Poštnina olačnna • gotovini
l.eto L XI
V Ljubljani, t torek 22. avgusta 1933.
rftev.189 a
ena 1 Din
Naročnin« mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SEOVEHEC
ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — aočna 2996, 2994 hi t$99
lakaja vaak daa ijitnj, razen ponedeljka ia dneva po praznika
Pri Devici Mariji v Polju
Letalska tehnika se je oprta na vremenoslovje že tako izpopolnila, da ne predstavlja niti polet čez Atlantik nič posebno riskantnega. Zračni junaki niso danes več niti Lindberghi, temveč kvečjemu še letalci okoli sveta, ali pa v neizmerne daljave brez pristanka, kakor Post ali Codos in Rossi. Čim bolj se izpopolnjuje letalska tehnika, čim bolj izurjeni letalci prihajajo iz letalskih šol, tem bolj zgublja letanje v zraku na romantičnosti in, vojaško bi rekli, na bravuri, toda v istem času se tem bolj približuje navadnim zemljhnom, njihovim željam in potrebam. Letalo ni danes več promenadno sredstvo, ki si ga lahko privošči samo bogat gospod ali bogata dama za svojo zabavo, temveč vozilo, ki prevozi na dan na tisoče potnikov, državnikov, diplomatov, trgovcev in industrijalcev, ki hite po važnih poslih iz države v državo. Kakor je morje nekdaj razdvajalo narode, a je pozneje postalo najboljša vez med njimi, tako je danes ozračje nad nami pri vsej svoji strahotni praznoti in svojih težko preračunljivih izpremem-bah najbolj uglajena cesta v svet, ki ne rabi ne asfalta ne jarkov in ki bo morda v najkrajšem času postala tudi najbolj ekonomična. Za poslovnega človeka, ki mu je čas v resnici zlato, je menda že danes. Avtomobil in vlak se še preveč držita zemlje, njenih vzponov in padcev, ovinkov ter strug razposajenih potokov in rek ter merita svoje delo s kratkimi zemeljskimi razdaljami.
Od nedelje stoji Ljubljana ob eni izmed teh cest. Pri Devici Mariji v Polju smo ji postavili postajo. Dal Bog, da bi bilo to ime v poroštvo za prospeh te nove zračne zveze in za varstvo naših potnikov. V letalo danes ne stopimo več v strahu za življenje; riziko potovanja v zraku ni danes nič večji kakor riziko vožnje v avtomobilu ali v vlaku, kakor dokazujejo statistike, upoštevajoč število potnikov in prevožene razdalje. V Le Bourgetu pri Parizu, kamor prileti in zopet odleti na stotine letal na dan, ne doživiš med potniki prav nobenega bolj ganljivega prizora kakor v kaki železniški čakalnici pri nas; zaročenci, otroci od staršev in možje od žene se poslavljajo s prav tako vedrim licem, ko stopajo po lestvi na letalo, kakor da bi stali na stopnicah odhajajočega vlaka. In vendar bo marsikdo proseče pogledal k Mariji Devici v Polju, ko bodo zabrneli vijaki na letalu ...
Devica Marija v Polju nima pretenzij Le Bour-geta ali Crozdona. Rasla bo in uspevala z našo Ljubljano, ki se polagoma razvija iz dolge vasi v čedno mesto in Ljubljana z njo... Kljub temu nedeljskega dogodka nočemo podcenjevati. Slovenija je zdaj navezana na vse važnejše letalske proge, ki režejo Evropo od severa proti jugu (Berlin—Praga —Dunaj—Zagreb—Belgrad in dalje) in od zapada proti vzhodu (Pariz—Monakovo, dalje Solnograd— Celovec). Doslej so vse te proge šle mimo nas, tako nam je tekla tudi čez glavo zveza Dunaja z morjem (Dunaj—Celovec—Benetke)). Odkar smo zgubili z Julijsko Krajino skoraj tretjino svoje zemlje, je nastala za Ljubljano nevarnost, da se potisne v kot obmejnega mesta med Italijo in Avstrijo, skozi katerega tečejo prometne žile tujih držav od morja v zaledje in da se osuši kakor suho steblo naroda, ki so mu bile odsekane veje na jugozapadu in severu. Devica Marija v Polju priča pred vsem svetom, da smo še žiivo steblo, ki hoče živeti duhovno in telesno. Ljubljana mora postati žarišče naše ekspanzije in se nikakor ne sme odreči zgodovinski vlogi, da zbere zopet pod svoje okrilje sinove in zemljo, ki nam jih je tujec ugrabil. Ljubljana naj bo središče velikih mislecev, a tudi mišičastih borcev, ki si Utirajo pot v svet po kulturnih in gospodarskih sledovih in ki prej ne odnehajo, dokler se jim zopet ne odpre neposredna pot na Jadran. Letalska zveza med Ljubljano in Sušakom je v tem pogledu gotovo velikega pomena danes, ko je presekana najkrajša žila v Tržaški zaliv.
V nekaj minutah bomo iz Ljubljane v Celovcu, v mestu, o katerem pravimo, da je v njem tekla zibelka našega naroda. Okoli zibelke je mati pustila še nebogljene otroke, ki se danes čutijo po pravici zapuščene. Tako blizu so in vendar so bili doslej tako daleč. Avstrija želi, da se tujski promet še posebno danes, ko jo Hitler bojkotira, poživi z našo pomočjo. K Devici Mariji v Polju je v nedeljo poslala prav častno odposlanstvo in s tem pokazala dobro voljo za učinkovitejše sodelovanje z nami in z našo državo. Ne samo Dunaj, temveč tudi Celovec čakata, da se Slovenci odzovejo vabilu. Zazibajmo zopet zibelko in dahninio v njo duha svežega življenja in upanja, da se ga navzamejo otroci brez matere I
Zvezani smo tesneje s prestolico in ona z nami. Bližje smo in lažje se bomo spoznavali, hitrejše bodo romale naše želje v njo in hitrejše bodo prihajali odgovori. Na vsak način korak naprej! Spoznavanje vede do boljšega razumevanja in še danes velja za obe strani: Comprendre c'est pardonner.
Letalska zveza bo gotovo povoljno vplivala na tujski promet v Sloveniji. Notranjost naše države same nam je zdaj bližja in tudi srednji Evropi, Pragi in Dunaju, ki pošiljata precej gostov k nam, smo se približali.
če porečeš prijatelju, da brnenje mogočnih motorjev vojaških letal, ki v klinu režejo ljubljansko ozračje, pušča v tebi občutek večje varnosti, ti bo morda očital sentimentalnost. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da tudi čuvstva odločilno vplivajo tia naše delovanje, in da imajo naši miroljubni prijatelji onkraj meje na stotine letal, ki jih ne dviga v zrak gola sentimentalnost.	—ski.
Dunajska vremenska napoved. Temperatura bo lo maio nazadovala. Oblačnost negotova. Najbrže spremenljivo.
Zagrebška vremenska napoved: Toplo in stalno.^Lokalne' nevihte eo možne.
Nenaden preobrat v rp»	PT* I f\7
ruski notranji politiki: 1 tfOtl j3JL HLI
proti državni politični policiji
Iz policijske države naj postane pravna država
Znano ie, kako je socializacija poljedelstva v . Rusiji v takozvanih kolhozih privedla do katastrofalnih posledic. Kmetsko ljudstvo, ki se da pač tlačiti, šikanirati in policijsko preganjati, ne pa kontno premagati, je reagiralo na nespametne kolek« Istične eksperimente in odredbe s tem, da je državo dosledno sabotiralo. Zanemarilo je zemljo : in posev, zatajilo in skrilo velik del žetve in državnim organom onemogočilo, da bi iz socializiranih gospodarstev dobili količino žita, potrebno za prehrano mest oziroma delavstva. Ta sabotaža je seveda končno zadela kmetsko ljudstvo samo, ki danes po mnogih krajih Rusije strada, posebno v Ukrajini, v Povolžju, v Kubanu, kjer vlada pravi glad in mnogo ljudi umira.
Nov državni tožilec:
Kaj to pomeni?
Stalinova diktatura si proti temu pojavu ni vedela drugače pomagati, kakor s tem, da je vajeti bolj in bolj nategovala in da je policijski si-
Ruski kmet je popoten suženj
Človek se sprašuje, čemu poostritev policijskega sistema, ki ga je GPU itak dognala do viška? Kakšne so metode sovjetske državne politične policije, takozvane GPU, in kako zelo je danes ruski kmet zasužnjen državni diktaturi, to se posebno jasno razvidi iz dejstva, da so ogromni kanal med Belim morjem in Vzhodnim morjem zgradili kaznjenci GPU, to je sami kmetje, »kulaki« in »kon-trarevoiucionarji« ter »saboterji«, ki jih je policija obsodila na prisilno delo, ker niso izvajali državnega polejdelskega programa. Takih kaznjencev je danes v Rusiji več sto tisoč tn imenovani kanal je gradilo točno 100.000 takih nesrečnežev, ki jih je GPU zaradi sabotaže na polju brez prav-doreka obsodila na koncentracijski tabor in prisilno delo. Koliko kmetov pa je sovjetska politična policija že obsodila na smrt in koliko jih je brez vsake tožbe in obsodbe pomrlo po njenih ječah in taborihl Niti za časa carskega ministrskega predsednika Stolypina ni ruska policija tako neusmiljeno delala s kmetskim prebivalstvom, ki so ga takrat zaradi revolucionarnega mišljenja sodili po izrednih »poljskih sodiščih« kar na licu mesta in
streljali. V resnici _ kmetski narod je danes v
Rusiji popoln suženj brez vsakih osebnih pravic in svoboščin in kmet je lahko vsak dan pripravljen, ako ne bo robotal za sovjetsko državo kakor nemo živinče, da ga odpošljejo v Sibirijo ali na prisilna dela ali pa ga izroče rablju.
Stalin se hoče vrniti v zakonitost Akulov njegova desna roka
Toda najnovejša odredba diktatorja Stalina, čeprav ima namen, da vladni kolektivistični agrarni program spričo bodoče zime izvede še bolj sistematično in strogo, pomeni velik preobrat sovjetske oziroma Stalinove politike. Zakaj novi državni tožilec Akulov, ki je služboval dozdaj v GPU, v k-.teri je igral neke vrste opozicijo proti njenima voditeljema Menšinskemu in Jagodi, napoveduje v »Pravdi«, da ne bo samo strogo napel vajeti, am-
stem, Vi pod sovjeti daleč presega bivšo carsko policijo, stopnjevala do viška. Samo v ruski evropski republiki (torej brez Ukrajine in drugih avtonomnih dežel) vzdržuje takozvana GPU, ki je prava država v državi, nad 700.000 oseb, ki nadzorujejo kmete na polju in ovajajo »zapravljivce socialistične žetve« državnemu tožilcu, da jih potem izredna sodišča v pospešenem tempu z drako-nično strogostjo kaznujejo. Ta strogost se danes še stopnjuje, ker je režimu zaenkrat samo na tem, da preskrbi armado in delavstvo za zimo s kruhom. Ker režim seveda noče ukiniti kolektivističnega načina poljedelstva in ga zaenkrat tudi ne more, ker bi nastala še večja anarhija na deželi, zato so si sovjeti izmislili še bolj rafiniran policijski nadzorni sistem nad kmetskim ljudstvom. Novo imenovani višji državni tožilec za vse sovjetske republike od poljske meje do Vladivostoka, Akulov, ima pravico ustanoviti »signalizacijske postaje«, »kontrolne točke« in »zbirališča«, kakor tudi »pomožne čete«, ki naj kmetsko delo strogo nadzorujejo in vse ukrenejo, da se vladni načrtni program žetve in bodočega poseva strogo izvede.
Ogromni kanal med Belim in Vzhodnim morjem je gradilo 100.000 kmelskih kaznjencev
pak da bo tkušal obenem tudi pridobiti zaupanje kmetskega prebivalstva v režim s tem, da bo ščitil vsakega posameznika proti vsaki nezakonitosti, proti vsakemu svojevolju in nespametnim izvajalcem državnih naredb v lokalnih oblastih. Ustvaril bo torej, kakor sam pravi, moralno atmosfero pravičnosti in zakonitosti, da bo prebivalstvo samo
RADEK
sodelovalo z vlado, ki hoče »zagotoviti družabno lastnino proti egoističnim nagonom posameznikov«. Ker je Akulov znan kot pravicoljuben in pošten mož, smemo verjeti, da so ti njegovi nameni odkritosrčni. So pa še druga znamenja, ki kažejo, da Stalin z imenovanjem Akulova v resnici misli začeti novo poglavje notranje politike sovjetov.
Vzroki preobrata: ZtlftClflji fft notranji
Najzanimive|ši pojav ruske notranje politike v zadnjih letih je ta, da se osebna pozicija Stalina čedalje bolj utrjuje. Vidimo torej isti pojav, kakor ga vidimo v nekoliko drugačnih okoliščinah tudi drugod po svetu, kjer obstojajo absolutni režimi, namreč, da se vsa moč čedalje bolj osredotočuje okoli diktaitorja samega, pa naj bo to Mussolini, Kemal-paša, ali Hitler, ali pa Roosevelt, če naj govorimo o začenjajočem se osebnem režimu tudi v Ameriki. Osebna diktatura Stalina pa se more ojačiti samo, ako se zmanjša oblast in vpliv GPU. GPU se je Stalinu zamerila posebno, ko je insce-nirala proces proti angleškim inženjerjem, ki je imel za posledico hudo poslabšanje odnošajev med Rusijo in Anglijo in je prinesel sovjetski republiki ogromno politično in gospodarsko škodo. Znano je, da se ima sovjetska Unija za nesimpatije, ki jih uživa v inozemstvu, v prvi vrsti zahvaliti gnusnim metodam GPU. Sovjeti so danes, ko so ogroženi na dveh straneh, od Nemčije in od Japonske, naravnost odvisni od blagohotnosti Anglije, in Li-tvinov je sklenil z Anglijo sporazum potem, ko je dal slovesno zagotovilo, da moskovska vlada ne bo ve čdovljevala takšnih procesov, kakor je bil proces proti inženjerjem Vickersove družbe. Sedaj, ko Evropa zaradi politike paktov, ki jo je začel Litvinov, zopet ima zaupanje ▼ sovjete in ko z njimi resno računa kot z važnim faktorjem mednarodnega miru, je Stalin uvidel, da je treba absolutizmu GPU napraviti konec. Če hoče Rusija postati enakovreden član mednarodnega koncerta,
potem absolutno ne sme trpeti policijske neodgovornosti urada, ki se ne smatra vezanega na noben zakon in ki svobodno razpolaga z življenjem in smrtjo vsakega ruskega državljana. Nadalje pa je Stalin tudi uvidel, da je notranji položaj spričo pasivnega odpora kmetskega ljudstva, ki se tudi z najkrutejšimi policijskimi odredbami ne da zlomiti brez šl-ode za državo in splošnost, nevzdržen in da je mogoče kmeta pridobiti za dvig produkcije samo, če se menjajo dosedanje policijske metode, Pa tudi opozicija v ruski komunistični stranki sami je kljub vsemu absolutizmu vodstva tako močna, da se Stalin zadnje čase z njo pogaja in da je opozicija pripravljena Stalinovo diktaturo priznati, ako bo nudil garancije, da ne bo pustil poleg sebe take nevarne in neodgovorne oblasti, kakor je GPU.
Vse torej kaže, da so notranje razmere in zunanja politika privedli do tega, da se v sovjetski Rusiji počasi začenja nek preobrat iz države policijske samovoljnosti v državo zakonitosti in zakonitega reda. Seveda je vprašanje, koliko je ta I preobrat odkrit in mogoč in ali bo Stalin dovolj močan, da borbo z GPU izvede do zmagovitega konca in se izogne vsakim pretresljajem? Veliko pomoč ima Stalin v Litvinovu in v njegovem pomočniku R a d e k u , ki sta postala zadnje čase popolna »evropska človeka«, in odločno zagovarjata povratek iz policijskih metod h kulturnim metodam zapada in k pravni obliki države.
Zopet Podonavje
Mussolini in Dollluss iščeta spravo z Malo zvezo
Diplomacija v kopalnih hlačah
Riccione, 21. avgusta b. O sestanku avstrijskega kanclerja dr. Dollfussa z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem se dozna-vajo še sledeče podrobnosti. Potem, ko je že v 6oboto prišlo do prvega sestanka med obema državnikoma v hotelu, v katerem gostuje Dollfuss, se je dr. Dollfuss na Mussolinijev predlog podal na vožnjo z jadrnico. Jadrnico je_ vodil sam Dollfuss, Mussolini se mu je pa približal plavajoč po vodi, nakar se je povzpel na ladjo. Tak« sta oba državnika v plavalnih hlačkah nadaljevala politične razgovore, ki sta jnh prekinila v soboto. Popoldne sta obiskala dvorec Francoskega pri Riminin, nakar sta zopet jadrala in zvečer je bila večerja v Grand hotelu. Po teh sestankih je bil objavljen službeni komunike. po katerem sta oba državnika natnnčno pretresala politični položaj v splošnem in posebno položaj v Avstriji.
Italijanski ministrski predsednik je ponovno obrazložil italijansko politiko v pogledu obstanka in bodočnosti Avstrije in v zvezi s toni v pogledu kompleksa podonavskih problemov in drugih vprašanj, katerih rešitev jc v ozki zvezi s paktom četverice.
Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss pa je obrazložil notranji in mednarodni položaj Avstrije izhajajoč iz principa neodvisnosti Avstrije ter izjavil, dn jc Avstrija pripravljena voditi politiko miru in sodelovanja 7 vsemi sosednimi državami, posebno z Italiio in Madjarsko in kolikor je mogočo tudi 7. Nemčijo. Oba državnika sto na koncu svojih razgovorov tigo-I tovila, da vlada med njima popoina soglasnost
z ozirom na vse probleme, ki sta jih natančno proučila.
Avstrija: BHie M ali zvezi
Dunaj, 21. avgusta b. Današnji listi prinašajo izčrpna poročila o sestanku Mussolinija z dr. Dollfussom in sicer brez komentarjev. Edino »Sonn und Montag Zeitung« prinaša pod na-
slovom »Rezultati Riminia« in s podnaslovom »Nova srednja Evropa« članek, v katerem po-vdarja, da sestanek med Dollfussom in Mussolinijem pripravlja novo dobo v srednji Evropi. Avstrija naj stopi ne samo z Madjarsko, temveč tudi z državami Male zveze v ožje gospodarske stike. Končni rezultat te nove gospodarske konference bi morala biti nova srednja Evropa, ki bi po številu prebivalstva, kakor tudi v gospodarskem pogledu mo^Ia biti enakopravna velesilam zapada. Hitlerjeva Nemčija ne bi tedaj imela več posla z malo in slabotno državico Avstrijo, temveč z sebi ravnopravnint političnim in gospodarskim državnim blokom, ki bi užival zaščito vseh velesil, razen Nemčije. Nov Mussolinijev projekt bo zakl juček razgovorov za sporazum med Francijo in Italijo.
Odmev pri velesilah
Pariz, 21. avgusta b Francoski tisk poklanja veliko pažnjo sestanku med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in avstrijskim državnim kaclerjem Dollfussom ter smatra, da je bilo na včerajšnjem sestanku govora o ustanovitvi gospodarskega bloka med Italijo, Madjarsko, Avstrijo in eventuelno Nemčijo. »Matin« piše, da je Mussolinijev odgovor na francoski projekt o podonavskem sporazumu ustanovitev italijansko - madjarsko - nemškega bloka. Herriotov list »Ere Nouvelle« pravi, da je načrt italijanskega ministrskega predsednika dozorel. Italijansko politiko je vedno vodila želja, da nikakor ne dovoljuje ojačenje Male zveze. Francoski podonavski načrt ima v očeh Italije to glavno napako, da bi se po njem iiiot , Male zveze povečala, in to one Male zveze, ki je bila vedno zapreka ekspanziji in hegemonistič ' nim načrtom fašistične Italije. Sedaj obstoja
vprašanje, kako na eni strani onemogočiti združitev Nemčije in Avstrije, na drugi strani pa približati Avstrijo Mali zvezi. Za Italijo ni bilo druge rešitve, kakor da jc ustvarila tretjo grn-po, ki bj zagotovila načrte ostalih dveh grup in zato je — prani »Ere Nouvelle« — potrebno ojačenje avstrijske vojske. Vsekakor pa ustvaritev te tretje grupe v srednji Evropi nc bo služilo interesom miru.
Dollluss doma
Dunaj, 21. avgusta (a). Kancler Dollfuss se jc davi ob 6 odpeljal z letalom iz Riminija v Benetke, od koder je ob 11.04 nadaljeval vožnjo na Dunaj.
Nocoj ob 8 »večer je umrla v Lconiščti uršulin-k* m. Pia Regali. Pogreb bo v četrtek 21. t. m. ob 4 iiikoobine iz mrtvašnice l^eomsča. Stara pot Z.
Albanski kralj Zogu umira?
Strah pred revolucijo v »lučaju Zogujeve smrti
Dehar, 21. nvg. m. Sem ne dospele vesti ii Tirane, da ie albanski kralj Zogu zopet nevarno zbolel in na se je ludi bati katastrofe. Struli pred smrtjo albanskega kralja je povzročil t Rimu velike skrbi, ker hi v tem slučaju lahko prišlo do velikih neredov v Albaniji. Kakor je znano, boleha kra'j Zogu ie dolgo časa na tuberkulozi grla. Poklicani specialisti z Dunaja radi zakasnitve in komplicirane bolesni niso hoteli iivršiti operacije, nakar so bili poklicani italijanski zdravniki. Toda do sedaj š« ni znano njihovo zdravniško nuienje. Z
Qb razvalinah nekdanje slave
osimm na hud« bolesen kralja Zogu a se te danes 1 delajo razne kombinacije radi nasledstva. Sedaj » c.-is bolesni je regentstvo vlade v rokah matere kralja Zogu". ki bi hotela to regentstvo obdržati
ludi nadalje skupno z nečakom Zogua llusein hej Zoguom. Druge vesti zopet pravijo, da je težko oboleli kralj Zogu delal radi nasledstva albanskega prestola ie nekatero kombinacije tudi z ameriškimi milijonarji. Koliko j« resnice na teh vesteh, se še ne more ugotoviti natančno. Te vesti so prišle v Tirano ii Amerike.
Dr. Janjic se otepa svojih zopernikov >>Kd° pomaga jrkd?««
Kongres II. internacijonal
Pariš, ti. avg. (a) Davi ob 9 se je začela mednarodna socialistična konferenca, sklicana na izredno sejo zato, da prouči načine za nastop socializma proti prodiranju fašističnih načel na svetu. Na kongres se je zbralo več ko 150 delegatov iz raznih držav. Generalni tajnik izvršilnega odbora Fritz Adler je imel velik doktrinaren govor, v katerem je priznal, da se mora socialistično gibanje boriti z velikimi težavami, vendar poziva zbrane delegate, naj ne izgube zaupanja in naj pretehtajo, koliko vainih problemov so socialisti ie rešili v mnogih državah. Združimo se, je vzkliknil na koncu, združimo se v korist in obrambo delavskega razreda.
Nato je govoril predsednik socialistične delav-
ske internacionale Vandervelde, ki Je omenil dogodke v Nemčiji in odmev, ki so ga imeli na belgijsko delavsko stranko. Govornik je nato obsodil stališče, ki ga je zavzela manjšina francoskih socialistov, češ, da politika nacionalnega socializma ne more dobiti mesta med pravimi socialisti. Zakaj nacionalizem, je izvajal, dela hočeš nočeš v nasprotju z interesi drugih držav, in to ga prej ali slej privede v gospodarsko in potem še politično vojno.
Govornik se je naposled zavzel za to, da se proglasi splošen bojkot nemških izdelkov, in zaključil z vzklikom: Naj žive večna načela svobode, enakos'; in bratstva.
Tuji kapital duši Bolgarijo
(Ultimatom francoskih upnikov)
Bsflja, 21. avg. e. Danes je zastopnik imejite-fjev bolgarskih posojil Vateau poslal bolgarski vladi brzojavko, v kateri sporoča, da se prekinejo pogajanja, če se no bi izpolnile zahteve iinejiteljev. Brzojavka je napisana v obliki ultimatuma. Imeji-telji posojil hočejo, da se netransferirane vsote vpišejo na državni proračun. Mušanovo vlado je spravil ta ultimatum v neprijeten položaj. Za dane« je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bo razpravljal o bolgarskih posojilih v zvezi z zahtevo imeji-teljev. Na seji se bo razpravljalo tudi o politični situaciji, ki je nastala z združitvijo opozicijskih zemljodelcev, posebno pa bodo pretresali o novih grupacijah v parlamentu. Ker je večje število vladnih zemljedelskih poslancev prestopilo k opozicio-nalnemu bloku, je vladna večina znatno oslabela in vlada premišljuje že o novih kombinacijah. Zemljedelski ministri v vladi narodnega bloka liičev, Dimov in Moravljev so danes nenadoma zapustili Caribrod zaradi kritičnega stanja v zemljedelski
stranki ter se vrnili v Bolgarijo. Danes dopoldne so imeli v samostanu sv. Konstantina v bližini Varne konferenco s političnimi prijatelji in razpravljali o novi situaciji v zemljedelskih vrstah. Zemljedelski ministri so popoldne prispeli v Sofijo in prisostvovali seji vlade.
Novi opozicijski delavski zvezi prihajajo nepre- | stano pozdravne brzojavke iz vse države. V vsem narodu vlada največje zanimanje za nadaljnji razvoj notranje in zunanje bolgarske politike.
Bolgarski dijaki v Belgradu
Belrrad. 21. avg. m. Davi je dospela v Belgrad večja skupina bolgarskih dijakov in dijakinj v spremstvu profesorjev in predstojnikov. Bolgarski »lijaki in dijakinje se vračajo od ekskurzije v Italijo in nameravajo ostati sedaj dva dni v Belgradu, kjer so gostje tukajšnjega Kola srbskih sester.
Sodba v procesu Gorres
K51n. 20. avg. V procesu G6rres je bila po štirinajstdnevni ra/.pravi razglašena sledeča sodba: Obtoženec konzul Maus j« obsojen na 3 leta ječe tn na denar, globo 1000 mark; bivfci konzAil Stocky
"na 2 leti in 6 mesecev ter na denarno globo 1000 mark; bivši bančni ravnatelj dr. Anton Briining na 2 leti in 6 mesecev ječe ter na denarno globo 000 mark; justičui svetuik Moiinig na 3 mesece ječe iu na denarno globo 400 mark. Bančni prokurist dr. Conrad je bil oproščen.
Med obravnavo radi poloma GOrresovega podjetja je državni tožilec zahteval za konzula Maus« 5 let ječe in 1000 mark denarne kazni, za konzula Stockvja 4 leta in 2000 mark denarne kazni, za oba petletno izgubo državljanskih pravic; za pravnega svetnika Monniga 2 leti ječe, za dr. Antcma Brii-ninga, bančnega ravnatelja, 5 let ječe, za bančnega
prokurista dr. Con rad a 10 mesecev. Maus In Stockj sta obdolžena poneverbe, dr. Briining prav tako, dr. Conrad pn soudeležbe pri teh prestopkih. Kot t glavnega krivca je prikazal državni tožilec Mauva, ki j>a ne bi mogel pri svojem delu uspeli brez sodelovanja dr. BrUninga. Kot pravi branitelj je govoril dr. Grinim, ki je poudarjal, da sodijo vsi ii prestopki v čas povojne konjunkture, ko nismo imeli splošno pravega smisla o pomenu denarja. Zategadel je treba vse prestopke soditi milejše. Predsednik sodišča je pred zadnjo sejo naznanil, da je Otto Fath izvršil v ječi samoumor. Našli so ga obešenega. Fath je priznal, da je v času ustanavljanja podjetja Gorreshaus A.-G. v svoji oceni navedel višje številke kakor je bilo takrat podjetje v resnici vredno.
Sovjeti so odprli rakve ruskih
m Trupla Aleksandra I. iti - Aleksander I. orga-CaTjeV . niziral svoj pogreb in odpotoval v Sibirijo
Sovjetska vlada j« izdala ukaz, da •• odpro sarkofagi s telesnimi ostanki carjev, ki se nahajajo v kripti petropavlovske trdnjave. Za te sarkofage s« do sedaj boljševiki niso brigali. Svoje zanimanje zanje so pokazali šele sedaj, ko je odnekod prišla verzija, da »e v rakvah nahajajo velike dragocenosti. »Pester Lloyd« poroča, kako se je vsa stvar friila. Predvsem so se spravili na trupla Aleksandra III, Aleksandra H. in Nikolaja I. Pobrali •o vso, kar bi utegnilo imeti količkaj vrednosti. Velikansko presenečenje pa se je polastilo vseh, ko so odprli rakev carja Aleksandra I. Rakev je bila prazna I Zelo malo verjetno je, da bi truplo carja bilo kdaj oropano. Poznavalci ruske zgodovin® ob tej priliki opozarjajo, da utegne biti resnična stara legenda, da Aleksander 1. ni umrl 1. decembra 1825 v Taganrogu, kakor je bilo tedaj oflcielno javljeno, ampak da je car živel dalj« v Sibiriji in tam tudi umrl pod imenom Fedora Kuzmiča. Ta Fedor Kuzmič je umrl v svoji celici v tomski guberniji 20. januarja 1864. Truplo Aleksandra I. js bilo 13. marca 1826 pokopano v patropavlovski trdnjavi. Po poti iz Taganroga do Petrograda so rakev dvakrat odprli in mrtvega carja pokazali množici Ob prihodu v Pctrograd je cesarica Marija Fedorovna videla truplo, poljubila roko mrliča in vzkliknila: »Da, to je moj dragi sin, moj ljubi Aleksander! Ah, kako je spremenjen!«
Samo po sebi vstaja vprašanje, kaki so mogli
biti nagibi, ki eo Aleksandra I. pripravili do tega, da je igral kakšno komedijo s 6vojim pogrebom in hotel nepoznan živeti in končati svoje življenje v Sibiriji. 0 tem je več razlag: Najverjetnejša je, da Aleksander I., ki ga je obdajal sloves zmagovalca nad Napoleonom in ki je bil filozofsko jako na-obraien mož, ni verjel, da se bo mogel trajno ustavljati notranjemu razkroju in grozeči revoluciji. Pri nekem kosilu leta 1817 v Kijevu je izjavil: »Kdor stoji na čelu takega naroda, kakor je naš, mora v slučaju nevarnosti biti prvi, ki se ji upre. Biti pa mora le toliko časa na svojem mestu, dokler čuti r sebi dovolj telesnih in moralnih sil. Ako pa teh sil ne čuti v sebi, potem je bolje, da se odstrani.« Car je enake misli večkrat ponavljal, tudi proti svojemu sinu Konstantinu.
O skrivnostnem poznejšem življenju so pa Se raztresene interesantne podrobnosti Tako piše Edmund Jaloux v »Tempsu«, da se je jeseni leta 1836 v permski guberniji pojavil mož, približno 60 let star, odličnega vedenja, in prosil, da mu podkujejo konja. Odločno pa je odklonil, dati kake podatke o svoji osebi. Odvedli so ga na policijo in ker ni hotel ničesar izjaviti, ga je uradnik obsodil na 20 udarcev in pognal nazaj v Tomsk. Pripovedujejo, da ga je v ječi obiska! veliki knez
Mihael Pavlovič, brat cesarja Nikolaja. Fedor Kuzmič je često menjal svoje bivališče. Povsod pa je bil predmet posebne pozornosti. Nekega dne ga vidi stari vojak in presenečen vzklikne: »To je naš carl To je naš batjuška Aleksander Petroviči« Prav tako ga je spoznal drugi vojak in padel pred njega na kolena. Posebno pozornost je vzbujalo to, da jc Fedor Kuzmič znal do vseh potankosti pripovedovati dogodke iz vojne 1. 1812. Z veliko natančnostjo je znal pripovedovati o slavnostnem vhodu Aleksandra I. v Pariz. Ko je Aleksander II., ko še ni bil car,nekoč obiskal Fedora Kuzmiča, se je zelo čudil, da mož govori več jezikov.
Čisto mogoče je, da se je Aleksander I. iz nekega nagona umaknil svetu. To je že nekako v ruski naravi kakor kaže smrt Tolstega in beg Ivana Groznega v aleksandrovsko trdnjavo. Na grobu Fedora Kuzmiča je bil postavljen križ z napisom: »Tu počiva truplo velikega, od Boga blagoslovljenega starca Fedora Kuzmiča«. »Od Boga blagoslovljen« je bil pridevek, ki ga je ruska cerkev vzdela Aleksandru I.
Presenetljivo odkritje boljševikov je za romanopisce in lilmske pisatelje nenadoma odprlo vir najinteresantnejših kombinacij. Malo je oseb v evropski zgodovini, ki bi bile obdane s tako skrivnostno meglo, kakor Aleksander I. Njegov odnos do gospe Krudener, njegovi skrivnostni mistični govori, ustvaritev in sestava svete aliance in njegovo bivanje v Sibiriji — ki je po vsem tem vsaj verjetno — , nudi v resnici mnogo hvaležnega gradiva za romanopisce.
Litvanske letalce iz Amerike sestrelile nemšhe strojnice?
Kaunas. 21. avg. U. Na zahtevo državnega tožilstva sta bili odprti rakvi, v katerih sta bila pokopana oba litvanska ponesrečena letalca, ki sta priletela čez ocean skorajda domov, a sta se na pragu domovine zrušila na tla in našla smrt pod razvalinami svojih letal. Preiskava je dognala, da sta obe trupli kakor presejani od kroglinih strelov. Vlada se hoji, da se navsezadnje vendar le nc bo uresničilo, kar se je v javnem mnenju že zdnvnaj glasno poudarjalo, namreč, da smrt letalcev ni povzročila kakšna nesreča v letalu, ampak da sta bila čisto i navadno sestreljena od pruskih strojnih pušk v ! Vzhodni Prusiji. Ves narod s trepetom zasleduje i razvoj te tragedije.
Tokio, 21. avgusta b. Japonski poslanik v Parizu je izročil francoski vladi noto japonske vlade, v kateri ta protestira proti okupaciji otokov v Južnem kitajskem morju eni strani
1 francoske vojne mornarice.
V zadnji številki »Slobodnega Gradjanina«, uradnega glasila radikalno socialistične stranke dr. Janjiča neki »Ž« takole zagovarja svojo stranko pred očitkom, svojih zopernikov, da »pomagajo JRKD«.
»Kdo danes pomaga JRKD?
Od mnogih strani m to od ljudi, ki se nahajajo r opoziciji proti stranki JRKD (člankar brez dvoma misli novo Jugoslovansko nacionalno stranko, ki 6e je tako prekrstila na kongresu v Zagrebu dne 21. julija), slišimo očitke, zakaj smo se odločili, da se v današnjem položaju prijavimo kot nova politična stranka in začenjamo z novo politično aktivnostjo. Po njihovem prepričanju, smo s tem 6vojim korakom napravili dve osnovni napaki: prvič smo prezrli, da je pod današnjimi prilikami vsako politično delovanje, ki bi se vladajoči stranki ne dopadalo, izključeno, delati pa to, kar se njim dopada, nima nobenega 6misla: drugič, da smo s svojim nastopom v političnem življenju priznali dejstvo šestega januarja in e tem priznali današnji režim.«
»V teh očitkih nekateri gospodje gredo celo tako daleč, da nas nazivljejo, da smo režimska stranka.«
»Mi želimo, da s« od vseh dosedanjih metod političnega boja osvobodimo. Mi nikakor nismo razpoloženi za nobeno jalovo modrovanje niti za brezplodno politiziranje. Mi smatramo, da smo nov socialni in gospodarski pokret, za katerega je politična borba samo zunanja oblika s pomočjo katere skuša urssničiti svoje socialne in gospodarske reforme, ki »o za dobo, t kateri Živimo in za naš narod neobhodno potTebne. V času, ko se po vsem svetu rušijo družabni sistemi in se utirajo nova pota za nove oblike politične in gospodarske oblasti, sc nam zdi smešno ie nezrelo polemizirati še o tem, če sc naj dejstvo šestega januarja prizna ali ne. Šesti januar je za nas dejstvo, ki ga mi ne moremo izbrisati. Mi bi lahko vprašali, če bi imeli več časa in bi to bilo sploh koristno, ono gospodo, ki nas kritizira, koliko krivice ona nosi, da je sploh do šestega januarja priti moglo.«
»S tem, da smo v javnosti nastopili kol politična stranka, smo si bili svesti vseh velikih težav, ki jih prinaša s seboj neenaka borba, in vseh velikih zaprek, ki so nakopičene pred nami. Ali naj so
Nemčija snubi Romune
Bukarešta, 21. avg. m. Pred nekoliko tedni je odpotovala v Berlin posebna komisija, ki jo sestavljata dva delegata, bivši minister za narodne manjšine Brandsch, bivši generalni inšpektor romunske industrije Florijan, ki imata na razpolago večje število strokovnjakov na polju industrije, poljedelstva in trgovine. Romunski poslanik v Nemčiji Pe-trescu je dodeljen tej komisiji v pomoč. Na vprašanje, ki ga je Vaš dopisnik stavil na merodajnem mestu, kakšno nalogo mora ta komisija v Nemčiji izvršiti, ni bilo sicer nobenega jasnega odgovora, vendar sinemo z goto-ostjo trditi, da je komisija odpotovala v Nemčijo na posebno željo romunskega kralja in z določenim ciljem, dn zbere kolikor mogoče veliko podatkov o gospodarskih panogah, pri katerih bi Romunija in Nemčija mogli v bodoče sodelovati. Govorijo, da vlada v Berlinu velikansko zanimanje za delovanje te komisije, ker vidijo v njej trdno garancijo za to, da se Romunija na noben način noče zapreti nemškemu vplivu, ampak nasprotno, dn sama išče trajnih gospodarskih stikov z nemškimi gospodarstveniki, češ, da je sita francoskega nadzorstva. Za enkrat pa je mogoče samo trdili toliko, da ima ta komisija nalog, najti tržišča za romunsko žetev in da je Romunija pripravljena tudi nekaj žrtvovati za ono državo, ki bo kupila njeno žito. Političnega ozadja Brandschova misija v Nemčiji ne more imeti, ker bi to ne odgovarjalo splošnim smernicam sedanje romunske politike.
Veličastni Lurd
Pariz, 21. avg. (a) Svečanostim v Lurdu je prisostvovalo kakih 70.000 romarjev iz vseh krajev Francije. Letos so se vršile pod pokroviteljstvom nuncija Maglionija, ki je tudi daroval sv. mašo v čudežni jami vpričo 120 čudežno ozdravljenih bol-1 nikov.
Iz nemirne Irske
i
Dublin, 21. avgusta b. Za danes pričakujejo | prepoved organizacij »modrih srajc« in areta-' cijo vodje teh organizacij, ker so kljub prepo-i vedi imele včeraj na Irskem preko 100 zboro-I vanj v paradnih uniformah.
Gandhi botan
Bombay, 21. avgusta b. Gandhijevo stanje I se je toliko poslabšalo, da 60 ga morali prepe-I ljati v bolnišnico. Po zdravniški diagnozi je ; Gandhi obolel na jetrih. Indijski vodja še vedno j odklanja vsako nrano in grozi, da bo tako i dolgo gladoval, dokler ga oblasti ne snustijo ; brezpogojno na svobodo.
Tečaji
Park, 21. aTg. (a) Ob 11.45 je Newyork notlral ; 18.67, London pa 84.375.
, London, 21. avg. (a) Zlato je dames notiralo | 125/2.
London, 21. avgusta, (a) Srebro v palicah je danes notiralo proti gotovini 17 in 13/16, termin-sko 17 in 15/16, fino srebro pa 19 in 3/16 odn. 19 i in 3/8.
Žitna konferenca
London, 21. avg. (a) Danes dopoldne se je sestala pod predsedništvom kanadskega premierja Bennetta mednarodna konferenca o pšenici. Na konferenci je zastopanih 19 držav, med njimi tudi sovjetska Rusija. Več držav je poslalo svoje opazovalce. Komunike, ki so ga izdali po končani dopoldanski seji, navaja, da skuša konferenca dognati, kaj naj ukrenejo države, ki žito uvažajo, da se sporazumejo z izvoznicami na temelju dogovora med le-lemi.
Po uporu na Kubi
Havanna, 21. avg. b. Kubanska vlada bo zahtevala od angleških oblasti, da naj ji izročijo pobeglega predsednika Machada in druge kubanske politike, ki so zbežali v Anglijo. Bivši notranji minister dr. Subisareta, ki je bil eden glavnih svetovalcev bivšega predsednika Machade, je aretiran.
Brno, 21. avg. b. Danes dojioldne je padlo češkoslovaško vojno bombno letalo. Oba pilota sla mrtva.
Dunaj, 21. avg. (a) Policija je preteklo noč aretirala okoli 100 nacijonalnih socijalistov, ki so imeli tajen sestanek v Pratru.
jih ustrašimo? AK ni res, da nad vsemi političnimi težavami ležijo gospodarske in sociaine naloge, ki so s težo legle na naš narod in ki imajo svoj izvor daleč izven nas in izven meja naše države. V teh nalogah in problemih se je treba znajti in narodu pomagati, da se ne zgrudi.«
»Z molkom se ničesar ne doseže, še manj pa s kritiziranjem okrog kavarniških oglov. Ns samo, da mi imamo pravico, mi imamo tudi imperativno dolžnost, da zberemo vse 6ile uma in morale in jih postavimo v službo za dobrobit naše zemlje in našega naroda.«
»Na razne očitke se ne bomo ozirali niti nanjo odgovarjali. Vsakemu mora biti jasno, da s tem, da delamo za svojo zemljo in za svoj narod, mi ne delamo za sedanji strankarski režim. Oni se ns zavedajo potreb naše domovine in ne razumejo časov, v katerih živimo. Oni niso niti toliko dozoreli, da te potrebe razumejo in za nje najdejo pravilnega odgovora. Oni so sposobni samo za me&eta-renja in za »nadmudrivanja«, isto kakor oni, ki nas kritizirajo, Razlike med režimsko stranko in med našimi kritiki ni nobene, razen to, da so eni na oblasti, drugi jo pa željno pričakujejo in čakajo s prekrižanimi rokami, da se jim ponudi.«
»Mi se proti tem ljudem borimo, mi dvigamo svoj glas proti njim povsod, kjerkoli le moremo, na političnih shodih, na zaupniških sestankih, v tisku, s pisano besedo, mi izpostavljamo svoje pristaše njihovi mržnji, ta gospoda pa mirno sedi po kavarnah, sreblje svojo kavo, pa pljuje m psuje, seveda tako, da se iz kavarne ven ničesar več ne sliši.«
»No, in potem se nam očita, da mi režima pomagamo!«
»Naš narod dobro vc, da krivec ni samo oni ki zaradi svoje nesposobnosti tipropaščuje tujo lastnino in tuj« blagostanje, ampak tudi oni, ki vse to vidi, ki na vse to gleda, a molči in ničesar ne stori, da bi to razmetavanje preprečil. Ta drugi se imenuje sokrivec in j« pred vsakim'zakonom ravno tako odgovoren, kakor glavni krivec sam.«
» S takšnimi opozicionalci in takšnimi političnimi boritelji, kot so naši kritiki, ki molčijo in nekaj čakajo, ta sedanji režim lahko mirno traja še sto let.«
»Kdo torej pomaga temu režimu, gospodje?«
2.
G. Rašiču v spomin
Listi enoglasno poročajo, da je gospod Rašic, predsednik Jugoslovanskega učiteljskega združenja, v svojem otvoritvenem govoru v Ljubljani označil med drugimi nalogami učiteljskega združenja, ki je nosilec načel nacionalne ideologije — kakor je rekel — tudi to, da se »postopno izgradi enoten književen jezik«.
Č« je gospod Rašič mislil na postopno zgraditev enotnega srbohrvatskega književnega jezika, potem je to stvar, ki nas nič nc briga in za katero naj se Jugoslovansko učiteljsko združenje priza* deva, kakor ve in zna — če je pa mislil pri tem na enoten književen jezik za vse Jugoslovane, potem je ta gospod očividno pozabil, da Slovenci svoj književni jezik že imamo, da ga bomo obdržali in razvijali dalje kakor doslci in da tega svojega književnega |ezika ne mislimo zamenjati z nobenim drugim. Gospod Rašič naj svoj trud in svoja prizadevanja usmerja rajši drugam, ker vprašanje književnega jezika ne spada niti v njegov resor niti v resor učiteljskega združenja niti je za to kompetenten kdorkoli drugi na svetu, razen slovenskega naroda samega. Gospod Rašič se bo lahko uspešneje udejstvoval na drugih poljih, ki so njegova naloga: na primer s svojo lastno organizacijo, z njenimi financami in z njenimi notranjimi zadevami, ki so zelo kritične, kakor smo te dni izvedeli — vsa druga vprašanja pa naj pusti pri miru, ko mu še tista delajo težave, ki jih je poklican in dolžan reševati kot predsednik.
Hmeljarski velesejm
Varšava, 21. avg. e. Od 23. do 28. septembra tega leta bo v Lublinu hmeljarski velesejem, ki ga priredi Industrijska trgovinska zbornica. Potrebne informacije daje Komitet Targov Cbmielowych, Lu-blin, Ul. Poviatova 5.
Razpis zdravniških mest
Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje službe banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin Velenje (srez slovenjgrad-ski). Stari trg pri Črnomlju (srez črnomeljski) in Litija ter mesto zdravniškega uradniškega pripravnika v javni bolnišnici v Celju in v javni bolnišnici v Murski Soboti. Prošnje je predložiti kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. avgusta 1933.
Začetek šol
Kr. banska uprava dravske banovin« razglaša: Na vseh osnovnih šolah se prične letos šolsko leto z vpisovanjem dece dne 1. septembra, v soboto 2. septembra naj bo šolska maša, v ponedeljek 4. septembra se pa prične redni pouk. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se v smislu že izdane okrožnice praznuje z zahvalno službo božjo ter je ta dan pouka prost.
Preselitev uradov
Agrarno-pravni odsek kraljevske banske uprave z njemu pridruženim okrajnim agrarnim referatom in tehničnim osebjem se je preselil z Blehvei-sorve ceste št. 3 v Stiški dvorec, Stari trg št. 34/11. V teh prostorih posluje tudi komisija za likvidatcijo agrarne reforme 3 in začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov. Razen imenovanih uradov ima v Stiškem dvorcu svojo uradno pisarno tudi referent za lekarnarstvo.
Belgrajske vesti
Belgrad, 2!. avg. m. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 7. skupini je postavljen za višjega pristava Ivan Kep^c, za pristava 8. skupine uprave mesta Belgrada Rudolf Mrzlikar, politični pripravnik iste uprave.
Belgrad, 21. avgusta (n). Z odlokom prometnega ministra stopi 25. avgusta t. 1. v veljavo nova direktna zvezna tarifa za prevoz svežega sadja kot počasivoznega blaga med postajami Caribrod in Djevdjclija v Jugoslaviji in Bueh-som, Salzburgoin in St. Margarotnom v Avstriji. Ta tarifa velja samo za tranzit čez Avstrijo.
Drobna vest
WashiKton, 21. avg. b. Predsednik Roosevelt je podpisal danes pogodbo o delovnih pogojih in mezdah v industriji jekla, petroleja in lesa.
Tabor 400 mož in fantov
Pri Mariji Snežni v Slov. goricah
Marija Snežna, 20. avgusta.
Takšne mogočne manifestacije za Kristusa Kralja v proslavo in počastitev 1900 letnice Odrešenja Slovenske gorice niso videle. Nobenih lepakov ni bilo nikjer, nobene pompozne reklame, nobenih vabil ali časopisnih reklam. In vendar so danes kakor iz ukopanih skrivališč gomazile v ranih urah nepregledne množice na najvišji vrh ■ aših valovitih Slovenskih goric v skupinah, peš, na kolesih, kolesljih, številnih tovornih avtomobilih, procesijah, od katerih je bila šentjakobska pod vodstvom župnika Martina Erhatiča najimpo-zantnejša. Do 300 samih mož in fantov iz šentjakobske fare, korakajočih na vrh, moleč na glas in pojoč prelepe nabožne pesmi. Od Sv. Ane so prišli in Sv. Jurija, Sv. Benedikta in Sv. Trojice, Nfcgove in Sv. Antona, Sv. Ruperta in Sv. Bolfen-ka, Sv. Jakoba in Št. Uja, Svečine in Zgornje Sv. Kungote, iz Apač in celo od Sv. Jurija ob Ščav-oici, iz jareninske in samo ob sebi umljivo tudi iz marijasneženske iare. Tudi iz Maribora so prišli na naš tabor, bivši narodni poslanec Franjo Žebot ter povabljena govornika, urednik dr. Fr. V a to ve c, časnikar Mirko Geratič in akademik Ciril Žebot. Od duhovščine v svetole-nartski in jarentnski dekaniji so bili poleg domačega župnika Srečka Vršiča in kaplana Janka Rojhta navzoči tajnik lavantinske Katoliške akcije Franc K o 1 e n c , župnik od Sv. Ane Konrad Š e š k o , župnik od Sv. Antona Franc Škof, župnik od Sv. Jakoba Martin Erhatič, kaplan od Sv. Benedikta Anton B o š t e 1 e , kaplan od Sv. Lenarta Valentin Ko rde ž in bogo.slovec Lojze Breznik. Na prostoru okoli cerkve se je do desetih zgrnila veličastna množica do 4000 ljudi, med njimi malodane sami postavni fantje in veljavni možje, večinoma sami ugledni posestniki in slovenski gospodarji. Točno ob desetih so se
pričele cerkvene slovesnosti 6 pridigo tajnika K. A. Franca Kolenca, ki je v svojih zanosnih izvajanjih naglašal zlasti troje kreposti, ki naj di-čijo vsakega fanta: katoliška zavednost, treznost in čistost. Po končani pridigi je bila asistirana sveta maša, ki jo je na lepo okrašenem oltarju zunaj cerkve pred velikim križem, nad katerim je blestel napi« »Živel Kristus Kralj«, daroval marijasneženski kaplan Janko Rojht ob asistenci svetoantonovskega župnika Konrada Šeška in sve-tolenartskega kaplaa Zdravka Kordeža. Med sveto mašo je ubrano prepeval moški pevski zbor pod vodstvom vnetega svetoantonovskega organist? Mahoriča, zbor je ob zaključku še odpel prelep ) pesem -Povsod Boga«. Nato je imel propoved kaplan od Sv. Benedikta Anton Boštele, ki je v pesniški besedi pozival mladino k poglobljenemu notranjemu življenju po smernicah in v duhu Katoliške akcije. Ob koncu je prečital pozdrave fantov in mož od Sv. Jurija ob Ščavnici, iz Jarenine, od Sv. Benedikta, Marije Snežne, iz Maribora, Sv. Lenarta, Sv. Ane in Sv. Jakoba. Sledile so še litanije, s čimer je bila mogočna slovesnost mož in fantov zaključena, ker se izvencerkveno versko zborovanje ni moglo vršiti.
Današnji tabor je krona vseh letošnjih manifestacij lavantinskih mož in fantov, ki so bili na Gojki, na Ptujski gori in v Ljutomeru. Možje in fantje so dokazali na današnji dan vso svojo zavednost in požrtvovalnost, saj so nekateri morali peš po šest in več ur daleč. Zasluga za krasen uspeh gre predvsem marijasneženskim fantom, ki so več dni žrtvovali za primerno okrasitev za postavitev mogočnih mlajev in slavolokov, njim na čelu pa od vseh ljubljenemu marijasneženskemu duhovnemu očetu in župniku Srečku Vršiču ter } za vse dobro goreče vnetemu marijasneženskemu kaplanu Janku Rojhtu. Ča-.t in slava slovenje-I goriškim možem in fantom1
je dejal, da kdor od učiteljev ni član omenjenega kluba, ni pravi Jugoslovan.
Ostro je kritiziral delo glavne uprave tudi To-dor Mitič, delegat iz Štipa, ki |e navaial tudi konkretne primere iz protipravnega postopanja predsedstva vrbaske sekcije.
Precej ogorčenja je zbudila tudi izjava nekega delegata, ki se je pritoževal nad včerajšn im postopanjem g. Dimnika, ki je dal baje, ko je bila v dvorani sama opozicija, ugasiti luči in rediteljem naročil, naj izpraznijo dvorano.
Zborovanje opozicije se jc zakliučilo opoldne in se nadaljevalo popoldne ob 5, ko so prečitali resolucijo, ki jo je sestavil akcijski odbor:
Opozicija je sestavila .popoldne resolucijo, na kntero je dosedaj pristalo I2S pooblaščenih delegatov iz vse države. Resolucija ugotavlja, da odbor za poročila ni ugajal predsedniku in »dboru, ker je bilo njegovo poročilo negativno. Poroč<lo j ugotavljalo, da uprava v mnogih
primerih ni intervenirala zaradi težkih užalitev učiteljskega stanovanskega ugledu, da učiteljski tisk ni izraz stanovske organizacije, temveč je padel na osebi.o polemiko. Uprava z Rašičem na čelu je po tisku in osebno imputirala delu uči-teljestva aiuicionalizem, odbor za poročila pa je ugotovil, da med učitel jstvoin ni anacionalizma. Predsednik Rašič je predložil odboru zn pravila svoj načrt pravil, medtem [m jc odbor sestavil svoje pravila ter odločno odklonil Rašičev načrt. V odborovem načrtu je povdarjen tajni in proporcionalni način volitev. Čeprav je sklenila skupščina, da se delo nadaljuje, je g. Rašič, da bi se znebil kritike in sprejetja negativnega poročila odborov za poročila in za pravila ter da ne bi poslušal še 28 govornikov, ki bi z argumenti v roki napadali njegovo delo in delo uurave, prekinil skupščino. Velik del učiteljev je hotel podaljšati delo. toda g. Dimnik je kot domačin in predsednik sekcije onemogočil delo s tem. da je ugasnil luč.
Planinska slavnost oh koroški meji
Skupščina jugosl. učiteljev razbita
Tržič, 20. avgusta 1933.
Zelenica je za planince zelo privlačna točka. Koča na Zelenici je bila prvotno namenjena smučarjem, a tudi v letnem času se ljubitelji Stola in Begunjščice zatekajo v Zeleniško kočo. Tudi koroški Slovenci radi prihajajo čez Ljubelj na Zelenico. Pred letom dni je v skalnih jječinah nad zeleniško kočo nesrečno končal svoje mlado življenje mladi Peter K r a i n e r , član Slov. diletantskega odra v Borovljah. Na obletnico njegove smrti_ so se zbrali slovenski planinci od obeh strani državne meje, da se sjiomnijo v molitvi pokojnega to-
variša. Pri sv. maši, ki je bila tu pač prvič opravljena, se je zbralo po nizki cenitvi vsaj tristo planincev iz te in one strani državne meje. Sv. mašo je spremljalo petje koroških Slovencev, ki so po sv. maši odpeli jiar žalostink. Ko je med sv. mašo mati blagojiokojnega Petra prejela sv. obhajilo, so mnogim zalesketale solze v očeh.
Ko so pa Korošci odpeli »N'mav čez izaroc, so z materjo tudi drugi zaihteli. Po opravljenih molitvah za pokojnega, je predsednik tržiške po-družnice SPD pozdravil vse nevzoče planince, nakar se je tržiška pesem združ"H g koroško in so se planinci v bratski slogi razšli.
Požari v Žužemberku
sedaj in nekdaj
Ljubljana, 21. avgusta.
Za svoj letošnji kongres so si učitelji iz vse države, ki so po večini organizirani v Jugoslovanskem učiteljskem združenju, izbrali Ljubljano in jih je res prišlo okoli 2500, od teh 1000 iz Slovenije. Kakor je bil uvod v kongres svečan, tako nepričakovan pa je bil zaključek kongresa, ki se je dejansko končaj z velikim škandalom. O poteku včerajšnjega kongresa je obširno poročal »Ponedeljski Slovenec«.
Kongres se je vršil dopoldne in popoldne v unionski dvorani. Že sredi otvoritvenega govora predsednika Damjana Rašiča je prišlo do protestov zelo močne opozicije, ko je predsednik izjavil, da je večina učiteljev jugoslovansko nacionalna, opozicija pa je burno zatrjevala, da ni učitelja, ki ne bi bil patriot. Med drugim je v govoru izjavil, da morajo učitelji delati na postopni zgraditvi enotnega književnega jezika.
Kongresu so prisostvovali v oficielnem delu ttidi javni predstavniki, med temi zastopnik Nj. Vel. kralja general Pekič, ban dr. Marušič in župan dr. Puc. Ban dr. Marušič ie imel tudi večji govor in pohvalil učitelje kot vzorne narodne delavce, posebno one iz dravske banovine. Govoril je tudi župan dr. Puc, ki jim je izrekel dobrodošlico. Opoldne so učitelji položili dva lepa venca pred spomenik kralja Petra in pred Prešernov spomenik.
Pravi vihar pa sc je razvil pof>oldne. Ni bilo točke popoldne, da ne bi nastale srdite debate, pri katerih je sodelovala vsa dvorana z burnim vzklikanjem, protestiranjem in kričanjem. Večina, ki so io imeli pristaši glavnega odbora, in pa opozicija sta si bili skoraj enako močni. Predsednik Rašič pa je z energičnimi tn skoraj neobičajnimi sredstvi reševal glavni odbor iz neprijetnih zadreg. V opoziciji so bili pretežno srbski delegati, zlasti iz vardarske banovine in iz Belgrada, pa tudi iz mo-ravske banovine, ki so nastopali zelo odločno in pogumno. Pristaši večine pa so bili po večini ožji prijatelji predsednika Rašiča, dalje delegati savske banovine, toda ne vsi (znano je, da dobra polovica učiteljev savske banovine ni pri JUU), dalje seveda skoraj vsi delegati dravske banovine, delegati primorske banovine in še nekateri drugi.
Že pri verifikaciji mandatov — skupno je bilo verificiranih 448 mandatov — je prišlo do ostrih sporov. Verifikacijski odbor je odrekel na pr. tretjemu belgrajskemu društvu sploh pravico glasovanja. Opozicionalci pa so trdili, da so r dvorani ljudje, ki sploh niso delegati, pa imajo legitimacije delegatov. Res sc je oglasil učitelj, ki je povedal, da ni delegat, pa da mu je neki Slovenec dal legitimacijo, češ, naj v dvorani glasuje za odbor.
Finančni odbor je podal oddvojeno mnenje, namreč mnenje večine in mnenje opozicije. Govorniki opozicije so skoraj uničujoče kritizirali gospodarstvo glavne uprave, očitali veliko pasivnost listov, prevelike osebne izdatke in druge neredno-sti. Večina je shrupnim vpitjem onemogočila podrobno dokazovanje opozicije. Delegat Gojkovič je celo trdil, da dajejo od predsedstvene mize znake za povzročanje nemira.
Zakaj je bil izključen g, Fr. Erjavec?
Poročilo odbora za predloge je vsebovalo tudi odobritev postopanja sekcije za dravsko banovino, ki je izključila člana Franca Erjavca.
Pri tej priliki je delegat Avgust Lulik govoril le-to: »Naše društvo za ljubljansko okolico vzhodni del mi je naročilo, naj na glavni skupščini izjavim sledeče (ker pa mi ni za to, da samo govorim, ampak hočem, da bi me vsi delegati prav dobro razumeli in ker sem v tej zadevi že imel priliko pojasniti delegatom dravske banovine že na banovinski skupščini, prosim, da me poslušajo še drugi in zavzamejo k tej stvari načelno stališče); Letos se je pripetilo naslednje: delegat našega društva (Franc Erjavec) je na lanski banovinski skupščini dravske banovine po sklepih svojega društva iznesel kritiko, tičočo znižanje proračuna. Poudarjam, da kritika ni bila osebna in se je nanašala le na delo sekcijskega odbora. Vendar pa se je predsednik sekcije čutil užaljenega, prav tako tudi delegat zaradi njegovega odgovora. Delegat in predsednik sta zadevo izročila častnemu razsodišču. Zadeva se ni obravnavala pred okrajnim razsodiščem temveč pred sekcijskim častnim razsodiščem. Po sedanjih pravilih obstoji častno razsodišče sekcije iz petih članov vodstva sekcije. Torej so zadevo sodili oni, katere je delegat kritiziral. To je ju-ridični absurd. Kajti primarno juridično načelo pravi: Nihče ne more biti sodnik v svoji lastni zadevi. To se upira vsakemu naravnemu pravnemu čutu.
Vsak mi bo pritrdil, da je prizadeti član sledil najbolj elementarnemu pravnemu čutu, ko je po svojem zastopniku ne glede na pravila izjavil, da sodnikov tega razsodišča ne prizna. Razsodišče ie
na to izjavo, in na podlagi pravil, ker se jim ni pokoril, člana izključilo iz organizacije. Priznavam, da sta formalno sekcija kakor razsodišče postopala po pravilih.
A nihče ni vprašal, kje je morala tega akta, kje je morala pravil, ki so v tem primeru postavile za sodnika onega, ki je bil sam prizadet. Tovariši, na podlagi teh pravil ne bo nikdar zdrave notranje organizacije. Taka pravila so organizaciji le v škodo in ne v korist, kar bi morala biti.
Obžalujem, da ni vsega tega upoštevalo vodstvo naše sekcije že prej, obžalujem, da razsodišče samo ni uvidelo in se postavilo na stališče, da postopanje po teh pravilih, vsaj v tem edinstvenem primeru, ko so bili sodniki in tožniki eni in isti, ni možno, ker tega ne dopušča moralni in pravni čut, posebno še, ko je v tem času že v izdelavi poslovnik o častnem razsodišču in sprememba pravil.
Še bolj obžalujem, da je razsodišče kljub navedenim okoliščinam izreklo nad tožencem najhujšo kazen, ki je možna v kakšni organizaciji — izključilo ga je iz družbe, v kateri mora vendarle po svojem stanu živeti. Vse to se je izvršilo v času, ko bi tovariš najbolj potreboval organizacije, zakaj premeščen je v Vučitrn na Kosovo. To trdim, ker imam dolžnost braniti delegate našega društva.
Zadevo je društvo sprejelo za svojo in iznašam s tem pritožbo na sklep razsodišča naše sekcije in jjrosim kongres, ki ima pravico končne odločitve v tej zadevi, da upošteva navedene argumente in jim ugodi ter s tem dokaže, da je v njem živa zavest stanovske morale, ne pa postopanje po mrtvih črkah in formalizmih.«
Po kratki debati pa je večina potrdila izključitev g. Frana Erjavca.
Zborovanje razbilo
Na vrsto so prišla nato poročila drugih odborov. Nastal je silen hrup in prepir, ker je opozicija zahtevala, da se kongres odgodi na jutri, kakor je bilo to določeno. Predsednik Rašič in vsa uprava pa so vztrajali na tem, da se kongres dovrši že zvečer.
Proti koncu je sledilo poročilo odseka za poročila, ki je ostro kritiziralo delo glavne uprave. Ob tem poročilu je nastal v dvorani višek razburjenja. Govoril je tudi delegat Milan Popovič iz Belgrada, ki je ostro napadal predsednika Damjana Rašiča. Izjavil je med drugim: O Rašiču se med srbskim učiteljstvom govori marsikaj. Jaz tem govoricam dolgo nisem hotel verjeti. Zadnje čase pa sem dobil neke dokumente, ki kažejo, kako je Rašič poizvedoval za delegate posameznih društev s pomočjo upravnih oblasti. — Govornik je nato navajal dokumente.
V	dvorani je nastal nepopisen vrišč. Oder so obsuli v gosti gneči pristaši opozicije in pristaši glavne uprave. Dvorana je žvižgala, tulila, cepetala in protestirala. Videč, da tega nemira sploh ne bo konec, je predsedstvo vstalo in ob pol 11 ponoči med silnim tuljenjem in kričanjem odšlo. S tem je bil kongres razbit. Člani večine so pričeli odhajati, opozicionalci pa so ostali v dvorani in zapeli državno himno.
Opozicija zboruje
Vodstvo zborovanja je prevzel g. Marko Cvet-kovič, član glavnega odbora JUU in predsednik vardarske banovinske sekcije, ki je napovedal, da se zborovanje nadaljuje danes ob 9 dopoldne pri Mikliču.
Davi ob 9 se je res zbralo v kletni dvorani hotela Miklič okrog 150 opozicionalnih delegatov. Zborovanje je otvoril g. Cvetkovič, ki je predlagal, | naj se izvoli začasni akcijski odbor, ki bo sestavil j resolucijo, katero bo združena opozicija predložila glavni upravi JUU. V odbor sta bila iz vsake banovine izvoljena po dva člana (iz dravske Josip Jurančič in Herman Kmet).
Nato se je oglasilo k besedi Več govornikov, ki so v temperamentnih govorih, prekinjeni vsak čas z burnim odobravnjem, kritizirali glavno upravo in zlasti predsednika Damjana Rašiča. Veliko senzacijo je vzbudila zlasti izjava g. Dušana Še-stana, člana glavnega odbora in predsednika okrajne organizacije v Celju. G. Šestan je izjavil, da izstopa iz glavnega odbora, ker obsoja včerajšnji atentat na skupščino. Obenem je dejal, da bo o tem referiral svojemu društvu. Pridružil se mu je od Slovencev še g. Leopold Bončar, delegat brežiškega okraja, ki je izjavil, da prestopa k opoziciji in bo poslej deloval tudi med svojim društvom v tem smislu.
V	debati se je oglasil tudi g. Dušan Lunder, ki je trdil, da je kongres prekinila opozicija sama. Njegov govor je zbrana opozicija ogorčeno zavrnila in neki delegat mu je oponesel njegovo izjavo, ki jo je da! na včerajšnjem konstituiranju učiteljskega kluba »Jutfoslov. nacionalne stranke«, kjer
Strahovita panika je zavladala 12. t. m. v Žužemberku, ko se je oglasil gasilski rog in zapel plai zvona. Kdor jx>zna žuiemberski trg, lahko razume, kako bliskovito se ogenj lahko razširi, ko je za vsako trško hišo gospodarsko jioslopje jto-polnoma leseno, ali pa celo z slamo krito. Brea dvoma bi večina trga postala žrtev ognjenih zub-ljev, če ne bi pred par leti nabavili kar dve motorni brizgalni pod pioroštvom občine Žužemberk, eno za trg, drugo za Šmihel. Samo takojšnji nastop teh je zastavil požaru pot. Najbolj je prizadet g. Ivan Vehovec, bivši župan in poslanec, kateremu je zgorela enonadstropna hiša, snlon in ledenica. V dobri uri je bilo žo 12 gasilnih društev z svojimi brizgalnami na mestu katastrofe, ki »o požar zadušile.
Nihče v Žužemberku nc pomni in tudi tradicija ne govori o podobnih katastrofah v preteklosti. Le zaobljubljena vsakoletna procesija k sv. Florijanu na Goli vrh nas spominja, da bo podobne in še hujše katastrofe doživeli naši predniki. Bilo je leta 1591. na velikonočni ponedeljek — to je v tistem času, ko je trg Žužemberk po večini odpadel od katoliške vere in je vzdrževal v leseni hišici jioleg cerkve sv. Miklavža protestantskega pastorja Krištofa Slivca, — ljudje so bili dobre volje, kakor navadno veliki ponedeljek, ko jih prebudi glas: »Gori«. Takrat ni bilo motork, škafi niso pomagali nič. Pogorel je ves trg na obeh straneh Krke z gradom vred. S tem je bil prizadet ne samo tržan. ampak tudi kmet ki je moral tla-čaniti tako dolgo, dokler ni bil grad zopet dograjen. Kaj se pravi delati tlako, nas spominja pregovor: »Ješ. kakor bi s tlake prišel !< Ta pregovor pove, da so bili tlačanski delavci lačni, če pa je kdo godrnjal, je dobil klobase z bičem n« hrbet.
79 let [x>zneje, to je leta 1070. v mesecu juniju je zoj>et ftogorela j>olovica trga. Grad se jm>-sebej ne omenja, zato ni znano, ali je j>ogorel tudi grad. Gotovo pa je, da sta ti dve nesreči vzrok, da so cerkvi sv. Leonarda na Golem vrhu prizidali kajtelo sv. Florijana, kamor se še sedaj vsako leto 4. maja vije procesija iz žu|>ne cerkve, da bi pri-prošnja sv. Florijana obvarovala Žužemberk jx>-dobnih nesreč. Te nesreče bi bile že davno pozabljene in so tudi j>ozabljene, le v Valvazorju se še bere o njih.
Nočni požar pri Novem mestu
Novo mesto, 21. avg.
Davi ob pol 1 je zatulila sirena. Ljudje so se zbudili iz nočnega spanja: K,< gori? Medlem je dala sirena s svojim zategnjenim piskom drugič znamenje, da gori v bližini. V smeri proti Regerči vasi je nebo žarelo in velik oblak dima se je vil proti nebu. Čez nekaj časa smo slišali, kako je drvelo novomeško gasilstvo v Regerčo va«.
Gorel je nov kozolec in skedenj z mrvo in orodjem vred, last Rehora Antona pri sv. Roku. Zgorelo je vse do tal. Stranka je bila zavarovan« pri »Dunavu« za 20.000 Din. — Smihelsk« požarna bramba je bila s svojo motorko pri pogorišču in se udejstvovala. dočim novomeška ni mogla s svojim gasilnim avtomobilom na kraj požara,^ radi preozkih poti. Požar bi bil zasegel sosednji dve hiši, ko bi ga ne bilo omejilo šmihelsko gasilno društvo s pomočjo novomeških gasilcev. — V mestu pa je svirala godba in ni prenehala med požarom.
Poslovilni koncert angleških pevcev na Bledu
Ljubljana, 21. avgusta.
Včeraj, 20. avgusta, se je skupina angleških pevcev, ki jih vodi g. Woodhouse, poslovila od Jugoslavije z neformalnim koncertom na terasi pred staroznanim hotelom Petran na Bledu. Je že drugič, da g. Woodhouse, zvesti in agilni prijatelj našega naroda, večjo skupino svojih kolegov in kole-ginj vodi k nam, da obenem preživljajo lepe počitnice in nas seznanijo po teh neformalnih koncertih predvsem z narodno glasbo svoje angleške domovine in tako z dušo in temperamentom svojega naroda. Navzlic letni sezoni in skromni reklami sc je zbralo lepo število poslušalcev. Med njimi smo opazili mnogo distingviranih jugoslovanskih in tujih gostov. Angleško društvo je zastopal podpredsednik g. dr. F. Majaron, gospa Copeland je pa tudi hitela na Bled pozdravljat svoje rojake.
Spored je vseboval predvsem narodne pesmi, angleške, mornarske, škotske, irske in galske. Dirigiral je mladi a znani dirigent g. Norman Straf-ford. Solista g. Woodhouse in gdčna Mabel Ritchie sta žela še posebno priznanje. Gospodični je bil poklonjen lep šopek rdečih nageljnov. Splošno je občinstvo z živahnim zanimanjem sledilo raznim točkam.
V	Sarajevu so pevska društva poklonila angleškim gostom lep srebrn pokal. Ta je bil po večerji na Petranovi terasi prvič svečano napolnjen z izvrstno kapljico. Vsak član je bil deležen požir-ka in potem so peli zdravico svojemu vodji, g. Woodhouseu.
Še pozno v noči so posamezni stali ob jezeru
_ zatopljeni v žalostno misel, da morajo že jutri
zapustiti toliko lepote ...
V	jutru 21. avgusta so se vračali skozi Benetke v Anglijo.
Dragim angleškim gostom želimo srečno pot in tudi: Na svidenjel
400 otrok pri Kopanjski Mariji
V	četrtek po Velikem Šmarnu, 17. avgusta, je prihitelo okrog 400 dečkov in deklic Marijinih vrtcev iz Žalne, Police in Grosuplja v spremstvu svojih dušnih pastirjev na prijazni kopanjski griček, počastit svojo nebeško Kraljico in ji priporočit svojo mlado življenjsko pot. Pred župno cerkvijo na Kopanju jih je v imenu zbranega domačega Marijinega vrtca pozdravil Stanko Zaviršek. V oerkvi je imel najprej« prisrčen nagovor na zbrane otroke g. eksipozit z Grosuplja Anton Ravnikar, v katerem je vnemal mladino k ljubezni in zvestobi do nebeške Matere. Pri sv. maši, ki jo je , daroval g. Josip Šolar, župnik iz Žalne, so otroci j glasno molili in navdušeno prepevali. V odmoru so jiovžili svoje skromno kosilce, ki so ga prinesli j se bo i in se zabavali z raznimi otroškimi igricami.
Popoldne pred odhodom ao imeli pete litanije Matere božje z blagoslovom, ob sklepu pa so prejeli otroci še posebni blagoslov jxi novem slovenskem obredniku. Vsi, ki smo bili priča tej lepi otroški slovesnosti, smo prepričani, da imajo naši otroci v Marijinih vrtnih varno zavetje in da užijejo v njih mnogo neskaljenega otroškega veselja, pa da je ta organizacija naše šolske mladine v veliko oporo staršem pri vzgoji otrok.
Evharistični dan v Št. Jerneju
V	spomin 1900-letnice Odrešenja in v sjvomm postavitve svete Evharistije bo na Št. Jernejevo nedeljo 'Zl. avgusta evharistični dan v Št. Jerneju za fare Bučko, Kostanjevico, Rako, Škocjan in Št. Jernej. Na predvečer bo po vseh župnih in podružničnih cerkvah slovesno zvonjenje, po hribčkih pa naj zagore kresovi, kot znaki žarečib kresov ljubezni do Jezusa v našib srcih. Nedeljska slovesnost se bo vršila na prostem, kjer bo postavljen oltar. Z vidnimi znamenji bo označen prostor za posamezne fare. Pri sv. maši in blagoslovu je skupno ljudsko petje. Pri procesiji j>a pojejo cerkveni zbori evharistične j>esmi.
Spored: Ob 10 se prenese Najsvetejše iz cerkve na pripravljeni oltar; takoj po prenosu Najsvetejšega je govor presvetlega knezoškofa dr. Gr. Rožmana in sv. maša. IPo sv. maši govori g. dekan Josip Avšič. Vsa množica potem zapoje »Povsod Bogat s spremljevanjem godbe, nato se razvije procesija z Najsvetejšim, ki se po končanem sprevodu prenese v cerkev.
Red: Da bo vzoren red, naj se vsi ravnajo po navodilih rediteljev m se tako razvrste kakor je označeno na letakih. Lepo bi bilo, ko bi se zbralo tudi nekaj narodnih noš; je sicer to pri nas težko, ker nimamo dosti tega, pa vendar, kar je, pokažimo, da bo sprevod lepši.
V	slučaju hudega vremena se vsa slovesno« vrši v cerkvi
Plttl
Znižanje cestne naklade. Cestna naklada th mesto Ptuj je bila do sedaj tako visoko odmerjena, da so bili trgovci z deželnimi pridelki primo-rani svojo robo nakladati na sosednjih železniških postajah, kakor v Moškanjcih in v Sv. Lovrenc« na Drav. polju, kjer cestne naklade ni, da sc na ta način izognejo škodi, ki jim je pretila. Ker pa mestna občina utrpi radi izpadle cestne naklade precejšnjo škodo, je upravni odsek občinskega sveta na petkovi seji sklenil znižati cestno naklado in sicer pri vagonu od 75 Din na 25 Din, pri sadju pa od 100 Din na 75 Din od vagona. Za kosovne pošiljke grozdja se pa zniža naklada od 5 par na 2 pari pri 100 kg, istotako pri moki.
Kuratorij dijaškega doma v Ptuju je v svoji zadnji seji imenoval Hinka Vodnika za vodjo tega zavoda. Profesor Vodnik je znan in izkušen vzgojitelj mladine in izboren glasbejiik, ter vodi dijaški dom ie od prevrat*.
dtraB L
»SLOVENEC*, dn« 52. avgusta 1938.
<*tev. 189.
Velika letalska slavnost v Ljubljani
Letališče izročeno prometu
Pogled na bangar, ki je posvečen spominu majorja Jožeta Zupančiča na letališču, pred njim triinotorno potniško letalo Aerokluba »Farinan«, na levo od njega pa mali Fox Moth, ki ima prostora za tri potnike in kateri je letel lani ob »Slovenčeveuu propagandnem poletu. Prvi hangar pa je posvečen spominu Rusjana, ki se je smrtno ponesrečil v Belgradu.
Ljubljana, 21. avgusta.
Pretekla nedelja, ko so odprli prometu letališče, je bila za Ljubljano v tujsko-proinetnem oziru važen mejnik. Že zgodaj dopoldne so zabrneli jekleni ptiči, dvokrovniki in enokrovniki, nad Ljubljano in vabili množice z drznim letanjem, naj se udeleže blagoslovitve letališča in mitinga. Na otvoritev so se pripeljali odlični predstavniki jugoslovanskega letalskega prometa, zastopniki centralne uprave Aerokluba iz Belgrada, zastopniki Aero-puta iz Belgrada in Zagreba in zastopniki oblastnih odborov aeroklubov v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu, Osijeku in Skoplju. Tudi iz inozemstva so se pripeljali gostje. Iz Celovca sta prileteli dve potniški letali tipa »Junkerst, v katerih so se pripeljali zastopniki avstrijskega letalskega prometa, časnikarji in zastopniki koroških in salzburških oblasti. Iz Celovca sta priletela na športnem letalu dva industrijalca. Letališče ob hangarju je bilo kar zastavljeno z vrstami jeklenih ptičev.
Na popoldansko prireditev so se začele odpravljati množice že pred 2. Ceste so bile zrsedene s trumami pešcev in kolesarjev. Avtobusi in vozovi so se komaj prerivali skozi ir ožice. Z glavnega kolodvora sta odpeljala dva dolga vlaka, skupno okrog S000 udeležencev. Okrog pol 4 je stopit na govorniški oder predsednik ljubljanskega Aerokluba g. K. Hribar in pozdravil navzočne odličnike, tako prometnega ministra inž. Lazarja Radivojeviča, zastopnika vojnega ministra, brigadnega generala Mi-lojka Jankoviča, bana dr. Mnrušiča, zastopnika komandanta dravske divizije, generala Antonina IV-kiča, ljubljanskega iu niošfanskega župana, rektorja univerze dr. Slaviča in mnoge druge. Prav tako je prisrčno pozdravil zastopnike vojaštva, ki so se udeležili proslave v lepem številu ter goste iz inozemstva. Za tem je blagoslovil kanonik dr. Kimovee ob asistenci kateheta Pivka letališče. Za njim sta izvršila obrede Se pravoslavni prota Budimir in muslimanski vojaški imam Ahmetaševif. Po izvršenih obredih je ljubljanski župan dr. Pue v daljšem govoru poudaril pomembnost ljubljanskega letališča in se tudi spomnil dveh Slovencev, Kusjana in Zupančiča, ki sta žrtvovala svoje življenjo za razvoj "letalstva. Zastopnik vojnega ministra in namestnik komandanta letalstva, brigadni general Milojko Jan-kovič je v lepem govoru poudaril važnost letališča in se spomnil največjega zaščitnika jugoslovanskega letalstva kralja Aleksandra. Godba je zaigrala državno himno. Nato je v imenu ministra vojske in mornarice izročil letališče domačemu in inozemskemu prometu.
Za tem se je začel miting. Ljubljansko letalo »Lojze . ki ga je vodil naš priznani Janko Čolnar in najhitrejše vojno letalo >Ila\vker«, ki ga je vodil kapetan 1) ž n i, se dvigneta v zrak in napravita prve |>ozdravne kroge nad letališčem. Zanimiva je bila brzinska handicap tekma, katere se je udeležilo sedem letal, in sicer tako, da sta počasnežn »tartala prva. Vsako hitrejše letalo pa je smelo odleteli toliko kasneje, da bi morala teoretično vsh letalu prileteti po 37 km dolgi zračni poti ob istem času na letališče. Pri takem poletu se seveda izkaže zmožnost pilota. V tej tekmi je zmagal Čolnar z »Lojzetom« in dobil za nagrado bronasti kipec princa Pavla. Ko so se dvignila vojna letala, ki so letela v klinu, se je marsikdo čudil njihovemu točnemu letu. Medtem se je dvignilo potniško letalo avstrijske zrakoplovne družbe, v katerem se jc odpeljalo nekaj odličnih gostov v Salzburg. Sledila je točka s padali. Iz višine 600 m so padli štirje padobrani, na katerih so bile privezane vreče peska. Odlična je bila borba v zraku, v kateri je zasledoval enose-dežni »Devoitin« dvosedežno vojno letalo. Nato sta se dvignila na obeh »Hawkerjih< kapetan Džal In kapetan Bajdak, ki sta pokazala vratolomne akroba-»ije, da je človeku kar sapa zastajala. Sledila je inčka, ki naj bi pokazala, kako izgleda bombardira-
nje, vendar je na žalost množica takoj pogruntala, da je bila znamenita >križarka< minirana. Zaradi močnega vetra je odpadla akrobacija artista Janeza Mrvarja, nakar se je začelo prevažanje potnikov. Za krožne polete se je oglasilo nad 100 potnikov tako, da so tri letala vozila neprestano do kasnega mraka.
Zvečer pa je priredil Aeroklub domačini in tujim gostom prijateljski sestanek z mrzlim prigrizkom v prostorih Avtokluba. Navzočni so bili odlični predstavniki, tako zastopnik vojnega ministra general Milojko Jaukovič, general Pekič, bana, kateri je bil zadržan, je zastopal banski svetnik dr. Pleifer. Mestno občino je zastopal župan dr. Puc s podžupanom prof. Jarcem, navzočni so bili častni avstrijski gostje, general Deutelinoser kot predsednik O. V. G., dvorni svetnik Iloffmun-Montnnus kot zastopnik deželne vlade Solnograške, celovški župan Pichler-Mandorf in tiskovni referent koroške vlade Schnei-rhelbauer. Navzočni so bili tudi člani uprave Aero-puta iz Belgrada s predsednikom Ljubo Novakovi-fem, predsednik JS, generalni tajnik TPD g. J. Pogačnik, podpredsednik Avtokluba dr. Pavlin in še mnogi drugi odlični gostje. Ob sestanku se je razvil živahen razgovor, ki je rodil načelen sporazum, da bo najbrže že v prihodnjih dneh otvorjena redna zračna zveza med Ljubljano in Sušakom in katera pride tudi za letos saj še za 14 dni v poštev. Promet na tej progi bi prav lahko trajal od 1. do 15. septembra s potniškimi letali tipa Potez* za šest potnikov.
Davi so se odpeljali zastopniki avstrijskih tuj-sko-prometnih organizacij v spremstvu naših tujsko-prometnih funkcijonarjev in podžupana prof. Jarca z avtomobili v Logarsko dolino. Jugoslovanski odlični gostje pa so se dopoldne odpeljali z letali zopet nazaj v Zagreb in Belgrad. Prav tako je odletela zagrebška eskadrila in lovci iz Novega Sada.
Kat bo danes?
Kino Kodeljevo: Ob 20.30: »Kraljica njegovega srca< (Liane llaid, k. Nugy). Znižane cene.
h
0 Upravnik policije g. K e r it e v a n se ie
vrnil z dopusta in sprejema stranke ob običajnih urah.
0 Amerilki časnikar v Ljubljani. Znani ameriški časnikar Milton Broner je dospel s svojo leno v Ljubljano.
© Mestna žensk« realna gimnazija v Ljubljani. Popravni izpiti se bodo vršili dne "V), avg. od 8 dalje. Pismeni popravni višji tečajni izpit l>o dne 29. avgusta ob 8, ustni jw»pravni višji tečajni izpit l>o dne 31. nvgustu ob 8, nižji tečajni izpit pu dne 31. avgusta ob 10. Podrobnejši razpored je nabit na oglasni deski v šolskem poslopju.
0 Mlndin, iz počitniške kolonije v Breznici se pripelje dne 23. avgusta 1933 z večernim vlakom ob 20.40 nn Glavni kolodvor. Opozarja se starše, da prklejo po svoje otroke. — Mestno načelstvo.
0 Na Dunajski cesti kopljejo. Včeraj so delavci, ki grade temelje za krožno tramvajsko progo, pričeli kopati že na Dunajski cesti. Temelj za progo delajo dosedaj še v takem vrstnem redu, da redni tramvajski promet, kakor tudi drugi vozni promet nista ovirana.
0 Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg, in mr. Kuralt, Gosposvetika cesta 4.
0 Dva prijeta tatova. Na Zaloški cesti je neki moški prejšnji teden ponujal na prodaj dva gonilna jermena. Policija ie mladeniča kmalu izsledila v podstrešju nekega skednja ter res našla pri njem dva precej dolga in okoli 3000 Din vredna jermena in dobro ohranjeno kolo. Prijeti možakar je trdil, da je en jermen ukradel svojemu očetu, drugega dobil od nekega neznanca, kolo pa da je kupil zopet od neznanca. Toda na opozorilo orož-
Mariborske vestit Draginjshi razred II. - dajatve I. razred
Združenje gostilniških podjetij v Mariboru jc naslovilo na pristojna mesta spomenico, v kateri opozarja na krivico, ki se je napravila Mariboru s tem, da se mu nalagajo po zakonu o taksah dajatve I. razreda, dočim je uvrščeno mesto v II. dra-ginjski razred. Vsi sedeži banovin so uvrščeni v I. draginjski uradniški razred, zraven še Zemun in Sušak. Pri dajatvah pa je uvrščenih v I. razred samo 6 banovinskih sedežev, zraven pa še iz nerazumljivih razlogov Maribor, ki nima pri draginj-skih dokladah nobenih prednosti. Sedaj plačujejo točilci v Mariboru letne točilne takse 3000 Din ter osemkratno točilno takso kot trošarino, torej Din 27.000. Ako bi bilo mesto uvrščeno v II. trošarin-sko kategorijo, bi znašale letno te dajatve le Din 14.000. Mariborski točilci plačajo letno 93 odst. več, kakor v Skoplju ali 170 odst. več, kot v Ba-njaluki, dasi sta omenjeni mesti uvrščeni v I. plačilni razred ter ima radi tega tamošnje gospodarstvo umevno večje dohodke. Še večja diferenca se
pokaže pri najnižji točilni stopnji, ki znaša v Mariboru 9000 Din, v primeri s Skopljem pa bi znašala le 4200 Din. Mariborski točilni obrati, od katerih je v I. razredu 4, v II. 14, v III. 56 in v IV. razredu 60 obratov, so plačali po uvedbi novega zakona o trošarini vsoto preko poldrugega milijona na trošarini, dočim bi morali v primeri s Skopljem plačati le okoli 800.000 Din. Take razmere so postale za mariborske točilne obrate nevzdržne. Dokaz temu je, da se je od začetka 1933 do sedaj že opustilo pet gostilniških obratov na novo pa se ni otvoril še nobeden. Nazadovalo je tudi število obratov v višjih razredih; sedaj se nahaja v I. razredu le še 1 točilec. Krivica, ki se dela s temi obremenitvami Mariboru, je tudi eden glavnih razlogov, da se branijo okoliške občine priključitve pod mesto. Bremena točilcev, ki imajo v omenjenih občinah znatno besedo, bi se tako avtomatično povišala, dočim ne bi dobili za to nobenega > nadomestila.
□	Nočno tržno življenje. Novi del Glavnega trga je dan in noč napolnjen z vozovi sadja, ki ga nudijo kmetje iz bližnje in daljne okolice meščanom na prodaj. V svitu obločnic se razvija na j sadnem trgu živahno nočno kupčijsko življenje. Mariborci so se na nočni trg že navadili in števi* ne gruče, ki jih sipljejo v poznih urah kinematogra' in kavarne, se ustavljajo pri vozovih ter kupujejo sadje.
□	Tujsko-prometni urad rabimo. Letošnji Mariborski teden je pokazal, da rabi občina sama stalno ustanovo, ki bi vršila propagando za tujski promet ne samo v tujini, ampak tudi v mestu samem v tem pravcu, da se med mariborskim prebivalstvom samim poglobi in razširi smisel za pomen tujskega prometa. Kakor doznavamo, sc na mestni občini s takim načrtom že resno bavijo ter ga vsestransko razmotrivajo.
□	Proti prodaji živil na trgu. Mariborski trgovci so po svojem zastopstvu podvzeli pri mestni občini korake, da se prepove prodaja delikates na trgu. Navajajo predvsem prodajo sira, masla, jc-stvin in sličnih živil, ki bi se po njihovem mnenju morale prodajali iz higijenskih razlogov v zaprtih prostorih.
□	Uspel izlet se je vršil v nedeljo k Ribniški koči. Poln avtobus izletnikov se je odpeljal iz Maribora do Ribnice na Pohorju. Izlet je pokazal, da bi se dalo v Mariboru po zgledu Ljubljane mnogo-kaj organizirati, kar bi bilo v korist izletnikom kakor krajem, kamor se izleti usmerjajo. Širša mariborska okolica ima nepoznanih krasot, ki še vse čakajo odkritja.
□	Nov tržni red se dovršuje na mestnem tržnem nadzorstvu ter pride v kratkem v razpravo pred tržni odsek in potem tudi pred javnost. Potreba po tržnem redu je občutna, ker so v veljavi na trgu še vedno določila iz predvojne dobe, ki za sedanje čase v mnogih slučajih niso več primerna in odločujoča.
□	Kopalci so gagall... V nedeljo je doživela Drava gotovo rekordno število kopalccv. Res je bil čudež, da še ni bilo nobene smrtne nesreče, dasi je bilo veliko število takih, ki so »gagali«, to se pravi, da so žc pili vodo ter jim je prišla pomoč v poslednjem trenotku. Enega takega gagalca »o vlekli v nedeljo v Betnavskem ribniku, kjer je
nikov se je zglasil pri policiji kovač O. Ficinger iz Zagorja, ki je jermena spoznal za »vojo last, ter je povedal, da sta mu bila ukradena dne 15. t. m., ko je bil z doma. Kolo pa je bilo prav tiste dni ukradeno litijskemu cestarju Marku Brahunu. Moža, 21 letnega Poldeta Zavrla iz Dol pri Litiji, je policija izročila sodišču. — Drugi prijeti tat je 16 letni V. M., ki so ga zasačili v nedeljo popoldne na podstrešju Breskvarjeve gostilne na Cesti na Loko, kjer je hotel krasti. Mladenič, ki je kljub svoji mladosti že nepoboljšljiv tatič, je prišel policiji ravno prav. Iskala ga je že, ker le pred kratkim pobegnil iz zaporov sodišča na Vranskem. Sodišče ga je namreč nameravalo odpraviti v po-boljševalnico v Glino, pa je ušel. Sedaj bo moral seveda tja.
C Vlom v podstrešje. Hišna lastnica gospa Korzika na Bleiweisovi cesti 3 je naznanila, da je nekdo vlomil v nedeljo popoldne v podstrešje te hiše in odnesel Emi Skuti 2 kovčka in veliko blazino, v vrednosti 2000 Din. Vlomil je tudi v prostore dveh sosednjih strank, ni pa še znano, fcaj je odnesel od tam.
© Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja zaprta dne 22., 23. in 24. avgusta 1933.
LUSTROL
parketno voščilo z brizgalko — je ideal vsake gospodinje. — Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu
bilo kljub prepovedi polno kopalcev, drugega pa pri meljskem brodu. Obema je prišla pomoč še pravočasno. Ljudje so pač preveč predrzni in se spametujejo šele takrat, ko je že prepozno.,.
□	K »Maratonu«! Starši se opozarjajo, da se je v okviru tukajšnjega SSK Maratona otvorila juniorska sekcija za dečke od 14. do 18. leta. Redni treningi bodo ob sredah in sobotah od 3 naprej na Livadi, kjer se bodo prijavljenci tudi sprejemali.
□	Šolske vesti. Na I. drž. dekliški meščanski šoli v Mariboru se bodo vršili popravni izpiti dne 30. in 31. t. m. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra, vselej od 8 do 12.
□	Sadje in grozdje. Mestno načelstvo opozarja prodajalce sadja in grozdja na določila mestnega tržnega reda, glasom katerega se mora vsak pro-
trdila so obvezna tudi za branjevce in trgovce. Na potrdilu mora biti točno označena vrsta in množina sadja oz. grozdja.
□	Filatelisti se organizirajo. Mariborski filatelisti zborujejo v četrtek zvečer ob 8 pri »Prle-ku« v Tattenbachovi ulici. Vršil se bo ustanovni občni zbor društva filatelistov v Mariboru.
□	Ukinitev pasjega zapora. Ker se ž« od maja ni pojavil v mestu Mariboru noben nov slučaj stekline, se ukinja strogi pasji zapor, Grizljivi psi (volčjaki, dobermani) pa morajo še nadalje nositi nagobčnike. V veljavi ostane tudi prepoved jemati p«e v gostilne, kavarne ali druge javne prostore.
□	Mestna občina ne jamči. Obiskovalci kopališča na Mariborskem otoku se v smislu zadevnega razglasa mestne občine opozarjajo, da občina ne jamči za morebitne tatvine v kabinah in omaricah, ker je vsakomur dana prilika, da shrani proti majhni pristojbini 6voje vrednote v kopališki pisarni. Občinstvo se nadalje opozarja, da so vrata kabin in omaric tako prirejena, da jih zamore vsakdo zapreti še s svojo lastno ključavnico (obe-šenko).
□	Štorklja na cesti. V Koroščevo ulico je nenadoma zval reševalce telefon. Ob kraju ceste se je v gruči pomagajočih sočutnih žen zvijala v porodnih krčih 30 letna Eliza S. iz mariborske olto-lice. Bila je na potu v porodršnico, pa jo je štorklja prehitela na cesti. Reševalci so jo zapeljali v bolnišnico.
□	Rapid : Maribor — 3:1 (0:1). V nedeljo popoldne se je odigrala na Rapidovem igrišču prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Srečanje se je končalo z zasluženo zmago Rapida z rezultatom 3:1; Maribor je bil sicer v prvem polčasu boljši, v drugem polčasu pa je vidno popustil. Sodil je gosp. Jančič. Med tekmo je prišlo do burnih incidentov med občinstvom. V predtekmi je rezerva Maribora porazila Rapido-vo rezervo z 1 : 0. V tekmovanju za mladinski pokal sta se srečali dopoldne moštvi Rapida in Železničarja ter igrali neodločeno 2 : 2.
CerMie ob Krki
Klicano je bilo zadnjo nedeljo, da je iz* jemno stanje, ki je trajalo v naši občini od 25. maja (kaplan 'lomazin in posestnik Andolj-šek sta bila aretirana 21. ozir; 23. maja) končano.
Z urejevanjem hudournika jc te dni pričela banska uprava v Pušeči vasi, kjer ob nalivih hudournik skozi vas napravlja veliko škodo.
Sv. Jurij ob \uz, zel.
Dnevni »Slovenec« se dobi odslej vsaki dan v Katoliškem domu pri gc. Žličarjevi. Segajte po ujem. številka stane samo 1 dinar.
Kulturni obzornik
TRNOVSKA ŽUPNIJA V LJUBLJANI
(Spisal Ivan Vrhovnik. — Strani 448 in 63 slik z zemljevidom.)
Trnovska fara je dobila knjigo, s kakršno se <ie more ponašati nobena v škofiji. Njen bivši župnik-zlatomašnik Ivan Vrhovnik ji je poklonil plod mnogoletnega marljivega dela — obširno monografijo, kjer je opisana preteklost in sedanjost trnovske župnije, nje naselja in prebivalcev v vsem njihovem udejstvovanju. Temeljit geografski uvod in pregleden zemljevid v merilu
1 :35.000, ki ju je preskrbel dr. Jože Rus, izpopolnjujeta knjigo, ki se tudi sicer drži trdnih tal zemljepisnih spoznanj, v prijetno razliko od farnih zgodovin stare šole. Posebno vrednost ji dajejo številne slike, med njimi več redkih zanimivosti; le žal, da zaradi slabega papirja ne pri-dejo po zaslugi do veljave. To je edina slaba stran tudi na zunaj vzorno opremljene knjige, saj ji je dal vnanje lice sam mojster Plečnik.
Trnovska župnija je v marsikakem pogledu važnejši kos mesta, kot bi mislili in zato je naša knjiga za bodočo zgodovino Ljubljane eno temeljnih del. Po površini obsega ozemlje naše župnije kar dve tretjini vse mestne občine; na njenih tleh so se našli najstarejši sledovi prebivalcev-mosti-štarjev, to priča še ohranjen zid o rimski Emoni in ko je srednjeveška Ljubljana v 13. stol. segla i/pod Gradu na levi breg Ljubljanice, se že omejijo nad Gradaščico prvi Krakovčani, ribiči in podlcžniki križevniške Itomende. Le malo mlajše je morda Trnovo, kjer je mestni magistrat naselil svoje čolnarje, prevoznike in opekarje in jim gospodaril kot zemljiška gosposka do konca fevdalne dobe 1. 1848. Ljubljana je poleg poljedelstva, ki
se je vedno bolj umikalo oziroma intenziviralo v vrtnarstvo, ostala življenjski element Krakovča-nov in Trnovčanov. Prvi so bili zlasti ribiči, drugi čolnarji in par stoletij je trajala romantika ribiških »škatelj«, pa »malih« in »velikih« čolnarjev ter objestnih »fakinov« na Bregu, ki so pri Sif-birtu zajutrkovali »žgance«, t. j. ocvrte piščance in rake ter jih zalivali z vinom. Toda prišla je račja kuga pred polstoletjem in regulacija Ljubljanice in še tovarne s svojo nesnago in so napravile konec ribiški idili, dočim je s prvo lokomotivo južne železnice, ki je prekoračila Barje, odpiskalo čolnarski in fakinski romantiki, katere zadnji odsev je starejši rod še gledal na »Jeku«. Barski rob s svojo ilovico in Mestni log s cenenim kurivom, sta dala nekoč za Trnovo značilno opekarsko in lončarsko obrt, od katere tudi ni ostalo dosti več kot par nezasutih jam in ime Opekarske ceste. Tam, na Gmajni, se dvigajo danes lepe hiše in vile, enako okrog nekdanjega mlina v Koleziji in zlasti na Mirju. Dočim se je severni rob župnije ob Rimski c. čisto pomestil in je krakovsko-trnovsko jedro iz vaške naselbine postalo tipično predmestje, je ostal res kmelski najjužnejši del župnije, naselbine na Barju. Železna cesta, ki je usmerila razvoj Ljubljane na sever, je težko zadela staro Trnovo, ne da bi mu dala pravo nadomestilo. Prav radi oddaljenosti od železnice se tu ni ustalila industrija; naša fara je s šentjakobsko vred zaostala za razvojem ostalega mesta in če obsega njeno ozemlje dve tretjini mestne občine, tvori nje prebivalstvo komaj sedmi del vse Ljubljane,
Poleg šentpeterske je ostala trnovska župnija res »mestno najmanj pobarvani del Ljubljane«, domovina skromnega, malega in srednjega stanu. Ti ljudje so živeli do najnovejše dobe svoje posebno duševno življenje, čigar svetle in senčne strani nam riše avtor z vso ljubeznijo duhovnega pastirja, ki je od blizu gledal, »kako rod za rodom gine« in marsikaj lepega z njim. Kako so Kra-
kovci in Trnovci delali in molili, peli in se veselili, pa tudi trpeli pod udarci raznih šib: potresa in povodnji, požarov in bolezni ter vojnih stisk do zadnje najhujše — vse to beremo, večkrat z besedami udeležencev popisano. Skoraj četrtino knjige zavzema »Topografija«, ki popisuje iz ulice v ulico in od hiše do hiše stare dele župnije, in vsebuje polno dragocenih podatkov iz lokalne zgodovine. Če bodo to poglavje uživali predvsem ožji rojaki, bo zanimala zgodovina trnovske šole in cerkve tudi druge. Prav pred 180 leti je bila zgrajena prva trnovska cerkev, a prihodnje leto poteče 80 let, kar je škof A. A. W o 1 f blagoslovil temeljni kamen sedanji cerkvi. Trnovska župnija ima zahvaliti svoj postanek — kot njeni vrstnici šentjakobska in frančiškanska — reformam cesarja Jožefa 1I„ ki jo je 1. 1785 ločil od materne stolne župnije. Vendar ji je skopost drž. blagajne, izpraznjene po francoskih vojnah, kmalu stregla po življenju, ki ga ji je obvaroval isti knezoškof Wolf, za kar ga avtor po pravici imenuje drugega utemeljitelja trnovske župnije. Med njenimi dušnimi pastirji je pa najzaslužnejši Frančišek Ks. K a run, ki ji je pasliroval celih 36 let in si postavil veličasten spomenik z novo trnovsko cerkvijo, ki jo je sezidal večinoma s prostovoljnimi darovi. Njegov pomočnik je bil svetniški Luka J e r a n s svojimi zamorčki, od kesnejših kaplanov pa bodita omenjena le rajni prelat A. K a 1 a n , čigar pridige šc dobro pomnijo stari Trnovčani, in pa pesnik A. Medved.
Vrhovnikova knjiga je knjiga osnovne in naj-pristnejše domovinske ljubezni, ljubezni do domače hiše in fare, knjiga prave domačnosti in naj-plemenitejše tradicije, ki ustvarjata organskim potom zavest skupnosti s širšo narodno celoto. Trnovska fara je srečno ohranila lep kos te tradicije in v Ljubljani bi le Sentpeterska nudila še enako hvaležen objekt zgodovinarju. Trnovska jo je po zaslugi zlatomašnika Vrhovnika, rojenega Šentpeterčana, prehitela, zato pa še ni našla svo-
jega poeta, kot ga je ona v Jušu Kozaku; morda ga ji pomaga obuditi prav ta knjiga? S. K.
I. Vrhovnik, Trnovska župnija se dobi pri g. Jakobu Dolencu, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 2098, in stane broš. 46 Din, v platno vez. 60 Din, v usnje vez. 90 Din.)
UČITELJSKI KONCERT
Ob priliki glavne skupščine JUU, je 19. t. m. priredil zbor slovenskih učiteljev pod vodstvom svojega pevovodje Srečka Kumarja, koncert ▼ dvorani na Taboru.
Koncert je bil v glavnem namenjen posetnt-kom skupščine, ki so se je udeležili iz vse Jugoslavije in je zasledoval tudi po svojem sestavu sporeda prikaz jugoslovanske glasbe zadnjega časa. Na sporedu je bil Lajovic s štirimi skladbami: Bolest-kovač, Pastirčki, Kroparji, Medved z medom; Tajčevič s I. delom svoje jedrnate in arhitektonsko jasne skladbe: Četiri duhovna stiha; Adamič s Šestimi narodnimi za ženski zbor, Po-trkanim plesom, in Vragovo nevesto; Milojevič z Muho in komarcem; Ostcrc s skercozno skladbo: Ko sem jaz služil; Stolcer-Slavenski z Meknite se vi gore, in M. Hubad s tremi obdelavami slov. narodnih: Škrjanček poje, Gor čez jezero, Bratci veseli vsi. Spored je tedaj zajemal deloma prav nove, deloma pa že preveč ponavljane in ne najboljše skladbe, vsled česar zanimanje ni imelo prave napetosti.
Kar se tiče izvedbe, znu Jiiigent v skladbah najti njih muzikalne čare in jih s svojim izvajalnim aparatom z njimi skladno oblikovati. Vendar smo to pot pogrešali jasnosti in preciznosti. Zbor je bil nekoliko skrčen, pač pa še vedno v zvoku sočen, dasi malce nesorazmeren, v kolikor so moški glasovi (še bolj basi) nekoliko šibki v sorazmerju s krepkimi ženskimi glasovi.
Dvorana je bila nabito polna, splošno razpoloženje pa v sorazmerju z resnimi koncertnimi zahtevami ne ravno dnvnlj nnglnKljeno. V. U.
Najmlajša „turistinja" vrh Triglava
Jesenice, 20. avgusta.
Jesenice imajo zopet svojo senzacijo. Še ne štiri leta stara Sonja Čopova, nečakinja našega znanega plezalca in filmskega igralca Joža Čopa, je preteklo nedeljo prispela na vrh Triglava. Dosežen je nov rekord, kajti mlajšega živega človeka še ni bilo na najvišjem vrliu naše domovine.
Oče, Avguštin Čop, znani prosvetni delavec v Krekovem domu, je pred nekaj časa tiiko tja v en dan rekel svoji mali hčerkici: »No, če boš pridna, boš šla pa z menoj na Triglav.« Dostikrat se je Gustel pokesal, da je izrekel te besede; kajti odslej ni imel več miru pred malo Sonjo. Neštetokrat na dan ga je vprašala, kdaj pojde na Triglav.
Ko se je novo športno društvo »Gorenjec« pripravljalo na skupni naskok na našega velikana, tedaj je tudi »deklič« napolnil svoj mali nahrbtnik in liajd na Triglav. Vse je občudovalo, s kakšnim pogumom se je deklica spe-njala po Tominškovi pot od skale do skale.
Koledar
Torek, 22. avgusta: Timotej, mučenec; Hi-polit, škof.
Novi grobovi
-J- Peter 2itnik. Na Hradeckega cesti 39 v Ljubljani, je umrl kleparski mojster gosp. Peter Žitnik. Pogreb bo danes ob 6 popoldne v Stepanjo vas. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom izrekumo sožalje!
+ Gdč. Marija Bratož je umrla v ljubljanski bolnišnici, stara šele 19 let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj počiva v Gospodu! Prizadetim svojcem izrekamo svoje sožalje!
+ V Zagorju je unirln 20. t. m. ga. Marija Zime rman, posestnica in trgovka. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje I
Ostale vesti
—	Od ljubljanske sekcije JUU smo prejeli: Gospod Fran Erjavec na lanski banovinski skupščini ni kritiziral kot delegat sreskega društva Ljubljana okolica vzh. del predsednika in upravo sekcije, kakor je to sklenilo njegovo društvo, ki 6ploh o tej kritiki ni sklepalo in je ni poznalo ter jo je (dišal predsednik društva šele 9 mesecev pozneje na seji častnega razsodišča. Društvo je pooblustilo gosp. Erjavca le, da kritizira proračun in glasuje proti njegovi odobritvi. Po incidentu, ki jc nastal radi kritike, iznešene v skupščinskem odseku in ne na skupščini, je drugi dan pred skupščino prvi prijavil zadevo razsodišču gosp. Erjavec in šele nato predsedniku sekcije. Častno razsodišče je bilo izžreliano iz članov upravnega odbora, kakor to določajo pravila. Razsodišče so pa tvorili le člani, ki kritike prej niso poznali, ker ista ni bila iznešena pred delegacijo. Goep. Erjavec je razsodišče, ki mu je bilo poimensko javljeno že meseca novembra, priznal in ga je osporil šele med razpravo 22. uprila 1933.
—	Odlikovanje g. Arka. Prejeli smo: »Gle-He na notico, katero je prineslo Vaše glasilo dne 17. avgusta 1933, da je na zahtevo g. ministra notranjih zadev razveljavljeno moje odlikovanje z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje, pojasnjujem, ker bi se lahko napačno tolmačilo, da je isto razveljavil vsled tega, ker isti red že posedujem in sem istega, ko mi je bil v drugo podeljen, vrnil. Za uslugo zahvaljujoč se beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Arko ml., trgovec, Ribnica.«
—	Drž. reulna gimnazija v Novem mestu. — Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra ob 8, vpisovanje učencev s tujih zavodov pa 3. septembra od 10 do 12. K vpisu morajo učenci prinesti točno izpolnjeno, s 50 Din kolkovano in od staršev podpisano prijavo, zadnje letno izpričevalo in potrdilo o višini neposrednega davka. Druga navodila so razglašena na oglasni deski. Učencem se priporoča, da si davčna potrdila čimprej preskrbijo. Ravnateljstvo.
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, 1SIASU, BOLEČINAH V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC.
Na dlan roke Izlijte malo »ALGE« in drgnite i njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masiraui del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati jc treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi še večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olašanje bolečin. Kakor hitro občutite najmanjše nerazpoloženje, drgnite telo z »ALGO«, ker je lo lahko začetek težje bolezni, ki se z »ALGO« odstrani.
»ALGA« se dobi povsod. 1 steklenica Din 14.—.
samo skozi »okno« jo je moral oče prenesti.
kritičen trenotek je nastal, ko sc je naenkrat vsul dež in pričela biti toča, treba je bilo iskati zavetja pod skalami. Nu snegu pod Kredarico jc deklico seveda pričelo zebsti in mamica, ki jc tudi naska,kovala Triglav, jo je dobro zavila in nesla do koče. Od Kreduriee na Mali Triglav so jo morali večinoma nasiti, saj njene majhne nožice niso bile kos za odraslega človeka odmerjenim in v skalo vsekanira stopinjam. (XI sedla na vrh Triglava pa je Sonja priplez. .a z lastnimi močmi. Videti bi jo morali, s kakšnim zanosom se je ozrla po celi trumi liribolazcev, češ še nikdar hi bilo nilaj-šegu človeka tu gori!
Nato so jo privezali k strelovodu na Aljaževem stolpu ter jo slikali. S tem je bila dosežena višina 2864 mesto 2863 metrov. Ko bo leta 2000 današnja najmlajša turistinja stara 70 let (to ji namreč želimo), se bo gotovo z veseljem spominjala svojega prvega poleta na Triglav v letu 1933.
—	Na I. drž. real. gimn. v Ljubljani v Vegovi ulici se prično popravni izpiti, dne 24. avgusta popoldne. Nižji tečnjiii izpit se bo vršil 29. avgusta dopoldne, višji tečajni izpit pa pismeni 28. avgusta, ustni 30. avgusta dopoldne. Razporedi so nabiti na šolskih deskah v Vegovi in Beethovnovi ulici. — Vpisovanje učencev v II. do VIII. razred 1)0 t. septembra dopoldne, v 1. pa 2„ 4. in 5. septembra po razporedu, ki bo objavljen na šolski deski. Učenci s tujih zavodov sc bodo sprejemali 3. septembra dopoldne v ravnateljev! pisarni. — Ravnateljstvo.
—	Na državni realni gimnaziji v Kranju bodo popravni izpiti 28., 29., 30. in 31. avgusta. Podrobni razpored je nabit na oglasni deski. Pri jave morajo biti vin/ene 24. avgusta, pozneje vložene prijave se ne bodo vpoštevale. Vpisovanje za šolsko leto 1933-34 bo v tem-le redu:
1.	septembra od 7.30 dalje za učence L razreda;
2.	septembra od 7.30 II. razr.: 4. septembra od 7.30 za III. in IV. razr.; 5. septembra od 7.30 za V. do VIII. razr. Vpisovanje se bo vršilo v pritličju. Pri vpisu mora vsak učenec predložiti zadnje šolsko izpričevalo, pravilno izpolnjeno prijavo ter potrdilo o višini letnih davkov za odmero šolnine, novinci pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s 50 dinarskim kolkom (tiskovine za prijave se dobe nH šoli in v trgovinah). Ako imajo roditelji več oirok v šolali. plačajo za otroka v najvišji šoli celo .šolnino, za ostale pa polovico šolnine. V primeru, da se otrok, ki bo plačal celo šolnino, ne bo vpisal na tukajšnji šoli. morajo ostali, ki bodo plačali polovico šolnine, poleg overovl jenega z 10 Din kolkovanega prepisa potrdilu o višini letnih davkov, predložiti tudi od roditeljev podpisano izjavo o tem, kje sc bo vpisal otrok, ki bo plačili celo šolnino. Plačilo cele šolnine bo treba dokazati najkasneje do I. novembra t. I. (Obrazec za izjavo ee dobi pri šolskcin 6lugi.)
Vsak učenec mora pri vpisu plačati tudi 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev.
—	Na državni učiteljski šoli v Ljubljani bodo popravni diplomski učiteljski izpiti 29., 30. in 31. avgusta. Ostali izpiti (popravni in razredni) rednih učencev pa bodo 1. in 2. septembra. Vpisovanje v I. razred bo 5. septembra od 9 do 12. Glasom odloka ministrstva prosvete bo letos otvorjen za celo dravsko banovino samo en moški oddelek z maksimalnim številom 30 učencev z nižjim tečajnim izpitom, ki imajo posluh in so telesno sposobni ter ne nad 17 let stari. Učenke se ne bodo sprejemale. Vpisovanje v II. do V. razred učiteljske šole ter v II. do IV. razred deške in dekliške vadnice pa bo 7. septembra od 9 do 11 v dotičnih razredih. Pri vpisu v sleherni razred učiteljske šole se mora takoj plačati tudi predpisana šolnina. Natančen spored popravnih izpitov in vpisovanja ter podrobna določlia o plačevanju šolnine bodo objavljena od 24. avgusta dalje v veži na moški) in ženski strani šolskega poslopja. — Ravnateljstvo.
—	Tehniška srednja šola v Ljubljani. Popravni diplomski izpiti se bodo opravljali v torek, 29. avgusta, popravni razredni izpiti pa v sredo, 30. in četrtek, 31. avgusta. Podrobni razpored je objavljen na šolski razglasni deski.
—	Vpisovanje na državni konservatorij v Ljubljani se bo vršilo od 1. do 7. septembra od 9 do 12 v sobi št. 18 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici. Vse podrobnosti so začasno nabite na razglasni deski v veži poslopja v Vegovi ulici.
—	šola Glasbene Matice ljubljanske bo začela z rednim poukom že 7. septembra. Vpisovanje bo 1„ 2. in 4. septembra od 9—12 in od 15—17 v Matičnem poslopju v Gosposki ulici.
—	Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) se bodo vršili: a) razredni popravni izpiti 28,—30. avgusta t. L, b) popravni nižji teč. izpiti 28., c) popravni višji tečajni izpiti 30. in 31. avgusta t. 1. Natančnejši razpored je nabit na razglasni deski v avli gimnazije. — Vpisovanji' za šolsko leto 1933-34 bo 1. septembra t. I. za I. razred. Za II.—VIII. razred 2. septembra. 7.a učence in učenke z drugih zavodov pa bo vpisovanje 3. in 4. sept. t. I.
—	Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se vršijo popravni izpiti od 28. do 30. avgusta, dopolnilni izpiti absolventov dvorazredne trgovske šole za sprejem v III. razred trgovske akademije 28. in 29. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Dijaki (-inje), ki želijo vstopiti v
1.	razred akademije, se morajo prijaviti v ravnate-ljevi pisarni v spremstvu staršev najpozeje do 30. avgusta do 12. Predložiti morajo izpolnjeno s 5 Din kolkovano prijavo, izpričevala o prejšnjem šolanju in krstni list. — Vpis dijakov v višje razrede in dijakov sprejetih v I. razred, se vrši 1. in
2.	septembra. Podrobnosti 6o razvidne lz razglasa na uradni deski.
—	Drž. dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za š. 1. 1933-34 bo L, 2. in 3. septembra od 8—12. Prvotno je bilo objavljeno, da bo vpisovanje 4. septembra in ne 3., rnani-strstvo pa je odredilo, da je vpisovanje 1., 2. in 3. sept. K vpisovanju za prvi letnik je tjeba prinesti: 1. rojstni list, 2. izpričevalo o nižjem ali završnem izpitu, 3. prošnjo za sprejem, kolkovano s 5 Din, 4. davčno potrdilo o neposrednih davkih, na podlagi katerega bodo dne 6. sept. od 11—13 plačali šolnino tisti(e), ki bodo sprejeti(e), 5. 130 Din vpisnine. Dne 6. sept. ob 11 bo na razglasni deski objavljeno, kdo je spreiet in kdo je odklonjen. Odklonjeni bodo dobili izpričevala in vpisnino pri šolskem slugi. K vpisovanju v drugi letnik je treba prinesti: 1. prijavo za vpis, kolkovano s 50 Din; prijave se dobe pri šolskem slugi za 0.50 Din, 2. izpričevalo o dovršenem prvem letniku, 3. šolnino, ki se bo odmerila na podlagi davčnega potrdila, 4. 100 Din vpisnine. — Popravni izpiti bodo dne 28., 29. in 30. avgusta. Razpored je razglašen na črni deski. Prošnje morajo biti vložene do 25. avgusta. — Absolventi dvoraz-rednih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. — Završni izpit v septemberskem roku se bo pričel 6. septembra ob 8.
—	Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josel« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa.
—	Usmiljenim srcem. Prejeli smo: Dne 4. avgusta je llanžar Antonu, gostilničarju v Večeslavcih, h. štev. 27, nenaden požar uničil stanovanjsko hišo, gospodarsko jioslopje (stanovanjska hiša je bila lesena in je do tal zgorela). V stanovanju je zgorelo vse pohištvo, oprema, posteljnina, obleka, perilo, šivalni stroj, novo kolo, nadalje: seno, slama žito, moka, ki je bilo na podstrešju. Sedaj je s celo družino dobesedno brez strehe in kruha. Ker pa ima sedem otrok, izmed teh tri šoloobvezne, prosi, da bi se mu priskočilo na pomoč. Sprejme vsako najmanjšo stvar: obleko, moško ali žensko, perilo, posteljnino, obutev itd. Dafovi pa naj bi se poslali na Uprnviteljstvo šole v Pertoči, ker itak stanuje v šoli.
—	Zahvala. Za vsa mnogobroina ustmena in pismena preljubezniva voščila, ki so mi do-šla o priliki moje 70 letnice od dragih prijateljev. znancev in p. t. društev, izrekam tem potom mojo srčno, globoko občuteno zalivalo. — Kamnik, 18. avgusta 1933. — Lovro Horvat, nad-učitelj v pokoju.
—	Luč z gora. Iz življenja mladega fanta. Spisal Fr. Heiser, D. J. Poslovenil Jože Jagodic, S
šestimi slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna
v Ljubljani. Cena broš. 15 Din, vez. 22 Din. — Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska, kakor >Lu5 z gora«. Mlad študent, ki ima verne .starše, pride iz lepih, sončnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, neumljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zapeljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska pobožnost in odločnost Imponirati, njegov ugled raste. Vsem, ki še niso popolnoma pokvarjeni, je la mladi fant močna ojiora v borbi za krepost. Kakor, da bi čital zgodbe našega študenta, ki se ustavlja brczverskeniu toku. Prevod je uglajen, lep. Za dijake in druge fante prav zanimivo berilo.
—	Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da je izpijerao kozarec preden ležemo spat.
—	Poletje je lepo, prinaša pa kot tudi ostali letni časi, razne nevarnosti človeškega zdravja. Tudi poleti niso izključena lažja ali težja pre-hlajenja, napadi mrzlice in celo vnetje pljuč. Nenadna izprememba temperature — iz vročega v mrzlo, bodisi voda ali zrak — v senci, hladnejši večeri in mrzle pijače, vlažna zemlja ali mokra trava, da celo prekomerne solnčne kopeli imajo lahko za posledico zgoraj navedene bolezni. lz dozdevno brezpomembne nera/.polože-nosti se razvijo večkrat večja zla in zato se v poletju ne sme zanemarjati niti lažjih prehladov. Radi tega se tudi v tem letnem času ne sme pozabiti dobrih lastnosti »Baverjevih« Aspirin tablet.
—	Redek jubilej, štiri jubileje hkrati praznuje leto« veleiigledna. Sirom vse Gorenjske dobro znana veletrgovina It. Thaler v Škofji Loki. Leta 1863. torej pred sedemdesetimi leti je ustanovila [Dok. ga, Marija Juvan svojo trgovino z manufakturniin blagom, ki jo je razširjevala in izpopolnjevala od leta do leta ter ji pridobila velik sloves po vsej okolici, ki je segal prav v zadnjo gorsko vas obsežnega škofjeloškega okraja. Ker tedaj po kmetih ni bilo podobnih trgovin, so raznašale razno manufakturno blago njene prodajalke, ki so obiskavale teden za tednom tudi najoddaljenejše vasice. S tem je bilo kmečkemu ljudstvu mnogočponiagano, ker mu ni bilo potreba za vsak predpasnik, vsako ruto ali kaj druzega hoditi v oddaljeno Škofjo Loko. — Drugi jubilej je šestdesetletnica rojstva (1873) sedanjega lastnika te trgovine, nad vse spoštovanega g. Rafkota Thalerja. Tretji jubilej: Leta 1883. torej pred petdesetimi leti je vstopil g. Thaler v trgovino pok. Franceta I.apajneta v Idriji kot praktikant. Tam je dobil prve nauke v specerijski trgovini in v trgovini z idrijskimi čipkami, znanimi po vsem ku Itu rnem svetu. Kot četrti jubilej naj omenino. da se je naš jubilant leta 1903, torej pred 30 leti- poročil s tedanjo gdč. Reziko, hčerko gori omenjene ge. Marije Juvan. Kot izbornega trgovca gu je ga. tašča tudi takoj sprejela v svojo trgovino in mu zaupala vse trg. posle v nji. S svojim temeljitim strokovnim znanjem in izredno marljivostjo je dvignil njeno trgovino do sedanje veleobse/nosti. Pri tem težavnem poslu pa mu je z največjo vnemo in požrtvovalnostjo pomagala njegova gospa soproga. V svojem srečnem zakonu je imel štiri otroke, pd katerih še žive g. Rado. gdč. Klica Iti ga. Melita poročena s kapetanom g. Tomičem. Tivsisose po dovršenem svojem šolanju udej-stvovali v trgovini ter z vidnim vesel jeni |K>ma-gali svojim staršem, Gospod sin Rado pa se je za svoj stan pripravil tudi teoretično, saj je absolviral trgovsko akademijo v Ljubljani in je danes glavna opora svojemu očetu ne le s svojo agilnostjo. marveč tudi s svojo izredno ini. ciativnostjo. Poleg tu navedenih Štirih jubilejev naj omenimo tudi še štiridesetletniro. odkar tn tvrdka neprekinjeno trguje tudi z gdč. Ivanko Veharjevo iz Pol jan, ki mu je ostala do danes zvesta odjemalka. — Obče spoštovanemu in nad vse priljubljenemu g. Rafkotu pa želimo prisrčno, da bi v zdravju in zadovoljstvu vžival sadove svojega neumornega dela v družbi svoje družine še mnogo mnogo let in doživel še mar-sikak nadalnji veseli jubilej.
— Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev.
Stražnik rešil častnika
Ljubljana, 20. avgusta.
Bilo je v soboto, ob dveh popoldne, ko prihaja dolenjski vlak z glavnega na dolenjski kolodvor. Po dolenjski cesti je priinarširala s strelišča četa vojakov in obstala pred spuščenimi zatvornicanil. N« čelu čete je jahal mlad častnik na iskreni konju. Konj se je ustavil prav tako pred zatvor-nicami. Takoj za četo je privozil tramvaj iu se moral seveda prav tako ustaviti. Naenkrat bušue izza grmovja in drevja ob progi lokomotiva z vlakom.
Častnikov konj se od nenadnega strahu vzpne in obujmo zakrili s prednjimi nogami v zrak. Častnik ga s čvrsto roko prisili k tlom, toda konj odskoči /. zadnjimi nogami ter se z eno zaplete v žično ograjo. Vojaki, ki so bili v pozoru in s puškami ter telečnjaki na hrbtih — se prvi trenutek umaknejo za korak. Konj v besnenju vrže častnika, ki se res ni mogel več obdržati, s sebe in le del trenutka je manjkalo, da ga ni steptal in ubil. Vojaki niso mogli niti vreči pušk, da bi rešili brez-močnega iu že ranjenega častnika. Tedaj pa skočita izza tramvaja naenkrat dva stražnika in prvi, večji in močnejši, nadzornik bližnje stražnice, se zakadi v enem same skoku kot tiger naravnost pred kopita besnečega in skakajočega konja, ga z močno roko obdrži v zraku, drugi stražnik pa s pomočjo vojakov, ki so se že osvestili, potegne izpod konja ranjenega častnika, — konj pa, ko je videl odločnega človeka, držečega ga z roko, se kmalu pomiri. Vojnki mu izvlečejo še ranjeno nogo iz raztrgane mreže, častnik je bil rešen, čeprav je bil nekoliko lažje ranjen in seveda ves prašen. Konj sam pa je bil lažje ranjen na nogi.
Ves dogodek se je pripetil tako naglo in tako nepričakovano, da težko obloženim vojakom ni bilo mogoče prav nič pomagati smrtno nevarno ogroženemu častniku. Le gola sreča je tedaj pripomogla, da sta prišla prav isti hip po cesti oba hrabra stražnika, zlasti starejši nadzornik, in tako rešila častnika iz smrtne nevarnosti. Čeprav dogodek ni imel nobenih resnih posledic in ve zanj le malodko, vendar pa zaslužita oba stražnika resnično priznanje, če vsaj drugega ne, kakor javno pohvalo, da sta se tako neustrašeno izpostavila za življenje svojega sobližnjika.
Cel ie
Vzajemna pomoč
Člani »Vzajemne pomoči« se opozarjajo, da naj ne nasedajo raznim govoricam, ki jih razširjajo neupravičeni ljudje. Člani, ki želijo kakršnihkoli informacij, naj iste zahtevajo osebno ali pismeno v pisarni »Vzajemne pomoči«, reg. pom. blagajne v Ljubljani, Miklošičeva c. 16-11. Za vse informacije, ki jim jih daje kdorkoli izven pisarne, nova uprava ne prevzame nikake odgovornosti, ker ni nikogar pooblastila, da daje članom kakršnekoli informacije, izvzeti niso tudi bivši zaupniki (agenti).
Nova uprava »Vzajemne pomoči« stremi za tem, da pridejo vsi njeni člani na solidni jxxllagi do svojih pravic. Kakor hitro bodo rešene vse tehnične ovire, prične nova uprava z rednim jio-elovanjem in bodo člani o tem pravočasno obveščeni.
Zaenkrat razpošiljamo članom oddelka za posmrtnino obvestila o plačilu zaostale članarine, pozneje jja pričnemo člane posamezno obveščati o plačilu posmrtninskih prispevkov, ki bo predvidoma dovoljeno na več mesečnih obrokih, da člani s tem ne bodo preveč obremenjeni.
Vsem onim članom, ki so sklenili zavarovalne pogodbe z »Vzajemno pomočjo« tik pred 6voječasno uradno revizijo, izvršeno po kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani in vsled ustavitve rednega poslovanja in razpusta blagajne še niso prejeli članskih izkaznic (polic), pošljemo iste potem, ko bodo odstranjene vse tehnične zaprelce.
Ljubljana, 18. avgusta 1933.
Uprava.
Vrhnika
Policijska ura. Mislite, da pri nas nimamo rinteligentov«, ki kažejo svoje navdušenje za »lepo pesem« v času, ko vse najslajše spi? Da, neka »boljša« družba dela nemir, razgraja in vpije ponoči po Novi cesti v bližini šole, stebra naše narodne kulture. Ljudje se pritožujejo, da so takega »prisrčnega« petja že siti. kajti raje poslušajo mijavkanje domačih mačk, kakor pu mile glasove ponočnjakov. Vsakdo si rad privošči vsaj okrog polnoči prijetno spanje, zato naj bodo na splošno željo javnosti prizadeti v nadalje bolj obzirni in naj svoje navdušenje prihranijo za kak prijeten in zabaven izlet v svobodno gmajno, kjer jim nihče ne bo branil še tako »krasnega« nočnega koncerta.
gr Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je umrla na Teharjih gosj>a Albina Bednak, žena tamkajšnjega trgovca. Pokorno gospo je po dolgi in za vratni bolezni v najlepši dobi 35 let rešila smrt trp-lienja. Pogreb pokojnice se vrši danes ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na Teharjih na domača pokopališče. Naj ji bo lahka žemljica, težiko prizadetemu gospodu soprogu izrekamo svoje globoko sožalje. — V celjski javni bolnišnici je umrla Marija Ma-jer, 83 let, prevž'tkarica iz Košnice. N. v m. p.!
& Vpisovanje v državno dvorazredno trgovko šolo v Celju za leto 1933/34 bo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat «1 8 do 11. Popravni izpiti se bodo vršili za 1. razred pismeni 28., ustni 29. avg., za 2. razred pismeni 30. im ustni 31. avgusta, vsakokrat ob 8. Prošnje, kolkovane z 5 Din in 10 Din je vložiti do vštetega 23. avgusta. Završni izpit se bo pričel 5. septembra ob 8. Prošnje za pripustitev k temu izpitu, kolkovane z 5 Din, je vložili do 1. septembra. 15. septembra bo ob 8 otvoritvena služba božja v farni cerkvi, nato v šoli razdelitev učencev(k) po rnz^dih in oddelkih, razglasitev urnika, šol. in disciplinarnega reda I. dr. 16. septembra prične redni pouk. Podrobnejša jiojnsnila so razvidna na uradni deski v šoli.
0 Pri kopanju popolnoma okraden. Včeraj med 10 in 11 dopoldne sc je kopal v Savinji pri Ložnici Grame Viljem iz Sv. Križa pri Krškem. Grame je prišel, da bi obiral hmelj, toda zaradi premajhnega zaslužka se je vrnil peš domov in se hotel med potjo v Savinji kopati. Ker je na tistem kraju precej samotno, se je kopal popolnoma nag, medtem mu je pa nekdo z levega brega odnesel popolnoma vso obleko in vse dokumente, tako da je možakar ostal na licu mesta v Adamovi obleki. O zadevi je bila obveščena tudi celjska policija, ki se je potrudila dobiti za njega nekaj obleke, da se bo lahko vrnil domov.
S! Pomanjkanje Sava-cigaret. Kadilci se pritožujejo, da ni mogoče dobiti v Celju Sava-cigaTet. Prosimo glavno tobačno zalogo, da ustreže upravičeni želji mnogoštevilnih kadilcev, ki bi sicer radi kadili dražji tobak, pa žalibog zanj nimajo dovolj denarja.
Nedeljski šport. V nedeljo sta se vršili na Glaziji dve nogometni tekmi: dopoldne sta nastopila v prijateljski nogometni tekmi kombinirano moštvo SK Celja in rezerva vojaškega teama 39. pp. Rezultat je bil 5 : 4 (1 : 1) za SK Celje. Popoldne se ie pa istotam vršila tudi prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom, ki je končala z rezultatom 2 : 1 (1 : 0) za Olimp.
frogramf Kadio-Llablfana i
Torek, 22. avgusta: 12.15 Reproducirana glasba.
—	12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. — 13 časovna vremenska napoved. — 13.03 Reproducirana glasba. — 19 Radio-orkester. — 20 Afriška verstva (F. Terseglav). — 20.30 Prenos iz Zagreba: Koncertni večer, — 22.30 Poročila in časovna napoved.
Sreda, 23. avgusta; 12.15 reproducirana glasba.
—	12.45 novice iz današnjih dnevnikov. — 13.00 reproducirana glasba. 19.00 Radio orkester. — 19.30 literarna ura (g. Lipah). — 20.00 koncert g. Miliče-viča — poje sevdalinke. 20.45 Radio orkester. — 21.30 Čas in poročila. — 21.45 Radio-jazz.
Drugi programi t
Torek, 22. avgusta.
Belgrad: 19 Radio-orkester. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Zagreb: 20.30 Koncert. — 21.30 Vokalni koncert (sopran, bariton). — Dunaj: 19 Ciganske pesmi. — 21 Dunajska glasba (orkester). — Budimpešta: 13.30 Ciganska kaoela. — 19.30 Vokalni koncert. — Leipzig: 13.45 Vokalni koncert. — 20.15 Radio-orkester s solisti. — London: 20 Koncert BBC orkestra s solisti (sopran, bas in klavir). — Praga: 19.45 Lepa Helena, opereta, Halevy. — Rim: 20.45 Orkestralni koncert. — Varšava: 20 Koncert orkestra s solisti. (Iz »Radio — Belgrad«.)
Sreda, 23. avgusta;
Belgrad: 20.00 koncert klavirskega kvarteta. 20.30 Traviala, opera, Verdi (plošče). — Zagreb; 20.30 Radio orkester. — Dunaj: 19.00 orkester. 21.55 plesna glasba. — Breslan: 21.10 simfonični koncert šlezijske filharmonije. — Brno: 20.00 koncert za čelo. 20.25 vokalni koncert. — Budimpešta: 20.00 orkestralni koncert. 22.35 ciganska kapela. --■ London: 15.15 orkestralni koncert. 16.45 koncert na orglah. 20.00 koncert orkestra kraljeve garde. 'Hnchen: 19.00 simfonični koncert. 20.35 orkestralna glasim.
—	Varšava: 18.35 pesmi in arije. 20.00 klavirski koncert
t
Rojenice Hitlerju niso prerokovale...
Pomoč za stradajoče v Rusiji
Konjenica moderne vojne: tanki. Ti jekleni nestvori so hitrejši kakor konji, skoraj neranljivi in ne-udržno sipljejo pogubo in smrt. Slika nam ka/.c oddelek tankov na sedanjih angleških manevrih pri
H&mpshira-u.
Dunajski nadškof kardinal Innitzer ie počel veliko gibanje za pomoč gladujočim milijonom v Rusiji. V proglasu opozarja, da bo lakota v Rusiji v kratkih mesecih dosegla svoj višek. Kardinal se obrača predvsem na Mednarodni Rdeči križ in druge uradne činitelje, da naj s sovjetskimi oblastmi dogovore vse potrebno, da pomoči nc bodo delale ovir. Na Dunaju se ustanovi odbor, v katerem bodo zastopane vse tri veroizpovedi: katoliška, pravoslavna in -idovska. Tajnik kongresov evrop-] skih narodnosti dr. Ewald Ammende je izdal spo-! menico, v kateri naglasa, da utegne letošnji pridelek v Rusiji zadostovati do decembra, nakar nastane splošna lakota. Pomoč, ki se pripravlja, mora 1 biti zgolj človekoljubnega značaja brez vsake politične primesi.
Ameriški dolarski mogotec na potovanlu po Švici slikarju:
»Čemu pa se trudite s slikanjem, ko je »lik naprodaj, kolikor hočete?«
Marsikdo, ki so mu bile rojenice ob zibeli napovedale, da se bo v življenju visoko povzpel, mora iti skozi revščino in nizkost, si kaliti značaj v ognju trpljenja, da je potem kos velikemu zvanju. Tudi Hitlerju se je v mladosti godilo hudo, vendar se zdi, da mu niso rojenice položile v zibel fiihrerstva, marveč so mu ga naklonile le časovne razmere in pa lastna — domišljavost, ki je ne motijo in ne ovirajo nikaki pomisleki. Neki Hanisch, ki stanuje v tesni ulici Leopoldovega okraja na Dunaju, v hiši, v kateri je zbrana sama revščina, pripoveduje: Menda sem eden izmed maloštevilnih ljudi, ki so poznali Hitlerja v mladih letih. Zdaj je tega že 24 let, odkar sem se bil z njim seznanil. Meseca avgusta 1909 sem bil prišel na Dunaj. V žepu nisem imel niti vinarja. Imel sem samo nekoliko naslonov in priporočil, med drugim naslov »herber-$6«, kjer je bilo mogoče dobiti brezplačno prenočišče. Prvo noč, ki sem jo tam prebil, sem se spoznal z mladim človekom, katerega edina obleka so
Zvočni telefon: sestoji iz občutljivega namiznega mikrofona in zraven stoječega zvočnika. Slušalke so odveč, poslušalec se more v prostoru svobodno gibati; poročilo more istočasno poslušati več oseb.
Lep napredek!
bile raztrgane hlače. To je bil Hitler. Navdušeno je govoril o Nemčiji. V pogovoru je priznal, da živi od milodarov, ki si jih izprosi na ulici. Delil sem z njim kos kruha, edino, kar sem imel. Rekel je, da ves dan ni nič jedel.
Vsak dan sva si morala iskati kakega zaslužka, ker v prenočišču je bilo mogoče prenočevati brezplačno samo nekoliko dni. Vprašal sem Hitlerja, kaj zna delati, in odgovoril mi je, da je — slikar.
Najprej sem mislil, da je soboslikar, a na moje vprašanje se je strašno razjezil in rekel, da je v resnici slikar umetnik. Ker se mi je zdelo, da od slikarskega poklica ni kaj pričakovati, sem se odločil, da se morava lotiti česa drugega, koristnejšega, in začela sva iskati skromnejšega zaslužka. Iz-tepavala sva preproge, delala zdaj tu zdaj tam pri zidarjih in nosačih in vsak dan sva zaslužila nekaj novčičev.
Položaj se nama je začel iznenada boljšati in zaslužila sva toliko, da nama je vsak dan kaj ostalo. Hitler se je tedaj polenil, ni hotel na delo, marveč je sedel doma in samo premišljal o političnih stvareh. Ko je prišla zima, sem mu predlagal, da naj slika razglednice, katere sem jaz potem raz-pečaval. Pri tem delu mu je ostajalo veliko časa za politične pogovore. Njegovi politični nazori so bili takrat v popolnem nasprotju s politiko socialnih demokratov. Ni imel dobrega mnenja niti o krščan-skosocialni stranki. Po njegovem mnenju »cilj posvečuje sredstva«, in trdil je, da more iti politik po kakršnemkoli potu, tudi zlem, svojim ciljem nasproti.
Takrat mi je Hitler često predlagal, da bi skupaj osnovala novo politično stranko. A nikakor nisem mogel zvedeti od njega, kako si to novo stranko zamišlja. Sploh ni bil sposoben, da bi sam kaj storil, marveč je samo kritikoval.
Svoje kupčije je delal skoraj samo z judi, katerim je prodajal svoje razglednice. Značilna poteza njegovega značaja je bila, da je zelo občudoval plemstvo. Dostikrat je razlagal, kako je aristokracija po stoletni selekciji dosegla prirojeno plemenitost.
Drugi predmet, ki se ga je mimo politike rad loteval, je bila vera. Ni skrival svoje mržnje proti katolicizmu in je naglašal, da je luteranstvo za Nemčijo najprimernejša vera. Obenem je pa trdil, da »krščanstvo Nemčiji ni prineslo nič dobrega«.
Ves svoj denar je izdajal za časnike in — slaščice, ki jih je pojedel neverjetne količine.
Nekoč mi je Hitler zaupal še drug svoj sen. Hotel je naslikati velik akvarel — palačo avstrijskega parlamenta, ki mu je posebno dopadla. Pripravljal se je, da proda svojo mojstrovino v eni najboljših trgovin na Ringstrasse. Toda tam slike niso hoteli sprejeti niti v dar. Nazadnje me je Hitler prosil, da prodam sliko za vsako ceno. Storil sem tako in iztržil za njegovo »mojstrsko delo« 12 kron, ki sem mu jih tudi izročil. Hitler se je nad tako nizko vsoto silno razljuti! in trdil, da sem bi! dobil za sliko najmanj 50 kron. Zaradi te stvari sva se kregala več dni zapored, naposled pa sem za vedno odšel od njega.
Več let nisem o Hitlerju ničesar slišal. Šele leta 1920 sem zopet naletel na Hitlerjevo ime, ko je začel svojo politično pot v Nemčiji; a nisem se zmenil zanj, ker nisem vedel, da je to moj bivši tovariš.
Svojevrsten cirkus
V ameriškem mestecu Gainesville v Texasu imajo cirkus, kakršnega bo komaj še najti kje drugod na zemeljski obli. Cirkus je stalna mestna ustanova in v njem nastopajo samo domači občani, ki se čez dan posvečajo vsem mogočim pridobitnim poklicem. Demokratično načelo je do skrajnosti izvedeno. Tako je med cirkuškimi klovni 65 letni sodnik Mitchell, potem en zdravnik in še 45 drugih uglednih meščanov. V Texasu se razumejo na konje in se pri predstavah ne dajo s čimerkoli zadovoljiti. Vodja in učitelj za jahaške točke je urednik krajevnega lista. Akrobate ima »na vrvici« trgovec s športnimi potrebščinami, v orkestru tolče na pavke bančni ravnatelj in ravnatelj celokupnega podjetja je lastnik — pogrebnega zavoda, ki pa doslej od cirkusa ni imel za svoj zavod nobenega dobička, ker se ni še nihče ponesrečil.
V spomin 500 letnice Sv. Štefana na Dunaju je izdelala dunajska kovnica plaketo, ki ima na eni strani vpodobljeno dunajsko stolnico, na drugi pa doprsje kardinala dr. Innitzerja.
Odiseja budista, hi je postat jezuit
Misijonski časopisi objavljajo zanimivo duhovno odisejo japonskega jezuita patra Ksaverja Abeja. Ta pater je prehodil celo lestvico filozofskih sistemov od budizma preko Nietzecheja, Schopen-hauerja, Tolstoja, metodizma, protestantskega racionalizma, preden je prestopil v katolicizem. Kot slepec je tipal skozi vse sisteme, iskajoč resnico.
Kot otrok doma ni užival nikake pozitivne verske vzgoje, vse verovanje družine je obsojalo kvečjemu v tem reku: >Bodi zvest cesarju in sitori kaj velikega!« Z 18leti je nevarno zbolel. Bolezen ga je dovedla na spoznanje samega sebe, svoje lastne nemoči in minljivosti vsega, kar ga je obdajalo. Skoraj v obupu nad preizkušnjami se je zatekel k religiji. Javm je bil še budist, toda ta budizem mu je nudil le malo zaslombe. Zato se je obrnil k filozofiji zapada, o kateri je upal, da ga bo rešila notranje negotovosti. Čital je najprej Nietzscheja in Schopenhauerja, prvi knjigi, ki jih je mogel dobiti v roke, toda njih vsebina ga je gnala le se v večji obup. Poleg budistične nirvane sta mu ta dva filozofa pesimizma le še znova ponovila. da naše življenje nima nobene vrednosti. Sčasoma se mu je zdravje toliko poboljšalo, da je lahko nadaljeval svoje prekinjene študije. Mati mu je ob tej priliki poklonila knjigo evangelijev, k: jo je sama prejela, ko je obiskovala metodistično šolo. Mladi akademik jih je čital z zanimanjem in nato sam šel še dalje. Prečita] je še Tomaža Kemp-čana »Hojo za Kristusom* in Avgušfinove »Izpovedi«. Nato mu je oče dovolil študirati krščansko filozofijo. Odšel je v Tokijo. se vpisal na katoliško univerzo in se nastanil pri metodi stičnem pa-! storju, ki ga je naslednje leto krstil. Kmalu je opazil razliko v razumevanju krščanstva med svojim stanodajalcem in med učitelji na univerzi. L. 191fi se je odločil stanovati v internatu pri univerzi ; in leto nato je prestopil v katolicizem. Nato je > vstopil v jezuitski red in leta 1929 je bil posvečen ; za duhovnika.
Irski ministrski predsednik de Valera je zvest sin katoliške cerkve in prakt. a kristjan. Na sliki ga vidimo v slovesnem predsedniškem oblačilu pri službi božji.
Rusija se avtomobilizira
Ogromna prostranost Rusije še davno ne bo nasičena s prometnimi sredstvi. Za avtomobil je tam še sto možnosti razvoja. Domača avtomobilska industrija ne more zadovoljiti vsega popraševanja. Zdaj so sovjeti sklenili, da pospešijo v avtomobilskih tvornicah »Stalin« (preje AMO) v Moskvi proizvodnjo od 30.000 na 50.000 letno. Obenem urede pri podjetju nove socialne ustanove: novo veleku-hinjo za 25.000 oseb, ambulatorij, klube, stadione, otroške vrtce, domove za dojenčke, stanovanja za strokovnjake, delavce itd. Vsi stroški za povečanje tvornic so proračunjeni na 110 milijonov rub-Ijev. Tako poroča sovjetska agentura, ki pa o lakoti milijonov molči ko riba,
Nov napredek v cestnem prometu: električni omni-busi brez tračnic. Vozila dobivajo pogon po žicah j nad cesto, teko pa neposredno po cesti brez trač- I nic. To najnovejše prometno sredstvo je znatno ceneje kakor cestne železnice in omnibusi na bencinski pogon
Lunačarski, dolgoletni sovjetski komisar za pro-sveto, ki je imenovan za sovjetskega poslanika v Madridu.
Moskva se bohoti
Moskva, kjer je bilo 1. 1920 1,027.336 prebivalcev, šteje danes nad tri milijone duš. Sovjeti so izdelali načrt za Velemoskvo, ki naj dobi šest kolodvorov in celo vrsto nebotičnikov za javne organizacije. Za letos je v proračunu 175 milijonov rubljev za nove stanovanjske hiše.
Bravo, Hitler!
Vratolomne umetnije v zraku: neki ameriški akrobat je te dni nad Los Angelesom v letečem letalu nataknil na vrat zanko sedem metrov dolge vrvi, ki je bila privezana na letalu, in se spustil nizdol. Tako je visel med nebom in zemljo brez dihanja celo minuto, nato se pa lam potegnil nazaj v letalo.
Policijski poveljnik v Erfurtu je izdal naredbo, da naj se prepreči in odpravi nemoralna in za žene nedostojna navada kajenja. Lastniki kavarn morajo na vidnih mestih nabiti plakate z napisom: »Prosimo dame, naj ne kadijo!« Vsak Nemec je pozvan, da tudi sam s svoje strani stori vse, da se ta grda in za nemško ženstvo nedostojna navada zatre. — Bravo, Hitler! Mi bi le še dodali, da je kajenje grda, nespodobna, razsipna in zdravju škodljiva razvada ne le za nemško ženstvo, marveč za vsako ženo in dekle. Dovolj denarja in zdravja poženo s tobakom že moški, zdaj naj zastrupljajo in zasmrajajo domove z nikotinom še ženske! Stran s to sramoto tudi pri nasi
Dohodki naših carinarnic višji
V maju, juniju in juliju mesecu so se dohodki carinarnic na ozemlju dravske banovine v primeri z lanskim letom zvišali. Tako so lansko leto naše carinarnice inkaslrale v maju 13,391.168 Din, letos pa v istem mesecu 14,228.916, to se pravi 897.748 Din več; v juniju lanskega leta so znašali dohodki 11,550.573, letos pa 12,854.196, to je 1,303.622 Din več; v juliju lanskega leta 13,070.519, letos 13 milijonov 290.438, to je 219.889 Din več kakor lansko leto. Toda pri tem moramo vpoštevati, da ne izvira to povišanje dohodkov samo iz povišanja dohodkov iz carin, temveč v prvi vrsti gre to povišanje skupnega davka na poslovni promet, la je bil namreč med tem časom povišan za 100%. Tako je ta davek vrgel lansko leto v maju 1 milj. 423.169 Din, letos 2,730.830, to je 1,315.613 Din več; v juniju lanskega leta 1,336.117, letos 2 milj. 375.253, to je 1,039.136 Din več; v juliju lanskega leta 1,368.898, letos 2,597,270, to je 1,229.017 dinarjev več.
Če si zdaj ogledamo dohodke iz carin samih,
ugotovimo naslednje številke; v maju lanskega leta so carine na uvoz dale 206.127, letos 217.171 zlatih dinarjev, to je 11.044 zlatih Din več. Carine na izvoz so znašale v maju lanskega leta 88.875, letos 2.086 zlatih Din, to se pravi, da so bile carine na izvoz za 1.196 Din višje. Skupno, to se pravi carine na tivoz in izvoz so v maju letos vrgle 12.240 zlatih Din, ali, ako prištejemo k temu ažijo, v znesku 127.024 dejansko inkasiranih 139 tisoč 264 Din več. V juniju so carine na izvoz prinesle letos 267.014, to je 3.899 več kakor lansko leto, carine na izvoz letos pa so bile za 603 višje, donos carin za junij na izvoz in uvoz je bil torej za 4.502 zlatih Din višji kakor lansko leto. Ako prištejemo k temu ažijo 356.792, dobimo prebitek 361.294 Din. V juliju so bili dohodki iz carin na uvoz letos nekoliko nižji kakor lansko leto, na izvoz pa za 916 Din višji. — Davek na luksus je vrgel letos meseca maja 142.393 Din, junija 148.360 Din, julija pa 106.919 Din.
Carine na papir draga plat zvona
Tiskarjem, ki so zahtevali znižanje carin na uvoz papirja, odgovarja v » Jugoslovenskem Lloyduc (19. avgusta) dr. C. P., češ, da 60 carine na tiskovni papir v Jugoslaviji v primeri z drugimi državami zelo nizke. Na rotacijski papir je v Jugoslaviji za 100 kg 11 Din carine, v Nemčiji 88, na Madjarskem 90, v Avstriji tudi 90, v Bolgariji 100, v Italiji 128, na Poljskem 136, na Češkoslovaškem 184, v Švici 328, v Romuniji 343 Din. Na nesatinirani tiskovni papir plačajo v Nemčiji 88 Din carine, v Avstriji 90, v Jugoslaviji 132, na Poljskem 190, v Italiji 192, na Češkoslovaškem 264, na Madjarskem 270, v Švici 328, v Romuniji 343, na Bolgarskem 428, v Grčiji 438. Za ves ostali tiskovni papir znaša carina v Nemčiji 159, v Jugoslaviji 178, v Italiji 192, Avstriji 225, Češkoslovaški 264, na Madjarskem 315, v Švici 411, Bolgariji 428, Grčiji 438, Poljski 594, Romuniji 601. Carine na knjige v Švici za mehko vezane 85 (trdo vezane 85), v Italiji 174 (279), Grčiji 1169 (1169), v Jugoslaviji 1320 (1650), v Romuniji 3520 (3960) in v Bolgariji 3941 (3941). Člankar je mnenja, da je vzrok krize v grafični industriji isti, kakor vzrok krize v papirni industriji, in sicer je to padec konsuma papirja v vsej naši državi. Pred dvema letoma je znašala uporaba papirja 3.1 kg na glavo letno, lansko leto pa komaj 1.7 kg na glavo, to se pravi, da je konsum padel za 45%.
Slaba letina na Ceshoslovašhem
Žatee, 18. avg. Na hmeljskem trgu ni bilo v prelekleim tednu posebnih izprememb. Kupčija je bila zelo skromna. Lanski hmelj notira nominalno 1700—2000 Kč, iz leta 1931. 000—650 za 50 kg, k temu je treba prišteti še 1% prometnega davka. Do danes je bilo na hmeljski postaji zaznamovanih 43.116 bal, to je 112.115 centov po 50 kg hmelja iz leta 1932. Hmeljski nasadi trpijo radi suše, zginile so sicer bolezni in vsi škodljivci, toda sad je precej trpel. Letos bo kakovost hmelja sicer dobra, po količini pa je letina zelo slaba. Žetev se bo začela v ponedeljek 21. avgusta. Splošno bo pridelek precej izpod srednje letine.
-r ,■/!•.
Nagrade plemenskih konjev
Konjerejsko društvo za Dravsko banovino priredi letos premovanje plemenskih konjev pod običajnimi pogoji in sicer:
Ljutomer: dno 31. avgusta na Olavnem trgu, začetek ob 8 za okraj Ljutomer.
Sv. Lenart Slov. gorice, dne 12. septembra, začetek ob 9 na Posojilničnem dvorišču za okraj Maribor levi breg.
Moškanjci, na občinskem pašniku, dne 13. sept., začetek ob pol 9, za okraj Ptuj.
Beltinci, pri cerkvi, dne 14. septembra, začetek ob pol 9, za okraj Murska Sobota in Dolnja Lendava.
Sv. Jernej na Dolenjskem, na sejmišču, dne 18. septembra t. 1., začetek ob pol 9, za okraja Krško in Brežice.
JAJČNO TRŽNO POROČILO.
Jugoslavija lahko izvaža vsled nove trgovinske pogodbe z Nemčijo v Nemčijo 60% lanskoletne količine in sicer od 1. sept. najprej po RM 40 in od 1. okt. naprej po RM 30 uvozne carine za 100 kg netto. V poštev pa pridejo eano polna sveža jajca od povprečne teže 52 do 53 leg. Drobna jajca, umazana in plavači se ne smejo več dokladati. Ker je pod temi pogoji izvoz v Nemčijo mogoč, je tudi povpraševanje že sedaj iz Nemčije živahno. Produkcija je pa
tudi jako mala In so cene zelo poskočile. Tako
je v Švici tekom enega tedna cena poskočila za 10 šv. frankov pri zaboju. Tendenca je jako čvrsta in se plačujejo jajca že po 10 Din za kg in še več.
*
Prvi kongres slovanskih občinskih hranilnic
bo 10. septembra v Krafkovu. Kakor poročajo iz Prage, se bo kongresa udeležilo močno odposlanstvo Zveze češkoslovaških posojilnic.
Uradni dan Zbornice za T0I, ki bi 60 imel vršiti v sredo dne 23. avgusta 1933 v Mariboru, se iz službenih razlogov ne bo vršil. Prihodnji uradni dan bo v sredo dne 30. avgusta istotam.
Olertna licitacija. Dne 9. septembra se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 4110 komadov vijakov, 3000 komadov matic, 10.300 komadov podložnic, 4800 komadov zakovic, 9000 komadov vijakov za les, 2755 kg raznega železa, 50 kg jetkla, 300 kg karbida, 150 kub. m kisika, 25 kig tovotne masti, 25 kg petroleja, 51 ikg krede, 10 garnitur zavojnih svedrov, 55 kg žebljev, 200 pol steklenega papirja, 10 čopičev in 50 kg usnja.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 25. avg. ponudbe glede dobave 9489 kub. m hrastovega lesa. — Ravn. drž. rudniika Velenje sprejema do 30. avg. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina, 3 obesnih verig in 2 členkov za iste; do 6. sept. pa glede dobave 10 tisoč kg bukovega oglja.
Razstava zelenjave na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra t. I. bo pokazala našim zelenjadarjem, pa tudi kmetijskim vrtnarjem, katero zelenjavo moramo v današnjem času gojiti s posebnim ozirom na_ pospeševanje tujskega prometa. Gotovo je važno tudi vprašanje vpeljave dobrih vrst za večje pospeševanje te panoge. Priznani zelenjadarji bodo razkazali tukaj svoje uspehe zadnjih dveh let.
Borza
Dne 21. avgusta.
Denar
Ljubljana. Amsterdam 2317.63 -2328.99, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 801.35—805.29, Curih 1108.35—1113.85, London 189.36—190.96, Newyotk 4186.05—42.14.31, Pariz 224.88—226, Praga 170.01 —170.87, Trst 301.57—303.97, avstr. šiling v privatnem kliringu 8.75, grški boni 37.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.844 Din. Grški boni so neznatno porastli od 37 do 38 na 38 do 39. Šiling je porastel od 8.64—8.74 na 8.70—8.80. Zaključeno 7500 šilingov po 8.75.
Curih. Pariz 20.2875, London 17.115, Newyork 378.50, Bruselj 72.275, Milan 27.25, Madrid 43.30 Amsterdam 209.15, Berlin 123.40, Dunaj 72.94 (57.625,), Stockholm 88.25, Oslo 86, Kopenhagen 76.50, Praga 15.34, Varšava 57.85, Atene 2.95, Čari grad 2.48, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirii
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 52—54, voj na Skoda 247.50—249, okt. 249 bi, dec. 248—249. 7% Bler. pos. 34—34.50, 8% Bler. poa. 35—37, 1% pos. DHB 48.50, 6% begi. obv. 37 den, Dunaj-Za-greb 870—880, Dunaj-Belgrad 855—865, Grčija-Zagreb 38—39.25, Grčija-Belgrad 38—99. — Delnice: Priv. agr. banka 23.40—23.52, Šečerana Osjek 160—180, Trboveljska 125 bi, Lzis 23.35, Impex 50 denar.
Belgrad. Narodna banlka 3740 bi, Priv. agrar.
banka 232—233 (233, 232), 1% inv. pos 58.92—54.50 (55, 53.50), agrarji 29—30 (29.50), 6% begi. obv. 38—38.75 (40, 38.70, 38.25), vojna škoda prompt
24®—247.50 (250, 247), dec. 24S- 949 (250, 247), 8% Bler. pos. 37-39 (37), 7% Bler. pos. 37 blago, 1% poa. DilB 18.60-50 (49).
Žitni trg
Ljubljana, Koruza suha, zdrava, promptna dobava, 105—107.50, avgust 112.50—115, pšenica nova srem, 78/79, 2% 140—142.50, baranjska nova, 78/79, V/o 142.50-145, bač, nova, 79/80 152.50-155, moka bač, 0, iz nove pšenice 315—320, ban, 0, iz nove pšenice 3'25—330.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 100— 102.50, srbač. 100—102.50, bač. okol. Sombor,gor. bač. 102.50—105, bač. potiska 102.50—107.50, gor. ban. 100—102.50, srem, slav, južban. 92.50-95, oves bač, srem, slav. 55—57.50, ječmen bač, srem. novi 64—65 kg 60—62.50, koruza bač, srem. 61— 63, bač. otkol. Sombor 62—64, slav. 64—65, ban. 59—61, bač. ladja Donava, Tisa, Begej in Sava 65 —67, bač. bela 68—70, moka bač, ban. nova Og, Ogg 205-225, 2. 195—205, 5. 165—185, 6. 135—155, 7. 95—105, 8. 50—52.50, sreim, slav. nova Og, Ogg 195—210, 2. 175—190, 5. 155—170, 6. 125—140, 7. 90—100, 8. 50—52.50, fižol bač, srem. beli novi 1% 92.50—97.50, otrobi neizpremenjeni. Tendenca slaba. Promet: 36 vagonov.
Budimpešta. Tendenca nejasna. Promet živ. — Pšenica okt. &18—8.35, zaiklj. 8.20—8.21, marec 9.34-9.40, zaklj. 9.34—9.35, rž okt. 5.15—5.20, zaključek 5.19—5.20, marec 5.95—5.98, zaklj. 5.98— 6-—, koruza sept. 7.13-7.15, zalklj. 7.15—7.20. maj 7.<J7—7.76, zaklj. 7.72—7.74.
Chicago. Pšenica maj 93, sept. 88.26, dec. 96, koruza maj 53.50, sept. 55, dec. 57, oves maj 43.125, sept. 47.25, dec, 50.25.
Wlnnipcg. Pšenica okt. 70.750, de«. 73, marec 78.25.
postavil pred kratkim na 4 milje nov svetovni
rekord s časom 19:01. Pri teku na 110 ni čez zapreke je rekord s 14.4 sek. Toda Amerikanci Beurd, Saling, Meier in Keller so že opetovano tekli omenjen-v progo v času 14.t sek. štafeto 4X100 m 4X 400 in držijo s krepoko Amerikami s časom 4« sekund, odnosno 3:08.2 štafeta 15 : 55.6.
Pri skoku v višino je še vedno v veljavi
rekord Osl>orne-ja s skokom 2.03 in, čeprav ji njegov roja Isto je z Mil 4.31 m, dasiravno je
J.045 iu.
!-ifi
njegov rojak Marty preskočil letos sto je z Mllierjevim rekordom v skoku s palico siravno je Graber že skočil 4.32 in
Šport
SVETOVNI REKORDI V LAHKI ATLETIKI
Mednarodna lahkoatletska zveza preizkuša in priznava vsaki dve leti nove svetovne rekorde
na osnovi tozadevnega mnterijala. Ako je prav vse v redu, kakor to predpisujejo pravila, potem šele prizna dosežene rezultate za nove svetovne rekorde. Zadnja lista svetovnih rekordov datira iz leta 1932, ki je bila priznana o priliki zadnje olimpijade in tudi rekordi, ki so bili doseženi na olimpijskih* igrah samih so že vpo-šteti v listi. Niso pa navedeni rekordi, ki so bili doseženi na olimpijskih igrah samih, 60 že vpo-svtaljeni po olimpijskih igrah pa do danes tako, da je uradna lista svetovnih rekordov dokaj nepopolna.
Na kratkih progah 100 in 200 m se bije boj po desetinkah sekunde. V uradni listi je na 100 m priznan rekord z 10.3; Metcalfe in Tolan pa sta pretekla to progo že v 10.2. Na 200 m ie Metcalfe tekel 20.3 sek., dočim je uradni rekord še vedno 20.6, isto je s 400 m progo, za katero je porabil Carr 46.2 sek. Isto velja za 800 m. lrrancoz Iadoumegue ima rekorda na 1000 in 1500 m s časom 2 : 23.6. odnosno 3 : 49.2, vkljub temu, da je pred kratkim novozelandec Lovelock postavil rekord na eno miljo s časom 4 :07.6, ki je bol jši od časa na 15()0 m. Na dolgih progah pa še vedno Nurmi dominira. On drži še vedno tele rekorde: 3000 m: 8 : 20.4; 10.000 m: 30 : 06.02, 15.000 m: 46 : 49.6 ; 20.000 m: I : 04 : 38.4 ur; tek ene ure: 19.210 km; K temu jc prišteti še rekorde na 5, 6 in 10 milj, medtem ko jc Isohallo
4.37 m. Edino Japonca Nanlbu-ja v skoku v daljavo 7.98 m in v tro^koku 15.72 ni še ne morejo ujeti.
Poljak Heljasz je rekorder v krogli z meloni 16.05 m, dasiravno so razni specijulisti dosegli medtem že daljše mete. Čehoslovak Douda jo je porinil celo 16.20 m daleč, V disku domin i ru Amerikanec Je-saup z metom 51.73 m, medtem ko je Finec Jarvinen svoj rekord v kopju <><l 74.02 m že trikrat prekoračil z naslednjimi meti: 74.28 m, 74.61 m in 76.10 m.
K temu bi bilo prišteti še nov rekord Nemca Sieverta v olimp. desetoboju z 8.467.1)2 točkami. Če pogledamo vse te rekorde, vidimo, da j>: lahka atletika v velikem razmahu nav/gor in da se moramo vprašati, kjer so prav za prav meje človeških zmožnosti.
RAZPIS PLAVALNIH TEKEM NA LJUBLJANICI
SK Ilirija razpisuje za nedeljo 27. t. ui. ob 15 v kopališču na Ljubljanici tekmo v plavanju in skokih. Pravico nastopa imajo izključno le plavačice in plavači, ki niso včlanjeni v plavalnih sekcijah SK Ilirije in ASK Primorja.
Tekmuje se v dveh skupinah: tekmovalke A skupina do 14. leta, B od 14—18 leta, Tekmovalci imajo isti razpored.
Program tekmovanja: Tekmovalke: 50 m prosto A, 50 m prosto B, 100 m prsno A, 100 m prsno B, 50 m hrbtno A, 50 m hrbtno B, skoki A, skoki B. — Tekmovalci: 50 m prosto A, 50 m prosto B, 100 m prosto B, 100 m prsno A, 100 m prsno B, 50 m hrbtno A, 50 m hrbtno B, skoki A, skoki B. Vsaka tekmovalka in tekmovalec mora izvajati po tri različne I poljubne skoke.
I Prijave sprejemata blagajni kopališč na Ljubljanici in Iliirije. Prijave v blagajni Ilirije se zaključijo v soboto ob 17, na Ljubljanici pa v nedeljo ob pol 15. Prijavnine ni.
Prvi in drugi dobijo lepa darila, ki jih je poklonil alastnica kopališča na Ljubljanici ga. Tino« Grošel.
Ako se prijavi kompletno vvaterpolo moštvo, bo to igralo z juniorji II. Ilirije.
V meddržavni plavalni tekmi Madjarska : Jugoslavija je zmagala Madjarska z 39 točkami napram Jugoslaviji, ki jih je dosegla le 24. Organizacija tega srečanja je bila zelo slaba in sploh so se naši slabo odrezali. Omeniti bi še bilo, da plavači »Juga« sploh niso sodelovali pri tem dvoboju. 0 tem kakor tudi o podrobnejših rezultatih poročamo jutri.
Zakaj ne gremo v Split na meddrJavno prvenstvo z Madjarsko. Uprava športnega kluba »Juge iz Dubrovnika nam je poslala daljši dopis pod gornjim naslovom, v katerem navaja vzroke, zakaj ni šla njegova vvaterpolo ekipa v državno reprezentanco proti Madjarski. Omenjeni dopis bomo radi pomanjkanja prostora objavili jutri.
Mladinski plavalni tečaj Ilirije se prične danes ob 11 dopoldne v kopališču. Ker je prijavljenih že 53 otrok, se prijave z današnjim dnem zaključijo.
ZDRUŽENJE KLEPARSKIH, VODOVODNIH, PLIN. INSTALACIJSKIH, KOTLARSKIH MOJSTROV V LJUBLJANI naznanja svojim članom žalno vest, da je njega dolgoletni član, odbornik, gospod
Peter Žitnih
kleparski mojster
danes po dolgi in mučni bolezni umrl.
Pogreb dragega tovariša bo v torek, dne 22. avgusta ob 6 popoldne, iz hiše žalosti Hradeckega cesta 39 na pokopališče pri Božjem grobu v Stepanji vasi.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1933.
UPRAVA ZDRUŽENJA.
Samuel Lover:
96
J«««
„ A 'H L
•a«! s-*
1-3iS
w P m o>
i" ž 5 5 ► s 95 a
' utaltd u • 2--J
r »si 11 S
I If
S^i.S; i
> t1 s g,
n * ■

i s si s
i S« i
-»O ; >13 *
"S g.S „ S Qq E
«),«•« I
w m ° S «_o-o ci
O ; —D
BO.,« •n » a >
1®.S o o
• •2!
JJ \r. S a pl «0-01 ^ = z « „ •E-o a'o C
~> ,? > i « c. c t,, x
RORY OMORE
Irski ljudski roman,
>Saj bi zarjovel, pa ne bi nič pomagalo,« si je mislil, >ko tako ropotajo in tolčejo, tresejo in terejo, me-ljejo, loputajo, valjajo, premetavajo najprvo po eni strani, potem pa še po drugi, da ni čudo, da na strehi nad nami tako tulijo in kričijo, kakor bi bili nori. Čudim se, kako se držijo na nji! Zakaj še tu v tem prostoru, pa tu je malo prostora, se komaj obranim, da si ne raz-bijem glave, ko me kakšenkrat butne z ene strani na drugo! In kako, da teh tičev tam zgoraj ne vrže s strehe in da ne utonejo! No, to je samo zato, ker, kakor sem dejal, tisti, ki so namenjeni vislicam, ne utonejo...«
Tu so se Roryjeve misli pretrgale, zakaj zopet ga je vrglo na nasprotno stran in zopet mu je postalo slabo. Ladja je pa zaškripala, kakor da se bo zdaj zdaj preklala.
Veter je začel pihati z nasprotne strani in De Wel-skein je imel dela čez glavo. To jih je tako zadržalo, da so za potovanje mesto štiri in dvajsetih ur, kakor so mislili, rabili skoraj dva dni.
Konec prvega dne je prišel k jetnikoma zamorec, ki da je De Welskein poslal, naj jima prinese jesti. Ko pa sta ga zagledala, sla se obrnila v steno, ker že ob samem pogledu na jed se jima je začelo vzdigovati-
»Si zelo bolan?« je črnec ogovori! Roryja.
»Čisto za nič sem,« je zastokal Rory.
»Jej malo, pa ti bo bolje!«
»Oh, proč. proč, za božjo voljo!«
»To je zelo dobro in dobro zabeljeno je!«
Samo, da je slišal ime zabelo, je Koryju že obrnilo želodec.
Zamorec se mu je smejal kakor se smejejo vsi mornarji tistim, ki niso vajeni morja in dobe zaradi zibanja ladje morsko bolezen. Ker je imel z Roryjem svoj delež zabave, mu ni več ponudil jedi, ampak mu prigovarjal, naj pije malo žganja. »Žganje je zelo dobro za tiste, ki imajo morsko bolezen,« mu je prigovarjal.
>Oh, pusti me, naj umrjem, kjer sem, ni me treba še dražiti,« ga je prosil ubogi Rory.
»Ne bodi tak norec! Žganje je zelo dobro; najboljše za morsko bolezen. Beži, beži, ti neumnež, odpri usta ... tako! Žganje pomaga, ti pravim,« in zlil mu je malo žganja v grlo.
Kaplja žganja, ki jo je Rory požrl, mu je dobro dela. Črnec, ki je bil dobra duša, je dal, preden je šel, obema jetnikoma še nekaj žganja in vode. In težave, ki so ju mučile, so kmalu ponehale.
Čez nekaj ur se je dobri črnec zopet prikazal in jima prinesel jesti. Rory ni mogel jesti, pač pa je pil razredčeno žganje in se pogovarjal z njim. Tisto noč je vendar lahko malo zaspal.
Drugo jutro, ko je Roryjev črni prijatelj zopet prišel in prinesel zajtrk, je jadrnica veliko gladkeje plavala, Rory je že lažje prenesel vprašanje, ali bo kaj jedel.
»Poizkusi malo,« je dejal črnec.
»Skoraj da se bojim,«: je odvrnil Rory, ki ga je jed že mikala.
»Nič se ne boj, danes ne boš več bolan kakor si bil še včeraj; tvoja lica niso več tako bela in tvoje oči ne kakor oči mrtve ribe. Poizkusi malo, boš videl, zelo dobro je! Vem, da je dobro, ker sem sam pripravil,« se je smejal zamorec in kazal svoje bele zobe.
»Bog ti povrni! Ali si to pripravil prav zame?« je dejal Rory.
Črnec se je režal: »O, ne, no, tako rad pa nimam podgan s sulie zemlje! Jaz sem kuhar in kuham za vse tako, da je prav.«
>No, pa sem ti vseeno hvaležen. Ali bi mi pa mogel povedati, kako je mr. De Laciju?« je vprašal Rory.
>Mr. De Lacy, tisti gospod, ki je prišel s kapitanom?«
>Da.«
>0, on je zdaj dober; spočetka je bil malo bolan, a zdaj je voda gladka — zdaj smo blizu zaliva. Njemu in kapitanu bom kmalu nesel zajtrk. Na, vzemi še malo.«
»Ne, hvala, gospod,« ga je zavrnil Rory. Ali boš ti nesel zajtrk kapitanu in mr. De Laciju?« je še pristavil.
»Da, jaz jima strežem. Jaz sem kuhar, črnci so vedno kuharji «
»Vrag daje kuharje ...« se je spomnil Rory in ni se mogel zdržati smeha.
»Zakaj se smeješ?«
»Smejal sem se, ker sem se zmislil, kako čudno je, da najdeš prijatelja, kjer se ga najmanj nadejaš, v največji tujini. Daj mi še požirek žganja, prosim.«
»Na, na, to ti 1k> dobro delo!«
»Oh, to je kaplja, ki res pomaga! Pa kakor sem dejal, ali ni čudno, da najdeš prijatelja v tujini? Ti si dober človek in rečem li, da, sem ti hvaležen. Zato moraš vzeli od mene tole, da boš videl, kako te cenim.«
Tedaj se je pa z.ačulo, kako je nekdo poklical: »Scipion!«
»Gospod me kliče,« je rekel Scipio in sc okrenil.
»Daj mi roko, preden greš, je dejal Rory, ki jo ujel črnčevo roko. »Daj mi te gumbe iz tvojih rokavov, .jaz pa ti dam svoje in tako bova imela spomin drug na drugega.« S temi besedami je vzel gumb iz črnčevega zapestja, vanj je pa vteknil enega gumbov, ki mu jih je dal De I^acy in Scipio je izginil, zakaj klic se je zaslišal že drugič.
»Če mi bo sreča mila in bo mr. De I>acy zapazil gumb v rokavu črnčeve srajce, bo še vse dobro,« si je mislil Rorv. ko je Scipio odšeL
M
ADLER" pisalni stroji
za potovanje in pisarno f najnovejši modeli
» Glavno zastopstvo za Dravsko banovino
Maria Krell, Zagreb. Nikoličeva12
Iščem zastopnike!	Iščem zastopnike!
Prehodna doba deklice
|e med 12 In 11 letom,
to ie doba, ko mora vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce ter izvrsten apetit.
TO DA:
za hrepllev krvi. Živcev in apelifa.
>ENERGIN< se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/, litra Din 35'—. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA< - SUŠAK 3 velike steklenice Din 110"—, 6 velikih steklenic Din 220"— in 1 gratis, 12 velikih steklenic Din 440'— in 2 gratis.
Odobreno po Min. soc. politike i narod, zdravila S. Br. 3787 od 29. marcu 1992
t Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naša nad vse ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Marija Bratož
zasebna uradnica
v 19. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek 22. t. m. ob 16 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1933.
Žalujoča rodbina in sorodstvo.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—; ženttovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prtloilU znamko.
Cl VI • v v •
\luzbeiicejo
Gospodična
zmožna ročnega in strojnega vezenja ter šivanja perila, želi dobiti primerno službo. Nastop 1. ali 15. septembra. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9570.	(a)
Kašo
ješprenj, ajdovo moko vedno nelo oddala d« debele veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Resljeva rele 24
DRVA PREMOG
pri Iv.Schurni
Dol en jska cesta Telefon št. 2951
V neizmerni žalosti javljam, da je moja iskreno ljubljena in nepozabna žena
Albina Rednahova
roj. Jerneje
v nedeljo, dne 20. avgusta 1933, po dolgi mukapolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Bogu vdano za-tisnila oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek ob 0 zjutraj iz hiše žalosti.
Teharje, dne 20, avgusta 1933.
i
Žalujoči mož ŠTEFAN REDNAK,
ZAHVALA. Potrti in globoko užaloščeni nad izgubo naše ljubljene
RENATE
ki je tako tragično končala svoje mlado, upov polno življenje, smatramo za svojo dolžnost, da se dostojno zahvalimo vsem krajevnim oblastem in prečastiti duhovščini za vso nam izkazano pomoč. Posebno se zahvalimo gospodu profesorju Uršiču in vsem onim, ki so pri prenosu naše nesrečne Renate tako požrtvovalno sodelovali. Zahvalimo se tudi gg. akademikom pevcem za ginljive žalostinke ob odprtem grobu, iskrena hvala onim mladim gospodom, ki so nosili krsto in ljubeznivi gospodični Nick, ki je vodila deklice pri sprevodu, vsem darovalcem lepega cvetja in sploh vsem, ki so ji izkazali zadnjo čast.
Graz, Kočevje, Ljubljana, Vevče, Celje.
Žalujoče rodbine Luhn in Avanzini.
Zahvala
Težko prizadeti po neizbežni usodi, v katero smo se vdali spričo toliko iskrenih dokazov sočutja ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega, ljubljenega soproga in skrbnega nam očeta
Alojzija Ljubica
niž. mag. uslužbenca
izrekamo tem potom našo srčno zahvalo in Bog plačaj vsem za skrbno nego v bolezni, za izkazano sočutje, vdano pomoč, darovano cvetje in častno spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1933.
ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCI.
Gospodična
želi priti kot samostojna gospodinja ali gospodinjska pomočnica k manjši družini ali k kakemu gospodu oziroma gospej, -Nastop 1. ali 15. septembra. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9569.	(a)
Mizarski pomočnik
vajen vseh del te stroke, išče delo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9619.	(a)
Stanovanja
ODDAJO: Stanovanje
trisobno, z vsem komfor-tom, blizu sv. Jožefa — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9426. (č)
Dve lepi sobi
kuhinja, pritikline, v sredini mesta oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9440.	(s)
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Vodovod, elektrika, pritikline. — Predovičeva 19, Moste, č
Boln. strežnica
pridna, katera je popolnoma ozdravela na pljučni jetiki, želi službo k bolni osebi na pljučih. Vešča ie tudi kuhanja in šivanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9612.
(a)
Trisobno stanovanje
v novi vili, Vodovodna cesta, oddam za november. Vprašati v upravi Slovenca« pod št. 9556.

če avto s v o/ stari prodajaš oP motorja bi znebit se rad. bri kupetv ti mnogo prižene Slnvenčev najmanjS* inserat
Specialno izbiro
modnih hlač in puinparc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Opremljeno sobo
oddam s 1. septembrom solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9582.	(s)
• 'J
•Tli' [1] tld
Pisarniško moč
samostojno — z znanjem slov., hrv. in nemščine in vseh kontornih del, sprejmem v večjo trgovino v mestu na deželi. Ponudbe pod »Hrana in stanovanje v hiši« št. 9460. (b)
Mlinarja
poštenega, veščega dela pri valjkah, sprejmem. -Nastop takoj. Josip Košir, valjčni mlin, Škofja Loka.	(b)
Tkalec - mojster
se išče za izdelovanje tkanine iz naravne svile. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 — pod »35003«.	(b)
Hišnik
za vilo se sprejme. — Prednost oženjeni. Predstaviti 24. ali 25. avgusta med 18. in 19. uro: Ulica Rimske legije 10 (pri Tehnični srednji šoli). (b)
'rrroraj
^H^tHHMMMbdH I
Christo! »v učni zavod
privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska cesta, vpisuje dnevno. -Zahtevajte prospekt, (u)
Zgubil se je pes
z rjavimi lisami. Na prednji nogi ima rano. Kdor o njem kaj sporoči, dobi nagrado. Gostilna Šeme, Krka pri Stični.	(e)
Posestva
iiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiuiiiimuiiimiii
Droben oglas r -Slovencu* posestvo ti hitro proda; ie ie ne x gotovim denarjem oai kupca ti s kniiiico da. iiiiiiiimiiiiimiiuiuiiiiiiimiiiiiiimii
5 harmonijev
novih in starih, naprodaj. Tudi na obroke. Naslov: »Dežela«, poštni predal št. 101. (1)
Ženski šivalni stroj
skoro nov, za pogrezniti, se poceni proda. Zgornja Šiška, Celovška c. 200. (1)
Koroške brusnice
(Preiseibeeren) prvovrstne, dnevno sveže, dobro pakovane, razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzovozno Zechner Henrik, trgovec, Libeliče, Koroško.	(I)
Vaša nova koža
bela, sveža, mehka.
Dva dijaka
sprejme na hrano in stanovanje boljša krščanska gospa. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 9623.	(D)
ODDAJO: Lokal
primeren za lažjo obrt (krojaštvo, že vpeljano), oddam v sredi Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »350« 9425. n — ^ —
Hiša
nova, enonadstropna, trgovska in stanovanjska, ob glavni cesti pri Ljubljani, dva balkona, lepa stanovanja s kopalnicami, vsa podkletena, elektrika, vodovod in zraven lep vrt — je naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9631.
(P)
Lepo posestvo
blizu Maribora, 15 oralov veliko, njive, vinograd, sadonosnik 7 oralov velik z 2000 sadnih dreves, bremena prosto - poceni naprodaj. Vprašati pri: A. Gungl, Maribor, Ve trinjska ulica 14. (p)
Vsakovrstno
ZlatD Hnpn|e
po najvišjih cenah
CERNE, luvelir Ljubljana, Wolfo*a ulica It X
Inserirajte v
»Slovencu'!
A.
Kupimo takoj
Ia strojno litino v komadih
ki se dajo lahko razbiti, po ceni 80 Din
za 10 kg iranko vagon Ljubljana, Ponudbo z navedbo količine nasloviti na Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana.
W v <m m> m m w
Poskusite ta recept specialista.
Odstranite te so-----
jedce in grde kožne izpuščaje!
Najnovejši iznajdbi se je zahvaliti, da more danes vsaka ženska dobiti čisto mehko in belo kožo, pa če bi tudi bila hrapava in brezbarvna. S pomočjo nove kreme Tokalon bele barve (ne mastne) se koža skrči in postane bleda. Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze in krči razširjene znojni-ce. Sojedci in gube izginejo in najbolj suha koža postane sveža. Mastna koža izgubi sijaj in mašdobo.
Ako uporabljate to Tokalon kremo bele barve redno vsako jutro, ste lahko zagotovljeni, da dobite prekrasno in svežo polt, kakršne ne morete doseči na noben drug način.
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. - LJUBLJANA
......................................................................>••«•• ...................................III............IIIIIIIIIIMS
prodajajo
zidno in strešno
lepenko

po najnižjih cenah in sprejemajo kot plačilo cv. tudi hranilne knjižice v polni vrednosti.

V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša zlata mamica in stara mamica, gospa
MSRIia CIIHERIHHN
posestnica in trgovka v Zagorju
danes, dne 20. avgusta po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 22. avgusta ob 4 popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Zagorju. Zagorje, dne 20. avgusta 1933.
Žalujoči rodbini:
Inž. Bogumil Cihelka, Ernest Krulej.
Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, svak in brat, gospod
PETER ŽITNIK
kleparski mojster
danes po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, dne 22. t. m. ob 6 popoldne iz hiše žalosti, Hradeckega cesta št. 39, na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1933.
Žalujoči ostali.
Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani; Karel Ceč,
Izdajatelj:	Rakoree.
Urednik: Lojze Golo bič.