v istini ni bilo materiala zanje ... A sedaj?
Celi bataljoni, da, celi polki: M a r i« j i n i sinovi! Na čepicah, na prsih in tudi na ročajih mečev: svetinjice vseh vr»t, vseh barv in vseh jezikov...; na prsih!* škapulirji in sveti srčki vseh barv in vseh! oblik ..,; okoli vrata in okoli rok pa mo-leki vseh dovoljenih vrst..., v žepu maš-ne knjižice z Marijinimi podobicami, naSl vojaki, naši junaki: vsi do Marje ... do Marije!,., Gospoda! Naj li zamolčimo, da je gori označeno dejstvo dejanjska izvršitev naše narodne posvetitve Brezmadežni dne 24. avgusta 1913? ... In ko nam jih Marija vrne: sinove naše, brate naše in očete, može in ljudske vzgojitelje, naj li pozabi Marijinega varstva? naj se mar sramu/'« javno priznati jo za svojo Gospo in Kralji« co? naj li je utešeno, da ji v zasebni b skupni domači in v skupni javni službi boi-ji izkazuje svojo hvaležnost? Ne! Marija ie dobila novo pravo do našega moštva in mladeništva in to novo Marijino pravo oži-votvoriti in ustaliti bo velika in prečastna naloga slovenskega dušnega pastirstval Zato pa: pripravite tla, gojite prijateljsko zvezo z vojaki — duhovnjani na bojišču, oskrbite jim nabožnih predmetov, tolažit«
KAKO SO SI NAŠI SOVRAŽNIKI PREDSTAVLJALI BODOČI ZEMLJEVID EVROPE.
Kako zaslepljeni so bili naši sovražniki še lansko poletje, ko so kljub odločilnim dogodkom na severnem bojišče še vedno upali streti moč osrednjih velesil, kaže zemljevid o razdelitvi Nemčije in Avstrije, ki je lani izšel v Parizu in ki ga tu prinašamo. Po tem zemljevidu naj bi sc Nemčija razdelila v šest samostojnih držav: Ilanoveran-sko, Saško, Bavarsko, Virtemberško in | Prusko. Avstrija, ki naj bi izgubila obsežna. ozemlja na korist Rumunijo, Sr-I bije, Črnegore, Švice in Italije, se loči . od Ogrske, Tudi od Nemčije sc odtrga-
jo veliki kosi ozemlja na korist Poljske, ki pa ostane pri Rusiji, Francije, Belgije in Danske. Kakor smo videli, to velikodušno obečanje nemške in avstro-ogrske zemlje nevtralcev ni zmotilo in spravilo s prave poti, kakor tudi ne grožnje z odvzetjem ozemlja na račun Holandske. Med Francijo, Belgijo In Nemčijo bi se imela ustanoviti nova nevtralna država. V pojasnilih k temu zemljevidu so Francozi še določili, da morata Nemčija in Avstroogrska zmagovitim zaveznikom plačati najmanj 100 milijard vojne odškodnine. Vse te nolepo sanje so se Francozom sedaj že dodobra izkadile.
jih, ljubite jih, a po končani vojski — povabite jih vse, vse: v Marijino kongrega-cijo! Marijino pravo naše »državno« pravo, veličje in lepota naše domovine .,,, vse drugo nam bo pridodanol
Za rodove!..»
Dušno pastirstvo doma in v ironti mora učinkovati za — rodove! Dokaz na dlani.
Pripravljal sem Be k bolniku, ko je nekdo potrkal in s »Hvaljen Isus« vstopil. Vazda! sem odgovoril. Kaj bi rad, sinko?
Prosim, da bi mi napravili molbo —
prošnjo ^ ^ prekinem, vsi dopusti so ukinjeni.
Ne želim domov, sem že bd na dopustu in prav vaša prošnja mi je pomogla...
Ne spominjam se, da bi jaz kakemu Dalmatincu ravnal prošnjo za dopust! Pisali ste našemu g. župniku. A tako? Sem že docela pozabil. Tudi sedaj bi pisali g. župniku, naj bi oklical v cerkvi, da so moji ženki ukradli pšenico in da naj jo vrne, kdor jo je ukra-del!
Kdaj se je pa to zgodilo? Prošlega leta dne 29. novembra. Prijatelj! Bo prepozno, sedaj smo že proti koncu marca. Pa naj bo! Pisal bom g. župniku in pisal bom tudi, naj upoštevajo bedo tvoje ženke pri razdelitvi javnih podpornih sredstev.
In pisal sem slovensko-hrvatski... Pa še moji ženi pišite: »jer to mi je pisala, da je žalosna za poluditi!«
Dobro! Napišem par vrst kar tukajle na lepo razglednico Naše Gospe Lurdske, Ah, kako krasna, je pripomnil, dajte Je meni eno!
Dal sem mu jo.
Imate li kako hrvatsko knjižico? Nimam. Vprašal sem pri očetih kapu-cinih v Gorici, a sovražna granata jim je uničila zalogo hrvaških knjižic. Ako nimate, pak fala Bogu! Sinko, odkje si pa prišel? Poldrugo uro hoda.
Kako pa, da imaš tako zaupanje do mene?
Bil sem enkrat pri Vas pri spovedi in rekli ste: poslije svake v a t r e na p r i č e s t!
No, ali si tudi tako izvrševal? Jesam! Bil sem v devet mesecih 40 pu-ti —, ponavljal je — 40 puti na sv, pričesti!
Ali ti nisem tudi rekel, da se moško odločiš, odluka ni zavijet — obljuba — in seže le pod častno besedo ter da skleneš v slavo Blažene Gospe i Srca Isusova 6e svaku mladu nedjelju — t. j. prva nedelja v mesecu —, pričeščivati, ako te Blažena Gospa spasi iz rata?
Jeste! mi je odgovoril in dodal: o sveta, mlada nedjeljo, ako se vratim zdravo i živo puči, hoču se.,. pričeščivati — dok budem živ!
Mi tukaj naše moštvo — Dalmatince iko evharistično vzgajamo, v V. in B. ;la enako pa tudi čč. vojni — rezervni išni pastirji, gg. Cvetanovič in Don Ni-e z nami strinjata ,., in hočeta dr, vica po možnosti posnemati! Odličen na evharističnem preporodu Dalma-)a pripade vsekako tudi č. p, kapuci-inezu v Gorici.
>obratje v fronti in čč. gg. vojni dušni ■ji! naše evharistično delo v fronti za — rodove! Ne le: posije svake va--edaj v vojski no tudi: svaku mladu pozneje v miru, ako biva doma hlizu cerkve, ali barem na sv. pričest na: blagdane Blažene Gospe!, če je preveč oddaljen in blagoslovljeni bodo še pozni rodovi Slaveno-Dalmacije in cele Avstrije!
Kronika.
Pri na.s je mir, le dež nam zmir nagaja! Moj vrt je šele na pol obdelan.
Delali so razni možje vseh možnih delavnih slojev: bančni uradnik in velikome-' stni kontorist, kmet in grofovski sluga, lončar in steklar, rudar pa livar, klepar in mornar, pa: Ive, Tome, Božo, Dunko in Ante! Nazadnje sem po prijaznosti načelnika delovne stotnije dobil Hindenburgov-ce z Ogrske, same kmete, zelo spretne in marljive delavce, prav simpatične tipe iz okolice Stolnega Belega grada.
To so vam rejeni, krepki, rdečelični možje, ki oznanjajo svetu, da na Ogrskem je dosti dobro jesti in piti in tako znane poteze so na njih obrazih , , „ da bi človek mislil, da se gotovo pretaka v njih še dokaj krvi sodobnikov — podložnikov panonskega kralja Kocelja ob Blatnem jezeru . . .
Ženske ne smejo več prodajati žganja, za to pa tim bolj prodajajo sladkih reči in sadja; ene pa lenarijo, vedno se jih vidi po ulicah, druge perejo in te so še najbolje izbrale!
Lenuharice, ki pohajajo, računajo na vojaško podporo, naj bi poslali na ceste kamenje tolči! — V F. je bilo zelo slabo, dokler so nekatere ženske pohajale in le-nuharile; odkar pa tolčejo kamenje na cestah, je S. dobil svoj stari sloves nazaj, pa tudi ženske so zadovoljne, ker zaslužijo Po 3 K na dan, zraven tega pa ohranijo
zdravje in dobro ime! — To bo lepo, ko bomo videli naše Dine, Line in Tine v pripro-stih oblekah, z vrečo proti deževju in kladivom v roki korakati proti Kemperlišču. Pod sv, M. so prišli na sled zakotni žga-njarni, kojo je vodil mož iz P, Izdala sta ga nehote dva mladiča, ki sta se ga naluckala tako, da bi bil eden kmalu umrl . . . Našli so poleg geruša še celo vrečo smodk in cigaret, kojih v uradnih trafikah že davno ni bilo dobiti! Le strogo s takimi zastrup-ljevalci naroda! — Drugo po starem. Bog in Marija!	Vaš Dr. Marijan.
V vojnem iazarelu na Krasu.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Goriško, marca 1916,
Dan je bil tako čudovit lep, sanjajoč v jarkih poljubih mladega pomldanskega solnca. Kraški borovci, neme priče velikih dogodkov domače zgodovine, so tajno med seboj šepetali, morda so si pravili pravljice, morda so snuli snov za veliko
junaško epopejo--In tudi tam na bojni
črti sta nasprotnika mirovala, zdelo se je kot da je ognjena žrela topov začaral ta mladi mehki solnčni dan. Bojevniki so počivali po prestanem težkem boju in so sanjali v kotu strelskih jarkov o domu, o domovini — Le poljske straže so čuvale--
Z župnikom sva počasi stopala naprej, v težke misli zatopljena. Morda sva premišljevala o težkih dneh, ki so šli mimo nas, upala na lepše dni naše domovine, morda sva se jih bala — Morda sva mislila na kaplana, ki je v družbi z dalmatinskim zdravnikom imel čuvati nad faro--
Pred nama se je svetila v solncu kraška metropola, kakor nekdaj, še veličast-nejša se nam je zdela v glorijoli bližine topov in bojišča. In tam na levi cerkvica Matere božje v Oberšljanu, beleča se med zoranimi njivami, tam, kjer sem nekoč pomagal Izidorju, ki je bil na poti v Italijo, fotografirati Quaglieve freske in premišljevati o globokem pomenu in visoki umetniški vrednosti Zupančičevih verzov: Moja duša je židane volje — kot bila bi pila kraški teran. Sedaj služi cerkvica drugemu namenu in pričakuje drugih gostov, prirejena je za epidemično vojaško bolnišnico.
Srečujeva avtomobilne kolone, z velikimi rdečimi križi in navadne vozove, ki vozijo ranjence iz zadnjih bojev iz lazare-tov v bolnišnice v zaledje. In metropola kraška, kdo bi te več spoznal, praznično obleko si si nadela, nič več težko ni tvoje življenje, ampak čisto mestno, bučno in vrveče.
Nikdar preje nisem videl dekana tako mladostno svežega, s tako trdno vero in upanjem, da prisvetijo naši domovini po težkih, burnih dneh novi boljši dnevi pod novim lepšim solncem. Kraška planota, torišče najljutejših bojev, kar jih pozna svetovna zgodovina, trd oreh za sovražnika, besedo lomečega Laha, ki si je ob kraških skalah že tolikokrat polomil zobe in razbil glavo. In kolikokrat premišljuje duša velepomembne besede visokega dostojanstvenika, ki se je nedavno izredno laskavo izrazil o našem ljudstvu in duhovščini, rekoč, da je bilo le ob tako izbor-nem ljudstvu in požrtvovalni njega voditeljici in zaščitnici, slovenski duhovščini, mogoče vztrajati naši hrabri armadi toliko časa na tako težkih in nevarnih postojankah, kot je dobrdobska planota.
Preljubka cerkvica---! Kolikokrat sem hotel že preje obiskati to daleč na okrog znano svetišče sv. Tilha, o katerem gre posebno po Vipavskem govorica, da romajo tja po ustnem izročilu že od pamtiveka kraške matere z odrastlimi hčerami, da jim izprosijo moža. Sedaj je ta cerkvica prirejena v moderno vzorno vojno bolnišnico ogrskega Rdečega križa za težko ranjene vojake. Sploh je cela vasica ena velika bolnišnica, kakor tudi sosednja in sploh vasi tam v okolici. Kmečki domovi zaznamovani z znakom Rdečega križa prirejeni kot obvezovališča in prostorne moderne barake, vse okusno in vzorno urejeno. Povsod veliki mažarski napisi, mažarski zdravniki, mažarsko osobje. — Vstopimo v cerkev. Postelja pri postelji, prav gosto ena tik druge, prav pri oltarjih. In vendar vse tako v redu, snažno in čisto. Nobena postelja ni prazna, povsod leže nemi trpeči obrazi težko ranjenih borilcev iz zadnjih ljutih bojev na dobrdobski planoti, mnogi nihajoči med življenjem in smrtjo. Ravno zdravniški obisk je. Prijazni štabni zdravnik stopa v spremstvu drugih dveh mu podrejenih zdravnikov od postelje do postelje, pregleduje težke rane, tolaži ljudi in jih bodri. Za vsakega ima tolažilno besedo. In med ranjenci stopajo v belih haljah prostovoljne bolniške slrcžnice, Mažarke, in jim dele krepčila. Leže tu vojaki najrazličnejših narodnosti, najrazličnejših plemen, eden poleg drugega, Slovak, Hrvat, Rumun skupaj z Ma-žarom, Slovenec in Čeh skupaj z Nemcem, Poljak z Rusinom itd. Na trpečih obrazih sc jim poznajo sledovi velikanskega trpljenja od težkih ran. Zdravnik tolaži starejšega črnovojnika Hrvata iz Reke, katerega je zadela 13, t. m, laška granata pri
Sv. Mihaelu v nogo, naj ne obupuje, ker mu bodo ohranili nogo. Tolažimo ga i mi! Udano nam odgovori, da je hvaležen Bogu vsaj da je prišel živ iz boja., kaj, če tudi zgubi nogo. Posebno sem občudoval potrpežljivost Poljaka iz Tešina z zanimivim imenom »Slovena«. Pri Dobrdobu je bil zadet od drobcev dveh granat, ranjen je bil težko v nogo, levo ramo in dlan ter desno roko. Vsak gibljaj mu je prizadeval strašne bolečine. Vendar je vse potrpežljivo in udano prenašal ter molil.
Vstopimo v zakristijo, ki služi kot operacijska soba. Zdravnik je ravno dovršil operacijo in iz zakristije so nam prinesli nasproti bolnika še nezavestnega. In tam
pri cerkvi! Tam na levi so grobovi--
Grobišče je padlih junakov, ki leže tu in snivajo zadnji sen. Zastopniki vseh narodnosti v ljubezni in slogi med seboj. Pregledujemo križe, krog 300 grobov je lin nove že kopljejo. Napisi so na njih, ime vojaka, številka polka in stotnije v mažar-skem pravopisu. Med njimi nekaj Slovencev naših polkov. Naši Janezi so tu pre-tvorjeni v Janosze. In med križi židovski znaki s tremi zvezdami in z rimskimi številkami I—V—VI—X v obliki Mojzesovih tabel. Tu počivajo naši ljudje, ki so padli v boju za domovino, za nje svobodo, za nje lepše solnce.
In tam za postojankami naših čet se že potaplja krvavordeče solnce! A vse okrog nas je življenje. Ljudje, kar jih je še doma, delajo na polju s težko mislijo na svojce v srcu, ki se bojujejo daleč, daleč —
In misli naše krožijo osamljene krog tega vojnega pozorišča, težko je srcu — in vendar lahko, kleti sovražnik naroda je vržen nazaj in ne bo teptal naše rodne zemlje.
Vračamo se proti domu z zavestjo v srcu, da so legitimacije držale. Ej, kdo ve, če ne bodo po vojski, ko ne bo cerkev mogočnega priprošnjika za može hčeram polna več težko ranjenih vojakov, poleg Kraševk romale tudi Vipavke tja sem in bodo celo sosednje Kranjice nastopile to romarsko pot.
Noč pada na Kras. Na levi so se posamezni topovi zopet vzbudili in posamezni težki udarci padajo na trda kraška tla. In bori šumijo---
Smrt srbske mladine.
Dopisnik turinške »Stampe« Ferri Pisani je doživel umikanje srbske armade pred Mackensenom in smrtni boj tega naroda. Toda vsa grozota v tem umiranju celega naroda izgine pred spominom, kar je moral videti'kasneje.
Najbolj žalostno sliko je videl v vasici Nido na čudovitem otoku Krfu. Ko se je srbski narod pripravljal na smrt, tedaj je po vaseh Stare Srbije klical boben 17, 16 in celo 15-letne dečke. Ko so armado in arhive spravljali čez mejo, so skušali zbrati bodoče može, ki naj bi nosili puško in branili domovino. Že v cvetju mladosti so jih uvrstili v armado, ker nihče ni mogel vedeti, kako clolga bo vojna. Tako se je zbrala armada 30.000 smrti zapisanih rekrutov. Toliko jih je bilo pri odhodu. Drugi že izvežbani vojaki so imeli na potih svojega umikanja svoja zbirališča. Pa naj je bila v njihovih vrstah še tako velika potrtost, vendar so še poslušali povelja, imeli so še častnike, nekteri polki so še imeli zastave ali drugo bojno znamenje, okoli katerega so se vojaki mogli zbirati. Ta armada dečkov pa ni imela niti povelja, niti častnikov, ne zastave ... da niti ničesar, da bi potolažila svojo lakoto.
Na albanski meji je čakal na dečke jezdec. Stegnil je roko proti solnčnemu zahodu in je zaklical koloni: »Le dalje v tej smeri! V enem mesecu pridete do morja. Tam boste našli ladje«. In zaobrnil je konja in zdirjal k tistim, kar jih je še ostalo od njegovega polka.
Tako so potovali ti rekruti proti zahodu. Noč in dan so hodili. Od utrujenosti, lakote in mraza je obležalo na stotine teh dečkov. Po svojih taboriščih so vsako jutro puščali mrtva trupla onih, ki so se prešnji večer tamkaj vle-gli k večnemu počitku. Nezaslišano je, koliko pomanjkanja more prenesti človeško bitje. Dečki so jedli travo in drevesno skorjo, toda na cilj jih je prišlo samo 15.000. Potem je prišel čas strašnega čakanja. Marsikdo, ki je napol mrtev prišel na obalo Adrije, .se je zgrudil, da nikdar več ne vstane.
Ko je prišla ladja, da jih prepelje 11 a Krf, so jih našteli Še.9000; 9000 potujočih mrličev in po 24 urni vožnji so bili pri otoku. Toda kratka vožnja je šc marsikteremu vzela življenje. Oni, ki so toliko časa morali stradati, so podlegli nenadni smrti, ko so se končno mogli najesti. Ta žalostna pošiljatev je bila namenjena za vasico Nido. Tu so pod olive in oranže na čarodejnem otoku izkrcali, kar je še ostnlo živega od te smrti posvečene Čete.
Minil je mesec. Kdo ve, koliko teh najbolj bednih bi se dalo rešiti: Vsakdo
bi potreboval sobe, postelje, bolniške oskrbe, mleka in nežne postrežbe. Krf vsega tega ni nudil. V začetku je bil za vse umirajoče samo en zdravnik. Kmalu je prišlo več požrtvovalnih mož, toda smrt je že opravila svoje delo. Preveliko pomanjkanje je vzelo telesne sile. Položili so jih v postelje: umrli so. Dali so jim jedi za lakoto: umrli so. Imeli so solnce, da bi ogreli svoje prezeble ude; umrli so. Slika groba v vonju rož. Čakanje na smrt je vse te dečke izenačilo. Po šatorih leže tesno drug poleg drugega in življenje v njih ugaša počasi. Njihov obraz nima več izraza, samo oči so široko odprte, kakor da gledajo vse prestane grozote.
Ob obali stoji mrtvaška ladja »San Francesco d' Assisi«. Čaka na žalostni tovor mrtvih mladeničev, da jih daleč zunaj potopi v morje. In ko je pripravljena za svojo žalostno vožnjo, tedaj ji brodovje v luki salutira v znak spoštovanja. Kakšna ironija se reši iz te usode! Ta cela setev mladih ljudi dobi morje za grob in ti mrtvi so otroci naroda, ki je mislil, da se v svojih mejah na suhem zaduši, obdan od Albancev, Avstrijcev, Rumunov, Grkov in Bolgarov. Srbske mrliče izročajo ravno tistemu morju, do katerega so hoteli s tako vročim naporom priti njeni živeči."
iz Menja generala Kusmaneka v ujetništvu.
Te dni, ko je minulo leto, odkar je padla przemyslska trdnjava, bo marsikoga zanimalo zvedeti kaj več, kako se godi v ruskem ujetništvu junaškemu branilcu Pe-zemysla, generalu inf, Hermann Kusma-neku pl, Burgneustadten, Naš sotrudnik ja imel priliko govoriti o tem z bližnjo generalovo sorodnico in po njeni ljubeznivosti moramo podati našim čitateljem naslednje podrobnosti:
Na vprašanje, kako se počuti general in kako se mu godi, je dama odgovorila: »Hvala Bogu, generalu se godi boljše, nego smo mislili, vendar pa ne tako, kakor utegne misliti večina naših rojakov. Na naše veliko veselje smo mogli pa šele te dni doseči, da se je izpolnila generalu njegova najnujnejša želja, da je bil prestavljen iz Nižnega Novgoroda; to se nam je posrečilo po posredovanju gospe pl. Ro-sty, ki je imela priliko obiskati generala na svojem potovanju po Rusiji kot zastopnica Rdečega križa in izposlovati potem na ruskem vojnem ministrstvu njegovo prestavo, A začnem naj od konca.
Predno je bila porušena radijska po-staja v Przemyslu, nam je poslal general Kusmanek kot zadnji pozdrav iz trdnjave, ki jo je zmagala lakota in ne sovražnik, naslednje naznanilo: »Sedaj dolgo časa ne boste ničesar čuli o meni. Sem zdrav, bodite brez skrbi. Herman.« Seveda nas je kljub temu pomirjevalnemu naznanilu mučila težka skrb zanj. Najhujši čas je bil za nas tedaj, ko nismo dobili od njega nobenega poročila. Šele ko je bil general na potu preko Lvova v Kijev, smo prejeli od njega zopet kratko obvestilo. Priznati treba, da se je izkazal poveljnik ruske oblegovalne armade, ki je po porušenju trd-njavskih zgradb prišel v Przemysl, kot ka-valir od glave do nog. Izkazal jc sovražniku čast s tem, da jc pustil častnikom sablje ter se je tudi drugače potrudil zanje. Stanovanje trdnjavskega poveljnika se jc seveda preiskalo in pretaknilo, vse, kar je bilo zaklenjenega vlomilo in celo poveljstvo obrnilo narobe — iskali so važnih listin; toda potem se je stanovanje zaklenilo in zapečatilo. Manjkala ni najmanjša stvar. Samo podstrešje in klet sta bila oplenjena. Zbirke, spominki in druge vrednosti, ki jih je zbral in hranil general z veliko ljubeznijo, so ostale nedotaknjene. Sploh se je generalu Kusmaneku dobro godilo, dokler jc bi! pod oblastjo tega gospoda.
Iz Kijeva so prepeljali generala Kusmaneka v Nižni Novgorod in tu se je na en mah spremenilo postopanje nasproti njemu. Za stanovanje se je določil generalu najprej hotel, v katerem so bile cene neverjetno visoke. Kasneje se je preselil general Kusmanek s svojim spremstvom, sestoječim iz adjutanta nadporočnika pl. Schlegel in dveh slug, v zasebno stanovanje v mestu, kjer jim je preskrbovala hrano vdova nekega zdravnika, ki jc stanovala v bližini. Ta idila je pa trajala le malo časa. Nekega dne jim je visok ruski častnik namignil, naj pripravijo svoje kovčke. In sedaj so jih spravili s štirimi drugimi vojnimi ujetniki, med njimi nemški polkovnik in nemški generalštabni stotnik, v zapuščeno neopremljeno šolsko poslopje na mestni meji. Postopanje jc bilo vidno slabše. Po zavzetju Črnovic po naših četah so se vsem častnikom odvzele sablje, na-vodoma za kazen radi krutosti, ki so jih Avstrijci izvršili na ruskih vojakih. Hrana jc bila slaba in večinoma mrzla. In to po naporih in pomanjkanju za časa obleganja, ko jc v trdnjavi vladala lakota! Ko so naše čete osvojile Przemysl, sta se peljali generalova hčerka Hertha in generalova
sestra v Przemysl, da preskrbita prevoz pohištva na Dunaj — saj general Kusmanek pač ne bo več poveljnik trdnjave. Tedaj sta našli na generalovi mizi naročilni list, ki ga je napisal njegov sluga, na sana-togen, natron, bromural in podobno, kar dokazuje, da njegov želodec in njegovi živci tedaj niso bili baš v najboljšem stanju. Zato smo se bali hudega. Njegova žena je tudi takoj poslala zabojček sana-togena, ki ga seveda general ni dobil. Pa tudi ni bilo potrebno. Mir po prenapornem delu, po težkih skrbeh in mukah začasa obleganja je blagodejno deloval. Za Božič poslana fotografija nas je pomirila glede njegovega sedanjega zdravstvenega stanja. Sedaj je tudi glede hrane boljše, odkar so si gospodje ustanovili majhno častniško menažo ter skrbi za telesno dobrobit generala avstrijski ognjiČar.
Generalovo življenje poteka izredno enoiično. Saj so gospodje popolnoma odrezani od ostalega sveta in ne smejo čitati niti ruskih listov, kamo-li druge. Vsak dan sme general v spremstvu svoje »guvernante« — tako imenuje general rusko stražo — eno uro v mesto na izprehod. Ostali izprehodi se omejujejo na hišno dvorišče, kjer gospodje stanujejo. Edino izpremem-bo mu nudijo pisma, ki jih pričakuje z vročim hrepenenjem, čeprav ne vsebujejo vsega, kar bi mu radi pisali. In potem slovesni dnevi! Tako se je zbrala dne 18. avgusta, na rojstni dan našega vladarja in obenem dan, ko je bil general poklican v službo z -vvienerneustadtske akademije, mala družba krog priproste, s cvetlicami okrašene mize ter je general izrekel na-pitnico Njegovemu Veličanstvu. Poseben praznik je bil za generala 8. november 1915. Ta dan je praznoval general Kus-manek svojo srebrno poro ko. Zgodaj zjutraj se je podal s svojim adjutan-tom v katoliško cerkev, kjer je prisostvoval sveti maši. Nato so mu čestitali njegovi tovariši častniki in mu v znamenje spoštovanja poklonili dva 70 cm visoka šopka margarit — mirt ni bilo dobiti. Na potu iz cvetličarne so cvetlice ob mrazu 15 stopinj R. seveda močno trpele, a nekaj najlepših cvetov je poslal general svoji soprogi, ki živi sedaj pri svoji omoženi hčeri v Rabu. Da šopek mirt, ki ga je poslala poveljnikova soproga, ni dospel na
svoj cilj, se ni čuditi--bil je namreč
srebrn in šel je v Rusijo. — Tudi Božič je moral general Kusmanek praznovati sam, iočein od svoje tako drage mu družine. Dobil je pa v dar veleumetno iz lesa izrezljano 170 cm visoko luč, na kateri je pridno delal nadporočnik pl. Schlegel, po poklicu arhitekt, več mesecev.
Po novem letu se je izpolnila velikokrat izražena generalova želja. Njegov zet, stotnik Pavel Soos pl. Badok, ki je kmalu po padcu Przemysla istotako prišel v ruske roke, je bil na generalovo željo premeščen iz ujetniškega tabora v Jekateri-noslavu v Nižni Novgorod. »Srečno združena — Herman, Pavel«, sta poročala v domovino. Zelo vesela sta bila oba gospoda, ko sta zvedela, da sta medtem zopet avanzirala: Postala sta namreč eden oče, drugi pa stari oče.
Sicer je pa general Kusmanek dobro porabil čas. Ž veliko marljivostjo je pisal zgodovino Przemysla. Ko je delo dovolj daleč uspelo, je je ruska vlada zaplenila, Tako je zgodovina izgubila najodličnejši opis junaškega boja, ki mu ga ni para. General Kusmanek sam je bil nad tem neutolažljiv. Sedaj ne more ničesar drugega, nego hrepeneti po domovini. Pa če Bog da, ni več daleč čas, ko bo naše zmagovito orožje našim ubogim pregnancem odprlo pot domov.« S tem je dama zaključila pogovor.
Ko pride čas vrnitve, bomo priredili našim junakom, in med njimi še posebno generalu Ku.smaneku, tak sprejem, kakor ga zaslužijo možje, katerih se je sovražnik bal in jih spoštoval, svoji pa so jih ljubili in častili. Generala Kusmaneka bomo vsi-kdar slavili kot zmagovalca, kajti četudi ni mogel rešiti trdnjave, je pa sijajno rešil čast Avstrije!
Vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. marca. (K. ur.) Uradno: Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Zastrupljene laške laži. Ounaj, 24. marca. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: »Matin« objavlja sledečo brzojavko iz Londona: Brzojavke iz Milana, ki so jih objavili vsi listi, poročajo o neču-venih činih tistih avstrijskih letalcev, ki so preleteli nedavno Jadransko morie. Ko so odleteli letalci, so našli na cestah zavoje bonbonov. Guverner v Bologni je pustil bonbone kemično preiskati. Dognali so, da obsegajo milijone kali nalezljivih bolezni.
TempS'* potrjuje tolažnjivo poročilo v sledeči brzojavki iz Bologne. Divizijsko poveljstvo v Bologni potrjuje, da so metali avstrijski letalci ob svojih zadnjih poletih nad ozemljem Ferarre in Ravenne bonbone, ki
so obsegali kali nalezljivih bolezni. Analiza v Codigore je odkrila veliko število bacilov, ki so bili namešani v škrob in v sladkor, Bacili so bili preenakomerno zmešani, da bi se moralo sklepati na slučaj. Ta infa-men nastop se je naznanil prebivalstvu, da postopa previdno in da pazi posebno na otroke.
To poročilo enostavno le beležimo; izmišljeno je tako nerodno, da ni vredr.o for-melnega dementija. Take ideje se morejo očividno pojaviti le v deželi, v kateri po-vestnici sta igrali tako veliko vlogo bodal-ce tn strup.
Malo umikanje Italijanov pri Tolminu.
Lugano. Italijansko časopisje izkuša oslabiti italijanski neuspeh pri Tolminu, »Secolo« zagotavlja, da to malo umikanje ni vznemirljivo, marveč je le moder ukrep italijanskega vojnega vodstva, da se izogne nepotrebnim človeškim žrtvam. V tem smislu piše »Corriere della Sera« in pristavlja, da so se umaknili Lahi prostovoljno. Italijani so ostali na tolminskem griču, dokler so nameravali ostati, toda sovražnik je pomnožil svoje baterije severno od Tolmina, vsled česar so postojanko umaknili za 500 metrov.
150.000 Italijanov oproščenih vojaške službe.
Lugano. Milanski listi poročajo: Vojni minister je izjavil na vprašanje socialista Ferrija, da so v italijanski armadi od službe na bojni črti oprostili po stanju 1. januarja 1916 150.000 mož.
Izpremembe Italijanske generalitete.
Rim, 24. marca. (Kor. ur.) Umrl je generalni major Zanchi, upokojen je generalni poročnik Pedotti, poveljnik milanskega armadnega zbora postane generalni poročnik Angelotti; dosedanji poveljnik Sabelli je premeščen v Turin.
Izgube italijanskih častnikov.
Lugano. Italijanski general Zanchi si je pretresel možgane. Bersaglierski polkovnik Fasoli in artiljerijski major Morelli sta padla. Višji štabni zdravnik profesor vojne bolnišnice v Padovi, in štabni zdravnik profesor Barnabe sta umrla na nalezljivi bolezni. Na letališču Malpensa pri Turinu je padlo Voisinovo dvokrilno letalo, ki se je razbilo. Pilot je mrtev.
Cadorna potuje.
Geni. Iz Pariza: Cadorna potuje v London, od tam se vrne s Kitchenerjem. V torek ga sprejme belgijski kralj Albert na belgijskih tleh, v sredo se posvetuje s Sa-landro in s Sonninom.
Rotterdam. »Courant« poroča 22. t. m.: Cadorna si jutri s kraljem Albertom in s kraljico Elizabeto in z vojnim ministrom ogleda čete na bojišču.
Lugano. »Secolo« poroča 21. t. m, iz Londona: Cadorna pride v London 22, t, m. ob % na 4. popoldne. Na kolodvoru ga sprejmejo lord Kitchener, maršal French in laški poslanik marchese Imperiali. Corriere della sera« pa poroča iz Pariza 21. t. m.: Cadornovo potovanje v London je od-godeno. Ogleda si marveč z Joffrejem francosko bojno črto. na Balkanu za obnovitev Srbije.
Predlog generala Porra v pariškem vojnem svetu.
Curih. »Secolo« poroča iz Pariza: General Porro je predlagal vojnemu svetu v Parizu, naj določi vsaka vlada četverosporazuma svoje zahteve in kako naj se hitro konča vojska.
četverosporazum — vojaška zveza,
Lugano. Laški dnevniki nestrpno pričakujejo uspehov pariškega posveta, »Tribuna« opozarja n^ izredno važnost posveta, ki mogoče odloči svetovno vojsko. Gre za to, da se strnejo izkušnje na vseh bojiščih in da se izvede nato akcija. »Idea nazionale« trdi, da se namerava rešiti težavno in sitno vprašanje o ustanovitvi vojaške zveze.
Lugano. Salandra odpotuje 24. t. m. v glavni stan, kjer ga zasliši kralj. V Turinu se sestaneta s Sonninom. V Pariz odpotujeta 26. t. m. s posebnim vlakom. Vrneta se v Rim 30. t. m. V italijanskih poslanskih krogih se zopet govori o izpopolnitvi ministrstva z vstopom Bissolatija in drugih članov levice v ministrstvo.
Prvi italijanski oboroženi trgovinski parnik.
Lugano. Italijanski parnik »Giuseppe Verdi« je zapustil kot prvi oboroženi trgovski parnik New York in se odpeljal v Neapelj in v Genovo, S parnikom se vozi le 173 potnikov, medtem ko se jc peljalo zadnjič ž njim 1500 potnikov.
Grška in Italija.
Bern, 24. marca. (Kor. ur.) »Agence Havas< poroča iz Aten: V seji zbornice 20. marca je pozval poslanec Spiromi-los vlado, naj pojasni prodiranje italijanskih čet proti TctPlini. Min, preds. Skuludis jo odgovoril: Italijanski poslanik v Atenah je izjavil pismeno, da italijanska armada pri Valom ne prekorači naše severne meie. Enir. nedeljiv
del Grške, se ne hahaja v nobeni nevarnosti.
vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 23. marca. (K. ur.) Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. marca. (Kor. ur.) .Veliki glavni stan:
Rusi so preložili svoje glavne napade v včerašnje večerne in ponočne ure. Večkrat so prodirali z močnimi silami proti našim postojankam pri mostišču Jakobovo na obeh straneh železniške proge Mitava—Jakobovo, štirikrat proti naši črti pri jezeru Vidzi. Medtem ko so na bojni črti severnozahodno od Postavega, kjer se je povišalo število privedenih ujetnikov na 14 častnikov in 889 mož, pač radi brezmernih krvavih izgub opustili večje napadalne poizkuse, so ponovno naskakovali z novo silo med Naroškim in Višnjevsklm jezerom. Čeprav so Rusi zastavili veliko ljudi in porabili obilo municije, vendar tudi v teh napadih in v številnih posameznih podjetjih na drugem mestu niso dosegli niti najmanjšega uspeha nasproti neomajljivi nemški obrambi.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 20. marca. Pri Kangerskein jezeru je poskušal nek nemški oddelek udreti v naše vrste, razkropil ga je naš ogenj. Pri Dvinsku je došlo na posameznih odsekih do ljutih artiljerijskih in pehotnih bojev. Sovražne napade južno od jezera Drysvjaty smo odbili, 5 km. vzhodno od Tvereča smo odbili sovražne napade in zaplenili dve strojnici. Med jezeri Naroč in Višnjev so naše čete po boju zasedle vas Zanoroče in del sovražnih jarkov pri vasi Ostrovlany. V Galiciji ob Dnjestru so osvojile naše čete po artiljerijski pripravi z močnim sunkom jarke ob mostišču vzhodno od vasi Mihalce, 4 km zahodno od Uši-ječka.
Petrograd, 21. marca. Uradno: Pri Dvinsku trajajo živahni topniški boji dalje. Vzhodno od Tvereča smo odbili sovražni nanad na vas Veliko je Sejo. Vzhodno od Goduziskov so vzele naše čete vrsto naprej potisnjenih sovražnih jarkov pri Buzilisku( 10 km severozahodno od Postavega).
Pri osvojitvi mostne utrdbe pri Mi-lialcih (zahodno od Uščječka) smo zaplenili 2 topa in drug materijal. Večina branilcev mostne utrdbe je padla v po-l^žnjem boju.
PRED MOČNEJŠIMI RUSKIMI NAPADI.
Berlin. Iz velikega glavnega stana se poroča »Deutscher Tageszeitung«: Ljuti bobneči ogenj pri Postavem dokazuje, da Rusi najbrže še pomnože svoje napade. Pričakuje se, da nastopijo Rusi z novimi silami.
RUSI RAZBREMENJUJEJO FRANCOZE.
Rotterdam. Car je zaslišal francoskega veleposlanika v posebni avdienci. Veleposlanik je carja nujno prosil, naj razbremeni Rusija Francoze.
ANGLEŠKO SVARILO RUSOM,
Rotterdam. Polkovnik Repington svari v »Timesu« Ruse radi njih ofenzive. Izvaja: Bodisi že kakor hoče, od svojega ruskega zaveznika pričakujemo, da ne iz-preminja vedno svojih načrtov in da ne poizkuša olajšati našega položaja s predčasno ofenzivo na vzhodu. Boljše store, če nadaljujejo svojo organizacijo, kakor da predčasno napadajo.
SUHOMLINOV ODSTAVLJEN KOT ČLAN DRŽAVNEGA SVETA.
Petrofirad, 24. marca. (Kor. ur.) Pe-trograjska brzojavna agentura poroča: S carjevim ukazom je odstavljen nekdanji vojni minister Suhomlinov kot član državnega sveta.
ZMEDE V RUSIJI.
Stockholm. V Rusiji se širijo zopet vznemirjajoče govorice o razpustu dume, o izpremembah vlade, o vojaških odkritjih, o sporih z zavezniki, o lakoti, ki se ne more več prikrivati. Vrhovni poveljnik moskovskega vojaškega okraja je zagrozil častnikom in vojakom z vojnim sodiščem in s strogimi kaznimi, če širijo službene vesti.
NEMIRI V PETROGRADU.
Stockholm. »Rečj« poroča: Hvoslovi agenti hujskajo v petrograjskih mestnih delih Vazilevski in Ostrov na pcgr.vme proti judom in liberalnim trgovcem. Spopadov je bilo že več. V delavskem mesLnein delu so demonstrirali delavci proti draginji. Prepevali so revolucionarne pesmi. Policija je prijela neko žensko; neki delavec, ki jo je hotel oprostili, je ustrelil nato policijskega mojstra, Dnhivci so nevarno ranili dva policista, ki s a lovila morilca. Resni na-
stopi so se zgodili tudi v Putilovih tvorni-cah.
RUSIJA IN POLJAKI.
Krakov, 22. marca. »Dzienik Kijovv-ski«, rusofilno glasilo, prinaša razgovor z naprednim poslancem Demčenkom, ki je izjavil, da v sedanjem zasedanju dume ne pride v razpravo predlog, da se odpravi protipoljske zakone. Ce se naj te zakone odpravi, bi morali revidirati celo vrsto postav. Sicer pa je velika večina dume in državnega sveta za odpravo protipoljskih postav.
Boji na zahod«.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. marca. (Kor. ur.) Veliki glavni stan:
Uspeh pri gozdu Avocourt smo iz« popolnih z zasedbo francoskih opirališč na pobočju južnozahodno od Haucourt, Privedenih je približno 450 ujetnikov, V ostalem se splošna slika ni izpreme-nila.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno {>oročilo.
21, marca ob 3. popoldne: V Belgiji smo pregnali s protinapadom sovražni poizvedovalni oddelek, ki je vdrl v naše črte severno od mostu Boesinghe. Topništvo je delovalo v Argonih na južnih robeh gozda Cheppy. Zahodno od Moze so ponovili Nemci ponoči večkrat svoje napade na bojno črto Avocourt—Malancourt, kjer se neprestano strelja s težkimi kroglami. Napade je podpiralo metanje gorečih tekočin, ki so jih metali vojaki s posebnimi aparati. Kljub težkim izgubam, ki jih je zadal naš ogenj sovražniku, se je polastil v boju moža z možem južnozahodnega dela gozda Malancourt zasedenega po naših, ki nosi ime gozd Avocourt, Izjalovili so se vsi napori sovražnika, da bi planil iz gozda. V ostalih verdunskih odsekih mirno.
21. marca ob 11. uri ponoči: Na levem bregu Moze se obstreljuje dalje pri Malancourt vas Esnes in višina 304. Naše topništvo odločno odgovarja. Sovražnik ni podnevi ničesar podvzel. Od časa do časa prekinjeno obstreljevanje vzhodno od Moze in na planoti Woevre. Podnevi je sestrelil neki naš letalec neko nemško letalo, ki je padlo goreče pri Douaumontu. Ponoči na 21. t. m. so obstreljevali naši letalci kolodvore Dun ob Mozi in Audun-Le Roman, kakor tudi Pivace pri Vifj. neulles.
Pariz, 22. marca. Ob 3. uri popoldne: Zahodno od Moze zelo živahen topniški boj pri Malancourt-Esnes in pri višini 304, posebno ljut na griču Haucourt. Vzhodno od Moze silovit topniški ognej pri Vaux-Damloup. Ponoči nobenega pehotnega boja. Na ostali fronti je bilo ponoči mirno.
Nemški uspehi pri Avocourtu.
Berlin. »Berliner Lokalanzeiger« poroča iz velikega glavnega stana: Uspeh, ki so ga priborile bavarske in vviirtemberške čete 20. t. m. zahodno od Moze in v gozdih pri Malancourtu in Avocourtu, ogroža francosko postojanko severno od višino 304, ki je najvišja točka vreči podobnega ozemlja, ki obsega gozde Malancourt in Bethincourt. Nemci so obkolili to ozemlje od treh strani. Naši so napadali 20. t, m, popoldne ob šestih iz starih postojank a Bavarci in Wiirtemberžani, ki so do desetih zvečer prodrli tri sovražne črte. Ujet je med drugim neki brigadni poveljnik s celim štabom. Plen: do 50 strojnic. Vseh Francozov so ujeli naši pri Verdunu dozdaj 30.150.
Odločilen udarec pri Verdunu.
Curih, Francoski vojaški krogi priča^ kujejo odločilnega udarca proti Verdunu, ki mogoče omogoči, da obkolijo Nemci trdnjavo.
Bukarešt. »Giornale d'Italia« poročal Na pariških posvetih sklenejo Francozi H svojimi zavezniki dogovor, naj jim prihite z orožjem na pomoč, da se izvede tam lahko odločilen udarec proti Nemcem, Cadorna je odpotoval zato v Pariz. Poveljevali bi vsi vojskovodje sporazuma.
Okoli Verduna.
»Berliner Tageblatt« piše: Ne moremo si predstavljati množino čet, ki so nakopičene po popolnoma razrušenih vaseh, mrzličnega vrvenja po cestah, gozdovih in postojankah. Z veselim vznemirjenjem korakajo nove čete mimo orjakov največjega kalibra, že leto in dan vzidanih 38 cm topov. — Stotnije same so tako močne kot nikoli, preskrba je izvrstna. Mnog dan pride na stotnijo 350 funtov mesa, 3% funta na moža. Poleg tega dobi stotnija "še 60C litrov kave na dan.
»Bund« piše: Napad na postojanke pri Verdunu traja že četrti teden. Ker se ta operacija vrši z oblegovalnimi sredstvi, se pomika bojevanje le počasi naprej. Nikakor pa sc ne more govoriti, da so boji obtičali ali cla se je nemška ofenziva izjalovila,
Francija upa na srbsko pomoč.
Genf. Francozi zelo veliko upajo od dohoda srbskega kralieviča v Pariz. Priča-
kujejo, da se pogodi kraljevič radi nastopa Srbov na Francoskem.
Berlin. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Kraljevič Aleksander je izjavil rimskemu zastopniku ameriškega časopisja, da je izgubila Srbija, odkar divja vojska,_ eno petino svojega prebivalstva, ostale štiri petine umre za lakoto, če se ne obnovi srbska država. Potuje v glavna mesta sporazuma, da izposluje primerno vojaško akcijo
Več francoskih generalov odstavljenih.
Geni, 23. marca. Iz Pariza se poroča- Novi vojni minister je odstavil več generalov. Gallieni se je vedno branil to storiti.
Pariški posvet traja le dva dni.
Lugano, 24. marca. (Kor. ur.) Pariški posvet, ki se ga udeležita ministr. preds. Salandra in zunanji minister Sonnino, bo trajal le 2 dni. Gospodarskih zadev ne bo obravnaval, marveč se pridrže posebnemu posvetu, a čas zanj se še ni določil.
Londonska pogodba ostane tajna.
Rotterdam, 22. marca. Da se izogne nepotrebnim vprašanjem, je sir Grey izjavil, da je po pogodbi izključeno povedati podrobnosti znane londonske pogodbe.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. marca. (K. ur.) Uradno
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Letalni napad na Valono.
Berlin. »Berliner Tageblatt« poroča iz Valone: C. in kr. mornariški letalci so poleteli 21. marca nad Valono, kjer so metali bombe na hiše in druge vojaške naprave, kakor tudi na italijanske ladje v pristanišču. Letalci so se vrnili nepoškodovani, dasi so ljuto stre'jali nanje.
Pri Solunu.
Lugano. V ponedeljek so francoske ka-valerijske patrulje trčile pri Gjevgjeliju na sovražne prednje straže. Sledil je nevažen boj. Gromeli so tudi tooovi, a boj so kmaiu prekinili. Nemci se pripravljajo dalje. Pri Marici so zgradili veliko zrakoplovno 'o-po, kjer zaposlujejo 1200 delavcev. Pri Ksantiju so postavili 42 cm možnarje. Sporazumne čete pričakujejo v kratkem napada Nemcev in Bolgarov.
Atene. Po dolgem odmoru so pripeljali 21. t. m. prvič zopet 186 ranjencev v Solun. Ranjeni so bili ch napadih proti prvim vcjnim četam.
Napad na Radoslavova.
Lugano, 22. marca. »Corriere della Sera« poroča iz Bukarešta: Dne 18. t. m. je v sofijskih ulicah nek poštni uradnik, Ivanov po imenu, oddal dva strela na ministrskega predsednika Radoslavova, ki se je peljal v kočiji. Kočijaž je ranjen. Prihiteli •,o preprečili, cla ni še tretjič ustrelil.
se bavi v članku, ki vzbuja znatno pozornost, s stališčem Rumunije. Pravi, da ententa ne zaupa več Rumuniji, čeprav ji je zmetala milijarde denarja. Ententa se z Rumunijo ne bo mogla tako igrati kakor z Grško, ker je ru-munska vlada odločena odločno zavrniti vsak poizkus, ki bi hotel kršiti rumunsko suverenost ali ugled. Rumun-ska vlada ne bo storila napake kakor ob začetku vojne, ko je na Balkanu izgubila vodilno mesto, ker ni poslušala nasveta ranjkega kralja Karola. Ne bo se spustila v pustolovščino, iz katere ne bi našla izhoda.
Ententa hujska v Dobrudži.
Bukarešt, 22. marca. »Grazer Volks-blatt« poroča: Dogodki v Dobrudži vzbujajo vedno večjo pozornost, ker so si vedno bolj na jasnem, da se hoče z umetno agitacijo napraviti spor, t. j. bolgarsko prebivalstvo z nasilstvom naščuvati k uporu v upanju, da izzovejo Bolgarijo in tako Rumunijo zapletejo v vojsko na strani entente. To obžalovanja vredno hujskanje, katero trezno misleči rumunski krogi ostro obsojajo, vodi po naročilu francoskega poslanika njegov zet prefekt v Silistriji. Rabi najbolj podla sredstva, da razdraži bolgarske kmete in jih zapelje do zločinov.
Rumunski proračun.
Bukarešt, 22. marca. (K. u.j Kakor poroča nek list, znašajo prejemki in izdatki rumunskega državnega proračuna 655 milijonov 719.300 lejev.
Rumunska prepoved.
Bukarešt, 22. marca. (K. u.) Zbornica je sprejela zakonski načrt, ki prepoveduje izvoz žita in moke.
fesor Velič ne hodita iz Rumunije v Rusijo, ker je ruska vlada pred kratkim doživela neprijetne izkušnje s Hrvatom Supilom, ki jo rusko časopisje skušal naščuvati proti ruski vladi.
Stojanovič in Velič pa sta bila že v Rusiji in posrečilo se jima je, da so ju poslušali časnikarji. Miljukov jim je vedno nasprotoval. Njunemu delu so napravili konec vojni dogodki v Galiciji in na Poljskem. V Rusiji niso imeli več časa, da bi razmišljali o srbskih željah. Pa tudi v Srbiji jc Pašičev program zadela ista usoda, kajti lanskega septembra in oktobra se jc začel boj za obstanek Srbije same.
Vojsko s Poriugolsko.
Krvavi poulični nemiri na Portugalskem.
Amsterdam. Iz Londona poročajo o resnih nemirih na Portugalskem. Rojalisti in delavci ostro nastopajo proti vladi. Ko so vojaške oblasti razpustile nek shod, so se delavci krvavo stepli z vojaki na cesti. Vojaki niso hoteli nastopiti z orožjem. Nad nemirnim delom Portugalske so proglasili oblegovalno stanje. Draginja strašno narašča.
Prodana Portugalska.
Amsterdnam. Iz Londona: Angleška vlada je izjavila, da posodi Portugalski 4 milijone funtov šterlingov le, če v uspešni meri pomaga sporazumu. Vse ladje, tudi rekvirirane, mora izročiti Portugalska Angliji in poslali veliko vojakov na Francosko.
Portugalska zaplenila 65 nemških ladij.
Geni. S Portugalskega se poroča, da so zaplenili vsega skupaj 65 nemških par-nikov.
Q1
jaki
X
X
GRŠKA.
Vladno glasilo o položaju.
Budimpešta, 23. marca. Mednarodna brzojavna agentura javlja iz Aten: Vladno glasilo »Athinai« se peča s položajem in pravi, da veliki interesi dežele zahtevajo, da se Grška postavi na stran osrednjih velesil. Zemljepisni položaj in pomanjkanje živil pa sili Grško, da sedaj prenaša nasilno vlado entente. To bi se lahko preprečilo, če bi v Grški vladali dalekovidni državniki. Kriva je le zaslepljena politika Venize-losova, da se Grška v tem trenutku ne mijre bojevati na strani osrednjih sil. Če bi bili utrdili nekaj otokov in primerno povečali vojno mornarico, bi sc lahko brez ovir pridružili osrednjima silama. Venizelos pa je ves denar, ki je bil dovoljen za narodno obrambo, porabil za druge namene. Grška sedaj ne more ravnati po svoji prosti volji, toda to se bo predrugačilo v prav bližnji bodočnosti. Grška bo vrgla raz sebe on-tentin jarem in bo zopet storila, kar bo hotela.
XXX
Bolgarija in Rumunija.
Sofija, 24. marca. (Kor. ur.) »Liro« objavlja interviev s finančnim ministrom fončevom glede na razmere z Rumunijo. Minister je rekel: okolnost, da sc je naročilo rumunskemu poslaniku Deruzi, naj odločno izjavi bolgarski vladi, rumunska vlada želi, da sc nadaljujejo dosedanje dobre sosedne razmere, dokazuje, da so razmere zelo prijateljske. Rumunska vlada je naročila še poslaniku, da podčrta svojo željo, naj uvede pogajanja glede na sporazum o gospodarskih vprašanjih. Izjave Deru-zija je sprejela bolgarska vlada z velikim zadovoljstvom.
Turški list o Rumuniji.
Bukarešt, 23. marca. »Ziua« poroča iz Carigrada: Turški list »La Defensc«
XXX
VELIKOSBESKE ŽELJE.
»Pester Lloyd« prinaša iz Belgrada: Ko so se avstrijske čete umaknile iz Belgrada in Srbije, je srbska vlada v zvezi s svojimi strankami sklenila od entente zahtevati, da sc novi kraljevini Srbiji priznajo: Bosna in Hercegovina, Bana t in Bačka v južni Ogrski v obsegu nekdanje srbske vojvodine in te-mešvarskega Banata, Hrvatska, Slavonija, Kranjska z glavnim mestom Ljubljano, Istra in Trst, Dalmacija z glavnim mestom Dubrovnikom (Kotor naj bi dobila Črnagora). Severna Albanija z glavnim lnestom Dračem; usoda Ska-dra, katerega jc zahtevala Črnagora, naj bi zaenkrat ostala nerešena.
Ta program so srbski poslaniki izročili ententinim vladam in poudarjali, da bo na Balkanu le tedaj mir, če se ustanovi velika Srbija, ki bo obsegala vse srbske in jugoslovanske dežele.
Italiji niso povedali, da so izročili to spomenico. Pač pa je Italija nekje drugje morala izvedeti za ta program, ker je italijanski poslanik v Nišu protestiral proti demonstracijam proti Italiji. Rekel je, da Italija dobro ve, da je srbska vlada stavila te zahteve in da za demonstracijami proti Italiji ne stoji nihče drugi kaker srbska vlada.
Ko so spomenico izročili Greyu, je ta rekel, cla se ne more izjaviti, ker je v n ji dosti novih in neznanih vprašanj, ki še niso na dnevnem redu. V Parizu so srbskemu poslaniku Vesnicu namignili, da spomenico sicer jemljejo na znanje, da pa se že iz ozira na Italijo ne kaže o nji začeti razgovora.
Najbolj jasen pa je bil ruski zunanji minister Sazonov, ki se je čudil, da Srbija ne zahteva tudi Rima in Moskve; misliti si mora, cla je gospod Pašič bolan na veličju, ker sicer ne bi delil medvedove kože dokler je medved še živ.
Sazonova izjava je bil mrzel curek, pa Pašič ni odnehal in začela sc je velika propaganda, da po Italiji, Franciji in Rusiji pripravi javno mnenje, da pritisne na vlado. Začeli so z Italijo, ki pa je to poslanstvo zelo neljubeznivo sprejela. Poslanstvo je odšlo v Pariz in London. Pašič je še vedno delal, posebno ga je podpiral bivši dunajski poslanik .Tovanovič. V Atene in Bukarešt so poslali več vseučiliščnih profesorjev. Pašič jc svojim poslancem naročil, naj evropejski javnosti zlasti to pravijo, cla bo imela Srbija na Balkanu in v avstrijskih deželah veliko kulturno misijo. Francoski in Angleški naj govore o velikih koristih, ki ju bosta imeli, če sc Srbija poveča.
Pa kjer so govorili, so našli le malo poslušnih ušes. Profesor Cvijič se jc v Londonu zelo trudil s peresom in besedo, pa je končno zahteval, da ga odpokličejo, ker jc ves trud zastonj. Angležev cla ne more ozdraviti od njihovih »fiksnih« idej in predsodkov.
Največji odpor je Pašičev program našel v Rusiji, kjer se jo vlada, takoi v začetku ustavila in srbskim apostolom povedala, da ne rabi nobenih nadaljnih pojasnil, ker so ji srbske razmere prav dobro znane. Sazonov je brzojavil rus-skemu poslaniku v Nišu, naj bivši ministrski predsednik Stojanovič in pro-
Odpravljene ustavne garancije na Portugalskem.
Amsterdam. Predsednik je radi resnih delavskih nemirov odpravil ustavne garancije,
Razpust španske zbornice.
Madrid. Zbornica je razpuščena. Nove volitve so razpisane 9. aprila.
MM HfZiVii! ZiM.
Nemški državni zbor in podmorska vojna.
Berlin, 22. marca. (K. u.) Konvent se-seniorov je sklenil, da zbornica predlogov glede podmorskih čolnov zaenkrat še ne bo razpravljala, ampak pridejo šele prve dni prihodnjega tedna na razgovor v proračunski komisiji.
Socialist Liebknecht je odločno zahteval, da se ljudstvu to važno vprašanje takoj pojasni.
PrecSSog nemških socialnih demokratov
proti ostrejši podmorski vojni.
Ecrlin, 22. marca. »Vonvarts« piše: Socialno demokratična državnozborska stranka je sklenila vložiti sledeči predlog: Zbornica naj sklene državnemu kanclerju poslati tako izjavo: Državni zbor izraža nado, cla se bo pri pogajanjih o rabi podmorskih čolnov opustilo vse, kar bi znalo škoditi opravičenim interesom nevtralnih držav in znalo po nepotrebnem poostriti ali podaljšati vojno. Veliko bolj pričakuje državni zbor, da bo vlada storila vse, da se doseže skoro mir, ki bo državi zagotovil njen obseg, politično neodvisnost in gospodarski razvoj.
Iz nemškega državnega zveznega sveta.
Berlin, 24. marca. (Kor. ur.) Uradno: Zvezni svet jc sklenil v svoji seji 23. marca, naj se izpremene kazenski predpisi in postave o najvišjih cenah in odredbe o skopuških cenah tako, da se lahko uspešno preprečijo prekoračenja najvišjih cen in navijanja cen.
Zasedanje nemškega državnega zbora.
Berlin, 24. marca. (Kor. ur.) Državni zbor je nadaljeval 23. t. m. prvo branje proračuna in davčne predloge. Po daljši razpravi so nakazali proračun proračunski, davčno predlogo pa posebni komisiji. V današnji Seji se razpravlja proračun zasilne postave, nakar se odgodi plenum čez velikonočne praznike.
Mina! Mercier.
Lugano, 22. marca. Vatikanski dopisnik >Corriere della sera« zatrjuje, da je pismo guvernerja Bissinga na kardinala Mcrciera napravilo velik vtis. Boje se, da se bo kardinal javno uprl, kar bi zelo neugodno vplivalo na razmerje Vatikansko z Nemčijo. »Osservatore Romano« svari bralce, naj o zadevi ne sodijo, dokler ni zanesljivih vesti. Papež jc baje poslal dolgi brzojavki kardinaloma Ilarčmannu in Mcrcicru. Prvemu naroča, naj posreduje pri cesarju, cla Mercicra ne kaznuje, drugemu pa naroča strogo rezerviranost. V vatikanskih krogih se sliši, cla sv. oče skuša preprečili, da se spor ne poostri.
Lugano, 22. marca. Kakor poroča dunajska »Zeit«. skuša proticerkveno itali-
jansko časopisje Vatikan naščuvati proti Nemčiji radi pisma na kardinala Merciera, toda obenem mora priznati, da papež noče opustiti svojega objektivnega stališča.
Razna poročila.
Poljska složna. Dunaj, 23. marca. »Poinische Nacli-richten« javljajo, cla sc 15. aprila v Kra-kovu zberejo vsi poljski državni in deželni poslanci. Na tem zboi-ovanju bodo odobrili dogovor z »Vrhovnim poljskim narodnim odborom« o novi enotni politiki Poljakov. Nato se vrše nove volitve v »Vrhovni narodni odbor«, v katerem bodo stranke zastopane v sledečem razmerju; deželnozborski avtonomisti, Dlugoszeva skupina, krakovski konservativci, poljski demokrati, socialni demokrati, deželnozborski centrum po 10%, judje, katoliški narodnjaki, poljska napredna stranka, socialni narodnjaki, neodvisna stranka in mesti Lvov in Krakov po 5/«.
Nemškega vojnega posojila podpisanega 12.000 milijonov mark.
Dunaj. Zasebno se poroča i z Berlina, da je podpisanega na četrto vojno posojilo do 12.000 milijonov mark.
Nemčija Amerike ni prosila za posredo* ' vanje.
Amsterdam, 22. marca. (Kor. ur.) Newyorški dopisnik »Times« poroča, cla državni oddelek odločno zanika, da je nemška vlada v zadnjih dneh prosila za intervencijo. Ravnotako ni res, cla bi nemški kancler naprosil ameriškega poslanika v Berlinu, da raj odloži svoj dopust, da bo zraven pri pripravah za mirovna pogajanja.
Mehikanska vstaja.
Berlin. »Magdeburgische Ztg.« poroča iz Genfa: Pariški listi poročajo iz New Yorka, da se je začasno ustavilo prodiranje v Mehiko. Med Washingtonom in me-hikansko vlado so se pričela nenadoma zopet pogajanja.
Wasliington, 24. marca. (Kor. ur.) Vsled poročil o delovanju revolucijskih tolp pri Tanpicu se je ukazalo ameriški bolniški ladji »Kentucky« in topnivar-ki »Wheeling«, naj odrineta v Tanp,k'd-Oolumbus, 24. marca. (Kor. ur^i Poroča se, da sc je uprl general Herrera, prejšnji guverner v Chihualiua >prol,i Caranci. V zahodni Chihuahua jei;pričel boj z 2000 vojaki v korist generala Villa. '	-	j
»Tubantia«.	.
Haag, 22. marca. (K. u.) »Niewe,<Coui-rant«: Ker je nemška vlada brezpogojno zavrnila vsako odgovornost radi potopitve »Tubantije«, zato bi to bilo za holandsko vlado povod, da se obrne na angleškonvla-do s prošnjo, da zadevo natančnejšenpre,-išče. Če bi tudi to prošnjo odločno odklonila, bi za vlado stališče v tej zadevi ne bile več tako težko, ker bi imela v rokah dve prav enaki izjavi.
»Vadcrland« pravi, da je prišel trenutek, ko naj vse interesovane države nssto-pijo zaradi ogrožene paroplovbe.
Kitajska zopet Ijudovlnda. New-York, 24. marca. (Kor. urad.) »Associated Press« poroča iz Pekinga: Kabinet je sklenil, da se odpravi monarhija in zopet obnovi republika.
novice.
Iz Gorice. Vreme imamo popolnoma pomladansko, vse zeleni in cvete. Streljanje tudi ni več tako srdito, a prenehalo n'' šc. Ljudje z dežele pravijo, da bi šli kar z vilami nad Italijana, če bi res kje prišel naprej. No, tega se ni bati — Soča mu brani in naši junaki. Vsi smo polni najboljših nad za bodočnost. — Vino je postalo zadnji čas cenejše ter se dobi v goriških zalogah po 130 do 140 K hI.
Od laške granate je bila ranjena v glavo pred 20 dnevi v Solkanu Ana Komelj, doma iz Solkana. V Gorici pa je bil ranjen 19. t. m, tudi od laške granate natakarski vajenec Niko Fiegel; zlomljeno ima desno nogo. Poprej sta sc zdravila v drugih bolnišnicah, sedaj pa so ju prepeljali z vojaškim transportom v ljubljansko deželne bolnišnico, da popolnoma okrevata.
Navodilo glede zatiranja trlne pe* ronospore na Primorskem leta 19'i6. Avstrijska vlada je z naredbo z dne 28. septembra 1915, drž. zak. štev. 292, vso modro galico v množini nad 100 kg, ki se nahaja v rokah posameznika, zaplenila. Svrha zaplembe je ta, da se prepreči prodaja galicc izven države ter cla se omogoči dobava tega blaga za primerno, ne pretirano visoko ceno. Z modro galico razpolaga letos c. kr. kmetijsko ministrstvo. Razdelitev galico na veliko je poverjena obči zvezi kmet. zadrug na Dunaju. Na Primorskem bo lotos modro galico dobiti odino-lo pri sledečih korporacijah itd.: Goriška: dež. odbor v Gorici, okrajno glavarstvo v Sežani, kmetijsko društvo v Gorici,
goriška zveza gospodarskih zadrug v Gorici. Trst: Tržaška kmetijska družba v Trstu, Societa agraria v Trstu. Istra: Zveza gospodarskih zadrug (Federazi-one dei consorzi industriali cd econo-piioi nella Provinci« d' Istria) v Poreču, deželni kulturni svet v Poreču, kmetijsko društvo (Conzorzio agrario) v lžuli, gospodarska zveza za Istro, zdaj na Voloski, c. kr. trdnjavski poverjenik v Puli, c. kr. okrajno glavarstvo v Pazinu. Vinogradniki, ki še modre galice morda niso naročili, naj to store čim prej pri eni imenovanih korporacij itd. Glede uporabe modre galice naj si vinogradniki letos zapomnijo sledeče: 1. Kadar so poganjki na trti 20 cm dolgi, se jih prvič poškropi z galično-ap-uono raztopino (od začetka do polovico maja). 2. Drugič naj so škropi 15 dni po prvem škropljenju (od polovico do konca maja.) Ako so je vsled vlažnega in loplega vremena bati hitrejšega razvoja bolezni, tedaj so mora škropiti vdru-gič že 8 dni po prvem škropljenju. 3. Trot je škropljenje se vrši brez ozira na Jas cvetenja približno 20 dni za drugim (sredi junija). Ob morju in na otokih sc škropi kakih li dni pred nego v notranjosti deželo. V normalnih časih, ko je bilo modre galico po ceni dovolj na razpolago, škropilo so jo od začetka do polovice julija četrtokrat. V navadnih le-li.h in v odprtih legah pri visoki kakor nidi pri nizki vzgoji trt je štirikratno škropljenje zadostovalo. Na ravnem, v zaprtih legah in v deževnih letih je pa bilo potrebno pot <1 o sedemkratno škropljenje. Toda lotos, ko bo le malo modre galice na razpolago,.bo moralo zadostovati trikratno škropljenje. Za vsako škropljenje zadostuje 1% ga-ličnoapnona raztopina (1 kg modro galico na 100 1 vodo in primerna množina apna). Le v slučaju, da bi bilo leto 1916 zelo deževno, naj se rabi l'i do galičnoapnena raztopina. Ako se pri vsakokratnem škropljenju strogo pazi, da so enakomerno poškropi vse zelene tlele trte in tudi grozdičje, si s trikratnim škropljenjem moremo zadostno obvarovali vinograd in trgatev škode po peronospori. Dobra škropilnica, tanko noseč razprašilnik in razumno ne potratno škropljenje priponi a ga.j o ne samo štecliti na dragoceni modri galici, ampak zagotovijo obenem tudi gotov uspeli.
Letalec nadporočnik Mandl pade! pri Gorici. -Grazer Tagblatt- poroča: Tik Gorice je nadporočnik Mana! včeraj proti 7. uri zvečer na drznem poletu končal svoje življenje. Nadporočnik Mandl, ki je bil že parkrat odlikovan, je bi' že prod vojsko znan kot drzen letalec. Dne 24, avgusta 1913 je preletel Semering,
Promoviral jo v Gradcu za doktorja prava g. Gvidon .Taski iz Opčine.
Smrtna kosa, V Vel. Žabljah na Vipavskem je umrl 20. t. m. posestnik A 1 -fonz Štokelj. Svoječasno je bil predsednik Orla. Še pred kratkim je bil odpuščen potom superarbitracije od vojaščine, sedaj pa ga je dohitela smrt. Naj v miru počiva!
Zvonovi iz Opatiegasela v Komnu, Te dni so pripeljali	__ . .	,
zvonove iz Opatjegasela v Komen. Nahajajo se na dvorišču č. gosp. dekana v Komnu. Zvonovi iz Se!a nad Brestovico so pa shranjeni pri orožnikih v Komnu.
—	Č, g, Fr, Šparovec, župnik v Krasni, je dne 23. t, m. prestal težko operacijo in se priporoča čč. duhovščini v memento.
—	Smrtna kosa. Umrla je dne 22. t. m. v Podkraju nad Vipavo Jožefa Sajcvic, žena posestnika in župana Ivana Sajcvic. Po-kojnica je bila skrbna gospodinja in dobra krščanska mati svojim otrokom. Počivaj v Gospodu! — Na Dunaju je umrl vsled za-strupljenja krvi zdravnik dr. Ivan Petrovič, star šele 24 let. Ranjki je bil štajerski rojak. — Umrla je v Cannonsburgu v Ameriki 28letna Marija Kič, roj. Soklič iz Pre-čine na Dolenjskem. — Umrli so v Leb-ringu na Štajerskem: Artur Kodrič, Anton Mandič, Anton Uranc (pljučne bolezni). —
V	celjski bolnici je umrl vojak 87. pešpolka Jožef Lipaj.
—	Častno svetinjo za 40!eino zvesto službovanje je c. kr. trgovinsko ministrstvo podelilo c. kr. brz. mojstru g. Ivanu A 1 j a n č i č u v Lukovici.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 13. mesecih Valentin Drašler iz Bistrice pri Borovnici. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil te dni po enem letu Ivan Konjar, podoma če pri Tišler-ju iz Smlednika.
—	Razpisana c. kr. poštna urada.
V	področju c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je razpisano nadpoštarsko mesio v Nabrežihi 2 (I 1) in pa mesto poštnega ekspedienta v Kamni gorici pri Podnartu na Gorenjskem (III 3). Pavšal 266 K. Prošnje je vložiti v teku treh tednov.
—	Občni zher Ljudske hranilnice in posojilnice v Idrri se vrši v nedeljo dne 26. marca ob 4. uri popoldne v prostorih kršč. gospodarskega društva. K obilni ude-'ežbi vabi odbor.
Ustanova za kranjske invalide iz prejšnjih vojsk, oziroma za njih vdove in sirolo je razpisana od deželne vlade. Znaša 100 K na leto. Natančneje je razvideti iz razglasa, ki je nalepljen javno na magistratu.
Iz Tržiča. Za tukajšnje Nemce bo imel č. g. p. Folic, jezuit iz Ljubljane, postne govore v cerkvi sv. Andreja. Vsak dan bosta dva govora, in sicer zjutraj ob 7. uri in zvečer ob četrt na 7. uro. Sklepčna pobožnost bo v četrtek 30. t. m. zjutraj ob 7.
—	Umor. Mrtvo so našli na Raki pri Krškem posestnico Nežo Kovačič v postelji. Iz rane na desnem sencu sklepajo, da je umorjena.
Dnevne novice.
Cenjeni naročniki, ki so ia teden prejeli v listu položnice za obnovitev naročnine, naj se izvolijo v svojo korist peslužiti čim najpreje, ker dohajajo poštne pošiljatve sedaj z veliko zamudo.
-4- »Slovenca« na bojišče! Kjerkoli čutite z vojaki iz domačega kraja, naberite med seboj naročnino za »Slovenca« in jim ga kot najljubši jim dar iz domovine pošljite na bojišče. -Slovenec« tvori najlepšo zvezo med vojaki na bojiščih in med doma ostalimi. Vzorno je tisto županstvo, ki je naročilo več izvodov »Slovenca« za one domačine, ki so v vojski. Veliko bi za bodočnost lahko storile tudi Marijine družbe in druga naša društva, ako bi širila sedaj »S!ovenca'< in ga preskrbela vsem vojakom iz župnije. Mnogi naročajo »Slovenca^ tudi na svoj naslov, in ko ga doma preberč, ga pošljejo vojakom. Navadnega Slovenca - se pošlje na bojišče s 3 vinarsko znamko, sobotnega s 5 vin. znamko. Najcenejše je pa seveda, ako ga pošilja naravnost naše upravništvo. Še enkrat: Naročajte svojim dragim na bojiščih Slovenca«!
— Velikonočna skupina razglednic
»Vojska v slikah« izide 27. t. m.
Hrvatski industrijalci in nagodba z Ogrsko in Nemčijo, Kakor poroča ~Tagespost" je zveza hrvatsko-slavonskih industrijcev sklenila ugovarjati, da bi se nagodba sklenila za dalj kakor za 10 let. Sicer so za temnejšo gospodarsko zvezo z Nemčijo, pa prav jasno se bo to zahtevo dalo izraziti šele po vojni.
Ljiiiisiie novice.
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu se vrši v soboto dne 25. t. m. na praznik Oznanjenja Marije Device društveno predavanje in sicer točno ob 7, uri zvečer. Predava gosp. prof. Dolenc, — V nedeljo dne 26. t. m. se vrši redno društveno predavanje in sicer tudi točno ob 7. uri zveč.
lj Skupen shod Marijinih družb. Ljubljanske Marijine družbe imajo v soboto, na praznik Marijinega oznanjenja, ob 5. uri popoldne skupen shod v cerkvi sv. Petra. Naj pridejo polnost evilno !
lj Križevniška mladeniška in moška kongrcgacija ima povodom jutrišnjega Marijinega praznika slovesen shod, in sicer; zjutraj ob 6. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom. zvečer ob 6. uri pa slovesen shod in sprejem novih članov.
lj Hišo hotela pri Maliču je kupila Jadranska banka za okroglo pol milijona kron,
lj C, kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani pogrebnega in državnega društva imajo svoje občne zbore v nedeljo, dne 2. aprila popoldne v restavraciji gospoda Valentina Mraka na Rimski cesti št. 4, Prvi občni zbor se vrši ob 3. uri, drugi ob 4, uri.
lj Prepovedana privatna uporaba kopriv, Vojaška oblast namerava izkoristiti koprive za dobivanje predilnega vlakna, Vsled tega prepoveduje krmljenje perutnine z mladimi in svežimi koprivami kot tudi vsako drugo domačo uporabo te rastline, Nadaljne tozadevne odredbe sledijo, lj Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da nikakor ne prikrivajo kupujočim strankam neobhodno potrebnih živil. Kdor bi to storil in jih ne hotel prodajati, mu bo odvzeto obrtno dovoljenje. A tudi stranke se opozarjajo. da brez potrebe ne kupičijo svojih zalog. Uradnim pooblaščencem, ki bi zahtevali tozadevno podatke, jih imajo brezpogojno in neovirano oddati.
lj Dražba konja, V ponedeljek dne 27. marca 1916 ob 9. uri dopoldne se bo na dvorišči Nušakove vojašnice na javni dražbi prodal jahalni konj v vojni padlega častnika. Interesenti se vabijo k ti dražbi.
lj Darilo za venec. Uradniki c. kr. deželne vlade za Kranjsko sa darovali namesto venca na krsto umrlega deželnega predsednika v pok. gospoda Andreja barona Winklerja znesek 50 kron v prid »Rdečemu križu«.
{lažne novice.
HGizendor.fova cesta so bo na
Dunaju imenovala dosedanja »Prater-stralle«.
— Sladkor, Povodom vpeljave sladkornih nakaznic bo gotovo zanimalo sledeče: Avstrija je na sladkorju ena najbogatejših dežel Evrope, Leta 1905/06. je pridelala okroglo HVs milijona stotov sladkorja, od katerega je leta 1908. nad 8 milijonov stotov romajo v inozemstvo. Leta 1914/15. je bila množina pridobljenega sladkorja posebno bogata. Znašala je okoli 15 milijonov stotov. Poleg tega je bilo še okroglo 13 milijonov stolov stare zaloge. Vsled izbruha vojske je padel izvoz sladkorja na tretjino prejšnjega leta, t. j. okroglo 3 milijone stotov. Čeprav jc med tem časom pridelovanje zaostalo, na drugi strani se je izvoz v nevtralne d|žele povišal, ni misliti, da bi sladkorja zmanjkalo ali pa so si ga menda požeruhi že toliko nakopičili?!
—Gospa Katarina Schratt, bivša dvor. igralka, ki ji je oravzaprav ime Katarina Kiss pl. Ittebe, je odlikovana s častnim znamenjem prvega razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo.
Samoumor — 12-leinena dečka. V Ogulinu bi morali 12-letnega dečka R. izročiti v poboljševalnico. Iz strahu se je obesil. V Črnovicah se prodajajo 13-iofnc deklice. Daleč smo prišli!
Strašna nesreča v rutfniku. 20 mož ponesrečenih. Iz Bitonja, Zgor. Šlezija, poroča Wolffov urad: V Preussen rovu pri Mitrovicu se je pripetila 22. t. m.
strašna eksplozija. Proga je deloma razdrta, ponesrečilo je 20 mož. Izkopali so do zdaj 11 mrtvih.
Lipske umetne gore. V okolici mesta Lipska ni nikakih gričev ali gora, Da še temu nedostatku odpomore, so že pred leti nasuli umetno goro z imenom »Roscn-talberg«, a ljudstvo jo imenuje po svoji še-gavosti »Scherbelberg« (navozili so tjakaj v prvi vrsti mestne smeti), Na vrhu je zgrajen razgledni stolp v švedskem slogu in vse skupaj napravlja prav imeniten vtis. Sedaj je lipska mestna občina sklenila nasuti še drugo, znatno večjo goro, in sicer v lachenskem ozemlju. Dočim pokriva Scherbelberg le 10 000 kvadratnih metrov prostora, bo novi grič zavzemal 350.000 kvadratnih metrov, njegova vsebina pa bo znašala 2*/r» milijona kubičnih metrov. Stroški bodo znašali'1,200.000 mark.
-j- Imenovanja. Za nadporočnike v rezervi so imenovani poročniki v rez.: Gabri jelčič Mihael, 24. pp.; Ahačič Ivan, 3. bos. herc. p.; Cibej Josip, 4, bos, herc, p,j Kos Hubert, 37, pp.; Gotzl Karel, 87. pp,; sedaj pri 2. bos, herc. p. — Za poročnika v rez. je imenovan praporščak v rez, Kal-tenbock Bodo, 17. pp,
-fOdlikovanja pri 17. pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poročnik Adamek Vladimir, narednik Koprivšek Anton in desetnik Brunček Franc. — V drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste rez. četovodja Lackner Leoopld in črnovoj.
Debeli ljudje, pri katerih večkrat nastopijo utrujenost, zaspanost in nevolja do dela, napenjanje v telesu in druge težave vsled prenasičenosti, lahko po uporabi naravne »Franc Jožefa« grenčice z gotovostjo računajo na redno in lagodno odvajanje. Tajni svet. prof. Kussmaul je na medicin, kliniki cesarja Viljema univerzi v Strass-burgu dokazal, da je Franc Jožefa voda že v malih količinah učinkujoče odvajalno sredstvo.
Bolečine čutimo samo potom živcev, nosi-teljev vseh občutkov. Čim slabejši so živci, tem večje so bolečine. Ljudje z močnimi živci ne občutijo dosti bolečin ali pa prav malo. Po vti-ranju z Fellerjevim bol lajšajočim fluidom iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-fiuid" se ojačujejo živci in postanejo za bolečine manj občutljivi. Istočasno pa se s „Elza-fluidom" odstranijo tudi bolečino same. 12 steklenic teija jako priporočilnega domačega zdravila pošlje poštnine prosto za samo fi kron lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 285 (Hrvatska). Čez stotisoč zahvalnih pisem.	(-es-)
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p, n, odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti: Dr, Willems, Grundfragen der Philosophie und Padagogik fiir gebildete Kreise dargestellt. 2 zvezka. Zvezek I.: Das Sinnesleben 9 K, vezan 10 K 50 v, II. zvezek:Das Geistesleben 9 K, vezan 10 K 50 v. Poštnina po 30 v. več. Waagen, 80 einfache, kurze und oraktisehe Gedankengange an der Hand der Evangenlien ftir alle Sonn- und Fest-tage eines Kirchenjahres. Cena 3 K 40 v., s poštnino 3 K 60 v, Faulhaber, Walien des Lichtes, Gesammel-te Kriegsreden. 2 K 40 v,, s poštnino 2 K 60 v.
Haggeney, Im Heerbann des Priesterko-nigs. Betrachtungen zur Weckung des priesterlichen Geistes. 2. zvezek: Der wahre Melchisedech. Cena 4 K 50 v., vezano 5 K 40 v., s poštnino 30 v. več.
Hoffmann, Werde ein ganzer Mann! Auf-klarungen und Belehrungen fiir die he-ranwachsende mannliche Jugend. Vezano 3 K, s poštnino 3 K 20 v.
Eberle, Schonere Zukunit. Kriegsaufsatze tiber Kultur- und Wirtschaftsleben, Vez. 3 K 90 v., s poštnino 4 K 20 v.
Weiss, Tiefer und Treuer, 4., 5., 6. zvezek, 4. zvezek: Verdemiitigung und Ver-sohnung in der Beicht, 5. zvezek: Be-iebung und Beseligung in der Kom-munion, 6. zvezek: Jesu Leiden und unsere Leiden. Vsi trije zvezki vezani 5 K 40 v., s poštnino 5 K 60 v,
Siieglitz, Kmderlehren iiber das Kirchen-jahr, Cena 3 K 30 v,, s poštnino 3 K 50 v., vezano 4 K 20 v,, s poštnino 4 K 40 v,
Schwab, Katechetische Beispiele, Fiir den Unterricht der Jugend in christlicher Sittenlehre ausgewahlt. Cena 1 K 50 v,, s poštnino 1 K 60 v„ vezano 2 K 40 v ,, s poštnino 2 K 60 v.
Naravna
najbogatejši alkalični (uatron litijev) kislee na Češkem. — Jzborna diotetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
Zobna - krčma
SO vinarjev
Dva praznika - dva
nova snoreda v KINO
Petek 24. in v soboto 25. marca:
Najnovejši Svenska filmi
v deželnem gledališču.
Nedelja 26. in v ponedeljek 27. marca
Najlepši godbeni fiim
M mm
»
Velikopotezna Jzprememb bogata drama v treh dejanjih z Lili Beck v glavni vlogi.
Zlati čas dijaških let
K!?! S2 zsofif, oko se milik pozabi
Tr! veseloigre s Knrol Alstrupom, Striboldom,
Bnchom in Oissnom v glavnih vlogah.
Sodelovanje tega komičnega trozvezdja zagotavlja občinstvu vesele trenotke!
Predstave se «r$e:
Panlomina v treh oddelkih. — Godba Costova.
Toplo, solnčno pesniško delo, ki ga še povzdiga globoko razumevajoča, prisrčna umetnost igralcev in glasba, ki sedaj toži, sedaj vriska in ki daje tu nemi igri pravi besedni izraz. „Piero-tova zgodba" je v vsakem oziru delo neoporečne visoke umetniške vrednosti.
En dan kola avstr. armade
Ta film podaja prvič resnično bojno sliko in nudi lajiku priložnost, da si ustvari predstavo, kako se boj dejansko razvija in odigrava. Avtentični posnetki iz operacij armadnega zbora.
„Krog ene točke14
Humoreska v enem pojanju. izredno zabavne slike iz življenja bratca Lahkomiseinika.
ob delavnikih ob t., pol 6, 7. in pol 9. nri zvečer, ob nedeljah in praznikih ob pol 11. uri dopoldne in ob 3„ vol 5.. 6,. pol 8, ln 9. n zvečer,
t
poddesetnik Jerovšek Anton. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Kadet Petsche Ivan, narednika Bohinc Franc in Lecb Herman, četo-vodje Marolt Jernej, Eppich Franc in Lindič Josip, tit. desetnik Volkar Anton, poddesetnik Sartori Oskar, infanteristi Rančič Josip, Zaplotnik Jakob in Ilabjančič Ivan. — V drugič je dobil hrabrostno svetinjo infanterist Premo-žc Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Čamernik Herman, tit. narednik Oven Ludovik, četovodja Černe Jakob, desetnika Fail Peter in Zevnik Franc, poddesetniki Detela Pavel, Gor ene Anton, Masarič Josip, Schvveiger Ignacij, Golf Franc in Pamič Josip, infanteristi Jurjevec Fr., Potočnik Maks, Povhe Ivn, Bertonalj Jurij, Tomše Josip, Rozman Anton, Osolnik Franc, Likozar Franc, Lieb-minger Gregor, Dolenc Franc, Dolenec Franc, Derbais Anton, črtalič Alojzij, Vrhovec Nikolaj, Lemmerer Aloj., An-zelc Josip, Arh Ivan, Stampfl Anton, Jaklič Matija, Lemovšek Ivan, Juhant Franc, Jakobič Andrej, Sorle Štefan, Beljan Ivan, Jagodic Alojzij, Pire Fr., Cerinšek Mihael, Znidaršič Daniel, Vi-rant Franc, Papež Ivan, Lakovšek Fr. in enol. prost, infanterist Žokolj Ivan.
-f Odlikovanja pri 7. polj. topniškem polku. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila: predmojster Košir Alojzij in topničar Koželj Andrej. — V drugič sta dobila bronasto svetinjo desetnik M.uster Franc in predmojster Lah Martin. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Proschko-Schramm Franc, četovodja Hausleitner Kajetan, desetniki Ploj Alojzij, Pichler Sigmund, Herzog Franc in Stayer Franc, predmojstra Miklavčič Fran in Schvvarzl Alojzij, topničarji Schneider Franc, Plešec Tomaž, Kravanja Peter in Rohrmann Josip, črnovoj. kadeta Leitgeb Valentin in dr. Vogl Ludvik, desetnik Neu-wirth Adolf, enol. prost, desetnik Bitežnik Marij, predmojstra Kresse Edvard in Što-zir Josip,
—	Častniške izgube. Major 47. pp. Karel Gotter, mrtev; poročnik 27. dom. p. Alojzij Humulz, ujet v Rusiji; nadporočnik 27. dom. p. Ernest Japel, ujet; poročnik 27. dom. p. Franc Kraft, ujet; nadporočnik 2. bos.-herc. p. Vladimir Krasnik, ranjen in ujet; kadet 27. dom. p. Anton Krehan, ujet; nadporočnik 27. dom. p. Rudolf Majerič, ujet; poročnik 27. dom. p. Konrad Melzig, ujet; kadetasp. 27. dom. p. Rajmund Modic, ujet; poročnik 27. dom. p. Karel Mohr, ujet; praporščak 26. dom. p. Ivan Peterčič, ranjen; stotnik 27. dom. p. Josip Rus (Pre-voje), ranjen in ujet v Moskvi; nadporočnik-reč. vodja 27. dom. p. Oton Samek, ujet; poročnik 27. dom. p. Anton Sleis, ranjen in ujet; poročnik 26. dom, p. Julij Uršič, ranjen; praporščak 27. dom. p. Jaroslav Vo-lek, ujet; praporščak 87. pp. Kurt Weisser, ujet; poročnik 17. pp. Josip Wolf, ujet; praporščak 26, dom, p, Ivan Zor (Kamnik), ranjen,
—	Iz seznama izgub št. 391. Poročnik Rudolf Delkin, Gorica, ujet v Rusiji; poročnik Milan Ivan Klemene, Trst, ujet v Rusiji, poročnik Rudolf Josip Grošelj, Ljubljana, ujet v Rusiji in praporščak Alojzij Bravničar, Tolmin, ujet v Italiji, Vsi štirje od 27, dom, polka.
Minski pomožni tajnik -m
zeli premenitl službo, na kako malo ob-Cino za tajnika, najraje kje na Goriškem; sprejme tudi kako drugo pisarniško službo. Punudbe je pošiljati pod štev. 747. —
Pogreša se
dr. Oskar Bozdech,
kadet pri 17. peSp. 4. stotnija,
' '	Kdor bi o njem kaj vedel, naj
blagovoli to sporočiti na naslov:
M. Krope], nadučit. vdova, Zid. most, Štajersko.
gad bi zvedel
o svojih dveh sinovih vojakih : Ivan PavllS, korporal c. kr. 27. pešpolka, L stotn. Na zadnje je pisal iz Karpatov. Potem pa že eno leto ni glasu o njem. — Leopold Pavlig, c. kr. 17. pešpolk 7. stotn. Ob izbruhu vojske je odšel v Galicijo. In od takrat nič ne vemo o njem. Prav hvaležen bom, ako mi bo kateri tovarišev o teh mojih sinovih kaj zanesljivega sporočil.
Fran Pavlič, posestnik
Gline« St. 12. pošta Vič.
Mileč in Majal
g« sprejmeta takoj pri
A. Persche, Ljubljana,
Kapi U dobro ohranjeno moško
Ponudbe & ceno na upravo lista pod št. 720.
Vsakovrstne
39
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
zmožen slovenske > n nemške pisave, se sprejme pri c. kr. notarju v Vipavi, kamor so nasloviti ponudbe z navedbo dosedanje prakse.	(720)
^vtfTT-.T 'V:

naravno ima naprodaj v večji množini
»Goriško vinarsko društvo"
sedaj v Prvačini, po zmerno nizkih cenah.
za modno trgovino se sprejme takoj pri tvrdki
BENEDIKT £ Co., LJUBLJANA
Sprejme se za takojšnji nastop izurjena
v špecerijski in manufakturni stroki krščanskega mišljenja in z dobrimi spričevali. Pismene ponudbe na tvrdko »Konsumno društvo" v Dol. Logatecu.
Išče se
za obdelovanje kmetljstvana posestvo blizu Kočevja in ena družina na manj obsežno kmetijstvo pri Črnomlju, kjer se odda tudi gostilna. Ponudbe se pošiljajo na Ant. Kajfež, Kočevje. 761
V zakup se odda
v najbližji okolici Ljubljane z majem, pa tudi že preje. Ponudbe na upravo lista pod št. 764.


Ženitvena ponudba.
Gospod s 25.000 K se želi v svrho ženitve seznaniti s pošteno žensko brez otrok, pri 40. letih katera ima približno enako premožet\je bodisi v kateremkoli imetju. Ponudbe na upravo časopisa pod št. 748
Ali ste že ponovili naročnino?
lite se
- zastopnik -
za Ljubljano In okolico.
Pisarna za revizijo ielezn. voznih listov, reklamacije , in tarifna pojasnila SIEGFRIED WEINBERGER, Gradec.	755
iz dobro hišo se sprejme v trgovino z mešanim blagom Alojzij Pinter v Slovenski Blstrlol. Obiskoval ho tukaj trgovsko šolo.
Podpisana rodbina Sajevičeva v Podkraju št. 23 uad Vipavo naznanja vsoin sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, daje naša preljuliljena ženn ozir. mati
ožefa $ajeL>ic
danes ob 10, dop. v (54. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoBe udano in mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb se bo vršil v petek dopoldne dne 24. marca na pokopališče v
Pod k raju.
Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev. PODKRAJ, dne 22. marca 1916.
Ivan Sajevic, posestnik in župan, mol, — Janez Sajevfo,
trgovec v Logatcu. — Frano Sajevic, posestnik v Vodicah. — Alojzij Sajevic, sedaj pri vojakih. — Jožefa omož. Koren. — Marija omož.Trček. — Franca omož. Šlrca. — Ana Sajevic, otroci.
mmm
BHSHfaUllUMIl
Brez posebno,<rn obv?stil».
Mestni pogrebni zavod t Ljubljani.
Tereza Walland. roj. Letch naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Rie, R k.url a in Reinharda. svoje tašče Žanete Walland, svojih svakov Herlbert Wallanda,
trgovca v Gorici, Henrik Wallanda, profesorja in c. In kr. kadeta sedaj v vojni, Radolf Wallanda, stotnika- avditorja sedaj v vojni, Evgen Wallanda, c. in kr. stotnika sedaj v vojni, svojih svakinj Wilme V/alland in Mltzl Laschnigg, roj. Walland, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njo iskrenoljubljeni dobri soprog, oziroma oče, sin, brat, zet, svak in stric, gospod
Tft^ard iDalland
c. i. kr. polkovnik v nekem c. I. kr. pešpolku, ImejlfelJ vojaškega zaslužnega križca I. f. d. I. f. d.
danes ob 1 uri popoldne, po dolgem, mučnem z veliko potrpežljivostjo prenašanem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. v 50. letu svoje dobe boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto dne 25. marca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Gledališka ulica štev. 7. na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bode služila v pondeljek dne 27. marca ob 9. uri dopoldne v farni cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani, dne 23. marca 1916. V smislu želje pokojnika, se venci v prid vojne oskrbe hvaležno odklanjajo.
"" 1
Na/veČfa in najlepša tzbtr*
VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC
kakor tudi umetniške in vse druge vrste razglednic, raznovrstni pisemski papir ter sploh v trgovino s papirjem spadajoče stvari priporoča najceneje na debelo in drobno.
Velika zaloga papirnatih pritokov (serviet,)
L. PEVALEK
Ljubljana Židovska ulica 4.
PESNO SEME
pravo severonemško najboljše, elitno, presejano priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno
Sever & Urbanič
754
L]ubl]ana Wolfova ulica 12.
O'
?/[odni salon
Vt—3
»iuclily-Jilasc!
Ljubljana
židovska ulica it. 3 Dvorci trg
_____jjAi.
? r\
i
£|)1
Šfgf' fiprav.la '.oino in vestne. TJBiJS jzununju naniila ne isbirs s cbrafr.e pojte.
Osebno izbrane novosti z Dunaja
Priporoča: največjo 13bero klobukov j a dame in deklica k<*kor iudi bogato zalogo žalnih klobukov.
Solidno blago. Prignano nijkt ccnt.
G43

&
m
i
i f
(Iv p
Sprejmem takoj boljgegn kro|aSkcga
za stalno delo — Ivan Stuplca, krojažki mojster Dob pri Domžalah.
Mevlzija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1— pri banki S. FISCHER, Dunaj, IX. 286	Wiihrlngerstr. 41.
Iz Usmilile so na pomislijo.
Priglase sprejema
Ljubllaoa Dunajska cesta 29.
ilobro obrestujoča, se pod ugodnimi pogoji proda; ima 3 stanovanja. Pri hiši je lop vrt, za zelenjavo, nadalje dobra njiva na lepi solnčni legi. Natančna pojasnila daje občinski tajnik v Mokronogu.
5mg jf tjfjf dm	Vam plačam, ako Va-
lili	!« ših Kurjih očes, bra-
UH'	davic in trde koze,
lekom3dnis Korenino, brez bolečin ne odpravi Oena lončku z JČeHUI® jamstvenim pis-I mora K 1*_, 3 lončki K 2.50. — XEMENY, j Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
B—^J
lil pi ieii ceni iftfO!
z lastnim vhodom brez pohištva za Ulg- maj se išče. H8f|
Ponudbe na upravo „SIovenca" pod „Mesečnn soba",
Prvo liranisio podletjo za umetno
k w w
Ponudbe 7, ceno in mnc/.i .o (koliko va gonovj e poslati tvrdki
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Dn!!a!ska cesta štev. 13 pri »Figovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarsfvo v iguralni in navadni ornamentlki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-.^tega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
t. £ i frsS m
LJ stljana, natisi tra 15. ista
MS a A ut ' ar bffi
mr brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi iina iariljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — En zavitek stane samo K 1 "30.
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Če
se pošlje denar naprei, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporabi se prilože. - Naročite obratno pri razpožiljainici šartljeve moke znamka ..HASIN"
Ivan Ure k, Ljubljana
Mesim trg 13, rod Traučo,
(prej v Borovljah na Koroškem).
totust Snttler mm
Gradec - Landhausgasse
priporočajo:
blago iz kavčuka za tehnične namene: cevi, mašila itd. hla o iz trdega kavčuka za elektr.
namene kirurgično gumijevo blago izdelki iz asbesta opreme strojev materijalije za mašila strojno olje in mažo jermenarske izdelke krožci za jermena orodje za kletarstvo sesalke, brizgalnice za ročni in
motorni obrat gasilske opreme: armature, lestve, cevi
potrebščine za mline: pasove, na-
sipalnike nepremočne plahte — itd.
<, » , :-l„ ' i .''.i,, i', ' ..
691
Najcenejše
dežBjke_
soinenike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
,----------„lt-----, MjHU.JMti«,
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4
i Popravila točno in ceno.
Mm
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in tra no
Sadtrkar-jeve vrečice
Prodaja jili z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana : J. R. Hočevar. lekarna, Vrhnika; J. K o sc b i r („Pri Orlu), Kamnik.	4:
IBP
v nekem trgu na Štajerskem, blizu kolodvora. Nova, moderna stavDa. 4 sobe, (parket) kuhinja, kopalnica, lepe kleti, elektr. luč, vodovod. Zraven je vrt. Le resni reflektant naj se obrne pod „Dom 1916,651" na upr. tega lista.
kupi v vsaki množini po uajvišjih cenah
Peter Angelo, Ljublfana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
Služba
Ika
in
■
i
K
se razpisuje pri Sv. Lenartu nad Škoijo Loko
Plača 600 K v denarju, prosto stanovanje. Posestva, da se lahko redi ena krava. Zato ao-naša orgauist duhovniku meso od mesarja. Rokodelci imajo prednost. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Župnemu uradu p. Selce pri Škofji Loki.
Zahteuagie
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnino in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospoilinj-stvo in toaleto, orožja, municijo itd.
Prva tovarna ur
./iratBroistimiteo)
Nikelnaste Hoskopt-ure K 3-90, 4 20, 5'— Srebrne K 8*40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 12*90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetju. — Nikak riziko! Zamena je dovoljena ali denar nazaj 1
tambilife
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijov
Ljubljana, Seleiuroova ul. Si. l.
Ceniki franko.
553
Ceniki tranko.
vet vrst,
trtfn in meliG
dostavlja po zmernih cenah na dom in v vsaki množini
ucmei
Ljubljana, Trnovskaulica 25.
& eamrn aa &a /a m m. obl .ae»v lisi.,
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
Resljeva cesta 1
LJIIBLJHN.
Marijin trg 1

priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih
v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.
Denar mečete uro:
ako plačujete velike ceno za flne likerje, ker morete sami pripraviti naj-fin. vrste z mojimi ekstrakti, 1 stekl. ekstrakta z uporabnim navodilom za napravo 5 litr. najllnej. ruma ali „Alt-vatra11, benediktinca, cesarčice, kum-lovoa, mogadorja, črešnjevca, ananasa, maraakina, vaniljevca, punca,
arovemete, anjjl. grenčice, kave, »o, Sartre«, dišečo ' '" hud, likerja, allaša, brinjevca, jerzabir konjaka K 1-80; 3 stekl. K 4-60; <s stekl. K 7*50; 12 stoki. K 13*50 franko j>o povzetju. Ne more so skaziti I Pristen le pri
JM1 GROL1CHU,
perle, višnje, inke, slivovKe,
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gasečo si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, Jabolčnlk, grenadlne, malinoveo, poprova meta, muškat elo o, pomerančnik, dišeča perla, vlinjeveo. Skaziti se no moro. Snovi z natanč. navodilom stanejo K5 50 franko po povzetju. Na 6 takih poreij dodam 1 povrhu.
lan Groiieti, "sSffvasS?
DiMBli u rezoofe sieKla
xa steklarje la domačo rabo.
gt. 1 za stoklo v oknih K 2 40. — St. ž za nav. močno steklo K 3*80. St. .1 za vso,vrste brušenega stekla K 6'50. — St,. 4 za močno brusono stoklo, noobdolano, in za zrcala K 8 -. Povzetjo 31 vin. več. Za reelno in solidno blngo Jnmči
Jan Ciroiich,
Moj kosmetlčnl pefjojgj ^ f^g
Delavci v naftarudokopih in petro-lejskih rafinerijah ne postanejo nikoli plešasti. Jaz sem najčistejši petrolej predelal v kosrne-tilium za laso in dosegel z njim najlepše uspehe pri redkih laseh in pri izpadanju las. Dobiva se samo v moji drožeriji v Brnu. Stoki. Btane K 1'—; 6 steklenic K 5'50; 12 stekl. K 10'—. Poštnina K 1*05 do K 1-15. Manj kot 2 steklenici so po pošti ne pošilja.
JAN BROUCH, drožerija pri angela, Brno 93, Morava.
Framydol j^^Mt
svetlo in sivo las« in brade za trajno temno pobarva. 1 »toklenica « poštnino vred K 2'35,
RydyoHYd°ažTitR
živo pordeči bleda Uea. Učinek je čndovit. 1 sto-iclenica s poštnino vred K 2'15. Povzetje SO v več. Naslov za naročila:
JAN GROLICH, drožerija pri angela, Brno 93, Morava,
500 kron v zlatu
če ..e odstrani krema Orolloh z zraven spadajočiin milom vse solnčne pege, mavog-e, solnčne opekline, ogroe, obrazno rdečico itd, m no ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cona S 3'15 s pošt-
nino vred. t poroije stanejo K 8'30, »poreij K 15*55. Vso brez kakih nadaljnih stroškov. Naslov ža naročila
JAN GROLICH, drožerija pri angela, Brno 93, Morava.
Varite pivo doma
popreizkušcnemnavodiln. Snovi za , 25 litrov piva • SO zamnški 2 K, ■ poštnina 84 vin.; na pet tokih poreij so ona navržo in poiljopoštnine prosto. Naročite torej zii več tovarišev.
JAN GROLICH, drožerija pri angela, Brno 93, Morava.

najboljše kakovosti po dnevnih cenah
na nagone alf uoztsoe.
A* >- masaftf	I
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 4. —
Z zveste koroške mejne straže.
Dolgo časa mogočna zima ni razvila veličanstva in pokazala sile, kakor ne bi hotela motiti naših junakov pri delu povračila za laško izdajstvo. A da ne bi izgubila na ugledu, je morala vendar pokazati zem-ljančkom svojo moč in to tik predno je minila njena vladna doba. Sicer se ni vedla tako srdito, kakor ima navado po naših planinskih gorovjih, vendar je bila njena jeza baš dosti občutna. Najbridkeje je lo, da je navzlic manjši nasilnosti tirjala več človeških dragocenih žrtev kot drugikrat. Grmeči se vale po strmih bregovih nizdolu silni plazovi, ki pometejo vse izpred sebe, in nekateri junak je žrtev požrešnega trinoga. Tem večje mora biti naše občudovanje, da junaki navzlic vsem težavam in mnogim nevarnostim, navzlic nepričakovanim oviram vrše v polni meri dolžnost, »Slehernik na tej fronti je junak, slehernik vreden visoke odlike,« Taka je bila sodba visokega vojaškega dostojanstvenika, ki je na bojišču od početka vojne. In res je!
Visoki sneg je sicer omejil boje, a ustavil jih ni. Globoko v postojanke zasneženi skrbno stražijo korenjaki. Seveda za dolgo topniški boji ne ugajajo podjetnim sinovom planin. Da si nekoliko »zleknejo« ude, se često zbero v majhne oddelke, opremijo z orodjem, ki je potrebno v snegu, ter se napote v posete nasproti ždečemu sovražniku. Brez padlih na sovražni plati in zajetih ujetnikov za spomin seveda ne minejo taka drzna podjetja, zakaj ponos jim ne da, da bi prišli praznih rok. Posebno v strahu je sovražnik pred bojaželjnimi koroškimi cesarskimi strelci, ki so zato toliko bolj v čislih pri višjih in tovariših. Seveda, saj so na svojem planinskem svetu, saj so doma. S tesnobo v srcih ogledujejo laški ujetniki te junake. Koder se pred laškimi izdajicami pojavijo ti »alpini austriachi«, tam je konec vsemu laškemu pogumu in napadom njihovim. Saj jih je naučila izkušnja, kako slabo se jim izplačajo ti napadi. Čast vam, junaki, da ste strah verolomniku!
Kjer ste se borili, je strahoma bežal sovražnik, na severu Rus, na jugu Italijan, Oba vas bodeta pomnila.
Evo vam čina enega teh dečkov, ki je bil povišan za častniškega namestnika, če-gar prsi diči več odlikovanj. Na poizvedovanju je našel gnezdo, kjer je bila nameščena laška bojna straža. Ogledal si je okolico, jo našel prikladno hipoma narejenemu načrtu in takoj se je lotil izvršitve. Z malo možmi je neopažen obkolil stražo, na migljaj so se vrgli vsi hkrati na Lahe, ki so bili tako presenečeni, da nihče ni mislil na puško. Hipoma so bili vsi razoroženi in vsa vojna straža je morala v ujetništvo, kamor so jo odgnali, ne da bi bil sovražnik opazil dogodek. Enako presenečenje vojnih straž se je posrečilo temu častniškemu namestniku na istem kraju še osemkrat, ne da bi izgubil kdaj le enega moža.
Stotnik je poizvedoval nekoč z oddelkom 80 mož. Zadel je na Lahe, jih razgnal po kratkem boju in zasedel postojanko. To postojanko je držal več ur v topniškem in pehotnem ognju, odbil celo pehotni naval in prizadel sovražniku velikih izgub. Iz postojanke se je umaknil šele, ko mu je
f>ošlo strelivo in je bil brez veljave nada-jen odpor. Navzlic šestkratni premoči je izgubil samo dva padla, težko ranjen je bil eden in lahko ranjeni trije vojaki, A dosegel je pred vsem poraz sovražnikov z mnogimi izgubami; najvažnejša izguba zanj je bila ta, da je bil prisiljen pritegniti iz sosednega odseka rezerv, v tem pa so naši v sosednem odseku vzeli važno sovražno postojanko, ki je ostala trajno in trdno v naših rokah.
Boja v bližini z našimi se boje Lahi kot živega zlodeja; zakaj naši planinci so ne-dosežni v tem boju. Seveda Lah je junak le zavratno, tak je že njegov značaj.
Laško topništvo na koroški meji menda nima modernega streliva. Uspehi »o zato kaj klavrni.
Neomajnost naših in spretnost vodij nas trdno navdaja z nadejo, da dobi zahrbtni izdajica skoro svoje plačilo. Cadorna pa razen vremenskih poročil skoro ne bo pošiljal drugih, zakaj o grozovitih vihrah, ki mu jih provzročajo naši, ni dobro pisariti domov, pa tudi jih ne naznanja ne njegov tlakomer, ne žabica, ne glede na to, da je dežnik slaba obramba proti njim.
Išče se v dobro hišo k majhnim otrokom vsestransko zanesljiva in vsaj nekoliko izobra-G94	žena
katera ima veselje pa tudi potrpljenje z otroci in bi jih imela na skrbi tudi po noči. Plača 24 kron mesečno. — Ponudo do 25. t. m. Marija Lužar, posredovalka služb v Kranju.
vajena poljskih del dobe službe na deželi.
OospotiarsHa Zrnu v Ljiii
37 let z 2 otrokoma v starosti 13 in 14 let so želi v svrho ženitve spoznati z boljšo gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Dobra Šivilja, ki ume samostojno voditi gospodinjstvo, ima prednost. Ponudbo s sliko, ki se vrne, na upravo lista pod 712	štev. 712.
Lepa, lahna
se proda.
Kje, se poizve pri upravnlštvu »Slovenca« pod
št 588.
ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg a K 48 —.
Orebove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmleta ft, K 87-— za 100 kg brez \reč.
Sezamove tropine po K 84 — brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg A, K 53-— za 100 kg brez vreč.
Krvno klajo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 kg po 48'— za 100 kg, (vreča všteta).
Tudi konopljene in rapsove tropine dobi v kratkem!
PoljedelciI Naročajte pri Gospodarski zvezi semena za jaro pšenico, ječoren, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena.
Modro galico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze
kajnita, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiosfat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— & 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče frauko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K & 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
Lepe trpEžriE uojriE urE najuEčja izbira briljantou
pa nizkih cenah
UElika izbira za razna darila
za obilni obisk najuljudneje uabim
1bm#
PrešEvnoua ulica št. 1. [ijubljana
Prstan 5uetouna
FlarožujtE cenik z patriotižno prilogo uojna z rudečim in s koledarjem za leto 191G kateri križem lepo emaj-se pošilja po pošti prosto.	Uran K 2"3D.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na deSielo m drobno.
1926
I i<!

I »I

kakor: stroje - sejalce, pluge, valjarje, brane, kultivatorje žetvene stroje, kosilne stroje, stroje za vezanje, grablje, obračalce za seno, mlatjfinice na enostavno m dvojno Čiščenje, benem-motorie, foencin-lokomoMIe In tudi vse
druge gospodarske stroje in orodje izdeluje in razpošlja priznano v najboljši izdelavi:
Ph. Magfarth & Co., Dunaj, II., Taborstrasse Nr. 71.
Katalog Nr. 824 gratis in franko.

11
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita. Postrežba točna, solidna.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
na prometna banka podružnica Liubliana, prei J. t. Mayer
Centrala na Bunain. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic. Uogal marilin trg — So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbo vanjo vsoh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrostovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo-vanjo in prodajanje vrednoslnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznili poročil. — Shranjevanje in upravljanje (dopoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
So. Petra cesta.
NajkulantnejSe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranko. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
U-stmsna in pismonn pojasnila in nasveii o vsoh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekilar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilno knjižice dna 29 febr. 1916 K 108,519.538-—,
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 236,633-922
nudi se priložnost k dobremu in cenemu nakupu
rjuh
brisalk
brisač
prtov
prtičev
sifon
srajce hlače
spalne srajce spalne jopice spodnja krila nogavice
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut platna
FeriSo za pspode se Iztielule po seri.
iMJtf^iiit«
■ c ■
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava^ovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja
javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovan) koncem
leta 1914	.	......................K 173,490.838'—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914. . . . .. . . . . . . . . . K 48 732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . a	oo
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za E30?M0 ZaOTrU^anfE, naj se v lastuo korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine prosto.	14iiJ
SSST Sposobni zastopniki se spreimejo pod naiugodncfšimi pogoji.
Marije Terezije cesta št. 12.
L.

"i^^^^^^^r^rTOi-.sir:*:. č : "'"" '	^raLiM^^s^iii^ I: j-jima-ui! i-ii'
Ne pušeaite otrok samih, da se požari ornejijol
g? Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je I
I 1
proti požarnim škodam io poškodbi cerkvenih zyotqoy
Ljubljana :::: Dunajska cesta št 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacija in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželnt odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad In udnine, ki so znašale 1. 1912. 873.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-nlštvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh larah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.	1439

Ustanovljeno !. 1893.
Vvsiflimvifi
i^r $i i w i nrnn
§ lUiiJl^lIMH
Ustanovljeno 1.1893. a vr
505
r^V
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rantni davek plačuje iz .svojega, cescss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja ua razpolago brezplačuo položnice poštne hranilnice

N
mmmmmmommmmimmmmKMmmn
Ne puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
j
miam mmmmwKmmmomm ur:,

Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7»/2, 15 ali 22v2 let;	$
pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom.	||
Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in	||
zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago,	ftf
M
Drnštveno lastno premoženje znaša čez 800.000 kron.
Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 18.493 deleži, ki repre-	$
zentuiejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.	^
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Člani- Fran Borštnik, c. kr profesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zapiotnik, katehet v Liubliani- Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kanonik v Ljubljani- Anton ttoblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Liubliani- dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B. Remec, ravnatelj trg iole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani: dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, e. kr. gun-'	nazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo: ^
Predsednik: Anton Kržlč, c. kr. protesor in kanonik v Ljubljani. - Člani: Anton Čadož, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, e. kr. Un. rac. oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
Ustanovljeno v letu 18*12.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in tavbena pleskarja
«* i
l, Miklošičevo cesia
Nasproti hotela Union \ Telefon 151. Telefon 154.
jSS^TSki in laščlTo~za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid^elezojn dri^a
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. __________ Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake I za žgalno in briljantno J za pohištvo in druge predmete H	slikanje.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-
Delavnica za črkoslikarska,
L »H.- '
ljive IKronstelneria) barve, in raznovrstne vzorce za j likarska in pleskarska deia m
sobne slikarje.	..« I *9*«ka ulica 6, Gradišče.
Račun izgube in dobička in bilanca
Vzajemne
m poum mi zvonov v piani,
za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1915.
Raiun izgube In dobitka.
Izdatki	K	h	K	h	K	h
I. Škode:						
a) v oddelku požara.......	249768 98063	13 72	151704	41		
b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice.....	2799 214	20 50	2584	70	154289	11
II. Uprava: b) tekoči upravni stroški: 1.	plače............ 2.	poštnine in pisarniške potrebščine 3.	kurjava, razsvetljava, najemnina 5.	tiskovine.......... 6.	bolniška blagajna in pokojnina	43686 12841 4468 2161 3296 2607	52 95 29 58 81 16	37592 69062	15 31		
			1329	29	107983	75
d) sprejemnine: 2. v oddelku zvonov......	12123 6	15			12129	15
III. Odpisi in drugi izdatki:					1834	80
IV. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice.....	24657 11080	30 08	13577	22		
delež pozavarovalnice . . . . •	3332 1666	86 43	1666	43	15243	65
V. Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice.....	217227 90391	47 47	126836			
b) v oddelku zvonov.......	4274 1294	92 92	2980		129816	
VI. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za obresti ustanovnega zaklada K 3200'— za odkup ustanovnega zaklada ........> 30000-- prenos na varnostni zaklad » 33000'— na nov račun.....» 1182-60					67382	60
					488679	06
	I					
Prejemki
I. Prenos upravnega prebitka . . . .
II.	Zakladni prenos preteklega leta: Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice.....
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice......
III.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice.....
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice......
IV.	Čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice.....
b) v oddelku zvonov . . delež pozavarovalnice
V. Dohodki naloženega denarja: obresti.........
VI. Drugi dohodki:
a)	pristojbine polic:
1.	v oddelku požara
2.	v oddelku zvonov
b)	sprejemnine:
1.	v oddelku požara
2.	v oddelku zvonov
K
210729 83893
80 80
3172 192
9963 3997
3200
527079 225978
8400 2757
4107
8
85
55 67
74 31
30 20
K
126836
2980
5966
3200
301100 88
K
85
5643
4115
11072 13770
43
50
83 81
3122
21
129816
9166
306744
10870
28959
85
31
55
14
488679 06
Bilanca.
Aktiva
I. Terjatev pri delničarjih......
II.	Račun blagajne.........
III.	Terjatev pri denarnih zavodih in po-
sojilnicah:
a)	pri hranilnicah........
b)	poštna hranilnica, št. 51.426 L. .
» » 68.082 M. . » 71.966 G. . » 4.425 P. .
IV. Terjatev pri zavarovancih . . .
V.	Terjatev pri poverjenikih . . .
VI.	Terjatev pri hipotečnih posojilih
VII.	Vrednostni papirji......
VIII.	Račun uprave: oprava
nova nabava
tablic in platnic
odpis
K
228341 12925 2251 1764 907
46579 18672
1700
6420 714
97
32 29 01 04
68
96
80
K
8834 1834
80 80
K
7363
246189
65252 5343 57099
7000
388248
21
63
64 91 13
52
Pasiva
I.	Ustanovni zaklad........
II.	Varnostni zaklad.........
III.	Kurzni diferenčni zaklad .....
IV.	Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice.....
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice.....
V.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice.....
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice.....
VI.	Razni upniki:
a)	poverjeniki..........
b)	predplačila za leto 1916.....
c)	gasilni donesek........
VII.	Saldo pozavarovalnice......
VIII.	Upravni prebitek:
Upravni prebitek, ki sc uporabi za obresti ustanovnega zaklada K 3200'— za odkup ustanovnega zaklada ........> 30000--
prenos na varnostni zaklad » 33000'— na nov račun.....» 118260
K
217227 90391
47 47
4274 1294
92
92
24657 11080
30 08
3332 1666
86 43
27976 6099 17101
17 63 61
K
126836
2980
13577 22
1666 I 43
fssm
K
80000 35010 250
129816
15243
65
51177 41
9368 86
67382 60
3S8248 . 52
ihmii i i—■■——n
Ivan Elsner 1. r.,
član nadzorništva.
Ivan Sušnik 1. r.,
predsednik nadzorništva.
II II jos. Fehani 1. r.,
ravnatelj.
III
HERBABNY-Jev podfosfornato kisli
apneno-železni sirup
Ta ie že 16 lot uveden, zdravniško preizkušen iu priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredsto za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Gena steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Edino izdelovanje
DOBI SE V VSfcH LEKAIt .'AH!
-7M9)
a -a f 3 3 a.
SE
S I
w co
Razpošilja ae vaak dan.
HERBABNY-jev močnejši	2264
Sarsaparilla-sirup
že 44 lei vpeljan in najbolje priporočen, izvrstno lagodno-delujoče odvajalno sredstvo. Izvrstno sredstvo proti zaprtju, haemoroidi in nabiranju maščobe. Pospešuje prebavo in čisti kri. Cena steklenici K 1-70, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
E.UI1IU uuciuvbu I	Wa m' mednaroaul farmaoevtlikl razstavi odlikovano z veliko ilato svetinjo.	DUNAJ VII
in glavna razpošiljatev: Dr.Hellmannoua lekarna „Zur Barmlierzigkeif" (Herhabny-!ev nasl.9 Kniserstpassc Vr! 73-75!
V zalogi je še pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, C3loveu, Črnomlju, Novem mestu. Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikoveu in Volšperku.
se proda iz proste roke; gostilna in trafika v hiši. Rožna dol na pri Ljubljani, gostilna pri Čehu.
Limone in pomaranče, vedno sveži sad, kakor tudi suho južno sadje, ementnlski sir, sardine v olju priporoča
Paul Ruppe, Line ob Donavi
veletrgovina z južnim sadjem ustanovljena 1847,
Dopisovati naj se izvoli nemško. Dobave proti povzetju z naplačilom ali proti predplačilu. — Zagotavlja se zanesljiva postrežba,	719
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
<vWVYYYWW VAAAAAAMAAA.
Mizarstvo.
/wvwwvwv
\AAAAAWAAV*
Pooolna spalna oorava ja 2 osebi ugotovljena 13 tu-ah inozemskega oreha ah hrasta 3 marmorjem m ogledalom
350 h
/wwwwvw
s/VvNAAAAAAAA.
X Pogačnik
j Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
tflago solidno.

JLjubljana, Mflrije Jere^ve cesta t3-18.


^epcgsrljiua asbe^tna štediina loč
orbono"
je najcenejša luč, prekaša vse voščene in druge nočne in štedilne svečave in gori vsakokrat ko je bila napolnjena s petrolejem, 10 do 12 ur svetlo, mirno in enakomerno. ,Carbono' traja, ako se jo uporablja vsak dan, približno 2 leti. Plamen ostane vedno enak in ne postane nikdar meglen ali manjši. „Carbono" je glede na varnost najvarnejša luč. — Posebno je primerna za gospodinjstvo, kot nočna luč, dalje za razsvetljave, za večno luč v cerkvah in kapelah, v kateri namen so jo dovolili in priporočili preč. škof. ordinariati vsem dekanijskih in župnim uradom.
Cena brez stebla 5© tfinorjeu.
Dobiva ss z zelenim, višnjevim, temno-belim in živordečim steklom, premerno nekaj dražje.
Preprodajalci popust.	Edina prodaja pri
Julija ^Idn, Ljubljana
zaloga stekla in porcelana.
O
Posteljno
u ueliki izbiri in po jako nizkih cenah priporoča turdka
Pl. & E. Skaberni, Ljubljana
mestni trg šteu. 10.
3t>an Gričar
Sefm&ii^cpua ufica 3 %a(oaa
izgolopljenil] oblel^
sa

Cp>pOC'£ \W
dečne.
Naročajte »Slovenca"
Izborno ae Je obneslo za vojake v vojski iu »ploh za vsakega kot najboljte
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenjn, renmatizmn, gihtu, lnflnencl, prsni, vratni in bolesti t hrbta
Dr Hleb ter-]*
Sldro-Uniment
captlcl p oompos.
Nadomestilo la
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. —'80, 140, »•—. «
Dobiva se y lekarnah ali direktno v Dr. Richter-la lekarni „Prl zlatem levo*. Praga, I., Elizabetna cesta 6.
Dnevno raipoilljanje.
flajstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da zdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstno bandere, balda-hlne, plašče, kazule, pluvijale, dalmatlke, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vso kar sc rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavl|a|ofi hitro in najpoStenejSo postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko,
Kfl POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti i -75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hačelstvo.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
OdKovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni noslanec.