Št. 64 (16.409) leto LV
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja l^RT njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-Ul. Mor:
1 • ii-lCE RF'
:.'8_
O /P,. P
ivorskl.lt/ e-mail: redakcija@prlmoiskl.lt
EUROSAVA TRIESTE TEL 040/6724411
1500 UR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20b, legge 66296 - filiale di Trieste
ČETRTEK, 18. MARCA 1999
Zaščita
spet
predmet
razprave
Bojan Brezigar
Obisk državnega sekretarja Franka Jurija v Ri-tou, kjer se je s predsednikom D’Alemo po nalogu Premiera Drnovška pogovarjal predvsem o postopku za odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Drugi predmet pogovorov -vključevanje Slovenije v zvezo NATO - je bilo Verjetno res bolj obrobnega značaja, saj je glede tega vprašanja Italija vedno odkrito podpirala Slovenijo, poleg tega pa ni videti, da bi bila druga razširitev atlantskega zavezništva zares pred vrati.
Vprašanje zaščite slovenske manjšine je bilo torej predmet srečanj, ki so bila vsebinska in poglobljena. Videti je bilo, da Juri obvlada tematiko in da je bila zato izbira, da se o tem pogovarja človek, ki tudi po lastni izkušnji pozna občutljivost manjšinske Problematike, nedvomno Primerna. Rekli bi le, da je bila morda nekoliko prepozna, kajti postopek v Italiji stoji že nekaj Časa in Slovenija bi morala v takih primerih hitreje reagirati, ne da bi Čakala stimulacijo iz vrst manjšine, vedno izzveni nesimpatično in včasih celo izzove zgrešeno reakcijo; tako se ie zgodilo tudi tokrat, ko s° klic v sili tolmačih kot zahtevo po intemacionah-Zaciji, kar pa je seveda nekaj povsem drugega.
Sicer pa je Juri pri dvojih sogovornikih -H’AIemi, Belillovi in Ra-nieriju - naletel na odprtost in veliko pozornost. Vlada je ponovila svojo Pripravljenost, da pospeši Postopek za zaščito zako-na; to pa je seveda odvi-?n° tudi od vladne večine m od parlamenta: stališče, m ga pravzaprav že poznamo, in ki ga je treba upoštevati.
Vsekakor pa je obisk ^venskega državnega sekretarja bolj kot vsebin-sko poseganje v aspekte zaščitnega zakona politič-m znak, da Slovenija pod-Prra prizadevanja manjši-ne za dosego zaščitnega zakona in da ne namera-Va stati križem rok, če bo Prišlo do daljšega zastoja.
Obisk sam torej ni premaknil razprave z mrtve neke, opozoril pa je ita-janske pohtike, da gre za vprašanje, ki ga je treba endarle rešiti. Lahko ^Cemo, da je bil obisk PeSen prav zato, ker so euaj zaceli o tem vpra-, anju zopet govorili. Za n?nec Pa naj še enkrat za-■	"m. da bi bilo odločno
lisr re<*VSem en°tno sta-v-i e manjšine sedaj še dobrodošlo.
EVROPSKA UNIJA / PO SREČANJU S SCHRODERJEM
D’Alema podpri kandidaturo Prodija za predsednika Evropske komisije
Njegov glavni protikandidat generalni tajnik Nato Solana je »prezaposlen«
RIM - Romano Prodi, italijanski kandidat za predsednika Evropske komisije ima vedno več izgledov v uspeh. V Palači Chigi je bila po srečanju med predsednikom ita-lijanske vlade D’Alemo in nemškim kanclerjem Schro-derjem tiskovna konferenca, na kateri Schroder ni hotel navesti imen kandidatov, a je kot fantazijo ocenil namige, da bi to lahko bila Nemca Lafontaine ah Kohl. Nemški kancler je le poudaril potrebo po hitri rešitvi, glede kandidatov pa je navedel, da se bo o njih razpravljalo kasneje.
»Z velikim prepričanjem podpiramo kandidaturo Romana Prodija, tako z osebnega spoštovanja, kot iz prepričanja, da je to za Italijo primeren cilj,« pa je poudaril predsednik italijanske vlade.
Romano Prodi je med tem že pomiril svoje privržence novorojene demokratske stranke in jim dejal, naj bodo mirni, ker jih ne bo zapustil in jim bo stal ob strani tudi ob morebitnem prevzemu nove funkcije, ki mu bo preprečila neposredno politično dejavnost v Italiji.
Pospešitev obnove evropske vlade koristi Prodiju. Portugalski premier Guterres je včeraj izjavil, da se ne bo odpovedal svoji funkciji. Podobno izjavo je dal generalni tajnik zveze Nato Solana. Prodija so že podprli Francozi in Britanci. Nemci za sedaj molčijo, a se bodo morali izjasniti, ko bo Schroder končal svojo turnejo po prestolnicah EU.
Na 11. strani
SLOVENI J A-ITALI JA / VČERAJ V RIMU
Franco Juri z Belillovo o zaščitnem zakonu
Borrelli bo vodil glavno tožilstvo
RIM - Po 11 letih Francesco Saverio Borrelli zapušča milansko državno tožilstvo. Višji sodni svet je včeraj sprejel njegovo kandidaturo za voditelja milanskega glavnega tožilstva.Borrellijevo napredovanje je podprlo 26 svetovalcev, trije so bili proti, prav toliko svetovalcev pa se je vzdržalo. Sodniku, ki je vodil milansko tožilstvo v obdobju preiskave Ciste roke, so nasprotovab svetovalci, ki so izhajali iz vrst Pola svoboščin.
VSM včeraj ni sprejel kandidature BorreUijevega namestnika Gerarda D’Ambrosia za šefa rimskega glavnega tožilstva. Večina svetovalcev pa je menila, da bi moral DAmbrosio prevzeti milansko državno tožilstvo, ko bo Borrelli odšel na novo dolžnost.
Na 2. strani
RIM - Posebni odposlanec predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franco Juri je imel včeraj vrsto delovnih srečanj o vprašanju zaščite slovenske manjšine in o vključevanju Slovenije v vojaško zavezništvo NATO. O prvem vprašanju se je razgovarjal z ministrico za deželna vprašanja Katio Belillo, o drugem problemu pa s podtajnikom na obrambnem ministrstvu Gian-nijem Rivero. Zaključke svojega rimskega obiska je zastopnik slovenske
vlade povzel s kolegom Umbertom Ranierijem, ki na Farnesini skrbi za odnose s Slovenijo. Odnosi med Rimom in Ljubljano bi se znatno izboljšali na vseh ravneh, če bi italijanski parlament odobril zaščitni zakon za slovensko manjšino, je ministrici Belillovi dejal Juri.
O manjšinski zaščiti in o težavnem poti Masel-lijevega osnutka pa govori Stojan Spetič, ki se v okviru ministrstva za deželna vprašanja ukvarja s problematiko mejnih področij in narodnih manjšin.
Na S.strani
FRANCIJA / SE VEDNO PAT POZICIJA
Srbi nočejo podpisati sporazuma o Kosovu
Celo Rusija je Srbijo pozvala, naj bo »konstruktivnejša« do težke kosovske krize
PARIZ - Na pariških pogajanjih tudi včeraj ni srbska delegacija spremenila svojih togih stališč in ni hotela podpisati že dosežen sporazum. Celo Rusija je Beograd pozvala, naj pokaže »konstruktivno stališče« pri reševanju kosovske krize. Seveda je Rusija ponovila, da nasprotuje vojaški opciji. Včeraj je v kongresnetii centru na Aveniji Kleber srbski predsednik Milan Milutinovič kot Miloševičev predstavnik izjavil, da mednarodni posredniki, Hill, Petritsch in Majorski (na sliki AP) Srbom predlagajo »ne spo-razuma temveč prevaro«.
Na 11. strani
Zgonik - zelena luč za obrtno cono
ZGONIK - S sprejetjem podrobnostnega urbanističnega načrta je zgoniški občinski svet sinoči začel postopek za uresničitev obrtne cone na nekdanjih zemljiščih proseškega jusa ob državni cesti 202, kjer bodo v glavnem zgradili obrtne delavnice, napovedane pa so tudi zgradbe za trgovske dejavnosti in seveda za potrebne servise in službe. Načrt je obrazložil strokovnjak podjetja »Ecoprogetti« iz Pordenona, ki je po nalogu uprave oblikovala plan. Načrt je bil sprejet soglasno.
Na 6. strani
Tržaške družine so za novo tehnologijo
TRST - Tržaške družine so v državnem merilu nadpovprečno tehnološko opremljene, saj jih 14 ods. razpolaga z računalnikom, medtem ko se vsedržavno povprečje ustavi ob 5, 5, povprečje za severnovzhodno območje države pa ob 7 odstotkih. Podatke ankete, ki jo je po nalogu tržaške občinske uprave izvedla računalniška servisna služba, so predstavili včeraj. Kot je na predstavitvi izjavil župan Riccardo Illy, gre za prvo tovrstno preverjanje v Italiji, ki je dalo pomenljive rezultate.
Na 7. strani
Kritike na račun Codarinove uprave
TRST - Leva opozicija v tržaškem pokrajinskem svetu, v katerem poteka razprava o pokrajinskem proračunu, je včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri je ostro kritizirala delo predsednika Renza Codarina in njegovega desnosredinskega zavezništva. Kljub sedmim milijardam lir deficita, je bilo med drugim rečeno, je odbor našel sredstva za zunanje konzulence.Prav tako odbor klesti stroške za servise in za razne službe, noče pa omejiti izdatkov za t.i. zunanje svetovalce.
Na 6. strani
Gorica: jutri o lokaciji bolnišnice
GORICA - Občinski odbor garantov bo jutri odločal o sprejemljivosti treh referendumskih vprašanj o lokaciji goriške bolnišnice, o možnosti njenega sofinanciranja na lokalni ravni in o sodelovanju s šempetrsko bolnišnico. Pobudniki (Zelenim in rajonskim svetom se je včeraj pridružila tudi SKP) se boje političnih pritiskov proti izvedbi ljudskega glasovanja, zato so pospešili akcijo zbiranja podpisov in skušajo s pritiskom javnega mnenja preprečiti morebitne podtalne manevre.
Na 13. strani
Čuden samomor zaprtega Hrvata
TOLMEČ - Predvčerajšnjim ob zori si je v kaznilnici v Tolmeču vzel življenje 39-letni hrvaški državljan Mladen Čopič iz Pulja. Tam je bil zaprt od letošnjega januarja pod obtožno uvoza in posesti orožja. Med drugim je bil osumljen, da je imel opravka z uvozom ročnih granat, kakršna je bila tista, ki so jo neznanci uporabili minulega 23. decembra v atentatu v Vidmu, v katerem so umrli trije policisti. Toda Čopič je vztrajno ponavljal, da je obtožen po krivem.
Na 5. strani
RIM / VSM SPREJEL KANDIDATURO
CERMIS / IZJAVA AMERIŠKEGA ADMIRALA
Borrelli bo prevzel generalno tožilstvo
Krmilo državnega tožilstva bo najbrž prevzel njegov dosedanji namestnik Gerardo D'Ambrosio
»Nizki preleti Italije bodo potrebni tudi v prihodnje«
Podtajnik Massimo Brutti za revizijo dogovorov z ZDA
RIM - Francesco Saverio Borrelli je novi šef milanskega glavnega tožilstva. Potem ko je predlog potrdila pristojna komisija in ga je podprl tudi pravosodni minister Oliviero Dilibero, je višji sodni svet na plenarnem zasedanju sprejel kandidaturo dosedanjega šefa milanskega državnega tožilstva. Za Borrellija se je izreklo 26 svetovalcev, proti so bili trije predstavniki Pola svoboščin, trije svetovalci pa so se vzdržali.
Borrelli bo tako Cez dober mesec prevzel vodstvo generalnega tožilstva v Milanu in bo pustil državno tožilstvo, ki ga je vodil 11 let. V tem Času se je spoprijel z zahtevnimi problemi, še najbolj zahtevno pa je bilo obdobje preiskave Ciste roke. In prav s tega obdobja so zahteve po disciplinskih ukrepih proti Borrelli, na katere so se oprli svetovalci Pola svoboščin, da so poskusili zavreti Borrellijevo imenovanje. Predlagali so, naj bi o kandidaturi spet razpravljala pristojna komisija in preverila utemeljenost ovadb. Dober del ovadb je zadevalo preveliko Bonellijevo zgovornost z novinarji, zaradi Cesar so se trije svetovalci tudi vzdržah.
Med prvimi je Borrelli ju ob imenovanju Čestital njegov namstnik Gerardo ETAmbrosio, ki je v teh letih dejansko vodil tim ciste roke. D’Ambro^io je dejal, da so bila leta, ki jih je preži-* vel z Borrellijem na državnem tožilstvu, navdušujoča, še zlasti zanimivo je bilo obdobje preiskave Ciste roke, »ko smo mislili, da bomo prispevali k boljši državi«.
Višji sodni svet je vCeraj zavrnil kandidaturo D’Ambrosia za šefa rimskega glavnega tožilstva (izbrali so florentinskega glavnega tožilca Vincenza Nicosio), večina VSM pa je dodala, da je pripravljena podpreti D’Ambrosio-vo kandidaturo za šefa milanskega državnega tožilstva. D’Ambrosio, ki kandidira tudi za šefa neapeljskega glavnega tožilstva, je dejal, da je zelo poCašCen zaradi zaupanja, ki so mu ga izkazali svetovalci VSM. Zato je možno, da bi umaknil kandidaturo za Neapelj in predložil kandidaturo za milansko državno tožilstvo, ko bo Cez približno mesec dni Borrelli prevzel novo dolžnost.
NOVICE
ŠOLSTVO / KMALU HABILITACIJA
Umori Riže: danes odločitev o usodi domnevnega storilca
TRAP ANI - Danes bo sodnik za predhodne preiskave odločil, Ce bo Antonio Di Salvo, domnevni morilec 8-letnega Riže Gradine, ostal v zaporu. Rosaria Di Salva, ki je s svojim pričevanjem glavni obtoževalec. svojega strica Antonia, pa so izpustili. Njegov zelo podroben opis dogodkov je namreč preiskovalce navajal k prepričanju, da je tudi sam sodeloval, vendar je Rosario od vsega začetka trdil, da mu je stric vse povedal, ker ga je videl, ko se je z okrvavljenimi hlačami v Četrtek zvečer vrnil domov, strica pa ni prijavil, ker mu je slednji grozil. Tudi novinarjem je Rosario Di Salvo podrobneje povedal, kaj se je zgodilo: njegov stric naj bi v Četrtek popoldne zvabil Rižo in ga odpeljal v zapuščeno poslopje, kjer ga je zvezal in spolno zlorabil. Zvečer se je vrnil in otroka ubil, da »bi ga ta ne izdal« in ga zvlekel na plažo. Ob sodni preiskavi pa se je vnela tudi polemika med socialno službo v Trapaniju in sodiščem za mladoletne v Palermu. V Trapaniju namreč trdijo, da so obvestili sodišče o »spolnih igricah med mladoletnimi«, v katere je bil vpleten tudi Riža, sodišče pa zagotavlja, da je bilo poročilo zelo medlo.
Dva milijona in pol kandidatov
Natečaj za 44 tisoč mest v staležu bo že novembra letos
RIM - Minister za šolstvo Luigi Ber-linguer je napovedal skorajšnji razpis natečaja za namestitev v stalež veC tisoC novih šolnikov. Po večletnem zastoju (zadnji habilitacijski izpiti so bili leta 1990, za vrtce in osnovne šole pa leta 1995) predvidevajo pravi naval na delovna mesta v šolskem svetu: izvedenci predvidevajo, da se bo natečaja udeležilo okrog dva milijona in pol kandidatov za stalno mesto v šolskem sistemu.
ToCno vsebino natečajev bodo orisali danes opoldne na tiskovni konferenci na ministrstvu za šolstvo, na podlagi neuradnih informacij, pa naj bi zapolnili okrog 44 tisoC prostih oz. nedodelje-nih mest, Čeprav naj bi po podatkih sindikatov bilo še več prostih delovnih mest, in sicer od 50 do 60 tisoC. Polovico mest naj bi bilo namenjenih vsem tistim, ki imajo potrebno šolsko oz. uni-
verzitetno diplomo, ostala polovica mest pa bo namenjena izključno suplen-tom, ki so poučevali vsaj eno leto. Tistim, ki bodo izdelali na izpitu, vendar jim ne bodo dodelili mesta v šolskem staležu, bodo vsekakor priznali habilitacijo za naslednje dodelitve stalnih mest. Izpite bodo opravili decentralizirano po posameznih deželah in to že prihodnjo jesen, mesta v staležu pa naj bi dodelili v naslednjem šolskem letu 2000-2001.
Natečaja se bodo lahko udeležili vsi državljani Evropske unije stari od 18 do 65 let z diplomo učiteljišča za vrtce in osnovne šole ter z univerzitetno diplomo za nižje in višje srednje šole. Prošnjo na navadnem papirju brez nobenih potrdil bo treba predstaviti skrbništvom, možna bo tudi interdisciplinarna habilitacija za veC sorodnih predmetov.
RIM - Posebna ameriška vojaška komisija, ki mora preučiti nove varnostne ukrepe, ki so bili uvedeni po tragediji v Cermi-su, mora še zaCeti z delom. Toda njen koordinator admiral Joseph Prueher je prepričan, da morajo ameriški piloti nadaljevati s podobnimi vadbenimi poleti kot je bilo tisto v Cermisu.
Admiralove ocene so že izzvale v Italiji ostre polemike, saj po mnenju mnogih' to spet ogroža suverenost Italije. Admiral Prueher pa ocenjuje, da so preleti na nizkih kvotah potrebni, saj morajo biti piloti Severnoatlanskega zavezništva usposobljeni za take polete. To naj bi bil dodaten prispevek k skupni varnosti vseh elanov zavezništva.
Na admiralovo izvajanje so ostro reagirali mnogi italijanski politiki. Med temi tudi tajnik juž-notirolske SVP Siegfrid Briigger. Po njegovem mnenju je na ozemlju Severnoatlantskega zavezništva dovolj področij, kjer preleti na nizki kvoti niso nevarni, medtem ko so lahko zelo nevarni (kot kaže med drugim primer Cermisa) v gosto naseljenih alpskih dolinah. Po Bruggerjevem mnenju je treba skrbno paziti, da se vadbeni poleti ne spremenijo v možno nevarnost za prebivalstvo.
K večji umirjenosti je pozval podtajnik v obrambnem ministrstvu Massimo Brutti (na sliki), ki je dejal, da sta VVashing-ton in Rim po srečanju Massima D’AIeme z ameriškim predsedniukom Billom Clintonom, sklenila, da oblikujeta mešano
komisijo, ki naj preuči vse varnostne ukrepe. Počakati je torej treba, da mešana komisija konca z delom.
K temu pa je podtajnik Brutti takoj dodal politično oceno, da bo treba politične dogovore med Italijo in ZDA, ki urejajo prisotnost in delo ameriških letalskih oporišč na italijanskem ozemlju, revidirati. Podtajnik v obrambnem ministrstvu je namreč ugotovil, da so bili ti dogovori podpisani v Času hladne vojne in torej v razmerah, ki so bile precej različne od sedanjih. Zato italijanska vlada meni, je dejal Brutti, da bo treba dogovore novelirati. »Cas je, da dokončno uredimo to vprašanje po kriterijih, ki naj učinkovito zaščitijo italijansko suverenost in italijansko oblast nad oporišči,« je menil Brutti. Dodal je, da mora vojaška tajnost sicer ščititi specifične podatke o oporiščih in o orožju, ki ga imajo na razpolago vojaki, toda tajnost ne sme veC kriti pravil delovanja.«
Medtem pa padovan-sko vojaško tožilstvo nadaljuje s preiskavo o dinamiki tragedije. Predvsem skušajo vojaški preiskovalci ugotoviti morebitne odgovornosti italijanskih vojaških oblasti, saj je bil polet provvlerja v nasprotju z dogovori in s pravili letenja na italijanskem teritoriju.
O dejavnosti oporišča v Avianu vodi preiskavo tudi pordenonsko državno tožilstvo. Vendar porde-nonski preiskovalci ne ugotavljajo morebitnih odgovornosti v zvezi s tragedijo Cermisa, ampak ugotavljajo, ali je v oporišču jedrsko orožje.
Bivšemu kvestorju Forleu bodo sodili julija
LECCE - Francesco Forleo, bivši kvestor, se bo moral na sodišču zagovarjatri zaradi umora tihotapca Vita Ferrareseja. Obtožba se nanaša na dogodke v noči med 13. in 14. junijem '95, ko se je Forleo udeležil pohcijske akcije na morju pred Brindisijem. Sodna obravnava naj bi se začela 5. julija, s Forleom pa se bo moralo zagovarjati še 59 oseb, med temi bivši odgovorni ene izmed sekcij kvesture v Brindisiju Pasquale Filomena, tedanji šef letečega oddelka Giorgio Oliva, bivši namestnik kvestorja v Brindisiju Pietro Antonacci, še drugih deset policistov in štirje karabinjerji.
Starši Marie Alpi zahtevajo pojasnila
RIM - Luciana in Giorgio Alpi, starši Ilarie, novinarke, ki so jo s televizijskim snemalcem Miranom Hrovatinom ubili v Mogadisciu 20. marca ’94, so pozvali predsedstvo italijanske vlade in zunanjega in notranjega ministra, naj jima dajo ustrezna pojasnila v zvezi s pisanjem tednikov »Diario« in »Famiglia Cristiana«. Kot pišeta omenjeni reviji, je pristojni urad EU (predseduje mu Emma Bonino) družbi Schifco, katere lastnik je Somalec Omar Said Mugne izdal dovoljenje za trgovanje z ribami z državami Evropske Unije. Zakonca Alpi v zvezi s tem ugotavljata, da je Mugne osumljen preprodaje orožja in vpletenosti v umor Ilarie in Mirana. V posebnem tiskovnem sporočilu, ki sta ga zakonca Alpi izdala vCeraj, je med drugimi naveden podatek, da je Mugne od 30. maja ’96 vpleten v preiskavo, ki jo glede preprodaje orožja vodijo sodniki v kraju Torre An-nunziata. Podčrtala pa sta tudi, da je za zanesljivost Mugneja jamčil Francesco Sciortino, zadolžen za stike s Somalijo pri italijanskem odpo-slaništvu v Nairobiju.
RIM / SREČANJE SINDIKATOV Z VLADO
Socialni dogovor je prestal prvi izpit
RIM - Družbeni dogovor je tri mesece po podpisu prestal prvi izpit. Včeraj so o dokumentu, ki so ga sindikati podpisali skupaj z vlado in z delodajalci, razpravi}ani na srečanju predsednika vlade Massima D’Aleme z voditelji treh sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL. Rezultat prvih treh mesecev veljavnosti dogovora ni najboljši, vendar pa je po pre-mierovem mnenju še prezgodaj za podrobnejšo oceno.
Po novicah iz sindikalnih virov je predsednik vlade dodal, da bo vlada v prihodnjih tednih spet sklicala socialne partnerje. Do konca tega meseca naj bi se vsekakor dogovorili o vseh območnih pogodbah, z aprilom pa naj bi že zaceli pogajanja za izbor območij, na katerih naj bi udejanjali dogovorjeno programiranje.
Sindikalni voditelji so s svoje strani ugotovili, da je bila slika, ki jo je zarisal predsednik vlade, dokaj realistična in toCna. Dokončne ocene še niso izrekli v pričakovanju konkretnejših dejstev.
D’Alema je dejal, da noCe vzbujati lažnih iluzij, vendar je po njegovem mnenju mogoče dobiti potrebna sredstva, Ce obstajajo dobri projekti. Minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi je dodal, da je v lanskem letu država vložila v zaostala območja skoraj 20 odstotkov več sredstev. Minister za javna dela Micheli pa je dejal, da se je lani znatno dvignilo število razpisanih nateCžajev, kljub dejstvu, da niso bile uresničene vse načrtovane naložbe. V letošnjem letu pa naj bi se znatno zmanjšali ostanki, kar je odraz še bolj pospešenih naložb. Finančni minister Visco je dejal, da vlada preučuje možnost znižanja davka Iva z 19 na 10 odstotkov za nekatera področja. To pa po mnenju sindikatov lahko prispeva v boju proti zaposlitvi na Cmo.
ANCONA / PRIMER 10-LETNEGA RAKASTEGA BOLNIKAh
Marcu dosojen »angel varuh«
Sodišče za mladoletne je rahlo spremenilo prvotno odločitev
ANCONA - SodišCe za mladoletne, ki je moralo razsojati o primeru 10-let-nega, hudo bolnega otroka, je odločilo, da je onkolog pristojen samo za zdravstven aspekt, medtem ko o vsem drugem odločajo starši. Tako je onkolog Riccardo Cellerino, kateremu so v prvi fazi dodelili vso skrb za 10-letne-ga otroka, obolelega za rakom, postal »angel varuh«, staršem pa ponovno priznali njihove pravice, dasi z omejitvijo. Vendar pa Marcovi starši ne soglašajo povsem, saj je jabolko spora prav odločitev o načinu zdravljenja, ker so starši proti kirurškemu posegu in bi želeli na Marcu preizkusiti metodo zdravnika Di Belle. Onkolog Cellerino, ki dvomi v učinkovitost te metode, pa je izjavil, da se bo vsekakor skušalo najti sporazumno rešitev. Vendar pa se postavlja vprašanje Časa, saj trenutno Marca ne zdravijo ne po tradicionalni ne po »naravni« metodi, kar ga dodatno šibi.
Marcovi starši se bojijo, da bi bil kirurški poseg neučinkovit, prav tako jih plaši nujen niz kemoterapije po operaciji, otrok je namreč med drugim tudi hudo alergičen. Cellerina ne Čaka lahko naloga, saj bi moral starše in druge Marcove sorodnike, ki so večinoma Jehovci, voditi k izbiri naj-
boljšega načina zdravljenja. Poseg sodišča je sprožila odločitev staršev, da se za pomoC obrnejo do nemškega homeopata, ko je bil že določen datum operacije v anconski bolnišnici Salesi. Zdravniki bolnišnice so primer prijavili sodišču, ki je najprej staršem odvzelo vse pristojnosti glede Marca, nato pa otroku prisodilo »tutorja za zdravje«. V imenu Marcove družine so odvetniki že vložili priziv, in sicer na tisti del razsodbe, ki zadeva imenovanje »angela varuha«. Po predvidevanjih bo razprava že naslednji teden.
Medtem ko se odrasli prerekajo o zanj živi jenskih vprašanjih, pa se Marc o igra, saj je vendar 10-letni otrok. V belo pobarvani hiši v neposrednem podeželskem okolišu Seni-gallie se Marco kratkočasi z računalnikom, družbo pa mu predvsem dela Crno-beli pes Bernardo. Novinarjev in drugih radovednežev sorodniki ne spuščajo k Marcu, ker »želijo presojati o možnih rešitvah v miru«. V šolo Marco ne hodi od oktobra dalje, ko so ga podvrgli kemoterapiji, o sebi in polemiki, ki razburja javnost, bere iz Časopisov ali pa posluša v televizijskih poročilih. Zaenkrat se temu Čudi in z otroško živahnostjo preživlja Cas »do odločitve«.
RIM / OBISK FRANCA JURIJA
Zaščita: Slovenija pričakuje dejstva
Srečanje z ministrico za dežele Belillovo ter s podtajnikoma Rivero in Ranierijem
RIM - Posebni odposlanec ministrskega predsednika Janeza Drnovska, državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri je imel včeraj vrsto delovnih srečanj o vprašanju zaščite slovenske manjšine in o vključevanju Slovenije v vojaško zavezništvo NATO. O prvem vprašanju se je razgovarjal z ministrico za deželna vprašanja Katio Belillo, o drugem problemu pa s Podtajnikom na obrambnem ministrstvu Gian-nijem Rivero. Zaključke svojega rimskega obiska je zastopnik slovenske vlade povzel s kolegom Urnbertom Ranierijem, ki na Farnesini skrbi za odnose s Slovenijo.
Odnosi med Rimom in Ljubljano bi se znatno izboljšali na vseh ravneh, ce bi italijanski Parlament odobril zaščitni zakon za slovensko manjšino, je ministrici Belillovi dejal Juri. Slovenija okvirno podpira zaščitni predlog poslanca Domenica Ma-sellija, pričakuje pa čimprejšnji premik v parlamentarni obravnavi. Za to se poteguje tudi ministrica, ki je v zadnjem tednu okrepila osebne napore in pritiske, da bi do tega res prišlo. Premier Massimo D’Alema )e seznanjen z zastojem, ki ga je doživel Masel-Ujev predlog, glede tega Pa je Belillova posegla tudi pri ministru za odnose s parlamentom Guidom Follonijem ter s Predsednikom poslance komisije za ustavna vprašanja Antoniom Ivlaccanicom. Vsi vse-
Katia Belillo
kakor zagotavljajo podporo, postopek pa že nekaj mesecev stoji.
Ministrica za deželna vprašanja je izrazila upanje, da bi ustavna komisija brez popravkov odobrila Masellijevo besed'lo, načelniki skupin pa bi predlog že lahko vključili na dnevni red plenarnega zasedanja skupščine. Za dosego tega cilja pa je potrebna politična volja vseh vladnih komponent, ki je očitno še ni. Juri je Belillovo povabil na uradni obisk v Slovenijo, ministrica pa bi rada prišla v Ljubljano z odobrenim zaščitnim predlogom, v poslanski zbornici seveda, saj se o senatu za sedaj sploh Se ne govori.
Slovenski državni sekretar se je nato srečal s podtajnikom na obrambnem ministrstvu
Gianni Rivera
Rivero, sicer znanim bivšim nogometašem, ki se je doslej Se kar dobro odrezal tudi kot politik. Rivera, bivši pristaš Di-nijeve stranke Rinnova-mento italiano, ki je pred kratkim pristopil med Demokrate Romana Prodija in Antonia Di Pietra, je potrdil, da italijansko obrambno mini--strstvo podpira vključitev Slovenije v NATO. Italija si bo prizadevala, da bodo Slovenijo na bližnjem vrhu v Wa-shingtonu vključili med kandidatke za drugi krog širjenja atlantskega zavezništva, najbrž skupaj z Romunijo in Bolgarijo. Rivera in Juri sta se pogovarjala tudi o Čezmejnem sodelovanju in o skupni kandidaturi ”Brez meja" Celovca, Kranjske gore in Trbiža za Zimske olimpijske igre leta 2006.
BOČEN / OD DANES DO SOBOTE__________________
Posvet o manjšinskih oddajah družbe RAI
Govorila bosta tudi posl. Maselli in podtajnik Vita
BOČEN - Danes popoldne se bo v Boc-nu začel tridnevni posvet o radijskih in Revizijskih sporedih v manjšinskih je-. 'kih. Gre za pobudo, ki jo prireja zveza Nzikovnih manjšin v Italiji Confemili v ®°delovenju s sindikatom Časnikarjev I ri|2be RAI Usigrai z namenom, da spod-'udi javno radiotelevizijsko ustanovo naj izboljša ponudbo sporedov v Manjšinskih jezikih in naj jo razširi tudi tla. Manj Se jezikovne skupnosti. Politiko Pristopa do manjšin pa bi morala RAI eicakor izdelati na osrednji ravni, po v	Pa tudi koordinirati z drugimi
Rikimi radiotelevizijskimi družbami v Mavah EU. O tem nameravajo tri dni azpravljatiu v Bocnu politiki, novinarji,
°ditelji družbe RAI, sindikalisti in predstavniki manjšin.
zasedanje se bo zaCelo danes z uvod-'Mi posegi predsednika odbora za Ion SUle v evropskem parlamentu, Kata-ca Joana Vali veja, profesorja* ustavne-Va|Brava Paola Carrozze iz Piše, poroCe-zjj0 a Za zakone o manjšinah v poslanski n;jCatllci Domenica masellija in podtaj-v Ministrstvu za pošto in telekomu-
nikacije Vincenza Vite. Jutri dopoldne bodo-nekateri udeleženci seminarja iz Nizozemske, Švice in Avstrije predstavih svoje primere, sledila pa bo okrogla miza o že obstoječih konvencijah v Italiji za oddaje v francoščini, nemščini, ladinsci-ni in slovenščini, ter nato še predstavitev problemov ostalih manjšin. Drugi dan zasedanja se bo konCal z okroglo mizo predstavnikov političnih strank in s sklepnim posegom valdostanskega poslanca Luciana Caverija.
Zasedanje se bo končalo v soboto dopoldne s pregledom razvoja manjšinskih televizij v Evropi, ki ga bo podal Ned Thomas iz VValesa in s predstavitvijo projekta Čezmejne televizije; zasedanje pa bosta sklenila ravnatelj urada predsedstva vlade za založništvo Mauro Masi in predsednik družbe RAI Roberto Zaccaria.
Prireditelji pričakujejo, da bo zasedanje bistveno pripomoglo k izboljšanju ponudbe državne radiotelevizije v manjšinskih jezikih, še predvsem pa, da bo spodbudilo uvedbo oddaj tudi v tistih jezikih, za katere je imela RAi doslej zaprta vrata.
r INTERVJU / STOJAN SPETIČ NA MINISTRSTVU ZA DEŽELE -i
»Manjšine ne problem, temveč bogastvo«
Masellijev predlog odvisen od vladne večine
RIM - Stojan Spetič, novinar, nekdanji senator in danes vidni predstavnik Stranke komunistov je pred kratkim dobil dobil novo in pomembno zadolžitev. V okviru ministrstva za deželna vprašanja namreč vodi resor za jezikovne in narodne manjšine ter mejna območja, ki nam bo ga sam uvodoma predstavil.
»Ministrski predsednik Massimo DAlema je ministrici za dežele, tovarišici Katji Belillo, poveril tudi skrb za jezikovne manjšine in mejna področja. Zato me je prosila, naj sledim manjšinski politiki in usklajujem dejavnost zadevnih uradov. Tako sem bil z dekretom predsedstva vlade imenovan za "svetnika" pri ministrstvu. Da ne bo zmede; ministrstvo za dežele spada v okvir predsedstva vlade.
Seveda, ni bilo lahko uskladiti moje poklicne dejavnosti z novo politično obveznostjo. Lotil sem se je z izostrenim občutkom za odgovornost, saj je prvič, da se z manjšinsko politiko vlade ukvarja pripadnik neke narodne manjšine«.
Kako se znajdete v novi funkciji?
»Pomislite samo, da so v teh uradih še pred nekaj leti vedrili ljudje, s katerimi sem se spopadal še v "Cassandrovi komisiji" konec sedemdesetih let. Se danes se mi dogaja, da moram "odstranjevati mine", se pravi odpravljati pre-sodke in blokade, ki so jih pustili za seboj kot trdno usedlino. Rimska politika ni posebno občutljiva za varstvo manjšin. Zanjo so manjšine nekaj zelo oddaljenega, tam na mejah, v Alpah in na Balkanu. Med mlajšimi politiki jih je malo, ki sploh o tem kaj vedo.
Tako skušamo premakniti z mrtve tock^ postopek okvirnega zakona za zaščito 12 "zgodovinskih manjšin”, ki je obtičal v senatu. Zakon, ki sta ga prva predložila sedaj že rajna Loris Fortuna in Mario Lizzero, Čaka na odobritev vsaj toliko Časa, kot zakon o globalni zaščiti Slovencev. Tu je še odprto vprašanje ustavnega zakona o zajamčenem zastopstvu tridentinskih Ladincev v deželnem svetu Tridentinske-Južne Tirolske in predvsem v njeni vladi«.
Kakšne so še druge Vaše pristojnosti?
»Poleg tega sledimo izvajanju evropske konvencije o zaščiti jezikovnih manjšin, ki je bila sprejeta v notranjo zakonodajo pred letom dni. Ukvarjamo se z reformo založništva in manjšinskim tiskom, radiotelevizijskimi konvencijami, reformo volilnega sistema in mehanizmi, ki naj manjšinam olajšajo izvolitev svojih predstavnikov. Mimogrede sledimo tudi pripravam serije videokaset o vseh narodnih manjšinah v Italiji, ki jih bodo razdelili srednjim šolam«.
Dela, kot vidimo Vam res ne manjka!
»Res je, dela ne manjka. Tudi zato, ker si pristojnosti za obravnavo manjšinske politike lastita še notranje ministrstvo, ki ima znani "Urad za narodne manjšine in mejna področja" ter Farnesina. Predsedstvo vlade, oziroma ministrstvo za dežele, naj bi vse to usklajevalo. Osebja pa ima manj kot notranje ministrstvo,, ki ima v ta namen celo prefekturo. Dejansko je pol stoletja veljalo, da so manjšine "problem", ki mu je treba slediti in ga nadzorovati. Danes pa moderen pristop izhaja iz spoznanja, da so manjšine na mejah bogastvo, ki pospešujejo proces evropske integracije in so-
delovanje med narodi. Ob predstavitvi svoje vlade je premier D’Alema prvič razčlenjeno spregovoril o nujnosti, da se manjšinsko vprašanje rešuje s "pozitivnimi akti" in na “dinamičen način", vključno s pravico do zastopanosti«.
Gotovo osebno spremljate tudi parlamentarni postopek našega zaščitnega zakona. Kakšna je trenutna situacija?
»Seveda, takorekoC iz dneva v dan. Postopek je bil lani, za Časa Prodijeve vlade, zaustavljen kar dvakrat. Sedaj se s težavo premika z mrtvega tira. Ministrica Belillova je v imenu vlade pozvala ustavno komisijo v Montecitoriju, naj postopek pospeši. Dejansko so v predsedstvu zbornice ugotovili, da je njen koledar dobesedno nabit z argumenti.
Zato so ustavno komisijo, ki ji predseduje bivši minister Antonio Maccanico, pooblastili, da zakon obravnava po hitrem postopku in vso proceduro opravi sama, do konca. Zbornica bi besedilo potrdila z zaključnim glasovanjem, brez razprave. Seveda, postopek lahko steče, Ce bo v vladni večini zadostno soglasje o njegovi vsebini«.
Desnica je po pričakovanju predložila številne popravke k predlogu poslanca Domenica Masellija, amandmaje pa so vložile tudi nekatere vladne stranke. Prav ti, kot kaže, zavirajo parlamentarno obravnavo. Je v resnici tako?
»Medtem ko popravki drugih vladnih strank besedilo izpopolnjujejo ali precizirajo, ga dopolnila Ljudske stranke v bistvu sprevračajo v tolikšni meri, da bi zakon postal za Slovence nesprejemljiv. Nevarnost pa je v tem, da jih lahko desnica podpre in s tem dejansko prepreči odobritev zakona«.
Nihče nima Čarobne palice, Ce bi vladne stranke umaknile popravke bi verjetno olajšale pot Masellijevemu osnutku. Kaj menite o tem?
»To je naš zadnji predlog. Rekli smo: vse vladne stranke naj umaknejo svoje popravke in pooblastijo poročevalca Masellija, naj zakonsko besedilo dokončno izpili, da bi ga izglasovali še pred koncem pomladi. V ta namen je skupno predstavništvo manjšine zaprosilo za srečanja v Rimu, tudi s tajnikom LS Francom Mari-nijem. Povedati moram, da se niso prav vse manjšinske komponente strinjale z umikom pred-
loženih popravkov. Nekateri kljub temu vztrajajo pri svojih«.
Kaj Slovenci lahko realistično pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih?
»Ce bo v Ljudski stranki prevladovala "državniška drža" in ne bo dopustila, da ji manjšinsko politiko vsiljujejo sirote hladne vojne iz Trsta, lahko pričakujemo odobritev zaščitnega zakona v kratkem času, še pred koncem pomladi. Upati je, da bodo politične razmere po evropskih volitvah in izbiri predsednika republike dovolj stabilne. Tedaj ga senat lahko potrdi že jeseni. Ce pa bodo jeseni predčasne volitve, bo vse spet ”Jovo na novo". In bog ne daj, da bi jeseni zmagala desnica!«
Nekateri v manjšini spet predlagajo internacionalizacijo manjšinskega vprašanja. Kaj pravite o tem?
»Najmanj, kar lahko rečem, je, da gre za prehitevanje na ovinku. Kaj pomeni internacionalizacija? Vse povojno obdobje in tudi zadnje Čase je zaščita naše manjšine bila v ospredju meddržavnih diplomatskih odnosov. Janez Drnovšek piše D’Alemi, Janez Podobnik Lucianu Violanteju, Franco Juri gre v Palačo Chigi in k Belillovi itd. Ko bo Slovenija polnopravna Članica EU, že Cez nekaj let, bodo o manjšinskih problemih govorili na vseh sestankih zunanjih in drugih ministrov, na državniških vrhovih in podobno. Sploh pa mehanizmi EU predvidevajo razne oblike nadzora in spodbujanja zaščite manjšin. Italija je, navsezadnje, ratificirala evropsko konvencijo o zaščiti manjšin in mora vsako leto poročati v Strasbourgu o tem, kaj je konkretnega storila za svoje manjšine.
Prebral sem letošnje poročilo. Iz njega veje iskrena zadrega, ker se marsikatero vprašanje ni premaknilo z mrtve točke, pa bi se lahko. Včasih so na to pozornejše dežele. Bazilikata je naprimer pred kratkim sprejela svoj zakon o zaščiti albanske kulture«.
Človek ima včasih vtis, da slovenska manjšina v zadnjem Caso molče spremlja dogajanja okrog zaščitnega zakona. Je res tako?
»Mislim, da nismo molčali nikoli. Kvečjemu nismo stvari obešali na veliki zvon, ker so ljudje naveličani proglasov. Pričakujejo namreč konkretne ra-zultate«.
Sandor Tence
G L O S A
Ali smo moderen narod brez
posebnih predznakov?
Jože Pirjevec
»Isti tu to universita-rio orientale«, najbolj ugleden italijanski center za preučevanje vzhoda, je organiziral prejšnji teden v Neaplju srečanje, posvečeno vprašanjem držav, ki so se pred desetimi leti rešile komunistične diktature. Na njem je sodelovalo nekaj eminentnih italijanskih izvedencev za srednjo in vzhodno Evropo pa tudi podtajnik na zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri. Povabljen sem bil, da spregovorim o razmerah na Balkanu, kar me je spravilo v zadrego, saj na primer o Bolgariji, GrCiji in Albaniji bolj malo vem, pa Slovenija in Hrvaška ne spadata v balkanski prostor. Ko sem tako zakoličil obseg svojega znanja in probleme geografskega prostora, ki je predmet moje pozornosti, sem razvil nekaj misli, o katerih bi dejal, da so poslušalce kar pritegnile. Naj jih tukaj na kratko obnovim.
Izhodiščna točka mojega izvajanja je bila ugotovitev, da vsi narodi v državah naslednicah pokojne SFRJ iščejo svojo identiteto, pri Čemer je težnja, da se profilirajo navzno-traj in navzven kot življenja zmožni osebki, pri vseh različna. O krizi, v kateri so Makedonci, ni treba niti govoriti: njihovega . jezika ne priznavajo Bolgari, njihove države Grki in Srbi, njihovega teritorija Albanci, njihove cerkve - osišCa nacionalne zavesti v pravoslavnem svetu -pa ne priznava ekumenski patriarh v Carigradu. O Srbih, ki s po-, nosom gledajo na svojo zgodovinsko izkušnjo zadnjih dveh stoletjih bi paC ne mogli reci, da so v podobni stiski. In vendar so tudi sami v precepu, saj se morajo soočati s propadom zaverovanosti v lastno državotvornost. Ni jim namreč uspelo, da bi ohranili Jugoslavijo, kakor so si jo zamišljali, pa tudi-ne, da bi jo nadomestili z Veliko Srbijo. Sedaj, ko jim grozi, da bodo izgubili še Kosovo, Črno goro in morda celo Vojvodino, so na pragu epohalne travme, saj se rušijo miti, na katerih so gradili svojo samozavest. Izkopati se iz prepada, kamor jih je pahnila retorika njihovih politikov in intelektualcev, ne bo lahko.
O Bosni in Hercegovini, podobni razbitemu loncu, ki ga drži skupaj le protektorat tujih sil, nima smisla razpravljati. Bolj zanimiv je problem Hrvaške, države s problematično geografsko
obliko: podobna je polmesecu, en rog katerega sega v Jadran, drugi pa v panonsko nižino. Poleg tega korenini njena zgodovina delno v beneški, pomorski preteklosti, delno pa v madžarsko-kontinen-talni, kar seveda še poglablja velike razlike v civilizaciji, miselnosti in navadah' njenih prebivalcev. Pravi Čudež je, da je hrvaškim intelektualcem v Času ilirskega gibanja in pozneje uspelo oblikovati skupno narodnostno zavest. Srečo, ki so jo imeli Hrvati z njimi, pa je v dobršni meri izničila smola, ki so jo v zadnjih stopetdesetih letih imeli s svojimi vodilnimi politiki. Pri tem ni mogoče pozabiti, da je prva hrvaška država nastala aprila 1941 z blagoslovom Mussolinija in Hitlerja, in da je drugi, leta 1991, botrovala ustaška diaspora. Danes Hrvaška nadvse spominja na Jugoslavijo izpred dvajsetih let. Kakor je bila takrat situacija kristalizirana v pričakovanju Titove smrti, je sedaj vsa Hrvaška otrpla v pričakovanju Tudjmanove.
Slovenija ima drugačne probleme. V prvi vrsti mora uveljaviti svojo identiteto navzven, saj se še vedno dogaja, da jo v tujini zamenjujejo s Slavonijo ali Slovaško. (Takšen spodrsljaj se je primeril celo italijanskemu prvemu ministru med nedavnim obiskom v Budimpešti.) Odprte račune ima tudi z vsemi svojimi sosedami, Hrvaško, Italijo in Avstrijo, kjer je nedavna .zmaga Heiderja še enkrat dokazala, da prinašajo protislovenska gesla volilne dividende. In potem je tu še notranje vprašanje. Kaj smo Slovenci? Ali velja enačba Slovenci - katoličani, kakor hoCejo ljubljanski nadškof in njegovi somišljeniki, da bi opravičili medvojni kolaboracioni-zem domobrancev, ali pa smo pluralističen, laičen, moderen narod brez konfesionalnih in integralisticnih predznakov?
PISMA UREDNIŠTVU
Ustrezneje oblikovati predlog o samostojnosti slovenskih šol
Kot elan pokrajinskega šolskega sveta sem na seji dne 12. marca 1999 prejel uradno verzijo naCrta, ki ga je pripravila 22. decembra 1998 pokrajinska konferenca. Če prej sem imel na razpolago nekaj zapisnikov, ki so izzvali mojo skrb in presenečenje zaradi formulacije posameznih postavk o katerih je konferenca odločala. Tudi uradni “načrt” ni nic drugega kot prečesan zapisnik (odpadli so recimo zapisi o Času prihoda elanov konference in še kaj malega).
Ne bi se spuščal v točke, ki so v zadnjih Časih privedle do izmenjave mnenj v Časopisu, temveč bi opozoril na problem višjih šol. V naCrtu je zapisano:
“Viene approvata la proposta di mantenere tutti gli istituti su-periori sloveni, salva la decisio-ne inerente il numero delle Pre-sidenze che compete al Ministe-ro della Pubblica Istruzione.
L’ ass. Sbriglia dice di distin-guere tra Istituti e Presidenze.”
Na seji pokrajinskega šolskega sveta sem proveditorja vprašal:
1.	Ali je načrt po vsesplošnih kritikah še veljaven?*
2.	Zakaj se samo v primeru slovenskih šol omenja kompetenca ministrstva glede ravnateljstev?
3.	Ali je mogoča avtonomija šole Ce ta nima ravnatelja?
Odgovori proveditorja so bili v strnjeni obliki taki:
Ad 1. Predstavljeni naCrt je veljaven akt dokler ne pride do njegove nadomestitve z novim načrtom ali do njegove razveljavitve.
Ad 2. Nobenega odgovora.
Ad 3. Avtonomija brez ravnateljstva ni mogoCa.
Na žalost so bili odgovori prav taki, kot sem jih pričakoval, to pa pomeni, da načrt ne jamči za samostojnost vseh višjih slovenskih šol. Po predlaganem naCrtu je popolnoma mogoče, da se znajdemo pred dvema poloma, ki ju je svoj Cas predlagala pokrajina ali z novo samostojno šolsko ustanovo, ki bo združevala vse slovenske zavode pod enim samim ravnateljstvom.
Po odobritvi naCrta je Primorski dnevnik pisal, da za višje šole ostane vse kot po starem. Toda Ce vemo, da je pokrajinska konferenca na osnovi OPR 233/98 zadolžena za pravilno dimenzioniranje šolskih ustanov glede na podeljevanje samostojnosti in pravne osebnosti le tem, je samo po sebi umevno, da govorimo o novi upravni ureditvi, ki ne more ničesar pustiti pri starem. Seveda tu ne gre kritika novinarjem, ki morajo poročati široki javnosti in s tako splošno in ohlapno opredelitvijo označujejo prav samostojnost vseh višjih slovenskih šol. DrugaCe pa je, ko govorimo o upravnih aktih pri katerih tako ohlapna in dvoumna formulacija lahko prinese do nepopravljive škode za vse slovensko šolstvo.
Kar vem je bilo stališče o samostojnosti vseh slovenskih višjih šol enotno sprejeto brez kakih pomiselkov v vseh forumih, ki so se spoprijeli s to tematiko. Zakaj torej sprejemamo predlog, ki dejansko nudi pravno možnost, da se slovenskim višjim šolam ne podeli samostojnosti?
Ce je bila napaka storjena v dobri veri, je mogoče še poseči in ustrezneje oblikovati predlog za zahtevano in pravno utemeljeno samostojnost višjih šol s slovenskim učnim jezikom.
V nasprotnem primeru pa pomeni, da je ponovno prišlo do nesporazuma ter so o usodi slo-
venskih višjih šol mnenja deljena. Potrebno bi bilo torej, da se ta stališča razjasnijo in se preneha govoriti o toliko opevani enotnosti, ki je morda dejansko ni.
Podpredsednik pokrajiskega šolskega sveta
Prof. Davor PeCenko
Rojstvo in delo Šolskega odbora
Spoštovano uredništvo!
Kot je Stanko Škrinjar povzel iz lastnega arhiva in iz diplomske naloge Ksenije Dobrila, je na vabilo Sindikata slovenske šole prvič prišlo do srečanja s strankami 21. 8. 1956, v boju za legalizacijo slovenske šole v Italiji. Do prvega skupnega nastopa za oblikovanje predlogov in popravkov vladnega predloga ustanovnega šolskega zakone ja prišlo 14. 1. 1957; 22. 1. 1957 je 30 kulturnih, političnih in gospodarskih ustanov iz Trsta, Gorice in Vidma podpisalo skupno spomenico, 11. 4. 1957 je bi formalno ustanovljen Osrednji odbor za slovensko šolo, pozneje znan kot Šolski odbor.
Naj povem, da je bil vladni predlog res zelo mačehovski: ob vpisu otroka v slovensko šolo je predvideval pisno izjavo staršev, da je otrok slovenskega maternega jezika in nato ustanovitev komisije, ki bi to preverjala!
Takratni elani Šolskega odbora so bili: politične stranke Komunistična partija, Neodvisna socialistična zveza, Slovenska demokratska zveza, Skupina neodvisnih Slovencev, ki je združevala slovenske odvetnike, Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščanskosocialna zveza in organizacije Sindikat slovenske šole - Trst, Sindikat slovenske šole - Gorica, Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, Slovensko-hrvaška ljudska prosveta, Slovenska prosvetna zveza in Slovenska katoliška prosveta.
Sestava političnih strank in organizacij se občasno spreminja in prilagaja zunanjim razmeram. Danes so elani Šolskega odbora stranka Levih demokratov, Slovenska skupnost, Stranka komunistične prenove, Sindikat slovenske šole - Trst, Sindikat slovenske šole - Gorica, Zavod za slovensko izobraževanje v Spetru, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, kot svetovalci pa nastopajo izvoljeni poslanec v parlamentu (občasno), predstavnik slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu, predstavnik Deželne komisije za vprašanja slovenskih šol (po zakonu 932/1973), predstavnik Pokrajinskega šolskega sveta, predstavnik Kolegija slovenskih ravnateljev na Tržaškem, predstavniki prizadetih v zvezi z dnevnim redom.
Soglasno sprejeti nenapisani sporazum o poslovanju Šolskega odbora v zvezi z nestrankarskim položajem Sindikata slovenske šole pravi, da sklicuje seje Šolskega odbora z dnevnim redom SSS ali katerakoli druga komponenta. Za sprejem skupnih sklepov sta obvezna prisotnost in soglasje vseh, zapisnik tvorijo sprejeti sklepi. Ce ni popolnega soglasja, nastopi SSS samostojno, enako naredijo tudi ostale komponente (v škodo slovenski šoli, je pripisal Škrinjar). Šolski odbor ima loCena zasedanja za Tražaško in za Goriško, skupna zasedanja pa za deželna vprašanja.
Od prvega skupnega nastopa dalje je domenjeno, da bo v glavnem Sindikat slovenske šole pripravljal gradivo za srečanja, razpošiljal vabila in vodil sestanke.
Po pripovedovanju odv. Škerla je bila odločitev Šolskega odbora za bojkot okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov težka. Člani šolskega odbora so
se pred sprejetjem skupnega sklepa večkrat sestali in na zadnji, odločilni seji je sen. GrbCeva dolgo Čakala na telefonski klic s sedeža svoje stranke, da je Komunistična stranka pristopila k pozivu na bojkot volitev.
Kot je zapisal Škrinjar, je akcijo za zakon 932/1973 Sindikat slovenske šole izpeljal naravnost s poslancem Skerkom in ob delni podpori poslanca Belcija. V tem drugem zakonu, ki naj bi dopolnjeval prvega, smo Slovenci zahtevali avtonomijo slovenske šole na deželni ravni z intendantom na Čelu, dosegli pa smo samo posvetovalno komisijo na deželnem šolskem uradu pod predsedstvom deželnega šolskega skrbnika in da je nekaj slovenskih šolnikov dodeljenih tržaškemu in goriške-mu šolskemu skrbništvu. Deželna komisija naj bi posredovala ministru svoje predloge o vprašanjih, ki zadevajo delovanje slovenskih šol (»la com-missione assiste«, »sentita la commissione«), večkrat pa mu enostavno pošilja interpelacije. Osebje, ki je po tem zakonu dodeljeno šolskemu skrbništvu, deluje na njem razpršeno, brez odgovornih funkcij in nastavljeno tudi na mestih za italijanske šole, zakon sam pa je ostal brez izvršilnih predpisov. Na otvoritvenem govoru jesenskega seminarja za slovenske šolnike je pred leti dr. Vencelj zatrdil, da je šola hrbtenica narodne skupnosti. Zdi se, da se oblasi v Italiji tega zelo dobro zavedajo!
V teh neurejenih, nedemokratičnih in neenakih razmerah, v katerih ostajamo šola brez glave, se je slovenska šola danes znašla pred nastopajočimi reformami! Avtonomija šolskih zavodov nam v teh razmerah ne napoveduje nic dobrega, ne glede na preureditev slovenske šolske mreže. Bassaninijev zakon je leta 1997 napovedal tudi reformo šolskih zbornih organov in krajevnih šolskih uprav, kar se v teh mesecih kuje v Rimu. Zdaj je Cas, da naši politiki pokažejo svojo skrb za slovensko šolo in zastavijo vse sile za priznanje avtonomije slovenske šole na deželni ravni!
Po tem priznanju s strani italijanske države, na katerega Čakamo najmanj 44 let, bodo lahko strokovni, kulturni in politični dejavniki iz vrst slovenske manjšine začrtali ustrezno šolsko politiko, ki je danes nimamo. Takrat bo npr. Cas, da združimo v enotno ravnateljstvo otroški vrtec, osnovno in srednjo šolo na Katinari ter vrtcu pridružimo še jasli; da odpremo nove slovenske jasli v mestu; da podržavimo slovenska občinska vrtca pri Sv. Ivanu in v Rojanu (na Greti) in uredimo na enak način ravnateljstvi tudi v teh dveh mestnih predelih in ustanovimo na rajonski srednji šoli center za izobraževanje odraslih itd. itd. itd. Da bomo končno lahko zadihali s polnimi pljuči!
Živka Marc
P.S. Zadnje Čase se pojavlja v javnosti ime Enotni šolski odbor. Mar po žalostnih sledeh Enotne delegacije?
O	prevodih in prevajalcih
Zanimivo razmišljanje, ki sta ga sprožila na straneh Primorskega dnevnika Miha Obit in Jolka Milic, ima vsekakor pomen, da se vsaj prebere, Ce se že ne mislimo ob njem zaustaviti.
Dnevno se srečujemo s prevodi, Ce ne drugače ob dnevnih novicah, ki jih posredujejo tuji mediji in se običajno posredujejo naprej v materinem jeziku... Razumljivo je, da se vsaj nekateri velikokrat znajdemo v stanju, ki ga lahko imenujemo po igri “med dvema ognjema”, ko se zaCne pogovor o kakem
prevodu. Zlasti mučno je, Ce kdo prevede kako strokovno stvar, stroko pa ne pozna. To je področje, ki ga ni študiral, zato ga tudi ne pozna. Običajno tedaj govorimo, da je pri prevajanju ta in ta pri tem in tem zamenjal kramp za lopato.
NihCe nikoli ne sme podcenjevati vseh tistih struktur, ki jih imamo tudi pri nas, da usposabljajo prevajalce. Stara resnica pa je, da vsega se v šoli, kot tudi na teh šolah ne naučimo, Četudi so na univerzitetni ravni. So stvari, ki veljajo tudi za prevajalce, da zlasti strokovne tematike, ki je velikokrat zelo zahtevna, ne prevajajo, Ce stroke ne poznajo. Ce pa že morajo prevesti tudi nekaj takega, pa naj se veliko posvetujejo z ljudmi iz stroke, drugače dobimo nemogoče ali neuporabne prevode, s katerim se osmeši prevajalec kot tudi stroka, ki ji je prevod namenjen. Priznati moram, da imamo Slovenci dobre prevajalce pa tudi take, ki se jim prevod velikokrat “manj posreči”. Tudi tu velja staro pravilo: “Vaja dela mojstra! ” (Čeprav nekateri ne bodo nikoli naredili na tem področju mojstrskega izpita!)
Ob tem pa bi se rad zaustavil ob problemu, kaj naj se prevaja in komu ta prevod sploh sluzi. Pri strokovni, ali propagandni literaturi ni teh problemov, večji problem nastaja ob literarnih prevodih. Prevajajo se dela, ki niso zanimiva za bralca jezika, v katerem bo dobil prevod. Prav tako moramo vedeti, komu je prevod namenjen in kdo bo segel po tem literarnem delu. Ni dovolj, da je neko delo prevedeno. Nujno je treba zraven pristaviti tudi spremno besedo. To velja še zlasti za dela, ki opisujejo zgodovino nekega naroda, pa tudi običaje. Vse to se velikokrat pozablja ali pa naredi “mimogrede”, da ne reCem zelo površno. Določena naša dela, ki so prevedena v italijanski jezik, vzbujajo vsaj pri nekaterih bralcih zanimanje, zato nas velikokrat prosijo za pojasnila, kaj ta in ta prispodoba pomeni, kje je ta kraj, zakaj se je prav v tem in tem kraju razvila ta in ta obrt... Vseh teh vprašanj, ki jih stavijo morda samo zahtevnejši bralci, bi ne bilo, ko bi bila spremna beseda bolj izčrpna. Pri manj zahtevnih bralcih, pa smo priče prastari praksi, da tako delo preprosto odložijo za sve večne Čase... nekateri, ki vsaj bežno spremljamo tisk, zapažamo, da se zlasti pri literarnih prevodih ne upošteva staro naCelo: “Je to delo primerno za narod, ki mu ga bomo ponudili? ” So določeni zgodovinski romani, ki so nam kot Slovencem v Čast, narodu pa, ki mu ga prevedemo, pa mogoCe niso. Stvari se pri posameznih narodih sprejemajo zelo različno. Lahko doživimo tudi javno kritiko, javni odziv o delu, ne samo v pogovoru, ampak tudi v pisni obliki, lahko pa gre vse to mimo.
Veliko bralcev se ob prevedenem delu ne “obregne”, mogoče se celo zaustavi na tej ali oni predstavitvi, delo pa neprebrano odložijo za vse večne Čase na knjižno polico tudi iz zgoraj opisanih razlogov. Vsi vemo, da je ogromno knjig na naših knjižnih policah neprebranih, še zlasti tistih, ki smo jih dobili v dar od kakšnih ustanov ali ob kaki priliki.
Pustimo ob strani vse tiste naše skromne želje, ki jih Slovenci radi imamo, da smo dolžni tako in drugače posredovati našo bogato kulturno dediščino še zlasti temu in temu narodu... Vse to se zelo lepo sliši. Zelo modro pa bi vseeno bilo, ko bi se vsi tisti, ki skrbijo za izdaje naših del v tujih jezikih, le malo vec pogovarjali in tudi zamislili, kaj sodi in kaj ne v prevod.
Ambrož Kodelja
jPETER / JUTRI V DIJAŠKEM DOMU
TOLMEČ / MINULI TOREK
VVASHINGTON / BORIS FRLEC V ZDA
Na krilih metuljev in na krilih otroške fantazije
Razstava z natečaja ilustriranih pravljic, ki ga razpisuje Bordano
ČEDAD - V okviru ciklusa kulturnih pobud, ki spremljajo pomladanski mesec beneške kuhinje gostinskih obratov, poveza-uih v združenje "Vabilo na kosilo", bo jutri zvečer v dijaškem domu v Spetru otvoritev mednarodne razstave natečaja za ilustrira-Oe pravljice "Na krilih metuljev".
V Spetru bodo ob tej Priložnosti predstavili tudi knjigo avtorja Tomasa Jeli-neka z ilustracijami Luize Tomazetic, ki je zmagala na izvedbi lanskega natečaja v Bordanu. Knjigo bo predstavil prof. Livio Sossi.
Natečaj z naslovom "Na krilih metuljev" vsako leto razpisuje furlanska občina Bordano. To je mali kraj s komaj 800 prebivalci, ki se nahaja na začetku karnijskega pogorja pod goro San Simeone, v neposredni bližini jezera Cavazzo. Pobočja gore San Simeone so spomladi ob razcvetu polna različnih metuljev in to je bil tudi vzgib, po katerem je prišlo do pom; ladanskega natečaja za ilustrirane pravljice. V nekaj letih je občina Bordano tako zaslovela po vsej Italiji in tudi v mednarodnem merilu. Natečaja se udeležujejo mnoge šole, med temi tudi dvojezična Sola iz Spetra, ki je predlanskim v množični konkurenci zmagala. Praksa natečaja predvideva, da se zmagovita ilustrirana pravljica tudi objavi. Tako je bila predlanskim objavljena tudi knjižica Spetrskih otrok "Metuljček Rosalinda" (v celoti jo je z barvnimi ilustracijami objavil tudi naš dnevnik).
Razstava, ki jo bodo ju-
tri zveCer odprti v Spetru, je pravkar doživela velik uspeh na Pordenonskem sejmu Ortogiardino, po Spetru pa jo bodo konec aprila postaviti v Lignanu.
Letošnji natečaj v Bordanu so sicer predstavili pred nekaj dnevi v Cam-poformidu, na sedežu konzorcija Latterie friula-ne, (pravemu kolosu furlanske mleCno-sirarske industrije z lanskimi rekordnimi 108 milijardami lir prometa). Konzorcij je namreč prevzel sponzorstvo nad pobudo. Prof. Livio Sossi je kot predsednik žirije na predstavitvi dejal, da bo nagrajevanje kot vsako leto meseca avgusta.
NateCaj v Bordanu je v italijanskem merilu edini, na katerem se zmagovita ilustrirana pravljica tudi objavi. Občina Bordano je pred kratkim sklenila sporazum s tremi pomembnimi založbami, Castalia iz Turina, Colors iz Genove in Fatatrac iz Firenc za distribucijo publikacij po vsej Italiji. Novost letošnjega natečaja je med drugim v tem, da je odprt študentom likovnih akademij, umetnostnih licejev in drugih likovnih šol.
Glede uspeha natečaja v mali furlanski občini je nedvomno zgovorno tudi število obiskovalcev, ki jih je bilo v lanskem letu nic manj kot 60.000. Človek bi rekel, da to ni slabo za kraj, ki šteje borih 800 duš. Po objavljenem razpisu morajo biti prispevki oddani na sedež bordanske občinske uprave do 10. junija. Podrobnejše informacije za udeležbo na letošnjem natečaju je možno dobiti na Občini Bordano (tel. 0432 - 988049). (D.U.)
Skrivnosten samomor Hrvata v kaznilnici
Osumljen je bil, da je imel opravka z uvozom granat, kakršne so uporabili v atentatu v Vidmu
TOLMEČ - Predvčerajšnjim ob zori si je v kaznilnici v TolmeCu vzel življenje 39-letni hrvaški državljan Mladen Čopič. V kaznilnici je bil zaprt od letošnjega januarja pod obtožbo uvoza in posesti orožja. Karabinjerji posebnih oddelkov ROS so ga med drugim osumiti, da ima opravka z uvozom ročnih granat, med katerimi tudi takšnih, kakršno so neznanci uporabiti lanskega 23. decembra v atentatu v Vidmu, v katerem so izgubiti življenje trije policisti.
Vest o samomoru v tolmeški kaznilnici je vCeraj - se pravi dan po dogodku - objavil tamkajšnji državni pravdnik Enrico Cavalieri, ki je javnosti posredoval tudi nekaj podrobnosti. Čopič si je vzel življenje tako, da se je obesil s pasom, ki ga je pritrdil na gornji del enonadstropne postelje. V celici je bil sam. Poprej je bil z njim zaprt Albanec, ki pa so ga minuti ponedeljek premestiti drugam. Čopiča so našli, ko je še kleče hropel. Bil je visok 1 meter in 90 centimetrov, zaradi česar je moral poklekniti, da bi se lahko obesil. Kljub hitremu zdravniškemu posegu, mu niso mogli
rešiti življenja.
Mladen Čopič je bil doma iz Pulja. Bil je poročen in oce treh otrok. Bil je redno zaposlen v podjetju, ki ima dela v zakupu pri ladjedelnici v Tržiču. Karabinjerji ROS so ga aretirali prav v Tržiču. V sklopu iste operacije so aretirati tudi dva druga hrvaška državljana, in sicer na avtocestnem počivališču pri Gonarsu. Pri njih so našli 66 ročnih granat, med temi tudi takšno, kakršno so neznanci uporabili v že omenjenem atentatu v Vidmu.
Preiskovalci so Čopiča še zlasti obtožili, da je neznancem prodal brzostrelko vrste Skorpion. Branil ga je odb-vetnik Alberto Tedeschi, ki je za to obtožbo zahteval in dosegel ločeno obravnavo. Za ta prekršek je Čopič tudi pristal na pogodbeno kazen poldrugega leta kazni pogojno, zaradi česar bi morati moškega v kratkem izpustiti iz zapora. Čopič je namreč ostale obtožbe zavračal in vztrajno ponavljal, da je nedolžen. Zdaj pa se je odločil za usodno dejanje, ki bo najbrž preprečilo ati vsaj otežkoCi-lo ugotavljanje resnice.
Približevanje Slovenije Natu glavna tema pogovora
VVASHINGTON - Zunanji minister Boris Frlec se je v VVashingtonu srečal z državno sekretarko Madeleine Albright, s katero sta se pogovarjala o slovenskih prizadevanjih za vključitev v zvezo NATO. Frlec je Albrightovi izročil posebno poslanico predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška za ameriškega predsednika Billa Clintona, v kateri je premier poudaril pripravljenost in usposobljenost Slovenije za vstop v zvezo NATO ter izrazil veselje pred napovedanim obiskom ameriškega predsednika 20. in 21. junija v Sloveniji.
»Obisk predsednika Clintona v Sloveniji je za našo državo zgodovinski dogodek in potrjuje status Slovenije kot strateškega partnerja ZDA,« je dejal minister Frlec.
»Državni sekretarki Albrightovi sem predstavil stališča Slovenije do vključevanja v zvezo NATO in ob tem dobil zagotovilo, da politika odprtih vrat ostaja še naprej v veljavi.'Albrightova se je tudi strinjala, da je Slovenija najbolje pripravljena od vseh kandidatk, pri tem pa je pomembno to, da zveza NATO novih članic ne bo sprejemala ‘v paketu1. Vsaka država, ki si bo prizadevala za vstop v zvezo NATO, bo obravnavana posebej, glede na svoje dosežke, zasluge in izpolnjevanje pogojev,« je dejal Frlec. Dodal je, da mu je sogovornica zagotovila, da je Slovenija na dobri poti, da v bližnji prihodnosti postane članica Severnoatlantske zveze, točnega datuma vstopa pa nista omenjala. (STA)
________ZAGREB / NOVINARSKA KONFERENCA MATETA GRANICA________
Hrvaški zunanji minister o odnosih s Slovenijo
Za rešitev vprašanja Piranskega zaliva bosta obe strani vprašali za svetovalno mnenje tretjega
ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Mate Granic je na včerajšnjem srečanju z domačimi in tujimi novinarji v Zagrebu predstavil stališča hrvaške diplomacije do odnosov s sosednjimi državami, pri Čemer je posebno pozornost namenil hrvaško-slovenskim odnosom, predvsem vprašanju Piranskega zaliva, Ljubljanske banke in jedrske elektrarne Krško.
Za Piranski zaliv je dokončno dogovorjeno, da bosta strani zaprositi za svetovalno mnenje tretjega, nista pa se še dogovoriti, kdo bi lahko svetoval, je dejal vodja hrvaške diplomacije. Če strani ne bosta sprejeti svetovalnega mnenja, ki ni obvezujoče, obstaja samo še možnost arbitraže, je poudaril Gra-nic.
Hrvaška je pripravljena na arbi-
tražo in to takoj, pripravljena pa je tudi sprejeli rezultate arbitraže, kakršnikoli že bodo, je dejal Granič in dodal, da se morata o arbitraži strinjati obe strani.
Na vprašanje, kakšen je smisel svetovanja in koliko bo to pripomoglo k rešitvi problema, če mnenje ene od strani ne obvezuje, je Granic odvrnil, da se takšni problemi ne morejo hitro rešiti. Če bi obe strani imeti mnenje tretjega, bi jima to pomagalo, da bi hitreje prišli do rešitve, je poudaril.
Pomembno je, da smo se dogovoriti za mehanizme za izogibanje incidentov v Piranskem zalivu, je dejal Granič. Kar zadeva začasno rešitev v Piranskem zalivu, za hrvaško stran slovenski predlog ni sprejemljiv, velja pa tudi obratno.
Kot je glede premoženjsko-prav-
nih odnosov poudaril Granic, obstajajo vsi pogoji, da bo prihodnji sestanek obeh strani tudi zadnji, to je, da bo sporazum parafiran, saj sta obe strani dati svoje soglasje. Kar zadeva vprašanje Ljubljanske banke, sta se strani dogovoriti, da bosta zahtevali svetovalno mnenje Mednarodnega denarnega sklada (MF), pri tem pa je pomembno, da to vprašanje ne prepreči in ne pogojuje podpisa sporazuma o pre-moženjsko-pravnih odnosih, je dejal. Znano je, da je pri problemu Ljubljanske banke govora o prenesenem in neprenesenem dolgu, je poudaril Granic in dodal, da slovenska stran žeti vprašanje rešiti v paketu, medtem ko hrvaška stran meni, da je nepreneseni dolg za-sebno-pravni odnos med banko in varčevalci.
Minister Granic je spregovoril tudi o JEK, pri Čemer je poudaril, da se obe strani zavedata, da bi se moralo to vprašanje Cimprej rešiti. Pri tem je pomembno, da sta se strani dogovorili o mehanizmih reševanja. Za nekatere posamezne točke rešitve problema JEK, npr. vprašanje bilance, je možno, da bosta strani zaprosili za nasvet tretjega v smislu pomoči, morda pa to ne bo potrebno, je dejal Granič.
Granič je še poudaril, da Slovenija in Ftrvaška kot dve prijateljski državi z enakimi strateškimi opredelitvami v sedanji fazi odnosov odlično sodelujeta na večstranski ravni, da sta druga drugi pomemben gospodarski partner ter da je treba takšno dobro sodelovanje nadaljevati tudi v prihodnje. (STA)
SLOVENSKA KULTURNA DEDIŠČINA / ČEZMEJNO SODELOVANJE
Projekt Phare za ovrednotenje Štanjela
Načrte bodo danes predstavili krajanom, ki bodo povabljenu k aktivnemu sodelovanju
ŠTANJEL - Štanjel je zahvaljujoč svoji kulturni dediščini in svoji dominantni legi tik pred prelomom kraškega sveta v Vipavsko dolino vedno pritegoval pozornost domače in mednarodne stroke in javnosti. V preteklosti so se v povezavi s Štanjelom odvijale mnoge dejavnosti, nastale so različne Študije, dokumenti, projekti..., vendar do danes brez ustreznega razvojnega programa, ki bi Povezoval doslej dosežena spoznanja in že pripravljene dokumente z aktualnimi usmeritvami v trajnosti razvoja Štanjela. Prizadevanja domačega Turističnega društva, da bi s Pomočjo sredstev Evropske unije pripravili ustrezno tehnično dokumentacijo za preno-v° in samoprenovo Štanjela, so v sodelovanju z Ministrstvom Za kulturo in Občino Komen Prerasla v enoten projekt, finansiran s strani Phare programa za čezmejno sodelovanje: Na nedavnem sestanku, ki ga je sklical Regionalni center Za okolje za srednjo in vzhod-m Evropo, v gostilni Zoro v anjelu, so se zbrati predstav-
niki državnih in lokalnih oblasti, nevladnih organizacij, po-slovno-gospodarskega življenja, strokovnih institucij, medijev in nekateri krajani. Osnovni cilj delovnega srečanja je bil obvestiti vse zainteresirane institucije ter medije o ciljih in že doseženih rezultatih letošnjega projekta Phare Štanjel ter pridobiti pobude udeležencev in povratne informacije o načrtovanih dejavnostih, ki so kakorkoli povezane s Štanjelom. Branka Bartol z Urada RS za kulturno dediščino je poudarila, da je Štanjel izjemen kulturni spomenik, pri čemer imajo zgodovinski in kulturni objekti poseben prostorski pomen. »Pri projektu Štanjel bo Ministrstvo za kulturo soudeleženo z dodatnimi sredstvi, del bo namenjen za obnovo stolpa, del za obnovo bazena v parku in del za obnovo kulturne dediščine lastnikom«, pripoveduje Bartolova. V obravnavo je zajel celoten prostor od starega do novega Štanjela in do Kob-dilja. Tatjana Rener z Enote za izvajanje programa Phare Mini-
strstva RS za ekonomske odnose in razvoj je prestavila Štanjel v kontekstu dejavnosti Sveta Evrope, ki je pristopilo k izvajanju pilotskega objekta Krasa za obdobje treh do petih let.
Slavica Plahuta, direktorica Goriškega muzeja, je predstavila dolgoroCno-vizijo Štanjela, ki bi postal muzejsko središče na Krasu. Tako naj bi aktivno vključiti galerijo Lojzeta Spacala, pritličje palacija naj bi se spremenilo v galerijski prostor, gostinska dejavnost pa naj bi se preselila v klet. Predlagala je popestritev turistične ponudbe š kamnoseškim muzejem, etnološko zbirko, arheološko zbirko Krasa, spominsko zbirko Maksa Fabianija, ateljeji s privatnimi galerijskimi zbirkami umetnikov in druge dejavnosti.. Seveda pa bo poprej potrebno urediti tudi vso potrebno infrastrukturo, ki jo zelo pogrešajo v zgornjem delu Štanjela, da bi se lahko vas začela tudi gospodarsko razvijati in bi tako lahko pritegniti tudi druge.
Po bogati in plodni razpravi je prof. dr. Janez Koželj s Fakultete za arhitekturo
zaključil, da je vsa ta leta manjkala povezovalna nit. Potrebno bo upoštevati vse dosedanje študije ter da ni mogoče priti do celostnega hitrega preporoda kraja, ampak je potrebno ubrati strategijo mladih korakov.
Danes, ob 18. uri bo v prostorih vaške skupnosti Štanjel že drugo srečanje predstavnikov Uprave za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo in Phare Programa Čezmejnega sodelovanja Slove-nija-Italija s krajani o pripravi programske zasnove. Na tem srečanju bodo krajani informirani o dotedanjem poteku projekta Phare Štanjel in o rezultatih prvega srečanja. Od udeležencev pa organizatorji pričakujejo, da bodo posredovali pobude, predloge in informacije, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri pripravi Programske zasnove. To bo priložnost, da se krajani aktivno vključujejo v proces odločanja in v pripravo temeljnega dokumenta za revitalizacijo Štanjela.
Olga Knez
NOVICE
Posl. Menia (NZ) proti čezmejni televiziji
RIM - Tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je vložil parlamentarno vprašanje vladi glede načrta za čezmejno televizijo, pri kateri naj bi sodelovala slovenski programi tržaškega sedeža Rai in italijanski programi Koprske televizije. Za Menio bi na podlagi tega naCrta slovenska manjšina pridobila preveč programov, tržaški sedež Raia, ki bi se tako spremenil v Čezmejni sedež, pa bi »vedno bolj upravljali Slovenci in vedno manj Italijani.« Menia se spotika tudi ob dejstvo, da tržaški sedež Raia proizvaja letno 4.500 ur slovenskega programa in samo 1.350 italijanskega ter 390 ur programa za Italijane v Istri. Parlamentarec Naciona-lega zavezništva sprašuje tudi za podrobnosti konvencije med vlado in Raiem za manjšinske oddaje.
Nevarno početje tatov, ki so ukradli bankomat
PORDENON - Prejšnjo noč so tatovi dobesedno izrab napravo bankomat, da bi silam javnega reda otežavili zasledovanje pa so speljati prek ceste jeklena kabla. Lotiti so se podružnice zadružne banke v kraju Campagna di Maniago: z ukradenim bagerjem so podrti zid malega zavoda in s pravtako ukradenim tovornjakom odpeljati aparat bankomat z blagajno vred. Se pred napadom na banko pa so pritrditi ob obcestna droga jekleni kabel, ob katerega je trčila karabinjerska izvidnica, ki so jo priklicali na kraj tavtine. Na srečo kabel ni zadel ob vetrobran, saj bi sicer lahko hudo ranil karabinjerja, paC pa je strgal s strehe vozila radijsko anteno in emergenCni luči.
ZGONIK / NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
POKRAJINA / OSTRE KRITIKE OPOZICIJE
Sprejet podrobnostni načrt za obrtno cono
Načrt strogo spoštuje krajinsko zaščito teritorija
Glavni direktor? Kdo je sploh to!
Nadaljevanje proračunske debate
S sprejetjem podrobnostnega urbanističnega načrta je zgoniški občinski svet sinoči začel postopek za uresničitev obrtne cone na nekdanjih zemljiščih proseškega jusa. Občina Zgonik je namreč prav včeraj dobila uradni odlok, po katerem je po znanih težavah in birokratskih zapletih postala formalni lastnik tega območja. Urbanistični načrt bo sedaj romal na deželni tehnični odbor, nakar bo stekel rok za vložitev ugovorov, potem pa se bo plan spet vrnil v občinsko skupščino. Zadnjo besedo bo imel predsednik deželnega odbora, ki bo izdal tozadevni dekret.
ŽupanjaTamara Blažina je izrazila upanje in pričakovanje, da bo odobritveni postopek čim krajši. Od tega bodo imeli največje koristi domači obrtniki in obrtniki iz zahod-nokraškega območja, ki so za to gospodarsko pobudo pokazali veliko zanimanje. Nekateri so tudi že predložili prošnje za finančno pomoč pristojnih ustanov in tudi evropskih
NOVICE
skladov, ki zahtevajo jasne časovne termine za izvedbo projekta.
Podrobnostni načrt je predstavil in obrazložil strokovnjak podjetja »Ecoprogetti« iz Pordenona, ki je po nalogu uprave oblikovala plan. Na področju ob državni cesti st. 202 (nekdanja Trbiška cesta) bodo v glavnem zgradili obrtne delavnice, napovedane pa so tudi zgradbe za trgovske dejavnosti in seveda za potrebne servise in službe. Znotraj co-
ne bodo uredili tudi parkirišča za uslužbence in za obiskovalce; urbanistični načrt strogo spoštuje krajinsko zaščito teritorija in smernice splošnega regulacijskega načrta.
Načrt je bil sprejet soglasno. Predstavitvi plana s strani izvedenca iz Pordenona je sledila zelo kratka razprava, v kateri je poleg županje Blažinove sodeloval edinole načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Jožko Gruden.
Knjiga o slovenskem kazenskem zakoniku
V konferenčni dvorani ekonomske fakultete (Trg Europa 1) bodo danes ob 15.uri predstavili knjigo z naslom »Kazenski zakonik republike Slovenije«, ki so jo uredili Zvonko Fišer, Natalina Folla in Marco Ukmar. Gre za zanimivo publikacijo z izvirnim besedilom kazenskega zakonika in njegovega italijanskega prevoda, ki je izšla pri založbi Ce-dam. Uvod je napisal ugledni slovenski pravnik Ljubo Bavcon. Predstavitev, ki jo bo vodil direktor oddelka za pravne vede Giorgio Span-gher, bo uvedel rektor Lucio Delcaro, o knjigi in o njeni vsebini pa bodo govorili avtorja Fišer in Follova, Bavcon in univerzitetni profesor Paolo Pittaro, ki poučuje kazensko pravo. Zaključke posveta bo povzel Sergio Vinciguerra, predstavnik založbe, ki je knjigo izdala.
Medtem ko se v pokrajinskem svetu nadaljuje razprava o proračunu za tekoče leto, je opozicija (leva sredina in komunisti) spet postavila na zatožno klop predsednika Renza Codarina in njegovo desnosredinsko zavezništvo. Kritike, ki letijo na odbor in na večino, so upravnega in političnega značaja, kot smo lahko slišali na včerajšnji novinarski konferenci Igorja Gabrovca in Dina Fonde (oba LD), Dennisa Visio-lija (SKP), Giovannija Cole (LS) in Adele Pino (reformisti).
Pokrajina ima približno sedem milijard lir deficita, vseeno pa je Coda-rinov odbor našel sredstva za zunanje konzulen-ce (poldruga milijarda lir) in za generalnega di-
rektorja Edoarda Barussa. Nihče nima nič proti njemu, pravijo zastopniki opozicije, ki pa bi vseeno radi vedeli, kaj direktor sploh počenja, saj se v glavnem pojavlja kot šef predsednikovega kabineta. Odbor klesti stroške za servise in za razne službe, noče pa omejiti izdatkov za t.i. zunanje svetovalce, ki so bili verjetno izbrani na osnovi strankarskih delitev med večinskimi zavezniki.
V politiki splošnega omejevanja izdatkov je odbor Pola svoboščin vseeno našel nekaj sto milijonov lir za gledališki poklon Gabrieleju D’Annunziu, za katerega bo poskrbel Giorgio Al-bertazzi. Kaj ima D’An-nunzio skupnega s Tr-
Dolinska Zelena lista hoče simbol Oljke
Koordinator zelenih dolinske občine Michele Di Donato v tiskovnem sporočilu zelo kritično ocenjuje delovanje občinske liste »Skupaj-Insie-me« in za volitve 13.junija predlaga skupni simbol Oljke. Di Donato pravi, da je treba tudi v Dolini enkrat za vselej premostiti staro strankarsko in klientelamo pohtiko, ki je povzročila le škodo. Tudi v tej občini, nadaljuje Di Donato, je treba pometati s »staro nomenklaturo«. Od tod predlog za skupno, prenovljeno in pomlajeno koalicijo Oljke, v kateri bi bila glavnina kandidatov stara manj kot 35 let.
Prefektura sprejema pritožbe po faksu
Kdor ima kakšno pritožbo ali opombo, lahko pošlje faks na kabinet prefekta, na številko 040/346654. Na tržaški prefekturi so novo službo vzpostavili v skladu z novimi pravili, ki jih vnaša odlok predsednika republike 403 z dne 20. oktobra ’98. Glavni namen odloka je poenostavljanje upravnega poslovanja in približanje slednjega državljanom, ki bi tako lahko dobili vpogled vanj. Kdor zasledi kakšne nepravilnosti glede uresničevanja omenjenih določil, lahko to sporoči prefekturi, ki je s feksom vzpostavila novo službo.
V SOBOTO / NA ULICAH SE BODO IGRALI OTROCI
Cvetje v zaprtem središču
Trobentice bodo nadomestile avtomobile v mestnem središču: sanje pešcev se bodo uresničile, vendar samo za en dan, in sicer pojutrišnjem, in še to samo od 9. do 18. ure. Gre za prireditev, katere pobudnik je tržaška občina v okviru vsedržavne kampanje za čisti zrak skupaj z združenjem občin Anci in organizacijo za zaščito okolja Le-gambiente
Dan posvečen čistemu zraku in otroškemu igranju v središču mesta so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili poleg občinskih odbornikov tudi predstavniki organizacij, kot so Ar-cijeva ludoteka, kolesarsko združenje Ulisse, naravovarstvena organizacija Anita in godba na pihala Arcobaleno, ki bodo v sobo-
to prispevale k boljšemu počutju v mestnem središču. V soboto bo torej prepovedan bo vsak promet z izjemo rešilnih vozil in tistih za dostavo (slednja samo od 13. do 15. ure) ter javnih prevoznih sredstev in to na obširnem območju od Trga Unita do ulic okrog cerkve sv. Antona. V bistvu je večji del tega območja že zaprt za promet, le da bodo v soboto predpisi strožji, novost pa bo zaprtje zadnjega dela Ul. Roma od Ponteroša do Korza (slednji bo sicer prevozen) ter območja za Verdijevim gledališčem.
Okrog zaprtega območja bodo uredili 45 umetnih gredic s 1.500 lončnki trobentic, na samem območju, kjer bo prepovedan vsak promet, pa bodo organizirali raznovrstne igre in animacije v sodelo-
vanju z osnovnimi šolami in občinskimi rekreatoriji. Med drugim bodo risarski ex-tempore in športna tekmovanja.
Ločena pogajanja niso protisindikalna
Na preturi za delo so zavrnili priziv avtonomnih sindikatov Cisal in Confsal proti tržaškemu občinskemu odborniku Gianantonio Sambu: prijavili so ga zaradi proti-sindikalnega delovanja, ker je med nedavnimi pogajanji za preureditev smetarske službe sklical na ločene sestanke konfederalne in avtonomne sindikalne organizacije. Vest je posredoval sam odbornik Sambo, ki je z očitnim zadovoljstvom poudaril korektnost sindikalnih odnosov tržaške občine.
stom vedo samo Codarin in njegovi, je dejal Visio-li, po katerem si hoče uprava s takimi in podobnimi pobudami le prikupiti nostalgike in nacionaliste. Našli so sredstva za D’Annunzia in Albertazzija, ne pa za poklon slovenskim pesnikom in pisateljem, ki ga je predlagal Gabrovec in ki ga je skupščina z glasovi večine zavrnila.
V proračunskem poročilu predsednika in odbornikov ni niti enkrat izrecno omenjena slovenska manjšina. Codarin in njegovi sodelavci stalno govorijo o manjšini ter o jezikovni in etnični skupnosti, že sama beseda Slovenci jim je očitno napoto. Očitno imajo slabo vest, meni nadalje opozicija, ki očita večini tudi slabe odnose z okoliškimi upravami. Edina izjema so Milje, kjer je (glej naključje!) na oblasti Pol svoboščin...
Oljka in komunisti nasprotujejo predlogu Pokrajine, da bi v našem za-'livu organizirali prvenstvo »off-shore«. Ne gre za finančne stroške (uprava bi dala 50 milijonov lir, za ostalo bi poskrbeli sponzorji), dvomi izvirajo iz ugotovitve, da bi tekmovalni gliserji ustvarili le težave okolju, vrh tega pa ta mednarodna športna pobuda ne uživa velikega ugleda.
Pokrajinski svet mora vsega skupaj vzeti v pretres 270 proračunskih popravkov in dopolnil. Nekaj več kot 200 jih je predložila opozicija, skoraj 70 pa večinske stranke, kar priča, da v koaliciji res ne vlada sloga.
HUDE POSLEDICE PREPIRA
NA POBUDO FIM, FIOM IN UIM
Odprti dokumentacijski center o skladišču tekočega plina
Ob vhodu na območje bivše rafinerije Aquila so včeraj dopoldne odprli dokumentacijski center o skladišču vtekočinjenega plina, ki ga družba Sea-stock namerava namestiti nedaleč stran. Kot je na včerajšnji otvoritvi podčrtal predsednik družbe Seastock Renzo Zucchi, želi družba glede skladišča delovati v popolni »prozornosti«. V centru bodo namreč interesenti dobili podatke o načrtovanem skladišču, odprt pa bo ob torkih in četrtkih, in sicer od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Prometne težave v Ul. Bonomea
Na odseku Ul. Bonomee med obeliskom in bolnišnico Sartorio potekajo dela, ki zadevajo utrjevanje tramvajsko progo. Zato se promet lahko odvija le v smeri proti Opčinam in ne proti mestu, kot smo pomotoma zapisali v našem dnevniku. Dela naj bi trajala do 26. marca.
Začasne zaposlitve pri zdravstveni službi
Tržaški urad za delo sporoča, da bodo v ponedeljek, 22. in v torek, 23. marca sprejemali prošnje za začasno zaposlitev v okviru deželne zdravstvene službe. Gre za dve mesti v upravnem sektorju, eno v kategoriji uslužbencev 6., drugo 4. stopnje, v obeh primerih pa gre za trimesečno terminsko pogodbo. Interesenti se morajo spoznati na računalniško fakturiranje in na druge nove načine vodenja knjigovodstva, kar morajo dokazati s posebnimi spričevali, glede splošne izobrazbe pa zadošča opravljena nižja srednja šola. Vsekakor se morajo interesenti zglastiti z delovno knjižico in ostalo potrebno dokumntacijo prihodnji ponedeljek in torek v tržaških uradih v Ul. Fabio Severa 46/1, in sicer med 9.30 in 12.30.
Eden v bolnišnico, drugi v zapor
Prepiru so menda botrovali sentimentalni razlogi
Jutri bo tudi na Tržaškem 4-urna stavka kovinarjev
Včerajšnja mestna črna kronika beleži hud prepir med dvema moškima, ki se je za enega končal v zaporu, za drugega pa v bolnišnici. Razlog pa je menda bila, kot se kar pogosto dogaja, ženska.
Dogajalo se je v zgodnjih jutranjih urah v Ulici Belli, v hiši številka 4. Hišno tišino je pretrgalo nenavadno razgrajanje. S stopnišča je bilo slišati glasen hrup. Letele so težke besede, ki so postajale vse težje ter očitno privedle do pravega fizičnega obračunavanja. Hrup je nenadoma ponehal, a ne ker bi se duhovi pomirili, temveč ker je eden od prepirljivcev obležal nezavesten na tleh. To je bil namreč prizor, ki se je prikazal stanovalcem, ki jih je nenavadno dogajanje pritegnilo, da so pokukali na stopnišče. Ena od stanovalk je takoj dvignila telefonsko slušalko in poklicala osebje Rdečega križa ter policijo. Za oboje je bilo dovolj dela. Prvi so morali priskočiti na pomoč nezavestnemu moškemu, ki so ga identificirali za 34-letnega Gaetana Milazza iz Ul. Udine, drugi pa so posvetili pozornost 50-let-nemu Giorgiu Genzu, ki se je tepel z Milazzom. Prvega so še vedno v globoki nezavesti, ker je očitno udaril z glavo ob stopnice, odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo, drugega
pa na hitro zaslišali in ugotovili, da živi z bivšo Milazzovo ženo, slednji pa ločitve očitno ni še povsem prebavil. Tako se je vnel prepir, iz njega pa fizični spopad z dokaj hudimi posledicami. Genzo je vsekakor zatrjeval, da svojega tekmeca ni udaril in da se je le-ta poškodoval, ko sta med prerivanjem padla na tla. Preiskava seveda še ni končana. Policija skuaša sedaj rekonstruirati točen potek dogodkov. Medtem bo moral Genzo nekaj časa počakati za zapahi.
Bo moral Clinton plačati škodo?
Bo predsednik ZDA Bill Clinton moral poravnati škodo, ki jo je utrpel tržaški policist Andrea D’Agostino, ko so mu leta 1993 trije ameriški marinci prevrnili in poškodovali motor? Na civilnem procesu na tržaškem sodišču je predstavnik oškodovanega policista zahteval, naj preverijo ustavnost konvencije zavezništva Nato iz leta 1951, po kateri mora poravnati škodo tista država, na območju katere so povzročili škodo, ne pa odgovorni vojske, katere pripadniki so povzročili škodo: v tem primeru bi to bil sam predsednik Clinton. Zagovornik ameriških interesov so zahtevali, naj se proces vodi samo v odnosu do italijanske, ne pa do ameriške strani.
Kot po vsej državi bodo jutri kovinarji tudi na Tržaškem prekrižali roke za 4 ure. Stavko so oklicali vsedržavna vodstva sindikatov kovinarjev FIM-CISL, FIOM-CGIL in UILM-UIL, in sicer zato, da bi izrazili svoj protest proti zavlačevanju delodajalcev pri obnavljanju delovne pogodbe.
Stara delovna pogodba kovinarjev je zapadla konec lanskega leta. Stanovski sindikati FIM, FIOM in UILM so izdelali platformo, ki skuša biti dokaj zmerna v svojih zahtevah, kljub temu pa so pri zvezi delodajalcev Feder-meccanica naleteli na slab posluh in na zavlačevanje. Zaradi tega so FIM, FIOM in UILM pred nekaj tedni že oklicali 4-urno stavko. Jutri bo torej že druga takšna stavka. Delavci bodo prekrižali roke zadnje 4 ure v vsaki izmeni. Poleg tega pa bodo enotna sindikalna predstavništva po posameznih podjetjih imela možnost, da okličejo še dodatnih 6 ur razčlenjene stavke.
V ponedeljek ves dan stavka uslužbencev ACT
Vodstvo Konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT) obvešča, da v ponedeljek, 22. im., ne bo moglo zagotoviti rednih avtobusnih storitev. Za ta dan so namreč sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTRASPORTI, FAI-SA-CISAL, UGL in RdB proglasili 24-urno stavko. Vodstvo podjetja v svojem tiskovnem poročilu zatrjuje, da bo vsekakor skušalo zagotoviti avtobusno službo do 9. ure ter od 13. do 16. ure. O problemu reforme krajevnih javnih prevozov so zavzeli stališče tudi tržaški Italijanski demokratični socialisti (SDI). V tiskovni noti so se zavzeli za to, da bi reforma zagotovila boljše storitve z uvajanjem konkurence na tem področju, a da bi tudi okrepila zaposlitveno raven.
ANKETA / 14 % DRUŽIN IMA RAČUNALNIK
SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER
Pri nas nadpovprečno število računalnikov
Odnos z elektronsko tehnologijo je nasploh zadovoljiv
Vsakih 20 tržaških družin ena razpolaga z računalnikom, toCneje računalnik ima 14 odstotkov vseh družin, kar lahko izgleda malo, vendar je krepko nad vsedržavnim povprečjem (5, 5%) in tudi nad povprečjem razvitega italijanskega severovzhoda (7%). Gre za enega najzgovornejših podatkov, kar so jih posredovali na včerajšnji predstavitvi ankete, ki jo je na pobudo občinske uprave izvedla računalniška servisna služba. Anketirali so vzorec 1.640 Tržačanov glede računalnikov, pa tudi ostalih sodobnih elektronskih sredstev in tehnologij, kot so kartica bankomat ali teletekst oz. televi-deo. Zupan Riccardo Illy je naglasil, da gre za prvo tovrstno preverjanje v Italiji in da je pokazalo pomembnost sodobnih sredstev v tržaški družbi.
Med tistimi, ki razpolagajo z računalnikom, je 20 odstotkov že povezanih s svetovnim računalniškim spletom, kar 77 odstotkov pa želi, da bi občina izboljšala svoje informatske službe, tako da bi nudila več informacij in poseno-stavila birokratske postopke, pa tudi da bi nudila elektronsko osebno izkaznico,
v kateri bi bili zapisani vsi posameznikovi podatki.
Odnos z računalnikom je obratno sorazmeren s starostjo (mladi ga uporabljajo veC od starejših) in z izobrazbo. Najtesnejši odnos s svetom računalništva imajo mladi: rabi ga 43 odstotkov občanov med 18. in 27. letom starosti, odstotek pa pada pri starejših občanih in je najnižji nad 67. letom s samo 3% uporabnikov. Podobno je tudi glede izobrazbe: računalniških uporabnikov je en sam odstotek med občani z osnovnošolsko izobrazbo, 68% pa pri tistih, ki imajo univerzitetno diplomo.
Nekaj manj kot tretjina občanov, toCneje 30 odstotkov redno rabi računalnik. Uporabniki računalnikov v glavnem ne poznajo programskih jezikov, paC pa se preprosto poslužujejo učinkovitega sodobnega pripomočka, v veliki večini primerov (55%) samo za videopisanje, torej kot nadomestek nekdanjega pisalnega stroja. Največ se računalniki uporabljajo v delovnih okoljih, zaostalost šolskega sistema pa je zaznavna (tudi) na tem področju.
UNIVERZA / NA ODDELKU ZA MATEMATIČNE VEDE
Dnevi matematike za vsakogar
Dnevi so se pričeli včeraj popoldne in se bodo končali jutri
Internetova evro Fiesta na
Trgovinski
zbornici
Tudi v Trstu bomo praznovali evropski praznik računalniškega spleta Happy Internet with Fiesta. Pridruži se mu lahko vsak internetni deskar, ki se doma ali v službi lahko priključi na svetovni splet, ostalim pa bo na razpolago povezava pri Trgovinske zbornice.
Gre za pobudo, pri kateri bodo sodelovali deskarji iz vse Evrope, delno pa tudi iz drugih celin. Tržaška trgovinska zbornica se bo prek svoje specializirane ustanove Trie-ste-on-line vključila predvsem z namenom, da oriše nove možnosti gospodarskega delovanja, ki ji odpira računalniški splet.
Za podjetja bodo na razpolago izvedenci v veliki dvorani Trgovinske zbornice na Borznem trgu, in sicer tako v petek kot v soboto. Za radovedneže in vse tiste, ki bi radi pobliže spoznali svetovni splet, pa bodo v hali Trgovinske zbornice na razpolago računalniške povezave v petek od 15. do 18 ure, v. soboto od 9. do 13. ure ter od 15. do 18. ure, v nedeljo pša od 9. do 13. ure.
______BABKOVLJE_______
Prizadeto poslednje slovo od prof. Elvi Slokar
Matematika ni na najboljšem glasu pri širšem občinstvu. Navadno jo pojmujemo kot nekaj abstraktnega, ki je domena ožjega kroga posveCencev. Ne samo. Nemalokdaj predstavlja pravo strašilo, zlasti za uCence in dijake, ki se morajo z njo hočeš noCeš spopasti v šolskih klopeh. In vendar je matematika nekaj izredno posvetnega, Življenjskega. Že Galileo Galilei je trdil, da je Bog ustvaril svet po modelu geometicnih likov. Danes pa tudi vemo, da je ni vede, ki bi si zaslužila naziv znanosti, ki ne bi uporabljala matematike.
Prav zato, da bi prispeval k zbližanju matematike širšemu občinstvu, je Oddelek za matematične vede tržaške univerze letos že drugič priredil javno srečanje z matematiko pod naslovom Matematika 2000. Srečanje se je pričelo včeraj popoldne in se bo Zaključilo jutri popoldne, °dvija pa se na sedežu Oddelka na Novi univerzi, Trg Europa 1. Na njem izveden-ci z najrazličnejših področij skušajo na poljuden naCin Prikazati, kako globoko se Oiatematika prepleta z vsakdanjim življenjem.
Včerajšnji uradni začetek
prireditve je soupadal s podelitvijo diplom novopečenim doktorjem matematike v akademskem letu 1998-1999. Udeležence srečanja sta nato pozdravila dekan Fakultete za prirodoslovne vede prof. Mauro Graziani in ravnatelj Oddelka za matematične vede prof. Enzo Mitidieri. Izrazila sta zadovoljstvo, da je pobuda naletela na dober odziv zlasti pri mladih, kar pomeni, da je zadela v živo.
Takoj za uradnim odprtjem sta stekli prvi dve predavanji. Znamenita tržaška astronomka Mar-gherita Hack je govorila o matematičnih modelih v astrofiziki, prof. Franco Conti iz Scuola normale v Piši pa je govoril o matematiki in glasbi ob sodelovanju pianistke Lare Sciarelle.
Kot že rečeno, se bodo ti »dnevi matematike za vsakogar« nadaljevali danes ves dan in jutri. Danes bo prvi predaval fizik Gian-carlo Ghirardi z začetkom ob 9.30 o matematiki kvat-ne mehanike, na vrsto pa bodo nato prišli specialisti na najraziCnih področjih Človeškega vedenja. Srečanje Matematika 2000 se bo zaključilo jutri ob 17.30 s koncertom kvarteta Antonia Marangola.
Včeraj opoldne so se v Barkovljah še zadnjic poslovili od prof. Elvi Mikla-vec-Slokar, domačinke, profesorice na raznih slovenskih šolah, večletne ravnateljice pedagoškega liceja Antona Martina Slomška ter močno an-gažiane kulturne in sploh javne delavke, ki je prerano umrla pred tednom dni.
Že uro pred mašo je pokojnica ležala na parah v barkovljanski cerkvi, tako da so jo lahko prišli pokropit sorodniki ter številni prijatelji in znanci. Mašo sta darovala župnik Elio Stefanuto in msgr. Stanko Zorko, in sicer v slovenščini ter delno v italijanščini.
Tu je najprej sožalje vsem sorodnikom izrazila Vera Poljšak kot dolgoletna prijateljica pokojnice in seveda v imenu vseh Barkovljanov, ki so pokojno zelo spoštovali in cenili. Spregovorili so nato še Aleksander Furlan kot
krajevni kulturni in politični delavec, nato prof. Loredana Guštin v imenu pedagoškega liceja, s katerim je rajna ohranila stik tudi po upokojitvi, in pa Marko Tavčar v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov, saj je bila pokojna tudi vrsto let tajnica te organizacije. Med bogoslužjem sta peli dve skupini, in sicer barkovljanski zbor, ki ga je vodila Aleksandra Pertot, in pa elani pevskih zborov, ki so vključeni v Zvezo cerkvenih pevskih zborov, pod vodstvom Edija Raceta.
Vest o smrti Elvi Slokarje ve je močno prizadela prijatelje, znance in vse, ki so jo poznali in spoštovali. Smrt jo je ugrabila sredi življenjske ustvarjalnosti. Ni dolgo tega, kar se je navdušena vrnila z dolgega potovanja in je pripravljala diapozitive, da bi jih pokala tudi širšemu občinstvu. SrCna kap ji je prekrižala te in mnoge druge načrte.
»Tudi lepa beseda lahko olepša dan«
Srečanje s Stanišičem in g. Dl Piazzo
Prava mala “multikulturna" množica (prisotni so bili predvsem italijanski someščani, pa tudi nekaj Hrvatov in seveda Slovencev) se je v torek zveCer zbrala v Gregorčičevi dvorani, da bi prisluhnila bosanskemu avtorju Božidarju Sta-nišiču in duhovniku Pierluigiju Di Piazzi iz sprejemnega centra za pribežnike v furlanskem Zuglianu. Iz praktičnih razlogov je tako veCer, ki je bil namenjen tudi predstavitvi zadnje Sta-nišičeve knjige Meta-morfosi di finestre, potekal v italijanščini.
Di Piazza je najprej spregovoril o raznih metamorfozah in oknih, ki nastopajo v Staniši-Cevem življenju. Na primer metamorfoza, ki jo je vojna vihra vnesla v njegovo rodno Bosno in med ljudi, ki v njej prebivajo, metamorfoza življenjskega habitata, ki
je StanišiCa najprej popeljala v Ankaran, Trst, naposled pa še v Zuglia-no. Tu pa je bosanskega pesnika doletela še ena metamorfoza, metamorfoza delavnega mesta. Bivši profesor bosanskega jezika in književnosti na liceju v Maglaju (BiH), je danes zaposlen kot delavec pri družbi Enel. In tako je okno, s katerega je tako rad gledal na bosanske hribe, zamenjalo okno furlanske tovarne...
Nato je Di Piazza obrazložil nastanek združenja “Ernesto Bal-ducci" in istoimenskega sprejemnega centra za pribežnike. Balducci je bil sin rudarjev, duhovnik in intelektualec, ki mu je bila zlasti pri srcu kultura sožitja in miru. ■Leta 1964 ga je sodišče v Firenzah obsodilo, ker je branil svobodo izbire nabornikov in se postavil v bran prvega italijanskega
oporečnika. V Zuglianu so se zato odločili, da po njem imenujejo združenje, ki je pred približno desetimi leti “odprlo okna in vrata zuglian-skega župnišča" izseljencem in političnim pribežnikom. Nastal je tako zametek zbirnega centra “E. Balducci" in dobrosrčnost na stotine Furlanov, ki so v dveh letih zbrali 230 milionov lir, je omogočila dograditev nove stavbe. Danes je združenje nosilec novega projekta “Zugliano 2000", ki predvideva nakup nove stavbe in torej razširitev zbirnega centra. Ves izkupiček prodaje Stanišičeve knjige bo namenjen prav temu projektu.
Aliče Parmeggiani, ki je Metamorfosi di finestre prevedla, je nato predstavila pesmi Božidarja StanišiCa; “non poesie" jih najraje (in upravičeno) imenuje avtor, saj pesniški jezik njegovih pesmi največkrat meji že na prozo. Par-meggianijeva je izpostavila simbole in metafore, predvsem pa dihotomijo med realnim in sanjskim svetom, ki se v Sta-nišičevih pesmih znova in znova ponavljajo.
Mariolina Defeo je veCer obogatila z recitacijo nekaterih pesmi v italijanskem prevodu, na izrecno željo pa je avtor recitiral tudi pesem v originalu.
V diskusiji, ki je sledila, je bil med drugim govor tudi o tržaškem zbirnem centru za pribežnike. V letu 1998 je vsaj 1000 oseb tu našlo topel obrok in ležišCe, danes pa je v zbirnem centru šestdeset stalnih gostov, katerim se vsak dan ob uri obedov pridruži še dodatnih sedemdeset. “Ti ljudje nimajo ničesar; nekateri sploh ne vedo, kje so, kam bodo šli v naslednjih mesecih. Vabim vas, da jih obiščete." je dejala prostovoljka, ki v njem dela. Tudi prijazna beseda lahko večkrat olepša dan...
Poljanka Dolhar
_________še polemike________________
Pristanišče: llly zelo kritično o Antonioneju
Kaže, da ne bo še tako kmalu konca polemik okrog novega predsednika Pristaniške oblasti. Včeraj je tržaški župan Riccardo Hly je ostro kritiziral predsednika deželne vlade Roberta Antonio-neja: »V dveh tednih je popolnoma spremenil svoje stališče,« pravi Illy, »saj mi je pred 15 dnevi dejal, da ne nasprotuje ponovnemu imenovanju dosedanjega predsednika Lacalamite, Čeprav bi raje podprl drugega kandidata, ministru za prevoze Tremi pa je te dni dejal, da je absolutno proti imenovanju Lacalamite.« Antonionejev preobrat dokazuje, meni tržaški Zupan, da predsednik deželne vlade ni samostojen glede tako pomembnega vprašanja in torej njegovo obnašanje ni resno.
Kot je znano, je Illy predlagal Lacalamito, predsednik pokrajine in miljski župan Codarin in Di-piazza sta se opredelila za genovskega podjetnika Ubalda santija, predsednik Trgovinske zobnrice Donaggio pa rimskega odvetnika Vittoria Elio. Kaže, da bo minister Treu, glede na neenotnost tržaških predstavnikov, vzel še nekaj Časa pred imenovanjem predsednika pristanišča: ni izključemo, da bo zahteval nove predloge.
Televizija in madoletniki
Jutri se bo ob 17. uri na Pomorski postaji pričelo zasedanje, posvečeno televizijskim programom in mladoletnikom, ki ga prireja deželni odbor za radiotelevizijske službe Corerat. Poročali bodo izvedenci, vabljeni so vsi, ki so zainteresirani za razvoj mladine.
rV SOBOTO V OBČINSKEM GLEDALIŠČU PREŠEREN V BOLJUNCU
Prireditev ob pripravah na letošnjo Evrošolo
Dolinski nižješolci bodo šli aprila na Škotsko
V soboto zvečer se je v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu odvijala pestra in živahna predstava: spodbudili so jo profesorji in starši dijakov, ki zahajajo na dolinsko nižjo srednjo šolo, z namenom, da na svojevrsten način predstavijo letošnjo udeležbo na znameniti EvroSoli. Cez dober mesec dni se bo namreč skupina 18 mladih Brežanov, dijakov 3. a razreda, podalo na pot na Škotsko, kjer se bo odvijala letošnja izvedba prireditve, posvečene srečanju mladih evropskih manjsincev. Tokrat je Čast zastopanja slovenske manjšine doletela prav dijake dolinske nižje srednje šole: pod mentorstvom profesorjev in raznih strokovnjakov, pa tudi s pomočjo staršev, se sedaj vneto pripravljajo na ta pomemben nastop.
Sobotno prireditev so oblikovali elani raznovrstnih skupin:
od dekliškega zbora Fran Venturini do mladinskega pihalnega orkestra iz Ricmanj, od MePZ Mackolje do TFS Stu ledi, od plesne skupine Show chance do združene dramske skupine iz Brega, od godca na diatonično harmoniko Igorja Spetiča do
pevke Ylenie Zobec. Nastopajoče in zbrano občinstvo je pozdravil ravnatelj nižje srednje šole Simona Gregorčiča, prof. Emil Bole, ki se je Se posebej zaustavil ob pomenu in vsebinah tako pomembne prireditve kot je Evrošola. (dam)
OPČINE
ŠPORTNA PALAČA / NAD 2 TISOČ 2ENSK ZA CALIFORNIA DREAM MEN
Navdušenje nad »nagci«
Malokateri športnik ali zvezdnik lahke glasbe doživi taksen sprejem, kot ga je mlada ženska publika v torek zveCer (in prav gotovo tudi sinoči) namenila »sanjskim« kalifornijskim fantom, katerih glavna odlika je razkazovanje lepo grajenih mišic in ostalega, katerega ime se navadno zamolči. Pravzaprav je bila večtisočglava ženska množica deležna obilnega ogleda trdnih moških zadnjic, medtem ko so se »luleki« samo bežno prikazali (organizator namreč ni odkupil verzije s popolnim strip teasom).
Ob predstavi na odru, ki je bila dokaj banalno zastavljena, sicer si je občinstvo, kot je bučno vzk-likako, želelo predvsem moške golote, pa je bilo zanimivo slediti tudi dogajanju v natrpani dvorani. Nad dva tisoč, v glavnem zelo mladih žensk (toliko na kupu jih je težko doživeti!) si je z vzklikanjem dajalo duška in spodbujalo nastopajoče, nekatere bi tudi plesale rade, pa so jih mišičasti varnostniki takoj pospremili do sedežev. Redke je doletela posebna sreča, da so jih nastopajoči izbrali in so si na odru po-bliže ogledale lepote fantov. Morale pa so biti v strateški poziciji, se pravi v prvih vrstah parterja, za kar so odštele najmanj 65 tisoC lir (70 v predprodaji).
Ce na kratko opišemo show približno 20 Članske skupine California Dream Men, potem je treba povedati, da jih sestavlja vec plesno-telo-vadnih točk, kot povezovalec pa nastopa temnopolti pevec. Slači (in to hitro in stalno po istem vzorcu) se osem mišičastih fantov, od teh so dolgolasci Se posebej navdušili. Koreografije ali scenografija niso vredne omembe, sicer pa je bila publika željna drugega, bip
Pri Taboru pripravljajo Kettejev večer
Prireditev bo posvečeno pesnikovi stoletnici smrti
SKD Tabor vabi v soboto, 20. t.m., ob 20.30 vse ljubitelje vedno žive pesniške besede na veCer ob 100-letnici smrti pesnika D. Ketteja. Dokaz ljubezni do poezije je prav udeležba mladih, ki bodo sooblikovali program. Mladi, ki že vrsto let igrajo pod veščo roko Olge LupinCeve bodo podali ljubezenske pesmi D. Ketteja, Cigar poezija je ravno tako tenkočutna kot Prešernova in je zato prav, da gre med ljudi."
Program bodo oblikovali pevci MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge in solospevi Andrejke Možina in Davida Vidalija. Na električno klaviaturo bo igral Aljoša Starc. Izbor in režija je delo Olge Lupine, scena je zamisel Magde Tavčar, za tehniko sta poskrbela TorCi in Pavel Sosič.
Obeta se nam torej veCer v družbi nevdušencev slovenske besede, ki so prepričani, da ni nikdar dovolj priložnosti za njeno približanje poslušalcem.
Etnična balkanska glasba pri dolinskem Studencu
V zadnjih Časih postaja v dolinski gostilni pri Studencu dogajanje vse živahnejše: v zadnjih tednih so se namreč zvrstili že tri koncerti zabavnega ansambla Bandomat, ki avtorsko »obdeluje« vsakovrstno glasbo. Nocoj, 18. t. m., pa je na vrsti prvi od dveh koncertov orkestra Balkan Babau Cirkus, ki ponuja spet avtorsko glasbo, a z izrazito sredozemsko-balkanskim prizvokom. Dovolj zgovorna je že instrumentalna zasedba orkestra, v katerem so poleg tolkal, kitare, bas kitare, saksofona in klarineta tudi glasbila značilno »etničnega« izvora, kot so tamburice, mandoline, harmonika, frule in podobne stare flavte. Člani Balkan Babau Cirkus Orkestra so uradno Tržačani, sicer pa z neobičajno razvejanimi koreninami, ki segajo Se posebno v glasbeno bogati in predvsem značilni balkanski prostor. Predstavljajo se nam nocoj, z začetkom ob 21. uri, drugi koncert pa bo prav tako v dolinski gostilni pri Studencu Cez teden dni, v Četrtek, 25. marca, (dam)
Velekoncert Kraškega kvinteta
Z večjo prireditvijo bodo v nedeljo v dvorani Sportno-kulturnega središča v Zgoniku, predstavili javnosti svojo novo-CD ploščo elani Kraškega kvinteta, seveda ob prisotnosti stalnega sodelavca Brača Korena. Na koncertu bodo poleg elanov ansambla nastopili Se »legendarni« pevec Ivica Serfezi, pevka Natalija Verboten, ki bo posamezne točke tudi povezovala, in pa Tiljo Frtacin, humorist iz Montečukole. Kaseti oz. CD plošči je naslov Polka band, vsebuje pa najnovejše ansamblove uspešnice.
GLEDALIŠKI VRTILJAK
Radijski oder se predstavlja z Obtoženim volkom
Na otroškem abonmaju gledališkega vrtiljaka je samo Se eno okence celo, druga so že vsa preluknjana. V nedeljo bo namreč na sporedu zadnja predstava, ki jo je abonma predvideval, in sicer igrica Obtoženi volk. 2e na samem začetku sezone je Radijski oder, organizator otroškega abonmaja, napovedal, da bo zadnjo predstavo pripravil v lastni režiji, z domačo igralsko skupino. To se je tudi zgodilo.
V nedeljo, ob 16. uri se bo malim in velikim gledalcem s premiero Obtoženega volka predstavila amaterska igralska skupina Slovenski oder, ki je zadnji dve leti v sodelovanju z Radijskim odrom nastopala v raznih krajih Tržaške in Slovenije z igro Male dame. Gre za mlade igralce, ki so skoraj vsi izšli iz igralske skupine Slovenskega kulturnega kluba in tako kot mlajša skupina nastopajo pod vodstvom LuCke SusiC.
Igrica Žarka Petana Obtoženi volk se dogaja na sodiSCu. Tožilec (igra ga Rok Oppelt) zahteva za volka smrtno kazen, ker je požrl babico-in Rdečo kapico. Sodnik (Andrej Maver) zaslišuje priče tožilstva, ki so
RdeCa kapica (Mira Fabjan), babica (Nadja Roncelli), lovec (Stefan Pahor) ter brata Jakob in VVilhelm Grimm (Martin in Matjaž Rustja). Branilec (Jasna Simčič) pa tudi pripelje svoje priče. Te skušajo braniti volka (igra ga Tomaž SusiC), ki sploh ni grozni volk in pravljice, paC pa prav simpatični volk, ki ima samo to napako, da je vedno lačen. Bodo priče obrambe, ki so medved (Aleksij Stoka), zajec (Ivo Lachi) in lisica (Mi-riam Čermelj) uspele rešiti volka? Tega do zadnjega ne bomo vedeli, saj bodo na sodbo lahko vplivali tudi otroci-gle-dalci. Kako? To jim bo na začetku igre razložil paznik (Peter Raseni). Otroci bodo torej pritegnjeni direktno v dogajanje in bodo zato verjetno s še večjim zanimanjem sledili igri na odru. Ta bo seveda kljub statičnosti, ki bi lahko izhajala iz »sodne obravnave«, zabavna in duhovita, saj je Žarko Petan igrico zabelil z domislicami in smešnimi prizori. Poleg tega bodo predstavo poživili songi in vesela glasba (za te je poskrbel Aljoša Saksida, medtem ko si je Nikla Panizon za-
mislila gib ob njih) ter lepi kostumi (te je narisala in jih s pomočjo Fabie Trento izdelala Magda Samec, ki je tudi pripravila sceno). Prav tako bo nekaj izrednega film o napadu volka na Rdečo kapico, ki ga bodo kot dokazno gradivo predvajali na sodiSCu (posnela sta ga Marko Kandut in Alex PuriC). Gre torej
za bogato predstavo, ki bo gotovo všeč prav vsem, otrokom zaradi pravljičnih oseb in barvitosti predstave, odraslim pa zaradi duhovitega besedila in komike, ki izhaja iz neobičajnih preobratov, in ki jih najmlajši verjetno ne bodo še v celoti dojeli.
Breda SusiC
ti PRIREDITVE
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG prireja RICMANJSKI TEDEN Spored: jutri, v petek, 19. marca,.ob 20.30, domači veCer, nastopata združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju Karlo ne zmore ena... dve... tri..., režija in tekst Tatjana Turko; v nedeljo, 21. marca od 16.30 nagrajevanje del slikarskega ex-tempora in ponovitev programa domačega večera.
MoPZ VASILIJ MIRK
Prosek-Kontovel priredi celovečerni koncert s sodelovanjem MePZ Postojna. Koncert bo v soboto, 20. marca v Kulturnem domu na Proseku, s pričetkom ob 20.30. Vljudno vabljeni!
SKD TABOR - Pro-
svetni dom - v soboto, 20. marca ob 20.30'le-
pljenka ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ... (ob 100-letnici Kettejeve smrti). Nastopajo mladi elani SKD Tabor, klaviaturist Aljoša Starc, pojeta An-drejka Možina in David Vidali, sodeluje MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge, režija Olga Lupine.
KD SKALA iz Gropa-de priredi v soboto, 20. t. m. v prostorih zadruge kulturni večer z naslovom PESEM S TOLMINSKEGA. S celovečernim programom nastopa MoPZ Podlju-binj pod vodstvom Metoda Bajta. Pričetek ob 20.30. Vabljeni!
GLEDALIŠKI VR-
TILJAK vabi staro in mlado na ogled zadnje predstave v letošnjem abonmaju, ki sta jo pripravila Radijski oder in Slovenska prosveta, v nedeljo, 21. marca, ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Nastopili bodo elani Slovenskega odra z igro Žarka Petana »Obtoženi volk«, režija LuCka SusiC, scena Magda Samec, glasba Aljoša Saksida, kostumi Fabia Trento, film Marko Kandut, gib Nikla Panizzon. Vljudno vabljeni!
KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo z naslovom POLKA BAND, v nedeljo, 21. marca, ob 18. uri v Sportno-kultur-nem centru v Zgoniku. Gostje veCera: legendarni pevec Ivica Serfezi, pevka Natalija Verboten, humorist Tiljo Frtacin. VeCer bo vodila Natalija Verboten.
PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi na ogled veseloigre Neila Simona ZARES ČUDEN PAR v uprizoritvi Dramskega odseka PD Standrež. Predstava bo v nedeljo, 21. marca, ob 17. uri v dvorani Srenjske hiše v MaCkoljah.
ŽUPNIJA BAZOVICA in SLOMŠKOV DOM
vabita na PRAZNIK STARSEV v sredo, 24. marca. Ob 18. uri bo sv. maša ter blagoslov staršev in otrok. Nagrajeni bodo spisi osnovnošolskih otrok o družini. Nastopila bosta pevska zbora:	OPZ
Kraški cvet iz Trebe in Slomšek. Sledilo bo družabno srečanje.
JADRALNI KLUB ČUPA
vabi dane na
27. REDNI OBČNI ZBOR
jutri, v petek, 19. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad sesljan-skim zalivom.
Dnevni red: otvoritev in izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo predsednika in odbornikov, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, odobritev obračuna in proračuna, razrešnica dosedanjemu odboru, izvolitev novega odbora, razno.
Slovensko planinsko društvo Trst
---------vabi člane in prijatelje na predstavitev
---------------------dia-projekcij in videofilma
MADAGASCAR98
Ekstremni alpinistični podvig na goro Tsaranoro bo predstavil alpinist Erik Švab v danes, 18. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
18.	marca 1999
CIRIL
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 12.01 - Luna vzide °b 6.50 in zatone ob 20.10
Jutri, PETEK,
19.	marca 1999
JOŽEF
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,4 stopinje, zraCni tlak 1025,3 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 40 km na uro, burja, s sunki do 80 km na Uro, vlaga 28-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Gabriele Altin, Lucrezia Crismani, Pietro Dopina, Stefano Be-vilacqua, Francesca Mo-ratto, Eleonora Goio.
Umrli so: 55-letni Ma-Danthi Papanikolla, 77-jetni Gerardo Bernard, 97-letna Olga Perotti, 68-letni Bruno Montuori, 96-letna Natalina Miclavez, 76-let-ni Mario Pobega, 90-letna Teresa Ponschin, 73-letni Giordano Prassel, 75-letna Maria Kosmač, 85-letna Mafalda Cebochin, 93-let-ni Celeste Savi, 64-letni Divio Valenti.
LEKARNE
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. marca 1999
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 'in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13-00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. p40 421040), Ul. Revoltel-la 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. °40 232253).
Zgonik (tel. 040 329373) s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 13-30 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev „r8 8, Zavije - Ul. Flavia 89.	’
Zgonik (tel. 040 J-29373) s predhodnim teflonskim pozivom in z nujnim receptom.
nočna služba
Lekarna odprta od 2o-30 do 8.30
_ Goldonijev trg 8 (tel. °40 634144).
, 118: hitra eZurna zd služba (od 20.
Predpraznjcn£
6- ure in praz do 20. ure)
Za dostavljj ^fvil na do 130505 - Telev
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 15.30, 17.45,	20.00,	22.15
»Shakespeare in love« r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Train de vie«, r. Radu Mihailea-nu.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.30, 18.20, 20.10,
22.00	»Siam«, r. Marc La-vin.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »La vita e bella«, i. - r. Roberto Benigni.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Luci-gnolo«, i. Massimo Cec-cherini, Claudia Gerini.
GIOTTO MULTISALA
2	- 16.30 »Babe va in citta«; 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II fuggitivo della missione impossibile«, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.00	»A bug’s life«, prod. W. Disney; 20.00, 22.15 »II giocatore«, i. Matt Damon, John Malcovich.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pay-back«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 4 - 17.00,
19.30,	22.00 »La figlia di un soldato non piange mai«, i. Kris Kristofferson, Barbara Hershey.
MIGNON- 16.00, 22.00 »La bella e bestia dietro«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	15.30,
18.30,	21.30 »La sottile li-nea rossa«, r, Terence Ma-lick.
ALCIONE - Danes :
18.00,	20.00, 22.00 »Radio Freccia«, r. Luciano Ligabue. Jutri, 19. marca, »Paura e delirio a Las Vegas«.
S_____________IZLETI
SK BUDINA vabi v nedeljo, 21. marca, na smučarski izlet in društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu. Informacije na tel. 040-212859 in 040-226271.
SO SPDT organizira v nedeljo, 21. marca smučarski izlet na Monte Elmo. Prijave zbira ZSS-
DobrodoSla
Veronika
Mamici Sabini in očku Marku Čestitamo ter jima želimo mnogo mirnih noCi.
Vsi domači
VEseli se skupina: ROdila Sabina NI Markotu sina.
KArst Brothers družina (+1]
Danes praznuje 79. rojstni dan
Anica Turco
Vse najboljše, še mnogo zdravja in veselih dni, ji želita
Alessio in Aljoša
DI, tel. št. 040-635627.
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23.
6.	do 3. 7., v PoreCu (Ma-terada) od 27. 6. do 17. 7. v dveh izmenah, v Veru-deli (Pulj) od 1. 7. do 19.
7.	v dveh izmenah in v Ribnem od 18. 7. do 25. 7. Vpisovanje in informacije od ponedeljka, 22. marca dalje, na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072.
KLUB UPOKOJENIH KMETOV prireja petdnevni avtobusni izlet v Berlin, od 5. do 10. aprila t.l. Za vse informacije kličite na tel. št. 040-631494 ali ob sredah popoldne na 040-251196.
DRUŽBA UPOKOJENCEV repentabrske in zgo-niške občine organizira enodnevni izlet 17. aprila 1999 po lepih krajih Štajerske. Kdor se hoCe izleta udeležiti naj poklice na tel. 040-327229.
KRD DOM BRISCIKI organizira štiridnevni izlet na Dunaj, od 15. do 18. julija 1999. Za informacije tel. št. 040-327062, od 19. do 21. ure.
H OBVESTILA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sporoča, da morajo društva, ki so bila deležna deželnega prispevka (v smislu D. Z. št. 46 iz leta ’91 in nadaljnje spremembe), najkasneje do 31. marca 1999 oddalti deželnim uradom seznam faktur in potrdil v utemeljitev odobrenega prispevka za leto 1998. Uradi ZSKD so vam na razpolago za katerokoli pojasnilo. Podrobnejše informacije in pomoC lahko dobijo društva na sedežu ZSKD danes, 18. 3. ter 23. 3. in 25. 3., od 18. do 20. ure.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi danes, 18. marca, ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Prof. Ksenija Levak Budal bo prikazala diapozi-
tive o Egiptu. Vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na predstavitev dia-projekcij in videofilma MADAGASCAR 98. Ekstremni alpinistični podvig na goro Tsaranoro bo predstavil alpinist Erik Švab danes, 18. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo tečaj HACCP (nove določbe za higijepsko zdravstveno samo-nadzorovanje nad hrano) jutri, v petek, 19. 3. 1999, od 18. do 21. ure v Boljuncu, gledališče Prešeren: vinogradniki, zelenjava in ostali.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi elane na zaključno društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu 21. marca 1999. Vpis naj potrdijo danes, 18. t. m., odgovornim odseka ali na tel. št. 040-220718, 040-220793 ali 040-213518.
SKD BARKOVLJE -TPK SIRENA prirejata jutri, v petek, 19. marca, na sedežu Sirene, predstavitev fotomonografije OKUS TEME. Avtor - ekstremni fotograf Bogdan Kladnik, bo svoje predavanje popestril z dia-slikami. Začetek ob
20.30.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 20. marca na predavanje Nadje Ma-ganja O SMRTNI KAZNI. ZaCetek ob 18.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA sporoča, da se bo v soboto, 20. marca, pričel v Zgoniku tretji kuharski tečaj tipičnih" lokalnih jedi pod vodstvom g. Vesne Guštin. Interesenti naj se telefonsko javijo na št. 040-200136 od 8. do 14. ure.
KD LONJER-KATINA-
RA priredi v nedeljo, 21. marca, pomladanski pohod. Zbirališče ob 12.45 na sedežu lonjer-skega društva. Odhod ob 13. uri izpred spomenika padlim. Ob povratku bo ob 17. uri sledila OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MARIA MA-GANJE,	zvestega
spremljevalca in opazovalca lonjerskega in kati-narskega življenja v polstoletni zgodovini. Na otvoritvi bo nastopil Egon Tavčar s svojo diatonično harmoniko.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 22. marca, na spominski večer ob obletnici smrti Danice Tomažič in Stanka Vuka. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo Stanka Vuka Pomlad pod Krasom, ki jo je izdala založba Obzorja iz Maribora. Govorili bodo prof. Tomaž Pavšič, urednik Andrej Brvar in Marko Vuk. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30.
SLOVENSKE JASLI,
Ul. Paolo Veronese - Obveščamo, da od 22. do 26. marca, od 16. do 17. ure bodo odprta vrata za vse, ki bi nas radi obiskali.
					
BARI	68	63	15	46	67
CAGLIARI	55	70	24	37	23
FIRENCE	7	14	66	22	52
GENOVA	27	66	45	30	48
MILANO	70	4	61	23	34
NEAPELJ	3	80	36	39	72
PALERMO	14	5	29	18	6
RIM	45	90	27	33	31
TURIN	43	55	1	18	9
BENETKE	39 '	18	70	33	35
Nagradni sklad
Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 1 dobitnik s 5+1 - Jackpot 58 dobitnikov s 5 točkami 6.384 dobitnikov s 4 točkami 234.001 dobitnikov s 3 točkami
19.720.781.430-lir 3.944.156.300-lir 3.944.156.300-lir 68.002.700-lir 617.800-lir 16.800-lir
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje redni občni zbor v torek, 23. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter razno.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi v sredo, 24. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano v ulici sv. Frančiška 20, na podelitev Nagrade Dr. Frane Tončič 1998. Za nagrado je tekmovalo 14 diplomskih del. Imena dobitnika nagrade in posebnih pohval bodo razglasili na srečanju.
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END SEMINAR ANGLEŠČINE (Conversation skills) z angleškim predavateljem Mf. Paulom Morrisom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini, v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846).
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END KUHARSKI TEČAJ s kuharskim mojstrom Erikom Gomezlom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846).
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled fotografske razstave o Soški fronti: LJUDLJE IN OZEMLJE 1915-1918. Razstava bo odprta do 28. marca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Izven urnika je ogled možen po dogovoru na tel. št. 040-228422 v popoldanskih urah.
SOS, SOS, SOS, študentje in višješolci! Ti je PROSTOVOLJNO DELO pri srcu? Veliko oseb je, ki potrebuje pomoč in spremstvo. Pridruži se nam in pošlji dopis v rokopisu s svojimi osnovnimi podatki in zanimanji na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, 34133 Trst.
KD FRAN VENTURINI vabi elane, da obnovijo celoletno Članarino pri odbornikih v društvu ob sobotah od 14.30 do
16.30.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 0038667-54674 (Slavica).
AKACIJEVE kole za vinograd prodajamo. Tel. 040-420604 v večernih urah.
FIAT 126 Bis, rdeCe barve, letnik ’89, 31.000 km, v dobrem stanju, prodam za 1.600.000 lir. Tel. št. 040-281280.
IŠČEMO OSEBO za privatne lekcije iz nemščine. Tel. št. 040/213078.
PRODOM MOTOCIKEL malagutti fifty ful CX, 4 predstave, modre barve, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Tel. 040-299335.
GRAFIČNE LISTE in 2 risbi (unikata) slikarja Avgusta Černigoja prodam po ugodni ceni. Tel. 040-635508, od ponedeljka do petka od 17 do 20. ure.
MLAD PAR išCe v majem stanovanje v okolici Trsta. Tel. št. 040-
299096 v večernih urah.
PRODAM police za trgovino (zelenjavna/jestvine), registrirno blagajno, elektronsko tehtnico in veliko prodajalno mizo. Tel. ob večernih urah na št. 040-572655.
V	PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem stanovanje za studio, laboratorij ali urad, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje, ne za bivanje. Tel. na št. 040-828861 ob uri obedov.
V	PREDMESTJU TRSTA dajem v najem svetlo in zračno podstrešje - sobo z wc-jem, vodo in lučjo, ne za bivanje. Tel. št. 040-828861 ob uri obedov.
NUJNO IŠČEMO GOSPO okrog 30-35 let za upravljanje skladišč.a z oblačili. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 341-37 Trst, pod šifro »TREND«.
IŠČEMO gospo, staro približno 40 let, s prakso v uradniškem delu in z osnovnim znanjem kompjuterja. Delo part-ti-me v popoldanskih urah. Tel. 040-2024023.
DRUŠTVO išCe upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 od 9. do 15. me.
PRODAM Ford Fiesta Studio, 1200 kubikov, 3 leta star, 35.000 km. Tel. na št. 040-420975 do 8.30 zjutraj.
DVOSED s hrastovim ogrodjem v odličnem stanju, malo rabljen ter kavč s foteljem v modernem stilu, v odličnem stanju prodam. Tel. 040/575145-350150.
PRODAJALKA z delovnimi izkušnjami v trgovini jestvin in pekarni išče delo. Tel. 040-225757.
MEHANIČNA DELAVNICA na Opčinah išče resnega uradnika. Tel. 040-214522.
NA OPČINAH smo v soboto 6. marca izgubili, v bližini Ul. Assenzio, muco sive in bele barve z dolgo dlako. Najditelja prosimo, da pokliče na tel. št. 040-213861.
PRODAM FIAT SCU-DO 1.9 D EL v dobrem stanju, letnik ’96, s tremi sedeži, cena 18 milijonov lir ali po dogovoru. Tel. 040-281257 ali 0330-462560.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICA je odprta pri DrejCu Ferfolji v Doberdobu. Točimo belo in črno vino in nudimo domač prigrizek.
OSMICO sta v Dolini št. 147 odprla Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen št. 22. Vabljeni vsi!
OSMICO ima Zidarič v Praprotu št. 23.
OSMICO je odprl Berto Tonkic v Doberdobu, Tržaška ulica 25. Ponuja vino in domač prigrizek.
OSMICO sta v Sama-torci odprla Boris in Gi-
gi-
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BrišCak, BrišCe št. 3.
OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči Črno in belo vino.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229383.
KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279
KMEČKI TURIZEM
Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
PRISPEVKI
V	spomin na Darka Obada daruje družina Pu-rič 30.000 lir za SK Kras.
V	spomin na pokojno Marijo Marc darujeta Gi-zela in Liliana Fonda (Gombačevi) 30.000 lir za cerkev v Bazovici.
Ob smrti mame Milke Žagar darujejo hčere
50.000	lir za cerkev v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Nadje Gojca daruje družina Natural 20.000 lir za cerkev v Gropadi.
Namesto cvetja na grob Elvi Miklavec darujeta Mario in Marija Mosetti z družino 50.000 lir za popravilo sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na Elvi Miklavec daruje Liana KrišCak
30.000	lir za vezenje rut barkovljanske noše.
V	spomin na Ivanko Danev darujeta oče Mario in brat LuCo 100.000 lir za SKD Tabor, 100.000 lir za Polet Basket in 100.000 lir za Knjižnico »Finko Tomažič«.
V	počastitev spomina Silvana Giraldija darujeta Savina in Aldo 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Nadje Petelin Gojča daruje Zofka Kalc - Kobejo-tova 20.000 za SKD Skala iz Gropade.
Spanghero Luigia daruje 20.000 lir za Krut.
V	spomin na Milkota Grgiča daruje Vida Grgič
30.000	lir za PD Slovan -PadriCe.
V	spomin na Zofko Kapun, Angela Štoko in Nadjo Petelin - Gojča darujeta Torči in Eda 20.000 lir za Krut in 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Elvi Miklavec vd. Slokar darujeta Draga in Meri 60.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na cenjeno Elvi Slokar darujeta Igor in Margi De Luisa - Merku
50.000	za SKD Barkovlje.
V	spomin na cenjeno Elvi Slokar darujeta Valentina in Peter Merku
50.000	lir za SKD Barkovlje.
Popravek:	Namesto
cvetja na grob Salvine Purger vd. Gherbassi daruje Ema Tul 25.000 lir za KD Primorsko ter 25.000 lir za Pihalni orkester Breg. V isti namen daruje Angela Kos 20.000 lir za KD Primorsko.
Namesto cvetja na grob Salvine Purger vd. Gherbassi daruje Valerija Smo-tlak 25.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Judite Zonta daruje Angela Kos 20.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na Dušana Košuto darujeta Ida in Drago Puric 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
V	spomin na pok. Zofko Blazina vd. Kapun darujejo Lidija, Nada, Dragica, Lici in Lojzi Kapun 250.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin na pok. Zofko Blazina vd. Kapun daruje Stana Husu 30.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
V	spomin na Borisa Sardoča darujejo družine Gruden, Rebula, Zidarič in Sirca 100.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Mirka Ko-smino daruje Sonja Božic
50.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na našega dragega, mepozabnega Mirka Kosmino daruje družina 200.000 lir za SKD Vigred.
Levi demokrati občine Dolina izrekajo občuteno sožalje Dioni-siu in družini ob izgubi mame Salvine Purger vd. Gherbassi.
SSG / KRSTNA UPRIZORITEV JOVANOVIČEVEGA DELA
GORICA / PONUDBA GLASBENE MATICE
Komedija obarvana z ljubljanskim žargonom
Klinika Kozarcky prvič na odru centra »L. Bratuž«
Eksperimentalna glasba za klavir
V dvojni vlogi je nastopil Alfrede Tisocco
SSG Trst: Dušan Jovanovič, Klinika Kozarcky. Scenograf Marjan Kravos, skladatelj Drago Ivanuša, kostumografinja Marija Vidau, lektor Jože Faganel, režiser Dušan Jovanovič. Igrajo Alojz Svete, Gregor Geč, Nina Valič, Vesna Pernarčič, Emil Filipčič, Janko Pe-trovec, Vladimir Jurc, Aleš Kolar. Premiera v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 15. 3. 1999.
Dušan Jovanovič seznani gledalce z vsemi prvinami svoje alko komedije z dolgim začetnim monologom. Klinika Kozarcky ima svoj sedež v bifeju, kjer psihiater zdravi alkoholike po neobičajni metodi: pacienti se nahajajo v svojem naravnem okolju, medicinska točajka jim streže pekočnico -nadomestek alkoholnih pijač, ki ga pridobivajo iz zairske paprike »žizn-sižn«. Ob risanju svojega portreta spoznava vsak pacient svoje stanje in izganja zasvojenost s stalnim nazdravljanjem. Psihoterapija vliva moč in na parolo »ubij brata« in »ubij sestro« odgovarjajo vsi vprek z »žizn-šižn«. Po teoriji dr. Ko-zarckega je namreč alkohol pacientu brat-pankrt, ki ga je treba ubiti oz. ubijati »z občutkom sproSčene vedrine«. Zavestno in vztrajno obnavljanje uboja osmišlja
Porodne težave nove predstave Betontanca
Osemmesečne priprave nove predstave Betontanca - z naslovom Skrivni seznam sončnih dni bo premierno uprizorjena drevi - so vseskozi spremljale težave, "to pa je že desetletje stara zgodba o prizadevanjih, postati del ‘odvisne' kulture, " naveličano pripominja režiser Matjaž Pograjc, ko pojasnjuje, da so se v času vaj trikrat selili, krstna uprizoritev pa bo na četrtem odru, v Slovenskem mladinskem gledališču.
"Predstava je plesna, žalostna ter politična, torej tezna; ni narejena kot zgodba, ampak na način slovarja, to pomeni, da bi bilo zaporedje prizorov lahko tudi povsem drugačno, " je uprizoritev, katere osrednji scenski element je "steklena kocka", popisoval Pograjc. S steklom pravokotno ograjen prostor sredi odra, okoli katerega sedi natančno 96 gledalcev na dveh različnih višinah, spodnji in "ptičji", je nekakšen akvarij, pa tudi gibalna plat predstave, čeprav glasbeno ritmično podprta, je "podvodno upočasnjena". (STA)
eksistenco zasvojenca. Vsak od pacientov-klien-tov prenese v kliniko-bi-fe del svojega družinskega življenja in na koncu izgleda, da se bo morda kdo le rešil, čeprav mora dr. Kozarcky zaradi domnevnih malverzacij in neuspešnega zdravljenja staršev zbežati.
Zdravljenje se odvija med raznimi duhovitostmi, ki naj bi nelahko tematiko osvetlile iz nevsakdanjega zornega kota in morda celo spremenile gledalčev odnos do tega problema. Toda s tem se delo razdrobi na nešteto domislic. Jovanovič - režiser ustvari sicer zelo živahno odrsko dogajanje, pri katerem pa gre predvsem za kopičenje domislic, brez prave povezave v celoto.
Igralci so se tako znašli pred veliko nalogo in vsi so se dela lotili z očitno zagnanostjo ter ustvarili vrtoglavo predstavo na funkcionalni sceni Marjana Kravosa in v domiselnih kostumih Marije Vidau.
Alojz Svete (Vinko) je lik svojega alkoholika izoblikoval kot krhko bitje, ki se inertno predaja usodi. V svojem bistvu je dober in pošten,
zato ga bo verjetno rešila ljubezen medicinske točajke. Gregor Geč (Emil) igra melanholičnega, malce perfidnega zasvojenca. Nina Valič je v dvojni vlogi (Francka, Mojca) temperamentna žena, ljubica in prizadevna alkoholičarka, Vesna Pernarčič (Lojzka, Berta) pa je nekoliko medla točajka in precej hrupna policajka. Emil Filipčič (Dolar, Dolarjev ata) je naivni imetnik in njegov oče, vendar svoja lika malce ohlapno ka-rakterizira. Janko Petro-vec je v vlogi dr. Ko-zarckega prijazen, a hkrati odločen ter slepo zaverovan v svojo metodo. Vladimirju Jurcu pa so zaupane vloge Gorjanca, Gorjanca jr. in hobotnice, ki jih odigra v skladu z igro ostalih. Vsi nastopajoči so namreč napeli vse svoje sile, da bi se odrsko dogajanje prelilo v preigravanje.
Občinstvo je na premieri napolnilo dvorano do zadnjega kotička in se odzivalo deljeno: ljubljanski gostje so se gromko smejali ob vsaki repliki oz. že pojavu igralca na sceni, zamejci pa so bolj hladno sledili igri in niso povsem doje-
li velikega navdušenja gostov. Res je, da so igralci na odru uporabljali ljubljanski vsakdanji žargon in verjetno namigovali na situacije, ki so Ljubljančanom domače. Zato se ob Jovanoviču kot avtorj-u, ki mu krstno uprizoritev dela postavi na repertoar tako specifično gledališče, vnovič postavlja vprašanje ' vloge SSG-ja: tržaški in goriški Slovenci verjetno pričakujejo, da bo to gledališče predstavljalo njihovo specifiko in le-to vnašalo tudi v širši slovenski prostor. In morda res ne bi bilo napak, ko bi se z izmenjavo spoznanj medsebojno bogatili tudi na gledališkem, področju. Zamejski Slovenci so Jovanovičeva dela, ki so jih imeli priložnost gledat ob gostovanjih osrednjih slovenskih gledališč, lepo sprejemali, ker so v teh delih vselej spoznavali zanimivo izkušnjo bližnjega. Toda v svojem teatru, z igro svojega ansambla, bi bilo morda zamejskim Slovencem ljubše, ko bi problem alkoholizma obravnavali v njim domačem ključu.
Bogomila Kravos
Umetnost in znanost tvorita skupaj neločljivo osnovo človeškega razvoja. Najnovejši izrazi sodobne ustvarjalnosti uporabljajo tehnologijo ali celo izhajajo iz tehnologije. Maloštevilni radovedneži, ki so se v ponedeljek zbrali v dvorani goriskega Kulturnga doma, so odkrili nove poti koncertiranja. Glasbena matica je nameč priredila koncert eksperimentalne glasbe »za dva klavirja in enega pianista«; nevsakdanjo ponudbo si je zamislil in uresničil beneški pianist in skladatelj Alfredo Tisocco (. Bumba-ca). V prvem delu programa je izvajalec predstavil izbor skladb »tradicionalne« španske in francoske klavirske literature; v drugem delu pa so prisotni prisluhnili prvi izvedbi edine skaldbe za klavir in disclavier, ki jo je glasbeni pionir Tisocco napisal leta 1997.
Koncert se je pričel z glasbo Enri-queja Granadosa in Isaaca Albeniza; dela teh skladateljev so tesno vezana na špansko ljudsko glasbo, a pianist ni poudaril folklorne plati skladb, tmveč je osredotočil svojo pozornost na fizične lastnosti zvoka. Trdi, nekoliko metalni toni so spremljali vodilno linijo; izvajalec je uporabil pedal kot izvir mavričnih učinkov, ki so oddaljili skladbo od svojega pristnega značaja.
Pri izvedbi skladb Erika Satieja se je pianist obdržal na površju, kot da bi skušal postaviti svoje občutke v neko honirično dimenzijo ali v tisti »astralni čas«, ki je predstavljal bistvo drugega in najbolj zanimivega dela koncerta. Ko je bila na vrsti Tisoccova skladba z naslovom »NelPanello spaziale«, ki opisuje z glasbo »virtualno potovanje okoli zemlje«. Skladatelj je v svojem delu izrazil strah, tesnobo in disharmonijo vesolja, kot je sam pojasnil prisotnim. Skladba je zamišljena na dva instrumenta
in enega samega izvajalca; na odru je skupaj s pianistom samostojno igral en disclavier. To glasbilo je nastalo leta 1987 in je sad japonske elektronske tehnologije; ima isto mehaniko vsakega tradicionalnega klavirja, a more samostojno ponavljati z uporabo tipk, pedalov in dinamike, kar je izvajalec na njem zaigral doma. Revolucionarna novost je v tem, da to ni stereofonski posnetek, ki ga lahko nudi magnetofonski trak, temveč pristna olofonsko reprodukcija izvedbe, ki zazveni z uporabo istega instrumenta. Izvajalec se razdvoji in ima možnost soočanja in dialoga s svojo izvedbo; sodobnost in preteklost istega pianista skupaj nastopata na istem odru. Tisacco je to pretresljivo izkušnjo sugestivno poimenoval »mali primer večnosti«.
Uporaba disclaviera je danes še omejena v okviru študija ali razvedrila. Novi projekti predvidevajo tudi povezavo z internetom. Tisocco je prvi pogledal na disclavier iz zornega kota umetnosti. Njegova skladba ima sicer vse slabosti eksperimentalnega poizkusa, a je prvi pomemben korak na poti nove glasbene usmeritve; klavir in disclavier se ritmično in harmonično izpopolnjujeta in ustvarita tihe, hrupen, dinamične, večkrat zdrobljene, vedno vznemirljive podobe, ki opisujejo neskončno praznino vesolja.
Tisocco ni presenetljivo dober pianist; njegova tehnika ni izjemna in tudi na interpretativnem področju se ne odlikuje zaradi svoje elegance ali za posebno občutljivost pri izvedbi. Koncert ni bil zanimiv kot preverjanje sposobnosti pianista ali skladatelja, temveč je šlo za novost ponudbe, ki je lahko preludij k revolucionarnemu razvoju glasbe.
Rossana Paliaga
Stu ledi v novi tržaški ludoteld
Multietnična ludoteka združenja Arciragazzi v Ulici Colautti v Trstu je v svoj projekt za spodbujanje poznavanja različnih kultur pritegnila tudi Tržaško folklorno skupino Stu ledi, ki je tako v torek zvečer predstavila drobec slovenskega ljudskega izročila.
Vzgojno združenje Arciragazzi je že od 1989 dalje skušalo uresničiti zamisel o posebnem centru za otroke, vendar je pomanjkanje primernega prostora dolgo let onemogočalo razmišljanje o dolgoročnih načrtih. Ko so končno dobili na razpolago sedež v bližini Rosminijevega trga, so sklenili, da ga ne bodo nudili le otrokom, temveč vsemu prebivalstvu od 0 do 100 let. Takrat se sicer niso zavedali, da bo ta motto tako dobesedno vzet, mislili so, da bodo najmanjši gostje že sami hodili, ker pa je v bližini center za mamice in dojenčke, sedaj pokukajo v lu-doteko tudi 0 let stari obiskovalci
Kakorkoli že, ludoteka je odprta vsem, ne glede na starost, čeprav so otorci seveda v večini. Med posebni-
mi dejavnostmi bi lahko omenili skupino naraščajnikov, ki čaka na bobne, da bodo lahko začeli vaje z ansamblom; ker je na razpolago televizor z velikim ekranom in videoregistrator, so mladi že pripravili spored filmskih projekcij; skupine odraslih raz-
mišljajo o ansamblu, druge o rekreativni telovadbi.
Ludoteka je torej zasnovana "večge-neracijsko", a tudi večkukulturno, saj so organizatorji upoštevali, da ima Trst v tem pogledu precej težav, zlasti glede sprejemanja, a se jih žal loteva s
skromnim zanosom. Med pobude v znamenju medetničnosti spada torej nastop Stu ledi, v prihodnje bodo imeli v gosteh Mirando Caharija, v aprilu pa bodo predstavili afriško glasbo.
Za Tržaško folklorno skupino Stu ledi je bila dvoranica ludoteke skoraj premajhna, saj so jo plesalci, godci in pevke napolnili do polovice. Med zbranimi gledalci je bilo sicer veliko takih, ki skupini že dolglo sledijo, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so jo prvič videli. Sprejem je bil zelo topel; dvojezična Segava pesem, s katero so pevke pozdravile goste in kateri so kot vmesne točke sledile še druge enako šegave, je vsem privabila nasmeh na usta; predstavitev tržaške ženske mandrjerske noše z oblačenjem je bila obenem prijetna in nazorna; splet tržaških plesov, ki pona-zorujejo šagro, je kot vedno vžgal, čeprav v zreducirani postavi zaradi prostorske stiske. Od občinstva se je skupina poslovila z razposajenimi štajerskimi pustnimi plesi.	bov
______EVROPSKA UNIJA / »MANEVRI« ZA C1MH1TREJSO REŠITEV KRIZE PO ODSTOPU EVROPSKE VLADE_
Za mesto predsednika Evropske komisije najresnejša kandidata Prodi in Solana
Italijanska levica se zavzema za Prodija, ki pa molči, Solana pa je »prezaposlen« s Kosovom
BRUSELJ, RIM - Evropska komisija v odstopu je včeraj članice Evropske umje pozvala, naj v skladu s pogodbo Evropske unije »brez odloga« imenujejo novo komisijo. Do takrat bo ko-niisija v odstopu delo opravljala v omejenem obsegu - skrbela bo za tekoče posle, novah političnih pobud Pa ne bo podajala. Dvajset elanov komisije v odstopu, ki je na včerajšnji seji doslej uredilo le zadeve, ki ne terjajo razprave, je v skupni izjavi še Poudarilo, da na položaju ne nameravajo ostati »niti trenutka dlje, kot je Potrebno«. Na vprašanje, kdaj komisija v odstopu pričakuje imenovanje nove ekipe, ki bo delo opravljala do mcetka prihodnjega leta, je tiskovna Predstavnica predsednika Evropske komisije v odstopu Jacquesa Santerja izjavila, da so te odločitve v rokah Članic povezave in ne Bruslja.
Ob tem vprašanju so mnenja med predsedniki posameznih vlad in držav deljena. Nemški kancler Schro-der je tako na Dunaju kot na sinočnjem srečanju s predsednikom ita-
lijanske vlade D’Alemo navedel, da bi morali okvirno določiti ime novega predsednika že na berlinskem vrhu. D’Alema seveda podpira kandidaturo nekdanjega premiera Romunija Prodija, ki pa je včeraj v angleščini nekemu novinarju AP lakonično izjavil »No offer, no comment«. Prodi se noče izjasniti, ker je položaj »preveč tekoč«. Rimski župan Rutelli sicer pozdravlja Prodijevo kandidaturo, a je takoj dodal, naj si nihče ne dela utvar, da bi ga z imenovanjem v bistvu izločili iz italijanske politične scene in bi ga v Bruselj poslali kot mašilo, kot začasnega predsednika. Ob Prodijevi kandidaturi, ki jo podpira vsa italijanska levica, je včerajšnji evropski tisk navedel še ime generalnega tajnika zveze Nato, Spanca Javierja Solano. V »drugi grupi« naj bi bili še nekdanji portugalski predsednik Mario Soares, sedanji portugalski premier Antonio Guterres, nekdanji švedski premier Carl Bild in celo nekdanji guverner Hong Konga Chris Patten.
Generalni tajnik zveze Nato Solana
je včeraj že izjavil, da je »prezaposlen«, saj pripravlja vse potrebno za vrh zveze v VVashingtonu ter se seveda ubada s kosovskim zapletom. Kljub takim izjavam, pa je treba navesti, da Solani poteče mandat letošnjega decembra, tako da se bržkone ne bi odpovedal morebitnemu imenovanju za predsednika Evropske komisije. Portugalski premier Guterres je seveda odločno zavrnil možnost, da bi se odpovedal sedanji funkciji.
Vsekakor se bodo ob kandidatu za predsednika Evropske komisije lomila kopja. DAlema se je vCeraj telefonsko pogovarjal s"številnimi državniki, to so štorih tudi njegovi kolegi. Komisar v odstopu Karel van Miert pa je vCeraj provokativno izjavil, naj bi novo Evropsko komisijo izvolil evropski parlament in je ne bi imenovale vlade posameznih Članic Evropske unije. Kancler Schroder je že povedal, da mora biti novi predsednik prepričan evropeist, da mora imeti politične, tehnične in gospodarske izkušnje, predvsem pa mora biti pošten.
Romano Prodi (Foto Kroma)
Tajnik zveze Nato Javier Solana (AP)
FRANCIJA / POTRPLJENJE ZAHODA SE IZTEKA
NOVICE
Srbsko nasprotovanje sporazumu o Kosovu je igra s sodom smodnika
K večji prožnosti je Srbijo pozvalo celo njena naravna zaveznica Rusija
PARIZ - Na pogajanjih v pariškem kongresnem centru Kleber se glede Kosova nadaljuje dialog gluhih, kar ne obeta nic dobrega. Srbi noCejo Podpisati sporazuma iz Bambouilleta in pritiski diplomatov kontaktne skupine niso do sedaj Uspeli omehčati srbskih togih stališč.
»Vrtimo se v zaCara-Uern krogu, Srbi se Uočejo resno pogajati,« je vCeraj izjavil razočarani James Rubin, predstavnik za tisk ameriškega Zunanjega ministrstva, ki j® včeraj prispel v Pariz. ”tedtem je posrednik Evropske unije VVolfgang Petritsch srbsko delegacijo opozoril, da je konec Pogajanj le vprašanje ur.
Nevarna srbska strate-§lja naj bi po trditvah nekaterih diplomatov poskušala zavleci pariška ponujanja, tako da bi prišlo do razhajanj med Clintonovo administracijo in ameriškimi zavezniki.
Taktika jugoslovanskega predsednika Slobodana Nuloševida, ki se je vedno lzkazal kot izreden poke-raS’ bi se lahko v sedanji Jpl izkazala kot pogubna. , ntrpljenje Zahoda se Uža koncu, celo Rusija, radicionalna srbska za-v'eznica, je včeraj Beograd Pozvala, naj pokaže »konstruktivno stališče« pri Ješevanju težke kosovske lze. Seveda je Rusija po-lovila, da nasprotuje
v°]aski opciji.
. ^Izredno zaskrbljenost« c izrazil tudi Bonn zaradi tj p Pozicije na pogajanjih i ajizu in ker Jugoslavija °Piči svoje vojaške sile jU Kosovu in na meji z
labv0nij0, tako da bi se Ko preko noCi znašli
kot srbski talci neoboroženi verifikatorji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Medtem načrtuje zveza Nato za drevi in za konec tedna vrsto sestankov, da bi dokončno določila cilje morebitnih napadov zveze na Srbijo. »Nihče noCe letalskih napadov, a Srbi se obnašajo, kot da se ne bi zavedali nevarnosti položaja,« je navedel neki zahodni diplomat.
Albanija in Makedonija, slednja ima več kot Četrtino albanskega prebivalstva, sta pozvali severno sosedo, naj stori vse, kar je v njeni moCi, tako da bi prišlo do mirne rešitve kosovske krize. Makedonija je dodatno zaskrbljena, ker dviguje glavo tudi srbska manjšina, ki že protestira zaradi prisotnosti sil zveze Nato na makedonskem ozemlju.
Samomorilska strategija Slobodana Miloševiča bi lahko imela notranjepolitične razloge. Morebitni poseg zveze Nato bi utrdil položaj jugoslovanskega predsednika, tako da bi ob posegu zveze Nato ljudje pozabili na dramatični gospodarski položaj, v katerem se nahaja Srbija.
Včeraj je v kongresnem centru na Aveniji Kleber srbski predsednik Milan Milutinovič kot Miloševičev predstavnik izjavil, da mednarodni posredniki Christopher Hill (ZDA), VVolfgang Petritsch (UE) in Boris Majorski (Rusija) Srbom predlagajo »ne sporazuma temveč prevaro«.
Srbi se bojijo, da bi z uresničitvijo kosovskih inštitucij od sodišč do par-lamenta in policije, Kosovo v bistvu že doseglo neodvisnost.
V pričakovanju spopada Srbi kopičijo svoje sile
VVASHINGTON, PRIŠTINA - Po trditvah Pentagona se Jugoslavija pripravlja na vojno. Ameriško obrambno ministrstvo je navedlo, da je Beograd proti Kosovu poslal več kot 30 tisoč vojakov v pričakovanju spopada z zvezo Nato. Trenutno je na Kosovu od 14 do 16 tisoč vojakov, vsak Cas naj bi na Kosovo prispelo še kakih 16 ali celo 21 tisoC vojakov. Pentagon je tudi navedel, da so Srbi premaknili svoje raketne protiletalske baterije.
Te vesti so včeraj potrjevali tudi albanski viri, ki so navedli, da je predvčerajšnjim v bližino Prištine prispelo sto dodatnih tankov in oklepnih vozil. V Obilice naj bi včeraj dopoldne prispelo 15, na območje Vuči-trna pa najmanj 20 novih tankov. Po nekaterih domnevah naj bi srbske varnostne sile pripravljale akcijo na območju kraja Belačevac, kjer je trenutno veliko beguncev. Pentagon pa
ne izključuje možnosti, da Jugoslavija kopiči svoje sile na Kosovu, ker hoče zvezi Nato dokazati, da bi morebitni napad drago plačala.
Medtem je v bližini srbsko-alban-ske meje na Kosovu včeraj ponovno prišlo do spopadov. Enote Osvobodilne vojske Kosova (OVK) so v jutranjih urah zahodno od D jako vice iz več vasi napadle jugoslovanske obmejne in policijske enote, je poročal poluradni srbski medijski center v Prištini. Opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa je poročala o premikih srbskih enot v bližini Prizrena. Tam so opazili vec tankov ter 200 vojakov in policistov. O bojih za zdaj ne poročajo. Zaradi navzočnosti enot je kakih 500 prebivalcev zapustilo vas Koriše, je še sporočila OVSE. O spopadih so vCeraj poročali tudi z območja Djakovice.
Etiopska vojska utrpela hude izgube pri Zalambesi
ASMARA - Po trditvah eritrejskega zunanjega ministrstva je v tridnevni ofenzivi etiopska vojska pri Zambalesiju utrpela dosedaj najhujše izgube. Etiopija je v ofenzivo poslala štiri divizije, ki so v valovih zaman napadale eritrejske utrjene položaje. Tuji dopisniki so poročali, da so bili pri Tsoroni priča pravi klavnici, najhujši v dosedanjih spopadih med državama. Asmara tudi trdi, da je uničila 57 etiopskih tankov, drugih šest je zajela, sestrelila pa je tudi neki mig-23. Te trditve so seveda v Adis Abebi zanikali, a niso navedli rezultatov svoje ofenzive. Glasnica etiopske vlade se je obenem vprašala, kako so lahko novinarji ugotovili, da so razpadajoča trupla in uničeni tanki res etiopski.
Zasedanje Nato-Rusija s tremi novimi članicami
BRUSELJ - Stalni svet Nato-Rusija se je vCeraj sestal na rednem mesečnem zasedanju na ravni veleposlanikov. Srečanja so se prvič udeležili tudi predstavniki Poljske, Češke in Madžarske, ki so prejšnji petek uradno postale Članice Severnoatlantskega zavezništva. Potem ko so Poljska, Češka in Madžarska julija 1997 dobile povabilo za članstvo v zvezi Nato, je Rusija nasprotovala zahtevam, da bi tri bodoCe Članice zavezništva kot opazovalke lahko sodelovale na zasedanjih sveta Nato-Rusija. V zadnjih mesecih je Rusija, ki je nasprotovala širitvi zveze Nato, nakazala, da bi lahko »ne priznala« treh novih članic. Moskva je nato prejšnji petek »uradno priznala širitev« zavezništva; generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je tedaj poslal pismo ruskemu zunanjemu ministrstvu, v katerem je Rusijo seznanil s članstvom treh držav.(STA/AFP)
Ankara zahteva ukrepe proti kurdskim medijem
ANKARA - Turčija je Nemčijo in Veliko Britanijo vCeraj pozvala, naj sprejmeta ukrepe proti kurdskim medijem. Po podatkih tiskovnega predstavnika turškega zunanjega ministrstva Sermeta Ata-canlija so na zunanje ministrstvo v Ankari poklicali nemškega veleposlanika v Ankari Hans-Joachi-ma Vergaua in britanskega odpravnika poslov Hu-gha Mortimerja. Pri tem so jima predstavili turško stališče, da kurdska tiskovna agencija DEM v Kol-nu in kurdski dnevnik Ozgur Politika v Nemčiji kot tudi televizija MED-TV, ki prek satelita oddaja iz Velike Britanije, spobujajo k terorizmu. Atacanli je dejal, da delovanja imenovanih medijev »ni mogoče upravičiti s svobodo tiska in medijev«. Veliko bolj »se podpira in vodi terorizem Kurdske delavske stranke«. (STA/dpa)
Pinochetova usoda bo znana 24. marca
LONDON - Čez en teden bo nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet izvedel, ah mu lordski sodniki priznavajo imuniteto za grozodejstva, ki jih je povzročil njegov režim z državnim udarom leta 1973. Lordski sodniki so včeraj sporočili, da bo sklep znan v sredo, 24. marca.
L DL , ugoden nakup KSHiiM
| parni kuhalnik
•	novi način kuhanja slastnih in lahkih jedi
•	zadržuje vitamine in mineralne snovi
•	okus in vonj hrane ostaneta
nespremenjena	/l \et9.	^035**^
izji ono* c e iQflTvwr^n mm v. c
RAKS

2) hkrati lahko kuhamo 2 jedi
v 2 posodah iz inox jekla
3j prozorni pokrov
za opazovanje
poteka
kuhanja
4j zbirna posoda za odvečne snovi

ZNIZANE CENE VELJAJO OD ČETRTKA, 1 8.03.99 DO SREDE 31.03.99
papirnati robčki	■ ,
18 zavitkov	m hjJjA
o 10 kosov	uJkMU | I
tekočina za pomivanje posode nrri ■ ,
z limono, Koncentrat ■ JJLLk
1 1	BA* | I
sprej za škrobljenje
za lažje likanje 500 ml, 2.580 lir/l
DO PRODAJE ZALOG
m\r
otroški dežni plašč
•	iz 100% poliamida, bombažna podloga
•	s kapuco, skrito v ovratniku
•	na zadrgo
•	2 žepa s patentom
•	s trakom v pasu
•	varuje pred dežjem in vetrom
majica in kratke hlače
• kratke hlače imajo žep z našitkom,
1*512"
moška pique polo majica
•	v različnih barvah,
•	s kratkimi rokavi,
•	s 3 gumbi
*
cvetoče drevesce
umetne večbarvne vrtnice v lončku
I*
veliko*:
ri 100%
ČSl bombaž
majica s prikupnimi našitki spredaj

otroška polo majica
•	na 3 gumbke
•	barve: modra, bela, rdeča in rumena
vzglavnik za masažo tilnika
•	obloga iz 100% bombaža
•	na baterije (niso zajete v ceno)
,900*
EMC
tested
	
	
	m
	
	
	
	
I bambus in praprot
H j 1	|
i -	/ e
. >• -
za okusno opremljnnin pro5t°roL

D
EbTbIŽi
varovalna mreža
•	mere: 4x5 m, ^
•	svetlo zelene I barve
„24x8 cin)
okvir za fotografije
okrašen z medvedek!
i	hlačne nogavice
fantazija
trpežne, fantazije v modi
prevleka za avtomobilske sedeže z masažnim učinkom
•	iz raztegnjenega poliestra,
•	prilagodljiva vsakemu položaju,
•	za sproščeno in varno vožnjo
barve za risanje
•	za delo s prsti ali čopičem na papirju, steklu, lepenki____
•	dovoljeno mešanje barv	Celične	...
4 posodice po 100 ml	V---- škarje za obrezovanje drevja
'	'	^ , :nertorv0neanePr0tiPrt,Skam
*s 4-icSsasr^
.v
sušilnik perila
•	za 20 m perila,
•	z varnostnim zapiralom in blokado premičnih delov podstavka
rezila iz kaljenega jekla • primerne za obrezovanje tudi na težje dostopnih krajin
Čfc
m
moške/otroške nogavice z
•	5 različnih mešanic barv,
•	iz 80% bombaža in 20% poliamid
P i990* J m
vilke: 39'46-
s 55
otroški čevlji
...športni, platneni
•	gumast podplat, ki ne drsi
•	barve: modra, beige in bela
l*
^34)
rezalna širina 20,5 cm
A(A
Uv Rhelnlind	sSSnea
.z vezalkami
•	zadaj z učeščem za lažje obuvanje
•	gumast podplat, ki ne drsi
•	barve: modra in rjava
♦ A
ARTIKLE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 18.03.99 DO 24.03.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA - VSE CENE SO NAVEDENE V ITL.
LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511
BOLNIŠNICA / JUTRI ODLOČITEV NA OBČINI
GLEDALIŠČE / V PONEDELJEK IN TOREK
ft GLEDALIŠČE
Usoda referenduma v rokah garantov
Pobudniki se boje političnih pritiskov in vabijo občane k podpisu - Akcijo podprla tudi SKP
V KC Lojzeta Bratuža absolutna premiera Klinike Kozarcky
Občinski odbor garantov, ki mu predseduje občanov pravobranilec Francesco lentile in ga sestavljata še občinski tajnik Paolo Gini in predsednik odbora preglednikov računov Mauro Candotti, se bo jutri dopoldne sestal, da bi Preučil sprejemljivost trojnega občinskega posvetovalnega referendu-ma o lokaciji goriške bolnišnice, o možnosti njenega sofinanciranja na lokalni ravni in o Čezmejnem sodelovanju s šem-Petrsko bolnišnico.
Garanti so se že sestali v prejšnjih dneh in ugotovili formalno korektnost referendumske pobude in veljavnost predloženega stoenega podpisa. Jutri bodo vzeli v pretres vsebino vprašanj. Predpisi določajo, da mora referendum zadevati vprašanja, ki so»v izključni lokalni pristojnosti«. Odločitev garantov bi morala biti izrazito pravnega značaja, v resnici pa utegne postati politična, saj bosta sprejetje ali zavrnitev referendu-mov odvisna od širšega ali ožjega 'tolmačenja Predpisov. Zelo ozko tolmačenje	pogoja
°» izključni pristojnosti«lahko namreč prepreči glasovanje o skoraj vsakem vprašanju, kar pa bi očitno bilo v nasprotju z duhom zakona. Pobudniki referenduma, ki medtem že zbirajo dodatnih 1.400 podpisov potrebnih za razpis, so Prav zaradi tega že ob predložitvi ‘prvih sto podpisov apelirali na politično voljo, ki naj občanom da možnost, da se iz-reCejo o bodočnosti svoje
bolnišnice. Dobro se namreč zavedajo, da nudijo ohlapne norme tako zakona 142 kot občinskega statuta in pravilnika za referendume cel kup pretvez, na katere opreti odločitev o zavrnitvi referenduma, kot se je že dvakrat zgodilo v primeru financarske šole. In ker bi morebitni referendum o lokaciji bolnišnice in sodelovanju s Šempetrom gotovo zelo motil desnosredinske sile, ki se tako na deželni kot na občinski ravni zavezmajo za selitev v poslopje usmiljenih bratov, je bojazen političnih pritiskov na garante razumljiva.
Prav zaradi tega pobudniki apelirajo na goriške občane, naj še pred jutrišnjim zasedanjem
podpišejo za referendum. Morebitnim podtalnim pritiskom bi tako zoperstavili demokratični pritisk javnega mnenja. Podpise bodo tudi v sodelovanju s predstavniki rajonskih svetov, ki so podprli pobudo, zbirali danes med 17. in 19. uro na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko Četrt v Ul. Croce (na vogalu z Ul. sv. Antona).
Referendumsko pobudo je soglasno podprlo tudi vodstvo mestnega krožka Stranke komunistične prenove. Njegov tajnik Mitja Ozbot je v sporočilu za tisk včeraj napovedal, da bodo aktivisti in somišljeniki SKP v vseh možnih oblikah podprli referendumsko kampanijo.
V centru Lojzeta Bratuža smo v ponedeljek in torek doživeli pomemben gledališki dogodek: absolutno premiero Klinike Kozarcky Dušana Jovanoviča, ki je tudi režiser predstave. Komedija, v kateri pa se skriva tudi kanCek drame, se odvija v Kliniki Kozarcky, ki pa je postavljena v bife, kjer se vse odvija ob alkoholu oziroma ob fikciji, da je alkohol lahko tudi zdravilo in da ostaneš lahko trezen tudi ob pitju, seveda, Ce si tako domišljaš.
Člani tržaškega ansambla SSG so dokazali odlično igro, kar so gledalci, posebej mlajši, ki jih ni manjkalo tako na ponedeljkovi kakor na torkovi predstavi, nagradili s toplim aplavzom.
Prizor iz "alkokomedije" Kinika Kozarcky (foto Bumbaca)
GORICA / PISARNA 2E DELUJE V ULICI ASCOLI 7
Okence 285 za težave mladine
Svetovalska služba za najrazličnejšo problematiko
Korak naprej na poti premošCanja različnih težav in emarginacije mladih, ki živijo v težkih družinskih in socialnih razmerah. Korak naprej tudi za obCane, ki nameravajo ponuditi svojo pomoč in doprinos pri razreševanju teh vprašanj.
Goriška občinska uprava sporoča, da je bila v Ascolijevi ulici 7 odprta pisarna »Sportello 285«, ki se specifično ukvarja z izvajanjem zakona 285 (Dispozicije za promocijo pravic in možnosti mladih občanov) in uresničevanjem triletnega naCrta »Laboratorio 285«, ki so
ga sprejele občine, ki sodijo v takoimenovano območje Zgornjega Posočja.
V okviru splošnega načrta so predvideni specifični posegi in sicer: naCrt vzgoje in izobraževanja, organizacija ludo-teke za otroke do tretjega leta starosti poleg že delujoče občinske ludo-teke, izvajanje naCrta Ptolemej, stična točka za mlade, dnevni študijski in šolski center, šola samouprave, z izvolitvijo mladinskih občinskih svetov, skrb za razreševanje stanovanjske problematike mladoletnih, širjenje kulture spošto-
vanja med spoloma s posebnim ozirom na žensko problematiko.
Vsi ti naCrti, s katerimi so podrobno seznanjeni pri Okencu 285, so le prvi, oziroma začetni odgovor na zapleteno problematiko mladih, ki so velikokrat potisnjeni na rob družbenega dogajanja in ki bi jim, s pravočasnim vključevanjem v dejavnosti, lahko uspešno pomagali premagati kritično obdobje.
Center je odprt ob ponedeljkih med 9. in 12. uro. Informacije nudijo tudi po telefonu in sicer na št. 0481/532515.
FILM / GORICA KINEMA
»Festen«, danska uresničitev filmskih pravil Dogme ’95
Nocoj se nadaljuje filmska sezona Gorica kinema, ki jo prireja Kinoatelje v Kulturnem domu. Na sporedu je ob 20.45 danski film »Festen« 28-letnega režiserja Thomasa Vinterberga. Film je zrežiran po predpisih Dogme 95, manifesta novih filmskih zapovedi, ki poudarjajo neposrednost in spotovsko provociranje. Režiser uporablja kamero ročno, film mora biti 35 mm, filmskih trikov ni, poudarek gre na spontanost, na naravno skoraj improvizirano igranje.
Družina se zbere ob očetovi šestdesetletnici. Praznik je povod za razkrivanje prikritih tegob in sovraštev med elani ugledne družine. Stopnjevanje dogajanja kakor v vrtincu zgrabi vsakega družinskega elana in ga neizbežno prisili v morilsko in samomorilsko igro.
Vstop je dovoljen z izkaznico Kinoateljeja 1999 (7 tisoč lir), vstopnica stane 8 tisoC lir, abonma za 12 filmov pa 48 tisoC lir. Prihodnji Četrtek bo na sporedu iranski film Jabolko, nato pa po vrsti do konca aprila še filmi »Martha, Frank, Daniel in Laurence«, »Tango«, »Velvet goldmine« in »Train de vie«.
PLEŠIVO / V PONEDELJEK ZVEČER
Tat zbežal čez mejo
Ukradeni mercedes je zapustil v Sloveniji
Ilegalno prehajanje jheje med Slovenijo in dalijo poteka v obeh sniereh. V smeri Slove-nija - Italija prihajajo vecinoma nelegalni pri-Seljenci, obratne smeri pa , Se Po navadi poslužujejo osebe, ki se ukvarjajo z 2;rUgacno dejavnostjo, /■ako so policisti z Do-brovega v ponedeljek ok-1^8 21. ure v bližini ma-o°bmejnega prehoda Uugo pri Cerovem prebegli mercedes znamke ■^50 E TD italijanske regi-stracije AS 155 CE.
. Policisti so opazili, da je voznik z ugasnjenimi acmi in počasno vožnjo
Farsa v treh dejanjih N. Manzarija
MRTVI ne plačujejo
DAVKOV
Režiser Darko Komac f^turni center Lolze Bratuž
—------Nedelja,
L eiarca, ob 17. uri
pripeljal preko meje. Na slovenskem ozemlju je nato prižgal luči in s pospešeno hitrostjo zapeljal proti naselju. Policijska obhodnica, ki je bila v zasedi, je takoj zapeljala za njim. Voznik mercedesa je zaradi tega zapeljal spet proti Italiji. V kraju Plešivo, v bližini mejnega prehoda, pa se je zaradi globljega jarka moral ustaviti. Vozilo je zapustil kar na cesti in pobegnil peš spet Cez mejo, s Čemer se je izognil aretaciji.
Policijska patrulja je zatem opravila preventivni pregled vozila. Našli so rezervni kontaktni ključ in servisno knjižico. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo na vozilu zamenjano steklo na zadnjih levih vratih. Vozilo je bilo ukradeno 9. februarja v kraju Bastia Umbra pri Perugi, so ob preverjanju podatkov, potrdili z italijanske strani.
PORDENON
Mervič izgubil tožbo za sejem
Družba Outline goriške-ga podjetnika Roberta Merviča je izgubila tožbo proti Sejemski ustanovi v Pordenonu in bo morala poravnati 30 milijonov sodnih stroškov. Mervič je maja 1997 tožil pordenon-ske organizatorje sejma Fieramotori in zahteval 7, 5 .milijard odškodnine. V nasprotju z deželnim zakonom 10/81, ki dopušča en sam sejem v deželi s podobno razstavno vsebino, naj bi Porde-nonCani s svojim sejmom oškodovali goriški Motor Expo Racing v letih 1992-96, ko se je Mervič moral dokončno odpovedati sejmu, ki ga je prirejal od leta 1981. PordenonCani so se zagovarjali, da je bil njihov sejem le nadaljevanje sejma Motor Starš, ki je startal že leta 1977. Mervič je ugovarjal, da zaradi enoletnega presledka ni bilo kontinuitete s kasnejšim sejmom Fieramotori, vendar mu sodniki niso dali prav.
GLASBA / JAZZ SREČANJA
Koncert C. Hadena
Dober nastop kljub težavam vodje skupine
Težave s sluhom so voditelja skupine, basista Char-lieja Hadena (na sliki - foto Bumbaca) prisilile, da je nastopal v ozadju, za pregrado in plexiglasa, ki ga je ščitila pred zvočnimi valovi tria spremljevalcev (Ernie VVatts - sax tenor, Alan Broadbent - klavir in Larance Marable - bobni), ki so nastopali v ospredju. Kljub tem nenavadnim razmeram je VVest quartet pbnudil predsi-noCi številnemu goriškemu občinstvu v deželnem avditoriju dober koncert, ki je upravičil sloves skupine.
Koncert je bil predzadnji v nizu letošnjih Srečanj z jazz glasbo, ki se bo sklenil v ponedeljek, 22. marca, s koncertom kvarteta Steva Swallowa.
KINO
GORICA
KULTURNI DOM Gorica kinema - 20.45 »Festen«. rež. Thomas Vinterberg. vittoria i i8.4o-2o.3o-
22.20 »Lucignolo«. I. Massi-mo Ceccherini.
VriTORIA 3 18.20-20.10-22.00 »Ballando a Lughna-sa«. I. Meiyl Streep.
CORSO RdeCa dvorana: 17.30-19.45-22.00 »Shakespeare in love«. I. G. Paltrovv.
Modra dvorana: 18.00-21.30 »Salvate il soldato Ryan«. I. Tom Hanks.
Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Urban legend«. TRŽIČ
EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »Shakespeare in love«. I. Gwineth Paltrovv.
rt RAZSTAVE
GALERIJA ARS vabi jutri ob 18. uri v Katoliško knjigarno na odprtje razstave akademske slikarke Anke Krasna. Predstavila jo bo Breda Ilich Klančnik.
V KULTURNEM DOMU V GORICI in v galeriji Artes v Novi Gorici je do 25. marca na ogled dvojna razstava akademskega slikarja Borisa Za-platila.
KD BRIŠKI GRIČ vabi na uprizoritev farse N. Maijza-rija - Mrtvi ne plačujejo davkov, v izvedbi skupine Oder 90 (režija Darko Komac) v soboto, 20. marca, ob 20.30 v domu na Bukovju.
ODER 90 vabi na uprizoritev farse v treh dejanjih Nico-le Manzarija - Mrtvi ne plačujejo davkov (režija Darko Komac) v nedeljo, 21. marca 1999, ob 17. uri v KC L. Bratuža.
^3 OBVESTILA
GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil posebno pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav (CAAF). Interesente vabijo, naj se za sestavo prijav in druge strokovne nasvete oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20.
KRUT priredi 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v PoreCu -Zelena laguna od 27.6. do 17.7. (v dveh izmenah) in v Puli od 1.7. do 19.7. (dve izmeni) ter 7-dnevne počitnice v Ribnem od 18.7. do 25.7.99. Vpisovanje od 23.3. dalje pri Anamariji, tel. 0481-531644.
PD STANDREZ vabi v nedeljo, 28. marca, na ogled večerne uprizoritve (ob 20. uri) Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki. Avtobus odpelje ob 15. uri s slovenske strani mejnega prehoda v Rožni dolini. Prijave sprejemata Joana Nanut in Tiziana Zavadlav (tel. 0481-533177).
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR DANICA bo 11. aprila nastopil na reviji Primorska poje v Trstu. Za vse, ki želijo biti prisotni na koncertu, bo na razpolago avtobus. Informacije in prijave pri Dolores (0481-882222) in Kristini (tel. 0481-882195).
ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA
prireja z agencijo Nevemar od 19. do 26. junija križarjenje po Egejskem morju (Korčula, Delfi, Santo-rini, Mikonos, Rodos, Pirej). Vpisovanje do 26. t.m.: Enri-co Cecchini (tel. 0481-78380) in Jožef Ferietic (0481-78103) v večernih urah.
SEKCIJE VZPI/ANPI v občini Doberdob prirejajo 8. aprila izlet v Marzabotto. Prijave in pojasnila pri Mili do 25. marca.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787 DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - ROJEC, Ul. I. Maja 32, tel. 882578
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 11.00, Romano Coceani iz hiše žalosti v Ul. Corsica 6/A v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.45, Albina Boscarol vd. Lenardoo iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Romjanu in na pokopališče v Ronkah; 13.15j Antonio Ca-ramel iz splošne bolnišnice v Krmin.
Iz Tržiča: 10.30, Geremia Fedrigo iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Stefana v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče; 10.40, Antonio Sussich iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče; 12.30, Bruno Lorenzi na glavnem pokopališču.
NOVICE
SOVODNJE / NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE
ZA NAJMLAJŠE / POJE STEN VILAR
ASCOM izvaja anketo med trgovci in kupci
Združenje trgovcev ASCOM bo v sodelovanju z dijaki zavoda Fermi opravilo anketo med goriskimi trgovci in kupci. Pri izvedbi bo sodelovalo enaindvajset dijakov, ki bodo v -prihodnjih dneh obiskali trgovce v mestnem središču ter jim predstavili vprašalnik. Podoben vprašalnik bodo predstavili tudi kupcem. Anketa naj bi zajela približno štiristo oseb. Torej kar velik vzorec iz katerega bo razbrati utrip goriške trgovine, tako iz zornega kota trgovcev kot kupcev. Dijaki, ki bodo izvajali anketo, se bodo predstavili s posebno imensko izkaznico.
Drevi zadnja predstava gledališke sezone v Krminu
V	Krminu se danes zaključuje prva abonmajska sezona po ponovnem odprtju gledališke hiše lani jeseni. Ob 21. uri bo v občinskem gledališču nastopila znana igralka Valeria Valeti z delom »In viaggio con la zia« (Na popotovanju s teto) znanega avtorja Grahama Greena. Poleg Valerijeve bodo nastopili še Maurizio Marchetti, Mauro Marino, James Sam-pson in Paola Bonesi. Režiser predstave je Patrick Rossi Gastaldi.
Pogodbena zaposlitev za skrbnika galerije Spazzapan
Pokrajinska uprava namerava pogodbeno zaposliti za dobo enega leta kustosa, ki bi skrbel iz umetniškega in organizacijskega vidika za galerijo sodobne umetnosti »L. Spazzapan« v Gradišču. Zahtevajo se univerzitetna izobrazba in delovne izkušnje na specifičnem področju prirejanja razstav, s posebnim ozirom na sodobno mnetnost. Prošnje s priloženim izkazilom o izobrazbi ter opisom delovnih izkušenj je treba predložiti do 31. t.m. na Pokrajini.
V	Kulturnem domu 31. marca koncert Gorana Kuzminaca
V	sredo, 31. marca, s pričetkom ob 20.30 bo v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici nastopil znani hrvaški pevec Goran Kuzminac. Koncert, ki velja tudi za prvi nastop Kuzminaca v Gorici, sodi v okvir glasbenega festivala »Across the border« (Prekoračimo meje), ki ga prireja kulturna zadruga Maja iz Gorice. Na koncertu bo Kuzminac predstavil svoj zadnji CD »Gli angoli del mondo«. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288).
Predstavitev publikacije o vodeni zaščiti vinogradov
Med številnimi dejavnostmi, ki jih opravljajo v opazovalnici za bolezni rastlin, v zadnjih letih pridobiva na pomenu sodelovanje z vinogradniki in sadjarji zlasti za ti. vodeno zaščito rastlin pred napadi zajedalcev in glivičnih bolezni. Koristi takega sodelovanja so večstranske: zaščita pridelka, manjša uporaba zaščitnih sredstev, manjše obremenjevanje okolja. Na širšem območju je nameščenih 25 manjših central za zbiranje klimatskih in drugih podatkov, ki jih potem računalniško obdelajo in vinogradnikom ter sadjarjem svetujejo najprimernejši Cas za škropljenje. Tako sodelovanje se izvaja že nekaj let, rezultati pa so iz leta v leto boljši. Danes, 18. t.m., ob 17.30, bodo rezultate vodene zaščite vinogradov in sadovnjakov predstavih v posebni publikaciji, v enoteki v Kiminu.
Posvet za uskladitev delovanja društev
V aprilu bodo na Vrhu praznovali 25-letnico, v Rupi pa 10-letnico postavitve spomenikov
Izšla je kaseta otroških pesmi Pika in Nejc
Viljem Gergolet avtor glasbe
Sovodenjski župan inž. Igor Petejan je prejšnji veCer sklical v občinski dom zastopnike društev, ki delujejo v občini, da bi se z njimi pogovorili o njihovih naCrtih tja do poletja. Takšne sestanke prirejajo v Sovodnjah običajno dvakrat letno. Ob takšnih priložnostih skušajo uskladiti naCrte društev, da bi prišlo do istočasnih pobud in prireditev.
Na sestanku, ki ga je vodil podžupan prof. Leopold Devetak, je bilo največ govora o letošnjih proslavah dneva odporništva. V sovodenjski občini bodo vašCani ob tej priložnosti imeli še nekaj posebnega. Na Vrhu bodo proslavili 25-obletnico postavitve spomenika padlim, v Rupi pa 10-letnico. Znano je namreC, da so v Sovodnjah že leta 1965 postavili spomenik vsem padlim v občini na vogalnem prostoru pred županstvom, kasneje pa še v posamičnih vaseh, in sicer na Vrhu, v Ga-brjah, na Peci in v Rubijah. Prva letošnja proslava bo v Rupi že 11. aprila. Pela bosta zbora Rupa-Pec in Skala iz Ga-brij, igrala bo godba na pihala iz Doberdoba, govoril bo župan Petejan. Na Vrhu bo proslava 25. aprila popoldne. Pel bo Tržaški partizanski pevski zbor, govoril bo Ciril Zlobec. Program obeh proslav sta na sestanku na županstvu orisala zastopnika obeh sekcij Združenja bivših partizanov. Polaganja vencev pred spomeniki bodo 24. aprila zveCer v Gabrjah,
25. aprila dopoldne pa v Sovodnjah, na Peči in v Rupi.
Sledilo je dogovarjanje o prirejanju poletnih praznikov. Predstavniki društev - na sestanku so bili prisotni številni njihovi zastopniki - so orisali posamezne programe ne samo za prireditve v domačem kraju, marveč tudi za nastope drugje. Za letošnji občinski praznik bo poskrbelo Kulturno društvo Skala v Gabrjah, ki je bilo ustanovljeno pred devetdesetimi leti.
Na sestanku je bil govor tudi o monografski publikaciji o občini So-vodnje, ki jo )e napisal Marko VValtritsch, in ki jo bodo predstavili sredi aprila. Avtor je zbral veliko starih dokumentov
in Časopisnih člankov. Občina bo poskrbela, da bo gradivo na razpolago društvom za razstave o svojem kraju. Prva takšna razstava bo v aprilu odprta na sovodenjskem županstvu.
Podžupan Devetak je izkoristil priložnost, da se je zahvalil pobudnikom in izvajalcem letošnjega pustnega sprevoda v Sovodnjah. Čeprav je prireditev šele na začetku (prvi sprevod je bil pred dvema letoma), je že pritegnila pozornost tudi ljudi iz drugih krajev, zato je upati, da se bo nadaljevala. Organizatorji so na tem sestanku obljubili, da bodo tudi v prihodnje poskrbeli, da bo ta prireditev na sporedu in da bo rasla iz leta v leto.
Animator Sten Vilar je v goriškem prostoru dobro poznana osebnost. Bil je namreC vzgojitelj v goriškem dijaškem domu Simona Gregorčiča, poznamo pa ga tudi iz raznih nastopov še posebej za otroke ter tudi kot voditelja na raznih Pajk’s shovvih in drugih prireditvah. Danes se je Vilar v celoti posvetil prav animatorskemu delu z najmlajšimi in priznati moramo, da mu to nadvse dobro uspeva, saj odgovarja posvem njegovi Človeški nagnjenosti. Po letih, ki ji je preživel v zamejstvu, se je preselil ponovno v Ljubljano in tamle ustanovil agencijo Anima, ki skrbi za animatorsko delo. S svojimi nastopi se je v zadnjem Času Vilar že
večkrat predstavil tudi pri nas.
Zadnjič se je to zgodilo na Mali Prešernovi proslavi - praznovanju slovenskega kulturnega praznika namenjenem otrokom, ki so ga priredili v goriškem Kulturnem domu. Ob tej priložnosti je Sten Vilar predstavil svojo prvo otroško glasbeno kaseto Pika in Nejc, ki vsebuje deset zabavnih, a istočasno vsebinsko globokih pesmi. Med najznačilnejše sodijo prav gotovo Tele...zija, Morje, Pika, Skupaj lažje razstemo, Poštar Peter, in druge, ki jih nekateri zamejski otroci že prepevajo.
Omenjena kaseta vsebuje tudi kanček Gorice: poleg tega, da je Sten »gorenjski Goričan«, je pri nekaterih pesmi iz kasete glasbo pripravil Viljem Gergolet iz Doberdoba. Gergolet je zložil glasbo za naslednje pesmi: Skupaj lažje razstemo, Poštar Peter, Tele...zija in Morje. Zaradi tega lahko kaseto Pika in Nejc smatramo še toliko bolj za našo, saj je vsaj delno zrastla tudi na našem zelniku.
V teku so razgovori, da bi pesmi ilustrirali in ■podobno kot s pravljico Tri muce sestavili novo slikanico za naše najmlajše. Upati je, da se bo zamisel elanov zadruge Maja in Agencije Anima uresničila in to v najkrajšem času. Ce bo tako, bodo v poletnem času naši malčki že lahko peli omenjene pesmi in obenem še barvali novo slikanico.
Iskanje novih prostorskih rešitev za potrebe univerze
Predsednik Konzorcija za razvoj univerzitetnega študija v Gorici prof. Claudio Cressati je bil pobudnik ponovnega sestanka namenjenega reševanju prostorskih težav za univerzitetne teCaje, ki je bil v prejšnjih dneh na goriškem županstvu. Udeležili so se ga župan Gaetano Valenti s podžupanom Nosellijem in odborniki za šolstvo, javna dela in urbanistiko ter predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin z odbornico za šolstvo Mario Rosario Di Dato.
Predmet razgovora je bilo predvsem iskanje primerne rešitve za študente nove fakultetne smeri za odnose z javnostjo. Prvi letnik obiskuje 400 študentov, v prihodnjih treh letih pa naj bi število naraslo na 1.200. V palači Alvarez, ki jo je Pokrajina z 20-letno
pogodbo namenila tečajem Videmske univerze, ni dovolj velikih predavalnic. Problem so letos zasilno rešili z najetjem dvorane UGG, ki jo plačuje občina, treba pa bo najti ustreznejše in trajnejše rešitve, je dejal predsednik Cressati. Poleg tega so na sestanku poudarili željo, da bi univerzi iz Vidma in Trsta izdelali tocnejše večletne programe za razvoj lastnih tečajev v Gorici, kar bi omogočilo pravočasno načrtovanje investicij in reševanje strukturalnih problemov.
Tako občinska kot pokrajinska uprava sta zagotovili pomoč pri iskanju rešitev. Med temi je uporaba novih prostorov v razširjenem kompleksu nekdanjega semenišča v Ul. Al-viano, preverjajo pa tudi možnost obnove drugih poslopij v mestu.
GORICA / MESTNI REDARJI
GLASBA / NOCOJ V KC LOJZETA BRATUŽA
Literarni natečaj CONI-ja
Italijanski olimpijski odbor je razpisal IS.vsedržav-ni fiterami natečaj za zgodbe s področja športa. Prva nagrada je predvidena v znesku pet milijonov lir, druga v znesku 2,5 milijona lir. Pri natečaju lahko sodelujejo avtorji še neobjavljenih prispevkov ah spisov, ki so bili prvič objavljeni med 1.1.1998 in 31.12.1998. Prispevke (največ deset tipkanih strani) je treba poslati do 30. aprila, v sedmih izvodih po pošti na tajništvo »Concorso Na-zionale del Racconto sportivo« v Rimu pri Ufficio Stampa CONI - Foro [talim 00194 ROMA. Podrobnejše informacije nudijo po telefonu 06-36857386.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ - GORICA KONCERTNA SEZONA 1998/99
KLAVIRSKI TRIO
SIJAVUS GADŽIJEV, klavir STEFAN COLES, violina MIHAI DANCILA, violončelo
J. Haydn - Trio St. 1 v G-duru W.A. Mozart - Trio v G-duru KV 564 J. Brahms - Trio v II-duru op. 8
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici Danes, 18. marca 1999, ob 20.30
Autovelox bo tudi v mestu bRdal hitrost avtomobilov
Mestni redarji v Gorici bodo poostrili nadzorstvo nad avtomobilisti še posebno glede spoštovanja omejitev hitrosti na nekaterih vpadnicah in mestnih obvoznicah. Strožjo kontrolo je napovedal poveljnik Franco Stacul že v prejšnjih dneh na srečanju s predsedniki rajonskih svetov, ko so skupaj z odbornikom za mestno policijo Lufgijem Coano in sodelavci pozitivno ocenili uvedbo ti. rajonskih policajev, s katerimi so izboljšali - Čeprav še ne v zadostni meri, po mnenju predsednikov rajonov - nadzor v predmestnih predelih.
Ob skrbi za javni red je vse bolj občutena tudi potreba po spoštovanju prometnih predpisov, saj se vse preveč avtomobilistov na nekaterih ulicah v mestu obnaša kot na dirkališču. Hitrost je očiten vzrok skoraj ducata nesreč v nekaj
tednih na ovinku v Ul. della Barca, ki je sicer oster vendar brez težav prevozen, la da se spoštuje omejitev hitrosti na 50 km/h, ki velja v mestu. Toda le malokdo spoštuje to omejitev, kot dokazujejo številne nesreče.
Podobno se dogaja tudi na drugih ulicah, ugotavlja poveljnik mestnih redarjev Stacul, ki navaja kot najbolj kritične točke ulice III armata, Trieste, Faiti, Garzarolli, Veneto, Leoni, Paolo diacono, Drev. 20. septembra in druge, kjer neodgovorni avtomobilisti spravljajo v nevarnost sebe, predvsem pa pešce in kolesarje. Tudi na zahtevo rajonskih svetov bodo zato redarji poskrbeli za strožje nadzorstvo in se pogosteje posluževali naprave auto-velox za merjenje hitrosti zlasti na navedenih ulicah. Avtomobilisti so torej opozorjeni.
Trio Gadžijev - Coles - Dancila
Odlični izvajalci se bodo predstavili s klasičnim repertoarjem
Na šestem koncertu letošnje glasbene sezone SCGV Emila Komela v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža bo nocoj ob 20.30 nastopil pred kratkim ustanovljeni klavirski trio (na sliki), ki ga sestavljajo priznani in tako v Italiji kot na mednarodni ravni dokaj uveljavljeni izvajalci. To so v Gorici že dobro poznani pianist Sijavuš
Gadžijev, ki med drugim vodi klavirske izpopolnjevalne teCaje pri centro Komel, ter dva romunska glasbenika, violinist Stefan Coles in violončelist Mihai Dancila. Predstavili bodo tri skladbe iz klasičnega repertoarja velikih mojstrov (Haydn - Trio št. 1 v G-duru; Mozart - Trio v G-duru KV 564; Brahms - Trio v H-duru op. 8).
Vaš bančni partner
v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

1
: I

f

Četrtek. 18. marca 1999
mmM mmmmm mmmmmsmm
■H Hi

ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / EVROPSKA CENTRALNA BANKA
Vznemirljivo pojenjanje investicij v evrodržavah
Brez naložb bo rosi BDP vprašljivo tudi no dolgi rok Kritiko računskega sodišča o preglednosti proračuna
RIM - Italijanski zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi je evropskemu komisarju za monetarne zadeve Yvesu Thibaultu de Silguyju poslal dopis, v katerem je dopolnil številke o gibanju javnih računov v tekočem in dveh prihodnjih letih. Delež javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod (BDP) se bo po Ciampije-vih računih letos znižal na 2, 3% (lani je znašal 2, 7%), kar je je manj kot napovedano znižanje na okrogla 2%, medtem ko se cilja za leti 2000 in 2001 ne bosta spremenila (1, 5% in 1%). Italijanski BDP pa bo - kot
je bilo že napovedano -letos zrasel le za 1, 5%, za prihodnji dve leti pa ostaneta v veljavi dosedanji predvidevanji: +2, 8% prihodnje leto in +2, 9% v letu 2001.
Podatek o letošnjem deležu primanjkljaja na BDP viri zakladnega ministrstva sicer niso potrdili, ker še ni dokončen. Tehniki zakladništva ga namreč še izračunavajo, saj mora ministrstvo v prihodnjih dneh poslati računske dokumente v parlament. Isti viri so včeraj izrazili tudi presenečenje zaradi pritožb računskega sodišča nad nepreglednostjo italijanskih javnih računov.
Računski sodniki so kritike izrazili na včerajšnji avdiciji v proračunski komisiji poslanske zbornice, kjer so naznanili, da je državni proračun »zaradi skromnosti informacij praktično neberljiv«. Zakladništvo je na obtožbe nemudoma odgovorilo z opozorilom, da so italijanski javni raCuni izdelani po pravilih Evropske unije in da jih sproti preverja Eurostat.
Toda vrnimo se h kazalcem gospodarske rasti, ki ne pojenja le v Italiji, ampak kaže podoben trend v državah monetarne unije. V mesečnem statističnem biltenu Evropske centralne banke (ECB), ki so ga včeraj objav ili v Frankfurtu, izstopata zlasti dve ugotovitvi: naložbena vlaganja se bodo letos v enajstih državah evra zvišala manj kot lani, medtem ko se bo stopnja rasti realnega BDP zaradi upadajočega povpraševanja tujih trgov znižala na 2, 2% do 2, 6%, potem ko je lani znašala 3%. Da leto 1999 ne bo rožnato, zdaj priznava tudi BCE, potem ko je podobna predvidevanja že izdelala tudi bruseljska komisija. MoCan upad deleža investicij na BDP pa po mnenju ECB ni samo posledica upadanja povpraševanja na tujih trgih, ampak tudi negotovosti o usmerjanju davčne politike in gibanja plaC v državah evra. Brez vlaganj pa seveda ni perspektiv za gospodarsko rast, zato je ECB zaskrbljena tudi za dolgoročne makroekonomske trende.
Nove tarife za Mice s fiksnega na mobilni telefon
RIM - Nadzorni organ za telekomunikacije je včeraj napovedal, da bodo 18. aprila zaCe-le veljati nove tarife za telefonske klice s fiksnega na mobilni telefon. Tudi te bodo sicer le prehodne tarife do popolne reforme tega področja, do katere bi moralo priti pred koncem letošnjega julija. Glavna novost novega prehodnega režima je znižanje tarif za klice na telefone tarifnega razreda »family« za približno 15% in znižanje tarife »peak« (od 7.30 do 20.30 od ponedeljka do petka) za 23%, vendar se prihranek zniža na 17, 6%, Ce
upoštevamo impulz ob odgovoru na klic. Praktično nobene spremembe pa ne bo za tarifni razred »business«.
Po prvih izračunih bodo nove tarife povzročile operaterjem precej škode glede na lanski iztržek, in sicer za okrog 30% (ali 264 milijard lir) Telecomu in za približno 10% (ali 474 milijard lir) vsakemu od ostalih operaterjev. Kot je znano, je 'prav to botrovalo zvišanju tarif v januarju, ki je bilo potem zaradi pravega upora javnega mnenja suspendirano v pričakovanju odločitve nadzorne oblasti.
Renault potrdil nakup 35 odstotkov Nissana
PARIZ - Francoski Renault je včeraj objavil dolgo pričakovano ponudbo za odkup 35-odstotnega lastniškega deleža japonskega Nissana. Okvirna vrednost posla je 4 milijarde dolarjev, ponudbo pa je z odobravanjem sprejel tudi sam Nissan. S poslom bo Renault dobil pravico do dajanja veta na odločitve uprave drugega najvecjega japonskega proizvajalca avtomobilov. Gre za stopnjo tujega nadzora, ki bi bila še pred nekaj leti povsem nepredstavljiva, saj je bil Nissan simbol japonske gospodarske moči. Posel bi moral biti sklenjen do konca meseca. V okviru prestrukturiranja bo Renault na Japonsko verjetno poslal ekipo svojih strokovnjakov, najverjetneje pa bo moral prevzeti tudi do Četrtine Nissanovega dolga.
V Gorici posvet o čezmejnem sistemu zemljiške knjige
TRST - V Gorici bo 16. in 17. aprila v Deželnem avditoriju posvet o zemljiškoknjižnem sistemu z naslovom Čezmejni sistem zemljiške knjige. Posvet, ki bo potekal v petek popoldne in vso soboto, organizirajo Goriška hranilnica, bančna grupa Casse Venete in Sklad Goriške hranilnice. Predavatelji bodo strokovnjaki s pristojnih sodišč, ministrstev, notarskih in odvetniških zbornic iz Italije, Slovenije in Avstrije. Govorili bodo o praksi in izkušnjah na področju prava, informatizacije, izobraževanja, publicitete pogodb, zemljiškoknjižni sodni praksi in vodenju zemljiških knjig.
Sekcija samostojnih poklicev pri SDGZ ob tem obvešča vse zainteresirane, da se je treba na posvet prijaviti do 22. marca, vse potrebne informacije in program pa lahko dobijo v organizacijskem tajništvu SDGZ (tudi po tel. 040/362949).
Ponudba Banque Nationale de Pariš odobrena
PARIZ - Francoski svet za finančno poslovanje je odobril ponudbo Banque Nationale de Pariš (BMP) za nakup bank Paribas in Societe Generale. Generalni direktor BNP Baudouin Prot je ob tem zavrnil glasove o ponudbi Deutsche Bank, da bi sodelovala v operaciji. Združitev Paribas in Societe Generale bo kljub razburljivem razvoju dogodkov potekala normalno, saj je svet za finančno poslovanje odobril sočasno povezovanje obeh bank in njuno morebitno združitev z BNP. Edina sprememba hi bili lahko Časovni zamiki poteka združevanja.
Eurofer umaknil pritožbo proti Acroniju
LJUBLJANA - Slovenske železarne so vCeraj iz Bruslja prejele dopis Evropske komisije, ki potrjuje, da je Eurofer umaknil pritožbo zoper njihovo družbo Acroni. Tako bo antidumpinški postopek, ki so ga v avgustu 1998 sprožila nekatera jeklarska podjetja iz držav Članic EU, uradno ustavljen. Kot so sporočili iz Slovenskih železarn, bo Evropska komisija na tej podlagi ustavila antidumpinški postopek glede izvoza nerjavnega jekla iz Slovenije brez kakršnihkoli ukrepov proti Acroniju.
RUSIJA / GOSPODARSKA KRIZA SE POZNA TUDI V TURISTIČNI DEJAVNOSTI
Tuji turisti spoznavajo zgodovinske lepote Rusije
Tujci odkrivajo Rusijo - Prednost imajo organizirani turisti - Največ poslovnih stikov - Italijanov še ni bilo veliko
MILAN - Gospodarska kriza, ki je sredi lanskega leta prizadela Rusijo, je zelo škodovala tudi tamkajšnjemu turizmu. Tudi zaradi tega, ker med turiste štejejo poslovne ljudi, teh pa je v drugi Polovici leta bilo manj kot v Prejšnjih razdobjih. Se najbolj je kriza prizadela odhode Rusov na izlete v inozemstvo. Njihovo število je padlo, tako ocenjujejo, tudi do 80 odstotkov. O tem so zelo odkrito govorili ruski zastopniki na milanskem turističnem sejmu BIT konec letošnjega februarja.
Med številnimi tiskovnimi konferencami na tem sejmu so svojo priredili tudi zastopniki ruskega turističnega holdinga In-tourist, ki ima letos 70 let. Z nji-nd so za govorniškim odrom bili Zstopniki ruskega letalskega prevoznika Aeroflot. Se danes v Rusiji najraje sprejemajo turiste, ki ija hodijo v organiziranih skupinah. Na tiskovni konferenci je Prišlo do izraza, da je težko dobiti
vizum za vstop v Rusijo, Ce nimaš prej zagotovljenega bivanja v hotelu. S takšnimi težavami se srečujejo zlasti tisti, ki tja nameravajo s kamperjem. Treba pa je povedati, da so v Rusiji zgradili ali prenovili hotele predvsem v Moskvi in St. Petersburgu, v drugih krajih prostrane dežele pa je malo sodobno urejenih hotelov. V Rusiji je v zadnjem Času prišlo do velikanskih sprememb. Očitno pa ljudje ne pozabijo na stare navade. Mladi zastopnik Aeroflo-ta je govoril v ruščini in večkrat omenil »Leningrad«, njegov prevajalec v italijanščino pa je rekel »San Pietroburgo«.
Na tiskovni konferenci v Milanu še niso imeli dokončnih podatkov o turizmu v lanskem letu. Zato so novinarjem in tour operaterjem posredovali podatke o turističnem poslovanju v prvi polovici leta. Število tujih turistov in potnikov nasploh je v zadnjih nekaj letih skokovito naraščalo. V
letu 1997 je Rusijo obiskalo 17.458.600 tujcev (le 4, 6 milijonov leta 1994), od tega 2.515.000 turistov. Večina je bila poslovnih ljudi, kar pomeni, da je ogromni ruski trg zelo zanimiv. V prvi polovici lanskega leta je prišlo v Rusijo 7.138.000 potnikov, kar je nekaj manj, kot v prvem polletju leto prej. Padec je bil še bolj občuten v drugi polovici leta.
Odkod so tujci prišli v Rusijo? Poljaki so bili na prvem mestu v letu 1997. Prišlo jih je 1.254.000, od teh več kot milijon turistov. VeC kot milijon je bilo Fincev. Na tretjem mestu so bili Kitajci, potem Nemci, Američani in Francozi. Italijani so bili na sedmem mestu. Skupaj jih je prišo 93.700, od tega 44.000 turistov.
Razmerje in številke so se spremenile v lanski prvi polovici. V Rusijo je prišlo več kot pol milijona Fincev, ki so zasedli prvo mesto. Za njimi so bili Poljaki (408.000), Litvanci (400.000), Ki-
tajci (215.000), Nemci, Estonci, Letonci, itd. Do tu splošni podatki o prihodu tujcev. Kar zadeva izrecno turiste, so bili Poljaki na prvem mestu (253.000). Turistov iz Italije je bilo 15.700, prišli so na 9. mesto.
Zastopniki ruskega letalskega prevoznika Aeroflot so povedali, da posodabljajo svojo floto tudi z nakupom ameriških in francoskih potniških letal. Za vzdrževanje njihovih letal, poleg domačih, skrbijo tudi tehniki nemške Lufthanse. Iz Italije ruska letala letijo 20-krat tedensko iz Rima, Milana, Benetk in Ancone, pristajajo pa v Moskvi in St. Petersburgu. Možne so vse druge povezave, kajti Aeroflot je povezan z vsem svetom. V zadnjem Času so priredili tudi nekaj kombiniranih turističnih potovanj iz Moskve v Sibirijo, Mongolijo in na Kitajsko z letali in transibirsko seleznico.
Marko VValtritsch
TEČAJNICE
7 FVPO- 1 936
I EVRO= 1.936,27 URE
		
17. MAREC 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	17.03.	16.03.
ameriški dolar	1,0966	1,0901
japonski jen	130,18	128,65
grška drahma	321,18	321,30
danska krona	7,4317	7,4322
švedska krona	8,9780	8,9690
britanski funt	0,6744	0,6730
norveška krona	8,5400	8,5515
češka krona	37,960	38,050
ciprska lira	0,57984	0,57951
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	253,81	253.66
poljski zlot	4,3070	4,3107
slovenski tolar	189,9264	190,3930
švicarski frank	1,5987	1,5995
kanadski dolar	1,6685	1,6658
avstralski dolar	1,7502	1,7365
novozelanski dolar	2,0842	2,0613
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
17. MAREC 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
KSOIMLL V /ALU 1C	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,1081	1,0888
britanski funt	0,6852	0,6683
švicarski frank	1,6108	1,5822
danska krona	7,5561	7,3483
norveška krona	8,6963	8,4630
švedska krona	9,1367	8,9091
kanadski dolar	1,6992	1,6575
grška drahma	326,45	317,61
japonski jen	132,59	129,05
avstralski dolar	1,7808	1,7370
slovenski tolar	193,62	189,90
hrvaška kuna	8,067	7,45
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRU2NA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
16. MAREC 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1070	1,0898	1749	1777
britanski funt	0,6808	0,6674	2844	2901
kanadski dolar	1,7050	1,6422	1136	1179
japonski jen	134,80	126,65	14,36	15,29
švicarski frank	1,6133	1,5802	1200	1225
norveška krona	8,7421	8,3501	221	232
švedska krona	9,1948	8,7550	211	221 >
grška drahma	337,47	293,75	5,74	6,59
danska krona	7,5706	7,2850	256	266
avstralski dolar	1,8408	1,7196	1052	1126
slovenski tolar	193,72	188,90	10,00	10,25
hrvaška kuna	8,0719	7,3104	235	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27		1
			
17. MAREC 1999		INDEKS MIB 30:-0,44%	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € vat,*
ALITAUA	3,329 -0,50	ITALGAS	4,739 -0$
ALLEANZA	11,129 +0,12	MEDIASET	8,768 +lj9
COMIT	6,649 +1,90	MEDIOBANCA	11,880 +0,32
BCA Dl ROMA	1,456 +0,62	MEDIOIANUM	6,5586 -2,3.1
FIDEURAM	5,656 -0,92	MONTEDISON	0,992 +2,76
INTESA	5,449 +1,60	OLIVETTI	2,999 +1,01
BENETTON	1,596 +1,14	PARMALAT	1,397 +1,74
COMPART	0,740 +5,27	PIRELLISPA	2,690 -0,48
EDISON	8,960 +0,40	RAS	10,219 +0,46
ENI	5,795 -0,44	ROLO BCA 1473	22,760 -0,91
FIAT	3,007 +0,46	SAIPEM	3,555 -0,08
FINMECCANICA	0,979 -1,54	SAN PAOLO IMI	15,940 -2,92
GENERALI	36,210 -0,79	TIM	6,097 -2,33
HDP	0,640 +2,38	TELECOM ITA	9,403 -0,52
INA	2,693 +0,48	UNICREDIT	5,182 +0,13
			
		M ljubljanska banka	
		^	Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
NOVICE
NOGOMET / ČETRTFINALE V LIGI PRVAKOV
Visoka zmaga Genertela
FASANO (BRINDISI) - Kot je bilo pričakovati je vCeraj tržaški Genertel v prvi tekmi Četrtfinala konCnice italijanskega rokometnega prvenstva brez težav premagal domaCo ekipo Junior Fasano s 33:17 (14:7). Razen v začetnih minutah, ko so gostitelji držali korak s Tržačani, je bila tekma precej enosmerna. Genertel je namreč že v prvem polčasu zanesljivo vodil in sklenil srečanje s 16 zadetki prednosti. Najboljši strelec srečanja je bil »TržaCan« Novokmet, ki je dosegel 10 zadetkov. Vsa ekipa pa je dobro in učinkovito igrala, kar daje dobro upati za nadaljnje nastope v tej končnici. Povratno srečanje s Fasanom bo v soboto v Trstu. Po včerajšnji visoki zmagi so varovanci tenerja Lo Du-ce že zanesljivo v polfinalu.
Goriški Sdag drevi v Rimu
RIM - V predzadnjem kolu itlaijanskeg akošarkr-skega prvenstva Al lige bo goriški Sdag drevi ob 20.30 igral v Rimu proti domači ekipi Pompea, ki je na 5. mestu lestvice. Goričani si v Rimu nadejajo zmago, tako da bi si že drevi zagotovili obstanek v Al ligi. Favorizirani za zmago so sicer Rimljani, toda goriški košarkarji so na zadnjih tekmah dokazali, da so zmožni vsakega podviga in zato tudi danes niso brez možnosti za zmago.
DREVISNJI SPORED(20.30): Mabo Pistoia -Kinder Bologna, Benetton Treviso - vArese, Muller Verona - Zucchetti Reggio Emilia, Teamsystem Bologna - Ducato Siena, Termal Imola - Sony Imola, Pepsi Rimini - Polti Cantu, Pompea Rim - Sdag Gorica.
Nepričakovan poraz Cunea
ISTANBUL - V finalu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev v Istanbulu je francoski Cannes nepričakovano premagal Alpitour Cuneo s 3:2 (28:26, 28:26,19:25,19:25,15:10).
CANNES: Pokosta 17 (17+0), Opota 1 (1+0), Schalk 10 (10+0), Haldane 11 (11+0), Delafuente 14 (14+0), Halle 1 (1+0), Brifaud 1 (1+0), Davis 30 (30+0), Blain libero, n.v. Sanchez in Delaye. ALPITOUR: Pascual 23 (23+0), Mastrangelo 8 (8+0), Gallotta 9 (9+0), GrbiC 7 (7+0), Petrelli libero, Bachi 3 (3+0), Casoli 17 (17+0), Roča 4 (4+0), Her-nandez 15 (15+0), n.v. Spescha, Sottile in Gavotto.
Slavje Italijana Bartolija
SAN BENEDETTO DEL TRONTO - Italijanski kolesar Michele Bartoli je zmagal na letošnji etapni dirki od Tridentinskega do Jadranskega morja. To je tretja etapna dirka, ki jo ta kolesar osvoji v svoji karieri. Včerajšnjo osmo in zadnjo etapo je v sprintu osvojil Jan Svorada pred Italijanoma Fagninija in Lombardijem.
Na skupnem vrstnem redu je Bartoli ohmail prvo mesto z 9 sekundami naskoka nad Rebellinom in 14 sekund nad Garzellijem. Na Četrto mesto se je uvrstil Francoz Jalabert (+21 sekund), na peto pa Spanec Gonzales (+30).
Košir državni prvak v slalomu
ROGLA - Jure Košir (Kr. Gora/l:26, 53) je osvojil naslov državnega prvaka na prvenstvu na Rogli. Drugo mesto je z 1, 97 sekunde zaostanka pripadlo Mitji Kuncu (Črna), bron pa je osvojil Matjaž Vrhovnik (Rog-Krka), ki je zaostal že 2, 03 sekunde. Drago Grubelnik in Jernej Reberšak, ki sta bila po prvi vožnji na drugem in tretjem mestu, sta v drugem nastopu odstopila. (STA)
Največ reprezentantov iz Rudarja
LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije je posredovala spisek nogometašev, ki bodo sodelovali na pripravah za kvalifikacijski nogometni tekmi Članske reprezentance Slovenije z Gruzijo (27. t.m. v Tbilisiju) in Albanijo. (31. t.m. v Ljubljani). Reprezentanco bodo sestavljali: Ačimovič (Crvena Zvezda), BulajiC (Koeln), Ceh (GAK), Dabanovič, Gajser, Pavlovič (vsi Rudar Velenje), Istenič (Fortuna Duesseldorf), Karič (Maribor Teatanic), Knavs (Tiral), Milanič (Sturm), Milinovic (LASK), Mitrakovič (HIT Gorica), Osterc (Hercules), Pavlin (Freiburg), Rudonja (St. Truiden), Simeunovič (Sekerspor), Udovič (Young Boys) in Zahovič (Porto). Galic (Maribor Teatanic) bo sodeloval le na tekmi z Albanijo. (STA)
Volkovi potonili v jezeru
Jezerniki iz Los Angelesa so tokrat, verjetno še jezni zaradi ponedeljkovega poraza v Sacramentu in norčevanja njihovega Čudaškega zvezdnika Denni-sa Rodmana, s 107:101 premagali svoje gostitelje v Minneapolisu. Najbolj sta se izkazala Shaquille 0‘Neal s 24 točkami in Glen Rice z 22 točkami. Los Angeles je zmagal na 11 od 12 tekem, odkar je trenerja Dela Harrisa zamenjal Kurt Rambis.Za Milvvaukee je Vlade Divac nanizal 18 točk in 10 uspešnih skokov. Vladimer Stepania in Marko Mihe nista igrala.
Izidi: Indiana - Atlanta 79: 85, New York - Los Angeles Clippers 113: 89, Cleveland - Detroit 86: 82, Miami - VVashington 94: 85, Toronto - New Jersey 100: 85, Minnesota - Los Angeles Lakers 101:107, Milvvaukee - Phoenbc 92:110, Houston - Portland 101: 93, Seattle - Vancouver 87: 85, San Antonio -Sacramento 121:109.
Juventus vendarle v polfinalu, Interju pa ni uspel podvig
Turinčoni izenačili v Atenah proti Panathinaikosu s Contejevim golom Milančani igrali le 1:1 z Manchestrom - V polfinalu tudi Bayern in Dinamo
01ympiakos - Juventus 1:1 (1:0)
STRELCA: Gogic v 12. min., Conte v 40. min. d.p.
OLVMPIAKOS: (4-5-1): Eleftheropou-los, Amanatidis (44' dp De Souza), Ana-tolakis, Karataidis, Georgatos, Giannako-poulos, Mavrogenidis, Poursanidis, Ka-rapialis (33' dp Amponsah), DjordjeviC, Gogic, trener: BajeviC.
JUVENTUS (4-3-1-2): Rampulla, Mirkovič (38’ dp Birindelli), luliano, Montero, Di Livio, Conte, Deschamps, Davids, Zidane (45' dp Tacchinardi), In-zaghi, Esnaider (24’ dp Amoruso), trener: Ancelotti.
SODNIK: Merk (Nemčija). RUMENI KARTONI: Conte, Deschamps, Montero, Davids, Anatolakis, Di Livio in Karapia-lis. GLEDALCEV: 75.000.
ATENE - Kot zadnja leta si je turinsko moštvo tudi sinoči prislužilo polfinale v zadnjih minutah tekme. Grki so povedli že v 12. minuti prvega polčasa in nato imeli večji del tekem pobudo v rokah. Proti koncu srečanja pa je Conte dosegel izenačujoči gol in tako prislužil svoji ekipi polfinale, saj se je prva tekma v Turinu končala z zmago Jvuentusa z 2:1.
Mer - Manchester United 1:1 (0:0)
STRELCA: d.p. Ventola v 18. min., Sholes v 43. min.
INTER (3-4-3): Pagliuca 6, Colonnese 6, Bergomi 6 (24' dp Moriero 6), West 6.5, Zanetti 6.5, Cauet 7, Simeone sv (32' Ze Elias 5.5), Silvestre 5, Zamorano 6, Ronaldo 5 (15' dp Ventola 6.5), Baggio 6, trener: Lucescu 6.
MANCHESTER UNITED (4-4-2): Sch-meichel 7, G.Neville 6, Berg 7, Stam 6.5, Irvvin 5.5, Beckham 6.5, Johnsen 6 (31' dp Scholes 7), Keane 5, Giggs 5.5 (36' dp
P. Neville), Cole 6.5, Yorke 6.5, trener: Ferguson 7.
SODNIK: Veissiere (Francija). RUMENI KARTONI: Johnsen, Bergomi, Ze Elias, Colonnese, P. Neville. GLEDALCEV: 79.528.
MILAN - Interju ni uspel podvig, da bi nadoknadil dva gola zaostanka, s katerima je izgubil v Manchestru. Angleži so tudi na sinoCnji tekmi dokazali, da so zelo dobro in uigrano moštvo in da so se tudi povsem zasluženo uvrstili v polfinale. Nekajkrat jih je sicer »rešil« odlični vratar Schmeichel in da so Merjevi napadalci povsem odpovedali, pa je na dlani, da so si gostje neodločen izid zaslužili, kot tudi mesto v polfinalu.
OSTALA IZIDA: Dinamo Kijev - Real Madrid 2:0, Bayern - Kaiserslautem 2:0; kvalificirana Bayern in Dinamo Kijev.
Pokal pokalnih zmagovalcev: Lazio že v polfinalu
RIUM - Lazio, ki je že na prvem Četrtfinalnem srečanju tega pokala v Atenah preamgal Panions s 4:0, bo danes verjetno opravil le lažji trening in se bo zanesljivo uvrstil v polfinale.
Lazio bo igral z naslednjo postavo (4-5-1): 12 Ballotta, 7 Lombardo, 13 Nesta, 11 MihajloviC, 3 Lombardi, 17 Gottardi, 24 Couto, 26 Baronio, 21 De La Pena, 18 Nedved, 20 Stankovič.
Sodil bo Nemec Heynemann. Tekma se bo začela ob 20.45 in jo bo neposredno premašal TMC.
OSTALI SPORED: Valerenga (Nor) -Chelsea (Angl) prva tekma 0:3, Maccabi (Izr) - Lokomotiv Moskva (Rus) p.t. 0:3, Majorca (Spa) - Varteks (Hrv) p.t. 0:0.
HlAUSANNE / IZREDNO ZASEDANJE^-
Izključenih šest članov M0K, Samaranch pa je dobil zaupnico
Kaznim botrovala podkupninska afera v zvezi z ZOI v Salt Lake Cityju
LAUSANNE-Mednarodni olimpijski komite (MOK) je na svojem izrednem zasedanju v švicarski Lausanni zaradi podkupovalne afere ob dodeljevanju zimskih olimpijskih iger leta 2002 (Salt Lake City) izključil šest elanov, predsedniku Juanu Antoniu Samaranchu pa je bila na glasovanju izrečena zaupnica.
Svoje mesto v MOK je tako izgubilo šest mož, predvsem iz "eksotičnih" držav, tj. Augustin Carlos Arroyo iz Ekvadorja, Paul Wal-Ivvorka iz Samoe, Zein El Abdin Abdel Gadir iz Sudana,
Jean Claude Ganga iz republike Kongo, Lamine Keita iz Malija in Sergio Santander Fantini iz Čila.
Izključitve so se v MOK zgodile prvič v 105-letni zgodovini. Obtoženi (in Ze izključeni) imajo pa še vedno možnost na pritožbo. Svojo pravico bodo tako lahko iskali na sodišču v Švici.
Začetek glasovanja pa je bil tudi v znamenju glasovanja o zaupnici predsedniku MOK. Na tajnem izražanju mnenja je 78-letne-mu Spancu izreklo podporo 86 članov, dva sta bila proti, dva pa sta se vzdržala.
r NOGOMET / PRI ZARJI/GAJI
Miloš Tul odstopil!
Miloš Tul (na sliki) ni veC trener članske ekipe Zarje/Gaje, ki nastopa v promocijski ligi. Tul je dal svoj odstop, zamenjal pa ga je Michele Di Mau-ro, ki je pri društvu doslej Ze opravljal nalogo tehničnega direktorja. Di Mauro je vCeraj že vodil prvi trening združene ekipe. Zarja/Gaja je zadnje Čase nanizala nekaj porazov, na dlani pa je tudi, da so moštvo pestile poškodbe in diskvalifikacije.
ODBOJKA / SINOČI V 2ENSKI D LIGI
Z gostovanja v Ločniku se borovke vračajo s točko
Borovci pa so morali priznati premoč NPT (0:3)
ZENSKA D LIGA
Caffe Morocco - Bor Friulexport 3:2 (13:15, 17:15,6:15,15:13,16:14)
BOR: Flego 4+3, Ažman 8 + 19, D’Aniello 12+10, Jana Miličevič 0+3, Faimann 10+6, Gruden 1+3, Zadnik 5+4, Sternad 0+0, Sad-lovvski, Zorka Miličevič.
Borovke so v LoCniku dosegle koristno točko, vendar pa ne morejo biti preveC zadovoljne, saj so v bistvu zamudile lepo priložnost za zmago. Žal so bile premalo kon-
NOGOMET / NAŠI NAJMLAJŠI
CICIBANI Skupina B
Trieste Caldo - Breg 5:0 (3:0)
BREG: Klun, Rossone, Segulin, Skerlavaj, Kraljic, Pecchiari, Kalc, Zobec, Marconi.
Tokrat je vsa Bregova ekipa krepko odpovedala. Treba pa je priznati, da je Trieste Calcio zelo kakovostna ekipa.
Skupina C
Primorje A - CGS B 3:0 (1:0)
STRELCA: Ziani 2, Pipan.
PRIMORJE A: Dobrinovich, Ziani, Regent, Kante, Pipan, Ferfoglia, Druscovich, Candotti.
Spet dobra tekma domačinov, ki do sedaj nimajo enakovrednih nasprotnikov. Primorje je dobro začelo in takoj povedlo z lepim golom Pipana iz razdalje in stalno imelo igro v svojih rokah. Tekma je bila lepa in živahna. V dragem polčasu je Ziani dal še dva gola. Pohvalo zaslužijo vsi, predvsem Kante, ki igra zadnje tekme zelo dobro.
Skupina D
Primorje B - Trieste C 7:2 (3:0)
STRELCA: Meriggioli 5, Tuccio 2.
PRIMORJE B: Zuppin, J. in M. Skabr, Tuccio, Claudio, Smotlak, Meriggioli, Luc-chesi.
Primorje se je v tej tekmi razigralo in nasulo sedem golov Tržačanom. Junaka tekme sta bila gotovo Meriggioli in Tuccio, ki sta bila nerešljiva uganka za nasprotnike. Pohvala gre vsem, za lepo tekmo.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komiisja deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za dve koli diskvalificirala RobSrta Ispira (Zarja/Gaja), za eno kolo pa Giorgia Lorenzija (Zarja/Gaja). Prepoved igranja za eno kolo je v 1. AL dobil Paolo Interbartolo (So-vodnje), v 2. AL pa Alexios Blanos in Davide Parovel (oba Primorec), Massimo Ca-massa (Breg) in Sergio Mania (Mladost).
stantne, gostiteljice pa so' bile v izenačenih končnicah bolj prisebne. V prvih dveh setih so borovke močno zaostajale.
V	prvem so pripravile preobrat in zmagale, v drugem pa jim podoben podvig ni uspel, Čeprav so imele na voljo eno zaključno žogo.
Tretji set je zlahka pripadal horovkam. Poškodba ene od igralk pa je v tabor Morocca vnesla še dodatno zmedo.
Zal plave v zadnjih dveh setih niso bile več tako zbrane kot na začetku in loCniška še-sterka je tako vknjižila tesno zmago (v tie-breaku je že vodila s 7:0), čeprav bolj po krivdi borovk kot po lastni zaslugi.
Pohvalo si zasluži Saška Ažman.
MOŠKA D LIGA
Nuova Pallavolo - Bor 3:0 (15:8,15:11,15:4) BOR:	Milic 0+0,
JanCar 0+1, Volčič 9+9, Cuk 0+4, Miot 3 + 13, Šušteršič 0+0, Pertot 2+1, Jagodic 3+4.
Servis, točke: Bor 7/12, NPT 8/17; napake, točke: Bor 13, NPT 6.
V	prvem in tretjem setu so gostitelji imeli absolutno premoč, saj so so že vodili z 11:0 oz. 11:3.
Borovci pa bi lahko osvojili drugi set. Dvakrat so se nevarno približali nasprotnikom na 9:11 in na 10:12. VeC pa niso zmogli, saj jim je zmanjkala odločnost v napadu in tako so domačini zmagali s čistim 3:0.
(Dejan)
Domovi minikošarkarji osvojili že drugo zmago
Arte - Dom 4:48
DOM: Graziani 6, Komel 9, Zavadlav 1, Čotar 4, Valentinčič 2, Vončina 6, Gregori 10, Fajt 6, Turus 2, Peršolja 2. TRENER: David Gej.
Na Goriškem se je zaCelo košarkarsko prvenstvo za osnovnošolce, na katerem v isti skupini igrajo Dom, Ardita, Arte in UGG.
Najmlajši domovci so v gosteh dosegli že drugo zmago. Igrali so skupinsko, v obrambi so trdno branili, v napadu-pa so vsi prišli do koša. Danes jih ob 18. uri čaka tekma doma z Ardito-Treningi ekipe se odvijajo vsak torek (16.ISIS.00) in četrtek (17.30-19.00) v telovadnici Kulturnega doma v Gorici-(M.K.)
JADRANJE / REGATA ROTARV
GORSKO KOLESARSTVO
ODBOJKA / POKRAJINSKE LIGE NA GORIŠKEM
Furlani zaostal le za prvakom Pressichem
Nastop 131 jadralcev
Cupini in Sirenini jadralci so se polnoštevilno udeležili regate Rotary v razredu optimist, ki jo že Sesto leto zaporedoma prireja Lega Navale Italiana iz Gradeža. Vreme je bilo spomladansko in pihljala je rahla sapica. Morje je'bilo skoraj mirno s precej močnim tokom.
Organizatorjem je tako uspelo izpeljati oba predvidena plova, kljub nekoliko prešibkemu vetru. Sku-Pno je tekmovalo 131 jadralcev.
Od Cupe se je najbolje uvrstil Jaro Furlani, ki je zasedel odlično končno 2. mesto. Na lestvici mu je na 12. mestu sledil klubski tovariš Alessio Spadoni, ki je prejel posebno priznanje kot 1. uvrščeni kadet Oetnik '88 in mlajši). Na 19., 21. in 29. mestu so pristali Daniel Piculin, Sandi Suč in Maja Sancin (vsi Cupa). Ostali so se tako uvrstili: Lara Prašelj in Alan Mahne Kalin (oba Sirena) na 35. in 50. mestu, Marina Piculin (Cupa) na 51. mestu, Marko Ceh in Alex Debeliš (Sirena) na 92. in 98. mestu, Marco Antonini (Cupa) na 104. mestu, Nataša Valentič (Sirena) na 110. mestu, Mirjam Malalan in Sara Ghezzo (obe Cu-Pa) na 113. in 114. mestu. Matija Timeus (Sirena) na 119. mestu in Benjamim S krap (Cupa) na 129. mestu.
Zmago je kot že običajno slavil svetovni prvak Mattia Pressich (Pietas Julia).
Barbara in Nika
SK Devin nastopa letos s številčno okrepljeno ekipo
Solidne uvrstitve na prvi tekmi pri Vidmu za deželno prvenstvo
Pričelo se je letošnje Poletno prvenstvo z gorskimi kolesi. Prva-tekma se je odvijala v Ursinis Piccolo di Buja pri Vidmu in je bila veljavna kot prva preizkušnja Deželnega prvenstva. Proga se je vila po gričih in dolinah bližnje okolice za 6 km. Moški so jo morali prekolesariti trikrat, medtem kot so mladinci in Zenske prevozili krog manj. Ker je šlo pač za prvo tekmo so se organizatorji, skupaj z zvezo, odločili za krajšo progo, ki pa je bila tehnično zahtevna, tako da se kolesarji ponovno privadijo bodisi na napor (gorsko kolesarjenje sodi med najbolj težavne individualne športe) bodisi na tehniko vožnje, če je kdo malo pozabil kako se vozi po težavnih strminah ali pa med drevesi, koreninami in kamenjem. Med premorom med zimsko in poletno sezono se to lahko tudi zgodi.
Na tekmi so bili tekmovalci SK Devin kar solidni. Okrepljena skupina šteje letos 14 amaterjev, enega agonista in eno žensko. Na prvi tekmi niso mogli nastopiti vsi, saj je mrzlica razsajala tudi v tem našem društvu. Sedmerica je dosegla naslednje uvrstitve: master 1: 7. Dario Rasman, 27. Sandro Gruden, 36. Janko Jablanšček; master 2: 18. Sergio Slavec, 20. Gianni Marassi; master 3: 3. Danilo Bergamasco; ženske: 7. Sarah Sossi.
Med tržaškimi kolesarji je pohvale vreden še posebno David Taucer, ki je dosegel v kategoriji Sport-men odlično 1. mesto. (Sarah Sossi)
DIJAŠKO PRVENSTVO./ ROKOMETNI TURNIR NA TRŽAŠKEM
»Prešeren« v derbiju boljši od »Zoisa«
Slovenski sedmerki pa se bosta bržkone še enkrat pomerili za naslov prvaka
Prešeren - Zois 21:19 (8:9)
PREŠEREN': Tolentino, Femglio, Gregori, Jaklič, Kalc, Kocjančič, Kodrič, Nabergoj, Premru, Rogelja, Stokelj, Zupan. TRENERJA: G. Milič in prof. Miloš Tul.
ZOIS: Pahor, Babudri, Glavina, Guštin, Lombardo, Milic, Miloševič, Semec, Škabar, Šušteršič, Viler, Žagar. TRENER: prof. F. Drasič.
Tudi letos imamo med višješolci slovenske predstavnike v rokometu. Poleg znanstvenega liceja »F. Prešeren«, ki se je lani uvrstil vse do meddeželnega finala, natopa na letošnjem rokometnem turnirju za v*šje srednje šole, tudi trgovski tehnični zavod 8Zois«. Potem ko so v prvem kolu rokometaši »trgovske« ugnali šolo Nautico z 39:22, »licejci« pa Ga-filei s 27:16, je bil v drugem kolu na sporedu slovenski derbi. Tesno a zasluženo je slavil Prešeren, ki si je odločilno prednost priboril v drugem polčasu. Do konca cetveroboja med tržaškimi šolami manjka torej te še tretje kolo, za pokrajinski naslov pa bo najbrž Potrebna dodatna finalna tekma, verjetno spet med Prešernom in Zoisom.
Posnetek z derbija med našimi dijaki
Večina prvenstev končana Olympii zadnja derbija
Med moškimi v 1. diviziji in naraščajnicami
1. MOŠKA DIVIZIJA
Val Kmečka Banka - 01ym-pia Agraria Terpin 0:3 (5:15, 7:15,7:15)
VAL KMEČKA BANKA: Sustarini, Golob, Corva, Rojc, Budigna, Nanut, Pinto, Černič.
OLVMPIA AGRARIA TERPIN:	Komjanc L,
Komjanc P., Hlede, Maraž, Pintar, Mucci, Frandoli, Dor-ni, Petejan.
Derbi je po predvidevanjih osvojila 01ympia. Skozi celo tekmo je imela namreč lahko pot do zmage, saj ni Val nudil nobenega odpora. Mladi in neizkušeni igralci niso namreč niti zadostno postavljali bloka niti učinkovito napadali. Edinole Ivan Golob je nekajkrat postavil v škripce obrambo gostov. 01ympia pa je obratno brez težav napadala. Dobro je Ivan Komjanc opravil svoje delo najprej v vlogi centra in kasneje še v vlogi korektorja; vodilni element ekipe pa je bil Mauro Maraž.
Ostala izida: Torriana -Cormons 0:3, Finvollev - In-trepida 0:3. Vrstni red: Cormons 32, Intrepida 28, Acli Ronchi 23, Agraria Terpin 19, Torriana 10, Finvolley 5, Kmečka banka 3.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Val MTI - VBL Cormons 0:3 (15:17,13:15,12:15)
VAL MTI: Plesničar, Gej, Kuštrin, čemic, Terpin, Visin-tin, Blasizza in Bresciani.
Zadnje srečanje so valovke igrale proti enakovredni ekipi iz Krmina. V prvem delu prvenstva so proti njej tesno izgubile in so pred sobotnim srečanjem računale na športno maščevanje. Zal pa so nastopile v okrnjeni postavi zaradi odsotnosti treh standardnih igralk: Martine Cumin, Giade Simčič ter Eve Del Fab-bro. Kljub temu je ekipa igrala zadovoljivo. Le končna zmaga je pripadla gostinjam, drugače smo bili priča izenačeni in zanimivi tekmi. Potek vseh treh nizov je bil sličen. Izenačeno do desetice, nakar so se bolj izkušene Krminčanke uveljavile. Kljub temu, da so valovke v prvenstvo zbrale le eno točko, je bil njihov nastop v vsem pozitiven. Ekipo je
povprečno stara manj kot 16 let in bila tudi krepko najmlajša članska ekipa v pokrajini.
Ostala izida: Azzurra - Grade 3:1, Pieris - Morarese 0:3. Vrstni red: Morarese 35, Pieris in Azzurra 25, Grado 20, Acli Ronchi 11, Cormons 6, Val MTI 1.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Izidi 14. kola: Staranzano -
Capriva 3:0, Torriana - Pro Romans 0:3, Fincantieri - Vil-lesse 0:3, Fossalon - Multiser-vice bo 21.3. Vrstni red: Vil-lesse 35, BCC Staranzano in Capriva 33, 01ympia Multi-service 26, Pro Romans 19, Torriana 12, Fossalon 4, Fincantieri 3.
MLADINCI
Val Kmečka Banka - Intrepida 3:0 (15:12, 15:13,16:14)
VAL KMEČKA BANKA: Sustarini, Furlan, Rojc, Budigna, Rizzi, Bemardis, Kuštrin
Valova zmaga ni bila lahka. Domačini so namreč nastopili okrnjeni. Veliko igralcev je manjkalo zaradi bolezni au zaradi šolskih izletov. Val ni pokazal najboljše igre. Prišlo je do precejšnjega števila napak, kar dokazuje že sam rezultat (Intrepida je objektivno zelo šibka ekipa). Srečo so gostitelji imeli v tem, da je v ključnih trenutkih nasprotnik vedno popustil.
Končni vrstni red: Finvol-ley 24, Torriana 14, Val Kmečka banka 10, Intrepida 0.
DEKLICE
Ludnico - Tiskarna Budin 0:3(9:15,8:15,4:15)
TISKARNA BUDIN:
Klanjšček, Princi, Piccoli, Lo Medico, Saveri, Curto, Longo, Mogorovich, Simi, Devetak
Najprej je treba omeniti vrnitev v ekipo Longove in Cur-tove, ki sta po treh mesecih spet stopili na igrišče. Nasprotnik je bil šibek, zato je trener Leghissa izbral postavo v igrišču z vključitvijo igralk, ki so navadno pri deklicah le rezerve in igrajo v prvenstvu naraščajnic. Izkazale so se vse brez izjeme. Olvmpia je sedaj v lestvici dokončno tretja, kar ji po pravilih omogoča nastop na dodatnem turnirju za ekipe od 3. do 6. mesta.
Ostala izida 10. kola: Farra
- Fincantieri B 3:0, Val - Cor-
mons sinoči. Vrstni red: Farra 27, Val 24, Tiskarna Budin 15, Cormons 14, Fincantieri B 7, Lucinico 0.
NARASCAJNICE
Tiskarna Budin - Val Kmečka Banka 3:0 (15:8,15:9, 15:8)
TISKARNA BUDIN: Simi, Devetak, Klanjšček, Lau-renčič, Černič, Magliocca, Breganti
VAL KMEČKA BANKA:
M. in B.Visintin, Devetag, Branca, Mikluš, Maronese.
01ympia je povsem zasluženo osvojila derbi in tako prav v zadnji tekmi osvojila prvo prvenstveno zmago. Val je nastopil z okrnjeno postavo in s samimi šestimi igralkami, vrh tega pa ni pokazal naj-
trud in požrtvo ningih, saj je igralkam uspelo nadoknaditi »tehnični zaostanek« iz začetka prvenstva. Končno so stalno igrale na tri dotike, kar jim ni do sedaj zmeraj uspelo.
VAL Kmečka Banka - ETSI 0:3 (7:15,9:15,12:15)
VAL Kmečka banka: M. in B.Visintin, Devetag, Branca, Mikluš, Maronese.
Valovke so si v zadnjih dveh srečanjih zapravili možnost nastopanja v končnici za naslov prvaka. Ekipo Etsija so v prvem delu prvenstva prepričljivo premagale. Kot dan prej proti Oljmpii so tudi tokrat nastopile močno okrnjene, kar jih je drago stalo. Igrale so sicer zelo požrtvovalno vendar tehnično znanje nekaterih začetnic je preskromno, da bi lahko omogočilo uspešnejše izide. Valove naraščajnice so tako 4. v svoji skupini in z devetimi točkami dosegle to, kar je klub pričakoval pred prvenstvom samim. Maloštevil-nost razpoložljiv igralk je vplivala na končno uvrstitev ■ zaradi pomanjkanja ustreznih menjavi. Iztek prvenstva pa gotovo predstavlja za klub alarmni znak glede na politiko delovanja na mladinskem sektorju v letošnjem le-
tu.
Končni vrstni red skupine
B: Farra 24, Azzurra in ETSI 12, Val Kmečka banka 9, Tiskarna Budin 3.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Obvestila
Nocoj predstavitev alpinistične miniodprave Madagaskar 98
Nihče od članov in prijateljev SPDT ter občudovalcev drznih alpinističnih Podvigov ne sme nocoj zamuditi srečanja z alpinistom Bikom Švabom v prostornejši dvorani prosvetnega doma Tabor na Opčinah. Nas, sedaj svetovno priznani plezalec bo namreč z nizom izredno uspelih diapo-snetkov in videofilmom Prikazal ekstremni alpini-atični podvig, ki ga je skupaj 8 soplezalcema Marcom Stenujem in Rolandom Lar-cherjem opravil septembra l^ni na še deviških, granitnih, navpičnih stenah 2200 metrov visoke gore Tsarano-r° na Madagaskarju. Pozna-vajoe Erika Švaba, njegove nlpinistične veščine, pri: Pmvljenost, pogum in neu-tnšene želje po premago-v(mju neznanih še neosvojenih plezalnih smeri, je SPDT svojemu članu, ob izneseni Namisli o mini odpravi na Madagaskar, vsestransko hupalo v njegove sposobno-sti in ga moramo in finančno Podprlo. Sla je tako na pot nhniodprava »Madagaskar iV ki se je v splošno zado-voljstvo in zadoščenje vseh nas in v prvi vrsti akterjev-
udeležencev zmagovito zaključila in imela velik odmev v vseh svetovnih alpinističnih kogih tostran in onstran Atlantika. V svoji sredi imamo izredno nadarjenega in uspešnega alpinista z bogatimi alpinističnimi izkušnjami v domačih in tujih gorstvih, ki je premagal ekstremno smer, bil prvopri-stopnik na gori Tsaranoro in s tem ponesel v kroge svetovne alpinistične elite tudi ime našega SPDT, ki si to, kot zamejsko slovensko društvo, šteje v čast in ponos. Vzpon na goro Trarano-ro s prikazom niza diapo-snetkov stvarno in lepo komentira Erik Švab, videofilm, ki so ga posneli vsi trije udeleženci miniodprave, pa je produkcija Marca Stemija, ki no zvečer tudi prisostvoval predavanju.
Nocoj torej vsi na Opčine v prosvetni dom Tabor na predstavitev enega najpomembnejših alpinističnih uspehov sploh in seveda v zgodovini SPDT. Projekcija diasov in filma se prične ob 20.30.
Zimski pohod na Porazen
Dobra desetina članov SPDT se je prejšnjo nedeljo udeležila zimskega pohoda na Snežnik in sedaj je že na-
loščila gojzarje ter se pripravlja na prihodnji zimski pohod. V nedeljo, 28. marca, se bodo podali na Porazen na vzpon v sopmin na tik pred koncem vojne padle partizane. Prepričani smo, da se bodo omenjeni desetini pridružili še drugi planinci SPDT in stopili po zasneženih stezah do vrha Porazna.
Spomladanski izlet
Pri nas je pomlad že razbohotila in drevje je v cvetju, zato še kak vzpon po snegu, potem pa pozabimo na zimo in zakorakajmo v pomlad. Pri SPDT že mislijo na izlet na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, ki ga tradicionalno pripravlja Franc Armani. O prvem spomladanskem izletu in krajih, kamor bomo šli, pa več podrobnosti v prihodnji rubriki. (LA.)
Izlet v dolino Idrije ali odkrivanje nepoznane divjine
Za prvi pomladanski izlet SPDG lahko upravičeno rečemo, da je lepo uspel. Vreme je bilo kot naročeno, narava v prvem pomladnem cvetju, planinske avanture in odkrivanja neznanih kotičkov tudi. Pohodniki (na sliki) so se v nedeljo, 14. marca odpravili v dolino
m
Idrije z namenom, da nadaljujejo lani začeto pobudo, ko so reko spoznavali v njenem spodnmjem toku, proti meji z Italijo, in pridejo do izvira reke. Glavni cilj so sicer zgrešili, ker niso računali na precejšnje težave pri premagovanju neznanih slapov in pragov v strugi. Voda in svet okrog nje pa sta jih prepričala, da bodo čimprej opravili še tretji izlet in tokrat zares odkrili, kje se čudovita reka začenja. Pot jih je vodila na Kamoreško in naprej. Po ustrezni razporeditvi avtomobilov - kar je zmeraj pametno - se je dvanajsterica namenila k vodi. Mlini, da-
nes v ruševinah, pričajo o življenju nekdaj, še bolj pa o zapuščenosti teh krajev danes. Prodirajoč ob reki navzgor, kar niti ni bilo težavno zaradi nizkega vodostaja, so planinci najprej premagali kake štiri metre visok skok in slap in spet nadaljevali navzgor do naslednjega slapa vendar spoštljive višine kakih 15 metrov, ki ga je bilo treba zaobiti in to preko zelo strmega in krušljivega brega. Ker se je dan nagnil proti večera in ker je bilo tudi že občutiti utrujenost, so se odločili za častni umik, poiskali stezo do Vogrinkov in tam spet sedli v jeklene konjičke.
Lepo doživetje z različnimi odtenki in s spoznanjem, kako si narava, ko se človek umakne, spet po svoje prikroji prostor.
Prihodnji petek
redni občni zbor SPDG
V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v petek, 26. t.m., redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Prisluhnili bomo poročilu o dejavnosti v letu 1998, poročilu o finančnem poslovanju. Predstavili bodo okvirni program za leto 1999. Občni zbor bo ob 20.30. Za prijetno pevsko kuliso bo poskrbel dekliški pevski zbor "Danica” z Vrha. Po skupščini bo tradicionalna planinska družabnost.
Jutri občni zbor novogoriških planincev
Novogoriški planinci praznujejo zlati jubilej. V znamenju 50-letnice društva bo tudi jutrišnji 50. občni zbor, ob 18. uri, v avli osnovne šole Frana Erjavca. Dnevni red napoveduje sedem točk, med temi tudi podelitev priznanj. Po občnem zbora pa bo planinsko srečanje. Petdesetletnico delovanja bodo obeležili tudi 9. maja, ob 11. uri, na planinskem srečanju na Trstelju.
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da zaradi zasedenosti nekaterih odbornikov odpade dre-višnja seja v Gorici. Nov datum seje bodo sporočili v anslednjih dneh.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi člane na zaključno društveno tekmovanje, ki bo na Trbižu 21. marca 1999. Vpis naj potrdijo danes, 18. t. m. odgovornim odseka ali na tel. št. 040-220718, 040-220793 ali 040-213518.
SO SPDT organizira v nedeljo, 21. marca smučarski izlet na Monte Elmo. Prijave zbira ZSSDI, tel. št. 040-635627.
JK CUPA vabi člane na 27. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, v petek, 19. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad sesljansldm zalivom. SK BRDINA vabi v nedeljo, 21. marca, na smučarski izlet in društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu. Informacije na tel. 040-212859 in 040-226271.

GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Do 21. marca Stalno gledališče-iz Bočna »L’Arialda« Giovannija Testorija. Režija Marco Bernardi. Predstave: danes, 18. ter 19. in 20. marca ob 20.30, v nedeljo, 21. marca ob 16.00.
Od 23. do 28. marca bo Teatro e Societa izvajalo »Hollywood, portret zvezdnika«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstave: v torek, 23. marca ob 20.30, v sredo, 24. marca ob 16.00, v četrtek, 25., v petek, 26. in v soboto, 27. marca ob 20.30, v nedeljo, 28. marca ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Od jutri, 19. do 28. marca, Graham Greene »Na potovanju s teto«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 19. in 20. marca ob 20.30, 21. in 23. marca ob 16.30, 24., 25., 26. in 27. marca ob
20.30,	28. marca ob 16.30.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V sredo, 24. marca zadnji film v francoskem originalu: Marion Vernoux »Love etc«.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
Danes, v četrtek, 18. marca (red H) - Dušan Jovanovič »Klinika Kozarcky« v izvedbi SSG. Režija Dušan Jovanovič.
GORICA Kulturni dom
Kinoatelje predstavlja »Pomlad 1999«. Danes, v četrtek, 18. marca ob 20.45 »Festen«. Režija Thomas Vinterberg. V četrtek, 25. marca ob 20.45 »Jabolko«. Režija Samira Makhmalbaf.
Jutri, 19. marca bo na sporedu dvojna predstava za mladino in sicer ob 9.30 in ob 10.45 bo nastopil Amaterski oder iz Nove Gorice z igro »Pobegli robot«.
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	nedeljo, 21. marca ob 17.00 uprizori gledališka skupina Oder 90 farso v treh dejanjih »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Režija Darko Komac.
V	petek, 26. marca, ob 10.30 bo gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane z igro Martin Krpan.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sklopu niza danšnjih komikov bo dne 31. marca, ob 20.30 nastopil Paolo Rossi s predstavo Arlequin.
VIDEM
Gledališče Zanon
Jutri, v petek, 19. marca ob 21.00 bo gledališka skupina Pippo Delbono izvedla delo »Barboni«. Režija Pippo Delbono.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično glredališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 22. marca delo »Cavalli marci« Clau-dia Nocere, 7. aprila »Bella di notte e racchia di giorno« Luciane Lizzetto, 20. aprila »Ma che Bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu.
______________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 20. marca ob 20.30, bo »Drama italia-no di Fiume« izvedlo »Un bel di vedremo«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
V	soboto, 27. marca, ob 20.30 bo nasporedu gledališka predstava Jeana Geneta »Služkinji« v priredbi Narodnega doma iz Maribora.
V	nedeljo, 28. marca, ob 16.00 bo na sporedu otroška predstava Melite Osojnik »Take mačje, take mišje«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Dne 23., 25. in 31. marca ob 19.30, Evgene Ionesco, »Zavratne igre«.
Danes, 18., 24., 27. in 29. marca ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«.
Jutri, v petek, 19. marca ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
V	soboto, 20. marca ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
V	nedeljo, 21. marca ob 19.30, gostuje Drama Italiano z Reke z delom »Un bel di vedremo«.
V	petek, 26. marca ob 19.30, Curth Flatovv, »Mož, ki si ne upa«.
V	torek, 30. marca ob 18.00, Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
________________KOROŠKA____________________
CELOVEC
Mestno gledališče
Dne 20., 26. in 27. marca ob 19.30 - Gianni, Ginetta in ostali (komedija) - L. Wertmiil-ler).
Danes, 18., jutri, 19., 20., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 30. in 31. marca ob 20.00 - na študijskem odru: »VVolken, Heim - Oblaki, dom - (v nemčši-ni in slovenščini).
25. in 30. marca ob 19.30 - Prebujanje pomladi -Frank VVedekind, otroška tragedija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse'predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V torek, 30. marca ob 20.30, bo na sporedu premiera baletne predstave »Les dialogues des Car-melites« Francisa Poulenca. Ponovitve bodo dne 31. marca ob 20.30; v petek 2., 6., 7. in 8. aprila ob 20.30 ter 10. aprila ob 17.00 in 11. aprila ob 16:00. Vstopnice bodo v predprodaji ob 20. marca pri blagajni gledališča.
Dvorana Tripcovich
V ponedeljek, 22 marca ob 18.00 bo v sklopu operne in Baletne sezone Gledališča Verdi predstava »Ura s... Sun Xiu Wei«
Dvorana Deutscher Hilfsverein
6. abonmajski koncert Glasbene matice bo v torek, 30. marca, ob 20.30. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice s sodelovanjem pianista Sijavuša Gadžijeva. Na sporedu Sonc, Dvorak in Šostakovič.
Gledališče Mlela
V	priredbi društva Mediterraneo folc club bo
20.	marca ob 21.00 koncert »Una serata folk«. Sodelujejo Alfredo Lacosegliaz, Balkan babau cirkus orkestar, Duo Marino Kraniac-Dario Marušič, Original Klezmer Ensamble, Rebetiki Kompania, Si Da Ja in Stu ledi.
Bar »II posta delle fragole«
(Ul. de Pastrovich 4)
V	nedeljo, 21. marca ob 21.30 nastop skupine »The Danubians«. Sestavljajo jo glasbeniki iz Madžarske, Češke in Združenih držav.
V	petek, 26. marca ob 21.30 nastop skupine
»Histericnj« iz Ljubljane.
Hip-Hop pri hipodrumu
Jutri, v petek, 19. marca, ob 22.00 bo na sporedu nastop skupin Zuf de Zur in Kraški ovčarji. Vstopnina 7.000 lir.
DOLINA
Gostilna pri studencu
Danes, v četrtek, 18. marca, od 21. ure dalje bo koncertni večer s skupino »Balkan babau cirkus orkestar«.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž« - Velika dvorana
Danes, v četrtek, 18. marca ob 20.30, Glasba za klavirski trio - Sijavuš Gadžijev, klavir, Stephan Coles, violina, Mihai Dancila, violončelo.
Jutri, v petek, 19. marca ob 20.30 in v soboto, 20. marca ob 11.00, »Štirje letni časi«, nastop plesnega ansambla Gledališča Verdi iz Trsta.
V	soboto, 20. marca ob 10:30 bo v komorni dvorani Koncert za šole. Trio: klavir - violina - violončelo.
Kulturni dom
V	sredo, 31. marca ob 20.30, bo v priredbi Kulturne zadruge »Maja«, nastop hrvaškega pevca Gorana Kuzminaca.
Deželni avditorij
Deseta izvedba goriških srečanj z jazz glasbo. V ponedeljek, 22. marca nastop kvinteta Steva Swallowa.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, v četrtek, 18. marca ob 20.30 bo na klavir igral Francesco Biasiol.
______________SLOVENIJA__________________
KOPER
Palača Gravisi-Barbabianca (Gallusova 2)
Društvo prijateljev glasbe iz Kopra priredi v torek, 23. marca ob 20.00 konceret baritonisat Egona Bajt in na pianista Andraža Hauptmanna.
V	torek, 30. marca ob 20.00 bodo večer oblikovali Mirjam Brozina, klavir, Mitja Žerjal, saksofon in Zoltan Peter, klavir.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. Danes, v četrtek, 18. marca ob 20.00 Tanja Brecelj; v torek, 30. marca ob 20.00 VVilliam Anderson; v četrtek, 15. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih šol.
V	ponedeljek, 22. marca ob 20.00 koncert. Zoran Predin in Mar Django quartet »Ljubimec iz omare«.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	soboto, 20. in 27. marca ob 19.30 klasični balet, Peter Iljič Čajkovski, »Trnuljčica«. Dirigent Aleksander Spasič.
Cankarjev dom
Danes, v četrtek, 18. in v petek, 19. marca ob
19.30,	Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja. Solist Lazar Berman, klavir.
V	soboto, 20. marca ob 20.00, slavnostni koncert ob 50-letnici folklorne skupine Tine Rožanc. »S pesmijo in plesom pomladi naproti!«. Prireditev bo v Gallusovi dvorani.
V	torek, 23. marca ob 20.00 Concentus musicus Wien in zbor Arnold Schonberg z Dunaja. Diri-
gent Nikolaus Harnoncourt.
V	nedeljo, 28. marca ob 19:30, letni koncert APZ Tone Tomšič. Dirigent Stojan Kuret.
V	torek, 30. marca ob 20.00, plesna predstava »Romeo in Julija«.
NOVA GORICA
Kulturni dom
Danes, v četrtek, 18. marca ob 20.00, gostovanje gledališča Verdi iz Trsta z baletoma »Štirje letni časi« in »Serenade«.
V	soboto, 20. marca ob 20.00, S. Beckett »Konec igre«.
DOBROVO
Grad Doborovo
Jutri, v. petek, 19. marca ob 20.00 violinski duo Pavel Berman - violina, Boris Bekhterev - klavir.
____________KOROŠKA_______________
CELOVEC
Mestno gledališče
Jutri, v petek, 19., 24. in 31. marca ob 19.30 -Schreber (opera v 8 slikah - Peter Androch).
PRIMORSKA
POJE
GORICA - Kulturni dom - petek, 19. marcu ob 20.30 IUR. BISTRICA- Dom na Vidmu - petek, 19. marca ob 20.00 SEŽANA - Kulturni center S. Kosovel - sobota, 20. marca ob 20.00 OPČINE - Cerkev sv. Jerneja - nedelja, 21. marca ob 18.00 DREŽNICA - Cerkev srca Jezusovega - nedelja, 21. marca ob 17.00
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE ■ RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je rrfožen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. Jo 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do Velike noči bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3.
aprila šesto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): še jutri, 19. marca razstavlja Arnaldo Milanese »La stan-za dei ricordi«. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
LipanjePuntin Artecontemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila.
Galerija Tržaške knjigarne (Ul. sv. Frančiška 20); razstava Bogdana Sobana. Obrazi Krasa -računalniške grafike. Razstava bo odprta do 23. marca od torka do sobote ob urniku Tržaške knjigarne.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«.
Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do
19.30.	Ob ponedeljkih zaprto.
V Galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20) bo do četrtka, 25. marca razstavljal slovenski slikar Boris Zaplatila iz Ljubljane. Razstava je odprta ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Galerija ARS: jutri, v petek, 19. marca ob 18.00 v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, odprtje razstave akademske slikarke Anke Krasna.
Kulturni center Lojze Bratuž: v petek, 26. marca ob 18.00 bo otvoritev razstave Safeta Zeca.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava ho odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
_____________SLOVENIJA________________
KOPER
Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj. Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
PIRAN
Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stu-
pica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled . je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Galerija Tivoli - Galerija Cankarjevega doma:
do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2):
razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak je na ogled do 28. marca. Od 6. aprila do 2. maja pa bo razstava v Tehniškem muzeju Slovenije v Bi' stri.
2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Tekmovanje Naša pesem 1997: Ženski komorni zbor Glasbene matice TV DNEVNIK Med dvema ognjema
® RAI 1
6.00
6.30
10.00
11.30
11.35
12.25
13.30
14.05
15.00
15.45
17.35
17.45
18.00
18.35 19.30 20.00
20.35
20.40 20.50
23.10
23.15
0.15
0.45
1.15
1.40
Euronevvs
Pregled tiska, 6.50 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik TV film: Black Fox (vestern, ZDA ’95, i. Chri-stopher Reeve)
Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-čhia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nam: II tocco di un angelc (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet - Se-rengeti
Mladinski variete: «Sol-letico» (vodi Mauro Se-rio), vmes risanke, nan. Zorro ter mladinski dnevnik GT Nan.: Lassie Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna odd.: II fatto (vodi Enzo Blagi)
Kviz: Navigator Variete: In bocca ai lupi! (vodi Carlo Conti) Dnevnik
Aktualna odd.: Su e gib (vodi Gaia De Laurentiis) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Amor - Roma, 1.10 Media/Mente Sottovoce - Potihoma Film: I pugni in tasca (dram., It. ’65, r. M. Bel-locchio, i. L. Castel)
RAI 2
Variete za najmlajše, vmes risanke M Nam: Blossom Nad.: Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
14.30
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.40
23.45
0.40
2.10
2.20
Ljubim živali Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nam: Kamaleon Jarod Loto ob 8-ih Večerni dnevnik TV film: Le ragazze di Piazza di Spagna (kom., It. ’98, i. R. Degan) Aktualna odd.: Pinoc-chio
Dnevnik, 0.20 v parlamentu
TV film: Johnny cento pesos (thrillor. ZDA ’94, i. A. Araiza)
Brezdelje utruja? Sanremo Compilation
RAI 3
6.00
8.30
10.25 12.00
12.25
14.00 14.40
15.00
15.50
17.00
18.30
19.00 19.55
20.00
20.50
22.40
23.05
0.15
0.40
6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma
Mi manda Raitre Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: T3 Evropa, T3 Levante, 13.00 Regionei-talia, 13.15 Poltična tribuna
Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr -Leonardo
Pravljice in risanke -Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.:	Ellen, 20.30
Friends
Film:	Blovvn Away
(dram., ZDA '94, i. Jeff Bridges, T. Lee Jones) Dnevnik, deželne vesti Življenjske zgodbe - Sar-no
Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska
§8 RETE 4
ITALIA 1
(T Slovenija 1 $T Slovenija 2
	Nad.: Un volto, due donne, 6.50 Renzo iji Lucia
	Pregled tiska
	Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore
Rffl	Dnevnik
	Aktualno: Forum
raB	Dnevnik Tg 4
lElRi	Kviz: Kolo sreče
	Nad.: Sentieri - Steze
	Film: 11 mondo e pieno .. di papa (kom., ZDA ’67, i. S. Dee, G. Hamilton)
	Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto
	Dnevnik in vreme
	Nan.: Colombo (i. Peter Falk)
	Film: Hook - Capitan Un-cino (fant., ZDA ’91, r, S. Spielberg, i. R. VVilliams)
	Film: 11 mio nemico (fant, ZDA ’85, i. Dennis Quaid)
	Pregled tiska
@ CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.50
16.25
17.30
18.30
20.00
20.30
21.00
23.00
1.30
2.00
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5
Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis), 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri)
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fiorenza Marchegiani)
Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
Nan.: Ciao dottore! Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete; Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, gene Gnocchi)
Nan.: Squadra. mobile scomparsi (i. C. Amendo-la, E. Soha Ricci)
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) noCni dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Laboratorio 5
	Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama
	mattina, vmes risanke	gjljSj	Napovedniki
	Nan.: Chips		TV prodaja
	TV film: Due cuccioli da	mn	Pod klobukom, 10.20 Ri-
	salvare (kom., ZDA ’94,		sanka
	r,. Duncan McLahlan, i.		Zgodbe iz školjke
	Martin Sheen)	nm	Tedenski izbor
	Odprti studio. Šport		Službeni vhod (10. del)
	Nan.: V osmih pod eno		Dok. serija: Živali na
	streho		filmskem platnu (6. del)
	Risanke		Mojstrovine Slovenije
	Risanke: Simpsonovi		Poročila, vreme, šport
	Varieteja: Colpo di fulmi-		Vremenska panorama
	ne, 15.00 Fuego!		Tedenski izbor : Zoom,
	Nan.: Gli amid del cuore		16.00 Osmi dan
	Variete za najmljaše,		Oddaja madžarske TVC:
	vmes risanke		Slovenski utrinki
	Nan.: Bavvvatch		Tedi, oddaja za mularijo
	Odprti studio		Ročne ustvarjalnosti (r.
	Šport .		Franci Arko, 1. del)
	Nan.: Palvolaska za oče-		Obzornik, vreme, šport
	ta, 19.30 Tata (i. F. Dre-		Resnična resničnost
	scher)		Humanistika
	Variete: Sarabanda (vodi		Risanka
	Enrico Papi)		Dnevnik, vreme, šport
	Aktualna odd.: Moby		Tednik
	Dick		Oddaja TV Koper: TV Po-
	Glasb, oddaja: Night Ex-		per
	press		Oddaja o turizmu: Homo
	Odprti studio, šport - Vse		turisticus
	o nogometnih pokalih		Odmevi, kultura, vreme
	Glasbena oddaja: Rapido,		Šport
	2.20 Fuego!		Pisave - Oddaja o litera-
	Film: 11 maestro e Mar-		turi
	gherita (dram., It. ’72)		Odisej s pozavno - Por-
			tret pozavnista Lindberga
# TELE 4			
g	19.30, 23.00 Dogodki in odmevi		
	Aktualna oddaja		
	Oddajan živalih		
'ItMi	Nan.: Get Smart		
fgnj	Informativna oddaja		
m	Gledališče v Gorici		
Kfn	Nan.: West Side Medical		
	Film		
			TV PRIMORKA
(•) MONTECARLO ,			
			
		s	17.00 Videostrani
		Ej	Videospot dneva
ros	19.25, 22.45, 0.30 Dnev-		Plešasta pevka
	nik, 19.15 Šport	i®	Za piko več
Tm	Film: Un bikini per Didi		Glasb, odd.: Postaja GO
	(kom., ZDA ’66)		Videostrani
	Nan.; Agencija Rockford		Dnevnik, vreme
	Nan.: 11 Santo		Iz tiska
	Film: Gorilla infuga		Dovolite, nasmejmo se
	(dram., ZDA ’54)		Kviz: Črkarija
	Variete: Tappeto volante	]fg	Adrenalin za vsak dan:
	Nogomet: Lazio - Panio-		Davo Karničar
	nios (pokal pokalov, Če-		Skrbimo za zdravej: Kož-
	trtfinale), 23.20 Valrgen -		ne bolezni - Psoriaza
	Ghelsea		Dnevnik TV Primorka
8.45
9.00 9.55
10.00
10.50
13.15
14.15
14.45
15.15
15.45
16.05
17.05
17.30
18.05
19.00
19.30
20.00
20.25
21.00
22.00
23.35
- 0.007 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Nadaljevanka: Angel, varuh moj (ZDA, 20. ep.)
SP v smučarskih poletih (kval, finale)
Nadaljevanka: Rdeče in črno (Fr., 4. del)
Svet poroča Euronevvs TV prodaja Risana nan.: Ferdi Evrogol
Smučarski poltei - Kvalifikacije Po Sloveniji
Nadaljevanka: Zla kri (Nemčija, 3. del)
TV igrica: Kolo sreče Videoring s Tanjo Dokumentarna serija: Ekstreme avanture Filmski triki
Glasbeno-dokumentarna oddaja: Dancing in the Street (VB, 6. del)
Film: Poseben pogled -Moja čudovita pralnica (VB 1985, r. Stephen fears, i. Daniel Day Lewis, Gordon War-necke)
Evropski kulturni magazin: Aliča
Koper
14.30 15.05
15.30
17.00
18.00
18.30
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30 22.15
22.30
22.45
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Nogomet: Champions League
Aktualno: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Minute za...
Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Meteor (1979)
TV dnevnik - Vsedanes Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Evropa in mi
Z'
'A
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po nase, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Po očetovih stopinjah (2. Petan, 9. del); 9.30 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 MPZ Miren; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja: Edi Selhaus; 18.45 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6,30 Osmrtnice; 6.45 Prvih 50 let, koledar; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan ;
8.00	Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni ko-
ledar; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11,15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Neresnih 5; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8,15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Sigla single; 10,33 Na prepihu; 11.00 Kultura;
11.45	Mi in vi; 13.00 1'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18,00 Soul povver; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21,05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd,; 22.40 Sta-
ri gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje;
12.00	Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.20 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz,
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15,30 DIO; 16.15 Naši opernipevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved.
Radio Korošca
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Priimki dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE SAmf^E JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																	
		-//^x J	6	66	666	11	ISIS	Ji	J	6	.				c	A	
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.51 najnižje -45 cm, ob 9.47 najvišje 45 cm, ob 15.54 najnižje -54 cm, ob 22.13 najvišje 55 cm.
Jutri: ob 4.25 najnižje -47 cm, ob 10.23 najvišje 42 cm, ob 16.25 najnižje -48 cm, ob 22.42 najvišje 54 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............4
1000 m............-1
1500 m.............-6
2000 m...........-10
2500 m ..........-14
2864 m...........-16
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Papež med ljudi tudi z zgoščenko
Zaradi zdravniške malomarnosti črnka obtožena detomora
NEW YORK - Da je ameriško pojmovanje pravice velikokrat težko razumljivo, priCa tudi primer Tabithe VValrond iz newyorškega predela Bronx, ki se bo morala na sodišču zagovarjati zaradi obtožbe detomora. Njen dojenček je umrl zaradi podhranjenosti. Omenjeni primer je vzbudil veliko ogorčenje javnosti. Mati je namreč dojenčka dojila, pri tem pa sama ni vedela, da ima premalo mleka.
Tabitha VValrond je obtožena, da je povzročila smrt svojega otroka, dvomesečnega Terierja, iz malomarnosti, ker ga ni dovolj hranila. Javnost je ogorčena, da je primer prišel pred sodišče, ker vse kaže na to, da je do otrokove smrti zaradi podhranjenosti prišlo zaradi neinformiranosti matere. Slednja je imela že pred poro-
dom operacijo, s katero so ji zmanjšali prevelike prsi, to pa naj bi vplivalo tudi na zmanjšanje laktacije prsi. O tej možnosti pa je nihče od številnih, ki delajo v zdravstvu, ni opozoril. VValrondova, ki je otroka redno dojila, tako sploh ni imela pojma, da je njen otrok neprestano lačen.
Nihče od odgovornih zdravstvenih delavcev je ni opozoril, da bo zaradi operacije prsi morda imela kasneje težave pri dojenju, ali na to, da bi bilo otroku treba hrano dodajati. Primer je vrgel velik črn madež na celoten sistem zdravstvene oskrbe za revnejše prebivalce v New Yorku. Najhuje pa je, da bo morala mati, ki je hudo prizadeta zaradi izgube sina, saj ga je v dobri veri hranila na svoj način, morda morala odgovarjati za napake drugih.
Sedem jih je živelo z 12 psi
BRUSELJ - Sodišče je nekemu prebivalcu Bruslja ukazalo, da se mora ločiti od svojih 12 psov, s katerimi je živel skupaj s soprogo in petimi otroci. Sodišče je razsodilo, da se mora Bm-seljčan svojih hišnih ljubljencev rešiti zaradi »higienskih in varnostnih razlogov«. Primer je prišel na sodišče, potem ko je uprava šole sprožila postopek zaradi slabe higiene petih otrok, ki so jo obiskovali. Preiskava je pokazala, da je v razmeroma majhnem prostoru živelo sedem ljudi s psi, med katerimi je tudi 11 nevarnih, tudi pitbullov. Zato je sodišče tudi iz varnostnih razlogov presodilo, da mora lastnik pse umaknih, saj so nevarni za otroke. (STA)
RIM - Papež Janez Pavel II., ki slovi tudi po svojih umetniški žilici, se bo kmalu pojavil tudi na zgoščenki. »Abba Pater« je naslov plošče s pesmimi in molitvami 78-letnega papeža v produkciji Radia Vatikan. Besedila so v petih jezikih. »Glasba je jezik, s katerim lahko ljudje izrazijo svoja najglobja čustva,« je začetek svoje »glasbene kariere« komentiral papež Janez Pavel II. Zgoščenka bo naprodaj od 23. marca dalje, posneli pa so tudi video spot. Na zgoščenki sta mlada italijanska skladatelja Leonardo De Amicis in Stefano Mainetti združila svoja dela s papeževimi spevi iz njegovega 20-letnega papeževanja.
Ploščo so papežu predstavili včeraj med običajno tedensko avdienco in mu tudi izročili prvo ploščo (na sliki AP) , s priljubljenim papežem v »rock« izvedbi. Računajo, da bodo prodali milijon zgoščenk.
Odkrili encim, ki pomaga pri rasti rakastih tkiv
NEW YORK - Ameriški znanstveniki so prišli do pomembnega odkritja v boju proti raku. Znanstveniki z Univerze Duke trdijo, da so odkrih poseben encim, ki z izgradnjo krvnih žil v rakastem tkivu pomaga pri širjenju raka. Znanstveniki menijo, da encim proizvaja energijo za rast krvnih žil v rakastem tkivu, brez katerih se slednje ne bi moglo širiti. Z nevtraliziranjem tega encima bi bilo morda mogoče ustaviti širjenje raka.
Katoliki proti striptizu, ženske zahtevajo: hlače dol
ZURICH - V mestu Biilach v švicarskem kantonu Zurich je prišlo do prepira med krščanskimi demonstranti in obiskovalkami moškega striptiz shovva. Nekatere izmed približno 700 obiskovalk erotičnega spektakla so proti demontsrantom nastopile s transparenti, na katerih je pisalo »Slačifantje, hlače dol!« in »Ljubim nage moške«, skupina kristijanov‘pa je oznanjala: »Izguba sramu je začetek slaboumja.« Po poročanju zimskega časnika Tages Anzeiger so si željne gledalke konec tedna kljub protestom lahko ogledale striptiz, vendar pa je mestni svet prepovedal, da se fantje razgalijo do konca. (STA/dpa)
Dosežki vojne industrije na tako imenovanem sejmu obrambe v Abu Dabiju
ABU DABI - V Abu Dabiju v Arabskih emiratih so včeraj odprli sejem, ki sicer nosi naziv »Sejem obrambe«, mnogo bolje pa bi bilo,če bi besedo obramba zamenjala beseda ofenziva.
Na sejmu so razstavljeni najnovejši dosežki vojne industrije, pa tudi francoski raketi na sliki delujeta vse prej kot obrambno.-Tehnični podatki pričajo, da gre za ofenzivno orožje. Namenjeni sta namreč za uničevanje ciljev v dometu do 250 km.