Pes, maček in miši
d Človeka pes <IoM Nekdaj spisano pravtco, Da po kos mesa v mesnleo Vsak daii sine, doklor živi.
Pes je liil zelu vcspI ; Vender tn ga je strb«Io, Kam bi drago pismo del, Da bi skrito mir imelo.
St&ri inanee ^muc" koraka Po dvoriSČa mu naprott; Pcs j.rijazno ga počaka, Z milo prošnjo se ga loti: ,,Mub, vesel sem svojft sreže; AU pismo, glej, me peže, Ki ga spraviti ne v«m. Ti si dobro znan ljndžm, Shraiube, kote vse poznaŠ.
Pismo, prosim te, mi spravi, Da iiit bo ini vvdno v glavi: če bo treba, spcit ga daž!" Maeek je tak6j obljubil, iJa ue bo pisanja zgubil;
V  hišo je potein odstl, »    Pes jft zopet rair imel.
človek sts je kmalu skiijnl Ni veČ psn lnestv pomijal; Vcata je prod njiiu zapiid, Ga opravljal in obiral. ¦   Psu postalo je luido; Ide k mucu, d^ takti: nLa5en pridein k tebi, glej; SreČa o prihodu 'zglne, I»obr;i mist'l kmalu miue. Kaj storiti je, povčj! I)aj mi spmvljeno pravtco, I)a ponesem jo v mesnico." MaSok pravi:  nBes, tak<i? Malo &akaj, grem po nj6!" Hitro po Icstvah otido, Spodaj Čaka pes, da prfde. Muo prikaŽe se, trepefe, Psa seboj na izbo vlečc, Žalostno iuu govorf:
V  t<5 -le skrinjo sem jovtaknil; Ali kdo jo je izmaknil,
Sam ne veia; pozredaj ti!"  — Kar skrbljanje se zaslfši;
V  t^mo smtiknejo tri mfši. Pes kriM:  nTatjfe, za njimii SkoČi, mažek, I6ri. prfmi!"' Ali, iii j\h bilo veS,
Pes, od jeze ves besneŽ Ljuto kar zažene trik; ^Sem s pravico, ti lažnlk!" Ta beseda mnca vjeda, Knkrat skrinjo še pregleda ^Drno govorl potem: ^Pismo so ti miši snedle, Ki za vrednost niso vedle; Toži jih zat6 ljud^m!" Skrinjo hitro pes pokrije, Se obrne in zavpije: TSbe bom sodniku tožil, Da boS iSudne pesni kroiil, Ko zagledaš tretji zor." Obmol^i in grii na dvor.
Tretji dait prisveli kntstio. K inucti prid« lačni pos;
V   radosti 7,avpije glilsno: ..Maček, zdaj boš delal kes.
V  mpsto te sodnija kliSe; (!k'di, kje dubiš si prlče In naprari so z menoj!"
V  striilm šel j« mue ia,k6j. M(;riia \ao\H sta eesto
In prišla nap6sled v mesto. Tu ae pravda je /.ačcla, Dolga pravda. Muuga leta Je v prppirih se vrtela. Vender sodba ne obcta Kar je upal dolgo vsak.
Ko se bliža. lilaJni mrak
Vže sedfi sodniki zbraui
Tiho po dvorani.
Vstanc starec z brado sivo,
Sodbo govorf gioljivo,
filasno, da Yse ljudstvo sliši,
Ivaj dob^ pes, muc in miŠi:
,,Ker ni spravil pes pravtce,
Mačka pital je /> lažirn',
Naj nfi inisli na mesnice;
Tam kosila ne dobf."
Pea bolčstiio zaje6f —
Sodba dalje govori:
..Ker j(j mafok psu obljubil.
I)a u« bo pisanja 'zgubil,
In je vender storil to:
Vzame se mn feast, poStenje,
Skrito naj živi Življenje:
Pea preganja ga lehV6."
Muo obupno zajccf —
Sodba dalje govori-.
^Pismo 80 pojedle miži;
Naj boje Ijudij se v biži,
Naj lovi jib vsaka stvar.         ^r
MaŽku daiuo njili življenje,   p
Ker je 'zgubil čast, poštenje,
Za vse dni od danos v dar."
MiŠi smrtno zajefiž,
Iz dvorane se pode.
Jeza vstane zdaj velika; Cvili pes in iiiaček sfba. Gledata se prehudtf — In š<? danes je tako.
Prepiračev