25. štev.
Ul
Vabilo na naroebo.
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Domoljubno politično
premišljevanje.
11.
Sedaj si nekoliko podrobneje oglejmo to državnovladno politiko! Avstro-ogrsko državo tvori več dežel ali kro-novin in prebivalstvo teh je zelo različno po narodnostih, med katerimi so Slovani: Cehi, Poljaki, Malorusi, Slovaki, Hrvati in Slovenci v ogromni večini. Vendar pa imajo v avstrijski državni polovici državnovladne vajeti popolnoma v rokah Nernci, na Ogrskem pa Ogri ali Mažari. Kako so dobili Nemci vladno moč nad toliko večino avstrijskih Slovanov in kako so ti prišli v okvir avstro - ogrske monarhije, tega se hočemo tu izogniti, ker ima to drugo smer kakor smo jo zavzeli v pričujočem premišljevanju.
Nemci izrabljajo najbrezobzirnejše svojo vladno moč nad avstrijskimi Slovani, in to je vzrok, da še vedno vladajo nad s^vansko večino. Ali to je za Nemce slaba nenaravna podlaga, ki se more omajati in krute zatiralce Slovanov prekucniti, Slovanom pa pripomoči do njihovih pravic. Zato bi bilo nespametno, ako bi se avstrijski Slovani slepo vrgli pod noge oholim Nemcem kakor jim ti to vedno in vedno predrzno svetujejo in ukazujejo!
Prej je bila avstro - ogrska monarhija ena sama enotna država. Leta 1867. pa so jo naši premeteni Nemci, menda po navodilu iz Berolina, razdelili na avstrijsko in ogrsko polovico tako, da pripadajo Slovaki in Hrvati Ogrski, drugi že gori našteti Slovani, med temi tudi Slovenci, pa Avstriji. To so storili zato, da bi s to razdelitvijo razdelili tudi Slovane in jih tako lože zatrli. Ogri so dobili popolno samostojnost, dasi so bili k temu iz več razlogov mnogo bolj opravičeni Hrvati na eni strani in Cehi na drugi strani!
Ogri so se bili leta 1848. spuntali zoper Avstrijo, in hrabri takratni hrvaški ban Jelačič je s svojimi četami Hrvatov popolnoma premagal. Ali Nemci so jim vse to radi odpustili ter jim izročili svoje rešilce Hrvate in ravno tako tudi Slovake — v pokončanje. In barbarski Mažari so jih takoj začeli najkiutejše zatirati. Kako se
zdaj godi še ostalim ogrskim Slovakom, to je prežalostno, in kam je privedla samopašna mažarska politika junaške in nekdaj tako močne Hrvate, to kaže sedanji obupni položaj na Hrvaškem in v Slavoniji. V teh deželah so Mažari in mažaroni, to je hrvaški izdajalci, hrvaški narod tako izsesali in gospodarsko oslabili, da se zdaj povsod še preprosti kmetje vzdignejo in puntajo zoper krivično in tiransko mažarsko vlado. Več tisoč Hrvatov se je v zadnjih letih že izselilo v Ameriko, ostali v svoji domovini, ki so jo z dragoceno krvjo rešili njih dedje pred turškimi divjaki, pa so začeli glasno in odločno zahtevati svojih pravic. Trpljenje v mažarski suž-nosti jih je pritiralo tako daleč, da so pripravljeni raje umreti v boju s svojimi zakletimi mažarskimi sovražniki kakor da bi še nadalje tako živeli pod njihovo vlado in svoj lepi materin jezik na njen pritisk zamenjali z barbarsko madjarščino! Ali predrzni Mažari odgovarjajo na pravične zahteve Hrvatov le z zasmehovanjem, z bajoneti, sabljami, streljanjem iz pušk in zapiranjem po ječah!
In kje dobe toliko poguma in oholosti v sedanjih časih oni maloštevilni Mažari, ki so jih hrvaški junaki v omenjenem letu tako naklestili, da še zdaj ne morejo pozabiti njihovih udarcev? Kje drugje kakor pri Nemcih, ki so jim naročili uničiti Hrvate in Slovake!
Saj vidimo, slišimo in beremo vsaki dan bolj jasne dokaze, v kako velikodušen nasmeh se raztezajo pre-plemenita srca naših starih prijateljev Nemcev nad nesrečo usmiljenja vrednih ogrskih Slovanov! Z odprtimi rokami hite sedaj avstrijski Nemci povsod na pomoč trinoškemu Mažaru na banskem prestolu v Zagrebu, daje se mu za teptanje hrvaških pravic in obdržanje turških razmer na Hrvaškem avstrijska armada na razpolago in sprejema se ga prav prisrčno in prijateljsko na Dunaju. A če pridejo na Dunaj slovanski poslanci iz Avstrije prosit in pritoževat se zaradi vnebopijočih krivic, ki jih izvršuje ta ban na bratskem narodu hryaškem, tedaj se jim glasno zatrjuje, da nima Avstrija nobene pravice vmešavati se v ogrske zadeve in ministrski predsednik Korber jih zavrača z osornimi in prezirljivimi govori, iz katerih se razodeva le poniževanje avstrijskih Slovanov ter predrzno, z lažmi pretkano zagovarjanje in opravičevanje nasilstva, sleparstva in grozodejstva zagrebškega trinoga Khuena-Hedervaryja!
258
Kaj pomeni tako zagovarjanje tega človeka? Slovenski pregovor pravi: «Gliha vkup štriha! Našim državnim poslancem pa si usojamo pri tej priliki svetovati, da si dobro zapomnijo za vselej ljubeznivosti Korberja in da naj se preveč ne podvizajo, da bi mu s svojim klečeplazstvom kmalu spet izkazali kako uslugo na korist slovanskim sovražnikom!
Turistovski vlak
bode vozil od dne 1. julija do dne 15. septembra iz Ljubljane do Trbiža. V nastopnem pregledu je razviden vozni red na posameznih postajah:
Odhod			Prihod		
Ljubljana, juž. k.	5 00 zjutr.		Ljubljana, juž. k. 10"39 ponoči		
» drž. k.	508	»	» drž. k. 10-35		»
Vižmarje. . .	519	»	Vižmarje . .	10-28	»
Medvode. . .	5-27	»	Medvode . .	1019	»
Škofja Loka. .	539	»	Škofja Loka .	10-05	»
Kranj . . .	552		Kranj. . .	9-53	»
Sv. Jošt . . .	5-57	»	Sv. Jošt . .	9'47	»
Podnart . . .	6-12	»	Podnart . .	937	»
Otoče ....	6-16	»	Otoče . . .	9-31	>
Radovljica . .	6-29	»	Radovljica .	9-21	»
Lesce ....	638	»	Lesce . . .	915	• »
Žirovnica . .	6 48	»	Žirovnica . .	9-00	»
Javornik . . .	6-58	»	Javornik . .	8-53	»
Jesenice . . .	7-06	»	Jesenice . .	847	>
Hrušica . . .	711	»	Hrušica . .	8-38	»
Dovje ....	7-22	»	Dovje . . .	8 29	»
Kranjska gora .	7 45	»	Kranjska gora	809	»
Rateče . . .	7-51	>	Rateče. . .	7-57	»
Trbiž ....	8-11	»	Trbiž . . .	7 37	»
V Kranja, 20. junija.
Naši vojaki, ki bi morali priti letos po dovršeni triletni službi na dopust, bodo morali najbrž služiti do konca meseca decembra. Vzrok temu je, da ogrski
podlistek/"
Pred duhovnim sodiščem.
Po nemškem J. C.	Konec . . .
Dolgo časa je bilo vse tiho v sobi. Zmrzeljak se je zopet vsedel na svoj stol.
«Vi torej nočete preklicati?» prekinil je konečno škofijski propovednik sveto tišino.
«Ne, gospod propovednik!»
«Jako obžalovanja vredno!» hitel je škofov kapelan in se je obrnil proti kanoniku, «imamo torej slučaj hudega kršenja dolžne pokorščine!»
«Ljubi duhovni brat,» sklonil se je kanonik črez mizo k gospodu Gelestinu. «Morda se pa vendar premislite?»
«Ali mislite, prečastiti gospod kanonik, da nisem imel zato dosti časa tisto dolgo vrsto let, katere sem preživel v gorski samoti?» odvrnil je ekspozit.
«Ta slučaj trmoglavosti je naravnost patologičen!» dvignil se je škofov kapelan raz svojega sedeža in z nervoznimi koraki letal po sobi.
«Ljubi brat,» dejal je debeli kanonik, «jako žal mi je za vas. Ali vi morate biti na najhujše pripravljeni! Na nasvet duhovnega sodišča bode konzistorij odločil, da bodete v duhovniški kaznilnici internirani, v tem slučaju v tukajšnjem frančiškanskem samostanu in sicer toliko časa, da se premislite. Vi sicer po državnem pravu niste primorani podvreči se tej internaciji —»
državni zbor ni sprejel vojne predloge. Naš državni zbor je sicer dovolil vladi novince, ali samo pod tem pogojem, da se enaki zakon sprejme tudi na Ogrskem. Ker se pa to vsled obstrukcije madžarskih opozicijonalcev ne more zgoditi, bodo morali tudi naši vojaki služiti tri mesece dalj, namreč do 31. decembra. Za to naj se zahvalijo madžarskim prenapolnežem.
Tedenske politične vesti. V ogrski poslanski zbornici je buknila dne 15. junija dejanska obštrukcija. Opo-zicijonalci so hrupno zahtevali, naj se predsednik izreče o položaju. Grof Apponyi je nekako posmehljivo odgovoril, da stori to prihodnji dan. Na to so se vsi poslanci opozicije oglasili k besedi. Predsednik je dovolil govoriti le nekaterim, kar je znova izzvalo nepopisen hrup. — Na Gališkem so dobili novega deželnega namestnika grofa Potockija. — Na Laškem imajo ministrsko krizo. Kralj se pogaja z nekaterimi možmi, da prevzamejo vodstvo ylade. — Olomuški nadškof Kohn je bil minuli teden sprejet pri papežu radi znane «Rektus»-afere. V Rimu je dobil oster ukor, da mora vse spraviti v najlepši red, sicer bo odstavljen. — Na Francoskem je prišlo v nekarerih krajih o priliki procesije sv. Rešnjega telesa do velikanskih nemirov. Vlada je namreč prepovedala ponekod, da se smejo te procesije vršiti le v cerkvi. Nekateri francoski klerikalci pa so vzlic temu rovali proti postavi in tako je prišlo md socijalisti in klerikalci do
velikih spopadov. Red je napravilo šele vojaštvo.
*
Nemiri na Hrvatskem.
V varaždin*ki okolici vlada velika razburjenost radi vojaštva, ki je ondi nastanjeno. Kmetje so zahtevali, naj se vojaštvo odstrani, kar pa se seveda ni zgodilo. Veliki župan Rupido je celo zahteval, da se proglasi v varaždinskem okraju nagla sodba. Kmetje so se popolnoma uprli. Prišlo je do vročega boja z vojaštvom. Padli so štirje kmetje, ranjenih pa je deset. Radi teh dogodkov so izstopili iz vladne madžaronske stranke c. kr. kamornik pl. Halper in oba grofa Kulmer, ki hočejo prestopiti v opozicijo. — V Zagrebu ni več prostora za vojaštvo, zato so razpustili gornjegrajsko deško šolo in tamkaj nastanili vojake. General Canič, ki se je spri z banom je šel na lastno prošnjo v pokoj.
«Škoda!» pretrgal je škofov kapelan govornika.
«V slučaju upornosti pa zgubite takoj svojo župnijo!» prišteval je škofijski propovednik.
«S tem seveda veliko izgubim!» GospodGelestin se je vzdignil z mladeniško hitrostjo, z roko pa je udaril ob mizo: «V frančiškanski samostan torej pridem? Torej res v frančiškanski samostan? Primojdunaj!»
«Prosim, samo tu nobene komedije,» karal je kapelan.
«Kaj pa se zgodi potem z mojo ekspozituro?»
«Ta bode seveda med tem dana drugemu v oskrb,» pojasnjeval je gospod kanonik.
«Torej drugemu v oskrb? Jaz pa pridem y frančiškanski samostan? Ni potreba več v noč in nevihto? Ni mi treba skrbeti, da umrje kdo mojih faranov brez zadnje popotnice? Gospodje sodniki! Jaz sem star človek in sem v moji samoti popolnoma pozabil gladko govoriti. Jaz ne vem, kako naj bi vam rekel! Tisočkrat hvala, tisočkrat, da ste to izprevideli in da ste tako dobri, da me preskrbite na stare dni. Bog vam tisočkrat poplačaj!» Gospod Gelestin je izvlekel iz žepa velik pisan žepni robec in brisal si je rosne oči.
«Vi nas napačno razumete,» govoril je škofijski propovednik. «Vaša internacija v tukajšnjem frančiškanskem samostanu pomeni za vas duhovniško kazen!»
«To naj bode zame kazen!» zasmejal se je Gelestin iz vsega srca. «Vi že oprostite, gospod propovednik. Ali jaz se moram smejati, ako vi to imenujete kazen!»
V	zagrebškem občinskem svetu je opozicijonalec Gašparovič predlagal, naj se izreče zahvala Slovencem in Da^matincem za njih požrtvovalnost, sočutje in solidarnost s Hrvati v njihovem boju za svoje pravice. Madžaronska večina je odkloni'a nujnost, sprejela pa je to resolucijo.
Pripoveduje se, da je bilo v Zagrebu o priliki procesije sv. Rešnjega telesa vsega skupaj 7000 vojakov. Ban sicer ni bil pri procesni, pač pa njegov namestnik, kateri je bil obdan od več prav gostih čet vojakov, policajev in orožnikov. Ban ima strah pred prevratom v Srbiji.	*
Dogodki na Srbskem.
V	Srbiji zopet vlada mir. Ljudje so se zopet posvetili delu. Trgovine, ki so bile v četrtek in petek zaprte, so zopet vse odprte, zastave pa so večinoma izginile. Umorjeni so bili pokopani ponoči v četrtek na petek popolnoma na tihem, da se prepreči vsaka demonstracija. Bili so pokopani na javnem pokopališču v Belemgradu.
O umoru kralja in kraljice se uradno razglaša naslednje: Voditelji so bili polkovnik Mašin, general Ata-nackovič in minister Genčič. Zarotniki so prišli ob pol 2. uri ponoči pred konak. Tu se je vnel boj s stražo in je bilo šest mož ubitih in 20 ranjenih. Potem so zarotniki hoteli iti v stari konak. Podpolkovnik Naumovič je vrata razstrelil z dinamitom in se pri tem ponesrečil. Zarotniki so iskali kralja in kraljico celo uro po palači; konečno so ju dobili v neki shrambi. Podpolkovnik Mišič je pozval kralja, naj se odpove in naj kraljico iztira iz Srbije. Kra'j se je branil, na kar so zarotniki njega in kraljico ustrelili in vrgli trupli v park, kjer jih je zjutraj našel ruski poslanik. Ubitih in ranjenih je bilo 54 oseb.
Umorjena kraljica Draga ima številno sorodništvo. — Med kraljevimi papirji so našli načrt proklamacije, s katero se Dragin brat, Nikodem Lunjevica, proglaša prestolonaslednikom. — Kralj;ca Draga je zapustila pet milijonov dinarjev premoženja. Toliko si je «prihranila» v tem kratkem času, kar je bila kraljica. Od kralja je dobivala vsak mesec 60.000 dinarjev, med tem ko oficirji po več meseccv niso dobili plače. Kraljica Draga je imela tudi vrhovno nadzorstvo nad vladni dispozicijski fond in je iz tega fonda veliko pobrala. Denar je nalagala v francoskih bankah. V kraljevski blagajni, ki jo je opravljal general Petrovič, so našli le 50.000 dinarjev.
«Jaz vas ne razumem!»
«Pojdite samo za eno leto v Ledenice, potem me bodete že razumeli!»
«Ljubi brat!» pričel je nakrat kanonik, kateri je zadnje minute prespal v svojem naslanjaču. «Morda pa vseeno še pravočasno prekličete. Vidite, ali ne bi bilo lepo, ako bi tudi o vas cerkev mogla izreči besede: Lauda-biliter se subjecit!»
«Tega ne bodete doživeli, gospod kanonik!» dejal je veselo gospod Celestin. «Jaz grem k Frančiškanom! Preklicem, nič! Sicer bi moral za zahvalo zopet v Ledenice! Prosim Vas, internirajte me! Jaz sem bil že dosti časa zunaj, tako daleč zunaj vsega sveta! Ali se smem sedaj odstraniti?»
«Prosim! Stvar je rešena! Drugo vse pismeno!» odgovoril je škofijski propovednik.
Celestin se je svojim sodnikom priklonil in šel.
«Slučaj je nezaslišan!» cepetal je mali kapelanček.
«Vsaj smo rabili skrajna sredstva!» menil je gospod kanonik.
«Gotovo! Druzih sredstev nimamo!» dejal je škofijski propovednik.
«Škoda, škoda, zdihoval je škofov kapelan.
«Ali smem gospode povabiti na mal prigrizek?» členil je debeli kanonik debato.
259
V ponedeljek dne 15. t. m. ob 1. uri popoldne so zagrmeli topovi s trdnjave ter se je s tem naznanilo, da ima Srbija zopet kralja. Srbskim kraljem je bil soglasno izvoljen Peter Karagjorgjevič, prestolonaslednikom pa proglašen njegov sin. Posebna de-putacija je odšla v Genovo v Švico, kjer sedaj stanuje, da mu naznani izid izvolitve. Listi pišejo, da sprejme Peter Karagjorgjevič izvolitev. Imenoval se bo Peter I.
Dopisi.
S Trate nad Škofjo Loko. Oni «Domoljubov» dopisnik od 19. februarja t. 1. je mene privedel, da pišem drugi dopis, ker se je ta klerikalni možič nekoliko obregnil tudi ob mene. Takih klerikalnih prismodarij nisem mogel več mirno prenašati, zlasti, ker seje širokoustni bahač hvalil, da je na naši strani postala velika tihota zaradi zmage klerikalcev pri občinskih volitvah. Takih buda-lost; se pri nas sramuje vsak gorjanski fant tam v kravjem hlevu. Čudno ni, saj se je v cerkvi po dvakrat eno nedeljo agitiralo za občinske volitve, večkrat je izostala ce'o pridiga. Hiša božja je postala tako kraj agitacije, kjer se je zmerjalo nekatere naše somišljenike, ki niso hoteli cap jat za vrtoglavim kapelanom, za mežnarjem in za onim kosmatincem, katerega sem vam zadnjič enkrat opisal. Zlasti poslednjega je prav smešno gledati, kako se mu zdaj njegovi ožji somišljeniki odkrivajo in se mu priklanjajo. Na svidenje, g. kosmatinec!
Iz Velesovega. V nedeljo, dne 7. t. m. se nam je izpolnila želja, da je k nam prikorakal «Gorenjski Sokol» iz Kranja. V ta namen smo se zbrali v gostilni g. Sajovica ml., ki je bila okrašena z lepimi mlaji in slovenskimi zastavami. Na dvorišču omenjene gostilne se je zbralo vse po'no radovednega ljudstva. Povpraševalo je vedno, kdaj pridejo tisti gospodje iz Kranja, ki nosijo rdeče srajce in na glavi čepice s peresi. Kdo pa je tebi pravil, da so taki gospodje? oglasi se deček. Meni so povedali oče, ko sem jih prašal, kaj so to Sokoli. Jelo se je bliskati, grmeti in dež je lil okrog in okrog. Vse končano, smo si mislili. Toda glej! že je pridrdral prvi voz, ki nam naznani, da «Sokol» koraka črez železni most. Bode že nekaj. Kmalu nato se pripelje slavni čitalniški pevski zbor iz Kranja in za njimi se prikaže lepa vrsta čvrstih Sokolov. Pred gostilno jih pozdravi g. učitelj J. Petkovšek v imenu velesovske župnije. Krasno mu odgovori gosp. starosta Ciril Pire. Sokoli so potem po kratkem premoru odkorakali na dvorišče, kjer je bil pripravljen prostor za telovadbo. Ondi se je zbralo toliko ljudstva, da je nastala prava pravcata gnječa. Videlo se je, da je ljudem sevala radost z oči. Najprej so zapeli vrli pevci pod vodstvom g. Vilka Rusa, potem pa se je pričela telovadba. Našemu ljudstvu so izvrstno ugajale proste vaje, katerih tukaj še nismo nikoli videli. Še dokaj živahneje so bile vaje na bradlji in drogu. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Vse je občudovalo gibčne in izvežbane telovadce. Po končani te'ovadbi je pričelo deževati. Toda kmalu se vreme zvedri in na oder stopi starosfa in deželni poslanec g. Cir'l Pire, ki skoro v pol ure trajajočem jedrnatem govoru razloži pomen, namen in delovanje Sokolstva sploh in obenem pove, kako naj si kmet pomaga sam po izreku: «Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!» Med govorom in konec govora so neprestano sledili živahni živio- in dobro-klici, iz česar je g. govornik lahko sklepal, kako navdušeno je ljudstvo sledilo in odobravalo njegov govor. Pri izvrstni kapljici smo se potem zabavali še precej časa in le prehitro je prišel čas odhoda, zakaj trobentač je poklical brate Sokole na odhod. Med gromovitimi živio- in nazdar-klici so odkorakali vrli Sokoli. Iz okolice smo opazili mnogo gospode in prijateljev, ki so nas posetili. Vsa č*st tudi našim sosedom Šenčurja^om, zlasti pa Žabničanom, ki se niso ustrašili groma, bliska in dolgega pota. Domačini so ostali še dolgo v noč v gostilni g. Sajovica, ki se je v vsakem oziru potrudil postreči z izborno kapljico in okusnimi jedili. Naša želja je le še ta, da bi poletel «Gorenjski Sokol» še večkrat med nas. Zatorej kličemo še enkrat vsem obiskovalcem te slavnosti, zlasti pa telovadcem in pevcem krepki «Nazdar!» _
260
Testament v peči.
Pred kratkim se je vršila pred ljubljanskim sodnem zanimiva razprava o testamentu Neže Kukman. Razprava je bila velezanimiva, zatorej je naša dolžnost, da o nji poročamo. Naj navedemo le najbolj važne odstavke iz dotične tožbe, katero je vložila Ana Šmalc, služkinja v Kranju št. 52, po g. dr. Iv. Tavčarju proti stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, katero je zastopal v imenu finančne prokurature g. dr. J. Brejc, za neveljavnost oporoke.
V Ljubljani je ravnokar umrla teta Ane Šmalc, Neža Kukman. Iz zapuščinskega akta je razvidno, da znaša zapuščina nad 6000 kron in da je Neža Kukman napravila pravno veljavno pismeno oporoko dne 8. maja 1894. Ob roki te oporoke se je oglasila Ana Šmalc za dediča. Skovala pa se je še neka druga pismena oporoka dne 11. maja 1902. Ob roki te oporoke se je oglasila po finančni prokuraturi stolna cerkev v Ljubljani za dediča.
IsTeža Kukman ima prav revno sorodstvo, ena sestra berači takorekoč od hiše do hiše. Pokoj niča — teta Ane Šmalc — je naročila poslednji, da skrbi za revno sorodstvo in ona bi se bila tudi podvrgla temu nalogu, da se niso duhovniki vtaknili vmes z namenom, da odjedo revežem, kar bi se dalo odjesti. Neža Kukman je bila stara 76 let in ni bila že kake dve leti pred svojo smrtjo več pri pravi brihtnosti. Na to slabotno žensko se je spustil cel aparat duhovniške pohlepnosti. Obiskovali so jo duhovniki, obiskoval jo je kanonik Kajdiž. Kajdiževa kuharica in zlasti tudi kuharica kanonika Zamejca. Pregovarjali so jo ubogo starko, da mora svojo hranilnično knjižico zapustiti gospodom in cerkvi, drugače ne bo imela lahke smrti in tudi ne nebeškega izveličanja. To je trajalo več mesecev, dokler ni Neža Kukman postala popolnoma mehka in, tresoč se pred peklenskim ognjem, tudi zmedena. Tako preparirano žensko so privlekli dne 11. maja 1902 v stanovanje kanonika Kajdiža, ki ji je takoj napravil novo pridigo, ji grozil s smrtjo in večnim pogubljenjem ter zmešano žensko še bolj zmedel. Nato je zapisal nekaj, kar pa Neža Kukman ni umela. Poslal je po testamentarične priče: po šenklavškega mežnarja, lemenatarskega hlapca in lemenatarskega hišnika. Že izbira teh nepristranskih ljudi je dovolj jasna. Kanonik Kajdiž je potem nekaj prečital, potem pa pozval Nežo Kukman, naj podpiše. Neža Kukman je podkrižala, ne da bi izrekla, da podpiše svojo poslednjo voljo. Nato je odšla. Crez dva dni pa se je nekoliko zbrihtala in prišla do zavesti, da je morda podpisala kaj napačnega. Pričelo jo je boleti srce, ker je prav rada imela Ano Šmalc in druge svoje sorodnike. Takoj drugi dan se je podala h kanoniku Kajdižu in ondi zahtevala, da se ji vrne «testament», ker ta testament ne velja nič. Ko je dobila to listino zopet nazaj, je šla k svcji prijateljici — kuharici pri kanoniku Zamejcu, kateri je izročila testament z nalogom, da ga sežge. Toda njena prijateljica, čeprav je jako pobožna, ni takoj uničila testamenta. Šele neki večer pred smrtjo Neže Kukman je vendar vrgla listino v «šparherd», meneč, da je še dosti ognja v njem. Toda žrjavica v štedilniku ni bila več živa in tako se je testament opalil samo na robeh. Drugo jutro je Zamej-čeva kuharica, videč, da testament ni zgorel, vzkliknila: Holt! to je čudež, Bog sam noče, da bi se testament zežgal. Dala je tedaj testament na stran, Neži Kukman pa vseeno povedala, da je v «šparherdu» sežgala listino. In tako je Neža Kukman umrla v zavesti, da je Kajdižev testament sežgan. Po smrti Neže Kukman je Zamejčeva kuharica kaka dva ali tri dni molčala o testamentu, potem pa ga je nesla h kanoniku Kajdižu in mu vse lepo razložila, kako je dobila nalog sežgati listino, kako jo je potem pustila čez noč v štedilniku in kako ga Bog s čudežem posegel vmes. Tudi je Kajdižu povedala, da je slepila Nežo Kukman s tem, da je testament res zažgan. In gospod kanonik Kajdiž je vzel osmojeni testament in ga nesel junaško k sodniji.
Sodišče je zaslišalo vse priče od kanonika Kajdiža do lemenatarskega hlapca v zadevi tega testamenta. Najprej sodišče pokliče kanonika Tomaža Kajdiža, ki se
je lovil pri vsakem vprašanju sodnikovim in govoril kaj neokretno. Tudi ostale priče: šenklavški mežnar, Ie-menatarski hlapec in hišnik so govorile precej nesoglasno. Najbolj zanimivo se je obnašala Zamejčeva kuharica Ana Brodnik. Pri tej priči je bilo takoj spoznati, kako zavija resnico in da zamolči glavne reč'. Ta ženska je lagala pod prisego. Stopivša v dvorano zaničljivo premeri sodišče, potem pa, ko opazi mežnarja in hlapca, gre k njima in jim poda roko. Med prisego se je ta Ančka, kakor jo je kanonik Kajdiž parkrat imenoval, nekako zaničljivo smejala. Predsednik jo je moral opominjati, da gre tukaj za resno stvar. Ko je izpovedala glede testamenta, je bila odpuščena. Med vrati pa je zaklicala: Zdaj pa grem svojemu gospodu večerjo kuhat, in tu sem ne pridem več, četudi policaji pome pridejo. Ako se primerja pričevanje Zamej *eve kuharice s pričevanjem kanonika Kajdiža, postane cela zadeva prozorna kakor steklo. Kuharica je dobila testament z naročilom, da ga uniči. In uničila ga je vpričo Neže Kukman. Pozneje pa, videč, da testament vsled slučaja ni bil uničen, je sklenila, obdržati ga proti volji zapustnice in tako oškodovati njene dediče. S tem je ta Ančka zakrivila deloma hudodelstvo goljufije. Po zopetnem zaslišanju kanonika Kajdiža je sodišče proglas lo sodbo, s katero se tožbi v polnem obsegu ugodi in takoimenovani Kajdižev testament do zadnje pičice razveljavlja.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Cenjenim naročnikom! S prihodnjo številko poteče polletna naročnina. Vsled tega uljudno prosimo vse one, ki imajo list plačan samo za pol leta, da nam te dni vpošljejo nadaljno naročnino, da bodo mogli redno dobivati vse številke.	Upravništvo «Gorenjca».
V Lescah je zmagala pri občinskih volitvah dne 13. junija enoglasno narodno-napredna stranka.
Fej, trikrat fej kranjskim katoliškim barbarom! Piše se nam iz blejskega okraja: V zadnji «Gorenjčevi» številki objavljeno pojasnilo: «Nekaj groznega» na ono podlo «SlovenČevo» brzojavko iz Kranja, v kateri se hudobno in neumno ščuje zoper kranjske naprednjake, češ, da so dali zastonj prepeljati nemške tehnike na Jezersko, mora vzbuditi pri vseh zavednih in pametnih Gorenjcih največje ogorčenje in zaničevanje nad kranjskimi klerikalci! Ljudje, ki se poslužujejo tako podlih in nesramnih sredstev, da bi izpodkopali pri svojih nevednih butcih okrog po deželi ugled in zaupanje do poštenih kranjskih naprednih meščanov, morejo biti le klerikalne propalice in klerikalni faloti «prve vrste», ki ne zaslužijo drugega, kakor da bi se jim jih nametalo pošteno mero na katoliške hrbte. — Od druge strani pa se nam piše v tej zadevi med drug m: V naše lepe gorenjske kraje prihaja vsako leto veliko število tujcev od vseh strani sveta in iz vseh narodnosti. To pa je naši mili domovini in našim dragim rojakom le v čast in korist, kajti, ako več ljudi bode videlo naravne krasote naših krajev, toliko bolj bodo ti zasloveli okrog po svetu in kolikor več tujcev se bode mudilo pri nas, toliko več denarja bodo tu pustili. Nekateri Gorenjci spravijo vsako leto lepe dohodke, ki jih dobe od tujcev, in rned temi Gorenjci so liberalci in klerikalci! Mi pa moramo ne le zaradi tega, temveč tudi zato, ker to zahteva uljudnost in olikanost, biti vselej prijazni in po-strežljivi z vsakim tujcem, pa naj si že bode ta katerekoli narodnosti, ako se le dostojno vede in ne žali našega narodnostnega čuta! Še neotesani barbari in divjaki smatrajo prijazno in postrežljivo vedenje z nesovražnimi in neoboroženiuii tujci za lepo in potrebno čednost. Nas Slovence že zdaj raii sovražni politični Nemci in Lahi srdito napadajo ter slikajo kot neolikane barbare o vsaki najmanjši priložnosti in večkrat brez opravičenega vzroka. Ako pa naši klerikalci s takimi vestmi, kakor je ona brzojavka iz Kranja v «Slovencu», hočejo barbarstvo šele upeljati, potem res ne vemo, kako si še upajo ti ljudje v svojih ostudnih listih dan na dan bahati, da izobražujejo slovensko ljudstvo in rešujejo njegovo čast! Takih kulturonoscev nas Bog obvaruj, in dobro bo za nas!
Napad na našega cesarja. Zadnjič smo poročali, da je nek človek skočil proti kočiji, v kateri se je peljal naš cesar iz cesarske palače v Sclionbrun. Sedaj se je izkazalo, da je napadalec, 26 letni Jakob Reich, norec, ki je bil že v norišnici. Odvedli so ga zopet v norišnico.
Poročil se je minulo sredo g. Fran Omersa ml., sin tukajšnjega veletržca g. Franca Omersa, z gospico Kristino Bučarjevo iz Ljubljane.
Poslanec dr. Andrej Ferjančič je minulo sredo govoril pri razpravi o lokalnih železnicah, omenjal tržiško železnico in toplo priporočal zgradbo železnice Škofja Loka - Železniki.
Papež Leon XIII. — umrl? V sobo!o in nedeljo so se raznašale vesti, , da je papež umrl. V Ljubljani je ta novica šla od ust do ust. V nedeljo zjutraj pa je prinesel sobotni «Slovenec» celo brzojavko z debelimi črkami, da je papež umrl, kakor se govori na Dunaju in v Budimpešti. Nam se je ta vest precej ni zdela neverjetna, zlasti, ker je isti dan po poročilih listov papež sprejel celo vrsto avdijenc, vendar smo verjeli pobožnemu «Slovencu», ki nas je speljal na led, in s tremi vrsticami naznanili na oknu tiskarne, da je papež umrl. Ves dan so potem ljudje hodili gledat to novico in nas po-praševali, če je to res. V nedeljo popoldne smo se informirali v Ljubljani in se nam je sporočilo, da je papež popolnoma zdrav in da so vse vesti o kaki hujši bolezni ali o smrti papeževi neresnične. Resnica je le, da je vest o umoru srbskega kralja papeža silno potrla in vznemirila.
Iz Žirovskega vrha nad Škofjo Loko. Ker se nismo mogli osebno posloviti od našega «dobrega prijatelja» kapelana Marevža Sušnika, ki je odšel v Selca, se tem potom vsi liberalci iz Žirovskega vrha nad Škofjo Loko poslavljamo od njega ter mu kličemo: Srečen pot! Tine Stebeljev in Janez Volšarjev sta Vam, g. kapelan, zložila lepo pesmico, katero pošiljamo slav. uredništvu «Gorenjca», da jo, nko Vas ni.ka, Vam pošlje.
Pojasnilo. V predzadnji številki Vašega cenjenega lista je t;skana neka notica o liranilnični knjižici, katera se nahaja v zapuščini pokojnega gospoda župnika ko-privniškega Antona Payerja. Ker je iz dotične jasno, da se hoče pokojnemu gospodu župniku Antonu Payerja očitati, da si je on to knjižico pridobil nepoštenim potom, si dovoljujem jaz kot zastopnik jedine sestre pokojnega župnika, gospodične Eme Payer, c.kr. poštarice v Begunjah pri Lescah, prositi, da sprejmete v Vaš cenjeni list v tej zadevi tole pojasnilo: Dotična knjižica se glasi na Antona Krašovca in je bila prava last ramrlega župnika. Ko je bil on še kapelan v Moravčah, je naložil dne 16. marca 1874 pri kranjski hranilnici znesek 400 gld. Ta denar je naložil na svoje krstno ime in na ime Krašovec, ker je bil on na Krasu rojen. Znano je, da je pri nas zelo razširjena navada, da se naloži denar pri denarnih zavodih na izmišljena imena, ker po pravilih vsakdo lahko denar dvigne, kdor prezentira knjižico. Na navedeno knjižico je on sam dvignil dne 26. septembra 1874 znesek 100 gld. in dne 16. januvarja 1875 znesek 200 gld. Na to je pa naložil na isto knjižico zopet dne 14. novembra 1881 znesek 1000 gld. Jaz mislim da je o tem zadeva dovolj pojasnjena. Izraziti pa moram svoje mnenje, da naj nikdo ne blati spomina moža-poštenjaka, kakoršen je bil zamrli gospod župnik Anton Payer, dokler ne ve o kaki stvari več povedati, nego je povedenega v navedeni notici. V Radovljici, dne 12. junija 1900. Dr. Janko Vilfan.
Nesreča. Piše se nam: Na Dobravi nad Skofjo Loko je padel 28. m. m. 79 let stari tesarski mojster Matija Homec, doma iz Žirovskega vrha, tako nesrečno iz strehe, da je bil takoj mrtev. Možgani in oči so se mu izlile kar po tleh.
Kranjska podružnica slovenskega planinskega društva je sklenila v svoji zadnji seji, da priredi v letošnji sezoni naslednje izlete: Dne 28. in 29.junija na Dobrač, v mesecu juliju na Češko kočo in avgusta na Triglav o priliki otvoritve hotela v Vratih pod Triglavom, pozneje pa na Kamniško sedlo in Zajzere Pod Višarjem, kateri koči se gradita in bosta še v letošnji sezoni dogradeni. "Odhod na Dobrač ob lep m
261
vremenu dne 28. t. m. ob 8. uri z vlakom iz Kranja. Kosilo se bode v Beljaku; odtod z vozom čez Mittewald (letovišče v posebni lepi legi) v Pliberk in odtod peš na vrh Dobrača (21/2 ure), kamor se dospe proti večeru. Tam prenočišče. Drugo jutro nazaj čez sv. Duh peš v gorke toplice Beljak (Warmbad Villach) in s popoldanskim vlakom od ondi proti domu. Dobrač je zelo lahko pristopna partija, ker vodi do vrha vozna pot, in je raz i-tega eden najlepših razgledov v celih Alpah. Na vrhu je zelo udoben hotel z zelo zmernimi cenami in dvoje cerkva. Pot čez Mittewald in Pliberk je posebno zanimiva, nič manj ona čez sv. Duh v toplice Beljak. To partijo posebno priporočamo radi lahkote dostopa za udeležbo našim cenjenim damam.
Veselico priredi pevski zbor s šolsko mladino v Naklem v nedeljo dne 21. junija 1903 ob 4. uri popoldne v prostorih gospe M. Korenčan. Razpored: 1. Pozdrav; 2. Banovci, moški zbor; 3. Kameniti ribič, deklamacija; 4. Vesela družba, mešani zbor; 5. Sirota, otročja igra; 6. Slavčku, moški zbor; 7. Zgubljena hči, igra v 10. prizorih; 8. Pevec, mešani zbor; 9. Kdo bo pomil lonec? šaljivi prizor. Vstopnina: Stojišča 40 vin., sedeži 80 vin. (Za otroke se plača polovico.) Cisti dohodek se porabi za šolska učila.
Popoldansko predstavo prirede pevci prostovoljnega gasilnega društva v Stari Loki v nedeljo dne 21. junija 1903 na dvorišču Starološke grajščine. Vspored: «Genovefa». Igrokaz v 5. dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste po 1 krono, ostali sedeži po 80 vin., stojišča po 40 vin. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi se uljudno vabi. NB. V slučaju neugodnega vremena se predstava preloži na nedeljo 28. junija, sicer pa se bode isti dan ponavljala.
Občni zbor kmetijske podružnice y Begunjah se vrši jutri v nedeljo ob treh popoldne.
V. peš-izlet «Gorenjskega Sokola» se vrši jutri popoldne ob l'jt 2. uri v Trboje. Odhod iz telovadnice.
Umrl je vtorek v Kranju vpokojeni c. kr. okrajni tajnik g.Mihael Schorl, star 83let. Nazadnje služboval je v Radovljici, v Kranju je pa preživel v pokoju kakih 15 let. Rodom Ljubljančan je b;l po mišljenju «ein alter Krainer», sicer pa dovtipnež, ljubezniv in ¡zboren družabnik. Še kot dijak je bil član «nacijonalne garde» in sploh se je najrajše spominjal dogodkov iz pomembnega 1. 1848. N. v m. p.! — Schorl je poznal pesnika dr. Franceta Preširna in je s ponosom poudarjal, da je večkrat žnjim govoril. V njegovi zapuščini se nahaja poleg različnih zbirk in starih knjig tudi Preširnova doktorska diploma. Trdno se nadejamo, da bo deželni odbor ta spomin na vdikega pesnika nabavil za deželni muzej.
„Cesar" — umrl! Kdo ga ni poznal med Ljubljano ter Kranjem in po širnem sorškem polju vtorek, dne 16. t. m. doma v Guncljah pri Št. Vidu zamrlega poštenjaka, voznika Matijo Kregarja? Šele sedaj ob njegovi smrti so ljudje izvedeli, da se je pisal za Kregarja, sicer so pa staro gorenjsko grčo v jerhastih hlačah in visokih škornjah klicali vsi le za „Cesarja". Nad 60 let je po trikrat na teden, ob vsakem vremenu prevažal s težkimi konji na „tajslih" različno blago iz Ljubljane v Kranj in obratno. Ustrašil se tudi ni gorenjske železnice, in prav zato, da bi se ¡znebila sitne „konkurence", je železnica znižala voznino za tovore med obema mestoma — a Cesar je vozil naprej! V pondeljek zjutraj, ko se je odpravljal v Kranj, ga je v domačem hlevu konj hudo poškodoval, kar je povzročilo smrt krepkega, utrjenega in še popolnem čilega 77 letnega korenjaka. Užival je pri ljudeh neomejeno zaupanje, saj je bil poštenjak od nog do glave, zraven pa uljuden in postrežljiv: prava stara korenina. Žnjim je izginil pač zadnji večji „furman" iz nekdaj po velikem prometu tako ^loveče cesarske ceste med Ljubljano in Kranjem. Blag spomin vrlemu možu!
Surovost. Neznani ponočnjaki so včeraj ponoči i zrezali županu Strupiju v Cirčah dve konjski opravi in odrezali 46 jabolčnih in hruševih cepljencev. Škoda se ceni na 600 kron. Želeti je, da pride sodnija zlobnežem do živega in da jih pošteno kaznuje.
262
II. promenadni koncert tukajšnje meščanske godbe se vrši jutri dopoldne v «Zvezdi».
Poštni voz (brek) za turiste s šestimi sedeži vozi od 15. t. m. do 15. septembra iz Kranja po kokrški dolini do Povšnarja (p. d. Leskovca). Voz se odpelje iz Kranja (izpred tukajšnje pošte) ob 2 uri pop. in se vrne ob 7. uri zvečer.
V Žirovnici je umrla ondotna poštna ekspeditorica gospica Lucija Schott.
Drobiž iz Gorenjskega. V Velesovem je umrl on-dotni župnik-zlatomašn;k g. Blaž Petrič v visoki starosti 79 let. V njegovi zasebni blagajni' so našli le 36 V2 v'n- — Živinozdravniško predavanje sr vrši jutri v nedeljo. 21. junija v Kokri, občina Preddvor, dne 28. junija Sovodnju, občina Oslica in dne 5. julija Podborštom, občina Sorica. — Kmetijska podružnica v Begunjah je dobila dovoljenje, da napravi tombolo. — Zgorelo je dne 12. t. m. gospodarsko poslopje Francu Sajevicu na Reki v kamniškem okraju. Škode ima okrog 2000 kron.
Umrl je v Ljubljani dne 12. junija veietržec in posestnik g. Franc Ks. Souvan. N. v m. p.!
Listnica uredništva.
Prejeli smo z Dunaja daljši dopis o obč. zboru «Savo», okrožnico odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, dopisa iz Lesec in Mavčič ter še par drugih manjših notic iz radovljiškega okraja, kar pa moramo vsled pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Hvala! Prosimo potrpljenja.
Izgubila se je zlata verižica od zapestnice od glavnega trga in «Zvezde» do pokopališča. Poštenemu najditelju je obljubljena dobra nagrada. Odda naj se pri gospej Mariji Mayrjevi v Kranju.	133—1
Lepo in veliko stanovanje
v Pettanovi hiši
se s 1. julijem t. 1. odda v najem.	136—1
Več se izve pri tukajšnjem mizarskem mojstru M. Ažmanu.
Proda se
rž za požeti na Žolarjevi njivi malo nad Bekseljnovo gostilno v Kranju. Ondi je tudi kozolec in pristava. Rži je dva dela, na enem kraju je sejane 9 mernikov, na drugem pa 4 mernika, zraven je tudi 9 mernikov ovsa, ki se bo tudi iz proste roke prodal dne 30. junija od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne na njivi.
Obenem se naznanja, da se proda tudi njiva s kozolcem in pristavo vred ali pa da v najem.	131—1
Več se zve pri lastniku Matevžu Berčiču, Rupašt. 8 pri Kranju.
Omara za led
(Eiskasten) pripravna za kakega gostilničarja, še v dobrem stanu, se poceni proda.
Povpraša naj se pri gospej Ljudmili Dolenz, posestnici v Kranju.	_ 132—1
fran Omersa mL J{ristina Omersa
roj. Rudarjeva
poročena Kranj	£jubij a na
17. rožnika 1903	129
Travnik
na kranjskem polju se da pokositi ves ali razdeljen v štiri dele. Več se izve pri
Vtorek zvečer na sv. Joštu
veliki kres
^ umetalnim ognjem.
Izletniki dobrodošli!	134—1
63—12
Najboljša garantirano pristna
128-2
Josipu Krennerju
Savsko predm. št. 18.
Portwein, Sherry, Madeira, Maršala, Malaga i. t. d.
se dobivajo
v Kranju in v Škofji Loki pri Francu Dolencu.
Pozor!	Pozor!
Jiaznčrnilo in priporočilo!
Slavnemu občinstvu in častitim gostom uljudno naznanjam, da sem prevzel in bodem otvoril v nedeljo 21. junija staro dobro znano gostilno
»pri m Jelenu"
kjer bodem točil vsakovrstna pristna vina, kakor tudi Auerjevo in Reininghausovo marčno pivo. Imam tudi zalogo Auerjevega piva.
Sprejmem gospode na hrano in oddajam prenočišča za tujce! Skrbel bodem vedno za dobro in točno postrežbo!	135—1
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
Ivan Pešec, gostilničar.
Vsak, kdor ima prašiče
naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med
krmo:
Kranjske redilne moke za prašiče
doktorja pl. Trnkoczyja krmilno in hranilno sredstvo zboljšuje, pomnožuje s meso! masi! rejo! zdravje!
Dobiva se 1 zavojček 50 vinarjev pri trgovcih ali pa 5 zavojčkov poštnine prosto z všteto zavojnino za 3 krone proti povzetju
v tovarniški zalogi lekarna Trnk6czy, Ljubljana.
Na stotine žahvalnic', tudi uradno poverjenih o dobrih vspoliih pri zdravili in bolnih prašičih prihaja vsak dan. Iste so vsakemu na razpolago in se na za-htevanje pošiljajo poštnine prosto.
Uradno poverilo.
Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 fllerje in 2 vinarja.
Ljubljana, tretjega oktobra edentisočdevetstoena. (Notarski peiat.)	Ivan lPl£&xx-te)L»L, c. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilnega praška (moka) za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu ¡zbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška (moke) za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem	Josip Englisch
•	železniški nadziratelj.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da pisma na c. kr. kmetijsko društvo z dne 11. marca 1903 proti J. Žarku iz Lesec nisem pisal jaz in da z istim nisem v nikaki zvezi.	132—1
Hraše pri Lescah, dne 18. junija 1903
Anton Meršol.
Rodbina Sc/jor/ se najtopleie zahvaljuje mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. -	j
V pranju, dne 19. junija 1903.
Medilnvkcj Marije
%><x kopeli, fiakot tudi 'kipe, va&e> in
3tuope y{ina$te i&dct^c v vszfi batvah, ttpa&ne in cene. -pripo toča ptva in največja
tovaz^ta
peci j in
ČlvcjAAAt štejte
v Sjuitjani.
115-5
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
tovarna za modroce na per«M« in posteljno opravo, salona pohištva,
priporoča vsak« vrste
modrecev, posteljne uioge, zrcal, podali, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, dlvao) ii sobno opravo 94-9
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, teliee, vole, prašiče, ovce i. t. dL
obdržati zdrave,močne^ ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi
živinski prašek ^
iz lekarne Piocoli ,pri Angelju', T^jvilbljauti«.
Dunajska cesta.
En zavoj l/i kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč la po povzetju.
Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančifc. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902.	II. 162—38
Miruj Bora
149-40 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
«padajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu.
Zunanja naročila se iz-vrtojejo točno in po najnižjih cenah.
*
Ml se razpošiljajo zastonj in frankovano.
v Cecfiu pri Prostjevu in SmiclHM-fragt. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča	15—22
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vso drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno.
Plačila po dogovoru.
Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu.
264
K
reso vi se gotovo najlepše vidijo „pri gostilni Kroni" v Kranju.	136-1
Kdor hoče kupiti 85-10
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohlgemuth v Kranju, glavni trg št. 118.
IP WEI
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Meno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilna mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, štedilnike i t. d.	125—3
Špecijaliteta: yaljični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza i obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra nišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno.	118—47
izvolite si ogledati v Špitalski ulici št. 5
moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking,jtrikot, peruvijen i. t. d. —- Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. ; Vzorci na zahtevo, poštnine prosto.	' -
110—G	R. Miklauc.
Otvoritev vinske trgovine
na debelo in na drobno v zaprtih posodah. Gena je na drobno po 28 kr. liter. V zalogi imam črno., rudeča in belo istrijansko vino raznih vrst po najnižji ceni. Ob nedeljah in praznikih do 2. ure popoldne, v Kranju, št. 9. 130—1	Marko Bratovič,
Blaž Rados.
G. Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilomP Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
117—4
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97—51
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
1
¿r=Jf=Jr=>r
človek in pol.
ROMAN. Napisal IVAN ŠORLI. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. Vavpotiča. Cena brošir. K 2'50, po pošti K 2-70.
96—52
Izdal
Lavoslav Schwentner
založnik in knjigotržec v Ljubljani.
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Folnovplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ivjubljani
Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija). H-23
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne
vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
Tedenski sejem v Kranju dne 15. t. m.
Prignalo se je 188 glav goveje živine, 5 telet, 292 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-65, prosa K 8-50, ovsa K 7-—, rži K 7—, ajde K 9'—, ječmena K 7-—.

wmmmm	mmmi	1118	m
			
265
Knjige: „Večna molitev" in „Proračun funtov na kilograme" se dobi v bukvami
Pavel Bizjak v Kranju
127—2	zraven velikega vodnjaka št. 118.


O >
V»
C* N
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle, gjJT* fine travne kose, kakor n. pr. z znamko Ciril in Metod, katere imam le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle,
Roman- in Portland-eement, traverze, stare železniške šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
M
&>
&»
&>
Si s
&> <
1 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom {
' „j^OT" ?eler JKajcHč v 3(ranju. *

i ^
§ §
i
266
4r 111 f 11 t
2—25
t)
fuji
registrovana zadruga z omejeno zavezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
4 Vi °/o 3S
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik.	Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj.
Karol Jager.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič.
Dr. Valentin Štempihar.
Ciril Pire.
Josip Kovač.
Peter Mayr. Ivan Rakove.
éâè säfe sâfé âèà
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, sa Četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinanev. Dostavljanje na doni »tane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -Za oenanila plačuje se za petit\reto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.