i v Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velj»: Za eelo lato predplataa 16 rld., xa pol let» 8 fld., » oetrt U'» t «14., м |»dt» meiec 1 fld.40 kr. V administraciji ynjtman velja: Za ••!• lato IS rld., м pol leta 6 «fld., za ««trt leta 3 «Id., ia jedra ■»»* 1 rld V Ljablj ani n* dom poalljan velja 1 rld. 20 kr. rti аа leto Poeamne Itevilke po 7 kr. I»««» i 1 rld. t Naročnino ln ocnanila 'imseiatel »»prejema upravclItTo ia ekapedielja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ollee «t. 2. ftolcopiai и De vra£»)o, nefraokovana piim» ne »»prejemajo. Vrednlštvo ]• t Semenllklta alleah »t. 2, I., 17. Штја viak dan, Uratmii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldn«, ^tev. V Ljubljani, v četrtek 11. marca 1897. Imetnik XXY. P. n. državnozbprskim volilcem! 't j i p Volitve volilnih mož so večinoma končane. Hvala Bogu in zavednim katoliško-narodnim voliloem, te volitve so za našo stranko večinoma srečno končane. Izvoljeni so po vseh kmetskih občinah kakor tudi v peti volilni skupini po večini možje, ki bodo volili kandidate katoliško-narodne stranke. J* i • i t , • t Najpreje so bili poklicani dne 10. marca na volišče volilni možje za peto volilno skupino, kjer je volila vsa dežela. Za peto volilno skupino je naš gospod kandidat d*. Janez Evangelist Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani, bil izvoljen z veličastno večino. Bela Ljubljana in vsa' dežela se je tukaj soglasno izrazila za našega kandidata. Hvala lepa in priznanje našim zavednim volilcem, ki so nekako pokazali pot,'po kateri naj stopajo tudi volilci drugih skupin. To nam daje upanje, da bodo jednako storili tudi volilci kmetskih občin svojo dolžnost. Za kmetske občine, ki volijo dne 15. marca, so naši kandidatje: 1. Za sodne okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica, Litija in Zati-čina, gospod dr. Ivan Susteršič odvetnik v Ljubljani. 2. Za sodne okraje : Kamnik, Brdo, Kranj, Š k o f j a Loka, Tržič, Radovljica, Kranjska Gora, gospod Josip Pogačnik posestnik in poštar v Podnartu. 3. Za sodne okraje: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož, Idrija, Cerknica, gospod y dr. Ignacij Žitnik deželni poslanec v Ljubljani. 4. Za sodne okraje: Novo Mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, gospod Viljem Pfeifer posestnik in deželni poslanec v Krškem. 5. Za sodne okraje : Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče, Mokronog, gospod Fran Povše deželni poslanec in posestnik v Ljubljani. 6. Za volitve v mestih odbor pozneje naznani svoje sklepe. Volilni možje! Naši kandidatje za kmetske občine so možje, katerim prav mirno zaupate zastopanje Vaših koristij. — Večinoma vsi so že dosedaj pokazali, da so vredni vsestranskega zaupanja. "Volilci! Pridite vsi na volišče, volite jedino in soglasno priporočene kandidate. Držite se pri tem besed naših škofov, ki pravijo v svojem pastirskem listu : „Ako hočete pri bližnjih volitvah izpolniti naše upe in naše želje, katoliški možje, bodite jedini! Vaša nesložnost je bila doslej mnogokrat vzrok vaše slabosti. Ako se avstrijski katoličani nečejo odreči vsemu vplivu na javne državne razmere, ako ne marajo žrtvovati svojih najvažnejših koristij, tedaj ne srne tako ostati. Skupno zastavo imate, okolu katere se zbirajte in družite pri teh volitvah — svojo sveto katoliško vero." Kvišku torej, katoliški možje, tega znamenja se držite in s tem znamenjem bomo videli, da ste zmagali. Volilni možje, pridite torej vsi na volišče in soglasno oddajte svoje glasove kandidatom katoliško-narodne stranke. V Ljubljani, dnč 10. marca 1897. IzvrŠevalni odbor katoliško-narodne stranke. Deželni zbor kranjski. (XV. sej» dne 5. marca.) (Konec.) Poslanec Lenarčič v imenu upravnega odseka porcča o nekaterih številkah letnega poročila gledć deželne kulture. Glede živinske soli poroča deželni odbor, da je finančnemu ministerstvu v posebni vlogi pojasnil vzroke, ki ovirajo kmetovalcem dobavo v ceni znižane soli za živino. Poslanec Povše utemeljuje predlog, ki je bil soglasno vsprejet in se glasi: Deželnemu odboru se naroča, naj v posebni spomenici prosi finančno ministerstvo, da se vsaj v vsakem sodnem okraju otvori jedna c. kr. zaloga živinske soli in da se povsod ta sol prodaje po jed-naki ceni, t. j. 5 kr. kilo. Pri poročilu o prašičji kugi se tglasi poslanec P fe i f er rekoč : Znano je visoki zbornici, kako hudo prizadeta je bila Dolenjska vsled prašičje kuge leta 1896. Vsi sejraovi S3 bili zaprti, ves premet ustavljen, paša prašičev prepovedana, iz ničesa ni bilo dobiti novcev. Nastalo je tako pomanjkanje denarja v ubogi, že po drugih nezgodah zadeti Dolenjski, da je pet okrajev vložilo prošujo za davkarski moratorij, katerega je finančno ministerstvo tudi dovolilo. Da ne bi trpeli širši krogi, kadar se prikaže prašičja kuga v jednem hlevu ali kraju, in da ne preneha ves promet s prašiči, treba bod j predruga-čiti državni zakon v tem smislu, da se sumliivi ali bolni prašiči pobijejo, seveda pa popolnoma odško-duje dot.čni gospodar. Ta bolezen navalila je pa tudi mejnim občinam silno mnogo posla, ker morajo dotične občine vpisavati vse prašiče v posebni zapisnik, v tako imenovani prašičji kataster, tudi vse premembe, če se število prašičev zmanjša ali pomnoži itd., tako da moraio imeti dotične občine tako rekoč posebne knjigovodje za prašiče (Schwein buchhalter), kar btane mnogo denarja in pisarij. V tej zadev: pritožuje se mej drugimi občina St. Jernej, da je s tem delom tako preobložena, da mora pri tem delu vsak dan jeden pisar poslovati, ob nedeljah, praznikih in sejmovih pa celo štirje pisarji. Ker po mojem mnenju mora država skrbeti za vse naredbe, ki so potrebne v obrambo živinskih kužnih boleznij, taki kataster pa tudi spada med obrambene naredbe, prosim visoko vlado, da bi vsem mejnim občinam, n. pr. Vinica, Sv. Križ, Št. Jernej itd. nakazala primerno odškodnino iz državne blagajne za trud in mnoge pisarije pri imenovanem katastru. Dež -Ini predsednik barou H e i n odgovarja, da so ravno občinski zastopi v prvi vrsti krivi te nesreča, ker neprevidne izdajejo živinske potne liste; za to viit-mamost pa se jim vendar ne morejo še premije uajati. V imenu upravnega odseka dalje poroča poslanec dr. Majaron gleđć poročila deželnega odbora o deželni zavarovalnici. Deželni odbor je namreč doslej nabral mnogo statistiških podatkov, toda čaki-1 državnega zakona, ki je bil že na vrsti, a se zopet odložil. To poročilo se je vzelo na znanje, deželnemu odb iru pa naročilo, da v prihodnjem zasedanju stavi konkretne predloge, oduosno v posebnem poročilu predloži posnetek svojih dotičnih poizvedeb. Gledč pospeševanja obrta in trgovine poroča deželni odbor, da bi trebalo po nasvetu trgovske zbornice napraviti seznam industrij v deželi ter poizvedovati, kje so vodne moči, premog in materija-lije za industrijske namene. V ta namen bi se moral ustanoviti poseben urad, oziroma poseben odsek trgovske in obrtniške zbornice. V imenu upravnega od«eka nasvetuje poroče-valee dr. Majaron: Poročilo se jemlje na znanje in deželnemu odboru iznova naroča, da skrbi za ustanovitev urada v pospeševanje obrta in trgovine v smislu sklepov. Obvelja tudi predlog dr. Majarona : Deželnemu odboru se naroča, da o svojih sejah priobčuje po ljubljanskih dnevnikih poročila gledć občno važnejših zadev. Poslanec G r a s s e 11 i poroča o § 10. letnega poročila in o uvodu ter po daljšem utemeljevanju nas\etuje: Visoki deželni zbor skleni: 1. Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbera obsfzaj prihodnjič le dobo do konca sep- tembra meseca letošnjega leta, če bode deželni zbor kranjski sklican kouec leta; če bode pa deželni zbor sklican že prej u. pr. meseca oktobra, skleniti je deželnega odbora letno poročile s koncem junija meseca, tako da bode to poročilo pozneje obsezalo dobo od meseca oktobra do konca septembra, oziroma cd meseca julija do konca junija nastopnega leta. 2. Deželni odbor poslužuj se zauaprej po vzgledu druzih deželnih odborov pri svojem letnem poročilu v obilnejši meri tabelarne oblike, katera omogočuje pregledno poročanje na razmerno tesnem prostoru brez škode popolnosti. Letnega poročila § 1., ki govori o najvišjem potrienji dež. zakonov, se na predlog poročevalca grofa Ervina Auersperga vzame na znanje. O § 2., ki govori o davkih, poroča poslanec Pfeifer. Pri tej priliki se oglasi za besedo poslanec Povše, rekoč : Bodi mi pri obravnavi o davkih dovoljeno iz-pregovoriti o zadevi, ki je pač največjega pomena za našo deželo. Jaz menim revizijo zemljiško-davč-nega katastra, ki se ima letos dognati, da s prihodnjim letom stopi v veljavo novi zemljiški davek. Iz dosedanjih obravnav je znano, da se ima zemljiški davek za dobo prihodniih 15 let znižati za 2 in pol milijona gld. Važno je, koliko od te svote odpade na našo deželo, saj so davčna bremena naših zemljiških posestev do skrajnosti neznosna. Kolikor mi je znano iz deželne komisije, oziroma iz objave njene o tarifnih nastavkih čistega prinosa iz njiv in vinogradov, so zahteve njene skrajno skromue, kajti razmerno le malo je znižala tarife čistega prinosa iz njiv, nekaj izdatnejše iz vinogradov. Smemo pač pričakovati, da bo ces. vlada te predloge z vso dobrohotnostjo predložila in podpirala pri centralni komisiji, od katere bo odvisno, koliko se zniža naši deželi zemljiški davek. Ako sem si izprosil besede, povod mi je, da o tej važni zadevi tudi izpregovori o pravem času deželni zbor; osobito pa, da svet zve, ali je v tem oziru naša dežela vredna primernega ozira. Naši častiti gg. tovariši, izbrani v to deželno komisijo od visokega deželnega zbora, vršili so svojo nalogo z vso vnemo, požrtvovalnostjo in razumom. Bodi jim hvala za to domoljubno delo, osobito pa našemu občespoštovanemu gospodu dež. glavarju, ki je kot poročevalec sestavil zelo obširno, vsestransko izvrstno poročilo, v katerem dokazuje visoki fiuančni upravi, da se mora naš zemljiški davek znatno znižati, ako hočejo odločujoči čini-telji biti pravični v sodbi o naših zemljiških odno-šajih. (Dobro klici.) Zbral je toliko neovrgljivih dokazov iz sedanje in iz prejšnje dobe, da si je zagotovil hvaležnost in trajni spomin, ker tudi naši nasledniki bodo pri obravnavah o reviziji katastra našli mnogo trajno veljavnih podatkov. Nadejam se, da bodo ti razlogi našli pravično uvaževanje vis. finančnega ministerstva. Vendar pa hočem nekaj besedi pristaviti, ki imajo namen dokazati, kako neopravičeno je. mnenje, žal, tudi državnih oblastev, da je Kranjska pri zadnji ocenitvi bila nekako pro-težirana. da torej pri sedanji reviziji nima vzroka, da se na njo ozira. Oglejmo si razmere, kakeršne so bile prej in slej. Po zemljiškem katastru, veljavnem do 1. 1880., znašal je čisti prihodek produktivnih zemljišč na Kranjskem 3,535.234 gld. Na podlagi zakona za uravnavo zemljiškega davka vcenil se je čisti prihodek za naša zemljišča na 3,001.232 gld., torej za 534.000 gld. nižje. Centralna komisija, v kateri je imel glas le en sam zastopnik naše dežele, pa je spoznala, da je ta svota se vedno previsoka, in jo je znižala na 2,868.939 gld., torej za 666.295 gld. nižje od starega katastra. Vsled reklamacij pa se je čisti prihodek še za nadaljnih 57.000 gld. znižal. To dejstvo govori jasno za našo deželo, za njeno opravičenje, ker centralna komisija, v kateri je imela naša dežela le en glas, druge dežele pa 35, smatrala je, da mora staro v nebo kričečo krivico odpraviti in pravično raznremeniti skozi toliko desetletij preobremenjeno deželo Kranjsko, kateri se je že pri uveljavljeniu štabilnega katastra ogromna davčna svota odmerila, kakor kažejo sledeče številke. Takrat se je povprek ocenil čisti prihodek na oral zemlje ua Kranjskem na 2 gld. 19 kr., v sosedni Koroški pa le na 1 gld. 35 kr. in celo v rodovitni Štajerski le na 2 gld. 02 kr. Naše njive pa so bile, kar naravnost rečeno, nečuveno visoko ocenjene in sicer je bil izračunen čisti prihodek iz orala njiv na Kranjskem z 7 gld. 22 kr., ko je znašal v sosednji Štajerski le 5 gld. 58 kr., v plodnem Nižje Avstrijskem le 5 gl. 22 kr., v Gornji Avstriji, znani po svoji plodovitosti, le 6 gld. 41 kr., celo v Moravi s slovečo Hane le 6 gl. 47 kr. Te številke dovolj jasno kriče o krivici, ki se je naši deželi naložila. Pa tudi zaradi vinogradov smo bili dovolj obre-menieni, ker oral vinograda v vinoreji daleč nad našimi stoječe Štajerske je bil le za 29 kr. višje vcenjeu, kakor v naši deželi, ki je v oni dobi pač stal» na jako nizki stopnji vinarstva in eo vinarske razsta\e sodile o našem vinu, da je najkisleje, katero rt e ni našlo nikakega eksporta. Tako je bilo tudi glede naših travnikov, ki so bili v primeri z onimi sosednih kronovin višje vcenjeni. Te krivice pa so bile povod ponovljenim pritožbam tedanjih stanov, ki so celo sklenili, poslati na presvitlega vladarja posebno deputacijo, da izprosi milost za deželo, da se ji odpiše del ogromnega zemljiškega davka. In tu imenujem ime moža, grofa Ant. Auersperga, ki je kot član stanovskega zbora res z veliko vnemo zagovarjal naše interese in dokazoval, kolika krivica s* je deželi naložila z visoko vcenitvijo zemljišč kranjskih. Zal, da je pri posebni naredbi visoke državne vlade I. 1851 narasel zemljiški davek še za nadaljnih pol drugi sto tisoč goldinarjev, katerega je, čujte gospodje! morala prevzeti naša dežela, ker je sosedna Koroška našla visokega pokrovitelja na Dunaju, ki je dotičuo deputacijo vodil, da se ji zemljiški davek zniža. Znižal se jim je za 150.000 gld., katere pa so zvalili na sosedno, vbogo Kranjsko, in tako smo prišli na vrhunec zemljiškega davka, torej od 535.731 gld., določenih ob času vpeljave štabilnega katastra, na celih 943.613 gld.! Ako se je ob času uravnave katastra pred 15 leti znižal zemljiški davek na 622.364 gld., in to po sklepu in nepristranski pravični razsodbi centralne komisije, odpravila se je gorostasna krivica našim poljedelcem. Pa vprašajmo se sedaj, ali je naša dežela pri sedanji reviziji vredna še kake nadaljne olajšave ? Gotovo, in to iz dveh glavnih vzrokov. Da ne bom preobširen in ker je glede tega deželna komisija vse dokaze dognala, navedem le dve besedi, in te ste dovolj pojasnujoČi, to je sedanja cena žita in sedanje plače delavcev; prve so v 15 letih ogromno padle, druge pa znatno narasle. To pač povsem opravičuje, da zahtevamo, da od svote 21/» milijona, dovoljene za znižanje zemljiškega davka v Avstriji, odpade primereu delež tudi na našo deželo. Zato predlagam vis. zbornici sledečo resolucijo, katero blagovoli visokoista soglasno odobriti: Vis. c. kr. vlada se naprosi, sklepom oziroma predlogom deželne komisije Kranjske za revizijo zemljiško davčnega katastra nakloniti ono podporo in pospešitev, kakorŠno zaslužijo ti sklepi iz ozirov, da so skrajno skromni in da zaostajajo objavljeni klasifikacijski tarifi za njive in vinograde daleč za dejanskimi čistimi prihodki. (Živahna, vsestranska pohvala.) Posl. baron S c h w e g e 1 izraža nado, da bo vlada na merodajnem mestu podpirala nasvete dež. komisije, in izreka zahvalo tudi dežel, predsedniku baronu H e i n u, kateri pojasnujoč razmere obljubi podpirati želje in nasvete dežel, komisije. Deželni glavar Detela in dež. predsednik se zahvalita za priznanje. Poročevalec Pfeifer dostavlja: Tudi jaz kot poročevalec pridružujem se opravičeni želji izraženi v stvarno utemeljeni resoluciji častitega predlagatelja, da bi prepohlevni tarifi naše deželne komisije obveljali pri visoki vladi. To smemo pričakovati po besedah čast. gosp. dež. predsednika, ki bode v dosego tega namena zastavil vso svojo uplivno veljavo pri visokem ministerstvu. Da je bila naša dežela preobložena z zemljiškim davkom skozi več desetletij, to je znano visoki zbornici, to dokazuje današnji temeljito in prepričevalno prvi g. govornik, prej pa že pokojni grof Anton Auereperg in drugi. Vsled te krivice plačevala je naša dežela vsako leto 300.000 gld. zemlj. davka preveč državi, kar znaša več milijonov gld. Ko se je pri uravnavi zemlj. davka pred 16 leti naši deželi zmanjšal zemljv davek za 300.000 gl., se je s tem le popravila krivica in stem pripoznalo,da je naša dežela skozi več desetletij po krivičnem plačevala 30 0.0 00 gld. z e m 1 j. davka na leto. Od te dobe so se pa gospodarske razmere obrnile na slabeje, ker kmetije radi slabih cen kmetijskih pridelkov, radi višjih plačil za delavce, posle i. t. d. ne douašajo istega dohodka, kakor pred 16 leti. Z ozirom na vse te neugodne okolnosti je naša dež. komisija skromno spremenila ozir. zniživla tarife za vinograde in njive, pri katerih se ne doseže v«č tisti Čisti dohodek, kakor pred 16 leli. Skromni tarifi dež. komisije so popolnoma utemeljeni in pričakovati je, da bode visoka vlada in centralna komisija te pohlevne zahteve v polni meri spoznala opravičene in potrdila, ter našo siromašno deželo tudi primerno deležno storila svote 21/» mil. gld. pri odpustu zemlj. davka. S temi opazkami toplo priporočam, da sl. dež. zbor enoglasno sprejme resolucijo. Resolucija je bila soglasno vsprejeta ; dež. glavar nato zaključi sejo. Politični pregled. V L ju »1* a u i, 11. marca. Volitveno gibanje. Poleg peterih poslancev, ki jih voli v peti skupini dunajsko mesto, «dpadejo na Nižjo Avstrijo še nadaljni štirje poslanci, o katerih izvolitvi včeraj še nismo imeli popolne gotovosti. Iz poročil včeraj, dun. listov pa je razvidno, da so zmagali vsi štirje krščansko-socijalni kandidatje, in sicer v St. Hipolitu dr. Scheicher z 39.080 glasovi, v Kremsu dr4Gessmanu z 28.827 glasovi, v Dinmjskern Novem Mestu Wedral s 23 830 glasovi in konečno se kandidat Млуег s 6944 glasovi. Podlegli so socijalisti Bretschneider, D.'vid, Wutschel ter znani vodja Pdrnerstoifer. ki je dobil celih dva tisoč glasov manj, kakor pa krščausko-socij&lni kandidat Wedral. O ostalih pri predvčerajšnji volitvi izvoljenih poslancih ?mo že govorili, omeniti nam je le še, da se vrši ožja volitev v Brnu mej Cehom Miiller-jem ih socijal. Hybesch-em. Prvi je dobil 12.890, drugi pa 17.454 glasov. Krščausko-socijalna stranka je postavila dva kandidata, ki sta oba ostala v manjšini. Itvoljen bo 13. t. m. najbrže socijalni demokrat. Včeraj so bili izvoljeni tri ie državni poslanci za peto skupino, in sicer ua Kranjskem jeden, v Gorici jeden in v Istri jeden, za kmečko skupino pa tudi trije, in sicer vsi dosedanji zastopniki Bukovine. V Gorici )e izvoljen Slovenec dr. Gregorčič. Dosedaj je izvoljenih 29 poslancev; izmej teh je 12 krščanskih socijalistov, 13 nacijonal-cev, 3 socijalni demokratje in 1 konservativec. Mej nacijonalce so všteti Cehi, Rumuni, Slovenec in Nemec. Danes se vrši volitev v Galiciji, ki voli v peto skupino 15 (1) poslancev, in v Gorenji Avstriji, ki si izbere tri zastopnike. Volitve na Dunaju. K včerajšnjemu poročilu o sijajni zmagi krščanskih-socijalistov nam je dodati nekaj podrobnosti. Vseh volilcev za peto skupino je natančno 277.918, oddalo se je pa 216.809 glasov, volitve se je toraj vdeležilo celih 77% vseh volilcev. Od teh so dobili krščansko-socijalni kandidatje skupno 117.102, socijalno demokratični kandidatje pa skupno 88.350 glasov. Krščanski socijalisti so dobili toraj 28.752 glasov več, kakor njihovi največji nasprotniki. V primeri z zadnjimi volit, ami 4. novembra 1896 za deželni zbor so dobili krščanski socijalisti letos 77.230 glasov več, t. j. število antisemitskih glasov se je za zadnjih volitev pntrojilo. To je naijasneji dokaz, kako vztrajno so delovali antisemitski agitatorji, še bolj pa, da se ogromna večina dunajskega prebivalstva vedno bolj zaveda svojih dolžnosti in pravic. Dunajsko mesto je sedaj zopet pokazalo svoje krasno-bliščeče, krščansko-socijalno lice. Turčija in njene priprave. Skoro vsak dan dohajajo poročila iz Carigrada in drugih Krajev, da turška vlada neprestano odpošilja svoje vojne moči na grško turško mejo in proli severu. Skoro vsak dan so pripravljeni v to svrho trije vlaki z do sto vozovi. Vse to pa stane precejšno svoto. Malone ves promet je v rokah raznih kapitalističnih, večinoma židovskih tvrdk, ki imajo že itak skoro popolnoma v rokah turško cesarstvo. O teh družbah se sedaj govori, da so voljne počakati nekaj časa za denar, ki ga mora plačati turška vlada za transport po morju in po suhem, dolgo pa seveda ne bo šlo tako. Drugače pa je z denarjem, ki ga mora imeti finančni minister takoj pri rokah. V prvi vrsti se govori, da je dal sultan precejšen znesek od svo- jega nakupičenega bogastva. Tako tidiio uakateri, \ da je dal sultau 400.000, drugi celo 1,000 000 i:r. Govori se pa tudi konečuo, da je izplačala v>*č večjih svet uprava „pobožnih ustanov", ki znašajo neki skupno jedno milijardo frankov Uprava se je baje s početka branila izplačati kako svoto iz tega zaklada, ko se ji je pa dokazalo, da je v nevarnosti izlam, je takoj odjenjala in sedaj se izplačuje brez vsakih ovir. Upor v Maleedoniji. Po poročilih raznih listov se v nekaterih delih Makedonije že prikazujejo grške čete, ki so se sem ter tje že spoprijele s turško druhaljo. Turkom prijazni listi se seveda hudujejo nad takim usiljevanjem ter nekako prikrito nasvetujejo bližnjim sosedom, da jim dokažejo, da tako postopanje ni pravilno. „Pol. Corr." ve poročati o neki grški četi, ki je baje pustošila železnico med Solunom in Monastirjem. Provzročena škoda je sedaj popravljena in čuvajo dotično progo turški vojaki. Imenovani list zatrjuje, da je sedaj v Makedoniji pet takih čet, ki skušajo osvojiti važneje postojanke in si s tem zagotoviti trdna tla pri even-tueluem napadu. Dnevne novice. T L i u 'j I i a n i. 11. marca. (Stolnim dekanom) pri cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je cesar imenoval velezaslužnega prelata kanonika dr. Andreja C,ebašek-a v Ljubljani. Na mnogaja leta! (Državnozborska volitev v peti sknpini.) V Kočevju, odkoder včeraj nismo dobili brzojavnega sporočila, ee je od 42 volilnih mož vdeležilo volitve 19, od katerih jih je 17 glasovalo za dr. Kreka, 2 pa za Kune». — Po teh sklepnih poročilih je bilo torej oddanih 936 glasov. Od teh je dobil dr. Krek 730, Matij« Kune 164 in Zeleznikar 38 glasov. Štirje glasovi so bili neveljavni. (Volivcem v peti skupini.) Izvolili ste me za državnega poslanca. Kolikor je volivna borba pripomogla, da je krščanska ideja zmagala liberalno in socijalno-demokratično, in kolikor ste se ravno ob moji osebi združili krščansko misleči možje in podrli nasprotna načela, Vas najsrčnejše zahvaljam, vzlasti Vas, junaški ljubljanski volivci. Vesel sem vseh napadov, s katerimi so me počastili načelni nasprotniki. Brez dvojbe so pripomogli k zmagi; zato tudi nje zahvaljam, obetajoč, da se ne bom nikdar trudil za njihovo pohvalo, in želćč, da bi mogel res mnogo delati, pa tudi trpeti za krščansko idejo in z njo za blagor našega ljudstva. Vem, da mi nedostaje sposobnosti in drugih prepotrebnih lastnostij, ki jih potrebuje zastopnik delavskega ljudstva. V zaupanju na božjo pomoč in oprt na krščansko organizacijo delavskih stanov nastopim svoj težki posel. Vas, ki ste s svojo volitvijo pokazali svoje neustrašeno prepričanje, pa prosim, da vztrajate v boju za naša sveta načela, dokler popolnoma ne zmagajo v celem javnem življenju ! Bog blagoslovi Vaše in moje delo! V Ljubljani, dne 10. sušca 1897. Dr. Janez Ev. Krek. (.Klerikalni analfabetje".) Liberalizem hira in hira, a čim bolj hira, tem bolj odkriva svojo umazano podlost. V dneh svojega veličja je hodil pod krinko rodoljubja in človekoljubja, zato so mu ploskale naudušene množice in klicale: živio! A ko so začele te množice tir jati, da dejanjski pokaže svojo ljubezen do naroda, tedaj se je pokazalo, da je bilo vse njegovo rodoljubje res le — krinka, ki je zakrivala njegov oholi napuh in njegovo nenasitno častiželjnost. Zatajil je vse obete in obljube, in množice so spoznale, da ga sploh nikdar ni bila resna volja, dati ljudstvu kak drobec, da celo vedel ni, kaj je obetal, in se menil ni, kaj ljudstvo hoče. To ni bilo lepo, ne ljudomilo. Takim možem so dejali časih — sleparji! A če že ni bilo lepo, ne ljudomilo, da se je liberalizem hlinil našemu ljudstvu prijatelja, podlo je, da je začel sedaj to ljudstvo — zasmehovati! Ljudstvo je odprlo oči, spoznalo hinavca, obrnilo mu molčć hrbet, — a liberalizem je pokazal svoje gnusno srce in začel psovati naše ljudstvo: „klerikalni analfabetje"! („Slov. Narod" št. 53.) Tako je psoval v soboto, ko so zmagali krščanski socijalisti v treh okrajih. V ponedeljek je prišlo na volišče zopet 1231 mož in volilo krščanske soci|a-Ihte in priborilo zmago tudi v drugih okrajih z večino 602 glasov, a zopet je v torek psoval „Slov. Narod" (št. 55): „Zmagali so klerikalni analfabetje!" To je podlo! A čudimo ee ne, saj je to le srčni glas do zadnjega vlakenca iu do crca podlega liberalizma! Le tako naprej! Cim bolj naprej, tem prej bo ljudstvo z gnevom vrglo prsti na jamo liberalnega gospodstva! A vprašali bi vendar še nekaj: Denimo, da bi bilo v Ljubljani res toliko analfabetov, i kdo pa bi bil tega kriv? Gospoda, povejte no, kdo bi bil tega kriv? Odkod pa bi se bili rekrutirali ti analfabetje? Ali ne iz vaših šol? Liberalizem je tako podel, da sam sebi pljuje v skledo, da bi le ogrdil nje, ki so kdaj hodili za njim! Fej! (Komedija.) Narodna stranka je postavila za kandidata v peti kuriji obrtnika Kunca. Mi nismo imeli in nimamo nič zoper to, da bi bil zastopnik pete kurije obrtnik, saj smo si sami želeli kandidata iz delavskih stanov, in le dejanjske razmere so za sedaj to ovrle, kar je ljudstvo tudi uvidelo in upoštevalo. Zal nam je bilo, da je obrtnik Kune hotel biti voljen na podlagi liberalnega programa. A da se bo narodna stranka s svojim kandidatom igrala, tega si vendar nismo mislili. Toda „Slov. Narod" pravi, da se je le igrala. Pravi namreč, da bi bila v vseh okrajih lahko zmagala, ko bi se bila le količkaj potrudila. Mi smo mislili, da je to le „galgen-humor" po sramotnem porazu, a „Slov. Narod" zopet zatrjuje, da je tako. No, potem pa zares po-milujemo tiste obrtnike, ki še vedno mislijo, da je narodni stranki kaj do njih! (Kandidat g. Višnikar) poskuša v svojem „Poslanem" v „Sl. Narodu" opravičiti pred slovenskim narodom svoje ravnanje v zadevi preklicane celjske gimnazije in pa pouka izveličevalne nemščine v ljudskih šolah. Toda sreča mu ni bila mila. Čudno se nam zdi že to, da je gospod poslanec še le sedaj poskusil osvetliti si svoje narodno lice, ko se je njegovim narodno naprednim agitatorjem v kmečkih občinah posel sijajno izjalovil. Morda si je hotel e tem pridobiti mestno-tržke volilce, ker čuje se, da bi zaal Suklje njemu na ljubo opustiti kandidaturo v dolenjskih mestih, ko on v kmečkih občinah propade. Gosp. Višnikar piše, da so samo „Slovenec" in njemu nasprotni listi grajali njegovo efijaltsko postopanje, toda vedite naš g. poslanec, da so bili ogorčeni radi Vašega ravnanja celo Vaši kolegi in najintimnejši prijatelji, ki imajo čut za svoj zatirani slov. narod, in 80 Vas obsodili na način, da še hujšega nismo slišali. Ako želite, Vam lahko postrežemo z imeni. Kar govorite o zakasnjenju brzojavke, je brez pomena. Se li spomnite, da Vam je v čitalnici pri pivu rekel gosp. doktor, sedaj je ura šest, vzemite voz in dobite lahko še vlak v Ljubljani. Istotako je „preveliko posla" prazen izgovor, ker kdor nima časa, čemu se trga za mandate. Ako se Vi izgovarjate na odsotnost drugih poslancev, ni to niti Vam, niti nam nič mar, nego je to stvar njihovih volilcev. kakor je Vaše ravnanje naša stvar, katerih koristi Vam je zastopati. Sicer nam je pa dobro znano, da je neki znani slov. poslanec na Štajerskem, ki se po možnosti ogiba Dunaja, vendar vse pustil in šel glasovat za Celjsko gimnazijo. Vi ste jo zavozili gosp. poslanec, pa basta, ne opere Vas tega nobeno „Poslano". (Is mestnega zbora ljubljanskega.) Pričetkom včerajšnje izredne seje je naznanil župan, da je prejel od finančnega ministerstva obvestilo, da bo potom zakona izposlovalo prostost pristojbin pri vseh najetja posojila v znesku 900.000 gld. tičočih se pismih. Treba le še naznanil dovoljenje dež. zbora glede najetja posojila. Nadalje prebere dopis deželnega predsednika, v katerem se naznanja, da je ministerstvo odobrilo besedilo pogodbe o upravi regu-lačnega fonda, ki je s tem odobren. Konečno omenja župan, da deželni odbor ni potrdil sklenjenega povišania doklad, katero je vlada že odobrila. Na njegov nasvet se sklene uložiti ugovor proti temu na ministerstvo. — Prva točka dnevnega reda se odstavi z dnevnega reda, ker od deželnega odbora še ni došel načrt pogodbe, ki se ima skleniti med mestno občino in deželnim odborom. — O splošnih načrtih z* zgradbo cesar Fran Josipovega mostu poroča odbornik Hrasky ter predlaga, naj mestni magistrat poskrbi za podrobne načrte za zgradbo mestu, stavb, urad pa za načrte za mostne glave in naj takoj razpiše ofertno obravnavo ter o tem poroča obč. svetu. — O prošnji ljubljanskih stavbenih podjetnikov, da se jim zniža vodarina za porabo vode pri stavbah, poroča inženir Zbrizaj ter predlaga, naj se z ozirom na nizko pristojbino 10 kr. od ms, ne posebno zuatno porabo vode in ker se s tem ne bi koristilo širšim krogom, prošnji se ugodi. Obvelja. — Drugo poročilo vod. ravnateljstva se radi odsotnosti poročevalca odstavi z dnevnega reda, ostale točke pa obravnavajo v lajni seji. — Koncem javne seje interpeluje podžupan radi slabe razevitljave Prešernovih ulic. — Zupan odgovarja, da je na to že opozoril plinovo družbo, ki je naznanila, da se po nekodi izgubljava plin, ker so se ob potresu cevi nekoliko zmaknile, in da se v to svrho že vrše preiskave. Nikakor p« ne kaže pomnožiti svetilnic, ker Se še tekom letošnjega leta vpelje električna razsvitljava. (Usmiljeni Samarijan) Trgovec Fr. Orešek na šentpeterskem predmestju je prodajalcu premoga Valent. Kugi poslal 11. februvarija 1897 nastopno pismo: Ker Vas ueč blizu ni, Vas dones v z a d n e opozorim, da mi sledeče, i sicer: Ostalo še dolga........gld. —04 stroški tožbe......... „ 1'— obresti............308 današno pismo........ „ —'03 Skupaj . . gld. 415 zadni čas v 3 dnehplačaste sicer bi bil pri-moran takoj nova tožba zoper Vas vložiti. Vas pozdravi Fran Orešek. V pojasnilo še to omenimo, da je ta usmiljeni Samarijan — socijalni demokrat. Tako znajo ti vrli liudje trpinom pomagati 1! (Umrla) je včeraj po kratki bolezni v Ljubljaui gospa Marija Gosti, roj. Souvan. Pogreb je v petek ob štirih popoludne. N. v m. p.l (Knmljanci pozor!) Radeški Juvaučič, ki se je že zadnjič tako lepo osmešil, tudi sedaj ne m;ruje. Bega namreč volilne može, posebno s Kumljanskega, naj se v ponedeljek (15. t. m.) narede bolne ler ostanejo doma. Zato Kumljanci, pridite navUšč v pondeljek polnoštevilno, ker vam Juvančič tako bolezen privošči, vsaj ste zanesljivi možje ! (Z Vipavskega) dne 10. marca. Sporoča se, da imajo Vipavci še precej vina. Ako se bo po notranjskih gostilnah še nadalje točilo dalmatinsko vino, morajo cene Vipavcu znatno pasti. (Slovenski klnb na Dunaju) ima v soboto 13. marca v tej sezoni 5. svoj večer v dvorani hotela „zur gold. Ente" I. Riemergasse, 4 v 1. nadstropju. Velečastiti gosp. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan i. t. d. bode svoje predavanje o Egipčanih nadaljeval in svršil. Potem sledita koncert gospodičin Nade, Olge in Vere Simo- Ekeekutivne dražbe. Matevža S t r 1 e t a iz Kozaršč zemljišča s pritiklinami (S525 gld.) dne 20. marea in 21. aprila v Ložu. Franceta Novaka iz Šenčurja nepremakljivo posestvo (4440 gld.), terjatev 784 gld., dne 22. marca in 26. aprila v Kranju. nič (na geslih in glasoviru) in deklamacija gospo-dičine Ivanke P e t r o v č i č. Ker obeta večer biti prijeten in ker je dvorana za take večere prav primerna, pričakovati je, da se tega večera udeleže vsi povabljenci. (Iz Maribora), 6. marca: Prosim Vas, gospod vrednik, da blagovolite z ozirom na dopis „Z dravskega polja" v št. 49 Vašega cenjenega lista sprejeti mojo izjavo, da se z nazori g. dopisatelja gledć kandidature g. viteza Berks-a za kmetsko kurijo volilnega okraja Celje Brežice popolnoma strinjam, da pa jaz ne kandidujem. Z odličnim spoštovanjem Dr. Fran Voušek. Telegrami. Gorica, 11. marca. Pri volitvi poslanca za peto skupino je dobil dr. Anton Gregorčič 256 od 437 oddanih glasov. Dunaj, 11. marca. Škofovska posvetovanja se še nadaljujejo. Udeležuje se jih tudi knezonadškof Haller. Dunaj, 11. marca. V splošni volilni skupini je bil v Istri izvoljen državnim poslancem italijanski nacijonalec dr. Bartoli. Praga, 11. marca. Deželni zbor je včeraj zaključil zasedanje. černovioe, 11. marca. Pri državnozborski volitvi v kmečkih občinah so bili izvoljeni dosedanji poslanci Hormuzaki, Wolan in Lupul. BudimpeSta, 11. marca. Brodnik Pasha je ustrelil včeraj svojo pasterko in na to samega sebe. Madrid, 11. marca. „Imperial" poroča iz Manile, da zahteva general Polavieja nadaljnih 20 bataljonov. Dogodki na Kreti. Dunaj, 11. marca. „Pol. Corr." de-mentuje vest. da odpotuje na Kreto drugi bataljon pešpolka št. 87 v Trstu. Budimpešta, 11. marca. Iz Reke se poroča, da se je s posebnim vlakom pripeljalo 250 konj, katere sta spremljala dva grška častnika. Ladija s konji je odplula v Pirej. Belgrad, 11. marca. Vsa rezerva in drugi letniki so pozvani k osemdnevnim orožnim vajam v teku marca in aprila. Kolonija, 11. marca. Kakor poroča „Koln. Ztg." iz Kandije, so se spoprijeli v bližini tega mesta vstaši s Turki, ki so izgubili 60 mož. Boj traje nadalje. Mestu se preti s požigom. Rim, 11. marca. „Agenzia Štefani" poroča, da se vrše dogovori mej velevlastmi glede odgovora na znano izjavo grške vlade. Umrli so: 8. marca. Marija Repič, posestnika hči, 10 mesecev, Kole-zijske ulico 16, plučni edem — Ivana Kerar, paznika hči 9 mesecev, Opekarska cesta 32 božjast. — Ivana Jager, me-, sarica in poseetnica, 48 let, Sv. Petra cesta 81, kap. 9. marca. Ivana Susteršič, solioitatorja žena, 52 let, Kurja Vas 4, omehčenje možgan. V hi ral ni oi: 7. marca. Franc Skubic, gostač, 61 let, jetika. V deželni bolnišnici; 7. marca. Ana Pezdir, gostija, 50 let, paralyeis cordis. 8. maroa. Anton Bezlaj, brodar, 39 let, jetika. Meteorologidno porodilo. a л <5as opazovanja Stanje barometra v min. Tempera-j tura po Celziju J Vetrovi Nfho Ф lo 9. zvečer 737-8 34 1 brezv. del. jasno 11 7. zjutraj 2. popol. 737-6 737 2 08 I 10-8 j si. svzh. si. vzh. skoro oblč. del. oblač. 0-2 malom Sredin* včerajšnja temperatura 2 5°, za 0 2° pod nor» i 183 1-1 Podpisani javljajo s potrtim srcem žalostno vest o izgubi svoje ljubljene, nenamestne soproge, oziroma matere in sestre, gospe Marije Gosti roj. Souvan ki i« danes ob polu devetih v jutro, po kratkem, a mučnem trpljenji, previdena s svetotajstvi za umirajoče, umrla v 58. letu svoje starosti. Pogreb pojde v petek, d n 6 12. marca, popoldne ob 4. uri od hiše št. 8 na Cesarja Jožefa trgu. Svete maše zadušnice se bodo brale po raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 10. marca 1897. Fran Oostl. c. kr. poštni kontrolor, soprog. — Fran, Ana, Pavla, Jelloa, Tončka, otroci. — Fran K«av. in Ferdinand Souvan, brata. Koverte s firmo priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Št. 7917. Razglas. 178 3-2 V smislu § 15. obč. volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. I., št. 22 dež. zak.) se javno naznania, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od dne 6. marca naprej skozi 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 5. marca 1897. esr I. kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. gieeativ-fimež (enštle) priporoča uajceneje 59 104—22 cRdolf dCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežec, lakov in kleja v Ljubljani. Dunajska borza. Dne U. maroa. Skupni drtavni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn ... Avstrijska ilata renta 4*...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogertka kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . London vista........... Nemški dr«, bankovci ta 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 80 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 100 gld. 60 ti. 100 , 65 122 „ 55 100 . 50 121 . 90 99 . 05 945 . - 357 . 75 119 , 90 58 . 70 џ 11 . 74 • 9 . 53 • 45 „ 10 rt 5 „ 66 • Dne 10. maroa. _ 4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld . . 6* državne srećke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. .... Dunavske vravnavne srečke 6% Duoavsko vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta .... 4% kranjsko detelno posojilo . . . . Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke* % Prijoritetne obveznice državne železnice . . južne ielezniee Л% . južne železnice b% . dolenjskih Ieleznic 4 * 152 gld. — kr. 153 . — 187 . 50 39 . — 140 . 75 127 . 50 1(8 . — n 112 . 50 99 . 25 99 . 70 ■ 2?5 . 50 % 173 . 40 . 127 . 80 I« 99 „ 50 „ 19 Kreditne srečke. 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. drutbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke. 40 gld...... St. Genćis srečke, 40 gld. .... Waldsteinoye srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke ...... Akcije anglo-avstrijske banke. 201' gld. Akcije Ferdinandove sev železn., lOOOgl.st.v. 3390 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne Ielezniee. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic. delniška druiba Montanska družba avstr. plan. Trboveljska premogarska družba. 70 gld Papirnih rubljev 100 .... 26 75 . 68 50 . 71 — . 57 — 22 — 153 7o r. 3390 — . 390 — . 87 • 80 159 m - . 80 60 . 151 џ — . 127 „ — 198 gld. — 146 ' .. — 50 iT Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. Kavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri isžrebanji najmanjšega dobitka. ff . I . - , « ■ . m * 1 , * л v п..лА11 na KavvI Menjarnlčna delniška družba „M E B C II B" follzeili it. 10 Dunaj, «iriihilfirstrasie 74 B. A4P Pojasnila v vseh gospodarskih in lnaninih stvareh, j potem o Eursnih vrednostih veeh ip«kulaoi|*klb rr«dncttr> 1 papirjev in vestni svtti za doseeo Kolikor je mogoče vnocega $ aorestovanj* pri popoln» varnosti t naloženih glarnift j