Št. 41 (15.143) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul, Montecchi6-Tel. M0/77%600	_
GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
T r/i/l | ID POSMNA PUČANA V GOTOVN f DUU LIK $PH). N ABB.POST.GR. 1/50%
SOBOTA, 11. FEBRUARJA 1995
Tn	demol
t^tevjo sicer c da misli slavnih časov ii djjo v obdobju
je tret tednu j^anka močno s
u . sx 1® dominiral; tC®n® v Italiji : Vn !etia' Najpre' odstva sprejel; §n° ^solucijo tv°li meglen:
^Cena, da so si
Prep02navali v
* .vCasih Si
P^sla tako
Tudi
I	Scalfaro branil
I izbiro Dini ja
NEW DELHI - Italijanski predsednik Oscar Lui-gi Scalfaro je spet izkoristil potovanje na tuje, da bi spregovoril o italijanski politični sceni. Včeraj je v New Delhiju z novinarji spregovoril predvsem o reševanju vladnih kriz. Dejal je, da je dosedno spoštoval črko in duh ustave, ko je poveril mandate Ciampiju, Berlusconiju in Diniju. Scalfaro je tako zavrnil očitke, ki so mu jih v zadnjih mesecih naslovili zlasti predstavniki Kartela svoboščin.
Na 2. strani
RIM / VSEDRŽAVNI SVET LJUDSKE STRANKE
Rocco Buttiglione želi oživeti močno Krščansko demokracijo
Nasprotja so ostala, stranka pa se kljub temu ni razšla
MILAN - Prvi dan kongresa Severne lige se je odvijal v znamenju odsotnosti dveh protagonistov: nespornega liderja Lige Umberta Bossija in njegovega bivšega ljubljenčka, zdaj pa glavnega notranjega nasprotnika Roberta Maronija. Oba bosta govorila danes: Bossi okrog poldne, Maroni pa malo kasneje. Seveda, če mu bodo pustili do besede: edinega predstavnika notranjih »disidentov«, ki se je včeraj povzpel na govorniški oder, so včeraj izžvižgali in opsovali ter je malo manjkalo, da ne bi z njim tudi fizično obračunali.
Na 3. strani
RIM - Ljudska stranka ni premostila ostrih notranjih nasprotij, vendar se tudi ni razšla. Vsedržavni strankin svet, ki je zasedal dva dni v Rimu, je sprejel sklepno resolucijo, ki se zgleduje po tisti, ki jo je sprejelo strankino vodstvo in je prav tako nejasna in nedorečena.
Predstavniki levice so ves dopoldne ostro kritizirali tajnika Rocca Butti-glioneja in zahtevali, naj ne sklepa koalicije z Nacionalnim zavezništvom. Toda Buttiglione je v re-
pliki zavrnil njihove zahteve in potrdil strategijo dialoga z zmernimi silami. Recept, ki ga je ponudil je, sklepanje takih zavezništev, kot jih je sklepal Alcide De Gasperi, obenem pa izbiranj? z bipolarno logiko Helmuta Kohla. Buttiglionejev cilj je skratka obnoviti nekdanjo Krščansko demokracijo, čeprav v novih razmerah in z vzorcem, ki se zgleduje po »KD iz zlatih časov in ne iz obdobja njenega propadanja«.
Na 3. strani
SPETER / OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA
Skrb za Beneško Slovenijo
Otvoritev razstave Jasne Merku in prireditev v špetru
V Saxa Rubri so pripravili žalno vežico za Palmisana
SPETER - Splošne težave, ki jih ta čas preživlja zamejstvo, so še posebej izostrene v Benečiji, kjer je kulturna, šolska in gospodarska bodočnost naše skupnosti dokaj neprevidljiva. Ob skrbi in zapre-paščenosti pa so beneški kulturni delavci in ustvarjalci na sinočnji osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture potrdili, da jih zdajšnji položaj ne bo potisnil v malodušje, ravno obratno. To so pokazali prav s kulturnim srečanjem, ki se je pričelo v Beneški galeriji ob odprtju razstave tržaške
slikarke Jasne Merku. Zbrane sta po nastopu zbora Pod lipo nagovorila predsednica društva beneških umetnikov Donatella Ruttar in podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin. V drugem delu sporeda pa je številno občinstvo lahko glasbeno uživalo na koncertu ansambla Gallus Con-sort, ki ga sestavljajo Dina Slama ter Irena in Miloš Pahor. Govornica ob letošnjem Dnevu slovenske kulture je bila špetrska odbornica za kulturo Bruna Dorbolo.
RT.
RIM - Posebno vojaško letalo bo danes pripeljalo iz Somalije novinarko Carmen Lasorella in posmrtne ostanke snemalca TG2 Mar-cella Palmisanija, ki jih bodo prenesli v mrliško vežico v Saxa Rubra.
Na 2. strani
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Sprehod po dolinski občini
Jutri začenjamo sprehod po slovenskih občinah, v katerih bodo letos spomladi izvolili nov občinski svet. Začenjamo ga v Dolini, s štirinajstdnevnimi presledki pa bodo sledile vse ostale. Seveda ne govorimo samo o politiki, ampak predstavljamo občino, njeno preteklost in sedanjost, pa tudi njene kulturne, športna in gospodarske dejavnosti.
Sicer pa bodo Nedeljske teme tokrat še posebno bogate. Na naslovnici Bojan Brezigar razmišlja o kulturi in politiki pri nas. V ciklusu kulturnih ustanov je tokrat na vrsti Narodna in študijska knjižnica: predstavlja jo
Sergij Premm.
Nadaljujemo tudi s poročanjem o prispevkih za slovenska kulturna društva in ustanove: tokrat objavljamo seznam prispevkov za založniške dejavnosti, obenem pa daljši zapis o prizivu na Deželno upravno sodišče in o kazenski ovadbi, pri čemer se sprašujemo, komu in zakaj je prav Primorski dnevnik tm v peti.
Za ljubitelje zgodovine pa naj omenimo dva prispevka. Marko Waltritsch piše o bombardiranju Dre-sdena, največjem tovrstnem napadu v drugi svetovni vojni - terjal je 135 tisoč človeških življenj, Elio Fornazarič pa je s fotografom Davorinom Križmančičem v Lokvi pri Lipici obiskal domačina, ki je v srednjeveškem stolpu kar sam odprl zelo zanimiv vojni muzej.
Danes v Primorskem dnevniku
Dvesto let proseške šole
Pred 200 leti, 11. februarja 1795, je bil nameščen prvi učitelj na Proseku. Obletnice se bodo spomnili s slovesnostjo v začetku junija.
Stran 4
KZ pripravlja občni zbor
Glavni svet Kmečke zveze, ki se je sestal v četrtek zvečer na svoji prvi letošnji seji, je sklenil, da bo letošnji redni občni zbor KZ 26. marca na Opčinah.
Stran 5
Priprave na 504etnico
V Doberdobu so že stekle priprave na vrsto prireditev, ki bodo ob 1. maju obležile 50-letnico osvoboditve.
Stran 9
Banke iz krize z večjo prožnostjo
Za izhod iz globoke krize zadnjih dveh let bodo morale banke temeljito spremeniti svoj odnos do klientov, je včeraj opozoril direktor Banke Italije in zavode pozval k večji prožnosti.
Stran 11
Protest v Prešernovem imenu
Jutri popoldne bo v tržaškem Kulturnem domu namesto tradicionalne proslave dan pravic slovenske kulture.
Stran 15
SLOVENIJA
Nenavadni posli prejšnjih uprav ljubljanskih občin
LJUBLJANA - Pri preverjanju poslovanja vodstev šestih nekdanjih ljubljanskih občin so njihovi nasledniki ugotovili, da so si občinski funkcionarji in predstojniki uprav ob koncu leta razdelili vsaj za 137 milijonov tolarjev plač, nagrad in dodatkov, pri čemer so bili največjih ugodnosti deležni v občini Center. Poleg tega so si po volitvah razdeljevali ugodne kredite, ki so jih bili deležni tudi njihovi znanci in prijatelji, subvencije so dodeljevali po ideološkem in strankarskem kriteriju, iz občinskega proračuna pa so si nekateri dokupili študijska leta, pri vsem tem pa so se uspešno izmikali vsem oblikam formalnega ah neformalnega nadzora.
Ob izteku mandata je Vidmarjeva vlada poskrbela, da bo njihovo delo tudi dostojno dokumentirano. Izdali so namreč razkošno in obsežno monografijo o dosežkih mestne vlade v letih 1990-1995, podobno knjigo o medmestnem in mednarodnem delovanju Ljubljane v teh letih; poleg tega pa so Ljubljančanom razdelili približno 40 tisoč barvnih zloženk. Drugačno dokumentacijo pa bo v roke dobilo računsko sodišče, ki bo ugotovilo, iz čigavega žepa so šla sredstva za papirnate spomenike bivše mestne vlade in kaj se za njimi še skriva.
ŠTANDREŽ / 24. REDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI
Aktualni trenutek zamejskega športa v zaostrenih razmerah
V domu Andreja Budala v Standrežu je bil sinoči že 24. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Občni zbor je bil tokrat izrazito delovnega značaja. Osrednje poročilo je imel tajnik Ivan Peterlin, ki je spregovoril o aktualnem trenutku zamejskega športa v zaostrenih razmerah, ki ogrožajo delovanje vseh zamejskih organizacij. Spregovoril je tudi o prizadevanjih, da se te težave premagajo in izbere strategija za uveljavitev našega športa znotraj naše skupnosti in navzven. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali.
RIM/PO TRAGIČNEM NAPADU NA EKIPO TG2
NEW DELHI / SCALFARO O VLADI
Famesina: vsi Italijani naj zapustijo Somalijo
Rimsko državno pravdnišfvo napovedalo preiskavo
Italijanski vojak v Mogadišu (telefoto AP)
Splet vojaških in ekonomskih interesov v ozadju napada
RIM - Tako kot v primera lanske nasilne smrti Ilarie Alpi in našega Mirana Hrovatina je tudi tokratni tragični napad na ekipo TG2 v Somaliji zbudil vrsto govoric, ugibanj in sklepanj, ki najbrž zelo upravičeno temeljijo na prepletanju političnih, vojaških in ekonomskih interesov v tej nemimi afriški državi. Da je ozdaje napada oziroma umora Marcella Pal-misanija najmanj čudno in torej tudi sumljivo, med drugim pričajo tri včerajšnja sporočila agencije Ansa.
Prvo opoldansko tiskovno sporočilo je posredovalo izjavo pravnega zastopnika italijansko-somalske družbe Somal Fruit, Bruna Calzia, ki je napad na ekipo RAI pripisal oboroženim možem ameriške multinacionalke Dole. Ta naj bi bila namreč v ostri trgovinski vojni z italijansko-so-
malsko konkurentko za nadzor nad trgom sadja, v prvi vrsti banan. Somal Fruit ima daljšo tradicijo, saj že od leta 1983 združuje 320 somalskih proizvajalcev sadja, ekipi TG2 pa je na prošnjo Carmen Lasorelle nudila organizacijsko in varnostno pomoč. Calzia torej domneva, da so možje ameriške multinacionalke sklepali, da se v terenskem vozilu dražbe Somal Friut nahajajo njeni predstavniki.
Kmalu po tej obtožbi, je Ansa razširila sporočilo ameriške Dole, ki je ka-tergorično zanikala vsakršno svojo vpletenost v napad in napovedala morebitno sodno ukrepanje proti Cal-zii, ta pa je nemudoma preklical svojo »rekonstrukcijo« in izjavil, da Dole ni kriva za napad na ekipo TG2 in da sploh ne izvaja fizičnega pritiska na predstavnike konkurenčne dražbe...
RIM - Po tragičnem napadu na novinarko RAI Čarnem Lasorella in snemalca Marcella Palmisa-na, ki ga je zadela smrtna krogla, se je italijansko zunanje ministrstvo odločilo za umik vseh državljanov, ki se še nahajajo v Soma-liji. Ozračje v afriški državi je preveč napeto, izpostavljeni bi bili nesprejemljivim tveganjem, opozarja Famesina in svetuje skupini nekaj več kot 50 italijanskih državljanov, ki delajo v Somaliji za razne nevladne organizacije, naj se vrnejo v domovino. Kot poročajo iz Mogadiša, se položaj po začetku umika sil Združenih narodov slabša iz minute v minuto, zato tujim državljanom ni mogoče jamčiti niti najosnovnejše varnosti.
Napad na ekipo TG2 seveda še naprej močno odmeva v javni RTV hiši, član upravnega sveta Franco Cardini pa je predsednici tega organa Leti-zii Moratti poslal pismo z zahtevo, naj uvede preiskavo, s katero bi ugotovili stopnjo varnosti razmer, v katerih delajo dopisniki iz križnih žarišč. Rimsko državni pravd-ništvo je medtem sporočilo, da bo tudi o smrti Marcella Palmisana - tako kot je pred letom že storilo za Ilario Alpi in Mirana Hrovatina - odprlo preiskavo in sprožilo kazenski postopek proti neznanim storilcem. Carmen Lasorella, katere mati je sinoči povedala, da je novinarka zelo pretresena, se bo danes s posebnim vojaškim letalom, ki bo pripeljalo tudi posmrtne ostanke ubitega snemalca, vrnila v Italijo.
Vse izbire v skladu z duhom ustave
Predsednik republike zavrnil očitke in pojasnil' kako je razrešil zadnje tri vladne krize
Oscar luigi Scalfaro z indijskim predsednikom v New Delhiju (telefoto AP)
NEW DELHI - Predsednik italijanske republike je dosledno spoštoval duh in črko ustave pri izbiri Lamberta Dini j a za novega italijanskega premiera. Tako je včeraj poudaril v New Delhiju, kjer je na obisku skupno z zunanjo ministrico Susanno Agnelli, Oscar Luigi Scalfaro, ki je tudi tokrat (kot že večkrat v preteklosti) izkoristil potovanje na tuje zato, da bi »postavil pike na i« o spremembah na italijanski politični sceni. V bistvu je bil to Scalfarov odgovor tistim, ki so ga kritizirali zaradi načina, kako je razpletel zadnjo vladno krizo.
Predsednik republike, ki očitno očitkov še ni povsem prebavil, je včerajšnji pogovor z novinarji namenil italijanskim vprašanjem. Zaustavil se je zlasti pri izbiri Lamberta Dinija, vendar razmišljanje in utemeljevavanje časovno raztegnil ter spregovoril tudi o imenovanju Carla Azeglia Ciampija in Silvia Berlusconija.
Ciampija je Scalfaro izbral, ker mu nobena stranka ni znala svetovati kandidata, ki bi bil lahko računal kot izhodišče vsaj na krepko manjšino. Drugačen je bil primer izbire Silvia Berlusconija. Tedaj so mu svetovali samo to ime, tudi lider Severne lige Umberto
Bossi, ki je »javno povedal, da vse naS zastopa Berlusconi«. Predsednik rep11 blike je priznal, da so mu zlasti med k° mentatorji tedaj mnogi odsvetovali tak izbiro. »Toda ker ni zakona, ki bi izr6*' no omenjal nezdružljivost podjetnisk in politične vloge, sem se moral oprede liti za Berlusconija, saj mora ustava veljkati vselej, ko nam je to všeč pa tudi ko nam ni.«
In to je bilo izhodišče tudi za izbir0 Lamberta Dinija. Scalfaro je povedal, da je sugestijo za novega premiera zahteval od Berlusconija, da bi na ta način spoS" toval izid lanskoletnih volitev. Za Dinija pa se je tudi odločil, ker je bil prepričan; da Kartel svoboščin ne bo glasoval pr°n njegovi vladi. Scalfaro je tako dokaj odkrito zavrnil očitke Kartela o pristranskosti in tudi izvajanje, da je bil pri glaS°' vanju o zaupnici v zbornici predsednik republike glavni poraženec.
Tem precizacijam je Scalfaro dodal jj® voščilo za Dinija. »Sedaj je nujno, d<J vlada uresniči to, kar je obljubila in za kar je dobila zaupnico parlamenta. NUJ' no je, da uresniči vse štiri točke. Kajti, C® bi spet začeli razpravo, ali je to res p°' trebno...«Stavka ni dokončal, toda jasn° je bilo, da bi takega ravnanja ne sprejel-
NOVICE
Ugriznila ga je v ud, ker jo je zapustil
NEAPELJ - Ljubimec jo je hotel zapustiti. Zato se mu je maščevala in ga ugriznila v spolovilo ter mu povzročila rano, zaradi katere se bo možakar moral zdraviti kakih deset dni. Lahko bi se ponovil »primer Bobbitt«, vendar tokrat se je vse končalo brez hujših posledic. Moški jo je odnesel z zvrhano malho straha, njegovi sovaščani iz kraja San Felice al Cancello pa z upanjem, da jim bo neobičajni dogodek nekaj navrgel na loteriji.
Protagonista razmerja sta bila 30-letna bolničarka in nekaj let starejši šofer, ki sta imela dalj časa razmerje, v brk dejstvu, da sta bila oba poročena in imela otroke. Moški se je prvi naveličal ljubimke in ji po zadnjem srečanju to povedal, ona pa ga je iz jeze ugriznila.
Po razburljivem razmerju sta se oba protagonista pobotala z zakonci. Družinski mir, so ocenili vaški modreci, je morda najboljša preventiva zoper »boleča« presenečenja.
Maja proces proti bivšemu županu Pordenona Cardinu
PORDENON - Bivšemu demokrščanskemu županu Pordenona Alvaru Cardinu bodo sodili 9. maja. Obtožen je korupcije zaradi podkupnin, ki naj bi jih prejel v zameno za zakupe del za velike cestne povezave v pordenonski pokrajini. Pred sodnico za predhodne preiskave Anno Fa-san se je Cardin odločil za proces, prav tako tudi podjetnik iz Trevisa Adriano Pivato, draga dva obtoženca sta se odločila za dogovorno kazen. . .i:
ŠOLSTVO / MINISTROVA ODLOČITEV
Volitve v šolske svete preložili na jesen
Zavodskih področni sveti: 29. in 30. oktobra
Novi minister za šolstvo, »tehnik« Giancarlo Lombardi, je izdal svoj prvi ministrski odlok: preložil je volitve v zavodske in področne šolske svete, in sicer na 29. in 30. oktober.
S temi šolskimi volitvami torej v letošnjem šolskem letu ne bo nič. Ko bi obveljali dosedanji volilni roki, bi morali volitve v zavodske in področne svete izpeljati že preteklo jesen. V začetku šolskega leta pa jih je Lom-bardijev predhodnik D’Onofrio preložil, medtem ko so volitve v me-drazredne in razredne svete redno opravili. Minister je svojo odločitev zagovarjal z dejstvom, da bo v kratkem izdelal odlok o šolski avtonomiji, po katerem naj bi imeli zavodski in področni sveti nove, zahtevnejše zadolžitve (nekateri so jih celo preimenovali v »upravne svete šol«). No, rok za vložitev odloka se je iztekel predno ga je minister izdelal, zato so vsi predlogi o šolski avtonomiji ostali mrtva črka.
Zavodski in področni sveti so nadaljevali s svojim delom, čeprav so
bili okrnjeni, ker so jih nekateri člani zapustili (na primer starši, katerih otroci so zapustili šolo). Minister je pred iztekom prejšnjega leta vendarle izdal odlok, v katerem je določil nov datum vohtev v zavodske in področne svete: 9. in 10. april. S tem je želel bržda rešiti, kar bi se rešiti dalo.
Novi minister je očitno že na prvi pogled sprevidel, da novi termin ni bil najbolj pšosrečen. Novi šolski organi bi v tem šolskem letu lahko delovali le dober poldrugi mesec! Kaj bi lahko storili v tako kratkem obdobju? Prav malo ali nič.
Lombardi se je tako odločil, da »zamrzne« sedanje zavodske in področne svete do jeseni. Starši, učno in neučno osebje ter dijaki višjih srednjih šol bodo volili svoje predstavnike v te šolske svete 29. in 30. oktobra, ko bodo potekale tudi volitve v okrajne in pokrajinske svete. Pred tem bodo običajne volitve v medrazredne in razredne šolske svete.
VATIKAN / PREVEC RAZVEZ
Papež je priklical vatikanske sodnike k strogemu spoštovanju kanonskega prava
VATIKAN - Pri obravnavanju postopkov za razveljavitev porok se je treba striktno držati objektivnih norm kanonskega prava. Papež Janez Pavel H. je na včerajšnjem sprejemu za sodnike in odvetnike cerkvenega razsodišča - »Romana Rota« - opozoril na nevarnost preveč subjektivnih in »zasebnih« sodb. Papeža očitno moti, da vatikansko razsodišče z veliko lahkoto razveljavlja cerkvene poroke tudi v primerih, ki niso izrecno predvideni v kanonskem pravu in postopniku. Hvalevredno je sicer, je dejal Wojtyla, upoštevati dosežke humanističnih ali znanstvenih ved, a vendar: »Tudi ko gre za težke situacije, se je treba izogibati sodbam po vesti, ampak je treba vse primere obravna-
vati in razreševati ob str° gem spoštovanju 00 stoječih kanonskih noffii-* Skoraj v podkreph®v papeževega opozorila s° včeraj ob odprtju sodneg3 leta vatikanskega razs° dišča objavih zajetni knj1 gi o postopkih za razvelj^ vitev cerkvenih porok dveletju 1989-1990. C® za 284 razsodb, od katera1 je večina v prid ohranitve zakonske zveze, po drug strani pa so se pomno® tudi primeri, ko je bila P0^ roka razveljavljena. Ne aa mo, denimo, v že klas1^ nem primeru, ko eden 0 ^ zakoncev noče otrok, a® pak tudi v primeru, eden od zakoncev pretira^ no uživa alkohol ali d1® go. Eden najbolj pogoS g
vzrokov razveljavitv
zakonske zveze pa ostaj impotenca.
/ PO DVODNEVNEM ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA SVETA
IS je hudo razdvojena vendar se ne bo razšla
Tajnik Rocco Buffiglione je zavrnil vse zahteve levice
Ljudska stranka v ®j0°ok° razdvojena, Tq • ar. se ne bo razšla. r )e izid dvodnevne „, Prave v vsedržavnem ankinem svetu, ki ni strer|0iil vrst Ljudske trJu 6’	samo po-
tajnik Rocco 1 rrrsiiune in strankino n;° tolo vztrajata vsak svojem stališču. But-uSuone je v repliki zavr-] Vse zahteve levice, da k ^110 Pa je sklenilo, 1	? Slasovalo proti sk-
Pni resoluciji. Čeprav f. Ile^0liko vidnejšimi stisPr°tji kot v preteklo-’ )e v kongresnem cen-f rirnskega hotela Ergi-v °zivela nekdanja u ,Canska demokracija, t J? nda večkrat krepko rejena, vendar se ni
nik_°li razbila.
rcer pa je tajnik Roc-. uttiglione priznal, t njngov cilj obnovi-.. Krščanske demokra-Je' CePrav »KD slavnih in Sov in ne tiste, ki smo ?Poznali v letih pro-Pauanja«. Krščansko de-®0kraciio želi Buttiglio-n ,0Zlviti s sklepanjem knt	zavezništev
Alcide De Gasperi
envornno najvidnejši P°v°jni voditelj KD),
dvekem ,pa z ist0 loSiko j ? P°lov, s katero se
.^dila CDU Helmuta „i; 3' V bistvu je Butti-°ne potrdil strategijo 0grarnskega soočanja šemi zmernimi sila-zit’ jCePrav je treba pa-rnv’ ^a. nam ne uidejo iz ki k-Vrietr inga projekta, 7	1 notel približati vse
;;i erne sile k centri in ji, ?družiti v alternativo ,. lci«. S tem je Butti-10 °ne jasno zavrnil teze j ega krila, ki je zavr
nilo
nrožnost sodelo-
Predstavnika levega krila Ljudske stranke Guido Bodrato in Nicola Mancino (foto AP)
vanja z desničarskim Nacionalnim zavezništvom.
In z odločnim Ne je Buttiglione odgovoril na zahtevo po oblikovanju političnega urada, ki naj bi jamčil večjo kolegial-nost v vodenju stranke. »Dali bi vtis, da imamo tajnika, ki ima vklenjene roke,« je dejal Buttiglione, vendar je levici obljubil, da bo vodenje stranke manj osebno. Opravičil se je predsedniku senatorjev LS Nico-li Mancinu, Ce ga kdaj ni vključil v oblikovanje odločitev.
Buttiglione je hotel jasno podčrtati, da je prepričan protifašist in je repliko zaCel z branjem takoimenovane Partizanove molitve. Ob teh besedah so vsi prisotni vstali in molče prisluhnili poeziji Teresia Oli-vellija Uporniki iz lju-
bezni. To je bil edini trenutek resnične enotnosti, ki ga je stranka doživela v teh dveh dneh. Toda tudi ta poteza ni utišala polemik.
»Prepričana sem, da bo Buttiglione obnovil, oživil najslabšo Krščansko demokracijo, v kateri bodo imeli pomembno vlogo tudi tisti, ki so se zbrali v Krščanskem demokratskem centru,« je repliko ocenila Rosy Bindi, medtem ko je bil bivši zunanji minister Beniamino Andreatta sintetiCnejši. »Absolutna ničla,« je bila njegova rezka ocena.
Sicer pa so prispevki predstavnikov levice označevali ves včerajšnji dan razprave. Nicola Mancino je zahteval večjo pozornost do Severne lige, poudaril je, da se LS pogaja s Forza Italia samo, Ce se Berlu-
sconijeva stranka odlepi od Nacionalnega zavezništva in brzda svojo »volilno neučakanost«. Bivši predsednik ustavnega sodišCa Leopoldo Elia je dejal, da bi se »Sturzo, De Gasperi in Moro obračali v grobu, Ce bi sklenili, da se pridružimo kartelu zmernih sil,« medtem ko se je Rosy Bindi vprašala, ali je pravilna pot pridobivanja soglasja »povezovanje s tistimi silami, ki so prevzele naše glasove«. Andreatta pa je trdil, da bi vstop v Kartel svoboščin ne okrepil Ljudske stranke, ker vo-lilci ne bi podrli take odločitve.
Ljudska stranka je sklenila, da tudi tokrat ne bo jasno izbrala. Vprašanje pa je, do kdaj ji bo politična scena dovoljevala opredelitev za nejasnost.
rMILAN / NAPETOST NA KONGRESU SEVERNE LIGE-i
Začetek kongresa SL brez Bossija
Tudi Maroni bo govoril danes, če mu bodo to dovolili - Hudi časi zo »disidente«
MILAN - Umberto Bossi bo imel svoje politično poročilo šele danes opoldne, danes bo govoril tudi njegov glavni nasprotnik Roberto Maroni, kljub temu pa je včerajšnji prvi dan kongresa Severne lige v milanskem Pala-trussardi ponudil veliko zanimivih elementov. Začetek je bil pravzaprav bolj šibek. Ob 10. uri, ko bi moral imeti uvodni govor honorarni predsednik Lige, priletni in bojeviti Luigi Rossi, je bila dvorana skoraj povsem prazna, pol ure kasneje se je zbralo le za pešCico delegatov. Znak Liginega propadanja? Kaj še, so hiteli pojasnjevat organizatorji, petek je pač delovni dan in veliko delegatov mora danes delati, poleg tega je na cestah gosta megle, predvsem na avtocesti med Benetkami in Milanom, pa bodo že prišli, Ce ne danes, pa jutri.
In tako je Rossi z veC kot enourno zamudo začel svoj govor v napol prazni dvorani, a je bil kljub temu deležen aplavzov, ko je izrekel vrsto barvitih in ne prav spoštljivih prispodob na račun »maCke in lisice«, Finija in Berlusconija.
Bossija ni bilo na spregled (»Pripravlja svoj govor,« so ga opravičevali njegovi), Maroni se je za kratek Cas prikazal v popoldanskih urah. Mar je res, da ste se ponoči sestal z Bossijem, so ga vprašali? Ne, srečal se je le s predsednikom Liginih senatorjev Francescom
Bossijeva »navijačiča« med kongresom Severne lige v Milanu (telefoto AP)
Tabladinijem, vendar ni bilo nikakšnega posredovanja, za kar je vsekakor prepozno...
V pričakovanju li-derjev so so se tako morali delegati in novinarji ter redki gostje zadovoljiti z govori France-sca Speronija in Marca Formentinija. Prvi je, na sicer zelo eleganten naCin, govoril o nujnosti notranje demokratizacije in zato predlagal, naj bi Bossiju pri vodenju stranke pomagal desetčlanski odbor, For-mentini pa se je lotil politične linije, ki ne more biti kaj drugega kot sredinska: Liga zavrača logiko levice in desnice, je dejal milanski župan.
Osrednji dogodek včerajšnjega kongresnega dne pa je bil verjetno sprejem, ki so ga delegati namenili »disiden-
tu«, poslancu Falviu Caselliju, enemu od redkih kontestatorjev Umberta Bossija, ki je nameraval ostati v Ligi. Ko je Caselli stopil na govorniški oder, pa je lahko izustil le nekaj besed, preden se je nanj usula jeza - in psovke -delegatov. Poslanec je zaman skušal nadaljevati svoj poseg, nazadnje pa se je moral vdati in so ga morali varnostniki pospremiti iz dvorane, ker so hoteli delegati tudi fizično obračunati z njim. Slišati je bilo tudi klice »Zdaj je na vrsti Maroni«.
Bivši notranji minister pa je potrdil, da bo danes govoril in da bo povedal, kaj misli, tudi Ce bi potreboval tri ure. Toda disidentom v Ligi se tacaš ne pišejo svetli Časi...
^Narkomanija
/ ŠTEVILO MRTVIH ZAČELO UPADATI
Kokain najbolj razširjen
RIM - Narkomanija zahteva v Italiji še vedno aa stotine človeških . lv‘jenj, toda krivulja se )e obrnila in število mrt-, ie začelo upadati. V ehi 1994 je Italija imela 0 mrtvih zaradi preko-pernih doz mamila, kar Je znatno manj kot v Prejšnjih letih.
Tako so povedali včeraj karabinjerji oddelka
za boj proti narkomaniji, so na novinarski kon-erenci predstavili sad enoletnega dela. Najbolj zanimiv podatek, ki je Povezan tudi z manjšo smrtnostjo, je, da je okain začel izpodrivati eroin. Kokain ni več kot Pred nekaj leti elitna dro-§a, ampak je razširjen tu-r med mladimi. To se odraža tudi na manjšem 6vilu mrtvih zaradi pre-enih doz mamila, saj je okain veliko manj neva-en (narkoman ne potre-uje brizgalne, kar mriejuje tudi nevarnost
okužbe z aidsom) in stane znatno manj.
V lanskem letu so karabinjerji zaplenili skupno 137 kilogramov kokaina proti 42 heroina, poleh tega pa so onesposobili dve ilegalni rafineriji kokaina (v Castelvol-tumu pri Caserti in v San Felice Circeo pri Latini), aretirali 1.148 razpečevalcev in prekupčevalcev mamil, ovadili pa skupno 2.445 oseb sodstvu.
Med pogovorom z novinarji so karabinjerji pojasnili, da se prekupčevalci poslužujejo vse bolj domiselnih metod za tihotapljenje droge. Med najzanimivejšimi primeri, ki so jih navedli, je odkritje znatne količine mamila, s katero so obložili kosmata bob-taila, njun gospodar pa je imel veterinarsko potrdilo, da sta psici breji. V nekem drugem primeru so odkrili, da so tihotapci prepojili s kokainovim
klorhidridom škatle iz lepenke. S podobno tekočino so prepojili tudi obleko, ki poleg vsega ni imela nobenega duha in je zato psi za odkrivanje mamil niso mogli izvohati.
Tihotapljenje droge ni edini kanal oskrbovanja italijanskega trga, Po izsledkih karabinjerjev je v ta promet vključenih tudi precej zdravnikov in bolničarjev. Oddelek za boj proti narkomaniji je lani dodobra prečesal zdravstvene strukture in terapevtske skupnosti, ki zdravijo narkomane. Sad tega dela je ovadba 475 oseb. Obtožbe proti zdravnikom in bolničarjem zadevajo predvsem nedovoljeno predpisovanje zdravil.
Med kraje, kjer se razpečuje mamilo na veliko, so disko klubi, del takoi-menovanih »sobotnih smrti« pa je posledica narkomanije.
ŠPETER / POGOVOR Z ZUPANOM FIRMINOM MARINIČEM
Stopnjevanje protislovenskih napadov
Nekdanja demokrščanska desnica deluje zdaj pod zastavami Finija in Berlusconija
SPETER - V Benečiji se je pričela predvolilna kampanja. To lahko sklepamo tudi po številnih napadih na špetrskega župana Firmina Mariniča, ki je na Čelu edine napredne občinske uprave in je zato postal glavna tarCa krajevnih desničarjev in nacionalistov. Obrekovanja in psovke na krajevnem časopisju, na lokalnih radijskih postajah in z letaki in nazadnje še nočni napadi na dvojezične table predstavljajo nedvoumen dokaz, da gre za dobro zrežirano strategijo, ki ima kot glavni cilj »osvojiti« najvecjo in edino napredno usmerjeno občino v Na-diških dolinah.
Zupana Firmina Mariniča smo vprašali, kako ocenjuje te napade, ki so v glavnem namenjeni prav njemu in s katerimi se posebej »proslavljajo« dani desničarskega kulturnega krožka Ja-copo Stellini iz Klodiča
»Najprej želim povedati, da elanom Stellinija nima smisla odgovarjati, saj njihov glavni cilj je blatiti mojo osebo in jih sploh ne zanima resnica in vsem znana dejstva. Ta krožek se je doslej proslavil predvsem kot protislovenski in vse, kar dela naša skupnost v Benečiji, je zanj greh in vredno napada.
Odgovor tem gospodom lahko damo s stvarnimi rezultati, ki jih je naša občina dosegla v zadnjih letih. V Spe-
tru smo zabeležili viden gospodarski napredek, iz leta v leto se veCa zapo-shtvena raven in, kar je za Nadiške doline novost, tudi število prebivalstva raste.
Za bralce bo zanimivo vedeti, da krožek Stellini sestavljajo veterode-mokristijani, zvesti služabniki starega sistema, ki je od leta 1945 upravljal v Nadiških dolinah. Gre za ljudi, ki so glavni krivci za družbeni in gospodarski propad naših krajev. Ti gospodje so si danes nadeli novo obleko in so postati krajevni zastavonoše desničarskega Berlusconijevega in Finijevega kartela«.
Gospod župan, očitajo Vam, da ste kot bivši socialist sokrivi za propad Italije.
»Nikoli se nisem sramoval svoje politične pripadnosti, saj sem kot politik in upravitelj vedno izpostavljal ideale pravice, solidarnosti in narodnostnega sožitja. K temu lahko dodam, da gre pripisati napredek, ki ga je zabeležila špetrska Občina, izključno upraviteljem napredne tiste, v kateri so tudi socialisti. O uspešnosti našega upravljanja se lahko prepričajo vsi. Nasprotno pa je v drugih občinah, kjer se niso v zadostni meri prizadevali, da bi družbeno in gospodarsko napredovali. Nekateri bivši župani teh uprav danes
sedijo v krožku Stellini in solijo pamet drugim.
Naj pomislijo rajši na njihovo klavrno upravljanje«.
V zadnjih časih prihajajo napadi tudi s strani članov nacionalističnega gibanja »Lista per Italia«. Je kakšna povezava med to listo in krožkom Stellini?
»Gre za nekakšno vzajemno sodelovanje in tudi za skupno načrtovanje napadov in blatenja. Obe organizaciji delujeta proti ljudem iz Nadiških dolin, proti napredku, proti obmejnemu sodelovanju, proti uveljavljanju našega jezika in naše kulture. V njihovih dokumentih trdijo, da so se postaviti v bran beneškemu narečju, doslej pa niso storiti ničesar. To so dejstva. Naj mi dokažejo, da lažem«.
Menite, da sodijo tudi zadnji napadi na dvojezične table v to strategijo?
»Prepričan sem, da gre za eno samo režijo, ki žeti ustrahovati in nas potisniti v Cas, ko je “gladio” gospodaril v naših dolinah. Dejstvo pa je, da ti napadi rojevajo odpor in vse veC ljudi je spoznalo, kakšni so njihovi cilji. V teh dneh sem dobil veliko znakov solidarnosti, kar me prepričuje, da naši ljudje vedo, kdo dela v korist skupnosti in kdo ne«.
Rudi Pavšič
TRST
Sobota, 11. februarja 1995
		
ŠOLSTVO / OBLETNICA	—	ŠOLSTVO / NATECAJ J. KUGVJA
3l
Pred dvema stoletjema prvi učitelj na Proseku
Junija slovesna proslava pomembnega jubileja
Spet »pozabili« na slovenščino
Slovenski izvodi ostali na skrbništvu

Stran odloka o namestitvi prvega učitelja na Proseku z datumom: 11. februar 1795
Pred dvema stoletjema na Proseku ni bilo asfaltiranih cest; felektriCne razsvetljave in napeljave niti, pa tudi greznice ni bilo, in je -resnici na ljubo - Se vedno delno ni. Ljudje niso poznali garaž, tako kot sedaj ne poznajo veC hlevov, v katerih je nekoč mukala in krulila živina. Tudi šole še ni bilo, a pred točno 200 leti so na Proseku vendarle dobili prvega učitelja. Nameščen je bil prav 11. februarja 1795. Imenoval se je Giuseppe de Montanelh. Po rodu je bil Italijan, pa Čeprav je v nekaterih virih njegovo ime zabeleženo po nemško - Josef. Na Proseku je poleg proseških otrok poučeval tudi otroke iz bližnjega Kontovela. Njegova namestitev na Proseku ni bila naključna: zanjo so že kako leto prej zaprosili sami vaščani obeh zahodnok-raških vasi.
Prosečani in Kontovelci so vsaj dobro leto prej »poprosili funkcionarja mestne uprave Pittonija« (tako je zabeleženo v uradnih občinskih aktih), da bi vasi dobili učitelja. Tale Pittoni je 23. oktobra 1793 pisal takratnemu guvernerju, da se je odzval prošnji, in se podal na Prosek. Tu si je ogledal poslopje, v katerem naj bi uredili šolo. Bilo je to na domu Andreja Luxe na številki 78. Kje je hiša stala, ostaja neznanka, ker so v teku dveh stoletij hišne številke večkrat zamenjali, zaradi Cesar se je za takratno številko 78 izgubila vsaka sled. Pittoni je ugotovil, da bi bilo poslopje - z nekaterimi popravili - primemo za šolo, v njem pa naj bi uredili tudi učiteljevo stanovanje. Po obisku so opravili popis šoloobveznih otrok, in teh je bilo kar precej: sku-
pno 96. V dopisu guvernerju je Pittoni izdal povoljno mnenje o ustanovitvi šole, pri čemer je po eni strani omenil veliko število otrok in njihovo »slabo vzgojo«, po drugi strani pa hotenje staršev,«ki sta jih ožarjali sveta vnema in želja, da bi nudili svojim otrokom boljšo vzgojo.«
Iz pisma z dne 11. februarja 1795 je bilo mogoče izvedeti, da je bilo šolsko poslopje skoraj pripravljeno, tega dne pa je bil tudi uradno nameščen učitelj de Montanelli.
V drugi točki je zabeleženo, da je učitelj že prejel seznam šoloobveznih fantov in deklic iz obeh vasi »v starosti od 6. do 8. let« (kar verjetno pomeni, da je bilo na Proseku in Kontovelu 96 otrok te starosti). Otroci bodo morali obvezno obiskovati šolo, je bilo dodano. V tretji točki je bilo omenjeno, da bi lahko šolo na Proseku obiskovali tudi otroci iz
Križa, ki bi Zeleh izkoristiti možnosti te »blagodejne inštitucije«. V četrti točki je bilo naznanjeno, da bodo otroci revnih staršev oproščeni plačevanja šolskih pristojbin, njihovo družinsko stanje pa bodo morali potrditi ali župniki ali pa vaške starešine. Starešine so imele pomembno vlogo. Starše in sorodnike otrok so morali prepričati, naj pošiljajo otroke v šolo; morali so pomagati učitelju in strogo kaznovati kršilce šolskih določil. Obenem pa jim je bila dana tudi zelo važna naloga: pripraviti so morah šolski umik tako, da bi bil usklajen z delom na polju!
Toliko je bilo predvideno v namestitvenem aktu prvega učitelja na Proseku. Giuseppe (ali Josef) de Montanelli je bržda poučeval v italijanščini, med inšpekcijo leta 1812 pa so francoski šolski organi (takrat so bili naši kraji pod francosko
upravo) ugotovili, da so učenci proseške šole zadovoljivo obvladovali tudi »kranjski jezik«. O prvem učitelju na Proseku ni mnogo dragih vesti. Morda je bil malce zmrzljiv, sicer bi se ne pritožil oblastem nad slabim delovanjem pečke v šolskem poslopju...
Po Giuseppeju de Monta-nelhju se je na proseški šob zvrstilo na desetine, morda stotine učiteljev, vse dosedanjih učiteljev in učiteljic Davida, Elizabete, Jordana, Julijane, Silvije, Sonje, Tanje, učiteljice nemščine Nadje in sestre Angeline. Danes bodo nasledniki spregovorili učencem o njihovem predhodniku izpred dveh stoletij, na šob in tudi v obeh vaseh pa se že lep Cas pripravljajo, da bi svečano proslavili visoki jubilej. Slovesnost bo v začetku junija. Takrat bo priložnost za daljši dopis o šoli, ki je prav pred dvesto leb dobila prvega učitelja. (M.K.)
Tržaška pokrajina je tudi v letošnjem šolskem letu razpisala natečaj za nagrado Juliusa Kugyja za otroke otroških vrtcev in uCencev osnovnih šol ter za dijake nižjih srednjih in višjih srednjih šol. NateCaj je predstavila oktobra lani na manifestaciji, ki jo je priredila v italijanski osnovni šob pri Banih, ki nosi ime prav po velikem ljubitelju gora in kulturniku. Obenem je Pokrajina obvestila tržaško šolsko skrbništvo o novem natečaju in ga zaprosilo, naj seznani šole na Tržaškem z zanimivo pobudo.
Šolsko skrbništvo je razposlalo na ravnateljstva razpis natečaja. Prejele so ga tudi slovenske šole, a razpis je bil napisan le v itabjanšCini. Zadeva je bila dokaj Čudna, saj razpolaga pokrajina s prevajalsko službo in je ob podobnih priložnostih pridala k italijanskemu originalu tudi slovenski prevod razpisa natečaja.
Ravnateljstvo pedagoškega bceja Antona Martina Slomška in dolinsko didaktično ravnateljstvo sta se že lani obrnili tako na tržaško šolsko skrbništvo
kot na Pokrajino z zahtevo, naj jima posredujejo slovenski prevod natečaja. Obema je bilo v kratkem Času zadoščeno. Prejeti sta slovenski prevod, ki jima ga je poslala Pokrajina, medtem ko se šolsko skrbništvo ni odzvalo njunim3 željama. Odgovorni za promocijo sociokulturnih dejavnosti je v dopisu z dne 5. decembra lani ob dostavi številnih slovenskih zgibank o natečaju obvestil ravnateljstvo, da je Pokrajina poslala tržaškemu šolskemu skrbništvu tisoč izvodov slovenskega prevoda natečaja z namenom, da bi jih razdelil dragim solarn s slovenskim učnim jezikom.
Iz tega dopisa izhaja, da šolsko skrbništvo paC razpolaga s slovenskimi zgibankami o natečaju Juliusa Kugyja-Zakaj jih torej ni razposlalo na slovenske šole, kamor pravzaprav spadajo? Ko bi biti malce zlobni, bi lahko pripisali, da morda Caka na iztek roka za prijavo prošenj...
Rok za dostavo izdelkov natečaja Juliusa Kugyja zapade 31. marca 1995. vse informacije posredujejo na Tržaški pokrajini.
________POKRAJINSKI ŠOLSKI SVET	J
»Cikanje« na slovenske šole
Pokrajinski šolski svet »vzet na znanje« mnenje Deželne komisije
Pokrajinski šolski svet je konec januarja razpravljal o natitu o racionalizaciji tržaške šolske mreže, ki ga je predložil tržaški šolski skrbnik. Svet je na vsej Črti zavrnil predloge o združevanju itahjam sHh šol, pri Čemer pa se je ponekod po-služil dokaj Čudnih argumentacij.
V	tretji točki je na primer obrazložil, da ne gre združiti nižje srednje šole Coder-matz s solo Divisione Juha, ker je šola Co-dermatz edina tovrstna Sola z itabjanskim učnim jezikom, ki deluje pri Sv. Ivanu, »kjer obstoja avtonomna slovenska srednja šola Cirila in Metoda, ki šteje tri razrede s skupnimi 24 dijaki!« (razrede in število dijakov je zapisnikar podčrtal).
V	peti toda so dani pokrajinskega sveta izračunati, da se je število itabjanskih nižjih srednjih šol znižalo na 17, obiskuje jih 4.373 dijakov, Id so razdeljeni po 225 razredih s povprečjem 19,4 dijakov na
razred (kar odgovarja razmerju, ki ga predvideva ministrstvo za šolstvo). Ko bi jih združiti, bi jih ostalo 14, kar naj bi kompromitiralo agregadjsko funkdjo šole na teritoriju in »obstoječe razmerje s srednjimi šolami s slovenskim učnim jezikom; le-teh bi bilo še dalje 7 s skupno 461 dijaki in 36 razredi in z razmerjem 12.8 dijakov na razred!«
Čemu takšno cikanje na slovensko šolo? Morda zato, da bi pod pretvezo majhnosti slovenskih šol ohraniti italijanske, morda pa tudi ne (ceš: predno bi združili italijanske šole, naj združijo slovenske...)-Pokrajinski šolski svet je vzel le na znanje mnenje Deželne komisije za slovensko solo, ki je zavrnila predlagano združitev Sol F. Erjavca in F. Levstika s šolama 1-Cankarja in S. Kosovela Dragega nič. Tudi zato ne, ker v svetu ni predstavnikov slovenskih šol.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PROFESORJA PIRJEVEC IN GUAGNINI V ZAVODU VOLTA
Govorila sta prazni dvorani
Na italijanskem tehničnem zavodu Volta se je vCeraj pričel niz srečanj na temo demokratičnega sožitja. »Sola kot najvažnejša celica v vzgojnem sistemu bi morala z vsemi sredstvi zasledovati vse to, kar lahko pripadnike različnih narodnosti in skupnosti združuje, morala bi torej omogočati medsebojno spoznavanje in sožitje«, je mnenja direktor 16. šolskega okrožja dr. Vascotto, ki je vCeraj o tvoril srečanje o italijanski in slovenski literaturi v Trstu. Srečanje je bilo seveda namenjeno dijakom, a ti se žal niso odzvali vabilu. Pred-vanju prof. Pirjevca in italijanista Guagninija je sledilo le nekaj zainteresiranih profesorjev in ravnateljev. Guagnini je v svoji predstavitvi tržaških italijanskih piscev izhajal iz ugotovitve, da so v Trstu do leta 1918 cvetele kar tri lite-
rature. Povedal je, kako je nato nemška, ob propadu avstroogrske monarhije, Cez noC utihnila in kako sta dalje obstajali le še dve z redkimi stiči-sti a predvsem z mese-bojnim ignoriranjem. Prof. Pirjevec pa je za rdečo nit izbral voljo slovenske skupnosti v Tr-
stu, da se v začetku našega stoletja uveljavi kot paralelna kultura. Dvajset let je bila nato prisiljena k molku, po vojni pa so spet vzcvetele njene kulturne dejavnosti z mrežo kulturnih ustanov, ki pa delujejo večkrat v nemogočih okoliščinah. Dr. Vascotto je ob
koncu sicer sam priznal, da se večina italijanske javnosti pred nekaterimi temami še vedno zapre vase in izolira, da ne bi prišla v kontakt s slovensko prisotnostjo v Trstu. Kljub temu pa se mu je zdelo vredno tvegati in začeti niz takih srečanj. (Tatjana)
Stranka Slovenske skupnosti ima nov sedež
Slovenska skupnost ima nov naslov v Trstu-V teh dneh se seli iz UJ-Machiavelli 22 v UL Giacinto Gallina, 5 IB-nadstropje, poštna številka 34122, ohranila pa bo števiko telefona i11 hkrati faksa 040/639126-
Slovenska skupnost je morala zapustiti do' sedanji sedež, ker je bn potreben temeljitih p°' pravil in ker ga lastnik tj. Slovensko dobrodel' no društvo prodaja, v novih prostorih pa b° prav tako v najemu-SSk se želi ob tej Pr*' ložnosti tudi javno zahvaliti Slovenskemu dobrodelnemu društvu za dolgoletno korektno m prijateljsko sodelovanje.	,	.
Slovenska skupnos
naposled obvešča, da ohranja urnik uradovanja na svojem novem tržaškem naslovu, in sl' cer vsak dan od pon®' deljka do petka od 9. do 12. ure.
SEJA GLAVNEGA SVETA_
KZ že razmišlja o občnem zboru
Predsednik Debeliš podal pregled položaja
zvSfv SVet Kmecke
Četrt 1 se ie sestal v zvečer na svoji
* ~ iji seji, je skle-letoSnji redni
nr,,; 1	na svoji
nil J®1?811]/ seii. je skle-
nL ’ . bo letošnji redni bcni zbor KZ 26. marca, p možnosti v prostorih
?PCinSne?a d°ma na
P° možr
hn Tlctu' ®ede na to, da sta etoSnji občni zbor Ha40rke or8anizacije 4g_l kmetov sovpadel s km e!nico ustanovitve ^mecke zveze in 50-let-ni 0 osvoboditve, je
biti^ S.Vet sklenil pova-n(; nanj nekatere ugled-turi^°Ste’ me(l katerimi Za V nove8a podministra vi^otijstvo italijanske p. 6 dr. prof. Maria in ^ ^mburga, sodelavca Prijatelja Kmečke zve-v ' ministra za kmetijst-In*VVade Slovenije inž. nilf6 8 Osterca, predsed-, a vsedržavne zveze
Avol^V Italiie Giuseppa stits la' znanega antifaSi-^nega borca in intemi-kn Pa v nacističnem ta-b0r^u, in druge.
Km datuma sta za ecko zvezo pomemb-
tu ’prvi kot rojstni dakot r°r8anizacije, drugi boi ^0113 osvobodilnega )CJ ’ v katerem so prav Dn et)e neposredno in
"ec?deTežPriSpeVali nai"
GlT Uv°dnem delu seje s„ .Vae8a sveta je pred-dal lk Alojz Debeliš po-tij pregled stanja kme-v rZv y. Evropski zvezi, ra a!iji in na krajevni vlarf1' Ugotovil je, da tj: . a v družbi in v kme-pjpV'11, velika negotovost sem 6 bodočnosti predv-ja .zaradi pomanjkanja
tesan Strate8ii za razvoj kot , mamega sektorja, 1 tudi zaradi institu-rp^a ne krize na vseh neh, ki preprečuje
stabilizacijo razmer.
V tem kontekstu, je dejal Debeliš, je delovanje Kmečke zveze težilo predvsem k odpravljanju težav in preprek, ki ovirajo razvoj krajevnega kmetijstva, kar prihaja do izraza predvsem na področju teritorialnega načrtovanja; za odpravo nepotrebnih vinkulacij, za raztegnitev goratih oz. zapostavljenih območij na celotno tržaško pokrajino, za uskladitev novega regulacijskega načrta tržaške občine s potrebami kmetijstva, za ureditev kvot kmeta, kar je v zadnjem času povzročilo veliko razburjenja.
Kmečka zveza si je nadalje prizadevala za učinkovitost strokovnih služb in si pri tem prizadevala tudi za ustreznejšo podporo krajevnemu kmetijstvu s strani Slovenije, in še za druga vprašanja, ki so povezana z našim kmetijstvom kot je na primer vprašanje Cvetličarskega centra, ureditev vprašanja pokrajinske klavnice, ki postavlja pred krajevne občinske uprave veliko odgovornost, itd.
Ustrezno pozornost je predsednik Debeliš namenil tudi obnovitvi komisije za vodenje poklicnega seznama kmetov. Menil je, da bi se morala komisija Cimprej sestati za ureditev vrste tekočih vprašanj v zamudi. Prav tako je Glavni svet razpravljal o zakonskem predlogu za spremembo omenjenega seznama kmetov v seznam kmetijskih podjetij. O tem bomo še poročali v pri-
hodnjem Vestniku Kmečke zveze.
Med organizacijskimi vprašanji je Glavni svet KZ razpravljal o pripravah in udeležbi na posvetu o biološkem kmetijstvu, o imenovanju predstavnikov v komisijo INPS za kmečko dopolnilno blagajno ter o pripravi tečajev za kmetijstvo v sodelovanju z Društvom miljskih Slovencev.
Končno je Glavni svet vzel na znanje imenovanje novega predsednika Trgovinske zbornice Donaggia in pri tem izrazil zaupanje, da bo ta ustanova tudi pod novim predsednikom namenjala potrebno pozornost kmetijskemu sektorju.
j.k.
r STALIŠČE TOVARNIŠKEGA SVETA n
Železarna v megli...
Kdaj odločitev o prodaji obrata in o usodi delavcev?
Dolgotrajnih pogajanj za odkup skedenj ske železarne še ni konec: dve konkretni ponudbi že več mesecev čakata na odgovor; od tega je odvisna nadaljnja usoda železarne, ni pa izgledov, da bo kmalu prišlo do odločitve. Nasprotno, postopek, na podlagi katerega se bo odločalo, je zavit v meglo, ki je iz dneva v dan gostejša.
Tajništvo tovarniškega sveta Cgil, Cisl in Uil je izhajalo iz tega dejstva, ko je včeraj sporočilo tržaški javnosti svojo upravičeno zaskrbljenost za prihodnost železarne in predvsem delavcev. »Noben organ, nobena inštitucija noče ali ne more prevzeti odgovor-
nosti zato, da bi se prodaja železarne čimprej zaključila. Se enkrat je nastopil nov minister za industrijo in tudi ta hoče še enkrat preveriti sklep, ki je bil Ze pred časom nujen«, ugotavljajo predstavniki delavcev. Komisarji, ki vodijo postopek za prodajo železarne, se še niso srečali z odvetniki sindikalnih organizacij in ministrstva, da bi razčistili izplačilo odpravnin. Med delavci zato prevladuje malodušje zaradi vedno večje negotovosti. Zato tovarniški svet zahteva nujno srečanjema ministrstvu z vsemi, ki odločajo o usodi železarne in s tem tudi vsega tržaškega gospodarstva.
STEČAJ DRUŽBE TRIPCOVICH
V kratkem odkup Tripnavi?
Ponujajo 9,5 milijard Hrza holding pomorskih dejavnosti
Morda bo še pred koncem meseca grupa Tripcovich izgubila svoj prvi in, vsaj z vidika zgodovine in prisotnosti v Trstu, najpomembnejši del: verjetno bo že čez 10 dni dražba za odkup družbe Tripnavi. Gre za družbo, ki je v okviru Tripcovicha igrala vlogo holdinga za vse družbe, ki so se ukvarjale s pomorskimi dejavnostmi. Tripnavi ima v Trstu in Tržiču 10 vlačilcev, v Mestrah drugih 14, nadzoruje pa še tri manjše pomorske družbe.
Stečajni upravitelj Marco Zanzi je sporočil, da prvi predlog za odkup predvideva izplačilo 9 milijard in pol lir, kar je sicer kapljica v morju dolgov stečaja Tripcovich. Ponudba velja le do 18. februarja in ponudnik, družba Ocean, mora do takrat položiti jamstvo v višini 20 odstotokov
predlagane odkupne vsote, torej nekaj manj kot 2 milijardi lir.
Tržaška družba Ocean, ki je last kapitana Luigija Cataruzze, je že lani poleti vzela v najem, z nakupno predpravico, celotno družbo Tripnavi za letno najemnino 2,7 milijard lir in ga dala v upravo novemu podjetju Tripmare, katerega delničarji so, poleg Oceana, še milansko prevozno podjetje Fagioli in Setramar iz Ra-venne. Novemu podjetju je celo uspelo, da je izravnalo bilanco za leto 1994. V primeru, da bi Ocean oz. kapitan Cataruzza odkupil holding Tripmare, bi verjetno v Trstu ohranili pravo pomorsko družbo. Sicer pa grozi nevarnost, da se bo odkup spremenil v finančno špekulacijo in da se bo v Trstu treba posloviti od te tradicionalne pomorske dejavnosti.
NOVICE
Še ena stekla lisica
Nevarnost gozdne stekline na Krasu še zdaleč ni mimo. To potrjuje še eno odkritje stekle lisice. Inštitut v Padovi, kamor pošljejo na pregled crknjene Živah, je namreč ugotovil, da je imela lisica, ki so jo pred nedavnim dobih pri Gabrovcu v zgoniški občini, steklino. Zivinozdravniške oblasti zato vabijo javnost k previdnosti. To velja zlasti za lastnike domačih živali, predvsem psov. Cepljenje je obvezno kot je obvezno tudi vodenje psov na vrvici. Psa, ki bi se prosto potepal, bodo zadržah na pregledu za dva meseca, stroške pa bo moral poravnati lastnik, poleg seveda globe, ki presega, kot znano, 800 tisoč lir.
Lekcije sodobne zgodovine
Poznavanje sodobne zgodovine med študirajočo mladino je zelo pomanjkljivo. Tega mnenja je Ženska konzulta pri Tržaški občini, ki je zato sklenila, da priredi vrsto predavanj za dijake vseh tržaških višjih šol. Predavanja bodo potekala vsak četrtek popoldne, od 16. februarja do 16. marca. Prvi predavatelj bo docent tržaške univerze Marco Dogo, ki bo govoril o koreninah konfliktov na Balkanu.
Zaprtje izpostave pri Sv. Jakobu
Občinsko izpostavo pri Sv. Jakobu (Ul. Caprin 18) bodo v ponedeljek zaprli za tri mesece. V tem času bodo preuredili in posodobih prostore. Prebivalstvo se bo moralo medtem posluževati drugih izpostav.
Deseti občni zbor ANED
V konferenčni dvorani Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice 13 bo danes ob 9. mi občni zbor Združenja pohtičnih deportirancev v nacističnih taboriščih.
Koleki za vozniška dovoljenja
Italijanska federacija tobakamarjev sporoča, da bodo v trafikah kmalu na razpolago koleki za vozniška dovoljenja. Rok, do katerega si ga morajo avtomobilisti nabaviti in nalepiti na vozniško dovoljenje, bo zapadel 28. t.m.
Občina D-N: trgovine in javni lokali odprti na dan sv. Valentina
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da bodo na dan sv. Valentina, v torek, 14, lahko odprti javni lokali in trgovine, ki so ob torkih navadno zaprti.
S Pinom Sfregolo okrog Stene
Jutri, 12., se nadaljujejo izleti s Pinom Sfregolo, članom jamarske skupine S. Giusto. Tokrat je na vrsti krožna pot okrog Stene: z Jezera po progi stare železnice do plezalnega vrtca za začetnike Rose d’In-vemo in povratek na Jezero. Odhod iz Boljunca, ob 8.30.
Izmenjava znamk in drugih predmetov
Jutri od 9. me dalje, kot vsako drugo nedeljo v mesecu, si bodo zbiralci v kavarni S. Marco v Ul. Battisti 18, izmenjevali znamke in druge predmete.
VČERAJ / NA ŽUPANSTVU
Calenda podpisal pogodbo
trn aradn™ podpisom Hin°nbe režiser Anto-Calenda od včeraj
liUv i a Furlamje-Ju-sir 6 kraiine- Mesto bo
maihi ptrevzel Prve§a
ostal Jt0S’ na niem Pa ^ do 31. decembra
1998. Kratko slovesnost na tržaškem županstvu je vodil podžupan Roberto Damiani, ki je tudi predsednik upravnega sveta gledališča (na sliki Calenda in Damiani, foto KROMA).
Antonio Calenda je si-
cer diplomirani pravnik, z gledališčem pa se je srečal na rimski univerzi. Najprej je sodeloval v rimskem Univerzitetnem gledališču, leta 1965 pa je z igralcema Virginiom Gazzolom in Luigijem
Proiettijem, ki sta se ka-
sneje zelo uveljavila, ustanovil gledališče Tea-tro Centouno, ki je bil v tistih letih med prvimi sperimentalnimi gledališkimi centri. Nato je bil angažiran v gledališču Teatro di Roma, v presledkih pa je dvakrat za več let vodil Stalno gledališče v Aquili. Leta 1982 je ustanovil skupino Teatro d’Arte, s katero je sodeloval na mednarodnih festivalih. Calenda se pretežno, vendar ne izključno, posveča gledališki režiji, saj je oblikoval več postavitev opernih del, poskusil pa se je tudi v radijski, televizijski in filmski režiji.
Naslednik Mimme Galline je star 54 let, po rodu iz Salerna, vendar je največ živel v Rimu. V tej sezoni se je kot režiser kar dvakrat predstavil v dvorani Cristallo, drugo delo bo pravzaprav na sporedu šele od drevi dalje..
DEČKI PAVLOVE ULICE JUTRI V ODDAJO
Predstavitev radijske igre
Delo je režiral Marko Sosič - Nastopilo je 19 šolarjev in dijakov
Jutri ob 10. uri bodo poslušalci Mladinskega radijskega odra lahko prisluhnili igri v šestih nadaljevanjih Ferenca Molnarja »Dečki Pavlove ulice«, ki jo je za Radio Trst A priredil in režiral Marko Sosič.
V igri nastopa poleg nekaterih poklicnih gledaliških igralcev kar devetnajst mladih šolarjev in dijakov, ki jih
je Sosič izbral iz kroga triinpetdesetih, kolikor se jih je prijavilo na avdicijo. Njihovega truda je sedaj konec, včeraj pa so se zbrali skupaj z režiserjem, drugimi igralci, raznimi predstavniki Radia ter nekaterimi starši, da bi prisostvovali slušni predstavitvi, kot vidimo na sliki (F. Ferrari/-KROMA).
Sobota, 11. februarja 1995
TRST
LONJER / GRADNJA SPORTNO-KULTURNEGA CENTRA
Majhna vaška skupnost, ki je zmožna velikih podvigov
Predsednik zadruge Radivoj Pečar je pravi motor te skupnosti
Na gradbišču novega objekta na lonjerski Mandriji (F. Križmančič/KROMA)
Lonjer na prvi videz ohranja v dokajšnji meri značilnosti razpotegnjene vasi, ki jo pred nebrzdanim širjenjem urbanizacije še nekako varuje relativno ozka dolina, nad katero se na severu strmo dviga Reber vse do kraškega roba. Se je prostora za nekaj lepih njiv in vinogradov, ki potrjujejo značaj vaškega okolja, čeprav na dolino z južne strani že daleč segajo sence cementnih blokov, kot nekakšno mrko opozorilo, da je vsiljeno širjenje mesta vedno na preži.
Hujše je morala že prestati Katinara, ki je v zadnjih dveh desetletjih doživela tolikšen pretres, kolikor ga lahko prineseta s seboj dva izjemna gradbena kompleksa, bolnišnica in stanovanjsko naselje Rocol-Melara. Pri tem je jasno, da ne gre le za pritisk milijonov novih kubikov cementa, ampak predvsem za vpliv novih priselitev, kar ni moglo ostati brez učinka na življenje domačinov.
»Lonjer in Katinara nista še Kras in tudi ne že mesto, pa tudi značaja tipičnega predmestja nimata«, pravi Radivoj Pečar, predsednik zadruge Lonjer-Kati-nara. In bo držalo, kot ve povedati Pečar, da najbrž tudi iz tega hibridnega položaja izhajajo problemi zapostavljenosti, ki so se nakopičili v nekaj desetletjih kot posledica odnosa mnogih tržaških občinskih uprav, ki so si sledile.
»Zadruga je bila ustanovljena leta 1984 zato, da je bilo mogoče izkori-
stiti del javnih prispevkov, ki so bili s trdo bitko pridobljeni kot protivrednost za gradnjo nove avtoceste, s katero je bilo oškodovano tudi območje Lonjer j a in Ka-tinare«, pojasnjuje Pečar in dodaja, da je bila to priložnost za začetek uresničevanja dolgoletnih upov domačinov, da bodo nekega dne le prišli do športno-kulturnega objekta, ki ga vas potrebuje.
»Če ne bi bilo tedaj odločne volje domačinov in občutljivosti Kraške gorske skupnosti ter SKGZ, bi bila morda zapravljena zadnja priložnost, da se s potrebnim objektom utrdi slovenska prisotnost v Lonjerju in na Katinari, ki z vsako novo priselit-
vijo neizbežno nazaduje. Upali smo, da bomo lahko kmalu začeli z deli, pa je bilo treba skoraj deset let čakati na odobritev načrtov in gradbeno dovoljenje«, pravi Pečar in z zadovoljstvom podčrtuje dejstvo, da je k zadrugi pristopilo kakih 140 elanov iz Lonjerja in Katinare.
Na »Mandrji«, skoro idealnem terenu sredi Lonjerja, tik ob nekdanji Zupanovi domačiji, kjer se sedaj odvijajo vse vaške dejavnosti, so se gredbena dela začela v maju 1993 z izkopom in postavitvijo temeljev. Ob veliki vnemi in sodelovanju domačinov se sedaj izpolnjuje druga faza gradnje s prikritjem prve etaže, na kateri bodo sloneli zidovi telovadnice.
Pravzaprav gre za večnamenski načrt, ki poleg telovadnice predvideva še manjšo dvorano in prostore za krajevne organizacije. Pri gradnji so prisotna izključno domača podjetja, kot rečeno pa prihaja glavni impulz iz trdne volje domačinov, ki po lastnih izkušnjah dobro vedo, da za uresničitev takega načrta ne gre štediti z energijami. Če bodo za tretjo fazo del zagotovljena sredstva, je mogoče po Pečarjevem mnenju pričakovati postavitev zidov in pokritje objekta že ob izteku letošnjega leta.
»Zadruga računa na pomoč Kraške gorske skupnosti, pa tudi na prispevke iz drugih javnih virov, saj je bilo v ta
namen že vrsto let vloženih mnogo prošenj na vsa pristojna mesta, zlasti na Deželo in Pokrajino. Objekt pa bo še zlasti glede športnih dejavnosti na razpolago tudi drugim društvom, saj je stiska z vadbenimi prostori splošen problem«, navaja Radivoj Pečar, ki poleg zadruge predseduje tudi vaškemu kulturnemu društvu, je pa v zamejski in širši javnosti poznan kot gonilna sila amaterskega kolesarstva, ki je za Lonjer postalo neke vrste zaščitna znamka v manjšinskem, vsedržavnem in mednarodnem merilu. To dovolj zgovorno potrjuje Pečarjeva prisotnost v najpomembnejših vsedržavnih in mednarodnih organih amaterskega kolesarstva, morda pa tudi ni vsem znano, da je Radivoj direktor etapne dirke po Sloveniji in tehnični direktor svetovnega prvenstva mladincev, ki bo prihodnje leto v Novem mestu.
Lonjer bo kot vsako leto v marcu ponovno zaživel ob množici amaterskih kolesarjev iz številnih evropskih držav. Spet se bo o tem razpisal domači in tuji športni tisk, v dokaz, da je mala vaška skupnost na tržaškem obrobju sposobna odmevnih podvigov, kot jih ne zmore celo mesto. Tudi zaradi tega gre zadrugi Lonjer-Katinara mimo vseh formalnih priznanj nameniti vso pozornost, da bo gradnjo dolgo pričakovanega objekta lahko pripeljala do konca.
Dušan Udovič
KD LONJER-KATINARA_^
Po Prešernovi sedaj na vrsti proslave 50-letnice osvoboditve
Ob dnevu slovenske kulture je KD Lonjer-Katinai3 povabila v svoje društvene prostore priznanega slo venskega kinooperaterja Aljošo Žerjala, ki s svojin1 nagrajenimi filmskimi posnetki že vrsto let dokurne11' tira svoja popotovanja v najrazličnejše kraje sveta.
Aljoša Žerjal se je v sredo predstavil občinstvu s So' rimi filmi, in sicer s posnetki o Tibetu, o Vietnamu, ° Benetkah in nazadnje še s posnetki popotovanja p0 Normandiji. Gost večera je med drugim poudaril, da Je za spoznavanje bistva osmega februarja in lastne kul' turne identitete nasploh zelo važno poznati in spoštO' vati tudi druge kulture.
Vsekakor se je lonjersko občinstvo seznanilo z neko različno kulturo že pred dobrim mesecem, ko je bila y gosteh Katja Kjuder, ki je v diapozitivih prikazala k1' tajski svet.
Sedaj pa se domačini med drugim pripravljajo na slovesno proslavitev 50-letnice osvoboditve izp°u okupatorja in napada na Lonjer, ko so 21. marca IS43 padli pod streli fašistične policije štirje borci in do-mači aktivisti in ko so fašisti odgnali v zapore in muči' li zavedne domačine. Ta proslava pa mora biti tud1 priložnost, da se poklonimo tako padlim v Lonjerju kot tudi domačinom iz Lonjerja in s Katinare, ki s° svoja življenja žrtvovali za svobodo daleč od svojeg3 rojstnega kraja. Istočasno pa ne smemo pozabiti na naše pokojne sovaščane, ki so v vojni vihri pri dobljene pravice branili tudi dolga desetletja po osvoboditvi z ne vedno lahkim delovanjem v naših organizacijah.
Da bi proslava najbolje uspela, sklicujejo vaške or-ganizaije sestanek, ki bo v sredo 15. februarja ob 20. uri v lonjerskih društvenih prostorih.
Miška Sapramiška za tržaške otroke
Jutri dopoldne ob 11. uri se bo tržaškim malčkom predstavila Sapramiška Svetlane Makarovič. Predstave Lutkovnega gledališča iz Ljubljane sodi v okvir ponudbe za mlade in najmlajse gledalce, ki jo v dvorani Cristallo tudi v letošnji sezoni nudi gledališka skupina La Contrada.
Preprosta, vendar izredno domiselna pravljica o miški Sapramiški, je naletela na izreden odziv občinstva. V letu in pol je predstava doživela preko 250 uprizoritev. Namenjena je predvsem predšolskim in osnovnošolskim otrokom, ki ji navadno sledijo z odprtimi očmi in ušesi. Privlačnost pravljice je predvsem v besednih igrah, v jeziku, ki je zelo blizu najmlajšim. Tudi tokrat se je Svetlana Makarovič poigrala z besedami - Sapramiška je npr. ljubkovalna oblika vzklika »sa-pramiš«. Malo Segava, karajoča in prijazna obenem kot ime pa je tudi pravljica.
OPČINE
Poklon Rudolfu Saksidi ob lOobletnici smrti
Ob letošnjem dnevu slovenske kulture-sta se SKD Tabor in TK Galerija želela spomniti slikarja Rudolfa Sakside ob 10-letnici njegove-smrti. Saksidovo razstavo bodo odprli drevi ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. O umetniku bo spregovoril Franko Vecchiet, predvajali bodo tudi kratek film Rudolfa Sakside, večer pa bo zaokrožil nastop domačih pevskih zborov, M ju vodi Sveto Grgič.
Rudolf Saksida se je rodil leta 1913 v Gorici, kjer je tudi odraščal. Prvo obdobje njegovega ustvarjanja je označevala futuristična faza, vendar pa so bile žal slike iz začetne dobe med vojno uničene, tako da sedaj poznamo umetnika po obširnem opusu, ki ga je ustvaril od leta 1943 do leta 1984, ko je umrl.
Po oceni Franca Vec-
chieta je Saksidovo slikarstvo prepojeno z atmosfero, melanhonič-no je in otožno, vendar je globoko zakoreninjeno v domačo tradicijo in kulturo. Saksida je bil izobražen slikar, istočasno pa izredno pozoren do vsega, kar se je dogajalo v njegovem kulturnem okolju. Njegov pogled in radovednost pa sta segla tudi daleč proč, saj so mu bilu blizu številni vidnejši slikarji njegove dobe. Kljub spremembam v uporabljeni tehniki pa je umetniški cilj Sakside ostajal vselej isti: posredovati gledalcu vedno nove in različne fantastične svetove.
Razstava na Opčinah je po eni strani dolžno-stni poklon tržaških Saksidovih prijateljev, ki so posodili slike, istočasno pa priložnost, da se opozori na pomen Saksidovega ustvarjanja.
DOLINA / KD VODNIK
Izšla je prva številka društvenega glasila
Ob proslavi dneva slovenske kulture je izšla tudi prva letošnja številka glasila dolinskega KD Valentin Vodnik. Tabor se v svojem imenu sklicuje na znameniti zgodovinski dogodek, ko se je jeseni leta 1878 v Dolini zbralo na tisoče rodoljubov s Primorske in je na valu tedanjega navdušenja začelo utripati tudi srce dolinskega bralnega in pevskega društva. Glasilo je nastalo ob stoletnici ustanovitve društva in kultur-no-političnega shoda na vaškem predelu, ki mu še danes rečemo na Taborju. Redno je izhajalo in prinašalo med člane utrinke iz društvenega življenja, vaške preteklosti, družbenega dogajanja na sploh. Po nekajletnem premoru pa je sedanji odbor dolinskega društva spet spodbudil izhajanje ob predlanskem praznovanju 115. jubileja. Glasilo prinaša prispevke iz društvenega vsakdana, poročila in napovedi o prireditvah in pobudah, bogate pa so tudi strani, na katerih se s spisi in pesmimi predstavljajo osnovnošolci in dijaki nižje srednje šole. Posebej je dragocen prispevek o starih narečnih izrazih, besedah, reklih in pregovorih, ki jih je po pričevanjih starejših vaščanov zbral Boris Pangerc. V tej številki je posebna pozornost namenjena stoletnici, ki jo letos praznuje dolinska godba na pihala.
Namen društvenega odbora je, da bi oblikovanje in izdajanje društvenega glasila postala stalna navada v vaškem življenju: zato Tabor v nekoliko prenovljeni obliki ne nastaja le kot glasilo iz društvenega dogajanja, temveč pravi glasnik dogajanja in razmišljanja v vasi. V tem smislu izzveni tudi vabilo k sodelovanju ne le šolam, temveč tudi ostalim vaškim organizacijam in vaščanom sploh.	(dam)
Kaj vendar počne Luciana Santin?
Tržaška televizijska postaja Telequattro pripravlja niz oddaj o tržaških mestnih predelih. Kot je povedal voditelj Luciano Santin, bodo skušali prikazati glavne probleme, ki tarejo posamezne predele. Niz, ki bo zastavljen predvsem kot »talk show«, se bo pričel 9. marca z oddajo o Sv. Jakobu. Ob zasnovi niza pa so si na televiziji tudi zastavili problem, kako pritegniti pozornost občanov, zato so voditelja oddaj Luciana Santina kar z neba spustili na Goldonijev trg (foto KROMA).
Mednarodni simpozij o nekropoli na Tolminskem
V mali anglikanski
cerkvi v Ul. San Michel3 se bo danes zjutraj prič31 mednarodni posvet zgo-
dovinarjev-arheologov-
Osrednja tema simpozij3 je Analiza, restavriranj3 in grafična obdelava p10' tozgodovinskega materia-la: metodološki probi3' mi. Posvet, ki ga je uvedlo včerajšnje predavanj3 Alessandre Giumlia M311 o antični metalurgiji v luči analizi izkopanin v nekropole v Mostu n^ Soči, prirejajo tržašk1 Mestni zgodovinski in umetnostni muzeji- P° uvodnih posegih bo pr°' fesorica danes dopoldn3 ponovila predavanje, za njo pa bo o analizi mat3' rialov naseljenih krajev govoril prof. Svoljsak z Narodnega muzeja v Ljubljani. Tudi v popoldanskem delu simpozija bodo v ospredju izkušnje m problemi, s katerimi s° se soočili pri restavn ran ju izkopanin nekropole na Tolminskem.
CZZT227
LETO OB ZORI
Spomin na Zoro Perello
ska
Gre
po radijskih valovih
Po Radiu Trst A bo danes ob 18. uri stekla radij-a nadaljevanka z naslovom »22. leto ob Zori«.
y 23 dramatizirano biografijo tržaške antifašistke ore Perello, ki jo je v trinajstih delih napisala Lida ddr. Leto 1922 je prvo leto fašistične ere in obe-
. **uuc
^ starosti
rrv,
a’. P0^0 poslušalcem pričarali vzdušje tržašk a)setih let v slovenskem delavskem okolju in i r^no zeodbo Zorinih nrvih let živlienia v nežr
strelov skp
, , ga zapisa poleg naštetih oblikujeta režiser] ^^111 ^oren in tonski mojster Giuhano Pecorari.
^žjgAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
12- februarja 1995
Marija
zatSo°nnce/zide ob 7-14 in
dti6v e ob 17.25 - Dolžina
°b 13 491- 11 " Luna vzide •* 42 m zatone ob 4.10.
Jutri, NEDELJA, tebruarja 1995
Benedikt
^REME VČERAJ OB 12.
stoni„.mPeratura zraka 8,8 mbn'1®’ zraCni Rak 1010,1 Ra rq brezvetrje, vla-nrx^i , 0(lstotna, nebo rahlo
mirn^aCteno’ mor)e sbo 8.3st0p5peratura m°
Rojstva, smrti
IN OKLICI
0niPr	SE: Caterina
Buffi °Tt Bamantha Nina Ton,' lea Stefani, Giulia to p?r’ Christian Štefana-Babrk3?3 Disiacchi, Elisa Zer ’ ^achary Tyler Palc-
LuigiaPn/r SO:	B9-letna
tonin c data, 96-letni An-Bruna ^l>adin’ 87-letna Brun >^111. 92-letna Stanortolucci, 83-letni MS130 Abrami, 77-letna n v^addalena Schiero-tna lolanda Onga-
i79-ie
Solini 80'Jetna Carmen Senn-6^ 83"letna Isoletta Mar,,6- 65"letni Mario Caln 75"letni Lorenzo
bančni uradnik ca Dany3sc°tt0 in ucitelji-
k
C
Cernš uAniiS°vez Mario
^Va ...........^
Paznikp13 Serra’ )etniski in on K Francesco Chirico ria Hi r-°dinia Maria Vitto-J-Usin •aStr*’ s°fer Stefano Stelvj13 deJavka Barbara
1 tu drz. uradnica Sara
Santarossa, univerz, student Mauro Fabris in uradnica Elena Lupi, delavec Dino Carli in dipl. bolničarka Nadia Piscanc, zdravnik Marco Procopio in zdravnica Paola Tosetto, drž. uradnik Giampiero Turco in dipl. bolničarka Giuseppina Zappulla, učitelj Gian Luigi Blasina in učiteljica Romana Marcella Davini.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. februarja 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 368647).
Za dostavljanje zdravil
na dom tel. 350505 TELEVITA
Urad za informacije
KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ZVEZA	ZVEZA
SLOVENSKE	SLOVENSKA	SLOVENSKIH
KATOLIŠKE	PROSVETA	KULTURNIH
PROSVETE	DRUŠTEV
DAN	_
pttAVlC
SLOVENSKE
KULTURE
POBUDI 5E PRIDRUŽUJEJO: GLASBENA MATICA SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA DVOJEZIČNI ŠOLSKI CENTER V ŠPETRU
IMBdBlja, Ig. februarja 1935,
ob 17. uri
v Kulturnem domu v Trstu
ZADRUGA KD PROSEK - KONTOVEL in ŠD PRIMORJE
priredita v nedeljo, 12. t. m. v Kulturnem domu na Proseku ob 18. uri
KONCERT m ORKESTRA S PEVCI
Nastopjači bodo izvajali izvirne skladbe 3. festivala slovenske popevke v Trstu. Vabljeni!
Odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iskreno Čestita svoji Članici
Ljubi Smotlak
O visokem državnem priznanju za zasluge na šolskem področju.
	
E3	ČESTITKE
Hip, hip, hura! Danes nas MARTIN 11. rojstni dan ima. Za vsaki hura naj se mu izpolni vsaka želja. To mu danes Sergio, nono in Giorgina želijo in na Kontovel k njemu hitijo, da objamejo fantiča, ki se je spremenil skoraj v možica.
Dragi nas MARTIN za tvoj rojstni dan te z vso ljubeznijo tesno k srcu objamemo in ti na lica 11 vročih poljubčkov damo. Želimo pa ti, da naj se ti vsaka želja izpolni! Mamica, očka in brat Andrej.
Včeraj je ugasnila 8 svečk naSa EVA. Da bi bila vedno tako pridna in vesela deklica ji iz srca Želijo mama, tata, sestra Ana, bratec Dejan in nonoti.
Pri Bezinovih doma nono TOJO 80 let ima. Da bo srečen in vesel z nami rojstni dan lepo praznoval. Vse najboljše Marica, Breda, Aleksij, Sonja, Roberta, Erika, Whisky, Balerina in Derša.
Danes praznuje rojstni dan BOŽICA. Se na mnoga zdrava in srečna leta ji želita Milko in Irma z družino.
KINO
ARISTON -	17.45,
20.00, 22.15 »Vanya sulla
42. strada«, r. Louis Malle.
EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazioni«,
i. Michael Douglas, Demi Moore.
EKCELSIOR AZZURRA
- 17.30, 19.45, 22.00 »Sole ingannatore«, r. Nikita Mikhalkov.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.45, 20.00, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Omici-dio nel vuoto«, i. John Badham.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20,'20.15, 22.15 »Time Cop - Indagine dal futuro«, i. Jean Claude Van Damme.
NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Came-rieri«, i. Paolo Villaggio, Diego Abatantuono.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodovar, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Signora di giorno, amante di notte«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.50,
22.00	»Intervista con il vampiro«, i. Tom Cruise, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»Once Were War-riors - Una volta erano guerrieri«, r. Lee Tamahori, i. Rena Owen.
LUMIERE -	16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.15 »II Re Leone«, risanka, prod. VValt Disney.
ŠjS______________IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimber-go in ogled pršutame v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Turel, tel. št. 220266.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure.
KD PRIMORSKO
vabi na
PROSLAVO
DNEVA
SLOVENSKE
KULTURE
danes, n. t. m., ob 20 uri v Srenjski hiši v Mačkoljah
Spored bo uvedel MePZ Primorsko, priložnostna misel: Nerina Švab, Prešernovi verzi: Nevia Smotlak, nastop
MPZ V. Mirk s Proseka - Kontovela
□ OBVESTILA
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek občine Dolina vabi vse tovariše in demokratične občane na KONGRES, ki bo danes, 11. t. m., ob 19. uri v dvorani kulturnega društva F. Prešeren v Boljuncu.
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ
RICMANJ sporoča, da poteka na osnovni Soli v Ric-manjih predvpis za šolsko leto 1995/96 in sicer: do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v tečaje glasbene vzgoje za predšolske otroke in otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja.
SEKCIJA VZPI - ANPI
Lonjer - Katinara, Kulturno društvo, KK Adria in Zadruga Lonjer - Katinara sklicujejo sestanek prebivalcev Lonjerja in Katinare, ki bo v sredo, 15. t. m., ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva. Pogovorili se bomo o programu 50. obletnice napada na partizanski bunker. Svečanost pred spomenikom padlim bo v nedeljo, 26. marca, ob
15.30.
SINDIKAT SPI-CGIL
zahodni Kras vabi upokojenke in upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v kriškem Ljudskem domu v petek, 17. t. m., ob 16.30. Sledila bo zakuska.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira v soboto, IS.t.m., ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni.
SKD GRAD obvešča, da bo razstava “Železo in ka-men“ umetnika Maria Sosiča odprta v društvenih prostorih do 19. t. m. in sicer: od delavnikih od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 16. do 20. ure.
a PRIREDITVE
ZDRUŽENJE STARSEV
osnovne šole Prosek vabi danes, 11. t.m., ob 18. uri v Kulturni dom Prosek na ogled igrice MESTNI GODCI. Izvaja mladinska skupina SKD Primorec.
SKD TABOR in TK GALERIJA ob dnevu slovenske kulture danes, 11. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah RUDOLF SAKSIDA. Odprtje razstave ob 10-letnici umetnikove smrti. Predstavitev Franko Vecchiet. Predvajanje kratkega filma Rudolfa Sakside. Nastopata MPZ in 2PZ Tabor pod vodstvom Sveta GrgiCa.
KD VESNA vabi danes, 11. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na KONCERT harmonikarskega ansambla “Synthesis 4". Vodi prof. Claudio Furlan.
Toplino
sv. Valentina
°fc>čutite
v
*rgovini
la maglia
OBVESTILO
BRALCEM
DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) priredi ob prazniku slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Danes, 11. t. m. bo v Peterlinovi dvorani odprtje razstave in recital literarnih prispevkov ter razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev. Začetek ob 18.30.
SKD VIGRED prireja jutri, 12. t. m., ob 18. uri v osnovni šoli S.Gruden v Sempolaju PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Nastopata OPZ Vigred in mladinska skupina SKD Primorec - Trebče z igrico “Mestni godci“.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v ponedeljek, 13. t. m. na PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu. Razglasili bodo izid natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder. Govorila bo prof. Bruna Pertot. Pri kulturnem programu bo sodeloval kvartet violin s klavirjem iz razreda prof. Jagode Kjuder Sole M. Kogoj. Začetek ob
20.30.
KD LIPA s sodelovanjem bazovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu. Gostuje ZPZ L Grbec iz Skednja. Vabljeni!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom - Opčine. V torek, 14. t. m., ob 20. uri nas bo Magda Sturman s sliko in besedo popeljala Z AVTOBUSOM PO AVSTRALIJI.
JAMSKI MEDVED - starodavni prebivalec naših krajev: KD V. Vodnik vabi na poljudno-znanstveno predavanje o prazgodovinskih najdbah v jami medvedov nad Dolino v sredo, 15. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga v sredo, 22. t. m., ob 8. uri na nižji srednji šoli I. Cankar, Ul. Frausin 12 (Sv. Jakob). Kandidati naj prinesejo s seboj osebni dokument.
MALI OGLASI
ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 8. avgusta 1994, ob 15.50 na cesti Hotederšcice proti Logatcu. Tel. na št. (067) 72733 od 15. do 17. ure (Milan Mesar).
ISCEM traktor v dobrem stanju,od 20 do 25 KM s prikolico, plugom in frezo. Telefon 53420 ob večernih urah.
ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogledom na morje. Tel. št. 662023.
SLUŽBO išCe marljiv in vesten fant, star 21 let, vojaščine prost, z vozniškim dovoljenjem, srednješolsko izborazbo, dobrim zanjem slovenskega in italijanskega jezika, željan delati. Tel. St. 368230.
MLADA žena, delovna, poštena, isce zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. št.
229389.
VISMA ARREDO SpA
zaposli 23/30 letnega/no opremljevalca/ko- pro-daljalca/ko s pisnim in govornim znanjem slovenščine in italijanščine z geome-trsko ali podobno diplomo. Zaželje izkušnje s področja. Službovanje na sedežu, kraj Cittadella (PD). Odlični ekonomski pogoji in povračilo stroškov. Tel. št. (049) 5975200 ali (0336) 793053.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. št. 814550.
STUDENT iz naravoslovnih ved nudi lekcije iz matematike in fizike za vse višje Sole. Tel. št. 574931 -Moreno.
NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine dijakom višjih srednjih šol.
Tel. št. 55293 v večernih urah.
INSTRUIRAM italijanščino, grščino, latinšC-no, zgodovino in filozofijo v italijnskem jeziku. Tel. št. 229225 - Mirjam ali 396359
-	Giuliana.
KVALIFICIRANA medicinska sestra nudi nego in pomoč ter varstvo otrok na Opčinah, Trstu in okolici. Tel. št. (0038667) 72696.
MEDVEDOVO kožo z glavo, zelo lepo, za steno ali na pod, ugodno prodam. Tel. št. 0038667/ 22518 po 18. uri.
PRODAM stare predmete (kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547.
PRODAM po ugodni ceni skoraj novo pohištvo za opremo pisarne. Tel. 368633-4 od 10 do 17. ure.
PRODAM pasje mladice husky, rjave barve z rodovnikom, cepljeni, brez črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417.
PODARIM Crno/belega srčkanega psička , mesec in pol starega. Tel. št. 201238
-	ura obedov.
DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Toči belo in Crno.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju st. 123.
PRISPEVKI
V spomin na oCeta in nonota Ivana Malalana -MiCeta darujejo svojci 100.000 lir za VZPI-ANPI TrebCe, 200.000 lir za VZ-PI-ANPI pokrajinski odbor, 100.000 lir za SKD Primorec - Trebče, 100.000 lir za SD Primorec, 200.000 lir za godbo V. Parma - Trebče, 100.000 lir za sekcijo DSL-PDS Z. Kralj - Trebče, 100.000 lir za sekcijo SKP-RC Trebče, 200.000 lir za Društvo Edinost - za uveljavitev slov. jezika, 100.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah, 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj,
100.000	lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na našega dragega oCeta Josipa Grudna daruje družina 100.000 lir za SKD Vigred.
Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah daruje Angelo Kralj z družino 40.000 lir in
20.000	lir za Godbeno društvo V. Parma iz Trebe.
Ob priliki Mirkovega rojstva darujejo Karlo, Magda in Neva 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Milko Pahor darujeta Danica in Giorgio 30.000 lir za župnišče v Trebčah.
Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah so darovali: družina Daneu
50.000	lir, Drago Stoka
50.000	lir, A. Vidav 40.000 lir ter prijatelji društvenega bara 115.000 lir.
V	počastitev spomina tov. MiCeta Malalan darujeta Nada in Olga 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebe.
Nosilci krste pok. Marije Segina vd. BrišCik darujejo
300.000	lir za SD Primorje in 300.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Mario Segina vd. BrišCik darujeta Mario in Ivanka BrišCik
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka.
V	spomin na partizanskega borca MiCeta Malalana daruje Minka Pahor
50.000	lir za KD Primorec in 50.000 lir za Sklad za dvojezičnost.
Namesto cvetja na grob Marije Segina daruje Anica Grilanc 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob smrti dragega očeta Edvarda Guština izrekajo globoko sožalje hčerki Nedi z družino in domačim župnijska skupnost Repenta-bor, cerkveni pevski zbor, OPZ Zvonček in repentabr-ska skavtska družina.
OKOLJE / PODATKI PREIZKUSA O ONESNAŽENOSTI ZRAKU
RAZSTAVA / KROŽEK EXIT V KINU VITTORIA.
“Umazano perilo” so včeraj izročili županu
"Legambiente": tudi v Gorici je onesnaženost problem
Naravovarstveniki se z občinskima odbornikoma pogovarjajo o stanju onesnaženosti v mestu (foto SR)
Predstavniki goriškega krožka “Legambiente” so včeraj na občini izročili županu Valentiju, podžupanu Noselliju in odborniku za mestno policijo in promet Pešcu 50 rjuh, s katerimi so ob sodelovanju goriskih občanov na preprost empiričen način skušali preveriti stanje onesnaženosti zraku v mestu. Podatki niso dramatični, vendar kažejo, da tudi Gorica glede onesnaženosti že dolgo ni več srečen otok v primerjavi z drugimi mesti.
Preizkus z rjuhami je bil dokaj preprost. Petdeset občanov, ki so sodelovali v akciji poimenovani “Mal/aria” je za en mesec ali več izobesilo rjuhe na oknih. Dan za dnem so se na belem platnu nabirali prašni delci in rjuhe so s
Z mrežo kolesarskih prog ovrednotiti lepote Gorice
Na zelenem vlaku, ki je te dni na goriški železniški postaji, se ob predstavitvah podatkov o prometu in onesnaženosti zraku v mestu vrstijo tudi predavanja, na katerih razni izvedenci prikazujejo možne ukrepe in spremembe navad občanov za boljšo kakovost življenja. Krožek Natura je predi-snoči povabil na daljši pogovor arhi-tektinjo Luiso CodeUia, ki je predstavila načrt turističnih kolesarskih stez med najlepšimi zelenimi predeli v Gorici in okolico. Raziskovalni projekt je finansirala dežela, pri njem pa so sodelovali arhitekti, biologi in zgodovinarji, zato da bi bila mreža prog čim popolnejša in turistično privlačna.
Gorica ima, po besedah Codellieve, idealno razmeščena naravna področja, ki so po večini naravni rezervati in ne
umetno zgrajeni parki. Prav zaradi tega ureditev in vzdrževanje teh zelenih oaz ne bi preveč bremenila mestne blagajne. Med drugim zelena pljuča Gorice niso samo gozdovi in parki, ampak tudi drevoredi in zasebni vrtovi, ki so tesno povezani z zgodovino mesta.
Arhitektinja je nakazala tri možne kolesarske steze na že obstoječih cestah, ki niso preveč obtežene z avtomobilskim prometom. Smeri naj bi vodile iz Pevme v Soški naravni park, iz Pevme do sv. Ane in iz mesta na letališče, če ga ne bodo prej namenili fi-nancarski šoli. Vse bo seveda izvedljivo, samo če se bo po tolikih obljubah mestna uprava končno posvetila preurejanju mestnega in bo pri tem upoštevala tudi zahteve kolesarjev in naravovarstvenikov.
časom osivele. Cim temnejše so postale, tem bolj onesnažen je zrak. V Gorici, so povedali včeraj županu in kasneje novinarjem na tiskovni konferenci, so na lestvici onesnaženosti, ki obsega šest stopenj, v številnih primerih dosegli četrto stopnjo. Zanimivo je, da so največjo onesnaženost ugotovili na Korzu in v bližnjih ulicah. Omeniti gre tudi visoko stopnjo onesnaženosti v Ul. Gregorčič, ki pa je najbrž ne gre pripisati prometu: v tem primeru utegne biti krivec, kljub vsem elektrofiltrom in drugim napravam za prečiščevanje dima, upepeljevalnik za odpadke.
Sinoči je na tiskovni konferenci predsednica goriškega krožka “Legambiente” Anna Benardelli skupaj s sodelavci predstavila tudi nekaj pripomb k občinskemu načrtu za preureditev prometa. Načrt so naravovarstveniki ocenili razmeroma pozitivno, vsaj kar zadeva težnjo po omejevanju avtomobilskega prometa v centru (uvedba parkirnin, omejitev prometa na nekaterih ulicah itd.), po uvajanju varnejših kolesarskih prog in spodbujanju uporabe javnih prevoznih sredstev. Marsikaj bi se v načrtu seveda dalo izboljšati, kot so z navedbo nekaterih možnih konkretnih posegov nakazali naravovarstveniki, predvsem pa je potrebno, da se občina končno odloči in začne izvajati načrt. Predvidevanja, ki bi ostala le mrtva točka na papirju, gotovo ne bodo izboljšala kakovosti življenja v mestu.
SOVODNJE / PREDSTAVITEV V SREDO
GLEDALIŠČE / KULTURNI DOM
Nova publikacija o tiskani besedi na Goriškem
Ze lani so se v uredništvu Glasila, mesečne publikacije, ki jo že četrto leto izdajata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev, sklenili, da bodo informativno plat kulture in vsestranske dejavnosti Slovencev na Goriškem obogatili tudi z razmišljanji o naši krajevni stvarnosti. Obenem so si zadali nalogo, da bodo občasno objavljali zvezke na določeno tematiko.
Prvi zvezek je izšel že lanskega februarja, ko je uredništvo Glasila v Fei-glovi knjižnici predstavilo še neobjavljene pesmi prof. Milana Bekarja. Drugega pa bodo izdali v sredo, 15. februarja, ob 20.30 na večeru v sovodenj skem Kulturnem do-
mu. Gre za prispevek novinarja Marka VValtrit-scha o tiskani besedi na Goriškem. Glasilo bo v naslednjih mesecih sicer nadaljevalo z izdajo dveh tematskih zvezkov, ki bodo namenjeni telesni kulturi na Goriškem oziroma starim ljudskim običajem, ki se počasi umikajo iz naše kolektivne zavesti.
Na predstavitvi, ki jo ob uredništvu Glasila pripravljata Zveza slovenskih kulturnih društev in kulturno društvo Sovodnje, bo Marko Wal-tritsch spregovoril na temo “Kultura v So-vodnjah skozi časovna obdobja”. Povedati velja tudi, da se sovodenjski večer uokvirja v niz prireditev ob letošnjem dnevu slovenske kulture.
Nastop dvojice GassmaoPagliai
Znana igralca sta v Gorici podala glavni vlogi v igri "Vita col podre"
Dva med najbolj znanimi igralci italijanske gledališče scene, Ugo Pagliai in Paola Gassman, sta predsinoči nastopila na odru goriškega Kulturnega doma v okviru abonmajske sezone italijanskega gledališča. Vrhunska igralca sta bila nosilca glavnih vlog v igri “Vita col pa-dre”, ki jo je uprizorila skupina Maria Chiocchia. Pred predstavo sta se Pagliai in Gassmanova srečala z občinstvom na razgovoru o stanju in perspektivah gledališča v Italiji (na sliki - Fotostudio Reportage).
Ko hišna oprema postane umetnost
Domiselne inštalacije Grupe Topolove in štirih sodobnih likovnih ustvarjalcev
V galeriji kina Vittoria so predsinoči odprli razstavo inštalacij Grupe Topolove in 5t|r' drugih likovnikov, ki sodelujejo z Benečansko umetniško skupino. Zanimiva razstav _ ki pprikazuje umetniško predelane predmete iz vsakdanje hišne uporabe je n ogled do 21. t.m. Na sliki (Foto studio Reportage) skupina umetnikov
_______________KINO
GORICA
VITTORIA 17.40-19.50-22.00-24.00 »Star-gate«. Igrata Kurt Russel in James Spader. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Rivelazioni«. Igrata Michael Douglas in Demy Moore.
TR2IC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Once were tvarriors (Una volta erano guerrieri)«. Režija Lee Ta-mahori. Igra Rena Owen. Prep. mladini pod 14. letom.
□ OBVESTILA
SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ali 81113.
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo društveno prvenstvo v spustu v nedeljo, 12. marca, na Trbižu. Prijave bodo sprejemali že od četrtka, 16. t.m., na društvenem sedežu. Na razpolago bo tudi avtobus za tekmovalce in nedeljske smučarje.
S____________IZLETI
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA
prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja 95. Informacije in prijave v Doberdobu, v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila.
M PRIREDITVE
SKD HRAST vabi danes, 11. t.m., ob 20.15 v župnijsko dvorano v Doberdobu na gostovanje dramskega odseka PD Standrež s komedijo Kandidiraj, le kandidiraj, v režiji Emila Aberška.
SKD KREMENJAK IZ JAMELJ vabi jutri ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici na koncert in predstavitev kasete Pri nas doma v izvedbi ansambla Adria kvintet.
KD BRISKI GRIČ prireja v četrtek, 16. t.m., ob 20.30 v domu na Bukovju proslavo dneva slovenske kulture. Odprli bodo fotografsko razstavo Ko ne bi bilo vojne, nastopil bo mešani pevski zbor F.B. Sedej ter zbor recitatorjev.
SD SOVODNJE prireja 25. t.m. pustovanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Vabila so na razpolago pri S. Marsonu, Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in Lučotu Fajtu.
KD BRISKI GRIČ IZ STEVERJANA vabi na pustovanje z večerjo, ki bo 18. februarja v domu na Bukovju. Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mizerit (884110) in Emanuela Juretič (81163).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v gostišču Al Fogolar v Gal-lianu pri Čedadu. Prijave na sedežu in pri poverjenikih do 15. t.m.
KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI (2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavih v četrtek, 23. februarja, ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Gorici.
SKD HRAST - DOBERDOB
vabi na
skoraj pravo politično komedijo
KANDIDIRAJ, LE KANDIDIRAJ!
V izvedbi dramskega odseka PD STANDREŽ
Danes, 11. februarja 1995 v župnijski dvorani v Doberdobu ob 20.15.
3 ŠOLSKE VESI!
DIDAKTIČNI RAVNA' TELJSTVI ZA SLOVENSKE OSNOVNE SOLE v
Gorici in Doberdobu o veščata, da vpisujejo do 28. februarja otroke v vrt ce in prve razrede osnov nih sol za šolsko let° 1995/96.
H CRPAUg
Danes in jutri so na Go riškem dežurne naslednj bencinske črpalke: GORICA	,
MONTESHELL -Trieste
IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TR2IC	,
MONTESHELL - U1' Matteotti
ESSO-U1.1. Maggi0 IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich
KRMIN
MONTESHELL - na državni cesti štev. 56
GRADIŠČE
AGIP-na cesti v Marja11
ROMKE
ERG - Ul. Aquileia
FOLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon
□
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, C. Italia »ti. tel. 531443	xT.
DEŽURNA LEKARN^
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, UL Man' ho 14/B, tel. 480405.
POGREB!
'-^DOBERDOB / SESTANEK OBČINSKE UPRAVE Z DRUŠTVI
Priprave na proslavo Svetnice osvoboditve
Letošnji 7. maj bo na Krasu posebno slovesen
la vV^stvu v Doberdobu je bi-
(Na žup
sr®d° zvečer pomembna seja niki )Clnsk° upravo in predstav-dob ~iustev’ ki delujejo na ozemlju jgd^ . 0bske občine. Na dnevnem Vani J.e bilo vprašanje o usklaje-
st J.u ^ organizaciji velike manife-tev^6. .n raznih obrobnih priredi-oKl ! ki bo v Doberdobu ob 50.
“oietnic
Pa c nic^ osvoboditve. Poleg tega aoni° ®estanek sklicali tudi z name-Zaci''k k* se pogovorili o organi-sjg.b baklade v podporo nabirki oj ;S fT za boj proti raku. Glede te-bod k sPre)ei okvirni sklep, da aPri>] Ja^a^° izvedli v večeru 30. ttilai 3 ^k pred postavljanjem tudi 9^ bakladi bi morala steči Pds na°9ka sredstev, ki jih bodo K r.|®Vab v sklad za raziskave pro-
tJa^P?1 Lavrenčič je tudi povedal, 0tv občinska uprava pripravlja na Sv ltev obnovljenega županstva, ca 731108? L° predvidoma 26. mar-Seiti ato je pozval društva, predv-Pevske zbore in godbo na
pihala k aktivnemu sodelovanju.
Nato je župan prešel na glavno točko dnevnega reda in sicer na praznovanje 50. obletnice osvoboditve Doberdoba s strani Gradnikove brigade. Okrogla obletnica sovpada z delavskim praznikom 1. maja. Lavrenčič je povedal, da pripravlja občinska uprava spominsko brošuro, ki jo sestavlja prof. Karlo Černič. Brošura, je pojasnil sam Černič, bo namenjena predvsem šolski mladini in bo dvojezična. V nekem smislu bo publikacija nadaljevanje razgovorov z nekdanjimi deportiranci in borci, ki so jih letos uspešno izvedli po doberdobskih šolah, da bi najmlajše seznanili s preteklostjo in doživljanjem starejših generacij. Tudi brošura se bo tiskala predvsem za informiranje in osveščanje mlajših generacij. Glede same organizacije proslave obletnice osvoboditve je župan tudi povedal, da bo treba premostiti določene težave, ki so npr. povezane s sindikalnimi zborovanji. V mislih
imajo, da bi ljudje po zborovanjih prišli na proslavo v Doberdob. Podčrtal je tudi dejstvo, da bo občinski del praznovanja v jutranjih urah in da slavnost ne bo na noben način ovirala prvomajskega praznovanja, ki ga bo letos SKGZ priredila prav v Doberdobu.
Posegi predstavnikov društev in organizacij so bili pestri in zanimivi in jih lahko strnemo v sledeče informacije: društvo Kremenjak iz Jamelj bo organiziralo več prireditev na temo v tednu pred prvim majem; predstavniki VZPI-ANPI so predlagali, da bi se povabilo znanega slovenskega zgodovinarja Ferenca. Nekateri so še predlagali, da bi tokrat opustili prisotnost na delavskih shodih in usmerili vse moči v za Doberdob nadvse pomemben prazik. Bilo je še več zanimivih predlogov, o katerih pa bi govorili kdaj drugič, ko bo sestavljen dokončen koledar manifestacij.
Marko Jarc
-Gorica / institut za družbeno in versko zgodovino
Oprlje novega akademskega leta
Prof. Cesar e Scalon prikazal program raziskovalnega in publicističnega dela
Goriški institut za preučevanje socialne in verske zgodovine začenja novo akademsko leto. Na sinočnem srečanju v pokrajinski sejni dvorani je predsednik prof. Cesa-re Scalon nakazal pomembnejše pobude, ki jih bodo skušali uresničiti, kljub težavam finančnega značaja. Dejavnost instituta se bo odražala na področju publicistike, prirejanja predavanj in srečanj (v dveh ciklusih), z organizacijo simpozija o goriški cerkvi v obdobju po drugi svetovni vojni. Na področju publicistike velja opozoriti na
sicer že vrsto let prisotno zamisel, da bi pozornost usmerili na področje oziroma obdobje, ki je bilo doslej nekoliko v senci: to je na obdobje pred razdelitvijo oglejskega patriarhata, oziroma na obdobje prvega pojava krščanstva v teh krajih. Po uvodnem nagovoru prof. Scalona je bilo na vrsti predavanje prof. Marie Antoniette Crippa o pojmovanju umetnosti in arhitekture v obdobju po Tridentinskem koncilu.
Na sliki (Fotostudio Reportage) občinstvo na sinočnji predstavitvi
Severna liga o izstopu Adriana Zampara
Moral bi pustiti mesto svetvalca
Po izstopu občinskega svetovalca Adriana Zampara iz Severne lige, je bilo pričakovati tudi reakcijo vodstva te stranke. In tako se je tudi zgodilo. V poročilu za tisk pokrajinski tajnik Martin Stein primerja izstop Zampara kot nujno potrebno očiščenje, oziroma obrezovanje rastline. Gre za operacijo čiščenja suhih vej, zato, da ostane rastlina zdrava. Stein v poročilu za tisk pojasnjuje tudi ozadje izstopa. "Zamparo je le anti-cipiral izključitev”, za katero se je pred kratkim izrekel pokrajinski odbor gibanja in ki bi jo moralo ratificirati še vsedržavno vodstvo.
V	nadaljevanju poročila Stein kritizira dosedanje ravnanje občinskega in pokrajinskega svetovalca, ki da ni nikoli iskal sodelovanja z drugimi predstavniki gibanja in z vodilnimi organi, ampak je zmeraj nastopal posvem svojeglavo.
V	tiskovnem poročilu pokrajinskega tajnika Severne lige je rečeno tudi, da bi moral Zamparo odstopiti z mesta člana razširjenega odbora Trgovinske zbornice in tudi z mesta svetovalca v pokrajinskem in občinskem svetu. To zaradi doslednosti.
NOVICE
Pisna preizkušnja natečaja za učitelje bo 22. febraarja
Šolsko skrbništvo obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 17. januarja letos 4. posebne serije objavljen kraj in datum poteka pisne preizkušnje natečajev za učiteljska mesta v smislu ministrskih dekretov z dne 20.10 in 28. 11. lanskega leta. Pisna naloga bo potekala 22. februarja letos ob 8. uri, v prostorih trgovskega tehničnega zavoda E. Fermi v Gorici, ul. Diaz 20. Kandidati, ki so bili pripuščeni k preizkušnji se morajo predstaviti na šoli ter imeti pri sebi osebno listino, kakor predvideva čl. 9 natečaja. Pisna preizkušnja bo tako za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom, kakor za učitelje na šolah z italijanskim učnim jezikom.
Skupščina DSL v Krminu
Jutri ob 10.30 bo na sedežu v Ul. Udine 5 v krminu skupščina članov tamkajšnje sekcije DSL. Skupščina bo odprta tudi nečlanom. Govor bo o včlanjevanju in sedanjem političnem trenutku s posebnim ozirom na dogajanje znotraj Ljudske stranke in Lige ter o načrtu za oblikovanje levo sredinskega pola, ki naj se zoperstavi desnici Finija in Berlusconija. Sodeloval bo tudi senator Darko Bratina.
SKP o zaščiti pitne vode
Deželna svetovalska skupina SKP prireja danes ob 16. uri v občinski sejni dovrani v Fiumicellu okroglo mizo o zaščiti vodnih virov. Poročali bodo deželna svetovalka Elena Gobbi, predstavnik odbora za zaščito podtalnice prof. Renato Jacumin, svetovalec parlamentarne skupine SKP za okolje Vit-torio Sartogo in odgovorni za okolje pri SKP Roberto Musacchio.
Termalni bazen v Gradežu
V	Gradežu bodo danes spet odprli termalni bazen, ki deluje v sklopu zdravilišča. Bazen z ogrevano morsko vodo so med zimsko zaporo obnovih. Poleg večjega bazena so realizirali še manjšega za največ deset oseb in posebno kad za hidromasažo. Bazen bo odprt vsak dan od 10. do 20. ure.
Razstava del fotografskega natečaja Mittelart
V	prostorih krožka Mittelart na Trgu sv. Antona, 13 bodo danes, ob 18.30 odprli razstavo del fotografskega natečaja Piazza bella piazza (Zanimivosti in vedute trgov). Ob isti priložnosti bodo pode-lili tudi nagrade in priznanja. Žirija, ki so jo sestavljali Laura Grusovin, Pierluigi Lodi, Emanuela Sdraulig in Roberto Marega je sklenila nagraditi Paolo Ceccacci, Antonia Fabrisa, Maria Pierra in Emanuela Benedettija. Pohvalo prejmejo Paola Ceccacci, Idana Medeot in Flavio Mosetti. Razstava bo odprta do 25. t.m.
Razstava pogrinjekov
V	torek, 14. t.m., bodo na gradu, v nekdanjih zaporih, odprli svojevrstno razstavo. Članice Lions Club "Maria Theresia” pripravljajo namreč razstavo obloženih oz. pogrnjenih miz. Napovedujejo vsaj sedem različnih pogrinjekov, od tradicionalnega goriškega, preko kmečkega, do mize pripravljene v pustnem času. Razstava bo na ogled do 22. februarja.
JUJLTURA / MED OBČINO IN POKRAJINO
POSVET / POD POKROVITELJSTVOM SKUPNOSTI ALPE JADRAN
Nov korak v prid skupni kultumo-turistični ponudbi
P°leg skupne vstopnice v muzeje v pripravi (skupaj z y°sPoclarstveniki) katalog turistične ponudbe Gorice
Ue j aCQi 0 kupnem nastopanju Pokrajina or 9 .ne kar zadeva obisk muzejev do a(au Li razstav, ki se bodo odvijale 0t>lik°nCa ^eta’ dobiva konkretnejšo
sta OK Lred kratkim smo poročali, dć SQel 9na iu Pokrajina dosegli načelno °§ler]S 6 ° uvedbi enotne vstopnice za Uju . Pokrajinskega muzeja na gradu, Va i?3 v gradu in priložnostnih razsta-Sen T?e Lodo zvrstile v poletnih in je-Prprl la ^osooih. Na širšem sestanku prpHStavnikov Občine in Pokrajine s ^stano^L^ stanovskih združenj in
bodo J'9i^°lyieinkn^L prireditev, ki se
aiki sr duh so prisotni tudi predstav-leda ■	' Oorica) so razpravljali o ko-
bodnriV.0meinbnih prireditev, ki se du , odvijale v Gorici, posebej na gra-p0’ 0 konca leta. Junija bodo odprli fro J-bno razstavo “Ottocento di mgjj,lera” (Devetnajsto stoletje ob doki ’ V Petnih mesecih bo na gradu ' nientarna fotografska razstava o arhitekturi v Soški dolini in
stavo n36?* Pa načrtujejo veliko raz-o Gorici v srednjem veku.
0e ^ sreCanju sta predsednica Pokraji-
odbornik Devetag podčrtala pomen skupnega nastopanja dveh ustanov ter potrebo, da se na primeren način, predvsem pa usklajeno ovrednoti kulturna dediščina. Vprašanje pa je treba obravnavati z različnih vidikov, vključno iz vidika gospodarstva oziroma turizma in gostinstva.
Tako so na srečanju že izmenjali nekaj zamisli o tem, kako naj bi ugodno vplivali na razvoj teh dejavnosti. Slišati je bilo zamisel o sestavi nekakšnega vodnika, kjer bo gost dobil vrsto zelo različnih informacij o mestu, kulturnih in drugih ustanovah, muzejih, spomenikih, pa tudi vrsto informacij bolj praktične narave, kakor recimo o hotelih, restavracijah, trgovinah itd. Načrt so poimenovali "Goriška karta”, v kratkem pa bodo nadaljevali z dogovarjanjem.
Slišati je bilo tudi predlog, naj bi publikacijo (domnevati je mogoče, da bo to upognjenka) delili brezplačno v časopisnih kioskih, knjigarnah, turističnih uradih in na drugih mestih, kjer se gostje prvič srečajo z našim mestom.
Pedagogi treh dfiav o pomenu igre za razvoj prizadetih otrok
Izmenjava izkušenj med izvedenci iz FJk, Slovenije in Koroške
V konferenčni dvorani Espomego se še danes dopoldne nadaljuje dvodnevni mednarodni posvet na temo Igra, igrača in handicap preko meja. Prirejajo ga pokrajinski konzorcij za pomoč prizadetim CPAR, združenje svojcev ANFFAS in Odbor skupnosti Alpe Jadran za posebno pedagogijo.
Na posvetu, ki ga vodi predsednik Italijanskega odbora za otroško igro prof. Amilcare Acerbi, sodelujejo poleg krajevnih tudi univerzitetni raziskovalci in pedagogi iz Slovenije in Koroške. Včeraj so prav gostje imeh glavno besedo, medtem ko bo Goriški posvet sledi po- poudaril namen teh ukvarjajo s problemtiko današnje zasedanje po- dobnim srečanjem, ki so srečanj, da bi vzpostavili prizadetih. Ob posvetu je svečeno predstavitvi bila v prejšnjih letih na Ko- vse tesnejše sodelovanje in na ogled tudi razstava nekaterih izkušenj tera- roškem in v Sloveniji, izmenjavo izkušenj med igrač in pripomočkov za pevtske vloge iger in Deželni predsednik ANF- pedagogi in raziskovalnimi delo s prizadetimi otroki, igranja v Gorici in Trstu.	FAS Gastone Musulin je centri, ki se v treh državah (Foto Studio Reportage)
DEŽELA
Sobota, 11. februarja 1995
TRST / 8. DEŽELNI KONGRES NA POMORSKI POSTAJI
Zveza zadrug pred novimi važnimi izzivi
190.000 članov in 1.000 milijard lir prometa letno
TRST - Na Pomorski postaji se je včeraj s poročilom predsednika Enoreja Casanove začel 8. deželni kongres Zveze zadrug iz Furlanije-Julijske krajine, kateremu predseduje Renate Gherghen. Poleg predstavnikov zadrug so se otvoritve udeležili tudi številni gosti in zastopniki oblasti, med katerimi podpredsednik deželnega odbora F-Jk Roberto Antonione, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih.
Deželno zadružništvo, ki je včlanjeno v Zvezo zadrug, se na tem kongresu predstavlja s pozitivnim obračunom; tako je uvodoma v svojem poročilu podčrtal predsednik Casanova, ki je tudi poudaril, da se to gibanje stalno veča: v Zvezo je trenutno včlanjenih 337 zadrug, elanov ima 190.000, zaposlenih 5.800, letno pa fakturira preko
1.000	milijard lir. Od zadnjega kongresa, ki je bil pred štirimi leti, se je zgodilo nekaj važnih do-
godkov, ki za Zvezo predstavljajo pravo novost: več deželnih zadrug se je združilo z zadrugami iz Emi-lije-Romagne, da bi še povečale svoj delokrog; razvile so se zadruge, ki prinašajo podjetniške inovacije, poleg tega pa se stalno zmanjšuje število družinskih zadrug.
Predsednik Casanova se je v svojem poročilu najprej vprašal, kako zadružniško gibanje s svojimi več kot 100-letnimi izkušnjami in tradicijo lahko pripomore v sedanjem prehodnem trenutku države. Zato se tudi kongres odvija pod naslovom: Zadružniški načrt za obnovitev Italije; izprašuje se o zadružniški identiteti, o zmogljivostih člana-kooperanta ter o vrednotah enotnosti in avtonomije. V tem okviru poudarja, da so nujno potrebni politično-zakonski ukrepi, da bi lahko ponovno preverili deželno gospodarsko politiko. Sprejeti je treba točna pravila v odnosih med interesi in institucijami, soočati se je treba s stvarnostjo
vedno nižjih javnih sredstev in izkoristiti razpoložljivost Dinijeve vlade za preverjanje odnosov med državo in deželami; deželno zakonodajo je poleg tega treba vskladiti s komunitarnimi normativi ter poenostaviti normative in procedure; poleg tega je treba tudi določiti pravila za tekmovalnost na tržišču in omogočiti podjetniški pluralizem.
V naši deželi vladata blagostanje in zadovoljiva kakovost življenja, je poudaril predsednik Casanova, obstaja pa tudi druga plat medalje: ne smemo namreč pozabiti na emarginacijo hendikapiranih, na težave ostarelih in na brezposelne.
Ob koncu svojega poročila je Casanova napovedal, da je zaključil svoj predsedniški mandat; tudi o novem vodstvu Zveze še ni nobenega dogovora. Je pač znak časov, je dodal, saj ne obstajajo več politična pravila o sestavi vodstvenih organov, zaradi česar bo treba določiti nova.
V Sovodnjah predstavili knjigo domačinke Mkheline Blasutig
SOVODNJE - Redkokdaj se zgodi, da se v Sovodnjah, v Nadiških dolinah, javno sliši beneško narečje. Dejstvo je, da se z izjemo Občine Speter upravitelji beneških občin izmikajo vsemu, kar bi na kakšen način te kraje obeleževalo s slovensko prisotnostjo. Pobudi kulturnega društva Studenci pa tokrat niti sovo-denjska občinska uprava se ni morala izogniti. V občinski sejni dorani so namreč predstavili knjigo do-
muo spomini«, ki je izšla v italija0' skem jeziku in beneškem narečju-Gre za izbor poezij in krajše proze, s katero avtorica želi izpostaviti navezanost na domače kraje in se spoiU' niti na svojo mladost. Na predstavitvenem večeru (na sliki), ki se ga je udeležilo res enkratno število domačinov, so ob avtorici spregovorili še predsednik društva Studenci Ric' cardo Ruttar, župan iz Sovodenj Paolo Cudrig in jezikoslovec Nereo Perini, (r.p.)
NOVICE
Sožalje predsednika deželne skupščine FJK ob novi tragediji v Somaliji
TRST - Ob tragični smrti snemalca Raia Marcella Pahnisana v Mogadišu je predsednik deželnega sveta FJK Giancarlo Cruder poslal sožalno brzojavko ravnateljici deželnega sedeža Raia Grazii Levi. V njej je poudaril, da je bila deželna skupnost, še posebno pa tržaška, globoko prizadeta ob tragediji, ki spet odpira boleče rane. Smrt snemalca, piše Cruder, opozarja tudi na važno vlogo sredstev obveščanja v prizadevanjih za gradnjo bolj miroljubnega in varnega sveta.
V torek seja deželnega sveta
TRST - Deželni svet bo prihodnji teden zasedal v torek, sredo in četrtek. Na dnmevnem redu ima najprej izvolitev novega člana - tajnika predsedniškega urada, sledili bodo odgovori članov deželne vlade na svetovalska vprašanja, nakar bo predsednica deželnega odbora Alessandra Guerra poročala o uresničevanju protokola za tržaško območje. Pomembna točka zasedanja bo tudi izvolitev novega državljanovega branilca.
____TRGOVINSKA ZBORNICA / NOV PREDSEDNIK, NOVO VZDUŠJE
Stalna konferenca za razvoj Trsta
Bogdan Berdon
Pravno stanje jezikovnih
pravic
Slovencev v Italiji
69.
GORIŠKA POKRAJINA
Poskus ozemeljskega omejevanja je naletel na ugodna tla pri goriškem pretorju dr. Papai armiju.
»Žrtev« takega omejevanja in omejenosti je bil sovodenjski župan Vid Primožič (odv. Peter Sanzin iz Gorice), kateremu je sam goriški pretor zanikal jezikovno pravico v postopku, ki se je končal s razsodbo (sicer oprostilno) z dne 17.5.1991. Sodnik dr. Papaianni je trdil, da goriška slovenska skupnost ni »predmet stalne pozornosti države z obilno in trajno vrsto državnih normativnih ukrepov v njeno korist na najrazličnejših področjih družbenega življenja«.
Ne glede na dejstvo, da ima goriška pokrajina številne očitne znake naše tisočletne prisotnosti, da občine Doberdob, Sovo dn j e in Steverjan poslujejo dvojezično itd., malomarni odnos države do katerekoli socialne skupnosti ne more biti merilo njenega pomena in pravnega
stanja. Jezikovne manjšine pa so socialne skupnosti na ustavni ravni (»formazioni sociali a rilevanza costituzionale«). Nesprejemljivo je nepravno stališče, po katerem naj bi upoštevali samo tiste skupine, »ki so predmet stalne pozornosti države«, medtem ko bi odrekali pravice zapostavljenim in zanemarjenim skupinam. Delitev Slovencev po pokrajinah, po občinah, po zaselkih ne ustreza pravici in zakonitosti. Načelo o enakem statusu vseh zamejskih Slovencev v deželi Furla-niji-Julijski krajini je v skladu z Ustavo, ki ne dopušča nobene diskriminacije po ozemlju.
PRIMER MARINČIČ
Vendar je nastal tudi »primer Marinčič«. »Nasce il “caso Marinči蔫 - piše II Pic-colo z dne 29.6.92 (goriška stran). Dne 26. junija 1992 se je začel proces proti skupini pripadnikov gibanja Zelenih zaradi neke manifestacije (ki so jo priredili na slovenski strani meje). Pretor dr. Paolo Mulitsch je, pred prenosom razprave, »poklical k sebi odv. Berdona in ga vprašal, naj mu obrazloži, kako naj izvaja dvojezičnost, ki jo predvideva člen 109. Odv. Berdon je vzel na znanje, da je pretor sprejel vlogo varovanca Marinčiča o rabi slovenščine in pojasnil sodniku, kako poteka dvojezični postopek v Trstu. Tedaj pa je sam javni tožilec dr. Mauro Spinelli pristopil in zagotovil, da bo začel novo fazo postopka z odlokom, ki ga bo dostavil Marinčiču tudi v slovenščini. Sam sodnik pa je odredil, da se bo na-
daljeval postopek s spoštovanjem člena 109 kazenskega postopnika, t.j. z rabo slovenščine v ustni in pisni obliki« (Primorski dnevnik z dne 27.6.1992). Ta dogodek, ki so ga posredovala javna občila, je naletel na nenavaden odpor v samem goriškem sodstvu. Cez dva dni pa Primorski dnevnik objavlja članek z naslovom »Vodja preture trdi, da opisani potek petkove obravnave še ne pomeni priznanja - Slovenščina na preturi: ne bo šlo zlahka«. Sam vodja goriške preture dr. Laudisio je javno nastopil in zanikal prejšnjo vest o postopku, ki ga je sicer vodil začasni pretor dr. Paolo Mulitsch. Pretor je enoosebni in samostojni sodnik, ki ni nikomur podrejen. Poseganje pre-torja dr. Laudisija v sojenje pretorja dr. Mulitscha ni bilo v skladu z ustavnim načelom o neodvisnosti sodnikov. Bilo pa je v skladu z miselno zaprtostjo določenih goriških protislovenskih krogov.
DOPIS MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Z DNE 15. MAJA 1991 N. 62/4/30
Na Goriškem se je celotno vodstvo odvetniške zbornice uprlo izvajanju člena 109 novega kazenskega postopnika. Pravosodno ministrstvo je sporočilo, v dopisu z dne 15. maja 1991 N. 62/4/30, predsedniku Prizivnega sodišča v Trstu, da namerava razpisati natečaje za zaposlitev 69 prevajalcev in kanclistov (zapisnikarjev) za slovenski jezik.
(Se nadaljuje)
TRST - Prva javna pobuda novega predsednika tržaške Trgovinske zbornice - tiskovna konferenca o predlogu za ustanovitev stalnega posvetovalnega organa za razvoj tržaškega gospodarstva (na sliki KROMA) - je pokazala novo vzdušje v palači na Borznem trgu. Zraven Adalberta Donaggia sta sedela evroparlamentarca Gastone Parigi (Nacionalno zavezništvo) in Luigi Caligaris (Forza Italia), pa še poslanka Marucci Va-scon (FI), podpredsednik deželnega odbora Roberto Antonione (Lista za Trst), deželni svetovalec Sergio Dressi (tržaški tajnik NZ) in, skoraj kot ribica na kopnem, župan Riccardo Illy. Tako pohtično okarakterizirane druščine že dolgo ni bilo v rdeči (!) dvorani zbornice. Časi so pač taki...
Se pred tiskovno konferenco so pobudo orisali zastopnikom gospodarskih sektorjev in upravnih organov na sestanku za zaprtimi vrati: sodeč po neformalnih komentarjih, so v glavnem pozitivno sprejeli predlog, niso pa vsi prepričani, da bo nova politična garnitura učinkovitejša od prejšnje pri uveljavljanju interesov Trsta.
Podobna zagotovila je dal decembra lani takratnji minister za prevoze, Pu-blio Fiori (NZ). Obljubil je, da se bo na srečanju na vrhu z ostalimi predstavniki držav Evropske zveze Berlusconijeva vlada zavzela za uveljavitev Trsta: »Ce bo treba, bomo tudi udarili po mizi«. »Morda so udarili po mizi, ko ni bilo nikogar zraven, saj ni EZ niti za las popustila Trstu«, je bilo slišati po včerajšnjem sestanku.
Poslanka Vasconova je v glavnem ponovila Fiorije-vo tezo: danes je več možnosti za uveljavitev Trsta v okviru evropskega programa Interreg 2, ker »smo v
novem političnem vzdušju premagali evropesim1' zem«. Tudi Parigi je preč®) šablonsko spregovoril o »tisočerih interesih, ne samo notranje italijanske na rave«, zaradi katerih je treba uveljaviti mednarodno
vlogo Trsta kot »vrata pr0 Vzhodu«.
Bolj vsebinska pa sta m la posega Donaggia in C3"' garisa. Prvi je orisal namen koordinacijskega telesa, katerem naj bi zastopnik1 krajevnih organov - občine, pokrajine in dežele -, p®*/ mentarci in predstavnik1 podjetništva stalno pje verjali in razvijali strategij0 za razvoj gospodarskih p° bud in še zlasti imeli pm0 očmi vse možnosti, ki i® nudi evropska zakonodaja. Zagotovil je tudi, da je, t® mo vseh diplomatski razhajanj med Italijo 111 Slovenijo, interes za sodelovanje s sosednjo držav0 stalnica v strategiji tržaškega gospodarstva.
Za gen. Caligarisa pa h° Trst kaj dosegel v odnos0 do EZ - pri tem je orne® predvsem off-shore - sam0 v okviru jasne in odloCn® italijanske zunanje p011, tike. Pri tem je posebej omenil, da bo Italija dose gla podporo ostalih evro pskih partnerjev šele, k bo uredila odnose s Slovenijo, »malo državo, ki i®® ves interes, da vzpostav1 dobre odnose z Italijo«-
Naj omenimo še župa na Illyja: razvoj gospod® stva in družbe sta tesn° povezana in ju ne smem0 ločiti. Zato bi v novem p° svetovalnem organu m° rali biti prisotni tudi p® stavniki družbe, ker je tre
ba razvijati pristanišče-prevoze, proizvodnjo, Pa tudi kulturo, naravno ® družbeno okolje. IllyjeV predlog odpira edin0 možnost, da bi tudi p® stavniki slovenskega de a Trsta prišli v organ, v ka terem se bo (morda) raz previjalo o razvoju mesta-
OPČINE

Zadružna
Vn ^
Zadružna
KRAŠKA
BANKA
Ul. del Ricreatorlo, 2 OPČINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879

m
BANKE / POZIV DIREKTORJA BANKE ITALIJE VINCENZA DESARIA_________________________
Izhod iz krize lahko bankam zagotovi samo večja prožnost
Dohodek ne bo več slonel na razkoraku med obrestnimi stopnjami
sl ^RGIANO - Recesij-d	je močno priza-
n va bančni sistem in j , a2ala, kako nujno se tak n°vih izzivov,
?s vina Posočju storitev v /dleute in podjetja, kot dni 0tranji organizaciji ri a' Generalni direktor q n^e Italije Vincenzo KS«i° torej opozarja j^editni sistem, da so D^.?Se§i v strukturo prihodkov in stroškov eizbežni«, saj ni mo-Pričakovati, da »bo-*: dohodkovne perspek-uve bank tudi v prihod-
sln ]V ta^° obsežni meri nele na razponu med brestnimj merami«. Ge-skraloi direktor emisij-raj^a.zavoda je svoj vCe-V; dR,Poseg na posvetu, p ®a,je v Torgianu pri 81i Priredila speciali-
iZkoristžba fem,etria-
k_ , lstli za to, da ie Se enkrat priklical , ealnosti, čeprav bi jih iz a morala dodobra , di že neizprosnost ^adnje recesije. Ta je dokončno razga-t 'j .dejstvo, da se »meje
ka 1 KiS0kih zaslužkov , ) ahko znižajo zaradi „ ®n,ejSega poslabšanje „pokritih pozicij, se po-tabno, kadar ocena kredi-dnt, jj Pozorna na , odkovne perspektive oa ^dtele in kadar tva-f; .Ia niso dovolj diversi-
»obS<<- Treba ie torei
nif. ultl stran«, spreme-t>ank faCi? obnašanja K m odpraviti struk-
turne neprožnosti, ki niso več uskladljive z ostro konkurenco tujcev. »Poklic« banke je torej danes veliko težji kot v preteklosti, in Ce se stvari ne bodo spremenile, bomo letos tvegali nadaljevanje gibanja v zadnjem obdobju lanskega leta.
Investicijska dejavnost bank bo po Desariovih besedah lahko presegla zastoj, v katerem se je znašla v zadnjih dveh letih, vendar se zdi zvišanje te bilančne postavke precej težko uresničljivo. Zvišanje aktivnih obrestnih mer, do katerega je prišlo sredi lanskega leta ob stagnaciji posojil, je omogočilo ublažiti izgube pri kreditih in minusvalence na vrednotnicah - je opozoril direktor centralne banke - vendar lahko ta trend v perspektivi ovira razvoj poslovnih odnosov in banke izpostavi konkurenci tujih posrednikov in finančnih trgov. Samo revizija tradicionalnih strategij lahko torej italijanski bančni sistem popelje v zanesljivejše vode, za to pa je potreben bolj dinamičen pristop, ki razume dane in potencialne potrebe klientov in na tej osnovi prilagodi svoje storitve.
Direktor centralne banke je del svojega posega posvetil tudi nekaterim drugim perečim ekonomskih vprašanjem,
med katerimi se je posebej ustavil pri privatizacijah. Sploh je bilo to prvič, da se Banka Italije dotakne občutljivega vprašanja zakona, ki ureja javne prodajne ponudbe in ki po njeni oceni ne zagotavlja enakopravnih pogojev za različne protagoniste privatizacijskih procesov. Desario je zato brez dlake na jeziku zahteval izopolnitev tega normativa, kot je to prd dnevi storil že predsednik misije Enzo Berlanda.
Konec meseca emisija novih vrednotnic CIZ
RIM - Po govoricah je včeraj prišlo tudi uradno potrdilo: konec meseca bo zakladno ministrstvo izdalo toliko pričakovani certifikat »super BOT« z dveletnim trajanjem in brez kupona, ki so ga poimenovali CTZ. Nove vrednotnice torej ne bodo imele obrestnega kupona, sicer pa bodo zelo podobne klasičnim BOT. Prvo obvestilo o emisiji bo objavljeno 21. februarja, dražba pa bo dva dni kasneje, 23. februarja. CTZ bodo kotirani na borzi in vključeni v telematski krog državnih vrednotnic, za razliko od BOT pa zanje ni predviden noben strošek na račun kupca. Davčni odtegljaj bo enak kot pri ostalih državnih obveznicah, najmanjši znesek za njihov nakup pa bo znašal 5 milijonov lir.
Anketa o zunanji trgovini pri SDGZ
TRST - Kot smo že napovedali, bo v ponedeljek, 13. februarja ob 17. uri v gostilni Gruden v Sempo-laju srečanje zunanjetrgovinskih operaterjev, na katerem jim bodo predstavniki sekcije za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju ponudili v razpravo rezultate raziskave, ki so jo med svojimi člani izvedli v lanskem letu. V anketo so bila zajeta ne samo strogo zunanjetrgovinska podjetja, ampak vsa tista, ki delujejo v mednarodnem obsegu, torej tudi prevozna, špediterska, turistična, pomorska, bančna, finančna in druga povezana podjetja.
Prireditelji so prepričani, da bodo rezultati lanske ankete zelo koristno izhodišče za poglobljeno razpravo o nadaljnjem delu sekcije in načrtovanju novih pobud. Za srečanje, ki se bo končalo z družabno večerjo, vlada veliko zanimanje, kar dokazujejo številne prijave, ki so jih zbrali v uradih SDGZ. Za zamudnike pa je na voljo še nekaj prostih mest, za katere se lahko prijavijo na SDGZ še v ponedeljek dopoldne (tel. 040/362949, fax 362692).
DAVČNA uprava
__________/ PO PODATKIH ZA PRVIH 11 MESECEV LANSKEGA LETA
.Preverjanje neposrednih davkov je obrodilo skoraj 5 tisoč milijard
Odleta 1974 do 1990 za kar 22 tisoč milijard kreditnih povračil
ve ^ " Finančno ministrstvo je ie ri13 obiavil° podatke, po katerih let aVCna uPrava od davCne reforme nirn 1 v,74 ^eta 1 "d vrnila davC-n °bvezancem po avtomatičnem
liie °v U ft°rei s Čekom Banke Ita-ski 3 •S P0^°80m na tekoči račun) m Pni. znesek skoraj 22 tisoč mi-J d lir, v katerega so vštete tudi let -11™6 obresti- Za »davčnih« 17 I8 ®nrala davčna uprava izvesti > milijona postopkov za vrnitev 1 esa2nih davčnih vsot, ki so znaša-j. S uPa) 16.991 milijard, medtem q i s° dozorele obresti dosegle zne-rm niilijard lir. natančna sku-številka je torej 21.846 milijard, va ? Podatkov finančnega ministrst-za J . ia’ da se je število postopkov vrnitev presežka plačanih davčnih kq7azi?°sll iz leta v leto višalo: leta slpH • i ie bil° 233 tisoč, že na-dva ^e-v?to Pa 80 )Ih našteli vec kot aidjona. Vrhunec je število po-n,Pk°v doseglo leta 1992, ko se jih je "grmadilo 4,8 milijona, nov rekord P ]e naibrž pričakovati za lansko le-
to, saj so do novembra našteh že 4,6 milijona postopkov za povrnitev skupnega zneska 3.067 milijard lir.
Med ostalimi podatki finančnega ministrstva najdemo tudi obračun preverjanja neposrednih davkov, iz katerega je izšlo, da so davčni uradi v prvih 11 mesecih lani zbrali za skoraj 5 tisoC milijard lir vec dohodka od davčnih obveznosti državljanov. Iz tega lahko sklepamo, da je postala dejavnost teh uradov učinkovitejša. V omenjenem lanskem obdobju so sicer izvedli 190 tisoC kontrol, kar je za 18,6 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 1993, vendar gre ta upad na račun omejitve preverjanja davčnih prijav na obrazcu 740. Dokaz najdemo'v podatku, da so kljub manjšemu številu kontrol vsi rezultati davčnega preverjanja v porastu: preglednice o davku IRPEF kažejo, da je bilo ugotovljeno za 3.796 milijard veC dohodka (+78,5%), pri davku IR-PEG za 5.429 milijad veC (+61,4%), pri davku ILOR pa za 7.635 milijard
lir veC (+65,9%). DavCni priliv se je na tej osnovi takole povečal: za 1.542 milijard od davka IRPEF, kar glede na enako obdobje 1993 pomeni podvojitev (+101,1%), za 1.761 milijard od davka IRPEG (+66,7%), za 1.240 milijard od davka ILOR (+67%) in za 387 milijard lir od večjih odbitkov na davčno prijavo z obrazcem 750 (+57%).
Pri posrednih davkih pa je preverjanje na področju davka IVA v prvih 11 mesecih lani dalo naslednje rezultate: 85.546 davčnih kontrol, kar je za 24, 2 odstotka vec kot v enakem obdobju leta 1993, je obrodilo za 2.972 milijard lir vec davčnega iztržka, ki mu je treba prišteti še za 7.846 milijard lir denarnih kazni (skupno zvišanje se giblje okrog 22 odstotkov). Za kršenje tako imenovanih instrumentalnih obveznosti (torej spremnih tovornih listin, davčnih računov itd.) pa je davčna uprava obtožila 276 krivcev, ki so morali plačati 1.048 milijard lir denarnih kazni (+73,8%).
r TRŽIČ n
Lani občutna rast prometa v pristanišču
TRZIC - Januarja letos so v tržiškem pristanišču Portorose-ga imeli 245.337 ton prometa, od tega so 192.650 ton raztovorili, 52.687 pa natovorili. V lanskem januarju je skupni promet znašal 176.356 ton, kar kaže na občuten porast. Številke potrjujejo ugodne trende, ki so se pokazali že leta 1993, ko so v tem pristanišču pretovorili 2.333.465 ton blaga. Takratni porast je bil v primerjavi z letom 1992 kar 33-odstoten. Lani so imeli sicer nekoliko manjši promet, in sicer za 6,6 odstotka, kar so si nekateri razlagali kot znak nazadovanja, pri Čemer pa niso upoštevali dejstva, da je bil porast v prejšnjem letu rekorden. Malenkostno nazadovanje je torej pomenilo le utrditev ugodnih trendov. To se potrjuje tudi v letošnjem prvem mesecu, ko je bil porast zares rekorden, kar 31-odstoten.
Podčrtati velja tudi to, da se že tretje leto ponavlja ugoden trend pri natovarjanju blaga. Do leta 1992 je bil Tržič pristanišče, v katerem so blago skoraj izključno raztovarjali z ladij. S promocijsko politiko do nekaterih indu-strijcev iz Veneta in tudi Lombardije pa je upraviteljem pristanišča uspelo pridobiti tudi tovore, ki iz Tržiča potujejo v svet. V tem oziru pripisujejo v Tržiču velik pomen dejstvu, da so pridobili kliente tudi v Avstriji, od koder je že prišlo nekaj pošiljk jekla, ki so šle v svet. (mw)
Dokaj klavrn konec tedna na trgih
MILAN - Nezanesljivo gibanje dolarja je glavni razlog, da je lira sklenila menjalni teden z novim, sicer razmeroma majhnim znižanjem do vseh glavnih bankovcev. Marka se je včeraj spet dotaknila kvote 1.060 lir, Čeprav se je potem lira nekoliko popravila, vendar bistvenega izboljšanja ni pričakovati pred predstavitvijo novega vladinega manevra. Tudi milanska borza je teden sklenila z negativnimi predznaki, ki so jih v pretežni meri povzročila tehnična znižanja pred začetkom novega ciklusa. Kazalec Mib je izgubil 0,19 odstotka, Mibtel 0,81, Mib-30 pa 0,83 odstotka.
NOVICE
Državam OPEČ ne uspeva omejiti proizvodnjo nafte
NIKOZIJA - Januarja se je proizvodnja nafte v državah Članicah organizacije OPEČ znižala od decembrskih 25 na 24,48 milijona sodov na dan, in to predvsem na račun upada proizvodnje v Iranu in Nigeriji, ki je bila sicer k znižanju prisiljena zaradi požara na platformi družbe Mobil. Nekatere Članice organizacije proizvajalcev nafte, in sicer Indonezija, Katar in Združeni arabski emirati pa so svojo proizvodnjo celo rahlo povečale, tako da je skupni obseg načrpane nafte še vedno višji od lani načrtovane zgornje meje, ki ne bi smela preseči 24,52 milijona sodov dnevno. Svoje nacionalne deleže so lani presegli Venezuela, Gabon, Združeni arabski emirati, Indonezija in Libija.
Januarja občuten porast (+7,7%) prodaje avtomobilov
RIM - Italijanska uprava za civilno motorizacijo je januarja registrirala 205 tisoC novih motornih vozil, kar je za 7,7 odstotka veC kot januarja 1994, ko jih je bilo 190.265. Januarsko gibanje na avtomobilskem trgu torej potrjuje trend, ki se je zaCel višati že avgusta lani. Med vsemi januarja registriranimi novimi vozili prevladujejo avtomobili znamke Fiat, na prvem mestu pa najdemo avtomobile fiat-innocenti, ki so imeli s 74.200 registriranimi vozili 36,2-odstotni delež vseh prodanih avtomobilov. Na drugem mestu najdemo Fordove avtomobile, ki so sli sicer za 6,22 odstotka slabše v prodajo kot v enakem mesecu lani, na tretjem in Četrtem mestu pa najdemo dve nemški avtomobilski hiši, in sicer Opel in Volksvvagen, ki sta tudi doživeli sicer zelo skromen upad prodaje na italijanskem trgu. Na petem mestu je spet Fiat z lancio, sledi pa mu Renault, ki je prodajo glede na januar 1994 povečal za kar 30,6 odstotka.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKIlETALSKI PREVOZNIK
IZ ^lUBLIANg V JpRANKFlJRT J^ONDON j^JUNCHEN JSTANBUL jy|0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRAN0 piJNA.1 ^7 GRIČ H
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312

CERKNICA / SOLA
Naposled le nova kuhinja
Ker so staro kuhinjo zaprli, so bili prisiljeni zgraditi novo
Razširitev cerkniške osnovne šole z občinskim samoprispevkom so pred veC kot 15 leti načrtovali v dveh fazah. V prvem delu prizidka, ki so ga tudi dokončali, so zdaj telovadnica, jedilnica z razdelilnico hrane in nekaj učilnic. Do gradnje drugega dela, v katerem naj bi dobilo prostor Se sedem novih učilnic in kuhinja, pa sploh ni prišlo.
Odločba o zaprtju stare kuhinje, ki jo je leta 1993 izdal sanitarni inšpektor, pa je končno pripeljala do veC kot nujne odločitve o ureditvi nove šolske kuhinje. Prizidek, v katerem bodo poleg nove kuhinje tudi dve učilnici in zbornica, je šola zaCela zidati lansko poletje z lastnimi moCmi in denarjem. Kot je povedala ravnateljica šole Marija Lavrenčič, je bil to tudi edini naCin, da po veC kot 15 letih končno pridejo do prave kuhinje, saj v stari zaradi neustreznih pogojev že več kot leto in pol niso smeh več pripravljati toplih obrokov. Tako so bili prisiljeni hrano za več kot sto učencev, ki kosijo v šoli, dovažati iz podružnične šole v Begunjah.
ZaCeto gradnjo prizidka, ki so se je na šoli lotili z lastnimi amortizacijskimi sredstvi (projekte zanjo pa sta zastonj naredila domačina Spela Gosak in Josip Kavalir), so kmalu nato podprli tudi na občini. IS je gradnjo prizidka kot prednostno naložbo prijavil na natečaj šolskega ministrstva za sofinanciranje naložb v šolski prostor. Po zagotovilih ministrstva naj bi letos za naložbo prejeli 23
milijonov državnega denarja, približno toliko pa je oziroma bo morala prispevati tudi cerkniška občina. Prizidek naj bi bil končan letos, v prihodnjem letu pa naj bi preuredili tudi učilnico, v kateri je bila vsa ta leta za silo urejena kuhinja. Vrednost celotne naložbe znaša približno 80 milijonov tolarjev.
Tako bodo v Cerknici za nekaj Časa končno rešili prostorsko problematiko trideset let stare centralne šole, ki jo obiskuje veC kot šeststo otrok. Rešitev za sedem novih učilnic, ki so bile sprva predvidene v drugem delu prizidka, do katerega pa, kot že rečeno, pred petnajstimi leti zaradi odločitve, da s samoprispevkom raje zgradijo prav tako potrebni zdravstveni dom, ni prišlo, so namreč v tem Času poiskali drugje. Ker je šolsko poslopje, ki je imelo ravno streho, puščalo na nešteto koncih, so bili prisiljeni postaviti novo streho. Vodstvo šole pa se je takrat odločilo Se za nadzidavo stavbe ter tako pridobilo okoli 700 m2 novih površin za sedem učilnic. Vendar pa teh učilnic in nove strehe še danes ne bi bilo, Ce šoli ne bi pomagala številna cerkniška podjetja s svojimi strokovnimi delavci. Ti so namreč opravili vsa potrebna dela, pri tem pa je pomagal celotni šolski kolektiv. »Tako je morala šola plačati le material,« pojasnjuje LavrenCiCeva in se sprašuje: »Ne vem, Ce je še katera šola v Sloveniji tako reševala svoje prostorske težave, kot jih je naša.« Mateja Godejša
VIPAVA / AVTOCESTA
Vipavci podpirajo gradnjo avtoceste
Vipavski občinski svet je imenoval člane, ki bodo spremljali gradnjo
Vipavski občinski svet je namenil pozornost pomembnemu posegu v Dolini, pripravam na gradnjo avtoceste med Razdrtim in Selom, ki je tik pred izdelavo lokacijske dokumentacije. Med Razdrtim in Vipavo so bile v obravnavi tri različice.
Severna naj bi potekala tik pod Nanosom, najnižja po obstoječi cesti, zaradi Cesar bi morah zgradih nadomestno cesto po Dolini skozi Lozice, tretja, ki se zdi najprimernejša, pa se približuje obstoječi magistralki. Avtocesta mimo Podnanosa naj bi potekala skozi tunel, v Dolino bi se iztekla čez vojaška zemljišča, priključek za Kras pa naj bi bil v bližini sedanjega križišča za Mance. Kje natančo, še ni znano, zato tudi ni znano, ah bo poči-
vališče prizadelo obrtne delavnice v nekdanjih tankovskih garažah. Vlaganja vanje so bila izvedena na lastno odgovornost, je bilo rečeno.
Občinski svet je sprejel ajdovsko pobudo o oblikovanju sosveta, ki bo spremljal gradnjo in sodeloval z investitorji pri pripravi predlogov, ki naj bi bih v skladu s strokovnimi zahtevami in bi varovali interese občanov. Čeprav po statutarnem sklepu velja odločitev nekdanje ajdovske občine, ki je podprla gradnjo avtoceste, je vipavski občinski svet to storil še enkrat s posebnim sklepom. Ta naj bi prepričal javnost, da mislijo Vipavci zares in da si želijo sodobne cestne povezave. Opozorili pa so, da je odkup zemljišč za traso zastal.	(A. L.)
CERKNO / PREDAVANJE
Rovtarji so lahko tudi svetovljani
Miha Naglič o rovtarstvu in svetovljanstvu
V okviru tradicionalnih Dnevov kulture, ki jih prireja Kulturno društvo Cerkno, je cerkljansko poslušalstvo vCeraj prisluhnilo predavanju žirovskega rojaka, profesorja filozofije in kulturnika Mihe Naglica o rovtarstvu in svetovljanstvu.
Avtor se je s svojim naj-novejšim razglabljanjem v okviru Muzejskih večerov predstavil tudi idrijskemu občinstvu, tema pa posega v zgodovinske korenine in pojmovanje rovtarstva kot načina poselitve, obnašanja in svojstvene življenjske drže ljudi v geografskem trikotniku med Škofjo Loko, Logatcem in Idrijo oziroma Tolminom.
Na podlagi zgodovinskih virov, literature, predvsem pa čustvenega umetniškega doživljanja, s katerim so te
kraje v svojih delih zazna-movali znani slovenski intelektualci, slikarji, pesniki in pisatelji, avtor analitično ugotavlja, da ima pojem rovtarstva že vseskozi nega-tiven prizvok. Kot antipod svetovljanstvu, omikanosti in kulturni meščanski uglajenosti t. i. »ravnincev« ter »dolincev«.
Za rovtarstvo in rovtarje je značilen tudi individualizem, kijev svoji »zaplanka-nosti« in samozadostnosti lahko negativen, po drugi strani pa je z »oporo na lastne sile« zelo pozitiven, kar se danes kaže v dokaj uspešnem gospodarstvu na Idrijskem, Cerkljanskem, Zireh, Železnikih in drugih krajih. Rovtarski filozof Miha Naglic pravi, da je treba pojem rovtarstva rehabilitirati, saj njegov slabšalni pomen zakriva pravo vrednoto in bo-
gastvo teh odmaknjenih in hribovitih krajev, kjer so se rodili znani slovenski literati in likovni umetniki, kot so TavCar, Kosmač, Bevk, KavCiC, Grohar, Šubic, bratje Peternelj, Terpin, Mlakar, Podobnik in številni drugi slovenski razumniki, ki so se uveljavih tudi v širšem prostom. Velika imena dokazujejo, da se tudi sredi rovt z malo in veliko začetnico rojevajo svetovljani.
»Kaj pa mi, ki tu živimo?« se sprašuje avtor. Naglič je optimist, saj so rovta-rji prek sodobnih komunikacij vse bližje »ravnin-cem« in »dolincem«, toda pred tem bo treba izboljšah tudi druge zveze s svetom, zlasti ceste, ki te kraje poleg političnih in kulturnih lo-Cnic tudi miselno postavljajo na obrobje velikih urbanih središč. Roman Bric
NOVICE S PRIMORSKE
Življenje in delo Ivana Roba
NOVA GORICA - V Četrtek zveCer so v sklupu prirej ditev ob slovenskem kulturnem prazniku v knjižnici Franceta Bevka predstavili izbrana dela slovenskega pesnika in humorista Ivana Roba Življenje in delo. Knjigo z življenjepisnim prispevkom in ilustracijami avtorjevega nečaka, akademskega slikarja Ivana Ro-ba, in pisateljskimi spomini Igorja Torkarja je izdala in založila založba Branko d.o.o. iz Nove Gorice. Knjigo so predstavih prof. Bojan Bratina, igralec Janez Starina in založnik Branko LuSina.
Novo vodstvo OZ
NOVA GORICA - Na zadnjih volitvah so elani Obrtne zbornice izvolih svoje predstavnike v skupščino, ti pa predsednika in izvršni odbor. Mandat za skupščino OZ je dobilo 27 elanov, za predsednika pa so izvohh Sava Skomina, dolgoletnega uspešnega obrtnika. Na skupščini so izvolih tudi nov izvršilni odbor, na njegovo celo pa postavili dipl. ing. Mirana Mladovana; za podpredsednika je bil izvoljen Miran Pavšič. Izvršilni odbor je na prvi seji imenoval organizacijsko, oziroma kadrovsko komisijo. Tej se obeta veliko delovnih nalog, saj so se novogoriški obrtniki (v zbornici jih je več kot dva tisoč) porazdelili na štiri novoustanovljene občine.
Občni zbor veteranov
KOZINA - V tukajšnjem motelu je potekal občni zbor primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Ballila. Klub v svojih vrstah združuje nad 70 ljubiteljev starih avtomobilov in motmih koles z vse Primorske. Na lanskoletno delo so zelo ponosni: uspelo jim je brezhibno organizirah enodnevni rally Vipavska dolina, dvodnevno tekmovanje med Postojno in Ilirsko Bistrico, številne strokovne eksurzi-je in oglede avtomobilskih sejmov doma in po svetu-Pestro pa so si znah organizirah tudi družabno življenje. Podoben program so sprejeh tudi za letošnje leto. Na obenem zbom so volih tudi novo vodstvo. _____________________Novice zbral Vojko Cuder
_________NOVA GORICA / AKCIJA________
Pomoč goriškemu smučanju
Denar za športnike naj bi dobili z različico igre »Podarim - Dobim«
KOPER
Seminar
mladih
ekologov
Danes se zaključuje tridnevni seminar, ki ga je pripravila Zasavska ekološka skupina Ekos. Na seminarju v koprskem dijaškem domu se je zbralo 51 dijakov slovenskih srednjih sol. O sanitarni kakovosti kopališč na slovenski obah jim je predavala dr. Jelka Zupan iz koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo.
Ogledali so si ekološko ogroženo področje Škocjanskega zatoka pred Koprom, ki je pomembno gnezdišče redkih ptic in počivališče phc sehvk. Dr. Tone Strojin iz Slovenskega ekološkega gibanja pa jim je predstavil projet Zelene univerze, ki ga pripravljajo v SEG. Seznanili so se še s Slovenskim ekološkim gibanjem in revijo Okolje, ki jo je predstavil inženir Karel Lipič.
To je v zadnjem letu in pol že Četrti seminar, ki so ga organizirali prizadevni mladi ekologi iz Zasavja. Skupino Ekos so konec leta 1991 ustanovili tamkajšnji srednješolci. Predsednik Aleš Matko, ki je tudi najstarejši elan skupine, je zdaj star enaindvajset let. Kljub mladosti svojih elanov je ta skupina ena najbolj delavnih od približno petdeset okoljevarstvenih skupin in društev v Sloveniji. V domačem okolju so organizirah že dvajset očiščevalnih akcij, izvajajo raziskave javnega mnenja o problemih varstva okolja v Zasavju in skrbijo za osveščanje in vzgojo šolarjev. Januarja pa je izšla prva številka njihovega glasila Okolje Zasavja, s katero bodo svojo dejavnost in probleme varstva okolja še uspešneje približali občanom Zasavja.
Boris Vuk
Na Goriškem že šesto leto zapored poteka akcija »Pomagajmo goriškemu smučanju«. Podobna je vseslovenski akciji »Podarim - dobim«, le bolj skromna je. Z zbranim denarjem se lahko smučarji novogoriškega smučarskega kluba, ki letos praznuje 28. rojstni dan, bolje pripravljajo na naporna tekmovanja doma in na tujem.
V akciji, ki jo tako kot vsa leta doslej vodi SK Gorica z dokaj »močnima« generalnima pokroviteljema - Hitom in Zavarovalnica Triglav, d.d., Nova Gorica - sodeluje veliko podje-hj, družbenih in zasebnih,
nekatera tudi iz Italije. Darilne kartice - vsaka je vredna 200 tolarjev - se potegujejo za vrsto lepih nagrad, med katerimi je na primer tudi Citroenov AX. Med nagradami so tudi sedemdnevno počitnikovanje za dve osebi v katerih od slovenskih tophe, zimske počitnice v Bovcu ah sedemdnevni počitniški paket v hotelu s štirimi zvezdicami v Tuniziji ali Španiji ter številne druge.
»Zanimanje za našo akcijo, ki jo pomagajo propagirah časopisa Primorske novice in Oko, Radio Koper Capodistria in TV Primorka, je precejšnje,« pravi
predsednik SK Gorica Slavko Šuligoj. »Vse nagrade so vredne najmanj hsoC nemških mark. Prodane kartice imajo možnost bih večkrat izžrebane, zato svetujem, naj jih njihovi imetniki hranijo do konca akcije. Doslej smo opravili že dve žrebanji, vsakič pred kamerami TV Primorka. Do konca akcije bo še pet navadnih in finalno žrebanje. Prvo bo v petek, 17. februarja, zadnje - finalno, ko bodo v igri najveCje nagrade, tudi AX, pa bo 29. aprila. Rezultate vsakokratnega žrebanja objavljamo v Časopisih Oko in Primorske novice.«
Vojko Cuder
PIVKA
Učinkovito in brez političnih iger
Tudi četrtkova drug3 seja sveta nove občin® Pivka je pokazala, da gr® pivškim svetnikom pred' vsem za hitro in učinkovito reševanje težav nov® občine. Svetniki so namreč na pet ur dolgi seji obravnavali kar 25 točk razširjenega dnevnega reda in večino tudi sprejeli-Pivka je tudi prva m®3 sosednjima občinam3’ Postojno in Ilirsko Bistrico, ki je dobila občinskega tajnika. Na predlog župana Branka Posege s° namreč na to funkcij0 svetniki izvolili Ernesta Margona, elana sveta iz vrst SKD.
Svet je sprejel tudi začasno sistematizacijo d®j lovnih mest v občinski upravi. Ta bo na začetku štela tri zaposlene, in s(' cer že omenjenega tajnika, vodjo proračuna in tajnico. Postopoma ozirom3 v skladu z denarnimi možnostmi, kot je dejal župan Posega, pa naj m upravo razširili še z najmanj dvema resorjema: za družbene dejavnosti in gospodarstvo. Čeprav 5® ni znano, koliko bo »tuhtal« prvi občinski proračun, so se svetniki odločili za kar nekaj pomembnih nalog. Tako so spr®j jeli sklep o pridobitvi idejnih zasnov za ureditev vodooskrbe v občim Pivka, potrdili predlog 0 sofinanciranju obnove kotlovnice v pivškem vrtcu ter soglašali s priprav0 idejnih zasnov za nov° šolsko telovadnico. Pj1 tem pa je treba povedati* da sta zadnji dve nato201 povezani s kandidiranjem na republiška natečaja. na katerih imajo Pivcani m° žnost pridobiti do polovi ce potrebnih sredstev.
Mateja God®jsa
Nova računalniška oprema za slepe je darilo Uons kluba
NOVA GORICA - Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih iz Nove Gorice so v Četrtek, 9. februarja, izročili v dar tri računalniške komplete aparatur za brailovo vrstico. Sredstva v višini dva milijona in 830 tisoč tolarjev je prispeval novogoriški Lions klub. Nakupljene aparature je predsedniku novogoriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih Zvonku Hladniku predal predsednik kluba dr. Vasja Klavora. Po podelitvi je bila za vse povabljene gledališka predstava Veselje do življenja, ki jo je podarilo PDG.
Denar so novogoriški Lionsi zbrali v lanskem letu, in sicer ob pomoči likovnih umetnikov. Ti so podarili svoja dela klubu, Id je organiziral prodajno razstavo (v Hiši umetnikov v Goriških Brdih). Lionsi pa so zbirali denar tudi na svojem predstavitvenem večeru. Kar je se manjkalo, so prispevale Zavarovalnica Triglav, d.d., Nova Gorica, Tekstina Ajdovščina in Tiskarna Janežič. Predsednik kluba dr. Klavora je v nagovoru dejal, da bodo prizadevanja članov kluba Lions tudi v prihodnje tekla v skrbi za prizadete elane človeške družbe. Tekst in foto: Vojko Cuder
SPPBfliE
ZAKONA
0
10KA1NI
SANOUItAVI
Konec sporov med župani in svetniki?
v f ^LJANA - Čeprav je bilo Se pred začetkom delo-teh ^ n°V^1 jasno, da ne bo slo brez zapletov, je vendarle toliko, da je vlada pripravila obsežne spre-trrl'1 -'‘H dopolnitve zakona o lokalni samoupravi. Po-, ta jih je na Četrtkovi seji, na včerajšnji novinarski "terenci pa sta jih predstavila minister brez listnice Za ^f11 ^ovaCic in namestnik direktorja vladne službe vatormo lokalne samouprave Stane Vlaj.
dobrem mesecu dni, kar so bili izvoljeni no-obcinski sveti in župa-
in razreševal enega ali veC podžupanov; imenoval in razreševal naj bi elane
obravnavajo zadeve iz njegove pristojnosti in mu dajejo mnenja in predloge-
Naloge župana pa so opredeljene takole. Župan predstavlja in zastopa občino; občinskemu svetu predlaga v sprejem proračun in zaključni račun proračuna ter skrbi za izvajanje odločitev obcin-
Priložm
n°st za premislek o vseh slabostih in prednostih novih občin (Foto: B. Plavevski/BOBO) n*’ največ težav pov- nadzornega odbora ter
°Cajo nejasna medseboj-n rafmeiia in njihov odeš do upravnih enot ter Prasanja združljivosti Posameznih funkcij. Zato Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ateona o lokalni samou-P a|d - o njem naj bi se Poslanci se ta mesec izre-Da * na izredni seji in to Po hitrem postopku, lote-Predvsem teh vprašanj. sj.^Pomembnejše novo-> ki po Kovačičevih za-°o ovilih ne posegajo v snovo veljavnega zako-’ s° naslednje. Občinski n ai med drugim na P enlog župana imenoval
Člane komisij in odborov občinskega sveta; nadzoroval naj bi delo županov, podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; odločal naj bi o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom ali odlokom občinskega sveta za odločanje ni pooblaščen župan. Občinski svet lahko ustanovi tudi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. To pomeni, da občinski odbori (v korist krepitve položaja sveta) niso veC izvršilni organi občinskega sveta, saj le
OBISK DELEGACIJE EFTA
Kmalu podpis sporazuma o prosti tigovini
približevanje k tej skupnosti načeloma ni ovir
v LJUBLJANA - »Slo-,®mja ima vse možno-
EFt a V neLai tednih z EO podpise spora-j 111 0 prosti trgovini«, vCeraj po pogovorih s °venskimi parlamen-arci povedal generalni tekretar EFTE Kjartan tehannsson.
Na vprašanje, kdaj bo °venija lahko postala manica EFTE, pa je i govoril, da je potre-ko najprej podpisati v?°yazum o prosti trgo-potem pa morata , e strani skrbno prete-ati nadaljnje korake. d 1redsednik odbora ^2avnega zbora za go-Podarstvo Feri Horvat 6 na novinarski konfe-?nci povedal, da so ane delegacije parla-sntarnega odbora EF-
TA
seznanili s pogledi
Slovenije na vključevanje v evropske integracije in z našim gospodarskim sodelovanjem s tujino. Prednostna naloga pa je po mnenju obeh strani podpis medsebojnega sporazuma o prosti trgovini, zato se bodo od 20. do 24. februarja v Ženevi nadaljevala pogajanja o podpisu tega sporazuma. Delegaciji sta se pogovarjali tudi o tem, kako doseči višjo raven institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in Članicami EFTA. V prihodnjih mesecih naj bi tako predvsem temeljito proučili posledice, ki bi jih nase pridruženo ali polnopravno članstvo v EFTA imelo za obe strani. Na načelni ravni pa je bilo vCeraj
prvi med enakimi), lahko pa tudi enega ah veC podpredsednikov in imenuje sekretarja, ki predsedniku pomaga pri pripravi in vodenju sej. Kot občinske funkcionarje predlog zakona našteva člane občinskega sveta, župana in podžupana. Prvi naj bi svojo funkcijo opravljali nepo-klicno, kar pomeni, da bi bili upravičeni le do nadomestil, nagrad... Ali bodo župani poklicni, pa je odvisno od tega, kaj bodo zapisah v statut.
In kaj pravi predlog zakona o nezdružljivosti funkcij?
Funkcija elana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in elana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi. Svetnik tudi ne more biti načelnik upravne enote in ne more delati v državni upravi na tistih mestih, ki tako ah drugače zadevajo občino. Slednje velja tudi za župana in podžupana,
ki obenem ne moreta biti elana občinskega sveta in elana nadzornega odbora ter ne moreta delah v občinski upravi.
Predlog zakona govori tudi o teritorialnih spremembah, Čeprav vlada pripravlja nov zakon o postopku za ustanovitev občin. Predložene spremembe naj bi predvsem olajšale teritorialno preoblikovanje sedanjih občin in sicer na ta naCin, da za preoblikovanje (združitev, odcepitev) zadostuje že odločitev večine tistih, ki so' glasovali ne referendumu. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati občina za to, da je sploh lahko občina, pa ostajajo isti. Sicer pa je vladna služba dobila že kar nekaj pobud za teritorialno preoblikovanje, čeprav po njenem mnenju z njimi ni treba hiteh, saj je zdaj Cas za temeljit premislek o vseh slabostih novih občin in o njihovih prednostih.
Majda Vukelič
skega sveta; ima pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati; zadrži lahko objavo občinskega splošnega akta, ce meni, da je neustaven ah nezakonit; usmerja in nadzoruje delo občinske uprave, ki jo sicer vodi tajnik; določa sistematizacijo delovnih mest v upravi. Županu lahko pri delu pomaga podžupan, in sicer tako, da ga nadomešča v odsotnosh, oziroma lahko po njegovem pooblastilu opravlja tudi posamezne naloge iz njegove pristojnosti. Občinski svet izmed elanov izvoli predsednika (po položaju je le
ugotovljeno, da ni ovir za naše institucionalno približevanje EFTA, je Se povedal Horvat.
(M.B., foto: B. V./BOBO)
V Strasbourgu o enakosti in demokraciji
STRASBORG (STA) - Slovenski premier Drnovšek je imel vCeraj v Strasbourgu bogato diplomatsko dejavnost, saj se je srečal z visokima funkcionarjema Sveta Evrope Miguclom A. Martinezom in Danielom Tarschysom.
Medtem pa v mestu poteka tudi konferenca o enakosti in demokraciji, ki se je udeležuje delegacija slovenske vlade in državnega zbora. V razpmvah treh delovnih skupin sodelujejo direktorica vladnega Urada za žensko politiko Vera Kozmik, predstavnica tega urada Vijolica Neubauer, predstavnica odbom DZ za Zensko politiko Irena Oman in podpredsednik DZ Lev Kreft kot posebni gost Sveta Evrope. Konference se udeležuje tudi Levina Hribernik kot predstavnica nevladnih organizacij. Kot je povedala Kozmikova, se stališča v mzpmvah razhajajo predvsem pri vprašanju paritetne demokracije, tj. pri določanju deleža, ki ga imata oba spola pri zastopanosti na javnih funkcijah. Številne države so se v mzpmvah zavzele za spremembo zakonodaje, ki ureja politično življenje, tako da bi ženskam zagotovili zastopstvo v politiki. Delegacije so tudi ugotovile, da so kvote zastopniških mest na javnih funkcijah, ki so jih uvedle nekatere države, npr. Norveška 40 odstotkov za ženske, učinkovito sredstvo za doseganje enakosti in enakopravne zastopanosti spolov v javnem življenju. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Velika Britanija, Francija in Portugalska, so poudarile tudi pomen izo-braZevanja, ki lahko pomaga pri odpmvljanju stereotipnih predstav o ženskih in moških vlogah v družbi ter omogoči enakost od zibke naprej. Konferenca o enakosti in demokmciji se bo končala danes s tretjo, zadnjo plenarno sejo, na kateri bodo poročevalci delovnih skupin pod predsedstvom premiem Drnovska predstavili poudarke iz dvodnevnih mzpmv. Po plenarni mzpmvi bo Se sklepna konferenca, na kateri bo Drnovšek podal sklepno izjavo, konferenco pa bo sklenil generalni sekretar SE Daniel Tarschys.
Delegacijo parlamentarnega odbora za MO ERA je sprejel tudi predsednik DZ Školč
»Liberalni« miselni model
liHHiHHHHHHHHHiiHII
Vlasta Jalusic
Ce hočeš moja bit, pokaži mi Se rit
Svobodoljubnežem, ki jim smrdi enakost, tale pamflet ne bo po volji. Je antiliberalen in liberalizma ne daje pod narekovaj. Ne verjamem v noben, tak ah drugačen »resnični« liberalizem, ki se razlikuje od tega, ki ga izkušamo. Obenem sem, bog mi pomagaj v Sloveniji, saj to je kot »coming out«, po političnem prepričanju feministka. Oznaka feministka pa je, kot vsi vemo, v tukajšnji družbeni intelektualni in politični srenji psovka. Razen Ce dokažeš, da imaš dobro rit.
Nedavno je neki moj kolega, velik svobodomislec in liberal, odločno nastopil proti kvotam za ženske v (liberalnih) strankah in na volilnih listah: to ni liberalno, temveč prisila. Nedolgo po tem je nemška krščanska demokracija na izrecno vztrajanje kanclerja Kohla sprejela kvoto za ženske. In, glej ga šmenta, spet sem imela priložnost slišati globoko obžalovanje nekega krščanskega demokrata: spet se je našel nekdo, pa še Kohl povrhu, ki ženske »sili v emancipacijo«. Saj mora vendar biti zoprno za ženske, Ce zasedejo »kvotna« mesta. Potem pa, nekaj dni nazaj pamflet pravega liberala, ki je »liberalnim demokratkam« očital antiliberalnost, ker so menda »proti izbiri« pri porodniškem dopustu. Okrog mene se kar tare liberalov: od onih iz leta oseminštirideset do tistih, ki so brali veliko psihoanalize, in tretjih, ki se nikakor ne bi radi odpovedali liberalni svoboščini do trpljenja telesnih delov svojih strankarskih kolegic, predvsem tistih, ki ne kažejo preveč feministične agresije.
To bi nam, ženskam, pravzaprav moralo dah mislih. Ne o tem, katera stranka v Sloveniji je »prava« liberalna stranka, temveč o tem, katera ni liberalna in kaj pomeni liberalizem, ki tako prikupno baranta s številkami, telesi, seksualnostjo (ne da bi jo omenjal, seveda). Obstaja namreč ena, zares politična tema, ki bi jo nekateri radi spremenili v »strokovno«. Ob njej stranke kar tekmujejo, katera bo bolj »liberalna«: in ta tema je, simptomah-čno, vedno v povezavi bodisi s socialnim bodisi s političnim položajem žensk. Pa ne samo to, da stranke tekmujejo v tem, katera je bolj svobodomiselna, še bolj potem tekmujejo in pametujejo nekateri politični komentatorji - od Mladininih do Delovih, Dnevnikovih itd. Nikoli ne bi verjela, da je mogoče na svet spravih toliko liberalcev. Ce bo morda slovenski narod po ženski krivdi izumrl, liberalci prav gotovo ne bodo. Pri njih očitno en liberalec rojeva drugega, kot pri Milcinskem.
Ce so krščanski demokrah zaceli prve volitve z antiliberalnim pro life zavzemanjem, je bil končni rezultat ureditve abortusa v ustavi tipično liberalen: ženske niso dobile pravice, ampak »svoboščino«, svobodo izbire »odločanja«. Le da se takrat »za izbiro« niso zavzemali krščanski demokrah. Geslo »za izbiro« je postalo glavno geslo kampanje za ohranitev ustavne pravice o odločanju o rojstvih, vključno z abortusom. Seveda že takrat ni šlo za nobeno izbiro, temveč se je pod dvema sloganoma (za izbiro in za življenje) diskutiralo o tako rekoč naravni pravici ženske, ki jo država lahko »izbere« ah pa tudi ne.
Tokratno predvolilno obdobje se začenja drugače: krščanski demokrah nastopajo z geslom »za izbiro« za porodniški dopust (gre za starševskega). Prav zato jih bo podprlo mnogo sicer strankarsko drugače opredeljenih liberalov. Liberalnim demokratkam, ki so ob abortusu že enkrat nasedle na geslo o »svobodi izbire«, se prav zato Cmo piše. Napadali jih bodo z vseh strani, liberali v mavričnih barvah bodo uporabljali vse mogoče psovke, pa tudi pristni liberali znotraj stranke jim ne bodo dali miru. Tokrat so bile prvič prisiljene kritizirah liberalno geslo o »svobodi izbire« in reci, da gre za »formalistični liberalizem«. Z liberalizmom je podobno kot z demokracijo. Ne prvi ne druga ženskam ne dajeta enakih možnosti. In potem si morajo reformistke nenehno prizade-vah, da bi redefinirale tako liberalizem kot demokracijo, liberali in demokrah pa jim nasprotujejo. Tiste, ki jih nekateri en bloc, zato da bi jih po postkomunistično diskvalificirali, imenujejo afežejevske liberalne demokratke, so seveda pri poimenovanjih politike, ki jo zastopajo, storile kar nekaj napak, ki so vse povezane s tem, da se poskušajo (strankarska logika) ukalupih v »liberalni miselni model«. Najbrž bi jim sicer, tako kot so nekoC AFZ-ju, očitali ženski separatizem in jih postopno ukinili. Zakaj je ta miselni model tako dobrodošel, je v vzhodni Evropi jasno. Vrednote politične elite, ki je tu dominantno moškega spola, so naslednje: svobodno izražanje mnenja je mnogo pomembnejše kot aktivna participacija, človekove pravice so manj pomembne kot formalni aspekti demokracije. Enakost je manj pomembna kot svoboda itd. Moška politična elita je načelno proti vsaki politični prisili in se tudi v tranzicijskem Času spreneveda, da je država »nočni Čuvaj« in da se bomo svobodno ogranizirali sami. Menda po izbiri. Geslo »za svobodo izbire« je tako mogoče brati tudi kot enotno liberalno fronto proti povečani udeležbi žensk v političnem prostora, v strankah, parlamentu, vladi - proti enakosh torej. Je predpriprava na vseevropsko diskusijo o kvotah (določenem odstotku žensk v politiki in na volilnih listah), ki se je pri nas deloma že zaCela. Namreč, tovrstno »prisilo« bodo združeni liberali vseh strank poskušali na vsak način preprecih.
»PARTNERSTVO ZA MIR«
Avstrija je 25. partner zveze Nato
Mock podpisal sporazum
DUNAJ - Od včeraj naprej je tudi Avstrija partner Severnoatlantske vojaške zveze (Nato). Sklep o vstopu v »Partnerstvo za mir« je že konec januarja letos sprejela zvezna vlada, tozadevni okvirni sporazum o partnerstvu pa je včeraj na sedežu Nata v Bruslju podpisal avstrijski zunanji minister Alois Mock.
Avstrija je 25. država, ki je pristopila pobudi, ki jo je Nato sklenil 10. januarja lani.
Vključitev v pobudo Nata je bilo do zadnjega sporno vprašanje med socialdemokrati in ljudsko stranko, zato je sklep o vstopu tudi načelne narave, saj gre (vsaj zaenkrat) za postopno vključevanje
Avstrije v »Partnerstvo za mir«. O udeležbi pri konkretnih projektih bo vlada namreč odločala šele kasneje.
Tako se bo Avstrija v okviru »Partnerstva za mir« udeležila samo pri akcijah, ki so usmerjeni na ohranitev miru, ko gre za humanitarno pomoC ter pomoči pri naravnih katastrofah. Na zahtevo socialdemokratov se avstrijska vojska (vsaj zaenkrat) še ne bo udeležila klasičnih vojaških manevrov Nata.
2e ob sklepu zvezne vlade o omejeni vključitvi Avstrije v pobudo Nata je kancler Vranit-zky poudaril, da s tem ni ogrožena ustavno zajamčena avstrijska nevtralnost. Ivan Lukan
ATENTATI / DANES POGREB ŠTIRIH ROMOV
Večmilijonska nagrada za izsledovanje storilca
Policija išče rdeč avto s koroško registracijo
Ivan Lukan
DUNAJ - Nadaljnji uspeh varnostnih organov pri izsledovanju storilcev rasističnega terorja na Gradiščanskem; - vodi »vroča sled« celo na Koroško?
Po prstnem odtisu na ostankih rastreljivne pasti, ki je preteklo nedeljo v Obervvartu terjala življene štirih pripadnikov narodnostne skupnosti Romov, je notranje ministrstvo včeraj sporočilo, da zasledujejo konkretno sled: iščejo voznika osebnega avtomobila rdeCe barve s koroško registracijo iz okraja Šentvid ob Glinji.
Avto kot tudi voznika so prebivalci Obervvarta videli nekaj dni pred krva-
vim atentatom v Obervvartu, opis voznika pa se skoraj popolnoma ujema s fantomsko sliko atentatorju, ki je avgusta lani nastavil cevno bombo pred javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu.
Notranje ministrstvo je nadalje razpisalo nagrado v višini treh milijonov šilingov za informacijo, ki vodi k aretaciji storilca oz. storilcev atentata na Gradiščanskem in morda tudi na Koroškem. Gre za najvišjo nagrado, ki jo je doslej razpisalo ministrstvo za notranje zadeve.
V Avstriji je danes - Čeprav ne uradno - dan žalovanja. V Obervvartu bodo pokopali zahrbtno umorjene Rome, pogreb pa bo
hkrati velikanska demonstracija proti desnemu ekstremizmu in terorju v Avstriji.
Svojo udeležbo so mdr. napovedali zvezni predsednik Thomas Klestil, predsednik državnega zbora Heinz Fischer, ugledni predstavniki parlamentarnih strank, predstavniki vseh v Avstriji živečih narodnostnih in verskih skupnosti. Od žrtev političnega terorja pa se bo poslovila tudi večtisočglava množica.
Pogreb se bo zaCel ob 14. uri in ga bo avstrijska televizija neposredno prenašala. Pred tem bo žalna seja, ki jo bo priredil Avstrijski center za narodnostne skupnosti (CAN).
UNZ / SODNA OBRAVNAVAH
Eno leto zapora za pisca grozilnih pisem
Wieser: »Tragična figura«
LINZ - 22-letnemu mizarju Andreasa H. iz St. Georgena ob reki Gusen v Zgornji Avstriji, katerega je policija sredi novembra lani odkrila kot avtorja grozilnih pisem, odposlanih na slovenskega založnika Lojzeta Wie-serja v Celovcu, so včeraj sodili na sodišču v Linzu. Sodišče ga je obsodilo na eno leto zapora pogojno.
Sodnik je - kot že prej policija - prišel do spoznanja, da pri odpo-šiljatelju grozilnih pisem niso dane povezave z desnoradikalno sceno v Avstriji, motivi za grozilna pisma so bili težki in z družinskimi razmerami povezani psihični problemi, na katere je hotel opo-
zoriti s pošiljanjem grozilnih pisem.
Obtoženec je dejal, da si je zaradi obširnega medijskega poročanja o pisemskih bombah za adresata izbral slovenskega založnika Wie-serja, katerega osebno pa ni poznal.
Kot znano, je policija odkrila mizarja, ker je tri pisma oddal v kraju, v katerem živi, Četrto pa v nedaleč oddaljenemu Mauthause-nu. Izdala ga je tudi pisemska kuverta oz. njegova pisava.
Lojze VVieser, ki se je obtožbi priključil kot privatnik, je zaradi »tragičnih okoliščin« obtoženca zahteval le simbolično odškodnino v višini tisoč šilingov.
Ivan Lukan
NOVICE
KOROŠKA / OSREDNJA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU
Še naprej hude napetosti v avstrijskem državnem zboru
DUNAJ - Po škandalozni izjavi predsednika svobodnjakov Jdrga Haiderja, kijev sredo debati o des-noekstremisticnem nasilju v Avstriji imenoval koncentracijska taborišča v tretjem rajhu »kazenska taborišča«, je v državnem zboru prišlo do nadaljnjih spodrsljajev nekaterih poslancev. Najprej je nek svobodnjaški poslanec v razpravi o direktorju dunajskega Burgteatra Klausu Peymanu imenoval socialdemokratskega kulturnega ministra Rudolfa Scholtena za »norca«, koroška socialdemokratska poslanka lise Mertel pa je informacijo svobodnjaškega poslanca Holgerja Bauerjer, da je pred tremi leti neka oseba na zborovanju v Linzu napadla vodjo svobodnjakov Haiderja s streklenico. v kateri so bili snovi za proizvodnjo razstreljiva, komentirala s stavkom »To je tudi ena možnost«. Svobodnjaki so nato zapustili plenum ter zahtevah Mert-lov odstop. Le-ta je včeraj napovedala javno opravičilo in poudarila, da je s svojo izjavo hotela le nakazati »nadaljno možnost naslilja«. Klubska predsednika socialdemokratov in Ijduske stranke Kostelka in Khol sta s menila, da gre očitno in načrtno »dramatizacijsko kampanjo svobodnjakov«. (I.L.)
Praznično tudi v Celovcu
Govornik v Celovcu; Miroslav Košuta iz Trsta.
CELOVEC - Med koroškimi Slovenci se še ni zasidrala navada, da bi posebej in z veCjo pozornostjo obhajali slovenski kulturni praznik. Vzroki zato so morda tudi v tem, da se manjšina premalo zaveda ali pozna svojo lastno zgodovino in pomembnih dogodkov, ki so oblikovali slovensko kulturno zavest.
Osrednji slovenski kulturni organizaciji, Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveze (KKZ), toda tudi vse veC slovenskih društev zato skušajo to zavest krepiti med pri-
padniki manjšine s prireditvami na visokem nivoju.
Letos so take prireditve organizirali domača kulturna društva v Bilcovsu in Železni Kapli, osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku pa je bila v sredo zveCer v deželnem studii ORF v Celovcu, kjer se je zbralo lepo število Slovencev in tudi nemško govorečih prijateljev (slovenske) kulture.
Višek osrednje proslave, ki sta jo skupaj priredila SPZ in KKZ, je bil nastop trenutno najbolj perspektivne glasbene
skupine med koroškimi Slovenci, ansambla »Drava« iz Borovelj. Osrednji kulturni organizaciji so mu omogočile širšo promocijo nove kasete »Vse je pesem« z besedilom koroških pesnikov.
V slavnostnem govoru je Miroslav Košuta iz Trsta svaril pred razcepljenostjo slovenskega kulturnega prostora in pred upadanjem kulturne samozavesti kljub (ali zaradi) državne samostojnosti Slovenije. Dejal je, da imajo zamejski Slovenci »pravico zahtevati zase tudi skrb matične države, Ce že ne ljubezni«. (A.A.)
KULTURNI PRAZNIK / SIJAJNA PREŠERNOVA PROSLAVA V DVORCU FERSTEL
Slovenska kultura na Dunaju
Društvo »Ivan Cankar« je uspešno priredilo osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku - Kakih 400 Slovencev in prijateljev slovenske kulture prišlo na promocijo Slovenije
Igor Schellander
DUNAJ - Dvorec Fer-stel - ena najbolj reprezentativnih ustanov za prirejanje vrhunskih kulturnih in kongresnih dogodkov v središču avstrijske prestolnice - je tokrat na Dunaju živečemu slovenskemu občinstvu ponudila streho osrednjemu kulturnemu dogodku.
»Renesansa Prešernove besede« je bilo geslo letošnjega dunajskega slovenskega kulturnega praznika, ki je tokrat privabil približno 400 (ne samo slovenskih) gostov, kar je v Času osemletnega prirejanja Prešernovih proslav v avstrijski prestolnici vsekakor nov rekord.
Prireditelj - Slovensko kulturno društvo »Ivan
Cankar« na Dunaju - je slovensko in nemško govorečemu občinstvu poleg izvrstnega prizorišča ponudil predvsem kulturni spored, ki bo obiskovalcem zaradi svoje raznolikosti in kakovosti prav gotovo ostal v spominu. Z degustacijo slovenskih vin (pripravila Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije), razstavo slovenske sodobne arhitekture (v izvedbi DESSA -Trajne delovne skupnosti samostojnih delavcev in arhitektov) ter videopro-jekcijo »Panorama Slovenije« je bilo poskrbljeno za sproščeno vzdušje pred otvoritvijo večera, hkrati pa je bila to pri-
Minister Sergej Pelhan in veleposlanica Katja Boh na proslavi v čast kulturnemu prazniku. slika: Ludvik Škobrne
m er n a predstavitev so- žiscih podal glasbeni in dobne Slovenije.	pesniški izlet iz zgodnje-
Koncertni program je ga obdobja slovenskega nato v treh tematskih te- kulturnega prebujanja
(»Čitalnice« - tenor Marjan Trček ob spremljavi Andreja Jarca na klavirju) prek obdobja Franceta Prešerna (»Romantika« -recitacije Poldeta BibiCa in Veronike Drolc ob glasbeni spremljavi mandoline in ustne harmonike Vladimirja Hrovata, kitare Igorja Sajeta in harfe Bronislave PrinCiC) do glasbe 20. stoletja. V vrhunski izvedbi Slovenskega kvinteta trobil (Anton Grčar in Stanko Arnold - trobenti, Viljem Trampuš - rog, Stanko Vavh - pozavna. Žarko Rošker - tuba). ZaCetek in konec programskega sporeda je s plesom in narodno glasbo popestrila AFK France Marolt.
Osrednjemu kulturnemu dogodku dunajskih Slovencev so se odzvali
številni Častni gosti, med drugim so bili navzoči predstavniki avstrijskih strank, japonski in švedski kulturni ataše in predstavnica nizozemske ambasade. Iz Slovenije so prišli minister za kulturo Sergij Pelhan, predsednik Slovenske izseljeniške matice Mirko Jurak in Ludvik Bratuš, župan občine Ljutomer, ki je hkrati pokroviteljica SKD Ivan Cankar na Dunaju.
Predsednica društva Ivan Cankar Milena Simič je v svojem nagovoru izpostavila prizadevanja dejavnih elanov društva, sodelujočih umetnikov in svetovalcev ter kulturni menedžment Barbare Gangl, zlasti pa nepogrešljivo pomoC (tokrat še posebej) velikega števila pokroviteljev.
ri rožeiTT
Z. Huzjan razstavlja
CELOVEC - »Galerija Sikoronja« v Rožeku je svojo letošnjo razstavno dejavnost začela z razstavo del slovenskega slikarja, pesnika in kiparja Zdenka Huzjana. Razstava bo odprta do 26. februarja.
Galerija Sikoronja v Rožeku si je ustvarila široko priznanje v celotnem prostoru Alpe-Jadran s tem, da je postala močna vez med umetniki tega prostora ter da ima do svojih razstav Ijalvcev in stalnih obiskovalcev skoraj prijateljske
odnose.
Tako je bilo vzdušje kot običajno prisrčno, ko je bil ob prvi letošnji razstavi rožeške galerije predstavljen umetnik iz Ljubljane, ki na Koroškem še ni razstavljal - Zdenko Huzjan, Prekmurec po rodu, izredni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti ljubljanske univerze, je umetnik, v katerega se mora človek poglobiti, da dojame njgovo razseženost.
Ob predstavitvi Huzjana in njegovih del je konzul R. Slovenije v Celovcu Milan Jazbec govoril je o slikarju vesolja, ki nakazuje veličino kozmosa, izraža v simbiozi naravnih vtisov in lastnih misli smisel človeškega bistva.
Profesorica Ivana Kampuš je nato brala iz Huzjanove najnovejše pesniške zbirke »Zivalice« in tako dopolnila podobo umetnikove
osebnosti. (A.A.)
KULTURE
Skupen praznik je pravzaprav nujen, predvsem pa je skupna obveza za raznolikost kulture in umetnosti
Ze lepaki so zgovorni, saj kričeče izpisana eseda »pravic« jasno opozarja, da vzdušje r>a vsakoletnem slavju ne bo pretežno praženo. Dan slovenske kulture je - glede na Tažrnere - moral postati Dan pravic sloven-e kulture, nedeljsko osrednjo prireditev v Zaskem Kulturnem domu pa so skupaj pripravile Zveza slovenskih kulturnih društev, ovenska prosveta in Zveza slovenske kato-tske prosvete. Ljubiteljska kultura, kateri se e dolgo ne pišejo dobri časi, je to tradicio-_a.'n° slovesno priložnost tokrat želela upo-abiti predvsem kot opo-z°rilo-protest zaradi evzdržnega položaja ekaterih pomembnejših Pr°fesionalnih kulturno-,z§ojnih inštitucij. Zato !H ° jutri v Kulturnem ■ °®!J glavno besedo /j10-" Glasbena matica (v ° asbenem sporedu), okenski raziskovalni Uštitut, Narodna in štu-knjižnica in vojezični šolski center Spetru (z razstavami), srednja govornika pa °sta predsednika dveh JjSanizacij-pobudnic, in y~?,r Ace Mermolja za KD in Marij Maver za °vensko prošveto. p°u jutrišnjo osrednjo resernovo proslavo J^ju vprašali, kakšen
pomen pripisujeta skupnemu organiziranju osrednje prireditve, in kako je letošnji praznik postal dan pravic.
Ace Mermolja (na sliki spodaj):
1) "Pomen skupnega praznovanja slovenske kulture sloni na enostavni postavki. Nerazumno bi bilo, da narod, ki meni, da sta kultura in umetnost vredni praznika, ni sposoben najti minimalne kohezije, da skupno proslavi to, kar smatra za vrednoto. To ne pomeni enega kalupa za vso kulturo. Kultura in umetnost živita v razlikah:	razno-
likost pogledov, misli, Čustvovanj je njuna narava, smisel. Praznovati kulturo in Prešerna pomeni torej omogočiti, da lahko različni cvetovi cvetejo. Skupen praznik je skupna obveza za raznolikost kulture in umetnosti. Na tem velja vztrajati in presegati politične in druge spore, ki lahko lomijo tudi to osnovno
obvezo Slovencev.“
2) "Slovenci v Italiji smo dodali imenu praznika besedo pravica. Razlog je očiten. Ce italijanska vlada in parlament finančno ne podpreta naših kulturnih ustanov in organizacij, bomo Slovenci izgubili pravico do osnovnega kulturnega izražanja. Nevarnost je stvarna. V nelahkem prizadevanju za to pravico je prav, da sodelujemo vsi prizadeti. Bistvena je pozornost vseh naših ljudi do krvavega problema in bistvena je aktivna solidarnost Slovenije. Ce zmanjka kisika slovenski kulturi v »zamejstvu«, bo vsa slovenska kultura težje dihala. Tudi zato, ker so pritiski na Slovence v Italiji neprijazno sporočilo Slovenski državi..."
Marij Maver (na sliki zgoraj desno):
1) ”»Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet...« Mislim, da se Slovenci na tem robu slovenske zemlje lahko zberemo vsaj enkrat v letu prav v smislu Prešernove Zdravljice, ki je himna slovenske države, a
je bila že prej himna vsega slovenskega naroda. Tako se mi zdi, da je to naše srečanje nujno in v tem vidim pomen skupne Prešernove proslave."
2) ”Ni lahko počastiti slovenskega kulturnega praznika z izvirno zamislijo. Vendar pa nam letos ni šlo za iskanje izvirne zamisli, ampak smo se odločili za manifestacijo, ki naj slovensko in italijansko javnost opozori na krhke gospodarske temelje, na katerih slonijo naše kulturne ustanove, ki so eden pomembnih izrazov slovenske identitete v teh krajih. Slovenci v Italiji se ne moremo odpovedati nekaterim kulturnim ustanovam, Ce nočemo zdrkniti na raven folklorne skupnosti. Zato se moramo zavzeti za ohranitev in okrepitev osrednjih kulturnih inštitucij, ki nas ozna-mujejo kot narod. Zato je letošnja tržaška osrednja proslava kulturnega praznika osredotočena v opozorilo, da so v tem trenutku slovenske osrednje kulturne ustanove ogrožene. »Žive naj vsi narodi...« - da, a tudi predvsem slovenski."
GORICA / KULTURNI DOM
Od ponedeljka Srečanja z jazz glasbo
Prvi bo v letošnjem nizu nastopil ameriški klarinetist Don Byron s svojo skupino
Don n6riSki klari v Byron (na sli
Bn??,nedeljek 01 sla1?3 Srečanja | asb°- Niz konc 0Jlb letos go Črnska uprava j ?nšestiC, bo letos ni I akustiCno pj
KultV°rani’ in si Ukufnem domu.
Stir°L , aSloV lete
0l /t1 koncertov • ^ Jazz« oz. me ^drugimi g n,”1, zvrstmi, anikanje velikih
sla? ]e omogoCi Esb.em zvrsti 02 K1 ?lk°m, da so s Popestrili : ^ stih. Jazz j01
Van- niki 80 S6 in jam
raz?rti konce, na 9eni: impn 33 odru je preč
o? stvar> kar je omogočilo prep
tmi in tempo
in0?ke- Andski n drugih »ten pb<< glasbenih prireditelji g koncertov so 1 m1 "‘kal««
ki. so so eljavili pra
tam-n*U in pisan
aminiranega« je K°t smo že x dniali, se bo 1
?3 f tCel V P°n L ' februarja ob P? oder osred b »ske goriške , P°do stopili C b°n. James Zof Jnta), Edsel h??11)- Leo T » Milton C onikala) in Be
man (bobni). Mladi NewyorCan je začel glasbeno kariero v skupini Clarinet Family leta 1984. Sodeloval je s Craigom Harrisom in Ralphom Petersonom, Bobbyjem Previtom in Billom Frisellom, Ste-vom Colemanom in Cassandro VVilson. Leta 1991 je s plošCo Tu-skegee Experiment začel nastopati z lastnimi skupinami. Don
menzijo.
Jazz in tango, milon-ga in melodrama, trobenta in harmonika, Italija in Francija, E urico Rava in Richard Galliano. Drugi koncert goriških Srečanj z jazz glasbo nam bo predstavil dva med najbolj popularnimi sredozemskimi jazz glasbeniki. Enrico Rava je izven državnih meja najbolj znan italijanski jazzist.
Byron vključuje v svojo glasbo vse, kar diši po Ameriki: blues, sambo, salso, be-bop, latinski in avantgardni jazz in glasbo klemzer. V ljudsko glasbo vzhodno evropskih ju-dov se je Byron »zaljubil« že pred leti. Sodeloval je z morda najvažnejšim ameriškim klemzer glasbenikom, Nickeyem Katzom, kateremu je pred dvema letoma tudi posvetil posrečen album. Byro-nova glasba je torej zanimiva zmes različnih zvrsti, ki prav na odru dobi svojo pravo di-
Izkušnje, ki si jih je v letih šestdeset nabral v New Yorku so ga izredno obogatile. V zadnjih letih je zelo aktiven in vseskozi deluje s številnimi mladimi glasbeniki. Galliano je zaslovel v zadnjih letih. Njemu gre pripisati zaslugo, da je tudi harmonika dosegla vidno mesto v jazz glasbi. Skupaj bosta nastopila v torek, 21. februarja, vedno ob 21. uri.
Kulturni dom bo gostil tretji jazz koncert na pustni torek. Za veselo vzdušje bo tokrat poskrbela najvecja jazz
pianistka, Carla Bley. V Gorici se bo predstavila v triu, ki ga sestavljata še izredni basist Steve Svvallovv in saksofonist Andy Sheppard. Skupaj bodo predstavili program, ki se sklicuje na minimalizem in klasično tradicijo začetka tega stoletja.
Zadnji koncert bo v Četrtek, 16. marca. Tokrat bomo poslušali jazz v sozvočju z rockom in fusion glasbo v izvedbi skupine Tribal Tech, ki sloni na kitaristu Scott Hender-sonu in basistu Gary VVillisu, katerima bosta pomagala še bobnar Kirk Covington in kla-viaturist Scott Kinsey. Vsi so predhodno sodelovali z najbolj slavnimi imeni jazz-rock glasbe (Chick Corea, Joe Zavvinul, Wwyne Shorter itd.), skupaj pa so že deseto leto.
Nekaj dni prej, in sicer 6. marca, bo v večnamenskem središču v ulici Baiamonti že tradicionalni veCer z videoposnetki jazz glasbe. VeCer bo vodil glasbeni kritik Claudio Dona, sodelovali bodo gojenci tržaške glasbene šole 55.
Program letošnjih srečanj je izredno bogat, zanimanje je veliko. Prav zaradi tega svetujemo, da si ljubitelji jazza kupijo vstopnice v predprodaji, ki je že v teku v agenciji Appiani v Gorici in pri Utatu v Trstu.
Aleš VValtritsch
»Čarobni« klarinet Giore Feidmana
V tišini se zasliši pritajen zvok klarineta, šele nato luC obsveti Gioro Feidmana, ki se sprehodi skozi dvorano do odra, na katerem ga že Čakata kitarist Joseph Francis Basar in kontrabasist An-tony Falanga. Tako Giora Feidman, ki mu je sodelovanje v svetovni filmski uspešnici Schind-ler’s list prineslo dodatno slavo, običajno pričenja svoje koncerte. Drugih pravil - npr. vnaprej strogo določenega vrstnega reda skladb - ne spoštuje, učinkovitemu entreeju pa se ne odpove. Kot tudi ne navadi stalnega pogovarjanja z občinstvom, katerega mimogrede pripravi do petja. Sicer pa je tudi on pevec, kot pravi o samem sebi, in tudi glasba, ki združuje ljudi, je predvsem pesem.
»Pojoči klarinet« je v Četrtek zveCer nastopil v natrpani dvorani gledališča Miela, na vratih pa je velik napis »razprodano« zgovorno pričal, da gre za eno najbolj uspelih prireditev sezone. Ob lanskem nastopu v tržiškem Občinskem gledališču Feidman taksnega odziva publike ni doživel. Bistvenih razlik v predstavljenem sporedu ni bilo, v Trstu je seveda moral navdušeni publiki za dodatek odigrati še nekaj skladb iz filma Schindler’s list.
Glasba združuje in povezuje, v to je Giora Feidman, klarinetist s klasično glasbeno šolo, ki se je kasneje preusmeril v odkrivanje in izvajanje glasbe klezmer, trdno prepričan. Zato skuša nenehno vpletati publiko v dogajanje, ob kramljanju - pri tem
uporablja razne jezike - pa med igranjem še rad malo popleše (s tem poudari ljudskost glasbe) ali pa se gre nagajivega norčka (predvsem ko se približa jazz glasbi). Med značilnosti Giore Feidmana in njegovih spremljevalcev sodi namreč tudi stalno prepletanje skladb in glasbenih zvrsti. Tako klezmer motivi nonšalantno prehajajo v klasično glasbo (npr. Schubertovo), od priljubljenega Gershvvina pa je preskok k vzhodnoevropski ljudski glasbi, ki je pravzaprav nepogrešljiv element »židovske« glasbe, skoraj samoumeven. Giora Feidman pa ni mogel zatajiti niti rojstne Argentine in njenega tanga, kateremu je sledil poklon velikemu Astorju Piazzolli. Povezovalna nit vsega je bil Feidmanov »Čaroben« klarinet, ki ga je on zapisal univerzalnosti glasbe.
(hip)
Na sliki Giora Feidman s kontrabasistom Antonjrjem Falango.
PARIZ
Portretistka
Hotel de Sully, fotografska razstava Therese La Prat, od 8. februarja do 2. aprila, informacije na naslovu 62, me Saint-Antoine, 75004 Pariš ali po tel. 42 74 47 75, metro: Bastille ali Saint-Paul, razstava odprta vse dni, razen ponedeljka od 10. do 18.30 ure. Razstava, ki jo je Poslanstvo fotografske dediščine na začetku novega leta uvrstilo v svoj program, bo predstavilo fotografinjo Therese La Prat. Rodila se je leta 1895 v meščanski družini Cahen. Njeni bratje so nadaljevali očetovo pot, medtem ko se je Therese pod materinim vplivom usmerila v humanizem in umetnost. Tekoče je govorila angleško in nemško, bila je nadarjena violinistka in navdušena nad literaturo. Po neuspešni poroki z izdajateljem Le Pratom se je povsem posvetila fotografiji. Najprej je več let delala za Družbo morskih obveščevalcev. Tako je imela priložnost potovati po svetu. Najmočnejši vtis nanjo je naredil Daljni vzhod. Po 2. svetovni vojni se je usmerila izključno v portretiranje otrok, potem pa obrazov igralcev, gledališčnikov in drugih umetnikov. Portretirala je Jeana-Louisa Barrardta, Alaina Cunyja, Andreja Mauroisa, Paula Claudela, Georgesa Bracqua, Jacqesa Monoda in druge. Umrla je leta 1966. Ta razstava bo predstavila več kot osemdeset njenih del. Ob tej priložnosti bodo pri založbi Marval izdali tudi knjigo z naslovom Therese Le Prat s spremnimi besedili Arlette Grimot in Herveja le Golfa. (S. D.)
BERLIN
Prerez skozi zgodovino
Deutsches Historisches Museum, Unter den Linden 2,10117 Berlin, Bilder und Zeugnis-se der deutschen Geschichte, razstava je na ogled do nadaljnjega, odprto vsak dan razen ob sredah od 10. do 18. ure, informacije po tel. 30/215 02 0.
V berlinskem nemškem zgodovinskem muzeju so sredi decembra ’94 odprli razstavo, ki naj bi z umetnostnozgodovinskega gledališča na novo osvetlila nemško in s tem tudi evropsko zgodovino. Na 2.500 kvadratnih metrih razstavnih površin muzeja, ki je bil ustanovljen 1987. leta, je razstavljenih preko
2.000	eksponatov iz stalne muzejske zbirke, med njimi večina, ki po Času nastanka sodi v obdobje od začetka 6. stoletja do danes. Razstavni eksponati so kronološko razporejeni v 36 segmentov, poseben poudarek pa so organizatorji namenih tistim, ki sodijo v Cas prelomnih obdobij okoli let 1600 in 1800. Prerez skozi zgodovino 20. stoletja se osredotoča na obdobje med letoma 1914 - 18, leto 1933, 1945, zaključuje pa se z letom 1990 in združitvijo Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije. Eksponati, ki so razstavljeni pod skupnim naslovom Podobe in pričevanja nemške zgodovine, zajemajo številne umetniške predmete, slike, grafike, skulpture, pohištvo, dokumente, kovance in medalje, orožje, tekstilije, plakate, fotografije in uporabne predmete, ki naj bi obiskovalcem na novo predoCih del evropske zgodovine, predvsem pa skozi svojo raznovrstnost dopolniti posameznikovo pojmovanje preteklosti. Na sliki: E. in J. P. Petersen (1806) in Prodajalka krompirja (1775).	(M. T.)
LONDON
Auschvvitz
Imperial War Museum, Lambeth Road, London S El 6HZ, After Auschvvitz - Installations, razstava je na ogled od 23. februarja do 19. maja 1995, informacije na tel. 71/ 416 5000.
Ob obletnici zavezniške osvoboditve ujetnikov iz Auschvvitza so v londonskem vojnem muzeju pripravili razstavo, na kateri se z instalacijami predstavljajo štirje umetniki iz Francije, ZDA, Velike Britanije in Nemčije. Newyorcanka Melissa Go-uld (New York, 1958) skuša z instalacijo Nazi Wall-paper Store, predstaviti pomen besede Schaden-freude (škodoželjnost); v ta namen uporablja ilustracijo Brockhausovega slovarja iz 1935. leta in dunajske fotografije iz 1938. leta, ki prikazujejo poniževanje Zidov. Pam Skelton (Harrogate, 1949) je poleti 1993 obiskala Poljsko, Litvo in Ukrajino. Pod vtisom mest in krajev, v katerih so bila nekdaj taborišča, je nastala interaktivna instalacija Dange-rous Places - Ponar, ki sooča sedanjost in preteklost. Instalacija Lily Markievvicz (Munchen, 1961) razpira vprašanje židovskega življa v diaspori, francoski umetnik Jean S. Bieth (Cambrai, 1955) pa se z instalacijo Feniks, ki se dotika problema tistih literarnih del francoskih in židovskih avtorjev, ki jih je nacionalsocializem označil za prepovedane. (M. T.)
DUNAJ
Labirint
Die theater - Kunstlerhaus, Karlsplatz 5, 1010 Wien, gostovanje P.L. dance Com-pany: Spazio Sei, koprodukcija Posthof Linz in die theater Wien, koreografija in režija Elio Gervasi, predstavi 9. in 10. marec ob 20. uri, rezervacije in predprodaja vstopnic na blagajni gledališča od ponedeljka do sobote od 14. d018. ure ali po tel. 222/578 05 04/20.
Ujetost človeka v strukturo, iz katere ni izhoda, prostor, ki se v toku Časa modificira v labirint, hkrati z njim pa se spreminja tudi osebnost subjekta, je vprašanje, iz katerega je pri oblikovanju predstave Spasio Sei izhajal na Dunaju živeči koreograf italijanskega rodu Elio Gervasi (1953). Arhetipsko situacijo ujetosti v prostoru, ki je z eksistencializmom 20. stoletja dobila nove razsežnosti, Gervasi spreminja v labirint, v katerem se soočajo usode šestih protagonistov; njihovo intimno vsakdanje življenje postaja javno, frustrirajoče situacije in konflikti, ki izhajajo iz tega, pa postajajo osnova za boj med lovcem in žrtvijo, boj za premoč in iskanje poti k umišljeni svobodi. Projekt Spasio Sei, ki je nastal v koprodukciji z gledališčem Posthof iz Linza, je prvi projekt, ki je nastal v sodelovanju z omenjenim koreografom, ki se je iz klsicnega baletnega študija, ki ga je zaključil v Rimu (Centro nazionale di danza classica), preusmeril k sodobnim plesnim tehnikam in poglobljenemu študiju sodobnega afriškega plesa, kontaktnih improvizacij in sprostitvenih tehnik. Na sliki prizor iz predstave za šest plesalcev.	(M. T.)
PARIZ
Začasna nesreča
Nouveau Theatre Mouffetard, predstava Accident Provisoire, do 26. februarja, 0 20.45 uri, v nedeljo ob 15.30, trajanje 1-3 brez premora, vstopnice po 110 F, iiuo macije na naslovu 73, Rue Mouffetard,' 005 Pariš, metro Monge.
Predstava Začasna nesreča je dramsko delo, ki pripoveduje o veliki, samotni podeželski hiši. Med hudo zimo se tam znajde par, ki skuša znova priti skupaj. V prenaša nju težkih, bolečih spominov nista cisto ta ko osamljena, kot se jima zdi. K njima s za tečeta tujca in marsikaj se spremeni. Gre za dramski prvenec, ki ga je leta 1993 napis3 la igralka Lena Grinda. V njem tudi igr3. Studirala je dramsko umetnost, že dolg leta pa snema za televizijo in film in dela v gledališču. Na odru jo spremlja Jerzy RaC zivvilovvicz. Po končani varšavski Soli za dramatiko je vstopil v skupino Stary Teatr iz Krakova, kateri še danes pripada. Žano dni publiki so ga predstavili in obeneio proslaviti filmi Andrzeja VVajde. Leta 198 je prejel zlato palmo za VVajdovega Zete znega človeka. Predstavo je režiral Krzysz-tof Zanussi, ki se v taki vlogi tudi prviC predstavlja pariški publiki. Od leta 197 naprej, po končanih študijih fizike in ul' ma, deluje na gledališkem in opernem ter filmskem področju. Je dobitnik številnih filmskih nagrad, producent in pisatelj, ko tudi vodilni elan pomembnih mednarodnih institucij. Na stiki igralca L. Grinda in J. Radziwilowicz.	(S. D.)
SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / FOTO
EVROAGENDA
GLASBA / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FILM
HEILBRONN
Rolf Szymanski
Stadtische Museen Heilbronn, Deutschof-strasse 6, D-74702 Heilbronn, Rolf Szyman-ski - Der Leih als grossere Vemunft, od 17. februarja do 16. aprila, odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 17. ure, ob torkih in Četrtkih do 19. ure, informacije na tel 7131/56 31 51.
Nemški kipar Rolf Szymanski heilbronnski publiki ni neznan; že 1961. leta je heilbronn-sko umetniško društvo pripravilo prvo razstavo njegovih del, po štirih vmesnih razstavah pa se je tukajšnji publiki s tremi velikimi plastikami zadnjic predstavil 1985 v okviru skupinske razstave Heilbronner Skulpture-nalle. Najnovejša razstava del tega umetnika se - v nasprotju s predhodnimi - bolj kot na dela sama, omejuje na prikaz ustvarjalnega procesa; umetniški produkt Szyimanskemu namreč ne predstavlja enotnosti forme oz. celovitosti umetnine, temveč ga pojmuje kot seštevek parcialnih oblik in nesovisnosti v toku ustvarjanja, ki je kot odraz protislovij konca 20. stoletja pomembnejši kot umetnina sama. Na razstavi - pripraviti so jo v sodelovanju treh nemških muzejev oz. galerij, Mestnega muzeja iz Heilbronna, Magdeburškega muzeja in Gerhard Marcks Haus iz Bremna -so zato predstavljeni predvsem modeli v mavcu in skice, mnogi izmed njih kot osnova za nikoli dokončane umetnine. Na sliki: R. Szymanski, Sedem matih fragmentov, mavec - bron, 1993/94 (detajl)
LINZ
Dnevi plesa ’95
Tanztage, Posthof, Posthofštrasse 43, 4020, Linz, od 16. marca do 21. aprila 1995, informacije in rezervacije po tel 732/ 77 05 48.
V okvira vsakoletnih dnevov plesa v Linzu, se bo tudi letos v osrednjem programskem sklopu zvrstilo šest skupin iz Amerike, Kanade, Nemčije in Avstrije. Iz ZDA prihajata dve skupini; iz San Francisca Lewitzky Dance Company, ki jo od ustanovitve 1966. leta vodi legendarna Bella Lewitzky, z vzhodne ameriške obale pa »akademik med ameriškimi koreografi« Ralph Lemon s skupino. Predstave Ralpha Lemona, ki je sicer študiral književnost in teatrologijo in ki danes velja za enega najpomembnejših koreografov 80. let, zaznamujejo eruptivna energija, inovativnost in »Cisto gibanje, glasba in napete mišice«. Iz Toronta prihaja skupina Dance Ma-kers, ki že peto leto deluje pod umetniškim in koreografskim vodstvom Sergea Benatha-na in si je s plesnimi predstavami, kot so Lepotica zveri, Stare mame letijo v nebo in Kronika preprostega življenja zagotovila širok krog občinstva. Nemška plesna skupina Pla-uen Dance Company prihaja s predstavo v koreografiji in režiji Ute Raab, ki se ob Evi Math predstavlja tudi kot soavtorica libreta na glasbo Sama Auingerja. Zadnji festivalski dan se bo predstavila skupina koreografinje in vodje plesnega oddelka na Braknerkonser-vatoriju Ester Linley s plesno gledališkim projektom Plesi izobčenih, ki govori o vprašanjih manjšin in židovstva v času nacizma. Na stiki: festivalski plakat.	(M. T.)
AMSTERDAM
Apologet
abstrakcije
Haags Gemeente, Stadho-uderslann 41, 2517 HV Hague, Piet Mondrian -retrospektiva, razstava je na ogled do 30. aprila 1995, odprto od torka do sobote od 9. do 21. ure, ob nedeljah in ponedeljkih od 9. do 18. ure, informacije na tel 70/338 1111. NajveCja letošnja razstava v osrednjem muzeju nizozemske prestolnice je posvečena petdeseti obletnici smrti holandskega slikarja, likovnega teoretika in soustanovitelja skupine De Stilj, Pieta Mondriana (r. 1872). Čeprav je Mondriann znan predvsem kot avtor številnih kompozicij, ki jih sestavljajo kvadrati v treh osnovnih barvah,obrobljeni z rastrom Cmih linij, razstava prek 160 del, ki prihajajo tako iz evropskih kot ameriških galerj in muzejev, vendarle skuša kar najceloviteje predstaviti celoten umetniški opus tega slikarja od začetniških platen, prek niza del, nastalih na otoku VValchem, na katerih se v različicah pojavljajo peščene sipine, vse do slik ter risb, ki so nastale v Času bivanja v Parizu in Amsterdamu. Posebno mesto zavzemajo dela, ki jih je Mondrian ustvaril v letih pred smrtjo v Času bivanja v Londonu in ZDA, ko je njegovo slikarstvo doseglo skrajno formalno redukcijo.	(M. T.)
BREGENZ
Prostor breztežnosti in čas sanjskosti
Bregenz Friihling ’95, gostovanje francoske skupine Compagnie de Danse-Philippe De-coufle: Petites Pieces Montees, petek 10. in sobota 11. marca ob 19.30 uri, informacije, rezervacije in prodaja vstopnic, Bregenz To-urismus, Anton Sdmeider Strasse 4a, 6900 Bregenz ati po tel. 5574/42291-0 in 43391-0. V okviru prireditev, ki potekajo pod skupnim naslovom Bregenška pomlad’95, se bo 10. in 11. marca s plesno gledališko predstavo Petites Pieces Montees predstavila pariška skupina, ki jo vodi mladi francoski koreograf Philippe Decoufle, svetovni javnosti morda najbolj znan kot režiser in koreograf slovesnosti ob odprtju in zaključku XVI. zimskih Olimpijskih iger v Albertvilleu. Plesna gledališko predstava za enajst »plesalcev«, ki je praizvedbo doživela lani v Parizu, je svojevrstni spoj plesa, akrobatike in slapstika. Je gledališče, ki združuje vse umetnosti in v katerem je mogoče prav vse. Je prostor breztežnosti in Cas sanjskosti, spektakel, v katerem si na podvojeni trapezasto oblikovani kovinski konstrukciji v pridušeni svetlobi nizajo nenavadne, slikovite in na trenutke humorne fantazijske podobe. »Uplesnjene« fantazmagori-je in slikoviti kostumi, igra luCi, barv in glasbe tako še vedno ostajajo atributi najnovejše Decouflejeve plesne kreacije, ki jo je kritika ob pariški premieri označila z besedo - senzacionalno.	(M.T.)
MARSEILLE
Pomembno je igrati
Friche la Belle de Mai, performans Uj’ peu plus loin, 23., 24. in 25. februar ob 20.30 uri, informacije na naslovu prizori' SCa, 41 rue Jobin, 13003 Marseille, tel. 91 05 87 70 ati pri Marseille Objectif DansC' 21 rue de la Repubtique, 13002 Marseille-tel. 91 90 74 91.
V izvedbi Le Groupe Dunes, neodvisne skupine za sodobni ples iz Marseilla, ki jo p°b' pira Ministrstvo za kulturo in frankofonijo in mesto Marseille s pomočjo Regionalnega sveta PACA, nastaja performans s skupnim naslovom Heu! Et autres Bruit (Glej no! in drugi šumi). V celoti bo predstavljen v novem-
bra, v februarju pa si lahko ogledamo pr'3’ tridesetminutni del, Un peu plus loin (Ne daleč proč). Koncept, realizacija in scenogran) so delo Madeleine Chiche in Bernarda Mi srachija, glavno režijo pa je prevzel Bruno Faucher. Ustvarjalce v njihovi umetniški kr®-aciji vodi predvsem zanimanje za sedanji trenutek, aktualnost občutij in možnosti, s katerimi jih lahko izpovemo, zaznamo. Ples je 23 njih medij, prek katerega postavljajo vpraS3' nja, se dotikajo dragih sredstev, filma ati vi dea in zvoka. Rabi jim za resnično polje izkušnje, ki neločljivo povezuje plesalce in gl®' dalce. Njihovi spektakli so odprte narave m so zasnovani za okolje različnih gibljivih komunikacij in materialov, ki jim pomagajo p° množiti gledanje samo in odkriti nove zveze. Vse skupaj pa je samo igra, ki jo je vredn igrati. Na sliki prizor iz predstave. (S-
KULTURA
Sobota, 11. februarja 1995
NA KRATKO
Slovesna otvoritev 45. Beriinala
filmski festival v Berlinu je v sohi -V P1^08!01!!1 legendarnega Zoo-Palasta in ob pri-mosti blizu tisoč povabljencev odprl nemški predse-Roman Herzog. V počastitev stote obletnica filma zatem predvajali restavrirano kopijo kratkega filma gy^riev nemškega filma Maxa in Emila adanowskyja, ki so ga Berlinčani premierno videli P av pred stotimi leti. Prvi celovečerni film, s katerim fii ,sfival tudi uradno začel, pa je hkrati tudi prvi ].	’ se od združitve NemCij ukvarja s padcem ber-
mskega zidu, hkrati pa je po nekaj letih tudi ponovno .-^mški film, ki otvarja festival - film Margarethe von mtta Obljuba. Maigaretha von Trotta, znana po pohti-^n° ^gaziranih temah v svojih filmih (Svinčeni časi, °sa Lmcemburg), se je tokrat odločila za prikaz skoraj me zgodovine berlinskega zidu prek zgodbe dveh jubljencev, ki ju loCuje in ki se po nekaj srečanjih Prav na dan padca zidu končno tudi združita. Pri pisalu scenarija ji je pomagal Peter Schneider, oster opa-valec in poznavalec procesa združitve NemCij. Film Uvrščen v tekmovalni del festivala, med obiskovalci ^suvala pa že pričakujejo Roberta Redforda in Alaina 6 ona, včeraj pa ga je že obiskala tudi vdova Busterja oatona Eleanor, ki je iz rok direktorja festivala prejela mRro Beriinala. (AFP, Reuter, V. R.)
j^tricia Kaas tudi leta 1994 ■toncoska izvozna uspešnica
PARIZ (dpa) - Francoska pevka Patricia Kaas (Mademo-jS6lle chante le blues - Gospodična poje blues) se je tudi a 1994 izkazala za najvecjo francosko izvozno uspe-oo, saj so v tujini njen album Je te dis vous (Vikam te) P odali v vec kot milijon izvodih. V zahvalo vsega naro-oo 28-letna pevka iz Lothringena 13. februarja na po-eutvi francoskih glasbenih nagrad prejela Častnega vi-Ra, S to nagrado so jo nagradili že pred tremi leti za )eno spremljavo v Prizorih iz življenja (Scenes de vie), ^uucoski izvozni uspešnici leta 1991.
Odkrili neznano Renoirjevo jedkanico
SYDNEY (Reuter) - V majhnem avstralskem mestecu med zaprašenim kupom različnih predmetov neda-o odkrili jedkanico francoskega impresionista Au-
0	sta Renoira; pred leti jo je kot nagrado za vzrejo pra-fv dobil zdaj že pokojni živinorejec. Pred letom dni
|)e nek prebivalec VVagga Wagge predstavil na spo-idvS^. mestni razstavi. NihCe ni niti pomislil, da je
1	kanica delo slavnega Renoirja, šele strokovnjak-otrzervator iz bližnje univerze Charles Sturt je postal uujo pozoren. Njena vrednost je ocenjena na 23.000
Goriških dolarjev.
JJvič na plošči zadnje skladbe G|enna Millerja
ONDON (Reuter) - V kratkem bo na plošd prvič iz-o 20 zadnjih skladb Glenna Millerja, ki jih je ta sla-mt ameriški glasbenik posnel v londonskih studiih Abbey Road le dva tedna, predno je decembra 44 njegovo letalo izginilo nad Rokavskim preli-A' istih studiih so 20 let pozneje svoje prve skla-6 Posneh tudi Beatlesi. Po 50 letih so avtorske pra-ce izvajalcev potekle in so postale last studia, zato , ejp vodstvo odločilo, da zadnje Millerjeve skladbe ^ izda. Na starih posnetkih je izvajalka štirih pe-1111 Pevka Dinah Shore.
GLASBA / POGOVOR S SOPRANISTKO SOPHIO LARSON
Princesa smrti, hči neba
LJUBLJANA -Turandot je princesa ljubezni in princesa smrti, utelešenje Ženskosti, katere erotični izziv lahko moški premaga ali mu podleže. Zato spada Turandot med umetniške stvaritve, ki po svetu stoletja strašijo kot »femme fatale«. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pa bo nocoj rojena tudi ljubljanska Turandot, da prinese svež veter v naSe operne loge. Gre že za tretjo uprizoritev spektakla, ki ga je na oder postavil režiser, scenograf in kostumograf Pet Halmen. Nekatere soliste, ki so peli v predstavah salzburškega deželnega gledališča, bomo sliSali tudi v Ljubljani. V naslovni vlogi bo nastopila Sophia Lar-son, ki je mednarodno kariero začela leta 1986, ko je v veronski Areni pela v Puccinijevi operi Dekle z zahoda. Umetniška pot jo je vodila v naj-veCje svetovne operne in koncertne hiSe.
Sodite v tisto maloštevilno skupino umetnic, ki pojejo velike dramske vloge italijanskega in nemškega repertoarja. Turandot pa je vloga, ki jo pojete največkrat. Zakaj?
Vloga je zelo zahtevna, še posebej za glas, pa tudi za samo uprizoritev. Princesa je hladna in prav nic prijazna. Gre za eksotično pravljico o boju med spoloma. Kljub temu je vloga fantastična. Turandot ima edinstveno mesto med Puccinijevimi operami
in sploh širši izrazni razpon kot katerokoli drugo operno delo. Zelo malo je sopranistk, ki lahko nastopajo v tej vlogi. To me še posebej navdušuje, saj zmorem nekaj, kar ne bi mogli vsi. V vlogi Turandot so me poslušali že po vsem svetu, od Torina, Rejkjavika, Bonna in Bremna do Varšave, Pretorie, Sao Paola in Helsinkov.
Turandot so nadeli najrazličnejša imena in oznake. Zenska življenja - devica smrti. Popo-
tnica skozi stoletja. Utelešenje ženskosti. Boginja zmage? Tudi očitali so ji marsikaj. Predvsem konec. Pa vendar, kje se skriva Car Turandot?
Se posebej mi je všeC sprememba ledene princese v ljubečo žensko. Vse do predzadnjega prizora ostane nedostopna boginja uničevanja nečloveška in brezčutna. Turandot je princesa smrti, ni zemeljsko bitje, ampak »la figlia del cie-lo« - hci neba. V tretjem dejanju pa spozna, da obstaja tudi ljubezen, ne samo smrt. Prevzame jo poljub mladega moža Kalafa. Car Turandot se pravzaprav skriva prav v tem, kar mnoge najbolj moti. V tej nenadni spremembi, ki daje smisel življenju.
Ljubljana se je odločila za »moderno« Turandot, Čeprav je verjetno kar nekaj takih, ki imajo rajši »klasične« različice. Nekaterim se zdi, da mora pravljica paC ostati pravljica. Je mogoče (in smiselno) pra-
G. Puccini: Turandot
Koprodukcija z Deželnim gledališčem Salzburg in Opero iz Nice ter SNG Opero in baletom Ljubljana. Režiser, scenograf in kostumograf Pet Halmen, asistent režiserja Erič Vigie, zborovodja Kristijan Ukmar, dirigent Andrea Licata, Turandot Sophia Larson, Kalaf Bruno Sebastian (Alberto Cupido zaradi bolezni ne bo nastopil). Premiera nocoj ob 19. uri, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, predstava traja približno dve uri in petinštirideset minut, odmor po drugem dejanju, vstopnice po (premiera in prva ponovitev) 6.000, 4.500, 3.500, 2.500 SIT.
Režiser, scenograf in kostumograf Pet Halmen je postavil dogajanje Puccinijeve nedokončane opere Turandot - orientalske pripovedke - v dvajseta leta tega stoletja. Libreto je spremenil tako, da je začetek opere postavil v prolog. Druga noviteta je epilog, originalni konec Franca Alfana, ki je dokončal opero. Turandot se dogaja v Puccinijevem Času v njegovi delovni sobi in v njegovi glavi. Na smrt bolni skladatelj doživlja Turandot po svoje - z muko in bolečino, s prividi. Prikazujejo se mu osebe iz filma dvajsetih let. Pravljica o ledeni kitajski princesi pa se v zadnjem dejanju nepričakovano spremeni. Poljub Kalafa jo prevzame in spozna, da na svetu obstaja tudi ljubezen. (T. F.)
Fotografija / william henry fox talbot in njegov družinski krog v mg
Prve krajine, tihožitja in portreti s papirnih negativa
j ® L J AN A - V spo-	oziroma talbotipijo, ki je z	kršno poznamo danes. Fox	širše uveljavila šele v pet-	ga negativa. Njej
„J. Prostorih Moderne	obstojnimi papirnatimi ne-	Talbot je svoj postopek ta-	desetih letih 19. stoletja,	kritja sta nadalje’
ya en,e )e na ogled razsta- gativi omogočila poljubno koj po izumu patentiral in ko je Fox Talbot delno inovacijami dr ’ Posvecena enemu naj- število pozitivov), ki po obdržal monopol nad omilil pogoje svojega pa- John Dillwyn L na1"6 a ne^Sih Pioniriev	splošnem prepričanju po-	njim; uporaba kalotipije je	tenta. Petdeseta leta pome-	Nevil Story Ma:
Področju fotografije,	meni temelj fotografije, ka-	bila zato zelo draga in se je	nijo zlato dobo papirnate-	sta se poročila
ganvi uii-iuguuiia puijuuiiu	nuj pu 1Z.U111U ptlLGllLllčU 111	KU JU T UA IčilUUl U U1II (
’ Pnsvecena enemu naj-	število pozitivov), ki po	obdržal monopol nad	omilil pogoje svojega pa
na1”6 a ntJSitl Pionir)ev	splošnem prepričanju po-	njim; uporaba kalotipije je	tenta. Petdeseta leta pome
Angležu^11- toto8rafiie’	meni temeli fotografije, ka-	bila zato zelo draga in se je	nijo zlato dobo papirnate
F°xu Tal^rfSoT---------------------
77) in njegovemu družinskemu krogu. Razstava Prinaša obsežno predsta-;ltev fotografij, izdelanih P° originalnih negativih,
Pripravil pa jo je Britan-ski svet iz Londona.
, vvilliam Henry Fox Tal-°t je 31. januarja 1940, le ekaj tednov za javno Predstavitvijo postopka rancoza Louisa Daguerra agerotipije, postopka, ki L 0Ino.8ocil unikatne pozive, ki so temeljili na po-8rebreni bakreni plošci) gnjevi umetnostni dru-1 v Londonu predstavil
DnstrvnnL- n^l ~i-:	: t „
. ^onaonu predstavil VoJ Postopek (kalotipijo
sta se poročila družino, in ki st na tudi na razsti skega sveta.
Pomembna te bo v Moderni £ ogled do 12. mai okoli 90 del in p katere najzgodr grafske posneti portretov, tihoži žanra, spremlja ] log z uvodno šti Rogers z Oddelk alno umetnost " sveta. ''' '
tOV iicganv z.,
okna v velikoE avtorjevim kc ki velja za pn negativ v zgoi grafije.)
f'-
Sophia Larson (Foto: B. V./ BOBO)
vljice na odru posodabljati?
V	številnih gledališčih in opernih hišah uporabljajo vse veC modernih prijemov. Seveda to ni vedno dobro. Pa vendar je postavitev »moderne« Turandot izvrstna. 2e sama ideja o koprodukciji z Deželnim gledališčem iz Salzburga in Opero iz Nice ter z ljubljansko Opero je bila dobra. Že pred leti so lahko obiskovalci na ljubljanskem odru videli klasične različice Turandot. Zdaj bodo imeli možnost te primerjati še z moderno režijo. Gledališče mora živeti, biti barvito in izbirati vec poti, ne le ene.
V	naslovni vlogi ste peli že v predstavah salzburškega Deželnega gledališča. Predstava je dosegla uspeh, kritike
so bile odlične. Je Hal-menova Turandot zaživela med solisti in orkestrom ljubljanske Opere in ali bo nocoj zaživela tudi na ljubljanskem odru?
Orkester ljubljanske Opere je zelo zelo dober. Moram priznati, da me je to prijetno presenetilo. Tudi solisti so izvrstni. Vsi skupaj pa smo trdo delali. Ne vem, ali bo Halmenova Turandot nocoj zaživela tudi na ljubljanskem odru, vendar si to močno želim. Nisem še prebrala programskega lista, vendar upam, da je v njem vsebina dobro pojasnjena. Bolj ko bodo obiskovalci Puccinijevo delo razumeli, lažje ga bodo sprejeli. Prav gotovo pa je »moderna« Turandot noviteta tako za izvajalce kot za občinstvo.
Tanja Fajon
Uspeh Zadnjih Mirojevih sanj
V Vidmu se je zelo uspešno zaključila velika likovna razstava, ki je nosila naslov Zadnje Mimjeve sanje. Razstava je bila zelo zanimiva predvsem za ljubitelje nedavno umrlega Španskega umetnika, ki je bil sodobnik in prijatelj vseh večjih likovnih umetnikov tega stoletja. In prav to navezanost na svoje sodobnike, kolege in prijatelje, so na razstavi zelo lepo pirkazali, saj so pripravili instalacijo fotografij, ki so imele Človeško obliko in velikost v naravni obliki. Cmo bela instalacija v nekdanjem prezbiteriju cerkve je vsakogar pritegnila predvsem zato, ker človek zelo malokrat vidi v naravni velikosti fotografije vseh ali skorajda vseh velikih umetnikov tega stoletja. Joan Mrd je bil namreč na tej instalaciji v družbi z 71. umetniki, med katerimi velja našteti vsaj te: Aragon, Roualt, Leger, Le Corbusier, Giacometti, Arp, Char, Tzara, Eluard, Moore, Matisse, Satie, Chagall, Bunuel, Cage, de Chirico, De-snos, Picabia, Gris, Prevert, Duchamp, Picasso, Kandinsky, Hemingway, Ernst, Ray, Braque in Se hi lahko naštevali v nedogled.
Mirojeva razstava v Vidmu je bila potujoča razstava (sedaj gre na Japonsko] zadnjih del velikega Španskega umetnika, Id je zadnja leta svojega Življenja prebil na otoku Palma de Majorca, kjer je tudi veliko ustvarjal. Razstava je zavzemala to obdobje in je v Videm prinesla največ mešanih tehnik in grafik večjega formata. Mirbjev slog je poznan shsemu krogu ljudi in ne samo ljubiteljem modeme umetnosti, saj ga odlikuje tista »zracnot« in samosvoje slikarske poteze in barve, ki umetnika delajo takoj razpoznavnega. V Vidmu pa smo si na razstavi lahko ogledah Se večje Število slikarskih del, ki so nastala takrat, ko se je Joan Miro srečal z japonsko kulturo, z japonsko pisavo in pa z filozofijo zen. Za Miroja je značilno to, da ljudi razdeli, saj ni vsem vSeC, posebno njegovo abstrahiranje v nedogled ne. Na videmski razstavi pa je bilo precej slik, ki so lahko pepricale v umetnikovo vrednost se take neverne Tomaže. Na večjih platnih si lahko zaslutil lahkotno potezo Mirbjevega čopiča in njegovo prepričanje v svoje slikarstvo.
Poglavje zase je bila razstava v razstavi, saj je organizatorjem uspelo v Videm pripeljati tudi Mirojevih 15 plastik, kipov manjšega formata, med katerimi domala vsi poznamo vsaj njegovega L’Equilibriste iz leta 1967. Vse plastike so iz brona in domala vse tudi unikati, kar je za take vrste mzstave prava redkost. Na razstavi Mirbjeve zadnje sanje je bil večidel razstavljenih slik napravljen v mešani tehniki, veliko pa je Miro za svoja dela uporabljal olje, akril, svinčnik. Ce bi sKuSal izluščiti iz razstave najboljša dela, potem ne bi mogel brez teh velikih platen, ki niso imela naslova, govorila pa so o veliki
z naslovom
Jurij Paljk
SVET
18
Sobota, 11. februarja 1995

ČEČENIJA / PO UMIKU DUDAJEVE VOJSKE
»Najhujše gorje je verjetno za nami«
V Groznem je ostalo samo sto tisoč ljudi
GROZNI (Reuter) - Enote generala Dudajeva so se povsem umaknile iz čečenske prestolnice, za sabo pa so pustile »manjše udarne enote, Id bodo grenile življenje ruskim okupatorjem«. Verjetno tuje časopisne agencije prav zaradi njih poročajo, da v Groznem kljub umiku čečenske vojske občasno še vedno prihaja do spopadov. S čečenskimi vojaki je po padcu Groznega proti jugu odpotovalo tudi več tisoč prebivalcev, tako da je v mestu po poročilih zahodnih opazovalcev od prvotnih štiristo tisoč ljudi ostalo še nekaj manj kot sto tisoč ljudi, ki so se odločili, da bodo ostali na svojih domovih.
»Najhujše je verjetno za nami in ne vidim razloga, zakaj bi se morali preseliti na jug. Naša vojska ni nadlegovala Rusov, ki so živeli v Groznem, zato mislim, da se Rusi ne bodo znašali nad nami,« pripoveduje eden od »trdoglavih« prebivalcev čečenske prestolnice, ki že več mesecev ni prejel osebnega dohodka in je zato razprodal skoraj vse svoje premoženje. »Vse, kar mi je še ostalo, je hiša, ki sem jo zgradil pred dvema letoma. Ge se bi izselil, bi zagotovo izgubil tudi to...«
»Zakaj bi dvigovali toh-
ko prahu zaradi enega samega mesta, ko je vendar še toliko drugih mest in vasi,« je ob umiku iz Groznega izjavil čečenski poveljnik Aslan Maskhadov.
O položaju v Čečeniji so včeraj govorili tudi v kazahstanskem glavnem mestu Alma-Ata, kjer so se sestab voditelji držav članic Skupnosti neodvisnih držav. O razmerah v »uporni ruski republiki« je predstavnikom nekdanjih sovjetskih držav poročal ruski predsednik Boris Jelcin, na tiskovni konferenci pa je namesto njega spregovoril ruski premier
NOVICE
Mehiškemu jugu grozi nova vojna
CIUDAD DE MERICO - Mehiški predsednik Emesto Zedillo je nemirno zvezno državo Chiapas znova potisnil na rob vojne, saj je ukazal varnostnim organom in vojski, naj za vsako ceno izsledijo in onemogočijo glavnih pet voditeljev upora, ki že trinajst mesecev pretresa mehiški jug. Zedillo se je tako kljub opozorilom domačih in tujih političnih krogov odločil za nasilno rešitev krize. V nastopu na državni televiziji je pojasnil, da operacija že poteka in da je njen cilj obkohti skrivna oporišča upornih indijanskih kmetov v pragozdu in v gorah ter poloviti vodje, vključno s karizmatičnim »podpoveljnikom Markosom«, ki je vodil samozvano Zapatisti-čno narodnoosvobodilno vojsko vse od začetka krvave vstaje. Predsednik Zedillo je dejal, da so žal izčrpane vse možnosti za morebiten miroljubni razplet in da se ne namerava več pogajati. Obenem je obtožil upornike, da načrtujejo več terorističnih akcij po vsej državi. Iz Chiapasa so medtem prihajala poročila o množičnih premikih vojske v smeri proti območjem, ki jih nadzorujejo zapatisti, do novih spopadov pa zaenkrat še ni prišlo. (Reuter)
Abhazija se odreka samostojnosti
ŽENEVA - Mirovni posrednik Svetovne organizacije Edouard Brunner je v petek po tridnevnih pogajanjih med predstavniki abhaškega vodstva in gruzijskih oblasti izjavil, da so se Abhazijci odločili opustiti zamisel o popolni neodvisnosti. Švicarski diplomat je pojasnil, da so v uporni Abhaziji pozorno spremljali potek čečenske tragedije in spoznali, da mednarodna skupnost ni naklonjena separatističnim težnjam majhnih narodov, zato bodo s Tbilisijem nadaljevali politična pogajanja o uredi-tvi njihovega statusa znotraj gruzijske države. Nov krog pogovorov naj bi se začel 15. februarja v Moskvi, že naslednji dan pa nameravajo določiti datum vrnitve 250 tisoč gruzijskih beguncev, ki so zapustili Abhazijo v času vojne. Ta se je sicer končala septembra leta 1992 z umikom gruzijskih enot iz uporne pokrajine ob Črnem morju, potem ko so se abhaški borci, ki so jim pomagali prostovoljci iz sosednjih kavkaskih dežel in Rusije, izkazali za prehudega nasprotnika. (Reuter)
Balladur se je uklonil zahtevam študentov
PARIZ - Francoski premier Edouard Balladur, glavni kandidat za zmago na bližajočih se predsedniških volitvah, se je uklonil zahtevam študentov in razveljavil odlok o poostritvi pogojev za vpis na univerze. Po njegovih besedah bo vlada znova preučila paket novih pravil, ki so vznejevoljila približno sto tisoč študentov ti. univerzitetnih tehnoloških inštitutov. Študentje so sprožili val protestov in javnih protivladnih demonstracij, ki so resno ogrozile sicer uspešno Balladurjevo predvolilno kampanjo. (Reuter)
Viktor Cemomirdin, ki je novinarjem zelo na kratko povedal, da sodi »čečenska kriza med ruske notranje zadeve«. Njegova izjava je naletela na val protestov med kazahstanskimi nacionalisti, s protestnim pismom pa se je oglasilo tudi čečensko vodstvo, ki je med drugim zapisalo: »Množični poboji prebivalstva zagotovo ne sodijo med notranje zadeve katerekoli civilizirane svetovne države.«
Novico o padcu čečenske prestolnice so poleg Čečenov z nelagodjem sprejeti tudi Rusi, ki se bojijo, da bodo uporniki ure-
sničili svoje grožnje in se maščevati s terorističnimi napadi na ruska mesta. Ob teh grožnjah niso, kot kaže, ravnodušne niti ruske oblasti, ki so povečale varnostne ukrepe v bližini vseh jedrskih objektov v državi.
Ljudje so sicer na tihem pričakovali, da se bo po padcu čečenske prestolnice končala tudi vojna, ruski generali pa hlepijo po novi krvi... »Dudajev je znorel in zato ga je treba uničiti,« razglaša vodja ruskega vojaškega poveljstva general Kolesnikov, njegovi podrejeni pa mu z zanosom prikimavajo...
Zaskrbljeni čečenski sosedje
Ingušija in Dagestan, kamor se je zateklo na tisoče čečenskih beguncev, se bojita, da se utegne rusko-čečenski obračun razširiti tudi na njuno ozemlje.
Ruski tank T-72
f "7 L R ir S 1- J	a An	1
		AS l	
SEVERNOATLANTSKA ZVEZA / HLADNI ODNOSI Z RUSIJO
Moskve članstvo v Natu še ne zanima
Kremelj želi biti vratar pri vstopu v Nato - V Bruslju ne popuščajo
BRUSELJ (AFP) - Generalni sekretar Nata Willy Claes je včeraj izjavil, da Rusija v zadnjem času ni pokazala »nobenih znamenj« pripravljenosti za navezavo stikov s to organizacijo.
Vprašanja glede ruske odobritve dveh dokumetov, ki določajo njeno prihodnje sodelovanje z Natom, so se pojavila v nekaterih anglosaksonskih medijih. Znano je, da so odnosi med Rusijo in Natom zamrznjeni od začetka lanskega decembra, ko je Moskva zavrnila dokument o vojaškem sodelovanju, kot ga določa listina partnerstvo za mir, in dokument, ki predvideva redna posvetovanja med obema stranema. Rusija je negativno stališče sprejela potem, ko so kljub ruskemu nasprotovanju k partnerstvu za mir pristopi-
le nekdanje članice varšavskega pakta. Dobro obveščeni viri pravijo, da je Rusija nedavno Nato obvestila, da omenjena dokumenta ne zadoščata, vendar ni navedla svojih dodatnih zahtev. Isti vir poroča, da je Nato Moskvi kategorično odklonil možnost pogajanj o dodatnih točkah sporazuma in zahteva najprej soglasje k omenjenima dokumentoma. Po izjavah nekega visokega Natovega funkcionarja Rusija ne more računati na dodatne ugodnosti, vse dokler bo trajala čečenska vojna. Nato »se zavzema za dialog in sodelovanje z Rusijo za izgradnjo evropske varnosti«, je poudaril Claes in dodal: »Moskva se mora zavedati, da ji ne moremo priznati pravice do veta v primem odločanja o politiki širitve članstva Nata.«
POLJSKA / VLADNA KRIZA
Vladajoča levica se ne more sporazumeti
Nesporazumi vodijo v predčasne volitve
VARŠAVA - Poljskemu gospodarstvu, ki doslej ni občutilo politične krize, v kateri se je znašla država, grozi nevarnost, da bo postalo vpleteno v politično igro, saj so glede imenovanja ljudi, M naj bi opravljali vodilne položaje v gospodarstvu, različna mnenja tudi v vladajoči levici.
Jožef 01eksy, član Zveze demokratične levice in kandidat za novega poljskega premiera, ki naj bi zamenjal VValdemarja Pavvlaka iz Kmečke stranke, si je vzel teden dni časa za premislek. V tem času se bo odločil, ali bo sploh sprejel kandidaturo. Povedal je, da okleva zato, ker se koalicijski partnerji ne morejo dogovoriti glede položajev v novi vladi. Vodstvo Kmečke stranke se je sestalo včeraj zjutraj v Varšavi in se dogovarjalo o strankarskih stališčih, ki jih bodo zagovarjali med pogajanji s svojimi koalicijskimi partnerji, nekdanjimi komunisti. Ti želijo obdržati pomembne položaje v ministrstvih, ki pokrivajo gospodarska področja; združili naj bi jih v dve ministrstvi, v katerih želijo imeti nekdanji komunisti svoje ljudi, in sicer v ministrstvu za gospodarske odnose in zakladnici. Kmečka stranka temu predlogu nasprotuje in v zameno za izgubljen premierski položaj zahteva vodilna mesta v ministrstvih, predvsem v gospodarskem, kot je povedal eden od voditeljev stranke Januzs Piechocinski. Nekdanji komunisti se zavzemajo za hitrejšo privatizacijo, ki jo Kmečka stranka zavira. Marek Borovvski, član poljske Socialistične stranke, ki je bil v Pavvlakovem kabinetu odgovoren za gospodarstvo, poudarja, da Kmečka stranka z nasprotovanjem privatizaciji sladkorne in tobačne industrije varuje in-
terese le enega dela agroživilstva, saj je uvoz kmetijskih izdelkov obdavčen.
»Gospodarstvo dobro kljubuje političnim spletkam,« je izjavil podpredsednik vlade Gr-zegorz Kolodko, ki je bil v Pavvlakovi vladi odgovoren za področje gospodarstva in financ in je blizu stališčem Zveze demokratične levice. V novi vladi naj bi prevzel gospodarsko področje. Varšavska borza je kos političnim pretresom, saj je vrednost zlota skoraj nespremenjena. Gospodarski rezultati preteklega leta so več kot zadovoljivi, če se izvzame stopnja inflacije, ki je dosegla 30 odstotkov, namesto načrtovanih 23. Bruto domača proizvodnja se je povečala za 5 odstotkov, državni primanjklaj je znašal 2, 4 milijarde dolarjev, oziroma 30 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano, negativni saldo tekoče plačilne balance se je iz 2, 3 milijarde dolarjev leta 1993 zmanjašal na 944 milijonov dolarjev. Letošnja januarska inflacija je bila res 3, 2-od-stotna, namesto načrtovane 2, 6-odstotne. Zato je vodstvo države sprejelo vrsto »protiinflacijskih« ukrepov, med njimi brezcarinski uvoz žitaric in sprostitev državnih rezerv sladkorja in masla. Predsednik VValensa, Id se je že zdaj spustil v boj za predsedniški položaj - volitve naj bi bile letos jeseni - noče potrditi letošnjega državnega proračuna.
»O njem se bom pogovoril z novim pre-mierom,« je v četrtek povedal novinarjem in pojasnil, da se bo zavzemal za imenovanje »svojih ljudi« na vodilne položaje v ministrstvih, in ima za to tudi zakonsko pravico - gre za obrambno, notranje in zunanje ministrstvo.
Michel Mrozinski / AFP
SKUPNOST NEODVISNIH DRŽAV
Papir o miru in stabilnosti
Vse več nesporazumov med državami nekdanje SZ
ALMA-ATA (Reuter) - V kazahstanski prestolnici, kjer poteka srečanje voditeljev držav članic Skupnosti neodvisnih držav (SND), so sprejeli memorandum o ohranjanju miru in stabilnosti na območju nekdanje Sovjetske zveze. Zanimivo je, da so se čečenskega konflikta v razpravi o memorandumu, o katerem je na srečanju poročal ruski predsednik Jelcin, samo dotakniti -kot bi bila čečenska kriza nekakšna tabu tema.
Podrobnejših poročil o tem, kaj je Jelcin povedal, sicer ni, kazahstanski predsednik Nazarbajev pa je na tiskovni konferenci dejal, da »Moskva zelo zavzeto išče možnost za končanje vojne v Čečeniji«. Na tiskovni konferenci je poudaril tudi pomen sprejetega memoranduma o mira in stabilnosti v SND, saj je Skupnost nasledila etnične nemire, ki so leta 1991 pretresali že razpadajočo Sovjetsko zvezo.
Politični kritiki predsednikom SND očitajo, da so sprejeli memorandum, ki bo končal kot vsak drug list papirja - torej na kakšni zaprašeni polici, saj v njem niso opredelili mehanizmov za zagotavljanje mira in stabilnosti, poleg tega pa so - vsaj v primeru Čečenije -memorandum sprejeli vsaj dve leti prepozno.
Ne glede na ostre kritike pa Nazarbajev trdi, da je »trenutno najbolj pomembno to, da dobijo prebivalci možnost, da živijo v miru.«
Na zasedanju so predstavniki držav razpravljali o več kot tridesetih političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih, sprejeli pa so le nekaj manj pomembnih sporazumov, med članicami pa so zazijali še večji prepadi. Kritiki se spet zlobno smehljajo in trdijo, da bi bilo mogoče bolje, če 17. zasedanja držav članic SND ne bi bilo, saj se je predvideno tesnejše povezovanje med državami sprevrglo v postavljanje novih zidov med njimi.
Jelcin in Černomirdin v Alma Ati (Telefoto: AR)
SVET

jLSRDITI spopadi za vodo
Srbi napadajo z vso močjo
Nad branilce so se zgrnili pehota, tanki in topništvo
Sarajevo (Reuter, afpj -boji za vodni vir v bU-Bihaća so se bili tudi raj' Srbska vojska je bra-1 .Ce napadala s tanki, to-
rn^rL°m 'n Pehoto in po po-f jRb opazovalcev Unpro-or)a dosegla »določen na-Predek«. V Sarajevu so se 10p?Vn° °^JLS’b ostrostrelci.
Predstavniki Visokega ko-)(lsariata ZN za begunce so Zaradi tehničnih razlogov« L daljnega prekinili letalno dobavo pomoči v BiH. 1 bosanskem predsedniku zetbegoviću se je mudil ernski predstavnik skupine ^ stike Michale Steiner. Se-v ie s sklepi sestanka "tiinchnu in s prizadevanji ^narodne skupnosti za Dovitev neposrednih poga-sliin6^	rn Mu-
bosanski Srbi so ponovno austavili konvoje s omocjo Sarajevom tako izrazili pro-est zoper bosansko policijo,
HRVAŠKA
Tuđman obljublja Sibom v Krajini mir in dialog
ZAGREB - »Ocenjujemo, da zaradi odhoda miro-sil ne bo prišlo do ponovnega izbruha vojne na f^askem, čeprav ni mogoče povsem izključiti morebi-aah incidentov. Vsekakor pa bomo z naše strani storili T86’ da bi se nadaljeval proces mirnega reševanja krize da bi končno prišlo do popolne normalizacije hrva-Ko-srbskih odnosov. Menimo namreč, da ne Beogradu ne ?RJ ni po godu obnovitev konflikta, še vee, kaj take-°a je glede na njihov gospodarski in mednarodni polo-Zal celo nemogoče.«
Tako je na Četrtkovi tiskovni konferenci, ki se je je beležilo precejšnje število domačih in tujih poročevalčev, govoril hrvaški predsednik Tuđman. Odgovarjal je di na novinarska vprašanja in med drugim poudaril, a z odhodom Unproforja Hrvaška ni v »pat poziciji«, divec želi le rešiti svoja notranjepolitična vprašanja, ne a bi Čakala na razplet bosanske krize. Opozoril je, da dločitev kninskih oblasti o prekinitvi pogajanj z Zagre-°® dokazuje, da so krajinski Srbi navzočnost modrih ..d izkoriščali za podaljšanje okupacije hrvaškega oze-, |la- Kljub temu pa Tuđman upa, da bo v Kninu prevla-M zezum in da tamkajšnji Srbi ne bodo ogrožati ustavno Pravnega sistema RH, temveč bodo sedli nazaj za poga-> sko mizo in se skušali dogovoriti o ureditvi svojega ahisa znotraj hrvaške države. To naj bi bilo tudi edino, * jim preostane, je ugotovil hrvaški voditelj, saj neo-'dsne Krajine ne bo priznala niti ena država.
Ha vrsto vprašanj v zvezi z mirovnim nacrtom »Z-4« je Uflman odgovoril, da so za Zagreb edina sprejemljiva oiofSla tega predloga, ki ga je sestavila skupina velepo-3 anikov ZDA, Rusije in EZ, tista, ki dosledno spoštujejo ozemeljsko celovitost in suverenost Hrvaške. Povsem ne-
-i-vauju neKaKšnm teuerauun au Komeaeramm pravic ccvaskim Srbom. Nič, kar ni v skladu s hrvaško ustavo in Tronom o manjšinah, ne pride v poštev, je odločno zatr-/r 1 udman in dodal, da so upravičene pripombe tistih, nedavno izjavo ameriškega veleposlanika v Zagrebu amraitha označujejo za vmešavanje v hrvaške notranje zadeve. Peter Galbraith je namreč dejal, da bi bilo v korist nme rešitve kninskega vprašanja potrebno spremeniti nekatere elemente ustave RH.
Napovedani obisk zunanjega ministra Granica v Beogra-m ne povezan ne pogojen z medsebojnim priznanjem Iraške hi ZRJ, je nadaljeval Tuđman, ki pričakuje, da bo o dogovora o celoviti rešitvi zapletenega balkanskega •Pmsanja prišlo na eni od mednarodnih konferenc, kakr-
0	predlaga tudi Juppe. Zagotovil je, da morebitna delitev mt ni predmet hrvaško-srbskih pogajanj ter povedal, da , ?ya mednarodna skupnost Cimprej najti rešitev za bosan-
1	konflikt, ki naj bi temeljila na skandinavizaciji Balkana. Unproforjev umik menda ne bo posebej vplival na na-jnji razvoj dogodkov, saj njegova vloga tudi med dose-
dnjimi pogajanji, ki so omogočila odprtje avtoceste in na-ovoda, ni bila odločujoča. »Beograd je bil tisti, ki je uka-svojim klientom, da mora do tega priti,« je zatrdil Tu-ne b* ^ d® “ti takojšnje srbsko priznanje Hrvaške e PmpriCalo zagrebškega vrha, da spremeni odločitev odpovedi mandata Unproforju.
Gordana Go jak
BF'®"
Sobota, 11. februarja 1995
19
ki je v Četrtek zaprla Svetlano BoškoviC, Srbkinjo, ki dela za Unprofor, češ da je vohunila za Srbe. Na sedežu Unproforja v Sarajevu menijo, da so se bosanski Muslimani poslužili znane srbske taktike izsiljevanja, ter da skušajo na ta način doseči izpustitev bosanskega novinarja, ki so ga Srbi zahje-li v bližini letališča že pred dvemi tedni in ga še niso iz-spustiti.
Hrvaški predsednik Tuđman je v komentarju Četrtkove odločitve krajinksih Srbov, da enostrasnko prekinejo pogajanja z Zagrebom, dokler ta ne preklice zahteve po odhodu modrih Čelad dejal, da je Knin s to potezo priznal, »da jim je Unprofor le pomagal podaljševati okupacijo hrvaških ozemelj«. Tuđman je od Nata zahteval, da vojaki severnoatlantske zveze med odhodom Unproforja zavarujejo meje med Hrvaško in Srbijo oziroma Bosno.
Ostanki olimpijskega Sarajeva so le še bled spomin na čase nekdanje slave
Makedonskoalbanski odnosi so se poslabšali
SKOPJE - Po odstopu podpredsednika makedonskega parlamenta Abdur-rahmana Halitija in potem ko je parlamentarno zasedanje zapustilo 19 albanskih poslancev, so se makedonskoalbanski odnosi znova poslabšali. Albanci so izrazili nezadovoljstvo, ker ni bil sprejet njihov predlog, da bi se na nove osebne izkaznice navedlo vse podatke v dveh jezikih: v albanščini in makedonscini.
Po predlogu vlade Makedonije, ki so ga v Četrtek sprejeti v parlamentu, bodo na novih osebnih izkaznicah, razen imen, ki so lahko napisana v albanščini, vsi drugi podatki v makedonskem jeziku, kar je albansko narodnostno manjšino, ki predstavlja 24 odstotkov prebivalstva, potisnilo v neenakopraven položaj. Eden od ablanskih poslancev je izjavil, da morajo Albanci zapustiti koalicijo s predsednikom Gligorovom na Čelu in se morajo začeti dogovarjati z nacionalisti
iz VMRO-DPMNE, skupaj z njimi naj bi zrušili sedanjo oblast.
Po Skopju krožijo govorice, da je VMRO-DPMNE posameznim albanskim voditeljem že ponudil kompromis, po katerem naj bi sprejeli nekatere albanske zahteve, če bi potem hoteli skupaj z njimi sodelovati pri rušenju sedanje vlade.
Čeprav se zdi ta najnovejši spopad na prvi pogled razmeroma nenevaren, poznavalci političnih okoliščin v Skopju poudarjajo, da je albanski politični vrh nezadovoljen zaradi nezmožnosti premakniti osnovne zahteve, in kar naj ne bi izključevalo tudi radikalnih potez, predvsem izstop iz makedonske vlade (v kateri so štirje albanski ministri) ter celo iz makedonskega parlamenta. To bi zagotovo povzročilo parlamentarno krizo, z nujnostjo predčasnih volitev, saj bi bile zoper sedanjo oblast vse albanske in makedonske opozicijske stranke.
Blerim Shala
OTOČJE SPRATLV / VNOVIČNA ZAOSTRITEV
Novo krizno žarišče na Pacifiku
Kitajci so na spornem otočju, ki si ga lasti šest držav, zgradili oporišče
MANILA - Filipinski zunanji minister Roberto Romulo je včeraj ostro obsodil »kitajske pretenzije do filipinskega ozemlja«, vendar v nasprotju s svojim kolegom, obrambnim ministrom de Villo, meni, da oborožen spopad med filipinskimi in kitajskimi oboroženimi silami ni verjeten. »Mislim, da spora glede otočja Spratly ni mogoče resiti s silo, in upam, da se s tem strinjajo tudi kitajske oblasti,« je izjavil Sef filipinske diplomacije.
Filipinski obrambni minister Renato de Villa je namreč v četrtek obtožil kitajske oblasti, da so na območje spornega otočja Spratly v Južnokitajskem morju poslale tri rušilce in pet manjših tovornih ladij. Po njegovih besedah naj bi Kitajci v neposredni bližini morske plitvine Mischi-ef, ki je le 200 kilometrov zahodno od filipinskega otoka Palavvan, v zadnjih dneh zgradili štiri poslopja. »Na vseh štirih objektih vihra, kot lahko vidite tudi sami, zastava Ljudske republike Kitajske,« je zbranim novinarjem povedal de Villa in jim pokazal fotografije, ki so jih posnela filipinska vojaška letala. Na novinarsko vprašanje, ali je mogoč vojaški spopad med Filipini in Kitajsko, je de Villa odgovoril: »V tem trenutku še ne razmišljamo o tem, toda Ce uradni Peking v prihodnjih dneh ne bo pokazal pripravljenosti za miroljubno rešitev tega spora, potem ne izključujem vojaške rešitve.« Po njegovih besedah je otočje Spratly, ki si ga poleg Filipinov in Kitajske lastijo tudi Vietnam, Malezija, Tajvan in Brunej, del filipinskega državnega ozemlja, zato bo uradna Manila storila vse, da bi zavarovala nedotakljivost in celovitost filipinske države. Filipinske
oblasti so sporno otočje pred nekaj leti proglasile za del svoje morske gospodarske cone, vendar to prej omenjenih držav ni odvrnilo od njihovih pretenzij do otočja Spratly, kjer naj bi bile po mnenju strokovnjakov velike zaloge nafte in mineralov.
Filipinski predsednik Fidel Ramos je v posebni izjavi za javnost poudaril, da je kitajsko početje na spornem območju v nasprotju z načeli mednarodnega prava, in domaCo ter mednarodno javnost obvestil, da je vrhovnemu poveljstvu filipinskih oboroženih sil ukazal, naj filipinskim vojaškim oporiščem na otočju pošlje dodatne okrepitve.
Tudi uradni Hanoi se je negativno odzval na »najnovejše kitajsko izzivanje.« Tiskovno predstavništvo vietnamskega zunanjega ministrstva je v izjavi za javnost med drugim zapisalo: »Kitajsko dejanje resno ogroža mir in varnost na azijsko-pacifiškem območju. Znova poudarjamo, da je otočje Spratly del vietnamskega državnega ozemlja, vendar se naša država zavzema za miroljubno rešitev tega ozemeljskega spora.«
»Kitajska si za razliko od ostalih držav, ki si prizadevajo, da bi spor glede otočja Spratly rešile po mirni poti,
že vrsto let nasilno prisvaja otočje. Prepričan sem, da gre za svojevrstno manifestacijo (pre) moCi, ki si jo lahko privošči le velesila,« je položaj komentiral dr. Peter 0‘Neill, direktor syd-neyjskega Instituta za strateške študije.
Tiskovno predstavništvo kitajskega zunanjega ministrstva se je ostro odzvalo na filipinske obtožbe in poudarilo, da je otočje Spratly nedvomno pod kitajsko suverenostjo. »Na območju plitvine Mischief so pripadniki Kitajske ljudske mornarice zgradili štiri objekte, ki jih bodo uporabljali naši ribici. Zgradili smo oporišče za našo ribolovno floto v Južnokitajskem morju,« piše v sporočilu tiskovnega predstavništva kitajskega zunanjega ministrstva.
Ruben Alabastro / Reuter
O čem pišejo drugje po svetu
O Kohlovem obisku v ZDA
»Na ruševinah britansko-ameriškega‘special relati-onship’, ki je bil najboljši v času Reagana in Thatcherjeve, se je včeraj vspostavil nov poseben odnos med Nemčijo in Združenimi državami. Kancler Kohl in predsednik Clinton sta v triurnem pogovoru dosegla soglasje glede ključnih vprašanj. S tem se je zaCel zgodovinski premik iz povojnega obdobja in Časa hladne vojne (ko so ZDA in Velika Britanija petdeset let usklajeno reagirale na mednarodnem prizorišču) v novo, drugačno 21. stoletje. Clinton, ki je Kohla označil za‘naj večjega državnika našega Časa’, sicer ni govoril o podrobnostih, vendar lahko sklepamo, da bosta nemški kancler in ameriški predsednik s skupnimi prizadevanji postavila trdne temelje nove svetovne ureditve.« (Corriere della Sera, Milano)
»V teh dneh se je vendarle uresničila vizija, ki jo je predstavil že nekdanji ameriški predsednik George Bush med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji leta 1989, še pred padcem zidu - ZDA in Nemčija kot‘partners in leadership’ (skupaj v vodstvu). Clinton je to zamisel privlekel iz naftalina med svojim lanskim obiskom v Nemčiji. Nemčija je henutno, v primerjavi z večino svojih sosed, trdnjava politične stabilnosti, kar daje izjavam nemškega kanclerja še dodatno politično težo.« (Die VVelt, Hamburg)
O politični krizi v Španiji
»Spanci po dveh vročih dneh v parlamentu vedo o ozadju politične krize toliko kot prej, Ce ne še manj. Razprava med poslanci ni prinesla tako želene politične stabilnosti in miru. Jose Maria Aznar, vodja konservativne ljudske stranke, ki bi se rad povzpel na premierski stolček, se je v dvoboju z ranjenim, vendar še vedno bojevitim predsednikom vlade spet slabo odrezal. Kljub vsemu pa naj bi Aznarjeva stranka po nekaterih napovedih na majskih volitvah socialistom prizadela hud poraz. Zato vodilni v vladajoči stranki, ki opoziciji že ponujajo roko sprave, šepetajo, da njihov predsednik Gonzales nato niti pomislil ne bo, da bi v parlamentu sprožil vprašanje o svoji zaupnici.« (Bemer Zeitung, Bern)
O nesposobnosti OZN
»Tako kot v Bosni in Hercegovini OZN tudi v Somaliji ni bila sposobna pomiriti sprtih strani. Generalni sekretar OZN Butros Gali in njegovi sodelavci so v zadnjih dveh mesecih pokazali, da zdaj, ko ni več komunizma, niso sposobni izpolniti svoje naloge. OZN bi na svojem vrhu potrebovala osebnost, ki hi bila tudi za ceno nepriljubljenosti pripravljena prevzeti nase tveganja mednarodnih vojaških operacij. V nasprotnem primem pa bi se morala OZN tovrstnim nalogam odpovedati in omejiti na akcije, kot je zbiranje in pošiljanje človekoljubne pomoči.« (La Repubblica, Rim)
O posredovanju OZN v Angoli
»V Angoli je dovolj materialnih izzivov, ki bi lahko privedli do popolne prekinitve spopadov. To je dežela z velikimi zalogami nafte, plina in diamantov. Denar je bil zmeraj izvrstno sredstvo za podkupovanje in dosego miru. /.../ Mirovne sile OZN po polomu v Somaliji ne bi smele vreči puške v koruzo tudi v Angoli. /.../ Kljub številnim kamnom spotike na poti v mimo prihodnost ima Angola veliko možnosti za nov začetek po vzom Južnoafriške republike. Svet pa bi moral teke pobude podpreti.« (Der Standard, Dunaj)
O srečanju voditeljev SND
»Ruskega predsednika Borisa Jelcina na 15. vrhu držav članic Skupnosti neodvisnih držav sicer ne bodo napadli. Nobeden od desetih voditeljev držav SND, s katerimi se je sestal v kazahtanskem glavnem mestu, namreč ne more dokazati, da v njegovi državi spoštujejo človekove pravice in demokratična načela. Ce bi, bi lahko kremeljskega šefa pripeljali v težave. Nekdanje sovjetske republike si zdaj najbolj prizadevajo za tesno sodelovanje na gospodarskem in vojaškem področju. Na dnevnem redu srečanja je namreč tudi podpis sporazuma o ohranjanju miru znotraj SND. Zdi se, da so države članice Skupnosti druga drugi porok teritorialne integritete. Poleg načrta za skupno zračno obrambo nameravajo države skleniti tudi sporazum o skupni zaščiti zunanjih meja. To pa je za-Borisa Jelcina nova priložnost, da po otopelosti zaradi devettedenske čečenske morije vnovič prevzame politično pobudo.« (Les Echos, Pariz)
SPOR OKOLI OTOČJA SPRATLV SE ZAOSTRUJE
1110°
115"
REUTER
Filipinske oblasti so v sredo obtožile Kitajsko, češ da je na območje spornega otočja Spratly poslala vojaške ladje
Južno kitajsko morje
OTOČJE
SPRATLV
V« A

•>y.
*F
9
@
©
Otočje z velikanskimi zalogami nafte si lasti šest držav. Pet držav ima na otočju tudi vojaška oporišča.
# Sulujsko morje


Sabah ■ MALEZIJA #
n
BRUNEJ


20
Sobota, 11. februarja 1995
SVET
SRBIJA
46 lokalnih televizijskih in 31 radijskih postaj
BEOGRAD - V Srbiji in v Crni gori svoj program uradno oddaja 46 lokalnih televizijskih in 31 radijskih postaj. Vse skupaj pa prav nič ne ogrožajo političnega vpliva državne televizije oziroma njenih treh uradnih programov, niti treh radijskih. Uredniška zasnova lokalnih televizijskih postaj počiva na komercialnih temeljih, na reklami, glasbi, filmih, spotih itn. Večina, če že ne vse, nima informativnih oddaj, pač pa je vse skupaj le seštevek servisnih informacij tipa »za vsakogar nekaj«. Izjema pri tem je neodvisni NTV-Studio B, katerega uredniška zasnova temelji prav na informativnih oddajah, vendar pa si lahko ta program ogleda le širša okolica Beograda.
Izpostavljena je seveda neprestanim pritiskom oblasti. Izjema je bila tudi TV Politika, ki jo je usmerjal Aleksandar Ti-janič, vendar pa so vodstvo te hiše zamenjali po beograjskem razhodu s Palami, in sicer zaradi »pretiranega poudarjanja« Karadžiča in njego-vih pripadnikov.
Se zmeraj niso jasni programski obrisi novonastale televizijske postaje BK-Telkom, katere lastniki so srbski poslovneži s Kosova, bratje Karič. Ti so pred kratkim uspeli združiti »reprezentativno« skupino medijskih osebnosti, na čelu s Tija-ničem, ter začeli oddajati program, ki zaenkrat prenaša predvsem satelitske programe.
Staro reklo »kruha in iger« se na srbskih lokalnih televizijah spreminja v »kič in razvedrilo«. Skoraj vse televizijske postaje ob reklamah, risankah, filmih in spotih izjemno močno podpirajo t. i. turbo-folk - srbsko varianto novokomponira-ne folklorne glasbe po-
spešenega ritma, s polnim prizoriščem plesalcev in plesalk, oblečenih v bogata oblačila. Veliko je spotov različnih folklornih zvezd, kot so Geča Veličkovič (bodoča soproga Arkana), Dragana Mirkovič, Vesna Zmija-nac, nepogrešljiva Lepa Brena itn.
Mnoge od 46 postaj s svojim frekvenčnim obsegom ne »pokrivajo« niti ene same občine. Sicer pa je težko ugotoviti, kolikšen je njihov pravi obseg. Nekateri prebivalci Kragujevca »ujamejo« NTV-Studio B, vendar če močno okrepijo signal. Potemtakem seže ta signal 150 kilometrov, hkrati pa to postajo težko dobijo v Novem Sadu, ki je oddaljen od Beograda 90 kilometrov. Kakorkoli, NTV-Studio B ne predstavlja posebne nevarnosti za državno televizijo, saj je oblast območje Beograda glede možnosti vplivanja že zdavnaj odpisala.
Pomembno ji je le to, da ti signali ne sežejo globoko v notranjost države.
V Beogradu je ob treh državnih kanalih in poleg NTV ter Politike mogoče spremljati tudi ART kanal, TV Palma, TV Fink, že omenjeni BK-Telkom in kmalu tudi KBM, ki ga podpira nekdanji premier ZRJ Milan Panič, njegov direktor pa je nekdanji direktor državne TV Dušan Mitevič. Toda ta televizijska postaja že več kot leto dni čaka na dodatno dokumentacijo in prav toliko časa oddaja poskusni signal.
Od sredine lanskega leta je tudi TV Politika pod nadzorom države. Vodi jo nekdanji minister za informiranje Slobodan Ignjatovič. Razen v informativnih oddajah, v katerih ne sme nihče izgovoriti Karadžičevega imena, gosti skrbno izbrane osebnosti iz političnega življenja.
Veliko je tudi zelo kakovostnih filmov. Vendar gre za piratstvo, podobno kot pri vseh drugih TV postajah, razlog so seveda tudi sankcije, zato tega ne pojmujejo kot piratstvo, saj prizadeti ne morejo izstaviti računov.
ART kanal se ukvarja z znanstvenimi programi in kulturnimi manifestacijami ob številnih reklamah in filmih, nima pa informativnih oddaj. Na TV Palmi je celotna programska shema zapolnjena z že omenjenim Tur-bo-folkom, s filmi, reklamami in risankami, prav tako brez informativnih
oddaj. Maskota te TV postaje je Palma v opankah, ki z robcem v roki veselo pleše srbsko kolo. Menda je njen lastnik že zdavnaj pobegli »gazda Jezda« -Jezdimir Vasiljevič, čigar zasebna banka Jugoskan-dik je oropala prebivalstvo za še nedoločene milijone dolarjev.
Ta TV postaja oddaja svoj program iz nekdanje zgradbe komiteja ZK Beograd, kjer je danes sedež glavnega odbora vladajoče SPS.
Navsezadnje je v Beogradu sporna tudi TV Pink, ki je začela z delom pred dobrimi sedmimi meseci. Veliko filmov, nanizank in nadaljevank, folklorne in tur-bo-folklorne glasbe, številne reklame in različni nasveti gospodinjam so izhodišča »uredniške politike« te televizijske hiše, ki svoj program oddaja 24 ur na dan.
Državna TV ji je omogočila oddajanje, saj je odstopila frekvenco. Sedež te televizijske postaje je v prostorih Zveze komunistov - Gibanja za Jugoslavijo (ZG-GJ!) v zgradbi CK v Novem Beogradu.
Neuradno zatrjujejo, da sta glavna delničarja te TV postaje Blagoje Lučič, nekdanji minister v Kontičevi zvezni vladi, ter podjetje Komet, ki posluje kot podjetje, čeprav je njen lastnik menda stranka ZK-GJ. Ne pozabijo povedati, da »pink« v angleškem žargonu
označuje komuniste.
Poleg Beograda, ki ima največ lokalnih postaj, oddajajo v Nišu svoj program štiri postaje, v Kragujevcu tri, v Smederevu, Cačku, Negotinu po dve, v drugih mestih Srbije pa po ena postaja.
V Cmi gori ob državni televiziji deluje le ena zasebna televizijska postaja - Montenegropu-blic. Za lokalne TV postaje menijo, da so donosen posel, saj je dobiček od reklam velikanski, strošek pa minimalen: 500 mark odnesejo davščine, ob njih pa je potrebna le še ena kamera, miza in dva stola.
En stol je namenjen voditelju, ki vsake toliko časa prebere »servisne informacije«, drugi pa je praviloma rezerviran za lokalnega mogotca, ki se občasno pojavi in svojemu ljudstvu poroča o uspehih v občini ali posameznem mestu.
Direktor zvezne uprave za radijske zveze Gavrilo Vuksanovič trdi, da veliko število TV in radijskih postaj ne povzroča težav sosednjim državam. Ni »sindroma« Italije, kjer so se pred 15 leti zamešale frekvence pri sosedih. Meni tudi, da je frekvenčni prostor maksimalno zvočen, ne glede na to, koliko piratov deluje v njem.
Televizijskih in radijskih postaj, ki delujejo piratsko, je v etru približno deset odstotkov.
Davor Kriška
BOLGARIJA
Komunisti bodo spet lahko poučevali
SOFIJA - Novi bolgarski minister za šolstvo je nedavno napovedal ukinitev zakona, ki je nekdanjim komunistom prepovedoval opravljati pomembne funkcije na področju izobraževanja. Ilčo Dimitrov, najbolj sporni član bolgarske vlade, nekdanji član komunistične partije, je bil na ministrski položaj imenovan kmalu po lanskih decembrskih volitvah, na katerih so zmagali nekdanji komunisti. Dimitrov meni, da je zakon, ki ga je sprejela prejšnja nekomunistična vlada, diskrimacijski.
»Zakon je absurden, fašističen,« je izjavil Dimitrov, ki je bil minister za izobraževanje do leta 1989, torej do padca komunizma. »Sem strokovnjak za izobraževalni sistem in sposoben sem ga izvajati. Ne morem pa biti član univerzitetnega sveta fakultete, na kateri predavam,« je povedal. Sedanji zakoni nekdanjim komunistom prepovedujejo zasedati vodilne funkcije na univerzah, raziskovalnih inštitutih in izpitnih komisijah. Zakone je leta 1992 sprejela vlada, katere člani so bili iz nekomunističnih strank, ki so želeli opraviti s komunistično preteklostjo. Radikalne vladne odločitve so doživele hude kritike, celo mednarodnih organizacij za varovanje človekovih pravic. Nekateri akademike zdaj opozarjajo, da bo ukinitev teh zakonov pripeljala do novih čistk v izobraževalnih ustanovah. Zaradi občutljivosti problema je posebno poročilo, ki obsoja takšno dejanje, pripravljal tudi Svet Evrope, ki se zavzema za človekove pravice, vendar so odgovorni poročilo vrnili v nadaljnjo obravnavo. Novo poročilo bo osredotočeno na predloge, po katerih naj bi stari zakon zamenjal novi, ki predvideva vrnitev nekdanjih funkcionarjev na njihov nekdanji položaj; po drugem predlogu naj bi prišlo do predčasnih volitev za imenovanje.
»Če bi res prišlo do volitev in bi bili izvoljeni nekdanji funkcionarji, se ne bi prav nič spremenilo,« meni Georgi Petkanov, dekan sofijske pravne fakultete. Dimitrov se zavzema za enakopravne možnosti sedanjih in nekdanjih profesorjev.
»Povsem razumljivo je, da odstavljeni zahtevajo vrnitev stare zakonodaje. Najbolj pomembno je, da ne bo nihče prizadet in bodo vsi imeli enake možnosti,« pravi Dimitrov.
Nekateri analitiki menijo, da je njegovo imenovanje le znak vnovičnega vzpona nacionalističnih idej, ki jih zagovarja Socialistična stranka, nastala iz nekdanje komunistične partije. Turško gibanje za pravico in svobodo Dimitrovu očita kampanjo proti turški manjšini, ki jo je vodil še v času komunizma. Protestno noto so poslali tudi bolgarskemu predsedniku. Dimitrov je poudaril, da javno poudarja protiustavnost turškega gibanja, vendar ga bo obravnaval kot vse druge parlamentarne stranke. Zanikal je, da se zavzema za asimilacijo turške manjšine v Bolgariji in pri tem citiral članke, ki jih je napisal leta 1990, v katerih je poskuse asimiliranja Turkov obsodil kot enega največjih zločinov komunističnega režima.
Philippa Fletcher / Reuter
NEKJE V EVROPI
Jaz, svetovalec svojega svetovalca
Nekje v Evropi je trg, na katerem stoji pozidana vremenska hišica (baje si jo je omislil prostozidar dr. Koller iz Siska). V tej hišici so grafikoni, izobare, kazalci, stopinje in druge meteorološke neznanke, ki kažejo, kdaj se bo dvignil ali spustil tlak, kdaj bo deževalo ali sijalo sonce, kdaj nas bo bolela glava. Bil je februar, bilo je nenavadno toplo, sedeli smo na klopi, zaviti v plašče in namakali obraze v odseve nazobčanega sonca.
-	Vedno, ko me bob glava, pomislim na sošolca, ki je v šolski nalogi zapisal izraz »bolna praznina«. Profesor ga je vprašal, kako neki lahko praznina boli, dijak pa mu je odgovoril: »Gospod profesor, mar vas ni nikoli bolela glava?«
-	Bolna praznina - bolna je lahko tudi duša, žep, okupirani del domovine.
-	Pusti domoljubje pri miru, - je grintavo rekel Jure, ki je hotel dopoldne dati v uredništvu odpoved, ker je dobil prve dni februarja šele decembrsko plačo, za januarsko pa sploh ni mogel izvedeti kolikšna bo, ce sploh bo.
-	Rad bi vajin nasvet. Ne vem, kaj naj storim, - je rekel apatično kot človek, ki je imel za sabo že več ponesrečenih samomorov.
-	Glejglej, tam gre pa Rem, - se je zganil Jure in si takoj prižgal cigareto.
-	Postal je svetovalec, - sem brezbrižno rekel.
-	Kako to, da ti vedno vse veš? - je odpihnil Jure cigaretni dim izpred svojih in
mojih naočnikov.
-	Ker poleg tvojega Vjesnika prebiram tudi druge časopise.
-	Svetovalec česa? - je hotel vedeti Rom. - Vladni svetovalec? Ne verjamem, da je napredoval tako visoko. Res je, nekaj časa ga ni bilo nikjer. Mislil sem, da piše poezijo. Biti svetovalec, to niso mačje solze. Se svetovalec za izbiro pohištva, barv in lakov, ličila, je težko biti. Imeti moraš nekaj v glavi.
-	Ce je, je politični svetovalec. To je zdaj v modi. Svetovalec za vsakdanjo kozmetiko, za metanje peska v oči. Dekoracija demokracije. A če bi bil predsednikov svetovalec, ne bi hodil peš po mestu. Imel bi svojega voznika. Dobri svetovalci ne padejo z dreves.
-	Dober svetovalec je zlata vreden. Naša država pa nima kdove koliko zlatih rezerv. Slab svetovalec je lahko nesreča za državo.
-	Najslabši je povprečen svetovalec. Ta je potem podoben tistemu, čemur rečemo - ne v rit, ne mimo.
-	Ce se zastrmiš v našo politiko, gospodarstvo, kulturo, potem ti je jasno, da je naš predsednik svetovalec svojm svetovalcem.
-	Bogcatitvojega! Kdo pa potem njemu svetuje?
-	Vidiš, to je tisto. Recimo, da ima predsednik pametno idejo. O njej se posvetuje s svojimi svetovalci, ki potem razgovor prespijo. Drugi dan mu osebno
Branko Šomen
svetujejo njegov lastni nasvet, tako da je predsednik ves vesel in sprejme njihov nasvet kot svoj oziroma svoj kot njihov.
-	Pa misliš, da na dnu duše ve, da je to v bistvu njegov nasvet?!
-	Odvisno od vremena. Ce ga boli glava...
-	Poslušaj. Ce se je sam spomnil dobre ideje, zakaj potem sploh ima svetovalce?!
-	Zaradi demokracije. Ce bi kdaj storil kaj narobe, se bo lahko vedno izgovarjal
na svoje svetovalce, ki so mu narobe, napačno, celo slabo svetovali.
-	Aha, - sva rekla z Remom in gledala, kako je Jure zadovoljno kadil tuje cigarete.
-	Odgovoren posel. Biti svetovalec.
-	Laže napreduješ.
-	Pri nas ostajajo v službi vsi, tudi nesposobni.
-	Celo nagrajujejo jih. Ce komu, ki je nad tabo, slabo svetuješ, te preprosto zamenjajo. Potem si odvisen od tistih, ki ti
svetujejo, kaj moraš storiti. In ker pri nas ne delujejo več pohtične posvetovalnice, je čedalje več neuspešnih svetovalcev. Postajamo optimistična dežela svetovalcev. Se malo, pa jih bomo izvažali.
-	Maloprej sem vaju prosil, da mi svetujeta, kaj naj storim, - je znova zaprosil Jure.
-	Ce si pameten, nikar ne prosi. V življenju je treba preprosto vzeti.
-	Ti bi rad, da bi kradel? Hvala lepa za tak nasvet!
-	Vidiš Rema, kako gre na sodišče na posvet?! Nekoč ga je oče postavil predse in mu rekel: »Poslušaj, sinko! Danes si lagal, jutri boš kradel, pojutrišnjem pa boš poslal pofitik?!
Rom je besno pljunil, vstal in se napotil proti Ilici. Z Juretom sva stopila za njim. Rema je poznal bolje od naju. Najbrž je imel prav. Vremenska hišica je kazala, da se bo vreme spremenilo. Začela me je boleti glava. Vse je postalo »bolna praznina«. Moje razpoloženje, naša politika... Na trgu zgodovine so se hrvaške želje pojavile oblečene kot David, s fračo v rokah. Golijat je bil oblečen v hrvaške možnosti. Vprašanj je le, koga bo na koncu zabolela glava.
V bližini ni bilo nikogar, ki bi nam svetoval, na koga se naj obrnemo s tako aktualnim, perečim, delikatnim vprašanjem. Sicer pa, idiot lahko vpraša veC, kot mu lahko odgovori sto modrijanov, tisoč svetovalcev.
Foto Romeo Ibriševid
LJUDJE IN DOGODKI

Sobota, 11. februarja 1995
21
~Cji!
	
AR / OD ZAPORNIKA DO PREDSEDNIKA n	ZDA / PRISTANEK NA FLORIDI OB ZORI
Peta obletnica izpustitve iz ječe
Nelson Mandela je obletnico proslavil z obiskom zapora na otoku Rodden Island
CAPE TOWN
Južnoafriški Predsednik Nel-s°n Mandela je VCera) v družbi na stotine dru-§ih bivših političnih ujetnikov Poiskal otoček f.obben Island, kler je v zaporu Preživel 18 let s,v o j e g a žlvljenja. PešCe-ni in apnenčasti °tok se nahaja v zalivu Cape i owna, devet milj od obale.
. klandela, ki 1® star 76 let, Proslavlja peto obletnico izpu-stitve iz zapo-m-V jeci je zara-oi svojega boja proti apartheidu prebil 27 jet. Na otoku Robben island, najbolj zlogla-snem južnoafriškem zaporu, kamor se je to Pot pripeljal s helikopterjem, ga je Čakalo na stotine bivših političnih zapornikov, ki so ga sprejeli z navdušenim ploskanjem. Odkril je obeležje z napisom »Na teh kamnih s° zapisani bolečina našega boja, globoka žalost zaradi človeških izgub in temelji naše zmage.«
Deželni premier t°kyo Sexwale, ki je Prebil na otoku 13 let m se je dan po svoji izpustitvi leta 1990 poročil s svojo belopolto odvetnico, je izjavil: »Edina svoboda, ki srno jo poznali, je bilo delo, graditi ceste in Poslušati morje; to je Vs®’ kar smo si lahko ^Privoščili. Sedaj išCe-
mo svojo preteklost. Mnogi izmed nas so se tu poslovili od svoje mladosti in na tem otoku pustili svojo dušo.«
Bivši zaporniki so se zopet srečali, se objeli in obudili spomine na preteklost, večinoma žalostne, malokatere smešne. Zopet so videli kraje, kjer so bili prisiljeni garati kot živina, na primer valolom, kjer so morali pobirati gvano. Anthony Gazi, ki je otok zapustil leta 1979, je izjavil, da je preteklost na srečo minila in lahko sedaj gledajo nanjo bolj odmaknjeno.
Mandela, ki so ga z otoka premestili v zapor na celini leta 1982, se je v petih letih povzpel od zaporniškega statusa do predsedniškega. Z bivšimi jetniki je Mandela obiskal tudi kamnolom, kjer je
delal s tisočimi drugimi nasprotniki apartheida in si med drugim pokvaril vid zaradi moCne luCi in odsevajoče beline kamna. Zaradi tega se je pred nedavnim moral operirati na oCeh. Mandela je otok obiskal že lani. Takrat je med drugim obiskal celice bloka B, kjer so bili zaprti vsak posebej voditelji Afriškega nacionalnega kongresa. Eden od paznikov je izjavil: »Zdi se mi, da so z jetniki ravnali nepravično, verjetno celo nečloveško, vendar so takrat pravila to dovoljevala, mogoče celo zahtevala.« »V glavnem je otok spomenik zmagi človekovega duha. Dokazuje, da lahko čovek stori sočloveku tudi najhujše, a tudi, da lahko ljudje preživijo najhujšemu,« je dejal Aubrey Mokoa-pe, zdravnik, ki je na otoku prebil šest let, ker so ga obtožili širjenja terorizma.
Mnogi nekdanji zaporniki so se odpravili na obalo, kjer so se sprehodili in nabrali kak kamenček v spomin na preteklost. Bivši jetnik Peter Ja-cobs je povedal: »Danes dalamo to, kar nam je bilo kot jetnikom strogo prepovedano.« Mnogi so na otok prišli in ga nato zapustili, ne da bi se sploh dotaknili morja.
Po uspešni odpravi se Discovery vrača
To je bilo najzahtevnejša odprava vesoljskega taksija
■ K
w^
Kozmonavta Michael Foale in Bernard Harris jr se vračata v Discovery (Ap)
Ameriška kozmonavta med delom v tovornem odseku shuttla (Ap)
CAPE CANAVERAL -Včeraj je posadka Disco-veryja uspešno opravila vse naloge svoje osemdnevne odprave v vesolju in se začela pripravljati za povratek na Zemljo, predviden za soboto ob 6.51 zjutraj.
To je bila 67. odprava ameriškega vesoljskega trajekta in prva, katere se je udeležila ženska kot pilot. Astronavtka Eileen Collins je bila namreč drugi pilot Discoveryja in bi sedaj lahko napredovala ter postala prvi ženski kapetan vesoljske ladjice.
Višek odprave je bilo zgodovinsko srečanje v vesolju med ameriškim vesoljskim trajektom Di-scoveryjem in rusko vesoljsko postajo Mir. Dogodek je šestčlansko posadko Discoveryja in tričlansko posadko Mira ganil do solz. Discovery in Mir sta se približala na razdaljo 12 metrov in nekaj časa letela skupaj. To je bilo poskusno srečanje, katerega cilj je bil zbrati podatke za junijsko odpravo vesoljskega trajekta Atlantis, ki bo pristal na ruski vesoljski postaji.
Ameriška vesoljska agencija je o odpravi ponosno izjavila, da je bila ena od najzahtevnejših v zgodovini poletov vesoljskih trajektov. Poleg tega, da se je Discovery približal Miru in ga obkrožil, je tudi povlekel iz orbite astronomski satelit Spartan, zatem pa sta dva astronavta v vesolju nad tovorno ploščadjo preizkusila nove vesoljske obleke. V laboratoriju Discoveryja je posadka izvedla 20 komercialnih znanstvenih poizkusov.
JAPONSKA / 22 DNI PO POTRESU V KOBEJU_
Izpod ruševin rešili muco
TOKIO - Japonska mu-a Busu se je že vdala v ®v°Jo usodo, ko so jo 22 ni po katastrofalnem po-v Kobeju naposled 6 di izpod ruševin. Mu-a I®. bila še živa, vendar ° )i morali reševalci °drezati tačko, ki ji jo je ^®chal jeklen tram. okovnjaki trdijo, da se
lrtV'S^a zaradi svoje ča-1 dive starosti (imela bi namreč 90 let, ko bi bila °vek) in velike vzdržlji-• °sb- Prejšnjo soboto so ižpod ruševin po 19 dneh reših tudi šestmesečnega Psička Dicka, medtem ko S? žadnjega preživelega oveka rešili 11 dni po Potresu.
Busu so 17. januarja Pokopale ruševine tovar-n® Cevljev; katere lastnik J® bil njen gospodar ‘Oknici Nagao. Ko je Na-8ao naposled prišel z ba-
Seriem, da bi odstranil useving, se je izpod Jih oglasilo šibko “Javkanje. Kopati so orali do večera, da jim
je uspelo rešiti živalico.
Medtem se je seznam žrtev potresa še podaljšal. Policija je sporočila, da je mrtvih 5.307, štiri osebe pa še pogrešajo. Da bi pomagala
290.000	brezdomcem, je vlada že odobrila deželno
loterijo, medtem ko so socialistični poslanci predlagali tudi ustanovitev nacionalne nogometne napovedi, ki pa ji je javnost doslej nasprotovala, ker jo je asocirala s hazardnimi igrami. Socialisti bodo v parlamen-
tu vseeno predlagali ustanovitev nogometne napovedi, ki bi lahko prinesla okrog 50 ali 60 milijard jenov letno, kar bi seveda znatno pomagalo, saj predvidevajo, da bo popotresna izgradnja trajala vsaj deset let.
Čarne Otis svari dekleta pred krutostjo sveta mode
LONDON - Bivša žena Mickeyja Rourka Carrie Otis, ki je po poklicu manekenka, je opozorila vse pubertetnice, ki sanjajo o tem poklicu, da je svet mode skrajno krut in nasilen, saj so spolno nasilje, mamila in anoreksija na dnevnem redu. »Ko bi imela hčerko, ki želi postati manekenka, bi bila vsa iz sebe. Verjetno bi jo iz obupa ubila,« je dejala lepa Carrie, ki je pri 26-letih ena od najslavnejših manekenk na svetovnem tržišču. »Postala sem manekenka, ker sem zelo zgodaj zapustila šolo in družino in sem se pred vstopom v svet mode preživljala kot hišna pomočnica in natakarica,« je priznala.
NOVICE
Nemški vojaški etali pomotoma zabeli ladjo
HAMBURG - Dva lovska bombnika tornado nemške vojne mornarice sta med vajo pomotoma potopila civilno ladjo v Baltiškem morju. Ladjo Cormoran sta zadela z dvema bombama brez razstreliva, zaradi Cesar se je ladja potopila. Ranjenih ni bilo, čeprav oblasti še niso razkrile, koliko ljudi je bilo na ladji. Prav tako še niso razložile, kako je do napake prišlo. Obrambno ministrstvo je že odprlo preiskavo.
Slikarski uspeh orangutanke
DUNAJ - Opica iz schoenbrunnskega živalskega vrta je dokazala, da so opice bolj podobne človeku kot si predstavljamo; nekatere so celo umetniško nadarjene. Med temi je tudi orangu-tanka Nonja, ki je tako nadarjena slikarka, da je na otvoritvi lastne razstave na Dunaju prodala kar 27 od svojih 29 del in iztržila 103 tisoč šilingov, ki jih bo seveda dobil dunajski živalski vrt. Nonja je abstraktna slikarka, ki je še zlasti pozorna na uporabo barv in stilno ubranost. Slike, ki ji niso všeč, razkosa z lastnimi Sapami.
Zelena revolucija po izraelskih parkih
TEL AVIV - Pripadniki doslej neznane skupine »Zelena revolucija« trdijo, da so po telavivskih parkih raztrosili na tisoče semen indijske konoplje, da bi »osrečili Izraelce«. Baje bodo rastline po zaslugi velikega deževja teh dni pognale že prihodnji teden in kmalu dosegle višino petih centimetrov. Indijska konoplja bo rasla tudi v parku pri občinski palači.
SLOVENSKI	PROGRAMI
fr* SLOVENIJA 1	
09.20 09.35
09.50
10.00
10.15 11.00
11.30
13.00
13.05
14.05
14.20
15.15
16.45
17.00
17.10
18.00
18.45
19.05 19.17
19.30
19.50
20.10 21.10 21.25
21.50 -22.00
22.30
23.20
01.05
Radovedni Tacek: Zbirka, pon.
Moja enciklopedija živali: Tjulenj, pon.
Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi kljukec, 6., zadnji del gledališke predstave SLG Celje Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 6. oddaja, pon.
A, Papler: Hudobni graščak, lutkovna igra, pon.
Zgodbe iz školjke, pon.
SinjeoCka - rožnata zmajCica, japonski risani film Poročila
Moški, ženske, ponovitev Video strani Tednik, pon.
Poglej in zadeni, pon.
Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1
Iskanje pustolovščin, 5/6 del ameriške dokumentarne serije
RPL - Studio Luvvigana
Hugo, igrica
Risanka
Žrebanje 3x3
Tv dnevnik 2, vreme, šport
Utrip
Križ kraž
Za tv kamero
Na štirih kolesih, 6/12 am. dokumentarne nadaljevanke Ozare
Tv dnevnik, vreme, šport
Sova: Severna obzorja, 33., zadnji del ameriške nanizanke Skenerji H. ameriški film Video strani
ST SLOVENIJA 2
® RAI 1
	Otroški variete La Banda dello Zecchino
	Oddaja za najmlajše, risanke
	Na.: Ai confini deli’ al-dila
	Tedenski dnevnik o TV programih Canal Grande Laraichevedrai
	Rubrika: Verdemattina
	Vreme in dnevnik
	Odd. o medicini Check-up (vodi A. Manduca)
	Izžrebanje lota, vreme
	Dnevnik in Tri minute
	Aktualna odd. o morju: Linea blu
	7 dni v Parlamentu
	Otroški variete Disney Club, risanke
	Aktualni tednik TG 1 Almanah
	Izžrebanje lota
	Dnevnik
	Oddaja o zdravju in lepoti Piu sani piu belli
	Nedeljski evangelij
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Caro Bebe (vodi Marisa Laurito)
	Dnevnik
RTE	Posebnosti TG 1
RTE	Dnevnik 1 in vreme
ETO	Filmske novosti
	Film: 11 ragazzo selvaggio (dram., Fr. '69, r. F. Truf-faut, i. J.P. Cargol)
07.50 08.00 10.00
11.00
11.50
12.05
12.30
13.20 15.55
18.30 19.00
19.05 20.10
22.20
00.35
Video strani Euronews
Umetnost dirigiranja: 1. oddaja Od Nikischa do Bernsteina
Gozdarska hiša Falkenau, pon. 12/13 del nem. nadaljevanke Turistična oddaja, pon.
Sova, ponovitev
Davov svet, 15/24 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 32/33 del ameriške nanizanke Video strani
Celje: DP v hokeju na ledu:
Inntal Celje - Sportina Bled, prenos Slovenski magazin Podarim - dobim
Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper- Capodistria V vročici velemesta, ameriški film Sobotna noC:
Novice iz sveta razvedrila Michael Bolton Glasbena lestvica Video strani
A KANALA
lilij Video strani
y Spot tedna 0CMT
Teden na borzi, ponovitev
Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu
Dance Session, ponovitev oddaje o plesu
Zločini stoletja, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke
Spot tedna
Video strani
17.55
18.00
20.00
Spot tedna
Ljubezenska prevara, ponovitev filma Vreme
20.05
20.35
Krik, oddaja o stilu
Splošna praksa, 8. del avstralske nanizanke Prometna nesreča
21.30
Igrajo: Michael Craig, John McTernan, Sarah Chadwick in drugi; režija: Graham Thorbum Alžir, am. drama
23.10
Igrajo: Charles Boyer, Joseph Calleia, Hedy Lamarr in drugi Vreme
23.15
23.50
23.55
01.00
Živeti danes, ponovitev dokum. oddaje
Spot tedna
CMT
Video strani
M MTV (62. kanal)
17.30 18.15
18.30
19.10
19.40
20.10
21.40
23.10
00.10
01.00
Popotnik, potopisi in nasveti poptnikom, ponovitev
Turistično okno Kompas Holiday’s, ponovitev
MMTV šport, ponovitev
Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev
MMTV shop, televizijska prodaja
Minfeld, film
Orkan, ameriški avanturistični film
Igrajo: Larry Hagman, Will Geer; režija: Jerry Jameson
MMTV shop, televizijska prodaja
Video strani
Deutsche VVelle
RAI 2
6.30
6.55
10.25 10 55
IZUU
13.00
14.00
16.05
16.40
16.45
18.05
18.45
19.35
20.20
20.40
22.05
23.30
0.10
0.40
Videocomic
Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Evropski dnevi Tvoj bližnji Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Film: Mi manda Picone (kom., It. ’84, r. N. Loy, i. G. Giannini, L. Sastri) Dok.: Dreams Roads, 6. Izžrebanje lota Film: Lo sperone insan-guinato (vestern, ZDA ’58, i. R Taylor) Aktualno: Sereno varia-bile
Nam: Miami Vice Vreme, dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Istinto criminale (dram., ZDA ’94)
Film: Abissinia (dram.. It. ’92, i. E. Salimbeni) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o televizijskih progr. Canal Grande Laraichevedrai Sobotni šport
A RAI 3
6.35
7.25
9.00 9.30
12.00 12.15
14.00
14.50 15.15
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30
22.45
0.35
1.05
Pregled tiska Film: Sono stato io! (kom., It. ’73, i. S. Monti) Dnevnik o televizijskih progr. Laraichevedrai Film: Napoleone ad Au-sterlitz (dram., Fr. ’60) Dnevnik
Sport: Pustni miting v plavanju, hitrostno drsanje
Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Športna sobota Vreme in dnevnik Deželne vesti, šport Aktualna odd.:Omnibus Aktualno: Ultimo minuto (vodita Simonetta Martone, M. Mannoni) Dnevnik in vreme Aktualni odd.: Harem (vodi C. Spaak), 23.50 Letti gemelli (G. De Antoni, O. De Fornari) Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario
RETE 4
7.00
7.30
9.55
13.30
14.00
16.00
18.00
20.35
22.30
0.30
0.40
Nam: Tre cuori in affitto Nad.: Diritto di nascere, 8.00 Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’ amore
Variete: Buona giornata, vmes 10.55 nad. Febbre d'amorre, 11.585 I časi di Rosie O'Neil, vmes (11.25) dnevnik Dnevnik
Medicine a confronto Nad.: La donna del mi-stero, 17.00 Perdonami Film: I due colonnelli (kom., ’62, i. Toto), vmes (19.00) dnevnik Nam: Crimini misteriosi, 21.35 Burk
Film: Anno 2670 - Ultimo atto (fant., ZDA '73, i. R. McDowall, C. Akins), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nam: Jeffersonovi
M CANALE 5
6.30
9.00
10.30
11.45
13.00 13.25 13.40
16.00
17.55
18.00
20.00
20.40
23.10
23.30
Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 Nonsolomoda, 10.00 Affare fatto Nam: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.25 Anteprima
Otroški variete Bim bum bam, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo š giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Champagne (vodi Pippo Franco)
Variete: Gommapiuma Film: Carrie lo sguardo di Satana (srh. ZDA ’76), vmes (24.00) dnevnik
^ ITALIA1
Otroški variete Nanizanke
Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio
Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Variete: Jammin’ Aktualno: Ciak Nam: Star Trek, 17.45 Ul-traman, 18.15 Village, 18.20 Robocop Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film:! 4 deli' Ave Maria (vestem, It. '68, i. T. Hill, B. Spencer, E. Wallach) Nam: Belle e pericolose -L' incubo (i. M. Michele, L. Cutter)
Italia 1 šport Film: Holocaust 2000
S TELE4
13.30
20.30
19.30, 22.00, 23.45 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 nan. Le spie
($) MONTECARLO
14.00 19.30 20.35
23.00
18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
Nan.: Ai confini deli’ Arizona
Film: Scandalo a Filadel-fia (kom., ZDA ’40) Evropski nogomet
@ Koper
^ Hrvaška 1
15.00
16.00 16.10
17.00
18.00
18.45
19.00
19.30
19.40
20.30
21.10
21.40
22.15
22.30
Juke Box, pon. I. dela Euronevvs
Juke Box, pon. II. dela Srečanje z zgodovino, avtor: Ezio Giuricin Slovenski program TV Poper - kabaret Primorska kronika Tv dnevnik
Jutri je nedelja - verska
oddaja
Euronevvs
Po meri človeka - potovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »Folkest '94« Soočanje izkušenj, 1. del Achtung Baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci
»II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes - dnevnik Rokomet (M), slovensko prvenstvo Slovenj Gradec: Prevent - Primorske novice Jadran Hrpelje
08.45 08.55
09.00
10.30
11.30
12.00 12.05 12.50
13.35
14.15
14.45
15.30 15.40 16.25
18.00
18.30
19.15
19.30 20.02 20.10
21.45
Tv-koledar
Poročila
Dobro jutro
Sezamova ulica
Kapitan Zaspan, 6/13 del
risane serije
Poročila
Cesarica, 95/211 del Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Briljantina
Narava človeške zgradbe, 4/6 dokumentarne serije Prizma, multinacionalni magazin Poročila
Bony, 13/14 del serije Prepovedan planet, ameriški film,1956 Igrajo. VValter Pidgeon. Ann Francis, Leslie Niel" sen in drugi Televizija o televiziji Arhitekt Viktor Kovačič-dokumentarna oddaja Na začetku je bila Beseda Dnevnik Sport
Mind Field, ameriško -kanadski film, 1990 Igrajo: Michael Ironside. Lisa Langlois, Christo* pher Plummer in drugi: režija: Jean- Claude Lord V dobri družbi, glasbena oddaja
Slika na sliko Poročila Sanje brez meja
[□MF Avstrija 1
09.00 09.05
09.30
11.00
12.30
Cas v sliki
Naš hrupni dom, pon. Buddy, Buddy, am. film Dolga pot na kitajsko, pon.
HelloAustria, Hello Vien-
[kO Hrvaška 2
na
	Cas v sliki Zanimivosti iz Spodnje		Tv koledar
	Avstrije		V avtobusu, humoristi-
	Ljubljeni lažnivci, nem-		ena serija
	ška kom., 1949		Ekran brez okvirja
	Otroški progarm		V vrtincu, ameriški fil®'
	Beverly Hils 90210		1939
	Zaključna slovesnost		Risanka
	Mini Cas v sliki		Dnevnik, šport
	X - Large		»KYTV«, 11/12 del hu-
	Cas v sliki		moristiCne srije
	Zdravnica dr. Quinn		Cro Pop Rock
	Karavana otrok		Latinica
	Zlata dekleta		Športna sobota
	Cas v sliki, vreme		Nočna izmena:
	Sport		Severna obzorja, 64/88
	Ali ste za šalo?		del am. nadaljevanke
	Do smrti, ameriška ko-		Hale in Pace, 5/12 del
	medija, 1990 Igrajo: Kelly Preston, Lin-den Ashby in drugi Cas v sliki		humoristične serije Očim, ameriški fil®' 1986 Igrajo: Terry Quinn, JiH
	Pom pom dekleta, am.		Schoelm, Shelly Reuben
	kom., 1976 Simon Templar		in drogi Video strani
	Video strani		
(mtv) Madžarska
mMP Avstrija 2
1		■	Vaška tv, regionalni pr0'
			
	Poročila iz parlamenta		gram
	Avstrija B		Sončni vzhod, jutranji in-
	Slika Avstrije		formativni magazin
	Ozri se po deželi		Otroški program
	Kdo me hoče, živali išče-		Po sledeh sončnega žar-
	jo dom		ka, serija
	Sport		Zgodovina madžarske te-
	Avstrija danes		hnike, serija
	Cas v sliki, vreme		Zvon, video strani
	Kultura		Čajkovski - gala, 2. del
	Smrtonosni denar - za-		Napovednik programa
	kon Belmontovih, nem-	TE	Pot nazaj, 1. del
	ški film, 1994	TE	Cirkuški film
	Igrajo: Marthe Keller,		Cas x, krtačni odtis
	Michel Piccoli, Christian		Storije:
	Kohlund, Friedrich von		Renault
	Thun in drugi		Odprta usta
	Cas v sliki		Kolo sreče
	Cas na nabodalu		Za otroke
	Sport		Pet minut proze
	Kottan poizveduje		Dnevnik
	Monthy Pyton's Flying		Operetni program
	Circus		Dnevi obleganja Budim-
	Round Midnight		pešte, 50. predzadnji dan
	Jeanie Bryson na jazz fe-		Sodba, italijansko - fran-
	stivalu v Varšavi, 1991		coski film
	Video strani		
TV SLOVENIJA 2/ 10.00
TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 11.30
Umetnost
dirigiranja
Angleško oddajo
Sinjeočka, rožnata zmajčica
Ameriška davna risanka, 1989
Taktirke najbolj slavnih di-gentov iz preteklosti nas bo-0 v dveh enournih oddajah odile po umetnosti dirigira-7a' Angleški oddaji kronolo-o sledita Sestanjstim dirigen-,0ln °d Arthurja Nikischa iz ®ta 1913 do Leonarda Bernsteina v letu 1974.
Arhivski filmski posnetki 1 Ustlhajo delo teh velikih Mojstrov pri delu, pogosto z °rkestrom, s katerim so bili najbolj povezani. V prvi oddaji Predstavljajo Artura Toscani-tttja, Ota Klempererja, Herber-
ta von Karajana, Georga Scezl-la, Thomasa Beechama, Johna Barbirollija, Arthurja Nikischa, Felixa Weingartnerja, Fritza Buscha, Richarda Shaussa, Bruna VValterja, Wilhelma Furtwanglerja.
O umetnosti dirigiranja govorijo nekateri dirigenti, posneli pa so tudi zanimive pogovore z glasbeniki današnjih dni (J.E. Gardiner, Mariss Jan-sons, Vehudi Menuhin, Sir George Solti, Isaac Štern in drugi). Druga oddaja bo na sporedu Cez teden dni.
Bg
TV SLOVENIJA 1	23.20
SKENERJI II, ameriški film	
Scenarij: B.J. Nelson Reiija: Christian Dugay fotografija: Rodney Gibbons Glasba: Marty Simon
Igrajo: David Hewlett, Deborah Raffin, Yvan Ponton,
Isabelle Mejias, Tom Butler, Raoul Trujillo, Vlasta Vrana
David Cronenberg se je zapisal v filmsko zgodovino s filmi Scanners (1981), Videodrom (1983), Muha (1986), Dead Ringers (1988), in predvsem Goto kosi-0 / Naked Lunch (1991). Gre za avtorja znanstve-n°fantastičnih grozljivk - zvrsti, ki je doživela pred-Vsem količinski razcvet na video trgu. Le malo fil-riiov te zvrsti presega okvire tehnično dobro posne-m prizorov »groze« in »gravža«. Cronenberg je to ^ogel - številni posnemovalci pa se se zadovoljili z9olj z napeto zgodbo in učinkovito posnetimi teh-^n/m/ triki. Eden takšnih anonimnih epigonov je (-nristian Dugay, ki je deset let po Cronenbergo-^ern filmu Scanners, posnel najprej relativno uspe-Sen Scanners II - The New Order, nato pa še Scan-^ers m - 7he Takeover (1992) popolnoma ponesre-Wm, ki pa si ga je lahko izposoditi v videotekah. Scanners II - The New Order nam prosto po Cronen-acrgu predstavi ljudi - scanerje z nadnaravno parapsihološko močjo. Vse bi bilo v redu, če bi bili nadzorovani - njihove sposobnosti pa le v službi zakona, [oda med »dobrimi« so tudi »hudobni« in poskus z temnimi rezultati utegne uiti nadzoru - ne le medi-tudi »organom reda in pregona.«

TV SLOVENIJA 1
21.25
NA ŠTIRIH KOLESIH, ameriška dokumentarna srija
^ prispevek pripoveduje o trgovini z dodatno av-lomobilsko opremo na Beveriy Hillsu, kalifornijskem ekstravagance. To je pravi hram kiča na rOOO kvadratnih metrih, nabit z unikatnimi, ročno zdelanimi deli, dodatno opremo, aparati in oblačili, rpnoge Američane v petdesetih in šestdesetih /e-trddiiak simbol uspeha in vožnja z njim čisti iizrtek, le malokdko pa je vedel, da je bil Cadillac vedno vodilni v avtomobilski industriji. Od leta 1903 ,ec,'no v svetu avtomobilizma. Kmalu po iznajdbi avtomobila sta avto in hrana postala neločljiva. Ljudje so jedli kar v avtu ali pa so se zapeljali v pose--d[}c okrepčevalnice, kjer so jim hrano prinesti k avtu.
TV SLOVENIJA 1	20.10
KRIŽ KRAŽ, režija: 1 .os.edn.ž.sp.	
Slovenci smo imeli v letih 1955-1967 eksperimentalno ^doliSče, ki se je želelo izogniti konvencionalnemu odru inje našo svojo novo izbiro v viteški dvorani Kri-onk kot prvo gledališče v krogu v Ljubljani pod režij-10x0 Y°dstvom Balbine Battelino-Baranovič. Leta ocistalo gledališče Ad hoc, voditeljica in režiserka pa je bila Draga Ahačič. O tem se bomo pogovarjali v studiu z Meto Hočevar, Matejo Koležnik, etlano Makarovič, Barbaro Hieng-Samobor, Dra-~§^Ahačič, Katjo Pegan in Marijo Seme.
Režija: Jim Terry
Scenarij: Collins VValker
Glasba: Bullets in Takavvo VVatanabe
Mati Bobby je skupaj s staršema na raziskovalni ladji Ca-price, ki pluje v ledene vode Antarktike. Njegova starSa sta raziskovalca in proučujeta življenje v morju. Tik pred pristankom ladje naleti Bobby na Pila Pilo, malo rajsko ptico, ki rada pobegne s svojega Čudovitega otoka. Toda Se tako hude težave, v katerih se vedno znova znajde, je ne spravijo k pameti. Tokrat jo zebe, ker jo je eden mornarjev zaprl v kletko. Bobbyja poprosi za pomoC in ko jo fentic resi, postaneta prijatelja. Na Antarktiki je hudo mraz, toda tam so pingvini, ki pritegnejo Bobbyjevo pozornost. Kmalu po prihodu znanstvenikov na Antarktiko, se dvigne hudo neurje, v katerem se prelomi ledena ploSCa. Bobbyjevi starši izginejo, mali deček pa se po dolgi nezavesti
prebudi na ledeni ploSCi, ki jo odnašajo ocenaski tokovi. Spotoma jo topi sonce in nazadnje Bobby opazi, da pravzaprav sedi na rožnati krogli. Na njej zapluje v tropske vode Pacifika, kjer krmari kapitan Packa, naj-veCja nadloga vseh morij. Bobby se zbudi na Čudovitem Rajskem otoku, ki je tudi dom Pile Pile, že v naslednjem hipu
pa zagleda veliko jajce, iz katerega se rodi mladic dinozaver. Zgodi se tisto, kar je napovedalo preročišče, namreč, da se bo rodilo bitje, ki bo varovalo otok, na katerem vlada princesa Lora. Toda Bobby na otoku ne sme ostati, ker je Človek, tako kot kapitan Packa, ki se ga vsi bojijo, ker bi se rad polastil princese in otoka.
TV SLOVENIJA 2	20.10
V VROCICI VELEMESTA, ameriški barvni film, 1990	
Scenarf h režja: Spke Lee Igrcjo: Wesley Snlpes, An-nabella Sciorra, Špike Lee, RubyDee, Osše Davis, John Torturro, Frank Vincent AnthonyQuhn
Vročica velemesta se je na svojevrsten način zgodila leta 1993 v Los Angelesu, v večdnevnih demonstracijah ob sodnem procesu proti policajema, ki sta neusmiljeno pretepla temno-
poltega pasanta. Špike Lee se osredotoča na ljubezensko razmerje med temnopoltim in poročenim Flipperjem in njegovo belopolto sodelavko Angelo Tucci, ki je tudi na nek način predstavnica manjšine, saj je italijanskega rodu in ameriški Italijani so še posebej nacionalno zagrizeni in netolerantni do drugih. Flip-per Purfyje uspešnež v arh'r-tektskem biroju, srečno po-
ročen m ima v svojih krogih in med svojimi precej ugleda. Vse skupaj se zaplete, ko dobi novo sodelavko, Angelo Tucci, italijanskega rodu. In ker priložnost napravi tatu, se po enonočn avanturi razvije strastna ljubezen. Ko svojo ljubezen zaupa prijatelju Cyrusujo ta sčveka Flipperjevi ženi in ta svojemu možu v besu pokaže vrata. Nič bolje se ne godi tudi njegovi ljubljeni.
amm as mmavm
MUSIČ TELEVISION
10.00	The VVorst Of Most Wanted; 10.30 The 2g & Zag Show; 11.00 The Big Picture; 11.30 Hit Ust U.K.; 13.30 First Look; 14.00 Video: 17.00 Dance;
18.00	The Big Pictue; 18.30 MTV News -VVeekend Edltion; 19.00 European Top 20; 21.00 Unplugged: Duran Duran; 22.00 The Soul; 00.00 Yo!
SKY ONE
15.00	Knights And VVamors; 16.00 Družinske vezi;
16.30	Baby Talk 17.00 VVonder Woman; 18.00 Parker Levvis Can't loose: Ljubezen je pekel;
19.00	Rokoborba; 20.00 Kung Fu; 21.00 The Ex-traordinar/, dokum. serija; 22.00 Cops I.; 22.30 Cops II.; 23.00 Comedy Rules; 23.30 Seinfeld
PR0 7
11.50	Čarovnija; 12.20 Parker Levvis; 12.50 Ba-tman; 13.20 Superboy; 13.45 Potovanje na dno morja; 14.50 Reptide; 16.20 Herkules, strah in trepet barbarov, it. pustolovski film, 1959; 17.55 Potovanje okoli sveta; 19.55 Poročila: 20.15 Grey-stoke - legenda o Tarzanu, am. pustot film, 1983; 22.45 Pošast iz brezna, it. fantastični film, 1989; 00.30 Poročilo
PREMIERE
15.10 Rojena včeraj, am. kom., 1993; 16.45 Zlobna kri; 18.25 Dennis, am. komedija, 1993; 19.45 Premiere; 20.15 Ninja želve III, am. akc. kom.;
21.50	Stark Stephena Kinga, ameriška grozljivka, 1993; 23.40 Absoluteiy Fabulous, serija
SATI
06.35 Za otroke; 09.55 Košarka, vrhunci NBA; 11.15 Skoraj angel, pon. am. kom. 1990; 13.00 Thunderball, am. krim. kom..; 15.10 Footioose, am. plesni film; 17.00 Pojdi na vse!; 18.00 Nogomet: 18.30 Gospod Smith, 5.del am. hum. serije; 19.25 Kolo sreče; 20.15 Sladko življenjea Bobbyja, avs. komedija
EUROSPORT
08.30	Deskanje na snegu, pregled; 09.00 Smučarski teki, prenos iz Osla; 14.30 Hitrostno drsanje, prenos iz Baselga; 16.30 Tenis, prenos ATP turnirja iz Dubaja; 20.00 Golf, pon.; 22,00 Boks, prenos; 00.00 VVrestling; 01.00 Mednarodni mo-tošport
RTI
05.35 Za otroke; 11.30 Earle, Indiana; 12.00 Vsi ljubijo Julijo; 12.30 Princ z Bel - Aira, serija; 13.05 Polna hiša; 14.10 Korak za korakom; 14.45 Kni-ght Rider; 16.50 Bever1y Mills 90210; 17.45 Melro-se Place; 18.45 Poročila; 19.10 Mini Playbeck Show; 20.15 Oddaja za sto tisoč mark; 22.15 Boks: Henry Maske - Egerton Marcus; 00.15 Sobotna noč
RTL2
06.150 - 15.00 Ponovitve; 15.00 Puščavska princesa, am. pustolovski film, 1949; 16.30 Prijateljica mojega moža, nem. kom., 1957; 18.15 Poročil se bom z družino; 20.00 Poročilo; 20.15 James Bond 007 - vohun, ki me je ljubil, angleški triler, 1977; 22.45 Rambo 2, ameriški akcijski film
SKY MOVIES
15.00	Dreamchild; 17.00 Bingo; 19.00 Courage Of Lassie; 21.00 Hot Shots! Part Deux; 23.00 Death Becomes Her
MOVIE CHANNEL
11,40 The M aster Of Ballantrae; 13.10 Tarzan The Feariess; 14.401 See lee; 16.05 The Haunted School; 17.45 This Cant Be Love; 19.20 Space-balls; 21.00 Fire In The Sky; 23.00 Bugsy
FILMNET +
16.00	Ruby; 18.00 Como Aqua Para Chocola-te; 20.00 Hot Shots, Part Deux;
SUPER CHANNEL
05.30	Novice; McLauglinova skupina; Europa Journal; Video moda; 14.00 Sport; 18.00 Danes;
19.00	Poročila; 19.30 Ushuaia; 20.00 Dateline;
22.00	Novice; 22.30 The Tonight Show, pon.;
23.30	THe Secret Of Nandy, ameriška komedija, 1988
CNN
11.30	Travel Guide: 12.30 Healtvvorks; 15.00 Larry King Live; 16.30 Your Money; 18.30 Evans And Novak; 21.30 Style; 22.30 Future vvatch; 23.30 Shovvbiz Today; 00.00 The VVorld Today; 00.30 Diplomatk: Ucence; 01.00 Pinnacle
ižLMm
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Igra; Nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30, 14.30,16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.30 SP v smučanju; 11.30 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih in smučanje; 16.35 Popevke tedna; 17.50 Sport;
19.00	Sobotni večer z J. VVebrom; 22.00 Zrcalo dneva, vreme.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 izobraževalni program; 15.00 Zborovske pesmi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 P.l. Čajkovski; 19.30 Opera: Hamlet; 22.15 Znamenite partiturei; Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz. UKV 88,5 -93,8-100,3-100,6-104,3 -107,6 MHz)
8.30, 9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost;
15.30	Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik;
19.30	Športni program.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d’ltaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.; \M.50 Single tedna; 15.00
Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R.	Glas Ljubljane
7.00-11.00 Dej nehi no;
8.00	Horoskop; 8.40 Peter Stepic; 9.30 Kam danes;
10.15	Novice; 111.00 No-tranjsko-kraški mozaik;
11.15	Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15 RGL komentira in obvešča; 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informma-cije, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 19.30 Večerni pr. z Metko Centrih Vogel.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio študent
11.00	Preklopetek-lop; 14.30 RO: Henry Johnson; 17,45 Come To-getherl; 19.00 TB: Reggie VVorkman; 20.30 DJ Graf-fiti: Rokenrol.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po npše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vival; 9,15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega Vzhoda; 11.40 Znani ansambli;
12.00	Ta rozajanski glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 12.45 Primorska poje: Višarski kvintet;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja
S.	Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18,00 Mala scena: 22. leto ob zori-Čudežen otrok (L. Turk, L); 18.25 Slovenska lahka glasba;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; 20.05-21.00 Slovenski kulturni praznik.
Sobota, 11. februarja 1995
GOSPODARSTVO IN FINANCE
MENJALNIŠKI TEČAJI
10. februar 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 IR)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	79,90	80,90	11,29	11,49	7,48	7,78
A banka Koper	79,50	80,80	11,26	11,48	7,46	7,73
A banka Nova Gorica	79,50	80,60	11,24	11,48	7,48	7,72
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	79,90	80,70	11,20	11,50	7,30	7,75
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,00	80,80	11,30	11,55	7,45	7,75
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	79,75	80,68	11,18	11,65	7,55	7,63
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	80,00	80,50	11,20	11,45	7,50	7,85
Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 3-15, sob od 9-12	80,10	80,48	11,33	11,44	7,55	7,73
Creditanstalt d. d.	80,00	81,20	11,20	11,60	7,30	8,00
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	80,43	80,49	11,38	11,42	7,60	7,67
Hida, od 7-19, sob od 7-14	80,36	80,39	11,38	11,40	7,63	7,68
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	80,36	80,39	11,40	11,41	7,68	7,70
Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15	80,00	80,50	11,30	11,44	7,50	7,70
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,00	80,50	11,30	11,44	7,50	7,70
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,00	80,50	11,30	11,44	7,50	7,70
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,00	80,50	11,30	11,44	7,50	7,70
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741519, od 8-12,17-19, sob od 7-16	80,00	80,50	11,30	11,44	7,50	7,70
Konjpas Hertz Nova Gorica* Tel:065/28-711, od7-19, sobod7-19	80,00	80,50	11,30	11,44	7,50	7,70
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	80,00	80,50	11,30	11,44	7,50	7,70
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	79,50	81,20	11,25	11,50	7,47	7,85
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	79,90	80,70	11,26	11,50	7,56	7,63
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,00	80,80	11,28	11,45	7,50	7,80
Poštna banka Slovenije*	78,85	80,45	10,83	11,38	7,20	7,73
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,40	80,42	11,40	11,42	7,63	7,64
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,20	80,35	11,37	11,40	7,60	7,62
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,00	80,50	11,30	11,45	7,40	7,72
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,15	80,55	11,38	11,42	7,40	7,80
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,60	11,20	11,60	7,35	7,80
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,05	80,45	11,35	11,44	7,58	7,62
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,15	80,59	11,36	11,41	7,57	7,79
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	79,80	80,60	11,30	11,50	7,20	7,70
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,00	80,60	11,30	11,50	7,30	7,69
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,00	80,50	11,33	11,45	7,60	7,82
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,30	80,85	11,35	11,47	7,56	7,79
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	79,90	80,65	11,33	11,50	7,53	7,79
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,00	80,89	11,30	11,49	7,50	7,80
SKB d.d.,***	79,60	80,60	10,90	11,65	7,45	7,85
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,20	80,70	11,30	11,48	7,55	7,75
SZKB d.d. Ljubljana	80,05	80,60	11,32	11,46	7,53	7,80
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,05	81,10	11,30	11,55	7,55	7,85
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,33	80,39	11,39	11,42	7,66	7,69
Tečaj velja danes: ’ Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
10. FEBRUAR 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1593,00	1643,00
nemška marka	1048,00	1070,00
francoski frank	301,40	310,85
holandski gulden	930,00	960,00
belgijski frank	50,60	52,25
funt šterling	2485,00	2559,00
irski šterling	2472,00	2551,00
danska krona	264,75	273,00
grška drahma	6,50	6,90
kanadski dolar	1135,75	1173,00
japonski jen	16,10	16,60
švicarski frank	1235,00	1272,00
avstrijski šiling	148,25	152,85
norveška krona	238,00	245,00
švedska krona	214,00	221,00
portugalski escudo	9,90	10,35
španska pezeta	11,95	12,45
avstralski dolar	1185,00	1223,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,10
hrvaški dinar-kuna	255,00	272,00
		
10. FEBRUAR 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1592,00	1637,00
nemška marka	1047,00	1067,00
fran'coski frank	301,00	310,00
holandski gulden	929,00	947,00
belgijski frank	50,60	51,80
funt šterling	2479,00	2549,00
irski šterling	2472,00	2557,00
danska krona	264,00	272,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1137,00	1172,00
švicarski frank	1237,00	1264,00
avstrijski šiling	148,00	152,00
slovenski tolar	12,60	13,10
			
10. FEBRUAR 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	-	-
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla		
Avstrija	Posojilnica Borovlje		-
Avstrija	Posojilnica Šentjakob		
Avstrija	Posojilnica Ločilo		-
Italija	Kmečka banka Gorica	12,60	13,10
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,10
			
10. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.5288	
francoski frank		28.8920	
nizozemski gulden		89.2200	
belgijski frank		4.8593	
španska peseta		1.1604	
danska krona		25.3910	
kanadski dolar		1.0910	
japonski jen		1.5402	
švicarski frank		18.2400	
avstrijski šiling		14.2100	
'italijanska lira		0.9449	
švedska krona		20.5800	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 132.1995
1.	Redni prodajni teCaj m DEM	81.97
2.	Tečaj za terminsko-valutne pogodbe za DEM 8037
po pogojili iz ponudbe Abanke z dne 2.2.1995
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 028 z dne 10.2. 1995 - Tečaji veljajo od 11.2. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		-		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni	
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
93,8748
1161,4808
397,1840
89,1749
2075,3806
2661,3522 2361,5414
8173,6862
7,7234
125,8911
7292,5628
1868,0959
79,2929
1682,1446
9664,5666
194,5092
124,9593
154,2620
94,8475
94,1573
1164,9757
398,3791
89,4432
2081,6255
2669,3603
2368,6473
8198,2810
52,3706
194,2993
7,7466
2200,0000
126,2699
7314,5063
1873,7171
79,5315
1687,2062
9693,6475
195,0945
125,3353
154,7262
95,1329
94,4398
1168,4706
399,5742
89,7115
2087,8704
2677,3684
2375,7532
8222,8758
52,5277
194,8822
7,7698
126,6487
7336,4498
1879,3383
79,7701
1692,2678
9722,7284
195,6798
125,7113
155,1904
95,4183
Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 11. februarja 1995
št. dni	veljavni srednji	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
zapadlosti	tečaj BS za 1 DEM	(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAG	MAJNIŠKI ZAPIS	, IZPLACUIV	12. 5. 1995:	1,500,000	805,973	809,549	1,615,522
90		107.4631%	107.9399% 107.7015%	150,000	80,597	80,955	161,552
Uradna tečajnica Ljubljanske borze
vrednostnih paPiriev> d-d' Liub|iQna
u5u!K^o^^Io!Tsg?nc St.; 26	Datuni; 10. 2. 1995
Vrednost. papir		obr. maiv.	ex kupon Staal(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpiaš	pOBlfa	Max	Min.	»ST	
irmr+viMT		trrran							■	■		
LEKC		796	(4.5.93)	11.150	,09	10.2.	, 11.171	11.200	11.150	11.150		167
PUB		1.000	(6.6.94)	15.200	322	102.	14.6«	14.8«	15.251	14.600	12.054	
SAL		500	(7)(29.8.94)	20.637	,67	10.2	20.311	20.5«	21.050	20.500	2.889	
SKSR		458	(16.5.94.)	37.134	,94-	10.2.	36.911	37.180	37.500	36.910	13.071	
			•i 1 FiWiW		2231					■		
RS01		8,0	4.(31.12.94)	98,6	,37	10.2	98,1	99,2	99,0	98,4	6.641	
RS02		V	8.(1.10.94)	103,9	,90	10.2	104,1	104,1	104,1	103,2	26.001	
RS08		5,0	3.(30.11,94)	83,3		6.2						
RS11		7,0	4.(15.1.95)	94,0		10.2	90,1	94,4	94,0	94,0	1.464	
RSL1D		8,0	4.(31.12.94)	97,4	3,17	10.2	95,3	98,1	97,7	94,5	2.421	
RSL2D		9j	8.(1.10.94)	102,0		7.2	101,'					
[SKBl		10,0	4.(1.11.94)	99,3A	,77	10.2	97,1	99,2	99,7	99,0	L	6in
ITTiTSSrai			mr.»:g									
BTBR				13.390	3,00	10.2	12.60(	13.000	13.400	13.000	110.544	
DAD		10.000	(1.6.94.)	148.540	6,09	10.2	147.300	147.600	153.900	145.100	39.215	
FMD			(8)	17.075	1,87-	10.2	17.170	17.381	17.170	16.600		102
GPGR				16.000		' 6.2		17.0«				
HMER				14.500A	,48-	10.1	14.000	15.8«	14.500	14.500		580
MKZ		218	(30.3.93.)	9.767	1,34-	10.2	9.520	9.7«	10.000	9.600	5.323	
MR		4.000	(8)(10.6.94.)	4,778	,40-	10.2	4.750	4.820	4.850	4.700	6.006	
m			(51	765,0	,65-	10.2	765,0	774,0	765,0	765,0	l	oy
IHiT^TJE!		M??										
KSTP		4000	(23.5.94)	38,255	.,64-	10.2	37,100	38.7«	38.600	37300	2.219	
PFNP				48.150	2,08-	10.2	48.00(|	48.951	40.000	48.100	1.252	
RGSP			(61	2.794	27	10. ž		2.960	3.060	2.510		98
LEP				13.050*	10,00	10.2		13.9«	13.050	13.050		13
IViPP				41.298		25.1	41.151	41.300				
EEBZa		MB										
LEK2		12,0	4.(1.11.94)	99,0		30. l'						
OZG		11,0	4,(1.1.95)	92,0A	4,55	10.2	88,(|		92,0	92,0	5.748	
PCE		12,0	6.(1.12.94)	102,9		30.12.	93,1	105,1				
PLJ		12,0	7.(1.185)	98,OA	1,00-	10.2	98,1		98,2	98,0		324
PGO		10,0	l.(1.6.94)	95,2	,16	10.2.	95,1	96,1	96,0	95,0	1.634	
RSGSl		10,0	4.(1.6.94)	93,OA	1,06-	10.2	93,1	94,0	93,0	93,0		739
				0313								
riTtnnin!		at£		me								
GEAR							333,1	6.5«				
GRDO		119	(8.3.94.)	1.000		2.2.	410,1					
HBR0				3.440A	4,18-	10.2.		3.450	3.440	3.440		3
OTR				3.530	,15	10.2.	3.471	3.531	3.530	3.531	12.355	
RDRO				18.000		23.1.	17.5«	\m				
RGSR				543,3	2,91	10.2.	541,1	570,0	550,0	536,0		299|
remnim		TU										
H8P0				3.489A	,05	10.2.	3.011	3.490	3.4891	3.489		14
KRPI												
KBPP				35.500		2.2.	35.0«	37.501				
DBKC				7.600		27.1.	4.0«	5.0«				
llTiHellfE		m1										
GORO		10,0	9.(15,1.95)	98,3A		10.2.	85,1		98,3	98,3		11
LOK			(1.10.94)	86,0		6.2	85,1	94,1				
MLjO			(1.4.94)	93,4A	,54	10.2.	88,1	93,4	93,4	93,4		54
OSMO			(1.10.94)	81,0		7.2.	81,1	90,1				
0LS0			81.9.94)	86,3	,74-	10.2.	86,:	87,1	86,3	86,3		351
OHM			(1.8.94)	89,0		6.2.	85,1	90,1				
0P0			6.(12.95)	85,0		3.2.	83,1	95,1				
UBKK			(15.10.94)				25,1					
VPI0			(1.10.94)	98,5		30.1.	91,1					
EK3EM		CEE	iumi	2BB	H3H	TTviTTT			Mssa.	303		
8S2				99,2		14.11						
BS1				99,5		3.11						
BS3				98,7		7.10.						
BNB2			(1.6.95)	94,2	,06	10.2.	94;	94,3	94,2	94,1	42.857	
B8M												
B8MA				107,6		12.1.						
B8MB												
B8V												
B8VA												
B8VB												
			nnrasii	TilTil		iEretr		anafl	ZEBT	TUTT		
NBl				39.594		7.2	37.281	41.8«				
NB2				9.841	14,74	10.2	10.090	10.150	10.500	9.300	138.6311	
SBI		10.2.95			prejšnji			dT	1		d%		
	1.309,19				1.309,27			-0,08		-0,01		
Vse pravice pridržane .Opmbe Obveznim, komercialmzapti m tiagajn^z^ti to najnižja nominarija), delnice kotirajo v tolarjih: obveznice kotirajo brez pripisanih obresti: enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične srabne; (0) • izkoriščena davčna olajšava; A • aplikacijski tečaj borzni posrednik je hkrati topil in prodal isti papir za razticni stranki; S • suspendirano trgovanje; Z • zadržano hgovanje; * - dosežena l&aktntnadnevTiasprHniEniba tečaja; **-dosežHia3(kxktotnaoniqitev-trgovale je zadržana Obveznice z anintetnim odplačilom glavnice RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, HJ, RGSl; k kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) • obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le4e^ (4)-ikispekokii^ od vidjucno kupona, ki je zapadel U. 93 dalje niso bile izplačane; (5)-od 11434 dd-nica koto Im kupona ra 133; (6)-od 2M34 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7kizpladk)akontacqe divi-dende ra LM;o1e. m.-obrestna mera (obveznice); div.-dividenta (delnice) v STT.Ce ni navedmo drugače; max.-naj-višji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnizji tečaj določenega vrednostnega papirja
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij- Tečaji veljajo od 11. februarja 1995 od 00.00 ure dalje						
1			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni ___
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vini. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ Doseben	1160,9570 2360,4764 8170,0000 7,7189 194,4215 124,9030 x>$lih je možno odsl doaovor.	1164,5095 2367,6994 8195,0000 7,7435 195,0164 125,2852 topanje glede na
			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,50 81,79 panje.	81,90 81,99
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure				
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD. ATS. UTIn CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih vat oziroma zmanjšano za 025-odstotne točke. Tc do ECU = 30.0LD na dan. Pri večjh pfiivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečc^ n v sidaeto s tekstom, ki dopoinjuje	DEM DEM DEM DEM DEM teni na pode ut* pa je razi vtoj vefajo zc 14* se leča) kipovati in aogoje nakup	81,50 81,75 81,50 81,80 81,50 tgl srechfh tečaj ■netje Banke Slove ockup pdvov ir Sotoči v sporazum zadajati tijo vok. aafpeodeje.	81,98 81,85 81,80 82,00 81,98 sv po trenutno mje povečano prodajo deve to po objavlje-
			
10. FEBRUAR 1995	v LIRAH	J		
valuta	nakupni	srednji	prodajni__
ameriški dolar	—	1618,790	—
ECU	—	1997,590	—
nemška marka	—	1058,380	—
francoski frank	—	305,810	—
funt šterling	—	2521,270	—
holandski gulden	—	944,290	—
belgijski frank	—	51,431	—
španska pezeta	—	12,282	—
danska krona	—	268,790	—
irski funt	—	2507,020	—
grška drahma	—	6,763	—
portugalski escudo	—	10,262	—
kanadski dolar	—	1154,220	—
japonski jen	—	16,302	—
švicarski frank		1251,290	
avstrijski šiling	—	150,380	—
norveška krona	—	241,880	—
švedska krona	—	218,110	—
finska marka	—	344,570	—
avstralski dolar	—	1207,620	— _
		
11. FEBRUAR 1995	v ŠILINGIH	J	
valuta	nakupni	prodajni __
ameriški dolar	10,5500	11,0500
kanadski dolar	7,5000	7,9000
funt šterling	16,4500	17,2500
švicarski frank	814,5000	846,5000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,3000	716,3000
italijanska lira	0,6520	0,6860
danska krona	174,0000	182,0000
norveška krona	156,5000	163,5000
švedska krona	140,2000	146,8000
finska marka	223,5000	233,5000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
španska peseta	8,0300	8,4700
japonski jen	10,5500	11,0500
slovenski tolar	-	'
hrvaška kuna	-	-
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sobota, 11. februarja 1995
gledališča
Lslovenija
UMjana
V^KARfEV DOM, tel.: 061/ 222-815
PAT ro/E12- februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZR-rjuJENJE (DP). Predstava bo Se v četrtek, 16., in v Petek, 17. februarja, ob isti uri.
DRAMA, tel.: 061/221-511
Gni\u 11- februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTI-inin iza izven. V ponedeljek, 13. februarja, ob ^V.:. D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abon-tek ict v9 veCemi in izven. Predstava bo se v Cetr-’1d. februarja, ob isti uri, za abonma Studentski -rpVtAtS,611' “ torek, 14. februarja, ob 19.30: D. Zajc hniV^ , ’23 abonma torek in izven. V sredo, 15. fe-v^a,ob 19.30: A. P. Cehov - ČEŠNJEV VRT. Gosto TEATRA GARAGE iz Zagreba. fJALA DRAIV1A, tel.: 061/ 221-511 dnes, n. februarja, ob 20. uri: M. A. de la Parra Cal-aeron - PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA, za 7Ainn sred°' 15. februarja, ob 20. uri: W. Allen -^UGRAJ SE ENKRAT, SAM. V četrtek, 16. februarja, e uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven.
^GL, tel.: 061/210-852
gE«. 11. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCI-nh ;'J3 r^en. Predstava bo Se v četrtek, 16. februarja, m •in Z®' 23 izven. V ponedeljek, 13. februarja, ob izvo ' Gamoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za Strip i torek, 14. februarja, ob 19.30: E. Flisar -tek i? ?.AMERIKE, za izven. Predstava bo Se v pe-k’ februarja, ob isti uri, za izven. V sredo, 15. fe-^terja ob 19.30: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, za n. Gostovanje gledališča ZATO iz Ptuja.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 vSPas H. februarja, ob 17. uri: lutkovna predstava JiUGA COPATARICA v izvedbi LG FRU FRU. V ne-
^našaka^et1 2°' ™Proli8a PIL0TI :
Se,®31«62
knuorkl1' februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič -arL L A PRAVLJICA, za izven. V nedeljo, 12. febru-^ ob n. uri: VELIKI KIKIRIKI, za izven.
ŠENTJAKOBSKO gledališče
pptedo, IS. februarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI Petek PERTE, za abonma red E. Predstava bo še v r eK 17. februarja, ob isti uri, za izven.
GALERIJA SOU, tel.: 061/1313 282
»11. februaria, ob 20. uri: gledališki projekt riV-L TAVA. Predstava tro Se v nedeljo, 12. februa-
jtef. 11. februi
6IU|
G CELTE. tpl • nfii/2S-H2
V Ponedeljek, 13. februarja, ob 11. uri: A. VVendt - TI-
ČEV JAKA, za abonma čebelica 1 in ob 15.30, za abonma 1. Šolski in izven. Predstava bo še v torek, 14. februarja, ob 10. uri, za abonma čebelica 3 in ob 15.30, za abonma 4. šolski in izven.
DNEVI KOMEDIJE
do 26. februarja
Danes, 11. februaria, ob 19.30: M. de Cervantes -ČUDEŽNO GLEDALIŠČE. V nedeljo, 12. februarja, ob 17. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA. V petek, 17. februarja, ob 19.30:1. Lovrič -AFERA POUHNKUFR.
ODERPODODROM
V	nedeljo, 12. februarja, ob 20.30: F. Milcinski-Ježek -NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN.
KAMNIK
KULTURNI DOM DUPLICA
V	petek, 17. februarja, ob 20. uri: I, Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	petek, 17. februarja, ob 19.30: Ray Cooney - ZBE2I OD ŽENE, za izven. Predstava bo Se v soboto, 18. februarja, ob isti uri, za izven in konto.
LJUTOMER
V	petek, 17. februarja, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 19. februarja, ob 15. uri in v petek, 24. februarja, ob 19.30.
MARIBOR
LGM, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri: M. Pungartnik -VODNI MOZ IN LEPA POLONA, za izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 11. februaria, ob 11.30 in 16. uri: S. Malcarovie - SHOW STRAHOVV, za abonma velikega polžka in izven.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255
V	torek, 14. februarja, ob 9. in 10.30: plesna pravljica TRNULJČICA.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA PO-KRACULJA, za Pikin abonma (4).
ZAGORJE
V	ponedeljek, 13. februarja, KC Delavski dom ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, 4. predstava gledališkega abonmaja.
Dva večera argentinskega tanga v tržaškem gledališču Miela
Po nizu glasbenih in filmskih prireditev v duhu kulture jidiš zadruga Bonawentura posveča konec tedna argentinskemu tangu. Drevi in jutri ob 21. uri bo v gledališču Miela nastopila glasbeno-plesna skupina Teatro Fantastico iz Buenos Airesa, ki bo predstavila predvsem »avtorski« tango. Med skladatelji pa je največjo pozornost namenila Astorju Piazzolli.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
ijURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
^•dturni dom
Ponedeljek, 13. t. m., ob 16. uri (red I) po-ovitev recitala E. Kocbeka »Globoko zgoraj 1 visoko spodaj«. Režija Vladimir Jurc. onovitvi v torek, 14. t. m. (red H) ob 16. uri n v sredo, 15. t. m. ob 12. uri (za Sole).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 11. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine E.A.O. iz Rima z delom »Rosa-nero«. Režija Antonio Calenda.
Za najmlajSe: Jutri, 12. t.m., ob 11. uri »Sa-pramiška« Svetlane Makarovič, v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
Gledališče Rossetti
,a®es; 11. t. m., ob 20.30 (red 2. sobota) bo § edaliska skupina Piccolo Teatro iz Milana Predstavila L. Pirandellovo »Velikani z go-e<< (I giganti della montagna) (predstava 3). ,ežijaG. Strehler.
u ri, 12. t. m., zadnja predstava ob 16.00
te-nedelja).
olagajni gledališča je v teku prodaja vsto-Ptoc za predstavo »L’asino d’oro« (7A): 8.30-j. in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. „ 3l) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. v 0063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Stedaliscu je na ogled razstava »40 stagio-1 ln mostra». Urnik od 16.00-19.00.
Gledališče Miela
Danes, 11. in jutri, 12. t.m., ob 21. uri plesna predstava »Muerte del Angel«, izvaja Teatro Fantastico iz Buenos Airesa.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V ponedeljek, 13. in v torek, 14. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine La Fab-brica dell’Attore z delom G. Manfridija »La sposa di Parigi«. Režija Roberto Calo.
VIDEM
Gledališče Contatto
Do 13. t. m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque.
[koroška
q Donru bo danes, 11. t. m., ob 19.30 »Kaj Pomenijo sanje? - ob 100-letnici psihoanaliza razlage sanj.
VELIKOVEC
Gospodinjska šola v Šentrupertu: danes, 11. t. m., ob 19.30 »Lumpacivagabund« - gostuje SPD Šentjanž.
Razne prireditve
Lslovenija
lol w in pETRE VARL SIMONČIČ - ja\ s etor mestni koledar v parku Zvezda se nadal preminja. Podoba meseca februarja je v znai Rn™' tofai56 generacije: ANDREJA ROZM
matjaza pikala, esada babacig
^ESTMBAR, NATAŠE VELIKONJA in MII
EJaries, U. februarja, ob 12. uri: literarni dogode! GAZA PIKALA in skupine AVTODAFE.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
Pn? r!’	februarja, ob 20. uri: britanski film
rULONlCA. Režija: Ken Loach (LD).
wek, 14. februarja, ob 18. uri: predstavitev JELENE BIZJAK - Telo govori (E7). Ob 19. uri: L ,'Ace> storjene cerkvi, ostale neporavnane? ' /rtoma dediščina - dr. BORUT KOSIR (E3). etrtek, 16. februarja, ob 12. uri: Alkohol in n esto v življenju mladostnika. Strokovni nosil ‘mnarja: dr. SLAVKO V. ZIHERL (SD).
klub cd
.. jtoL, 14. februarja, ob 19. uri: etnovečer - i
TAl^AVRECAR051^ DARJA	1
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA, tel.: 061/ 831-612
Danes, 11. februarja, ob 20. uri: koncert ADI SMOLARJA.
MARIBOR
MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/ 224-421
V	četrtek, 16. februarja, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gost bo TONE PARTLJIČ.
KNJIŽNICA NOVA VAS
V	torek, 14. februarja, ob 17. uri: predavanje mag. MAJE GODINA-GOLIJA - O ZANIMIVOSTIH IZ DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA MARIBORČANOV.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Danes, 11. februarja, ob 20. uri: večer ob slovenskem kulturnem prazniku pesmi in plesi slovenskih vaši.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA L TAVČAR JA, tel.: 064/ 620-200
V	torek, 14. februarja, ob 17. uri: ura pravljic - MATJAŽ ERŽEN. V sredo, 15. februarja, ob 18. uri: večer z diapozitivi - JANEZ AHAČIČ o NARODNIH PARKIH SEVERNE AMERIKE.
[jURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
športna palača
soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika BePPe Grilla,
Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063).
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca.
V	prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava Portreti slovenskih pesnikov in pisateljev KLAR MESKA in MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 16. februarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava MARINO MARMJA je na ogled do 15. februarja.
GALERIJA HEST, Novi hg 6
Razstava risb RIHARDA JAKOPIČA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja.
GALERIJA KAPELICA SOU
Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca.
GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14
Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafičnih Ustov BOGDANA BORČIČA je na
ogled do 19. marca.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Prva samostojna razstava MIHAELE CIUHA in ALEKSANDRE FRANCE.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja.
KITTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja.
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE,
Trg Celjskih knezov 11
Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca.
STARA GROFIJA, Muzejski trg 1 Razstava ALEŠA STOPARJA - okrasni cvetlični lončki.
CERKNICA
GALERIJA KRPAN
Razstava ilustracij BOŽIDARJA STRMANA-MISO-TA.
IURSKA BISTRICA
GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2
Danes, 10. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik PATRIZ1E DEV1DE. Razstava bo na ogled do 25. februarja.
IKAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Razstava slik CENETA GRILJCA je na ogled do 21. fe bruarja.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Razstava VORTEK Ona B je na ogled do 23. februarja.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Danes, 10. februarja, bo ob 20. uri otvoritev razstave fotografij BOŠTJANA GUNČARJA.
TRŽIČ
GALERIJA KURNIKOVA HIŠA
Danes, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb Slike stare Ljunljane BORISA TROBCA. Razstava bo na ogled do 5. marca.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Danes, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del LEONA KOPORCA. Razstava bo na ogled do 24. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Rettori Tribbio: na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombena.
Art Light Hall: danes, 11. t.m., ob 19.00 odprtje razstave slikarja Davida Lippolis, ki bo trajala do 4. marca. Urnik: od torka do sobote od 18.00 do 20.00, zaprto ob praznikih in ponedeljkih.
Studio Bassanese: danes, 11. t.m., ob 18. uri odprtje razstave »Carte« 1994 slikarja Enrica Castellanija. Razstava bo na ogled ob delavnikih od 17. do 20. ure do 11. marca.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
GORICA
Kulturni dom: Se jutri, 12. t. m., razstavlja svoje glinaste skulpture, slike in sitotiske Rado Jagodic.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker.
BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«.
Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kres-se.
BOROVLJE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CD, tel.: 061/222-815
Danes, 10. februarja, ob 21. uri: koncert THE ART ENSEMBLE OF CHICAGO (LD).
V	soboto, 11. februarja, ob 19. uri: TURANDOT, premiera (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot: Sophia Larson, Kalaf: Alberto Cupido. Prva ponovitev - premierna zasedba - bo v ponedeljek, 13. februaria, ob isti uri.
V	ponedeljek, 13. februarja, ob 19.30: koncert MART1JN VAN DEN HOEKA (klavir), za srebrni abonma (dvorana SF).
KLUB CD
Danes, 10. februarja, JAZZ LAHNO - FIESTA LATINA.
LGL, tel.: 061/314-789
V	sredo, 15. februarja, ob 19. uri: dobrodelni koncert za Sarajevo. Nastopili bodo: NECA FALK, VITA MAVRIC, VLADO KRESLIN in TOMAŽ PENGOV.
K4, Kersnikova 4 Danes, 10. februarja, ob 21. uri: koncert CHRISA WOODA in ANDYJA CUTTINGA.
JAZZ KLUB GAJO, Beethovnova ulica Danes, 10. februarja, ob 22. uri: nastopa DAMJANA in pianist BLAŽ JURJEVČIČ.
GRAND HOTEL UNION
V	nedeljo, 12. februarja, modri salon ob 18. uri: koncert TRIA LORENZ.
IURSKA BISTRICA
MKNŽ
Danes, 10. februarja, ob 22. uri: koncert skupine BOYE in tria SVI PREDSJEDNIKOVI LJUDI.
V	soboto, 18. februarja, ob 22. uri: koncert skupin TODAY IS THE DAY (ZDA) in HA DET BRA (Zagreb).
KOSTANJEVICA
FRANČIŠKANSKI
SAMOSTAN
V	torek, 14. februarja, ob 19. uri: koncert pesmi in arij. Nastopata: FRANE JAVORNIK (bas) in MARJAN FAJDIGA (klavir).
NOVA GORICA
Danes, 10. februarja, KD Nova Gorica ob 20.15: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA.
PIRAN
KLUB MAONA, Arze 5
Danes, 10. februarja, ob 21.30: predstavitev nove kasete TRIA BRACO DOBLEKAR.
V	soboto, 11. februarja, ob 21.30: koncert CHRIS VVOODA & ANDYJA CUTTINGA.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	torek, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikaša Corra-da Rojaca.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 11. t. m., ob 20.00 (red A) premiera baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Ste-fano Vizioli. Dirigent Donato Renzetti.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne.
Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo nastopil Michele Campanella.
Tržaški jazzovski krožek
V	torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff.
Športna palača pri Carboli
V	ponedeljek, 13.3., ob 21. uri koncert ansambla Litfiba. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 koncert pianistke Marthe Argerich in čelista Mishe Maiskyja. Na programu van Beethovnove skladbe.
GORICA
Kulturni dom
V petek, 24. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Honved En-semble.
26
Sobota, 11. februarja 1995
ŠPORT
NOVICE
ATLETIKA / MITING V MADRIDU
KOLESARSTVO / SVETOVNI POKAL
Clippersi premagali Houston!
LOS ANGELES - Najslabše moštvo NBA lige, LA Clippers, je z zmago proti prvakom Houston Rockets prekinilo serijo šestih zaporednih porazov, v Seattlu pa so Supersonicsi šele po podaljšku strli odpor Chicaga. VVarriorsi so zmagali v Denverju, ki je po zamenjavi trenerja (trener Issel se je sam odločil, da preneha in mesto prepustil Littlesu) nanizal 10 porazov v 12 tekmah.
IZIDI - četrtek: Seattle - Chicago 126:118* (Kemp 30, Schrempf 26, Perkins 21; R.Harper 26, Pippen 24), Clippers - Houston 122:107 (Vaught 26, Sealy 24; Olajuvvon 34), Denver - Golden State 101:109 (Sprevvell 30, T.Hardaway 25). (VJ)
V Dubaju izpadel prvi nosilec Berasategui
DUBAI (STA/dpa) - Rezultati teniškega turnirja v Dubaju z nagradnim skladom 1.014 milijona dolarjev - 2. krog: Ariens (Nem) - Berasategui (Spa/1) 6:4, 6:4; Sanchez (Spa) - Bruguera (Spa) brez boja; Korda (Ceš/6) - Costa (Spa) 6:4, 6:7 (5:7), 6:1; VVoodbridge (Avs) - Stoltenberg (Avs) 6:3, 2:1 predaja; Ferreira (JAR/4) - Kinnear (ZDA) 6:1, 7:6; Ca-sh (Avs) - Costa (Spa) 6:3, 4:6, 6:3; četrtfinale: Ferreira (JAR/4) - Cash (Avs) 6:1, 6:2; Gaudenzi (Ita) -Holm (Sve) 6:4 6:2.
Becker ugnal Leconta
MARSEILLE (STA/AP) - Rezultati teniškega turnirja v Marseillu z nagradnim skladom 506.000 dolarjev - osmina finala (drugi krog): Rikl (Ceš) - Stad-ling (Sve) 6:4, 6:2; Delaitre (Fra/4) - Mronz (Nem) 3:6, 6:3, 7:6 (7:3); Kučem (Slk/6) - Pozzi (Ita) 6:3, 6:4; Becker (Nem/l) - Leconte (Fra) 6:0, 6:4; Vacek (Ceš) - VVekesa (Ken) 6:4, 6:4; Kafelnikov (Rus/2) -Hlasek (Svi) 6:4, 6:4, Rome (Fra) - Dosedel (Ceš) 7:5, 6:3; 3. krog: Vacek (Ceš) - Kafelnikov (Rus/2) 7:5, 7:6 (7:5).
Rezultati NHL
NEW YORK (STA/AP) - Rezultati četrtkovih tekem severnoameriške poklicne hokejske lige NHL: Que-bec - Boston 4:3, Pittsburgh - NY Islanders 5:2, New Jersey - NY Rangers 4:1, Florida - Philadelphia 3:0, Chicago - St. Louis 5:0, Calgary -Anaheim 5:1, Vancouver - VVinnipeg 5:1.
Vrstni red: vzhodna kofereca - atlantska divizija: NY Islanders 9 točk, Tampa Bay 9, Florida 9, NY Rangers 9, New Jersey 8, Philadelphia 7, VVashing-ton 5; severovzhodna divizija: Pittsburgh 19, Que-bec 18, Buffalo 13, Boston 12, Montreal 10, Hartford 6, Ottavva 4; zahodna konferenca - centralna divizija: Chicago 16, Detroit 14, St. Louis 13, Toronto 11, Dallas 8, VVinnipeg 7; pacifiška divizija: San Jose 11, Calgary 11, Anaheim 8, Edmonton 8, Vancouver 7, Los Angeles 6.
Poraz Patricka McEnroeja
SAN JOSE (STA/AP) - Rezultati teniškega tur-, nirja v San Joseju (ZDA) z nagradnim skladom 328.000 dolarjev - drugi krog: Agassi (ZDA/l) -Goellner (Nem) 7:6 (7:4), 6:2; Courier (ZDA/3) -N. Pereira (Ven) 6:4, 6:1; Grabb (ZDA) - P. McEn-roe (ZDA/6) 7:5, 6:7 (6:8), 6:3; MacPhie (ZDA) -Thome (ZDA) 6:4, 6:3; Shelton (ZDA) - Nargiso (Ita) 7:6 (11:9), 7:6 (7:4); Rusedski (Kan) - Janyd (Sve) 6:7 (3:7), 6:0, 6:4.
Odličen nastop dvojice »B. B.«
Bukovčevo prva z najboljšim izidom sezone Bilačeva druga - Svetovni rekord Privalove
Irina Pri valova po uspešnem nastopu (Telefoto AP)
MADRID (STA/AP/dpa) - Ruska atletinja Irina Privalova je na dvoranskem atletskem mitingu v Madridu izenačila lastni svetovni dvoranski rekord na 60 metrov s časom 6.92 sekunde, ki ga je postavila 11. februarja 1993. V istem teku so ji na 50 metrov namerili 5.96 sekunde, kar je za 4 stotinke hitreje od uradnega svetovnega rekorda Marlene Ot-tey z Jamajke (6.00). Odlični sta bili tudi slovenski predstavnici Brigita Bukovec in Britta Bilač. Brigita Bukovec je v teku na 60 metrov z ovirami dosegla najboljši rezultat sezone na svetu (7.90), evropska prvakinja v skoku v višino Bilačeva pa je preskočila 198 centimetrov in zasedla drugo mesto za Romunko z nemškim potnim listom Galino Astafei, ki je edina preskočila dva metra (201 centimeter).
Najboljša letošnja rezultata na svetu sta na 60 metrov ovire dosegla tudi Američan Allen Johnson in Britanec Colin Jackson. Tekla sta 7.42 sekunde. Po odločitvi s pomočjo fotofiniša je zmagal Američan, ki je s tem prekinil niz 44 zaporednih zmag svetovnega prvaka Jacksona, ki pred tem na visokih ovirah ni poznal poraza v dvoranah ali na prostem od avgusta 1993. Jackson bo izpustil dvoransko svetovno prvenstvo od 10. do 12. marca v španski Barceloni, ker se zeli popolnoma posvetiti le sezoni na prostem. Sedemindvajsetletnega Britanca, ki je tudi svetovni rekorder, je nazadnje pre-
magal Jack Pierce 27. avgusta 1993 v Berlinu.
Rezultati: moški: 60 m ovire: 1. Allen Johnson (ZDA) 7.42, 2. Colin Jackson (VB) 7.42 - najboljša letošnja rezultata na svetu, 3. Tony Dees (ZDA) 7.55; 3.000 m: 1. Anacle-to Jimenez (Spa) 8:06.47, 2. Isaac Viciosa (Spa) 8:07.05, 3. Moulay Bou-taib (Mar) 8:07.91, palica: 1. Maksim Tarasov (Rus) 560, 2. Rodion Gataulin (Rus) 560, 3. Javier Garcia Chico (Spa) in Pjotr Bočkarjov (Rus) po 540; 60 m: 1. Bruny Surin (Kan) 6.59, 2. Raymond Stevvart (Jam) 6.60, 3. Vi-talij Savin (Kaz) 6.62; daljava: 1. Ivan Pedroso (Kub) 814, 2. Angel Her-
nandez (Spa) 813, 3. Ivaj-lo Mladenov (Bol) 809; ženske - 60 m: 1. Irina Privalova (Rus) 6.92 -izenačen svetovni rekord (merjenje na 50 m: 5.96 -svetovni rekord), 2. Žana Tarnopolskaja (Ukr) 7.12 (6.15), 3. Juliet Cuthbert (Jam) 7.12 (6.15); 60 m ovire: 1. Brigita Bukovec (Slo) 7.90 - najboljši letošnji rezultat na svetu;
2.	Aliuska Lopez (Kub) 7.97, 3. T. Rešetnikova (Rus) 7.98; višina: 1. Gallna Astafei (Rom) 201, 2. Britta Bilač (Slo) 198, 3. Jelena Guljajeva (Rus) 195; troskok: 1. Ana Birjukova (Rus) 14.69, 2. Jolanda Cen (Rus) 14.67;
3.	Inesa Kravec (Ukr) 13.92.
V letošnjem programu enajst dirk
PARIZ - Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je včeraj potrdila izbor 22 ekip in 11 dirk za letošnji svetovni pokal. Na vsaki od teh dirk ima pravico nastopa prvih 22 ekip po lestvici UCI, mednarodna kolesarska zveza pa lahko na vsako tekmovanje povabi skupno največ 25 ekip, tako da bo na Startu skupno največ 200 kolesarjev. Poleg tega se lahko vsaka od 22 najboljših ekip odreče dvem nastopom na dirkah za svetovni pokal.
Od letos je dirk za svetovni pokal enajst in ne več samo deset kot doslej. Enajsta dirka naj ne bi bila vedno v istem kraju. Letos bo na sporedu 1. maja, ko se bodo kolesarji pomerili za Veliko nagrado Frankfurta, prihodnje leto pa naj bi kolesarje pot vodila na Japonsko na Japan Cup.
Pravico nastopa na dirkah ima naslednjih 22 ekip: Mapei, Mg, Gevviss, Lampre, Car-rera, Polti, ZG Mobili, Refin in Brescialat (vse Italija), Banesto, Once in Kelme (Španija), Novell in Tvm (Nizozemska), Castora-ma, Le Groupement in Gan (Francija), Lotto (Belgija), Motorola (ZDA), Telekom (Nemčija), Festina (Andora) in Mercatone Uno (San Marino).
LETOŠNJI SPORED
DIRK ZA
SVETOVNI POKAL
18. marec: Milano -Sanremo;
2. april: Dirka P° Flandriji;
9. april: Pariz - R°u' baix;
16. april: Liege - Ba-stogne - Liege;
22. april: Amstel Gold Race;
1. maj: GP Frankfurt;
6. avgust: Leeds International classic;
12. avgust: San Se-bastian;
20.	avgust: prvenstvo Ziiricha;
15. oktober: Pariz ' Tours;
21.	oktober: Giro p° Lombardiji.
Na rallyju po Švedski vodi domačin Eriksson
KARLSTAD -Šved Kenneth Eriksson (Mitsubishi) je na najboljši način potrdil napovedi in z zmagama v tretji in četrti (prvo je dobil Francoz Didier Auriol, drugo pa Spanec Carlos Sainz) posebni preizkušnji prve etape rallyja po Švedski prevzel vodstvo v skupni uvrstitvi. Toda razlike so precej majhne. Na drugem mestu je Finec Tommi Makinen (Mitsubishi), ki zaostaja 4 sekunde, tretji pa je mladi švedski up Thomas Radstrom (Toyota Celica), ki za rojakom Eriksso-nom zaostaja 15. sekund.
HOKEJ NA LEDU / TURNIR V STOCKHOLMU -i
Švedska je premagala Kanado Češka in Rusija igrali neodločeno

mm
/Jrii ic
STOCKHOLM (Reuter) - Na mednarodnem hokejskem turnirju v Stockholmu nastopa nekaj najboljših reprezentanc na svetu. V prvem krogu je Švedska premagala Kanado, Rusija in Češka pa sta igrali neodločeno.
Rezultati -1. krog: Švedska - Kanada 7:4 (1:2, 2:1, 4:2) - strelci: Tomas Jonsson (17.47), Erik Huusko (23.47), Tomas For-slund (33.09, 45.45, 52.33), Leif Rohlin (47.34), Andreas Johansson (54.02) za
Švedsko in David St Pierre (11.20), Mark Kaufmann (35.41), Joel Savage (48.29), Andy Schneider (51.45) za Kanado; 12.021 gledalcev; Rusija - Češka 4-4 (2:1, 1:1, 1:2) - strelci: Stanislav Romanov (14.41), Vladimir Tarasenko (19.45), Oleg Belov (31.42), Aleksej Salomatin (47.25) za Rusijo in Libor Prochazka (7.00), Roman Meluzin (39.45), Martin Prochazka (41.35), Martin Hostak (55.53) za Češko; 1000 gledalcev.
NOGOMET / ZAČENJA SE BRAZILSKO PRVENSTVO
Toda v množici prvenstev so samo štiri res kvalitetna
RIO DE JANEIRO - Obratno kot pri nas se v Braziliji državno nogometno prvenstvo šele začenja. Državno prvenstvo? Ne eno, temveč kar šestindvajset državnih prvenstev, eno za vsako državo, ki tvorijo brazilsko federacijo.
Pojem velja na vsak način razjasniti, ker gre za edinstven primer, ki je veliko prispeval k ustvarjanju mita nekaterih brazilskih enajsteric. Tako sta v šestdesetih letih Botafogo in Santos istočasno imeli najboljši moštvi v zgodovini brazilskega nogometa (Garrincha, Didi, Žagalo na eni in Pele, Gilmar, Carlos Alberto na drugi strani) in mirno zmagovali vsaka v svojem prvenstvu. Najbolj elitno je prvenstvo »Carioca« države Rio de Janeiro, sledi pa mu »Pauh-sta« države Sao Paulo. S precejšnjim zaostankom sledita »Mineiro« države Minas Gerais in »Gaucho« države Rio Grande do Sul. Ostalih dvaindvajset prvenstev je na nivoju italijanske C lige, kar je povsem razumljivo, saj toliko kakovostnih igralcev tudi Brazilija seveda nima. Najstarejše je prvenstvo »Carioca«, ki so ga prvič
priredili 1906. leta. Zmagovalca Ria de Janeiro in Sao Paula se med seboj pomerita od leta 1931, ko so ustano-vili ti. turnir »Rio-Sao Paulo«, vsestransko državno prvenstvo »Brasile-ro« pa je luč dneva zagledalo Sele leta 1971 (!), vendar obe inačici nimata ravno velikega uspeha. Kot da bi Milan igral v namišljenem lombardskem prvenstvu in omalovaževal spopade z Juventusom in Romo!
Ne glede na to je letos v Braziliji spet zavladala strašna nogometna mrzlica, potem ko je bila precej let velike pozornosti deležna le odbojka. Toda odbojkarji so svetovno prvenstvo izgubili, Romario in tovariši pa zmagah in tako se druga domovina nogometa spet navdušuje za ta šport. Val navdušenja po zmagi »auriverde-sov« v ZDA je bil izjemen, predvsem pa so se (prav zaradi tega?) začeli pojavljati evropski sponsorji, ki so v mnogih primerih napolnili prazne blagajne najbolj slavnih klubov. Pal-meiras je recimo trdno v rokah Par-malata, znanega mogotca italijanske mlečne industrije, ki podpira tudi Parmo, Benfico in argentinski River
Plate. Za Flamengom se skriva španska družba. Poslov, za katerimi se verjetno skriva tudi pranje umazanega denarja, pa je še in še.
Nenadno pridobljeni denar so mnogi izkoristili za nakup - po zelo ugodni ceni - tistih, ki so doslej služili večji kos kruha v tujini. Barcelona je Romaria prodala Flamengu za tri milijone dolarjev, ker je pač muhavi igralec bil »navehčan« in je Barsi le škodil. Podobno se bo junija zgodilo tudi z Bebetom in tako bo vsaj delno omiljeno izseljevanje Brazilcev v novo obljubljeno deželo, Japonsko.
O favoritih je nemogoče razpravljati: v »Carioci« so na startu med drugimi Botafogo, Flamengo. Fluminense in Vasco da Gama; v »Paulistu« Corinthias, Palmeiras, Santos, Sao Paulo, Bragantino in Por-tuguesa; v »Gauchu« Gremio in Internacional iz Porto Alegre; v »Mi' neiru« Atletico Mineiro in Cruzeiro iz Belo Horizonteja. Iz te palete bo izšla osmerica ekip, ki se bo potegovala za resničen (a omalovazovan) naslov brazilskega prvaka. Čudno, mar ne? (dk)
Proti
Andrii
zadnja
možnost
Cesene
KOŠARKARSKO PRVENSTVO C1 LIGE / NOCOJ V 19 KOLU
Proti Camposampiem Jadran s polno paro
Poraz v Ciffadelli ni vplival na vzdušje v Jadranovem taboru Dean Oberdan prekinil zlato serijo uspešnih prostih metov
.vnaprej igrani krm 21. kola nogo-etne B lige se bosta spopadli Cesena i ^firlria. za Ceseno , t0 ena zadnjih pridnosti, da se še vkijuci v boj za napredovanje. Po 20 kolih na lestvici tri ,°ctenianj od Andrie, deli tretje mesto z •fRcono. V prvi tekmi sta moštvi igrah neod-Ceno l:i, Udinese ^ bo jutri v Veroni Pomeril s Chievom.
bpored, danes: Ce-a na " Andria. Jutri: pf?°li - Atalanta, nievo - Udinese, onro - Venezia, Co-senza - Piacenza, ecce - Ancona, Parmo - Verona, Peru-° a " Lucchese, Pecara - Acireale, Sa-tenritana - Vicenza.
Jadran v Cittadelli prekinil serijo zmag, Oberdan pa prostih metov
Košarka / danes v ai
LIGI
Scavolini - Cagiva
Hlycaffe jutri proti Birexu ob 20.30
skeV^anaSnji vnaprej igrani tekmi 23. koln italijan-Poratf^6	se b°sta v Pesaru (ob 17.10
^Pfttterila Scavolini in Cagiva iz Vareseja. Danes Uj: ?r bo tudi tekma med Panapesco iz Montecati-re|, 'J1, Benetonom iz Trevisa, ki bo že prihodnji to-ps^i°d1gral proti Antibesu polfinalno tekmo za evro-
(jd^tale tekme bodo na sporedu jutri, tekma v Bire ^ SPortnl palači med Illycaffejem in veronskim X°m pa se bo zaradi Tv prenosa zasebne postaje jf +2 pričela ob 20. uri.
n P°red, danes: Scavolini - Cagiva, Panapesca - Be-Upp- Jutri (18.30): Buckler - Madigan, Comerson -rp0^asystem, Illy - Birex (20.00), Pfizer - Stefanel, prematour - Filodoro.
18	v deželnem derbiju z Libertasom (Fazzi
p J . uligoi 2, Cempini 17, Foschini 12, Mian 13, Ko-dos 1Cai Premier 18, za VidemCane pa je TruniC Uetk n točk.) se bo goriški Brescialat jutri v Be-33 Pomeril s San Benedettom.
V Cittadelli je splahnela možnost, da bi Jadranovi košarkarji brez poraza končali redni del sezone. Trener Valter Vatovec je dan po tekmi jasno in v par besedah obrazložil glavni vzrok poraza: »Igrali smo zelo slabo, zlasti pa smo odpovedali v obrambi, kar že jasno kaže podatek, da smo prejeli kar 99 točk.«
Jadranova nepremagljivost se je torej prekinila v 18. kolu, prvenstvo pa se seveda nadaljuje in že nocoj bo združena ekipa na domačih tleh igrala proti moštvu Camposampiem, ki je s 16 točkami na sredini lestvice (10. mesto) in je najbrž že odrezano od boja za uvrstitev v končnico (prva štiri mesta).
O nocojšnji tekmi in tudi o vzrokih in morebitnih posledicah sredinega prvega poraza Jadrana, smo se na kratko pogovorili s play-makerjem plavobelih, Deanom Oberdanom.
Bolj kot poraz sam po sebi, preseneča dejstvo, da ste tekmo zgubili prepričljivo in z izdatno razliko. Kakšen je tvoj komentar?
Tudi sami smo si pričakovali, da bomo prej ali slej zgubili, a nismo računali, da bi se to lahko zgodilo v Cittadelli. Poznalo se je, da smo v zadnjem tednu nekajkrat trenirali v nepopolni postavi, bili smo v nenavadno slabi kondiciji, vplivalo pa je tudi večurno potovanje po delovnem dnevu. Oni so si zmago povsem zaslužili, saj so igrali zelo motivirano, ker še upajo na play off, mi pa smo odpovedali v obrambi in v boju pod košema.
Nekateri menijo, da je poraz morda celo dobrodošel, ker vas je opozoril,
da je treba vsako tekmo odigrati z maksimalno angažiranostjo. Se s tem strinjaš?
Ne. V vseh dosedanjih 17 tekmah smo stopili na igrišče motivirani in z željo, da bi nasprotnikom vsilili našo igro in jih seveda premagali. Tokrat smo pac naleteli na slab dan, kar je povsem normalno v vseh kategorijah in vseh prvenstvih. Mi smo zelo jezni, ker so nekateri italijanski mediji že dalj Časa Čakali in si želeli, da bi bilo naše neprekinjene serije zmag konec.
O porazu pa nimate niti Časa veliko razmišljati, saj vas nocoj Caka Camposam-piero...
Oni zadnje Čase igrajo še kar uspesno. Pozna se, da je njihov predsednik zgladil finančne težave; igrajo v popolni postavi in Se vedno ciljajo na tisto Četrto mesto, ki Se pelje v končnico, tako da bodo tudi pri nas skušali odšcipniti še kako pomembni točki. Prepričan sem, da smo sredin poraz že preboleli. Dobro smo trenirali in odločno računamo na uspeh. Paziti bo treba na nekaj njihovih nevarnejših posameznikov, zlasti na Michelona, Munerattija in Vettorija, Ce pa igramo kot znamo, ne bo o zmagovalcu nobenega dvoma.
V Cittadelli si zgrešil nekaj prostih metov in tako prekinil osebno zlato serijo 41 metov. Te je rekordno število zaporednih prostih metov pogojevalo pri metu?
Vsaj v delni meri prav gotovo. Soigralci so me po-gostoma dražili s tem argumentom in proti Cittadelli sem takoj zgrešil kar dva prosta meta zaporedoma, celo po njihovi tehnični na-
paki. Sedaj je ta rekord mimo in upam, da bom nadaljeval z dobrimi odstotki.
Servolana vam je za petami. Je prvo mesto v nevarnosti?
Vse se bo najbrž odločilo prav na pustno soboto, ko igramo z njimi. Mislim, da bo zmagovalec tistega derbija tudi osvojil končno prvo mesto na lestvici.
TAKO V 4. KOLU: Ja-dranovd so v gosteh visoko premagah Camposampiero s končnim izidom 88:69, že po prvem polčasu pa je prednost znašala 14 točk (40:26). Največ tockje dose gel Vitez (21), v glavnem s Črte prostih metov (15:17), Rauber je dosegel 18 točk, Arena 16, Oberdan in Pregare po 12. Pri nasprotnikih so bili najuspešnejši Mune-ratti (16), Tosatto (13) in Vettori (12).
I/.1DI 18. KOLA: Camposampiero - San Daniele 91:83, Sacile - Piove di Sac-co 84:99, Gemona - Gradišča 82:80, Castelfranco -Don Bosco 80:76, Cittadella
-	Jadran Tkb 99:87, Servolana - Caorle 91:76, Arniči Pn
-	San Dona 84:67, Rovigo -Pall. Pn 77:68.
VRSTNI RED: Jadran Tkb 34, Servolana Latte Carso 32, Don Bosco 26, Amici Pn 22, Sacile, Cittadella, Piove di Sacco in Castelfranco 20, San Daniele 18, Camposampiero 16, Gemona 14, Caorle in Rovigo 12, Gradišča 8, San Dona in Pall. Pn 6.
PARI 19. KOLA: Don
Bosco - Amici Pn, Jadran Tkb - Camposampiero (ob 20.30), Caorle - Gemona, Gradišča - Rovigo, San Daniele - Castelfranco, Pall. Pn - Servolana, Piove di Sacco - Cittadella, San Dona - Sacile.
(Vanja Jogan)
NOVICE
Hud poraz Sisleya v Nemčiji
VVUPPERTAL - V Četrtfinalni tekmi za odbojkarski pokal prvakov je Sisley iz Trevisa doživel v Nemčiji nepričakovan poraz. Proti Bayerju iz VVuppertala je namreC izgubil s 3:1 (15:13, 9:15, 15:6, 15-11). Sisley je nastopil brez bolnega Zor-zija, zdaj pa Caka italijansko Sesterko težka naloga, da ta težek spodrsljaj popravi v povratni tekmi v Tre visu.
Bayer: Larsen (10+22), Sanheim (4+17), Braun (2+2), Schmeig (1+9), Kuck (9+18), Lee, Hoffman (3+5).
Sisley: Gardini (3+14), Passani (3+18), Tofoli (0+2), Agazzi (6+25), Zvverver (12+21), Bernardi (2+7), Moretti (1+6), Pilodori, Giombini.
Igralci CourmAoste so se prepozno premislili
GORTINA D'AMPEZZO- V 28. kolu italijanske A lige v hokeju na ledu je bilo zlasti razburljivo v Bocnu, kjer so igralci CourmAoste v drugi tretjini iz protesta zoper sodniške odločitve zapustili igrišče pri rezultatau 2:2. Kasneje so se sicer vrnili na ledeno plošCo, vendar je sodnik tedaj že odpi-skal predčasen konec srečanja.
Izidi: Asiago - Brunico 1:5, Bolzano - CourmAosta prek., Fassa - Milano Saima 5:1, Gardena - Alle-ghe 6:3, Devils Milano - Varese 3:7.
Vrstni red: Bolzano 38, Varese 36, CourmAosta 31, Milano Saima 28, Brunico 27, Alleghe 25, Devils Milano in Gardena 24, Fassa 23, Asiago 12.
Stadiona v Genovi ne bodo zaprli
RIM - Notranje ministrstvo je izdalo dovoljenje za igranje nogometnih tekem na genovskem stadionu Marassi do konca sezone. Pogoj je, da občinske oblasti v roku 15 dni odstranijo zapuščen in na pol razpadel objekt, v katerem so za Časa svetovnega prvenstva namestili tiskovni urad in opravi Se nekaj del. Do zdaj je dovoljenje za prvenstvene tekme iz tedna v teden izdajal župan, po tragičnih dogodkih po prvenstveni tekmi med Genoo in Milanom pa je postalo vprašljivo, ali lahko stadion sploh ostane odprt. Tekmo med Genoo in Milanom bodo pnovili v sredo, 15. t.m., s pričetkom ob 20.30.
Cipollini spet uspešen
ANTlBES - Po tretji je italijanski kolesar Mario Cipollini na dirki po Sredozemlju v Sprintu osvojil Se včerajšnjo Četrto etapo. Na skupnem vrstnme redu še naprej vodi njegov rojak Fabio Baldato.
Kras Trimac v gosteh
Danes se bo Kras Trimac po enotedenskem počitku v gosteh spopadel proti Vigaranu. Tekma bi morala biti odigrana že pred dvema mesecema, a je bila odložena. Kras Trimac se bo moral tudi danes boriti proti nasprotniku, ki nima veliko točk, a je vse tekme izgubil z minimalnimi razlikami. Varovanci trenerja Mahniča so dva tedna redno ponovili vse običajne sheme, poleg tega pa so izrecno vadili kroženje žoge v napadu ter protinapad. Postava bo običajna, le da ne bo rezervnega vratarja Granzotta, ki si je na treningu lažje poškodoval roko. (Iztok)
^venstvo csi
Nesrečen Poraz Brega »neada proti
Montuzzi
j ^°ntuzza
'**«(0:0,2:
kiST1c,: 1
X?.’, Sanci
Mihelčič, K’Klv
Mladi Br
iVAun
prečen
zadnjih
aa začetku
Pa so ,
3380 vdal ^anjsali 2 lzenacili Pred konci "ftanenin
^gali Bre-
£1?°di
B»*ne‘
ti ekipi;
NAMIZNI TENIS / V ZENSKI A LIGI KRAS PROST
Bo Kras Activa presenetil Bissuolo?
V rednem tretjem povratnem kolu ekipnega namiznoteniškega prvenstva si bomo drevi, ob 18. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku ogledali dve drugoli-gaški tekmi. Kras Activa bo v okviru moške B-2 lige gostil prvouvršCeno ekipo Bissuola iz Mester. Proti nespornemu favoritu se je bilo moštvo Krasa Activa vrnilo s tesnim porazom 5:4, ko je bil Igor Milic edini igralec, ki je ostal iz predhodne slavne Krasove ekipe, ki si je priborila napredovanje v A-2, a napredovanja iz znanih vzrokov ni realizirala, uspešen proti ‘ ■’	'	‘ ralcem in ko
branju točk i prispeval še Četrto točko. Nedvomno Caka drevi Krasove fante zelo trd boj, a izid prvega dela bo težko dosegljiv. Doslej je Kras Activa zelo dobro branil svoje pozicije na sredini prvenstvene lestvice. Prepričani smo, da bo tudi nocoj drago prodal svojo kožo, a trdne ambicije Bissuole, da naskoči višjo ligo še v tej sezoni, so zanj oprejemljiva stvarnost.
Mlada postava Krasa Gori um bo odigrala povratno tekmo s sestrama Segrer in branilko Doreggerjevo, to je Članicami ekipe Sportverein Lana. Na gostovanju je Častno točko za Krasov tabor osvojila Ivana Stubelj, medtem ko sta mlajši Krasovi igralki DaSa Bresciani in Nina Mihe odv-
zeli nasprotnicama le set. Sportverein Lana je na trenutni prvenstveni lestvici peta - vodi le za eno mesto pred Krasom Co-rium in po vsej verjetnosti prihajajo gostje v Zgonik po nove točke. Velik kakovosten skok, ki sta ga opravili Nina in Daša iz promocijske v drugo državno ligo, je cena, ki jo sedaj plačujeta s srečanji z igralkami, ki so tudi do sto in vec mest više na jakostnih lestvicah. Situacija ni ohrabrujoča za naše, vendar mlade kra-sovke iz tekme v tekmo napredujejo. Doslej je Ivana zbrala osem zmag, Nina pet in Daša eno.
Krasove prvoligašice (Wang, Bersan in Katja Milic) bodo v tem kolu počivale. Tekme desetega kroga med Krasom Adria Caravan in Fiamma Messino je preložena na kasnejši datum, ker je Vanja Milic oblekla reprezentančni dres Italije za finalno tekmo ženske evropske lige, ki se bo drevi potegovala za vstop v superevro-psko ligo.
V promocijskih figah so Krasove Zenske ekipe zaključile s tekmovanjem, Caka jih še finalni del, ki bo odločal o napredovanju. Moška ekipa bo jutri dopoldne gostovala pri San Giustu v zadnjem krogu po koledarju, nadoknaditi pa mora Se zaostalo tekmo s Chiadinom.
OJ.)
KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA
Dober odpor Sokolovih dečkov Domovi naraščajniki za 3. mesto Propaganda: prva zmaga Sokola
Sokol - Poggi A 93:132 (55:67)
SOKOL: PaoletiC 41 (5:12), Šušteršič 11 (3:4), Rebula 12 (2:4), Fandoli 4, Doglia 11 (3:4), Jaklič, Semec 12 (1:1), Bukavec, Hrovatin 2. Meti za 3 točke: Semec 1.
V zaostali tekmi 10. kola so Sokolovi dečki odigrali eno najboljših letošnjih tekem. Ekipi sta pričeli z agresivno obrambo, ki se je ohranila skozi celih 40 minut. Domača peterka se je skoraj celoten prvi polčas enakovredno upirala objektivno bolj homogeni ekipi Poggi A. Nasi fantje so zlasti s hitrimi protinapadi Kristjana Rebule in z vedno zanesljivim Robijem Pavletičem polnili nasprotnikov kos in celo vodili do 9. minute. Pred iztekom prvega polčasa pa so si gostje le priigrali rahlo prednost, ki jim je omogočila, da so prevzeli vajeti igre v svoje roke. Povedati pa moramo, da se je razlika povečala Sele v zadnjih minutah, ko so res požrtvovalnim domačinom pošle moti. (A.T.)
NARAŠČAJNIKI
San Vito - Dom 71:89 (35:44)
DOM: Stefančič 35 (4:6), KrizetiC, Valente 6 (0:1), Zobin 39 (17:24), Puntar 2, Bukavec 7; trener J.Gregori. PM 21/31. SON: 19. 3T: Stefančič 3, Bukavec 1.
Domovi naraščajniki so v močno okrnjeni postavi (zaradi Šolskih obveznosti se je nekaj osameznikov odreklo tekmi, dva pa sta bila olna) odigrali zelo uspešno in povsem zasluzeno premagali sicer dokaj Šibki San Vito.
Nasprotniki so dobro igrali le v prvih minutah, povedli z 10:4 ter prednost obdržali vse do 10. minute (21:17). Razigrani par Stefančič - Zobin (74 točk skupaj!) je opogumil še soigralce ter z delnim izidom 10:0 so domovci prehiteli domače košarkarje. V dragem polčasu so bili Gregorijev! fantje stalno v vodstvu in so z novim delnim izidom 9:0 se povišali prednost na 15 točk (53:68 v 32’), tako da o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Danes je na sporedu Se zadnje kolo, Dom pa bo proti Ser-volani igral za končno tretje mesto. (VJ) PROPAGANDA Sokol - Libertas 87:60 (41:25)
SOKOL: Sosič, Rogelja, Šušteršič 21 (7:11), Rebula 23 (1:3), Frandoli 6 (0:1), Doglia 19 (3:6), Jaklič 2 (0:2), Semec 4 (2:2), Nabeigoj 8 (0:1), Bogateč 4, Bukavec.
Nabrežinska peterka je le prišla do svojega prvega para točk v prvenstvu Propaganda, potem ko se je v prvih treh kolih srečala z dvema glavnima favoritoma in z Borom, ki pa je popolnejše moštvo. V četrtek so mali Sokoli že od vsega začetka visoko povedli, zlasti po zaslugi hitrega Kristjana Rebule. Ob njem sta bila prav tako neustavljiva Danjel Šušteršič in Denis Doglia. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je Libertas precej Šibka ekipa. Tudi zaradi tega so se izkazali skoraj vsi košarkarji, predvsem tisti, ki navadno odigrajo nekoliko manjšo vlogo. Med temi moramo pohvaliti Tomaža Nabergoja. (A.T.)
domači šport
ŽENSKA C2 LIGA / SOKOL INDULES - B-METERS
Danes
Sobota, 11. februarja 1995 KOŠARKA
MOŠKA Gl LIGA
20.30	v Briščkih, dom Ervatti: Jadran TKB - Cam-posampiero
MOŠKA C2 LIGA
20.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Por-cia; 20.30 v Spilimbergu: Tuttosconto Supermerca-ti - Bor Radenska
MOŠKA DUGA
18.30	v Tržiču, igrišče Povvell: Pom - Cicibona Mingot
PROMOCIJSKA UGA
20.30	v Trstu, Ul. Forlanini: Skyscrapers - Polet Metra
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Briščkih, dom Ervatti: Dom - Latte Carso DEČKI
18.00	v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Ediauto - Don Bosco B
PROPAGANDA
15.30	v Trstu, Ul. Zugnano: Santos - Bor Autocar-rozzeria Boris B; 18.30 v Briščkih: Jadran - Sgt ODBOJKA
MOŠKA C2 UGA
20.30	v Trstu, na Alturi: Bor Fortrade - Pav Natisoma; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ym-pia CDR - Mossa Candolini
ŽENSKA C2 UGA
20.00	v Fiume Venetu, srednja šola: Fiume Veneto
-	Kmečka banka; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules -B-meters Volley 2000; 20.30 v Cordenonsu: Otlica Tomasini - Breg
MOŠKA D UGA
19.30	v Porcii: Porcia - Espego 1. ŽENSKA DIVIZIJA
17.00	v Dolini: Breg - Kontovel; 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant’Andrea - Koimpex
HOKEJ NA KOTALKAH
21.00	v Trstu, Miramarski drevored: Polet - Ferrara ROKOMET
MOŠKA C UGA
21.00	v Vigaranu: Vigarano - Kras Trimac NOGOMET
DEŽELNI MLADINa
15.00	v Standrežu: Juventina - Ronchi POKRAJINSKI MLADINO
15.00	r.a Proseku: Primorje - Domio, 15.00 v Križu: Vesna - Chiarbola
NAJMLAJSI
15.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Sanrocchese - So-vodnje
NAMIZNI TENIS
ZENSKA B UGA
18.00	v Zgoniku: Kras Corium - Chiadino MOŠKA B2 UGA
18.00	v Zgoniku: Kras Activa - Bissuola
Jutri
Nedelja, 12. februarja 1995 NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
15.00	v Škocjanu: San Canzian - Juventina
1.	AMATERSKA UGA
15.00 na Proseku: Primorje - Zarja, 15.00 v Tava-gnaccu: Colugna - Vesna, 15.00 v Miljah: Fortitudo
-	Sovodnje
2.	AMATERSKA UGA
15.00	v Trebčah: Primorec - Moraro, 15.00 v Mariami del Friuh: Mariano - Kras, 15.00 v Slovrencu: San Lorenze - Gaja
3.	AMATERSKA UGA
10.30	v Trstu, Vrdelska cesta: Venus - Dolina; 12.15 na Opčinah: CGS - Breg; 15.00 v Gradezu: Grado -Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Doberdobu: Mladost - Corno; 10.30 na Opčinah, Vili. del Fanciullo: Sant’Andrea - Zarja Adriaimpex NAJMLAJSI
10.30	v Bazovici: Bor Farco - Sant’Andrea.
KOŠARKA
MOŠKA D UGA
11.00	v Trstu, Suvich: Scoglietto - Sokol Wanm;
17.00	v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Grado PROMOCIJSKA UGA
11.00	v Trstu, Ul. Zugnano: Stella Azzurra - Breg DEČKI
16.00	v Briščkih, dom Ervatti: Sokol - Jadran Farco PROPAGANDA
9.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - Bor Autocar-rozzeria Boris A
ODBOJKA
MLADINKE
11.00	v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Sovodnje; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Npt DEKUCE
9.30	v Standrežu: Azzurra - Sovodnje; 9.30 na Opčinah: Koimpex - Breg; 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Sgt
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 13. februarja 1995 KOŠARKA
MLADINa
18.30	v Briščkih, dom Ervatti: Jadran TKB - Staran-zano; 18.15 v Gorici: UG Goriziana - Kontovel;
20.30	v Briščkih, dom Ervatti: Ocibona - Latte Carso ODBOJKA
ZENSKA D UGA
20.30 v Pasianu: Cecchinese - 01ympia Cerimpex
Osrednja tekma bo tokrat v Nabrežini
Sokol se še poteguje za sam vrh - Kmečka banka in Breg pred izredno težko nalogo
Bo Sokol Indules razbil B-metersovo obrambo? (KROMA)
V Zenski C2 ligi bo za naše predstavnike danes zares zahtevno kolo. Sokol Indules, Kmečka banka in Breg se bodo namreč srečali s prvimi tremi ekipami na lestvici.
Sokol Indules bo preveril, če ima še kakšno realno možnost za napredovanje. V Nabreži-
no namreč prihaja mlada ekipa B-Meters, ki je na lestvici na drugem mestu in ima štiri točke več od sokolovk. Gostujoča ekipa je izredno mlada in perspektivna, saj jo sestavlja praktično ekipa deklic (letnik ’79), okrepljena z dvema nekoliko bolj izkušenima igralkama. V prven-
stvu deklic pa ta ekipa cilja celo na državni finale. Za Cordenonsom je verjetno prav B-Me-ters druga najmočnejša ekipa v prvenstvu in je torej tudi favorit za napredovanje. Sokolu torej ne bo lahko, toda ni brez možnosti, saj B-Meters večkrat niha v svoji igri, kar je sicer karakteristika mladih ekip. Pri Nabrežinkah bosta verjetno odsotni Kosmi-nova in Košutova, torej dva standardna centra. Zaradi tega bo trener Jurman verjetno prisiljen igrati s sistemom 4:2, na centru pa bosta igrali Banova in verjetno Tanja Masten. Tudi tokrat pa trener ne bo imel na razpolago velikega števila menjav, verjetno pa bo priložnost, da bo-
do več prostora dobile mlajše igralke.
Za Kmečko banko je bila prekinitev prvenstva v prejšnjem kolu neugodna, saj je bilo po zmagi nad Sokolom vzdušje v ekipi odlično, pa tudi današnji nasprotnik je imel težave z zdravjem igralk, tako da mu je teden prekinitve prišel še kako prav, da so vse igralke okrevale po poškodbah. V zadnjih treh kolih je namreč Fiume Veneto v nepopolni postavi gladko izgubil z Cordenonsom in B-Metersom (edini poraz na domačem igrišču), nato pa premagal Breg. Novih spodrsljajev pa si ne sme privoščiti, saj še vedno lovi drugo mesto in napredovanje. Pri
______MOŠKA C2 UGA / DANES BREZ B1G-MATCHA_
Tekma za vrh med Sočo in Vivilom bo šele 23. februarja
Bor doma z Natisonio - Pokrajinski derbi za Olympio CDR
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva moške C2 lige danes ne bo »big-matcha« med Sočo Sobema in Vivilom. Ker bi namreč morala biti prekinitev prvenstva na sporedu danes, po končanem prvem delu prvenstva, imajo nekateri igralci določene obveznosti, tako da sta se društvi zmenili, da bodo tekmo odigrali v četrtek, 23. februarja ob 20.30. Moramo torej počakati še nekaj časa, da vidimo, če so sočani v tem prvenstvu resnično brez prave konkurence.
Bor Fortrade igra danes na domačem igrišču proti Natisonii, ki je s šestimi točkami na predzadnjem mestu na lestvici. Natisonie se letos še zdaleč ne more primerjati z ekipo, ki se je lani do zadnjega kola borila za napredovanje, vseeno pa se je ne sme podcenjevati, saj ima nekaj nevarnih izkušenih igralcev, v zadnjih treh kolih pa je dosegla dve zmagi. Za borovce se je zdaj končala serija težkih tekem, v kateri so v petih kolih dosegli eno zmago in si tako nekoliko poslabšali pozicijo na lestvici. Z današnjo zmago pa bi zaključili prvi del prvenstva s štirinajstimi točkami, kar si pred prvenstvom ni pričakoval skoraj nihče. Danes bo Bor nastopil v popolni postavi, vsi igralci pa so bili tudi prisotni na treningih, med tednom pa so odigrali tudi prijateljsko tekmo s Slogo.
01mypio CDR čaka danes goriški derbi z Mosso. Tudi 01ympia
danes prekinja serijo težkih tekem, kot opozarja trener Petejan, pa so zdaj na sporedu tekme proti konkurentom za obstanek, ki jih je treba absolutno zmagati. Tudi Mossa je ena od ekip, ki se bori za obstanek, saj ima le dve točki več od 01ympie. V primeru zmage gostov pa bi se Mossa oddaljila od 01ympie in jo pustila v precej nevarnih vodah. »Med tednom smo se z igralci domenili, da damo v teh kolih vse od sebe, saj se zdaj odloča prvenstvo. Ne moremo pričakovati, da se bomo reševali v zadnjih kolih, ko bomo igrali proti vsem močnejšim nasprotnikom. Z današnjo zmago pa bi zaključili prvi del prvenstva z dobrim izkupičkom,« je še dejal Petejan, ki zaupa v zrelost svojih igralcev, ki pa se morajo še navaditi obdržati koncentracijo na višku skozi celo tekmo. Tudi pri 01ym-pii nimajo nobenih problemov z zdravstvenim stanjem igralcev in bodo vsi prisotni.
Težka tekma čaka tudi mlado ekipo Espega. ki gostuje v Porcii. Do-
Obvestila
Jr
f Z <g^
Kmečki banki je ta teden imela nekaj težav M°' nika Tomasin, ki je žara' di tega manj trenirala. a bo danes vendar igrala-Tradicija je za gorišk0 združeno ekipo ugodna, saj je bila v zadnjih dveh sezonah v Fiume Venetn uspešna. Kmečka banka bo poskusila preseneti0 nasprotnice, kar pa se-veda sploh ne bo lahko-
Se težjo nalogo in>a danes Breg, ki se od' pravlja na gostovanje v Cordenons. To bo praV1 spopad med ekipama 1 vrha oziroma dna lestvi' ce, saj je Cordenons do' slej še nepremagan na prvem mestu, Breg pa z dvema točkama na zadnjem. Izredno preše-nečenje bi torej bilo, ce bi Cordenons izgubi* prav na tekmi z zadnjim na lestvici. Tudi zato, ker bodo brežanke danes nastopile v hudo okrnje' ni postavi. Zaradi poškodb in raznih obveznosti bodo namreC na tekmi štete. Med drugim bodo morale tokrat nastopiti tudi s sistemom 5:1, ker bo prisotna le ena podajačica.
01ympia Cerimpex bo proti Pasianu igrala Sele v ponedeljek zvečer. Domača ekipa se nahaja nekje na sredini lestvice z desetimi točkami in je v zadnjih dveh kolih dosegla dve zmagi proti sicer skromnima Povolet' tu in Spilimbergu. Goričanke so doslej dokazale, da nimajo prave konkurence v ligi, nltl današnji nasprotnik zato ne bi smel ogrožati ne-premaganosti Kristančičeve ekipe. Težava 01ympie pa je še vedno v tem, da je nastop Prim cijeve zaradi službenih obveznosti v dvomu-(A.M.)
mača ekipa je prva na lestvici in je doslej izgubila le v desetem kolu, ko pa je šele po tie breaku klonila v Vidmu proti Vbuju, ki pa ima sedaj enako število točk kot Porcia. Za goriško združeno ekipo bo torej današnji nastop precej zahteven, saj ji doslej ni uspelo premagati nobene ekipe z vrha lestvice. Nastopila pa bo vsekakor v popolni postavi, saj so vsi igralci na razpolago trenerja Seppija. (A.M.)
Na sliki (Kroma): Marega in ostali borovci računajo drevi proti Na-tisonii na novo zmago
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča, da poteka rekreativna telovadba v mali telovadnici italijanske srednje šole N. Sauro - Ul. D’Annunzio 48 - Milje dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih od 17. do 18. ure.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure.
DRŽAVNE LIGE
Zaradi seminarja za trenerje tudi danes ne bo tekem
Imsa Kmečka banka, moška in ženska vrsta Koimpexa ter Bor Mer-cantile bodo tudi ta konec tedna prosti. Kolo, ki je bilo prejšnji teden odloženo zaradi znanega sklepa Conija o ustavitvi vseh športnih manifestacij po uboju genovskega navijača, bodo namreč v državnih ligah nadoknadili šele 15. aprila. Danes je bil po koledarju predviden počitek zaradi vsedržavnega srečanja trenerjev moštev, ki nastopajo v državnih ligah, z zveznim selektorjem Velascom. Ravnanje odbojkarske zveze je med društvi (in tudi perifernimi organi federacije) povzročilo precej hude krvi. Prvič, zato
ker se domala vsi sprašujejo zakaj ni zveza odložila predavanja in omogočila, da bi zaostalo kolo nadoknadili danes (tako kot velja za deželne lige); drugič, ker 15. aprU sovpada z velikonočnimi prazniki. Mnogo društva se med sabo že dogovarjajo, da bi datum zaostale tekme anticipirah. Ker pa prihaja baje med članstvom do pravega upora, ni izključeno, da bo zveza kar sama spremenila svoj sklep in odredila, da se tekme odloženega 13-kola odigrajo kdaj med tednom.
Kakorkoli že, za nastope naših šesterk v državnih ligah bo treba počakati še en teden.
ZA RAZVEDRILO
Sobota, 11. februarja 1995
r
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: Vasi akumulatorji so znova napolnjeni, zato boste brez težav premagali zahteve današnjega dne. Ko bo padla noč in šibo nekdo zaželel vaše nežnosti, boste zatajili.
BIK 21.4-20.5.: Končno se boste odločili: pogumno se boste spustili v projekt, ki bi ga morali začeti že zdavnaj. Ampak pozno Se ni prepozno; če boste pohiteli, se boste kmalu dohiteli.
DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Partnerja bo mučila bojazen, da ga boste na svoji vihrati poti navzgor »prinesli okrog«. Nikar ga ne prepričujte o nasprotnem, sicer bo postal se bolj sumničav.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Vaša današnja smola bo v tem, da se bo nekdo prisesal na vas kot pijavka. Ampak njegova smola bo se večja; Se preden vam bo začel sesati kri, ga boste odslovili.
•>LEV 23.7. - 23.8.: V vaši glavi se bo rodila dol-ga vrsta norih, komaj uresničljivih zamisli. Ker
-----ne bo časa za vse, boste začeli z najbolj noro. Se
najbolj noro pri vsem bo to, da vam bo uspelo.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Lotih se boste spoznavanja skrivnostne dežele, imenovane duševnost. Spoznanja, do katerih se boste dokopali, bodo v vašem življenju povzročila prijetno revolucijo.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Znašli se boste v kočljivem položaju. Vaš nastop bo umirjen, kritika pa upravičena in argumentirana, zato se bo razen vašega ugleda dvignilo tudi samospoštovanje.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Spoznati boste, da ponavljanje starih vzorcev obnašanja in posnemanje okorelih uspešnežev ne vodi nikamor. Preltinites tradicijo in obudite svojo izvirnost.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Znova boste presenečati: pomagali boste bližnjim, jim deliti koristne nasvete in pomirjati zbegane duše. Ne izčrpajte se do konca, nekaj moti prihranite zase.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čeprav ste na glas skromni, se potihem zelo precenjujete. Danes bodo vetrovi zapihali drugače; v sebi se boste podcenjevati, na glas se boste širokoustili.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Z izsiljenim priznanjem ne boste zadovoljni. Zaželeli si boste iskrenosti, kajti pripravljeni ste se spopasti z najhuj-šim. K sreči vas ne čaka nič hudega.
MBI 20. Z - 20. 3.: Prijelo vas bo, da bi vložE zadnji cekinček v noro naložbo, ki naj bi vam čimprej pričarala kup denarja. Partner vas bo skušal strezniti, ti boste nadaljevali po svoje.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred, 8. s podatki opremljna zbirka stisnjenih in posušenih rastlin, 10. nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet, 11. evropska otoška država, 13. velika ptica ujeda, 14. prvi rimski založnik (iz črk kita), 15. športnik, ki se ukvarja s kraljico športnikov, 17. ime italijanske pesnice Negri, 18. anglosaška dolžinska mera (91.44 cm), 20. začetnici nekdanjega angleškega državnika Cromvvella,
21.	začetnici že umrlega gledališkega igralca in režiserja Stupice, 23. zdravilna rastlina, 25. nevarna bolezen, karcinom, 27. francosko ime belgijskega mesta Aalst, 30. trščica , 32. podstrešje (narečno), 33. ječa, arest, 35. egipčanska boginja, mati Izide in Ozirisa, 36. vojak elitne vojaške enote v nekaterih državah, 38. ladja za prevoz vozil in potnikov.
Navpično:
1. angleški šahovski velemojster (Nigel), 2. kiju podoben predmet, cilj kegljačev, 3. začetnici igralca Rozmana, 4. pas pri kimonu, 5. v plin spremenjena tekočina pri vrelišču, 6. rakev, 7. japonska umetnost samoobrambe, 9. že umrli slovenski slikar in grafik (Božidar), 10. kača velikanka, udav, 13. naslovni junak Shakespearove tragedije (»Kralj...«), 16. svojeglavost, 19. španski nadrealistični slikar (Salvador), 21. hiter, močen curek,
22.	francoski fizik (Felix, 1791-1841), 24. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino, nazal, 26. tekstilna vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte, 28. zelo hiter tek v zadnjem delu proge, 29. kradljivec, zmikavt, 31. reka v Švici in Franciji, ki teče skozi Ženevsko jezero, 34. paradiž, eden, 37. začetnici jazzovskega glasbenika Ellingtona. (S. B.)
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	e	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
■pfefei} ‘jipuuaiS ‘mN ‘roduz ‘udsi ‘laAi hsojv ‘>[bj ‘imun ‘gg ‘30 ‘prut ‘upv ‘18RB ‘>fpV ‘l8-10 ‘B^sg ‘8oq ‘(uecgap ‘Rqdop[s :ouAmopoy\
A3US3H
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
Katera pot je prava?
a b c d e f g h
Problem - mat v dveh potezah / Dr. S. Wolf - Zagreb 1935
Bela lovca in trdnjava so spletli obroč črnemu kralju ter mu napovedali matiranje v dveh potezah. Prosti polji na peti vrsti sta trenutno na voljo črnemu kralju, prav tako pa lahko napreduje tudi črni kmet na a liniji, zato je beli takoj izsilil naslednjo potezo črnega in tudi matiranje v drugi potezi.
Rešitev naloge
Priprava mata črnemu kralju pričenja belo-poljni lovec s potezo l.Lb3! Sedaj se je sprostilo polje d5 za trdnjavo, polje a4 pa je pod kontrolo lovca. Sedaj na l...Ka5 sledi 2.Td5 mat, na l...a5 ali l...Kc6 2.La4 mat! Kljub majhnemu Številu figur so se na Šahovnici pojavile lepe matne slike!
Silvo KovaC
]98	SIMPATIČNI ŽIVEC	P0DPIH0' VALKA	ZOB KOČNIK PRI ČLOVEKU	VAS PRI CERKNEM	GADOLINIJ	VRTNA RASTLINA FAJGEU	TVEGANA TELESNA VAJA	PADEC TEKOČE VODE	REKA V ANGLIJI	RIMSKA ŠTIRI	ŠKATLICA ZA DRAGOCENOSTI	AVTOR: LUKA PIBER	SL. OBLIKOVALEC V KAMNU (BORISI	FIZIČARKA CURIE	KRAJ OB IZLIVU CETINE V JADRAN	OJDIPOV OCE	VOJAŠKA KASTA PRI BRAMANIH	NIKOLAJ CERKASOV	PISEC FLEMING	KLADA ZA SEKANJE	NATAN- ČNOST	REKA V JUŽNI AFRIKI
VOKAL Sl-PIANIST pesnik KLOPČIČ EGIPC. BOŽANSTVO pritok Rena v ŠVICI tomaz tercek delec z elektr. nabojem DEL NOGE ERI SVINJI nasprotje Ravnosti osrednja stena sata												PREKINITEV GOVORA										
												MECIZ DAMASKA										
				I								14. STOL V IT. KULTURI										
					VELIK PTIC PEVEC					ZGODBA								AM. VESOLJSKA UPRAVA				
										DAVID (ANGL.)												
																		ODMEV				
					IZKOPA- VANJE				MUSLIM. MENIH							TOM JONES			POLITIK SASTRI			
									IZRAZ PRI KARTANJU							PRI- GNANJE			LADJA ZA NAFTO			
					SIBIRSKI VELETOK			KRAJ PRI PLANICI							PRETA- KANJE							POUSKO POKRIVALO
								MOŠKI TELOVNIK							EVA (UUBK.)							
					ZNAČAJ																	
			MESTO V SRBUI										LOVRO TOMAN	VRESJE						TONE ČUFAR		
			ZG.DEL STOPALA											BIRO -						IZUMIT. EDISON		
				FR. DRAMATIK							PREPE- RINA							ZOLAJEV ROMAN				
				VOJAŠKA STOPNJA							JADRAN. OTOK											
						GLINA				SPLETKA								ZAJE- DAVEC				
						LESLIE CARON				OLIMP. IGRE												
																		BRANKO VIVOD				
													PESNIK ŠOPOV				PASJI GLAS					
								REŠETO					DEL TEDNA				DURI					
Sobota, 11. februarja 1995
ZANIMIVOSTI
14. FEBRUAR
Valentinovo je dan, ko bo tvoj dragi izbran
Praznik je starejši kot krščanstvo - Domiselne voščilnice
Četudi nosi še tako moderno poslovno obleko in bo celo po prenosnem telefonu naročil rože za svojo drago, se od Amorja obstreljeni ljubimec zagotovo ne zaveda, da je Valentinovo praznik, starejši kot krščanstvo.
Nekdaj je bil 14. februar oziroma nekaj dni prej in pozneje praznik ljubezenskih orgij, ne samo v Rimskem imperiju, ampak nemara celo prej. Zgodovinarji so trdno prepričani, da izhaja iz poganskih obredov, najverjetneje luperka-lij, ki jih je vsrkal kršCan-ski koledar s pomočjo zgodnjih misionarjev. Luper-kalije so bile posvečene bogu Panu, bogu rodnosti ter Junoni, zaštitnici žensk in boginji poročenih. Slavili so ju takrat, ko se je zima bližala h koncu, ko so vzcvetele zgodnje spomladanske rože in s svojimi vonjavami prinesle misel na obnovo in oploditev.
Tudi ptici si izbirajo svojo družico na Valentinovo, kar verjamejo vsi, Četudi to ne velja za vse vrste. Pac, drozg in jerebica si zbirata svoj par sredi februarja. Zdi se, da tudi ljudi pomlad napelje na podobne misli.
Obredi, ki so povezani s tem, se sicer lahko spreminjajo, toda univerzalno sporočilo ljubezni je zagotovo prispevalo k temu, da je Valentinovo ohranilo precej svoje prvotne moti. Na Zahodu bodo Časopisi polni skrivnih sporočil, namenjenih dragemu ali dragi, poštni nabiralniki se bodo šibili pod težo razglednic z motivi rož in ptic ter simboh rodnosti in zaljubljenosti. Povečala se bo prodaja vsakovrstnega cvetja rdeCe barve in Čokoladnih bonbonov. Se pred nekaj stoletji je razglednica, poslana na Valentinovo, pomenila pravo zaroko. In Čeprav danes poši-
ljanje razglednic pomeni le izraz ljubeznivosti, je Valentinovo še zmeraj ostal dan, ki je kot nalašč za snubljenje.
Sila tega praznika je tako moCna, da pravzaprav ni vec jasno, katerega svetnika so hoteli kristijani počastiti na 14. februar. Vsaj dva se ponašata s tem imenom, poleg njih pa še vrsta mučenikov, saj je bil Valentin v nekdanjem Rimu pogosto ime. Zgodovinarji domnevajo, da gre po vsej verjetnosti za duhovnika, ki so ga obglavili 14. februarja leta 269, potem ko mu je uspelo svojega ječarja spreobrniti v kristjana in je v ječi tešil krščanske mučenike.
Čeprav so kristjani temu prazniku dali drugačno ime, in po vsej verjetnosti omilili vrsto običajev, ki so ga spremljali, so se nekateri od teh ohranili do današnjih dni. Med lu-perkalijami so žrebali imena mladenk, običaj, ki se je ohranil v Evropi skoraj do 20. stoletja. Angleški poročevalec Samuel Pepys iz 17. stoletja poroča, kako je po Čudnem naključju na 14. februar izžrebal svojo lastno ženo. Iz 14. stoletja pa je znan tudi
Rimske luperkalije so bile posvečene bogu Favnu (Panu)
stih Geofireja Chaucerja, ki pravi, »Valentinovo je dan, ko bo tvoj dragi izbran«.
Tudi otroci imajo svoje veselje na Valentinovo, saj dobijo slaščice in različne kolače s suhimi slivami. Nekoč so tudi verjeli, da bo prvi samec, ki ga bo srečala neporočena mladenka na Valentinovo - V kratkem postal njen soprog. Zato so si dekleta na moč prizadevala, da bi na ta dan najprej zagledala tistega, ki jim je bil pri srcu. Vsak snubec iz 18. stoletja je svoji izvoljenki običajno poslal par rokavic in jo tako zasnubil. Rokavice so bile tudi sicer pomemben simbol, ki je predstavljal Čistost. V prejšnjih stoletjih, ki so bila manj puritanska, pa je bilo Valentinovo praznik vseh, zato so se žrebanj, kateri bo dobil katero, udeleževali tudi poročeni. Včasih jih je to precej drago stalo. Omenjeni Pepys piše, da je leta 1667 Yorški vojvoda (ki mu je Valentinov žreb naklonil gospodično Stevvartovo, tej poklonil dragulj v vrednosti 800 funtov). Ti bi bili danes vredni nic več in nic manj kot 74.850 dolarjev.
V nekaterih delih Velike Britanije pa so imeli navado, da so darove na Valentinovo pustili na pragu. Zaljubljeni je samo še potrkal na vrata in potem stekel stran.
Voščilnice pa so postale za Valentinovo priljubljene v 18. stoletju, čeprav se je navada, da so jih pošiljali nepodpisane, razširila šele v 20. stoletju, kot pripoveduje Susan van Wyk pri dražbeni hiši Christie, ki ima na skrbi dražbo starih voščilnic za Valentinovo. Kot pripoveduje je splošna uvedba poštnega sistema v 18. stoletju močno prispevala k temu, da se je ta navada zelo razširila.
Pri dražbeni hiši Christie je bila prva dražba voščilnic že leta 1790, takrat so bile izdelane iz umetelno prepletenega belega papirja, ki je prikazoval par, s srcema v njunih rokah, na Cmem ozadju. Za izdelavo takšne voščilnice je bilo potrebno kar nekaj ur dela.
Z razširjanjem poštnega sistema pa so seveda voščilnice za Valentinovo
postajale vse manj zapletene, pridružila pa so se jim tudi manj prijazna in celo zlobna voščila na kičastem in cenenem papirju z marsikdaj nesramnimi verzi, namenjenim ljubimcem ah ljubimkam, ki so pisca zavrnili ah zavrnile.
Te voščilnice so postale tako običajne, da je morala takratna pošta zaposliti celo posebnega notarja, ki je odgovarjal razbesnelim staršem. Ti so namreč od pošte zahtevali vračilo poštnih stroškov, ki so jih morali plačati za vsako zlobno voščilo, naslovljeno na njihovo hčer. Takrat, sredi 18. stoletja in še kasneje do leta 1840 je namreč stroške pošiljanja plačal tisti, na kogar so bile pošiljke naslovljene.
Helen Smith, Reuter
Rimski bog ljubezni s svojim orožjem - lokom in puščicami
MODA
Mehak objem volne
Najboljša je volna merino ovc
Volnenih oblačil smo najbolj veseli pozimi in zgodaj spomladi, saj nas prav dobro ščitijo pred mrazom. Izdelke lahko nosimo več let, Ce jih le primemo vzdržujemo.
Izraz volna označuje
samo ovčjo volno, ostale pa splošno imenujemo živalske dlake. Velikokrat so v tkanini ali pletenini med seboj mešane različne vrste.
Poznamo dlake angor-skih koz, iz katerih izde-
lujemo mohair, ki ima mehak otip in bleščeč lesk. Nekaj posebnega so dlake angorskih zajcev, ki imajo puhasto dlako, tenke, bele barve. Prisotnost teh dlak v izdelku je vidna takoj, saj tenke dlačice štrlijo naokoli. Gre za zelo kakovosten izdelek, ki nudi veliko toplotno izolacijo, zato jih priporočajo revmatikom. Tudi ledvični pasovi vsebujejo visok odstotek teh dlak. V naslednjo skupino spadajo dlake kamelje koze, od teh pa so alpaka, guanako in vikunja v Južni Ameriki že zaščitene, poznamo pa se dlako eno- in dvogrbe kamele ter lame. Značilnost kamelje dlake je, da se ne polsti, ne mečka
in je zelo odporna na obrabo.
Od ovčjih pasem so cenjene angleške shetlaf ovce z mešano volno, na] boljše na svetu pa so av^ stralske merino ovce najfinejšo volno. Podnebj® je pri gojenju ovac odlo® len dejavnik poleg praV1 ne prehrane in nege.
Ker je volna sama p sebi groba, jo vecinoti^ dobro obdelamo, obarva mo in apretiramo z zaS to pred molji, pred P° njem, pilingom in še *■ ko. Pomembna je tu obdelava izdelka s p°® _ pkom dekatiranja, ki o0 loči trajen lesk, prijet®
BRANJE
Sobota, 11. februarja 1995
PARIZ
Eifflov stolp bodo na novo prebarvali
Porabili bodo 50 ton laka - Delavcev ni lahko dobiti
^P’8 za »vrhunsk }, °Vt}° mesto nad st Vrl pariza napovedi lian j V° priložnost
s»5Sv™i='«
SeBa ,11na)znamen
. sa simbola Franc aa res velike možn EifnZP°n na vrh, k 27 stolp, ki so ^ 1^ratkim predpi s, i ajevalno kuro, ji S Priblizno 300 j ‘ »Pomlajevalen« Vq namreC: morali z
taro damo - ko krti ^,0 2elezno ko
ieinD1)Ubkovalno i’ Kržani - bodo Hm 6^etni zgodov 2° naličili že
ne 2C’ Sai P zo1
PriZanaSa. Cepi St0lP. ki ga vsak,
obišče skoraj šest milijonov ljudi z vsega sveta, tehnično vedno znova natančno obnavljali, sta mu veter in vreme vendarle dala svoj pečat. Da bi se lahko največkrat fotografirani francoski motiv predstavil v najlepši luči, mu bodo zdaj nadeli svežo barvo, za kar bodo po izračunih upravljalnega podjetja SNTE porabih petdeset ton laka. Dela naj bi zaključili do poletja 1996. Razdehtev tolikšne količine laka po kovinskem ogrodju nikakor ne bo lahko opravilo. Primerno dobičkonosni bodo gotovo tudi posebni pogoji, s katerimi bodo poskusili vzbuditi zanimanje - vendar o njih za zdaj molčijo.
Ze gradbeniku Gustavu Eiffelu je leta 1887, ko je
/J
E H
Z A
SME
Dn
Judovske šale
J’dje pobožni Judje se hvalijo s svojimi dobrimi deli.
Pravi
prvi:»Zadnjo zimo sem zagledal žensko, ki se je
stapljala v reki. Neznansko se bojim mrzle vode. Kljub
teinu
sem pljunil na mraz, skočil v reko in rešil žensko.«
VA lili 11C1 llHO/iy OXxVIV-j11 V 1 v_/lxw 111 1 CyOH Z^x_-llAJlxv_v.
riavi drugi:»Hiša mojega soseda je začela goreti. Povsod S‘jfni Plameni. Ognja se strašansko bojim. Vendar sem P )Unil na ogenj, skočil v hišo in rešil soseda.« avi tretji:»Nepričakovano sem dobil brzojavko, da je imetje v Parizu v veliki nevarnosti. In to v soboto, 113 Pažnji dan, ko veren Jud ne sme uporabiti nobenega 77' 1^1 sem mogel? Pljunil sem na soboto, skočil na v ^ in rešil imetje v Parizu.«
& ®
r ,6sar Hadrijan se vozi po rimskih cestah. Ob poti stoji a m zavpije:»Naj živi cesar!« Hadrijan se razjezi, češ, b tinbna nobene pravice nadlegovati me. In da Juda ši-
Iž daljave je dogajanje spremljal drug Jud. Ko se cesar P )e mimo, gleda v tla in skromno molči. Cesar se razje-' Ces, Jud nima nobene pravice ignoriati cesarja. In ga
Qa Premlatiti.
°tem gre cesar s spremstvom dalje in pisar ga opozori nedosledno ravnanje. Hadrijan se razjezi, češ, pisar nnta nobene pravice podučevati cesarja. In da premlatiti v6 tega.
začel z gradnjo, delavce uspelo privabiti samo s posebnimi nagradami. Za sestavljanje 18 tisoč montažnih delov z 2, 5 milijona kovičevja je 60 delavcev prejemalo za tiste čase nezaslišano plačilo 95 centimov na uro, pozneje pa celo 1, 25 franka na uro in poceni obroke v kantini, razen tega pa so prejeli še dodatno posebno nagrado.
Odkar so ga zgradili, je stolp v obliki velike črke A privabil že 155 milijonov obiskovalcev, njegov sloves pa sega daleč čez francoske meje, čeprav mu je krono najvišje zgradbe sveta že davnega lota 1930 odvzel Chryslerjev stolp v New Yorku. V obliki spominka stoji Eifflov stolp v milijonih dnevnih sob, navdihnil je
nešteto pesnikov, pisateljev, pevcev, slikarjev in režiserjev.
Na začetku zelo sporna tvorba, ki ji je večkrat grozilo rušenje, se je že zdavnaj izkazala za zlato jamo. V dvajsetih letih tega stoletja so jo zlorabili celo kot reklamni steber. Podobne poskuse je mogoče opaziti še danes, čeprav jih večinoma kljub visokim ponujenim denarnim vsotam vedno znova odklanjajo. »Ce bi sprejeli vsako pobudo, da bi Eifflov stolp spremenili v ogromno reklamno steno, bi bili neverjetno bogati,« je decembra, ko je zaradi pariške konference o aidsu stolp krasila ogromna pentlja, poudaril Bernard Rocher, direktor upravljalnega podjetja.
RalfKriiger/dpa
GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH
George B. Shaw (1856 - 1950)
Končno so ga poslali na zasebno šolo, ki je veljala za vzorno, vendar pa mu spet ni ustrezala, saj so bili na njej pretežno katoliki, sam pa je bil prote-stant.Tudi na tej šoli Bernard Shaw ni dolgo vzdržal in se je preselil spet na državno solo. O njej je kasneje dejal, da je bila brez dvoma namenjena »tistim očetom, ki si tako kot moj niso mogli privoščiti, da bi svoje otroke poslali na Trinity College, in ki niso imeli višjega cilja od tega, da izšolajo svoje otroke za trgovanje in ne za vajence.
V pismih in avtobiografskih odlomkih je Shaw večkrat opozoril na to, da je bil kot šolar strahovito plašen in da se je bal ljudi. Ko je bil že sredi osemdesetih let, je napisal:»Nikoli nisem pomislil na to, da mi bo usojeno, da bom postal tisto, čemur pravijo velik mož: v resnici sem plašen v najbolj bednem pomenu besede.«
Krivdo za to je pripisoval svojim staršem: oče je bil alkoholik in je živel skrajno odmaknjeno:»Ne morem si prilicati v spomin primera, da bi vse od mojega ranega otroštva dalje sploh kdaj stopili v dom kakšnega sorodnika.« Ko se je oče končno odrekel pijači, je bilo že prepozno za to, da bi se lahko družina spet vrnila nazaj v družabno življenje. »Tako sem zrasel v strašanski plašnosti in popolnoma nevešč tega, kako naj se človek vede v družbi...«.
Se nadaljuje
Morje in nebo Kerale «>
Tak make-up ne škoduje in ga igralci po predstavi z lahkoto odstranijo. Sledi oblačenje. Najdlje traja oblačenje moških protagonistov. Plesalec, ki bo nosilec glavne vloge, rabi pri oblačenju pomoč. Najprej si bo nad ozke dolge hlače čez pas pritrdil dolgo vrv, na katero mu bo pomočnik v gube nabiral vreče iz žakljevine in šele nad vreče si bo plesalec nadel razkošno krilo ter se tako iz suhljatega mladeniča prelevil v debelega naduteža. Sledili bodo srajca, suknjič, na glavo težko pokrivalo ter za poslastico še podolgovati šal, na obeh koncih katerega je pritrjeno ogledalce, ki se ga plesalec med predstavo neopazno poslužuje, da bi ugotovil, ah je z njegovo mimiko in šminko vse v redu. Ura se je že nevarno približala osmi torej uradnemu pričetku predstave. Med gledalci, ki so se že zbrali na sedežih pred odrom, so le redki domači turisti. Večina nas je tujcev. Napovedovalec že napoveduje program in na kratko povzema vsebino dogodkov, ki se bodo prav kmalu zvrstili pred našimi očmi. Vstopajo štirje glasbeniki: dva sedeta k tolkalom, ostala dva s cimbalami v rokah prisedeta ter se približata mikrofonu. Torej bosta tudi pela. Plesalci si umo na gležnje privezujejo trakove, na katerih je nanizanih po nekaj deset kraguljčkov. Z zvončkljanjem bodo skandirali ritem plesa ter nejeverne gledalce opozarjali na usklajenost urnih gibov z občasno prav vihravo glasbo. Nekaj minut pustijo, da jih občinstvo željno čaka in predstava se po utečeni indijski navadi prične z zamudo. Z navidezno lahkotnostjo se plesalci ob ritmičnem topotanju pomikajo po odm. S pogledi izve-žbano prodornih oči, z mimiko vseh telesnih mišic ter -za redke, ki jih razumejo z besedami pevcev, bodo nastopajoči občinstvu segli globoko v spomin ter v njem pustih neizbrisno sled. Vsak še tako neopazni tresljaj mišice ima v kathakaliju svojo vsebino, pomen.
Ce poznaš pomen gibov, razumevanje besedila ni potrebno. Toda le kdo od laikov je v tem lahko tako doma?
Predno se plesalci kathakalija prvič predstavijo občinstvu,
imajo za sabo 10 do 12 let trdega študija. Vedno bolj se počutiš vpletenega v dogajanje na odru! Očesi enega izmed plesalcev se pravkar sprehajata vsaka v svojo smer, obrvi se pomenljivo dvigujejo, spuščajo, raztegujejo. Stopala neprestano tolčejo ritem glasbenikom. S tipično privzdignjenimi palci se stopala v poskokih dvigajo visoko nad odrom, se nanj ponovno spuščajo, da bi s podrsavajočimi koraki grozila namišljenemu nasprotniku: soplesalcu. Drama se odvija. Anjuna ni spoznal svojega boga Krishne ter mu grozi. Noge zavzemajo borbene položaje, povzete iz kelaripayyata. Roke proti nasprotniku naperijo namišljeni lok... Na videz prav nič utrujeni plesalci po dobri uri plesa občinstvu v pozdrav sklenejo roke ter zapustijo oder. Zanje predstave še ni konec. Caka jih namreč še proces slačenja in demaskiranja. Nato morajo vso opremo pospravih v skrinje, kjer jih bo čakala do naslednje predstave - verjetno bo to kar jutri. Niti za nas gledalce predstave še ni konec. Nadaljevala se bo, ko bomo polni vtisov legli k nočnemu počitku in si pred spanjem na enoličnih stenah hotelskih sob miselno vrteh Elme polne ritma.
Konec
C$>
Georges
Simenon
Maigretova pipa ,4,
Ali ste pogosto zdoma? Rekli ste, a ste vdova. Pokojnina, ki jo preje-
7e °d vojske, vam najbrž ne zado-sca.'
Naredila se je skromno dostojanstvena.
Delam. Kaj pa hočemo! Sprva, ho-em reči po smrti svojega moža, sem 7ela podnajemnike. Toda moški so Prevec umazani. Ko bi vi videli, kak-šni šta bih sobi!"
Tisti trenutek se Maigret sploh ni zavedal, da jo vestno posluša, pa se endar zdaj ni spominjal samo njenih ^esed, ampak tudi njihovega poudar-
Zdaj pa sem že eno leto družabni-a rrjadame Lallemant. Odlična dama. Nekega zdravnika. Sama živi či-ohzii mene, se pravi natančno naproti charentonske zapornice, in vsa-i;° Popoldne ... Predvsem sva prijate-Tci, razumete? "
.Poprav ni Maigret zadevi pripi-nobene posebne pomembnosti. Je 18 ericna? Mogoče. Ni ga zanimalo.
Bil je natanko obisk tiste vrste, zaradi katerega izgubiš pol ure. Ravno takrat je prišel šef, bolje rečeno, odprl je vrata, kar je pogosto naredil. Vrgel je pogled na obiskovalca in tudi on po njunem izgledu presodil, da gre za nepomembno stvar.
"Ah lahko pridete za trenutek, Maigret? "
Oba sta nekaj časa stala v sosednji pisarni in se pogovarjala o nekem pripornem nalogu, ki je pravkar brzojavno prispel iz Dijona.
"To bo prevzel Torrence," je rekel Maigret.
Takrat ni kadil svoje najljubše pipe, ampak neko drugo. Torej je bil logičen sklep, da je najljubšo pipo položil na pisalno mizo tedaj, ko ga je malo pred tem poklical Comeliau. Ampak takrat na to sploh ni pomislil. Vrnil se je v sobo in z rokami na hrbtu obstal pred oknom.
"Skratka, madame, nič vam ni bilo ukradeno."
"Tako domnevam."
"Hočem reči, da ne prijavljate nobene tatvine."
"Saj ne morem, ko je pa dejstvo, da
'Preprosto imate občutek, da nekdo zadnje mesece, zlasti zadnje dni, prihaja v vašo hišo, kadar vas ni doma."
'Enkrat celo ponoči."
"Ah ste koga videli?"
"Nekaj sem slišala."
"Kaj ste slišali?"
'V kuhinji je padel na tla krožnik in se razbil. Takoj sem šla dol."
"Ste bih oboroženi?"
"Ne. Nisem boječa."
"In v kuhinji ni bilo nikogar? "
"Nikogar več ni bilo. Na tleh so ležale črepinje krožnika."
"Imate mačko?"
"Ne. Ne mačke ne psa. Živah prinašajo v hišo preveč umazanije."
"Ah se vam ni mogoče prikradla v hišo kaka tuja mačka?"
Zdelo se je, da postaja mladeniču vse bolj mučno. "Potrpežljivost komisarja Maigreta zlorabljaš, mama."
"Skratka, madame, ne veste, kdo vam vdira v hišo, in sploh ne slutite, kaj bi lahko tam iskal?"
"Sploh ne. Od nekdaj smo spodobni ljudje in..."
"Ce smem, bi vam svetoval, da si dajte vstaviti novo ključavnico. Potem bomo videli, ah se bodo ti skrivnostni obiski nadaljevali."
"Ah pohcija ne bo nič naredila? "
Povedel jo je proti vratom. Se prav malo je manjkalo do ure, ob kateri ga je šef vsak dan pričakoval v svoji pisarni.
"Za vsak primer vam jutri pošljem enega svojih mož. Ampak razen nenehnega opazovanja hiše od jutra do večera in od večera do jutra ne vem prav
"Kdaj bo prišel?"
"Rekli ste, da ste dopoldne doma."
"Razen ko grem nakupovat."
"Vam ustreza ob desetih? ... Jutri ob desetih. Na svidenje, madame. Na svidenje, mladi mož."
Pozvonil je. Vstopil je Lucas.
"Si ti? Jutri zjutraj ob desetih boš šel na ta naslov. Boš videl, za kaj gre."
Niti najmanj ni bil prepričan, da gre res za kaj. Policijska prefektura in uredništva časopisov si delijo dvomljivi privilegij, da privlačijo vse pri-smojence in vse histerike.
In ko je Maigret zdaj stal doma ob oknu in je vanj polagoma prodirala nočna svežina, je zagodrnjal:
"Salamenski smrkavec!"
Kajti gotovo mu je on sunil pipo z mize.
"Ah ne greš spat?"
Odšel je spat. Bil je slabe volje in siten. Postelja je bila že topla in malo vlažna od potu. Godrnjal je predse, vse dokler ni zaspal. In naslednje jutro se je zbudil zamorjen kot človek, ki je zaspal s slabim občutkom. Pravzaprav ni imel nobene slabe slutnje in vendar je natanko čutil - to je čutila tudi njegova Zena, le da si ni upala povedati - da je vstal z levo nogo. Vrh tega se je bližala nevihta, zrak je bil že težak.
Se nadaljuje
Sobota, 11. februarja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / ZAHOD DE2, DRUGOD DELNO JASNO ALPE JADRAN / DELNO JASNO, MEGLA OB MORJU
Vremenska slika:
Nad Britanskim otočjem in severnim Atlantikom je dklonsko območje s frontami, ki pa vplivajo na vreme le v zahodni Evropi. Nad vzhodno in južno Evropo ter Sredozemljem pa se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Z zahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje toplejši zrak Podatke pripravlja in posreduje HidrometeoroSki zavod
C A
središče središče ciklona anticiklona
	
	
U	•- * |
pod 10%	pod 5
m\	
10-30%	5-10
I71	*4* ***
30-50%,	10-30
O	A A il Aikikuk
50-80%	30-60	
O	444 444 ***
nad 80%	nad 60
	
t
5-10 m/s
t
nad 10 m/s
BIOPROGNOZA fl	SNEŽNE RAZMERE dne 10.2.	PLIMOVANJE
Vreme danes ne bo povzročalo opaznejših, vremensko pogojenih težav.
Krvavec Kranjska Gora Zelenica Velika planina Soriška planina Rogla
Mariborsko Pohorje
cm 10 na 50 20 do 60 5 na 20 50 70-90 40
Kanin	5 na 40 do 130
Straža na Bledu	20
Golte	do 30
Cerkno	45
40 40
Kope
Kohla
Rakitna
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.12 in zašlo ob 17.21. Dan bo dolg 10 ur in 9 minua. Luna bo vzšla ob 13.38 in zašla ob 04.08.
Naprave obratujejo na vseh omenjenih smučiščih, razen na Rakitni. Nočna smuka je možna na Mariborskem Pohorju in na Starži na Bledu. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Soriški Planini, Kopah, Golteh, Pokljuki ter v Radečah in Planici. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Veliko Planino, na Koblo, v Cerkno do pod Vogla in v Kranjsko Goro.
Danes: ob 1.11 najnižje -1 cm, ob 6.44 najvišje 29 cm, ob 13.49 najnižje -44 cm, ob 20.35 najvišje 25 cm.
lutri: ob 1.48 najnižje -8 cm, ob 7.25 najvišje 34 cm, ob 14.15 najnižje -51 cm, ob 20.53 najvišje 32.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Delno jasno bo z zmerno Delno jasno bo, popoldne se oblačnostjo, v zahodnih kra- bo zahodno od nas oblačnost jih bo popoldne pretežno povečala. Ob severnem Ja-oblaCno. Najvišje dnevne dranu se bo pojavljala megla temperature od 4 do 10 °C	in nizka oblačnost
V Sloveniji:	Obeti:
Večinoma sončno in toplo bo,	V ponedeljkek se bo na-
ob morju se bo zadrževala me- daljevalo suho vreme, gla in nizka oblačnost.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13.ur'
3/4
LJUBLJANA....	5/.
TRST............ 1/4
CELOVEC......	/2
BRNIK........... 1/3
MARIBOR...... /rt
CEUE............. om
NOVO MESTO... n, o
NOVA GORICA..	u,1/3
MUR. SOBOTA.. /g
PORTOROŽ..... ort
POSTOJNA.....	,/g
IURSKA BISTRICA.	o/.
KOČEVJE......	0/4
CRNOMEU.....-	n/1
SLOV. GRADEC..	o/n
RATEČE.......	0.3
VOGEL.......-	'n a
KREDARICA....	,/.
VIDEM........... ,/i
GRADEC....... on
MONOŠTER.....	4
REKA......... 11
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14.uri
HELSINKI.....
STOCKHOLM....	,
MOSKVA....... 'VL
BERLIN........... ^	0
VARŠAVA......	7/5
LONDON....... Zc
AMSTERDAM....	,'/6
BRUSELJ...... Kn
PARE............. 7,
DUNAJ........ '(Jn
ZuRICH........... “n
MILAN............ *4
BEOGRAD...... P 7
BARCELONA....	/J',
ISTAMBUL.....	4
MADRID.......	|6
ATENE........ ’ 5
BUCAREST..... P' 7
MALTA.......... 12/
PRAGA............ 7-.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Debelost ni vedno škodljiva
LONDON - Ni res, da debelost škoduje zdravju. V srednjih letih je nekaj več maščobe lahko zelo koristna zadeva. Tako pravi združenje angleških potrošnikov, svoje trditve pa je osnovalo na medicinskih raziskavah na Norveškem, v VValesu in v ZDA. Osebam, ke so že dopolnile
50 let, tako odsvetujejo vsakršno shujševalno kuro. Revija združenja potrošnikov »VVhich way to health« namreč poroCa o raziskavah, ki katerih izhaja, da so debeli ljudje lažje prestali kirurške posege.
Vse se je začelo v ZDA, kjer so pregledali 106 tisoC
potrdil o smrti in 4 milijone pogodb življenjskih zavarovanj ter iz teh na veliko presenečenje vseh ugotovili, da je življenjska doba debelejših ljudi daljša. Hujšanje škoduje, ker manjša število celic v telesu, upočasni obnavljanje celic in ošibi zaščitne sisteme. Spremem-
be v teži vodijo k statističnemu povečanju števila smrti. Iz tega sledi sklep, da večkrat pretiravamo, kadar govorimo o tveganjih pretirane debelosti. Seveda, poveCa se nevarnost sladkorne bolezni in artritisa, to pa ni nic proti posledicam shujševalnih kur.
Smrtonosni chagas
Chagas je neozdravljiva In pogosto smrtno nevarna bolezen, ki povzroča otekanje srca, požiralnika, debelega črevesja in želodca. Vsaj 1,4 milijona Bolivijcev je okuženih, približno 20 od sto prebivalstva, najvlšjl odstotek v Latinski Ameriki.
U	Tryp«no«ome Cruzi (chagas) * Pasavci, rakuni, oposumi In glodavci
okužba v Amerikah	■ prenašajo parazita.
■	Bolha vinchuca požre parazita (trypar cruzi) med sesanje krvi.
■	Parazit dozori do okuževalnega stadija v 10-20 dneh.
■ Bolha piči gosta in mu pusti parazita na koži v obliki iztrebkov. Gost se okuži s praskanjem.
<
I
■ Kronična oblika chagasa se razvije približno 10 do 15 let
■ Okužba je zaznavna ob srčnih boleznih ali prebavnih motnjah.
* Trypanosomi prodrejo v krvni obtok, se razmnožijo in okužijo celice gosta
Psi, morski prašički in podgane so pomembni prenašalci parazita. Slamnate strehe in razpoke v zidovih pa so zanj idealni habitat.
Filozof nalaga, zakaj Francoz ne rabijo bideja
PARIZ - Na prvem mestu so tokrat Italijani: Kar 97 odstotkov jih redno uporablja bide. Francozi. D jih pogosto označujejo kot dokaj umazan narod, pa ne zaostajajo prav mnogo. Tako piše tednik L Ex-pres v raziskavi o osebni higieni posameznih narodov, objavljeni v zadnji številki.
Pri redni rabi bideja so za Italijani na druge® mestu Portugalci (92 odst), Francozi, kjer se je ta »vražja naprava« uveljavila precej pozno, pa zaostajajo: le 42 odstotkov jih redno sede v bide... Pa nobenega strahu: v Evropi je to zlata sredina. Močno namreč zaostajajo Nemci (6 odstotkov) in Angleži (3 odstotke). Francoski tednik pa se ni zaustavil le pri objavljanju golih številk. Na pomoč j® poklical filozofa Jean-Pierra Gouberta, da pojasni to vprašanje. In filozofska razlaga je naslednja: V Franciji so Bide uvedli zelo pozno. Prej so ga uporabljali samo v javnih hišah, kot razkuzevalno sredstvo pred spolnim občevanjem in po njem. Nekakšno kontracepcijsko sredstvo, ki je s tabletko šlo v pozabo. Bideje so tako Francozi prenesli v muzeje.
Seveda pa se Francozi maščujejo na drugih p°' dročjih. Tako so prvi na lestvici uporabnikov rokavic za kopanje: kar 64 odstotkov Francozov se redno kopa z rokavico, Italijani pa dosegajo borih 12 odstotkov. Seveda obstaja tudi za to filozofska razlaga: Goubert ugotavlja, da rokavico uporabljaj0 predvsem narodi, ki so občutili inkvizicijo. Z roko se namreč niso smeli umivati, ker je bilo tako umivanje »koža na kožo« greh. Pac pa so prvaki v umivanju z roko Angleži in Nemci.
Pac pa so Francozi zelo visoko na lestvici pr/ uporabi parfemov in dišav takoj po kopanju. Rao1 jih 42 odstotkov Francozov, Italijani pa krepko zaostajajo: komaj 16 odstotkov se jih nadišavi. Sicer pa so Portugalci najbolj Cist narod v Evropi: tuširajo se 4, 9 krat tedensko, sledijo Francozi (4, 4), Italija^ (3, 8) in Angleži (3, 7). Zato pa Angleži pogosteje uporabljajo kopalno kado, v kateri se namakajo trikrat tedensko.
Za konec pa še o čistoči las: Italijani, Spanci m Portugalci si umijejo lase tri do štirikrat tedensko, Francozi, Švedi, Nemci in Angleži pa samo dvakrat. Pravijo (in to se ne poslušujejo filozofa), da je na jugu topleje... Zadnji podatek pa zadeva Angleže, ki so zadnji na seznamu uporabnikov zobn® ščetk.
O Slovencih pa francoska revija ne piše; očitno jih se ne upošteva za sestavni del Evrope.