Štev. 293 TRST, v torek 19 oktobra 1909. Tečaj XXXIV ■ZKt!* IZHAJA VSJkKl DAN M vsdsijeh In pnzptklfe pacsćaljklb sk 9. ijatnf ;\tilčhc it«v. w prodajajo po 2 nv6. «6 StoV) v msogik NrJjfr&karnaii ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Pefcr«. ^aaMjal, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-rsi^i, Dornbergu itd. Zastarele št« t. po 5 nrč. (10 sto t.). w«lasi 8e računajo na milimetre ▼ Sirokosfci 1 CENE: Trgovinske in obrtne oglase poStt. sum, ^oi&rtaica, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov m s*. mm Za oglase ▼ tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka rrsta K 2. Mali oglasi po S sto t. beseda, naj-pa 40 etot. Ogiase sprejema Inaoratai oddelek uprars JCanMAft". — Plačuje se izključno 1« upravi *' Mašilo političnega društva „Edinost" za Prlrnorskot Jm meč I NAROČNINA ZNAŠA m leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na »s- rečbe brus do p osla ne naročnine, se uprava ne ozira. >«mmU» mm M<«l)*k* lsdaaj« „EDIHOSTI" itaat: '■ ■ l»taa X 5-30, p«l lata 3 SO ■ Ti dopisi naj k pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankc* rana pisma ss se sprejemaj« la rskepisi as m vračaj« Naroča Ido, oglase is reklamacije js pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: «J!os Giorfli® Galsttl 18 (Narodi do«) Izdajatelj im odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LastaOs koaaorcg lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcQ» licU „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. Fettiio-fcraaHaKal račun It 841652. TELEFON It 11 57. r 'i*rtr1IJB BRZOJAVNE VESTI. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 18. Miniiteriki predsednik dr, Wekerle je izjavil, da ni kralj tudi na včerajšnji avdijenci ničesar ukrenil. Drt Wekerle pride zopet v avdjenco v sredo. — Takoj pot« m nkrece vb dar potrebno glede demisiie kabineta. BUDIMPEŠTA 18, Kakor poroča „Ogr. biro*, odpotujejo jutri zjutrci v*i ministri ogrskega kabineta na Dunaj, kjer ae bo ▼ sredo pod predsedstvom cesarjevim vršil mi-cistereki svet. Potovanje carjevo v Italijo. PETRO GRAD 18. Eskadra paroikov in rekoiiko torpedovk je iz Sebastopolja odplnla v Liv&dijo, da bodo sprelja'e carjevo jahto „Standard", na kstf ri se car odpelje v Odeso. V Od1?! čakajo pripravljeni trije dvoru vlaki, Po usmrtitvi Ferrerja. Španski ministarski predsednik o demonstracijah v inozemstvu. MADRID 18. — MinUteraki predsednik Maora je v zbornici odvrnil na vprašanja republikanskih poslancev, da vlada končen-truje vso svojo pozornost na položaj ▼ Bar* celoni, k;er bo nadaljevala uporabljati zakon. Miniiteriki predsednik je dostavil: Zdi se, da protestne manifastecije v inozemstvu zasledujejo namen, da bi nam odrekle pravico do kaznovanja pro'?ročiteljev nemirov v Barceloni. Španska vlada je mirna in čaka, naj se jej le odreka ta pravica 1 — Ministerski predsednik je petem napovedal, da bo afera Fcrrerjeva predložena zbornici ter je zaključil: Gre za isti element, ki je vladal v Barceloni in ki je tudi vodil ene manifestacije, na katerih so te ponašali ■ ten:, da ni v Španski zmisla za pravico in zakone. (Pohvala na vladnih klopeh.) Kazensko preganjanje španskega senatorja. MADRID 18. Barcelonska sodnija je zahtevala cd senata izročitev senatorja Sol j O. tega, ker se ga obdoižuje, da je provzrcči-teij poskušenega zažiga jezuittkega kolegja in jezuitske naselbine v Barceloni. Demonstracije v Pragi. PRAGA 18 Stobodnomisleci »o obdrže-vali protes:ni 8boa proti usmrtitvi Feirerje, Ker ]e postalo zborovanje zelo hrupno, je ]e policijski kcm.ssr lazpustil. Okoli 500 udeležencev se je potem ob pevanju socijainode-mokratičue delavska himne in spremljevanju stražarjev podalo vkczi Hecrikovo ulico na Vaclaviki trg. Ta je napravita orožniitvo kordor, da b> preprečilo prodiranje množice na daljni del Vaclarskega trga in proti Pfci-kopom. Udeieženci so se nato obrnili proti ratzeju, pri čemer jim je sledilo orožoištvo. V vrtnih oatad.h pred mnzejem se je potem množica razkropila. Dr. Karel Kramar prof. dru. Adolfu Merlu u Berollnu. IV. Dr. Krsmsf zaključuje v „slovo" cd prof. Wagat rja : Želel ki bil, da pref. Wagner ni nikdar izustil onega govora. Ako bi bil g. pref. prišel na Danej, da poreče Nemcem, naj iz-La;a,o z nami, naj Nenemcetn brez strahu pripc*na;o popolno jednakopravsost, ker tudi potem morejo ostati prvi, ker so vendar si* PODLISTEK, jj Iz mojega zapisnika: Prvi večer v Bosni". Spisal: RADOVAN RADOGORSKI. Na po »It d sem so vendar poslovil cd tega prijaznega „Turka"; stisnila s;a si desnici in on me je pozdravil v eiovo : .Sretan put! Hodi s Bogom !" - Zelo mi je ugajala prijaznost tega ,Tur-čicce". Dobil eem Žn;o veliko poguma. — Prišel sem v vas Zavalje. To selo se mi je zdelo že bolj čudno, ka]ti hiše, vodnjaki in več dzugih reči] mi je jasno kazalo bosanski upliv. V vasi se ni9em skoro nič mudil, t-mpak hite! sem dalje. Zunaj vati sem ugledal ob ceiti veliko, staro pockp;e. Dj«[>evši bliž e in opazi vši kreg in krog c>k-ctk-atto zidovje, šinilo mi je v glavo, da jo morala biti to v prejšnjih časih kaka turška vojašnica ali trdnjava. Iz čuvajnice pri glavnin, Črno-žolto pobarvanih vratih sta kukala dva financira. Takoj sem ae potipal, da-li nimam še zapisnik pri tebi, novi velikega in mogočnega [nemškega na roda, ki jih nikdar ne zapusti: H hiii mi g-profesorju radi ttisrili roko in bi mu bi i iz srca hvaležai za blago>ežtje miru. Ali g. prrfeicr je hotel drugače. Spaitil se je v n?ž=ve polit čnegs boja, ki bi se mu moral izogibati — ravno on! Mi, ki smo vedno občudovali njegovo edino teiiko stvarno zna* nje, smo videli v svoje otupnenje, da govori o stvareh, ki jih ne pozna dobro. Njega, ki je vedno učil pravičnost do šibkih, smo videli tu, kako proslavlja krivico, nasilje in tlačenje. Njega, cd katerega smo prejeli (Kramar je bil nimreč njegov učenec) vero in hrepenenje po socijalnem miru, smo čuli, kako proglaša politiko, ki bi mogla do* vesti do najnasilnejega, n a i k r -vavejega svetovnega boja. Daje Nemec — pravi dr. Kram t f dalje — bi se zahvalil na takem govoia, kakor iskren ča-stitelj g, profesorja pa ga globoko obžaluje. V težkem boju, ki ga bijemo tu, je težko (rž s ti se gotovih mej. Bolj nego kdo drugi je stal dr. Kram? r eksponiran ▼ prvih vrstah in od nemike strani mu gotoro niso prizanašali. In v boju proti nam je videl često toliko nereinice, nepoštenosti, zarajan^a nevednih v in le posebao izven Avstrije, da ni bilo lahko možno, da ni nasprotstvo zdivjalo v slepo strastno sovražtro. In vendar se j*e on — dr. Kramar — vedno čuval pred vsakim čatstvom sovrežtva [roti Nemcem; a to le zate, ker naših Nemcev ni mogal smatrati kakor reprezentantov Nemcev sploh marveč je mislil na tiste Nemce, od katerih ss je toliko naučil, ki so ga tako prijazno vsprejeli — na mnog9 dobre prijatelje, ki jih je našel med Nemci, da si ci cikdrr skrival svojega narodnega prepričanje. In med njimi, ki jib ie pciebno visoko cenil, je bil — profesor Wagner. Ni dobro, ako duševni heroji naroda stopajo prenizko doli v politiko in posnemajo druge. Prof. Mcmmsen je s svojim turovim izrekom o pobijanju čeških butic več škodoval nemike mu imenu, nego mu je mogel služiti v vsem svojem življenju z mm svojim ogrcmiim delom. Veliki možje znanosti naj bi bili vez, ki naj bi najbolje iz različnih naredov spajali v višo kulturno skupnost, ki naj bi nam ohranjala vero, da preko narodnega spora, po spoštovanju duševnega dela, po poštenem veselju na soudeležbi na velikem duševnem delu vsega človeštva: pride vendar enkrat do mira med narod*. A da ravno profesor Wagoer} ki ima toliko spoštovateljev brez razlike narodnosti, ki se bavi jo z njrg)vo znanostjo, noče spadati k apostolom miru, to boli dra. Kramara do srca in to ga je najbdj skelelo, ko je fiital AVagnerjev govor, kajti ne more pozabiti, koliko mu je dolžan. Čutil sem se dolžnega — pravi dr. Kram&r slednjič — da odkrito povem gosp. profesorju svoje mnenje. Prof. W*gQtr nas ie vedno učil odkritosti in je vedno cenil to iattaost na drugih. Zato sem umerjen, da rspreime moje besede istotako, kakor tedaj, ko sva bila oba mnogo, mnogo mlajša.,. I * * * Nemci v Avstriji &e zahtevajo le imena, ampak tudi pridpravic duševno superijornega naroda. Dr. Kramar je svojim pismom temeljito dokazal, kako neopravičena je ta nemška pretenzija. Sin je to plemena, ki je po kričanju Nemcev njim inferijorno; a koliko je v tem njegovem pismu plemenitosti v mišljenju, modernosti ? nazorih, človeške ci- kjer sam hranil svoje „dokumente"; mislil sem si namreč, da me ti gospodje sedaj pri* meio in ustavijo, kakor „oborožena pravica" v Senju in Otočacu. Toda menda se jima ni zljubiio; jaz sam pa sem bil tudi zadovoljen, da me nista mudila. — Par korakov koncem obzidja sem ugledal živo mejo iz smereke, ki je značila mejo med Hrvatsko in Bosno, v istem trenotka pa se je prikazalo v dolini z&željeno mesto Bihać... Src9 mi je vskipelo radosti in ni mi moči popihati vtselja, ki sem je občutil, ko sem prvič zagledal vitke minarete, rudeče in črne strehe romantičnega mesta Bibača. Urno sem ubral pot po bližnici po griču navzdoli in prišel zopet kmalu na c3sto> ki me je privedla sedaj v prvo bosansko vas Zegar, ki je kake pol ure oddaljena od Bihaća. Ob uhodu v vas je stalo dvoje vojaških poslopij Pred njima je bil zasajen lep park, sredi katerega spomenik, postavljen ▼ trajen ipomin ). 1879 tu padlim vojakom. Od tod se vleče potem lep drevored do BihaČa, kamor sem dospel krog oame ure zvečer. Meato je bilo žo razsvetljeno. Hiše v v predmestji so videti ie bolj nove. Semtertja so ce sprehajale večje in manjše skupine ljudi j v naši kakor tudi v bosanski noši. Sedaj sem se malo obiral, ampak krenil sem koj v neko gostilno; čutil sem namreč, da se vilizacije v tolmačenju naloge prvakov narodov, humannosti v umevauju medsebojnega življenja kuturoih n&rodov, vneme za vse* obče idejale človečanatra 11 A ne le to: s porazno argumentacijo, oprto na neoporečna dejstva iz življenja, ki se razvija pred cčmi vsega sveta, je dokazal dr. Kramar, d a celo duševnim velikanom Nem* cev nedostaje ravno te plemenitosti duše in srca. Hvaležni moramo biti dru. Kramara, da je tako temeljito razkrinkal tisto bajko o kulturni superiornosti Nemcev. Le tam, kier se z veličino uma spaja plemenitost duše — je možno govoriti o resnični kulturi. Med njimi je pač — tega ne moremo tajiti — ogromno inteligenca uma, ni pa inteligence srca, Zato tudi ni tiste kulture, ki služi — blaginji vesolinega človeštva, tiste kulture, ki jo je toli lepo o/.načil dr. Krama*: da daj a svoj genij in svoje delo vsemu človeštvu in se raduje, ako se na njej okorišča kulturno življenje vseh narodov, dočim ao Nemci le prekupčevalci narodov, ki ca tej kupčiji iščejo — svoj profit. Zato bomo vedno najodločneje odbijali kakor veliko laž tisto semiko pretenzijo, da bi morali smatrati Nemce kakor duševno superijoren narod! Deželnozborske volitve na Goriškem. x V volilni skupini slov. trgov kandidira narodno-napredna stranka g. A. G a b r š č e- ka, kateremu bo protikandidat sodni svetnik g. Matija Pa bij a n, Ui e* je postavila klerikalna stranka. Gjsp. Pabijan je povsem nota oseba na političnem polju; slovenska dobričina brez vsake eneržije in politične barve. Na lanski voiitvi je dobil klerikalni kan* didat Jonko 287 glasov, Andrej Gabršček pa 451 glasov, ki je bil izvoljen z večino 164 glaso«. Volilna skupina v trgih tvori $e rd nekdaj trdnjavo naroduo-nepredae stranke. Posebno je bilo to po stareoa volilnem redu, ker so takrat dejanski volili samo trg*, dočim po novem volijo todi vie vasi in vas!C9, ki spadajo pod dotično k ajerao občino ali županijo. In tu imaio posebno Bovec, Tolmin, Kanal in Komen toliko malih vasic daleč na okoli okrog, da kmečki vohlci preglasu ejo tržane. Vendar je Isli pri vsem tem zmagal napredni kandidat. V laških mestih in trgih kandidirajo: Bomb g Venier, Pinauiig in Nigris; za trgov-sko-obrtno zbornico pa Venuti ih dež. svetnik Pettario, V laških mestih in trgih zmagajo skoraj gotovo liberalci. Hud boj bo pa v laškem ve-ieposeitvu, kjer kandidira med dragioai tudi dr.. Pajer. Kakor zoano je zahteval dr. Faidutti, da se vpišejo v volilne imenike veleposestva tudi cerkvene ustanove, katerih je v Furlaniji precejšnje število. Novi volilni red, ki je dosegel rekord v nejasnosti in pomanjkljivosti, namreč tudi ni jasen, ali imajo vodilno pravico take ustanove, ali ne, Namestaištvo je sicer odbilo Faiduttijev re-kurz in stvar se razpravlja, kakor čujemo ravno sedaj pred državno »odaijo na Dunaju, ki o tem končno odloči. Ča državna sodnija ugodi prizivu laških klerikalcev, in bodo cerkvene ustanove smele voliti, potom ni izključeno, da pridobe še veleposestvo in s tem večino in oblast v deželnem zboru in odboru. začenja oglašati in godrnjati moj .notranji parlament", poleg tega pa me je jelo tresti po životu. V gostilni sem zahteval svojo spalnico in se tam preoblekel — bil sem do kože premočen — nato pa sem se namlatil kakor kak kosec, česar nikakor ne tajim. Slučaj je nanesel, da sem se seznanil tu v gostilni s človekom »svoje glihe", na čemer sem se zelo razveselil. Dasi on Srb, jaz pa Slovenec sva se vendar dobro razumela. Med daljšim razgovarjanjem sem poprosil svojega najnovejšega znanca, Nikolo, naj mi stori to uslugo in ma sprovede še isti večer malo po mestu. Z veseljem je vstregel moji želji. Čim sva stopila na ulico, sem začal neko zamolklo, zategneno kričanje. Čadil sem se temu in vprašal, da-li ima nočni čuvaj navado že tako zgodaj tu uro klicati, ko ao šle vendar komaj kure spat. Zadovoljno se je nasmehnil Nikola na moje vpralanje in mi oovedal, da vpije sedaj mujezin*) z mina; eta ZMija-džamijt**) in s tem vabi verne m LiEsedacee h molitvi. Džamije namr <\} rJmajo r sveiih *nina* retih nikakih zvo .v; ki bi, kake t fzi jas, vabili k molitvi, a.Cifeo njih zvenecj:, iriči visoko s hodnika u: lazareta mujez'j po Ožja volitev na Krasu. Sežana 18. Na včerajšnjih ožjih volitvah za kmetske občine sežanskega okraja je dobil klerikalni kandidat dr. Stepančič 424, a (klerikalni kandidat Zlobec 263 glasov. Izvolien je torej dr. Stepančič deželnim poslancem. K političnemu položaju Poroča se, da ministerski predsednik ne poda niti v prvi, n'ti v drugi aeji državnega zbora nikake progrsmatične izjave, da se izogne veliki polittški debati, ki bi se gotovo razvila. Zato pa povzame ministerski predsednik o prvi priliki, ki mu se ponudi, be«edo, da razvije program vlade. Misl'mo, da bi bilo tudi to nepotrebne; „programov" je Bienrrth razvijal že več nego dovolj, da nam je v tem pogledu že dober znanec. Demisija čeških ministrov dr.a Žačeka in dr.a Brafa. „Narodcy li«ti„ poročajo : Češka ministra dr. Braf in dr. Žaček o priliki otvoritve drž. zbora prihodnjo sredo ne bosta več sedela na ministerski h stolih. Oba ministra ota že podala svojo demisijo. Ob enem dobita od svojih klubov poziv, da naznanita ministerskem« predsedniku tudi pismeno svojo demivijo. Dalmatinski deželni zbor. V sobotni seji dalm. dež. zbora je bil sprejet predlog verifikacijskega odseka, da se razveljavi volitev poslanca hrvatskih občin Dubrovnik in Stari Dubrovnik, Pero Vukovi ć s. Konečno je bil vsprejet zakon o dok-r-di na pivo. * * * Zader 18. Deželni zbor je v soboto vsprejel zakon glede pogozdovanja Kr^?a v Dalmaciji. _ Ustanovitev vseslovenske ljudske stranke. Minolo nedeljo se je vršilo v hotela „Union" ustanovno občno zborovanje vseslovenske ljudske stranke. Vdeležili so ae zborovanja skero vsi klerikalni deželni in državni poslanci iz vseh slovenskih dežel. Zastopane co bile hrvatska pučka in češka agrarna stranka. Načelnik poljske ljudske stranke Stapin-ski je naznanil, da se ne mere vdeležiti zborovanja, ker je zadržan radi nujnih posloz v dežel, zboru gališkem. Poslan mu je bil brzojavni pozdrav. Dr. Brejc je izjavil, da se vrši zborors-nje v znamenju hudih narodnih bojev, ob pričetku bakatizma. A on se nadeja, da se obranijo Slovani te grozeče nevarnoiti rarno v letu, ko se obhaja 500-Ietnica grunvvalčhke bitke. Češki agrarec Kot'af je pozdravil zboro-valce imenom češke agrarne stranke, ter izjavil, da bo postopala češka agrarna stranka ▼edno solidarno s S. L. S., ker so interesi obeh strank identični. — Radić je pozdravil zborovalce imenom hrvatske pučke stranke. Grafenauer je govoril imeaoui koroških Slovencev, Betić je govoril kot podpredsednik hrvatske pučke stranke ter povdarjai posebno skupno delovanje Slovencev in Hrvate? na narodno gospodarskem polju. Berbuč je g-v ril imenom goriških Slovecsev, dr. Korošee imenom štajerskih. *) Mujezin «= mohamcdaniT-J „oieiHsi **) Džamija =■= mohamedanska ceikc /. petkrat na dan in s tem vabi mehemsdanee v džamijo. Ni mojo željo sra zavila v u .'co, od koder je bilo čnti ono kričanje. Kaj vidim ? Fetija džamija — najlepša v Bihaču — se je zasvetila s svojo krasno kupolo in vitkim, visokim minaretom, katerega okr gli hodnik se je bliščal v svetlobi drcnaih Inčic. „Kaj neki pcmonja to," sem vprašal radovedno Nikolo ? Razložil mi je, da obhajajo jutrašnji dan mohamedanci neki s roj praznik. Zdajci se je prikazal na minareterem hodniku mujezin — prišel je izza vzh dne strani — gledal nekaj časa doli ne pri h s a-joče in zbirajoče ae mohamedacce; povzdignil roki kvišku, ju vtaknil za ušesa in prčel zopet „vikati". w Ali ah akbar!" , Al!ah akbar 1' „Hajja al es-ialat!" „Hajja al es fahla!" Allehu akbar la ilahe ili' AUah 1" Vsebina teb arabikih verzov je: AUak je največji! Allah je najvišji! Pridite k molitvi! Krišku k izveličanju! (Pride še,) Stran II »EDINOST« št. 293 V Trstu, diie 19. oktobra 1909 Potem je staTil dr. Krek predlog glede omutja vseslovenske ljudske stranke. Pordarial je, da hoče iti slovenska ljudska stranka do novik bojev in novih zmng. V vojnih časih so prišle na Kranjsko iz Štajerske in Koroške zelo pogostoma četice pod vodstvom plemstva, da bi se posvetovali o odvrnitvi nevarnosti. Danes pa so prišli brez vodstva plemstva ti no vi naroda, katerih prapori so že plapolali Lad marsikako premagano četo. — Zato n^ataje potreba, da se združi stranka tesneje. Vatanovitev vseslovenske ljudike stranke naj bi služila nasprotnikom v opomin, da pridejo k pameti ia se lotijo razumnega dele. Truma, ki se zbira danei okoli novega prapora, a pod starimi načeli, se ne uda nikdar. „V naši zemiji, na naših tleh, je Se Tedna dovolj prostora za grobove naših so* v rožnikov". Zborovanje je zaključil dr. Brejc, potem, ko je bilo izrečeno državnim poslancem 5. L. S, zaupanje. Z galerija so obmetavali posamezne govornike s cvetkami. Usmrtitev Ferrerja. Španski po»lanik na Dnnaju, Marqais H^rrera, je doposlal listu „Neue Freie Pres-se" dopii, s katerim hoče grajati odpor javnega mnenja Evrope, oziroma opravičiti usmrtita r Ferrerja. Dal javnega mnenja E?rop9 je — pravi g. poslanik — v zmoti glede oroceva prsti EVrrerju, češ, di ga je Španska dala svoje-voljno obsoditi le radi njegovih liberalnih idej. Proces da se"je vodil natančno po španskih zakonih i a sodnija je Ferrerja enoglasno obsodila v soglasju z avditorjem in generalnim kapitanom. Sod lija se je držala vseh predpisov prcceiure po vojnem zakonu. Ferrerja ro obsodili — pravi poslanik dil e — kak Dr glavnega provzročitelja zme-šojiv v Barcelonf, ki so imele skoro anarhičen zn^Saj, in ker je učil v svojih šo-i, da ni ni-kaka domorine; da je narodaa zastava le cunja ; da se vojaki navadni morilci; da bi marali vojsko in mornare? raspustiti; politi ze vreči v ječe, a njihova posastva naj bi se konfiscirala, istotako tudi posestma bank ; in slednjič naj bi 89 njegovi pristaši ne ustrašili tuii um jrstev v dosego idejalov, ki so cilj njegovemu delu, Španski poslanik trdi, da so Ferrerja ■edili natančno po španskih zakonih. Na, če je tema tako, potem ima Španska na sebi sramoto »'nečloveških, barbarskih zakonom!! Kdo nam more torej kratiti svobodo in pravico do kritike o nečloveških zakonih ptuje države ? t Vsako tiranstvo izzivlja reakoijo in le iiceaerstvo je, ako ee kdo zgraža nad bombami v Barceloni. Smo-li morda radi tega res v z~ezi z anarhisti, kakor nam predbaci?a nedeljski „Slovenec" z brezvestnostjo, ki jo more porajati le breskrajen strankarski egoizem in brezmejno str&nkarsko sorražtvo ? I! Tazt manje se je čuditi potem, &ko nastopalo ljudje, ki sezajo po skrajnih sredstvih za cdpravo takih barbarskih ustanov v sedanjih protv tljenih časih. Niš avstrijski kaseniki kazen je gstnro vse prej nego liberale i in modarn, kar se tiči del;ktov ,ve!eizia;skegau značaja. O tem nun j a podal pravkar prekrajao i!u.t:aci]o „veel-da^niški" proces ca Hrvatskem, kjer sodijo po tem našem kazanskem zakonu! Mi ne moremo kontrolirati navedeb španskega poslanika, v koliko da odgovarjajo resnici in dejstvom. Ali d inimo, d s je bilo v#e tako, k&kor trdi španski poslanik. Po na- 6.m kžt. zakonu bi bilo vse to kažnjivo po § 305 zaporom do 6 mesecev, oziroma — ako storjeno potom tiska — do enega leta. Fćrrerja se pa obsodili na smrt, da si si ne upa niti poslanik sam trditi, da je bil Ferrer direktno udeležen na „umorstvih" „ro-pihu? „požigih" itd. Obhodili so ga le radi tega, — ker je 7 prejšnjih časih propagiral ideje, ki da so učinkovale, da je prišlo do dogodkov v Barc-:-loci! Će je menil torej španski poslanik, da se 57ojim pojasnilom nblažil]sodbo evropskega javnega mnenja, se je temeljito metil, ker je popoli: :ma zgrešil svoj cilj. Deželni zbor tržaški. Sinačija seja deželnega zbora je bila zelo kratka; trajala je 35 minut. Poieg prečitanja zapisnika zadaje s&je ■o bile m% dnevnem reda Še štiri točke. Deželni cd bor je predložil deželnemu zboru načrt zakona, s katerim se spremeni § 1?6 mestnega itatita v tolik?, da ima župan pravico, pooblastiti p>leg mag stratnega vodje ali njegovega namestnika tudi posamezie referente, da podpisujejo ocd lastno cdgovor-nostjo spise, ■ katerimi tb&na ne prevzame rikbke obveznosti. Prememba je bila sprejeta enoglasno, brez premembe. Kot tretje točke dnevnega reda je bila volitev šestih članov in šestih namestnikov v prizivno komisijo za osebno dohodninski davek ter enega člana in dveh namestnikov v komisijo za pridobninski davek. Posl. dr. S1 a v i k je izjavil v imenu sU-venike manjšine, da se na vdeleži volitev, ker med predlaganimi člani ni nobenega Člana slov. manj line. Posl. S p a z z a 1 je podal imeaom toči-jalistov analogno izjavo, kakor dr. Slavik imenom Slovencev. Pri glasovanju je bi!o oddanih 66 glasovnic, uied temi li belih. Oita- Lh 48 glasovnic sa je glasilo na imena po dež. oJboru predloženih kandidatov, ki so bili torej izvoljeni. Kot četrta točka dnevnega reda je bil predlog dež. odbora, da se pritrdi imenovanja Antona Fabianija definitivnim državnim kletarskim nadzornikom s sedežem v Trstu. Predlog je bil sprejet enoglasno. Kot peta In zadnja točka dnevnega reda je bil predlog dež. odbora, naj ga dež. zbor pooblasti, da ukrene pri vladi potrebne korake, da se razdeli deželam pripadajoča tangenta od davka na špirit po številu prebivalstva in ne po ključa, ki ga je predložila vlad8. Na to je deželni glavar zaključil sejo ter ob enem naznanil, da je zasedanje v smislu cesarskega ukaza zaključeno. Dnevne vesti. Rok za reklamacije proti volilni listi za HI. mestni razred je do 24. t. m. Naj se vsak volilec nemudoma prepriča, ali je vpisan: kdor ni v listi, ne more voliti. Našim volilcem so volilne liste na ogled razun v pisarnah g. dr. Gregorina (ulica Galatti 18) in g. dr. "VVilfana (Corso 37), tudi v „Tržaškem bralnem in podpornem društvu" (ul. Stadion 19). III. mestni okraj za driavnozborske volitve, v katerem se v kratkem izvrši nadomestna volitev vsled odstopa poslanca Silvija Pagninija, obsega mestni okra] Stare mitnice (Barriera vecchia) in Ejadin in leži med ulicami: Bramante, B>sco, Sette Fontane ca jedni strani, in S GKusto, Grossi, Pellico (Piazza Gol doni), F:netc, Padaina, Chiozza na drngi strani. Volilno pravico ima vsaki moški, ki je prekoračil 24, leto, je avstrijski državljan in biva vsaj že jedno leto v tržaški občini. Vera in klerlkalizem. Poročajo nam, da se je minolo nedeljo v cerkvi sr. Antona novega z gorečo besedo s propovedoice doli pokladalo vernikom na srce, naj ne čitejo našega lista, češ, da je to brezbožen in preti verski list. Nsoorredai povod za to ponovno gonjo proti ,Eiin?st;u je dalo gotovo n&še stališče nasproti uimrtitvi Ferrerja. Hi smo svoje stališča za razsodne ljudi Ž3 dovolj pojasnili. Po naših naserih ni ne protiveriko in ne protikrščanstvo, če se nastopa proti nečloveški krutosti. Konstatirali smo tudi j da je bila želja vrhnega poglavarja cerkve, naj bi Ferrerja ne usmrtili. Ali je bila tudi ta želja brezbožna, brez verska, ali nekr-ščanska ? ! Vsa ta gonja proti našemu lista nima torej — kakor se vidi — podlaga ne v veri, ne v krščanstvu, ampak izvira Te iz strankarske strasti in ima zgolj strankarski in agitatorični namen. V interesu stranke in ne v interesu vere — proti kateri nismo nikdar nastopali — bi hoteli uničiti naš list. Nu, to se jim ne posreči, ker je naše ljudstvo dovoli razsodno, da ve, za kaj gre. Iz pozitiv nega vira vemo, da se nad tako zlorabo priž-nice zgražajo celo tudi znani strogo verski ljudje. I a iz ust takih naših ljudij smo slišali včeraj vprašanje, zakaj da se tako oj-stro ia vrhu tega še neopravičeno postopa proti slovenskemu lista, dočim se proti nedvomno brez verskim italijanskim listom, ne le nič ne stori, ampak se jih čita javno po vseh zakristijah ter ]ih je videti v rokah malone vseh tržaških duhovnikov PI ! Na to opravičeno vprašanje nam dajte odgovora vi gromov-niki proti našemu listu! Mi se teh napadov nimamo bati, ker vemo, da nafii razsodoi čitatelji ra zlo ča i ej o med bojem proti veri in cerkvi in msd bojem proti klerikalnemu strankar«t:u ia zlorabi vere v strankarske namene. P.cti taki zlorabi smi bili vedno, smo in bomo ter izjavljamo ponovno, da so ravno take zlorabe vere, cerkve in prižaice, ki najbolj škodujejo verski stvari, dočim je boj proti takim zlorabam le na korist čistemu verstvu in pravemu krščanstvu. Seveda to naše korektno stališče boli klerikalne itrankarje bolje, nego vsi napadi na vero in cerkev in uverjeni amo, da bi ti •trankarji celo želeli, da bi mi nastopali proti veii in cerkvi, — da bi potem mogli oni bolj vtpsšoo povspeševati svoje p c-s vet ne s t ra n k a r s k op o 1 i ti č n e namene. Ustanovitev „Pevskega In glasbenega dr. v Trstu (Podružnica „ftiasbene Matice0 v L ubljaoi). Danes ob 8. uri zvečar je v „Čitalnični" dvorani (Nar. dom") ustanovni občni zbor tega toli zaželjenega društva in s 1. novembrom otvori novo društvo svojo glas- { beno šolo, tako, da bomo počasi v Trsta nudili naši mladini vso vzgojo in izobrazbo v j slovenskem jeziku. K*.r je to društvo v na-; rcdaem ozira velike važnosti za tržsške Slo-j vence, vabimo na ta ustanovni občni zbor vse prijatelje in prijateljice petja in glasbe sploh, da pomore j o moralno in mattri;alao novemu druitro, ki si je nadelo kulturno nalogo, gojiti petje in glasbo kot umetnost. Predavanje o „petju in glasbi'1. Koncertni vodja „Glasbene Matice*4 v Ljubljani g. M. Hub&d se je odzval povabila pripravljalnega odseka „Pevskega in glasbenega draštva r Trstu" ter pribiti danas na občni zbor novo se oinujočega društva, kjer bo predaval o petju in glasbi sploh. Veseli nas, da bomo imeli priliko slišati v Trstu našega koncertnega mojstre, kateri je pridobil „GKasbeoi Matici" tako odlično mesto ▼ pevskem in glasbenem svetu. Zato pa je tudi dolžnost vseh starišev in varnhov mladine, ki naj bi pohajala slovensko glasbeno lolo, da pribite na ta ustanovni občni zbor, kamor imajo pristop vsi prijatelji in prijateljice petja in glasbe. Odlikovanje. — Orožniški stražmester dež. orež. poveljnhtva št. 7. v Trstu Ivan Skok je v pri »n?njo mnogoletnega in pro-spešnega službovanja dobil srebrni zaslužni križec s krono. Shod jugoslovanskih žel. uradnikov in uslužbencev. — Danes dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršil v »Sokolovi« dvorani (Narodni dom) v Trstu shod jugoslovanskih žel. uradnikov in uslužbencev z naslednjim dnevnim redom : 1. nameravana omejitev, voznih ugodnosti za železničarje in njih rodbine, 2. povišanje stanarine, 3. slučajnosti. * * Stvari, ki stojita na dnevnem redu, sta nujni in važni tako za najnižjega uslužbenca kakor za najvišjega uradnika. Del n-ših dohodkov nam hoče vzeti žel, ministarstvo — vozne ugodnosti. Pokazati je treba, da je celokupno uslužbenstvo pripravljeno na najodločnejši boj za svoje starodavne pravice. Nočejo nam tržaškim železničarjem radovoljno iz lastnega nagiba povišati stanarine — zato je treba opomniti žel., ministerstvo na njegovo dolžnost. Odveč je skoro, da bi povdarjali posebej. V torek 19. t, m. pridite na shod vsi — členi in nečleni — uradniki, pod* uradniki, nižji uslužbenci in žel. delavci! Društvo jugoslov. žel. uradnikov. Zveza jugoslov. železničarjev. Narodne pesmice v okolici. Kakor že več let sem, se pripravljata pavski društvi „Velesila" in „Slava" v prvem okoličanskem okraju tndi letos za proglašenje priprostih narodnih pesmic, ki imajo za cašo trle d no velik pomen; tako, kakor d?ž, ki prihaja v poletni snŠi. Poživljamo zato naše skladatelje, apelujoč na njihovo požrtvovalnost, da doo'šljejo svoje t? m u namaču primerne skladbe najkašnje do 20. novembra t. 1. na goriomenjeni društvi. Pesmice naj bodo zložene v tsktu koračnice, oziroma valčka, ali tedi andante. Prvi družinski . večer „Slavjanske čitalnice" ki se bo vršil v soboto 23. t. m., privali v veliko dvorano Nar. doma veliko na Monakovo ob 6, uri 30 min. zjutrai, ima tam direktno zvezo na brzoviak štev. 67 v Fran-kobrod, Kolin iu London, ki odhaja iz Mo-nakovega ob 7. uri 5 mio. zjutraj in dospeva v Frankobrod ob 1. uri 51 min. po noči in v London ob 5. uri 3S min. zjutraj. Via vožnja iz Trsta c. kr. d. ž. do Londona traja torej le 36 ur 38 miu. Za udobnosti potajo5ega občinstia je preskrbljeno v obilni meri. Iz Trsta c. kr. d. ž. do Monakovega vozi en direktni voz 1» in 2. razreda, izven tega spalen voz; na progi Monakovo-Bruielj vozi en jedilen voz in med Mcnakovim-Ostende oz. Kissicgen vozovi brez izmene. Ker je ta z reza spojena z brzoparniki avstrijskega Llcyda iz D^Imacijv, Aleksandrije, Carigrada itd., je p&č poklicana, da si osvoji promet med Orijentom, Adrijamkim morjem in Acgleško. Eiaka hitra zveza v obratni smeri se oživotvori bržkone v poletju prihodnjega leta. _ Tržaška mala kronika. Brezsrčna tatica. — Sedemletna deklica Jerica Muratori, stanujoča v ul. Barriera Vecchia št. 9. ao je včeraj z'utraj podala ca policijski inspektorat v ul. P&ri&i, kjer je lokaje povedala, da jo je v ulici Antonio Caccia malo popre] ustavila neka ženska, ki jo je pod neko pretvezo cdvedla v vežo bližnje hiše, kjer jej je iz ušes ukradla uhane z dijamanti v' vrednosti 7 kron. Čuden patron. — Steklar Lavro Gatnik, 48 let star, stanujoč v u). Madonnioa št. 3, je naznanil policiji, da je predvčerajšnjem popoldne neki Prelc, od katerega je pred par dnevi kupil za 10 kron otroško posteljico, prišel k njemu na dom in hotel z vso silo odnesti prodaao posteljico. Gutnik, prestrašan vsled groženj in nasilnega vedenja Prelca, se ni temu zoperstavil. Prelc je bil takoj aretiran, ali je zanikal, da bi bil grozil. Kljubu temu so ga pridržali v zaporu. Ukradeno kolo. —: Iztirjevalec Josip Zvetresnik, star 22 let, je naznanil policiji, da mu jo bilo vkradeno kolo, ki ga je v soboto puitil v veži hiše št, 4. v ulici del-1'Oimo. Roka V stroju. — Dninarju Rudolfa Marig, ktaremu 23 let, zaposlenemu v tržaški tovarni testenio, se je včeraj med delom roka zaplela ▼ stroj, ki mu je odtekal palec. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Povožen. Šestletni fantič Josip Knez, stanu;oč v ulici Školjo št. 636 je včeiaj ob 1*30 pop. šel po ulici Giulia v šolo. Ko je bil n.* rodnega občinstva, kajti vsocred je tako za* j vogalu ulice Ga ileo Galilei, ga je enovprežoi niaiv ia veeitramki, da b) £res zabave zvjvoz, ki je z vi predstavljali? Da. in to mnogo dovršeneje, nrgo emo si upali želeti. Sama P e p e I k a (g.ca Mekindova) je bila sijajna v sroji prirodni lepoti in ljubkosti. Nje sedaj tužni, sedaj veseli glas nas je spominjal večernega zvona, ko tekmuje žrrgo knjem slavca. Pri g.ci Mekindovi moramo pohr&liti nad vie nje skromnost in prirodnost igre. Vlogo se je naučila v dveh dneh skoro dovršeno, da-»i ni bila lahka, ker je v stihih. V g.ci Mekindovi je dobil naš oder dobro ljubimko; treba jej Še najti tovariša, ki ga še ni, a bi bil toli potreben ! Pepel ki polu-sestri Eunigonda (g.ca Puctije a) in Serafina (g.ca Žsleznikova) stn ra-vili karakterja zloboic in — les preci-eusss ridicules — v dovoljni meri, a »e nadejamo na reprizi še boljšega. Njiju zb&danje mora biti nekoliko hitreje, tnlminantneje, a na drngi strani zopet odločno, naduto, ker sta plemeniti grofici Kcitterknatterfchnatter-h&ucen, ki stpirirata na kraljevsko krono 1 Zato ie morata tudi na dvoru čutiti kakor dem*, a ko jo princ žali, mora njiju ponos vskipeti. Nikakor ee ne smeta tako hladnokrvno oddaljiti od fatalne stolice in steklenega čeveljčka. Mačeha S i b i 1 a (g.a Germekova) je bila vedno na svojem mestu, nemo ce vedno z rn&ko dovršenostjo. Hvaležni moramo biti te: ?ro5tovani prijateljici našega gitdališč?, ki posvečuje toliko ljubavi dobri strari svojeg* naroda. V Tvojem eksotičnem vrtu živi kraljica žk:^teličkov in Vil, neko vrst „burbero bene* fico" in midi za tlačeče čirovcica Valpurga (gospa Danilova) Umetnica ki pozoa dušo raznih junakinj. Katere ne pozna naša Danilova ? Saj jo z zadovoljstvom trečat&mo tako kakor ml^do ciganko kakor staro čarovnico, vedno odkrivajoči n?. njej nove sile, kakor da je ona sama vir stostrokega življenje, zrcalo, v katorem odseva stotina du& in zoačajev. (tospod Verovšek je gostoval v vlogi krslja K a k a d u, ki več misli n?« želodec nega-li na kreno. Mi si skoro ne moremo militi Verovška v vlogi, ki ne bi zahtevala zavitega nosa in smišne poze. Verovlek je kalj — smeha, neizčrpen šaljivec. kralj — biiffo, kmet buffo 1 ! Njrgiv sin, zlati princ Kr&snoslav e bil g. Lesić, Ta je edea izmed tistih ijndij, ki iz.'en svojega poklica ne vedo za a;et. Ves so je posvetil odru, da-si ni igralec po poklicu, ves se žrt.uje slovenski Thaliji, da-ai ni Slovenec ! O a ne išče koristi, ni mu do slave, plačilo mu je v — vspebu. A da v«peva, to po:rja naša ljudstvo vsakokrat, ko stopa Lešić na oder. Ko bo sigurneji gleda jezika, bo sigurneji tudi v ig i in potem bo dovršeneji. Le eno bi mu priporočali: da v mežkih vlogah daja zaljubljenosti več — možatosti. Ros je, da je ljubezen ženska, ali za človeka do teke meje. Gro»pa Bratiua je zadovoljil občinstvo v ulogi berača in oni S i i a k s 8, Glas ma ie mil, a ge»te posta ajo svobodneje. Dr orni maršal g. Lili;an je začetnik, ki se je odiik val po finsm nastopu in jasnem izgovarjanju. Minister (Boledarski) iu nadkonjnr 'Potrato) sta bila dovolj dobra v svojih smeš-n:h nlogab. A tisti ubogi ubogi Monteconte itd. itd. 1 Predstavil se nam je v srajti luči g. Raj-ntjja kakor »zbornega komika. G. Rsjcer se pridno uči; srečno je izbral genre svojih vlog in — vspeva. Cbtalo osobje je bilo dobro, posebno pa so gracijozni baleti škratov in vil izzivali viharje navdušenja. Scenerija dovršena, posebno lepo je bilo bivališče čarovnico. Salonski orkester krajša pavze, ki naj bi bile krajše. Aplav/a je bilo ob lo tekom igre in na koncu dejanj. Gledališke skoro razprodane. Pepelko treba ponoviti čim prej. J. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. — Danes 2. repriza Puccini-jeve opere „Madame Bjiteilj«. _ Društvene vesti. Pevsko društvo Adrija v Barkovljah na- zi&nja, da se bodo vršile pevske vaje od se-daj naprej ob torkih (moški zbor) ob četrtkih (ženski zbo ) in v petkih (mešani zbor). Istočasno te naznanja, da se vrši daneB vaja ob 7. uri zrečer. Vsprejemajo se nove moške io ženske moči. Glasbena š.ia Šentjakobske Čitalnice. Daies je vaja za klarinete, jutri pa za pi-balce instrumente in sicer cb 8. in pol uri zvtčer. Vpisovanja za klavirski tečaj, katerega se otpori prre dni novembra, ■© vršijo vsaki večer do zadnjih dni tega meseca. Trgovsko izob, društvo. — Drnes večer ob 9. uri so vab:jeni odborniki in vsi člani odseka za zadružne zadeve k redni seji Predsednik« Telovadno društvo tržaški sokol v Trstu Jtbilci oddelek ima danei zvečer ob 8% uri v re»tav. Balkan važen sestanek. — Prosi se) da se sestanka udeleže vsi jahaču x Pod VOZ je prišel ca Verdijevem teka-lišču 6-letni deček Alojzij Nardin. Hudo po-škodoianoga so prenesli v tuk. bolmšaico. Deček je ssm zaktiril neirečo s tem, da se je cbešal za nek voz, ki je vozil proti glavni pošt:. I x Izpred sodnija. Takašaje okrožno kakor kazeaako sodišče ie obsodilo brata Ivana in Karol Čermelj, oba iz Kbmsnj, na 15 me sečno ječo, ker sta 8. avgu«ta t. 1. hudo poškodovala nekega Andreja Kanduia iz Vrtovima. Iz šolske službe. Sapient na državni gimnaziji v Gorici Olivier Stua je imenovan provizoričnim glavnim učiteljem na učiteljišču v Gradiiki. x Semenj za živino. Na zadnji semenj je bilo privedenih 300 volov, 30 junic, 95 konj in 800 prašičev. x Manifestacija za Franclsca Ferrer v Gorici. Socijalni demokrat)« so nameravali ■klicati v ponedeljek večer iaven shod, da protestirajo proti mmrtitvi Ferrer-i*, a policija je javen shod prepovedale. V sled tega se bo vršil shod po § 2 v torek svečer v , »Klub slov. tehnikov k Pragi" ima svoj prvi redni občni zbor v četrtek, dne 21. oktobra v „Narodnem domu" na Kral. Vino* hradjh. ^lar. delav. organizacija Tovariši! Radi nepredvidjenih zaprek se na soboto napovedovani II. redni občni zbor N. D. O. (nadaljevanje) vrši nepreklicljivo v petek dne 22. o k t o • bra t. 1. ob 7.1/, uri zvečer v gle-daliŠčni dvorani „Narodnega Doma"j v Trstu. Dnevni red : 1. Spremembe pravil, 2. Volitev predsednika, odbornikov, nadzornikov, pregledovalcev račnnov in razsodišča. 3. Slučajnosti. Ker je ta občni zbor izredne važnosti, ponavljamo klic: Tovariši! Vsi v petek dne 22. oktobra t. 1. v „Narodni domM. Odbor N. D. O. * * Zaupnike iz Rojana vabimo na zaupni sestanek, ki bode nocoj ob 7. in pol mi zvečer v „Konsumnem društvu" v Rojann (pri cerkvi). * * Vsi železničarji ao naprošoni, da se v velikem številu vdeležijo nocojšnjega železničarskega shoda v „Sokolovi" dvorani (Narodni dom). Začetek ob 8. uri zvečer. * * * N. D. O. vabi vse zaupnike in odbornike sknpin, iz vseh okrajev, na; pridejo v sredo, dne 20. oktobra t. 1. ob 7. in pol uri zvečer na zelo važen zaupni sestanek v pre-store N. D. O. _ Darovi. Za Št. Jakobško podružnico Ciril-Meto-dove družbe nabralo se je, v nedeljo 17. t. m. v gostilni društra „Jadran" povodom krsta mladega Maksa Mihelak kron 8'80. Srčna hvala ! Za Ciril-Metodovo družbo za Istro, nabralo ce je povodom obiska pri družini Babič pri Babičih kron 10'—. Darovali so: Iv. Babič preds. posoijlnice in kons. društva pri Babičih 1 K, Bizjak Josip 2 K, Kom para Marij 1 K, A. 1 K, Urbanovič 1 K, Terčon Jo«. 1 K. Razni darovi 3 K. Srčna hvala! Akad. fer. društvu Balkan" bo dopcslali za „Družbo Sv. Cirila in Metoda", „Dijaško pod?, društvo v Trstu" in za ljudske knjižnice vzdrževane po omenjenem druStru : Pola 49 (gospodična Mici Amf, Sežani). Po 5 K: Dr. Verčon, Peter Pirievee, žmnozdravnik. Kalčič, lekarnar (r sporna na Sežano). Po 3 K: Dolenc, geometer in Janja Stolfa. Po 2 K: Josip Bebec, Ant. Fabčič, Jošk Lotrencov, Viktor Miilej, dr. Reja (Komen), Wesner, dr. Abram Make, Mimica Stolta in Franc Tranpnš, strojevodja v Trstu in gospa Kontelj. Pesniška zilca „Sežanska" K 2 10 ; „Savan" K 1*30 i Tine Terčonov, učitelj, K 150; Franja Golič K 1*40; Stanko Vičič, učit., 1-20; Družina Rožič K 1*20. Po 1 K: Neimenovani gospod, Uiška Šmuc, Milena Pirjevec, Justina Spatczapan, Tomaž Foltynek, orožnik, Sežana, Ana Novak, Marija ,Ćsrdgoj. Alojz Bajec, c% k. učitelj, Alojz Škerl, ptš'ar, Emest Di Žoiž, Albin Fuilao, uči teli, Josip Pahor, učiteli, Peoca Š:cifj, Roienberg, Karol B.ziak, Falk, fin. stražnik, Duto*lje, Božeglav, Franc F.ifila, Vičič Antonija, Ana Macarol, Ant Vrečko-Samatcrca, Marija Kend, učiteljica, K. Turšič učiteljica, Josip Ghrbec, Marko Z-iidaršč, družina Čebaiec, Anton Barič, Ana Škapin, natakaric«, Štergar, žel. uradnik, Goljevšček Jože. Turk, Josip Ruštja, gospodična Mici Amf jva (vrla nabirateljica), N. N.; „Sokol" 68 vin. Errata Corrige! P*i poli 104 (g. Ferdo pl. meinmajer je pomoti ma izostalo Marija Pešelj 1 K.) _ (Pride še.) Vesti iz Goriške. Odlikovana Pekarna in slaščičarna : z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909 Trst, ulica Rcquedotto 15. - Podružnica ulica Miramar 9 naznanja slavnemu občinstvo, da ima na dan svež kruh. Prodaj alnica ie tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti, posebno za Čaj ; ima razna flsa Visa in likerja v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsako vrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinelšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skerk- ANTON REPENŠEK knjigovez v Trstu, vi a Ceollla O priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvrSujejo vsa v to Btroko spadajoča dela to6no in po zmernih cenah, - SVOJI K SVOJIMI ==— KKJOOOOOOOOOAUa citti di Trieate" Trst, ul. 6. Carducci 40 (prej Torrente} a EL ' Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n. Cemen t - Portland ■»SALONA Dražbe „SPALATO" Anonimno dele. drnitvo eementa Portland SALONA. Letni pralzBođl: 10,000 PBžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Si/sn IV EDINOST" St. 293 V Tretu, dne 19. oktobra 1S09 gledališču. Lastniki javnih lokalov bodo pozvani, naj iite zatvorijo ob čatu zborova* riie in se ustavi tudi tramvajski promet. Kakor čujemo, se bo predlagalo magistratu, caj prekrsti cedajno škofijsko ulico ca ime Francisco Ferrer. Vesti iz Istre Nadomestna deželnozborska volitev v Istri. Na me»to odstopivšega deželnega poslanca dra. Hektorja Constactini-ja se bo vršiia nadomestna volitev enega deželnega poslanca v velikem posestvu dno 15. decembra 1909. Novo društvo, C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega drnštva: „Katoliško izobraževalno društvo" v Malem Lošinju. Zobčasta železnica na Učko. Železniško ministe; at* o je stavbeni družbi Union na Duna u dcvolilo, da sme izvršiti pripravljalna dela za zobčasto Železnico nižje vr*te is Lovrana na Učko. Za ljudtke knjižnice v Istri. Dandanes va že vsakdo, da samo znanje čitania in pisanja ne zadošča človeku, ampak da mu treba dodati todi drugih stvari, da i3 more povspeti do potrebne kulturne višine. Za to re dandanes v kulturnih deželah poleg tečajev za acalfabete, poleg mnogih šol, mnogih drugih zavodov za izobraževanje snujejo posebno tudi takozvana ljudska vseučilišča in — javne ljudske knjižnice. V Istri se je doslei slabo paziio in gledalo na čitanje knjig. Zato imamo za S6daj v Istri komaj desetorico urejenih ljudskih knjižnic, ki so bile ustanovljene Ke le v zadnjih časih. Res je sicer, da je temu krivo neznanje v našem ljndct.u, ki ni samo krivo, da poklicani faktorji niso skrbeli za to* Radi tega si je hrv.-slovensko akademično ferijalno društvo „litra* nadelo med drugim tttdi nalogo, da osnuje čim več ljudskih knjižnic. V razdobju enega leta je osnovalo pet ljudskih knjižnic z jedno liudsko čitalnico, in to: v Pazinu, Štrpedu, Boljunu, Dekanih in Lovracu. Koneem tega meneča cdpte društvo svojo šesto ljudsko knjižnico v Usrezigab (pri Kopru). V Dekanih je bila otvorjena ljudska knjižnic* dce 26. septembra v prostorih tamošnje čitalnice. Ormar je podarila občina, a knjiže i kar je g. A. Mahnič. V Lovranu je knjižnica od dae 10. oktobra v hiši g. Ilija-šiča, mizarja, ki je cb enem tudi knjižničar. Orroaro je poklonila tamošnja čitalnica. V Marezigah bo ku ižnica nameščena v prostorih tamošnje čitalnice, ki da ob enem tudi ormar za križnico. Ž* knjižnice so darovali knjige: .Hrvet. puč. prosvjeta" 100, čitaonica „Danica" u Lotiacu 82, akad, dr uit to „Zvonimir" 48, alovt akad. društvo „Slovenija" 30, Kazimir Jeluš ć 30, potujoča ljudska knjiž. tolminskega učiteljstra 33, „Slovenska Matica" 25, Ramiro Starger 32, Kuzma Marticčič 24, ljudska knjižuiea u Voloskcm 22, A. Kalokira 15, I. M. 14, Ivan Golubič 12, L Juretič 10, J. Ž. i A. S. 9, Marijan Kalckira 8, H. Macan 1 knjig?. V denarju so darovali : Posojilnica na Voloskem 50 K, dr. L Pcščić 10 K, prof. J. Jakac 10 K, I. Sancin 2 K; a v zadnjem iskazu je izostalo, da je boljun-ska posojilnica dala 20 K za tamošnjo knjižnico. V zalogi nima društvo več niti ene slovenske knjige, a hrvatskih malo. D-uštTu prihajajo iz raznih krajev prcšnie, dtx etveri samo, ali da pomore k ustanovili knjižnice. — Društvo bi rado ugodilo vsem prošnjam in željam, ali, žal ne dovol.u~ejo mu tega materijalne rnzmtre. Zato se brača do rcdoljubo* in pri;atel:ev l.udčke prosvete, da je podpro s čim obilcejo podporo, bodi v knjigah, bodi v denarju, da bo t:ko moglo društvo svo e delo vsestranski razširiti in na ta način č.m več doprineiti k razroju presvete med zapuščenim naredim ▼ Istri. Procimo poučnih knjig za I«trc. Sed&misi in bodočim dtredateljem se najlepše z.hffclju emo ! Akad. fer. dr. „litra" — Pezin. Na znanje g. Accurti-ju. „Naši Slogi" javljajo iz Z&dra, da je cd eodiiča v Puti, r&Tno k j je tmjbalj vihral takozvani „vele-1 izdajtišLi prcce? v Zagrebu, dešel ra neko ' okr. B.dišče v Dalmaciji urfidti dopia pisani s cirilic?, ki je prešel ca nadsedišče v Zadru! vie do najvišega sodi&ča na Dun&iu. In i vendar ;i d ose da;. puljsko sodišče proglašeno še ielei2dajskim. Tujci v Opatiji. Od 1. jan. do 13. oktobra 1909 je obiska)" OpUi.o 36.255 oseb. Dne 13. oktobra 1909 je bilo cavzcčib 2,477 oseb. Trgatev v Istri jg že isvrlene. Kakcr p ihajitjo poročila iz raznih strani, je letošnja letina nekako sredn e vrste, kjer ni bilo toče, a kjer so bili pa viucgrždi uničeni po toči, so nabrali prav malo grozdja. Radi neitalnega in deževnega vremeaa ni &iogio grozdje pov-ucd enako dozoriti in tam ne bo vino tsko dobro, kakor lanjsko let". Belo grozdje je povsod bolje doaorelo. Cena moštu je tudi ietos na nekaterih meetih zelo nizka. OGLASE treba nastavljati na „Inse-: ratni oddelek Edinosti". : Listnica uredništva. Dcpivniku A. P. is Srž&ne. O stvari, rzdi katere se nritožujete, nismo dovclj informirani in se hočemo obvestiti. Rekrimina-cije Vaše v jezike-vnem pogledu, pa so »se-kako opravičene in pozi-l:emo tudi mi finančne oblasti, l»i v naših slovenskih krajih nameščajo le Uke finančne organe, ki bodo mog'i cbče*ati in veprejemati zspicnike z nsšimi s rankemi v miho/iin materinem je-z ku, k&kor se dogaja v vseh italijanskih krajih. Našim strankam pa priporočam?, c»j zahtevajo od finančnih organov zapisnike v slovenskem jeziku in naj diugrčnih ce podpisujejo. acuauc»sueun TVBDSA = Kostor Mali oglasi. Knjigovežkega učenca rfcSS knjigovez, ulica Gecilia št 9. 1858 Komptoaristinja vešča popolnoma nemške stenogrsfije in pisalnega stroja išče službe — Ponudbe A. Pridnost na Inser. odd. Edinosti. 1856 Vnaiom 86 kuhinja 12 kron meBečno, IloJtJIll mirnim osebam, ki bi prevzele v hiši kako delo proti plačilu. Naslov pove Inseratiii odd. Edinosti. 1857 Uohlls*€Stl9 prazna soba odda se po nizki moliliralla ceni. g. Anastasio 2, IV. nadstr. 1853 Gospe In gospodične Th^t/r ŠTOK. Stroga tajnost. Kjadin 208, Sv. Alojzij. 1854 Odda qh meblirana soba. Madonna del Mare 3» št. 2, UL nadstr., vrata 16. 1852 I iiiHcIfi nI o c 80 50 Tršn T nedeIJ'° 31./10 ljuu9hi |iigo katerega priredijo mladeniči v Kraj ni vasi pri Sežani v prostorih gosp. Antona Zlobec F. B. 1855 Vnoinm se odda iakoj dobro upeljana mesnica. lldJClIl Kje, pove Ins. odd. Edin. 1839 Intfilinonton petdesetletni udovec brez otrok |lllOliyClllCll izvežban v trgovski in obrt nijeki stroki, zdrav, z inicijativo, več kot 25 let naseljen v Trstu, popolnoma vtšč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, neomadeževane preteklosti, je po celi Evropi ponovno potoval, išče službo kot zasebni ali občinski tajnik, korespondent, kontoarist, potnik itd. Bi opravljal posle korespondenta v mestu tudi na ure in Šel bi le v stalno službo tudi na deželo. — Ponudbe na Inseratni odielek Edinosti pod ,Miranskyu. 1821 Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA in tapetarij Paolo Gastwirth v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85 e veliko izhero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: — Zadnje novosti te stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti Bogomil M am i Mm ima svojo novo proda-lolnlco v ur * T33T1D cl. Vlnc. Belite! 13 nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovrstne vcrilice po pravih tov. cenah skiadi&de oblek z& moške in de$ks Trst, via S. Giovanni 16, i. n. t Pozor krčmar ji in zasebniki Podpirani se priporočam gg. krčmarjem in zai aebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodis pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma vea iptraka vids kakor, n. pr. belo in črno, refošk, berza-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob času trgatve-tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji in za. sebniki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupiti Gotovi naj bodo. da posredujem pošteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko. Udani Martin Sreboth, trgovec in po-! sredo valeč v Poreču (Istra) ava F. Eormann, Trst | ulica 6iosue Carducci 20, Trst ^ Velika zaloga steklenih šip ter ^ navadnih in dvojnih zrcal. Kristali veake velikosti. Specijaliteta : ste- «2% kleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejtne vsako-vrstne poprave, provlačenja s ste-klom, verande itd. ^ ZaUgaielj s-avb. podjetnikov tt»XK$e*StXKK»SC n Prva slovenska tovarna sodovke (§1-fonov) in pokalic I Hribar«Raženi I na Opčinah >f }f se priporoča gg. gostilničarjem v )f Trstu, okolici In na Krasu. ^ Postrežba m in sa dom. $ jijffPPPFIPPPFIPPPffit PR0DAJALNIC1SVIGARSKIH1 JOSIP OPPEriHESM -1 urar In IzdslovalelJ čaaomarjev | ~ trst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilom. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih oenah. Popravljanje se izvrši po đog, cenab in z garancijo Po neuerletno uIsoKIh cenah S« večkrat kupuje blago z% moike ln ienake obleko. Temu so lahko izognete, ako naroćite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj bre plaćao poiiljateT moje rnn jesenskm in zimi uzom Imam ▼ salogi samo najbol. Se blago aadnjih Dovoati. FranzSchmidtJagerndorfl03 Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijead Salarmi Ponte della Fabra 2 | ul. Poste Nuove (-vogal Torrente) Alla cittA di Londr* V7t>lik irbor Ugotovljenih oblek za moške in dečke koetomi m otroke. PovrSnikl, močne jope, koioti in rr-min p ai eto to v. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. NepremoČljivi plaSči (pristni aogleSki) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Jzgotovijajo se obleke po meri po najnovejši v,odi, točno, soiidno m elegantno po nizkih cenah Umetni zobje Pltmfeba^j* robov. Izdiranje zobov br m m vsake bolečih v zobozdravniškea kabineta Dr.3.Čermaking.i:usdi TMT ■Hm M> Giurm Htm. 13, II. a«