^ yuk dan razen sobot, nedelj in praznikov. ^ diily except SntunUjn. Sunda/l and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Urednliki ln uprsvniiki prostori: 2657 South Lawndala A v«. O (flot of Publication: 2057 South Lawndale Ava. Talephone, Rockarall 4004 LET0-YEAR XXXVL Cena lisU ja $0.00 m*tt*r Januar/ iS. l»a. at tha aoat-oOtoa at Chtcaao. Ilitoota. under tha Act of Coagraai ot March S. 187*. CHICAGO 23. ILL. TOREK. 21. MARCA (MARCH 21). 1344 Subacription $6.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 57 AccepUnca for mailing at special rata of poatage provldad for tn section 1103, Act of Oct. 3. 1017, authorized on Juna 4. 1010. - * i *i J r ■ 1 * 1 1 ' " ■ ■ — Ruske kolone okupirale nemško trdnjavo ob reki Dnjester Rusi za petami nemikih in rumunskih legij, ki beže od reke Dnjester proti Rumuniji. Nemški odpor na •everozapadni strani Vinice zdrobljen.—Ljute bitke na italijanski fronti se nadaljujejo. Britski letalci metali bombe na Frankfurt, središče nemške kemične industrije, ameriški pa na nemško letališče pri Celovcu in tovarne v Gradcu. London na znanil uničenje šestih nemških podmornic.— Američani okupirali glavni otok Admiralske grupe London. 20. marca. — Kolone prve in druge ruske armade so ..udrle skozi dve vrzeli nemške bojne črte in pognale Nemce proti Rumuniji in vznožju Kar-pitskega gorovja ob stari poljski meji. Premier Stalin je danes naznanil, da so ruske oklopne kolone okupirale Mogilev-Podpl-ski, ključno nemško trdnjavo ob reki Dnjester, in Vinico, nemško vojaško bazo v centralni Ukrajini. 60 milj severno. Nemške "bojne linije ob reki Bug so se zru-iile pod udarci sovjetske sile in ruske čete se zdaj vale proti Lvovu. London. 20. marca.—Ruske armade so za petami nemških in rumunskih legij, ki beže v smeri Rumunije od reke Dnjester. Rusi so prekoračili to reko v več krajih in udrli v Besarabijo. Veliko število sovražnikov, katere io Rusi vrgli v to reko, je utonilo. Druge ruske kolone podijo metali bombe na nemško letali šče pri Celovcu, Koroška, in vojne tovarne v Gradcu na Štajerskem. Železniške naprave pri Kninu, Jugoslavija, so bile tudi bombardirane iz zraka. Sodi se, da so britski in ameriški letalci vrgli čez tri tisoč ton bomb na omenjene kraje. Uradno poročilo pravi, da so Angleži izgubili 22 bombnikov v napadih; ameriške izgube niso bile razkrite. Na drugi strani so pa nemški letalci metali bombe na mesta v vzhodni Angliji. Uradni komunike pravi, da niso povzročile velike škode. Admiraliteta poroča, da so enote britske bojne mornarice potopile šest nemških podmornic, pet v severnem delu Atlantika, v zadnjih 20 dneh. Samo ena britska ladja je bila poškodovana po torpedu, vse druge pa so se vrnile v Liverpool. „ _________ Zavesnlški stan na Pacifik«, flemce proti Odesi, luki'obH6t-J"20. marca.-^Atneriška okupaoija nem morju, ob progi železnice Na ozemlju stare Poljske so Ruti okupirali Kremenec, nemško vojaško trdnjavo, 70 milj severovzhodno od Lvova. Prvi sovjetski vojaški oddelki so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 60 milj od Lvova. Soroki, strategično mesto na apadni strani Dnjestra, je padel. To je prišlo v ruske roke 1.1940, naslednje leto pa so ga okupirale rumunske čete, ko se je Rumunija pridružila Nemčiji v vojni proti Rusiji. Sovjetske kolone se vale proti reki Prut, drugi naravni obrambni črti, 50 milj zapadno. Rusija si prisvaja vse ozemlje do te reke. Bukarešta, rumun-prestolnica, je oddaljena toanj ko 270 milj od te reke, bo-»ta oljna polja, ki zalagajo Hitlerjevo vojno mašino z oljem, Pa 250 milj. Na everozapadni strani Vini- * so Rusi zdrobili nemški odpor in zasedli več naselbin ob Prf>Ki železnice Odesa-Lvov med Zmennko in Proskurovom. Ra-*K»nizirana nemška sila je biU «oro popolnoma uničena v bit-®1 Rusi na severovzhodni stra-P Nikolajeva, pristaniščnega *wta ob Črnem morju, in oatan-te be/e proti Odesi. J Italija. 20. marca — uto pete zavezniške armade *> Jrtle vso Cassino z izjemo »rajnem zapadnega predela, ^o število nemških častni vojakov se je podalo. Na drugem koncu italijanska ■onte m- | " - nv*znivkj •n-ljujB k< gjmjs, iJute bitke nadaljujejo. upniške enote ob-IT« nemške postojanke P' ;,n zdaj, ko se ruske kolone vsle proti Rumuniji. Poročile, ki pa niso potrjena, pravijo, da bo akuiala skleniti mir z zavezniki Ako se bo Rumunijs umaknila iz vojne, kar je možnost, ji jiosta najbrže sledili tudi Bolgarija in Ogrska. Vsi trije sateliti nacijske Nemčije so se na-veličali vojne* Doznava se, da je položaj v Rumunijii kritičen. Antonecu je poslal princa Stirbeyja v Ankaro, da Um naveže stike z diplomati nevtralnih držav in jih pridobi za posredovanje v prizadevanjih za sklenitev miru Bivši čikaiki iapan Thompson umrl Chicago, 20 marca. — VVilllam Hale ("Big BUD Thompson, ki j« bil trikrat izvoljen za župana, jc sinoči umrl v svoji sobi v hotelu Blackstone On je igra važno vlogo v republikanski stranici ln zgodovini Chicaga Podlegel je srčni Hibi v starosti 74 let. U J ni j a zahteva ponovno uposlitev voznikov Pittsburgh, Pa., 20. marca.— Unija Amalgamated Association of Street Electric Railways & Motor Coach £mployees, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, zahteva ponovno uposli-tev voznikov avtobusov, katere je Greyhound Co. odslovila in s tem izzvala stavko. V tej je zavojevanih čez tisoč voznikov. Avtobusni promet med Pittsbur-M ghom, New Yorkom VVaahinto-nom in drugimi mesti je bil ustavljen zaradi stavke. Izdajatelj čikaškega lista umrl Chicago, 20. marca.—Samuel E. Thomason, izdajatelj lista Times, je umrl danes zjutraj v bolnišnici v Tampi, Fla. Po poklicu je bil odvetnik. Podlegel je srčni hibi v starosti 61 let. program i stabilizacije povojne uposlitve Amerika m mora zavarovali prod depretijo OBVEZNO DELO V INDUSTRIJAH Waahlngton. D. C» 20. marca. —Senatni odsek, v cigar področje spadajo vojni koiitrakti, sodi, da bo osem milijonov delavcev izgubilo zaslužek, ko bodo industrije prenehale js produkcijo orožja, streliva in druguega bojnega materiala. Iz tega razloga je predlagal sestavo programa, ki naj bi garantiral delo vsem sposobnim ljudem} v prehodni dobi po zakl j učenju vojne, ko bo treba industrije, ki so zdaj udeležene v vojni produkciji, preurediti za produkcijo civilnih potrebščin! Člani odseka so senatorji Tru-man, Murray in Revercomb. Predlagali so ustanovitev sklada dvesto- milijard dolarjev za financiranje jpovojnega produkcijskega programa, ki naj bi zagotovil uposlenoet vsem in postavil podlago povojnemu gospodarstvu. "Sedanja situacija je potisnila resne problema na površje," prsvl odsek v svojjm poročili* "Prehodna doba i« vojne v mir prinese neizbežne fotežkoče, katera moramo imet&daj pred oi-mi. Ka tisoče podjetij, zlasti manjših, ki zdaj prispevajo k vojnim naporom, bo prizadetih finančno in drugače, ko bodo kontrakti glede produkcije bojnega materiala preklicani. Načrt, čigar avtorja sta senatorja Murray in George, predvideva rešitev perečih problemov." Člani kongresnega odseka za vojaške zadeve razpravljajo o programu obveznega^ dela v vojnih industrijsh. General Lewls B. Hershey, direktor federalne naborne komisije, in Donsld M. Nelson, načelnik odbora za vojno produkcijo, sta zadnji teden izjavila, da bodo industrije izgubile veliko število delavcev kot posledica vpoklica moških v starosti 18 do 26 let v armado. Oba sta se izrekls zs obvezno delo, ki naj bi zamašilo nastsle vrzeli v delovni sili. Nove smernice v mobilizaciji razpoložljive človeške sile bodo nsznanjene ta teden. Domače vesti Slovenakl mornar padel Chicago.—Joseph Klajderman in njegova žena sta prejela poročilo od momaričnega depart-menta, da je njun sin Anton, ki je služil pri bojni mornarici, sredi meseca februarja padel v bitki z Japonci na otoku Kwajalei-nu Maršalske grupe. Is Mlnneaota Virginia, Minn.—V bolnišnici je umrla Ana Lušin, stara 76 let. V Ameriki Je bila 45 let. Zapušča sestro v Gilbertu, v starem kraju pa eno sestro in enega brata.—V bolnišnici v Supe-riorju ja umrla po kratki bolai-ni Eleanor Stariha, slara 63 l«t. —bolnišnici St. Mary v Dulu-\hu se nahaja rojak John Zore-tiČ Iz Eveletha. Podvreči sa bo moral operaciji.—V Floridi, kjer se je mudil na oddihu, je umrl Štefan Stonich, znani trgovec iz Chisholma. Druge podrobnosti niso znane. Nov grob v New Yorku New York.—V bolnišnici Bal-levue je po dolgi in mučni bolezni umrl Anton Svet, star 67 lat in doma iz Dolenje vasi pri Cerknici, od koder je prišel v Ameriko 1. 1902. Tri leta pozneje se je vrnil v domovino in vodil ja lesno trgovino v Podskrajniku pri Cerknici do 1. 1028, nakar ja spet odpotoval v Ameriko. Nekaj časa je bil v West Virginiji, nato je prišel v New York. Pred tremi leti, ko je zbolel, je odšal k svoji hčeri v Cleveland. Prad petimi tedni se je vrnil v New York, kjer je zdaj umrl. Zapušča ženo, štiri sinova, dva hčeri, v Akronu, O., anaga brata, v Barbertonu, O., pa sastro in več drugih sorodnikov. Bivši francoski minister ustreljen Alžir, Alžarija, 20. marca,— Pierre Pscheau, bivši notranji minister v Lavalovi lutkarski vladi v Vichyju, kl je bil na obravnavi pred posebnim vojaškim tribunalom spoznal za krivega . izdsjstvs, je bil dsnes ustreljen* Ursdno naznanilo pravi, da je bila eksekucija izvršena v bližnjem vojaškem ta-boriiču. Priziv proti smrtni obsodbi je bil zavrnjen. Več iivil za civiliste v tem letu VVashington, D. C., 20. marca. —Civilno orebivalstvo bo dobilo večji del pridelkov v tem letu Federslns živilsks administracija pravi v svojem poročilu, da hodo civilisti dobili tri četrtine zsloge masls, eno četrtino manj nego v letih pred izbruhom vojne, in prav toliko mesa kot preteklo leto. Adamii orisal partizanske boje Partizani se bore proti vsAm tiranom Chicago.—Pisatelj Louis Ads-mič, ki je bil glavni govornik na shodu preteklo nedeljo v Češki dvorani na 18. ulici in Blue Island, katerega je sklicala lokalna postojanka Združenega odbora jugoslovanskih Ameri-kancev, je pojasnil sedanji položaj v Jugoslaviji z osirom na gibanje osvobodilne fronta pod vodstvom maršala Tita. "Kakor so Fotičevl pristaši doživeli poras v Garyju, kjar so skušali na podel način preprečiti nocojšnji shod v tamkajšnji Šolski dvorani, tako bodo doživele poraz reakcionarne sile tudi v Jugoslaviji,1' je poudaril Adamič. "V resnici jezamejno vlado to že zadelo, kajti partizansko gibanje v Jugoslaviji dobiva vsak dan več pomoči od zaveznikov. Jugoslovansko ljudstvo se je pred tremi leti dvignilo ne \9 proti zunanjemu sovražniku, ki ja v aprilu 1. 1941 udri v Jugoslavijo, temveč hkrati tudi proti notranjim sovrsž-nikom in kolaboratorjem • fašističnih režimov. V zadnjih treh letih se je odpor Izoblikoval v pravcato revolucijo proti domačim tiranom." Adamič Ja ostro obsodil jugoslovansko vlado v Izgnanstvu, ker si je celi dve leti prizadevala in s svojo strogo cenzuro tudi uspela, da ni zunanji svat izvedel resnica o odporu Jugoslo-vanskih partizanov. Končno ja resnica vseeno prišla na dan, kakor veslaj lil vas svetovni tUT sedaj priobča poročila a junaških bojih partizanov pod vodstvom spretnega vojaškega in političnega vodje maršala Tita. Poleg Adamiča je nastopilo več drugih govornikov, med temi Zlstko Balokovič, znani jugoslovanski violinist in predsednik HrvaŠkegu narodnega sveta; Sava Kosanovič, bivši minister v jugoslovanski vladi v izgnanstvu; Žarko Bunčič, srbski pravnik iz Akrona in srbski duhovnik Strahtnja Maletič, tajnik Združenega odbora jugoslovanskih Amarlkancev. Dvorana Je bila popolnoma zssedens, Po konČsnem shodu so se Adamič irr ostsli govorniki odpeljali v Gary, Indlana, kjer sa je zvečer vršil velik shod v šolski dvorani. Mannerheim vidi poraz Finske Vlada ignorirala njegov nasvet Stockholm. Švedska, 20. mar ea. Zadnja prilika glede u mika Finske iz vojne je izginila, l-eprsv Je feldmarial Manner heim, vrhovni poveljnik finske oborožene sile, opozoril vlsdo, | da ta sila ne bo ustsvlls Rusov, če bodo začeli ofenzivo. Vest iz zanetijivih virov pra ! vi, da so se člani vlade posvetovali z Mannerheimom, ko je prišlo vprašanje sklenitve miru s sovjetsko Rusijo prvič na površje, toda parlament nI bil informiran o njegovem stališču, preden se je izrekel za nadalje-j vanje vojne. Premier Linko-mies je poostril cenzuro in ljudstvo sploh ni bilo obveščeno, da je Mannerheim izjavil, da finska oborožena sila ne bo mogla držati trtjne črte, če bodo Rusi ' začeli ofenzivo. Vlada premierja Llnkomiesa '" skuša uveriti javnost, da ima oporo pri finskem Iju^ptvu, čeprav je znano, da s^ je naveličalo vojne, Potniki, ki so dospeli v Stockholm ls finskih krajev, pripovedujejo, da se čla-I ni finske vlade pripravljajo za i Umik is Helainka, glavnega mesta, na sever. nov sestanek voditeljev velesil napovedan Vaine diskuzije o voj• nih in političnih problemih ROOSEVELT POJDE V LONDON | London. 20. marca.—Diploma-tičnl krogi so nspovedall novo konferenco med voditelji Velike Britanije, sovjetske Rusija in Amerike. Predsednik Roosevelt bo na podlagi napovedi odpotoval iz VVashlngtona v London prihodnji mesec, kjer se bo sestal s premlerjw... Churchillom. Rusija tudi pošlje svojega re-prezentanta, najbrže Stalina, na konferenco. Razgovori, ki jih bo imel Sd-vvard R. Stettinlus, pomožni ameriški državni tajnik, s voditelji Velike Britanije ln repre-zentanti sovjetske Rusije, bodo uvod v one med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom, pravi vest iz zanesljivih virov. VVashington jo zadnji teden naznanil, da bo Stettinlus odpotoval v London. Mnenje prevladuj«, da sa bo do konference "velike trojica" udeležili tudi člani generalnih štabov Velike Pritanlje, Rusija in Amerike. Predmet diskusij bodo poleg vojnih tudi politični in ekonomski problemi. Znano ja, da Moskva ša vedno pritiaka na zavasnike za Invaiijo zapadne Evrope ln ustanovitev druga fronta. ' Drag* vprašanje ja rusko pri-snanje italijanske vlade premierja Badogiija in kralja Viktorja Emanueia. Doznava se, da je Moskvs dala zadovoljivo pojasnilo Veliki Brilaniji in Ameriki glede priznanja te vlade. Nagla-sila Je, da je j>ostevi!a direktne, ne jia diplomatične odnošaje s Badoglijevo vlado, kar je v soglasju s sporazumom med Rusijo, Veliko Britanijo in Ameriko. V Londonu trdijo, da bo Noel Charles, bivši britski poslanik v Braziliji, odpotoval v Italijo kot vrhovni komisar. Razlike med njim in reorezentantom, ki ga pošlje Rusija v Italijo, nI mogoče ugotoviti. Spopadi med četniki in partizani Boipibe ubile vsi Nemcev v Zadru London. 20. marca.—Radio Svobodna Jugoslavija poroča o bitkah med partizani in četniki generala Mihajloviča, vojnega ministra v jugoslovanski ubežnl vladi, v vzhodni Bosni, Srbiji in Macedoniji. Četniki pomagajo Nemcem in Bolgarom v operacijah proti jugoslovanski osvobodilni armadi, katera poveljnik Je maršal Tito. Partizani so zadali težke u-darce sovražniku v bitki pri Banja Luki, Bosns, kjer je glavni stan drugega nemškega oklop-nega zbora. . Poročilo iz glavnega stana maršala Tite prsvl, da so bombe, katere so zavezniški letalci metali na Zader, luko v bližini dalmatinskega obrežja, ubile veliko število nemških častnikov in vojakov. Poroka jugoslovanskega kralja Petra London. 30. marca.—Jugoslovanski kralj Peter in princeaa Aleksandra, vnukinja grškega kralja Jurija, sta se danes poročila. Ceremonij so sa udeležili angleški kralj in kraljica, grški kralj, norvaikl kralj Haakon in holandska kraljica Viljemina. ?HOSVETA PROSVETA THE ENLIOHTENMENT ^^ GLASILO IN LASTNINA SLOVElfSKE NARODNE PODR#RNE JEDHQTE Organ ol and puhlithed by Slovene National BenelU Bodal? Naročnina ta Zdruiene driaee (Iteen Chleaga) In Kanado UA0 na lolo. 834)0 ta pol lata, S 1.50 ta totrt leta; aa Chicago In okolteo Cook Co.. $7*0 ta calo loto. $9 71 ta pol lotai aa inoaoMlve 88.00. Sutbcriplion t mit. lot tho U ni tod Blaloa (axcopl Chicago) and Canada M.00 pot r**'- Chicago and Cook Counly $7M pot year. foteigo counirlot 88.00 por f*. ___ Cono oglaeov po dogovoru—liokopiii dopisov la nenarotenlh člankov to na vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtico, povesti, drame, potmi lld.) te vrnejo poUljalelju lo v »lučaju, če la prlloiU poštnino. Advartising rates on aflreemenl.—Menuacrlpts of communlcaliana and unaollclted articles w»U not be returned. Other manuscripts. auch at tlorlas. plays. poemt. etc.. wili bo rolurnod lo tender only when accompanied by self-addressed and stampod envelope. Naslov na vsa, kar Ima stik i listom« PROSVETA 2857-59 So. Lanrndala Ava.. Chicago 23. Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PREBS SOVI IZ naselbin Datum v oklepaju na primer (March 31. UM*), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam Je • tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da sc vam loat nc uttavl. Rudarska stavka na Angleškem Iz dnevnih vesti je razvidno, da je zavzela rudarska stavka na Waleškem resno lice. V stavki je bilo zevoievanih okrog 200 tisoč i udarjev in stavka se je razširila tudi na Škotsko. Kar je pri tem najbolj značilno, je to, da je na Angleškem v sedanjem vojnem času v veljavi zakon obveznega dela, kljub temu pa so delavci tamkaj zastavkall. To dokazuje, da se delavstvo ne ds upreči v vajeti sužnosti in ds zna nastopati za svoje pravice tudi v vojni. Kar velja za angleško delavstvo v primeru obveznega dela, bi tudi veljalo za ameriško delavstvo, ako bi reakciji uspelo, da kongres ».prejme protiustavni zakon prisilnega dels. Zagovorniki takega zakona namreč podpirajo svojo propagando za sprejem zakona za obvezno delo z "argumentom," da potem ne bi delavci stavkali.— Delavci ne zastavkajo nikjer samo zato, da stavkajo. Vzroke za stavke je treba iskstl Um, kjer so, to je, pri delodsjslcih. Čim večje izkoriščanje, tem več vzrokov je za stavke. Nizke mezde na eni strani ln veliki profitl na drugI—to sta vselej dva glavna vzroka za stavke, poleg tega pa so še drugI, ki privedejo delavce do stavke, da si izboljšajo svoj {»oložsj. Vsaka stavka, ki nastsne v čssu vojne, imk lahko resne posledice z ozirom na vojni napor. In baš Anglija si v tem momentu ne more privoščiti, di bi dovolila svojim delodajalcem, da bi tirali dclsvce v stsvke. Delsvske razmere v nekaterih krajih Anglije so mizerne, zlasti ps ao mizernc ns Waleškem ln deloma na Škotskem. Ce kdaj prej, se bi morali angleški toriji zavedati resnosti tega položaja sedaj, ko se Anglija mrzlično pripravlja za Invazijo Evrope. Vsa vojna produkcija je odvisna od delamv ln če bodo ti nezadovoljni, bo produkcija pešala, kar pomeni, da trpijo priprave za invazijo. Razume se, ds britski m korporacijah gre v prvi vrsti za nad-ptofit, šele potem pride na vrsto vojna nujnost. -Isto pravilo velja tudi za ameriške korporacije, ki se še vedno ravnajo po geslu "business ss usual." Znano je, kakšen krik so zagnali ameriški butbonci proti rudsrjem, ki so lani zastavkall za višjo mezdo v raznih rudarskih revirjih po Ameriki, dočim je vse nazadnjaško časopisje molčalo o dobičkih. Takrat so vpili, da stavka v vojnem času je zločin, ni pa zločin, kadar si Žilavi indlvldualisti grmsdijo milijone na račun izkoriščanih delavcev. Angleški rudarji so zelo slabo plačani za svoje naporno delo v lovih. To priča odlok posebne vladne komisije, ki je sklenils, ds se minimalna mezda zviša na celih dvanajst dolarjev na teden. Povsem razumljivo Je, da sc angleški rudarji s tem povišanjem niso zadovoljili. Med tem pa je produkcija premoga na Angleškim padla za 100 tisoč ton dnevno, kar je bila posledica stavke. Delo rudarjev je napoi no in nevarno. Rudarji opravljajo zelo vafen posel s kopanjem premoga, ki je neobhodno potrebno ku-ilvo. Vsled teh dejstev zaslužijo, da dobijo pošteno plačo za preživljanje sebe ln svojih družin. Vse pa Izgleda, da do tega ne bo še prišlo ne na Angleškem in ne v Ameriki, dokler bo vladal sedanji profitni sistem, ki so mu dobički prvi, vse drugo pa mora biti podiejeno temu namenu privatnega dobičku. Rešitev je le v močni delavski organizaciji in pa v podržavijenju vseh bazičnih sred-stev pridobivanja dobrin. James H. Maurer Pretekli teden je v Read in «u v vzhodni Pennsylvsnijt umrl pionir ameriške^ unijskega in socialističnega gibanja—James H. Maurer. Smrt ga je dohitela v visoki starosti 80 let. James H Maurer ae je udejstvoval v delavskem gibanju skozi zadnjih 64 let. Hil je med prv»mi ameriškimi delavskimi voditelji, ki so postavili delavskemu gibaniu temelj, na katerem sloni vse današnje unljsko gibanje v tej deželi. Četudi je Maurer zadnjih detet let bolehal, je *e nadalje pital članke v delavske liste, poleg tega pa je *pl*al svoj življenjema jmx1 naslovom "it Can Be Done", ki je tesno povezan * delavskim in socialističnim gibanjem zadnjih šestdeset let Pokojni Maurer Je bil soustanovitelj Delavske federacije v svoji dižaVi in je bil njen predsednik domala trideset let. Njegova zasluga je. da ae je v PeiCTv odpravil ko*a*kl s»*tem državne policije in da »e ie uvedel prvi odškodninski zak»n Maurer je bil par-kjat izvoljen v državno p»>al ivoriajo in kot tak ae Je vedno boril /a delavske pravice. Dalji m Ivi on t<*ta velU strani "staie K*arde" in proti "mi-litantom Zadnja leta r u n no^o prizadeval, da »e razlike nusl tberna p runa m a izravnajo »n v i,-m je deloma tudi Uspel Maurer je bil mož kremenu« značaja trdne volje in jasne mi-ah. Pomagal »e oral« ledino n« ,m»|ju delavskega Kihanja ln do zadnjega o»tal zvest svojim pum ,p»ni Maurer *p*da v pionirske vistesmeHik)r K u gene V Deba Morm llillqult Viet.tr Ber»?er M ever Ur.fnn (Hear Amerlnger ln drugi Brrr dvorna bodo bodoče RM.uacit. znale ceniti delo teh velikih mož bolj, kakor na ga rn» renti ameriški delavtk« «vet v sedanjih zmedenih čaa»h " Med temi borci bo stalo Maurefjfvo ime na častnem me«tu Svetal mu »pomiti! Ruaija ln Evropa Bollingham. Waah.—V uredniškem Članku Prosvete vidim stavek: "Kako se bo situacija v Jugoslaviji in v Evropi sploh razvijala, tega nihče ne ve." Mnogi so mnenja, da bo Rusija pri tesnila ves Balkan in baltiške državice k sebi; nekateri gredo celo dalj in pravijo, da bo pritegnila vso Evropo. To pravijo tudi politiki, ki imsjo vzrok za take trditve. Kakšni so ti vzroki?, bi hotel vedeti navaden delavec kot sem tudi jaz. Naj povem, kako jaz mislim, ker mnenja so različna. Nekateri pišejo o "ruskem imperializmu", to je, da bi Rusija hotela s silo "pritegniti" ali podjarmiti narode. Tega jaz ne verjamem. Tisti, ki bi se t£mu upirali, so veleposestniki, kapitalisti in privilegirani sloji, ne pa delavci. Ta slika je dovolj očitna, in to posebno v Jugoslaviji in na Poljskem, kjer sta dva razreda: razred izkoriščanih in razred izkoriščevalcev. Drugo je, da gre vladi USSR za trajni mir, kaftor gre menda tudi Angliji in Ameriki. V Evropi so različne narodnosti z različnimi in konfliktnimi narodnostnimi zahtevami glede mej, pa tudi v njih notranjosti so se stalno pojavljala trenja..To kaže, da ne bo skupnega delovanja,' ako trenje ostane svobodno. Le ako se združijo vsi ti narodi, in sicer ne "pod", ampak "s" sovjeti, šele potem bo možna kooperacija delovnega ljudstva—v vsaki državi je več delavcev in kmetov kot kapitalistov—ln mirno sožitje narodov. Sovjeti bi potem gledali, da bi bil red upo-stavlien in tudi zavrto trenje, ki navadno prihaja od "zgoraj", ne od "spodaj". Sovjeti ne bodo več "zgoraj*7 Ampak to še ni glavni vzrok tega pritegnjenja evropskih narodov k Rusiji. Večjega pomena je vprašanje—rekonstrukcije. Nihče več ne dvomi, da bo Rusija po tej vojni gospodarsko uspela, toda potrebovala bo miru in časa. Tukaj ln menda tudi v Evropi si belijo glave, kaj narediti z Nemčijo po vojni. Glave si belijo brez potrebe. Nemci, kakor vsak drug narod, hočejo živeti, delati in ustvarjati, ampak Hitler jih je omamil. Obljubil jim je preveč. Pa kdo naj zameri, ako je nekdo ponosen in postane domišljav, da le njegov narod Je "poklican" ali "izvoljen". Take domišljavosti nimajo samo Nemci, ampak jo lahko opazimo tudi pri marsikakem drugem narodu—sploh pri vsakem, ki stremi po ekspanziji na račun drugih narodov. Ampak zdaj tudi Nemci prihajajo do tnakega spoznanju kot je orišel pred 130 leti Napoleon, da se je ZMOTIL! Rusko lluditvo—bolje: ruska ljudstva, kajti USSR ima mnogo različnih narodnosti—ne bo poniževalo nemškega ljudstva, ampak bo sodelovalo za zedinienje ln splošno blagostanje. Nemško ljudstvo bo deležno ruskih dobrin. naravnih zakladov v zameno za svoje sodelovanje z drugimi narodi pri gradnji novega reda To ie povsem naravna pot Amerikanci niso govorili o so- '"opucajo", saj nikdar ne čitamo, cializmu, ko so planirali svojo da je ženska moškega "kidnapa-ustavo .ker takrat je bil kapita- ] laM ali pretepla. Dajmo ljudem lizem šele v začetnem štadi j u,' priznanje, do katerega so upra-moderni industrializem še v tre- vičeni in mirna Bosna! za gradnjo bodočnosti. Rusija bo potrebovala nemške inženirje in strokovnjake, Nemčija pa ruske priroidne zaklade. Ampak ne v smislu in po načinu kot je Hitler odločil. Nekateri pišejo o izobraževanju Nemcev, da bodo tja poslali Amerikance, da jih nauče o demokraciji. Meni se vse to zdi smešno, ker mnogi Amerikanci bodo sami potrebovali te • šole, posebno pa o ekonomski demokraciji. Končno vidim zedinjeno Evropo v sodelovanju z USSR. Ka dar bo gospodarsko spojena, bo politično vprašanje brez pomena, ker gospodarsko združeni bodo narodi napredovali tudi v izobrazbi in politika, kakršno mi poznamo, bo odpadla. Seveda so mnogi v strahu pred komunizmom, ampak brez potrebe, ker to je le beseda, ki se tolmači na različne načine. Komunizem in socializem sta oba rdeča, oba imata isti temeljni program: odpravo kapitalizma in uvedbo socializma. Razlika je le v sredstvu za dosego namena. Ta namen je gospodarsko blagostanje vseh ljudstev in odprava izkoriščanja. Socialna demokracija pridi-guje parlamentarno sredstvo — svobodno glasovanje ift izvolitev poslancev in drugih vladnih funkcionarjev z večino oddanih glasov. Ta sistem je veljavi v Ameriki, Angliji, Avstraliji in tudi več ali manj v Evropi, posebno v škandivanskih državah in na Finskem. Kakor čitamo, imajo tudi v Rusiji volitve in zborovanja, toda njih politični sistem je drugačen. Torej vprašanje, zakaj je Rusija komunistična, bi lahko nadomestili z vprašanjem, zakaj Je socialistična, kajti komunizem in socializem imata enak gospodarski in socialni program. Kot rečena je razlika le v političnem sredstvu za dosego tega programa. Ruski delavci, kakor vemo, so z revolucijo ovrgli to dolgo-pot do socializma. Kerenskijevo vlado so enostavno vrgli na tla in ustanovili delavstvo • diktaturo, katero je pozneje Stalin utrdil in tako energično branil — in tudi uspel, kakor vidimo. Mnogi mi bodo oporekali, češ, "pod diktaturo ne more biti socializma." Moj odgovor je: Odvisno jo, kako si kdo tolmači besedi "diktatura" in "socializem". Drugo je tudi, koliko 90 v Rusiji dosegli v krstkem čssu pod diktaturo in koliko v Angliji in drugod pod — kapitalistično demokracijo. Sicer pa to še ni vsa slika razvoja in boja ljudstva za eksistenco. Ako se hočemo otresti predsodkov in blaženih želja, kakor tudi odkloniti hipnotizem raznih magijev, je treba, da sodimo s svojimi možgani na način, da se učimy iz zgodovine. Združene države Amerike so se porodile v revoluciji, to je, kolonije so se uprle britskim gospodom, in sicer ne z glasovnico, marveč z orožjem Isto so storili. Rusi. Rszllke ni. Amerikanci so pisali svojo ustavo^ Rusi pa svqjo. LETŠ III B mM vj i v R l D.C ROS SiAVA R4FAU N L * »*vart*♦ buhu bodočnosti in o socializmu še ni bilo nobenega sluha. V Ameriki o tem torej takrat sploh ni moglo biti govora. In tako so si Amerikanci izdelali ustavo, ki je odgovarjala njih potrebam in težnjam. Velika ruska revolucije se je zgodila v popolnoma drugi dobi in Uko so si Rusi izdelali ustavo, ki jim služi. Tukaj ne gre za ime izredstva, gre za sredstvo za dosego namena. Amerikanci so dosegli svoj namen. Zgradili so si močno skupno državo (zdaj ima tudi pet teritorijev) in ameriško lju&stvo živi v najboljšem življenskem standardu. Ampak Amerika gradi že 150 let, Rusija pa samo 25 let. TukOJ seveda ni vsem prav in mnogi "kikajo". Ekonomi pa celo pravijo, da je sistem, na katerem je zgrajena Amerika, že dovršil in da se bo morala dežela poslužiti drugačnega sistema — socializma — če bo hotela dati priliko do koristnega dela in jx)štnega kruha vsem dela-zmožnim. - fl Mar to pohieni, da bo prišla dikUtura te ali druge oblike? Jaz ne vem, vem le, da Amerika ni Rusija. Vem tudi to, da na* vaden delavec hima take svobode kot jo ima kapiUlist. Ce pusti delo, nima kruha. Ce ima kruh, je njfcgova svoboda več ali manj omejena — kjer vla dajo fevdalne razmere in kjer služi oblast le kapitalistom, tam sploh ni svobode. Manjšina — "vrhnja plast" — pa ima dovolj kruha in svobode. Taka je kapi Ulistična demokracija. George Oornlk. 493. °;IIS|om|' 1 v Olat U soln&no Calif orni j o San Franclaco, Cal.—V Prosveti z dne 31. jan. Frank Barbič iz glasnega Clevelanda piše, da je vprašal mladeniča iz San Franci8ca, ako mene j>ozna. "Poznam druge, ne poznam pa Kur-rjicka," se glasi Frankovo poročilo. Globoko sem vzdihnil, da me je pri srcu zabolelo. ' Že od 1. 1912 se stalno naha jam na tako zvan^m "Kranjskem hribu", sem aktiven pri društvih in drugih priredbah in poleg tega Že enajsto leto predsednik Slovenskega naprednega doma, ki ponosno stoji sredi naše na selbine na 2101 Mariposa in Ver-mont Streets, v katerem vsa naša društva in klubi obdržujejo seje in druge zabave. Na januarski seji direktorjev Slovenskegs doma mi je hišnik izročil ključe. Ker ne morem dobiti drugega hišnika, ml ne preostaja drugega, kot da začasno opravljam dve deli. Cez teden bom pometal, v nedeljo bom predsednik zato, da me bodo tu dl tisti poznali, ki malo ill ni kdar ne prihajajo med naš narod. Ali ne bo to velika čast zime? Ni dolgo, odkar je Barbič pi sal, da so v Clevelandu zmožni zabijati cerkev. Frank, niča, kar mi ostane v s; vse Življenje. Veliko sem vlffel v svojem življenju, ko sem hodil po stari Avstriji, Italiji, Nemčiji, Bavarski, Alaski, Ameriki, toda kaj takega ne, da bi narod svojemu narodu zabijal cerkev. Bil sem navzoč in se vedno umikal, da me niso porinili v poli cijski voz, ker nisem imel oprsv ka pri tem. Ker sem ravno prišel iz sUre-ga kraja, vprašam prijatelja, kaj policaj kriči, ko je neusmiljeno s kolom razbijal glave našim ro-iakom. Pravi, da je rekel: "Pro-kleU mati, ki je takega sina rodila!" Težko mi je bilo. Mislil sem. zakaj preklinja matere, ker one niso imele opravka pri tem boju. Bilo je nekaj groznega, kako so se pobijali in jih policaji tlačili v policijske vozove in am-bulance. Zakaj smo mi Uko nesrečni. da se sami med sabo pobijamo. potem pa zgražamo nad vojno, ki ne pozns poštenosti fn sloge. Vsak hoče biti velikan sveU. zato so vojne ln sovraštvo neisogibne. Mra*< Krslnz iz DetnoiU piše, da nekiUri sek> podcenjujejo ženska, ki Se vpisujejo v srmado m mornarico. Kdor to dela. dela iz liuboaumnoat« ali nevednosti, kajti Uncle Sam proai vse fizično zmožne ženske ln moške, ds pomagajo dobiti to vojno. Moramo priznati, da ženske Igrajo veliko vlogo v tej vojni; aamo v državi California 216.000 žensk opravlja moška dela Nič ne škoduje, ako nas ženske malo Pater E. Kurnlck. Odgovor na plašno Vorona. Pa.—Ni še tako doi-go, 15. jan., ko je bil prlobcen moj zadnji dopis v Prosveti. Bi se večkrat oglasila, toda nimam časa, ker je vedno polno dela, zdaj, ko bo prišli pomlad, ga bo pa Še več. V zadnjem dopisu sem pisala o tem našem starem naseljencu, čijega povest smo či-tali v Prosveti. t)a se zdaj oglašam, je največ vzrok pismo, ki sem ga prejela od neke Mary Cugel, ki pa ni navedla svojega naslova in tudi poštni pečat je nečitljiv, da bi vedela, kje je bilo oddano na pošto. Nesla sem ga na pošto, toda tudi tam niso mogli dogna ti, ali je bilo pismo oddano na pošto v Plttsburghu ali Brad dbeku. Ta Mary mi piše, da jo že ušesa bole od te hvale in pisanja o tem starčku in da mi iz našega kraja vse verjamemo. Piše, da ni resnica, da bi bil ta človek za prt 55 let in sploh pravi v bistvu da je vsa stvar izmišljena. Meni se vidi, da je ta ženska prav tako koli je bil tisti državni pravd-nik, ki je mladega Vertina omrežil radi Rožice. Ti moraš vedeti, Mary, da je bila justica v tistih letih zelo neusmiljena za naše ljudi, za "for nerje". Sedaj smo malo bolje pripoznani, prej pa je policija za Vsako malenkost udrihala po riaših glavah. Pišeš, da tudi o partizanih in Rusiji nič ne vemo. To ni moja stvar, ker o tem nisem pisala in v politiko se sploh ne spuščam kajti to prepuščam moškim. Jaz imam dosti brige doma, ker sem še vedno oče in mati štirim otrokom. Sin Rudoiph je pri voja kih in je saržent pri infanteriji Zadnjič se je poročila hči, am pak je Še vedno na moji glavi Praviš, da je sUrček pisal, ka ko je bila njegova mačeha vesela na dan poreke in dosUv-ljaš, zakaj ue bi bila, ker je bi1 tisti dan najpomembnejši v njenem življenju. Yes, Mary, ampak če bi se bila zavedala, kak korak je storila in kiko veliko odgovornost je prevzela, bi bili milo zjokala, kar bi lepšč vplivalo na tiste otroke, katerim je postala mačeha in kateri še niso pozabili svoje ljube mame Praviš, da v glavnem uradu hočejo podpis. To je res in ga tudi imeli. Sama sem čiUla tisto listnico uredništva, v ka teri je bil poziv na sUregs na seljenca iz severozapada, na pošlje ime in naslov, ako hoče da bo njegova povest priobče-na. Ko sem brala niegovo povest, me ni brigalo, kdo je in ka. je, ampak sem le mislils, koliko je U človek pretrpel. Kdo in kaj je, je skrbelo le take "firbce" ali radovedneže kot si ti s krutim srcem. No, zdaj je jpovedal tudi svoje ime in odkod je doma. Zdaj se lahko z njim pogovoriš in poveš, kdo si. Meni si pisala, naj uganem, kdo si. Mislim, da si me le zasledovala po parkih in društvenih priredbah, kjer sem bila 8 svojo družbo. Zdi se, da tudi ni dolgo, odkar si se poročila, toda tvoje sedanje ime mi je neznano. Priznanje KaUrini Bergant iz 9uperiorja, Wyo„ ker je Uko lepo povedala. Ce bo sUri naseljenec kdaj obiakal Tončko Skufco, naj pride še k meni, pa mu bom dala poljub in orehove potice. Zora Dougan. Nekaj sa atarega naaeljonca In dmgo Joknalown. Ps— PrečiUla sem povest starega naseljenca. Kakor večina drugih ČiUUljev, tudi jaz občudujem hrabrost in vztrajnost mladega fanU ln njegovo poznejšo tragedijo in gorje. Justica je- večkrat čudna in nepravična za navadnega Zemljana. in bila je tatokrat svojevrstna posebiM40i°nirakih dneh te dežele Ko sem čitala njegovo povest, mi Ja prišla pred oči povest "ProkleU", katero sem Au!a pred davnim čaaom. in kakor naš belokrsnjskl junak, uko jo tudi junak te povesti Jean Re-naud presUl mnogo let po nedolžnem na Hudičevih otoldh (francoska kazenska kolonija), dele v njegovih poznih letih* ko je bal starček ie sivih Us. so tu P< A TOREK. 21. Ma on S uvideli, da po krivici trpi i„ ga izpustili. Čudim ^ -noralj vztrajnosti tega našega' starea naseljenca, ki ga ni zapustil*! 55 letih zapora in katen- ni mol gel uničiti niti državniH nik. Čestitam mu k r^S hrabrosti in vztrajnosti. Nisem mislila pisati o tej stJ ri, ampak ker sem videla < odgovarja Tončki Skufcuvi/J se namenila malo napisati. Mi goče mu bodo te vrstice pripc mogle do njegovih sorodnikov. Ko sem bila še otrok in| živeli v Minnesoti, je prišel pa, krat k nam že prileten mož, I se je pisal Vertift/ Prišel je nam, ker je mojega očeta dob poznal še iz Calumeta Micl Moj oče je prišel iz starega kr ja pred 40 leti in dotični Verti jg imel prodajalno v Calumet Bil je pionir med calumetskin Slovenci.' Kdaj je prišel v Am riko, ne vem, ker sem bila premlada, da bi me kaj takeg zanimalo. Toliko vem, da je Tj mož mehkega srca in vsak 01 vek se mu je smilil; ampak njegovo dobro lastnost so izr bili zlikovci in mož je propad in izgubil vse imetje. Bil je doma iz Doblič pri C nomlju in moj oče je poznal nj gove ljudi v starem kraju, tu one v Črnomlju, pri katerih stanoval dacar. Imel je drugega brata v Calumetu, čij ga sinovi so vodili veliko trg vino—ako se ne mot'm. imenom Vertin Bros. Mogoče to sinovi njegovega brata.| so še tam, ne vem, kajti odk je v Calumetu prenehal izhaj časopis Glasnik, nismo dosti slišali o bakrenem okrožju. Strinjam se z onimi citate ki urgirajo, da bi bila njego povest ponatisnjena v brošu Jaz sama sem komaj čakala, sem prečiUla nadaljevanje n, gove' povesti. Ko je bila konc sem jo površno povedala nek mojim prijateljem v angleške jeziku. Dotičnim se je tako padla, da so mi naročili, ako kdaj izšla v angleščini v broš ri, naj jim povem, da jo bo kupili. ■^■B Citala sem v Prosveti, da družina Joseph Stare iz Clev landa izgubila sin? na Italija skem bojišču. Ako se ne tim, je bilo dekliško ime njej ve matere Mary Karish in bili v Biwabiku, Minn., sošo Moje iskreno sožalje druž Stare nad izgubo sina. Lahko je simpatizirati s st Ši, ki izgube sina, ker nas je liko Ukih, ki ne vemo od dar do jutri, kaj nam bo sporo vojni department. Ker im tudi jaz sina v službi Strica ma na daljnem Pacifiku, v No Gvineji, kj'er ni podnebje kladno za belega človeka, se jim, ako ga ne bo zadela japo ska krogla, da se bo nabrali tropične bolezni malarije. Sec ni res drugega kot sama skrb žalost. Pozdrav čitateljem Prosv«| ln Članom SNPJ. SrlvU F. Skodel. 2f>4 Nekoliko komentarja t. "" "> s. < ■ Zadnjič sem zaključil, da bo prihodnjič napisal nekaj o nov političnih strankah, ki sta | zadnje čase usUnovljeni, ozir ma sta v procesu organiziran v Illinoisu in Michiganuf imenom Commonwealth Pad toda te vrstice bom Jamesu H. Maurerju. ki je uit zadnji četrtek zvečer v Headi gu. Pa. Bil je eden najmarkan nejšlh delavskih voditeljev,M jih je porodilo smeriško unij« in socUIlstično gibanje. M se Turčija boji vojne opisal H. R. Wiahengrad Ne zunanji ali politični, tem • pred vsem notranji razlogi I bUi temelj turške politike, ki Z s tako previdnostjo gledala i to da se izogne vojni, ki že JJri leta besni tik pred njenim 'Turki sami se izgovarjajo, da zavezniki ne pošiljajo dovolj vojnega materiala—videti je, da je široka javnost povečini sprejela to verzijo, akoravno je mnenje nekaterih poznavalcev Tur $je povsem različno. To naziranje pripisuje turške pomisleke pred vsem njenim notranjim razmeram, dočim igra pomanjkanje ali izobilje vojnega materiala čisto postransko violo- - Turčija je totalitaren režim država, v kateri je priznana samo ena stranka—in se kot taka najbolj boji vpliva, katerega bi vojna utegnila imeti na socialno in gospodarsko strukturo dežele. Totalitarni vladni sistemi so zgrajeni večinoma na vplivu velike vodilne osebnosti, katere dinamizem omogočuje uspeh vladanja. Turčija je imela tako osebnost, dokler je živel pokojni Kemal Atatuik, toda po njegovi smrti ie stranki zmanjkalo tega dinamizma, ker Kemalov naslednik v poslu diktatorja, predsednik Ismet Inonu, nima onega magnetičnega vpliva na mase, ki je bil tako značilen za Ataturka. i Posledica tega je bila, da je vpliv stranke na ljudstvo polagoma pojemal, tako da so se pojavile razne težave, katere še poostruje mržnja ih opozicija raznovrstnih manjšinskih skupin—Armencev, Bolgarov, Grkov, Židov in drugih—ki postajajo uporne v svojem boju proti preganjanju, kateremu so podvrženi. Vse te skupine trpe pod gospodarskim pritiskom, ki je v nekaterih slučajih tako trd, da 10 odpravljeni pripadniki manjšin, ki ne morejo plačati previ-sokih davkov—ti pomenijo že konfiskacijo njihovega imetja«— y koncentracijske tabore. j Nobenega dvoma ni o tem, Aa bi vstop v vojno—posebno/ na 1 strani zedinjenih narodov—prinesel Turčiji nekatere ugodno? iti. Dobili bi svoj glas v zboru zmagovalcev pri mirovni konferenci. Mogli bi morda dobiti v ivojo oblast nekatera sporna ozemlja in utrdili bi svojo pozicijo v Dardanelah. Toda vse te ugodnosti ne bi niti oddaleč odtehtale gospodarskih neprilik, ki bi nastale na notranji fronti za l vladajoče turške kroge. Bilo bi namreč nemogoče, da stopi Turčija v vojno na strani demokra-jtičmh velesil, ne da bi bila pri-»iljena prei ali slej, da prepusti narodnim masam nekatere tfo-iipodarske ugodnosti.' Ker pa bi bilo nemogoče—v »lučaju vstopa v vojno—še poostriti kontrolo edine obstoječe «trankc na vseh poljih in v vseh Panogah gospodarskega življenja. bi ta kontrola v vojni brezpogojno oslubela. Nedostatek velike dinamične vodilne osebnosti bl mogel pahniti stranko celo v pogubo. Iz tega sledi, da so Turki ideo-;"Kicno—miselno—mnogo bližje »fcu in Nemcem. Ce bi bili Turkl nemški strani in bi se v°jna iztekla ugodno zanje, bi lrncil """'go več koristi od nje ■^nemorda v pogledu svojih me-1,1 v svoji lastni deželi, mogli povsem naravno ■ " "strožjo centralno ob-h'('nskem vzorcu. ■ ^ ilci turških razmer so '<•' posledica turške nev-I h" veliko poslabšala 1 jc na polju medna-Mtike. t^n je torej verjetno, da turška politika nikakor ni bila—kot so vsi slikali—spretna in skrajno realistična, temveč le izključno podrejena gospodarskim motivom in interesom onih, ki vladajo v Ankari. Ta politika bi bila torej le kratkovidna in državi škodljiva v pogledu njene politične pozicije v mednarodnem svetu, dočim bodo vse one gospodarske posledice, katerih se v Ankari boje, pozneje le prodrle, ker nikakor niso definitivno odvrnjene, temveč le začasno odstranjene. Izvedenci pričakujejo, da niti Rusi niti njihovi zavezniki na zahodu ne bodo hoteli več, po zmagovitem koncu vojne, da ostanejo Dardanele pod izključno turškim vplivom.—ONA. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.) Jim Maurer je bil eden ustanoviteljev te delavske šole in njen predsednik ves čas njenega desetletnega obstoja. On se je sploh zelo zanimal za delavsko izobrazbo, ki se je pričela raz vi jati v zelo obetajoče gibanje po zadnji vojni tudi v tej deželi. Ti sta leta je bil tudi predsednik centralne organizacije tega gibanja pod imenom Workers Edu-cational Bureau (slednji še obstoji, toda že precej let samo životari). In tako je Maurer pogosto prihajal v Brookwood, kjer smo ga vedno obkrožili vsi študentje in tudi profesorji, kajti on je bil človek, ki si ga moral takoj vzljubiti in globoko spioštovati. Vsem nam je bil nekak oče, oziroma še več: bil nam je pravi in najčistejši ideal ali vzor resničnega delavskega voditelja. Nisem noben "hero worshiper" ali oboževalec junakov, toda če bi bil kdaj komu pripravljen slediti čez drn in strn, bi si izbral Jima Maurer-ja kot najbolj idealnega voditelja. f. K, i Maurer je čestokrat pravil, kako mu je žal, ker v svojih mladih letih ni imel prilike do izobrazbe, kajti kot otrok revnih delavskih staršev je moral zgodaj zapustiti šolo—ako se ne motim, je pohajal le par let v ljudsko šolo, ko mu je oče umrl, pa je moral v službo. Kljub temu pa se je Maurer z lastno energijo, z lastno voljo in intelektom povzpel do tako širokega znanja o socialnih, delavskih, ekonomskih in političnih problemih, da mu je lahko zavm. Mihajlovič je tudi Obtožen • niajstva, ker so po be-aedah Churchilla nekateri nje* govth častnikov "mešetarill s sovražnikom.'* PROSVITA OUT OF THE FIGHTING AT ANZIO BEACHHEAD MIHAIL ARCIBAŠEV Poslovenil Stane Krašovec (Se nadaljuje.) "Zapazili bodo . . ." je komaj slišno zašepe-tala in ae ni ne prižela ne odmaknila od njega ter ga je s to pasivnostjo še bolj dražila in vznemirjala. "Eno besedico!" je nadaljeval Zarudin in se še vedno pritisksl k njej, ves zslit z vročo, vznemirjeno krvjo: "Pridete?" Lids je trepetale. Tega vprašanja ji ni stavil šele prvič in vedno je postajalo v njej pri tem nekaj utrujeno in je trepetalo ter jo delalo sla-botno in brez volje. "Čemur' je nemo vprsšala in gledala v luno s široko odprtimi in nekako vlažnimi očmi. Zarudin ni hotel in ji mogel odgovoriti resnice, desi je bil kot vssk moški, ki in)a uspehe pri žensksh, do dna duše prepričan, da Lida še sama hoče in ve, a se samo boji. "Cemu ... I, da bi vas smel enkrat neovirano pogledati in se z vami svobodno pogovoriti. To sedsj je vendar kot tezalnica ... vi me mučite... Lidija .,. Pridete?" je ponovil in strsst-no stiskal k svojim nogam njeno zaokroženo, napeto in toplo stegno, In od dotika njenih nog, igočega kskor rsz-beljeno železo, se je še gosteje dvignile nsokrog kskor sanje dušeča megla. Vse gibčno, nežno in vitko Lidino telo je medlelo, nehote se je vilo in vleklo k njemu. Pri srcu ji je bilo bolestno lepo in tesno. Okrog se je vse čudno in nerazumljivo izpremenilo; luna ni bila več luna in je svetile od blizu, blizu, skozi omrežje terase, kakor da bi visele nsd nsjmočnejše razsvetljeno trato; vrt nI tisti, ki gs je poznala ona, ampak drug, teman in tejinstven, se je približa) in stal tik njiju. V glavi se jI je počeši ln široko vrtelo. Nenevadno leno se mu je izvijsls iz rok in ko se ga je rešila, je hipoma s težsvo za šepetala s suhimi, ožgsnimi ustnicami: "Dobro ..." Opotekaje se, je s težavo odšla v hišo in čutile, kako jo vleče neksj strašnega, neizogibnega in vabljivega nekam v prepad. 'To so neumnosti ... to ni tisto . .. samo šalim se... Semo radovedna sem, zabavno bo ..j se je skušala prepričati, ko je stals v svoji sobi pred temnim zrcslom ln je videla v njem ssmo svojo črno senco prt svetlih vratih v obednico, ki so se zrcalila v njem. Počasi je dvignila obe roki, jih zvila in se nsslsdno vzravnala ter sledila kretnjam svojega vitkega drobnega života in širokih, zaokroženih stegen. Zarudinu, ki je oatal sam, so se tresle lepe, tesno oblečene noge; vzrsvnsl se je, strastno zsmižsl ter zrni-ksl rameni šklepetsje z zobmi pod svetlimi brki. Bil je srečen kot po nsvsdi in je čutil, da ga v bodoče čaka še več sreče ln naslade. Lldo si je v onem, ko se mu je vdala, predstavljal tako žgoče in nenavadno nasladno lepo, da ga je fizično zabolelo od strssti. V zsčetku, ko Je začel hoditi za njo, in celo takrat, ko se mu je že pustila objemati in po-ljubovati, se je Zarudin še vendar bal. V njenih zatemnelih očeh mu je bilo nekaj neznanega in nerazumljivega, kakor da bi si dopuščala prilizovati, na tihem ga bi pa prezirala. Zdela se mu je tako razumna, tako različna od vseh tistih deklet in žensk, ki je pri njih s ponosom uvideval, kako jih nadkriljuje, kadar se jim je laskal; zdela se mu je tako ponosna, da je odrevenel, kadar jo Je objel, kakor da bi pričakoval zaušnico in nekako se je bal misliti na popolno oblast nad njo, Včasih se mu je zdelo, da se ona ž njim igra in da je njegov položaj neumen in celo smešen. Toda po današnji obljubi. ki jo je dala Zarudinu s čudnim, pretrga-nim m neenergičnim glasom, ki ga je poznal WOUMOfO le the ssvsgs flghttns around Cistama le Italj, these U. S. stretcher casualtles on a doek st Aqtio swsit their tura to be carried aboaid aa ovocuotion ship bound for boso bospltals ot Nsples. Thej r streseni pari of tho priče boinf paid by both sidos Is ths determined struggle that has already seen three haa v? enemjr sttacks throwo back as tbe Allios pin down 22 German divisions. so nad zemljo krožile ujede, se je prebudil. Mencal si je oči in gledal krog sebe. ."Pusti me! Postavo sva podrla!" je šepetal. Zaman, oni ni ubogal. S težavo ,hrope se je plazil od praga in si z rokami pomagal naprej. "Kaj hočeš od mene?" Ni se zmenil. Proti postelji se je rinil Tako počasi se je porival z ohromelimi rokami, da bi trajala ta pot celo večnost. "Rano sem ti prišel pokazat." "V tilnik sem te." "Od zadaj! Peče me. Žejen sem." Martin je buljil predse. Od spodaj se je oglasilo: "Žee-jen sem. Vooode!" • Martin si je tiščal učesa. / "Vode mi ne privoščiš. Žeee-jen sem!" Zopet se je pričel plaziti. Martin se je zgrozil nad seboj. Stopil je iz postelje, kakor je ležal. V srajci se je umikal k vratom. Zunaj ga je zazeblo. "Od starosti se mi meša." Nazaj se ni upal. Drugo noč ni dolgo zatisnil oči. Sredi teme je ležal in se bra- TISKARNA S.N.P.J, -j-sprejema vsa—i-|-- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vse pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY MS7-M S. L»wnd.U At.du. . . CUcago 13. IUtaoto books by LOUIS ADAR do Jo Mat predre« aa člana SNPJ. Lkt Proovota Je vaše lastnin« to •®*ovo Jo v vsaki drušlnl nekdo. Id M rad čital Ust vsak doa. PofooaOei-i.VeeleJ kakor hitro katar! teh članov preneha biti «Un fj^i^i®" T* V™* 06 drulto* to fe zahteval sam svoj liet bodo moral tisti član Is dotlfoe družine, ki Je tako skupno na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu lista. S .S^T! dopU^tl dotte» vsoto listu Prosveta. Ako tegs n« •tort. tedaj aaora upravništvo znifati datum aa to vsoto naročniku. Cona Šoto Prosveta Jot SeZdruLdrtevolnKanade MJt Tt TiTises ln shsMs« ft "" Mirno mu je oko gledalo za gamzi, vračajočimi se domov. "Živalce, zdaj se boste zopet mirno pasle?" Ponoči se je vrnil. Boštjan mu je že pripravil ležišče, in Martin Je sladko /aspal. l.izin sin se ni vrnil. Zaman je popraševala mati ter pošiljala ljudi za njim. V skrajnem obupu jc odtla na težko pot. Počasi je hodila ob palici. Materino srce je ječalo vso pot. Pred B dolgih letih zopet zadovoljno hahljal. Jakob je pogledal. Martin gu ni videl, le slutil je. Ko so ugasnile večerne zarje, se je Jakob po vseh štirih splu-zil iz skrivališča, še je čakal. Martin je vedel: "Piti mora Žejen je " Nt se motil Oni Je legel nn ploščo. Noge ao mu molele v prepad Hlastno je srkal vodo Neslišno, kakor v tistih dneh. ko se je iznenada priplazil med čredo gamzov. se je Martin dvignil izza skale Pomeril je v beli tilnik pod rdečimi lasmi Zabliskalo se je Tresk je odjeknil v večerTfrh miru, bolestno odmevajoč me<1 pečinami Jakob je s polzel. Padal Jr vznak, a ni vedel več. kam* Martifc »e je vzravnal. Prišel je do studenca Krvava sled Je lepe le na gladki plošči. Sunil je puško r nogo. Nekje spodaj se j<* i ur klala ob skalah. My Native Land...... From Many Lands. r. . Grandsons.......... Laughing in the Jungle '.'i . 'j My America. ...»,... Native9s Return...... Tjpo-Way Passage.... Ifhat's Voar Name?.., Order from Proletarec South Lavrndale Avenue Chicago 23, III.