ftoUiua* plačana ▼ gotovinL KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 103. kos. V LJUBLJANI, dne 23. decembra 1933. Letnik IV. VSEBINA: 661. Predpisi za izvajanje betonskih zgradb. 662. Pravilnik o nezgodnem zavarovanju učencev. 663. Pravila o šolskih postajah. 66*1. Popravki v uredbi o zaščiti denarnih zavodov, uredbi o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij in uredbi o maksimiranju obresti. Uredbe osrednje vlade. 661. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje predpise za izvajanje betonskih zgradb.* Predhodna pripomba: 1. Za beton v smislu teh predpisov se smatra samo strjena zmes, ki je napravljena iz cementne malte in dodatka; Cementna malta obstoji iz cementa, peska in vode. Dodajajo se: prodec, drobni prodec (pesek), žlindra, kamnati drobec, tolčeni gramoz (tolčenec) itd. i’o na menu uporabe se sme betonu dodati apno, tras in temu pod. 2. Projektiranje betonskih zgradb zahteva korenito poznavanje tega načina gradnje; zaio smejo te betonske konstrukcije, ki delujejo pretežno statično in so zato važne za varnost ljudi, projektirati samo osebe, ki so po veljavnih zakonskih predpisih za to pooblaščene, lake zgradbe smejo izvrševati samo tisti inženjerji in podjetniki ter gradbeni obrtniki, ki dcbro poznajo lastnosti in posebnosti betona, ki so podobne zgradbe z uspehom izvrševali in ki zajamčujejo vestno izvedbo. Pri izvrše vanju morajo ti podjetniki zaposliti samo izšolane poslovodje in zanesljive nadzornike, ki so že z uspehom delali pri betonskih zgradbah. Pristojno oblastvo ima pravico, da se o tem uveri in odredi odstranitev nevestnega ali nestrokovnega osebja od dela; drugače sme prepovedati nadaljevanje dela. Na stavbišču morajo biti od dneva pričetka del, pa do njihovega zaključka na trajen način izdelani statični računi in detajlni načrti za vse dele zgradbe, datirani in podpisani od projektanta in sopodpisani od podjetnika in odgovornega voditelja del. Vsako izpremembo v sta-. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. avgusta 1983., št. 182/L1V/547. — Gradbeni zakon glej »Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931 tičriem računu in načrtih med delom mora vnesti projektant z drugobarvnim tušem v statični račun in načrte ter to datirati in potrditi s svojim podpisom. Pri važnejših zgradbah in ob upravičenem sumu, da zgradba ni izdelana po predpisih, sme pristojno gradbeno oblastvo, preden izda za zgradbo uporabno dovolilo, zahtevati, če samo nima strokovnega osebja in aparatov za opravo kolavdacije in poskusne obtežbe, potrdilo o kolavdaciji in morebitni poskusni obtežbi zgradbe. Inženjerske zbornice morajo voditi spisek pooblaščenih inženjerjev specialistov, ki so take zgradbe z uspehom projektirali in izvajali in ki imajo teoretično in praktično izobrazbo za pravilno izvršitev kolavdacije betonskih del, in ga priobčiti na zahtevo pristojnim gradbenim ollastvom. Inženjerju kolavdatorju se mora dati na razpolago vsa potrebna delovna moč in material za poskusno obtežbo in 'se mu morajo izročiti načrti, po katerih je zgradba stvarno izdelana; on pa mora navesti v potrdilu vse odstopim od odobrenega načrta in statičnega računa. Pristojno gradbeno oblastvo izda šele na osnovi tega potrdila uporabno dovolilo za zgradbo. Za zgradbe, ki jih izvršuje državna uprava ali ki se izvajajo po službeni dolžnosti pod nadzorstvom in kolavdirajo po državnih organih, rri treba predlagati zgoraj navedenega potrdila o kolavdaciji. § 1. Veljavnost. Ti predpisi veljajo za izvrševanje vseh vrst betonskih zgradb. § 2. Priloge za gradbeno dovolitev. 1. Projekt mora obsegati: a) načrte, ki kažejo konstrukcijo v celoti in v detajlih; b) podatke o vrsti, izvoru, kakovosti in trdnosti gradbenega materiala kakor tudi o zmesi in stopnji te-kočnosti betona; c) statični proračun, ki mora obsegati vse dele konstrukcije iu mora biti pregleden, da se lahko preizkusi; č) pri večjih in ne običajnih zgradbah tehnični popis z navedbo načina dela obenem s preračunom nosilnosti, stabilnosti in nadviškom odrov, pri obokanih konstrukcijah pa tudi še popis postopka pri spuščanju odrov. 2. Uporaba škropljenega betona ali po mehanični poti nametanega betona se mora posebej navesti. 3. Za še ne preizkuse le in ne običajne načine gradnje je potrebna posebna dovolitev gradbenega oblastva, ki lahko zahteva, da se vrše predhodno uspešni preizkusi gradbenega materiala ali preizkusi izdelanih konstrukcij do preloma. 4. Na zahtevo gradbenega oblastva se morajo priložiti ogledki gradbenega materiala. 5. Projekt morata podpisati projektant in lastnik, odobreni projekt pa tudi še podjetnik, ki zgradbo izvaja. § 3. Predhodni dokaz trdnosti. Na zahtevo gradbenega oblastva (gradbene policije) mora podjetnik pred pričetkom gradnje dokazati, da imajo določene betonske zmesi zajamčene trdnosti. § 4. Gradbena uprava. Imena odgovornega gradbenega voditelja in njegovih krajevnih zastopnikov se morajo prijaviti pred pričetkom gradbenih del gradbenemu oblastvu; vsaka osebna izprememba se mora takoj prijaviti. Med delom (izvajanjem) mora biti na stavbišču navzočen odgovorni voditelj ali njegov namestnik. Med delom se mora voditi na stavbišču gradbeni dnevnik. § o. Obtežbe. Za stalno in koristno obtežbo veljajo uradni predpisi, ki so v veljavi. § 6. Toplota in krčenje betona. Škodljivi vpliv toplote in krčenja betona se mora preprečiti z določitvijo dilatacijskih spon v potrebnih razdaljah. Izprememba toplote se mora upoštevati pri konstrukcijah med + 15" C. Pri konstrukcijah, katerih najmanjša debelina betona je večja od 70 cm ali ki so najmanj na povprečno višino 70 cm popolnoma zasute ali ki so na druge načine manj izpostavljene temperaturnim izpremembam, se smejo meje temperaturne iz-premembe znižati na + 10° C. Pri statično ne določenih konstrukcijah se mora vpliv krčenja na statično ne znane količine upoštevati na ta način, da se vzame zmanjšanje toplote za lb° C. Pri tem velja domnevek, da se betonirajo loki in oboki v lamelah Za beton se mora vzeli kot raztezni koeficient -}—■ Hr Pri statičnih računih za navadne zgradbe ni treba upoštevati naprezanj zaradi toplote in krčenja. § 7. Dopustna naprezanja. 1. Naprezanja v prerezu teles, ki so vprežena na uklon s podolžno silo ali brez nje, se morajo preračuniti z domnevkom, da so raztezanja proporcionalna razdaljam od ničelne (nevtralne) osi. 2. Pri preračunavanju statično nedoločenih kon-stukeij in deformacij se mora jemati za tlak in nateg isti prožnostni (elasiičuosliii) modul Eb = 210.000 kg/cm*. — .--------------------------------------------------------- 3. Pri obokanih mostovih in drugih inženjerskih konstrukcijah se ne upošteva razdelitev obtežbe v podolžni smeri. Za prečno smer 6e Bine domnevati, da prevzema najneugodnejšo obtežbo Celčtni prerez loka. Pri obokanih prepustih se mora upoštevati tudi vpliv neenakih tlakov zemlje, n. pr. zbog enostranske prometne obtežbe. Pri ločnih konstrukcijah v stavbarstvu, kjer (tlnaBio za razdelitev obtežbe plast v debelini >z^n lok:V nebelim »dt, je za koncentrične in za enako po- deljene obtežbe dopustna razdelitev v obeh smereh na širino: H '4 'J a 'J i | A a if b = t + 2 z 4- d, odnosno bi *= ti -h 2 z *t di. -|t|- 1 .801 4. Najveeja dopustna tlačna napetost betona do 40 kg/cm3 ne sme biti večja od (Kg as je trdnost poskusne kocke po 28 dneh). , Pri napetostih, večjih od 40 kg/cm2, se izračuni dopustna napetost po obrazcu: ' , S i d = —J-kjer je s = + 3». Napetost nad 40 kg/cm2 je dopustna samo, kadar dela projektirajo, konstruktivno obdelujejo in izvršujejo osebe s fakultetno izobrazbo. Podjetnik, ki izvršuje tako zgradbo, mora natanko poznati gradnjo z betonom in biti v tem pogledu izkušen. Podjetnik mora s posebnimi ukrepi med delom in s posebno vestno gradbeno kontrolo zavarovati zajamčeno kakovost betona. 5. Pri upogibih zbog tlaka se sme za natezno naprezanje betona vobče vzeti 5% dopustnega tlačnega ua-prezanja. 6. Zmično naprezanje betona r0 ne sme biti večja od G°/o dopustnega tlačnega naprezanja betona. 7. Pri centrično obteženih oporah, podporah in stebrih se mora izračuniti tlačno naprezanje iz razmerja višine ?>v< in najmanjše debeline »d< konstruktivnega dela iz enačbe: 0 = « kjer znači N tlačno silo, P površino prereza in u koeficient, ki se vzame iz naslednje tabele: Razmerje v T Koeficient . a Z) a K 1 1 0*125 5 1-6 0*30 1 .jL 10 3 Vmesne vrednosti ge izračunijo z linearno interpolacijo. Za napravo stebrov in podpor z razmerjem ~ > 10 je potrebna posebna odobritev. Največje tlačno naprezanje pri tera ne sme biti večje od dopustne mejne vrednosti za ~ = 10. d 8. Pri ekscentrično obteženih podporah, stebrih in oporah se morajo izračuniti največja tlačna naprezanja po enačbi: 0 = kjer je M moment zunanje sile, W pa odporni moment dotičnega prereza. Po tej enačbi izračunjena naprezanja ne smejo biti večja od dopustnih naprezanj, navedenih v točki 4. N M Ce se dobijo na delih zgradb iz enačbe; o = _ — _ prevelika natezna naprezanja, potem se sme natezna cona zanemariti; ftajvečja tlačna naprezanja je pa izračuniti ob izključbi natezne cone. V tem primeru morajo ostati največja tlačna naprezanja v določenih mejah; morebitne razpoke pa, ki bi se mogle pokazati v na-tezni coni, ne smejo škodljivo vplivati na stabilnost zgradbe. 9. Pri betonskih konstrukcijah pod železniškimi ko-loseki in pri stebrih železniških mostov in prepustov se morajo zmanjšati zgoraj navedena največja dopustna tlačna, natezna in zmična naprezanja za deset od sto (10»/«,). h 'KI: § 8. Gradbeni material. , Lastnosti gradbenega materiala, ki se namerava uporabljati, se mo,rajo na zahtevo dokazati s potrdili državnih zavodov za preizkušanje materiala. 1. Cement: Uporablja se samo počasi vezoči portlandski cement, ki pstreza normam za portlandski cement min. za gradbe št. 2816/31.* Dokazati se morajo: začetek vezanja, čas vezanja, stalnost prostornine, drob-nost (linoet) mletve in trdnost. Cement se dobavlja na kraj uporabe v izvirni zaobali, kjer se mora hraniti v zaprtem suhem prostoru, ki je zavarovan zoper prepih. 2. Pesek in dodatki (agregati): ' a) Pesek, žlindra, kamnati drobec, prodec in zdrobljeni kpsi topilniŠke žlindre morajo biti zloženi po velikosti Zpna ih ne smejo imeti nikakršnih škodljivih primesi v Sebi. V sumljivih primerih se mora določiti vpliv primesi s poskusi. b) Zdrobljeni kosi topilniške žlindre in pesek iz žlindre se smejo uporabljati samo na osnovi posebne odobritve gradbenega oblastva. c) Za tiste dele zgradb, ki morajo biti stanovitni za ogenj, se smejo uporabljati samo taki dodatki, ki v betonu jahko vzdržijo vpliv ognja. c) Vleflikost zrna dodatkov mora biti takšna, da se votline v* zmesi zmanjšajo na najmanjšo mero. Največji kosi dodatka morajo iti praviloma v vsaki legi skozi rešeto,, fiigar luknje morajo imeti 80 mm čistega premera. Pri važnih zgradbah in delih z veliko kubaturo betona se mora zrnasta sestava (granulacija) dodatka določiti s poskusnim presejanjem in določiti najugodnejše količinsko razmerje poedinih zrn. Razmerje količine zrn poedinih velikosti ali zrnasta sestava (granulacija) za beton uporabljenega dodatka ^ • * »Službeni list« št. 134/10 iz 1. 1932. mora biti tako izbrana, da kar najbolj ustreza naslednjim glavnim pogojem: a) da ima kolikor mogoče malo votlin, odnosno da je kar najbolj gost; /?) da doseže iz tega dodatka izdelani beton s čim manjšo količino vode potrebno plastičnost; y) da se da lahko vdelavati. d) Praviloma morajo imeti dodatki najmanj isto trdnost, kakor popolnoma strjena betonska malta. Dodatki morajo biti stanovitni in smejo največ 10% svoje teže vsrkavati vode, vplivu mraza izpostavljeni deli pa samo 5%. Te lastnosti se morajo po potrebi določiti s preizkušanjem. e) V betonske gmote večjih dimenzij (temelje, opore, stebre itd.) se sme vdelati do 25% večjega kamenja, če to dopušča namen in vrsta betonskih gmot, toda na osnovi posebne odobritve. Kamen mora imeti pod točko d) navedene lastnosti in mora biti v dovolj mehki betonski snovi enakomerno razdeljen, da- je popolnoma obdan z betonom. Kamen povprečno ne sme biti večji od 30 cm, niti večji ko polovica debeline tistega deia zgradbe, v katerega se vdela. 3. Voda: Voda ne sme imeti v sebi sestavin, ki bi škodovale kakovosti betona. Ob sumu se mora njena uporabnost določiti s poskusi. 4. Za uporabo gradbenega materiala posebne kakovosti je potrebna posebna odobritev. Predpisi za njegovo preizkušanje in uporabo se določajo za vsak primer posebej. § 9- Pripravljanje betonske zmesi. 1. Pesek in dodatki se dodajajo v prostorninskih delih, cement pa praviloma po teži. Za preračunjenje teže v prostornino je vzeti prostorninsko težo rahlo nasutega cementa s 1200 kg/m3, če se ne dožene s tehtanjem druga teža. 2. Betonska zmes mora imeti v sebi toliko cementa in dodatkov, da je beton kar najbolj gost. 1 m* pripravljenega betona mora imeti pri nosilnih delih zgradbe vsaj 120 kg cementa v sebi. Pri mostovih in drugih in-ženjerskih konstrukcijah se sme zahtevati tudi večja količina cementa. Pri zgradbah, ki so zavarovane zoper vpliv padavin (dežja in temu pod.), se sme znižati minimalna količina cementa na 100 kg/m3 pripravljenega betona. Prav tako se sme pri betonskih gmotah večjih dimenzij, katerih naprezanja znatno zaostajajo za dopustnimi, za vsak primer posebej odobriti uporaba sorazmerno manjše količine cementa. Gradbeno oblastvo sme zahtevati, naj se določi, koliko se material pri mešanju in betoniranju stisne, 3. Zahtevana tlačna trdnost se mora določiti s poskusnimi kockami. Namesto trdnosti kock Kg 28 sme preizkušati tudi tlačna trdnost betona pri upogibanju Empergerjevih gred Gg 28 *• Ta mora biti enaka vsaj % zahtevane trdnosti kocke. Kg 28 znači trdnost betona v kocki po 28-dnevnem strjevanju, ki je iste kakovosti, kakor beton v zgradbi 6ami. Za predhodni poskus služi preizkušanje po 7-dnev-nem strjevanju; toda ta beton mora imeti vsaj 70% predpisane tlačne trdnosti. Za vsako preizkušanje je potrebna serija treh poskusnih ogledkov. * Glej predpise za poizkušnje s kockami in Emper-gerjevimi gredami v ^Službenem listu< št. 743/94 iz leta 1932. • - * Ce se ne predloži pravočasno dokaz o zahtevani tlačni trdnosti, se posebej določi minimalna količina cementa na 1 m3 pripravljenega betona. 4. Sestavni deli se morajo načelno mešati s strojem. Pri ddih manjšega obsega se sme dopustiti tudi ročno mešanje. Zmesno razmerje mora biti na mestu mešanja čitljivo napisano in vidno nabito; da se to razmerje upošteva, se mora dati med delom lahko preizkusiti. Pri strojnem mešanju se morajo sestavni deli, v suhem in nato s postopnim dodajanjem vode tako dolgo mešati, da se dobi enakomerna betonska snov. Pri ročnem mešanju se morajo pesek in dodatki s cementom na ravni, trdni in dobro sklenjeni podlagi, ki slabo vpija vodo, najprej v suhem vsaj trikrat z lopatami premešati, dokler ne dobi zmes enake barve. Ta zmes se postopno enakomerno škropi z vodo in meša tako dolgo, da se dobi enolična betonska snov. Ce se dodaja po posebni odobritvi betonu razen cementa tudi še drug gradbeni material (apno, tras itd.l v obliki prahu, se dodaja prah med mešanjem v suhem in na tak način, da je zagotovljena tesna zmes.. Ce se uporablja dodatek debelejšega zrna od 80 mm, se mora po potrebi predhodno očistiti in zmočiti. 5. Dodatek vode se ravna po vrsti gradbenega-,ma teriala, razmerju mešanja, vremenu, vlagi, kakor tudk po namenu, za katerega se beton uporablja. Ro tem.se razlikuje: a) Prsteno vlažna betonska snov, pri kateri se dlan vidno ovlaži, če se iz snovi napravi kepa; snov ima samo toliko vode v sebi, da se ta šele na koncu tolčenja pokaže na površini. Prsteno vlažna betonska snov se mora posebno dobiro tolči. b) Mehka betonska snov, ki ima toliko, vode v sebi. da ostanejo robovi po tolkaču nastalih vtiskov samo kratek čas in se sami počasi razlijejo. Pri mehki betonski snovi je treba manj dela za . tolčenje kakor pri prsteno vlažnem betonu. c) Tekoča betonska snov, ki ima toliko vode v sebi, da postane kašnata. Tekoče betonske snovi ni mogočo tolči. § 10. !. Obdelava betonske sno^. 1. Betonska snov se mora pripravljati za uporabo praviloma na stavbišču. Za pripravljanje betonske snovi na drugem kraju je treba posebne odobritve. Obdelava betonske snovi se mora pričeti takoj, ko je pripravljanje končano, in se mora končati pred početkom vezanja. Ce se ne uporabi takoj, se mora zavarovati zoper sojnce, veter in močan dež, in ne sme ostati ob suhem toplem vremenu neuporabljena več nego 1 uro, ob. vlažnem hladnem vremenu pa ne več nego 2 uri. Taka betonska snov se mora neposredno pred uporabo premetati z lopatami. 2. Pri vdelavanju betonske snovi se mora paziti na to, da ostane zmes enakomerna. Izločeni debelejši deli dodatkov se morajo zopet vmešati v malto. 3. Betonske snovi se morajo druga-za drugo tako hitro vdelavati, da se morejo med seboj dovolj trdno vezati. Presledki pri betoniranju se smejo delati na takih mestih, ki so najmanj napeta. , • 4. Tolčeni beton. Prsteno vlažni beton se Sme do-neznatne globočine na mesto uporabe (v-jamo, kalup)-metati ali po žlebu spuščati. Na večje globočine se mora •puščati s posodami ali drugimi pripravami; vdelavati •e mora v plasteh in tako, da s tolčenjem dovršene pla- sti že glede na vlažnost snovi niso višje od 15 do 20 cm. Plasti se morajo vdelavati pravokotno na smer tlaka,- če izvajanje zgradbe to dopušča; sicer se morajo vdelavati vzporedno s smerjo tlaka. Betonska snov se mora nato glede na dodano vodo s primernim orodjem (priborom) tolči in tako obdelati, da beton zanj določene prostore popolnoma izpolni. Ce se. dotikajo sveže plasti betona z že vezanimi plastmi (pri nadaljevanju dela naslednjega dne), se mora poskrbeti z napravo stopenj, nazobčanjem itd., da so zveze med temi plastmi dovolj čvrste. Površina vezanih plasti se mora pred nadaljevanjem dela raskavo nasekati, slabih sestavin očistiti in zmočiti. Nato se mora pred vdelavo nove betonske plasti nanesti kaša iz cementne malte, ustrezajoče betonski snovi, ki ne sme biti že posušena ali vezana. Ce ni na razpolago mehaničnih tolkačev, se morajo uporabiti za tolčenje prsteno vlažnih betonskih snovi kvadratni ali pravokotni tolkači s stransko dolžino 12 do 16 cm in s težo 12 do 17 kg. Pri mehki betonski snovi se smejo uporabljati tudi lažji tolkači, ki imajo tudi drugo obliko. • , . • . Pri tolčenju se mora paziti, da ne ostanejo nikakršne votline rili gnezda. Vsi vogli in plasti ob opažu se morajo dobro stolči. Posamezne tolčene površine se morajo pokrivati. 5. Zasipani beton. Upošteven je poglavitno pri betoniranju pod vodo, pri čemer se mora vdelati betonska snov v mehkem stanju. Izpiranje cementa se lahko prepreči z neznatnim dodatkom hidravličnega a'li navadnega apna. Siplje se z lijaki ali zaboji in pri neznatnih globočinah neposredno iz prenašalne posode. Pred spuščanjem v vodo se morajo lijaki napolniti z betonsko snov jo in morajo biti med sipanjem vedno dovolj polni; '/• zaboji se morajo spuščati na dno zaprti. Izogibati se je prosteinu padanju betonske snovi skozi vodo. Pred sipanjem novih betonskih plasti na že vezane plasti se mora usedli mulj z njih odstraniti. Močneje napreženi gradbeni deli se morajo brez prekinitve naenkrat izdelati. Voda v temeljni jami mora ostati mirna, t. j. brez struj in potiskavanja. 6. Lati beton mora imeti toliko malte v sebi. da se izpolnijo z njo vse votline dodatka (agregata). Dodatek mora imeti v sebi v enaki meri zrna vseh velikosti. odnosno se mora njihova velikost postopno menjati. Dodatek vode ne sme biti večji, nego to zahteva tekočnost betonske snovi. Določiti se mora pred izdelavo zgradbe s poskusi in stalno preizkušati. Snov za liti beton se mora mešati v strojih, iz katerih malta ne more iztekati, in se pri prenosu na mesto uporabe ne sme raztepati. . Betonska snov se mora tako raztenjati, da ne nastanejo votline, in če ne more sama teči na vse strahi, se'ji mora z (ustreznim) pripravnim orodjem' tako ;>o- ; magati, da popolnoma izpolni prostor med opiži in posebno vogle in plasti ob opažih. Paziti je treba, da ne razpade zmes zaradi predolgega raztenjanja v svoje sestavne dele. i Ce ni mogoče vsega dela zgradbe takoj zbetonirati, se mora izdelati v kolikor mogoče visokih plasteh. Pri večjih dimenzijah je napraviti posamezne gradbene odseke, ki jih je mogoče izdelati brez prekinitve dela. Ce se začne betonska snov zaradi prekinitve dela že pred nanosom naslednje plasti vezati, 6e mora poskrbeti. da se dobi dovolj trdna medsebojna zveza plasti* na ta način, da se belonovina primerno razčleni in površina poslednje plasti nepravilno in raskavo obdela. V ta namen se smejo v še ne strjeno plast do polovice višine ali dolžine vložiti kot mozniki kamen, valjano železo in temu podobno. Preden se betoniranje nadaljuje, se morajo odstraniti plasti mulja, ki so se nabrale na površini. Površina se mora pred popolnim strjenjem betonske snovi z raskavo metlo pomesti ali nagrebati. Ce se vdeluje beton po žlebih, morajo ti praviloma biti nagnjeni 1 :2 do 1 :2-o, vendar v nobenem primeru ne več od 1 :3. Če teče betonska snov neposredno iz poševnega žleba, ne sme višina pada biti večja od dveh metrov, še manjša pa, če je iztok vertikalen in je nevarnost, da razpade snov v svoje sestavne dele. Pri vertikalnem iztoku se mora zadnji del žleba med betoniranjem stalno gibati, da se prepreči nabiranje kupov in gnezd iz prodca. Ce se vdeluje liti beton s posodami, se mora paziti, da se betonska snov na vsej osnovni površini enakomerno porazdeli. Pad sme biti samo toliko visok, da ne razpade snov v posamezne sestavine. 7. Za izpolnilni beton se uporablja prsteno vlažni, mehki ali tekoči beton tamkaj, kjer gre za izdelavo malo nrpreženih, medsebojno zvezanih gradbenih delov. Njegova obdelava se ravna po gradbenem materialu in namenu uporabe. 8. Po potrebi se morajo konstrukcije zavarovati zoper prodiranje vodenih padavin. 9. Za uporabo izdelanih betonskih delov, ki se napravljajo na posebnih stavbiščih ali v delavnicah, je potrebna — če ni ta uporaba izrečno določena po projektu —, posebna dovolitev gradbenega oblastva. Taki deli se ne smejo prevažati, dokler se beton dovoli ne strdi, in samo tako, da ne nastanejo v teh delih š’ odljiva naprezanja. Tudi za izdelavo teh delov veljajo ti predpisi. § U. Betoniranje ob hladnem vremenu. Če se mora betonirati pri zračni temperaturi pod +4° C, je treba ukreniti potrebno, da se zavaruje beton med vezanjem zoper zmanjšanje toplote. Ob mrazu se mora paziti, da se ne uporablja zmrzli material. Po potrebi se mora material greti. V zmesi se mora ohraniti tista toplota, pri kateri so bili izdelani poskusni ogledki. Da more beton nemoteno vezati, se mora stav-bišče ograditi in ogrevati. Pri tem se ne sme nikjer odvzeti betonu s pretirano kurjavo voda, ki mu je potrebna za vezanje. Toplota zmesi se mora večkrat meriti. Z zmesjo, ki je hladnejša od +4° C, se ne sme betonirati. Na zmrzle gradbene dele se ne sme betonirati. Po mrazu poškodovani beton se mora odstraniti. Prepovedano je, dodajati vodi za pripravljanje betona sol, klorkalcij ali sodo zato, da se zavaruje zoper mraz. § 12. Izdelava opaža — kalupa. 1. Odri in kalupi se morajo izdelovati s potrebno nosilnostjo in nadviškom. Nadvišek mora biti tolikšen, da dobijo konstrukcije po upogibu odrov zaradi stalne lože in polovične prometne obtežbe pri srednji temperaturi obliko,. ki je vzeta za osnovo statičnega preračuna. Upoštevati se mora vpliv krčenja. Vsi odri in opaži morajo biti dovolj trdni in se morajo dati lahko odstraniti brez pretresanja in nevarnosti za konstrukcijo. Opaži se morajo tako izdelati, da so vidne površine betona enolične. Pri stebrih in podporah se izdeluje opaž enostransko vzporedno z napredovanjem betoniranja. Pri opažih za liti beton je upoštevati izmero, za katero se les napne." Podpore in šabloni (kalupi) za loke se morajo postaviti na primerne priprave, kakor lonce s peskom, vijake, kline-zagozde itd., s katerih popuščanjem se dajo odri spuščati postopno in brez pretresanja. 2. Pri mostovih in ostalih inženjerskih zgradbah se mora za podpore kalupov uporabljati vselej samo les, ki ni nastavljen. Pri zgradbah je dopustna uporaba nastavljenih podpor do !/s njihovega celotnega števila. Nastavljene podpore se morajo razdeliti na vso površino. Površine prerezov nastavljenih vertikalnih podpor morajo biti horizontalne in se morajo čvrsto prilegati druga ob drugo. Sestavki se morajo zavarovati zoper sukanje in uklon. Več ko enkrat nastavljene podpore niso dopustne. Podpore se morajo nastavljati zunaj srednje tretjine njihove dolžine. Prepovedana je uporaba podpor, katerih premer je na zgornjem koncu manjši od 7 centimetrov. 3. Podpore s pripravo za iztezanje ali z železnimi podaljški se ne smatrajo za nastavljene, če se zveza dobro in trajno vzdržuje in deluje dobro. 4. Paziti je, da se prenaša obtežba podpor do terena po tehniških pravilih. Podpore morajo dobiti nepopustljivo in nepremakljivo podlogo in se morajo pri nadstropnih zgradbah tako razdeliti, da se prenese teža zgornjih podpor neposredno na podpore, stoječe pod njimi. Preprečiti se mora vdiranje odrskih podpor v ležiščni les s tem, da se vložijo jeklene ploče ali trd les. Pri zamrzlem terenu je poskrbeti za posebne varnostne odredbe. Nad 4 metre dolge podpore se morajo v podolžni in prečni smeri medsebojno okrepiti in zoper uklon zavarovati. 5. Pred vdelavo betonske snovi — se morajo opaži očistiti in kakršno je pač vreme, zmočiti; opaži stebrov morajo imeti pri dnu odprtine za čiščenje. 6. Pred betoniranjefn se mora odgovorni voditelj del uveriti, ali so odri in opaži napravljeni po dimenzijah, navedenih v načrtu, kar mora vpisati v gradbeno knjigo. Med betoniranjem se morata opaž in podloga večkrat pregledati. § 13. Roki za odstranjevanje opažev in odrov. 1. Iz nobenega dela zgradbe se ne sme odstraniti opaž, odnosno podpora, preden se ni beton dovolj strdil, preden nista opaž in oder razbremenjena in se odgovorni voditelj s pregledom dela zgradbe ni o tem uveril in ni odredil odstranitve opaža. 2. Dokler se beton zadostno ne strdi, se morajo deli zgradbe močiti in varovati pretresanja, poškodovanja, prehitrega sušenja kakor tudi mraza in dežja. 3. Roki od dovršitve betoniranja pa do odstranitve opaža so zavisni od vremena, razpetine, lastne teže delov zgradbe in vrste uporabljenega cementa. S posebno pazljivostjo se mora odstranjevati opaž s tistih delov zgradbe, ki morajo takoj prevzeti približno polno obtežbo, ki je upoštevana v statičnem računu. Ob ugodnem vremenu z najmanj +4° C veljajo vobče naslednji roki za odstranjevanje opaža. \ * in Pri uporabi Za stranske opaže *t«bre in opore Za opat obokov, ki nosijo navadnega portlandskega cementa ....... J dni 4 tedne • portlandskega cementa vi- ' UJIllttk i soke odpornosti najmanj 2 dni 2 tedna Pri konstrukcijah z vejikimi razpetiuami ali ob velikih dimenzijah zgradbenih delov kakor tudi, ob razmerah, ki vplivajo neugodno na strjevanje betonske snovi, se morajo roki za odstranitev opažev sorazmerno podaljšati. Mrzli dnevi, v katerih je padla zračim toplota v senci skozi 24 ur pod 0° C, se ne smejo računati v gorenji rok za odstranitev opaža. , t ,.. Pri vsaki odstranitvi opaža po mrzlem dnevu se mora beton pregledati, ali je vezaj ali pa, morda samo trdo zamrznil. S posebno odobritvijo se sme opaž odstraniti tudi v krajšem roku, če ima beton predpisano varnost za tiste obtežbe, ki delujejo nanj neposredno po odstranitvi opaža, To se mora dokazati z Empergarjevimj gredami, ki se izdelujejo med betoniranjem ob istih pkolnoatih, kakor zgradba sama, ki so izpostavljeno istim vremenskim vplivom in s katerimi se ravna ua isti način, kakor z betonom konstrukcije. <>q . Ob hladnem vremenu — uajnižja temperatura +4° C — jo rok za odstranitev opaža zavisen od uspeha preizkušnje trdnosti, ki se opravi z Empergerjeviuii gredami. 4. Pri odstranjevanju opaža st' spustijo polagoma najprej podpore in šabloni lokov, ne du bi ae b udarci izbijali — ali s silo odrivali. Pri tem se je treba izogniti pretresanju delov zgradbe, 5. Razdobja, v katerih se dela izvajajo.* se morajo stalno zapisovati v gradbeno knjigo. Hladijo vreme in mrzli dnevi se morajo posebej oznučati s stopinjami in časom meritve. Gradbena knjiga se mora na zahtevo pokazati nadzornemu organu. 6. Konstrukcije in deli konstrukcij, s katerih se je opaž odstranil, se smejo naprezati samo š ^talnimi obtežbami v rokih, določenih v § 14. ‘, § 14. ! S Preizkušanje med izvajanjem. PošbUštie rtbtčibe. 1. Beton se mora preizkušati pred in ničd izvajanjem gradnje. Pri najmanjši zahtevani trdnosti betonske kocke Kg 28l> kg/cm3 se mora izdeiaM na tlakih 50 m* betonske snovi iste Sestave ‘bila serija poskusnih ogledkov. Pri manjši trdnosti kock zadoŠčh ehk serija poskusnih ogledkov na vsakih 150 tnč. Pri večjih* količinah betona iste sestave se sme z odobritvijo gradbenega oblastva število ogledkov zmanjšati. Betonska snov za poskusne ogledka ene serijo se mora po vsakokratni odredbi vzeti iz iste zmesi. . b «•- , Poskusni ogledki se morajo izdelati na zahtevo vpričo nadzornih organov. Izdeluje in preizkuša se po predpisih za preizkušanje poskushih kock in Emperger-jevih gred pri izdelavi zgradb iz betona ali armiranega betona.* • »Službeni liste št. 743/94 iz 1. 1932. 2. Pri Empergerjevih gredah se preizkuša trdnost na stavbišču vpričo nadzornih organov, pri kockah pa v kakšnem državnem zavodu za preizkušanje materiala. 0 vsakem preizkušanju trdnosti se mora sestaviti zapisnik, ki se mora predložiti kolavdatorju. 3. Brez posebno dovolitve se poskusne obtežbe b«- u tonskih konstrukcij ne smejo izvršiti pred pretekom 6 tednov, če se jo uporabil navadni portlandski cement; če se je pa uporabil cement visoke odpornosti prt zgradbah, ne pred pretekom 3, pri mostovih in drugih intenjerskih konstrukcijah pa ne pred pretekom 4 tednov, ko se je betoniranje končalo. 4. Poskusna obtežbn mostov se mora izvršiti vselej po uradnih predpisih, ki so takrat v veljavi. 5. Poskusne obtežbe se morajo omejiti na neob. hodno potrebno mero. Pri poskusnih obtežbah mostov in zgradb, pri katerih se je izogibati razpokam zaradi natezanja, so smejo ti obtežiti največ s prometno obtežbo, ki je vzeta za podstavo statičnega računa. 6. Material za poskusno obtežbo se mora tako razgrnili, da je sam po sebi gibljiv in da se more podajati deformacijam (upogibom). 7. Poskusna obtežba mora ostati najmanj tri ure na konstrukciji, nakar se določi največja deformacija na najneugodnejših mestih. Stalna deformacija se mora določiti najzgodneje tri ure po odstranitvi poskusne obtežbe. Pri večjih ali nenavadnih zgradbah se morajo m«riti s posebnimi aparati tudi naprezanja v karakterističnih prerezih konstrukcije, 8. Za vsako poskusno obtežbo se mora sestaviti; poseben zapisnik z najvažnejšimi podatki o bretonski konstrukciji, o trdnosti uporabljenega materiala, o ,gra-nulometrični sestavi dodatkov, če so se opravite v teni j pogledu preizkušnje, o velikosti teže za poskusno obtežbo, kakor tudi o rezultatih te obtežbe. Zapisnik o poskusni obtežbi morata podpisati nadžorni orgah In inienjer kolavdator. 9. Merjene elastične deformacije in naprezanja ne smejo prekoračiti tistih, ki so bile preračunjene za poskusno obtežbo, za več ko 20°/oi P ri* p re račun j e va n j u elastične deformacije se mora računiti z elastičnpstnim modulom Fb =210,000 kg/cm!. Pri oceni podatkov o deformaciji se mora upoštevati tudi izprememba temperature med preizkušanjem. Veljavnost: Te norme stopijo v veljavo, ko se* objavijo v »Službenih noviuah«; ■ obvezno, moč pa,., p dobijo na dan 1. septembra 1933. r .i.j., V Beogradu, dne 31. maja 1933.; št. 34,544/32. Minister *a grndbe it^zbo dr. Srkulj s. r. ri' -i j >i X itnsrn j j .* ■ • , , 6fi2. lin Na osnovi § 19. zakona o srednjih tehniških in bloških obrtnih šolah in -v sporazumu z ministrom za socialno poditiko in narodno zdravje predpisujem 1*1 I pravilnik —• 1 '; ti'j * * o zavarovanju učencev za nezgode.* § l. , , •*. - .rt Učenci srednjih tehniških in moških obrtnih Sol, ki poleg teoretičnega pouka v Soli tudi delajo v šolskih de- ■ r—!------- i - i . , j * _ -, * »‘Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne , 21'. novembra 1933., št. 267/LXXVIIIj751. 103. kos. 1183 lavnicah, laboratorijih, na terenu, nadalje med počitniško prakso kakor tudi pri ekskurzijah, morajo biti zavarovani za nezgode. Namen zavarovanja je, da se zavaruje učencem gmotna podpora in povrne škoda zbog telesne poškodbe ob opravljanju del in vaj, označenih v § 1. tega pravijnika. Zavarovanje učencev pri zavarovalni družbi vrši šol- j ska uprava po neposredno podanih ponudbah najmanj treh zavarovalnih družb, in to po oceni komisije. seiičdo en v n-j,j o - '.ul • . id m.. Mii | § 4. Komisija, sestavljena iz direktorja (upravnika) in f dveh učiteljev, izbere najugodnejšo ponudbo in poveri zavarovanje učencev tej družbi. § 5- Zavarovanje učencev velja za eno šolsko leto, in to od dne 10. septembra do dne 10. septembra naslednjega leta, in se mora vsako šolsko leto obnoviti. Za učence, ki se vpišejo naknadno od dne 10. septembra dp vštetega dne 10. oktobra, se vrši zavarovanje ločeno na isti način, kakor pri učencih, ki so se vpisali o pravem času. § 6- Zavarovalna polica se mora glasiti na ime šole in na število učencev, zavarovanih po šolskih prozivnikih; njih spisek se priloži k sklenjeni zavarovalni pogodbi; to podpiše v imenu šole direktor ali njegov namestnik, v imenu zavarovalne družbe pa njen pooblaščenec. § 7. Zavarovalna pogodba učencev mora obsezati za zavarovalno družbo zavezo, da izplača vsakemu učencu ob nezgodi: 1. ob popolni trajni nesposobnosti 50.000-— dinarjev; 2., pb delni trajni nesposobnosti tisti del glavnega zneska, ki ustreza stopnji nesposobnosti; 3. ob prehodni nesposobnosti se morajo povrniti stroški v znesku 30C0 dinarjev; 4. ob smrti zbog nezgode se morajo Izplačati roditeljem ali varuhom (skrbnikom) učenca, ki ga šolajo, ves znesek oOiOOO dinarjev in pogrebni stroški 5000 dinarjev. § 8. Vsak učenec, je dolžan, vplačati pogojeni znesek, brž ko izbere šolska uprava najugodnejšo ponudbo. § 9. Šolska uprava mora skrbeti, da ubere od vseh učen. cev pogojeno zavarovalnino; prav tako poskrbi tudi zi pravilno izvrševanje zavarovalnih pogojev po družbi. § 10. Ta pravilnik irpreminja in dopolnjuje po pokazani potrebi minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje. 1 §11. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinah«. V Beogradu, dne 13. oktobra 1933.; I br. 35.716/N. ; . Minister .■ .... , za trgovino in industrijo ,o . dr. I. Šumenkovič 9. r. Soglašam s prednjim pravilnikom. V Beogradu, dne 6. novembra 1933.; St. br. 42.545. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r. •m+m ■ ■ 663. Na osnovi §§ 18., 23., 117., točke 6., 122., točke 2., in 161. zakona o narodnih šolah predpisujem tale; pravila o šolskih postajah.* Člen 1. Če ni v poedinih vaseh, naseljih, pristavah in zaselkih pogojev, predpisanih za otvoritev redne šole, a j® najmanj 10 otrok, doraslih za šolo, ki iz terenskih, klimatskih in drugih vzrokov ne morejo hoditi v najbližjo šolo, otvori lahko minister za prosveto na predlog banske uprave šolsko postajo. Šolska postaja ima prvi in drugi razred. Člen 2. Šolskim postajam je naloga, dajati otrokom osnovno znanje po posebej prirejenem programu za prvi in drugi razred osnovne šole. Program predpiše minister za prosveto. • Člen 3. Upravna občina da 9vetlo in veliko sobo za učilnico, najpotrebnejšo opremo in učila, za učitelja pa sobo. z najpotrebnejšo opravo za prenočevanje, kurjavo, postrežbo in prevozna 6redstva za prihod in povratek. Če občina ne more dajati učitelju prevoznih sredstev, mu mora izplačevati vsak mesec naprej odškodnino v denarju. Višino te odškodnine določi prvostopno občno upravno oblastvo. Člen 4. Zaradi otvoritve šolske postaje je treba zadostno obrazloženemu predlogu priložiti: 1. načrt učilnice in sobe za prenočevanje učitelja; 2. spisek vpisanih učencev-enk s podatki o kraju in času njih rojstva, o roditeljih in njihovem poklicu; 3. izjavo dotične upravne občirfe, da je izpolnila vse pogoje iz člena 3. teh pravil. Ta predlog mora obsezati tudi še ime učitelja najbližje redne šote, ki naj poučuje v postaji, oddaljenost šolske postaje od redne šole, podatke o terenskih in krajevnih razmerah. »j Člen 5. V prvi razred šolske postaje se vpišejo vsi otroci od 7. do 12. leta starosti. Zaradi nerednega pohajanja se * »Službene novino kraljevine Jugoslavije« z dne 19. septembra 1933., št. 313/LXlVj644. kaznujejo roditelji ali varuhi (skrbniki) po predpisih zakona o narodnih šolah (§§ 60., 61. in 62.).* Člen 6. Učitelje šolskih postaj določa minister za prosveto. Za poučevanje v šolskih postajah se izplačuje učiteljem iz proračuna ministrstva za prosveto nagrada po 150 dinarjev za vsakega učenca, o katerem ^e z izpitom ugotovi, da je razred uspešno dovršil. Člen 7. Pouk v šolskih postajah traja od dne 1. septembra do konca meseca junija in se opravlja ob dveh ali treh dneh na teden s skupaj 10 urami. Člen 8. Šolska postaja spada pod upravo šole, kateri pripada učitelj, ki v njej poučuje. Člen 9. Vpisani otroci se vpišejo v vpisno knjigo z vsemi potrebnimi podatki, kakor redni učenci osnovne šole. Učitelj vodi glavno vpisno knjigo, šolski dnevnik in delovni dnevnik, kakor v redni narodni šoli. Vse te knjige izroči po dovršenem izpitu upravi šole, kateri postaja pripada. Člen 10. Učitelj je obenem v obeh razredih; napredovanje učencev v učnih predmetih in njihovo vedenje pa ocenjuje po predpisih § 63. zakona o narodnih šolah.* Člen 11. Konec meseca junija se vrši v šolski postaji izpit vpričo šolskega nadzornika. Če je nadzornik zadržan, odredi banska uprava kakšnega bližnjega učitelja, da opravi ta izpit. Po izvršenem izpitu vpiše šolski nadzornik izpitni zapisnik v vpisno knjigo in v izpitni prozivnik. Zapisnik mora obsezati: številko in datum odloka, s katerim se je postaja -©tvorila; kdo je postavljen za učitelja; kdaj je začel poučevati, doklej je poučeval in kako je bil pouk razporejen po dnevih in urah; število vpisanih učencev-enk; število med letom priselivših se učencev; število med letom odpadlih učencev in vzrok; število učencev konec šol. leta; število učencev pri izpitu, število učencev, ki prestopijo v višji razred, in učencev, ki morajo razred ponavljati; k temu še višino nagrade učitelju. Če se je pouk prekinil, je natančno označiti trajanje prekinitve in okolnosti, ki so jo povzročile, kakor tudi morebitne pripombe, opazbe in predloge za pospeševanje pouka. Člen 12. Izpitni prozivnik z izpitnim zapisnikom, podpisanim po šolskem nadzorniku in učitelju, izroči šolski nadzornik v overovljenem prepisu po pristojnih oblastvih ministrstvu za prosveto (odseku za narodno izobražanje), da se izda odločba o dodelitvi in izplačilu nagrade učitelju. * »Uradni liste št. 110/25 iz 1. 1929./1930., izpre-membe in dopolnitve »Službeni list« št. 85/17 (145/24) iz 1. 1930. in št. 213/36 iz 1. 1931. Člen 13. Učenci, ki so uspešno dovršili prvi in drugi razred šolske postaje, so zavezani, hoditi kot redni učenci v tretji in četrti razred najbližje redne osnovne šole. To ne velja za učence, ki imajo do najbližje šole nad 7 km. Člen 14. Dokler poučuje učitelj v šolski postaji, ga nadomešča v njegovem razredu drug učitelj iste šole; če nadomeščanje ni možno, učenci v tem času nimajo šole. Člen 15. Šolske postaje se zapro, če nastanejo pogoji za otvoritev ambulantne ali redne šole ali če upravne občine ne izpolnjujejo pogojev, določenih s temi pravili. V Beogradu, dne 11. septembra 1933.; P. n. br. 33.003. Minister za prosveto K. Stankovič s. r. 664. Popravki v uredbah.1 V prilogi »Službenih novin« z dne 4. decembra 1933., št. 278, so objavljene uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, uredba o zmanjšanju režije gos; o-darskih podjetij in uredba o maksimiranju obresti, v katerih so se primerili naslednji pogreški: V uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov2: 1. V členu 2., odst. (4), je namesto dvopičje posloviti podpičje. 2. V členu 2., odst. (4), je v istem stavku črtati :a-rekovaj. 3. V členu 49. je namesto >341.« postaviti: »351.« V uredbi o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij3: 1. V členu 3., odst. (3), je za besedami: »Drugače rešuje spore« dodati: »tudi«. 2. Na koncu te uredbe za datumom je namesto »Minister za kmetijstvo« postaviti: »Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo«. V uredbi o maksimiranju obresti4: V členu 1., odst. (2), je na koncu dodati: »Do tega dne veljajo dogovorjene obresti.« Iz ministrstva za trgovino in industrijo, trgovinskega oddelka, v Beogradu, dne 7. dec. 1933.; II. br. 44.681/K. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. decembra 1933., št. 285/LXXXIV/80l. * »Službeni list« št. 633/100 iz 1. 1933. 3 »Službeni liste št. 637/100 iz 1. 1933. 4 »Službeni lisk št. 635/100 iz 1. 1933. Izdaja kraljevgka hanska uprava Dravske banovine: njen predstavnih in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merku d, d. i Ljubljani j njen predstavnik; Otmar Mihaiek v Ljubljani. c ra A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 103. kosu IV. letnika z dne 23. decembra 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/57 3071 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. nov. do 30. nov. 1933. Po uaredb ministrstva ia narodno tdravje H br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez 2 O — o © > 30 u b a ti s ? O »9 a O * P Skupina tifuzuih bolezni. Brežice 5 1 — — 6 Celje . . • • • » 3 — — — 3 Dolnja Lendava 1 — 1 — — Gornjigrad ....... 2 — 1 — 1 Kram . ........ 1 — — —* 1 K rško • ......... 2 — — 2 5 — 1 — 4 Ljubljana (srez) .... 6 1 3 — 4 Lluhlmna (mesto) . • . 6 — 2 — 4 Ljutomer 1 — — — 1 Maribor (mesto) .... — 1 — — 1 Murska Sobota 1 — — 1 Ptuj . ....... 1 1 — — 2 Radovljica ...... 1 — — - 1 Sloseujgrader 8 — 3 - 5 Šmarje pri Jelšah .... - 1 1 — — Vsega 43 5 12 — 36 Griža. — Dy8enteria. Kočevje ...... Laško ....... Litija ............. Ljubljane (mesto) Ljutomer Maribor desni breg Maribor i mesto! Vsega 11 škrlatinka. — Scarlatina. Ošpice. — Morhilli. Kranj Vsega . .. | 5 j 5 - 7 Brežice . ........ 9 1 — - 10 1 — — — 1 Celje (mesto) ..... 1 — — j— 1 Dolnja Lendava ..... — 1 — — 1 Kočevie . ....... — 1 — — 1 Konjice .......... 1 — — — 1 Krško 3 — 1 — 2 Laško .......... 7 — — — 7 Logatec ......... I — — — l Ljubltana (srez) .... 8 1 2 — 7 Liubhanc (mesto) . . 6 — 3 — 3 Maribor desni breg . . 1 — 1 — — Maribor levi breg . . . 4 1 — — 5 Maribor (mesto) .... 1 1 — — 2 Murska Pobota ..... 6 — — — 6 4 — — — 4 Prevalje ....... 6 1 — — 6 Radovljica .... 1 1 1 — 1 Šmarje ort Jelšah . . . 1 - — 1 Vsega 60 8 8 - 60 JO 10 Srez Ostali ©_ O « »o > S •a H ? Umrli t! v Davica. — Diphtei ria et C Irou P. Brežice 13 2 3 12 Celje 9 4 3 10 Celie (mesto) — 2 — 2 Dotma Lendava ..... 4 — 1 3 Gornjigrad 2 — 2 — Kamnik H — — 6 Kram 20 3 3 20 Kočevie ......... 1 1 — — 2 Konjice .......... 3 5 1 1 6 Krško 1 3 — — 4 Laško 5 1 1 — 5 Liti is 5 2 2 5 Logatec 1 — — — 1 Liubliana (srez) .... 27 7 5 29 Ljuhliana (mesto) . . . 13 7 6 — 14 Ljutomei .... 2 2 2 — 2 Mariboi desni breg . . 5 2 4 3 Maribor levi breg . . . 8 4 3 — 9 Maribor imesto) .... 4 4 3 5 Mursk8 Sobota 9 3 8 4 Novo mesto ....... 3 3 — — 6 Prevalje 4 — — 4 Ptuj ......... 11 4 10 — 5 Radovljica ....... 4 3 4 3 Slovenja radee 4 — 2 2 Šmarje tri Jelšab .... 5 1 2 — 4 Vsega 169 63 65 1 166 Dušljivi kašelj. - - Pertussis. Prevalje .... 20 - 20 - - Vse^a | 20 j — Šen. — Erjsipelas. 20 - Celje 2 —' — — 3 Celie (mesto) ...... 1 — 1 — — Črnomeli 1 1 — — Dolnja Lendava ..... 1 1 1 1 Kranj . ......... — 2 1 1 Konjice 1 — — 1 Krš.,o .......... - 2 1 Laško ........... 1 — 1 — Litija 1 1 — 2 Ljubljano (mesto) . • . i* 1 2 2 Ljutomer . . , 1 l Maribor desni breg • . i 1 — 2 Maribor levi breg ... i 1 — 2 Maribor (mesto) .... 2 2 5 Mu-ska Sobota i — 1 — Novo mesto ..... i — 1 — Šmarje prt Jelšab .... i — - — 1 Vsega 26 9 lč — 21 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. Dolnja Lendava 1 — 1 — — Logatec . 1 — — 1 Ljutome- 1 1 - — 2 Vsega 3 l 1 - 3 Otročična vročica. — puerperalis. Sepsis - 1 — — 1 1 — 1 — — Konjice . 1 — 1 — — Ljubljana (mesto) . . . 1 — 1 — — Novo mesto . . . 1 — — — 1 Vsega . . . 4 1 3 — 2 O _ © o - Srez Ostal s* e 0 e-g Z ° > ca u •G N Umrl ŠJ2 V° o »■ O Otrpnenje tilnika. — Polyomyelitis acuta. Kršk ... i Litim . . Vsega Norice. Murska Sobota. . * • • • 1 1 1 1 — 1 1 1 21 1 — Varicellae 1 2 — 1 — — 1 — 1 — — 1 Vsega Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epidemica. Litija Novo mesto Ptuj (mesto) — 7 — — 7 42 — 42 — — 2 — — 2 Vsega 42 9 42 — 9 Ljubljana, dne 4. decembra 1933. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * VI. No. 25320/1. 3065 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. šarič Ante, zasebni zdravnik v Slatini Radencih, in dr. SaVinšek B a i d o ni i r, zdravnik v Ljubljani, sta vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. decembra 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 39/33. 3076 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Radovljici z dne 23. oktobra 1933., opravilna številka Os 9/33—11, sta . bila Klein-dienst Janez in Kleindienst Frančiška, stanujoča v Predtrgu št. 42, radi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklicana. Za pomočnika je bil postavljen Rutar Matej, žandarmerijski vodnik v pok. v Ljubljani, Cegnarjeva ul. štev. 4. Sresko sodišče v Radovljici, odd. I., dne 14. decembra 1933. P 162/33—1. 3088 Oklic. Tožeča stranka: Mrhar Marija, pos. žena v Prigorici štev. 80, je vložila proti toženi stranki Mrharju Jožetu, pos. v Prigorici štev. 80. radi 12.000 Din tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3. januarja 1934. dopoldne ob enajstih pri tem sodišču v sobi štev. 6. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Burger Ivan, usnjar v Ribnici štev. 121, za skrbnika, ki jo 1)0 zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Ribnici, dne 20. decembra 1933. * I R 150/33—2. 3040—2—2 Amortizacija. Na predlog Zabreta Antona, krojaškega pomočnika iz Malega Mengša št. 38, se uvaja amortizacijsko postopanje glede vložne knjižice Kmetske posojilnice l jubljanske okol. v Ljubljani, r. z. z o. z. št. 33962 z vlogo Din 18.500-—. glaseče se na ime Zabreta Antona, ki je bila izgubljena, ter se imetnik te knjižice pozivlje, da svojo pravico do te knjižice uveljavi tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker bi se sicer vložna knjižica proglasila za neveljavno. Sresko sodišče v Kamniku, odd. I., dne 16. novembra 1933. * I R 328/33-6. 3079 Sklep. Predlog upnika Metro-Gold\vyn, jugoslovansko društvo za promet filmov v Zagrebu, ki ga zastopa dr. Vuko Mršu-lja, odvetnik v Zagrebu, da se otvori konkurz o imovini Puncerja Alberta, kinolastnika v Slovenjgradcu, se je zavrnil. ker dolžnik nima imovine. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 19. decembra 1933. I 1476/33—10. 3089 Dražbeni oklic. Dne 18. januarja 1934. dopoldne ob pol deset ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Prvenci, vlož. št. 129; d. o. Hrastovec, vlož. št. 63 in 163. Cenilna vrednost: Din 15.720-50. Vrednost pritikline: Din 330-—. Najmanjši ponudek: Din 10.701—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega ■odlšča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 9. decembra 1933. Va I 1507/33—8. 3081 Dražbeni oklic. Dne 23. januarja 1934. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše v Ljubljani, Tomšičeva ulica št. 3, z re-mizo, dvoriščem in vrtom ter služnostno pravico pota po zemljišču vi. št. 253, k. o. Poljansko predmestje kot služečem zemljišču, zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje, vi. št. 258. Cenilna vrednost: Din 187.470-—. Najmanjši ponudek: Din 93.735-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 5. decembra 1933. * Va I 2549/33—10. 3083 Dražbeni oklic. Dne 25. januarja 1934. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: 1. hiše v Golem brdu (nekdaj mlin) z dvema kozolcema, pare. št. 566; 2. zemljišče (stavbišče, travniki, gozdovi, pašniki, njive), pare. št. 564, 567, 579, 597, 565/1, 565/2, 406, 407, 408, 409, 410. 411, 413, 416/10, zemljiška knjiga k. o. Golo brdo. vi. št. 50 Cenilna vrednost: Din 39.970-— ad 1. Din 2.050-—, ad 2. Din 27.920-—. Najmanjši ponudek: Din 26.647-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 5. decembra 1933. * E Va 6113/32—10. 3082 Dražbeni oklic. Dne 25. januarja 1934. dopoldne ob pol d e vet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: hiše Ig-Studenec št. 81 z gospodarskimi poslopji in 17 zemljiškimi parcelami (odbivši breme, to je služnost stanovanja, užitka in realno breme izgovorila za Ano Zdravje iz Iga št. 81, temeljem prisojila z dne 31. decembra 1926., A VIII 394/25, in dodatkov. Breme cenjeno na Din 19.200-—). zemljiška knjiga: k. o. Studenec-Ig, vlož. štev. 144. Cenilna vrednost: Din 67.216-70, odnosno Din 48.016-70. Najmanjši ponudek: Din 32.012-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle ve£ uveljavljati glede nepremičnine v škod« zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 12. decembra 1933. * V I 1813/33—10. 3084 Dražbeni oklic. Dne 26. januarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše z gospodarskimi poslopji, dvema travnikoma in stavbenim prostorom, zemljiška knjiga k. o. Zadobrova, vlož. štev. 27. Cenilna vrednost: Din 22.385-—. Najmanjši ponudek: Din 14.923-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 7. decembra 1933. I 582/33—7. 3020 Dražbeni oklic. Dne 2 9. januarja 1934. d o p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Poljšica, do polovice vi. št. 75. Cenilna vrednost: Din 8650-—. Najmanjši ponudek: Din 5706-50. Jamčevina znaša Din 865-— in jo je plačati v gotovini ali v vrednostnih papirjih po preudarku sodišča. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati "lede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 12. decembra 1933. & I 580/33—8. 3019 Dražbeni oklic. Dne 2 9. januarja 193 4. do p. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Gorje, vi. št. 33. Cenilna vrednost: Din 71.074-—. Vrednost pritikline: Din 3290'—. Najmanjši ponudek: Din 47.382-66. Jamčevina znaša Din 7108-— in jo je plačati v gotovini ali v vrednostnih papirjih po preudarku sodišča. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. k; je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 12. decembra 1933. & U 372/32. 3090 Dražbeni oklic. Dne 3. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakek, vi. št. 852. Cenilna vrednost: Din 65.000-—. Najmanjši ponudek: Din 43.333-34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, .sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 18. decembra 1933. IX 1 1768/33-9. 3080 Dražbeni oklic. Dne 5. februarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 238. Cenilna vrednost: Din 59 378-—. Najmanjši ponudek: Din 31 085-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Mariboru, dne 4. decembra 1933. Konkurzni razglasi 1145. S 9/32—15. 3086 Odprava konkurza. Prezadolženec: Holbl Tomaž. pos. pri Sv Primožu nad Muto. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 9/32—1 o imo-vini prezadolženca, se odpravlja po § 179 konk. zakona. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933. * 1146. Por 7/33—3. 3078 Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Florjane Frančiške, trgovke z mešanim blagom v Št. Pavlu pri Preboldu št. 28. Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: Hočevar Mirko, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 2, dne 25. januarja 1934. ob 9. uri, prijavni rok do 20. januarja 1934., poravnalna kvota 40%, plačljiva v 10 mesečnih enakih obrokih, počenši 60 dni po sprejetju poravnave. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 19. decembra 1933. * 1147. Por 8/33—3. 3091 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Tramscheg Matilde, trgovke v Celju, registrovane pod firmo Prva celjska vinarna Franc Tramscheg veletrgovina z vinom v Celju, pod Rg A II 221. Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: Stante Jernej, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba štev. 2 dne 1. februarja 1934 dopoldne ob devetih. Rok za oglasitev do 27. januarja 1934. Okrožno sodišče v Celju odd. I., dne 21. decembra 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev 3009 3—3 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskeni načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 3376/2 z dne 6. decembra 1933. na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev I javno pismeno ponudbeno licitacijo za gradbene preureditve v banovinski bolnici v Murski Soboti. Licitacija se bo vršila dne 16. januarja 1934. ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51. Na licitaciji se bodo sprejemale ponudbe za naslednja gradbena dela, ki sc glasom revidiranega uradnega proračuna v zneskih: 1. težaška, zidarska in tesarska dela ... Din 38.543'94, 2. mizarska dela ... Din 32.117-50, 3. kleparska dela . . Din 9.518'40. 4. pleskarska dela . . Din 14.221-61, 5. steklarska dela . , Din 3.289'20^ 6 soboslikarska dela . Din 6!478'85, 7. parketarska dela . Din 6.106-50, 8. pečarska dela . . Din 15.746-50, 9. vodovodna instalacijska dela .... Din 20.570-—, 10. električna instalacija Din 3.200-—, 11. taracerska dela . . Din 7.108-— Vsa dela skupaj . Din 156.900-50. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru. tnsmeue punuoue za posamezna ali za vsa ueia, giasece se na popust v procenuu (tum z oesedann) na cene uraunega proračuna, umsirane po ci. y. zaiioua o izprememoan m uupoinuvah masnega zagona z one Zo. marca 1Uo2. uioraju izročat ponuuniKi an njinovi poooiascenci na uan ucnacije v zapečatenem Kuveriu z oznacoo »Ponuuoa za................p^nuumaa N. N.« ne- posredno predsemuKu ncnacijsKe komisije ineu iv. in 11. uro. ro posli pravočasno uuste punuaoe se oudo upoštevam samo urnaj, asu v njin ponuunik naveue, ua so mu vsi pogoji za to licitacijo znani in jin brez prtdrzka sprejema in aao oouo urugaoe pravilno oprem.jene. V sag ponuunik mora navesti v ponuaoi, ua so mu znani vsi lennicni m splosni ter poseoni pogoji ter ua pristaja nanje. Kavcija znaša za vse ponudnike, ki morajo oiti naši državljani, 10 % od proračunske vsote, zaokrožena navzgor na ceie stotine dinarjev, in se polaga po preupisih zaaona o drž. računovodstvu bouisi v državnih papirjih ali garantnih pismih prt davčni upravi v Mariboru an pa v gotovini pri podružnici Državne hipotekarne banice v Ljubljani do 10. ure na dan licitacije. Obenem z vročitvijo ponudoe, toda posebej, mora vsak ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije naslednje dokumente: reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave svojega bivališča, da je poravnal vse v plačilo zapadle državne davke in avtonomne uoklade, odobreuje ministrstva za grad-be, da se sme udeleževati javnih licitacij in potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o svoji dražbeni sposobnosti. Pooblaščenci morajo predložiti razen tega še pravilno kolkovano potrdilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati razpisana dela ne oziraje se na višino ponujene vsote ali pa tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji. T. No. 1473/2—1933. Sresko načelstvo Maribor levi breg, dne 11. decembra 1933. * Štev. 248/33. prez. 3077 Razpis. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje: 1. mesto iiiženjerja za visoke stavbe z dovršeno tehnično fakulteto, s predpisanimi državnimi izpiti in nekoliko leti prakse; 2. mesto tehničnega uradnika III. kategorije z dovršeno nižjo tehnično srednjo šolo ali drugo odgovarjajočo stro- kovno izobrazbo (na pr. zidarski mojster), istotako z nekaj leti prakse. S 'prilogami opremljene prošnje je pri mestnem načelstvu vložiti najkesneje do 15. januarja 1934. Mestno načelstvo v Mariboru, dne 13. decembra 1933. Mestni načelnik: dr. Lipolrt s. r. Sfev. 4078/33. 3096 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na ponovni pismeni licitaciji dne 1?. januarja 1934. ca 3825 prm smrekovega lubja, izdelanega v režiji na Pokljuki in Mežaklji v področju šumskih uprav Bled in Kranjska gora. Izklicna cena znaša Din 26.775’—. Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje do 12. januarja 1934. do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 1, kjer morajo ponudniki položiti varščino Din 3000’— (inozemci Din 6000-—) v gotovini ali pupilarno varnih papirjih. Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih treh uradih. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije, v Ljubljani, dne 21. decembra 1933. ❖ Št. 2490/1 U. H. F. — 1933. 3095 Razpis. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje na podlagi pravilnika za zdravniško službo bol. fonda državnega prometnega osebja službo honorarnega prometnega zdravnika za zdravniški rajon IV v Ljubljani. Bivališče kompe-tenta mora biti v smeri Tvrševa cesta— Ježica, odnosno v šiški. Kompetenti za to mesto morajo: 1. biti doktorji vsega zdravilstva z diplomo, ki velja v naši državi; 2. biti državljani kraljevine Jugoslavije; ' 3. biti popolnoma vešči slovenskega ali srbskohrvafskega jezika; 4. imeti splošno in lokalno pravico prakse; 5. biti zdravi in imeti zmožnost razločevanja barv; 8. dati pismeno izjavo, da pristanejo v polnem obsegu na navedeni pravilnik, in 7. predložiti detajliran curriculum vi-tae z navedbo sedanjih služb. Za vsako službo morajo navesti, koliko imajo od nje mesečnih dohodkov in to navedbo podkrepiti s častno akademsko besedo. Če' pa je kompetent v državni ali banovinski službi, mora poleg tega še predložiti dovoljenje za sprejem v službo pri bolniškem fondu. Zdravniki, ki so stari nad 60 let. se r.ps upoštevajo, 'Zaradi tega naj prosilci predlože tudi rojstni list. Pravilnik za zdravniško službo drž. prometnega osebja je na vpogled na vseh treh ljubljanskih stanicah in pri podpisani upravi, kjer se zvedo tudi natančnejši pogoji. Z dokumenti popolnoma opremljene in po predpisih kolkovane prošnje naj prosilci vlože do 2. januarja 1934. na oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. Celovška cesta 4. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, dne 20. decembra 1933. * Narodna banka 3008 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. decembra 1933 Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.908,423.108-46 <+ 5,714.528-501 Devize, ki niso v podlogi 62,208.171*09 t-j-11,616.894'74 Kovani novec v niklju 249,532.759"— .1+21,772.866 50 Posojila . . 2.145,761.754-02 (— 4,575.801-08 Vrednostni papirji . . 13,320.000-— Prejšnji pred jemi drlavi 1.720,10l.783"81 (-j- 145.156"70 Začasnipred-j e m i gl. drž. blagaini . 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 47,083.868*11 (-j- 9.629"25) Vrednosti ostaiib fondov ... 6,602.631-30 (— 89.8(KC—) Nepremičnine ... . 162,043.012*63 (H- 49.490‘41i Razna aktiva 229.203.032*86 (-j- 5,030.493-43) 7.144.280.121-28 Pasiva. Dinarjev Kapitai . . 180,000.000-- Kezervni fond . . . 69,542 811-26 Ostali tondi 8,603.400 05 (-j- 7.384*—) Novčanice v obtoku . . 4.220,218395-— (— 1,917.840 — Obveze na pokat . . 1.164,078.823 68 (+20,964.640-46 Obveze z rokom . . . 1.096,660.000-- (+ 635,000 - Kazna pasiva 405,176.691 "29 ( + 19,984.275*99) 7.144.280.121-28 Obtok in obveze . . . 5.384.297.218 C8 Celotno kritje . . . 35’44'/, Kritje v zlato . . . 33"33*/„ Obrestna mera: po eskomptu.......................... . lVz% po lombardu............................ 9% Razne objave 3036—3—1 Oglas. Potpisani likvidatorji »Edinosti« vza-jemnog gospodarskog društva r. z. z o. z. u Mariboru, filijala u Zagrebu, Palmo-tičeva ul. 7/1, u likvidaciji, javljaju da su rješenjem okružnog kao trgovačkog suda u Zagrebu od 4. novembra 1933., broj 72.296 gr. K. 155/1933., bivši likvi-datori spomeuute filijale zadruge »Edinost« gg. Kenda Franjo, Krištofič Igor, Žhnkovič Mate, razrješeni službe i duž-nosti likvidatora, te da su kao novi likvidatori imenovana gospoda Dr. Ore-škovič Franjo, Lisac Dragutin, Poslek Dragutin svi iz Zagreba. Spomenutim likvidatorima sudbeno je predana uprava rečene filijale u likvidaciji, koja se nalazi u Zagrebu, Palmotičeva ulica 7/1. Pozivaju se svi vjerovnici gore spo-menute filijale »Edinosti« u Zagrebu, da u roku od (6) šest mjeseci, računajuči od dana trečeg uvrštenja ovoga oglasa u »Službenom listu kr. banske uprave Dravske banovine« u Ljubljani, »Narodnim Novinama« u Zagrebu i »Trgo-vačkom Vjesniku« u Zagrebu, prijave svoje tražbine u smislu propisa § 249 Trgovačkog zakona pod prijetnjom zakonskih posljedica. »Edinost« vzajemno gosp. društvo r. z. z o. z. Maribor — filijala Zagreb u likvidaciji. Dr. Oreškovič v. r. D. Poslek v. r. D. Lisac v. r. * 3063 3—2 Poziv upnikom. Upniki pašniške zadruge v Prevaljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo v likvidaciji, se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve do 31. decembra 1934. pri likvidatorju. Kordež Peter s. r. * 3085 Preklic. Na dan 28. decembra 1933. določena prostovoljna dražba zemljišča ped vlož. štev. 205 k. o. Žiri se preklicuje. Mrevlje Artur s. r. javni notar v Logatcu. 'i- 3094 Objava. Ukradeno mi je bilo izpričevalo izprašanega kurjača, izdano od kr. banske uprave v Ljubljani dne 12. septembra 1931. in glaseče se na ime Dokl Ludovik, Hrašenski vrh 5. Izpričevalo proglašam za neveljavno. Dokl Ludovik s. r. * 3093 Preklic. Dne 18. oktobra 1933. mi je bil ukraden orožni list za eno lovsko puško, izdan od sres. načelstva v Mariboru 1. b. dne 29. II. 1933. pod No. 730+ Proglašam ga za neveljavnega. V Nadbišcu, občina Voličina, dne 5. decembra 1933. Kocbek Alojz s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaua Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mibalek v Liubliani.