Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsaki torek, četrtek Ib soboto.
Naiočnina za tivstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, mesečno t'20 K,; za Nemčijo za pol leta 7 90, za četrt ieta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 IC za četrt leta 4’80 K.
Po»ioH6»rR* iSevSffc* v.
Reklamacije so poitaia« prš«!*, Nefrankirana pisma »a a« spre-jaMftjc. Bokop-SI «• m vrtetje,
laimti. biitipu p»tlt-mtiw (ilriaa 88 mm) n takrat 10 vi«., iiiknt p« degavara.
36. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 24. aprila 1909.
Leto XII,
prvi majnik je delavski praznik!
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatev, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Dunajska cesta Štev. 20.
Delavski praznik prihaja.
Približuje se veliki dan, ki je v delavskem koledarju zapisan z rdečimi črkami: Prvi majnik, ivobodno izvoljeni praznik zavednega delavstva vseh dežel. Nekaj svečanega je v tej besedi, pravi praznični občutki prevzamejo delavca ob njenem glasu. Prvi majnik je resničen praznik. Dosegel je ta značaj kakor vsi prazniki človeštva; posvečen je posebnemu namenu in odtod izvira tudi njegov pomen.
človek, ki živi v svetu stvarnosti, ljubi simbole, da mu predstavijo njegove ideje in ideals. Tako je tudi najmočnejša misel novega časa zahtevala svoj simbol in našla ga je v praznovanju prvega majnika. Ko je v delavstvu dozorelo zavedanje svojega razrednega značaja, se je porodila želja, dati tej zavednosti viden in dostojen izraz. Revolucionarna ideja je zaželela revolucionaren simbol in vseskozi revolucionarno je praznovanje prvega majnika. Med stare praznike, tradicionalne, priznane in potrjene, se je vrinil nov praznik, ki ga nihče ni dovolil in posvetil. Svobodna volja delavcev ga je izvolila in proletariat mu je moral priboriti priznanje v dolgih, trdih bojih, ki še niso končani. Z bojem pridobljen praznik, to je pravi simbol delavskih ciljev in delavskega stremljenja, spremlje-vanega povsod in vedno s požrtvovalnimi, silnimi boji.
A delavstvo si ga je izvojevalo vkljub trdovratnemu, fanatičnemu nasprotovanju razredov, ki ■o smatrali delavca za bitje, sicer živo, a brez lastne volje, v marsičem podobno tovorni živali, ki ■e razlikuje od navadne stvari samo z življenskimi funkcijami. Nastopilo je delavstvo dne prvega majnika in s tem je pokazalo, da hoče biti faktor v javnem življenju in da si zna pridobiti veljavo, ki mn gre. To je bila mogočna demonstracija, ki je pomenila nekaj čisto novega v starem svetu. Četrti »tan je stopil na plan in revoluc.onaren je bil njegov korak. Svet je ostrmel. Bdo mu je znano, da žive v njegovi družbi tudi delavci, ki delajo na Polju, po delavnicah tovarnah, v jamah, na železnicah; a nikoli ni mislil na delavski razred. Naenkrat Pa je stalo pred njegovimi začudenimi očmi delavstvo, enotna, mogočna množica, podobna velikanu, ki sam ni poznal svojih moči, a so se mu •koraj čez noč napele mišice in zasvetile oči. Raz* Učni, nejasni občutki so navdali ostarelo človeško družbo, kakor vselej spričo novega nenadnega po* jftva. Strah, jeza, domišljija, ošabnost, želja za maščevanjem — vse se je mešalo v dušah dednih go-■podarjev. Delavstvo pa je s smeškom motrilo vse «gube, kajti vedelo je, da je boj neizogiben in Čutilo je, da mu bodo moči v boju naraščale.
In na svoj praznik je povedalo strmečemu svetn, kaj hoče. Preozek je postal okvir družbe, preslaba njena sredstva za nove potrebe. Vsak čas zahteva svoje lastne oblike in ker bo vedno last-uiki pravne moči zadovoljni s koristjo, ki jo uživajo, u vsled tega zaljubljeni v razmere, ki ravno ob-8t°je’ Morajo prihajati razdedovanci družbe, da razbijejo verige in da podero stene ječe, v katero *® fepremeni svet, kadar se v starem poslopju iz-premene razmere.
Dobro in prijetno je bilo razredom, ki so se v meščanski družbi zavarovali posest in pravico do izkoriščanja dragih ljudi. Bil je čas, ko ie zgradba družbe popolnoma zadostovala željam tistih, ki so kaj želeli. Ali čas se ni hotel ustaviti, ko je bila dozidana hiša kapitalizma. Ša dalje je sledil dnevu dan in letu leto in kar je novi čas porodil novega, se ni moglo več prosto gibati v stari hiši. Lastniki pa se niso hoteli ozirati na potrebščine prebivalcev; njim je bilo dobro in zdelo se jim je, da ne morejo biti razmere nikoli lepše. Kaj bi pomagalo, dopovedati jim, da človek ne more zidati za večnost? Kakor ob vsem, kar je nastalo v času, tako gloda čas tudi ob domn buržoazije; kakor je propadlo vse, tako mora propasti tudi zistem kapi-lizma. Ali vsak organizem hoče ohraniti svoj obstanek ; tudi kapitalistična družba hoče živeti, pa išče eleksirov, ki bi ji vlili večnost v žile in jo obvarovali smrti. Kamen razpade, rastlina uvene, človek umrje, svetovi propadajo — kapitalistična družba pa misli, da preživi vse. Toda živeti hočejo tudi tisti, ki služijo kapitalizmu samo za krmo in ker jim obstoječa družba ne more dati svobodnega razvoja, potrebujejo novo družabno obliko, v kateri bode prostora tudi zanje.
človeško družbo namesto kapitalistične — to zglasuje delavstvo dne prvega majnika in v tem mogočnem geslu tiči njegov največji pomen.
Vse drugo, kar demonstrira delavski praznik, izvira iz te kardinalne zahteve. Boj je pot, po kateri se pride do cilja. Boj je vsako gibanje fizičnih in duševnih moči; iz boja izhajajo vse oblike. Tudi socialistični ideal ne more biti nič druzega, kakor posledica boja med starim in novim, med konser* vatizmom in odločnim napredkom. Prvi majnik je praznik boja.
S samim načelnim idealom se pa ne zmaguje. Za boj so potrebna sredstva in na dan svojega praznika jih zahteva delavstvo. Prvega majnika se dviga delavski glas za politične in gospodarske pravice. Iz njih arzenala mora dobiti orožje; iz večjih pravic mora črpati moči, da more vztrajati v boju. Volilna pravica, tiskovna, zborovalna in združevalna svoboda, odstranitev militarizma, osemurni delavnik, delavsko varstvo — to niso cilji modernega delavstva, temveč posamezne postaje na njegovi poti, ki vodi do popolne preosnove človeške družbe. Ali dosega vseh teh zahtev je potrebna, ker ne more človeštvo preko noči skočiti iz kapitalistične družbe v socialistično, temveč je tudi v svojem boju vezano z železnimi zakoni razvoja, ki ne trpe, da bi se jih prezrlo. Od etape do etape vodijo koraki in tudi najstrastnejša želja nam ne da perut, da bi preleteli mejnike posameznih dob evolucije. Zato ima vsaka posamezna zahteva svojo veliko važnost in je vredna najvnetejšega dela proletariata.
In z impozantnim praznovanjem bodo tudi slovenski delavci pokazali, da so pripravljeni bojevati se in zmagati.
Dreadnoughts.
Za večino ljudi pri nas je to nova beseda in še pred kratkim se ni skoro nihče zmenil zanjo, tudi če jo je slučajno čital ali slišal. Te malomarnosti se je treba odvaditi, zakaj Avstrija je postala častihlepna in noče v nobenem oziru več zaostajati za drugimi državami, Se pravi; Preden
bo naše šolstvo tam, kjer je francosko ali nemško, preden bomo imeli saj toliko svobode, kolikor je imajo Amerikanci, preden se bo mogel Avstrijanec tako branili kakor Anglež, bo steklo še mnogo vode po Savi in Donavi. Pa zato ni treba, da bi nas glava bolela; to niso važne reči, saj ne po mnenju naših političnih in diplomatičnih komandantov. Resnično važen je militarizem, s katerim se lahko delajo lepše parade nego s katerimkoli vseučiliščem in če na tem polju ne zaostanemo, bomo imeli rešpekta — saj sami pred seboj.
Oddelek militarizma je tudi marinizem; triumf človeštva je, da ne zna moriti in uničevati le na suhem, tudi na morju in če bog da, bo kmalu znalo tudi v zraku kazati svoj talent za ugonab-ljanje. Doslej se mora pač še omejevati na zemljo in na morje.
V	obeh smereh je bil bog vojne z Avstrijo lahko precej zadovoljen. V kanonih, puškah in barkah je naložila toliko denarja, da ga ni ostajalo ne za ljudsko izobrazbo, ne za socialne reforme, ne za pospeševanje industrije, ne za izboljšanje poljedelstva. V času zadnje vojne nevarnosti se je izkazalo« da imamo čez noč lahko cele gozdove bajonetov skupaj; javnosti se pa pripoveduje šele sedaj, da je bila vsa naša vojna mornarica popolnoma mobilizirana in patriotarski listi so strahovito ponosni, da je bila po osmih dneh, odkar, se je izdal ukaz za mobilizacijo, zadnja naša barka pripravljena za boj.
To je bilo. A naša Ijubeznjiva vojna uprava, ki si menda nikdar ni belila glave z vprašanjem, odkod da prihaja denar, skrbi po očetovsko tudi za tisto, kar bo. Na svetu so nekatere države, ki imajo več bark kakor Avstrija; več in večje. Na prvem mestu je Anglija, kar je lahko umeti, zakaj Anglija je sestavljena iz otokov, okoli otokov je pa okrog in okrog voda. To je stara stvar. Poleg tega obsegajo večji del angleških posestev kolonije, do katerih se pride po morju. 2e več let pa konkurira z Anglijo na vso moč Nemčija. Vzrok je kapitalističen. Nemška industrija se močno razvija, pa potrebuje vedno več trgov v tujini. Zato skuša dohiteti ADglijo tudi v pomorskem oboroževanju. Naj večje bojne ladje, kar jih ima doslej Anglija, se imenujejo «Dreadnoughts>; to pomeni «nič se ne boj» in se izgovarja «drednauts». V primeri z njimi so druge barke pravi čolnički. Angleški Dreadnoughtsi imajo po 17.000 ton in nosijo po deset topov po 901/* centimetrov. Ker jih ima Anglija, jih stavi tudi Neračya.
In to je polje, na katerem Avstrija noče zaostati. Tudi mi potrebujemo Dreadnoughtse. Tako pravijo naši vojni učenjaki. Potrebni so nam kakor ozeblemu solnce. Na vsak način jih moramo imeti,
Sicer so gospodje skromni. Za začetek so zadovoljni, če si napravimo dve, tri. Taka barčica ve{ja približno šestdeset milionov. Torej malenkost. Če dobi vojna uprava v ta namen 150 do 200 mi* lionov, bo že nekaj za začetek. Kar bo pozneje, bo druga reč. In kar zahteva militarizem za druge namene, se mora računati posebej.
Ljudstvu v Avstriji cveto torej lepe rožice. Da bo večina v delegacijah dovolila do zadnjega vinarja vse, kar bo vojno ministrstvo zahtevalo« je'tako gotovo kakor amen v očenašu. Tudi na slovenske poslance, ki so sicer zdaj «opozicionalni», se vlada lahko zanaia brez skrbi, Ljudstva pa ne
bo nihče vprašal. Kadar bo treba plačati, ga bodo že našli novi davki. In če bo treba zaradi tega več eksekutorjev, se pa nastavijo; plačalo jih bo že — ljudstvo.
Zaslužka nič, draginja na vse strani, zato smo pa lahko ponosni, da smo velesila, ki ima tudi Dreadnoughtse.
Politični odsevi.
* Pod dragim Bienerthovlm kabinetom se še
niso prav ogreli sedeži, pa se že misli zepet na izpremembe. Sedanji trgovski minister Weifi-kirchner bi imel dobiti ministrstvo dela, njegovo listnico pa bi imeli dobiti Cehi. To so same čudne reči. Weifikirchner je za trgovino res minister posebne vrste; v njegov resort spada industrija in njene interese bi moral varovati, kadar gre za trgovinske pogodbe z drugimi državami. A ko je bila pred kratkim trgovinska pogodba s Srbijo na dnevnem redu, ni b>lo prgv nič slišati o njegovem delu, temveč merodajen je bil edino agrarni vpliv. Ce je nesposoben za trgovinskega ministra, pa tudi ni z ničemer dokazal svoje posebne sposobnosti za upravo javnih del. — A trgovinsko listnico bi radi dobili Mladočehi. Kako to? Njihova stranka je del .Slovanske enote*, ki zatrjuje dannadan, da je opozicionalna. Obenem biti v opoziciji in v ministrstvu — to je vsekakor nekaj novega in težko razumljivega.
* Krščanski socialci na Dunaju so že tam, kamor pridejo kmalu tudi naši klerikalci. Pri jaslih so namreč že vsa mesta oddana, pa so se začeli kregati med seboj. V 14 dunajskem okraju je na nekem shodu znani Scbneider silovito udrihal po svoji krščanskosocialni stranki. Jezil se je, da ni bil izvoljen v deželni odbor, kamor so mesto njega poslali prof. Šturma. V svoji jezi je pa pripovedoval resnice, ki padajo kakor bič po krščanskih soci&lcih. Da so izvoljeni v mestih, a da delajo na celi črti agrarno politiko, je bilo še najmilejše očitanje. Kadar ne bo na Kranjskem več prostih sinekur, se bodo slišale take reči tudi iz ust naših klerikalcev.
* Mladočeški poslanec Kaltan je v četrtek zjutraj v Pragi umrl. Kaftan, ki je bil že dlje časa bolan na želodcu, je pred pol leta izgubil svojega edinega sina, kar je močno vplivalo na njegovo stanje. Rojen je bil leta 1841, študiral je tehniko ter je bil kot strokovnjak za železniške in vodne stavbe na glasu. Bil je tudi častni doktor češke tehnike. Ze prej je bil deželnotborski poslanec, leta 1891 je bil pa izvoljen tudi v državni zbor.
41 Nadomestna državnozborska volitev je bila v četrtek na Kralj. Vinogradih v Pragi. Bilo je pet kandidatov. Nobeden ni dobil absolutne večine. Potrebna je ožja volitev med mladočeškim kandidatom dr. Metelkom in češko-radikalnim prof. Zdrahalom. Po končani volitvi so bile demonstracije. Češki socialni demokratje so hoteli korakati pred uredništvo svojega glasila «Pravo Lidu*. Na Karlovem trgu jih je napadla pplicija na konjih, ki je povzročila silen nered. Poslanec sodrug Johanis je posredoval; ko se je policija odstranila, so socialisti sestavili sprevod, ki je s protestnimi klici proti policiji in prepevajoč socialistične pesmi korakal pred uredništvo, kjer sta govorila sodruga Johanis in Nčmec. Na to se je množica razšla. 1
v njegovi palači. Pogajanje se nadaljuje. Ce bi prišlo do najhujšega, bi sultan lahko računal na 4000 mož svoje telesne straže. Če zadene mlado-turška armada na odpor, bo prodirala v treh kolonah.
Carigrad, 22. aprila. Mestni poveljnik jemlado-turškim voditeljem ponudil mestne ključe. Med predlogi Mladoturkov, ki jih je Tevfik paša naznanil sultanu, je baje tudi ta, da naj gre Abdul Hamid za nekoliko mesecev na potovanje, med tem pa bi vodilo vlado regenstvo, ki bi bilo sestavljeno iz Mladoturkov. Sultan bi moral priseči, da bo potoval kot privatna oseba in da ne bo snoval zarot ne doma, ne v tujini. — Zdi se, da ima mladoturška armada sledeči načrt: Za sedaj še ne maršira v Carigrad, temveč oklene mesto, dokler ne bo armada tako močna, da prisili 6000 sultanovih mož brez boja na kapitulacijo. V tem se pripravi fetva, s katerim izreka šejh ul islam, da je sultan odstavljen. Šele kadar se razglasi novi sultan, bo slovesen vhod v mesto.
Pariz, 22. aprila. Carigrajskemu poročevalcu »Matina* je Enver bej dejal, da sultan ne sme ostati na prestolu, ker bi to bita smrt domovine. Abdul Hamid lahko računa, da se mu daruje življenje, več pa ne sme pričakovati. — Razni visoki častniki v San Štefanu so zatrdili, da med sultanom in Mladoturki ni sporazuma in da je neresnična vest, češ, da armada ne pojde v Carigrad. — Enver bej je dejal, da armada doslej le zato ni odločno nastopala, ker ni vedela, * če se more zanašati na mornarico; zdaj so tudi tam nezanesljivi elementi odstranjeni, tako da ni nobene zapreke več za mladoturški komitč. Odstranitev sultana je že sklenjena stvar.
Carigrad, 22. aprila. „Turquie“ javlja, da imajo Mladoturki v rokah imenik reakcionarjev, ki so povzročili protiustavni upor; na imeniku je 543 oseb, med njimi Nadir aga, vodja evnuhov (haremskih služabnikov) iz Jildiza, intendant neke princeze, 17 dostojanstvenikov, 21 žurnalistov, drugi pa so hodže in vojaki. Postavljeni ne bodo pred vojno, temveč pred redno sodišče.	i
Po poročilih listov bo zborni poveljnik N a z i m paša danes zaprisegel s šejh ul islamom carigrajske čete, da se ne bodo mešale v politiko in da ostanejo zveste ustavi. Potem pojdejo carigrajski vojaki v mladoturški tabor, da podajo ondotnim vojakom roke. Vojaška požarna bramba in mornariška infanterija so že prisegle.
*
Carigrad, 22. aprila. , Ser veti Tumum* poroča posameznosti, na kako grozen način je bil zadnji teden poveljnik bojne oklopnjače »Assar i Tevfik* umorjen od mornarskih vojakov. Zgodilo se je to pred sultanovo palačo. Sultan je gledal skozi okno in je potem mornarjem poslal svoje cesarske pozdrave. Hči umorjenega je zblaznela.	i
r *
Carigrad, 22. apila. Število žrtev pri pobijanju Armencev vivilajetu Adana se ceni na 15.000. Med žrtvami je mnogo žen in otrok. Cele vasi so uničene. Oblasti zahtevajo, da bi se opravičile spričo Evrope, od armenskih škofov in dostojanstvenikov izjavo, da je dogodke provociralo armensko revolucionarno gibanje in žugajo, da bo vse pobito, če se ne prinese taka izjava.
(Dalje glej »Zadnje vesti*.)
Iz stranke.
o Ljubljanskim sodragoml Po sklepu okrajnega odbora ljubljanskega se vrši letošnje majsko praznovanje po nastopnem redu: Ob 1/, 7. zjutraj koncert .Slovenske filharmonije* v »Svicariji* v tivolskem gozdu. Vstop prost. Točno ob 1/110. odhod na vrt .Narodnega Doma*. Popoldne shodi po raznih krajih okolice. (Da se morejo določiti referenti, naj zaupniki še tekom prihodnjega tedna vse potrebno ukrenejo ter sporoče zahteve na naslov *odruga Kocmurja, Dunajska cesta št. 20.) Ob 7j4. -dohod sodrugov iz Spodnje S iške,. Rožne doline, Gline, Most, Zelene jame in drugih krajev okolice. Ob 4. zabaven sestanek sodrugov in njihovih družin na prenovljenem vrtu restavracije .International* (pri sodrugu Petriču) na Resljevi cesti št. 22. Godba in vsakovrstne druge zabave. Vstop le proti izkaznici, ki se dobe pri vseh organizacijah, zaupnikih ter upravi .Rdečega Prapora* na Dunajski cesti št. 20. Z legitimacijami naj se sodrugi preskrbe še pred 1. majnikom, ker ta dan bodo vsi strankini prostori zaprti. Dolžnost vsakega sodruga je, da se udeleži priredb z majskim znakom. Komur je praznovanje 1. majnika zaprečeno, naj pride vsaj zvečer na zabavišče ter pripelje seboj tudi svojo družino.
o Ljubljanska okrajna organizacija si je letos omislila lične majske znake, ki se dobe po 20 vin. pri vseh zaupnikih ter pri upravi .Rdečega Prapora*. Sodrugi, sezite po njih I Prvega majnika naj ne bo nihče brez majskega znaka.
o Spodnja Slika. 1. majnika ob 2. popoldne je shod na vrtu gostilne pri Vodniku. Po shodu skupen odhod v Ljubljano na vrt restavracije .International**
o Vič, Glince, Rožna dolina, Zbirališče sodrugov 1. majnika popoldne je v .Restavraciji* v Rožni dolini. Točno ob 3. je odhod \ Ljubljano.
o Moate, Novi Vodmat. 1. majnika popoldne se zbirajo sodrugi .pri županu* ter sodrugu Lavtarju na Selu. Točno ob 3. je odhod v Ljubljano.
o Več sodrugov v Ljubljani, ki jim je onemogočeno praznovanje prvega majnika, je sklenilo, darovati del zaslužka dotičnega dne v namene okrajne organizacije. Priobčujemo to na zahtevo' dotičnih sodrugov, ki žete, da bi se odzvalo še več posnemalcev. Imena darovalcev se priobčijo v listu.
Okr. odbor, o Tržič. 1. maj bomo v Tržiču proslavili kar najimpozantnejše. Zvečer ob */,8. bo javni ljudski shod pri Pelerju (gostilna Kavčič). Po shodu veselica, na kateri najde vsakdo dovolj zabave. Sodrugi, pridite vsi!
o Zagorje ob Savi. Spored majske proslave letos bo naslednji: 1.) Ob 1/27. zjutraj zbirališče pri rudniški čakalnici v Kisovcu, ob 7. sprevod iz Kisovca na Loke in Zagorje z rudniško godbo. 2.) Ob 9. ljudski shod v dvorani gosp. Riharda Mihelčiča. Dnevni red: 1. majnik in njegov pomen. 3) Popoldne ljudska veselica. Pri veselici sodeluje slavna rudniška godba; začetek ob 2., vstopnina 20 vin. za osebo. — Delavci in delavke, udeležite se vseh priredb na dan 1. maja.
Odbor.
Strokovni pregled.
- Strokovne organizacije v Ljubljani, pozor 1 27. aprila zvečor naj pridejo v sobo združenih organizacij zastopniki ljubljanskih strokovnih organizacij na važno eejo.
Anton Kristan, strokovni tajnik.
“ Štrajk mizarjev v Zagrebu je — j končan. 20. aprila so zaupniki mojstrov in delavcev podpisali novo kolektivno pogodbo. Plačevalo se bo od ure in po kvoti, kakršno so zahtevali delavci. Akordno delo se bo od sedaj zanaprej smelo delati, ali cenik je zelo višji in boljši nego poprej. Minimalna plača za mizarje, ki so v prvem letu pomočništva: 35 vin. na uro, za delavce v drugem letu pomočništva 42 vin. in za one v tretjem letu 48 vin., kar odgovarjaje tedenski plači od 18 K 31 vin., 21 K 66 vin. in 24 K 76 vin. Natančnejše bomo Š8 poročali.
- Iz krogov brivskih pomočnikov se nam piše o žalostnih razmerah v ti stroki. Dopisa ne objavljamo, ker vse te nedostatke, ki jih navaja dopisnik, more odpraviti razredna organizacija brivskih pomočnikov. Zato svetujemo, naj se brivski pomočniki vse bolj oklenejo svoje strokovne organizacije, nego so se je doslej.
” Izprtje čevljarjev v Budapešti. Čevljarji v Budapešti so imeli z mogotci sklenjeno kolektivno pogodbo, ki bi imela poteči že v svečanu tekočega leta, ali podaljšala se je v skupnem sporazumu do avgusta tekočega leta. Ko se je to zgodilo, niso hoteli nekateri mogotci nič več plačevati po pogodbi, češ, da nočejo podaljšanja. Tarif še ni držal, radi česar so pomočniki nastopili z zahtevo, da se je obojestransko držati pogodbe. Na to zahtevo so mogotci odgovorili —« z izprtjem 400 pomočnikov ravno na veliki teden. Število izprtih se je po Veliki noči še povečalo. Čevljarski pomočniki naj zato ne iščejo dela v Budapešti.
Umetnost in književnost.
: Razprave VII. zbora jugozlovanike socialne demokracije. V založbi Delavske Tiskovne Družbe v Ljubljani je izšel zapisnik o razpravah letošnjega strankinega zbora. Lična knjižica obsega 112 strani. Sestavljena je po stenografičnem zapisniku ter podaja v pregledni obliki referate in razprave vseh treh dni, vse sklepe, imenik delegatov in novi pravilnik stranke; dodan je tudi brnski narodnostni program. Knjiga je torej neobhodno potrebna vsakomur, ki hoče poznati strankino življenje, zlasti pa vsakemu sodrugu, ki hoče bodisi tudi v najožjem krogu delovati agitatorično. Z ozirom na obsežnost se lahko pravi, da je cena 60 vinarjev zelo nizka. Vsem sodrugom, ki se zanimajo za notranje delo in za razvoj stranke, priporočamo zapisnik najtoplejše. Naroča se pri Delavski Tiskovni Družbi, Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Domače vesti.
—	Narodnost je miiolovka, ki jo liberalci zadnji čai posebno pridno nastavljajo, misleči, da je med delavci cel kup neizkušenih mišek, ki se bodo vjele vanjo. Lanski septembrski dogodki so pa slanina, ki jo natikajo vanjo. Ignoranti, ki ne poznajo abecede socializma, pripovedujejo, da je socialna demokracija zrastla na Nemškem. Generali brez vojakov dajejo liberalni stranki v znamenju narodnosti delavske glasove na razpolago. Prvaki se pa ogorčujejo, če kdo ne smatra septembrskih dogodkov za «Tabu», ki se ga ne bi smel nihče dotakniti. — Nekaj nevednih in nemislečih ljudi je pač povsod na svetu; toda zavedno slovensko delavstvo, katerega se našteje že lepa četa, pozna predobro tiste sirenske glasove in se jih tako malo boji, da mu še voska ni treba za ušesa. Narodnost je že zanimiva reč, ampak kadarkoli govore narodnjaki o njej, jo rabijo za Ivindl. Obstanek je
Turške uganke.
V	Carigradu in v Turčiji sploh se gode velike in važne reči, a nihče jih ne more natančno določiti. Še se ne ve, če je med sultanovo vlado in med mladoturškim vodstvom res dosežen sporazum ali ne; in če je dosežen, je še ftdprto vprašanje, na kakšni podlagi je sklenjen. Skoraj nobeni vesti o turških dogodkih se ne more brezpogojno verjeti; le to se lahko smatra za ne-preporno, da je mladoturška zmaga zagotovljena. Velika uganka je zlasti, kaj je in kaj bo s sultanom. O njem in o namenih, ki jih imajo Mladoturki ž njim, se vesti najbolj križajo in najbolj pobijajo.
Izmed neštevilnih nasprotujočih vesti se doslej lahko smatra za dognano: Mladoturki so z znatno vojno silo obkolili Carigrad na kopnem popolnoma. Med njimi in velikim vezirom Tevfik pašom se vodijo resna pogajanja, carigrajske čete, iz* vzemši one v Jildizu, so se podvrgle Mlado-turkom. Sultan doslej ni odstopil in ni odstavljen. Parlament se je preselil v San Stefano in zboruje tam.
Vsaka ura lahko prinese nove odločilne vesti. Izmed dosedanjih je omeniti sledeče:
Carigrad, 22. aprila. Zadnje govorice o sporazumu med sultanom in mladotuTŠkim komitejem pravijo, da mora sultan vpričo šejh ul islama in parlamentarnega zastopstva priseči na koran, da bo vedno varoval ustavo, da bo zopet namestil vlado Hiimi paše in da bo mladoturškemu komiteju izročil kolovodje reakcionarnega punta. Sultan se je doslej le branil, odsloviti čete, ki so
prva potreba na svetu in naprej si je treba zavarovati življenje. Kajti če pogine človek, je tudi narodnost pri hudiču. Kdor ima 20.000 letnega dohodka, hišo, vilo, lov i. t. d., lahko goji narodnost za šport; delavec mora pa naprej skrbeti za svoj obstanek in zato se mora bojevati proti tistim, ki žive in se zabavajo na njegov račun. Kadar prihajajo gospodje z narodnostjo, imajo edini namen, zasuti delavcem oči s peskom, da bi pozabili na kruh in v svojih sovražnikih gledali »prijatelje*. Septembrski dogodki! Kaj je to pravzaprav? Ker se je liberalcem tako slabo godilo, da so potrebovali nenavadno krepke reklame, pa so zapeljevali ljudi v neumnosti, naj bi bila zdaj prepovedana vsaka trezna sodba o tistih dogodkih? Ker je župan Hribar predlagal, da naj Schwarz pokliče vojake, naj bi se slovenski delavci kar z dlako zapisali liberalcem? S septembrskimi dnevi je tako: Tisti dogodki na Pogačarjevem trgu pomenijo tragedijo, za katero niso kričavi narodnakarji do današnjega dne pribavili nobenega zadoščenja. Ampak kar je bilo pred tragedijo, je bila lopovščina, ki ostane, kar je, vzlic poznejši tragediji. In ker so lani šturmali kazino, ker so trgali nemške napise, ker so pokale puške, ker so nekateri ubogi zapeljanci v zaporu, nekateri pa pred sodbo, se ni položaj slovenskega delavca prav nič izboljšal in se s takimi Spektakli nikdar ue bo izboljšal. Če hoče, da se mu izboljša, se mora organizirati in sicer organizirati proti tistim, ki ga izkoriščajo, pa naj so v svoji mladosti pili tevtonsko pivo, ali pa srkali sladko mleko slovanske matere. Delavec proti izkoriščevalcem — tako je povsod, pa bo tudi na Slovenskem tako.
— Pri ljubljanskih občinskih volitvah so liberalci »zmagali*. Bili bi torej lahko zadovoljni in bi molčali. Toda ker so morali za volitve razviti nenavadno veliko agitacijo in zapraviti kup denarja, se vendar jeze in skušajo olepšati svojo zmago. Pri tem bi tudi radi dosegli, da bi se pozabilo neko malenkosti, na primer da dva stara pristaša nista hotela kandidirati in da bi lahko prišlo komu na misel, vprašati, zakaj sta pravzaprav odklonila kandidaturo. Da se ljudem ne bi porodile take misli, se zdaj lažejo — zlasti v celjskem »Narodnem Dnevniku*, v tem žalostnem nasledniku nekdanje »Domovine* — da so socialne demokrate podpirali klerikalci in Nerr,ci. Brez podobnih laži ne morejo naši liberalci preživeti prav nobenih volitev. A pri letošnjih občinskih je ta laž že posebno smešna. Klerikalci so se ves čas pripravljali, da nastopijo sami in ko so zadnje dni spoznali, da ne gre — zakaj ne, vedo že sami — so izdali spojim pristašem strogo parolo, da naj ostanejo doma. Nemci? Hm, Nemci so se udeleževali volitev, a glasovali so — za liberalce. Če je treba, je tudi dokazov za to. Taka je ta reč z ene strani. Z druge strani je taka, da cela vrsta socialno-demokratičnih volilcev ni vpisana v volilnem imeniku; po stari razvadi so se zanašali, da mora biti na rotovžu vendar pravica. Zato so pa v volilnem imeniku volilci, katerih pošta nikjer ne more najti, ker jih ni. Tudi za to imamo dokaze. Navedeni so volilci v hišah, ki ne ekzistirajo. Vpisani so volilci, ki jih je treba iskati pri Sv. Krištofu. In — agitirali so liberalci. A kako ? V ‘Mestnem Domu* je vojaški urad mestnega magistrata. V pondeljek je ta urad enostavno izginil, v njem se je namestil liberalni agitacijski lokal, pred njim je pnžala četa liberalnih agitatorjev in kdor je prišel čez stopnice, so ga hitro potegnili noter, pa so se zamenjavale glasovnice tako čudovito, kakor da imajo tam kakšnega »čarovnika*. Seveda je to navadna metoda liberalnega zmagovanja in čas bo že prišel, ko bodo ž njo ostali na cedilu. Za zdaj bi pa bilo vendar bolje, da bi na tihem vživali sadove svojega »truda*, ne pa po nepotrebnem provocirali. Zakaj dobrega ne dosežejo s tem nič.
— Če idaj ne bo konec socialne demokracije na Slovenskem, tedaj si pa lahko oddahnemo! Če bi imeli Zizibambule toliko dejanske moči, kolikor imajo nekateri njihovi veljaki korajže z jezikom, kadar so sami, tedaj ne bi kazalo socialni demokraciji res nič drugega, kakor napraviti testament. Toda tej korajži je treba le nekoliko pogledati na dno, pa se vidi, kako se trese in išče, kje da bi se oprijela. V Šiški so imeli Zizibambule v nedeljo zakoten shodek, s katerim so
. pa hoteli silovito paradirati. Očka Ribnikar že prej ni mogel nič opraviti s svojo znanostjo, odkar so wn pa starejši očka Hribar prepovedali načelnistvo v N. D. O. ter mu ukazali, brigati se bolj za ljubljanski trg, pa išče v Meki slovenskih Zizibambul, v Trstu. Od tam sta prišla v nedeljo kar dva pro-*®ka, dr. Mandič in njegov adlatus, »učeni* Jaklič. Kaj je govoril Mandič, je težko povedati, zakaj izmed tistih par možicev, kar jih je bilo na shodu, ga nihče ni razumel; Mandidav jezik namreč ni ne hrvatski, ne slovenski, ampak nekakšen slovanski volapik, o katerem še ni spisana ne slov-
nica, ne slovar. Kar je čvekal Jaklič, je pa bilo, v dialektu »Slovenskega Naroda* za poč’t. Bogve v kakšnih sanjah mora živeti ta komandant sho-dovskih razbijačev, da se upa v železničarski Šiški čenčati o vplivu N. D. O. na tržsške železničarje! Velikanski mora biti ta vpliv, če se pomisli, da je dobila slavna N. D. O. pri zadnjih blagajniških volitvah na železnici celih 7 glasov. Ljubljanske Zizibambule, katerih nikdar ni bilo mnogo, pa jih je še od dne do dne manj, so tolažili, da se jim ni treba bati socialnih demokratov. Seveda ne. Le tako lepo med štirimi zidovi naj ostanejo, pa se jim res ni treba bati. Še manj pa se kdo boji njihove »sile* in otročje baharije. Tudi žaba se je enkrat napihovala in konec je znan.
Naročajte in širite naš list!
Zadnje vesti.
Sultanova usoda.
Carigrad, 23. aprila. Člani parlamenta in senata so se Včeraj v San Stefanu konstituirali kot »Narodnizbor*, da razpravljajo o položaju in o potrebnih korakih. Sejo je vodil predsednik senata Said. Na dnevnem redu sta dva predloga; prvi se tiče odstranitve sultana. Abdul Hamida, drugi pa vhoda mladoturške armade v Carigrad. Maršal Gazi Muktar paša je iz različnih razlogov proti odstranitvi sultana. — Med razpravo je priplulo pet bojnih ladij pred San Stefano ter naznanilo, da se postavljajo narodnemu zboru na razpolago. To je povzročilo veliko navdušenje in je napravilo splošno razpoloženje za predlog o odstavitvi. Slišati je, da je narodni zbor že z večino glasov sklenil odstaviti sultana Abdul Hamida in da je tudi šejk ul islam sporazumen ter da je že pripravil »Mva*. ki izreka odstavitev.
Carigrad, 23. aprila. Sultan je pod vtiskom zadnjih dogodkov obolel. — Meni se, da se ta vest razširja, da se ž njo lažje utemelji odstavitev Abdul Hamida. Nekdaj je strogo veljalo načelo, da od* stavljeni sultan ne sme ostati živ, češ, da ne more biti dveh sultanov obenem. Izjema je bila dovoljena, če je bil odstavljen sultan blazen.
Carigrad, 23. aprila. Neki zaupnik Mladoturkov je pravil o namenih glede na Rešad-efendija to-le: »Bolj jasno in enostavno ne morem precizirati našega stališča, kakor če pravim: Vzamemo ga pač. Zanj nimamo ljubezni ni sovraštva, ničesar ne pričakujemo od njega in ne bojimo se ga. Rešad-efendi postane sultan edino zato, ker nočemo in — priznam — ne moremo odpraviti hišnega zakona Osmanov, ki obstoja že 400 let Od Selima I. že velja zakon, da prihaja vedno najstarejši član fa-milije na prestol; naj postane 64 letni Rešad-efendi padišah! To vemo, da je vzgojen kakor vsi osman-lijski princi in da torej v pravem in v prenešenem zmislu besede nič ne ve o svetu in o razmerah, ki so tam zunaj. Ampak svoje ime zna zapisati in toliko pameti bo že imel, da bo razumel, kadar mu minister predloži kakšen dekret na podpis, da mora tedaj porabiti svoje znanje. Rešad-efendi lahko nastopi s tradicionelno nevzgojenostjo svoje familije vladoi. Princ Rešad ne bo škodoval svojemu narodu. Če bi imeli svobodo; da si izvolimo sultana, bi bili pustili Rešada že zaradi njegove-starosti in bi bili izvolili mordakaterega izmed Abdul Hamidovih sinov, ki vživajo zadnji čas res nekaj popularnosti. Ampak za nas ni zdaj vprašanje, kdo sedi na prestolu, temveč kdo ga obdaja in kako se dobi jamstvo, da bodo vedno tisti okrog padišaha, ki so najsposobnejši. Teh jamstev ne bo manjkalo, v tem nam lahko zaupa ves svet. Iz svoje palače, imenovane ječe, je prišel tudi Rešad šele, odkar smo vpeljali ustavo. Ce se more govoriti o vtisku, ki ga napravi, je ta,'da kaže prav miren, dejal bi zaspan značaj. Naj spi dalje kot padišah! Narod ima dovolj čuvajev, ki bodo varovali njegovo svobodo in njegov napredek.
Carigrad, 23. aprila. Včerajšnjega narodnega zbora se je udeležilo okrog 220 poslancev in 19 senatorjev. Glavno vprašanje je, če se ima včerajšnji sklep, da se sultan odstavi, smatrati kot legalen in če-bo šejk ul islam podelil zaželjeni fetva. Včerajšnja seja je bila od začetka do konca tajna. "	'
Carigrad, 24. aprila. Včeraj ob 10. dopoldne se je narodni zbor zopet ‘ izbral na sejo, ki še traja in je tajna. Sultanov telesni zdravnik profesor Bier izjavlja, du so vse vesti o Abdul Hamidovi bolezni izmišljene.
Barlin, 24. aprila. .Lokalanzeiger* |avlja iz Carigrada: Pri glasovanju O' odstavitvi sultana je bilo 136 glasov za, 59 pa proti. Sultan se je baje obrnil do šestih velesil za garancije za njegovo življenje, svobodo in posest, da pa ni dobil odgovora. Turški listi javljajo, da je sultan
avstro-ogrskemu poslaniku predložil, naj Avstrija zasede Macedonijo (?) pa naj zato varuje njega. Grof Pallavicini je baje potrdil to vest, ki je silno razburila vojsko proti sultanu.
Carigrad. 24. aprila. »Osmanli* našteva v uvodnem članku vse gorje, ki ga je Abdul Hamid prizadel narodu, in zahteva, da odstopi. — Današnji selamlik se je izvršil normalno. Nastopilo je pa manj vojaštva kakor ponavadi.
Carigrad, 24. aprila. Mladoturški komitč je poslal sultanu naznanilo, da mu noče storiti nič hudega. Sultan je obljubil, da stori vse, kar se zahteva od njega.
Carigrad, 24. aprila. Pri včerajšnjem selam-liku je veliki vezir naznanil diplomatom, da je predsednik senata Said iz San Stefana poslal br-zojav, v katerem izraža sultanu zvestobo, a zahteva očiščenje vlade in uprave. Maršal Kamphfelner paša je v sultanovem imenu izjavil, da mu je zborni poveljnik Mahmud Sevket dopoldne brzojavil, da se čudi govoricam o odstavljenju sultana. Macedonska armada je prišla pred Carigrad, da vzpostavi red in kaznuje krivce, S tem bi bil dosežen sporazum med sultanom in Mlad o tur ki. To se pripisuje zbornemu poveljniku Nazimu, ki se je včeraj odpeljal v San Stefano.
Carigrad 24. aprila. Zdi se, da maršira macedonska armada proti mestu. Makri-! kej med San Stefanom in mestnim zidom je za-\ seden. Tudi proti Peri in Bosporu je videti napredovanje čet. Meni se, da so bile vse današnje izjave samo finte in da se vrši akcija proti Jil-dizu.
Poslano.*)
Odprto pismo
založnikom »Slovenskega kažipota po Ljubljani*.
Slučajno mi je prišel v roke ravno izdani »Kažipot* in nisem malo strmel nad vsebino istega. Ker si ne morem misliti drazega, kakor da so izdali ta Kažipot moji strupeni in škodoželjni bsebni sovražniki, vprašam Vas tem potom, zakaj ste izpustili mojo trgovino, dasiravno bi bilo na mestu, da bi bila označena moja tvrdka na treh krajih?
Po >sem Vašem delu, ki se d d presoditi iz knjižice, je moje mnenje, da za tako nalogo sploh niste izvpžbani; vrhutega ste se tako malo informirali, da ste najbrže imeli mojo trgovino za protinarodno.
Bolje bi bilo, ako bi si bili prihranili to delo in prepustili drugim, ki dobro poznajo tukajšpji trg in ki ne bi dajali take nemarnosti v tisk in jo razpošiljali med svet.
Taka knjižica, ki ima toliko neodpustnih napak, nima nobenega pomena in kdor pozna značaj trgovcev v Ljubljani, se mora samo zgražati nad tako škandalozno sestavo.
S spoštovanjem
Engelbert Skušek
modna trgovina, Ljubljana, Mestni trg 19.
•) Za vsebino ne prevzema uredništvo odgovornosti.
£4
id
Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo cikorijo
Telefon ftt. 177
52—88
L Tomažič
zaloga piva
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebaško In :: češko pivo
is
Prva domača slov. pivovarna G. Auerjevlh dedičev
^ bjubljai% l/Uolfouc diec št. 12 —
U»t«novljeno leta 1855.
Številka telefona 210.
pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, pmnano izborno pivo v sodcih in steklenicah.
'	Ustanovljeno	leta	1855.	io~8
Ceniki zastonj in poštnine prosto!
»L
Pozor!
Kdcr želi imeti dobro uro, naj io zahteva z znamko «Utiion».kcr te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čudno
urarju in trgovca
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn •Union* v Bielu in Genovi. 40—5
pij
11
1
ri
1
Ikli
p
p
1
m
[p
il
im
Intf
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame, priporoča:
Ljubljana
Mestni trg štev. 19.
104-55
il
fj Klobuke, cilindre
le in tanina v najnovejših fagonah in v J^| ii* vOpiUO velikih izberah priporoča
g JVan SokUč, Cjnbtjaaa
g --------- Pod	Trančo	štev.	2.
52-24
Svoji k svojini!
L ud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijskt cenilec Ljubljana, Wolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr.
lastna delavnica
za popravila in nova del a.
Cene najn:2je. So’idna postrežba.
Josip Leon
krojaški mojster
Gosposka ulica 4 Gosposka ulica 9
se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojna naročila.
Celje
Posebno se priporočani cenjenemu prebivalstvu is Trbovelj in okolioe ter naznanjam, da prodajam ob plačilnih dnevib	10—2
v Trbovljah na Vodi
v hiši gospe Plevčak.
Vzamem tudi mero za obleke, katere izvršim do prihodnjega plačilnega dneva.
i f £ £ £ £f W£ £££
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došte spondajne in letne obleko, površnike, dtžae plašče za gospode in dečke. Najmodernejša kcnfakcija za dame in deklice-
Konfekcijska trgovina v Ljubljani S
^== Pred škofijo štev. 19.
52-27
• misliti, da se „dobra kava“
IV A M a K lC PriPravUa le iz »samih ka-
vinih zrnc“, nikakor —
kajti dober pridatek povikša kavino moč, njeno barvo in njen okus. — To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristnega jFranckovega* pridatka za kavo.
v Dobrav jah, Goriško. KcglstroVana zadruga z omejeno zavezo. Ustanovljena 1.1908.
Vino so poiilja od 56 litrov naprej i po jako zmernih cenah. i
I
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinsk:m odjemalcem, posebno občnemu konzumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu komumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Karanja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
Zadružno vodstvo.
Nova Cenasi ft Gerkman Nova
slovenska trgovina Ljubljana lnLingarjevin ti li o
slovenska trgovina
priporoča
*a pomlad in jioletj
vsakovrstno suknono, volneno in platneno blago.
Cene solidne In postrežba točna.
24-10
Ustanovljena 1847.
52-18
—------------ .	Ustanovljena	1847.
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 n L J U B L J ANA u Turjaški trg št. 7
Največja scaloga poliittva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zaatorji, modrooi na zmeti, žimnati modrooi, otroški vozički i. t. d.
Na]niš(!e oene.	NajaolidnejiSie t>lao;o*
naro
Največja Naloga,
čopldev sa pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Lakov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevleke, pristne, v posodicah po */»> ll„ 'It in 1 kg.	104—38
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in naj-
lepše mazilo za trde in mehke pode.
Voidlla, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za etroje, olje proti prahu.
lji<» S.** najoenejlu tvrdlca a a ievanje oteir. nnaupovauje i
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfelda.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gl psa, alabas terskega in štukaturnega.
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
VzorOBV ZB slikarje, najnovejšib.
Ustanovi/eno
1.1832.
Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, flrneiev, lakov in steklarskega kleja.
Ustanovljeno
1.1832.
*
*
tidaiiblj i* odgovenl uttdaik ftia Ruti,
Tilk« It. P»i Umprat v Krujn,