Veličastna proslava v Preddvoru
Nad 10.000 udeležencev
Idealno vreme je v nedeljo, 4. julija privabilo v Preddvor, kjer so vrli organizatorji zares skrbno in vsestransko pripravili osrednjo proslavo letošnjih jubilejev Iskre, rekordno število članov delovnih kolektivov in njihovih svojcev. Prijav za proslavo je bilo precej čez deset tisoč in najbrž so bili
redki med prijavljenimi, ki so ostali doma.
Proslave srebrnega jubileja Iskre so se udeležili tudi visoki predstavniki družbenopolitičnega življenja predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, predsednik zveznega gospodarskega zbora Tone Bole, člana sveta federa-
(Dalje na 2. strani)
PREDSEDNIK REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SERGEJ KRAIGHER: »Velika je družbena funkcija vašega kolektiva v dolgoročnem razvoju. Vaš razvoj lahko bistveno vpliva na potek realizacije stabilizacijskih naporov in programov. Prepričan sem, da boste tako kot doslej in v še večji meri v novih družbenih pogojih prispevali svoj delež k lastni gospodarski moči Slovenije in Jugoslavije ter krepitvi neodvisnega samostojnega družbenega gospodarskega razvoja, želim vam in vašim kolektivom in celemu združenemu podjetju Iskra novih še večjih uspehov in delovnih zmag.«
PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE — TONE KROPUŠEK: »Vaša dosedanja razvojna politika potrjuje spoznanje, da svojega dohodka niste pojmovali le kot rezultat lastnega tekočega dela, marveč ste se vedno zavedali, da je njegov vrednostni izraz odvisen tudi od celotne stopnje družbene produktivnosti, od sistemskih ukrepov in razmer na tržišču. Zavedali ste se, da je v doseženem dohodku vsebovana tudi vrednost minulega dela. Na teh načelih zasnovana poslovna politika, ki naj v bodoče še bolj postane bistvo samoupravljanja, vam je omogočila razmah, id šte ga dosegli.«
Ponosno
zremo
na prehojeno pot
Letos praznujemo 25 let ISKRE. 10 let ZDRUŽENE ISKRE in 20 let delavskega upravljanja. Delavci ISKRE — Elektromehani-ke Kranj proslavljajo svojo 25-letnico. Iz kranjske ISKRE so se razvile številne tovarne in obrati, ki ko v veliki meri pripomogle k razvoju elektroindustrije v Sloveniji. Poleg tega pa se je v ISKRI vzgojilo veliko število kadrov, ki so se kasneje zaposlili v drugih podjetjih, kamor so prenašali izkušnje in znanje ter pripomogli k razvoju tudi ostale industrije. Pred 10 leti so se kranjski ISKRI pridružili še IEV, Tela, Telekomunikacije in kasneje še Niko Železniki, s čemer se je formirala ena največjih industrnskih grupacij v Sloveniji.
ISKRA je postala na področju clektromehanike, telekomunikacij, elektronike, elementov in avtomatike eno od vodilnih podjetij v Jugoslaviji. Po svojem obsegu proizvodnje in dosežkih sodi med prvih pet industrijskih podjetij.
ISKRA je poleg podjetniških funkcij opravljala tudi širše družbene funkcije. Združena ISKRA je v svojem 10-letnerrt obstoju zaposlila novih 9jOOO delavcev in s tem dala kruh številnim družinam. Zaposlila je številne mlade ljudi in s tem preprečevala odliv najboljših ljudi v inozemstvo.
ISKRA ima svoje tovarne in obrate v 15 občinah. Naše tovarne in obrati so v veliki meri prispevali h gospodarskemu razvoju poedinih občin.
GEN. DIREKTOR ZP VLADIMIR LOGAR, dipl. oec.: Stopnja rasti Iskre je mnogo hitrejša od rasti slovenske industrije in 'tudi od rasti ostale elektroindustrije. Iskra predstavlja 2/3 celotne slovenske elektroindustrije. Ekspanzija Iskre je razvidna tudi iz podatka, da je leta 1960 znašal delež Iskre v celotni elektroindustriji Jugoslavije 9 %, leta 1970 pa celo 18 %. V prihodnjih letih bo Iskra nadaljevala s svojo ekspanzijo: računamo, da bo proizvodnja rasla letno za 20—30 %, število zaposlenih 6—8 %, izvoz pa za 30—40 %!
DIREKTOR KRANJSKE TOVARNE, JOŽE HUJS, dipl. oec.: Z ustanavljanjem samostojnih obratov v neražvi-tih področij je Iskra prva pretrgala ozke občinske meje. Vedno smo bili in ostali dovzetni za vse napredne ideje. Tudi v integraciji je trajalo nekaj let preden smo našli obliko, ki združuje le tisto, kar je za vse potrebno in koristno. Letos ni samo naš srebrni jubilej, ampak je za našo tovarno hkrati pomembna prelomnica v na-daljKiem razvoju; davno spoznanje, da je bodočnost naše proizvodnje v elektroniki, postaja sedaj naša stvarnost!
Pripomba uredništva: V tej številki zaradi priloge novega statuta ZP ni moč objaviti daljših člankov s proslav jubileja, zato bodo v naslednji številki objavljeni govori v celoti.
Dan borca — dan Iskre je 4. julija privabil v Preddvor pri Kranju prek 10.000 udeležencev. Kot kažejo izjave, so bili navzoči s proslavo !n organizacijo zelo zadovoljni. — Slika kaže le delček množice, ki se je ob krasnem vremenu in čudoviti okolici dobro počutila. Ker zaradi tehniških ovir v tej številki ni moč objaviti več besedila in fotografij, bo tudi naslednja številka imtia jubilejni poudarek
Veličastna proslava v Preddvoru
I	I
I Brzojavka predsedniku Titu I
§j Tovariš Tito!
Člani delovnega kolektiva Združenega podjetja | E ISKRA KRANJ tl pošiljamo prisrčne pozdrave iz | E	Preddvora pri	Kranju, kjer smo zbrani na proslavi	|
E	dneva borca, 251-etnicc obstoja podjetja in 20-Ietnice	5
E samoupravljanja.
H	Sporočamo	ti, da se je naš kolektiv, ki šteje	j
E	sedaj že 17.000	članov, razvil v močno delovno orga-
E nizacijo, katera proizvaja tudi najzahtevnejše izdel- i E ke s področja clektromehanike in elektronike tako, g da se čedalje uspešneje vključuje v mednarodno E delitev dela.
Ob tem praznovanju se spominjamo tvojih priE zadevanj za gospodarski napredek in razvoj samo- = S upravnih odnosov ter se ti zahvaljujemo za tvojo | E vodilno vlogo, ki jo imaš vedno pri uresničevanju 3 E tovrstnih hotenj.
E	Pritrjujemo ti ob sedanjem začrtovanju družbe- |
E	nih sprememb — saj smo venomer spoznavali, da	|
E	je bila vsaka pot, ki si jo predvidel, odsev naših,	§
E do tedaj še neizoblikovanih teženj.
Zato ti, tovariš Tito, obljubljamo, da bomo tudi | E	v prihodnje skušali gospodariti čimbolj uspešno ter,	3
E	da si bomo prizadevali za še večji razcvet našega	|
E	podjetja — saj mislimo, da bomo s tem izdatno	|
E	prispevali k napredku naše samoupravne družbe.	|
Preddvor, 4. julija 1971
H	KOLEKTIV ZP ISKRA KRANJ
¡iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiinniiiiiiniiiiiimimiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu
Slavnostna seja	DS
Srebrni jubilanti prejeli zlate značke
Kranj, 2. julija — Ob 25-lctnici Iskre, 10. obletnici združenega podjetja in 20. obletnici delavskega samoupravljanja sta imela delavska sveta ZP in kranjske tovarne slavnostno zasedanje v dvorani Skupščine občine Kranj. Navzoči so bili povabljeni gostje in jubilanti 25-Ietnega dela v Iskri. K jubileju je kolektivu čestital predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek.
(nadalj. s 1. strani)
cijc Miha Marinko in Boris Zicherl, zvezni poslanec Sveto Kobal, general-polkovnik Stanc Potočar, podpredsednik IS SRS Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov SRS Tone Tribušon, predsednik Gospodarske zbornice SRS Leopold Krese, republiški sekretar za delo Stane Božič, rektor ljubljanske univerze dr. ing. Mirjan Gruden, direktor zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje ing. Tone Nedog, predsednik kom. za samoupravljanje pri SZS Slovenije Mitja Švab, predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar in številni drugi.
Ob 10. uri je zadonela državna himna, za tem pa je na govorniški oder stopil predsednik komisije ZB ZP Iskra Franc Križnar in spregovoril o prazniku borca. Za njim je besedo povzel direktor tovarne »Elektromeha-nika« v Kranju Jože Hujs in orisal petindvajsetletno razvojno pot Iskre. Generalni
»V posebno čast si štejem, da vas lahko v imenu poslovnega odbora in v imenu uprave pozdravim na tej skromni slovesnosti. V življenju delovne organizacije, ki prav te dni slavi tudi srebrni jubilej, dvajset let pomeni mnogo: pomeni, da ste s svojo .prizadevnostjo in s trdno vero v prihodnost pomagali graditi temelje današnje Iskre.
Ce gledamo nazaj skozi očala sedanjosti, vemo, da pred dvajsetimi leti ni bilo govora o avtomatizaciji in elektroniki, da se niste pogovarjali o elektronskih računalnikih itd., vendar pa bi morali priznati, da je bil kolektiv, združen pod Iskrino zvezdo, bolj homogen kot je danes, ter prežet z vero in zaupanjem vase. Vprašam se, kaj bi bilo z Iskro v naslednjih letih, ko je preživljala tudi resne krize, in kje bi bila danes, če bi v tistih kritičnih obdobjih ne imela ljudi, ki so ji ostali zvesti?!
Ob vašem jubileju ne morem mimo tega, da ne bi obrnil pozornosti tudi v bodočnost. Ko smo se odločili za proizvodnjo elektronske telefonije, smo pričeli pisati novo poglavje Iskrine zgodovine. Že sklenjene pogodbe
direktor ZP Iskra Vladimir Logar je nato govoril o desetletnih rezultatih in nadaljnji ekspanziji združenega podjetja Iskra, nato pa je imel osrednji govor na proslavi predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher. Po njegovem govoru so udeleženci proslave v Preddvoru poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Josipu Brozu Titu.
Pred in za slavnostnimi govori je na proslavi nastopal mešani pevski zbor »doktor France Prešeren« iz Kranja, ki je pod vodstvom Petra Liparja zapel nekaj borbenih in narodnih pesmi.
Za konec proslave pa je nastopil ansambel Mihe Dovžana s pevskim kvintetom in pevko Ivanko Krašovec, ki so po kosilu poskrbeli za zabavo in ples na prostorni tribuni.
Slavnostno vzdušje je prevevalo številne udeležence proslave, ki so iz vseh delov Slovenije prišle v Preddvor z najmanj sto izrednimi in rednimi avtobusi in s prek
nam narekujejo potrebo po nadaljnji širitvi. V ta namen bomo kmalu pričeli z gradnjo novih proizvodnih prostorov, ki bodo morali biti opremljeni z najsodobnejšo opremo. Prepričan sem, da bomo v doglednem času pripravili tudi dolgoročne rešitve za ostale panoge. S tem bomo našim otrokom zagotovili zaposlitev doma.
Ob zaključku še tale misel: Naj mi naši mladi sodelavci ne zamerijo, če rečem, da bi bilo koristno in prav, če bi se v tej naši dobi, ko je tekma za materialnimi dobrinami zasenčila človeške duhovne vrednote, vzeli jubilante dela za vzgled, saj so vztrajali in živeli s tovarno v dobrih in slabih časih. Iskreno čestitam k jubileju z željo, da bi se ob podobnem praznovanju še srečali.«
Po govoru in čestitkah so jubilanti prejeli spominske ure, ki jih bodo še dolgo spominjale na jubilej 20-let-nega dela. Ob zakuski pa so jubilanti obujali spomine na pretekla leta in dela v Iskri, in vse kaže, da bo zvestoba Iskri tudi vnaprej tako čvrsta kot dosedaj v upanju, da se bo prenesla tudi na bodoče rodove.
1200 osebnimi avtomobili. Kljub temu pa so organizatorji poskrbeli za red na prostranih parkiriščih in tako omogočili, da se je živahen promet po dokaj ozkih cestah okrog Preddvora odvijal varno in brez večjih zastojev.
Posebno praznično vzdušje so nad prizoriščem proslave ustvarili šopi raznobarvnih balonov, pa številni panoji, transparenti in množica zastav, slovenskih, državnih in Iskrinih, kar vse se je začenjalo že na vpadnicah v Kranj, po mestu in vse do prizorišča proslave v Preddvoru. Ob pripekajočem soncu so si udeleženci poiskali senco pod sadnim drevjem in v gozdičku ob prireditvenem prostoru, od povsod pa je velo prisrčno in veselo razpoloženje.
Za lačne želodce so razen na stojnicah poskrbeli tudi vojaki, ki so v številnih kotlih pripravili okusen golaž, katerega je bilo dovolj za vse in še za tiste z dobrim tekom. Ni seveda manjkalo tudi dobre kapljice, ki je še stopnjevala veselo razpoloženje. Poskočne viže ansambla Mihe Dovžana so neumorno vabile na ples, pa čeprav je bilo ob žgočem soncu še celo v senci prevroče. Slavje se je potegnilo čez vse popoldne in še dolgo v noč, ker se zaradi prostega ponedeljka mnogim ni prav nič mudilo domov.
Proslava jubilejev, dneva Iskre in dneva borca v Preddvoru je vsestransko dobro uspela in je prav gotovo še utrdila vezi med kolektivi naših organizacij, da bodo še odločneje in vztrajneje nemajhne naloge, ki jih prinašajo naši načrti za nadaljnjo rast združenega podjetja Iskra.
V uvodnem govoru je predsednik DS ZP inž. Zdravko Tekavec predvsem poudaril obletnico samoupravljanja, njegovega razvoja in nalog. V govoru je med drugim dejal:
»Naši ljudje in samoupravni organi so se v teku let morali spopadati z vsemi težavami, ki so značilne za celotni razvoj naše samoupravne
(Dalje na 3. strani)
Udeleženci slavnostne seje DS ZP iz kranjske tovarne. Jubilanti 25-letnega dela so ob tej slavnosti prejeli zlate Iskrine značke
» Elektromehanska« Kranj
Spominske ure za jubilante 20-letnega dela
V petek, 2. julija, so se zbrali v sejni dvorani nad Iskrino restavracijo jubilanti 20-Ietnega dela v kranjski tovarni, kjer Jih je pozdravil predsednik DS Henrik Peternelj, predsednik poslovnega odbora inž. Franc Klemenčič pa je imel krajši nagovor iz katerega povzemamo naslednje misli:
Slavnostna seja DS
(Nadaljevanje z 2. strani) družbe, kljub temu so že zelo zgodaj pokazali veliko mero realnosti in sposobnosti za oceno bodočega razvoja podjetja in gibanj v gospodarstvu. Pojavljajo pa se novi problemi organizacije samoupravljanja, ki so lastni vsem združenjem. Na kongresu sa-moupravljalcev v Sarajevu je ta problem dobil posebno mesto. Kot primer k tem trditvam bi lahko omenil potrebo po uvajanju večjih samoupravnih pravic v vse temeljne organizacije, ki kot take lahko samostojno odločajo in sodelujejo pri na-daljni konsolidaciji združenega podjetja.
V bodoče se morajo naši samoupravni organi energično zavzemati za izboljšanje življenjskega standarda ljudi. V preteklih letih trde borbe za obstanek smo na ta problem nehote pozabili. Ko govorim o standardu mislim na zelo slabe razmere pri varstvu in vzgoji otrok, stanovanjih, osebne dohodke, varstva pri delu, načrtnejši kadrovski politiki in vzgoji mladih ter specializaciji. Ustvariti moramo take pogoje dela in vodenja, da bodo naši ljudje s ponosom delali v našem kolektivu in dokončno prenehali razmišljati o delu v inozemstvu.«
Zatem je govoril direktor kranjske tovarne Jože Hujs, dipl. oec., ki je v kratkem orisal zgodovino kranjske tovarne, ki slavi srebrni jubilej. Med drugim je dejal: »Značilno za Iskro v obdobju preteklih 25-Iet je, da je rasla izredno hitro ne samo po obsegu proizvodnje, pač pa tudi po kvaliteti. Specializacija, ustanovitev lastne trgovske in servisne mreže, orientacija na izvoz, integracija — so odločitve, ki so Iskri dale pečat napredka, solidnosti in širine. Vse, kar smo dosegli v teh letih je rezultat napredka, našega celotnega kolektiva zato se 'sem, ki so v teh letih prispevali k ostvaritvi doseže-mh rezultatov, za njihov trud m zvestobo zahvaljujem. Iskrena zahvala velja vsem, ki so v tovarni od njene ustanovitve in ki so z njo Preživeli vse dobre in težke "Su. z njo doživljali radosti •n tegobe.
Sedanji trenutek ni samo Baš srebrni jubilej, ampak !e za nčfco tovarno hkrati Prelomnica v nadaljnjem razvoju. Davno spoznanje, da je bodočnost naše proizvodnje v elektroniki, postaja sedaj stvarnost. Prepričan sem, da bomo z zavestno akcijo celotnega kolektiva v ■em uspeli.«
Generalni direktor ZP Vla-dunir Logar, dipl. oec., je v Eovoru poudaril pomen odločitve kranjske Iskre, da je tudi v drugih občinah razvila tovarne in obrate; se to je v veliki meri pripomoglo k razvoju elektro 'Bdustrije v Sloveniji. K tej
so se pred 10 leti pridružile še IEV, Telekomunikacije in kasneje še NIKO Železniki. S tem se je formirala ena največjih industrijskih grupacij v Sloveniji. V narodnem gospodarstvu ustvarjajo velike gospodarske organizacije izredno pomembno vlogo. Pomembno je tudi to, da se Iskra ni zapirala: vedno smo poudarjali, da smo in bomo odprta industrijska skupnost. Prav te dni se je Iskri priključila tudi ELRA, tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka. Praznik Iskre zato ne predstavlja le pregled opravljenega dela in naših rezultatov, saj hkrati predstavlja tudi trasiranje naše poti v bodočnost.
V prihodnjih letih bo Iskra nadaljevala s svojo ekspanzijo. Računamo, da bo proizvodnja rasla letno 20 do 30 odstotkov, število zaposlenih 6 do 8 %, izvoz pa 30 do 40%. Samoupravni organi, kot tudi družbeno politične organizacije imajo stalno pred seboj cilj, da omogočijo organizacijo takega upravljanja, da bo delovni človek čimbolj odločal o rezultatih svojega dela in poslovanja, pri tem pa bo tudi upošteval interes poslovanja podjetja kot celote«.
Predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek je toplo pozdravil navzoče, predvsem pa jubilante 25-lctnega dela. Iz njegovega govora povzemamo naslednje misli:
»Vaše združeno podjetje ima tovarne in obrate v petnajstih slovenskih občinah. Prav za vaš razvoj je značilno, da se v svojih investicijskih programih niste poklonili za naše družbene razmere nesprejemljivim načelom, bogatiti se ob bogastvu redkih že obstoječih industrijskih središč, marveč ste s svojo razvojno politiko izredno pomembno prispevali h gospodarskemu razvoju manj razvitih slovenskih območij. V tem smislu ste v Sloveniji opravljali pionirsko delo. To je druga in izredno pomembna značilnost vaše pretekle razvojne politike, ki je istočasno dokaz, da program družbenega razvoja ni le besedna deklaracija, pač pa potreba, ki jo mora uresničevati vsaka delovna organizacija. Takšno usmeritev in rezultate je bilo moč doseči z angažiranjem vsega kolektiva v samoupravljanju.
Še nekaj se mi zdi pomembno: Danes potrebuje slovensko gospodarstvo več znanja kot kdajkoli v preteklosti. Samo z znanjem se lahko spustimo v korak z razvojem tistih, s katerimi se srečujemo na svetovnem tržišču. Stimulirajmo znanje, vendar ne le materialno, pač pa tudi moralno, in politično če hočete. Tudi samoupravljanje brez znanja ne bo dalo rezultatov, in narobe: ne ločujmo znanja in stroke od samoupravljanja; integrirajmo jih v nedeljivo celoto! Le
tako so lahko vse gospodarske in tehnološke odločitve tudi demokratične, samoupravne odločitve pa racionalne in gospodarne.
Naloge, ki si jih zastavljate za prihodnje petletno obdobje nas utrjujejo v prepričanju, da ste pripravljeni glasovati za še bolj optimalne načrte, zato vam v svojem imenu in imenu slovenskih sindikatov želim, da bi tudi vaši nadaljnji programi postali resničnost novega jubileja, ob 25-letnici pa iskreno čestitam vsemu delovnemu kolektivu.«
Predsednik DS kranjske tovarne Henrik Peternelj se je nato iskreno zahvaill vsem jubilantom 25-letnega dela z željo, da bi svojo privrženost Iskri prenesli tudi na mlajši rod. Zatem sta s predsednikom DS ZP izročila vsem jubilantom 25-letnega dela v Iskri zlate Iskrine značke.
Kulturni program, ki ga je pripravila kulturna komisija sindikata kranjske tovarne so navzoči toplo sprejeli, predvsem pa so bili iznena-deni nad solidnim petjem
Praznovanje srebrnega jubileja in praznika Iskre v Preddvoru je lepo uspela in to je bil plod prizadevanj in obsežnih priprav ter sodelovanja številnih delavcev iz Iskre, kakor tudi izven podjetja.
Pripravljalni odbor se za njihovo vsestransko pomoč in sodelovanje vsem skupaj najiskreneje zahvaljuje
Iskrinega moškega pevskega zbora, ki se je formiral prav v ta namen. V pičlih dveh mesecih je zbor naštudiral pet pesmi, ki jih je z zanosom zapel na tej proslavi in na kulturno zabavnem večeru 3. julija v kinu Center. Poslušalci so bili mnenja, naj zbor ne bi prenehal z delom, pač pa naj bi deloval še naprej. Tudi oba recitatorja Biba Uršič in Jože Kovačič sta prepričala.
Za zaključek je bil prikazan novi film pod naslovom: »To je Iskra«. Glede filma so
bila mnenja zelo deljena, vsekakor pa se je večina dolgočasila, zahtevnejši gledalci pa so ob zakuski, ki je temu sledila, burno razpravljali. Kljub različnim pogledom so si bili edini v tem, da je film neenoten v gradnji, prehitro menjavanje sekvenc kvari razumljivost, moreča glasba ob delovnem ritmu ne vpliva na dobro počutje, predvsem pa je film dolgočasno razvlečen. O prikazu izdelkov ob ritmičnem baletu pa se dialogi »za«- in »proti« še nadaljujejo.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiHuiiiiimiiiiiiimiiiiii;iii
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
DELAVSKI SVET ZP
SKLEPI 2. ZASEDANJA
DELAVSKEGA SVETA
ZDRUŽENEGA PODJETJA
ISKRA (2. 7. 1971)
£ Delavski svet združenega podjetja naknadno potrjuje mandate trem članom DS ZP, in sicer: Mirku Urhu, inž., Ivu štembergarju, inž., in Mitji Tavčarju, dipl. inž.
$ Na predlog odbora za poslovno politiko ZP delavski svet združenega podjetja sprejema naslednje sklepe:
1.	DS ZP je proučil elaborat o proizvodno-tehnični in ekonomsko-finančni utemeljenosti pripojitve Tovarne gospodinjskih aparatov ELRA, Škofja Loka — Reteče, k ZP ISKRA Kranj z dne 31. 5. 1971 in ga sprejema.
2.	DS ZP sprejema pogodbo o pripojitvi Tovarne gospodinjskih aparatov ELRA, Škofja Loka, k ZP ISKRA Kranj in ustanovitvi nove organizacije v sestavi Združenega podjetja ISKRA Kranj, katera ima status pravne osebe, ter o pravicah in dolžnostih te organizacije v sestavi Združenega podjetja ISKRA Kranj, med Združenim podjetjem ISKRA Kranj in Tovarno gospodin iških aparatov ELRA, Škofja Loka.
3.	DS ZP sprejema na znanje sklenitev naslednjih pogodb:
a)	Porodbe o medsebojnih razmerjih pri opravljanju tržnih dejavnosti z dne 1. 7. 1971 med ISKRO — Tovarno
gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, v sestavi ZP ISKRA Kranj in ISKRA — COMMERCE, Ljubljana v sestavi ZP ISKRA Kranj, sklep DS ELRE, Škofja Loka, o potrditvi te pogodbe z dne 8. 6. 1971 ter dejstvo, da po inter: nih predpisih ISKRA — COMMERCE velja pogodba z dnem podpisa glavnega direktorja Rotarja Metoda.
b)	Pogodbe o prenosu gospodinjskih aparatov in po-slovno-tehničncm sodelovanju z dne 18. 6. 1971, sklenjene med ISKRO — Tovarno elektromotorjev, Železniki, v ZP ISKRA Kranj in Tovarno gospodinjskih aparatov ELRA, Škofja Loka, ter sklepa delavskih svetov ISKRE — Tovarne elektromotorjev, Železniki, z dne 18. 6. 1971 in Tovarne gospodinjskih aparatov ELRA. Škofja Loka, z dne 8. 6. 1971.
c)	Pogodbe o prenosu proizvodnega programa TV stabilizatorjev in trafo dejavnosti z dne 18. 6. 1971, sklenjene med ISKRO — Tovarno radijskih spreirmnikov, Sežana, v ZP ISKRA Kranj in Tovarno eosnodiniskih aparatov ELRA škofia Loka, ter sklena delavskih svetov ISKRE — Tovarne radijskih snreicmnikov, Sežana, z dne
18.	6. 1971 ter Tovarne gospodinjskih aparatov ELRA, Škofia Loka, z dne 8. 6. 1971.
4.	DS ZP je na podlagi prejete dokumentacije o izvedbi referenduma v Tovarni gospodinjskih aparatov ELRA, škofia Loka. ugotovil, da so se člani delovne skupnosti
Tovarne gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, na referendumu dne 25. 6. 1971 izjavili za pripojitev Tovarne gospodinjskih aparatov ELRA, Škofja Loka, k ZP ISKRA Kranj kot organizacije v njegovi sestavi s 1. 7. 1971 tako, da je od 410 glasovalnih upravičencev glasovalo 400 ali 97,7 odstotka, od teh pa 336 glasovalnih upravičencev ali 81,9 odstotka za pripojitev v odnosu do števila glasovalnih upravičencev, odnosno 84 % v odnosu do udeležencev glasovanja.
5.	DS ZP sprejme pripojitev podjetja ELRA, Škofja Loka, k ZP ISKRA Kranj kot organizacije v njegovi sestavi s 1. 7. 1971.
Ostali podatki o novi organizaciji so:
a)	Ime organizacije: ISKRA — Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — v Združenem podjetju ISKRA Kranj.
Skrajšano ime: ISKRA — GOSPODINJSKI APARATI, Škofja Loka — v ZP ISKRA Kranj.
b)	Sedež organizacije je v Škofji Loki.
c)	Poslovni predmet organizacije je proizvodnja:
— drobnih elektrotcrmič-nih gospodinjskih aparatov, in sicer: električnih kuhalnikov, električnih peči, električnih peči za kopalnice, električnih kaloriferjev in drugih drobnih elektroter-mičnih aparatov za gospodinjstvo;
(Dalje na 4. strani)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
VABIMO VAS NA 4-DNEVNI IZLET V ČSSR
Sindikalni odbor ZP Iskra prireja v dneh od 22. do 25. julija 1971
4-DNEVNI IZLET Z AVTOBUSI V CSSR z ogledom Prage, KarIovyh Varov, Marian-skih Lažen in Plzna.
Program izleta:
22. 7.: odhod iz Ljubljane, s Trga revolucije (pred Univerzo) ob 4. uri; iz Kranja, izpred kina Center ob 4.30, nato čez Ljubelj na Linz in čez mejni prehod Dolnje Dvorište do čeških Budejovic, nato ogled znamenitosti gradu Hluboka in potem do Prage, kjer bo prenočitev
23.7.	: ogled praških znamenitosti, popoldne prosto za nakupe
24. 7.: ob 7. uri odhod proti Karlovym Varom, in Marianskem Lažnem do Plzna, kjer bo prenočitev
25.7.	: po zajtrku vrnitev domov prek Dunaja.
CENA IZLETA ZA OSEBO DIN 440 vključno prevoz, prehrana, prenočišče in ogledi. Prijave za izlet sprejema: Sindikalni odbor ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, kjer tudi vplačate stroške izleta, za kar prejmete tudi rezervacijo sedeža po vrstnem redu prijave.
Vsak udeleženec mora imeti veljavni individualni potni list.
Informacije dobite na tel. št.: 57-969.
Pohitite s prijavami!
VII. letne športne igre
(Nadalievanje s 3. str-1-1!
—	drobnih gospodinjskih aparatov z vgra. n im motorjem, in scer: sušilcev za lase (feni), ventilatorjev, kuhinjskih mešalcev hrane in sokov, kavnih mlinčkov, loščil-ccv, sesalcev, stepalcev preprog, kuhinjskih nap in drugih drobnih gospodinjskih aparatov z vgrajenimi motorji;
—	gospodinjske opreme, in sicer:
električnih štedilnikov, plinskih štedilnikov, kombiniranih električno-plmskih štedilnikov, vgrajenih elementov za kuhinje (pečice, vgradni kuhalniki), plinskih peči in drage gospodinjske opreme, ki se bo proizvajala po skupnem programu.
č) Direktor organzacije je
njen dosedanji direktor Ljubo Slavkovič.
6.	DS ZP razpisuje v smislu člena 235 Temeljnega zakona o podjetjih v volilni enoti ISKRA — Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, dopolnilne volitve novih članov DS ZP, ki se volijo v tej volilni enoti. Dopolnilne volitve bodo dne 12. 8. 1971. Ker šteje delovna skupnost te volilne enote 410 članov, ob razpisu volitev v DS ZP v letošnjem letu pa je bilo sklenjeno, da se na 324 članov voli po en kandidat, dobi nova organizacija en mandat za dobo enega leta.
Delavski svet ZP bo štel tako 54 članov.
Volitve v volilni enoti izvede volilna komisija te enote, katero v smislu določb
Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, svojega statuta in svojih splošnih aktov imenuje ustrezni organ upravljanja te volilne enote skladno s postopkom za izvedbo volitev v organe upravljanja te volilne enote.
O rezultatu volitev poroča na naslednjem zasedanju DS ZP predsednik volilne komisije volilne enote.
7.	Sekretariat ZP in splošni sektor nove organizacije izvedeta takoj vse potrebno, da se nastale statusne spremembe registrirajo v registru podjetj in obrtov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
8.	Nova organizacija mora prilagoditi svoj statut in svoje splošne akte statutu in splošnim aktom ZP ISKRA Kranj v 6 mesecih od dneva pripojitve k ZP ISKRA Kranj.
0 a) DS ZP ugotavlja, da je Skupščina občine Kranj s svojim dopisom št. 020-16/ 1971-01 z dne 18. 6. 1971 sporočila, da na statut ZP ISKRA Kranj, sprejet na 1. zasedanju DS ZP dne 28. 5. 1971, nima nobenih pripomb.
b)	Tako je statut ZP ISKRA Kranj v smislu člena 80 Temeljnega zakona o podjetjih dokončno sprejet v istem besedilu, kot je bil sprejet na 1. zasedanju DS ZP dne 28. 5. 1971, z naslednjo dopolnitvijo glede na sklep današnjega zasedanja o pripojitvi Tovarne gospodinjskih aparatov ELRA, Škofja Loka, k ZP ISKRA Kranj kot nove organizacije v združenem podjetju:
člen 10 statuta ZP se dopolni z novo 15. točko, ki se glasi:
»15. ISKRA — Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — v Združenem podjetju ISKRA Kranj.
Skrajšano ime: ISKRA — GOSPODINJSKI APARATI Škofja Loka — v ZP ISKRA Kranj.«
Dosedanji točki 15. in 16. postaneta točki 16. in 17.
c)	Tak statut ZP je treba objaviti v smislu člena 83 Temeljnega zakona o podjetjih. V skladu s členom 192 statuta ZP ISKDA Kranj se statut objavi v glasilu ISKRA in prične veljati v smislu tega člena osmi dan od dneva objave.
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4. telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Tudi letošnje VIL letne športne igre 2. in 3. julija v Kranju so sodile v okvir proslav jubilejev Iskre in so tako po številu udeležencev, kakor tudi po organizaciji in izvedbi bile dostojno dopolnilo celotnemu praznovanju.
V osmih športnih disciplinah — nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, balinanju in šahu je sodelovalo skupno 82 moških in 11 ženskih ekip, kar pomeni, da je v celoti na letošnjih igrah sodelovalo nekaj nad 500 naših športnic in športnikov iz sedemnajstih organizacij ZP.
Ker je iz tehničnih razlogov današnja številka glasila omejena le na štiri strani, se pač moramo zadovoljiti z objavo naj bistvenejših podatkov o športnih igrah medtem, ko bomo celotne tehnične rezultate objavili prihodnjič.
Vsekakor so se na letošnjih športnih igrah izmed vseh najbolje odrezali športniki kranjske tovarne in si tudi priborili ličen ekipni pokal. Športniki »Elektromehanike« so zmagali v nogometu, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju, na drugo mesto se je njihova ekipa uvrstila v odbojki, dve tretji mesti pa sta zasedli ekipi kranjskih balinarjev in šahi-stov, v vseh treh disciplinah, kjer so med seboj tekmovale športnice, t. j. v namiznem tenisu, kegljanju in streljanju z zračno puško pa so prav tako zmago požele Kranjčanke.
V odbojki je po priča kovanju ekipa Iskra Commerce odpravila vse nasprotnike, medtem ko je ekipa ZZA obračunala s favoriti v balinanju — ekipo iz Sežane, šahi-sti Avtoelektrike pa so zmagali pred devetimi nasprotniki.
Organizacijo letošnjih letnih športnih iger Iskre je prevzela kranjska tovarna in lahko ponovno izrazimo za odlično organizacijo vsem, ki so si pri tej nehvaležni in obsežni nalogi največ prizadevali za dober potek iger, vso pohvalo. Če bi le še tudi vsi udeleženci iger pokazali trohico več discipliniranosti in spoštovanja športnih pravil, pa bi lahko naše letošnje športne igre primerjali s katero koli uspešno množično ali tudi vrhunsko športno pn reditvijo.
Ne samo, da so bile borbe med športnimi ekipami v posamezni disciplini zagrizene in zelo vnete, ponekod smo bili priče tudi zelo solidnim nastopom športnikom, ki so sicer ne preveč številnim glfr dalcem, nudili dovolj športnega užitka.
Skratka VIL letne športne igre ZP ISKRA so bila lep» in uspela športna manifestacija in prav gotovo zadostno jamstvo, da bo na prihodnjik igrah sodelovalo še 'več naši« športnikov in športnic. N? dvomno pa-je delež k uspe» nim igram razen bogate ude ležbe tekmovalcev in odlicn» organizacije prispevalo tu» izredno lepo vreme ter spl" no praznično vzdušje, ki le 1 dni vladalo v Kranju.
ELRA pripojena k Iskri
Na zasedanju DS združenega podjetja (2. julija 1971) je bil sprejet sklep o pripojitvi podjetja ELRA Škofja Loka k združenemu podjetju Iskra Kranj kot organizacija v njegovi sestavi s 1. julijem 1970.
DS ZP je na podlagi prejete dokumentacije o izvedbi referenduma v Tovarni gospodinjskih aparatov ELRA, Škofja Loka, ugotovil, da so se člani delovne skupnosti Tovarne gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, na referendumu dne 25. junija 1971 izjavili za pripojitev Tovarne gospodinjskih aparatov ELRA, Škofja Loka, k ZP ISKRA Kranj, kot organizacije v njegovi sestavi s 1. julijem 1971 tako, da je od 410 glasovalnih upravičencev glasovalo 400 ali 97,7 %, od teh pa 336 glasovalnih upravičencev ali 81,9 % za pripojitev v odnosu do števila glasovalnih upravičencev, odnosno 84 °/o v odnosu do udeležencev glasovanja.
Glede na navedena dejstva in proučitve elaborata je DS ZP soglasno sprejel sklep o pripojitvi ELRE k ISKRI.
Ime nove organizacije:
ISKRA — tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — v Združenem podjetju ISKRA Kranj.
Skrajšano ime: ISKRA —GOSPODINJSKI APARATI, Škofja Loka — v ZP ISKRA Kranj.
Sedež organizacije je v Škofji Loki.
OBVESTILO
/SKRA — Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana sporoča, da bo ves kolektiv na kolektivnem letnem dopustu od 19. julija do 4. avgusta 1971.
OBVESTILO
ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica obvešča vse svoje poslovne partnerje, da tovarna ne bo obratovala od 17. julija 1971 do vključno 1. avgusta 1971, zaradi kolektivnega dopusta delavcev.
Delavski svet tovarne
!iiiuiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiii:;iiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiimimimmiiiiii|
Zaradi priloge statuta nismo mogli objaviti vseh = = prispevkov, kar bomo nadoknadili v prihodnji šte- š = vilki.	Uredništvo
milllllllllllllllHIlIltllUlUUIIIinillUlllllllUUUllIllUMDIIlITlIllIlillllllllllllllillllllllllllllllllUliK
ISKRA
STATUT
združenega podjetja ISKRA Kranj
Statut je bil dokončno sprejet na 2. zasedanju delavskega sveta Združenega podjetja ISKRA Kranj dne 2. julija 1971.
Objavljen je 10. julija 1971 v 27. številki glasila ISKRA in velja od 20. julija 1971 dalje.
Predsednik
delavskega sveta Združenega podjetja ISKRA, Kranj
Zdravko Tekavec, ing ., 1. r.
Priloga 27. številke (10.7.1971) glasila Iskra
STATUT
združenega podjetja ISKRA Kranj
E.
Uvodne določbe
CILJI INTEGRACIJE ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
Organizacije združenega dela se združujejo v združeno podjetje ISKRA z namenom, da si zagotovijo možnost hitrejšega in stabilnejšega razvoja, večjo poslovno varnost, večjo možnost gospodarske ekspanzije na jugoslovanskem in inozemskem tržišču, ob razvitih oblikah samoupravljanja.
TEMEUNI CILJI ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
Združeno podjetje ISKRA ima zlasti naslednje temeljne cilje:
1.	da je močno, sodobno organizirano in poslovno učinkovito industrijsko podjetje in s tem pomemben dejavnik na področju elektronike in elektromehanike v Jugoslaviji in v tujini;
2.	da je napredno podjetje, ki je sposobno učinkovito angažirati ves svoj strokovni in ekonomski potencial za kontinuirano osvajanje najnovejših tehničnih in tehnoloških dosežkov;
3.	da ima tako organizacijo dela in upravljanja, ki bo omogočila v čim večji meri zaposlenim delavcem neposredno odločati o temeljni poslovni politiki podjetja in o njihovih rezultatih dela; pri tem je treba zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje podjetja kot celote;
4.	da je sposobno proizvajati na svetovni ravni produktivnosti in ekonomičnosti kvalitetne izdelke ter da s poslovno zanesljivostjo in dizajnom zagotovi konkurenčnost na domačem in tujem trgu;
5.	da je dinamično podjetje, ki je sposobno hitro in učinkovito reagirati na tržne pogoje in zahteve ter se ekonomsko učinkovito prilagajati razmeram in gospodarskim gibanjem tržišča;
6.	da je podjetje, ki svoje poslovne odločitve sprejema na osnovi modernih znanstvenih metod, ki zagotavljajo visoko stopnjo realnosti pričakovanih rezultatov;
7.	da je sposobno zagotavljati gospodarsko rast in tehnični razvoj v takem obsegu, ki omogoča lastno vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo in napredek poslovanja, ob istočasnem ekonomsko utemeljenem angažiranju tudi tujih sredstev. Pri politiki vlaganja sredstev v razšir-
jeno reprodukcijo pa mora uveljaviti principe ekonomske selekcije, z namenom, da se sredstva investirajo tja, kjer zagotavljajo čimvečji in trajnejši ekonomski učinek;
8.	da je pripravljeno razvijati ekonomsko utemeljene integracijske procese v skladu s perspektivnimi poslovnimi interesi združenega podjetja, razvijati kooperantske odnose ter ostale oblike poslovnega in poslovnoAehničnega sodelovanja z jugoslovanskimi in tujimi partnerji;
9.	da je sposobno voditi tako poslovno politiko, ki zagotavlja organizacijskim enotam in združenemu podjetju kot celoti poslovno ekspanzijo na domačem in tujih tržiščih. Svojo poslovno politiko morajo organizacijske enote in združeno podjetje kot celota izvajati v skladu s svojimi perspektivnimi in tekočimi načrti razvoja in načrti družbeno-političnih skupnosti;
10.	da je tako organizirano, da je mogoče vsakogar in ob vsakem času poklicati na odgovornost;
11.	da je podjetje, ki razvija napredne metode nagrajevanja, temelječe na osebnem prizadevanju delavcev in na poslovnem uspehu organizacijskih enot in združenega podjetja kot celote, in ki vsakemu članu delovne skupnosti ISKRA zagotavlja pri normalnem delovnem rezultatu primeren osebni dohodek;
12.	da vodi tako perspektivno kadrovsko politiko, s katero zagotavlja zlasti zaposlovanje potrebnih kadrov, njihovo stalno izobraževanje in napredovanje ter štipendiranje v obsegu, ki ga zahteva gospodarska rast podjetja;
13.	da razvija tako organizacijsko obnašanje, ki pomaga usklajevati posamične interese članov delovne skupnosti s skupnimi interesi organizacijskih enot in združenega podjetja kot celote ter razvijati dobre medsebojne odnose;
14.	da zagotavlja vsem članom delovne skupnosti združenega podjetja stalno obveščenost o poslovanju in najvažnejših problemih ob istočasnem varovanju poslovne tajnosti.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
V združenem podjetju delujejo družbenopolitične organizacije v skladu s svojimi statuti, pravili in programi.
Združeno podjetje mora zagotavljati družbe-no-političnim organizacijam ustrezne pogoje za njihovo delo. Organi upravljanja in vodstvo združenega podjetja jih morajo obveščati in jim dostavljati ustrezno gradivo o vseh pomembnih zadevah poslovanja združenega podjetja.
Družbenopolitične organizacije morajo o
vseh pomembnih zadevah v poslovanju združenega podjetja zavzeti svoja stališča in jih posredovati organom upravljanja in vodstvu združenega podjetja.
Organi upravljanja in vodstvo združenega podjetja morajo obravnavati predloge družbenopolitičnih organizacij in do njih sprejeti določena stališča ter o tem obvestiti predlagatelje.
Organizacijske enote v združenem podjetju morajo v svojih splošnih aktih na temelju teh določb zagotoviti pogoje za delo družbeno-poli-tičnim organizacijam, ki delujejo v njihovi enoti.
V združenem podjetju lahko delujejo tudi športne, kulturne in strokovne organizacije.
JAVNOST DELA ORGANOV UPRAVLJANJA ZDRUŽENEGA PODJETJA
Delo organov upravljanja je praviloma javno. Javnost dela zagotavljajo organi upravljanja združenega podjetja zlasti s tem:
—	da so člani delovne skupnosti lahko navzoči na sejah organov upravljanja;
—	da o svojem delu redno obveščajo delovno skupnost;
—	da objavljajo vse splošne akte in važne odločitve organov upravljanja;
—	da o pomembnih zadevah za poslovanje združenega podjetja pravočasno seznanijo člane delovne skupnosti ter da pred odločanjem obravnavajo mnenja in predloge članov delovne skupnosti in o tem zavzemajo svoja stališča ter obvestijo predlagatelje;
—	da imajo člani delovne skupnosti možnost vpliva na konkretne odločitve pred zasedanjem organov upravljanja.
OBVEŠČANJE ČLANOV DELOVNE SKUPNOSTI ZDRUŽENEGA PODJETJA
Obveščanje članov delovne skupnosti združenega podjetja opravljajo zlasti glasilo delovne skupnosti združenega podjetja ISKRA (v nadaljevanju: glasilo) in sredstva obveščanja v posameznih organizacijskih enotah združenega podjetja.
Glasilo urejuje uredniški odbor, njegove člane pa imenuje in razrešuje poslovni odbor.
Organizacijske enote združenega podjetja morajo zagotoviti vsem članom združenega podjetja brezplačno prejemanje glasila.
Združeno podjetje mora zagotoviti članom svoje delovne skupnosti objavo splošnih aktov in važnejših odločitev organov upravljanja v glasilu ali z drugimi sredstvi obveščanja.
SODELOVANJE Z DRUŽBENO POLITIČNIMI SKUPNOSTMI
Organizacijske enote združenega podjetja in združeno podjetje kot celota poslujejo v skladu z lastnimi interesi in interesi družbeno-političnih skupnosti, pri tem razvijajo oblike aktivnega medsebojnega sodelovanja.
Organizacijske enote združenega podjetja in združeno podjetje kot celota seznanjajo pristojne družbeno-politične skupnosti o svojem poslovanju.
II.
Pravni položaj združenega podjetja
Pravni položaj
1.	člen
Podjetje ISKRA je organizirano kot združeno podjetje.
Sestavljajo ga:
1.	organizacije v sestavi združenega podjetja;
2.	samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe;
3.	samostojne organizacije združenega dela;
4.	organizacije združenega dela;
5.	organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve članom delovne skupnosti.
Vse organizacije, navedene pod L—5., se skupno imenujejo organizacijske enote združenega podjetja.
Organizacijske enote združenega podjetja morajo organizacijo dela in upravljanja v podjetju organizirati tako, da organizirajo temeljne organizacije združenega dela in da delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela zagotovijo kot njihovo neodtujljivo pravico odgovorno odločati o dohodku in o njegovi delitvi v skladu s svojimi splošnimi akti, splošnimi akti združenega podjetja in s samoupravnimi sporazumi.
2.	člen
Združeno podjetje ISKRA je pravna oseba.
3.	člen
Podjetje ISKRA Kranj je ustanovila Vlada FLRJ z aktom PO št. 2065/41 z dne 31. decembra 1946.
Podjetje posluje od 1. 1. 1966 kot združeno podjetje, za kar se je odločila delovna skupnost podjetja ISKRA Kranj na referendumu dna 22. 12. 1965 in je kot tako registrirano v registru podjetij in obrtov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Rg I 134/146-Kr z dna
31.	12. 1965.
Firma podjetja
4.	člen
Firma združenega podjetja je: Združeno podjetje ISKRA — industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente, Kranj.
V angleščini:
ISKRA Z. P.
Electronics, Telecommunications, Electromechanics, Automation, Components, Kranj, Yugoslavia.
Skrajšana firma: Združeno podjetje ISKRA Kranj.
Sedež podjetja
5.	člen
Sedež združenega podjetja ISKRA je v Kranju.
Zaščitni znak
6.	člen
Združeno podjetje ima zaščitni znak z naslednjimi karakteristikami: simetrična zvezda s petimi kraki, od katerih so gornji in oba spodnja daljši, zvezda ima središče v krogu, ki ga njeni kraki simetrično sekajo. Pod zvezdo je v krogu beseda ISKRA s tiskanimi črkami.
Zaščitni znak in njegove dovoljene velikosti so določene s posebnim standardom.
Zaščitni znak je registriran pri Zvezni upravi za patente pod št. 15741, kot blagovna znamka.
Zaščitni znak obvezno uporabljajo vse organizacijske enote združenega podjetja, zlasti na izdelkih, v ekonomski propagandi in poslovni dokumentaciji.
Poleg zaščitnega znaka združenega podjetja lahko organizacijske enote združenega podjetja uporabljajo tudi svoje zaščitne znake s soglasjem delavskega sveta združenega podjetja.
Zaščitni znak združenega podjetja pomeni istočasno tudi znak kvalitete izdelkov; njegova uporaba pa se določi s posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme delavski svet združenega podjetja.
7.	člen
Pri izdelkih, zgradbah, lokalih, opremi, publikacijah, reklamah, na sejmih in povsod, kjer nastopa element zunanje estetike, združeno podjetje obvezno uporablja značilen stil združenega podjetja ISKRA.
Poslovni predmet
8.	člen
Poslovni predmet je:
a)	proizvodnja vsakovrstnih elektronskih, telekomunikacijskih, elektromehanskih in finome-hanskih izdelkov in opreme ter sredstev za avtomatizacijo, kakor:
elementov in naprav za avtomatizacijo, telekomunikacijskih, telemehanskih in signalno-var-nostnih naprav in aparatov, elektromerilnih naprav, avtoelektrične opreme, električnih strojev in orodij, kakor tudi sestavov, delov in elementov za te vrste proizvodov ter gospodinjskih aparatov in njihovih sestavnih delov;
b)	—projektiranje, instaliranje, montaža, vzdrževanje in popravljanje takih izdelkov in naprav, tako lastne kot tuje proizvodnje ter razne dejavnosti na domačem in tujem trgu;
—- projektiranje, izdelava, instaliranje, montaža, vzdrževanje in popravljanje orodij in strojev ter opreme za proizvodnjo izdelkov in naprav lastnega proizvodnega programa;
c)	pripravljanje tehničnih in tehnoloških osnov za proizvodne organizacije, opravljanje skupne raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti razvoja materialov in novih izdelkov ter konstruiranje izdelkov;
č) — projektiranje — uvajanje organizacije poslovanja v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov;
— programiranje avtomatske obdelave podatkov;
—	koordiniranje in posredovanje avtomatske obdelave podatkov na elektronskem računalniškem sistemu;
d)	prodaja izdelkov lastne proizvodnje, njihovih sestavnih, dopolnilnih in rezervnih delov, kakor tudi dopolnilnega sortimenta;
e)	dajanje tehnične pomoči ali licenc za izdelavo izdelkov lastnega proizvodnega programa, kakor tudi dajanje tehnične pomoči in projektiranje obratov za montažo ali proizvodnjo teh izdelkov, izvajanje investicijskih del;
f)	izvajanje inženiringa na domačem in tujem tržišču;
g)	nabava surovin in pomožnih materialov, polizdelkov, delov in sestavnih delov, orodja, aparatov, merilnih pripomočkov, strojev in naprav ter njihovih rezervnih delov, ki so potrebni za izvrševanje osnovne dejavnosti;
h)	prevoz blaga lastne in tuje proizvodnje z lastnimi prevoznimi sredstvi;
i)	zunanjetrgovinski promet:
—	izvoz blaga iz proizvodnje elektroindustrije za sebe in za druge,
—	uvoz reprodukcijskega materiala vseh vrst, rezervnih delov, investicijske opreme in drugega blaga za sebe in za druge,
—	opravljanje vseh zastopniških poslov za tuje firme,
—	sprejemanje blaga od tujih firm v konsi-gnacijo,
—	izvajanje investicijskih del v tujini,
—	opravljanje mednarodnega transporta blaga v cestnem prometu,
—	posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu,
—	promet s pravicami industrijske lastnine;
j)	nudenje možnosti za rekreacijo in oddih članov delovne skupnosti združenega podjetja, kot tudi drugim osebam ob pogojih zakona in splošnih aktov.
Pravni položaj organizacij v sestavi združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb
9.	člen
Organizacije v sestavi združenega podjetja in samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe so pravne osebe.
Imena organizacij v sestavi združenega podjetja
10. člen
Imena organizacij v sestavi združenega podjetja so:
1.	ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in fino-mehaničnih izdelkov, Kranj — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — ELEKTROMEHA-NIKA, Kranj — v ZP ISKRA Kranj
2.	ISKRA — Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana-Pržan — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — AVTOMATIKA, Ljubljana-Pržan — v ZP ISKRA Kranj
3.	ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — ELEMENTI, Ljubljana — v ZP ISKRA Kranj
4.	ISKRA — Tovarna električnih aparatov, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano: ISKRA — APARATI, Ljubljana — v ZP ISKRA Kranj
5.	ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — NAPRAVE, Ljubljana — v ZP ISKRA Kranj
6.	ISKRA — Tovarna kondenzatorjev, Semič — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — KONDENZATORJI, Semič — v ZP ISKRA Kranj
7.	ISKRA — Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — ELEKTRONIKA, Horjul — v ZP ISKRA Kranj
8.	ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — AVTOELEKTRIKA, Nova Gorica — v ZP ISKRA Kranj
9.	ISKRA — Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — ELEKTROMOTORJI, Železniki — v ZP ISKRA Kranj
10.	ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — INSTRUMENTI, Otoče — v ZP ISKRA Kranj
11.	ISKRA — Tovarna usmemiških naprav. Novo mesto — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — USMERNIKI, Novo mesto — v ZP ISKRA Kranj
12.	ISKRA — Tovarna polprevodnikov, Trbovlje — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — POLPREVODNIKI, Trbovlje — v ZP ISKRA Kranj
13.	ISKRA — Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — SPREJEMNIKI, Sežana — v ZP ISKRA Kranj
14.	ISKRA — Tovarna orodij, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — ORODJARNA, Ljubljana —- v ZP ISKRA Kranj
15.	ISKRA — Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — Gospodinjski aparati, Škofja Loka — v ZP ISKRA Kranj
16.	ISKRA — COMMERCE, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — COMMERCE, Ljubljana — v ZP ISKRA Kranj
17.	ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — ZZA, Ljubljana —■ v ZP ISKRA Kranj.
Ime samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe
11.	člen
Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba je:
ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj
Skrajšano ime: ISKRA — CAOP, Ljubljana — v ZP ISKRA Kranj.
Odgovornost za obveznosti organizacij v sestavi združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb v združenem podjetju
12.	člen
Združeno podjetje, organizacije v sestavi združenega podjetja in samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe ne jamčijo za obveznosti druge organizacije v sestavi združenega podjetja ali samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe.
13.	člen
Organizacije v sestavi združenega podjetja in samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe se lahko s pogodbo dogovorijo o medsebojnem poroštvu za pokrivanje obveznosti do določene višine ali v celoti.
Združeno podjetje lahko prevzame poroštvo za pokrivanje obveznosti organizacij v sestavi združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb do določene višine ali-v celoti le na podlagi sklepa delavskega sveta združenega podjetja, ki je sprejet v skladu z določili 50. člena tega statuta.
Imena organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve članom delovne skupnosti
14.	člen
Organizacija združenega dela, ki opravlja storitve članom delovne skupnosti združenega podjcjja, je posebna storitvena enota: ISKRA — Počitniška skupnost, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA Kranj.
Zastopanje združenega podjetja
15.	člen
Združeno podjetje zastopa generalni direktor združenega podjetja.
Organizacijo v sestavi združenega podjetja zastopa njen direktor oziroma njen glavni direktor.
Samostojno organizacijo združenega dela — pravno osebo zastopa njen direktor.
Organizacijo združenega dela, ki opravlja storitve članom delovne skupnosti združenega podjetja — posebno storitveno enoto, zastopa oseba, ki je določena v pogodbi med združenim podjetjem in posebno storitveno enoto.
Nadomeščanje generalnega direktorja združenega podjetja
16.	člen
Generalnega direktorja nadomešča za ves čas njegove mandatne dobe v času njegove odsotnosti ali njegove zadržanosti njegov namestnik, katerega imenuje delavski svet združenega podjetja ob imenovanju generalnega direktorja izmed vodilnih delavcev združenega podjetja.
Sklepanje pogodb v imenu in za račun združenega podjetja
17.	člen
V imenu in za račun združenega podjetja sklepa pogodbe generalni direktor združenega podjetja le po predhodnem soglasju delavskega sveta združenega podjetja v skladu s členom 49 tega statuta, razen če sklepa pcgodbe v okviru piedračuna poslovanja samostojnih organizacij združenega dela, ki niso pravne osebe iz 1. člena točka 3 in organizacij združenega dela združenega podjetja iz 1. člena točki 4 in S.
18.	člen
Generalni direktor lahko sklepa pogodbe v imenu in za račun ene ali več organizacij v sestavi združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb, če ga za to pismeno pooblastijo.
19.	člen
Generalni direktor sme dati drugemu pooblastilo, njegovo vsebino in obseg določa sam. Pooblastilo je lahko dano za sklepanje pogodbe ene ali več določenih vrst (splošno pooblastilo) ali pa za sklenitev ene ali več določenih pogodb (posebno pooblastilo).
Pravica sklepanja pogodb v smislu prejšnjega odstavka tega člena obsega tudi pravico opravljati druga pravna opravila in dejanja v zvezi s sklepanjem in izvrševanjem pogodb.
Pooblaščenec mora poleg svojega podpisa pristaviti, da je pooblaščenec.
20.	člen
Pooblastilo je lahko dano za določen ali nedoločen čas, lahko pa se ob vsakem času prekliče.
Pooblaščenec ne more brez pismene privolitve generalnega direktorja prenesti svojega pooblastila na drugo osebo.	•
21.	člen
Za pooblaščenca velja tudi oseba, ki ji je v združenem podjetju zaupano opravljanje dolžnosti, iz katerih po njihovi naravi izhaja tudi pooblastilo za sklepanje določenih pogodb ali za opravljanje drugih določenih opravil v mejah takih dolžnosti.
22.	člen
Določila členov 19, 20 in 21 veljajo smiselno tudi za direktorje organizacij v sestavi združenega podjetja, samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb združenega podjetja, v okviru pristojnosti, ki so jim dane z zakonom, tem statutom in organizacijsko statusnimi pogodbami.
Isto velja ca osebe, ki jim je v organizacijah v sestavi združenega podjetja in samostojnih or-
ganizacijah združenega dela — pravnih osebah zaupano opravljanje dolžnosti, iz katerih po njihovi naravi izhaja tudi pooblastilo za sklepanje določenih pogodb ali za opravljanje drugih določenih opravil v mejah takih dolžnosti.
Podrobnejša določila o tem vsebujejo statuti organizacij.
23.	člen
Organizacije v sestavi združenega podjetja, ki imajo v svoji sestavi več tehnološko zaključenih enot, lahko v svojih statutih določijo, da ima taka organizacija v sestavi združenega podjetja glavnega direktorja (v nadaljevanju: direktorja).
Prokura
24.	člen
Generalni direktor lahko dd v skladu z zakonitimi predpisi prokuro osebam, ki delajo na vodilnih delovnih mestih v združenem podjetju.
Urejevanje zadev v organizacijskih enotah združenega podjetja
25.	člen
Vse zadeve, kjer zakoniti predpisi določajo, da jih morajo s svojimi statuti in splošnimi akti urejevati delovne organizacije, urejujejo v združenem podjetju organizacijske enote samostojno s svojimi statuti in ostalimi splošnimi akti, če s tem statutom ali s splošnimi akti združenega podjetja ni drugače določeno.
Poslovna tajnost
26.	člen
Določila o poslovni tajnosti v združenem podjetju vsebuje poseben temeljni pravilnik, ki ga sprejme delavski svet združenega podjetja.
m.
Temelji
organizacije združenega podjetja
Organizacija podjetja
27.	člen
Združeno podjetje ISKRA sestavljajo:
1.	Organizacije v sestavi združenega podjetja:
a)	proizvodne organizacije (v nadaljevanju: tovarne)
b)	Zavod za avtomatizacijo
c)	Iskra — Commerce.
2.	Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba:
a) Center za avtomatsko obdelavo podatkov.
3.	Samostojna organizacija združenega dela:
a) Strokovne službe združenega podjetja.
4.	Organizacija združenega dela, ki opravlja storitve članom delovne skupnosti — posebna storitvena enota:
a) Počitniška skupnost.
Organizacije v sestavi združenega podjetja
Tovarne
28.	člen
Tovarne so osnovne tehnološko zaključene in ekonomsko samostojne samoupravne enote.
Tovarne se v združenem podjetju organizirajo in razvijajo na osnovi tehnološke sorodnosti proizvodnje in se glede na skupne proizvodne in poslovne interese organizirajo v razne integracijske oblike.
29.	člen
Organizacije v sestavi združenega podjetja lahko organizirajo razvoj in proizvodnjo novih proizvodov, ki so že predmet razvoja ali proizvodnje ene izmed organizacij v sestavi združenega podjetja, samo v soglasju s sklepom delavskega sveta združenega podjetja.
Zavod za avtomatizacijo
30.	člen
Zavod za avtomatizacijo je raziskovalni zavod združenega podjetja.
Ustanovitelj Zavoda za avtomatizacijo je združeno podjetje ISKRA.
31.	člen
Zavod za avtomatizacijo opravlja naslednje dejavnosti:
1.	splošno-tehnične dejavnosti (dejavnost I)
2.	skupno raziskovalno delo (dejavnost II)
3.	razvojno delo (dejavnost UT)
4.	opravljanje dragih nalog in storitev iz predmeta poslovanja združenega podjetja, za katere se organizacijske enote združenega podjetja ali združeno podjetje in Zavod za avtomatizacijo dogovorijo, da ie smiselno, da jih opravlja Zavod za avtomatizacijo.
Iskra — Commerce
32.	člen
Iskra — Commerce opravlja naslednje osnovne dejavnosti:
1.	prodaja izdelkov
2.	nabava surovin, reprodukcijskega materiala in investicijske opreme
3.	projektiranje, instaliranje, montaža in servis
4.	opravljanje marketing dejavnosti za združeno podjetje
5.	izvajanje inženiringa
6.	zastopanje tujih firm
7.	posredovanje v mednarodnem prometu.
Iskra — Commerce opravlja navedene dejavnosti tako doma kot v tujini.
Iskra — Commerce opravlja tudi druge dejavnosti po naročilu združenega podjetja, njegovih organizacijskih enot in po iastni iniciativi, v kolikor so v skladu z osnovno usmeritvijo in cilji združenega podjetja.
33.	člen
Iskra — Commerce, ki opravlja marketing dejavnost, je dolžna nenehno proučevati in predlagati vsem ptoizvodnim organizacijam združenega podjetja tak program proizvodnje, ki bi lahko bil po splošnih in specifičnih merilih optimalno rentabilen za posamezne proizvodne organizacije.
Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba
Center za avtomatsko obdelavo podatkov
34.	člen
Center za avtomatsko obdelavo podatkov nudi s svojim delovanjem storitve zlasti na naslednjih področjih:
—	projektiranje in uvajanje organizacije poslovanja v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov,
—	koordiniranje avtomatske obdelave podatkov na elektronskem računalniku,
—	študij in razvijanje informacijskih sistemov,
—	posredovanje podatkov na računalniku,
—	vodenje tečajev in seminarjev za avtomatsko obdelavo podatkov.
Urejevanje organizacije dela in upravljanja
35.	člen
Organizacijo dela in upravljanja urejajo organizacije v sestavi združenega podjetja in samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe v združenem podjetju s svojimi statuti in splošnimi akti v 'Skladu s statutom združenega podjetja, s pogodbami med združenim podjetjem in temi organizacijskimi enotami in z drugimi splošnimi akti združenega podjetja in sklepi organov upravljanja ter izvršilnih organov združenega podjetja.
Za vse organizacijske enote združenega podjetja je obvezen enoten sistem tehnične dokumentacije, Iskra standardi, enotna statistika, enotna finančna poročila ter enoten nadzor nad kakovostjo izdelkov.
Samostojne organizacije združenega dela združenega podjetja
Strokovne službe združenega podjetja
36.	člen
Združeno podjetje ima samostojno organizacijo združenega dela — strokovne službe združenega podjetja. Njene naloge so zlasti naslednje:
1.	opravlja koordinacijo istovrstnih strokovnih dejavnosti v organizacijah združenega podjetja;
2.	pripravlja osnove poslovne politike in perspektivnega razvoja združenega podjetja;
3.	skrbi za izvajanje sklepov organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja;
4.	pripravlja gradivo za organe upravljanja in izvršilne organe združenega podjetja;
5.	opravlja posle po naročilu in pooblastilu organizacij;
6.	opravlja posle v zvezi z nalogami združenega podjetja do družbeno-političnih skupnosti;
7.	opravlja druge dejavnosti po naročilu organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Organizacijo dela in upravljanja strokovnih služb združenega podjetja urejajo njihova splošna pravila, ki jih sprejema delavski svet strokovnih služb v soglasju z delavskim svetom združenega podjetja, in ostali splošni akti, ki jih sprejme delavski svet strokovnih služb.
Za svoje delo so vodilni delivci strokovnih služb odgovorni generalnemu direktorju združenega podjetja v skladu z zakonitimi predpisi, s tem statutom in ostalimi splošnimi akti združenega podjetja in strokovnih služb.
Odgovornost ostalih delavcev v strokovnih službah združenega podjetja je urejena s splošnimi akti strokovnih služb združenega podjetja.
Strokovne službe združenega podjetja imajo svoj žiro račun.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA, KI OPRAVLJA STORITVE ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI
Počitniška skupnost
37.	člen
Počitniška skupnost organizira in nudi možnosti za rekreacijo in oddih članom delovne skupnosti združenega podjetja kot tudi drugim osebam v skladu z zakonitimi predpisi, splošnimi akti združenega podjetja in pogodbo med Počitniško skupnostjo in združenim podjetjem.
38.	člen
Organizacijo dela in upravljanja ureja Počitniška skupnost v skladu s statutom združenega podjetja, splošnimi akti združenega podjetja, pogodbo med združenim podjetjem in Počitniško skupnostjo in s svojimi splošnimi akti.
IV.
Samoupravne pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti ZP
39.	člen
Člani delovne skupnosti združenega podjetja imajo zlasti naslednje samoupravne pravice in dolžnosti:
1.	upravljajo združeno podjetje in organizacijske enote združenega podjetja neposredno in posredno po organih upravljanja ter kolegijskih in individualnih izvršilnih organih;
2.	skrbijo za razvoj združenega podjetja in organizacijskih enot in določajo plane ter programe za njihovo delo in razvoj; organizirajo proizvodnjo, odločajo o menjavi izdelkov in storitev in o drugih vprašanjih, ki zadevajo poslovanje; odločajo o uporabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi ter jih gospodarno in smotrno uporabljajo, da se doseže čim večji učinek za organizacijske enote združenega podjetja in družbeno skupnost; razporejajo dohodek; zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela in delijo dohodek; izpolnjujejo obveznosti organizacijskih enot oziroma združenega podjetja do družbene skupnosti; skrbijo za izenačen in konkurenčen nivo kvalitete izdelkov združenega podjetja;
3.	odločajo o ustanovitvi novih organizacijskih enot združenega podjetja; odločajo o izločitvi posamezne organizacijske enote združenega podjetja in o spojitvi z drugimi delovnimi organizacijami;
4.	odločajo o sprejemu na delo in prenehanju dela v združenem podjetju in v organizacijskih enotah, o delovnem času; urejajo in izboljšujejo pogoje za svoje delo; organizirajo varstvo pri delu, rekreacijo in počitek; zagotavljajo pogoje za izobraževanje, za zvišanje svojega in družbenega standarda;
5.	morajo biti obveščeni o delu organov upravljanja, o materialnem in finančnem stanju združenega podjetja in organizacijskih enot, o izpolnjevanju planov in o poslovanju združenega podjetja oziroma organizacijskih enot, pri čemer pa so dolžni varovati poslovne in druge tajnosti.
Določila, ki zagotavljajo uresničevanje navedenih pravic, vsebujejo ustrezna poglavja statuta in splošnih aktov združenega podjetja in njegovih organizacijskih enot.
V.
Upravljanje v združenem podjetju
40.	člen
Upravljanje v združenem podjetju se izvaja:
1.	neposredno po članih delovnih skupnosti,
2.	posredno po izvoljenih organih upravljanja, izvoljenih kolegijskih in individualnih izvršilnih organih.
41.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja, katerih poslovanje je med seboj interesno povezano, razvijajo svoje sodelovanje tudi z medsebojno udeležbo v organih upravljanja in izvršilnih organih. Obliko in način takega sodelovanja določajo organizacijske enote združenega podjetja zlasti v svojih statutih, splošnih aktih in v medsebojnih pogodbah.
Neposredno upravljanje
42.	člen
Delovna skupnost združenega podjetja zlasti odloča neposredno:
1.	z referendumom
2.	na zborih delovnih ljudi.
Referendum
43.	člen
Z referendumom odloča delovna skupnost združenega podjetja:
1.	če to zahtevajo zakoniti predpisi
2.	če to zahteva večina delavskih svetov organizacijskih enot združenega podjetja.
V primerih, ko gre za bistvena vprašanja razvoja in dejavnosti združenega podjetja, lahko odloči delovna skupnost združenega podjetja z referendumom, če tako sklene delavski svet združenega podjetja.
Referendum razpiše delavski svet združenega podjetja. Od razpisa referenduma do glasovanja mora preteči najmanj 15 dni.
Referendum se izvede na način in po postopku, določenem v poslovniku organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja in v skladu z zakonitimi predpisi.
Zbori delovnih ljudi
44.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko sklene, da se posamezno pomembno vprašanje glede
poslovanja In razvoja združenega podjetja obravnava na zborih delovnih ljudi združenega podjetja.
Organizacijo in potek zbora delovnih ljudi urejajo statuti in splošni akti organizacijskih enot združenega podjetja.
Anketa
45.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko o posameznem pomembnem vprašanju, ki se nanaša na poslovanje in organizacijo združenega podjetja, razpiše anktto.
POSREDNO UPRAVLJANJE
Delavski svet združenega podjetja
46.	člen
Delavski svet združenega podjetja je organ upravljanja združenega podjetja.
47.	člen
Delavski svet združenega podjetja šteje od 50 do 70 članov. Točno število določi delavski svet združenega podjetja ob razpisu volitev.
48.	člen
Delavski svet združenega podjetja se voli po volilnih enotah. Volilno enoto predstavlja vsaka organizacijska enota združenega podjetja in enota, katere ustanovitelj je združeno podjetje (Šolski center Iskra).
Člane delavskega sveta združenega podjetja se voli po volilnih enotah neposredno in s tajnim glasovanjem za mandatno dobo dveh let.
Vsaka volilna enota dobi najprej en mandat, en mandat dobi tudi tista organizacijska enota, katere ustanovitelj je združeno podjetje. Preostalo število mandatov pa se razdeli med volilne enote v odvisnosti od števila volilnih upravičencev, zaposlenih v tej enoti.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta združenega podjetja.
Nadomestne volitve
49.	člen
Ce zaradi prenehanja delovnega razmerja, odpoklica, smrti ali iz drugih vzrokov preneha članstvo v delavskem svetu združenega podjetja članu iz tiste volilne enote, ki ima samo enega člana v delavskem svetu, razpiše delavski svet združenega podjetja nadomestne volitve za izpraznjeno mesto in določi dan volitev.
Delavski svet razpiše nadomestne volitve tudi v tisti posamezni volilni enoti, ki ima več članov v delavskem svetu združenega podjetja, če se število članov iz njihove volilne enote v delavskem svetu združenega podjetja zmanjša in to na njeno zahtevo.
Mandat člana delavskega sveta, izvoljenega na nadomestnih volitvah, traja do preteka časa mandata člana, namesto katerega je bil na nadomestnih volitvah izvoljen novi član.
50.	člen
Delavski svet združenega podjetja zlasti:
I A. Sprejema
1.	statut in druge splošne akte združenega podjetja,
2.	perspektivne in letne gospodarske plane ter
načrte razvoja in poslovanja podjetja, ___„
3.	periodične račune In letni zaključni račuS
združenega podjetja,
4.	akte o statusnih vprašanjih.
B.	Odloča
1.	o skladnosti vseh aktov organizacijskih
enot združenega podjetja s statutom združenega podjetja, splošnimi in ostalimi akti združenega podjetja,
2.	o spremembi firme združenega podjetja,
3.	o temeljnih vprašanjih poslovne politike
združenega podjetja,
4.	o razpolaganju s sredstvi rezervnega, znan-stveno-raziskovalnega sklada In sklada za kadre združenega podjetja,
5.	o pripojitvi drugega podjetja k združenemu
podjetju,
6.	o drugih statusnih vprašanjih, o katerih delovna skupnost ne odloča z referendumom,
7.	o ustanovitvi novih organizacijskih enot združenega podjetja,
8.	o ustanovitvi novih delovnih organizacij združenega podjetja,
9.	o samoupravnih sporazumih,
10.	o članstvu združenega podjetja v poslovnih
združenjih,
11.	o spremembi predmeta poslovanja združenega podjetja,
12.	o razpisu volitev in nadomestnih volitev v organe upravljanja združenega podjetja,
13.	o ugovorih in pritožbah zoper odločbe izvršilnih organov združenega podjetja,
14.	o uvedbi začasne uprave nad organizacijskimi enotami združenega podjetja, o čemer pa mora delavski svet združenega podjetja obvestiti skupščino občine, v kateri ima organizacijska enota svoj sedež,
15.	o obveznostih združenega podjetja, katere pa lahko sprejme le, če je dano pismeno soglasje organizacij v sestavi združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb združenega podjetja, razen za obvezno: sti združenega podjetja, ki se sprejemajo v okviru predračuna poslovanja samostojnih organizacij združenega dela, ki niso pravne osebe združenega podjetja in organizacije združenega dela združenega podjetja,
16.	o drugih zadevah, ki po zakonitih predpisih in po drugih predpisih podjetja spadajo v pristojnost delavskega sveta združenega podjetja.
C.	Voli in razrešuje
1.	člane kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja,
2.	predsednika delavskega sveta združenega podjetja in njegovega namestnika.
3.	člane odborov in komisij delavskega sveta združenega podjetja.
D.	Imenuje In razrešuje
1.	generalnega direktorja združenega podjetja in njegovega namestnika,
2.	upravnika Počitniške skupnosti,
3.	del članov notranje arbitraže,
4.	člane mešane arbitraže,
5.	volilno komisijo in komisijo za volilne ime-
nike za volitve članov v delavski svet združenega podjetja,	.
6.	del članov razpisne komisije za imenovanje direktorjev organizacijskih enot združenega podjetja in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb,
7.	člane razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja,
8.	člane komisije za prevzem dolžnosti generalnega direktorja in direktorjev organizacij v sestavi združenega podjetja ter direktorjev samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb,
9.	del članov v svet šolskega centra Iskra,
10.	eno tretjino članov sveta Zavoda za avtomatizacijo,
11.	enega člana v strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov,
12.	del članov sveta Počitniške skupnosti.
E.	Daje soglasje
1.	k sklepom delavskih svetov organizacij v zvezi s spremembo predmeta poslovanja,
2.	k poroštvu v smislu 13. člena tega statuta in v skladu s 50. členom točke B/14,
3.	k splošnim pravilom o organizaciji upravljanja strokovnih služb združenega podjetja,
4.	k uporabi lastnega zaščitnega znaka organizacijski enoti združenega podjetja,
5.	organizacijam v sestavi združenega podjetja k razvoju in proizvodnji, ki so že predmet razvoja ali proizvodnje ene izmed organizacij v sestavi združenega podjetja,
6.	k imenovanju direktorja Zavoda za avtomatizacijo in Centra za avtomatsko obdelavo podatkov,
7.	k srednjeročnim planom razvoja vseh organizacijskih enot združenega podjetja,
8.	k letnim gospodarskim planom in zaključnim računom Centra za avtomatsko obdelavo podatkov in Počitniške skupnosti,
9.	na letne in srednjeročne plane vlaganj sredstev v razširjeno reprodukcijo Zavoda za avtomatizacijo in Iskra-Commerce,
10.	na promet z nepremičninami organizacijskih enot združenega podjetja,
11.	na promet s sredstvi industrijske lastnine z inozemstvom.
F.	Daje mnenje
1.	k sklepom delavskih svetov organizacijskih enot združenega podjetja v zvezi z najetjem kreditov za investicije, ki presegajo 1/4 takratne vrednosti osnovnih sredstev.
G.	Ima tudi druge pristojnosti, ki izhajajo iz zakonitih predpisov tega statuta in drugih splošnih aktov združenega podjetja.
51.	člen
Delavski svet združenega podjetja je sklepčen, če sta na zasedanju navzoči 2/3 njegovih članov.
Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov, razen če se ne zahteva po zakonitih predpisih, po tem statutu ali drugih splošnih aktih združenega podjetja, da odloča o posameznih vprašanjih posebna večina.
Medsebojni odnosi organov upravljanja in Izvršilnih organov v združenem podjetju
52.	člen
Sklepi delavskega sveta združenega podjetja iz pristojnosti, ki so mu dane po zakonu, po
tem statutu, alt ki so jih prenesle nanj vse organizacijske enote združenega podjetja, so za vse organizacijske enote obvezni.
53.	člen
Delavski svet združenega podjetja ima pravico, da na predlog poslovnega odbora združenega podjetja ali 1/3 vseh članov delavskega sveta združenega podjetja razveljavi sklepe organov upravljanja in izvršilnih organov organizacijskih enot združenega podjetja, ki so v nasprotju s sprejetimi cilji združenega podjetja; na predlog generalnega direktorja združenega podjetja pa, če so v nasprotju z zakonom, statutom ali splošnimi akti združenega podjetja.
Delavski svet združenega podjetja mora biti pred odločitvijo seznanjen s stališčem organa upravljanja prizadete organizacijske enote.
54.	člen
Delavski svet združenega podjetja ima pravico razveljaviti in odpraviti vsak akt kolegijskega izvršilnega organa združenega podjetja, če je ta v nasprotju z zakonitimi predpisi, statutom in splošnimi akti združenega podjetja in sklepi delavskega sveta združenega podjetja.
55.	člen
Na zahtevo delavskega sveta združenega podjetja se mora sklicati določen organ upravljanja organizacijske enote združenega podjetja v roku, ki ga določi delavski svet združenega podjetja, na katerem mora obravnavati in zavzeti svoje stališče do zadeve, ki mu jo predloži delavski svet združenega podjetja.
56.	člen
O sklepih delavskega sveta združenega podjetja, ki se nanašajo na uresničevanje poslovnih smotrov, zaradi katerih je združeno podjetje ustanovilo delovne organizacije, morajo organi teh delovnih organizacij razpravljati in poročati delavskemu svetu združenega podjetja o svojih odločitvah.
Kolegijski izvršilni organ združenega podjetja
57.	člen
Kolegijski izvršilni organ združenega podjetja je poslovni odbor,
Sestava kolegijskega izvršilnega organa
58.	člen
Poslovni odbor sestavlja po en član vsake organizacije v sestavi združenega podjetja.
Generalni direktor je po svoji funkciji član poslovnega odbora.
59.	člen
Člana poslovnega odbora iz organizacije v sestavi združenega podjetja izvoli delavski svet te organizacije.
Delavski svet združenega podjetja razglasi volitve in sestavo poslovnega odbora.
60.	člen
Člani poslovnega odbora nimajo svojih namestnikov.
61.	člen
Predsednika poslovnega odbora volijo člani odbora izmed sebe na prvi seji.
62.	člen
Poslovni odbor mora o svojem delu poročati delavskemu svetu združenega podjetja najmanj dvakrat na leto.
63.	člen
Mandatna doba. članov poslovnega odbora traja dve leti.
64.	člen
Poslovni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Poslovni odbor sklepa z večino glasov navzočih članov, razen če v posameznih vprašanjih sklene, da bo odločal s posebno večino.
65.	člen
Odločitve poslovnega odbora, ki temeljijo na določbah tega statuta, splošnih aktov združenega podjetja in na zakonitih predpisih, so obvezne za vse organizacijske enote združenega podjetja.
Pristojnosti poslovnega odbora združenega podjetja
66.	člen
Pristojnosti poslovnega odbora so zlasti naslednje:
—	vodi poslovanje združenega podjetja in koordinira dejavnosti posameznih organizacij;
—	obravnava in predlaga delavskemu svetu združenega podjetja v odločanje vse zadeve, za katere je delavski svet pristojen, oziroma organu, katerega je pooblastil delavski svet združenega podjetja;
—	obravnava in predlaga delavskemu svetu združenega podjetja načela in ukrepe, ki urejajo osnove kadrovske politike združenega podjetja;
—	skrbi in odgovarja za izvajanje sklepov delavskega sveta združenega podjetja;
—	odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti odnosov združenega dela, ki predstavljajo izvrševanje splošnih odločb in sklepov delavskega sveta združenega podjetja, zakonitih predpisov in sklepov delavskega sveta združenega podjetja;
—	imenuje in razrešuje direktorje področij strokovnih služb združenega podjetja in sekretarja združenega podjetja ter odloča o njihovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij, v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in strokovnih služb združenega podjetja;
—	imenuje in razrešuje svoje stalne in občasne strokovne komisije;
—	imenuje predstavnike združenega podjetja V zbornice, v organe upravljanja združenj in v razne druge organizacije;
—	daje soglasje, da organizacijske enote združenega podjetja lahko direktno ali preko drugega posrednika sklepajo v izjemnih primerih konkretni izvozni ali uvozni posel, če je za združeno podjetje to ugodnejše;
—	predlaga delavskemu svetu združenega podjetja ukrepe za zagotovitev kvalitete in zanesljivosti;
—	daje soglasje Zavodu za avtomatizacijo k letnemu programu storitev zunanjim poslovnim partnerjem;
—	nadzira in skrbi za tekoče objektivno obveščanje članov delovne skupnosti združenega podjetja o pomembnih zadevah o poslovanju zdru-
ženega podjetja in v njegovih organizacijskih
enotah.
Poslovni odbor ima tudi druge pristojnosti, ki izhajajo iz zakonitih predpisov, tega statuta, drugih splošnih aktov združenega podjetja in strokovnih služb združenega podjetja.
Odbori in strokovne komisije organov
upravljanja in kolegijskega izvršilnega organa
67.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko ustanovi odbore, poslovni odbor pa strokovne komisije.
68.	člen
Odbori in strokovne komisije so pomožna telesa organa, ki jih je ustanovil, če z zakonom, statutom, splošnim aktom ali sklepom organa ni drugače določeno.
69.	člen
Odbori in strokovne komisije pomagajo pri delu organom, ki jih ustanovijo, in so jim odgovorni za svoje delo.
70.	člen
Odbori in strokovne komisije so stalni in
občasni.
71.	člen
Sestava odborov in strokovnih komisij ter njihove naloge so določene v sklepu organa, ki jih ustanovi.
72.	člen
Člane odborov delavskega sveta združenega podjetja imenuje in razrešuje delavski svet združenega podjetja iz vrst članov delavskega sveta združenega podjetja in članov delovne skupnosti združenega podjetja.
Člane strokovnih komisij poslovnega odbora imenuje in razrešuje poslovni odbor izmed svojih članov in članov delovne skupnosti združenega podjetja, lahko pa tudi izmed priznanih strokovnjakov izven podjetja.
73.	člen
Način dela strokovnih komisij in odborov ureja poslovnik organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov
74.	člen
Strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov je organ organizacijskih enot združenega podjetja, ki pri avtomatski obdelavi podatkov poslujejo preko Centra za avtomatsko
obdelavo podatkov.
Strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov ima naslednje pristojnosti:
—	daje mnenje na programe razvoja avtomatske obdelave podatkov v združenem podjetju
ISKRA,
—	koordinira zahteve po avtomatski obdelavi
podatkov med organizacijami v sestavi združenega podjetja,	1
—	določa višino postavk in elemente obračuna na osnovi latnega plana stroškov Centra za avtomatsko obdelavo podatkov,
—	daje soglasje k planu stroškov Centra za avtomatsko obdelavo podatkov,
—	določa prioriteto izkoriščanja kapacitet Centra za avtomatsko obdelavo podatkov,
—	odobrava izkoriščanje viška kapacitet Iskrinega deleža v Republiškem računskem centru za zunanje komitente,
—	daje soglasje k cenam storitev Republiškega računskega centra za zunanje komitente,
—	opravlja druge zadeve iz svoje pristojnosti.
75.	člen
Direktor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov je dolžan stališča strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov predložiti organom upravljanja Centra za avtomatsko obdelavo podatkov.
76.	člen
Način dela strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov določa poslovnik strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov, ki ga sprejme strokovni odbor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov.
77.	člen
Direktor centra za avtomatsko obdelavo podatkov je član strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov po svojem položaju, ne more pa biti njegov predsednik.
Individualni izvršilni organ
78.	člen
Individualni izvršilni organ združenega podjetja je generalni direktor združenega podjetja.
Generalni direktor ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	zastopa združeno podjetje ter pooblašča posameznike za zastopanje združenega podjetja;
—	skrbi za zakonitost poslovanja združenega podjetja;
—	v imenu združenega podjetja sklepa pogodbe v okviru določil statuta in drugih splošnih aktov združenega podjetja;
—	organizira in vodi delo strokovnih služb združenega podjetja;
—	odgovarja za izvajanje sklepov poslovnega odbora;
—	izdaja organizacijske predpise združenega podjetja v smislu sklepov delavskega sveta združenega podjetja in poslovnega odbora združenega podjetja;
—	izdaja odločbe na osnovi sklepov delavskega sveta združenega podjetja in poslovnega odbora;
—	usmerja in usklajuje delo direktorjev organizacij;
—	poroča poslovnemu odboru o svojem delu ln o delu strokovnih služb združenega podjetja;
—	zasleduje izvrševanje sklepov delavskega sveta združenega podjetja in poslovnega odbora ter ustrezno ukrepa za njihovo izvrševanje;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoniti predpisi, statut in ostali splošni akti združenega podjetja ter strokovnih služb združenega podjetja.
79.	člen
Odnos gener&lnega direktorja do direktorjev organizacijskih enot je koordinativnega značaja, naredbodajalno funkcijo ima'le tedaj, kadar gre za izvajanje sklepov delavskega sveta in poslovnega odbora združenega podjetja.
80.	člen
Generalni direktor je samostojen pri delu in Je za svoje delo osebno odgovoren delavskemu
svetu združenega podjetja, poslovnemu odboru ln delovni skupnosti združenega podjetja.
81.	člen
Generalni direktor skrbi za to, da delovne organizacije, katerih ustanovitelj je združeno podjetje, s celotnim poslovanjem uresničujejo namene, zaradi katerih so bile ustanovljene, in da je njihova poslovna politika usklajena s poslovno politiko združenega podjetja. Nadalje skrbi in odgovarja za to, da se izpolnjujejo določbe pogodb o medsebojnih pravicah in dolžnostih med združenim podjetjem in temi delovnimi organizacijami. V ta namen ima pravico, da daje poslovnemu odboru ustrezne predloge z dolžnostjo, da ga obvešča o ukrepih.
82.	člen
Ce generalni direktor spozna, da neki akt ali sklep delavskega sveta združenega podjetja nasprotuje zakonitim predpisom, statutu ali drugim splošnim aktom združenega podjetja, opozori na to delavski svet zdtuženega podjetja.
Ce delavski svet združenega podjetja kljub opozorilu vztraja pri svoji odločitvi, mora generalni direktor poslati predlog skupščini občine Kranj, da tak akt zadrži. Tak akt se do odločitve pristojnih organov ne sme izvršiti.
83.	člen
Če generalni direktor spozna, da neki akt poslovnega odbora združenega podjetja nasprotuje zakonitim predpisom, statutu in splošnim aktom združenega podjetja, opozori na to ta poslovni odbor.
Ce poslovni odbor kljub temu vztraja pri odločitvi, mora generalni direktor zadevo predložiti v odločitev delavskemu svetu združenega podjetja.
Dokler ni sprejet sklep delavskega sveta združenega podjetja, se sklep, ki ga je sprejel poslovni odbor, ne more izvršiti.
84.	člen
Ce generalni direktor spozna, da neki akt ah sklep organa upravljanja ali izvršilnih organov organizacijskih enot združenega podjetja nasprotuje zakonitim predpisom, statutu ali splošnim aktom združenega podjetja, opozori na to organ, ki je tak akt ali sklep sprejel.
Ce ta organ kljub temu vztraja pri tem aktu ali sklepu, predloži generalni direktor združenega podjetja celotno zadevo s svojim stališčem v odločitev delavskemu svetu združenega podjetja.
Dokler ni sprejet sklep delavskega sveta združenega podjetja, se tak akt ali sklep ne more izvršiti.
85.	člen
Oseba, ki kandidira za delovno mesto generalnega direktorja, mora poleg izpolnjenih pogojev, predpisanih z zakonom, imeti še:
—	visoko izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri,
—	najmanj 10-letne delovne izkušnje na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu, z ustvarjenim osebnim ugledom za uspešno delo,
—	znanje najmanj enega svetovnih jezikov.
86.	člen
Generalnega direktorja imenuje delavski svet združenega podjetja na predlog razpisne komisije po opravljenem javnem razpisu.
Mesto generalnega direktorja združenega podjetja razpiše in razpis objavi razpisna komisija združenega podjetja. Razpisna komisija šteje 6 članov, ki jih delavski svet združenega podjetja imenuje izmed članov delovne skupnosti združenega podjetja.
Razpisna komisija sklepa o kandidatih za generalnega direktorja z večino glasov vseh članov.
Glasovanje na delavskem svetu združenega podjetja o imenovanju generalnega direktorja združenega podjetja je tajno.
Za generalnega direktorja je izbran tisti kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
Generalni direktor združenega podjetja je imenovan za štiri leta; ista oseba pa se po enakem postopku lahko znova imenuje.
Podrobnejša določila v postopku imenovanja generalnega direktorja združenega podjetja vsebuje poslovnik organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Razrešitev generalnega direktorja pred pretekom mandatne dobe proti njegovi volji
87.	člen
Generalnega direktorja lahko delavski svet združenega podjetja s svojim sklepom razreši še preden preteče čas, za katerega je bil imenovan:
1.	če s svojim delom huje prekrši ali večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo podjetja ali njegovo odgovornost, statut ali druge splošne akte združenega podjetja; če neutemeljeno noče izvrševati sklepov organov upravljanja združenega podjetja ali če ravna očitno njim nasprotno;
2.	če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom prizadene podjetju ali družbeni skupnosti večjo škodo ali če bi zaradi njegovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala;
3.	če zaradi neizvrševanja ali malomarnega izvrševanja dolžnosti združeno podjetje ni moglo izvrševati svojih temeljnih nalog ali je bilo njihovo izvrševanje znatno otežkočeno;
4.	v drugih primerih, ki jih določa zakon.
88.	člen
O razrešitvi generalnega direktorja združenega podjetja odloča delavski svet združenega podjetja na predlog komisije za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja. Ta komisija se imenuje na enak način kot razpisna komisija.
89.	člen
Zahtevo za razrešitev generalnega direktorja združenega podjetja lahko poda delavskemu svetu zdniženega podjetja:
—	najmanj 1/3 članov delavskega sveta združenega podjetja,
—	poslovni odbor združenega podjetja,
—	več kot polovica delavskih svetov organizacijskih enot združenega podjetja.
90.	člen
Komisija za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja združenega podjetja presodi utemeljenost zahteve in dd svoje mnenje delavskemu svetu združenega podjetja najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je bila imenovana.
Preden d d mnenje delavskemu svetu združe-
nega podjetja, je ta komisija dolžna omogočiti
generalnemu direktorju, da se Izjavi o navedbah
iz zahteve.
91.	člen
če komisija za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja meni, da je zahteva utemeljena, delavski svet združenega podjetja lahko odloči, da se generalni direktor razreši ali pa zavrne zahtevo za razrešitev.
če pa komisija meni, da zahteva za razrešitev ni utemeljena, jo delavski svet združenega podjetja zavrne.
O sklepu delavskega sveta združenega podjetja obvesti komisija za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja pismeno tistega, ki je zahteval razrešitev.
92.	člen
Generalni direktor je razrešen, če je za razrešitev glasovalo več kot polovica vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
93.	člen
Glasovanje o razrešitvi genermnega direktorja združenega podjetja je tajno.
Sporazumna razrešitev generalnega direktorja (zaupnica)
94.	člen
V	zvezi s pomembnimi poslovnimi odločitvami, ki jih predlagata generalni direktor ali poslovni odbor združenega podjetja, in zaradi presoje uspešnosti dotedanjega dela generalnega direktorja ali poslovnega odbora, lahko generalni direktor predlaga, da delavski svet glasuje o tem, ali naj še nadalje opravlja funkcijo generalnega direktorja (zaupnica).
O zaupnici odloči delavski svet združenega podjetja z večino glasov vseh članov delavskega sveta združenega podjetja. Glasovanje je tajno.
V	primeru, da večina vseh članov delavskega sveta glasuje proti temu, da generalni direktor še naprej opravlja svojo funkcijo (nezaupnica), mora generalni direktor v osmih dneh sporočiti delavskemu svetu ali odstopa s svojega položaja, ali pa bo svojo funkcijo opravljal še naprej.
Če generalni direktor kljub nezaupnici ne odstopi s svoje funkcije, se lahko začne postopek za njegovo razrešitev proti njegovi volji.
Imenovanje in razrešitev direktorjev organizacijskih enot združenega podjetja
95.	člen
Direktorja organizacijske enote združenega podjetja imenuje po opravljenem javnem razpisu delavski svet te organizacijske enote na predlog razpisne komisije za imenovanje direktorja.
Razpisna komisija ima šest članov. Tri člane imenuje delavski svet združenega podjetja, tri pa delavski svet organizacijske enote.
Razpisna komisija sklepa o kandidatih z večino glasov vseh članov.
96.	člen
Pogoji za imenovanje direktorjev organizacijskih enot združenega podjetja so določeni v statutih in splošnih pravilih teh organizacijskih enot.
97.	člen
Delavski svet združenega podjetja daje so-
Zavoda za avtomatizacijo in Centra za avtomatsko obdelavo podatkov.
98.	člen
V	primeru razrešitve direktorja organizacijske enote združenega podjetja proti njegovi volji odloča delavski svet organizacijske enote na predlog komisije za presojo zahteve za razrešitev direktorja, katera se imenuje na enak način kot razpisna komisija.
Za delo te komisije veljajo smiselne določbe, ki urejajo delo komisije za presojo zahteve za razrešitev generalnega direktorja združenega podjetja.
99.	člen
Mandatna doba direktorjev organizacijskih enot je štiri leta.
100.	člen
Natančnejša določila o imenovanju in razrešitvi direktorjev organizacijskih enot združenega podjetja vsebujejo statuti in splošni akti organizacijskih enot združenega podjetja.
Vodilna delovna mesta v združenem podjetju
101.	člen
V	združenem podjetju so vodilna delovna tnesta:
—	generalni direktor
—	direktorji organizacij v sestavi združenega podjetja
—	direktorji samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb
—	direktorji področij strokovnih služb združenega podjetja in sekretar združenega podjetja.
102.	člen
Pogoji za imenovanje direktorjev področij strokovnih služb združenega podjetja in sekretarja združenega podjetja so vsebovani v splošnih pravilih o organizaciji dela in upravljanja strokovnih služb združenega podjetja.
Odgovornost v združenem podjetju
103.	člen
V	združenem podjetju so vsi člani delovne skupnosti osebno odgovorni za svoje delo. Obseg odgovornosti je odvisen od funkcije, ki jo posamezniki opravljajo v celotni strukturi samoupravnega sistema in od obsega delovnih dolžnosti.
104.	člen
Organizacija dela v združenem podjetju mora biti urejena tako, da je možno zoper vsakogar uveljaviti odgovornost.
105.	člen
Za uspešno poslovanje združenega podjetja in vseh njegovih organizacijskih enot so predvsem odgovorni:
—	delavski svet združenega podjetja in delavski sveti njegovih organizacijskih enot;
—	kolegijski in individualni izvršilni organi združenega podjetja in njegovih organizacijskih enot;
—	vodilni delavci združenega podjetja in njegovih organizacijskih enot.
106.	člen
Član organov upravljanja in izvršilnega organa združenega podjetja je zlasti dolžan:
—	da redno prihaja na seje organov, katerih član je,
—	da vestno proučuje materiale, o katerih se na sejah razpravlja,
—	da s svojim vedenjem na seji ne moti reda,
—	da v teku seje ne žali drugega člana ali kakega delavca delovne skupnosti združenega podjetja,
—	da se na seji zavzema za zakonito rešitev vprašanja, ki se obravnava,
—	da med člane delovne skupnosti združenega podjetja ne razširja nepravilne in neresnične vesti o vprašanjih iz poslovanja združenega podjetja,
—	da izvršuje sklepe ali odločbe organov, katerih član je,
—	da ne poskuša s pomočjo neresničnih in demagoških izjav pridobiti ali povečati popularnost pri članih organov upravljanja in Članih delovne skupnosti združenega podjetja,
—	da ne zlorablja in da vestno opravlja funkcijo člana v organu, katerega Član je, in ne prizadene škode podjetju ali delu podjetja,
—	da pri sprejemanju sklepov upošteva interes združenega podjetja in posameznih enot združenega podjetja,
—	da čuva poslovno tajnost,
—	da objektivno obvešča člane delovne skupnosti združenega podjetja v enoti, v kateri je izvoljen, o delu združenega podjetja.
107.	člen
Odgovornost za delo in odločitve poslovnega odbora združenega podjetja je kolektivna in osebna, zlasti pa:
—	za uspešno poslovanje združenega podjetja,
—	za izvajanje sklepov delavskega sveta združenega podjetja,
—	za uspešno koordinirano poslovanje posameznih dejavnosti združenega podjetja,
—	za strokovno pripravo predlogov, načel in ukrepov delavskemu svetu združenega podjetja,
—	za oblikovanje poslovne politike združenega podjetja,
—	za pravočasno pripravo načrtov in programov razvoja združenega podjetja,
—	za skrbno in objektivno proučitev gradiva in odločanje v zadevah, ki so mu dane v pristojnost,
—	za sprejem ukrepov, ki zagotavljajo tekoče objektivno obveščenost članov delovne skupnosti in javnosti o tekočem dogajanju v združenem podjetju,
—	za zavzemanje svojih stališč do vseh problemov, katere poslovnemu odboru predložijo organizacijske enote združenega podjetja ali drugi organi v podjetju,
—	da ne prekoračijo svojih pristojnosti, ki jim jih delegira delavski svet združenega podjetja, ta statut in ostali splošni akti združenega podjetja,
—	za spremljanje izvajanja sklepov poslovnega odbora.
Predsednik poslovnega odbora je poleg tega še odgovoren za organizacijo dela poslovnega odbora in za poročanje o delu poslovnega odbora delavskemu svetu združenega podjetja.
103. fl m
Predsednik delavskega sveta združenega podjetja je zlasti odgovoren:
—	da pravočasno sk icuje seje delavskega sveta in zagotovi ustrezn ) pripravo gradiva,
—	da vodi sejo delavskega sveta v skladu s poslovnikom organov upravljanja in izvršilnih organov,
—	da usmerja razpravo na delavskem svetu in pri tem zahteva objektiven in konstruktiven način razprave,
—	da formulira predloge sklepov delavskega sveta,
—	da organizira delo delavskega sveta tako, da bo delavski svet imel možnost razpravljati o vseh temeljnih vprašanjih poslovne politike združenega podjetja in o zadevdh, ki sodijo v njegovo pristojnost,
—	da predloži na dnevni red zasedanja delavskega sveta določene zadeve, za katere mehi, da mora o njih razpravljati delavski svet.
Iste dolžnosti ima tudi namestnik predsednika delavskega sveta združenega podjetja v primerih, ko nadomešča predsednika delavskega sveta.
109.	člen
Generalni diroktor združenega podjetja je zlasti odgovoren:
—	za izvrševanje sklopov delavskega sveta združenega podjetja in poslovnega odbora,
—	za zakonitost poslovanja v združenem podjetju,
—	za organizacijo dela in uspešno poslovanje strokovnih služb združenega podjetja,
—	za izdajanje organizacijskih predpisov združenega podjetja na osnovi sklepov delavskega sveta združenega podjetja in poslovnega odbora,
—	za ustrezen kadrovski sestav strokovnih služb združenega podjetja,
—	da predlaga temelje poslovne politike, strategijo in načrt kratkoročnega in perspektivnega razvoja združenega podjetja,
—	da tekoče spremlja in analizira poslovanje organizacijskih enot združenega podjetjn in o tem poroča poslovnemu odboru in delavskemu svetu združenega podjetja ter pravočasno predlaga ustrezne ukrepe,
—	za pripravo gradiva za zasedanja delavskega sveta in poslovnega odbora združenega podjetja,
—	da posreduje predloge organizacijskih enot združenega podjetja organom upravljanja in poslovnemu odboru združenega podjetja ter druž-beno-političnim organizacijam združenega podjetja.
Odgovornost direktorjev področij strokovnih služb in sekretarja združenega podjetja
110.	člen
Direktorji področij in sekretar združenega podjetja so zlasti odgovorni:
—	za strokovno pripravo gradiva za organe upravljanja in poslovni odbor združenega podjetja,
—	za pravočasno obveščanje generalnega direktorja združenega podjetja o pomembnih za-
devah, ki se nanašajo na poslovanje združenega podjetja,
—	za strokovno pomoč organizacijskim enotam, kadar to pomoč zahtevajo,
—	za koordinacijo zadev ustreznih dejavnosti, ki imajo skupni pomen za združeno podjetje, če se za to pokaže potreba,
—	za izvajanje nalog, ki jih dobijo od generalnega direktorja združenega podjetja,
—	za ostale naloge, ki so jim dane s tem statutom in drugimi akti strokovnih služb združenega podjetja.
Ukrepi in postopek proti članom organov upravljanja in kolegijskega izvršilnega organa
111.	člen
Ukrepi proti članom organov uprav!j. ,'a in poslovnega odbora so:
1.	opomin
2.	javni opomin
3.	predlog za uvedbo postopka za odpoklic iz organa.
112.	člen
Predlog za uvedbo postopka proti članom delavskega sveta združenega podjetja fSliko poda:
—	predsednik delavskega sveta združenega podjetja,
—	delavski svet združenega podjetja z večino glasov navzočih članov,
—	delavski svet organizacijske enote, iz katere je član delavskega sveta združenega podjetja, z večino glasov navzočih članov.
113.	člen
Predlog za uvedbo postopka proti članom poslovnega odbora lahko poda:
—	predsednik poslovnega odbora,
—	poslovni odbor, katerega član je, z večino glasov navzočih članov,
—	delavski svet združenega podjetja z večine glasov navzočih članov.
114.	člen
Pripravljalni postopek proti članom delavskega sveta združenega podjetja in poslovnega odbora izvede ustrezni odbor delavskega sveta združenega podjetja.
115.	člen
Ukrepe proti Članom delavskega sveta in kolegijskih izvršilnih organov izreka delavski svet združenega podjetja z večino glasov navzočih članov.
Razrešitev predsednika delavskega sveta združenega podjetja
116.	člen
Predsednika delavskega sveta združenega podjetja lahko iz utemeljenih razlogov razreši delavski svet združenega podjetja na predlog:
—	večine navzočih članov delavskega sveta združenega podjetja.
Predsednik delavskega sveta združenega podjetja je razrešen, če je za razrešitev glasovalo več kot polovica navzočih članov delavskega sveta združenega podjetja. Po razrešitvi se izvoli novega predsednika delavskega sveta združenega podjetja.
Ista določila se uporabljajo za razrešitev na-	Odgovornost organov upravljanja In Izvršilnih
mestnika predsednika delavskega sveta združe- organov organizacijskih enot nega podjetja.	123. člen
Razrešitev kolegijskega izvršilnega organa združenega podjetja
117.	člen
Predlog za razrešitev celotnega poslovnega odbora lahko poda iz utemeljenih razlogov delavskemu svetu združenega podjetja večina vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
Poslovni odbor je razrešen, če je za njegovo razrešitev glasovala večina vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
118.	člen
Če je razrešen celotni poslovni odbor združenega podjetja, je podana hkrati tudi nezaupnica generalnemu direktorju združenega podjetja. Kolikor ne pride do razrešitve generalnega direktorja na njegovo zahtevo ali sporazumno, lahko začne delavski svet združenega podjetja po členu 87. postopek za razrešitev generalnega direktorja.
119.	člen
Ob razrešitvi članov poslovnega odbora delavski svet tudi odloči o eventualni uvedbi postopka o disciplinski in materialni odgovornosti.
Postopek o ugotovitvi disciplinske in materialne odgovornosti članov poslovnega odbora ureja poslovnik organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja.
Odpoklic
120.	člen
Vsaka volilna enota ima pravico odpoklicati člane delavskega sveta in poslovnega odbora združenega podjetja iz svoje volilne enote.
O tem začne postopek in odloči delavski svet te volilne enote. Takoj po odpoklicu mora volilna enota izvesti volitve novega člana v delavski svet ali poslovni odbor združenega podjetja.
Odpoklicani član ne more dve mandatni dobi zaporedoma ponovno kandidirati v organ, iz katerega je bil odpoklican.
Ukrepi in postopek proti generalnemu direktorju
121. člen
Generalni direktor je lahko proti svoji volji razrešen po 87. členu tega statuta.
Istočasno, ko delavski svet združenega podjetja odloči o razrešitvi generalnega direktorja, lahko odloči tudi o uvedbi postopka za disciplinsko in materialno odgovornost.
Ukrepi in postopek proti direktorjem področij in sekretarju združenega podjetja
122. člen
Generalni direktor združenega podjetja ima pravico zahtevati proti direktorjem področij in sekretarju združenega podjetja zaradi kršitve delovne dolžnosti, uvedbo disciplinskega postopka in njihovo razrešitev v skladu z zakonitimi predpisi in splošnimi akti strokovnih služb združenega podjetja.
Odgovornost organov upravljanja in izvršilnih organov organizacijskih enot združenega podjetja so organizacijske enote združenega podjetja dolžne urediti s svojimi statuti in splošnimi akti.
Ukrepi in postopek proti direktorjem organizacijskih enot združenega podjetja
124.	člen
Direktorji organizacijskih enot združenega podjetja so za izvajanje sklepov delavskega sveta in poslovnega odbora združenega podjetja odgovorni tudi delavskemu svetu združenega podjetja.
125.	člen
Ukrep proti direktorju organizacijske enote zaradi neizvajanja sklepov delavskega sveta in poslovnega odbora združenega podjetja je
predlog za uvedbo postopka za razrešitev.
126.	člen
Predlog za uvedbo ukrepa iz čl. 125 lahko poda:
—	delavski svet organizacijske enote, kjer je direktor
—	poslovni odbor združenega podjetja
—	delavski svet združenega podjetja
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina
navzočih članov organa iz prejšnjega odstavka.
127.	člen
Pripravljalni postopek proti direktorju organizacijske enote združenega podjetja izvede ustrezni odbor delavskega sveta združenega podjetja.
128.	člen
Ukrep iz člena 125 proti direktorju organizacijske enote združenega podjetja izreče delavski svet združenega podjetja z večino glasov vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
vs.
Notranja razmerja v ZP
Ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka
129.	člen
Delovni ljudje v združenem podjetju pridobivajo dohodek in razpolagajo z njim kot z rezultatom svojega in družbenega dela. V svojem in skupnem interesu delijo delovni ljudje dohodek po načelu delitve po delu in solidarnosti, v skladu s tem statutom, drugimi splošnimi akti, Z zakonitimi predpisi in samoupravnimi dogovori.
Celotni dohodek organizacijske enote združenega podjetja ta ustvari s svojim poslovanjem.
Celotni dohodek združenega podjetta je seštevek celotnega dohodka vseh organizacijskih enot združenega podjetja.
Dohodek ugotavlja organizacijska enota združenega podjetja tako, da odbije od celotnega dohodka materialne stroške poslovanja in amortizacijo.
Dohodek združenega podjetja je seštevek dohodka vseh organizacijskih enot združenega podjetja.
130.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja razporejajo doseženi dohodek na del, namenjen za razširitev materialne osnove poslovanja, za rezervni sklad in za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi.
Delavski svet združenega podjetja sprejema osnovna izhodišča za politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov organizacijskih enot združenega podjetja z letnim gospodarskim planom, z drugimi splošnimi akti združenega podjetja in s samoupravnimi sporazumi. Organizacijske enote združenega podjetja določajo osnove in merila za politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov s svojimi statuti in splošnimi akti v skladu z letnim gospodarskim planom združenega podjetja, drugimi splošnimi akti združenega podjetja, samoupravnimi dogovori in zakonitimi predpisi.
Pri delitvi osebnih dohodkov na posameznega delavca je treba upoštevati tudi minulo delo delavca, vloženo v delo in poslovanje organizacijske enote, v kateri je delal.
131.	člen
Pri odločanju in delitvi dohodka delovnim ljudem v organizacijskih enotah združenega podjetja so vodilo njihovi trajni, posamični in skupni interesi ter potrebe po nenehnem razširjanju materialnih osnov združenega dela, zaradi česar morajo upoštevati zlasti naslednja osnovna izhodišča:
1.	zagotoviti plačilo anuitet in ostalih obveznosti organizacij:
2.	zagotoviti vlaganje sredstev v razširjanje materialne osnove za nadaljnji gospodarski razvoj organizacij;
3.	zagotoviti sredstva za razvoj in dvig družbenega standarda zaposlenih.
Dobro gospodarjenje
132.	člen
Vsaka organizacijska enota združenega podjetja mora smotrno uporabljati družbena sredstva, da doseže kar največji poslovni učinek za sebe, za združeno podjetje in družbeno skupnost.
Organizacijska enota združenega podjetja ne posluje v smislu prejšnjega odstavka, če za odplačilo dospelih anuitet porabi ves ostanek dohodka in več kot 50 % obračunane amortizacije po zakonitih predpisih.
Prav tako pa organizacijska enota ne posluje v smislu prvega odstavka tega člena, če uporabi za izplačilo osebnih dohodkov več kot 90 % dohodka, ali če zmanjša vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja.
Ukrepi v primeru slabega gospodarjenja
133.	člen
Ce poslovni odbor združenega podjetja na temelju poročila generalnega direktorja ali druge zainteresirane organizacijske enote združenega podjetja ugotovi, da neka organizacijska enota gospodari v nasprotju s čl. 132 tega statuta ali če obstaja nevarnost izgube po določilih čl. 134
tega statuta, lahko predlaga delavskemu svetu združenega podjetja naslednje ukrepe:
1.	izdelavo sanacijskega programa;
2.	uvedbo začasne uprave;
3.	sprejemanje sklepov o novih investicijah, tako za osnovna, kot za sredstva sklada skupne porabe le v soglasju z delavskim svetom združenega podjetja, o čemer se obvesti pristojno podružnico SDK.
Ugotavljanje In pokrivanje izgube
Izguba
134.	člen
Organizacijska enota združenega podjetja posluje z izgubo, če se ugotovi v posameznem obračunskem obdobju, da je dosegla tak poslovni rezultat, ki ga je po zakonitih predpisih smatrati kot izgubo.
Ukrepi v primeru izgube
135.	člen
Ce je posamezna organizacijska enota v posameznem obračunskem obdobju poslovala z izgubo, mora delavski svet te enote takoj sprejeti enega izmed navedenih ukrepov:
1.	program sanacije te organizacije;
2.	redno likvidacijo;
3.	predlog za uvedbo stečajnega postopka.
Navedeni trije ukrepi se sprejmejo v soglasju
z delavskim svetom združenega podjetja.
V primeru sanacije lahko uvede delavski svet združenega podjetja v tej organizacijski enoti začasno upravo.
136.	člen
Organizacijska enota združenega podjetja si v primeru izgube lahko pridobi sredstva za pokrivanje izgube iz rezervnega sklada združenega • podjetja ali iz druge organizacijske enote v združenem podjetju.
Sredstva iz rezervnega sklada združenega podjetja se dajo kot sanacijski kredit.
Skladi
137.	člen
Združeno podjetje ima;
—	rezervni sklad
—	znanstveno-raziskovalni sklad
—	sklad za kadre.
Rezervni sklad
138.	člen
Osnove za formiranje rezervnega sklada združenega podjetja so za vse organizacije v sestavi združenega podjetja po četrtinah naslednje:
a)	vse organizacije v sestavi združenega podjetja v enakih deležih;
b)	poprečno angažirana sredstva v preteklem letu;
c)	znesek izplačanih bruto osebnih dohodkov v preteklem letu;
č) neto dohodek dosežen v preteklem letu.
139.	člen
Višina sredstev rezervnega sklada združenega oodjetja se določi za vsako leto z letnim gospodarskim planom združenega podjetja, ki mora biti vsklajen s srednjeročnim planom združenega podjetja.
Znanstveno-razlskovalnf sklad
140.	člen
Znanstvenoraziskovalni sklad se uporablja za financiranje:
—	splošno-tehnične dejavnosti (dejavnost I) in za
—	skupna raziskovalna dela (dejavnost II).
141.	člen
Osnove za formiranje sklada so:
1.	Splošno-tehnična dejavnost (dejavnost 1):
—	30 % sredstev po enakih delih vse organizacije v sestavi združenega podjetja;
—	70 % na osnovi poprečne realizacije dohodka v predzadnjih treh letih vse organizacije v sestati združenega podjetja.
2.	Skupna raziskovalna dela (dejavnost II):
—	celotni dohodek organizacij v sestavi združenega podjetja po realizaciji v preteklem letu.
142.	člen
Višina sredstev znanstveno-raziskovalnega sklada se določi vsako leto z letnim gospodarskim planom združenega podjetja, ki mora biti vsklajcn s srednjeročnim planom združenega podjetja.
Sredstva, ki jih vlagajo organizacije v sestavi združenega podjetja v znanstveno-raziskovalni sklad za skupna raziskovalna dela (dejavnost II), se dajejo kot kredit.
Način kreditiranja sprejema poslovni odbor združenega podjetja.
Sklad za kadre
143.	člen
Sklad za kadre se uporablja:
1.	za pripravo programov in organizacije izrednega šolanja že zaposlenih delavcev (razen redne šolnine);
2.	za pripravo programov in organizacijo funkcionalnega izobraževanja, če funkcionalno izobraževanje zadeva večino organizacij v sestavi združenega podjetja (razen redne stroške tečajev in seminarjev);
j. za mentorstvo na šolah, v katerih ima združeno podjetje in njegove organizacijske enote svoie študente in dijake;
4.	za razpis in objave štipendij in drugih izobraževalnih akcij;
5.	dotacije Klubu štipendistov za njegovo dejavnost;
6.	za propagandne akcije in popularizacijo združenega podjetja in niegovih organizacijskih enot na izobraževalnih ustanovah;
7	za financiranje sistemov zasledovanja kadrovskih pojavov v organizacijskih enotah združenega podjetja in združenem podjetju;
S.	za druge naloge področja kadrovske dejav nosti, katere odredi poslovni odbor.
Osnova za formiranje sklada za kadre
144.	člen
Osnova za formiranje sklada za kadre za vsr organizacije v sestavi združenega podjetja in Center za avtomatsko obdelavo podatkov so izplačani bruto osebni dohodki v preteklem letu.
145.	člen
Višina sredstev sklada za kadre se določi vsako leto z gospodarskim planom združenega podjetja, ki mora biti vsklajen s srednjeročnim planom združenega podjetja.
Skupni skladi
146.	člen
Pri združenem podjetju se lahko formirajo poslovni in ostali skladi na osnovi pogodb med združenim podjetjem in organizacijskimi enotami združenega podjetja.
Način vlaganja in razpolaganja s temi skladi pri združenem podjetju se določi s pogodbami med združenim podjetjem in organizacijskimi enotami združenega podjetja.
Interna banka
147.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko ustanovi pri združenem podjetju interno banko. Hkrati s sklepom sprejme tudi njena pravila.
Posojilo
148.	člen
Delavski svet združenega podjetja lahko razpiše posojilo v skladu z zakonitimi predpisi.
Amortizacija
149.	člen
Sredstva amortizacije formirajo in koristijo organizacijske enote po zakonitih in internih predpisih.
Kreditni posli
150.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja najemajo kredite za investicije v skladu s členom 50 tega statuta.
Organizacijske enote združenega podjetja lahko ostale kredite najemajo samostojno.
V primeru, da dajalec kredita zahteva poroštvo združenega podjetja za investicijske kredite ali ostale kredite, lahko delavski svet združenega podjetja izda poroštvo le do 1/4 višine razpoložljivih sredstev rezervnega sklada združenega podjetja. Letna obveznost za najete kredite ne sme presegati letnega priliva v rezervni sklad.
S soglasjem delavskih svetov vseh organizacijskih enot združenega podjetja — pravnih oseb, pa delavski svet združenega podjetja lahko da poroštvo za celotno višino.
Vzdrževanje, zavarovanje in promet s sredstvi
151.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja same skrbijo za zavarovanje, varnost, pravilno uporabo in vzdrževanje sredstev, s katerimi razpolagajo, po načelu dobrega gospodarjenja.
Organizacijske enote združenega podjetja — pravne osebe same odločajo o prometu s premičnimi in nepremičnimi osnovnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, sklepajo ustrezne pogodbe in predlagajo glede nepremičnin vpis v zemljiško knjigo, pri čemer morajo imeti pri prometu z nepremičninami soglasje delavskega sveta združenega podjetja.
Organizacijske enote združenega podjetja brez statusa pravne osebe, opravljajo promet iz prejš-
njega odstavka na osnovi sklepov delavskega sveta združenega podjetja.
Pri prodaji osnovnih sredstev imajo organizacijske enote združenega podjetja predkupno pravico pod enakimi pogoji.
Tehnična dokumentacija
152.	člen
Glede prometa s tehnično dokumentacijo analogno veljajo člen 153 in splošni predpisi.
Pri odločanju o odtujitvi tehnične dokumentacije iz združenega podjetja mora organizacijska enota upoštevati določila splošnih aktov c varovanju poslovne tajnosti.
Pravice industrijske lastnine
153.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja — pravne osebe, same odločajo o prometu s pravicami industrijske lastnine (patenti, licence, znamke, vzorci, modeli, tehnična dokumentacija, tehnološki postopki, konstrukcijska in upravljalna tajnost) in sklepajo ustrezne pogodbe ob upoštevanju zakonitih in internih predpisov o poslovni tajnosti.
Pri prodaji sredstev industrijske lastnine so organizacijske enote združenega podjetja dolžne takšno prodajo najprej ponuditi organizacijskim enotam v združenem podjetju.
Kadar gre za prodajo sredstev industrijske lastnine v tujino, sklepa pogodbe organizacijska enota združenega podjetja — pravna oseba v soglasju z delavskim svetom združenega podjetja; če pa gre za nakup sredstev industrijske lastnine v tujini, pa organizacijska enota združenega podjetja o tem pred nakupom obvesti delavski svet združenega podjetja.
Poslovni odnosi v združenem podjetju
Poslovni promet
154.	člen
Poslovni promet v združenem podjetju se opravlja na osnovi medsebojnih pogodb, ob upoštevanju načela največjih ugodnosti.
Notranje poslovanje z devizami
155.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja, ki z izvozom izdelkov in storitev ustvarjajo presežek deviznih sredstev, so dolžne najprej po zakonitih in poslovno-ckonomskih pogojih in ob upoštevanju načel največjih ugodnosti, ponuditi odkup deviz organizacijskim enotam združenega podjetja in združenemu podjetju.
Kolikor ne pride do realizacije odkupa znotraj združenega podjetja, organizacijske enote ta sredstva v skladu z zakonitimi predpisi tudi lahko odprodajo zunaj združenega podjetja.
Poslovna razmerja med organizacijskimi enotami združenega podjetja in Iskra-Commerce, Zavodom za avtomatizacijo. Centrom za avtomatsko obdelavo podatkov in Počitniško skupnostjo
156.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja same odločajo ali in v kakšnem obsegu se bodo posluževale storjtev Zavoda za avtomatizacijo, Iskra-Commerce, Centra za avtomatsko obdelavo
podatkov in Počitniške skupnosti, v kolikor ta statut ne določa drugače.
157.	člen
Za potrebe organizacijskih enot združenega podjetja se splošno-tehnična dejavnost (dejavnost I) opravlja v Zavodu za avtomatizacijo, skupna raziskovalna dela (dejavnost II) pa praviloma opravlja Zavod za avtomatizacijo.
Zavod za avtomatizacijo nudi svoje storitve prvenstveno organizacijskim enotam združenega podjetja. Proste kapacitete lahko Zavod za avtomatizacijo nudi tudi zunanjim poslovnim partnerjem po predhodnem soglasju poslovnega odbora združenega podjetja.
158.	člen
Organizacijske enote Združenega podjetja opravljajo izvozno in uvozno dejavnost s tujino pieko Iskra-Commerce. V sporazumu z Iskra-Commerce lahko nek konkretni uvozni ali izvozni posel opravi organizacijska enota združenega podjetja mimo Iskra-Commerce, če je to za združeno podjetje ugodneje. V kolikor ne pride med strankama do sporazuma, odloči o sporu poslovni odbor združenega podjetja.
Financiranje marketing dejavnosti in osvajanja tujih tržišč
159.	člen
Osnove za zbiranje sredstev za marketing dejavnost so:
—	realizacija v preteklem letu,
—	realizacija storitev v preteklem letu.
160.	člen
Osnove za zbiranje sredstev za osvajanje tujih tržišč so po tretjinah naslednje:
—	po enakih delih
—	razmerje do realiziranega dohodka v preteklem letu
—	razmerje do realiziranega izvoza v preteklem letu.
161.	člen
Višina sredstev, ki jih morajo prispevati organizacije v sestavi združenega podjetja za financiranje marketing dejavnosti in osvajanje tujih tržišč, se določi z letnim gospodarskim planom združenega podjetja.
Sredstva sc zbirajo pri združenem podjetju.
Financiranje Strokovnih služb združenega pod-
jetja
162.	člen
Osnove za pokrivanje stroškov strokovnih služb so za organizacije v sestavi združenega podjetja in Center za avtomatsko obdelavo podatkov po četrtinah naslednje:
—	po enakih delih
—	poprečna angažirana poslovna sredstva v preteklem letu
—	znesek izplačanih bruto osebnih dohodkov v preteklem letu
—	neto dohodek dosežen v preteklem letu.
Višina sredstev, ki jih morajo prispevati organizacije v sestavi združenega podjetja in Center za avtomatsko obdelavo podatkov za financiranje strokovnih služb združenega podjetja se do-
ločijo vsako leto z letnim gospodarskim planom združenega podjetja.
Plačevanje sredstev za sklade združenega podjetja in prispevkov za financiranje marketing dejavnosti, osvajanje tujih tržišč in za strokovne službe združenega podjetja
163.	člen
Plačevanje v sklade združenega podjetja in plačevanje prispevkov za financiranje marketing dejavnosti, osvajanja tujih tržišč in strokovnih služb združenega podjetja je obvezno za vse organizacijske enote združenega podjetja tako kot je to določeno s tem statutom.
Sklep o obveznem načinu plačevanja v sklade združenega podjetja in prispevkov (dinamika plačevanja, roki zapadlosti) sprejme poslovni odbor združenega podjetja.
Kolikor posamezna organizacijska enota združenega podjetja ne poravna svojih obveznosti iz naslova prispevkov ali jih ne poravna pravilno, plača zamudne obresti, katerih višina je določena v letnem gospodarskem planu združenega podjetja in ostale stroške, ki nastanejo zaradi neporavnave ali nepravilne poravnave.
\
Urejevanje poslovnih odnosov
164.	člen
Poslovni odnosi med organizacijskimi enotami združenega podjetja ter med organizacijskimi enotami in združenim podjetjem se urejajo s pogodbami, v kolikor ni s tem statutom ali splošnimi akti združenega podjetja drugače določeno.
Planiranje
165.	člen
S planiranjem se konkretizira poslovna politika združenega podjetja, usklajujejo medsebojni interesi in razmerja znotraj združenega podjetja in odnosi do zunanjih poslovnih udeležencev in družbeno-političnih skupnosti.
Letne gospodarske plane in srednjeročne plane sprejema delavski svet združenega podjetja z večino vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
166.	člen
Srednjeročni plan razvoja združenega podjetja pomeni konkretizacijo poslovne politike združenega podjetja na osnovi ciljev in obsega obdobje petih let ter je razčlenjen po obdobjih 1 leta s stalnim premikom za eno leto.
167.	člen
Letni gospodarski plan združenega podjetja obsega obdobje enega leta in mora biti usklajen s srednjeročnim planom razvoja združenega podjetja.
168.	člen
Delavski svet združenega podjetja sprejme vsako leto do 30. 9. — osnovna izhodišča za letni gospodarski plan združenega podjetja za naslednje leto.
Na osnovi teh izhodišč sestavijo organizacijske enote združenega podjetja svoje letne gospodarske plane do 31. 12. za naslednje leto.
Strokovne službe združenega podjetja sestavijo do 31. januarja letni gospodarski plan
združenega podjetja za tekoče leto in to na osnovi sprejetih gospodarskih planov organizacijskih enot združenega podjetja, ki pa morajo biti sprejeti v skladu z osnovnimi izhodišči po prvem odstavku tega člena.
169.	člen
Natančnejšo metodologijo enotnih kazalnikov za sestavljanje planov organizacijskih enot in združenega podjetja določa poslovni odbor s posebnim aktom.
Obveščanje
170.	člen
Poslovni odbor je dolžan, da tekoče spremlja izvajanje tako srednjeročnih kot letnih gospodarskih planov podjetja, poroča o doseženih rezultatih delavskemu svetu združenega podjetja ter v primerih neizpolnjevanja predlaga ustrezne ukrepe. Poslovni odbor je dolžan preko glasila združenega podjetja obveščati člane delovne skupnosti o izpolnjevanju srednjeročnega plana in letnega plana združenega podjetja.
Organi upravljanja v organizacijskih enotah združenega podjetja imajo prav tako dolžnost tekoče obveščati člane svoje delovne skupnosti o izpolnjevanju svojih srednjeročnih in letnih planov.
Pospeševanje izumov in tehničnih izboljšav
171.	člen
Združeno podjetje in njegove organizacijske enote skrbijo za razvoj in pospeševanje izumiteljske in novatorske dejavnosti. Zagotavljajo materialne osnove za razvoj teh dejavnosti in na ustrezen način stimulirajo delavce za čim večjo prizadevnost na področju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov.
Za delovanje komisije za izume in tehnične izboljšave delavskega sveta združenega podjetja sc lahko črpajo sredstva iz znanstveno-raziskoval-nega sklada — dejavnost I.
Postopek za ugotavljanje in priznanje izumov in tehničnih izboljšav, določanje višine odškodnine oziroma nagrade, določanje medsebojnih pravic in obveznosti organizacijskih enot in avtorjev določa pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah organizacijske enote, katerega sprejme delavski svet organizacijske enote v skladu s temeljnim pravilnikom o izumih in tehničnih izboljšavah združenega podjetja.
Reševanje sporov
172.	člen
Spore v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb med organizacijskimi enotami združenega podjetja in med organizacijskimi enotami združenega podjetja in združenim podjetjem ter spore iz poslovnih razmerij med njimi rešuje notranja arbitraža združenega podjetja.
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika.
Člane arbitraže za združeno podjetje imenuje delavski svet združenega podjetja. Za posamezni primer določi arbitre predsednik delavskega sveta združenega podjetja izmed arbitrov, ki jih je imenoval delavski svet združenega podjetja.
Za odločanje o sporih med organizacijskimi enotami združenega podjetja sestavljajo arbitražo po 2 člana, ki ju imenuje delavski svet združenega podjetja in po 2 člana, ki ju imenujeta delavska sveta organizacijskih enot, med katerima je nastal spor.
Za odločanje o sporih med združenim podjetjem in organizacijskimi enotami združenega podjetja sestavljajo arbitražo 3 člani, ki jih imenuje delavski svet združenega podjetja, in 3 člani, ki jih imenuje delavski svet organizacijske enote, ki je z združenim podjetjem v sporu.
Predsednika arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani kot sedmega člana. Ce se o predsedniku stranki v sporu ne moreta sporazumeti, ga imenuje predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
Za predsednika notranje arbitraže je lahko imenovana tudi oseba, ki ni član delovne skupnosti združenega podjetja.
Odločitev arbitraže je dokončna ter ima moč izvršilnega naslova.
Postopek pred arbitražo ureja poseben splošen akt, ki ga sprejme delavski svet združenega podjetja.
VII.
Statusne spremembe
Ustanavljanje novih delovnih organizacij in združevanje sredstev
173.	člen
Združeno podjetje lahko samo ali z drugimi pravnimi ah fizičnimi osebami ustanovi podjetje doma ali v tujini v skladu z zakonitimi predpisi.
Združeno podjetje lahko v skladu z zakonitimi predpisi združuje sredstva z drugimi delovnimi organizacijami.
Sklep o tem sprejme delavski svet združenega podjetja v skladu s tem statutom.
174.	člen
Organizacije v sestavi združenega podjetja lahko same ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ustanovijo podjetje doma ali v tujini v skladu z zakonitimi predpisi.
Organizacije v sestavi združenega podjetja lahko v skladu z zakonitimi predpisi združujejo sredstva z drugimi organizacijami v sestavi združenega podjetja in z drugimi delovnimi organizacijami v sestavi združenega podjetja.
Odločitve iz prvega in diugcga odstavka tega člena sprejme delavski svet organizacije v sestavi združenega podjetja. Pred odločitvijo mora imeti soglasje poslovnega odbora združenega podjetja.
Če so vložena sredstva v eni izmed organizacij v sestavu združenega podjetja, ali pa je organizacija v sestavu združenega podjetja vlagatelj, mora biti z ustrezno pogodbo podana odgovornost le za obveznosti, ki izvirajo iz skupnega poslovanja enote, v katero so ta sredstva vložena. Omejitev odgovornosti mora biti vpisana v pristojni register.
175.	člen
Položaj organizacije v sestavi združenega podjetja lahko dobi:
a)	drugo podjetje ali njegov del, ki se pripoji k združenemu podjetju;
b)	organizacijska enota v združenem podjetju ah njen del, ki do sedaj nista imela takega položaja.
176.	člen
Položaj organizacije v sestavi združenega podjetja iz prejšnjega člena lahko dobi le enota, ki ima:
1.	pogoje po ustreznih zakonitih predpisih,
2.	ekonomsko tehnično utemeljenost, ki je obdelana v posebnem elaboratu.
177.	člen
Postopek za ustanavljanje organizacij v sestavi združenega podjetja se izvede v skladu z zakonitimi predpisi.
178.	člen
Spremembe organizacijsko-statusne pogodbe med združenim podjetjem in organizacijami v sestavi združenega podjetja, ki se nanašajo na spremembo statusa organizacije -v sestavi združenega podjetja, pri čemer je razumeti tudi odstop od pogodbe ah njeno razvezo ter izstop iz združenega podjetja, se opravi po naslednjem postopku:
1.	organizacija v sestavi združenega podjetja poda predlog delavskemu svetu združenega podjetja;
2.	odločitev delavskega sveta združenega podjetja;
3.	če se organizacija v sestavi združenega podjetja ne strinja z odločitvijo delavskega sveta združenega podjetja, mora obvezno zahtevati posredovanje mešane arbitraže v smislu čl. 87 Temeljnega zakona o podjetjih;
4.	če zavzame mešana arbitraža drugačno stališče kot je stališče, ki ga je v svojem sklepu razložil delavski svet združenega podjetja, mora delavski svet združenega podjetja znova obravnavati njeno stališče in sprejeti nov sklep. Ce ta delavski svet vztraja pri svojem stališču, se spor da obvezno na referendum v celotnem združenem podjetju v smislu čl. 89 Temeljnega zakona o podjetjih;
5.	sodno varstvo pred okrožnim gospodarskim sodiščem v smislu čl. 100 Temeljnega zakona o podjetjih.
Organizacija v sestavi združenega podjetja in združeno podjetje sta se dolžna držati zaporedja v prejšnjem odstavku navedenega postopka.
Ustanavljanje trgovinskih poslovnih enot in nega dela — pravnih oseb
179.	člen
Položaj samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe v združenem podjetju lahko dobi organizacijska enota, če so podani:
1.	pogoji po ustreznih zakonitih predpisih,
2.	ekonomsko-fchnična utemeljenost, ki je obdelana v posebnem elaboratu.
O tem odloči delavski svet združenega podjetja na predlog poslovnega odbora.
Ustanavljanje trgovinskih poslovnih enot in zastopništev
180.	člen
Iskra-Commerce organizira svojo lastno prodajno mrežo tako, da v važnejših gospodarskih centrih ustanavlja filiale.
V sestavo posamezne filiale praviloma spadajo: trgovinsko predstavništvo, industrijska prodajalna, veleprodajno skladišče ter montažni in servisni obrati.
Iskra-Commerce ustanavlja enote za inženiringe, postavlja delegate za prodajno dejavnost v tujini ter sklepa pogodbe o zastopstvu s tujimi firmami.
Iskra-Commerce lahko sama ali v sodelovanju z drugimi organizacijami v sestavi združenega podjetja ali drugimi podjetji in fizičnimi osebami ustanavlja podjetja v državi ali v tujini. Lahko pa tudi vloži sredstva v tuje podjetje.
Izguba svojstva samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe
181.	člen
Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba v združenem podjetju lahko izgubi svojstvo pravne osebe v naslednjih primerih:
1.	če ne izpolnjuje nalog na podlagi zakona, tega statuta in ostalih splošnih aktov združenega podjetja ali sklepov organov upravljanja ali izvršilnih organov združenega podjetja ali pogodbe med združenim podjetjem in to organizacijo;
2.	če poslovno leto zaključi z izgubo in
3.	na osnovi utemeljenih finančno-ekonomskih razlogov.
Poleg navedenih razlogov lahko organizacijska enota v združenem podjetju Center za avtomatsko obdelavo podatkov izgubi svojstvo pravne osebe, če tako skleneta 2/3 organizacijskih enot, ki poslujejo preko Centra za avtomatsko obdelavo podatkov.
O tem odloča delavski svet združenega podjetja na predlog poslovnega odbora združenega podjetja.
Vlil.
Splošne in temeljne določbe o delovnih razmerjih
MEDSEBOJNA delovna razmerja
Urejevanje medsebojnih delovnih razmerij v združenem podjetju
182.	člen
Delovne skupnosti organizacijskih enot združenega podjetja urejajo vprašanja s področja delovnih razmerij in izobraževanja samostojno s svojimi statuti in splošnimi akti, v kolikor določenih vprašanj ne urejajo splošni akti združenega podjetja.
Izobraževanje
183.	člen
Šolski center združenega podjetja ISKRA, kot samostojna pravna oseba izven združenega podjetja, skrbi za strokovno izobraževanje članov delovne skupnosti združenega podjetja in usposabljanje oseb pred sprejemom na delo, zlasti pa posveča skrb:
a)	rednemu šolanju poklicnih delavcev elektromehanske, kovinarske in elektro stroke in šolanju srednjetehničnih kadrov elektrotehniške, strojne in elektronske stroke;
b)	organiziranju izrednega šolanja zaposlenih na srednjih, višjih in visokih šolah;
c)	dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih delavcev na splošnem in strokovnem področju, v skladu s predpisi, splošnimi akti organizacij v sestavi združenega podjetja in enote strokovnih služb.
Vse organizacijske enote združenega podjetja lahko tudi same organizirajo način priučevanja delavcev na delovna mesta, pri čemer se lahko poslužujejo storitev šolskega centra.
Pri šolskem centru lahko organizacijske enote združenega podjetja na osnovi pogodb formirajo razne sklade za izobraževanje kadrov.
Medsebojne odnose, način razpolaganja s sredstvi in ostalo uredijo organizacijske enote in Šolski center s pogodbo.
184.	člen
Pripravništvo urejujejo organizacijske enote združenega podjetja same v skladu z zakonitimi predpisi in splošnimi akti združenega podjetja.
IX.
Statut in splošni akti
185.	člen
" Jruženo podjetje ima naslednje splošne akte:
1.	statut združenega podjetja kot temeljni splošni akt,
2.	samoupravne sporazume,
3.	temeljni pravilnik o poslovni tajnosti,
4.	temeljni pravilnik o štipendiranju,
5.	temeljni pravilnik o pripravništvu,
6.	temeljni pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah,
7.	temeljni pravilnik o informiranju,
8.	temeljni pravilnik o delovnih razmerjih,
9.	temeljni pravilnik o izobraževanju,
10.	temeljni pravilnik o zanesljivosti in kvaliteti,
11.	pravilnik o organizaciji in poslovanju notranje arbitraže,
12.	poslovnik organov upravljanja in izvršilnih organov združenega podjetja,
13.	druge splošne akte v skladu z določili statuta, zakonitimi predpisi in sklepi delavskega sveta združenega podjetja.
Postopek pri sprejemanju statuta
186.	člen
Osnutek predloga statuta združenega podjetja sestavi komisija, katero imenuje poslovni odbor združenega podjetja, in ga predloži poslovnemu odboru združenega podjetja.
187.	člen
Poslovni odbor združenega podjetja o njem razpravlja, nato da predlog statuta združenega podjetja v obravnavo članom delovne skupnosti združenega podjetja, da se o njem izjavijo in da dajo v roku svoje pismene pripombe.
188.	člen
Rok za razpravo določi poslovni odbor združenega podjetja in traja najmanj 15 dni.
189.	člen
Poslovni odbor združenega podjetja po opravljenem postopku iz členov 186, 187 in 188 obravnava pripombe in predloge, izdela na njihovi podlagi dokončni predlog statuta združenega podjetja in ga predloži delavskemu svetu združenega podjetja v obravnavo in sprejem.
Istočasno s svojimi stališči predloži poslovni odbor združenega podjetja tudi pripombe članov delovne skupnosti združenega podjetja delavskemu svetu združenega podjetja, katerih ni osvojil.
190.	člen
Pred dokončnim sprejemom mora delavski svet združenega podjetja predložiti statut združenega podjetja v obravnavo Skupščini občine Kranj, katera lahko poda v 30 dneh od dneva, ko je sprejela predlog statuta združenega podjetja, svoje pripombe in priporočila. Delavski svet združenega podjetja jih je dolžan obravnavati in o svojem stališču obvestiti Skupščino občine Kranj.
Ce Skupščina občine Kranj ne dd v 30 dneh pripomb in priporočil, poslovni odbor združenega podjetja o tem obvesti delavski svet združenega podjetja, ki dokončno sprejme statut.
191.	člen
Statut združenega podjetja je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
192.	člen
Statut združenega podjetja sc razglasi tako, da se njegovo besedilo objavi v glasilu delovne skupnosti združenega podjetja.
193.	člen
Statut združenega podjetja prične veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti združenega podjetja.
194.	člen
Določbe vseh splošnih aktov združenega podjetja in organizacijskih enot združenega podjetja, ki nasprotujejo statutu združenega podjetja, se ne uporabljajo.
195.	člen
Avtentično tolmačenje statuta združenega podjetja in skladnost splošnih in ostalih aktov združenega podjetja in vseh organizacijskih enot združenega podjetja s tem statutom sprejema delavski svet združenega podjetja z večino glasov vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.
Spremembe in dopolnitve statuta
196.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta združenega podjetja se sprejemajo po enakem postopku, kot velja za sprejemanje statuta združenega podjetja.
197.	člen
Obrazloženi in primerno utemeljeni pismeni predlogi za spremembe in dopolnitve statuta združenega podjetja se podajo poslovnemu odboru združenega podjetja. Predlagatelj je lahko vsak član delovne skupnosti združenega podjetja, delavski svet združenega podjetja, organi upravljanja organizacijskih enot združenega podjetja, poslovni odbor združenega podjetja in družbenopolitične organizacije.
Ce poslovni odbor združenega podjetja odkloni postopek za spremembe in dopolnitve statuta združenega podjetja, obvesti o tem delavski svet združenega podjetja in predlagatelja.
Delavski svet združenega podjetja lahko naroči poslovnemu odboru združenega podjetja, da začne postopek za spremembe in dopolnitve statuta združenega podjetja.
Postopek pri sprejemanju splošnih aktov
198.	člen
Predlog splošnega akta združenega podjetja sprejme poslovni odbor in ga dž v obravnavo članom delovne skupnosti združenega podjetja, da se o njem izjavijo in da dajo v roku svoje pripombe.
Rok za obravnavo določi poslovni odbor zdrt» ženega podjetja.
199.	člen
Poslovni odbor združenega podjetja po opravljenem postopku iz prejšnjega člena obravnava predloge in pripombe ter izdela dokončni predlog splošnega akta združenega podjetja ter ga predloži delavskemu svetu združenega podjetja v obravnavo in sprejem.
Istočasno mora poslovni odbor združenega podjetja s svojim stališčem predložiti delavskemu svetu združenega podjetja tiste pripombe članov delovne skupnosti združenega podjetja, katerih ni sprejel.
200.	člen
Splošni akt združenega podjetja je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov delavskega sveta združenega podjetja.
201.	člen
Splošni akti združenega podjetja pričnejo veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti združenega podjetja, v kolikor delavski svet združenega podjetja pri sprejemu ne določi drugačen rok za veljavo.
202.	člen
Avtentično tolmačenje splošnih aktov združenega podjetja in skladnost splošnih aktov organizacijskih enot združenega podjetja s splošnimi akti združenega podjetja sprejema delavski svet združenega podjetja z večino glasov navzočih članov delavskega sveta združenega podjetja.
Veljavnost statuta in splošnih aktov
203.	člen
Statut in splošni akti združenega podjetja pričnejo veljati po objavi v roku, ki je določen s tem statutom.
Plani združenega podjetja in akti združenega podjetja, ki so izdani za njihovo izvrševani-, se uporabljajo za čas. za katerega so plani izdani.
204.	člen
1.	Organizacije v sestavi združenega podjetja imajo:
a)	statut (splošna pravila),
b)	druge splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi.
2.	Samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe imajo:
a)	splošna pravila o organizaciji dela in upravljanju,
b)	druge splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi.
3.	Samostojne organizacije združenega dela imajo:
a)	splošna pravila o organizaciji dela in upravljanju,
b)	druge splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi.
4.	Organizacije združenega dela imajo:
a)	splošna	pravila	o	organizaciji	dela	in
upravljanju,
b)	druge splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s tem statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi.
5.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve članom delovne skupnosti, imajo:
a)	splošna	pravila	o	organizaciji	dela	in
upravljanju,
b)	druge splošne akte, ki so jih dolžne sprejeti v skladu s statutom, splošnimi akti združenega podjetja in zakonitimi predpisi.
Medsebojne pogodbe med združenim podjetjem in organizacijami v sestavi združenega podjetja
205.	člen
Med združenim podjetjem in organizacijami v sestavi združenega podjetja so sklenjene organizad jsko-statusne pogodbe za konkretizacijo določb statuta združenega podjetja, ki morajo temeljiti na določbah tega statuta in biti z njimi v soglasju.
X.
Prehodne in končne določbe
206.	člen
Obveznosti združenega podjetja, ki so nastale do 31. decembra 1968, za katere se ne dá ugotoviti, katero organizacijsko enoto bremenijo, se prenesejo na organizacijske enote združenega podjetja po ključih, ki jih sprejme delavski svet združenega podjetja z večino glasov vseh članov. Kolikor organizacijska enota v združenem podjetju ali združeno podjetje iz naslova do 31. 12. 1968 veljavne subsidiarne odgovornosti plača na račun druge organizacijske enote določen znesek. Ima ta organizacijska enota regresno pravico za plačani znesek. Prizadeta organizacijska enota pa ima tudi pravico, da zahteva sodelovanje v orga-
nih upravljanja tiste organizacijske enote, na račun katere je bilo realizirano plačilo, za čas, da lahko uveljavi regresno pravico. Ta organizacijska enota lahko izbere pravico, da plačani znesek smatra kot vložena sredstva v to organizacijo ter regulira s to organizacijo poslovne odnose v skladu s predpisi o združevanju sredstev. Medsebojni odnosi se uredijo s pogodbo.
207.	člen
Volitve delavskega sveta združenega podjetja po tem statutu se opravijo v aprilu 1972.
208.	člen
Volitve poslovnega odbora združenega podjetja po tem statutu se opravijo na prvi seji delavskega sveta združenega podjetja, po dokončnem sprejemu tega statuta.
209.	člen
Po dokončnem sprejetju tega statuta preneha veljati statut združenega podjetja, ki ga je sprejel delavski svet podjetja ISKRA dne 28. 12. 1965, z vsemi poznejšimi spremembami, dopolnitvami in amandmaji, kakor tudi vsi sklepi in drugi akti, ki so v nasprotju z določili tega statuta.
210.	člen
Pogodbe med združenim podjetjem in organizacijami v sestavi združenega podjetja je treba uskladiti s tem statutom najkasneje v roku 6 mesecev po dnevu veljavnosti tega statuta.
211.	člen
Združeno podjetje in njegove organizacijske enote morajo določbe splošnih aktov prilagoditi določbam tega statuta v roku 6 mesecev od dneva, ko je pričel veljati ta statut.
212.	člen
Organizacijske enote združenega podjetja, ki so navedene v investicijskem programu za Elektronski računski center in Center za avtomatsko obdelavo podatkov z dne 16. 8. 1967 in v rebalan-siranem programu z dne 4. 11. 1968, so se dolžne pri avtomatski obdelavi podatkov do konca leta 1971 posluževati storitev Centra za avtomatsko obdelavo podatkov; to sodelovanje se uredi z medsebojno pogodbo.
213.	člen
Organizacijske enote odvajajo sredstva v rezervni sklad združenega podjetja, sklad za znan-stveno-raziskovalno dejavnost združenega podjetja, sklad za kadre ter plačujejo prispevke za marketing dejavnost, osvajanje tujih tržišč in za strokovne službe za leto 1971 po osnovah in merilih tako, kot so bile sprejete z gospodarskim planom združenega podjetja za leto 1971.
Kranj, 2. 7. 1971
Predsednik delavskega sveta Združenega podjetja ISKRA Kranj:
Tekavec Zdravko, ing., 1. r