Štev. 13.
V IVJiariboru 31. marcija 1892.
Tečaj XXVI.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s posipanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta
65 kr. Naročnina se pošilja npravništvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo h a aro vb i.
¡3©* Z mesecem marcijem poteklo je naročnikom četrtiet-nikom naročilo. Prosimo torej, naj sc podvizajo na-dalejšnjo naročnino doposlati, da se jim dopošiljanje lista ne pretrga ali ustavi, List, stane do 1. julija 65 kr., do 1. oktobra 1 fl. 25 kr. in do konca leta 1 gld. 90 kr. — Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah.
Upraimištuo.
Slov. posojilnica v Mariboru.
Nihče ne čuti bolj, kakor slov. ljudstvo, koliko da je resnice v pregovoru, ki pravi: »Denar je sveta vladar«. Na papirji ima sicer tudi slov. ljudstvo pravice, kakor druga ljudstva, kar jih prebiva v našem cesarstvu, toda v življenji ne; tu ima jerobe, nemške, mad-jarske in deloma tudi laške. Ti mu štejo na prste, kaj da mu basni in česa da se naj drži ali recimo: s čem da se naj zadovolji in to je vse drugo, kakor jezik, ki ga govori slov. ljudstvo in vera, h kateri se šteje sko-rej brez vse izjeme.
Možje, ki so vzrastli iz slov. ljudstva in živijo v sredi njega — taki možje pa čutijo, da se tako slov. ljudstvo pokoplje, samo položi v grob, iz katerega ne ustane nikoli več, ako sluša na svoje jerobe. Vsled tega pa skrbijo razumni slov. možje, brez razločka stanu, za to, da rešijo brž ko brž slov. ljudstvo njegovih jerobov in ga ohranijo ^v življenji. Ne vemo, ali dozdeva se nam, da .je najhitreje to mogoče po »posojilnicah« t. j. po ustanovah, v katerih "dohode slov. kmet ali rokodelec denarja na posodo, ako mu ga je treba ali pa ga prinese hranit, če ga ima, ne pa, da pride prosit jeroba, ki dela na njegovo pogubo, da-si nosi sladke besede na jeziku.
Veselo je, da imamo sedaj že več tacih posojilnic in v njih vrsti ni zadnja slov. posojilnica v Mariboru. Če kje, v Mariboru je je treba in ona ima sedaj že svoje
deseto leto za seboj. Iz poročila, ki ga imamo v rokah, podamo našim bralcem nekaj vrstic in upamo, da ga bodo tudi oni veseli, kakor smo ga mi in ravnateljstvo samo, ki nam ga podaje. Na čelu ravnateljstva je gosp. dr. Jarnej Glančnik, čislan odvetnik v Mariboru, in on piše: V teku leta 1891, s katerim je dopolnila slov. posojilnica deseto leto svojega obstanka, pristopilo je 202 novih, izstopilo pa je 47 društvenikov. S tem je naraslo število društvenikov na 1963, in imajo 98 glavnih deležev v znesku 9800 gold. in 3141 upravnih v znesku 31.410 gld., skupaj torej 41.210 gld.
Hranilnih vlog vložilo se je med letom 191.528 gld. 77 kr. in vzdignilo se je 160.987 gld. 60 kr. S kapita-lizovanimi obrestmi, ki znašajo 16.291 gld. 88 kr., povzdignilo se je stanje hranilnih vlog za 46.833 gld. 5 kr. in znaša koncem leta 542.803 gld. 40 kr.
Prošenj za posojila vložilo se je v teku leta 534 in 371 prošnjam se je ugodilo. Skupaj izposodilo se je med letom 196.668 gold. 23 kr. in vrnilo na posojila 147.357 gld. 50 kr. Stanje posojil povišalo se je toraj za 49.310 gld. 73 kr. in znaša konečm leta 540.807 gld. 5 kr.
Izmed vseh posojil jih je 1787 v skupnem znesku 371.417 gld. 88 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6"/„ na leto. Hvpotekarnih in drugih posojil proti zastavi in 5"/„ obrestiin in posojil drugim denarstvenim zavodom, šolskim svetom in občinam, katera so se tudi po 5"/„ obrestovala, bilo je 74 v skupnem znesku 85.986 gld. 17 kr.
kjemoma obrestovalo se je precejšnje število posojil na osebni kredit, katera pa so se vknjižila, v večjo varnost porokov, tudi še pri posestvih dolžnikov, vendar pa ne pod strogo pupilarno varnostjo, s	na leto.
Takih posojil je bilo 82 v skupnem znesku 83.403 gld.
Celo upravno premoženje se je pomnožilo med letom za 53.633 gld. 13 kr. in je znašalo koncem desetega upravnega leta 633.561 gld. 66 kr.
Iz čistega dobička v znesku 10.575 gld. 25 kr. izplača se, po sklepu občnega zbora dne 21. svečana, društvenikom na njih deleže 5% dividenda. — Znesek 4230 gld. pridjal se je po sklepu občnega zbora speci-jalnemu društvenemu fondu za pokritje slučajnih zgub in se je toraj ta povišal s tem na 13.677 gld. 54 kr. Občni reservni fond znaša 19.116 gld. 14 kr. in ceh društveni fond toraj 32.793 gld. 68 kr. Znesek 2398 gld. 79 kr. se je odločil v pomnoženje posebne »ustanove za dobrodelne namene«, osnovane pri rednem občnem zboru leta 1890, katere dohodek se ima uporabljati za dobrodelne namene. Ta ustanova je narasla s tem na 6406 gld. 41 kr.
Eden del čistega dobička v znesku 900 gld. se je odločil po sklepu občnega zbora, neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo dijakom, dijaškim kuhinjam itd.
Omeniti je še treba vrhu tega Fr. Rapočeve ustanove. Nje prvotni namen je služiti posojilnici za ustanovnino — z nalogom, da se čisti dohodek iz ustanove uporablja v podporo slovenskim dijakom, posebno takim iz Mariborskega in Šoštanjskega okraja. Po načrtu izdelanem po posebnem v to poklicanem »odboru za Franc Rapočevo dijaško ustanovo«, uporablja se čisti dohodek te ustanove po polovici v podporo dijakom na visokih šolah in po polovici za prosto hrano dijakom na Mariborskem in Celjskem gimnaziji. »Franc Rapočeva ustanova« je znašala koncem leta 28.564 gld. 70 kr.
Posojilnice lastno premoženje obstoji toraj: Iz zadružnih deležev v znesku 41.210 gld., iz zadružnega fonda 32.793 gld. 68 kr., iz ustanove za dobrodelne namene 6406 gld. 41 kr., in iz »Franc Rapočeve ustanove« 28.564 gld. 70 kr., tedaj skupaj 108.974 gld. 79 kr.
Nasproti znaša tuje, v hranilnih vlogah pri posojilnici naloženo premoženje 542.803 gld. 40 kr. Razmerje med lastnim in tujim premoženjem je toraj blizo, kakor 1 : 5, katero razmerje se more ugodno zmatrati.
Da je v ostalem posojilnično premoženje, lastno in ptuje,. v obče varno naloženo, sklepati se da iz tega, da se v teku desetletnega delovanja ni pripetila nobena izguba. — Tak6 poročilo ravnateljstva in mi pristavimo samo: Rog pomozi tudi na dalje!
--«t--
Cerkvene zadeve.
Jan^z Krambergei', župnik Vurberški.
X. Rolezen. O božičnih praznikih so ležali, po tem so se pa po sili še enkrat zravnali in so na starega leta den še šest bolnikov za smrt prevideli, ker ni bilo od nikod pomoči. Sosedi so bih tudi vsi bolni*. Storili so po besedah Jezusovih: »Dober pastir da svoje življenje za ovce svoje«. Jan. 10, 11. Ko so se na večer mimo svojega križa domu vračali, so njim pljuča že kar gorela in vlč. gospod pater Konrad iz Ptuja so na novega leta dan namesto njih božjo službo opravljali in so potem bolniku svete zakramente umirajočih podelili. Naročili so rajni gospod vse, kar je po smrti
potrebno in rekli so svojemu ljubemu očetu, naj njim poiščejo v omari tisto srajco, ki so njo pred pet in dvajstimi leti pri mašnikovem posvečenju nosili, potem pa za pobožni spomin shranili. Tisto srajco in platnene hlače in nogavice so si dali na klečalnik pred križ pri postelji položiti. Potem so se obrnili na levo stran proti zidu in so gledali vedno v podobo Matere božje z Jezu-šekom v naročju. Ko mi č. g. o. Konrad nevarnost po pismu naznanijo in pristavijo, da jih bom težko več živih našel, sem si hitro izprosil odpust od šolskih opravil in z brzimi konji sem hitel, kar sem mogel, v Vur-berg. V četrtek po sv. Treh kraljih, dne 7. januvarija, ob enih popoldne, sem vstopil v sobo bolnikovo, v katero je zimsko solnce prijazno svojo luč pošiljalo, kakor bi hotelo blagemu bolniku zadnje težave olajšati. Oči bolnikove so se bile v podobo Marijino vprle; prsi so se hudo hudo vzdigovale. Tiho sem se približal postelji in sem se sklonil v znožju postelje proti njim, in srečala sva se s pogledom. Hotel sem spregovoriti, a žalost mi je grlo zadrgnila, da nisem mogel, in solze so se mi vlile v takej obilici, da nisem mogel nič več na tenko z očmi razločiti. Gospod me pogledajo čisto mirno in mi rečejo prav na glas in odločno: »Nikar tako! Jaz sem pa ves vesel«. Nehote sem spomnil njihovega nauka: »Rog ljubi veselega darovalca«. Potem sem njim podelil sv. odvezo, kakor sva se bila že v zdravih dneh pogovorila. Molil sem nekoliko časa kleče pri njihovi postelji. Srce mi je plalo, da mi je kar vroče prihajalo; več sem se jokal, kakor pa molil. Gospodu pa ni stopila niti ena solza v mirne oči, ki so zaupljivo na Marijo gledale. Obudil sem ž njimi vero, upanje in ljubezen in dal sem njim poljubiti sveti križ s popolnimi odpustki sv. Očeta. Z velikim veseljem so križanega Izveličarja poljubili večkrat. Prišel je čas ločitve. Dal sem se tega žalostnega trenotka in prosil Boga, naj me okrepča. Še enkrat sem bolniku sv. odvezo podelil, da bi njim tako posvečujočo milost božjo še pomnožil, poljubil sem njih zadnjokrat, ki sem njih ljubil, kakor nič drugega na svetu ne. Oni so me eden trenotek pogledali, potem pa oči zopet v Marijo vprli — molče sva si roke podala, in nisva se videla več na tem svetu. Doma sem drugo jutro za njih sv. mešo daroval in njih božji neskončni ljubezni priporočil, rekoč: »Gospod, katerega ljubiš, je bolan«. Jan. 11, 3. Hitro po tem, ko sem odšel, jelo se njim je motiti, a tudi tedaj niso na drugega nič zmislili, ko na Jezusa in Marijo. Ko njih obiščejo č. g. sosed Šmartin-ski, pokazali so jim bolnik na Marijo in so rekli: »Glej, to je moja sestrana, Dete je pa moj bratranec!« Blizo tako je govorila nevesta v visoki pesmi Salamonovi: »Spim, pa moje srce bedi«. 5, 2. Čas njihovega poze-meljskega potovanja je med tem dotekel. Nazadnje se jim je zavest nekoliko povrnila in ves ta časek so premolili; osmega januvarija 1892, ob 11. uri zvečer se je njihova pobožna duša ločila od trohljivega telesa. O božiču so pred dvema letoma Bogu svoje življenje ponudili z veselim srcem v dar, in ravno o božiču so zboleli. Radi so premišljevali trpljenje Kristusovo, zlasti ob petkih, in ravno v petek se je tudi njihova duša vrnila v naročje nebeškega Očeta. Oblekli so jim srajco, ki so njo imeli pri mešnikovem posvečevanju na sebi, in vso obleko, kakor se za sveto mešo spodobi. Oblekli so jim enega tistih plaščev, ki so si ga sami kot kaplan kupili in oblečeni so torej v očitno znamenje svoje gorečnosti za čast božjo. V roke so njim dali rožni venec, ki so ga vsak dan Mariji v čast molili; na prsi so njim položili lep križec, ki so njim ga milostljivi knezoškof podarili v znamenje zadovoljnosti svoje. Kraj njih pa počiva v grobu tudi železni križ Marijaceljski, in še eden križ, ki njim ga je Vurberški gospod graščak podelil. Tako so bili potrpežljivi gospod svoje žive dni velik pri-
jatelj in častitelj sv. križa; zato njim je pa Rog tudi veliko križev pošiljal. O križih pa, ki njih ni Rog naravnost pošiljal, ampak so njim njih drugi nakladali, raje molčim; nečem nikomu težkega srca delati, ker vem, da so tudi oni vsem iz srca odpustili.
Kra j ni šolski svet in „terna". Ako je za učiteljsko službo več prosilcev, krajni šolski svet nima pravice, iz vseh si le tri ali tako zvano »terno« izvoliti, marveč mora brez »ter ne« izreči svoje mnenje o vseh, kakor veli § 5 deželne postave štajarske, dne 17. maja 1888. Deželni zakonik št. 15. Posebne želje pa sme krajni šolski svet pri svoji odpošiljatvi prošenj vselej izreči. Uloge s »terno« bodo se odslej vračale v popravek nazaj krajnemu šol. svetu. Ukaz vis. c. kr. dež. šolskega sveta z dne 21. januvarija 1892 št. 254. »Terno« postaviti ima pravico le okrajni šolski svet.
Fr. S. Šegula.
---
Gospodarske stvari.
Grah in njegova korist.
Sadi se mnogo sort graha, koje se po obliki, barvi, velikosti in času, v katerem dozorijo, razlikujejo. V obče razločujemo pa te-le poglavitne vrste: navaden zelen grah, velik zelen grah, bel leten grah, rumen leten grah, rumen jesenski grah, tako zvan grmast grah, sivkast okrogel in sivkast voglat grah. Vse te razne sorte graha zahtevajo isto zemljo in isto delo; priporočati je tedaj, da se vsaja ista sorta, katero najlažje uporabimo ali pa razprodamo — paziti se mora seveda na to, katera sorta obnebju in dotični zemlji bolj prija. če zemlja in zračje grahu ne prija, ne more uspevati, skazi se in komaj dve leti nosi primeren sad. V tem slučaju se mora dotična sorta opustiti ali pa se mora vsako leto novo seme porabiti. A navadno nosijo, kakor skušnja uči, prejšnje sorte več sadu (graha), poznejše pa več stročja. Poprejšnje sorte so tedaj večje vrednosti, ker se bolj boleznij branijo, boljši, malo črviv sad nosijo, in slednjič ker njih stročje tako ne gnjije, kakor pri poznejših sortah.
Kar se obnebja dostaje, ni grah tako zbirčen, kajti povsod, kjer pšenica še dozori proti polovici avgusta, obrodi tudi dobro grah. Prvi pogoj uspevanja graha je zemlja, srednje visoka z debelo rodovitno prstjo in s peščeno podlago, koja prepušča vodo. Visoka, suha ali pa nizka močvirnata zemlja ne prija posebno grahu. Najboljša tla za grah so apnena, peščena, ilovnata prst; obrodi vendar tudi v dobri peščenici, ako se je z laporjem ali pa apnom pognojila, ali pa v ilovični zemlji, če je vreme ugodno, da jo dobro prerahljamo. V obče težka zemlja grahu najbolj prija.
Predebel gnoj ni grahu v prid. Če ga debelo po-gnojimo, rase sicer hitro, a ne razvije kaj posebnega sadu, ampak zgolj stročje. Najboljši grah prinaša zemlja, ki ima toliko moč v sebi, da brez vsakega gnoja rodi cele žetve. Kjer se pa mora vsakokrat na novo gnojiti, tam se naj gnoji poprejšnjo jesen in sicer z živinskim gnojem. Vendar tako gnojenje se dobro obnese le na težji, bolj močvirnati zemlji. Na bolj mehki zemlji je priporočati gnoj, ki se pripravlja iz kostij (tako zvana »koščena melja«) in pepel. S takšnim gnojem pa se naj gnoji le tedaj, kedar se seje. Kjer pa hočejo več stročja nego graha pridelati, tam ni gnoja nikdar preveč. Rolj ko se je gnojilo, tem večji vzraste grah, tem več stročja, temveč slame, boljše rečemo krme obrodi, vrhu tega pa še dobi njiva toliko moč, da lahko vsako poznejše seme v njej dobro uspeva.
Po kaki rastlini pa je najboljše grah saditi, to je težko razsoditi. Kajti skušnja uči, da grah, zasajen za letnim in zimskim žitom, ravno tako obrodi, kakor grah, zasajen za repico, rudečo peso, konopljo itd. A nikdar se še ni zapazilo, da bi bil grah, ako je zemlja dobro obdelana in rodovitna, zasajen za to rastlino boljše uspeval, kakor,za drugo. Vendar je popolnoma odsvetovati, grah za grahom zasaditi; kajti v tem slučaju prinese le redkokrat in v najbolj ugodnih okoliščinah primeren sad.
Pri kulturi graha se mora posebno paziti na to, da se grah zasadi globoko v zemljo, ki je popolnoma čista in snažna. Če se grah zaseje v njivo, kjer je ravno poprej dozorelo žito, mora se strnišče naenkrat po žetvi razorati in črez 14 dnij povleči. Drngokrat naj se potem orje še v prvi polovici oktobra, in sicer pol tako globoko, kakor kedar se seje. In tako naj ostane zemlja razprašena do časa setve. Kedar se pa grah seje, naj se brazda ravno tako globoko vleče, kakor pri setvi žita. Tako je njiva popolnoma pravilno in dobro obdelana in plevelj ne bode pognala v toliki meri. Če je pa zemlja ležja, tedaj se grah tudi slobodno seje za pozno repo (strnišnico), katera se je na pol pognojila; pri taki kulturi obrodi grah obilen sad. Ako je zemlja dosti močna in čista, pa se tudi z obilnim uspehom med zimsko žito in grah zaseje pozna repa in špargelj. Če pa delamo narobe, nam je le na kvar. Setva pa se naj vrši, kedar se je zemlja popolnoma posušila. Če že mar-cija lahko sejemo, so žetve obilnejše nego če še le aprila ali pa majnika sejati moramo. Ako ni mraz posebno hud, ne škoduje grahu. Če si na široko metaje sejal, moraš, ako je zemlja lahka in suha, setev pod-orati, ako pa je zemlja težja in bolj močvirnata, moraš jo do dobra povleči, ako je vreme ugodno.
__(Konec priti.)
Sejmovi. Dne 2. aprila v Artičah in v Dramljah. Dne 4. aprila v Šent-Ilji pri Gradiči, pri Sv. Križi na Murskem polji, v Ločah, v Mariboru in v Rušah. Dne
5. aprila v Čelji in v Radgoni.
--
Dopisi.
Iz Cadrania. (Posvečenje novega križe-vega pota.) [Konec.] Ravno tisti mil. g. celjski opat so dne 6. t. m. to je 1. nedeljo v postu prišli v konjiški okraj, v Čadram, ne k žalosti pokopa, ampak k veselemu opravilu posvečenja novega križevega pota, katerega je znani slikar g. Tomaž Fantoni v dveh zimah za našo cerkev prav ukusno na platno namalal po Fiirich-u in sicer tako, da se bo prej ali slej v novo cerkev po spremenjenem okvirji prenesti zamogel. Po drugem opravilu 'prišli so imenovani g. in tudi vč. g. dekan iz Ri-strice A. Hajšek in še nekateri gg. sosedje in proti dvema se je zbralo v farovžu nad 40 belo oblečenih deklet, ki so v slovesni procesiji nesle okoli cerkve vseh 14 tabel in ko smo v cerkev prišli, so mil. g. posvečitelj v prav prisrčnem nagovoru nam razložili, kako da nam mora premišljevanje trpljenja N. G. J. Kr. ljubo in sladko biti, kakor se od preroka Ezehiela bere, da ko ga je Gospod za preroka poklical, mu je dal zvitek papirja v. usta, da ga je pojedel in bil mu je sladek ko med. — Mi ne moremo vsi obiskati dalnjih krajev na Jutrovem, kjer je nekdaj Kristus hodil, pa obiskujmo in premišljujmo radi sv. križev pot in ravno tistih odpustkov se vdeležimo, kakor če bi šli v sv. deželo. Po nagovoru so se križi in postaje posvetile, obesile in molil se je križev pot iA litanije in ljudstva bilo je toliko pričujočega, da je naša
nizka in premala cerkev bila na stropu vsa mokra in se ni bilo kam kreniti. Iz starih listin je razvidno, da se je stari križev pot še le 13. oktobra 1850 za f vč. g. župnika Janeza Kunaj po o. frančiškanu, našem rojaku Celestinu Fošner posvetil, a slikarija tega dela, čeravno ni bistvena za odpustke, ni služila v povišanje cerkvene lepote, zato smo po pravici veseli, da nam je naš umetnik tako lepo delo po ceni napravil. Ustrajno se tedaj trudimo za no^o cerkev, za katero smo po našem društvu od novega leta dobili 626 fl. novih darov in sicer polovico od tujih dobrotnikov in imamo zdaj 19.600 fl. premoženja. Hvala Bogu in vsem vč. gg. za ta lepi den 1. postne nedelje!
Iz Skal. (Britka žalost) prešinila je pač vse Škalcane, ko se je raznesla tužna vest, da je preminil njih rojak, g. Alojzij Glažer, bogoslovec IV. leta, njih ponos in up. Saj bi bil blagi pokojnik v nekolikih mesecih osrečil celo faro, pojoč svojo prvo sv. mašo. Toda neskončna previdnost Božja sklenila je drugače. Nepozabni g. Lojze preselil se je, podoben nežni cvetlici, ko jame najdivnejše brsleti, dne 3. marcija v boljšo večnost, uprav tako, kakor njegov nebeški zavetnik sv. Alojzij, ki je tudi le malo mesecev pred svojim posve-čenjem v duhovski stan, bil poklican iz te solzne doline v nebeški raj. Mili pokojnik še ni bil dopolnil 25. leta. Ni še torej štel mnogo let, a dolgost življenja se ne broji po številu let, temveč po bogastvu lepih čednostij - in v tem oziru doživel je rajni sivo starosl. Živel je po vzgledu sv. Alojzija, svojega zaščitnika. I!il je nenavadno nadarjen in marljiv, pa tudi pobožen dijak; šteli so ga vedno med najboljše na Celjski gimnaziji. Kot navdušen Slovan priučil se je že na gimnaziji češkemu in hrvatskemu jeziku; najrajše pa se je bavil z milo materinščino, za katero mu je kar plamtelo njegovo nepokvarjeno dobro srce in v njej se je bil vrlo dobro izuril. Neizmerno je ljubil svojo slovensko domovino in oklenil se je z vsem žarom blage svoje duše. Stopivši v Mariborsko bogoslovje po prav dobro dovršenem zrelostnem izpitu, poprijel se je znajvečjo marljivostjo bogo-slovskih predmetov. Bil je zares uzoren bogoslovec, pobožen in marljiv do zadnjega. Še teden dnij pred svojo smrtjo vdeležil se je izpita, po katerem se je podal na svoj dom, kjer je mirno v Gospodu zaspal po dolgi mučni bolezni, prejemši z gorečo pobožnostjo sv. zakramente za umirajoče. Kako da j.e bil spoštovan po celi Šaleški dolini blagi pokojnik, zasvedočil nam je njegov krasni pogreb, katerega se je vdeležilo več č. g. duhovnikov in bogoslovcev, mnogo odličnih Velenjskih tržanov in ne-številna množica ljudstva iz cele doline. Prečasfiti gosp. Jakob Ilribernik, duhovni vodja v bogoslovji, Vodili so sprevod in imeli ganljiv govor za rajnim svojim učencem. Vrli Šoštanjski pevci pa so mu zapeli v slovo krasni nagrobnici »Nad zvezdami« in »Blagor mu, ki se spočije«, ki sta nam privabili gorkih solz iz očij. — Zagrnili smo Tvoje telo v črno zemljo, Tvojo dušo pa, mili Lojze, ki je gorela le za Boga in milo Ti slovensko domovino, spremili so nebeški krilatci v neskončno večnost. Tam sniva rajski san. Mi pa se tolažimo ob Tvoji gomili z besedami našega Zveličarja: »Mladenič ni umrl, on le spi«. »Lojze nisi umrl, Ti le spiš«, da se boš prebudil v novo večno življenje.	Š.
iz Slatine. (Šohske-občinske zadeve.) Od vis. dež. šolskega sveta nam je došel ukaz ločiti Sveto-križko širirazredno mešano šolo v deško in dekliško ter ustanoviti dve štirirazrednici. Zoper ta ukaz vložil se je rekurz na vis. c. kr. ministerstvo. Vsled tega ukaza imeli bi zidati novo šolo, kajti Svetokrižka ne zadostuje za dve štirirazrednici. Toda to je v tako slabih letih nemogoče, tembolj, ker še imamo na šoli pri sv. Križu okoli 7000 fl. dolga. Iz te zadrege hočejo nas rešiti naši
nemškutarji. Ponujajo nam znovič šulvereinsko šolo, kakor cigan svoje kljuse. Pa pozor, kmetje! Slatinčanje vedno trobijo, da bo šola »zastonj«. Toda kdo bo njim verjel, da bo nam lastnik te šole, nemški šulverein, kar 18.000 fl. podaril? Naj dajo omenjeno šolo zapisati — brez pogojev — na gruntnih bukvah našim občinam v last, pa bo vse v redu. Ako pa prevzamemo šolo, dokler je šulverein lastnik, utegne nas vsak čas iztirati iz nje, ali pa prisiliti, da jo plačamo. Da bi nam vrinili šulvereinsko šolo, skliče župan dve občinski seji. Pri prvi — dne 24. sušca — imeli so naši odborniki večino. Ko je bilo treba glasovati, zapusti pet nasprotnih odbornikov sobo, da naši ne bi bili sklepčni. Tu bi moral videti, kako se je mudilo g. Migliču! Smical jo je iz sobe, kakor bi mu žgal za hrbtom. Za njim sopihata dva de-belotrebušna gospoda. Hu, težka sapa! In za tema pritiskata Nac-el in Francel, katera kaj rada pobirata drobtinice padajoče z nemškutarskih miz. Pri drugi seji — dne 27. sušca — ni bilo treba več nemškutarjem postaviti svojih v tako navarnost; kajti vse kimavce svoje so zbobnali skupaj, enega celo pripeljali, ker je že bolj za uni, kakor za ta svet. Do sklepanja bili so nemškutarji kaj gostobesedni; nek zavisten smeh igra njim na obličju, češ: danes bomo vgnali Slovence v kozji rog! Človek obrača, Bog obrne. Eden naših odbornikov se vzdigne ter dokaže, da je seja neveljavna, ker je nepostavno sklicana. Naši odborniki se namreč niso vsi poklicali, kar se je zgodilo že mnogokrat; nasproti pa se nahajajo pri seji možje, ki niso bili nikdar voljeni v občinski odbor. Tudi sta bila v drugem razredu za enega umrlega odbornika kar dva namestnika poklicana. Kako kisle obraze so delali nemškutarji, ko se jim je očitalo njih pošteno (?) ravnanje, da ne rečem več! Vse molči, celo zgovorni Miglič ne črhne besedice. Enega je bilo tako sram, da je kar popal klobuk, pa šel iskat, kje je zidar naredil luknjo v zid. Gospod župan je pa milo prosil, naj vendar ostanejo naši odborniki, naj mu ne delajo te sramote. Pa spomnivši se zadnje seje, so se premislili, popisali celo stvar v občinski zapisnik, se podpisali in odrinili »srečno!« želeč. — Kdo je vlekel ploh? Gotovo nemškutarji.	v —r—
-----4<-----
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Nemški liberalci so že blizo kujanja. Vlada namreč noče zoper voljo čeških zastopnikov tako zvane češko - nemške sprave samo na ljubo nemškim kricaSem in vsled tega je sedaj na strani zadnjih huda jeza. Se ve, da za-nje, kakor za Irote v panji, dela naj vse, »kar leze in grede« v državi, grof Taaffe pa jim še v tem noče biti »na povelje«. — V deželnem zboru na Dunaji, za Spodnje Avstrijsko, so izpremenili občinsko postavo ter bode ondi doba županov ne več za tri, ampak za 6 let. Ne znamo, če je bila že le tolika potreba za to izpremembo.
Štajarsko. Deželno hišo v Gradci so nekoliko prezidali in je delo imel dež. odbor na svoji skrbi. V tem pa so izdali za 51.060 fl. več, kakor se je računalo iz kraja. Slov. poslanci so vsled tega glasovali zoper to izdavo ter jo je dr. Jurtela odločno grajal v imenu svojih tovarišev. — Na zadnjem shodu čevljarjev v Gradci je predsedoval naš rojak g. J. Jurčič in kakor smo sedaj uvideli iz poročila o tem shodu, niso sklenili tacih rečij, da bi jih grajali. Naj se vpelje obrtnijski svčt, da pokara take obrtnike, ki so obrti na škodo, to pa je ce lo hvale vredno.
Koroško. V deželnem zboru v Celovci je bila seja, v kateri se je posvetovalo o proračunu za ljudske šole, jako živa in sta poslanca Muri in Einspieler naštela celo vrsto grehov nemškim liberalcem, ki imajo besedo v dež. šolskem svetu in nekoliko tudi dež. predsedniku, Schmidtu - Zabierowu glede na ljudske šole v slov. občinah. Posebno pa je speklo liberalno gospodo, ko je posl. Muri povedal imena slov. učiteljev, ki so bežali iz dežele, da jih* ni dosegla šiba dež. šolsk. sveta v Celovci!
Kranjsko. Deželni zbor v Ljubljani je imel doslej že 9 sej in gre jim posvetovanje doslej precej gladko naprej. — Zadruga trgovcev je neki v Ljubljani najbolj srečna, kedar se pobira za-njo letnina od udov, sicer pa je rada, če se ne izmeni nihče za-njo. Nekaterim trgovcem pa se zdi to le premalo in jo drega, naj se ravna po enaki zadrugi v Mariboru. No posebno veliko se tedaj ne tirja od nje!
G o r i š k o. Nova železnica, ki se začne pri Logatci ter konča v Gorici bi bila na korist celi deželi in zato se potegujejo slov. veljaki za-njo, toda laški možje, ki imajo v dež. zboru in sploh v javnih stvareh prvo besedo, niso za-njo, ampak za furlansko, ki sega v Italijo. Bog zna, če in katera teh železnic obvelja pri vladi, kajti brez nje ali pa zoper njo ne stavi se nobena.
Tržaško. V Trstu imajo velik »strike« in sicer so zidarji sedaj na vrsti. Nekaj ščuvarjev so zaprli, toda s tem še »strike« ni pri kraji. — V mestu je bogatih Slovencev in so še toliko, kolikor narodni, vendar pa se jim očita, da ne pošiljajo svojih otrok v slov. ljudsko šolo — nekaj, kar daje drugim, manj premožnim, slab vzgled, Lahom pa uzrok, da kričijo lahko zoper slov. šolo, češ, da je ni treba.
Hrvaško. Zagreb še nima svojega nadškofa in ni še upanja, da ga že v kratkem dobode. Ogerska vlada hoče na vsak način vriniti hrv. ljudstvu moža, ki je »prijatelj madjarske krvi«, ali doslej ga še ni staknila, kajti pri tem gre beseda tudi sv. očetu v Rimu in pri njih je prvo blagor katol. sv. cerkve, ne pa madjarizem.
Ogersko. V državnem zboru so vsprejeli adreso ali odgovor na prestolni govor Nj. veličanstva. Odgovor se strinja v vsem s sedanjo vlado in zato je vlada lahko z njim zadovoljna. Stranka grofa Apponyia razsaja pa tudi naprej zoper vlado, da-si nima v tem veliko sreče, kajti grof je premalo zbirčen v svojih besedah.
Vunanje države.
R i m. Sv. oče Leon XIII. so imenovali novega nuncija ali poslanika za republiko v Braziliji. S tem pri-poznajo republiko za redno državo in ona dobi s tem večjo veljavo.
Italijansko. V državnem zboru v Rimu so sestavili odbor devetih članov ter mu naložili, naj pre-vdarja, ali kaže carino na vino znižati dotlej, da ga potem zniža tudi Avstrija. Po naših mislih je Avstriji zato ni treba znižati, ker stori to Italija. V tem bi bilo nove pogodbe treba in Avstrija se lahko premisli ter ne zniža carine.
Francosko. V Parizu so si ljudje v silnih stra-heh, ker ne mine sforej noči, da ne vzleti kaka hiša v zrak vsled dinamita. V drž. zboru sklepajo vsled tega postavo, ki stavi kazen smrti na dinamitovce t. j. na ljudi, ki položijo kako patrono iz dinamita na kraj, kjer lahko pouzroči škodo. Tuje delavce pa čejo izgnati iz mesta. — »Katoliška zveza« se je razcepila, nasproti pa je oživela »antiklerikalna zveza«; v njej so največji brezbožneži in je vsled tega še bolj hudo, da so si katol. veljaki tako na vskrižje.
Belgijsko. Minister za vunanje zadeve je umrl; Chimay je bil vrl katolik in je imela njegova beseda
veliko moči tudi v notranjih državnih rečeh. — Kraljeviča zdravje je šibko in zato že misli kralj Leopold, kaj bode, ako umrje. Hčere nimajo pravice do krone.
Angleško. V Londonu je letos več tujcev, kakor druga leta in sodi se, da jih prihaja največ iz francoske države in v prvi vrsti iz Pariza, kjer je tako nevarno za življenje. Še ve, da so angleški krčmarji tega veseli.
Nemško. Cesar Viljem II. je vsprejel ostavko naučnega ministra, grofa Zčdlitza ter je na njegovo mesto poklical dr. Bosse. Le-ta je že potegnil načrt za šolsko postavo iz posvetovanja, v tem pa je namignil, da ga utegne še kedaj predložiti na novo, če tudi v drugi obliki. Predsedništvo v ministerstvu je prevzel grof Eulenburg in pravi se, da utegne še postati o svojem času tudi državni kancelar. To je tudi mogoče, kajti cesar kaže, da izpreminja rad, čez noč svoje misli.
Rusko. Nad Varšavo so videli v noči več balonov, iz katerih je prišla luč na mesto, da se je videlo vse, kakor po dnevu. Baloni so prišli neki iz Nemčije in če je na celi stvari kaj resnice, bih bi v njih nemški vohuni in cela stvar bi bila jako nevarna za Rusijo, kajti kako more zoper take »špijone« zavarovati svoje trdnjave, svoje vojake?
Srbsko. Radikalci imajo sedaj večino v skupščini, ali njih število se krha ter je mogoče, da se njim postavi nova stranka po konci ali pa potegne z liberalci. Na vsak način pa se mota štrenja v tem najmlajšem kraljestvu zmerom čudniše, neprijazno.
Turško. V Carigradu so ujeli štiri dedove, ki so na sumu, da so bili v zvezi z morilcem bolgarskega poslanika, dr. Vulkoviča, morilca pa še niso dobili v roke in najbrž je že tudi odnesel pete na Rusko ali pa prek grške meje.
Grško. Državni zbor je novo ministerstvo razpustilo in je ob enem razpisalo nove volitve na dan 1. maja. Ni še gotovo, če dobi vlada pri teh volitvah za-se večino.
Afrika. Nemška vlada je.nastavila kazen smrti na trgovce s sužnji v deželah, katere ima ona v lasti. Želeti je, da store enako vse evropske države, ki imajo v Afriki kake naselbine.
Amerika. V južni Ameriki je republika Flores; ona je po polnem v rokah katol. mož in še nima fra-masonov, kakor jih mrgoli po drugih republikah, ki so iz kraja bile dobre, krščanske, dokler jih niso okužili framasoni iz Evrope. — Iz »združenih držav« dobimo od 1. aprila naprej lahko denar po poštnih nakaznicah.
Azija. V Mongolskem je bila ustaja, ah cesarski vojaki so jo zadušili. Sedaj je pa strašna kazen, kajti 8000 jetnikov so postreljali in 500 živih sežgali in ni še konec moritev.
--
Za poduk in kratek čas.
Kako se je nemškutar izpreobrnil.
(Prizor iz kmečkega življenja. Napisal J. Sattler.)
(Dalje.)
2. Prizor.
Prejšnja in Meh.
Meh. (Ima mehe obešene čez pleča.) Dober dan, oče Brdnik!
Brdnik. Bog ga daj! Kaj pa tebe nosi po svetu?
Meh. Gazim sneg, pojem koledo in vlačim meh. Tudi vam bom eno zapel in zagodel, če dovolite.
Brdnik. Zakaj pa ne, če znaš kako lepo.
Meh. Pa še kako! Takšne še ne zna zložiti T . . . šolmaster.
Človek brez domoljubja. Kar drevo brez zal'ga cvetja, Kar podložni brez povelja,
Brez klasovja lepo žito. Kar je ladja brez zavetja Gnana v jezero srdito.
Kar planjava je pobita Od nevihte, toče sile, Kar je dan brez solnca svita, Kar je noč brez lune mile.
Brez očeta so sinovi, Kar nebesa brez veselja, Brez vladarja vsi svetovi:
Oj to človek brez iskrene Je ljubezni domovine, Ki če žalost jo zadene, Zapusti jo, da pogine.
Kar polja brez rož cvetečih, Jo izdaja, zaničuje — Brez snega najviše gore,	Le za tujstvo moč potrosi,
Kar devica brez rudečih	Ki ni vreden, da varuje,
Lic, čistosti jasne zore.	Da ga v sebi dalj še nosi.
Brdnik. Ta je zares lepa; ko bi jo ti Križanu zapel, kako bi orala po snegu!
M e h. (Vsede in položi mehe poleg sebe na klop.) Njemu sem zapel drugo; veste tisto, kako je komar z muho plesal.
Brdnik. Je-li mu ugajala?
Meh. Hud je bil, kakor sam pajek. Zarežal se je grdo na-me. Menil je morda res, da se norca delam iz njega. Odkar mu je Lipe ušel, kuha sam žolč v svojem nemškutarskem srcu.
Micka. Je-li kaj omenil Lipeta?
Meh. Ko sem ga vprašal po Lipetu, skočil je k višku in pihal, kakor pisan gad; potem pa je vdaril ob mizo in zaklel, da se mi je tema delala. Jaz pa sem si mislil: prav se ti godi, ti brsa nemškutarska, zakaj pa si tako trmast? Ali oče Brdnik, sušo imam v grlu, sušo!
Brdnik. Kako to? Saj imaš celo vinski glas.
M e h. Trezen sem, kakor na Veliko soboto zjutraj.
Brdnik. Zato se držiš tako grdo, ko bi vse nem-škutarje požrl brez soli in zabeli. Micka, prinesi mu pijače; potlej bo lažje nategnil svojo »naduho« in lepše pel. Danes poješ, kakor os pri nenamazanem kolesu. (Micka odide smeje.)
Meh. Boljše pa že pojem, ko tista Jirga Kveder v S. , ., kedar razbija s svojimi prsti po orglah, kakor s kladivom po starih črevljih. Ko bi jaz pel v cerkvi, ne mogel bi nihče spati med službo božjo.
Brdnik. Se ve, da ne; ubežali bi vsi. Ali povej nam Tomaž kaj novega; pa ne lagati!
Meh. Bog ne daj! Godec nikdar ne laže. Kaj bi tudi lagal; saj vem zadosti novic. Pel sem in godel daleč okrog. Čul sem marsikaj; ali čakajte malo, da si dušo privežem. (Micka je prinesla vina: Meh si obriše usta z roko.) Bog vas živi, oče Brdnik in tebe Micka še sto let po smrti! (Pije.) A ha! To je pravo mazilo za moje grlo. Zdaj mi bo jezik tekel, kakor Rušnikova žaga. — Povedal vam bom najprvo o tistem nemčurskem Smo-dišu pri sv. Vrbanu, saj ga poznate, kako mu je svinja čep unesla . . .
Micka. Jezus, Marija! Svinja mu je čep unesla?
Me-h. Da! Smodiš je pil v kleti. Ko se ga že precej nareže, gre v hišo in pusti odprta kletna vrata. Svinja pride v klet, išče repe in korenja, zavoha pa kruh in klobaso, katero je Smodiš pijani pozabil na majhnem sodčeku. Smodiš se brž spomni, da ni zaklenil kleti; krevsa torej po stopnicah v pivnico in zagleda, kako ščetinec zadovoljno kruli in slastno požira kruh in klobaso. Smodiš grdo zakolne. Kaznovati hoče pra-sico. Pa kako? Na jedenkrat mu šine v glavo čudna misel. Srdit zgrabi svinjo za zadnjo nogo in jo priveže k čepu; potem vzeme palico in mahne. Prašič pa skoči, izdere čep in beži ž njim po stopnicah gori. Smodiš plane k sodu in tišči na vso moč obe dlani k luknji, da bi mu ne iztekla dobra stara kapljica in kriči: pomagajte, pomagajte! Naposled mu prihiti žena na pomoč in reši rjavega nemškutarja smešne zadrege.
(Konec prih.)
Smešnica. Sin kupi na sejmu mašno knjižico, vrhu tega najde na tleh ležati karto »pik fanta« in spravi jo v knjigo, češ, da je našel lepo podobo. Ko dospe domu, reče materi: »Glejte, moti, kak s'm lejpe bukuce na sejmu kupu« ! Mati ozirajoč si knjigo: »Kaj pa je tu za ana gardoba?« »Ne, moti, ne«, reče sin,
»tov je jo svet1 Matija, ku 'ma sekiro«.
—-.....-
Eazne stvari.
(Deželni zbor.). Predlog dež. odbora, naj se vpelje na mestu c. kr. kmetijske družbe kmetijski svet, kakor smo o njem poročali lani v večih listih, ni obveljal v dež. zboru, pač pa se nastavi kmetijski uradnik pri dež. odboru, ki dobi od tega kmetijske stvari v reševanje. S tem pa brž ne bode veliko koristi za kmetijstvo, gotovi pa so stroški za-nj.
(Vinorejska šola) v Mariboru dobi, po nasvetu dež. zbora, neko poskuševalnico za vinarstvo in sadjarstvo, ob enem pa tudi preskuševalnico za semena. Pre-skuševalnica in poskuševalnica boste pa brž le nova poskušnja, brez koristi za naše kmete, dokler ostane pri sedanjem nemškem poučevanji.
(Občinske volitve.) V Trstenici pri Kamnici so volili štiri gospode iz Maribora v občinski zastop. Nam se zdi čudno, qemu da niso koj vsega zastopa dali Mariboržanom v roke; to bi bilo bolj »nobel« in obč. seje bi ne stale toliko, ker bi gospodje lahko opravili vse doma, v mestu.
(Županstvo.) V Št. Lovrenci na kor. žel. so imeli zadnji četrtek volitev župana in dosedanji, g. Št. Fasching ni hotel več vsprejeti županstva, volili so potem g. Jož. Miheliča, c. kr. poštarja v Št. Lovrenci. G. tajniku M. Mogeju ta sprememba ni bila po volji; zakaj da ne, zna že sam, pa mislimo, da tudi novi župan in temu želimo, da se odkriža tajnika, čem prej mu je mogoče.
(C. kr. pošta) v Sevnici je dobila nov pečat, ali na njem stoji le »Lichtenwald«, za »Sevnico« ni prostora. To je golo zasmehovanje slov. ljudstva.
(Sv. m i sij on,) V Trbovljah so 18. sušca končali sv. misijon. Vodili so ga čč. oo. Lazaristi iz Celja od 10. do 18. marcija. Vdeležitev ljudstva bila je za Trbovlje živahna. Posebno pa je ugajalo snežno in deževno vreme, ker je branilo ljudem poljsko delo. Ob-hajancev so imeli okoli 2600 ali večinoma ženske in kar je kmetov »stare korenine«.
(Amerik anski trsi.) Na zemljišči c. kr. moške kaznilnice v Mariboru sadijo odslej naprej amerikanske trse ter jim pomaga v tem g. France Matijašič, c. kr. učitelj za to stroko na Ptuji. Kedar bode tukaj dovolj amerikanskih trsov, odajo jih radi tudi posestnikom, ako se zglasijo za-nje v pravem času.
(Slov. pevsko društvo) v Ptuji napravi letos v Šoštanji veliki koncert in sicer dne 14. avgusta. Odbor je že poslal svojim poverjenikom pesmi, da jih razdelijo pevcem in pevkam, ki se hočejo vdeležiti koncerta.
(Meščanske šole.) V Mariboru imamo dve meščanski šoli, za dečke in za dekleta, v Celji pa je za dečke in isto tako je v Radgoni. Le-t£ šole stanejo deželo veliko denarja, koristi pa iz njih za deželo ni nobenih. Dobro je torej govoril dež. poslanec, g. Fr. Robič, dne 28. marcija v dež. zboru, češ, naj se prenaredijo tako, da bode za-nje mesta prav, kakor zahteva to sploš-nja postava za ljudske šole.
(Finančno stražo) dobijo v Žalci in službo ima ona v nekaterih občinah pri Celji ter v Vranskem okraji.
(Zblaznelo) je v meseci marciji čvetero žensk v Mariboru; dve ste bili iz mesta, dve pa iz dežele: Ana Pečur iz Zrkovec in Konstancija Valpotič iz neke vasi na Kranjskem, obe ste še le 40 let stari.
(Obsodba.) Pri c. kr. okrajni sodniji v Celji so obsodili Janeza Zampieri iz Maribora zavoljo goljufije in Ivano Orzinek zavoljo tatvine; prvi je dobil 7, zadnja pa 18 mesecev težke ječe.
(Železnica.) V deželnem zboru je poslanec Kol-ler predlagal, naj vzame brž ko brž država južno železnico v svojo skrb. Tako naglo pa pač stvar ne pojde, kakor si g. poslanec domišljuje.
(D ež. gim n a z i j a) na Ptuji ni taka, da zasluži našo pohvalo, kajti njo ima dež. odbor v rokah in on sili va-njo najbolj nemške profesorje z namenom, da nam ponemčijo tamošnje slov. dijake. Namestnik dež. glavarja, g. dr. Jurtela je vsled tega dne '28. marcija grajal ostro v dež. zboru razmere na tamošnji gimnaziji, posebno pa še poročilo c." kr. dež. nadzornika o njih. Po le-tem je ondi neki »vse v najlepšem redu«.
(Za uboge učence) na ljudskih šolah v Mariboru obstoji posebna »kuhinja za juho«. Otroci dobijo v njej o poldne malo kosilo in čudno, gospe, ki imajo to kuhinjo na skrbi, vabijo viničarske otroke s tem v mestne šole, da jim obljubijo rade tako kosilo. Se ve, da je na mestnih šolah vse poučevanje nemško in iz vini-čarskih otrok dobimo potem •— pristne Nemce.
(Požar.) V nedeljo, o pol enajstih v noči, se je vžgala hiša in kmalu tudi gospodarsko poslopje Topla-kovo v Riši v slov. goricah. Požarna bramba od Sv. Trojice je brzo hitela tje in gasila, kar se je še dalo. Domačih vašanov pa ji ni hotel nihče goniti brizgalnice in še videli jih neki niso radi, kakor se nam poroča v dolžjem dopisu.
(Umrli) so gg. Valentin Ambruš, profesor na c. kr. gimnaziji v Novem mestu; Jože Zupan, daleč po svetu znani glumač, v Celji in Ferdo Haas, dvorni svetnik v Gradci, svoje dni pa v raznih službah po slov. delu naše dežele, nazadnje c. kr. okr. glavar v Celji.
(Čuden mož) je Tilen Kranjec, bivši župan v Činžatu pri Dravi. Hlapec mu je zbolel in hajdi, piše v »Marburgarico«, to zavetišče nemškutarjev naših, da
sedanji župan, g. J. Brezonelli, ne mara plačevati za hlapca iz občinske kase. Mar g. Tilen ne zna več, da mora gospodar skozi štiri tedne vzdrževati družinče, ki je pri njem zbolelo ? Ako pa boleha hlapec njegov dalje časa, čemu ni tega naznanil županu o pravem času, da poskrbi za-nj, kakor to postava določuje?
(Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: slavna posojilnica v Konjicah 25 in posojilnica v Ormoži 15 gld., zatem pa čč. gg. Jožef Fleck, dekan v Jarenini, 5 gld., S. (¡aberc, župnik v Framu, 4 in gospa J. Roškar 2 gld,, J. Rohinec, župnik stolne cerkve v Mariboru, več vaga-nov krompirja, ter Jožef Mihelič, nadučitelj pri Sv. Juriji na Ščavnici, od tamošnjili dobrotnikov vagan ližole, vagan krompirja in nekaj zabeli.
(»Črna Gora«.) Poslal sem nekaterim čast. gospodom duhovnikom po več iztisov svoje priprostemu slov. narodu namenjene pesmi »Črna Gora«. Ako bi jim kaj iztisov ostalo, prosim, da mi jih ne vračajo, ampak da je podarijo pridnim šolarjem.	J. T. Turkuš.
(Posojilnica) v Vitanji razvija se kaj lepo, primerno kraju in okoliščinam svojim. Dohodkov je imela lani 45.250 gld. 88 kr. in stroškov 44.198 gld. in 17 kr. Dobička ima 123 gld. 99 kr. in reserve 739 gld. 58 kr. Udov šteje 176 in ti imajo v deležih 995 gld.
(Magnet) je jeklo, ki ti potegne železo na-se in tacega, v obliki podkve, je rabila Franca Dovšan v Ljubljani za krajo. Nastavila je magnet blizo žepa ženski, pri kateri je čutila denarja in magnet ji ga je potegnil za železni obročič iz žepa, ne da bi bilo njej Ireba seči po-nj.
(Duhovniške spremembe.) Vč. g. Matija Sto-klas, kn. šk. duh. svetovalec in dekan v Rrežicah, je dobil župnijo v Braslovčah. Č. g. France Rrglez, kaplan v Št. Vidu pri Šmarji, postal je provizor iste župnije. Vč. g. Jožef Ulaga, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Št. Vidu, je umrl v soboto dne 26. marcija v 77. letu svoje dobe.
I^oterijne številke.
Gradec 26. marcija 1892: 76, 65, 18, 3, 27 Dunaj » »	43, 35, 48, 23, 70
[o| to ru ui fU pj ui [\j o) f^ ip pji/ifui^ tu bi [lit^pJtJiN in
1 Harmonična zvonila 1
i
z jarmi vred proti poroštvu, da so dobro g vglashena in iz najfiniše robe. [§, Zvončke za na steno, zvončke za s službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po k 6, 8, 10 gld. eden. Dalje :	|
Cerkvene svetilnike |
S	lustre, svetilnice, svetilnike za na steno,
S	kanontablice, masivne iz zmesi zlatu
Isi	podobne po izvrstno okusnih modelih
Isi	lite, ki se krasno svetijo, kakor bi zlate
i	bile, in so trpežne za več, kakor 100
Hj	let, solidno delane in jih po nizkej
|	ceni priporočuje
Albert Samassa, |
lj strojev c k dvorni zvonar in fabrikant H	in gasilnega orodja
V 1^jul>lja ni.
¡d	Podrobne cendnike dopoSiiju brez- 151
pj 34E" J tlačno in franko.	3 |1
rotfO [JifU Pi Ln rilEniT3uifU[fTn3ijTftj[HrJiJinJGT i1Uir\j[niT}Uir\][Hr-i]LiipjGi|a1
France Dolenc v Mariboru,
v Graškem predmestji, Tegetthofi-ove ulice štv. 21.
Velečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu, priporočam svojo veliko zalogo vsake vrste «uhneiiriea. plHlneiieicn in nioilnesn Itlnjca, za letne moške in žriimkr obleke in zagotavljam vsaceinu z dobrim blagom in nizko ceno, pošteno postreči.
K obiskovanju uljudno vabim	1—10
z odličnim spoštovanjem
France Dolenc.
v mestu ali trgu ali v okolici na Štajarskem se kupi. Naslov „Nr. 120 poste restante Graz".	2—2
Specijalne tovarne za
vsake vrste.	za vse
žlebe v vsaki velikosti. ~ J^T 1-20
Commandit-Gesellschaft für Fumpen- und Maschinenfabrikation
W. GÄRVENS, Wien, I., Wallflschgasse Nr. 14
Na prodaj
1-3
je posestvo obstoječe iz vinograda, ene njive in travišča, da se lehko ena krava redi. To posestvo se nahaja v Verholjah pri Studeni-cah, in ima stanovanje za viničarja, kakor tudi lepo zidano poslopje, kder se nahaja na eni strani preša, na drugi izba s kuhinjo in spodaj klet za 60 štrtinjakov vina. To posestvo se proda zaradi bolezni in se dotični prodajalni pogoji zvedo pri Franc Mlakar ju, posestniku v Hošnici, pošta Slov. Bistrica.
Razumnim možem »
v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim in krepkim, popolnoma veščim slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, z neoma-deževanim dosedanjim življenjem in v popolnoma urejenih finančnih razmerah, ponuja se priložnost pri primerni porabljivosti in izvrstnem vedenju zagotoviti si gotovo in trajno eksistenco s tem, da prevzamejo mesto potovalen, združeno s plačo in postranskimi dohodki, kateri službi se pa imajo izključno in odločno posvetiti. — Oglasi naj se pa le take osebe, ki ustrezajo vaeni stavljenim nalogam z Jednahomerno pridnostjo in odločno vstrajnostjo pri sicer neoporečnem vedenju. — Ko bi prositelj morda ne mogel poganjati se za mesto potovalen. a bi bil v stanu pri svojem poklien radi postranskega zaslužka delovati, ima tudi priložnost pridobiti si znaten tak postranski zaslužek, ki se vedno vekša in mnogo let traja. — Lastnoročno nemški in slovenski pisane prošnje, katerim je treba pridejati prepise spričeval in reference, naj se pošljejo pod ,,*OI.19£" v Cradee poste restante.
Od voli lili 2-2
Dr. Urban Lemež
uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v
Slovenski Bistrici.
O^es „ Wi 11 kolini»"«
Ta oves je v planinskih deželah med vsemi sortami najzgodnejši, plodnejši in težji; raste na visoko od 5—6 čevljev, ima močno, dobro slamo za krmo in se ne poleže.
Zadostuje, ker se ta oves redko seje, 50 kil kot seme za jeden plug. Cena za kilo 25 kr. Ako se vzame več, kakor 50 kil, za kilo 20 kr.
Razpošilja, kakor dolgo seže, vrečo po 5 kil za 1 gld. 80 kr. proti pošiljatvi zneska ali poštnemu povzetju franko na vsako poštno postajo
Benedikt 81 e r 11, veliki posestnik na graščini Golič pri Konjicah.	7-8
Finger-jev pravi grenko vec
iz IMzeiiskega piva.
izdelek tvrdke
II. A. Fiiigcr v E'Ikiiii
je izvrstna želodec krepijoča pijača. Najnovejše zaloge so pri naslednjih tvrdkah:
V Celji Alojzij Walland, v Vojniku A. Scheiblauer; v Konjicah G. Mischag; v Frankolovem D. Bezenšek; v Pletrovičah Jož. Pollanc; v Žalcu A. Globovčnik; Sv. Petru Franc Koran ; v Braslovčah J Bauer; v Moziri Milan 1'ellan; v Gornjemgradu Franc Scharb; v Ljubnem F. X. Pelle1; ; v Nazaretu A. Tnrnšek; v Šoštanju .1. Seharner ; v Šmersdorfu J. Kossar; v Laškem trgu M. Maitzcn ; Sv.. Vid M. Javornik; v Šmarji J. Wagner; v Zgornji Polskavi R. Cisel; v Framu Ant. Kossar; Sv. Lenart J. Sedminek; Sv. Trojica A. W. Ivramer.
Lep jabolčna drevesa,
komad 3« kr., prodaja 22-26
Jože Janežič,
na Rizeljskem pri Brežicali.
„Zum goldenen Reichsapfel-'
J. PSERHOFER'
S
Apotheke in
Wien.
I. Bezirk, Sing'erstrasse 15.
Krift^tilnp Urnnliirp ne^aj imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po pravici to IViluloUlIiC KI UljlJlUC, ¡me) ¿er je veliko takih boleznij, pri katerih se kaže izvrsten uspeh teh krogljic. Že več ko 10 let so te krogljice razširjene in od zdravnikov zapisane. Malo je takih družin, pri katerih se ne bi rabile te krogljice.
Jedna škatljica s 15 krogljicanri stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane : 1 zavitek krogljice 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld.*20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, kate-
rega je videti na navodilu za porabo.
70 n7ahlino Pserhoferja 1 posodca40 kr., prosto Zd UZulJlnlu poštnine 65 kr. Tpnntioir onlr zoper nahod, hripavost, kašelj itd. ena lipilDV 0U&, steklenica 50 kr
Amerikans^o mazilo za trganje 1 gld 20 kr. Prah proti potenju m Wrioa 50 kr-poš,nlne prosto Balzam za aoltanec, 658krlenioa 40 kr-p,,štnm,i pro8t0
frfflipnoh pcpnno (pražke kapljice) zoper pokvarjenje ZuilJulMd Ooullud želodca, slabo prebavanje itd. Stekle-ničisa 22 kr.
Ancležki balzam, steklenica 50 kr.
liiiaVoPpln T1Pq5dV z0Per kašelj itd. I škatljica 35 kr., rijdatjlim pidaui, poštnine prosto 60 kr.
TanoUnlnska pomafla L,S3SV^8peš'Ue rast
TTni TTDn7Q I Tli nlaitor l,rof- Steudela domače, zdravilo za UlllVOlZdllll [JldiHDl rane, otekline itd. posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
TIni¥PP7alt1Q nictiltlP oni A w- Bnllrirha, domače sred-UillVCiZalila Uflllllld iSUi stvo proti slabi prebavi, 1 za-
vitek 1 gul
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — Kazpo«il,jana po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja (po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.	8—12