Posamezna številka 10 vinarjev.
Šiev.l!4.	V Lilijam v četrtek, 18. mola 1916.
Lelo XL1V.
== Velja po pošti: —
Za oelo leto naprej . , K 26'— ......2-20
za en meseo „ za Nemčijo celoletno za ostalo inozemstvo
29'-
35'-
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za tn meseo „ . ,
V	upravi prejemali mesečno
— Sobotna izdaja: s
za oelo leto ...... K T—
za Nemčijo oeloletno . ,, 9 za ostalo inozemstvo
2'-1*80
12'-

i'; "f
Inserati:
Enogtolpna petilvrsta (72 mm Uroka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 31 v zu dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnat po dogovora.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
o^r Uredništvo le v Kopitarjevi nlioi štev. 6/B1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn l.oštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Naša nova postojanka pri It Martinu Tirolskem.
zširjena. - Nase čete pode Lahe na liail letalci zopet nad Italjio.
Grb ln birue dežele Innjske.
Dr. Josip Mal.
(Dalje.)
Ker pa vlada le ni hotela s to razsodbo med stanovi napraviti prehude krvi in ji je bilo zlasti viharnega leta 1848. mnogo na tem, da se ne bi po nepotrebnem kršil javni red in mir, zato je v ravno-istem odloku dovolila provincialnim stanovom, da smejo za se (fiir sich selbst) rabiti še stare barve, ako polagajo na to res posebno važnost in se nočejo rajši v zmislu pravega patriotičnega duha in v prav umevanem interesu enotnosti odreči temu nekak separatizem (Sonderung) vse-bujočemu dovoljenju ter se posluževati splošno zahtevanih narodno-deželnih belo-modro-rdečih barv.
Kar se tiče grba, pa ministrstvo l udi pogojno ni ničesar stanovom koncedi-ralo, marveč je kratkomalo ukazalo, da se pri grbih na vseh stanovskih in ostalih javnih poslopjih, pečatih itd. ne sme prav nič izprem en iti, marveč da ima ostati v polnem obsegu v veljavi obstoječi grb kranjske dežele, kot ga je določi! 1. 1836. cesar Ferdinand I.1 Lc nova zakonodaja, pravi dalje omenjeni odlok (ki ga podajam vsled njegove pomembnosti kot magna c ha rta deželnih barv koncu razprave v prepisu), bo lahko pri definitivni ureditvi celokupnega avstrijskega grba rešila tudi to vprašanje.
V svojem bistvu se torej krije ta odlok z onim dne 19. junija 1848, le da sc tukaj označujejo z nedvomljivo jasnostjo belo-modro-rdeče barve kot edine in prave deželne, kar je stanovski odbor v svoji seji dne 2. novembra 1848 lakonično na znanje vzel.
Boj radi deželne zastave sc je vodil, cla radi popolnosti še to omenim, tudi v časopisju, ki se jc delilo v tem oziru na civa tabora. Hoffern piše" takrat, da je treba čislati barve, ki jih je deželi dal vladajoči cesar Ferdinand, in vzneseno pravi, da »stari orel jc našel zopet domovino svojo na srebrnem polju, raz katero je žc v pra-veku se dvigal svoboden k Snežnikom domačih planin, zdaj pa maha nevoljno s pe-roti, ker znova grene svobodo s pikrimi spomini" in nadami, z bleščečim zlatom in mu ne dovolijo miru« (srebrnobela barva kot znak miru). »Drzno se bo dvigal svobodni orel in mlada četa sinov mu bo neustrašeno sledila v boju za prostost, domovino in dedno cesarsko hišo. Z orlom ali zmaga ali pade... Proč zato z zlatom, naš cesar nam jc dal zato srebro, belino 1 miru. In Kranjska hoče in potrebuje miru.«
Ko jc vlada ugodila splošni želji prebivalstva radi zastave in grba, jc zavladalo vsepovsod širom kranjske domovine silno navdušenje in nepopisno veselje si je dajalo duška v bakljadah in veselicah;1 ljubljansko slovensko društvo ie na predlog dr. Bleiweisa pozvalo vse narodne straže po celi deželi, da slovesno praznujejo to dovoljenje in da sc ministru Doblhoffu za to zahvalijo, dalje, da se o tem. dogodku napravijo primerne objave po časopisih ter da se poslancu Ambrožu »zavoli ncvtrtid-ljive njegove pomoči k. zaclobljenju sloven-
skih barv« izreče zahvala."" Želji večine dežele (po odstopu polkovnika Siihnl-a začetkom septembra) naklonjeni novi poveljnik ljubljanske narodne straže Iv. Baum-gartner je povabil v okrožnici z dne 30. septembra 1848 gardiste, da se povodom »tega veselega dogodka, ker so vsi spori radi kekarde končno odstranjeni«, udeležijo v uniformah naslednjega dne (v nedeljo 1. oktobra) ob osmih zvečer serenade in bak-ljade, ki se je vršila po mestu k stanovanju deželnega guvernerja; stotniku Koširju jc naročil, da ukrene vse potrebno radi gardne godbe za to slavnost.
Ker je pa odredil udeležitev narodne straže pri tej slovesnosti poveljnik na svojo roko brez sklepa upravnega sveta, so (dne 3. oktobra) nekateri člani garde — v onemogli jezi, da ni obveljala njihova volja — protestirali proti temu, da se narodna straža uporablja za izvenslužbene namene. Stanovi so se pa v tem oziru vdali usodi in niso poskušali več spravljati na dnevni red vprašanja radi deželnega grba in deželnih barv, to tem manj, ker je § 8. cesarskega patenta z dne 4. marca 1849, drž. zak. št. 150, določil, da se glede grba in deželnih barv nima ničesar izpremeniti: ostala je končno v veljavi odredba cesarja Ferdinanda I. iz 1. 1836.
Tako je bil torei končan ta prepir,8 sicer malenkosten in neznaten, a bil je vendar boj dveh principov — in v tem je iskati njegove važnosti: narod je zmagal nad stanovi, osebna ravnopravnost in ljudska volja nad stanovsko predpravico.
Sedanja velika evropska vojska je dala povod, da se je medsebojno uredila veljavnost obeh »sama v sebi popolnoma zaključenih grbov v monarhijo nerazdružno združenih držav Avstrije in Ogrske«.
■ V zavrnitev člankarja v > Laibacher Zeitung«,
11. 62, 1848, jc Hoffern odgovoril 27. maja 1848 v »Illyr. RlatK Str. 43, str. i72. — Prim. tudi v tej zadevi »Laibacher Zeitung* z dne 23. maja in 3. ok-; obra 1848.
Spomini na spor habsburških bratov 1. 1461. d i 1462., kateri spor j ■ dal ravno povod nastanku 'nlo-modro-rdeče zastave, katero bi bilo že iz ozira odklanjati.
1 Prim. Jos. Apih, Slovenci in leto 1848. ■• '.r. i 15
Staroslavni grbi in praporji posameznih kronovin r, to preuredbo skupnega državnega grba niso bili prav nič prizadeli. Tudi prastari, zgodovinski grb vojvodine Kranjske, kakršen jc bil do 1. 1463, in katerega jc 1. 1836. zopet potrdil cesar Ferdinand, 1849. pa iznova sedaj vladajoči cesar Franc Jožef L, z novo ureditvijo deželnih grbov I. 1915. ni doživel bistvene izpremembe: prejkoslej plove na srebrnem polju m o d r o b a r v c n orel s cesarsko krono na glavi, z rdečimi kremplji, kljunom in jezikom, čez prsi in peruti s polumesečno zapono, razdeljeno v dve vrsti, vsaka po seclem prostorov v /.lati in rdeči barvi/
XVII. protokol odborov seje 3. okf 1848. Aklna ostalinn ljubljanskega slovenskega društva se hrani v arhivu deželnega muzeja v Ljubljani.
" Prim. Jos. Apih. Slovenci in leto 1S48, str. 115. Noyice«; 1880, 337. — V Gradcu so nastal' ostri boji in spori vsled tega, ker so nekateri gra;'-ki Slovenci okrasili svoje hiše s kranjsko tro-bojnico, katero so Nemci žc tnkoj takrat smatrali obenem kot znak slovenske narodne skupnosti; vlada jc dotične hišne posestnike v interesu javnega miru le p i o s i 1 a , da so zastave odstranili.
I nihacher ZRtluniS« '915 šl 235 uradni del
Že vsak tak heraldičen opis izraža s svojo razporedbo dovolj jasno glavne barve: temeljna srebrno-bela, iz prvotne naše prastare zastave prevzeta barva grbovega ščita je prva in glavna — vse drugo je sekunderno, zato sc omenja ta barva v vsakem opisu najprej in pride v zastavi na vrh; — druga glavna barva jc barva bojnega znamenja, višnjeva barva orlova; — kot tretja, zadnja in najspodnja barva v zastavi sledi tista, ki je za tema dvema sicer v grbu najmočnejše zastopana, v našem slučaju torej rdeča.
Tudi.s to novo določitvijo ostanejo torej i za naprej heraldično pravil-n e , pradavne deželne barve kranjske belo-modro-rdeče, kakor jih ludi izrecno določa še vedno p r a v nove 1 j a v n a ministrska odredba z dne 23. septembra 1848. Končno je razentega še danes pravomočen § 8. cesarjevega patenta z dne 4. marca 1849, kjer je določeno, da ostane glede deželnih barv pri starem. — torej tako kot določa ministrska odredba z dne 23. septembra 1848, oz. naredba cesarja Ferdinanda I. iz leta 1836. »Požrtvovalno veselo skupno delujoča moč vseh narodov monarhije«, kakor pravi cesar v zadevnem Dovelju armadi in mornarici, se tako glede rabe deželnih zastav in grbov z novo ureditvijo ni kal;'?'
2778/114.
Priloga,
An Seinc des Herrn Gouverneurs in liiyr>en Grafen von Welsersheimb Excellenz.
Hochgeborner Graf!
In Erledigung der in dem Praesidial-bcrichte vom 20. v. M., Z. 2000'Pr. dessen Beilagc zuriikfolgt, gcstellten Anfrage we-gen Bestimmung der Farbcn fiir die krainisehe National Kokarde, zugleich aber mit angemessener Beriicksichtigung der mir spater iiber denselben Gegenstand zuge-kommenen im Anschlusse mitfolgenden und beachtenswerthen Eingaben des Ver-vvaltungsrathes der Laibacher National-garde, dann mehrerer Reichstagdeputirten aus dem Lar.de Krain, finde ich mich ver-anlasst in Ansehung cliesec Gcgenstandes Folgendes auszusprechen:
Da aus den hierorts in dieser Ange-legenheit. vorgekommenen mehrfachen Ver-handlungcn und Erorterungen hervorgebi, daB das u r s p r ii n g 1 i c h e Wappcn des L a n d e s Krain perl-vveiB, blau und. rotil war, wenn gleich spater im Jahre 1463 von Kaiser Friedrich IV. »der gcmain Land-schaft« (wic cs in der Urkundc lautet) d. i. den Standen von Krain stati der Perlfarbe dic Goldfarbc zugestanden ward, welches Zugestandnisses sich dicsclbcn auch fortan beelienten, da mit der ervvahnten urspriing-
lichen alten Landcsfarbe, weiB, blau, r o t h , auch das nach dem Regierungs-antritte des jetzt regierenden gnadigsten Kaisers Ferdinand im Jahre 1836 neuer-dings fiir das Herzogthum Krain bestatigte und mit HofkanzleierlaB vom 31. Oktober 1836, Z. 21.911, bekannt gegebene Wappen-bild iibereinstimml, da ferner nach dem In-halte der oben bemerklen drči ncuesten Eingaben mit allem Grunde anzunehmen ist, das der Wunsch — wenn nicht der Allgemeinheit — doch gcvvifi der iibervviegendstcn M e h r h e i t im ganzen Lande Krain und insbcsondcrc bci der Nationalgardc dahin gerichtet ist, sich der zuletzt bezeichneten alten Lan-desfarbe (w e i 13 , blau, roth) nicht aber der provinzialstandisehen, als eigent-licher Nationalfarbe zu bedienen, so er-j achte ich es im Interesse der offentlichen Ordnung und Rune z ur Aufrechthaltung dcrsclben fiir angemessen, dic anstandlose Erfiillung dieses letzterwahnten Wunsches liiemit zu gestatten und anzuordncn.
Hiebei blcibt cs ubrigens den dortigen Provinzial-Stftnden unbenommen, auch fer-nerhin von dein oben gedachten spcziellcn Zugestandnisse fiir sich selbst Gebrauch zu machen, insoferne sic wirklicb darauf einen besonderen Werth legen, und nicht ctwa, von eeht patriotisehem Sinn gcleitet, i im wohlverstandenen Interesse der n -hcit cs vorziehen soHten, auf jenes immer-hin cinc Sonderung mit sich fiihrende ZugestandniB zu verzichten, unc! sich nun der allgemein gewiinschten National-Lan-desfarbe anzusehliessen und zu bedienen.
Jcdenfalls ist aber vor der Hand bci bestehenden Wappen auf standisehen und sonstigen offentlichen Gebauden, Siegln u. ' dgl. kcinc Anderung vorzunchmen, glcich-\vic auch gemaB der dieBfails abgegebenen Erklarung des Ministeriums des AuBern die kiinftige neue definitive Rsgulirung des osteri cichischen G e s a m m k v a p p e n s der ncuen Gesetzgebung vorbchaltcn blcibt.
Das hiernach Verfiigte und dessen Er-folg und Eindruck auf dic offentliche Stim-mung vvollen wir (!) Euev Exzellen7 gcfjil-lig anzeigen, und zugleich die zu llncr Ein-sicht. mitfolgenden an das Ministcrium ge-richteten drči vorenvahnten Eingaben hie-her zuriickstellen. Genehmigen Euro Ex-zellenz dic Versicherung meiner ausge-zeichnctcn Hochachtun;;
D o b 1 h o f f m. p.
\Vi
e n , a m
23. September 1848.s
" Kranjski deželni arhiv (v deželnem muzeju v Ljubljani), fasc. 10 dc 1848, št. 674. — Kar je razprto tiskano, ;e iudi v originalem dopisu poudarjeno s tem, da so dotične hesedc podčrtane.
Goriško, meseca majnika 1916, V dneh, ko sc bližamo enoletnemu jubileju italijanskega veroloinnega napada na slovenske goriške pokrajine, sc jc pojavila kar naenkrat v časopisju in izven časopisja vest, da imamo pričakovati v najbliž-njih dneh otvoritve slovenske gimnazije v Kromcrižu na Moravskem. Siccr ni ta vest šc sedaj uradno potrjena, toda verjetno sc nam zdi, da smemo upati v najbližjem času rešitve vprašanja slovenske gimnazije. Goriški Italijani imajo že od po-četka vojne sem preskrbljeno za srednješolec italijanske narodnosti in tudi v gmotnem oziru so preskrbeli oni s svojimi kon-
vikli v Gradcu, na Dunaju---za svoj
srednješolski, visokošolski naraščaj. In sedaj vest o otvoritvi gimnazije v Kromcrižu na d n lin jem Moravskem. Človek nc ve, ali na1 bi bil r>h tpi vedi vpcr-1 ali žalosten. Mi
bi pričakovali, da sc gimnazija otvori kje na Primorskem, recimo v Trstu, in tozadevno se strinjamo popolnoma z izvajanji nedeljske ^Edinosti«. Toda če že nc na Primorskem, vsaj v bližini naših meja bi sc gotovo našel prostor za ta naš slovenski goriški zavod. Sicer vemo, da se jc od gotovih strani delalo, da se ustanovi slovenska gimnazija v Trstu, in siccr že v teku tega šolskega leta, vemo, da je bilo tozadevno žc vse od merodajnih oblasti za ustanovitev obljubljeno, nc vemo pa, kaj je bil vzrok, da se ta gotovo umesten projekt ni izvršil. Verujemo pa tudi, da so bile glede ustanovitve gimnazije v Trstu tehnične in druge zapreke — toda poglejmo naše Italijane, oni znajo vse te in podobne zapreke z lahkoto premagati. In kje ni zaprek? Treba jc pomislili, da jc večina našega goriškega in primorskega prebivalstva še vedno v bližini naših meja ... In ! starši otrok majejo z glavami, kako in v I kakem obsedli bo preskrbljeno /.a obisko-
valce gimnazije v Kromefižu. Upamo, trdno upamo, da deželni odbor, oziroma deželni glavar ni prezrl tega važnega našega gmotnega vprašanja, ki je predpogoj uspe-vanju slovenske gimnazije v daljnjem Kromefižu. Upamo, da ie deželni odbor goriški preskrbel tudi za gmotno stran našega slovenskega srednješolskega naraščaja, s konvikti, subvencijami ali kakorsižebodi. Šele pod takimi pogoii bi se vseeno sprijaznili z mislijo slovenske gimnaziie v Kromefižu, čeravno bi želeli, da bi se otvo-rila v našem Primorju.
Avstrijska kmetijsko politika po voiski.
Vojna je pokazala, kako važen je za državo kmečki stan. Treba bo gledati, da se po vojni čimbolj okrepi in pospeši njegov napredek. Zelo nevarno bi bilo, ako bi tako hitro napredovalo izseljevanje z dežele v mesta, kakor v zadnjih desetletjih. Tako se je naštelo leta 1890. na vsakih tisoč prebivalcev še 559 takih, ki so pripadali kmečkemu stanu, leta 1900. že samo 524 in leta 1910. je padlo število na 484. Treba bo kaj temeljitega ukreniti, da se nadaljnji razvoj v tej smeri zajezi. Dr. Schiller je priobčil v »Oesterr. Rundschau« 7. dne 1. maja 1916 razpravo o izpopolnitvi našega kmetijstva, kateremu priporoča med drugim za povzdigo notranjega nagiba kmečko samopomoč — zadružništvo. Res je zadružništvo med kmečkim stanom že mnogo bolj razvito nego med katerimkoli drugim, a vendar še premalo. Kakšni uspe-ni se dajo doseči na zadružnem temelju, dokazuje računski in blagajniški izkaz Prve centralnc prodajne zadruge za čajno maslo v Schardingu na Zgornjem Avstrijskem za leto 1914. Ta zadruga je osnovana kot centrala in obesega 49 zadrug s 5318 člani. V njej je združenih 21 mlekarn, 20 vnovčevalnic za jajca, 7 za med in ena za surovo maslo. Denarni promet ie znašal v navedenem letu skoraj 29 milijonov kron. Pri takih uspehih ne prihaja v poštev samo denarni dobiček, marveč je tudi notranji vpliv velik: to dviga stanovsko samozavest in tudi veselje do poklica, do dela in napredka.
Ne čakajte mm dneva za podpis IV. vojnega posojila!
Še nekaj dni je do zaključka podpisovanja četrtega vojnega posojila. Ne čakati zadnjega dneva! Podpišete lahko tudi potom domačih kmečkih posojilnic. Vsi za domovino in ohranili jo bomo, ' dafcpji bomo s tem pomoč, da se po srečni zmagi v blagem miru zopet razvije v polni gospodarski moči. Sedaj ni čas čakanja — *edaj mora vsak, ki hoče domovini in sebi dobro, storiti polno svojo dolžnost. Vsak, ki podpiše vojno posojilo, dokumentira, da rvidTv bodočnost, ki je in mora biti za vse
»refha in mogočna Avstrija!
i j »in
i- e	X X X
Pri Zadružni zvezi je podpisalo doslej IV. avstrijskega vojnega posojila 2668 strank skupno vsoto 7,200.400 K. Od te prijavljene vsote odpade na 40letno amortizacijsko državno posojilo 2,215.400 K, na sedemletne državne zakladne liste pa 4,985.000 K.
Pri c. kr, priv. Splošni prometni banki podružnica v Ljubljani, preje I. C. Mayer, so IV. avstr. vojno posojilo med drugimi podpisali: Dr. Kari Schmidinger, c. kr. notar, Ljubljana, na I. posojilo 25.000 K, na III. 5000 K, na IV. 5000 K, skupaj 35.000 K; Henrik Seljak, Ljubljana, 2000 K; ga. Marija Osimitsch, Ljubljana, 3000 K; gdč. Lise Osimitsch, Ljubljana, 2000 K; Anton Sku-bic, Ljubljana, 1000 K; Robert Stenovic, Ljubljana, 3000 K; ga. Hanna Zhuber pl. Okrog, Ljubljana, 10.000 K; Neimenovan, Ljubljana, 8000 K; Matej Supan, Ljubljana, 2000 K; Franc Škrabar, Višnja gora, 2000 kron; Mat. Rom, Kočevje, 10.000 K; Anton Ulm in ga. Gabrijela Ulm, Ruperčvrh, 4000 kron; dr. V. Gregorič, primarij, Ljubljana, 10.000 K; Rudolf Raktelj, župnik, Bizeljsko, 600 K; dr. Gvidon Beyer, zdravnik, Mau-tendorf, 4000 K; mestna občina Novo mesto 20.000 K; krajni šolski svet Novo mesto 4000 K; otroci ljudske šole na Črnučah pri Ljubljani 700 K, od katerih so 500 kron takoj plačali; ga. Ana Fabjan, Dol, Gradiše, 1000 K.
Pri tukajšnji podružnici Avstro-ogrske barke so podpisali IV. vojno posojilo med drugimi: K. k, sekcijski načelnik grof Cho-rinsky in grofica Ltiisa Chorinsky nadalj-nih 25.000 K, skupno na vse štiri posojila 400.000 K; dr. A. baron Rally v Trstu 150 tisoč kron; Štefan pl. Rally v Trstu 200.000 kron; Z. Z. 100.000 K; Mestna hranilnica v Radovljici nadaljnih 56.000 K; S. G. 15 tisoč kron; tovarnar Emil Tonnies 10.000 kron; c, in kr. voi, rač. svetnik Luka Pe-stator 10.000 K; dr. Ivan Benedik 10.000 K; občina Vrhnika 10,000 K; mladoletna Emmy Petritz-Kranz po dr. Oto Vallentschaku. 10 tisoč kron; c. kr. naaporoci Uri i rane ui-bane 5000 K; Andrej Žigič 1000 IC; mestni dekliški licej 700 K; Josefina Wessner, uči-
teljica v Ljutomeru, 500 K; Kari Linhardt 800 K; Danica, Minka in A. Sušnik po 1000 kron; mestna nemška ljudska šola v Ljubljani 100 K; Edy in Anica Stuchly po 100 K; Magda in Cerhild Vallentschag po 100 K. — Fran Stupica, trgovec z železnlno in poljedelskimi stroji je podpisal pri podružnici avstro-ogrske banke v Ljubljani 60.000 kron (na prejšnja posojila 12.000 K, skupno 72.000 K), njegova soproga Irma Stupica 2000 K in otroci Franci, Marija in Lev vsak po 1000 K.
Pri Ljubljanski kreditni banki ▼ Ljubljani, kot oficielnem subskripcijskem mestu za IV. avstrijsko vojno posojilo, je podpisalo do sedaj 640 strank 10,684.500 K
vojnega posojila (in sicer 6,455.500 K am. drž. posojila in 4,229.000 K drž. zakladnic). Med drugimi so nadalje subskribirali: Hranilnica in posojilnica Šmihel nad Pliber-kom 19.000 K, na račun svojih strank 6000 kron; Frančiška Simončič, Celovec, 5000 kron; Alojz Rosman, Prevalje, 2000 K; Štefan Klacar, Kopanje, 2000 K; Apolonija Oblak, Pliberk, 1000 K; dr. Ferdin. Muller, Celovec, 2000 K; Mihael Soklitsch, Celovec, 10.000 K; Ivan Pavičič, Sarajevo, 50.000 K; Hrvatska kreditna banka Bos. Brod 10.000 K; Hranilno in posojilno društvo, Celovec, 16.000 K; Jakob Kovačič, Št. Vid p. J., 2000 K; Pavel Stare, Št. Vid p. J. 4000 K; Margareta Aschman, Bistri-ca-Šmihel, 2000 K; Franc Havliček, župnik v Čačah, 1000 K; dr. Leo Hand, Zenica, 2000 K; Posojilnica Celje 400.000 K; Ana Vrečko, Bizeljsko, 13.000 K; Anton Kirbiš, Remšnik, 1000 K; Mihael Korbar, c. kr. notar, Sevnica, 1000 K; Andrej Dolanc, Hrastnik, 2000 K; Marija Turnšek, Nazarje, 1000 K; Frančiška Riher, Nazarje, 1000 kron; Franca Rakun, Mozirje, 1000 K; Al. Kupec, Št. Lovrenc, 2000 K; Štefan Mast-nak, Št, Peter, 1000 K; Ferdo Podkeržnik, Skale, 1000 K; Elizabeta Korent, Celje, 2000 K; Anton Turnšek, Nazarje, 1000 K; Valentin Meše, Stermec, 1000 K; Iv. Černe, Zavodna, 1000 K; Marija de Bernardo, Nazarje, 2000 K; Cesarja Eranc Jožefa zaklad za ubogo, Trbovlje, 10.000 K; dr, Mavricij Rus, Ljubljana, 1000 K; Mestna hranilnica ljubljanska, daljnih 1,000.000 K; Hranilnica in posojilnica Št. Jernej, daljnih 18.200 kron; Mestna hranilnica Kamnik, za svoje stranke daljnih 7000 K.
i i Mestna hranilnica ljubljanska
je podpisala na svoj račun IV. vojnega posojila štiri milijone kron, torej vsega dosedanjega vojnega posojila za svoj lastni zavod osem milijonov 300 tisoč kron. Od vlagateljev so pri tem zavodu podpisali IV. vojnega posojila med drugimi: Ubald pl. Trnkoczy 5000 K, magistratni svetnik Evgen Lah 1000 K, gospodična Amalija Jerovec 1000 K, Ignacij Lužar, c. kr. finančne straže komisar v Mokronogu 1000 K, Marija Zvezda iz Ljubljane 200 K, nad-revident južne železnice .Tos. Pipan 1000 K, Marija Župec iz Iga 300 K, Edi-ca P. 5000 K. Viljem Beniger iz Ljubljane. 100 K, Fran šušteršič 1000 K, Leon Seliškar iz Trnovega 2000 K, Marjeta Babnik iz Zgor. Šiške 400 K, Avgust Repič iz Ljubljane 1000 K, J. Kumše iz Bresta 2000 K, A. P. iz Ljubljane 2000 K, profesor Anton Funtek 1000 K, Frančiška Sterle 1000 K, Ivan Debevc, posestnik v Kamni gorici 1000 K. — Pri Mestni hranilnici ljubljanski so med drugim nadalje podpisali: Pomočniška bolniška blagajna gostilničarske zadruge 8000 K; Marija Čop iz Novega Vod mata 1000 K; Frančiška Velikajna, trgovka v Ljubljani, 1000 K; France Se-lan iz Češnice 1000 K; Vladimir Preles-nik iz Rožne doline 100 K; Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko 200 K; neimenovan 00.000 K.
Na c. kr. državni obrtni šoli je govoril o pomenu in rentabiliteti vojnega posojila prof. Henrik Podkrajšek. Njegova izvajanja so hitro našla pot v mlada srca za vse lepo in blago vnetih obiskovalk ženske obrtne šole. Svojim domovinskim ču-tilom pa so dale duška na ta način, da so v svojih razredih začele nabirati prostovoljne denarne prispevke. Dasi jih po številu ni veliko in je poleg tega med njimi pretežna večina takih, ki žive v skromnih razmerah, so vendar nabrale veliko, še več pa je doneslo srečkanje, za katero so darovale nekatere učenke krasna ročna dela. K lepemu uspehu te akcije so pripomogle učiteljice Klementina Hrovatin, Ana Schmiedt, Filomela Senekovič in Marija Vehar z dobrimi sveti, ki so jih dajale mladim nabiralkam, potem pa tudi s svojimi prispevki in s prispevki, ki sta jih na njih posredovanje naklonila vzvišenemu namenu ravnatelj in moški učiteljski zbor ženske obrtne šole. S tem denarjem kupljeni kosi IV. vojnega posojila se bodo na željo mladih domoljubk izročili ravnateljstvu s pristavkom, da naj dobivajo obresti ukaželjna dekleta, ki bodo še v poznejših časih obiskovala žensko obrtno šolo.
Madžarska kolonizacija.
Glasilo madžarske visoke finance »Pesti Hirlap« objavlja zanimiv članek o madžarski narodni •ksistenci ter pravit
Spoznali smo, da korenini narod v svoji zemlji. To moramo ohraniti in razširiti. Imeti moramo dovolj zemljišč, da jih bomo razdelili med junake, ki se vrnejo iz dežela, kamor so se bili svoj čaa izselili (mišljena je tu predvsem Amerika. Op. ur.}.
V času »rečnega preobrata v vojni se je naši politiki posrečila uspešna špekulacija v anektiranih delih tujih držav in v seji finančne centrale je bil predložen predlog, da se z&sigura Madžarom na teritoriju osvojene Srbije primernih zemljišč. Dosedaj smo svojo zemljo le preradi prepuščali Rumunom, Italijanom, Belgijcem, Avstrijcem in Nemcem, ki vsi posedujejo pri nas mnogo zemlje. To se mora v bodoče preprečiti.
Ustvari naj se zakon, da sme na Ogrskem kupiti zemljo samo madžarski državljan ali pa taka družba, ki se nahaja tu pod kontrolo vlade. Nadalje naj se sklene zakon, da morejo biti ogrski državljani le take osebe, ki znajo madžarsko. Tak zakon bi še posebno posvedočil čuveno madžarsko gostoljubje, ker bi se tolmačil tako, da sprejemajo tujce tako radi pod svojo streho, da jih želimo napraviti za svoje državljane. Zakon bi moral veljati tudi za nazaj, da že iztrgano zemljo pridobimo zopet za svoj narod. V zemljiški politiki, ki sistematično ščiti lastne narodne interese, nam naj bo Nemčija vzor. Za junake, ki se bodo vrnili iz vojne, bo treba kolonij. Dobra kolonizačna politika bo poglavitna naloga vlade. Udejstvijo naj se predlogi škofa Prochaske (o katerih smo že poročali. Op. ur.) in nakupi naj se v osvojeni Srbiji dovolj zemlje, saj je baš tam sedaj mnogo posestev brez gospodarja. V deželi, kjer je bilo prelite toliko madžarske krvi, si moramo zasigurati krepko madžarsko življenje.
Švica in vojna.
Bern, 16. maja. (Kor. ur.) Švicarski zvezni svet objavlja svoje tretje poročilo.
V oktobru 1914 je zvezni svet pozval prebivalstvo, da naj bo rezervirano pri presoji dogodkov in izražanju simpatij posameznim narodom in da naj opusti vse, kar bi moglo žaliti v vojno zapletene države ali narode. Glede švicarske nevtralnosti se je sicer dogodilo nekaj dogodkov ob meji, ki pa razun letalskih poletov niso bili resni. Glede cenzure, pošte in brzojavk pravi poročilo, da se Francija in kasneje Anglija nista držali mednarodnopravnega načela o prehodni svobodi in to v veliko škodo nev-tralcem. Poročilo omenja švicarsko delo za izmenjavo težko ranjenih vojnih ujetnikov, vračanje civilnih internirancev in zdravljenje bolnih vojnih ujetnikov. Do konca marca 1916 so v 50 vlakih skozi Švico prepeljali 8166 francoskih in 2203 nemške težko ranjene vojake. Težko ranjene avstrijske in italijanske vojne ujetnike začno izmenjavati najbrže prihodnji mesec. Na podlagi sporazuma med francosko in nemško vlado je narodni svet na razpolago tudi Belgiji, Angliji, Avstriji in Italiji. Dosedaj se je prevozilo v času od oktobra 1915 do konca marca 1916 ujetnikov in internirancev skupno 111.000, največ Francozov in 3105 Avstrijcev in Ogrov, Glede finančnega položaja pravi poročilo, da bi prej nihče ne mogel verjeti, da je Švica tako gospodarsko krepka. Iz svojih lastnih sredstev je za mobilizacijo doma dobila 1280 milijonov frankov in v Ameriki 82 milijonov valutnega posojila. Tudi zanaprej bo dobila denar doma.
Med Rusijo in švedsko.
Podpisujte IV. vojno posojilo!
Alandski otoki.
Alandski otoki tvorijo skupino 180 skalnih otokov in čeri, izmed katerih jc le 80 naseljenih. Otočje leži ob vhodu v Bolniško morje in ob jugozapadnem kotu Finske. Največji otok, Aland, meri (367 km® in šteje 15.200 prebivalcev. Kot zapora pred Bolniškim in Finskim zalivom je otočje strategične vrednosti. Po 1. 1829. so Rusi zavarovali vodno pot, ki vodi med Alandom in Vardojem s trdnjavo Bomarsund na Alandu, katero so zvezani Francozi in Angleži začasa krimske vojne 1. 1854. prisilili h kapitulaciji. Utrdbe so porušili. V dodatni konvenciji h pariškemu miru 1856. 1. sc je Rusija obvezala, da otokov ne bo utrdila in tudi ne zgradila na olokih vojaških zgradb. L. 1905. je Rusija o priliki ločitve švedsko-nor-veške unije prekršila pogodbo s tem, da je postavila na oloku brezžično brzojavno postajo in začasno postavila nanj tudi vojaške čete.
Vprašanje o utrditvi Alandskih otokov je stopilo v ospredje zopet o priliki, ko se je med Anglijo, Nemčijo, Francijo, Norveško 111 Rusijo 2. novembra 1907 v Kristianiji sklenila pogodba plode teritorialne integritete norveš-
kega kraljestva. Januarja 1. 1908. je prodrla v javnost vest, da se vrše med Nemčijo, Rusijo in Švedsko pogajanja za dogovor o Vzhodnem morju na temelju status quo in da zahteva Rusija odpi •a v o konvencijske klavzule. V zbornični seji dne 22. februarja 1907 je Izjavil nato minister pl. Trolle, da bo znala Švedska varovati svojo nevtralnost. Vzhodnomorska pogodba z dne 23. aprila 1908. tudi nič ne omenja vprašanja o utrditvi Alandov, tako da je ostal status quo nedotaknjen in zajamčen.
Sedaj je Rusija zopet načela to vprašanje in je hoče rešiti v svojem smislu. Pa Švedska tudi sedaj izjavlja, da je pripravljena v tem slučaju na skrajno brambo svoje neodvisnosti. Atentat na švedskega kralja še ni potrjetv.
Dunaj, 17. maja. Dosedaj ni niti uradno niti zasebno potrjena vest, da je švedska policija odkrila kako zaroto proti švedskemu kralju.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. maja. Uradno se poroča:
Italijansko bojišče.
Topniški boji trajajo na celem pozorišču dalje.
Na Doberdobski planoti smo z rac-strelbo podkopa razširili novo postojanko zahodno od Sv. Martina. S sovražne strani je sledil nato bobneči ogenj in napad, katerega je odbil naš pešpolk št. 43 v boju z ročnimi granatami.
Pri goriškem mostišču, v krnskem ozemlju, pri Bovcu in v več odsekih koroške bojne črte od časa do časa skrajno živahen boj s topovi.
V	Dolomitih smo odbili sovražne po-nočne napade na Sasso di Triga (Hexen-fels) in na prelaz severno od gore Sief.
Naše čete so se razprostrle v južnih Tirolah na grebenu Armentera, vzele so na visoki planoti Lavarone sovražno postojanko Soglio - d Aspio - Coston - Costa-d' Agra - Maronia, vdrle so v odseku Tera-gnola v Piazza in Valduga, prepodile so Italijane iz Moscheri in so osvojile z naskokom ponoči Zugna-Torta, južno od Ro-vereta. V tem boju se je povišalo število sovražnih ujetnikov na 141 častnikov in 6200 mož, plen na 17 strojnic in 13 topov,
V	odseku jezera Loppio je vzdrževal sovražnik danes ponoči ljut ogenj proti svojim lastnim črtam.
Močne skupine naiih pozemskih in pomorskih letal so vrgle predvčerajšnjim
(»onoči in včeraj zjutraj veliko bomb na ko-odvorske in druge naprave v Benetkah, Mestre, Korminu, Čedadu (Cividale), Vidmu (Udine), Per la Carnia in Treviso. Po. vsod, posebno pa v Vidmu, kjer je približa no 30 sovražnih topov brezuspešno stre« Ijalo, smo opazovali velik učinek.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hdfer, fml.
Laško uradno poročilo.
15. maja. Naši alpinci so vzeli v odse« ku Adamello zahodno pobočje ledenikov! Favgorida in Lares. Zasedli so jih z naskok kom med Crozzon di Fargorida in Crozzofl di Diavolo v višini 3015 metrov. Javlja set da napredujemo na Monte Sperone. Po lju-i ti pripravi s topovi na vse naše postojanke severno od doline je poizkušal sovražnik napad na Cima delle Coste severno od Nezumo, a smo ga takoj odbili. Bojno črta dolina Lagarina do zgornjega konca Val d'Assa je ljuto obstreljevalo sovražno topništvo, naše topništvo je odgovarjalo z do< brim uspehom. Nekaj težkih krogelj je padlo v Asiago, kjer je ranjenih nekaj doma« činov. Ravno tako ljuto obstreljevanje ni soški bojni črti od Krna do morja. Ponoči je izvedel sovražnik male napade v odse« kih Plave in Sv. Martin na Krasu, ki smo1 jih iakoj odbili.
X
X
Na južnem Tirolskem je naše prodira« nje uspele ze do neposrednje bližine držav« ne meje. V napadalnem prostoru med Dren« to in Adižo so zadele naše čete že večkrat na drugo italijansko črto. Točke, omenjene v našem uradnem poročilu, so takorekoč stebri italijanske bojne črte. V zvezi s temi junaštvi naših hrabrih junakov so pač poškodbe glavnih železnic, važnih za premikanje čet, o katerih poroča ekscelenca pl« Hofer. Uspehi zadnjih dveh vročih dni na južnem Tirolskem kažejo, da je bil sovražnik presenečen, če tudi je v svojem časopisju napovedoval napad, Lahi so najbrže' pričakovali, da so v svojih zakopih nal varnem, Kako razburjen je bil sovražnik, dokazuje okolnost, da je laško topništvo v odseku Loppio v strahu pred nočnim napadom krepko streljalo na svoje lastne Iju* di v najsprednejših postojankah. Ob obletnici, ko je izdala Italija svoji dolgoletni zaveznici in prestopila odkrito v sovražni tabor, je pričela bledeti zvezda Savojcev, V 48 urah so naši vrli junaki na južnem Tirolskem veliko nnnrpdovali. Če se ozira-
veliko število ujetih Lahov, si lah- J hčerki princesi Jolanda in Masalda. V Me-
mo na -------
ko predstavljamo, koliko mrtvih in ranjen cev so imeli, posebno še, ker so pomotoma streljali na svoje lastne ljudi.
Važen naš uspeh.
Berlin. Pod nadpisom: »Važen uspeh« piše major Morath v »Berliner Tageblattu: Nekaj časa sem postaja avstrijski boj z Italijani živahnejši. Ni nemogoče, da če se vzdrže uspehi dlje časa na strani naših zaveznikov, se bo lahko govorilo, da je stopila zdaj eno leto trajajoča vojska v novo dobo. Med tem, ko so prestopili Italijani v svojem vojskovanju na negotovo tipanje bojne črte, kaže podjetje Avstrijcev odločnost. Začetkom maja so se polastili Avstrijci na severnem pobočju sv. Mihaela sovražnega opirališča; istočasno že se je pričel živahen topniški boj v več odsekih tirolske vzhodne bojne črte in v prostoru pri Rivi. Streljanje se je pomnožilo tudi na ostalih bojnih črtah, ravno tako v odseku med Peutelsteinom in Buchsteinom. Med tem, ko so se Italijani 13., 14. in 15. maja opogumili na Dobrdobski planoti in na gori Sv. Mihaela na napade, pričakujoč najbrže, da jih napadejo Avstrijci, in so doživeli velike izgube, so se razvili istočasno v več drugih odsekih ljuti topniški boji, na glavnih točkah primorskega bojišča je vdrla pehota našega zaveznika v sovražne jarke, ravno tako pri Sv. Mihaelu in zahodno m severno od tolminskega mostišča. Najvažnejše poročilo prinaša poročilo avstrijskega generalnega štaba s 15. maja: Južno od doline Sugana, vzhodno od Rovereta, je pričela avstrijska armada napadati. Delo vanje topov je pripravilo zrelost sovražne postojanke za napad. To dokazuje visoko stopnjo priprave za bojno črto, ker je bilo mogoče, da so se, ne da bi bili to opazili Lahi, zbrala napadalna sredstva. Prva so vražna postojanka je tako padla v roke na ših zaveznikov. Če znamo ceniti težave vojskovanja v dolini Sugana, moramo reči da je ta uspeli zelo važen. Na zunaj se ka že zn gorato ozemlje z zelo velikim števi lom ujetnikov. Ker je bilo zaplenjenih istočasno tudi sedem topov, vidimo, da se je napadlo hitro in s premočjo. S svojim zaveznikom se veselimo tega uspeha. Istočasno opozarjamo, da je objavila približno pred enim letom »Stampa« ponudbo Avstrije.. ki so jo hoteli na Dunaju izvesti na korist miru. Če si predočimo, da se je ponujal odstop celega »Trentina«, ozemlja ob Soči in da se je priznala obsežna samouprava Trsta, ne moremo drugega, kot da slavimo zaslepljenost Italije, ki je odklonila to ponudbo. Večje usluge ni bilo mogoče napraviti Avstriji.
Lahi o naših uspehih.
Lugano, 17, maja. Vojaški strokovnjaki listov -. Corriere della Sera« in Secolo« delajo z vso silo, da oslade grenki prašek današnjega, poročila generala Cadorna. Sovražnik naleti na odpor na visoki planoti sedmih občin in na gorah Arsiero, kjer se mora zrušiti vsak napad. Popolnoma naravno je, ker se umikajo Lahi v obrambno črto; ker se v svojih ugodnejših postojankah lam ložje branijo. Secolo priznava, da so bili Lahi presenečeni. Ne gre pa za avstrijski uspeh, ker se jc umaknila italijanska črta, marveč le za čin laške taktike, > za dogodek, ki je glede na razvoj sedanjih bitk normalen. Sovražnik ni dosegel dozdaj najmanjšega uspeha, hrabre laške čete mu bodo znale odgovoriti.
Napad načih letalcev v zgornji
V B e n e i;.k a h i n v Mest r e.
Lugano. O napadu letalcev 15. t. m. na Benetke sc javlja: Ob deveti uri zvečer , so se nenadoma pogasile vse električne svetilke. Vsi ljudje so se umaknili v svoja stanovanja. Zaprli so kavarne in gledališče. Čez nekaj minut je bilo mesto prazno. Mesec je obseval romantično lepo mesto. Letala, ki so letela tako visoko, da jih obrambni lopovi niso mogli zadeti, so vrgla čez četrt lire tri bombe. Nekaj hiš je bilo porušenih, več oseb je bilo lahko ranjenih, večinoma po koscih razbitih šip. V Mestre je pa zahteval napad tri mrtve. Iz Rovigo odposlana brzojavka trdi, da so zasledovala letala brzoviak Benetke-Bologna, s katerim sta sc vozili princesinji Jolanda in Massalda, a da nanj niso metala bomb.
V T r e v i ž o vrženih 10 bomb — 3 mrtvi, 6 ranjencev.
Lugano, 17. maja. »Secolo« poroča: Avstrijski letalci so po svojem posetu Benetk obiskali tudi Mestre, nato so krenili proti Treviso. V mesto so vrgli 10 bomb. Žrtve: 3 mrtvi in 6 ranjencev. Včeraj, v torek zjutraj ob 9. uri, je priletela nova skupina avstrijskih letal nad Treviso, ki je metala bombe, a škode ni povzročila. Ko so se umikali, so še enkrat obiskali Benetke.
Vožnja laške kraljice in njenih hčera med pokanjem naših bomb.
Corriere della Sera« poroča dalje: Ko so zapustili sovražni letalci pred sinoči Benetke, so sledili železniški progi v Mestre v tistem trenutku, ko zapusti direktni vlak Benetke-Bologna ob 4. uri 30 min. mesto Benetke. V vlaku sta sc nahajali kraljevi
stre se je srečal vlak z vlakom došlim iz Vidma, s katerim je potovala laška kraljica Elena. Princezinji sta se takoj podali v voz svoje matere kraljice. Med tem, ko so še pokale bombe letalcev, je odpeljal jrzovlak v Padovo. Streljanje obrambnih topov in pokanje bomb se je čulo do Pado-ve. V Rovigo se je pripeljal vlak z 1 in pol urno zamudo.
Giolitti pri laškem kralju. Lugano, 17. maja. Giolitti se je večkrat sestal z laškim kraljem, kar potrjujejo laški listi. Sestala se nista v glavnem stanu, marveč v Veroni in sicer zadnje čase.
Kriza v Italiji. Lugano. Vodilno glasilo italijanskih vojnih hujskačev »Popolo d' Italija« je 15.
m. nepričakovano besno napadlo laškega naučnega ministra Grippo, češ, da je pristaš Giolittija. »Avanti« 17, t. m. pa beleži govorico, ki kroži v Rimu, da nameravajo preosnovati Salandrovo ministrstvo tako, da odstopijo ministri Grippo, Cavasola in Daneo še pred 6. junijem, ko se zbere zbornica. »Avanti« pa pristavlja, da rimski politični krogi govorici ne verujejo.
Delavski nemiri v Forli.
Lugano. »Avanti« poroča iz Forli (južnozahodno od Ravenne). Delavke v svilar-nah so povzročile velike nemire. Brezposelne delavke so preprečile zadnjo nedeljo s silo odpošiljatev kokonov. Izpraznile so vozove predilnice Brasini in prisilile voznike, da so se morali odpeljati s praznimi vozovi. Policisti in karabinerji so zasedli predilnico. Posrečilo se je napraviti mir. Delavke hočejo s silo preprečiti izvoz surovin, dokler doma manjka dela. Položaj je zelo resen.
Lahi utrjujejo Tirano.
Karlsruhe, 17. maja. Švicarski listi poročajo, da Lahi hitro utrjujejo Tirano v dolini Abda.
Izpolnitev laške vojne mornarice.
Rim, 16. maja. (K. u.) Uradno se javlja: V vojne ladje izpremene avstrijski parnik »Grado« in italijanske parnike »Citta di Bari«, Ionio« in »Flora«, dalje ladje vla-čilnice »Tiberia«, Bengbasi« in : Ameri-
se zopet pozida porušena gališka mesta in vasi in obnovi gospodarsko življenje. Vso akcijo bo vodila vladi podrejena deželna komisija. V vseh točkah sc je dosegel sporazum za primerno in uspešno sodelovanje vseh faktorjev. Razgovor je vodil vitez Bilinski.
Boli na zahodu.
V Milanu groze s stavko uslužbenci poulične železnice. Milan. Uslužbenci cestne železnice groze s stavko, ker je lastnica železnic »Agenzia Edison« sklenila, da nastavi 250 žensk izprevodnic.
Z KOSI.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. maja. Uradno se poroča:
Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Nič novega.
RUSKO URADNO POROČILO.
15. maja.. Na bojni črti generala Evert na več krajih živahno streljanje sovražnega topništva.
GENERAL RUSKI NASLEDNIK KURO-PATKINOV?
Monakovo, M. N. N.« poročajo iz Stockholma: V Petrogradu se trdi. da imenujejo generala Ruski naslednikom Kuro-patkina kot. poveljnika severne bojne črte,
OBRAMBA BOJNE ČRTE PRI NAROŠKEM IN VIŠNJEVSKEM JEZERU.
Petrograd. »Russkoc Vedomosti« poročajo z bojne črte pri Naroškem in pri Višnjevskem jezeru: Vse nemško postojanke so mojstrsko maskirane, nc branijo se vojaki, marveč odpor izvaja zemlja, žica, kamen, les, jeklo in beton; ne brani se vojak, marveč njegova strojna puška in drugo strašno orožje; ob takih" neomejenih možnostih jc skoraj neizpeljiva ruska ofenziva ob tej železni nemški bojni črti.
GENERALNA GUBERNATORJA GALICIJE IN VARŠAVE ODSTAVLJENA.
Kodanj, 18. maja. (Kor. ur.) »Russkoe Slovo« poroča: Pravosodno ministrstvo je opozorilo ministrski svet, da sta oficielno generalni gubernator v Galiciji, Bobrinski in generalni gubernator Varšave Kongali-šev šc vedno »v službi«, da upravljata navedeni guberniji in vlečeta visoki jplači, četudi je končano njunino poslovanje. Vladni krogi so sklenili, da končaio to glu-mo in da se smatrata navedena generalna gubernatorja za odstavljena. Imenovana bosta članoma državnega sveta brez sedeža in brez glasu.
FRANCOSKA MINISTRA ZAPUSTILA RUSIJO,
Petrograd, 18. maja. (Kor. ur.l Francoska ministra Viviani in Thomas sta zapustila Rusijo.
Nove gradbe v Galiciji
Pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu se je vršila konferenca, kako naj
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 17. maja. Veliki glavni stan:
Jugozahodno od Lens so se razvili v zvezi z razstrelbami podkopov živahni boji z ročnimi granatami.
Na obeh bregovih Moze se je povišalo od časa do časa obojestransko obstreljevanje do velike ljutosti.
Napad Francozov na južni rob višine 304 se je zrušil v našem zapiralnem ognju.
Letalci so na obeh straneh marljivo delovali. Nadporočnik Immelmann je sestrelil zahodno od Douai petnajsto sovražno letalo.
V zračnem boju pri Fournes smo premagali neko angleško letalo; letalca, dva angleška častnika, smo neranjena ujeli.
Francosko uradno poročilo.
16. majnika ob 3. uri popoldne. Na levem bregu Moze precej živahno streljanje s topovi na naše postojanke v gozdu Avocourt in na višino 304. Izjalovil se je popolnoma manjši napad Nemcev z ročnimi granatami severnozahodno od sela Thiaucourt. Na ostalem pozorišču jc bilo ponoči primeroma mirno.
Ob 11. uri ponoči. Z ročnimi granatami smo odbili v Cliampagne sovražni oddelek, ki je poizkušal presenetiti našo malo postojanko pri višini Le Mesnil. V Argonih precej živahen boj s topovi v odsekih Four-de-Paris, Courtc-Chaussee in Vauquois. Na levem bregu Moze precej živahno obstreljevanje na gozd Avocourt, na višino 304 in na Mort Homme. Zapiralni ogenj je zadržal poizkušeni napad na naše postojanke zahodno od višine 304. Vzhodno od Moze in na Woevre od časa do časa zelo ljuto streljanje s topovi. Na ostalem pozorišču sc je z odmori streljalo s topovi.
Belgijsko uradno poročilo.
IG. majnika. Na pozorišču belgijske armade je bil danes topniški boj zelo živahen; naše težke baterije so tu osredotočeno obstreljevale nemške obrambne naprave. Obojestranskemu, zelo ljutemu obstreljevanju je bil izpostavljen vzhodni breg reke Yser, pokrajina vzhodno od Dixmuidcn in odsek južno od Saint-Georges.
Angleško uradno poročilo.
16. majnika Sinoči na obeh straneh manjša podjetja. V naše jarke južno ocl Hebuterne so poizkušali vdreti trije oddelki sovražnika; dvema sc je njunin namen popolnoma izjalovil, tretji je vdrl za kratko dobo v naš jarek. Fizi-l.jeri v/, Lancashira so zasedli po razstrelili nekaterih min greben višine pri Vimy in prvo črto sovražnika na bojni črti 250 jardov in so zadali sovražniku znatne izgube. Neka patrulja je napadla nasproti Auchy sovražne strelske jarke in je prodrla, ko jc razstrelila podkope, proti drugi črti, kjer so se razvili boji z ročnimi granatami. Sovražna patrulja je poizkušala približati sc našim črtam blizu Wieltje, a razkropilo jo je naše streljanje. Danes je delovalo topništvo na obeh straneh.
ton premoga, lastniki ladij so zaslužili v miru 100 milijonov frankov, zdaj pa 1.310,000.000 frankov. Zahteva, naj Anglija pritisne, da se znižajo voznine.
Glasovi o Greyevi izjavi.
Kodanj, 16. maja. (Kor. ur.) »Sozial-demokraten« piše o Greyevi izjavi, da človek pri branju dobi ta vtis, da je Anglija pripravljena za mir, ki bi Belgiji, Srbiji in Črnigori vrnil neodvisnost in uvedel mednarodno razsodišče. Greyeva izjava in nove govorice o miru, ki jih je zadnji čas dosti prinesel, kažejo, da se letošnje poletje začno mirovna pogajanja. Tudi ostali listi pravijo, da so Greyeva izvajanja ugodna za mir.
Sežgani francoski zrakoplov.
Lugano. (K. u.) Ob požaru velikega francoskega zrakoplova pri otoku Asinara jc izgubila življenje vsa posadka.
Bern. (K. u.) Kakor poročajo listi, je zgorel blizu Sardinije francoski mornariški zrakoplov »T«, ki je poletel iz Pariza proti. Biserti. Ni znano, zakaj se je zrakoplov unel. Posadki je poveljeval fregatni kapitan Barthelemy de Caizien, dalje sla se vozila ž njo stotnik Coussziin in ladjini poročnik Leclare.
Avstralski in novozelandski rešitelji kulturo.
London. Vojni urad javlja: V Francijo so došle avstralske in novozelandske čete, ki so prevzele en odsek bojne črte.
Oprostitve od vojaške službe v Franciji.
Genf. »Petit Journal« poroča iz Nizzc, da se je pričela velika, sodnijska razprava proti več dvanajstoricam iz bogatih slojev. Obtoženci so podkupili ravnatelje tvornic, da so jih nastavili za priproste delavce, da so se izmazali vpoklicu v vojaško suknjo.
Franciji primanjkuje premoga.
Pariz. (K. u.) Gcorges Prade razpravlja v »Journalu« o vprašanju preskrbe s premogom. Cena toni premoga je poskočila med vojsko od 43 na. 140 frankov. Francija uvaža 20 milijonov
Angleška zmaga v Dublinn.
Kodanj. Izgnali so že 203 upornike iz Dublirfa; vseh so izgnali 1200. Dublinsko časopisje navaja imena 12 ustreljenih dublinskih meščanov, ki niso bili v nobeni zvezi z uporom.
Asquith na Irskem.
London, 17. maja. (Kor. ur.) Dail} News« poročajo iz Dublina 14. t. m.: Zadnji čas je bil, da je prišel Asquith na Irsko in preprečil razvoj zelo slabega položaja, Ljutosti na Irskem ni mogoče popisati. Vojno pravo je spravilo na površje najslabše elemente in denuncianstvo.
London. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona 13. t. m.: Zelo se bo čutilo, če dovede Asquithov obisk Irske, da bodo manj strogo postopali z uporniki. »Times« pravijo o usmrtitvah na Irskem, da so velika neumnost.
Casement in Bailay pred poroto.
London, 18. maja. (Kor. ur.) Reuter Policijski sodni dvor je odločil, da prideta Casement in Bailav pred poroto.
Sv. oče bo prosil za lorda Casement.
Curih, 17. maja. Amsterdamski dopisnik »Neue Ziircher Ztg.« je baje v katoliških krogih zvedel, da je sv. oče osebno napravil korake pri angleški vladi, da po morebitni obsodbi reši Casementa smrti.
Irske upornike uvrste v francosko armado.
Beselj. »Baseler Naclirichten« poročajo: »Daily Mail« javlja, da so izjavili irski uporniki, da so pripravljeni udeležiti se vojske proti Nemčiji pod vodstvom Francozov, če jim pregledajo kazni. Bernard Shaw zahteva, ha j se postopa z uporniki tako, kakor se postopa z rednimi vojnimi ujetniki.'
Angleška brambna postava odobrena v tretjem branju.	^c
London. (Kor. ur.) Poslaniška zbornica je odobrila 16. t. m. brambno postavo v tretjem branju z 280, proti 35 glasovom.
Pred novimi volitvami na Angleškem.
Po zasebnih iz Londona v Clrnsti-anijo došlih poročilih se jc kljub parlamentarni rešitvi brambne postave pričel proti njej odkrit boj v celi Angliji. Na shodih se pozivajo Angleži, naj se ne odzovejo pozivom pod orožje. Boje se nemirov, če izvede vlada brambno postavo. Veliko pozornost vzbuja tudi v Angliji, ker je ukazal Asquith, naj se sestavijo novi volilni seznami. Tolmačijo pa to tako, da namerava As-quithova vlada odstopiti. Če se to zgodi, so neizogibne nove volitve.
Izprememba v angleškem zunanjem uradu.
London. (K. u.) Reuter: »Mornihg-post« javlja: Stalni podtajnik zunanjega urada, sir Artur Nicolson odstopi radi bolehnosti.. Sledil mu bo lord Hardinge.
Strupen laški časnikarski napad na Anglijo.
Lugano, 17. maja. (K. u.) »Stampa« javlja, da je veljala včeraj v Genovi tona premoga 260 lir, a zadnjih 14 dni se sploh nc more govoriti o kaki kupčiji s premogom, ker ga ni. »Avanti« pa konča svoj članek o pomanjkanju premoga lako-le, nc da bi bila kaj črtala cenzura: Premog prihaja skoraj ves iz Anglije, kjer se dobe sicer ministri, ki nas Latince šc prekašajo v zlorabi vprašanj požrtvovalnosti in odporu, a nobenih trgovcev in lastnikov rudnikov, ki bi sc odpovedali šilingu dobička. Iščimo zato premog tam, kjer ga dobimo po sprejemljivih cenah. Pravijo, da se nahaja v Evropi dežela ki lahko proda več milijonov ton premoga in čaka le naročil in ponudb. Zakaj bi jih ne stavili?
morjii.
Morski boji med Angleži in Nemci ob flanderski in belgijski obali.
Bruselj, 17. maja. (Kor. ur.) Včeraj popoldne so priplule angleške pomorske sile pred flandersko obrežje. Nemške torpc-dovke in stražne ladje so odplule na morje, nakar se jc razvil kratek topniški boj na veliko razdaljo. Eno nemško letalo je metalo med boicm na sovražni rušilec
t
bombe in zadelo zadaj ležeči poveljniški »tolp sovražne ladje.
London, 18. maja. (K. u.) Reuter: Admiraliteta javlja: Brodovje angleških rušilcev in monitorjev je zadelo 16. t. m. popoldne blizu belgijske obali na nemške rušilce. Angleško brodovje ni imelo nobenih izgub.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta uničili nemški podvodni čolni 670.500 ton.
Nedavno se je poročalo, da so uničili nemški podvodni čolni, mine in drugo v marcu in v aprilu 176 sovražnih ladij z okroglo 432.000 tonami. Januarja in februarja je bilo uničenih 238.500 ton; torej je bilo uničenih v prvih štirih mesecih letošnjega leta 670.500 ton.
Sodelovanje nemških letalcev z bojnimi ladjami na morju.
Christiania. »Tidenstcgen« javlja: Nemško letalo je ustavilo švedski parnik »Princesa ingeborg« in ukazalo, naj vozi ladja v gotovi smeri, kjer se je morala zasidrati, dokler niso pripluli nemški torpedni rušilci, ki so preiskali ladjo.
Na Balkanu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Odbili smo siab sovražni oddelek, ki je prodiral proti naši postojanki pri reki Vardar.
Vrhovno vojno vodstvo.
Sovražna ofenziva ob reki Vardar.
Carigrnd, 17, maja. Iz Soluna se poroča, da so otvorili Angleži in Francozi ofenzivo na obeh bregovih reke Vardar, lorej na najskrajnejšem desnem krilu, in da so zasedli vas Dovatepe, Tri dni se že bijejo.
X
X
X
dovje. Pred tedni žc je naznanilo neko srbsko glasilo, da ima Srbija svojo prvo torpedovko, ki je si-ečno privedla srbski transport v pristanišče in da podari vsaka velesila četverosporazuma Srbom še po dve bojni ladji. Isti list mora pa zdaj vse preklicati ln izjavlja, da je kupila Srbija le eno trgovsko ladjo.
Rumunski vojni hujskači molčijo.
Bukarešt, 17. maja. »Libertatea« prinaša zelo zanimiv razgovor z nekim bivšim ministrom liberalne stranke, ki je o priliki trgovskega dogovora z osrednjima silama rekel, da si rumunska vojna stranka z ozirom na vojaški položaj nc upa več nastopiti proti temu dogovoru. Rumunija ima samo eno dolžnost: .skrbeti za svojo bodočnost in obnoviti vezi z osrednjima državama.
Rumunski mlinarji.
Budimpešta, 14. maja. Neka buka-reška vest pravi, da so Angleži one mlinarje, s katerimi so ob žitni kupčiji stopili v zvezo, pregovorili, da za nekaj časa ustavijo svoje mline. Angleži so računali takole: Ostali mlini bodo mle-li za armado in domačo potrebo, žito za osrednji sili pa se ne bo nikdar ali pa prav kasno mlelo. Angleži so za ta načrt potrosili 15 milijonov frankov, pa bodo vseeno doživeli fiasko, ker je takih mlinarjev le malo in je vlada trdno odločena z rekvizicijo teh mlinov preprečiti te nemoralne manipulacije.
Turčija v vnisKi.
Včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega vojnega vodstva javlja, da so odbili slab sovražni oddelek, ki jc napredoval proti nemški postojanki.
Spopadi med Lahi in Grki. — Grki podili Lahe.
Atene, 17. maja. Novi spopadi so se razvili med laškimi in grškimi četami. Ena laška stotnija je zasedla višino Bagunica iužnozahodno od Klarat na grškem ozemlju. Grške čele sc nato napadle Lahe in jih po kratkem boju pregnale iz Bagunice in jih vrgle v Vranico.
Seonmo pravi, da bo Grška kmalu na strani entente,
Lugano, 17. maja. Rimski dopisnik tu-rinške Šiampe« poroča o zadnjem ministrskem svetu še to-le: V mednarodnem položaju sc je Sonnino posebno pečal z Grško in je rekel, da Grška v kratkem stopi na stran entente.
Venizelcsovo srce.
Berlin, 17. maja. Vossischc Zeitung« javlja iz Aten: Venizelos danes nepričakovano ostro napada kralja. Njegova vladna oblika je nezakonita in bolj protiustavna, kakor je samodržtvo pruskega kralja. Za ta napad mu je kralj sam dal priliko. Nekemu ameriškemu Grku je kralj rekel, da Venizelos politično preveč dela s srcem.
Ententa se še pogaja radi prevoza srbskih čet.
London, 16. maja. (Kor. ur.) Kakor izve Reuter, se angleška in grška vlada še pogajati o prevozu srbskih čet v Makedonijo. Grško ozemlje se ne bo kršilo.
Srbski kraljevič potuje v Solun.
Genf. »Echo de Pariš« javlja: Srbski kraljevič Aleksander potuje v Solun. Med potjo se poda tudi na otok Eubea, da obišče svojega očeta, kralja Petra, ki se zdravi v toplicah Aidipsos.
Srbi in Solun.
Atene, 16. maja. Grški krogi še vedno sumijo, da hočejo Srbi Solun zasesti trajno. Grško časopisje vestno beleži vsako izjavo srbske vlade, ki bi potrjevala to domnevo. Grki trdijo tudi, da Francozi podpihujejo Srbe, da naj povzročajo spopade med grškimi četami in macedonskim prebivalstvom, da tako dobijo nov povod za razširjenje okupacijc Macedonije. Srbom ob-ljubujejo, da bodo Solun proglasili za pre-stolico Srbije.
Odstop vojvode Putnika.
Atene. V razgovoru z urednikom lista »Messagere d'Athenes« je potrdil vojvoda Putnik, da je odstopil kot srbski. vrhovni poveljnik. Kljub svoji starosti in svoji bolezni je čutil dovolj moči za vodstvo srbske armade, dokler je razpolagal z intaktno srbsko armado. Danes, je izjavil vojvoda Putnik, obstojajo lc še razvaline nekdanje srbske armade, s katerimi naj doseže, če kaj more. le vojskovodja, ki razpolaga r. vsemi svojimi močmi.
Srbskega vojnega brodovja ne bo.
Atene. Zdaj, ko so spravile velesile sporazuma Srbe v Solun, so pač z ozirom nn laški ugovor umaknile svojo obljubo, da ustvarijo srbsko vojno bro-
Ruskl pohod v Bagdad.
Genf. Zaupnik »Corriere della Sera« napoveduje, da je pričel ruski general Borstov nadaljevati svoj pohod proti Bagdadu in da je že zasedel Kasr-i-Ocirib v Perziji, ki je zelo važno križališče. Rusi so oddaljeni od Bagdada, mesta Kalifov, le Še 555 km, torej že 50 km bližje, kakor so zahtevali Angleži za predpogoj uspehu, če napredu-jeli in operirati obe armadi istočasno.
Angleški poraz v Sudanu.
Carigrad. Angleži so poslali dve ladji angleško indijskih čet v severni Sudan proti imanu Darfura, ki jih je pa premagal in zasedel važne kraje.
Papež ln vojska.
»Polit. Korr.« piše; Italijansko časopise zopet Siri vesti, ki naj bi vzbudile videz, da je papež bolj naklonjen četverosporazumu kakor pa osrednjim silam. Pograbili so za papežev razgovor z angleškim kurijskim kardinalom Gasquetom, ki naj bi katoliške Irce v zadnjem uporu pridobil za Anglijo. Govori se tudi o neki bližnji vatikanski izjavi, ki naj pomenja strankarsko stališče za entento. Pa kakor se poroča od italijanske strani, ni najti niti najmanjšega znaka, ki bi potrjeval tc italijanske trditve, da hoče sv. oče opustiti svoje popolnoma nepristransko stališče.
Nemški diktator za živila.
Berlin, 17. maja. »Berliner Tageblatt« poroča: Za voditelja novega državnega urada za živila se v prvi vrsti imenuje višji predsednik pomeranske province v. Wal-d.ow. Že več let ga imenujejo kot kandidata za ministrski sedež. Glas o njem pravi, da je mož brezobzirne odločnosti in skrajno konservativnih tendenc. Star je 60 let.
Upori indijskih čet v Egiptu.
Curih. »N. Z. Z.« poroča iz Berseba; V sedanjih bojih ob Sueškem prekopu so indijski vojaki v mnogih slučajih odpovedali pokorščino, kar izdatno oslabša položaj Angležev v Egiptu. Med Indijci in Avstralci so se bili krvavi boji z mrtvimi in z ranjenci.
Upori v nizozemski Indiji.
Amsterdam. Upori na nizozemskih vojnih ladjah pred Batavijo se vedno bolj širijo. Dozdaj je pobegnilo 300 oseb. Uporniki so izkušali zažgati bolnišnico v Sura-baji. Iz Batavije v Amsterdam so prepeljali 40 voditeljev upornikov.
Nemiri v nizozemski Indiji končani.
Amsterdam. (Kor. ur.) Nek tukajšnji list poroča, da so nemiri mornarjev v Soe-rabaja končani. Vsi dezerterji so se vrnili; 21 jih postavijo pred vojno sodišče radi sabotaže in hujskanja na nepokorščino.
Uradni izkazi izgon.
RmerlKo.
Američani v Mehiki.
Washington. (K. u.) Reuter: Car-son javlja, da sta sklenila generala Scott in Obregon neobvezno pogodbo, ki nudi četam Caranza priliko pokazati, če nadvladajo položaj v Mehiki. Ameriške čete ostanejo medtem v Mehiki.
Vojaki Združenih držav zasedli San Domingo.
Genf. Agence Havas poroča iz San Domingo: Ameriške čete so zasedle glavno mesto. San Domingo je glavno mesto republike malutov na otoku Ha it j.
Ameriške predsedniške volitve.
Genf, 17. maja. Pariška izdaja »New York Heralda« izve, da volitve za Wilsona ne kažejo posebno ugodno. Volilni boj z Rooseveltom bo ljut in je prav mogoče, da bo izvoljen kak tretji človek.
Amerika in nevtralna trgovina,
Newyork, 15. maja. Washingtonske vesti poročajo, da Združene države v tem trenutku ententi ne morejo staviti nobenih pogojev glede trgovine z nevtralnimi državami, ker bi tak korak vzbudil videz, kakor da je Nemčija pritisnila na Ameriko s svojo napovedjo o zopetni podvodni vojni.
Razna poročila.
Potovanja madžarskih politikov.
V Solnogradu je govoril tajni svetnik Szetereny, v Monakovem pa grof Andras-sy. Ta zadnji je povdarjal, da mora priti do še tesnejše zveze med Nemčijo in mo« narhijo. Grof se ne boji, da bi izpolnitev te zveze ogrožala svetovni mir. Če bodo naši nevoščljivci spoznali, da se ne morejo kosati z nami, tedaj bo naša brezmejna ljubezen do miru oni duh, o katerem pravi Bismarck, »da še German zadovolji s priznanjem lastne vrednosti in da ne čuti nobene potrebe po ugledu, gospodstvu in predpravicah, da je sam sebi dovolj , ta duh bo zagotovil tudi svetovni mir. Grof Andrassy pa pravi, da morajo srednjeevropske države ohraniti svojo državno samostojnost.
Mirovno delo sv. odeta.
Kodanj, 14. maja. Rimski dopisnik londonske »Morning Post« poroča, da sc trdovratno vzdržujejo govorice, da sc sv. oče neprestano trudi za mir. Tc govorice bodo najbrže resnične. Dopisnik pravi: Sv. štollca. pa ofičijelno ta-t kili korakov nikdar ni hotela priznati, dokler nima upanja v uspeh.
berk; inf. Hrovatin Ivan, 4. nad. s., Trnovo; inf. Hubert Gašper, 3. nad. s.. Novo mesto; desetnik Hudobivnik Lovrenc, 3. nad. s., Predoslje; inf. Iglič Jakob, 4. nad. s., Krašnja; inf. Jančar Fr.,
k s., Videm; rez. Jelcnoc Ivan, II. Velike Lašče; inf. Jerak Josip, 14. nad. Bučka: inf. Jenko Anton, 2. nad. Mavčiče; rez. Jerič Josip, 1. nad. s., Konjice; inf. Jerič Anton, Križ; četovodja Jerina Franc, 1. s., Nevlje; ir.t. Jovan Franc, 1. nad. s., Št. Vid nad Ljubljano; inf. Juvan Gvido, Poljane; inf. Kadunc Franc, 2. nad. s., Grosup-je; desetnik Kapelj Anton, 6. s., Postojna; inf. Iva s tel i c Franc, i. nad. s., Novo mesto; inf. Kerč Jakob, Predoslje; inf. Kern Ivan, 5. s., Predoslje; rez. Kirn Ivan, prideljen 27. dom. p., Preserje; četovodja Iiladnik. Rudolf, 3. s., Krško; inf. Klinar Josip, 2. nad. s., Jesenice; rez. Knavs Blaž, 6. s., Kočevje; inf. Knavs Leopold, Gora; inf. Knavs Leopold, 4. nad. s., Loški potok; inf. Knez Ivan, 15. s., Št. Janž; desetnik Kobe Rudolf, 11. s., Toplico (ranjen); inf. Kokalj Josip, 1. maršstot., Stara Loka; inf. Koleša Alojzij, 2. nad. s., Novo mesto; čast. sluga Koprivnik Ivan, 16. s., Krško; inf. Koprivšck Ivan, 4. nad. s., Kamnik; inf. Korenčan Ivau, 12. s., Borovnica; Kozina Valentin, 4. nad. s., Brezovica; rez. Košir Ivan, ■!•. nad. baon., Kranj; inf. Košir.Mihael, 4. nad. s., Kranjskagora; inf. Košir Štefan, 2. nad. s., Boh. Bistrica; inf. Kovač Ivan, 1. nad. s., Št. Janž; desetnik Kovačič Ervin, 1. s., Stražiščo. (Dalje.)
Pogrešani
Jzyuhe 17. pešpolka.
Ujeti: Inf. Adamič Josip, Sodra-žica; četov. Ahačič Rudolf, 2. s., Tržič; inf. Albreht Andrej, 4. s., Borovnica; inf. Anžur Lovrenc, 4. s., Št. Rupert; inf. Avsec Franc, 1. nad. s., Trebelno; inf. Avsec Josip, 6. s., Dev. Mar. v Polju; inf. Bajec Josip, 1. nad. s., Krško; inf. Bak Josip, 8. s., Famlje; častniški sluga Bartol Josip, 11. s., Kočevje; inf Baša Franc, 1. nad. s., Trnovo; inf. Basa Ivan, 1. nad. s., Jablanica; inf. Ber-čan Alojzij, 3. nad. s., Št. Rupert (ranjen); rez. Berdavs Ignacij, 3. s., Videm; Bezuš Franc, 12. s., Št. Peter pri Nov. mestu; inf. Bešter Rudolf, 3. nacl. s., Ovsiše; rez. Bevec Ivan, 4. maršstot., Sv. Križ; inf. Bezek Anton, 2. s., Rakitna (umrl 1. 5. 1915 v Nižnem Novgoro-du); inf. Bizjak Ivan, 5. s., Gorje; pod-des. Blatnik Franc, 2. nad. s., Št. Peter, Dol.; inf. Blatnik Franc, Žužemberk; poddes. Boječ Karel, 3. nad. s., Kočevje; inf. Božič Alojzij, 1. nad. s., Krško; inf Bregant Anton, 3. nad. s., Gorje; inf Bregar Vinko, 1. s., Dob; inf. Brulc Iv. 1. orld. stroj, pušk, Novo mesto (ra njen); inf. Čemič Josip, 8. s., Cerklje; tit. četovodja Češarek Anton, 4. s., Ribnica; desetnik Cirar Ivan, 14. s., Brezovica; inf. Črnkovič Matija, 1. nad. s., Banjaloka; inf. Čuden Josip, 1. s., Jesenice; inf. Dalmovič Josip, 4. nad. s., Cerklje; inf. David Ivan, 1. nad. s., Be-lapeč; inf. Debeljak Alojzij, 3. nad. s., Sv. Gregor; trobentač Debevec Anton, Postojna; rez. Delton Andrej, 12. s., Pulj; poddes. Deržaj Ivan, 1. s., Draga-tuš; inf. Dober Ivan, Prečna; inf. Do-bravec Ivan, 5. s., Ilotič; inf. Dobravec Tomaž, 5. s., Litija; rez. Dolcnc Jurij, 5. s., Ljubljana; tit. desetnik Duh Fran, 1. s., Dob; tit. desetnik Iirker Josip, 16. s., Kočevje; inf. Erklavec Franc, 1. nad. s., Dev. Mar. v Polju; inf. Eršte Martin,
3.	nad. s., Št. Peter pri Novem mestu; inf. Fajfar Franc, 2. nad. s., Selce; rez. Fende Ivan, 7. s., Predoslje; deset. Fu-rak Anton, 4. nad. s., Krško; inf. Ga-briel Franc, Jesenice; inf. Gale Franc, 1. nad. s., Grosuplje; inf. Gale Ignacij,
4.	nad. s., Zagorje; inf. Galič Anton, 4. nad. s., Dobrava; inf. Gašperšič Franc, 4. nad. s., Selce; inf. Gerdina Josip, 10. s., Prevolje; inf. Gimpelj Franc. 3. nad. s., Črnomelj; inf. Gorjan Ludvik, 1. na-dom. s., Kočevje; rez. Gorjup Josip, 5. s., Lužarje; inf. Gradišek Josip, 1. nad. s., Stranje; inf. Gregoršanec Josip, 3. s., Cerklje; desetnik Griljc Viktor, 7. s., Mošnje; inf. Hafner Alojzij, Stara Loka; inf. Hafner Josip, Stara Loka; inf. Hafner Lovrenc, 3. nad. s., Stara Loka; rez. Hafner Valentin, 1. maršstot., Stara Loka; rez. Hočevar Alojzij, 8. s., Kranj; rez. Hoffer Andrej, 3. nad. s., Št. Rupert; inf. Honigmann Josip, 6. s., Kočevje; ipf. Hren Franc. 7. s., žužem-
Pogreša se Anton Glavan, 17. pp., 6. stot., 2. vod; pojasnila ju-osi njegova, žena Cecilija Glavan, vas Strahomev št. 41, p. Ig pri Ljubljani. — Pogreša se Franc Pikovnik, 17. pp., 11. stot.., 3. vod; pojasnila prosi njegova žena Frančiška Pikovnik, vas Strahomer št. 16, p. Ig Pri Ljubljani. — Pahor Franc, k. k. Lir 5, 1. nad. s., Marinefeldpost-arat, Pulj; Pahor Josip, Inf. Reg. 97, 4. nad. s., Meking, p. Stan; Pahor Ivan, Ski-Abt. k. k. Lir 27, Mitterndorf, Ober-Steiermark. Pogrešam jih že dolgo in bi rada zvedela, kaj je ž njimi. Pahor Frančiška, Steinklamm bei Rabenstein N.-O., Baracke 63. — Matija in Jožefa Pahor, Jami je št. 38 pri Devinu, sedaj med begunci v Brucku ob Litavi 21./10. na Nižje Avstr., iščeta sina Ernestai Pahor, k. k. Lir. 27, 9. Komp.; zadnje njegovo pismo je bilo 1. okt. 1914; rojen je 1. 1891. Obenem iščeta tudi sina Antona Pahor, k. u. k. Art. Reg. 5, Rest-Komp., Alt Theodor Župer-Kaserne, Dalmacija, rojen 1882, se pogreša že od 25. avgusta 1915. — Pogreša se Anton Frančeškin iz občine Selo 28 na Krasu pri Brestovici. Šel je k vojakom dne 11. maja. Pojasnilo na Anton Frančeškin, k. k. Landst. E. S. Halbkomp. Etappenpost 119, Divača. — Ako kdo ve, kje se nahaja Jožef Žgur od Terbi-je poprej služil pri 97. pešpolku, 7. s., in ki je bil ranjen na kurskem bojišču, naj blagovoli sporočiti na spodnji naslov. Pogreša se že 11 mesecev. Emilija Žgur, Terbižani št. 1, p. Št. Daniel na Krasu. — Iščem svojega sina Lipušček Mihaela, lc. k. L. I. Reg. 35,
zadnjič je pisal 21. aprila 1915. Prosim vojake-tovariše, kdor ve kaj o njem, naj sporoči njegovi materi Mariji Lipušček, Trafetina 86, p. Slap ob Idriji, Primorsko.
"+ Rovreit. Včerajšnja »Reichs* post« piše: V današnjem poročilu našega generalnega štaba najdemo razun že znanega Vielgereuth (namesto Fol-garia) prvič nemško ime Rovreit za Rovereto. Tako dobi ta izraz uradno priznanje. List piše nato o zgodovini teh imen. Z ozirom na to si dovoljujemo izraziti upanje, da bi v ravnoistili uradnih poročilih kmalu dobili ne stara, ampak še danes čisto živa. slovenska imena Doberdob, Sv. Mihael, Sv. Martin, Piave itd. Upanja še nismo izgubili. Vojno ministrstvo je začelo rabiti pristna domača imena v Albaniji, generalni štab sedaj na Južnem Tirolskem za nekdanje nemške naselbine. Čisti se tedaj na obeh skrajnih koncih ene enotne fronte. Naj pride tudi sreda na vrsto, kjer piha naša ostra kraška burja. »Reichspost« konča: »Ko osvežimo stare spomine in zopet najdemo zvezo s preteklostjo, zgradimo obenem ovire proti iredenti, ki je tudi kriva težke poskušnje za to lepo deželo. Poročilo generalnega štaba priča, da smo odločeni poleg vojaške osvojitve postaviti tudi zopetno duševno osvojitev.«
+ Vpraialne pole. Vse gospode, ki vprašalnih pol še niso poslali, lepo pro> simo, da to blagohotno v par dneh štora.
-j- Slovensko zadružno gibanj« v letu 1915. Vsled vojnih dogodkov je bilo lansko leto zadružno gibanje tako zaostalo, kakor že dolgo ne. Poseči moramo nazaj desetletja in desetletja, da dobimo tako malo izprememb v stanju slovenskih zadrug kakor lani. Nova zadruga je bila ustanovljena samo ena, namreč mlekarska zadruga v Hudijužni na Goriškem, ki je bila meseca marca vpisana v zadružni register. Poleg tega je bila na Štajerskem v Št. Lenartu ustanovljena konjerejska zadruga, katera pa ima v svoji tvrdki na prvem mestu nemško besedilo, slovensko šele na drugem. Izbrisanih je bilo lansko leto iz zadružnega registra vsega skupaj 6 zadrug in sicer 4 na Kranjskem in 2 na Primorskem. Na Kranjskem so bile izbrisane: 1 vodovodna zadruga (v Spodnji Šiški), 1 živinorejska zadruga (v Gornjem Logatcu), 1 konjerejska zadruga (v Št. Jerneju) in 1 strojna »adruga (v Št. Petru pri Novem mestu); na Primorskem pa je bila izbrisana 1 posojilnica (v Bazovici pri Trstu) in t konsumna zadruga (v Dolini pri Trstu).
Junak kurat. Vojni kurat Jožef P i n t e r , ki jc bil do vojne mestni kaplan v Celju, je te dni na jugozapadnem bojišču, kakor smo poročali, umrl na srčni kapi. Njegov oče, g. Anton Pinter v Mariboru, je prejel od polkovuega poveljnika naslednje pismo: »Naš prijatelj in duhovni svetovalec gospod vojni kurat Jožef Pinter, ki je bil v častniškemu zboru in pri vsem moštvu radi svoje srčne dobrote vsestransko priljubljen, radi svoje hrabrosti in neustrašenosti visokočislan in spoštovan, je žal podlegel srčni kapi. Vaš sin se v zadnjih dneh ni dobro počutil, velikokrat je tožil o prehladu in srčnih težavah. Kljub temu, da mu je zdravnik predpisal, da mora ostati v postelji, si ni dal vzeti, da bi ne izvrševal v polni meri svojih dolžnosti. Večer pred smrtjo je še sedel med svojimi tovariši v častniški menaži in bil krasno razpoložen. Njegovi čini, njegovo obnašanje pred sovražnikom, posebno pa njegovo neustrašeno zadržanje na Doberdobu bo ostalo zabeležeho v zgodovini polka. V njem nismo izgubili samo plemenitega duhovnika, marveč tudi hrabrega vojaka.« — Kurat Pinter se vredno pridružuje slovenskim duhovnikom junakom: Rozmanu, Ambrožu, Fabijanu. Slovenski narod je v sedanji vojni lahko ponosen tudi na slovensko duhovščino, ki ni zadnja v delu in žrtvah za domovino.
-f Masaryk zaprt na Angleškem. Preko Berna se poroča iz Londona, da so v Londonu zaprli bivšega poslanca Ma-saryka, ker je imel govor za Irce,
-f Tisza se je vrnil iz štiridnevnega potovanja po severni Srbiji.
Ministrski svet vseh ministrov se je vršil v torek na Dunaju. Cesar ie sprejel ministra javnih del Trnko.
-j- Djakovski škof Krapac hrvatskemu narodu. Djakovski škof Krapac je daroval za različne dobre namene in društva blagajniške listke IV. vojnega posojila v skupni vrednosti 635.831 K 51 vin. Med drugim je daroval za zgradbo hrvatskih šol v Slavoniji 100.000 K.
—	Umrl je na Dunaju 15. t. ra. g. J o -že f Bedčnek, korektor c. kr. dvorne in državne tiskarne v pok, Ranjki je bil pred 30 leti urednik »Slovenca« in nadarjen pisatelj. Roman njegov »Od pluga do krone« je zelo zanimivo pisan. Naj v miru počiva!
+ Odlikovanja v mornarici. Cesarsko pohvalno priznanje so dobili kor-vetni poročniki: Franc Tadič, Franc Senekovič in Vinko StipanoviS. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil pomorski kadet Ok-tavij Maver. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobi la: mornar 1. vrste Štefan Miklič in kurjač 1. vrste Ivan Miličič.
—	Po pozivnem razglasu »O« zaukazano ponovno prebiranje v letih 1897 do 1886 rojenih črnovojnlh zavezancev se vrši v Kranju dne 28., 29., 30. in t u d i š e 31. m a j a, nasprotno pa v Š k o f j i L o k i dne 1., 2. in 3. junija.
-f Odpovedi pred prebiranji. Cesarska naredba z dne 29. februarja 1916, d. z. 38, določuje v § 2„ da v službenih razmer jih, ki spadajo pod zakon o trgovskih pomočnikih, odpoved tekom vojne ne drži, če je bila dana po dnevu, ko je delojemalec, ki ni bil vpoklican že takoj v začetku vojne, bil vpoklican v vojaško službo, ali je bU asentiran ali spoznan kot pripraven za službo z orožjem ali za črnovojniško službo z orožjem. Ko se je zvedelo za ravnokar razglašena prebiranja, so posamezni podjetniki odpovedali službe očividno iz namena, da se izognejo omenjeni cesarski naredbi. Ker pa tajto postopanje nasprotuje namenu cesarske naredbe, zato ukaz pravosodnega ministra z dne 16, maja jemlje pravno moč takim odpovedim, ki so bile podane z ozirom na bližnja prebira nja. Da se pa čuva upravičene interese obeh strank, ima podjetnik v posameznem slučaju protidokaz, da je razlog odpovedi očividno v kaki drugi okoliščini, ki ne stoji v zvezi s prebiranjem, n. pr. ustavitev ali omejitev obrata. V takih slučaiih ie odpo-
—	Cesarski svetnik je postal povodom vpokojitve višji davčni upravitelj v Celju Leopold Hasenbiihel.
—	Za planšarje ln sirarje. Vsled odloka c. kr. ministrstva za poljedelstvo z dne 6. maja 1916, št. 21.635, je c. in kr. vojno ministrstvo v sporazumu s c. kr, ministrstvom za deželno brambo z dopisom z dne 28. aprila t. L, odd. 10, št. 55.882, pritrdilo, da se planšarji in sirarji. ki jih ni mogoče pogrešati, odvežejo od vojaškega službovanja za najdaljšo dobo od 15. maja do 15, oktobra.
—	Zdravniki ne smejo priporočati le-karen. Dekret dvorne pisarne z 31, oktobra 1772 prepoveduje zdravnikom naročati bolnikom, naj puste izdelati zdravila v kaki določeni lekarni. Zdravstveni red iz 1. 1770 in iz 1. 1773 prepoveduje vsak sporazum med zdravnikom, in lekarnarjem pod prepovedjo, da se zapre lekarna in ustavi zdravniku praksa. Strogo so prepovedani lekarnarjem tajni dogovori z zdravniki in z ranocelniki v škodo bolnikov in kupujočih oseb (dekret dvorne pisarne z 3. novembra 1808).
Železniška nesreča v Sevnici. 9. t. m. je skočila iz tira na postaji v Sevnici lokomotiva in 4 prazni tovorni vozovi vlaka 534, ki so se razbili, štirje vozovi so pa poškodovani. Ranjenih je šest izprevodnikov.
—	Poročil se je v nedeljo c. kr. sodnik, sedaj nadporočnik, dr. Šandor P o z n i k , z gdčno Anko Hočevarjevo.
Za razvidnostnega geometra II. razreda v 11. činovnem razredu je imenovan razvidnostni elev Mihael Leveč v Ljubljani.
—	Ekspresne pristojbine zvišane samo v prometu z Ogrsko. V številki 113 od 17. t. m. pod naslovom: Ekspresne pristojbine zvišane, bodi v toliko popravljeno, da so ekspresne pristojbine za zavoje od 50 vin. na 1 krono od drugih pošiljatev od 30 na 60 vin. zvi šane od 16. t. m. le v prometu z Ogrsko. Pristojbine v prometu z avstrij skimi deželami ostanejo začasno še stare, to je 50 in 30 vin.
Za Fran Maroltovo zbirko »Sloven skih vojaških narodnih pesmi« se tako vojno, kakor tudi naučno ministrstvo živahno zanima. Opozarjamo krajne šolske svete in pevska društva na to lepo delo. Naroča se tudi v Katoliški bukvami.
Umrl je v Belgradu nadporočnik 68. pešpolka Rudolf Kovač, star 55 let.
Od onih dveh gg. duhovnikov, ki sta se peljala z gorenjskim vlakom in izstopila v Medvodah, je eden izgubil denarnico, katera se nahaja v upravništvu »Slovenca«
je zbralo 1259 K 33 vin. v denarju. Pristop k društvu Rdečega križa« je prijavilo 30 oseb z društvenino 113 K, ud katerih je 9 udov 31 K že vplačalo. Efekt zbirke v »Tednu Rdečega križa« znaša torej nai zgoraj omenjenem učnem zavodu 1372 K 33 v., za kar gre zasluga in zahvala ravnateljstvu, ki je denarne prispevke in priglasitve >obiralo od hiše do hiše. Moškemu učite-jišču sta bila podeljena vzhodna polovica V. (kolodvorskega) okraja in pa mestni Vodmat.
lj Izgubljeno je bilo včeraj popoldne od trgovine Kregar na Sv. Petra cesti do jubilejnega mostu 1 par sandal/Najditelj se prosi, da jili proti nagradi prinese v trgovino Kregar na Sv. Petra cesti.
Ljnmjanske novice.
Primorske novice.
lj Uganka. Po Ljubljani kroži naslednji dovtip, bolje uganka: »Zadaj 1 i c e j, spredaj muzej«. Kaj je to? — O neprimerni modi se sedaj veliko piše in po pravici) kajti čimveč je gorja med svetom, tembolj razkošno in celo pohujšljivo se nosijo nekajtere ženske osebe po mestih, kakor bi zanalašč dr&žile in izzivale. Če se mlado dekletce malo bolj pošopiri in na-kiti, bi se še potrpelo, ako ne gre čez mejo dostojnosti; — da jih pa posnemajo stare »hiše«, ki so jim že lasje osiveli in ki bi bilo bolje, če bi mislile na smrt, je pa skoraj neodpustno. Ali se zavedajo, kako so smešne, zlasti če posnemajo mlade deklice v novi modi kratkih, širokih kril! Ljubljančani so izvečine pametni, pa so te starejše »norice« takoj obsodili s primero: »Zadaj licej, spredaj muzej«. Hočejo reči: Zadaj izgleda, kakor mlada licejska gojenka; ako jo spredaj pogledaš pa sodi po starosti že za muzej,
lj Umrla je danes gospa K a r o 1 i n a C e n č i č , soproga vodje pisarne »Slovenske Straže« g. Viktorja C e n č i č a, fiči gospoda Ignacija Vidmarja, upokojenega oficianta licealne knjižnice. Cenjeni rodbini ob prebridki izgubi naše odkrito sožalje!
lj Nesreča v kurilnici na južnem kolodvoru. Ko je včeraj dopoldne preizkušal 32 let stari strojni ključavničar Ivan Žirov-nik neko sesalko pri stroju, je nepričakovano brizgnila vroča para vanj ter ga težko poškodovala po obrazu, vratu in rokah. Zdravniško pomoč je dobil v dež. bolnici.
lj Te2ko poškodbo na levi nogi je utrpel 52 let stari delavec pri »Gospodarski zvezi« Franc Kosmač, ko so spravljali sode vina v skladišče pri Zajcu v Spod. Šiški ter ga je pri razkladanju z voza sod pritisnil.
lj Teden »Rdečega križa« na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani je imel tudi prav novoljen uspeh. Na nabiralne pole se
Iz Gorice. Da se ne more izvažati iz goriške okolice na škodo domačega prebivalstva in vojaštva preveč sočiv-ja in zelenjave, je politična oblast prepovedala pošiljanje večjih množin kot 5 kg sočivja iz mesta in okoliških vasi brez izrecnega dovoljenja, politične od-nosno vojaških oblasti. — Varnostna služba se je v zadnjem času po mestu zelo poostrila. Posebno je bilo to potrebno radi le prevelikih in preštevilnih tatvin po zapuščenih hišah in stanovanjih, ki so bile že na dnevnem in nočnem redu po celem mestu. Marsikak begunec, ki je moral pustiti svoje reči tu brez posebnega varstva, bo ob svoji vrnitvi mnogo reči pogrešal. — Žal, da malo prepozno, se je pričelo bolj strogo gledati na prste raznim sumljivim in dvomljivim Adamovim rebrom. — Kuga nenravnosti se je bila posebno v Gorici malo preveč razpasla, kar za naše mesto ni ravno častno. Sedaj delajo s takimi ženščeti kratke »procese« — po-šiljao jih proč. Policijska oblast je začela energično postopati, kratkomalo morajo za pokoro v barake.
Izbrisani odvetniki in notarji' C. kr. apelacijsko sodišče za Primorje, sedaj v Gradcu, je sklenilo temeljem § 39. k. r., da se izbrišejo iz odvetniške in notarske liste naslednji gospodje: Ivan Lonzar, c, kr. okrajni sodnik v Kopru; doktorji Caanillo Ara, Narciso Basilisco, Arturo Bruna, Gi-usto Dompieri, Sergio Dompieri, Gian Lui-gi Gallo, Carlo Mrach, Giuliano Perco, Ce-sare Piccoli, Emilio Pincherle, Gino Qua-rantotto, Ugo Quarantotto, Ferrucio Slo-covich, Nicolo Vidacovich, Giulio Paolina, Ermondo de Hoerbert, Giacomo Luzzato, vsi odvetniki v Trstu; dr. Felice Bennati, odvetnik v Kopru; dr. Tullio SbisA, odvetnik v Poreču; doktorji Giuseppe Bregatto, Cosimo Albanese, Benedetto Lazzini, odvetniki v Pulju; doktorja Matteo Bartoli, Vittorio Depiera, odvetnika in Aloise Ris-mondo, notar v Rovinju; dr. Antonio Qua-rantotto, odvetnik v Tržiču; doktorji Rai-mondo Luzzato, Giuseppe Cesciutti, Mario Pajer, Vincenzo Parmeggiani, Giovanni Sket, odvetniki in Antonio Ballaben, notar v Goricji dr. Otto Pozzo-Balbi, odvetnik v Červinjanu.
Beguncem z juga v političnem okraju Maribor. Okrajni pomožni odbor za begunce z juga v Mariboru bo prodajal v ponedeljek, torek in sredo, 22., 23. in 24. maja 1916 v lastnem skladišču živil v Mariboru, Reiserstrasse Nr. 23, od 9. do 12. ure predpoldne in od 3. do 5. ure popoldne partijo testenin in svežega domačega špeha pod ugodnimi pogoji. Za nakup teh testenin so upravičeni le begunci in to le proti izkazu izkaznic (legitimacij), koje se bodo izdajale v petek, soboto in ponedeljek (19,, 20. in 22. maja 1916) od 10. do 12. ure predpoldne na glavarstvu v Mariboru, Tegetthoffplatz Nr. 5, II. nadstropje, 14. soba, ali pa popoldne od 2. do 4. ure pri vojnooddajnem oddelku tržaškega Gewerbeforderungsinsti-tuta, Marburg, Tegetthoffstrasse Nr. 77.
Poceni kosila in večerje bo v kratkem začela oddajati tržaška aprovizacijska komisija tistim, ki so bili po vojni težko prizadeli v svojih gmotnih razmerah. Hrana, ki bo zdrava in zadostna, sc bo dobivala/ proti izkaznicam, in sicer kosila do 20 in 60 vinarjev, večerje pa po 20 do 30 vinarjev.
Ujeti. Finančni stražnik Fajdiga Hugo, Trst; finančni stražnik Gaspari Ivan, Trst; Mozetič Josip, 29. črnovoj. maršbaon, Gorica; Mozetič Ivan, 29. črnovoj. maršbaon, Gorica.
Poslani naslovi.
Milka Obljubek, por. Juša, katero išče g. ravnatelj Jakončič, se nahaja z otroci in tremi sestrami na Dunaju (Wien) X, Sonn-leitnergasse 29'4. — Ivo Manfreda, ki je služil pri 97. pp., doma z Iderskega št. 11 pri Kobaridu, sin goriškega poslanca. Naslov se glasi: Ivo Manfreda, Kriegshundc-fuhrer, Rgt. 29, 7 Komp., 2. R. B. Feldpost 615.
Razne novice.
Kje je policija? Budimpcštanski listi poročajo, da je od 1. 1906. izginilo 28.00C oseb, med njimi 7000 žensk. 5000 žensk je izginilo brez vsakega sledu.
Nova Kruppova tvornica pri Monako-vu, Krupp zgradi v kraju Freimann, severno od Monakova, novo tvornico topov.
Uničena tvornica smodnika. Iz New yorka: V Gibbstown, država New Yersey. je zletela v zrak tvornica smodnika. Ubitih je 14, ranjenih 14 oseb. Škoda znaša četrt milijona dolarjev.
Igralnica v Monte Carlu je lani prvič zaključila svoje račune z izgubo, in sicer znaša primanjkljaj 61,- milijona frankov.
Prof. Ilija Mečnikov na smrtni poste« Iji, Znani ruski bakteriolog Ilija Mečnikov, predstojnik pariškega Pasteurovetfa zavoda1, leži na smrtni postelji.
Listnica upravništva.
Prosimo za naslove čč. vojnih kuratov in L. Turšiča, da jim more< mo poslati liste.
Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo no današnji oglas »Srečkovnega zastopstva \ Ljubljani.
Baden Mor'iCll8iltirsi
pr! Dunaju.
Šefzdravnika: dr. pl. Aufschnaiter in ces. svet. dr. Podsanradsky.
Zahvala.
Iskreno zahvaljujem mnogoštevilne prijatelje in znance za izraženo sožalje, ko mi je nepričakovano naglo umrla blaga soproga, gospa
Frančiška Skala
Ob enem izrekam srčno zahvalo vsem, ki so v tako obilnem številu spremili drago pokojnico na zadnji poti.
V Idriji., dne 15. majnika 191G.
Josip Skala
nadsprevodnik v p.
Po volji Vsemogočnega se je preselila v lepšo domovino naša ljubljena in skrbna soproga, predobra mati, hči, sestra in svakinja, gospa
Karolina Cenčič m. Vidmar
danes 18, maja ob 1/410. uro dopoldne po kratki, zelo mučni bolezni.
Pogreb bo v soboto 20. maja 1916 ob 3. uri popoldne iz . hiše žalosti Domobranska cesta št. 7.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Molite zanjo in ohranite jo v dobrem spominu. LJUBLJANA, dne 18. maja 1916.
Ignacij Vidmar,
Viktor CenSlfi,
goprog.
JoSko, Dragica,
ginček in hčerka.
Janko Vidmar,
umni
Ako naročite
Kava že zmleta s sladkorjem in vsemi primesi v kockali za 1/2 1 kave.
Ena talcu kocku stane .samo 24 vinarjev.
500 K plačam tistemu, kateri mora reči, da ni vredno.
Navodilo za pripravljanje se glasi: 1 taka kocka se mora v '/2 litru vode 5 minut kuhati, od ognja vzeti. 2 minuti pokrito pustiti in najboljša sladka l:uva je gotova.
Po pošti pošiljam najmanj 20kock to je 1 kg za 4-80 K. Ovoj se zaračuna po lastni ceni.
Pof-ilja se po povzetju. Sprejmem pa naročeno blago tudi nazaj če kateremu ne ugaja,
100 kock znižana cena K 22'— Naročila sprejema in izvršuje rnzpošiljalnica
Ivan Urek, Ljubljana i.
Mestni trg 13.
THE
Mesečni obrok za vseh pet srečk ozir.dobitnlh listov samo B kron
Iz HmerpR?,
fy	Moderno
■""m	priležno
}	lično
.	ceno
4	trpežno
|| EctfJia prodala: cevljarnlca
Jr. Szantner
£jubljana
Šelenburgova ulica %
Sprejmeta sa takoj R	6 v
Fran TerčelJ v Ajdovščini štev. 127 se
priporoča slavnemu občinstvu za razna kleparska dela in popravila, posebno pa za popravo trtnih škropilnic.
Naslov se izve v posredovalnici NOVOTNY, Dunajska testa št. 14
Kupim rabljen, n še dobro ohranjen
Vse, kar sem obdolžila gospodično Marijo Pani ur iz Domžal, ne odgovarja resnici, ter to obžalujem, in se ]i zahvaljujem glede odstopa nadaljnih korakov.
IVANA KIRHAR, Domžale.
r TiiirKičSšrHšži?*-.'. r» ^A^^a^taaaaiitBmvmBaaauflCBaMea
na klavijaturo. Ponudbe z označbo cene na naslov: Pavel Perko, župnik, Čcšnjice, p. šmar-tinj-Tuh nj.
Bostoa, Mass. U.S. A.
rtniznš poboji jc naprodaj v Rožni dolini 107 pr: Ljubljani
sina-vojaka Jožela iz Kožbane-Brdce, o katerem že nad eno leto nišesar ne vem. Služila sta skupaj s Prane Blažičem iz liožbane-Brezovk na gališki fronti. Kdor kaj ve o teh dveh vojakih naj sporoči na naslov: Šteian Gabrijelčič, Dol. Tri-buša 133, p. Slap ob Idriji.
■/. vrtom, gostilno in traliko. Več se izve pri Aloj, Čehu, isfotarn.
V c. kr. terezijanski akademiji na Dunaju je oddati Jakoba pl. Schellen-burga ustanovno mesto.
Do tega ustanovnega mesta imajo pravico sinovi kranjskega plemstva, ki so dopolnili osmo leto življenja, a ne prestopili dvanajstega, in ki so dovršili vsaj drugi razred ljudske šole z dobrim uspehom.
Starši, oziroma zakoniti zastopnik uživalca te ustanove morajo za pre-izdatke (oprava) plačevati na leto 600, oziroma v pravniškem oddelku 800 K pavšala, razen tega še 200 K izrednega clraginjskega prispevka za vsak tečaj, dokler bo trajala sedanja draginja, in plačila opravljati v četrtletnih obrokih pri blagajnici te akademije,
Prošnje, opremljene s krstnim listom, z izkazom o cepljenju koz, zdravniškim izpričevalom javnega zdravstvenega organa o popolnoma čvrstem zdravju, potem z dokazilom o plemstvu, ako ni plemstvo obče znano, je vložiti najkasneje do 12. junija t. 1. pri kranjskem deželnem odboru.
za celi dan s hrano ali brez hrane se sprejme proti dobri plači. — Zglase naj so samo tihe, pridne in snažne osebe. Naslove sprejema in da pojasnila uprava Slovenca pod šifro
Postrežuica 1213.
katera je slovenskega in nemškega jezika in strojepisja vajena ter razume tudi knjigovodstvo, dobi stalno službo v pisarni t;ikoj. Ponudbo izvoli se poslati na upravo ,.Slovenca" pod šitro R. 30./1179.
Hranilnice in druge zadruge
včlanjene pri »Goriški Zvezi« v goriškem in sežanskem okrajnem glavarstvu,
naj pošljejo vsaj po enega zastopnika v Domberg (Hranilnica in posojilnica), kjer se bo vršil prih. pondeljek 22. maja ob 10. uri zjutraj
uažen rezgcuer
o skupnem nabavljanju živil, krmil :"n drugih
kmetijskih potrebščin.
Člani načelstva in nadzorstva »Goriške Zveze« so vsi dobrodošli!
Dr. ANT. BRGCELJ, predsednik nadzor. G. Z.
VABILO
v Ljubljani, dne 12. maja 1916.
registrovnne zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vrši! v župnišču, dne 11. junija 1916 ob pol 3. uri pop. s sledečim dnevn!m redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občneui zboru.
2.	l'oročilo načelstva in nadzorstva.
:!. Odobritev računskega zaključka za 1915.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Preinemba pravil. 0. Slučajnosti.
* Ako bi ta občni zbor ob navedenem ča6u ne bil sklepčen, vrši re pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov.
Načelstvo.
Zanesljivi stranki brez otrok se odda takoj
Specijalna trgovina pletenin, fri/tofaž in perila
tJltesini frg 10
obstoječe iz 1 sobe, kuhinje, s pritiklinami, v hiši Novi Vodmat št. 79.

priporoča bogato zalogo dun. modelov nakinčanih in praznili
slamnikov
cvetic, peres, i. t. d.
V žalnih klobuldh vedno velika izbira.
A, Mildner-jeva nasi
Ljubljana, Mestni 7,
Popravila hiiro in ceno
riainitie cene

se nadomesti z rne-lusnirnt krmili ki jih razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35 — K za 100 kg.
Ortjrovnmi uroriniV-	Rnotlnčnr. državni noslanec.
Tisk- »Katoliške Tiskarne«,
Izdala konrorcii »Slovenca«.