Poštnina plačana v gotovini leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 80 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plata ln toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo Številka 19. Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun Prt pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-53. bfiaia n*k ponedeljek. ■211010 sredo In petek Uubliana. ponedeljek 14. Cena Vež samoupravo Ko se začenja v skupščini proračunska razprava,' se naša javnost v prvi vrsti sprašuje, če bo prinesel novi proračun kaj več samouprave ali pa jo bo znova okrnil in zmanjšal, kakor doslej skoraj še vsak proračun. Po nekaterih znakih, ko se znova govori o centralističnem cestnem fondu, o monopolu državni tiskarni itd., se moramo res bati, da se bo slaba izkušnja prejšnjih let sedaj znova ponovila. Vendar pa je bilo tudi slišati o posebnem amand-manu, s katerim bi se vlada pooblastila, da začenja izvajati samoupravo. Slišali pa smo tudi mnogo obetajoče besede, da pride sedaj po zboljšanju gospodarskega položaja in utrditvi naše zunanje-poli-tične situacije na vrsto vprašanje naše notranje ureditve. To pa se more rešiti le na načelu čim širših samouprav. Kljub vsem slabim izkušnjam bi torej vendarle imeli nekaj upanja, da novi proračun ne bo pomenil okrnitve še zadnjih ostankov samouprav, katerih je res ostalo že sila malo. Avtonomija naših občin, ki je bila nekoč prav znatna, je danes reducirana na takšen minimum, da je samo še slaba senca nekdanje samoupravne moči občin. Naša banovinska samouprava se sploh še ni začela izvajati in bi bila zato že predrznost, če bi jo primerjali z. avtonomijo, ki jo je imel nekdanji^ deželni zbor. A tudi vse druge nase samoupravne ustanove so izgubile mnogo svojih nekdanjih pravic, saj se je skoraj prav vse koncentriralo v Beogradu. Ne pričakujemo, da bi nam novi proračun mogel na mah prinesti velik preobrat in da bi pomenil že energičen začetek uveljavljenja samoupravnega načela. Pričakujemo samo to, da ne bo pomenil še nove okrnitve samoupravnih pravic in da bo vsaj nekaj malega vrnil, kar so odvzeli prejšnji proračuni. Tako zlasti pričakujemo, da se bodo odpravile oziroma čisto spremenile centralizirane banovinske trošarine. Kajti te niso le v nasprotju z najbolj osnovno zahtevo samoupravnega načela, temveč pomenijo tudi velikansko krivico za nekatere banovine. In ker tu ni prizadeta le dravska banovina, temveč tudi savska in moravska, torej ne le slovensko, temveč tudi hrvatsko in srbsko pre- zahteStV°’ upravičena konecVa’ da se tei krivici napravi koMse1morea’T1(la sedaj tudi čas’ ko se more napraviti tem krivicam konec. Dan n« a j i i u®a dan slišimo dolge slavospeve, kako državni dohodki naraščajo. Ne bilo bi pravilno, če bi se ta presežek dohodkov porabil ves z zviševanjem državnih izdatkov, temveč vsaj del teh višjih dohodkov bi se moral porabiti v to, da se prejšnje krivice popravijo. Treba je najbolj popraviti to, kar ljudi najbolj boli, nobena stvar pa tako ne boli, ko krivica. Zato del presežka državnih dohodkov za odpravo krivic in je že tu dana možnost, da se centralizirane banovinske trošarine spremene tako, kakor zahteva pravičnost. Pa tudi iz parlamentamo-agita-toričnega stališča pričakujemo, da bo novi proračun vendarle pomenil vsaj najbolj skromno utrditev samoupravnega načela. Proračun pomeni za davkoplačevalca največ- je breme, ki ga pa skušajo po svetu vse parlamentarne večine vsaj s tem omiliti, da vnesejo v proračun tudi nekaj olajšav in nekaj dobrot za najširšo javnost. Če že proračun ne more oprostiti davkoplačevalca njegovih najtežjih bremen, pa mu prinese vsaj nekaj, da je celo proračun užitnejši. Nobena druga stvar pa ne more ljudem bolj ustreči, kakor da vendar enkrat dobe nekaj pravice, da vsaj v svojih najbližjih zadevah tudi sami odločajo. Za široko javnost je vrednost proračuna v tem, koliko razširja samoupravne pra- vice in po tem bo tudi javnost sodila, če je novi proračun njej v prilog ali ne. Najbolj zgrešeno pa bi bilo, če bi se pri tem splošnem in velikem pričakovanju javnosti, da bo novi proračun vsaj nekaj zvišal samoupravne pravice, zgodilo ravno nasprotno, da bi se v finančni zakon vnesla nova določila, s katerimi bi bili okrnjeni še zadnji ostanki nekdaj širokih samouprav. Bila bi to usodna državniška napaka, ki bi rodila zelo nevarno razočaranje, da bi ljudje sploh iz- gubili vero, da je še kakšno zboljšanje mogoče. Zato naj se ne dela noben eksperiment več z ustanavljanjem novih centralističnih fondov, zato naj se ne misli na uvajanje novih centraliziranih monopolov, zato se naj tudi ne misli na centralizirani elektrifikacijski načrt itd. Vse to bi bili zelo nevarni eksperimenti, ki bi državno misel zadeli v živo. Novi proračun naj pomeni prvi -korak k začetku uveljavljenja samoupravnega načela in potem bo z njim v resnici storjen korak k zboljšanju. Kalvariia naših trgovcev Od stanovske zavesti spoitovanie trgo Pod tem naslovom je objavil »Privredni pregled«, ki ni nikako trgovsko glasilo, temveč informativni občni gospodarski list za vse gospodarske panoge, naslednji članek: »Trgovec se je smatral od nekdaj — in to po pravici — ne samo kot eden najbolj važnih gospodarskih delavcev, temveč tudi kot pomemben nosilec kulturnega in političnega napredka. Zamenjavajoč blago med raznimi družbenimi vrstami ter raznimi kraji, je trgovec pripomogel k zvišanju življenjske ravni, k boljšemu in naprednejšemu življenju ter miroljubnemu spoznavanju, s tem pa tudi prijateljstvu med raznimi državami in narodi. Te tako koristne in blagodejne funkcije so povzročile, da je bil trgovski stan še d« zadnjega visoko cenjen ter da se je njegovemu napredku posvečala največja pažnja. V zadnjem času, zlasti pri nas, prenese birokratizacije. Sploh je smešno misliti, da bi se moglo moderno gospodarsko življenje razvijati ter sploh obstajati brez trgovine. To so spoznali celo v boljševistični Rusiji! Ce se upošteva, da je potreba trgovine ostala popolna, da celo stalno raste, potem se moramo v resnici vprašati, kateri stvarni razlogi morejo biti, da se o tej važni gospodarski panogi ne vodijo vsaj v tej meri računi kakor o ostalih. Ves kaže, da gre tu za demagogijo, ki tudi sicer povzroča v vsem našem javnem, zlasti pa gospodarskem življenju, toliko škode. Resnici na ljubo pa je treba tudi konstatirati, da so svojih teakoč v neki meri krivi tudi trgovci sami, in sicer v dveh smereh: 1. ker se še do danes niso znali uspešno organizirati v svrho zaščite svojih legitimnih interesov, 2. ker si niso niti sami vedno na jasnem, vsaj po besedah njihovih pa se trgovec ne ceni, vsaj ne talu^ oditeljev bi mogli tako soditi, ko nekdaj, še manj pa se skrbi za njegov napredek. Na nekaterih mestih so celo iznašli, da je trgovina samo odvisno in drago posredovanje med proizvajalci in potrošniki in da trgovec ne proizvaja, temveč samo prenaša blago iz enega mesta v drugo, da je z drugo besedo samo parazit v gospodarstvu. Ce pa se ves proces -proizvodnje analizira do konca, potem se pride do zanimivega spoznanja, da proizvodnja v resnici ni — vsaj kar se tiče človekove funkcije — nič drugega ko prenašanje iz enega kraja v drug kraj. Kmetovalec, kadar orje, dejansko samo premetava zemljo, enako kadar seje, samo prenaša seme v zemljo itd. Pri izdelavi orodja in strojev je isto, samo premeščanj©. Kajti človek ne ustvarja materije, on jo more samo predelovati. Očitek, da trgovec ne »proizvaja«, nima torej nikakšne upravičenosti. Proti trgovini oz. proti trgovcem najbolj nastopajo kolektivistično orientirani delavski voditelji, nato pa zadružne ustanove. V resnici Pa je njih cilj samo ta, da same prevzamejo trgovino. Kajti na ta način baje izključujejo posrednike. Izkušnja pa dokazuje, da je to eliminiranje trgovcev n© samo škodljivo, temveč tudi nemogoče. Zadružne trg. ustanove kljub vsem velikim ugodnostim, ki jih uživajo — v breme vse države — nikjer ne morejo uspešno konkurirati pravi trgovini, deloma zbog nezadostne strokovne sposobnosti, deloma zbog neizogibno birokratič-nega značaja svojega poslovanja. Prav nobena gospodarska delavnost, najmanj pa trgovina, pa ne od kje izvirajo njih nadloge in kako bi se jim moralo pomagati proti tem nadlogam. Trgovci v naši državi niso mogli do danes ustanoviti edinstvene organizacije — s Centralnim predstavništvom je ta organizacija ustanovljena, opomba uredništva — ter doseči, da bi v vseh vprašanjih, ki jih zanimajo, nastopali kompaktno in močno. Tega je kriva nezadostno razvita stanovska zavest nekega dela naših trgovcev, ki dostikrat pod strankarsko političnimi vplivi odnehuje — na lastno škodo. Baš zaradi tega se dogaja, da zahteve in pritožbe naših trgovcev niso vedno niti prepričujoče, še manj pa učinkovite. V njih so dostikrat obtožbe, ki so samo deloma ali popolnoma neutemeljene ali so njih zahteve neizvedljive. Naši trgovci imajo nedvomno mnogo upravičenih zahtev. Ne oblasti, niti javnost ne postopa vedno pravično proti njim. V javnosti se dostikrat opisujejo kot nekakšni gospodarski paraziti, kot brezkoristen in škodljiv element. Utvarjajo se razne privilegirane ustanove, ki naj nadomestijo trgovce. Iz trgovcev so dejansko napravljeni neki davčni izvršilni organi, navaljena jo nanje kar cela, silno okorna in komplicirana davčna uprava, poleg tega še odij za mnoga davčna bremena. Vse to in še mnogo drugih stvari ovirajo zdrav razvoj trgovine ter celo ogrožajo njen obstoj. A vendar je trgovina prav tako važna in koristna gospodarska panoga ko vsaka druga, trgovci pa zelo koristen in pomemben druž- vičene interese trgovcev ter končno proti pretirani obremenitvi trgovinskih predmetov z raznimi trošarinami in drugimi davščinami. V težavnem stanju je danes naša trgovina. Čeprav je težko stanje deloma posledica gospodarske krize, ki je baš trgovino najbolj zadela, vendar bi bil položaj trgovca v mnogem znatno boljši, če bi bilo v javnosti in tudi na pristojnih mestih več razumevanja za veliko in koristno funkcijo trgovine v gospodarskem in narodnem življenju, s tem pa tudi več prizadevanja za podpiranje njenih upravičenih interesov. Kljub vsemu pa mi verujemo v bodočnost našo trgovine ter v napredek naših trgovcev. Verujemo zato, ker se mora enkrat vendarle spoznati važnost in pomembnost trgovskega stanu. Borba, ki jo vodijo danes trgovci in v kateri so žal padle že mnoge žrtve, bo pripomogla, da bo naš trgovski stan na vse zadnje vendarle združil svoje vrste ter jih zvezal v močni in kompaktni organizaciji. Da bo pod' pritiskom te borbe naš trgovski stan v bodoče še bolj živo in premišljeno delal na tem, da sebe in svoje poslovanje čim bolj usposobi in prilagodi za današnji čas in za današnje razmere, je izven vsakega dvoma. Da bi si ustvarili boljšo bodočnost — bodo morali naši trgovci napraviti še mnogo naporov — a tudi za izpopolnitev samih sebe in svojega poslovanja ko tudi da si pribore vse one pravice, ki jim pripadajo. Borba bo morda dolgotrajna in težka, toda trgovci bodo v njej zmagali. Cisto enostavno zato, ker so bore za pravično stvar, še bolj pa zato, ker je njih zmaga v inte- beni razred. Nedvomno je, da je tudi nekaj slabih in nevestnih trgovcev, kakor je takšnih ljudi tudi v vseh drugih stanovih. Prizadevanje naše gospodarske politike bi moralo biti v tem, da se čim bolj dvigne trgovski stan, s tem, da se istočasno izdajo tudi vsi potrebni ukrepi proti zlorabam v trgovini. V Beogradu je bila preteklo nedeljo redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj. V svojem poslovnem poročilu je podala uprava mnoge pritožbe, od katerih se mora mnogim priznati popolna upravičenost. Med temi pritožbami so najbolj prepričujoče one proti trgovskemu poslovanju gospodarskih zadrug ter proti raznim privilegiranim trg. ustanovam, nadalje činjenica, da se je izvršila razdolžitev kmetovalca I resu pravilno pojmovanega gospo-brez najmanjšega ozira na upra-1 darstva in vse naše države.« Omejitev kavčuka Preobilica blaga kliub konjunkturi Se 1. 1937. spomladi so razni poročevalci ugibali o tem, ali bo pri rastoči porabi zadoščala naravna pridelava kavčuka. Po takratni izvozni pogodbi so zaloge zadoščale le za 90% kvote. Kmalu se je pa pokazalo, da naravni pridelek lahko krije še vso porabo. Končno se je poraba oz. natovorjena količina v pomorskem prometu celo ustavila za vse leto 1937. za 2200 ton pod določeno kvoto 1'054 milijona ton. Ker je letos računal mednarodni odbor že 25. januarja z vidno zalogo polovice milijona ton, je izvozne kvote znižal od 70 na 60%. Vendar se zdi, da bo poraba večja in da je bil zastoj v decembru 1937. samo slučajen. Tudi proizvodnja v 2. letošnjem četrtletju najbrže ne bo dosegla povprečja zadnje polovice 1937. Zato se uveljavlja mnenje, da je znižanje kvot povzročila manjša poraba kavčuka v USA. Zedinjene države Sev. Amerike same porabijo 50% vsega kavčuka, od tega sama avtomobilska industrija tri četrtine. Zaradi velikega pomena te industrije za vso trgovino s kavčukom, se zdaj proučuje njena razvojna črta iz zadnjih let. Ta črta pa poteka že celo zadnje leto zelo neugodno. V prvi polovici 1937. je porabila avtoin-dustrija USA mesečno 52.000 ton kavčuka, v decembru le še 26.190 ton, kar je enako depresijskemu letu 1931./32. Vse leto 1937. so USA porabile 542.950 ton surovega kavčuka. Zaradii lanske konjunkture kavčuka se je bila že tudi razvila proizvodnja in poraba regenerata. V 1. 1937. je narasla predelava iz odpadkov že od 141.500 na 158.000 ton. Hkrati je še rasel uvoz surovega kavčuka in so zaloge ob koncu leta dosegle 250 tisoč ton. Nadaljnja kupčija s kavčukom je odvisna od reorganizacije avtomobilske industrije. Med tem je prodaja gumijevih obročev padla za 20 do 25%. Edino upanje so zdaj stari vozovi, ki bi se utegnili letos na novo opremiti in morda še kaj naraste odjem v ostalih državah. Nasprotno se pa že pozna posebno v Evropi napredek sintetičnega kavčuka. Splošno se cenijo svetovne zaloge- kavčuka letos na 564.000 ton ali polovico letne proizvodnje. Zato je prva konferenca v januarju znižala kvote od 90 na 70% in zdaj še na 60. S tem pa na trgu še ni doseženo ravnotežje med ponudbo in odjemom, ki se mesečno gibljeta ob 84.500 oziroma 80.000 tonah. Zanimivo je, da se od znižbe, kvot ne pričakuje nobena pridobitev niti za producente, ker je že lani sama redukcija uničila tu-j di cene. Naročajte in Sirite .Trgovski list"! Politične vesti I ta in nemškega poslanika v. Pa-pena imel v Obersalzbergu pri Berchtesigadenu 11 ur trajajoče posvetovanje z nemškim vodjem Hitlerjem. V začetku sta se pogo-varjala Sušnik in Hitler sama, Kralj Karol je po sestavi vlade kasneje pa so bili pritegnjeni k izdal manifest, v katerem pravi, posvetovanjem še novi nemški da so z izvršenimi spremembami zun. minister Ribbentrop, podtaj-politične stranke ne samo izklju- nik dr. Schmidt in poslanik Papen. čene iz vlade, temveč morajo sploh Do sestanka je prišlo na iniciativo ustaviti vsako delovanje. Osem let Hitlerja, ki je hotel pred svojim se je že trudil da bi se vodila govorom v nemškem parlamentu državna politika na čim širši pod- na vsaJk način še urediti svoje od-lagi sedanja volivna kampanja pa nošaje z Avstrijo. V oficialnem kote dokazala da so nekatere stran- munikeju se pravi, da je bil sesta-ke mislile v’ volivni borbi samo na nek izraz obojestranske želje po svoje strankarske interese in raz- razgovorih o vseh vprašanjih, ki se vijale delovanje, ki je navdajalo tičejo Avstrije in Nemčije, ves narod s skrbjo in nemirom. Neoficialno pa se poroča, da so Omajali so se sami temelji romun- bila Sušniku predložena naslednja skega nacionalnega življenja. To-1 vprašanja: 1. Ali bi Avstrija obda Romunija se mora rešiti! Zato novila habsburško monarhijo tudi se je odločil, da napravi sedanjim težkim razmeram konec in zato je imenoval vlado, ki more prosta vseh strankarskih vplivov svoje sile posvetiti samo blagru države in naroda. Trdno veruje v politično zavest romunskega naroda in je zato prepričan, da ga bo romunski narod z vsemi silami podpiral. I Nova romunska vlada je sestavljena. Sestavil jo je patriarh Mi- ron Cristea, ki je po rodu iz Sed- Zagrebška občina je ustanovila mmn^boril zt] nZrodne8Tpravice poseben odsek za tujski promet in Romunov. Namestnik predsednika še posebno turistično sekcijo. Vo-vlade in zunanji minister je bivši ditelje turistične sekcije je poslala mlnidtrski predsednik Tatarescu, v Budapešto in na Dunaj, da spo-minister za notranje zadeve pa je . . . . . , Calinescu bivši član kmetske znajo visoko organizirano tamos-stranke. V vladi so tudi pristaši njo turistično službo. Da privabi v drugih strank, tako liberalcev, ro- mesto čim več ljudi, tudi s pode- brerStS^o11 bS^mSrsk!I^a, je organizirala zagrebška predsedniki prof. Jorga, Constati- občina ze lam teden kulture m ga nescu, Angelescu, gen. Averescu, bo organizirala tudi letos, pa če-Vojda Voevod, gen. Voitolanu in prav se lanski ni posebno obnesel. Mironescu Toda človek ne sme takoj obupati, Novi ministri so dopoldne pre- . J, . , . vzeli svoje resore ter takoj nato zlasti pa ne pri delu za dvig tuj-imeli dolgo sejo. Na seji so sesta- skega prometa. Zagrebška občina vili deklaracijo vlade, ki pravi, da namerava nadalje letos organizi-bo,,I?ova vlada v notranji poli 1i i ti poseben božični trg, nadalje vodila nacionalno politiko, v zu- 1 v. . , .. nanji pa skušala ohraniti vse do- pa namerava oživiti tudi nekdanji sedanje prijateljske zveze. Rok, do pustni korzo. Občina se bo nadalje katerega morajo Židje predložiti potrudila, da dobi Zagreb svoj ko- S^bh ASffdoiriS: palni bazen ter da se nudijo tuj-Iz tega sklepajo, da bo tudi nova cem tudi razne vozne ugodnosti, vlada vodila antisemitično politi- Posebno važnost bo polagal turi-ko, vendar pa ne tako ostro kakor stični odsek na to, da doseže čim 9'?ge.‘ , j - večje sodelovanje z občinstvom, da Nadalje je vlada sklenila, da se J •> . . . ’ . »vede obsedno stanje, ki je bilo bo tudi zasebna iniciativa v službi ‘dosedaj v veljavi samo v Bukare- tujskega prometa. Zagrebška ob-šti, v vsej državi. Vsi prefekti so gjna je nadalje izdala prospekt odstavljeni, kar je bilo nujno po- zagreba v bakrotisku v nemškem, ^kTza ^prefekte ,same strankarje francoskem, angleškem in češkem ter je vsa politična uprava prišla jeziku. Znova je izdala dr. brku-v silen nered. Začasno bo vodila ]jevo delo: Zagreb v preteklosti in vso politično upravo vojska. Voja- setjaT1iosti ške oblasti so nadalje pooblaščene, I „ , S, ,*• da smejo izvršiti tudi hišne pre- Zagrebška občina namerava na-iskave. Vse orožje se mora v 48 dalje še letos organizirati posebne urah izročiti vojaškim oblastem, tečaje za tujski promet. Policijski Določila vojaškega kazenskega za- hotelski portirji, nata- pr^opke rtaudi^achhUste. kar ji, taksi-izvoščkinosilci prtlja- Novi predsednik vlade patriarh ge naj bi obiskovali te tečaje in Miron je označil kot' glavni cilj na konec tečajev bi bil izpit. Pouk svoje vlade, da se zopet uvede vUj seveda brezplačen. Namera- vani so tudi posebni teSaji za bo-•jo zemljo. V zunanji politiki se bo doče vodnike tujcev. Vsak vodnik trudil, da se okrepi zaupanje ro- tujcev bi moral znati najmanj en munskih zaveznikov ter da doseže t . . -k Romunija prijateljstva tudi drugih ^j Jezm. držav Ne moremo ravno reči, da bi bil Ves svetovni tisk obširno _ komen- ja program zagrebške občine po-tira novo stanje v Itemuniji. Fran- sebno vejik vendar pa kaže, da se coski listi pravijo, da je moral Go- občina resno začela ga odstopiti, ker se mu ni posre- je zagrebška občina resno zaceia čilo, da bi združil desničarske baviti s pospeševanjem tujskega stranke v eni skupini. Ostal je ta- prometa. Ker tudi banska uprava ko očitno v manjšini, da je moral Zagrebu zelo živo podpira tujski UrA za čigar pospeševanje je politika, ki je vzbudila veliko ne- znova določila zelo velike zneske, jevoljo pri Angležih in Francozih. je nedvomno, da bodo imela pri- Kovala** ufeabltev Stskega zadevanja zagrebške občine tudi odpravnika poslov pri belem dne- velik uspeh. vu, ker vlada te ugrabitve ni mo- Sedaj pa bi vprašali, kaj pa se gla zadostno pojasniti. v Ljubljani in v slovenskih mestih V Romuniji je bila uvedena kra- \ . o 1 jeva diktatura in mnogi dostav- stori za dvig tujskega prometa? Ijajo, da po jugoslovanskem vzgle- Nekoč je imela Ljubljana zna-du. Listi tudi pišejo, da je bila na- menjje veselice na Ljubljanici, ki ^ kmiPeejjemtenSrej Računalo' so dosegle svoj višek na god svete da se bo ta vlada osmešila in s Ane. Sedaj, ko je Ljubljanica re-tem omogočila diktaturo. gulirana, bi bil čas, da bi zopet Nova romunska vlada je izdala zageli misiiti na obnovo teh ve SaSafcTdr&feke^voSlMne0 selic. Tudi nekdanje kresne vese Poseben ustavni odbor naj iz- lice so bile privlačnost za najširše dela načrt nove ustave. Državnim sloje. Ljubljana je bila nadalje ne uradnikom je. ^1^° koč znana po svojem veselem Kavos^vrfa^duhovščin a sme upo- predpustu, po pustnem korzupo rahljati samo prisege, iki so po za- številnih domačih zabavah, beaa, fconu predpisane. Uradniška prag- ni ocj vsega tega nič ostalo in ta-naatika se odpravi, ®^ko tudl ne- kge go uhue ge zadnje predpustne “e- Ljubljana je imela Starega cenzura. Aktivni ministri včasih skoraj vsak teden svoj mine smejo v svojih ministrstvih na- rJ&_ semcah Družbo zastopa samo- k. avtobusno podietjej d d> stojno Franc aar- tudi srb.-hrvatsko besedilo. Namen Centropapir, ruz a z o. z. J - družbe odslej: Prevažanje potni-ljana. Obratni predmet: Centralno • J J F posredovanje, 'razpečavanje vseh »Ika<, mehanična tovarna pletenin, družba z o. z. Kranj. Izpre-menila se je družbena pogodba v 1., 5., 8. in 13. Izbriše se poslovodja Anton Adamič star., vpiše pa se poslovodja Anton Adamič ml., industrialec v Kranju. »Automontaža«, delavnica d. d. Ljubljana. Obratni predmet: Montiranje avtomobilov in prodaja avtomobilov na veliko in malo. Na izrednem občnem zboru so se kov in blaga z motornimi vozili (avtobusi, kamioni). Boh & Co. jugoslovnnska-ameri-ška tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa v Ljubljani. Izbriše se zaradi izstopa iz družbe javni družbenik Slavko Boh, zategadelj preneha javna trgovska družba. Lastnik firme odslej inž. Franc Domladiš. »Bon-Iton«, Florjane & Globel-nik, Ljubljana. Iz družbe je izstopil družbenik Ivan Globelnik. Zaradi tega preneha javna trgovska družba. Lastnik firme je odslej Josip Florjane. — Besedilo firme odslej: Bon-Bon Florjane Josip. vrst papirja, lepenke in papirnatega blaga domačega proizvoda s pridobivanjem naročil za domače tvornice, njih razdelitev med do-1 mače tvornice in centralna kontrola domače proizvodnje in po-1 hova debla (okoli 250 kub. metrov) trošnje predmetov teh vrst. Druž- dolga 2 do 4 metre, v premeru ba sme v lastnem imenu tudi tr-140 do 60 cm debela, kanadski to-govati s temi predmeti. Osnovna pol dolg 205 m, debel 30 do 50 cm, glavnica v višini 240.000 din je 118 — Marseille: razne vrste vplačana v celoti. Poslovodje: moke za francoske kolonije v Afri ki (v vrečah po 100 in 50 kg, fob Reka), 119 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za proizvode raznih vrst kož, 120 — Dunaj: suha čreva, 121 — Pariz: vodne bolhe, 122 — Le Caire: prvovrstno koruzno slamo in svinjske ščetine Povpraševanja po našem blagu [v tuii 117 — Winterthur (Švica): ore- Egon Srebre, industrijski ravna-1 telj v Zagrebu, inž. Hans Franki, ravnatelj Zagrebačke dioničke tvornice papira v Zagrebu. Pro- j kurist Bojan Mirko v Zagrebu. Družbo zastopata po dva pošlo-1 vodji ali en poslovodja in en pro-1 kurist. Jerše Leo, Ljubljana. Obratni | predmet: trgovina s kolesi, šival- išče zastopniška tvrdka, ponuja se nimi stroji, motorji ter v to stre- tudi kot zastopnica našim tekstil-ko spadajočimi! deli na drobno, nim tvornicam, Imetnik Jerše Leo, trgovec, Ljub- 123 — Genova: goveji loj, mes-ljana, Rožna dolina. ne kisline, stearin, olein, parafin, »Radio« družba z o. z. Ljubija- naravni vazelin, hidrogenirane na. Obratni predmet: 1. trgovina masti, ekstrakti, ribje olje z radijskimi aparati ter vsemi na- 124 Niirnberg: proso (belo, pravami in aparati za radijsko, te- rumeno in pisano), levizijsko in projekcijsko stroko, 125 Berlin-Wilmersdorf; rže- 2. propaganda za širjenje radio- na in pšenična slama (4000 ton, fonije ter zalaganje in izdajanje in siver mesečno po 1000 ton v brošur in časopisov, zadevajočih času od februarja do aprila), razvoj radia. Družba je nastala 126 Praga: seme sončnic, zbog spremembe zadruge »Radio« seme kamilic in soje išče zastop-v družbo ter je obdržala vsa ak-1 niška tvrdka, tiva in pasiva zadruge. Osnovna 127 ~ bolhačev prah glavnica 200.000 din, od katere se-1 (cene cif Harfa) stoji 101.000 din od prevzetih de ležev zadruge, 99.000 din pa je matice, jelenovi rogovi,_ školjke, bilo polno vplačano v gotovini. Po- 129 - Dunaj: hmelj m eterična slovodja Fran Bizjak trg. ravna- °lja °d _ v telj v Ljubljani. Družbo zastopa 160 — Koln: janez (debelo zr- poslovodja kakor tudi prokurist, I nat), če se ta imenuje. 161 ~ ^ew York: gum i, - ponke, čipke m razni okraski za TRIAR, tehnično prodajna Jruz-1^ ba z o. z. m srbskohrvatsko bese dilo, Ljubljana. Obratni predmet: trgovina s stroji, strojnimi deli, kovinskimi in pločevinskimi izdelki ter z raznim tehničnim materialom, nadalje montaža in popravila strojev z zamenjavo pokvarjenih delov z novimi. Osnovna glavnica 200.000 din, od katere je vplačano v gotovini 100.000 din Poslovodje: Stanko Kregar mon-. ge z nik za {urnirije in ter-elektrotehnik v Poljanah nad | 1m ,q i7^lrtvnniA nohi. Št. Vidom pri Ljubljani, Viktor Logar, monter-strojnik v Ljubljani in Filip Remškar, monter-stroj-ni ključavničar v Ljubljani. Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno, Fran Bonač, Videm pri Krškem. Obratni predmet: Industrijska rad- za- n razni okraski | ženske obleke, 132 — Dunaj: čreva, ščetine in I goveja dlaka. (Firma bi manjše kupčije izvršila proti gotovini, [ večje pa v komisiji.) 133 — Miinchen: ustroj, svinjska Ikoža za izdelovanje pasov za go-| spode, 134 — Varšava: belo in rdeče | vino v sodih do 300 litrov, 135 — Twelo (Nizozemska): po- 144 — Grouw Fr. (Nizozemska): nepooblane nažagane bukove doge, 145 — Beograd: kaviar (za berlinske hotele). Ponudbe tujega blaga: 13 — Rheingdnheim: neka tvrdka išče kupce in pripravne zastopnike za svoje proizvode: kromov oksid za likanje in poliranje ter kromov oksid za barve, 14 — Pittsburg P. A. (USA): porabljeni avtomobili. Naš častni konzul išče resne reflektante za ameriške izrabljene avtomobile, med katerimi je znatno število zelo dobrih voz, ker ima možnost, da jih spravi v zvezo, oz. da jih zastopa pri velikih ameriških iz-vozniških tvrdkah, 15 — Oatras: neka tvrdka išče zastopnika v naši državi za plasiranje svojega suhega sadja (grozdja, sultanine, mandeljnov, lešnikov), 16 — Dunaj: Neka tvrdka išče nujno interesenta, kateremu bi mogla dati zastopstvo za prodajo svojih kozmetičnih preparatov. • Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod latero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Konknrzi - poravnave Komercialni odsek Vojno tehničnega zovoda v Kragujevcu sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo žveplene kisline; do 18. februarja ponudbe za dobavo električnega materiala, izolimih cevi in brusov; do 19. februarja ponudbe za dobavo raznih kož; do 21. februarja za dobavo bizmutove le-gure ter lepila; do 22. februarja za dobavo rezervnih delov za akumulatorske celice; do 23. februarja za dobavo amilacetata; do 24. februarja za dobavo glicerina, podzemnega armiranega kabla in do 25. februarja ponudbe za dobavo manesmanovih cevi ter sinterma-gnezita. Direkcija jugoslovanskih državnih železnic v Subotici sprejema do 18. februarja ponudbe za dobavo glavnih osi za bagre. Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 22. februarja ponudbe za dobavo kalupov za led, do 25. februarja pa za dobavo plinskega olja, motornega, mašinskega olja ter petroleja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 23. februarja ponudbe za dobavo 16 m kožnih jermen. (Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice TOI na vpogled.) Doma in po svetu hrastov les za izdelovanje pohištva, 136 — Dunaj: raki, 137 — Hamburg: kalcijev nitrat, 138 — Chemnitz: borova debla, 139 — Patras: ponuja se za stopnik za les vseh vrst, žitarice in kolonialno blago, 140 — Leipzig: gradben les list n ja za proizvodnjo nebeljene in natega d-evja, a tudi iglastega beljene sulfitne celuloze v Vidmu zastopniji:) pri Krškem. Imetnik: Fran Bonač, | 141 _ r>unaj. hmelj, koriander tovarnar v Ljubljani. išče zastopniška tvrdka, 142 — Chemnitz: rezan hrastov les, 143 — Mittelsteine-Grafschaft »Jub«, tovarna barvil, družba z I (Glatz, Nemčija): nepooblane jelo Tt<.1 ? T 4-. L ItnC D OO I . i ve deske, Vpisale so se naslednje izpremembe in dodatki: o. z., Dol pri Ljubljani. Briše se inž. Petru Miciču podeljena pro-kura. Cinkarna, d. d. Gaberje pri Celju. Vpiše se novoizvoljeni član upravnega sveta dr. Vlado Nikolič, višji sekretar ministrstva za gozdove in rudnike. Izbriše se izsto-pivši član upravnega sveta inž. Milo Gojkovič. I. Šinkovec, Kamnik. Izbriše se dosedanja lastnica firme Antonija Šinkovec ter Krhin Tereziji podeljena prokura. Vpiše se nova lastnica Terezija Vizovišek, roj. Krhin v Kamniku. Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca Jakoba Menarta Domžalah, ker se je sklenila prisilna poravnava. »Službeni list« kralj, banske uprave dravske banovine z dne 12. februarja objavlja: Uredbo o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo o ureditvi njunih trgovinskih izmenjav in plačil, ki so s temi v zvezi — Odločbo glede odkupne cene ricinovega semena (da znaša cena 300 din za 100 kg brez kakršnih koli odbitkov) — Pravilnik za poslovanje okrajnih cestnih odborov — Ba novo odredbo o predložitvi poobla stil oziroma obrtnih listov — Razne razglase sodišč in drugih ura dov. LIRSKI POMLADNI SEJEM 1938 ZaCetek: 6. marca 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpclškog sajma, Beograd, Knez ‘Mihajlova 33/L in častni zastopniki: Ing. G. TBnnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33 Telefon 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25 Telefon 20-97 Dobave - licitacije potniški parniki in imeli po 2000 ton. Cementne tovarne v Dalmaciji so zaradi zelo znižanega izvoza ter neznatnega konsuma v državi' silno omejile obratovanje. Okoli 2000 delavcev je zaradi tega brez zaslužka. 450 delavcev podjetja »Konti-nental«, ki izkorišča boksitne rude pri Drnišu, je stopilo v stavko, ker i« podjetje odklonilo zvišanje mezd. Zenica bo letos dobavila našim železnicam 3500 vagonov železniških tračnic. Albanski kralj Zogu se bo poročil z grofico Apponyi dne 26. aprila Draču. Bivši sovjetski poslanik Ovse-jenko, ki je bil na konec poslanik v Barceloni, je bil baje ustreljen, ker da je bil trockist. Avstrijska vlada je podaljšala obvezni vojaški rok na 18 mesecev ter hkrati odredila da morajo mladeniči na nabor ze z 20. in ne šele z 21. letom, kakor dosedaj. Dr. Ante Pavelič, bivši predsednik senata, je umrl v Zagrebu po dolgi bolezni za pljučnico. Dr. Pavelič je bil izvoljen kot poslanec v hrvatski sabor že 1. 1906. na programu Starčevičeve stranke. Posebno vidno vlogo je igral pokojnik ob preobratu, ko je bil podpredsednik Narodnega veča. Dne decembra je prečrtal regentu Aleksandru adreso Narodnega veča. Kasneje se je umaknil iz političnega življenja, 1. 1932. pa je bil imenovan za senatorja ter ga je izvolil senat za svojega predsednika. Slava njegovemu spominu! Narodna skupščina je že začela proračunsko razpravo. Kot prvi je govoril poročevalec večine dr. Ga-vrilovič, ki je govoril dve uri. V glavnem je poudarjal, da so se gospodarske razmere zboljšale in da je zato predloženi proračun realen, in utemeljen. Za generalno debato je že sedaj prijavljenih nad 30 govornikov. Od slovenskih poslancev sta prvi dan govorila poslanca inž. Zupančič in dr. Fuchs, ki sta oba izjavila, da bosta glasovala proti proračunu. Poslanec dr. Dobovišek je poslal dr. Mačku pismo, v katerem mu sporoča, da izstopa iz bivše HSS. Pričakujejo, da bo dr. Dobovišek vstopil v skupščino ter opustil svo-o abstinenčno politiko. Posl. Fran Novakovič, ki je bil izvoljen na dr. Mačkovi listi, je poslal skupščinskemu predsedniku svoje poslansko polnomočje. Posl. Novakovič je prvi hrvatski poslanec, ki bo vstopil po zadnjih volitvah v skupščino. Skupščinske volitve bodo prihodnje leto v februarju, kakor je iz-avil prometni minister dr. Spaho. Proti posl. dr. Kraftu se je začela med vojvodinskimi Nemci ostra kampanja, kateri se je pridružil tudi senator dr. Grassel. Sodijo, da bo moral dr. Kraft odstopiti. Pokroviteljstvo nad državno lovsko razstavo, ki bo otvorjena dne 19. februarja v Beogradu, je prevzel knez namestnik Pavle. Za stalnega predsednika škofovskih konferenc v Jugoslaviji je imenoval papež zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Ministrski svet je odobril pogodbo, ki jo je sklenil prometni minister z delniško družbo Grobel-no-Rogatec glede odkupa njene železnice Za kupnino 6,3 milijona din preide ta železnica v državno lay Zagrebu je bil v nedeljo občni zbor Seljačke sloge, ki se ga je udeležilo 800 delegatov kiso za-stopali 500 društev s 34.000 elani. Društvo se je zlasti bavilo z za ti-rani c m. nepismenosti ter je v ta, namen izdalo nad 50.000 abecednikov. v V Šibeniku so skusali komunisti in radičevci razbiti predavanje Ljotiča. Ko je skušala policija ločiti oba tabora, so začeli metati demonstranti na orožnike kamenje ter je bilo šest orožnikov ranjenih. Ti so nato streljali ter je bil en demonstrant ubit, dva pa hudo ranjena. Jadranska plovidba se P°&a^ z državo zaradi obnovitve pogodbe. Družba namerava uvesti redno morsko zvezo s turškimi pristanišči. V ta namen bi dr,afba:nar°^A pri ladjedelnici v Splitu dva nova parnika Ti- parniki bi bdi najmo-derneje urejeni. Bili bi tovorni in Kolesa, motorna kolesa na debelo. Zahtevaite ponudbe. SploSna trgovska družba z o. z. Ljubljana. Tyrževa cesta st. 33 (Javna skladišča) Nemška drž. tajna policija je aretirala bivšega avstrijskega pod-kancelarja in voditelja Landbunda VVinklerja. Aretiran je bil baje zaradi deviznih prestopkov. Winkler le sodeloval še v Dollfussovi vladi, a se je kasneje pridružil narodnim socialistom ter odšel v Berlin. Ker le rojen na češkoslovaškem, mu je avstrijska vlada nato odvzela avstrijsko državljanstvo. Winklerja so nato izpustili. Vsak tujec v Avstriji mora zaprositi za_ dovoljenje za bivanje v Avstriji, če se zadrži v državi več ko tri mesece. Odredba je bila izdana, da se prepreči naselitev Židov iz Romunije. Židje v Besarabiji in Moldaviji prestopajo baje v množicah v pravoslavje, da se rešijo določil novega protižidovskega zakona. V Londonu je bila svečano otvorjena mednarodna konferenca za organizacijo bojkota japonskega blaga. Na konferenci so zbrani delegati iz 20 držav. Jugoslavija na konferenci ni zastopana, pač pa češkoslovaška. Sovjetska vlada je na predlog maršala Vorošilova amnestirala veliko število upokojenih in odpuščenih oficirjev. Velika bitka, največja v sedanji kitajsko-japonski vojni, se je razvila na osrednjem kitajskem bojišču vzdolž železniške proge v Lun-ghaj. Japonci poročajo, da so dosegli velike uspehe in da so obkolili 20.000 kitajskih vojakov. Draginja na Japonskem silno raste. Cene kmetijskim pridelkom so se dvignile za 26%, kuriva za 31, rudam in kovinam pa celo za 51%. Predsednik japonskih industrijcev je izjavil, da preživlja Japonska najtežjo gospodarsko krizo, kar jih pozna njena zgodovina. Radio Ljobljana Torek, dne 15. februarja: 11.00: šolska ura: Kako tudi učenec in učenka lahko pomagata, če nastane nenadno nezgoda ali nesreča (dr. Franta Mis) — 12.00: Wurli-ške orgle (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Narodne pesmi (Friderik Lupša in radijski orkester) — 14.00: Poročila — 18.00: Kmečki trio — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. F. Veber) — 19.00: Napovedi, poročila _ 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Zabarvtnl zvočni ;tednik — 20.00: Plesna glasba (B. Adamičevi fantje) — 21.00: Schubert-Urbach (plošče) — 21.10: Klavirski koncert ruske glasbe (prof. M. Lipovšek) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sreda, 16. februarja: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Poročila — 18.00: Mladinska ura: Februar v naravi (Miroslav Zor) 18.20: Plošče — 18-40: Preskrba brezposelnih delavcev (R. Smersu) — 19.00: Napovedi, poročila — 19 30' Nacionalna ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani v i odmoru: Glasbeno predavanje (g,'Vilko Ukmar), v II. odmoru: Napovedi in poročila. Že v 24 urah barra, pleslra in kemično »nali obleke, klobuke Itd. Skrobl ln *TetloIika srajce, oTrat-oike ln maniete. Pere. gnil, monga ln lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ni. 8 Telelon it 22-72 Ud«.*« »KoraorelJ rrgo« U«.., 1 ™ ’ L“U*“