KATERA SOLA JE PRAVA? STRAN 3 i # 1 22 NT 0113142 OSREDNJA KNJIŽNICA MUZEJSKI TRG 1A 3101 CELJE ŠT. 9 - LETO 60 - CELJE, 15.2.2005 - CENA 130 SIT SAMO ENKRAT NI DOVOLJ! N©VI TEDNIK ZATO VSAK TOREK VSAK PETEK TEDEN Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn STRAN 7 VZRA Foto: GREGOR KATiČ millj •Srn*' ■ ¥ , %: I 1 « 1 ' SELEC S5el.TEHNIK SSK, »OPRAVKA IMATE Z NEVARNO PUNCO!« STRAN 5 STRAN 9 SMRTONOSNI OGNJENI ZUBUI STRAN 12 BRANKO FLORJANIČ: KLUBOM PRAVICA DO ODLOČANJA STRAN 8 V čem je moč Nove generacije Otvoritve kongresa Nove generacije v Vojniku se je udeležil tudi predsednik SLS Janez Podobnik in drugi veljaki stranke. V Celju je bil v soboto tretji redni kongres Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke. Blizu sto udeležencev je v Domu sv. Jožefa izvolilo novo vodstvo podmladka ter sprejelo kongresni izjavi o dogajanjih, ki razburjajo Slovence. Dosedanja predsednica Nove generacije Nataša Ka-vaš Puc, ki je delovala v njenih organih 15 let, tokrat ni več kandidirala. Kavaševo, ki odhaja na delo v organe EU v Luksemburg, je na predsedniški funkciji zamenjal Rok Ravnikar, dosedanji podpredsednik podmladka. Za podpredsednika so izvolili Janeza Tomšiča ter za predsednika sveta Blaža Milavca, izvolili pa so tudi člane izvršilnega odbora in sveta Nove generacije. Mladi iz Nove generacije so v Domu Sv. Jožefa sprejeli izjavi o potrebi »po premišljenem in odločnem odgovoru« Slovenije na pritiske iz Italije in Avstrije. Zaradi izjave predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Kohla, ki postavlja pod vprašaj obveznosti Avstrije do slovenske manjšine po 7. členu državne pogodbe, pričakujejo odločno zaščito pravic koroških Slovencev ter nedvoumno sporočilo, da Slovenija na avstrijsko izmikanje ne pristaja. Nova generacija prav tako ne sprejema političnih stališč nekaterih italijanskih strank vladne večine, V Novi Štifti, pri kmetiji Slapnik, so v soboto odprli biomasno točko, ki je postala ena od treh točk na t.i. slovenski biomasni poti. V bistvu gre za kmetijo, kjer so se pri ogrevanju odločili za zamenjavo klasičnega kotla na polena s sodobnim ogrevalnim sistemom na lesne sekance, ob tem pa jih je slovenski gozdarski inštitut uvrstil na tako imenovano biomasno pot. Pri Slap- ki želijo naprtiti Sloveniji odgovornost za dejanja komunističnega režima po 2. svetovni vojni. Zato zahteva slovensko »distanciranje od nizkotne politizacije spornih nasilnih dejanj ene ali druge strani in zgodovinskega obdobja 2. svetovne vojne« ter zavrača »kakršnokoli opredeljevanje za eno ali drugo nasilno ideologijo iz tega obdobja«. Z drugo kongresno izjavo podmladek nasprotuje gradnji sežigalnic v naši dr- nikovih je tretja točka, ki je preko inštituta in v okviru mednarodnega projekta predstavljena kot primer dobre prakse in bi naj služila za spodbujanje boljšega izkoriščanja lesa. Pri Slapnikovih se pretežno ukvarjajo s pridelavo mleka, od 38 hektarjev velike kmetije je 25 hektarjev gozdov, ki so tudi osnova za gradnjo biomasne točke. Nova Štifta sodi v občino Gornji žavi, še posebej v občini Kidričevo, kjer je bilo na referendumu proti njej kar 93 odstotkov volivcev. Otvoritve kongresa v Vojniku se je v petek zvečer udeležilo več veljakov SLS. Predsednik stranke Janez Podobnik je v slovesnem govoru med drugim poudaril, da so zanjo pomembne dejavnosti na lokalni ravni ter nastopanje Nove generacije v občinskih svetih, tako kot je primer v občini Vojnik. Kava- Grad, kjer se po zatrjevanju župana Tonija Riflja že peto leto denarno, predvsem pa ekološko ugodno grejejo s pomočjo daljinskega ogrevanja na biomaso, v občini pa so se začeli z gradnjo mikromrež v posameznih krajih. Posebej, tudi s pomočjo proračuna, pa k večjemu izkoriščanju lesne mase spodbujajo posamezne kmetije, ki ležijo v odročnejših predelih občine. US Sevaj e namreč v poslovilnem govoru dejala, da je največja moč Nove generacije njenih 54 občinskih odborov. Udeležence kongresa so med drugim nagovorili še podpredsednica stranke Nada Skuk, predsednik poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, predstavniki politično sorodnih strankarskih podmladkov ter predsednik Mladinskega sveta Slovenije Matjaž Štolfa. BRANEJERANKO Strankino združenje delavcev V Novi Sloveniji so konec tedna ustanovili Združenje delavcev pri NSi, za podpredsednico pa je bila izvoljena Celjanka Marta Mikša. Cilj Združenja delavcev pri NSi je vplivati na politično življenje v skladu z načeli krščansko socialne zamisli in prispevati k uresničevanju družbenega reda na osnovi socialne pravičnosti. Zato je specifično področje delovanja prav področje delavske politike, tako da bodo znotraj stranke in njene politike zastopali delavstvo. Predsednik NSi dr. Andrej Bajuk, ki se je udeležil ustanovnega kongresa združenja, je v nagovoru izpostavil problem prehoda iz sistema družbene lastnine v tržno gospodarstvo. »Prišel bo čas, ko bo socialni mir postal posledica resničnega uravnovešenja znotraj družbe,« je poudaril dr. Bajuk in dodal, da »je urejanje delavskih vprašanj ena od ključnih nalog nove vlade«. IS Les kot vir toplote IZJAVI TEDNA »Se opravičujem ...« Boštjan Dermol (Nude), ko so mu povedali, da je edini med anketiranimi estradniki na Emi vedel, kdo je ukrajim ski predsednik, kakšnih barv je ukrajinska zastava in da je glavno mesto Kijev. »V petek je minister za zdravje razglasil epi' demijo prehladnih obolenj. Kaj je to, ne vem< zato že od takrat iščem odgovor pri najvišjU1 organih v državi.« Eden najuglednejših strokovnjakov za področje infekcij skih bolezni v Sloveniji, prof. dr. Gorazd Lešničar. FOTO TEDNA Mozirski župan Ivan Suhoveršnik s culico in kovčkom-Kovček zato, da bo lahko uresničil vse obljubljene naložbe, s culico pa ga je Pust Mozirski opremil pred odhodom v novo poslovno-upravno stavbo, ki bo še letos zgrajena v Podrožniku. V culici je nekaj za spit’, ker pisarne itak ne bodo opremljene; časopisi, ker itak ne bo imel česa početi, in dežnik, ker bo stavba zaradi hitrosti pri gradnji »cela zamakala«. TEČAJ SMUČANJA za šolske in predšolske otroke v času šolskih počitnic (od 21. do 25.2.2004) Odhodi avtobusov na Roglo bodo vsak dan iz Žalca 7.30 uri ter iz Celja ob 7.45 uri, povratek pa bo okrog 14.30 ure. Cena smučarskega tečaja je 29.000 sit V ceno je vključeno: strokovno vodstvo (učitelji smučanja) prevozi z žičnicami avtobusni prevozi malica (sendvič, sok) Prijave sprejemajo do četrtka, 17. februarja 2005J Galeriji Mozaik v Gosposki ulici v Celju, tel. 03 5 17 08 in v prostorih Smučarskega kluba Gozdnik« je pod tribunami teniškega igrišča za Osnovno s Žalec, in sicer od torka do petka od 17. do 19. ure. SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC NOV! TID1IK 3 Prihodnost iz preteklosti Tudi iz krvi frankolovskih talcev je zrasla svobodna Slovenija - Slovesnost ob 60-letnici zločina V spomin in opomin, da Se kaj takega ne bi nikoli več zgodilo, je bila v sobo-to na Stranicah žalna slovesnost ob grobovih stotih talcev. 12. februarja pred 60 leti je tu nemški okupator storil enega najhujših Nacističnih zločinov na °kupiranem slovenskem °zemlju v letih od 1941 do 1945. Za življenje enega nacističnega funkcionarja, celjskega °krožnega vodja in deželnega svetnika Antona Dorfmei-stra, ki ga je Bračičeva brigada napadla v soteski Tesen ln je za posledicami ran umrl v celjski bolnišnici, so naciji v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali tbO talcev, med katerimi je bilo precej v nemški zimski °fenzivi ujetih, tudi ranjenih ln bolnih partizanov. V Grab-1111 pri Stranicah so jih na prav takšen zimski dan, kot je bil v soboto, 99 obesili, enega Pa Pri poskusu bega ustreli- Spomin na to je globoko Vsekan v narodovo zgodovi-P°> je dejal slavnostni govor-brk na prireditvi, predsednik ^Veze borcev in udeležencev NOB Slovenije Janez Stanovnik. Ob tem je zavrnil tako tiste, ki želijo spreminjati našo zgodovino v tujini, kot tiste, ki to počno pri nas. Še posebej kritično se je odzval na nedavne besede predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Khola. Dejal je, da bi nekateri radi pometali zgodovinska dejstva pod preprogo pozabe in dogodke iz preteklosti prikazali drugače, kot so se v resnici zgodili. Poudaril je, da ima Slovenija, ki je mednarodno priznana država, korenine v državi, ki je bila zgrajena tudi na krvi frankolovskih žrtev. »Narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, nima prihodnosti, zlasti ne v časih, ko nanj ob žalostni podpori nekaterih domačih pokvek pritiskajo sosedje s severa in zahoda.« Da ne smemo ničesar prepustiti pozabi, so poudarjali tudi drugi govorniki: zreški župan Jože Košir, nekdanja kulturna ministrica Andreja Rihter ter predsednik spominskega društva 100 frankolovskih žrtev Maks Brečko. Po slovesnosti ob grobovih se je blizu tisoč udele- žencev iz vse Slovenije, med katerimi so bili tudi župani vseh sosednjih občin ter seveda svojci in potomci žrtev, zbralo še na nasprotni strani ceste ob odprtju spominskega doma frankolovskih žrtev. V prostoru, kjer bodo predvidoma do 9. maja uredili stalno spominsko zbirko, sta bili v soboto le samokolnica, s katero so zvozili obešene talce do skupnih grobov ter še ohranjen hrastov križ. Spominski dom so odprli tisti, ki imajo za njegovo izgradnjo največ zaslug: celjski in zreški župan Bojan Šrot in Jože Košir, Maks Brečko, Andreja Rihter ter predsednik konjiške borčevske organizacije Franjo Ma-rošek. MILENA B. POKLIC RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE jililii Ko sanje postanejo resničnost YSako potovanje, izlet ali dopust nam obogati življenje ln Skušnje v poznavanju domovine in sveta. Če je Povezano s poslovnimi nagibi, se temu pridruži še Poslovni izziv. V ospredju je vselej prvobitna človekova *e*ja spoznavati neznano. o spoznanje je vodilo podjetje Žnideris d.o.o., da se je v oblikovanju svoje poslovne politike odločilo za sPecializacijo v medcelinska potovanja in poslovanje na oddaljenih trgih. Zato so ustanovili lastno podjetje in Uristično agencijo v Peruju in jo poimenovali po glavnem ^estu te južnoameriške države: Žnider's Holidays Lima. To Vam lahko v sodelovanju z Žnideris d.o.o. Maribor zagotovi yarno poslovanje na živahnem, še dokaj neznanem tržišču. ako namesto vas opravijo iskanje poslovnih partnerjev, ^stopanje, komisijsko prodajo, vzpostavljanje strateških °vezav, organiziranje proizvodnje, nabavo, izvoz. Vse to in a^Je še potrebno za uspešno poslovanje je osnovna aal°ga podjetja v Limi. p0t sPecialisti za medcelinska potovanja vam utirajo poti v eru' Kolumbijo in na Cookove otoke. Varno vas bodo °Peljali v skrivnostno deželo Inkov, na Machu Picchu, k 0 6ru Titicaca, v Limo in drugam. ru9a, prav tako privlačna dežela, je Kolumbija. Okušanje pQave kolumbijske kave v naravnem okolju plantaž, jahanje p° Pr°stranih plantažah ali uživanje v lepotah prečudovitih Za rJe t'sto' kar vsakogar prevzame. JUbitelje eksotike, toplih krajev in novih doživetij pa so Za Machu Picchu pravijo, da je najbolj pozitivna točka sveta. vam pripravili nepozabne počitnice na plažah tropskih Cookovih otokov. Videti in doživeti kulturo Maorov, preživeti z njimi večer na plaži in uživati v dolgih sprehodih, kaj ni to tisto, o čemer ste že davno sanjarili? A to so le delčki iz mozaika potovanj po eksotičnih deželah. Za oblikovanje popolne podobe si potešite radovednost na spletu, stran www.zniders.com ali jih obiščite v njihovi poslovalnic v Gosposki ulici v Celju. In spoznali boste, da tudi sanje lahko postanejo resničnost! Katera sola je prava? V petek in soboto so bili tudi na celjskih srednjih šolah in fakultetah informativni dnevi za bodoče dijake in študente. Mladi so se lahko pozanimali o izobraževalnih programih, vpisnih pogojih in kasnejših možnostih zaposlitve. Mnogo se jih je informativnih dni udeležilo skupaj s starši, saj se vsi zavedajo, da odločitev za nadaljnje šolanje nikakor ni lahka. Veliko pozornosti je v Celju pritegnila nova Fakulteta^ za logistiko, ki deluje v okviru Univerze v Mariboru. Tudi Šolski center Celje je na informativne dneve privabil veliko tistih, ki jih zanimajo tehnični poklici. : " “H hajam pa iz Srednje policijske Mag. Ajša Hajzeri, tajnica Fakultete za logistiko: “Zanimanje mladih je celo preseglo vsa naša pričakovanja. V petek in soboto smo imeli preko dvesto obiskovalcev in mislim, da smo jih uspeli z izčrpno predstavitvijo zelo motivirati. Največ jih je prišlo z mariborskega konca. Predstavili smo jim logistiko v praksi, naše raziskovalno delo, nastanitvene možnosti v Celju, možnosti štipendiranja in podobno.” Nuša Štarkelj iz Laškega: “Sem v zadnjem letniku gimnazije Lava, ne vem še, za kaj bi se odločila. Obiskala bom več informativnih dni in se odločala kasneje. Fakulteta za logistiko me zanima, ker je nova. Za nekaj se bo pač potrebno odločiti.” Andrej Lainšček iz Slovenskih Konjic: “Verjetno se bom vpisal na Fakulteto za logistiko, več ali manj sem zanjo že odločen, ker nudi program, ki me zanima. Vseeno bi rad še enkrat slišal, kaj ponujajo. Pri- šole.” Marcel Berglez iz Slovenskih Konjic: “Letos obiskujem zadnji letnik gimnazije, prišel pa sem se pozanimat o tem, kaj natančno naj bi program logistike pomenil. Predvsem meje pritegnilo to, da se je program odprl šele letos in kakšne zaposlitve se obetajo v tej panogi. Bomo videli!” Grega Ograjenšek iz Velenja: “Verjetno se bom odločil za strojništvo, ker sem že strojni tehnik in bom v tem kar ostal. Vem, da so ti poklici zelo iskani in da za službo verjetno potem ne bo problem.” Uroš Jazbec s Planine: “Na Šolskem centru Celje me zanima predvsem strojništvo. Ne vem še, ali bi se odločil za me-hatroniko ali elektroniko. Moram dobiti še več informacij, preden se bodo začeli vpisi. Zanima me tudi, ali so bile lani omejitve.” POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN m DARSTVO Laščani ugnali Belgijce Umik belgijskega InBeva iz Uniona je Pivovarno Laško tolarjev - Dokončni prevzem ne bo vplival na presojo Po skoraj štirih letih se je končala pivovarska vojna med Pivovarno Laško in belgijsko pivovarno InBev (Interbrew) za prevlado v ljubljanskem Unionu. Laščani so odkupili vse delnice, ki jih je InBev imel v Unionu, in s tem postali nekaj več kot 95-odstotni lastniki kapitala ljubljanske pivovarne. Za 186.400 delnic so odšteli blizu 17 milijard tolarjev, Belgijci pa so v zameno za umik dobili tudi 854 milijonov tolarjev odškodnine za stroške, ki so jih imeli na slovenskem trgu. Predstavniki obeh pivovarn (za Laščane je bil to pomočnik direktorja Toneta Turnška in njegov najverjetnejši naslednik Boško Šrot) so podpisali tudi sporazum o mirni rešitvi vseh medsebojnih sporov. InBev je umaknil vse tožbe zopet Pivovarno Laško in prijavo pri uradu za varstvo konkurence. Umaknil je tudi tožbo Tone Turnšek in Boško Šrot od petka nazdravljata tudi z unionom. govorili, da bodo v prihodnje uredili tudi medsebojna poslovna razmerja na ko- pred mednarodno arbitražo zoper Republiko Slovenijo. Laščani so se z Belgijci še do- Danes se odloča usoda steklarne Brez denarja za obnovo peči bo konec steklarske proizvodnje v Rogaški Slatini - Težka odločitev nekaterih bank Upniški odbor, v katerem so poleg Banke Celje še NLB, NKBM, Probanka in Hypo banka, bo danes odločal o usodi Steklarne Rogaška. Možnosti sta samo dve. Če bodo banke upnice odobrile svež kapital za obnovo steklarskih peči, bodo s tem omogočile začetek postopne sanacije in ohranitev steklarstva v Rogaški Slatini. Če ne, čaka najbrž steklarno stečaj. V preteklih dneh se je sicer omenjala še tretja možnost za izhod iz krize, kakšna je, pa ne želi nihče povedati. Po neuradnih informacijah je večina bank že sklenila, da bo denar dala, zdaj iščejo le še primerno »opravičilo« za svojo odločitev. Kot smo še izvedeli, so banke v preteklih dneh, ko so še tehtale svojo odločitev, zahtevale cel kup študij in ocen o upravičenosti svojega novega vložka v steklarno. Če bi tako ravnale v preteklih letih, ko si je steklarna pri njih nabrala za skoraj 8 milijard tolarjev dolga, podjetje najbrž zdaj ne bi bilo tik pred polomom in mu ne bi bilo treba trkati na vest javnosti in države, češ da je samo na Kozjanskem od obstoja steklarne odvisnih najmanj 4.500 ljudi. Poleg 1.300 zaposlenih in njihovih družin bi namreč stečaj ali likvidacija samo na tem območju prizadela še 60 podjetij, ki so dobavitelji steklarne. Steklarna bo torej skoraj zagotovo dobila denar za obnovo peči, nato pa bo njena sanacijska ekipa morala dokazati, da je res sposobna nadaljevati proizvodnjo ter zagotoviti zadosti finančnih sredstev za redno delovanje in za vračilo dolgov. Kolikšen je dejanski znesek, ki ga dolguje, bo jasno po 20. februarju, ko se bo iztekel rok za prijavo terjatev, takrat pa bo tudi znano, pri kom se je, poleg bank, prejšnje vodstvo še zadolžilo. Konec tega meseca bo znana tudi bilanca stanja v steklarni. Trenutno je še v obdelavi pri revizorjih, neuradno pa je že slišati, da »bodo razkritja spektakularna«, saj naj bi se pokazalo, kako so v steklarni sistematično prirejali številke, pač glede na potrebe, ki so jih imeli. JANJA INTIHAR stal 17,8 milijarde o koncentraciji mercialnem področju. V Unionu so namreč za InBev polnili pivo za italijanski trg, InBevovi pivovarni na Hrvaškem in v Črni gori pa sta zastopali ljubljansko pivovarno na teh trgih. Skupaj z odškodnino so torej Laščani za 41, 32-odstot-ni delež InBeva v Unionu odšteli 17,8 milijarde tolarjev, oziroma 95.582 tolarjev za delnico. Čeprav so bili mnogi še pred dnevi, ko so govorice o skorajšnjem preobratu v pivovarski vojni postale zelo glasne, prepričani, da bodo Laščani za nakup Uniona prodali katero od svojih kapitalskih naložb, denimo skoraj 25-odstotni delež v Delu, se to ni zgodilo. Pivovarna je namreč nakup financirala s sindiciranim posojilom, najetim pri devetih domačih bankah, ki jih je organizirala Nova Ljubljanska banka. Varuh želi vedeti podrobnosti Medtem ko v Laškem slavijo zasluženo zmago, pa prvi odzivi nekaterih ekonomistov niso pozitivni. Jože P. Damijan celo meni, da urad za varstvo konkurence ne bi smel izdati pozitivnega soglasja k združitvi, saj bo po njegovem monopol na slovenskem trgu piva škodljiv za potrošnike. Direktor urada je že povedal, da dokončni prevzem Uniona ne bo pomembno vplival na končno presojo koncentracije obeh pivovarn, saj je Pivovarna Laško s tem, ko je decembra lani, ko je od Perutnine Ptuj odkupila skoraj 6 odstotkov Unionovih delnic, že presegla 50-odstotni lastniški prag. Je pa res, da zaradi najnovejših dogodkov za ta mesec napovedane dokončne odločbe gotovo še ne bo. Urad mora namreč pred nadaljnjim odločanjem vedeti, kaj je v ozadju transakcije, zato je še pozval Laščane, da razkrijejo podrobnosti. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ P Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT % sj* CICG Cinkarna Celje 29.968,65 24.101.332 t> ojtf CETG Cetis 41.507,14 290.550 ogo CHZG Comet Zreče 2.621,00 2.335.311 aoo GRVG Gorenje 6.491,36 161.630.920 H 139 PILR Pivovarna Laško 7.985,79 338.370.520 A -0J8 JTKG Juteks 32.535,41 13.663.779 -o- ""ajj] ETOG Etol 59.300,00 1.200.196 A 3o*j Zaradi praznikov manj trgovanja Čas pustnih šem in slovenski kulturni praznik v torek sta vplivala na medlo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je p° padcu v minulem tednu od petka pridobil 0,68 odstotka in petkovo trgovanje končal pri vrednosti 5.104,41 točke. Ob splošni nizki likvidnosti vseh delnic v kotaciji so bi‘e najbolj prometne delnice minulega tedna delnice Krke (KRKG), ki so ob prometu 520 milijonov tolarjev od petka pridobile odstotek vrednosti, petkovo trgovanje pa so z3; kij učile pri tečaju 84.444,13 tolarja. Med bolj trgovanii®1 delnicami so bile delnice Mercatorja (MELR), s katerimi je bilo opravljenega za 176 milijonov tolarjev poslov, tečaj Pa je do petka pridobil 1,1 odstotka. Zanimivejše je bilo trgovanje z delnicami Gorenja, pri katerih je tečaj ob prometu 161 milijonov tolarjev zrasel za 1,3 odstotka, v petek pa so bile delnice vredne 6.491,36 tolarja. Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice kranjske Save (SAVA), s 4,4-odstotnim tedenskim donosom in ob prometu 57,1 milijona tolarjev so petkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 46.298,14 tolarja. V skupini Žito (ZTOG) poteka racionalizacija poslovanja, zato podjetje predvideva, da bo letos zmanjšalo število zaposlenih za 5 odstotkov. Podjetje namerava preseliti proizvodnjo iz ljubljanskega BTC na obrobje mesta. Tečaj ZTO je ob objavljenih novicah padel za 1,5 odstotka. Indeksi med 4. in 11. februarjem Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 5.104,41 a 0,69 , SBINT 4.659,62 tt 0,16 , PIX 4.682,76 a 0,16^ BI0 121,67 A -0,18 „ IPT 4.343,57 A -0,18 Delničarji mariborske Svile so zavrnili predlog uprave dokapitalizaciji družbe, kar pomeni, da bo morala nekdo uspešna tekstilna tovarna v stečaj. Okoli 200 zaposlenih o ob sprožitvi stečajnega postopka pristalo na zavodu za z3 poslovanje. ■. Alpina je na Kitajskem ustanovila podjetje, v katerem bi stekla proizvodnja tekaške obutve, s katero žirovsko podjed dosega tretjinski svetovni tržni delež. V družbi nadaljuj6), strategijo selitve proizvodnje v dežele z nižjimi proizvodu mi stroški. Statistični urad RS je objavil prvo objavo inflacija v hj seču januarju. V prvem mesecu letošnjega leta smo zabel žili deflacijo; januarja so se namreč cene življenjskih P , trebščin v primerjavi s preteklim mesecem znižale za u> odstotka. Mesečna inflacija, merjena s harmoniziranim1 deksom cen življenjskih potrebščin, je bila prav tako n6§ tivna (-0,5 odstotka). .v MATIJA LIPAR, investicijski anali , ILIRIKA borzno posredniška hiša d. ’’ Breg 22, 1000 Ljubija11 matija.lipar@ilirika-^ Nadzorni organ: Agencija za . vrednostnih papirjev, Ljubi)3 Cetis čaka na dogovor z Ljubljano ■p matu @F www.novitednik.com Generalni direktor Cetisa Drago Polak še vedno čaka na sestanek s predstavniki vlade, na katerem naj bi se dogovorili, kako bodo rešiti težave, ki jih bo celjskemu podjetju prinesla ukinitev prometnih nalepk. »Doslej smo naše poslovne odnose reševali le preko medijev in to zares ni primemo,« pravi Polak. Kot smo že poročali, bo Cetis zaradi ukinitve prometnih nalepk izgubil posel, ki mu je na leto prinesel okrog 700 milijonov tolarjev. »V tej zgodbi nismo ne krivi ne dolžni, saj smo samo izvrševali naročilo ministrstva za notranje zadeve. Seveda nas je odločitev o ukinitvi prometnih nalepk zadela kot strela z jasnega, zato pričakujemo, da se bomo z naročnikom čim prej sestali,« je še povedal Drago Polak. Čeprav imajo skupaj novomeškim podjetjim Mirage z vlado sklenjeno pogodbo leta 2006, o tožbi za odškodnino ne razmišljajo. »To bi si l311^ privoščilo kakšno manjše podjetje, nas pa je 450 in je torejrl3 družbena odgovornost velika,« pravi Polak. ^ Poleg izgube donosnega posla bo Cetis imel škodo h) zaradi precejšnjih zalog že natiskanih ali pa vsaj do polo^ narejenih prometnih nalepk. Koliko denarja so vložili v Pr6e zvodnjo, Polak ne pove, saj je, kot pravi, težko ločiti, kat6 naložbe v varnostni tisk, za katerega so v preteklih letih v žili preko 10 milijonov evrov, so šle samo za tiskanje P ^ metnih nalepk. ERC KRAJEV * > \ * Število obolelih se vedno narašča Akutne okužbe dihal in gripa zajele vso državo - Tudi na Celjskem obolevajo predvsem otroci in šolarji - Razglašena epidemija Število obolelih za akutnimi okužbami dihal in gripi podobne bolezni v Sloveniji in na Celjskem še vedno narašča. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je bilo v tednu od 31. januarja do 6. februarja število obolelih z akutnimi okužbami dihal 3160, z gripi podobno boleznijo pa 206,7 na 100 tisoč prebivalcev Slovenije. Minister za zdravje Andrej Bručan je zato v petek razglasil v državi epidemijo akutnih Prehladnih obolenj. Število obolelih je največ-)e v zadnjih petih letih. Kot )e povedala dr. Maja Sočan 8 Centra za nalezljive bolezni pri Inštitutu za varovanje 2dravja, beležijo visoko obolevnost povsod v državi, še najvišja je v novogoriški re-§iji. »Svetujemo, da predvsem °troci, ki prebolevajo akut-110 okužbo dihal, ostanejo do-nia in ne gredo v vrtec ali šole!« poudarja dr. Sočanova. V vzorcih, ki jih prejme Laboratorij za viruse IVZ, šobili Še naprej potrjeni virus influence (gripe) A H3N2 in Ul Ni, virus influence B ter Respiratorni sincicijski virus. v 17 odstotkih vzorcev so po-žfdili okužbe z enterovirusi. V laboratoriju celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo so potrdili 36 primerov gripe. Kot je povedala vodja službe za epidemiologijo dr. Alenka Skaza, so v zadnjem času poleg prevladujočega virusa gripe tipa B potrdili tudi nekaj primerov gripe tipa A. Kot drugod je tudi na Celjskem še naprej veliko okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki najhuje prizadene majhne otroke. Njegovega širjenja skoraj ni mogoče preprečiti, pomembno pa je, da poskušamo preprečiti predvsem okužbo novorojenčkov in dojenčkov, opozarjajo strokovnjaki. Če imamo v družini predšolskega otroka in novorojenčka, je najbolje, da predšolski otrok v tem času ne obiskuje vrtca. Prehlajeni otroci namreč lahko ob smrkanju, kihanju in prek onesnaženih rok hitro prenesejo okužbo na novorojenčka. K zmanjšanju števila obolelih lahko prispevamo tudi odrasli s tem, da prehlajeni ne hodimo na obiske v družino, kjer je dojenček ali novorojenček, prav tako ne obiskujemo bolnikov v bolnišnici. Priporočajo še pogosto umivanje rok, še zlasti po brisanju nosu, saj tako zmanjšujemo možnost prenosa virusov na druge. Pri odraslih in večjih otrocih namreč povzroča respiratorni sincicijski virus prehladno obolenje, pri majhnih otrocih pa okužbe spodnjih dihal, kot sta pljučnica^ in bronhiolitis. Zaradi težav z dihanjem so tudi na Celjskem Obolevajo predvsem otroci in šolarji nekaj otrok morali napotiti na bolnišnično zdravljenje. Razmere v celjski bolnišnici pa so po besedah predstojnika oddelka za infekcijske bolezni prof. dr. Gorazda Lešničarja stabilne: »Bolniški oddelki niso pretirano obremenjeni, so pa izrazito polne zunanje ambulante, zlasti otroške. Poleg okužb z respiratornim sincicijskim viru- som se je bistveno povečalo število bolnikov z atipičnimi pljučnicami. Razmere pri nas ne terjajo popolnega zaprtja ustanove, temveč le omejeno gibanje.« Sicer pa prof. Lešničar ocenjuje, da bodo akutna prehladna obolenja postopoma pojenjala, zna pa »usekati gripa.« MILENA B. POKLIČ Foto: Arhiv NT Odpovedana konferenca j Včeraj bi morala biti v Ve-tei»m prva konferenca us-jjnoviteljic Regijskega štu-bskega središča (RŠS), na c,e) Pa naj bi ustanovitelji-seznanili z dejavnostjo j^dišča in še zlasti s pro-^ U, ki so v teku. Prav ta-i na) bi obravnavali prob-tertle na področju izvajanja ciarnega izobraževanja, tudi opredelili nadaljnje (jNavn°sti študijskega sre- _ Sklicatelji pa so konferen-jo °?P°vedali z obrazložitvi-c a je za to kriva pobuda ta v-■ a župana Bojana Šro-tio^ ^.v začetku tedna usta-dQ teljicam razposlal pobu-** razrešitev direktorice Predi ^drijane Zupanc. »V laj °8u za razrešitev je bi-na rečena tudi dokaj direkt- RŠsneZaupnica cel°tnemu StrniSvetu zavoda RŠS in njih °Vnemu svetu RŠS ter lp. dosedanjemu deti^ h ^šni situaciji oziro-zaht!°kler se Pripombe in tlijo Z6 v celoti ne oce-1 bilo v tem trenutku razpravljanje o nadaljnjem razvoju RŠS neprimerno,« je v obrazložitvi odpovedi zapisala Zupančeva, odpoved pa sta sopodpisala dr. Franc Žerdin kot predsednik sveta zavoda in dr. Emil Rojc kot predsednik strokovnega sveta. Polzelski svetniki so obravnavali predlog celjskega župana Bojana Šrota, da z mesta direktorice Regijskega študijskega središča razrešijo Adrijano Zupanc. Župan Ljubo Žnidar je še pred glasovanjem dejal, da je Občina Polzela že nameravala izstopiti iz RŠS-ja, prav zaradi očitane neuspešnosti oziroma ne dovolj dobrega dela središča. Svetniki so se z njim strinjali in podprli predlog, da Adrijano Zupanc razrešijo z mesta direktorice. (ŠO) * v Na odpoved se je odzval celjski župan Bojan Šrot in v sporočilu za javnost med drugim zapisal, da je prese- nečen zaradi odpovedi konference ustanoviteljic, predvsem pa nad razlogom, zaradi katerega naj bi po mnenju predsednika strokovnega sveta RŠS, predsednika sveta zavoda in direktorice RŠS prišlo do njene odpovedi. Šrot piše, da pobuda za razrešitev direktorice ne more vplivati na izvedbo konference, saj je le-ta zamišljena kot strokovni posvet s predstavitvijo aktualnih in bodočih projektov RŠS. »Žalostno je, da je Regijsko študijsko središče šele po treh letih delovanja pripravilo takšno srečanje, na katerem bi občinam ustanoviteljicam predstavili dosedanje delo in načrte,« piše Šrot. Dodaja še, da je direktorica središča z odpovedjo konference pokazala, da ima veliko rajši medijsko poročanje o predlogu za njeno razrešitev, kot pa strokovno in poglobljeno razpravo o dosedanjem delu in prihodnosti zavoda. BRST Bodo preboldske šivilje rešili Nemci? Skrivnostni kupec pretežnega dela Tekstilne tovarne Prebold, o katerem stečajni upravitelj Branko Dordevič prejšnji teden še ni želel govoriti, naj bi bila nemška družba Schefenacker. Ker je gradnja nove tovarne, ki so jo načrtovali v Zagorju, najverjetneje padla v vodo, zdaj namreč resno razmišljajo, da bi proizvodnjo postavili v Preboldu ali Slovenskih Konjicah. Družba Schefenacker in njeno hčerinsko podjetje v Slovenskih Konjicah SG Automotive, kjer izdelujejo krmilno elektroniko in zadnje luči za prestižne znamke avtomobilov, sta gradnjo nove tovarne v Zagorju napovedala že lani. Ker pa se je zapletlo pri pridobivanju soglasij, zdaj primerno zemljišče iščeta drugod. Zelo primeren se jim zdi kompleks nekdanje tekstilne tovarne v Preboldu, ali bodo svoje načrte uresničili, pa bo znano konec meseca, ko bodo končane prve dražbe za prodajo nepremičnin. Glede na vrsto proizvodnje - Schefenacker namerava v novi tovarni elektroniko, ki jo izdelujejo v Slovenskih Konjicah, vgrajevati v končne izdelke, bi se gotovo veliko delovnih mest odprlo tudi za nekdanje šivilje. Da se družba Schefenacker oziroma Automotive resno zanima za nakup dela kompleksa Tekstilne tovarne Prebold, je potrdil tudi preboldski župan Vinko Debelak. Dejal je, da bodo konjiško podjetje sprejeli z odprtimi rokami in storili vse, da ne bo ostalo samo pri pogovorih. JI Znanje za potrebe gospodarstva Aktualni načrti na področju razvoja človeških virov, višje in visokošolskih programov v Savinjski regiji so bili tema včerajšnje novinarske konference v Celju. O tej aktualni temi so govorili predstavniki regijskega sveta za razvoj človeških virov, odbora za višje- in visoko šolstvo, Fakultete za logistiko, Regionalne razvojne agencije in Ekoremediaci j skega tehnološkega centra. Razmišljanja sodelujočih o tem, da je treba znanje in izobraževanje bolj prilagoditi potrebam gospodarstva, pri izobraževanju pa zlasti z bolj usklajenimi pristopi poskrbeti za takšne programe, ki jih gospodarstvo potrebuje in ki bodo do leta 2013 prepolovili število brezposelnih, kaže na odločenost, da v regiji le spremenimo neugodno izobrazbeno strukturo. Kar 15 tisoč ljudi v njej je namreč brez končane osnovne in dobrih 60 tisoč ljudi s končano zgolj osnovno šolo. Območje Savinjske regije ima samo 11 odstotkov kadra z visoko ali višjo izobrazbo. Zato so zastavljeni strateški cilji, po katerih bi do leta 2013 brezposelnost znižali na 6 odstotkov, dvignili poprečno število izobraževalnih let na 15, zmanjšali strukturno neskladje na trgu delovne sile in še pospešili delovanje regijskega finančnega sklada v smeri štipendiranja, še kako pomembni. V načrtih pa dobiva tudi bolj jasne obrise ustanavljanje mednarodne univerze, ki naj bi postala ključen strateški projekt Savinjske regije na področju človeških virov. Med novimi programi študija, ki jih pripravljajo in obljubljajo že za prihodnje študijsko leto, so tudi visoka strokovna šola varstva okolja in eko-tehnologij, ter visokošolska programa poslovno inženirske šole in strojništva. Ti programi naj bi se priključili dosedanjim sedmim visoko in 14 višješolskim programom, ki jih že izvajajo v Celju v samostojnih šolah in ne v tako imenovanih vikend šolah, ki z oblikami izrednega študija še zdaleč ne izpolnjujejo zahtev in potreb gospodarstva v regiji. Vsi novi in nastajajoči programi morajo temeljiti na ciljih in smernicah razvoja kadrov in znanja za bodoče razvojne potrebe Savinjske regije, na lizbonski deklaraciji, bolonjski strategiji ter na nacionalni in regionalni strategiji razvoja, so poudarili BRST Z babico na ogled Babice Novi tednik & Radio Celje v sodelovanju z Mestnim kinom Metropol nagrajujeta deset vnukov ali vnukinj, ki bodo lahko svojo babico zastonj peljali na nedeljsko predstavo, 20. februarja ob 19. uri. Ogledali si bodo lahko film Babica, čustveno zgodbo ruske starke, za katero ni mesta v njeni družini. Žreb je naklonil srečo: Ines Lešnik in Jožici Kuhar iz Žalca, Urošu in Slavici Dobrajc iz Celja, Aljažu Zupancu in Faniki Kundih iz Gotovelj, Davidu in Mariji Jakopič iz Laškega, Valentini Vrečko in Dragici Tovornik iz Dobja, Nejcu Laporniku in Marici Vodišek iz Laškega, Katji in Mariji Bukovšek iz Šentjurja, Tatjani in Ani Kolar s Ponikve, Luku Krumpaku in Jožici Hudobreznik iz Petrovč ter Sebastjanu in Ireni Robič iz Gorice pri Slivnici. Vstopnice lahko dvignejo pol ure pred predstavo pri blagajni kina. m 6 SIH KRAJEV SBIF« [POR/jj/NA^l Obnovljivi viri energije V Celju prirejajo danes med 9. in 13. uro delavnico o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v lokalnih skupnostih. Namenjena je predvsem županom in odgovornim za energijo v občinah. Delavnico pripravlja v prostorih RITS društvo za sonaraven razvoj Fokus v okviru projekta Obnovljivi viri energije za lokalne skupnosti, ob finančni podpori Britanskega veleposlaništva v Ljubljani in ob sodelovanju Regionalne razvojne agencije. Vrtoglavo naraščanje cen nafte nenehno opominja, da fosilna goriva niso neizčrpna in da njihova prihodnost ni varna. To nas sili k večji uporabi obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna, vodna in geotermalna energija. Razvoj obnovljivih virov energije je ena od osnovnih strategij EU in tudi Slovenije za zagotavljanje varne energetske prihodnosti. Zato so za povečanje rabe obnovljivih virov energije na voljo tudi številne spodbude - od nepovratnih sredstev do davčnih olajšav. »FARAONOVA5 mjjujEta r -Jvelika”qradnaigm]-- I ^CasinSja Celj^ Novega tednika! in RadiafCelie 2005 se nadaljuje! Sanjske nagrade: Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje ADAMAS Nagrajenca prve oddaje: Janja Petek iz Dobrne in Mateja Arzenšek iz Dobja, prejmeta srebrna prstana Adamas. ti A NAGRADNI KUPON 53 Zu Ime in priimek: Naslov: Ker so se majhni in lokalnim razmeram prilagojeni projekti do sedaj izkazali za najučinkovitejše, so prav občine in lokalne skupnosti ključni igralci na področju rabe obnovljivih virov energije. Na delavnici bodo zato sodelujoče opozorili na pomembnost razvoja obnovljivih virov energije na celjskem območju, predstavili možnosti financiranja rabe obnovljivih virov energije in pokazali, da so primeri dobre prakse že na voljo tudi na tem območju. BRST Kučan na Možganih z jajci Nekdanji predsednik republike in zdaj predsednik Foruma 21, Milan Kučan, bo s soprogo Štefko gost četrtkovega večera v Plesnem forumu Celje. Gre za priljubljene večere, ki jih tam občasno pripravlja Sašo Hribar pod naslovom Možgani z jajci. BS Savinovi nagrajenci v Žalcu Kulturo med ljudi Prešerno so minuli konec tedna slovenski kulturni praznik proslavili še v Preboldu, na Vranskem in v Žalcu, kjer so podelili tudi Savinova odličja. Med prejemniki Savinovih odličij je najvišje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, prejela Jožica Ocvirk, plakete so podelili libojskim godbenikom, Zdenki Markovič ter Magdi Ježovnik in Bredi Veber. Savinova priznanja so šla v roke Mojci Florjančič, Heleni Turnšek, Mileni Kotnik in Nuši Ilovar, žalski pesnici, ki zaradi bolezni odkriva svoj svet kulture in umetnosti. US, foto: TT Nagrade najbolj izvirnim Na 6. nagradni likovni natečaj Pustna šema, ki ga Območna izpostava JSKD Celje tradicionalno razpisuje v okviru dogajanj Pust v Celju, so se letos odzvale celjske osnovne in srednje šole. Med njimi so bile nagrajene OŠ Ljubečna za šemo Poletje (mentorica Urška Glavnik), učenci in učiteljice oddelka podaljšanega bivanja L, 2. in 3. razredov IV. OŠ Celje za šemo Zeleni Jurij, OŠ Lava za šemo Grad strahov (mentorica Tadeja Ačimovič), Srednja poslovno-komercialna šola za šemo Tutankamon (učenka Tamara Cestnik), Srednja vrtnarska šola Celje za Gensko spremenjeno hrano (mentorica Maja Rak) ter Srednja šola za gostinstvo in turizem za Fredija Milerja in tuno Calvo (mentorica Ingrid Slapnik). BA Majhna pomoč z dobrim namenom Na nedavno katastrofo v jugovzhodni Aziji so se odzvali tudi člani šolskega parlamenta OŠ Primoža Trubarja iz Laškega, ki so na lastno željo s pomočjo mentorice Metke Čulk uspešno izpeljali dobrodelno akcijo zbiranja pomoči za preživele v cunamiju. V dveh tednih so učenci in učitelji matične in vseh podružničnih šol zbrali več kot 230 tisoč tolarjev in ga nakazali na račun RK Slovenije. »Čeprav nismo pričakovali velikega odziva učencev, smo v dveh tednih zbrali kar veliko vsoto. To je razveseljiva novica v ža- lostnih okoliščinah. Ob naraščanju števila smrtnih žrtev se dogajajo še druga grozodejstva. Zdaj, ko bi se morale pokazati dobrote človeštva, je bila (in je še) na udaru hudobija, saj so ljudje trgovali s tamkajšnjimi otroci. Sramota. Tega ne moremo ustaviti, toda veseli smo, da smo vsaj malo pripomogli k boljšemu življenju v daljni Aziji, saj bi tudi nam ob takšni katastrofi prišla prav še tako majhna pomoč, ki pa vsekakor prihaja z dobrim namenom,« sporočajo parlamentarci OŠ Primoža Trubarja (na sliki). BA Rok Snežič, Nenad Sukič, univ. dipl. prav. mag., MBA Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Pred tremi meseci sem v prometni nezgodi izgubila moža. Zanima me, ali smo jaz in moja dva šoloobvezna otroka upravičeni do denarne odškodnine. Zanimata me višina odškodnine in potrebna dokumentacija. Za nezgodo je bil kriv moj mož, vendar je imel sklenjeno AO+ zavarovanje. Tanja,JJ Odgovor Do primerne odškodnine ste upravičeni vi in vaši otroci, zaradi duševnih bolečin, ki ste jih utrpeli ob smrti moža in oče-ta. Višina odškodnine za vsakega izmed vas se giblje med 1,5 in 2,5 mio. tolarjev. Za otroka, ki sta po vaši navedbi šola' obvezna, pa lahko zahtevamo zraven odškodnine tudi meseč ''no' rento, ki jo je zavarovalnica dolžna plačevati, vse deklet se otroka redno šolata. Višina t® rente je cca 30.000 tolarjev mesečno za vsakega otroka. Podjetje Poravnava, d.o.o., z° uspešno rešitev tega primer® od vas potrebuje: št. zavaroval" ne police in ime zavarovalnic®1 kjer je imel mož sklenjeno A0+ zavarovanje, mrliški list, porocn' list, za otroke pa rojstni list, s k® terimi dokazujemo vaša druži® ska razmerja. Vprašanja v zvezi z vašim pri®1®’ rom pošljite na elektronski nas® info@poravnova.si ali poklic^ 080 13 14 m lil* 7 V zraku nad Celjem Na Celjski koči je v skakalnih akrobacijah v organizaciji celjskega Freestyle kluba nastopilo 25 tekmovalcev iz petih slovenskih klubov. Med deskarji je v kategoriji do 16 let zmagal Luka Jeromel - SBK Viharnik Velenje, v kategoriji nad 16 let pa Rene Strgar iz SK Branik, tretji je bil Celjan Martin Lubej. V skokih s smučmi je zmagal Žiga Noe iz Kranja, Celjan Andraž Godicelj je bil tretji. Foto: GREGOR KATIC ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 16.2. KOŠARKA Pokal Slovenije - moški, četrfinale, Škofja Loka: Pivovarna Laško - Slovan. ROKOMET Pokal Slovenije - moški, četrfinale: Celje Pivovarna Laško - Prevent (18.30), Velenje: Gorenje - Ormož (19). VATERPOLO 1. SL, 9. krog: Celje: Posej don - Zagreb (20.45). PANORAMA MALI NOGOMET^ 15. krog: Nazarje - Beton 0:3 (0:1); Šnofl (9), Kurtič (33), Kurnik (36), Litija - Dobovec 7:1 (3:1); Horvat (3, 30), Simič (17, 22), Gorano-vič (19), Kos (29), Lakose-ljac (29); Hrovatič (7). Vrstni red: Litija 36, Beton 31, Dobovec 29, Puntar 25, Kobarid 22, Nazarje, Ajdovščina 16, Tomi Press, Metropol 14, Sevnica 8. KOŠARKA JADRANSKA LIGA 22. krog: Partizan - Pivovarna Laško 88:73 (66:52, 44:40, 25:17); Perovič 25, Tripkovič 20; Sims 17, Jok-simovič 16, Rizvič 15, Troha 7, Jevdžič, Vrečko 6, Ugrekhelidze 4, Gnjidič 2. Vrstni red: Hemofarm, Olimpija 38, Zadar, Partizan 37, Gibona, Reflex 36, Crve-na zvezda, Pivovarna Laško 35, Bosna, Slovan 33, Bodu-čnost 31, Zagreb, Šibenka 29, Široki 27, Split 26, Helios 25. 1. SL - moški 3. krog skupine za 3. del: Kraški zidar - Elektra 75:81 (53:63, 36:42, 25:23); Laza-revski 23, Močnik 14; Nuha-novič 19, Ručigaj, Krejič 15, Vidovič 9, Buršič 8, Čmer 6, Ivanovič 5, Nedelj kovic 4. Vrstni red: Helios 6, Geoplin, Elektra, Krka 5, Kraški zidar, Postojna 3. 3. krog lige za obstanek: Alpos Kemoplast - Zagorje 79:88 (55:49,40:29 22:8); Mu-lič 19, Čebular 16, Novak 14, Novakovič 10, Ribežl, Maček 8, Palčnik 4; Breže, Gržina 17. Rogla - Koper 61:68 (44:44, 30:30, 23:13); Meško 15, Sivka 12, Bura 11, Brolih 8, Petrovič, Hohler 6, Josipovič 3; Murovec 14, Finžgar, Djurko-vič 12. Vrstni red: Koper 32, Alpos, Rogla 31, Zagorje 29, Triglav 27, Branik 26. 1. B SL - moški 17. krog: Loka kava - Banex 93:82 (71:54, 50:40, 24:19), Olimpija mladi - Hopsi 63:91 (46:66, 27:46, 10:22). Vrstni red: Nova Gorica 32, Hopsi, Loka kava 30, Bežigrad 29, Rudar, Banex 27, Radenska, Hrastnik 26, Litija 25, Fragmat, Polje 22, Ilirija 20, Ajdovščina, Olimpija mladi 19. • 2. SKL - vzhod 15. krog: Ježica - Celjski KK 82:85 (54:65, 46:46 21:21), Pivovarna Laško B -Nazarje 96:60 (81:51, 61:30, 32:14), Prebold - Grosuplje 60:106 (41:81, 30:63, 12:35). Vrstni red: Celjski KK 28, Pivovarna Laško 26, Grosuplje 24, Nazarje, Ježica 23, Ruše, Maribor 22, Ptuj 20 Prebold 19, Superga 18. 3. SKL - vzhod 12. krog: Podčetrtek - Prevalje 120:95, Vojnik - Rogaška 98:106. Vrstni red: Pragersko 21, Rogaška, Slovenska Bistrica 20, Prevalje 18, Podčetrtek 17, Vojnik 14, Paloma, Lenart 11. SAVINJSKA LIGA -BRGLEZ.COM 10. krog: Laško - Brglez 0:20, Gomilsko - Žalec 64:66, Fantasy - Parižlje 75:60. 11. krog: Parižlje - Gomilsko 73:104, Žalec - Laško 65:71, Brglez -Werinox 104:62. Vrstni red: Brglez 18, Žalec, Gomilsko 16, Laško 14, Fantasy 13, Parižlje 11, Werinox 9. TROCAL LIGA 17. krog: Merkur - Vojvodina 81:70; Laskova 22, Čon-kova 21, Erkič, Markovič, Ga-vriloska 12, Jereb 7; S. Milovanovič 17, Pinter 13. Končni vrstni red: Gospič 12 zmag in 4 porazi, Šibenik 11-5, Željezničar 10-5, Vojvodina 10-6, Merkur 9-7, Struga 7-9, Maribor 4-12, Budu-čnost 3-13. ROKOMET 1. SL - ženske 13. krog: Celje Celjske mesnine - Burja 30:27 (14:17); Potočnik 5, Pršič, Krajnc 4, Filipovič, Skutnik, Bojovič, Jankovič 3, Fic 2, Jug, Šon, Majcen 1; Ciora 12, Erceg 5, Ptuj - Celeia 32:39 (14:16); Derčar 13, Savič 8; Stevanovič 13, Kikanovič 10, Jeriček 5, Petrinja, Sotler 4, Korun 3. Vrstni red: Krim 24, Celeia Žalec 21, Burja, Celjske mesnine 16, Loka kava 15, Ptuj, Olimpija 14, Izola 6, Kočevje 2, Polje 0. ODBOJKA 1. SL - moški 18. krog: Šoštanj Topolšica - Krka 3:0 (21, 14, 16). Končni vrstni red rednega dela: Bled 48, Kamnik 39, Olimpija 37, Šoštanj 36, Prevent 30, Krka, Prvačina 27, Salonit 15, Termo 8, Svit 3. Na podlagi 3. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih, ki so člani Območne obrtne zbornice Celje in 57. sklepa uprave Stanovanjske ustanove delavcev obrti pri s.p. Celje z dne 20.12, 2004 OBJAVLJA STANOVANJSKA USTANOVA DELAVCEV PRI s.p. Celje RAZPIS ZA ODDAJO SLUŽBENIH STANOVANJ V NAJEM ZA LETO 2005-2007 1. PREDMET RAZPISA Stanovanjska ustanova delavcev pri s.p. Celje razpisuje prosta neprofitna stanovanja, ki bodo glede na finančne zmogljivosti ustanove zgrajena ali kupljena v predvidenem obdobju 2005-2007 in bodo upravičencem, ki se bodo uvrstili na prednostno listo, dodeljena vtem obdobju oziroma dokler se lista ne bo zaključila. Razpisni pogoji in natečajni postopek se objavi v časopisu Novi tednik, reviji Delavec in informacijah Obrtne zbornice Celje. 2. RAZPISNI POGOJI Upravičenci, ki so pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih zaposleni za nedoločen čas, so državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje: a/ da so zaposleni v obrtništvu - s.p. najmanj dve leti (prednost imajo delavci z več delovne dobe) v občinah Celje, Dobrna, Štore ali Vojnik in je obrtnik član Območne obrtne zbornice Celje, b/ da prosilec oziroma kdo od članov njegovega gospodinjska ni najemnik primernega stanovanja ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, c/ da prosilec živi v neustreznem stanovanju, d/ da ni lastnik počitniške hišice, kjer bi lahko bival, e/ da prosilec oziroma njegova družina doslej še ni imela ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, f/ da ni odkupil stanovanja skladno z določbami stanovanjskega zakona ob privatizaciji stanovanj. 3. NATEČAJNI POSTOPEK Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dobijo obrazce za prijavo od 24. 2. do 5. 3. 2005. vsak ponedeljek in sredo od 14. do 16. ure v pisarni Stanovanjske ustanove. Gledališka 2. II/44. in vsak četrtek od 9. do 12. ure na sedežu ustanove Cesta na Ostrožno 4 (Območna obrtna Zbornica Celie. Popolne vloge se sprejemajo v pisarni Stanovanjske ustanove delavcev pri s.p. Celje, Gledališka 2, II/44 samo 22. 3. 2005 od 8. do 10. ure in 14. do 16. ure. Vse dodatne informacije dobite na tel. 041 766 520. Vlogi je potrebno predložiti naslednje listine: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo Območne obrtne zbornice Celje, daje delodajalec član te zbornice in redno plačuje članarino, - izjavo DURS-a, da ima delodajalec poravnave prispevke za Stanovanjsko ustanovo za leto 2004, - fotokopijo delovne pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas, - potrdilo o skupnem gospodinjstvu (potrdi Upravna enota Celje, Trg celjskih knezov 9), - najemno ali podnajemno pogodbo ali dokazilo o lastništvu stanovanja, v katerem stanuje vlagatelj, - druga dokazilo o posebnih socialnih in zdravstvenih razmerah prosilca in njegovih družinskih članov. Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih je izobešen na oglasni deski Gledališka 2, drugo nadstropje. STANOVANJSKA PREDSEDNIK USTANOVA UPRAVE DELAVCEV PRI s.p. Celje VILJEM ŠUMER, l.r. m Brez možnosti v Beogradu Laščane razveselila novica iz Šibenika o porazu Bosne Samo Elektra je v tem krogu slavila izmed moštev s Celjskega v najvišjih košarkarskih ligah. Vsi trije preostali klubi so izgubili, na srečo pa ostali na enakih mestih na lestvici, ki so jih zasedali prej. Slabši v vseh prvinah Laščani so odpotovali v Beograd z željo, da skušajo presenetiti ekipo Partizana, a je to ostala le želja. Očitno pozni večerni nedeljski termin nikakor ni ustrezal pivovarjem, ki so v drugem polčasu odpovedali na celotni črti. Po prvem delu so namreč zaostajali samo za 4 točke, nato pa so Beograjčani v tretji četrtini že odločili zmagovalca, ko so prišli do 16 točk prednosti. V zadnjem delu so domači pametno držali raz- Peterka kroga: Ručigaj, Nuhanovič, Krejič (Elektra), Mulič (Alpos Kemoplast), Sims (Pivovarna Laško). Igralec kroga: Šalih Nuhanovič (Elektra). Trener kroga: Ante Perica (Elektra). liko, jo še povišali na 20 točk in domači trener je nato v ogenj poslal prav vse igralce. Slabši skok (18:35) je delal velike preglavice Laščanom, kajti domači so pridno koristili protinapade. Varovanci trenerja Aleša Pipana so sicer skušali potek spremeniti z meti za tri točke, kar pa tokrat ni bilo njihovo močnejše orožje (11:34), ob že tako slabem metu iz igre (36:59). Laščani so ostali na enakem mestu kot so bili pred tem krogom; še sreča, da je izgubila tudi Bosna, ki najbolj preti v boju za osmo mesto. Približal pa se je tudi Slovan (na dve zmagi zaostanka), zato do konca rednega dela lige ne bo smelo biti več nobenega spodrsljaja, če pivovarji želijo na zaključni turnir v Beograd. Brez težav v Sežani Elektra je v ligi za napredovanje v boj za prvaka gostovala v Sežani, kjer je potrdila sloves favorita. Res je, da so se domačini upirali skozi vso srečanje, a ko so električarji prišli do +10 v 3. četrtini, so to zlahka obdržali do konca. Šalih Nuhanovič (19 točk, 70-odstotni met, 8 skokov) in Blaž Ručigaj (15, 71%, 10 skokov) sta bila gonilni moči Šoštanjčanov, ki so z dvema zmagama v treh srečanjih na delitvi drugega mesta na lestvici. Dva poraza doma Obe naši ekipi v ligi za obstanek, tako zreška kot šentjurska, sta doživeli neprijetna domača poraza. Kot da bi tako eni kot drugi po doseženi deseti zmagi v sezoni že pričeli razmišljati v stilu »vsega je konec, obstanek je tu«, vendar temu še ni tako. Do konca je namreč še sedem krogov in kakšna zmaga bo še potrebna. Šentjurčani so proti Zagorju nekako ponovili igro izpred meseca dni, ko so prav tako izgubili od Zasavcev. Tokrat so v 13. minuti že imeli 16 točk naskoka, nato popuščali vse do 36. minute, ko so gostje prevzeli vodstvo, v finišu pa znali izkoristiti prav neverjetne, osnovnošolske napake ekipe Matjaža Tovornika. V zadnjem delu je Kemoplast dobil kar 39 točk in doživel bo- leč poraz, ki je še kako ujezil trenerja, saj je po tekmi napovedal denarne kazni celotni ekipi. Pri Kemoplastu sta bila Nedžad Mulič (19, 6 asistenc) in Sandi Čebular (16, 75%) edina nad povprečjem sivila. Zrečani so se še tretjič v tej sezoni opekli proti Kopru. Čeprav so Primorci ostali brez prvega branilca Češkoviča, so tudi tokrat bili boljši. Z odlično obrambo so domače limitirali na vsega 35% met iz igre. Ta teden ne bo prvenstvenih tekem, kajti igra se zaključni turnir osmerice slovenskega pokala. Na njem nas bodo predstavljali trije klubi z našega področja. Pivovarna Laško, ki brani naslov iz Maribora, ima sila neugoden razpored, kajti jutri bo igrala proti Slovanu, v primeru zmage pa v petek v polfinalu najverjetneje še proti Heliosu. Tudi Elektra ni imela sreče pri žrebu, saj se bo v četrtfinalu pomerila z Unionom Olimpijo. Več možnosti imajo Hopsi, ki bodo v četrtek igrali proti Kopru. Celotni turnir bo v Škofji Loki, s finalno tekmo v soboto. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN V Beogradu se je solidno znašel laški branilec Rasheem Sims. Klubom pravica do odločanja Predsednik Združenja 1. SNL pred volitvami novega predsednika NZS 52-letni Celjan Branko Florjanič je praktično vse od ustanovitve Združenja 1. SNL in prevzema vodenja prvoligaškega nogometnega tekmovanja leta 2001 njegov predsednik. Dogodki iz začetka tisočletja so v nogometnih krogih dvignili precej prahu, toda izkazalo se je, da so se v združenju večine ključnih zadev lotili pravilno in zavzeto, čeprav so nekateri klubi že plačali davek, saj jih je zahtevana finančna disciplina pognala v brezno. »Kljub vloženim naporom smo lahko le delno zadovoljni z dvigom ugleda slovenskega ligaškega nogometa. Toda želja in ciljev ni mogoče uresničiti čez noč. V štirih letih vodenja prvoligaškega tekmovanja smo dokazali, da smo ga sposobni izpeljati. Uspelo nam je iztržiti ligo, čeprav nismo imeli pomoči krovne organizacije, prej smo naleteli na kakšno oviro. Potrditev dobrega dela je nedvomno podpis nove pogodbe z generalnim pokroviteljem lige, podjetjem Si.mo-bil Vodafone, hkrati pa smo k sodelovanju privabili še nekaj uglednih podjetij. Lani so prvoligaški klubi iz naslova trženja lige dobili približno 750 milijonov tolarjev, kar je največ v zgodovini združenja in najboljše ogledalo našega poslovanja. Ciljamo še višje, v vsebinskem smislu želimo postati eden ključnih subjektov vodenja politike nogometa v slovenskem prostoru!« Po znanih finančnih krahih nekaterih klubov in velikih denarnih težavah velike večine ostalih, je bilo najbrž komu žal, da je na začetku devetdesetih glasno podpiral ustanovitev združenja, mar ne? Ne, v vseh štirih letih, odkar vodimo ligo, ni bilo nobenih pritiskov zaradi naših ukrepov in poostritve finančne discipline. Prav vsi so bili zelo korektni, tudi »največji« klubi. Menim, da smo vsi skupaj spoznali, da moramo storiti nekaj korakov naprej. Dodatno pa so klube po žepu udarili tudi pogoji za pridobitev mednarodnih licenc... Ključno vlogo pri razvpitem licenciranju je odigrala UEFA, ki je pred leti spoznala Branko Florjanič pomen transparentnosti poslovanja klubov, licenčni oddelek NZS pa je svoje delo do sedaj opravil korektno. Licenciranje v združenju absolutno podpiramo, zavedamo se, da je v najkrajšem možnem času nujno potrebno zagotoviti čim boljše pogoje tako za igranje kot tudi spremljanje nogometa ter za transparentno poslovanje. Mediji so se pred časom razpisali tudi o vaši kandidaturi za predsednika NZS. Zakaj niste protikandidat dosedanjemu predsedniku Rudiju Zavrlu in prvemu možu MNZ Ljubljana Ivanu Simiču? Razmišljal sem o tej možnosti, toda s sodelavci sem ocenil, da sta dva kandidata dovolj. Zavzemal se bom, da bo ekipa, ki bo vodila zvezo, delala čim bolje. Moj osnovni cilj v več kot desetih letih, kolikor sem tako ali drugače v tem športu, je bil vselej delati v korist slovenskega nogometa. Slednjega dosedanje vodstvo - po nekaterih vaših besedah - ne počne. Po novem boste eden izmed petih podpredsednikov krovne organizacije, torej imate najbrž tudi konkretne predloge, ki naj bi prinesli spremembe. Skupaj s sodelavci sem pripravil natančen predlog osnovnih smernic za delo NZS v naslednjih štirih letih. Je tudi argumentiran in pojasnjen. V prvi vrsti mora zveza po- stati krovna organizacija vseh, ki delamo v nogometu. Cilj nam mora biti boljši imidž nogometa in večja prisotnost na TV-ekranih. Z izjemo reprezentanc so vsi ostali nogometni subjekti zapostavljeni, še posebej prvoligaški klubi. Slednji nosijo največje breme pri razvoju slovenskega nogometa in po uradni statistiki ustvarijo več kot 85 odstotkov reprezentantov v vseh selekcijah. Nogometno politiko pa vodijo drugi. Mar ni to narobe svet? Od novega vodstva NZS pričakujem zagotovitev vsebinsko večje vloge medobčinskih zvez, še več pozornosti pri delu z mladimi, neprimerno več izobraževanja klubskih delavcev, ureditev infrastrukture, kar je v sodelovanju z državnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi vsekakor izvedljivo, kakovost in ne zgolj količino trenerskega kadra ter bolj javno delo sodniške organizacije. Nenazadnje tudi več sredstev, namenskih seveda, za prvoligaške klube. Tudi do različnih anomalij nogomet v Sloveniji ni imun. Predlagamo, da se na ravni celotnega športa preko olimpijskega komiteja uvede antidoping kontrola. Na zadnji seji predsedstva združenja pa smo sprejeli sklep, da morajo vsi prvoligaški klubi vnesti v svoje disciplinske pravilnike, da bo igralcem, trenerjem in klubskim delavcem prepovedano igrati športne stave tam, kjer nastopajo naši klubi. Enako bo storila tudi sodniška organizacija. Kdo bo torej po volitvah za predsednika 21. februarja na čelu NZS, Simič ali Zavrl? Prvi je sposoben in zaupanja vreden mož, ki si je skozi leta dela v športu nabral tudi ogromno izkušenj, drugi pa je ob vsem dobrem, kar je storil - in tega ne gre spregledati - marsikaj opravil napak. Klubi 1. SNL smo z javno objavljenimi smernicami za delo NZS v naslednjem mandatnem obdobju dokazali, da so naš osnovni interes vsebinske spremembe, čas pa bo pokazal, ali bo predsednik s svojimi najbližjimi sodelavci kos zahtevnim nalogam. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ AKRATKO Novi podvigi Sankakuja Leonding, Budimpešta: Judoistki celjskega Sankakuja Petra Nareks in Urška Žolnir sta na tekmi svetovnega A pokala v Avstriji zmagali v svojih kategorijah. Petra je v finalu kategorije do 52 kg premagala Kubanko Edilio Amoros, Urška Žolnir (63 kg) pa je bila boljša od Japonke Keiko Maeda. Izpolnili sta normo za SP, ki bo septembra v Kairu. Uspeh Sankakuja je dopolnil Roki Drak' šič, ki je na Madžarskem, prav tako v svetovnem A pokalu osvojil bronasto medaljo. Petek četrti Torino: Celjski deskar prostega sloga M3' tevž Petek j e na tekmi za svetovni pokal v akrobatskih skokih v disciplini big air osvojil četrto mesto in obdržal vodstvo v skupnem se števku svetovnega pokala te discipline. Osebni rekord Tomičeve Linz: Na mednarodnem dvoranskem miting11 je atletinja celjskega Kladivarja Cetisa Marin3 Tomič zmagala na 60 m ovire in z osebnih1 rekordom 8,14 sekunde znova potrdila norm0 za EP, ki bo v Madridu od 4. do 6. marca. Dvoranski rekord Svita Pintarja Celje: Na dvoranskem atletskem miting3 je bila članica Kladivarja Maša Kenda najh1' trejša na 60 m ovire. V skoku s palico je tre1' je mesto osvojil domačin Svit Pintar, ki je® 462 cm popravil državni dvoranski rekoN za mlajše mladince in potrdil normo za 51 mlajših mladincev. Mirna roka Tkalca Železniki: V 5. krogu I. državne lige v stNj ljanju z zračno pištolo je Peter Tkalec o svoj11 1. mesto, rečiški strelci pa so bili ekipno drug1. Štiri zmage Obreze Mislinja: V letu, ko SSK Velenje praznuj3 50. obletnico delovanja, je najbolj razveš3 ljiva novica, da bo član velenjskega kluba1 državne reprezentance v nordijski kombin3 ciji Anže Obreza odpotoval na SP v Obet5 tdorf. Obreza je na 85-metrski skakalnici n pokalnem tekmovanju za mladince in člaU^ ter v nordijski kombinaciji domov odne5. vse štiri zmage. Velenjsko moštvo si je Poskakalo bronasto medaljo. 0*' m Vladarica Barbara Celjska Na posamičnem svetovnem pokalu v kegljanju v Celju je Barbara Fidel v konkurenci mladink prepričljivo osvojila zlato medaljo. Slovenija je imela poleg Fi-delove v ognju še tri predstavnike, Branko Pavlovič in Marka Omana v članski konkurenci, ki nista dosegla vidnejših rezultatov, ter mladinca Klemna Mahko-viča, ki je osvojil srebrno medaljo. V točkovanju narodov je Slovenija v mladinski kategoriji osvojila prvo mesto pred Madžarsko in Romunijo. Zmagovalca med člani sta postala Poljakinja Beata Wlodarczyk in Hrvat Branislav Bogdanovič, pri mladincih pa je prvo mesto osvojil Romun Zoltan Fe-her. Med člani je zmagala Romunija pred Hrvaško in Poljsko. »Domača zmaga pomeni več!« Barbari Fidel je bil žreb naklonjen, v osmini finala ni imela nasprotnice, tako da je svoj zmagoviti pohod začela v četrfinalu. Tam je ugnala Romunko Ioano Vaidahazan. V polfinalu se je pomerila s Čehinjo Lu-cie Vaverkovo, ki je kloni- Na zmagovalnem odru je najvišje med mladinkami stala Celjanka Barbara Fidel (na sredini). la s 3:1. Po izpolnjenem cilju je v finalu nastopila povsem sproščeno in s 3:1 premagala še zadnjo oviro, Hrvatico Ines Vuko. »Zelo sem vesela zlate medalje, še posebej zato, ker sem zmagala na domačem kegljišču. Res je, da sem imela na začetku nekaj sreče z žrebom, ker sem bila v prvem krogu prosta, zato pa sem se v četrtfinalu pomerila z Romunko, ki je bila zelo močna. Tudi Čehinja ni bila lahek plen,« je bila zadovoljna Bar- bara. Glavni organizator in trener celjskih kegljavk Lado Gobec je bil v nedeljo deležen čestitk za dobro organizacijo z vseh strani: »Vse je potekalo tako, kot smo načrtovali. Vsi gostje so nas pohvalili, zlasti člani mednarodne zveze, ki so bili v Celju prisotni v polnem številu. Mislim, da je pokal uspel, še posebej zato, ker smo bili kot Slovenija in Celje uspešni na stezah. Barbara je odlično odigrala predvsem v uvodu, v zadnjem nastopu pa nekoliko slabše, vendar je bila utrujenost prisotna tudi pri drugih. V 28 urah so namreč odigrali po štiri težka srečanja. Odličen je bil tudi naš mladinec Klemen Mahkovič, ki je klonil šele v finalu. Nekoliko slabši smo bili v članski konkurenci. Pavlovičeva je izpadla v četrfinalu, Marko Oman pa po izredno slabem kegljanju že po prvem dvoboju.« Po evropskem pokalu (leta 1982), mladinskem SP (1989), svetovnem ekipnem pokalu (1994), članskem (1998) in kadetskem SP (2000), je bilo to že šesto veliko tekmovanje, čigar organizacijo je mednarodna zveza zaupala celjskim kegljaškim zanesenjakom. JASMINA ŽOHAR Lava boljša od Kajuha Rokometni derbi srednješolk - V državni ligi odlične Žalčanke in Celjanke V zadnjem krogu 1. A državne lige sta obe ekipi s Celjskega zmagali. Žalčanke so na Ptuju potrdile dru-8° mesto na lestvici, mlade Celjanke pa so po velikem Preobratu v Golovcu ugnale Burjo in storile pomemben korak proti tihemu cilju. Z novima točkama namreč lahko varovanke Mi-a Toplaka objektivno že racajo na uvrstitev v ligo za Prvakinje, kar je za precej ^eizkušeno ekipo lep dose-,.®k. V 1. delu je kazalo od-* ,n° (11:6), potem pa v 42. Minuti katastrofalno (18:22), ai je bila tretjič in dokonč-° izključena Nina Potočnik. ,zkušena in nekajkrat draž-a zasedba gostij pa je nato P°Pustila. Maja Grudnik se k zaustavila pri 17 obram-alr in njene kolegice so dr-|e v protinapade, kjer sta ablesteli Alja Jankovič in £ a Bojovič. Duška Prši-Se je odkupila za prejšnje r. P.ake, krožni napadalki 'a'ja Krajnc in Tara Fili-**sta izkoriščali asisten-So čfaie Š°n in Škofjotke Pre • na ^ temu )e ecej pripomogla neutrud- pj Peterica iz navijaške sku-9om taSers- Ljubljanča-- ki jih vodi Jure, se je M 1 ** r—zrm | / T H fl| Blifllš ’ s 1 M * B 1' ”.. ~ TB 1 f : Tara Filipovič je bila nerešljiva uganka za obrambo I. Gimnazije Celje. Mišo Toplak kot bivši trener Slovana tako prikupil, da pomagajo tudi njegovi sedanji ekipi. V ponedeljek pa se je večina igralk Celjskih mesnin razdelila na dva dela. V dvo- rani Šolskega centra Celje je bil namreč polfinalni turnir za srednješolke. Gimnazija Lava (trener Toplak, Šon 5 golov, U. Toplak, Filipovič 4) je s 16:15 ugnala I. Gimnazijo Celje (trener An- žič, Skutnik 4). A »Kajuhov-ke« so bile boljše tako od Ormožank kot Ljutomer-čank in se tudi uvrstile na zaključni turnir. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ OSEBNO Prevelike prsi in ravnotežje Ko človek na štiri oči spozna našo judoistko Urško Žolnir, dobitnico bronaste medalje iz Aten, ne more verjeti, da gre za zelo zgovorno, simpatično, preprosto in navihano mlado žensko, ki se požvižga na slavo in na dejstvo, da jo poznajo po vsej Sloveniji. Leta 1981 rojena tehtnica, ki je nekoč zbirala znamke, zagnano vadila klavir in se s prijatelji na domačem drevesu igrala žensko inačico znamenitega Tarzana, si svojo najljubšo jed, piščančji zrezek in mešano solato, pripravi kar sama. V kinu jo boste srečali, ko se bosta po platnih sprehajala Sean Connery in Demi Moore, če jo boste povabili na pijačo, pa se pripravite na gosti sok. Takšna je naša Urška, povsem običajna, pa vendar posebna, zmeraj prijazna in nikoli slabe volje. Zares prava športnica in tudi ženska, ki ima rada romantiko ter čustva. Bravo. Ste nevarna punca? Pozor, opravka imate z nevarno punco (smeh). Imate zaradi tega, ker obvladate borilne veščine, manj zmenkov s fanti? Ni res. Lahko jih imam več, problem je ta, da želijo potem govoriti samo o borilnih veščinah. Kdaj ste bili nazadnje resnično zaljubljeni? Če je to to, potem je bilo v šestem razredu osnovne šole, kar pomeni, da doslej še nisem bila resnično zaljubljena. Kako je osvojiti medaljo na olimpijskih igrah? Za to lepo doživetje v slovarju Slovenskega knjižnega jezika ni besede. Ali lahko ženska z velikimi prsmi uspe v vašem športu? Na začetku ima nekaj problemov z ravnotežjem, potem pa kar gre (smeh). Bi premikastili Tomaža Ba-rado, ah še bolje, Jeana Clau-dea Van Dammea? Vsak človek ima šibko točko. Lahko rečem, kaj sem, ne vem pa, kaj še bo ali kaj bi. Bi se upali za boljši tv-rej-ting boriti goli in v blatu? Imam dovolj dober rejting, zato se mi zanj ni treba boriti. Se mi pa zdi, da mora biti borba v blatu dokaj zanimiva. Je mogoče, da je športnica vašega kova v resnici izjemno romantična in nežna duša? Le komu bi se ljubilo po vseh potovanjih, velikih tekmovanjih in močnih treningih biti agresiven še doma. Po vsem tem si zaželiš samo romantiko in nežne roke. Koliko denarja ste dobili za Tuševo reklamo? Kaj ni dovolj, da dobim avto? Vsak dan se z njim vozim, vi me pa še opazite ne (smeh). S katerim znanim Celjanom bi šli na sanjski zmenek in kako si vse skupaj predstavljate? Z znanim že ne bi šla, potem bi me ljudje še bolj opazili. Če bi šla, bi si zmenek uredila v savni v Zdravilišču Laško, ker te ljudje v gneči težje opazijo. Zraven bi prijetno poklepetala. Torej, prijetno s koristnim. Sicer pa imam savno enkrat tedensko v programu, ki ga je sestavil moj trener Marjan Fabjan. Po izjemnem uspehu v Atenah ste postali vzornica mnogim mladim dekletom. Ali to pomeni, da bodo začela že v osnovni šoli pretepati fante, ki jim bodo šli na živce? Dokler so še dekleta, si me naj vzamejo za vzor kot športnico, ki je dobila medaljo v Atenah. Ko bodo starejše, pa naj se ne ustrašijo niti najmočnejših Slovencev, kot se jih nisem tudi jaz. Ko sem na internetu vtipkal vaše ime, sem dobil podatek, da nastopate za Slovaško. Je mogoče, da pol sveta še vedno ni slišalo za našo državo? Vse, kar je prav, ne omenjajte mi več tega. Jaz nastopam samo za Slovenijo. Saj zato smo pa mi športniki ambasadorji Slovenije, da širimo ugled naše države po svetu. Nekje sem slišal, da so judoistke v postelji zelo strastne in malce grobe ženske. Sem slišal prav? Res je, če verjamete ali ne -prave tigrice. Zakaj je judo, ko ga človek gleda po televiziji, tako zelo dolgočasen in razvlečen šport? Prenosov juda je po televiziji tako malo, da ljudje sploh ne vedo, za kaj gre. Snemalci pač pokažejo, kar znajo. Mi znate povedati, kdo sta bila Jigoro Kano in Miko-nosuke Kavvaishi? Jigoro Kano je bil ustanovitelj juda, kdo je Mikrosuši Kavaiši, pa ne vem. Jaz moram vedeti samo to, da je borzno posredniška hiša Ilirika moj sponzor do leta 2008. Bi si upali čez ramo na tla vreči našega župana Bojana Šrota? Gospoda župana je že dosti ljudi poskušalo vreči čez ramo, vendar niso uspeli. Prepričana sem, da bi se za boj z mano dobro pripravil. Vsekakor bi bil trd oreh (smeh). IZTOK GARTNER imic | Ime in priimek: ? Naslov: Telefon: E-naslov: ■ŠX' Iščemo ime novega nakupovalnega centra Posodobljeno nakupovalno središče je za zdaj brez imena. Izbrali ga bomo na javnem razpisu, ki bo trajal od 1. februarja do 1. aprila 2005. V tem času imate priložnost, da si izmislite ime, katerega bo izbrala tričlanska komisija. Zmagovalec bo nagrajen. Bogato nagrado mu bomo izročili ob odprtju nakupovalnega središča marca prihodnje leto. Deset izmed tistih, ki bodo glasovali, bo dobilo tolažilne nagrade. Kupone s svojimi podatki in predlogi oddajte pri informacijah trgovine Interspar do vključno 1. aprila 2005. S sodelovanjem na javnem razpisu soglašate s splošnimi pogoji javnega razpisa, ki so objavljeni pri informacijah trgovine Interspar. CENTER I NTER5PAR m NOVI UMIK 11 Trnoveljski dom v novi preobleki tos, ko jim je Mestna občina Celje iz proračuna za adaptacijo prostorov namenila milijon tolarjev, a je bila vrednost celotne obnove trikrat tolikšna, pri čemer so ves material prispevali sponzorji (Pleskarstvo Kugler, Kemija celjske Cinkarne, Javne naprave, Impos, Elektro Jelen ...), veliko del pa opravili kar člani sami. »Cvetka Jovan - Jeki, vodja gradbenih del, si je vzela celo teden dni dopusta v službi, daje lahko pomagala pri delih v kulturnem domu,« ne skriva navdušenja Beš-kovnik in pove, da so takoj po novem letu pripravili vse potrebno za prihod mojstrov, ki so v dobrem mesecu prepleskali stene, zamenjali razsvetljavo, inštalacije, ploščice, osvežili radiatorje, stole, oder in ostale malenkosti, ki so bile potrebne obnove. Člane KUD Zarja Trnovlje Celje čaka še ena zahtevna naložba. Radi bi zamenjali dotrajano gledališko opremo, reflektorje in ozvočenje, pri čemer upajo, da bo kaj denarja kapnilo tudi od države, saj so se letos vnovič prijavili na razpis za investicijska sredstva. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: UROŠ ROŠER celje i3*X«..— Člani kulturno umetniškega društva Zarja Trnovlje Celje so minuli petek slovesno odprli obnovljeni kulturni dom, s slovesnostjo pa so nadaljevali v soboto, ko so v prenovljenih prostorih uprizorili komedijo Michaela Frayna Hrup za odrom v režiji Mihe Alujeviča. Prenova notranjščine četrt stoletja starega poslopja je lepo darilo članom društva, ki letos slavi 60-letnico obstoja, pri čemer je gledališka dejavnost v kraju prisotna že 70 let. Kulturni dom so v Trnovljah postavili v začetku osemdesetih let minulega stoletja in odtlej po besedah podpredsednika KUD Zarja Trnovlje Celje Živka Beškovnika čopiča ni videl niti od daleč. Z obnovo notranjosti so odlašali do le- Trnoveljska Zarja, ki ji predseduje celjski podžupan Marko Zidanšek, šteje okoli šestdeset članov. Ob zelo dejavni gledališki skupini v okviru KUD deluje še poetično gledališče in krajevni odbor za prireditve. Na leto •majo tri premiere, med katerimi je prva predstava »večja«, namenjena širši javnosti, druga je za otroke, tretjo pa ponavadi naredijo učenci in dijaki sami. Vročica šentjurske noči Šentjursko literarno draško in Šaleško literarno društvo Hotenja sta pripravila v petek v šentjurskem botelu Žonta večer erotič-1,6 poezije in proze. Pred-stavili so zbirko erotičnih busmi več kot petnajstih av-torjev z naslovom Valentin 111 Venera. , V žgečkljivem tonu je iz-, °r pesmi interpretirala igral-Tina Gorenjak, ki jo je na taninu spremljal Igor Seme. Kot je povedala Anita Ko-leša, članica uredniškega odbora zbirke, imata tako Šentjur kot Velenje že dolgo skupno preteklost v erotiki. Nekateri avtorji so celo člani obeh društev. Prav vse pesmi, pa tudi dobršen del proze so v Šentjurju ustvarili čudovito topel, na trenutke celo vroč večer. Ali, kot je v spremni besedi zapisal Zoran Pevec: »Vsebinsko erotičnost ne zahaja v preti- ranost ali banalnost, ki je v tovrstnih pripovedih vedno na preizkušnji. Avtorji se večinoma zavedajo tanke linije, ki ločuje erotiko od pornografije in ostajajo v okviru, recimo temu, zmernega pobalinstva«. Pravzaprav je bilo edino razočaranje, da se ni nihče od avtorjev opogumil in sam predstavil svoje izlete v erotiko, večkratnim pozivom mične Tine G navkljub. GSG, foto: AŠ Na otvoritvi z leve: Živko Beškovnik, Cvetka Jovan-Jeki in Srečko Centrih Gagajevci pred celjskim občinstvom Radio Ga Ga, ki ob petkovih jutrih že petnajst let razveseljuje poslušalce Radia Slovenija, prihaja v nedeljo ob 19. uri v celjsko dvorano Golovec. Ekipa ustvarjalcev, s Sašom Hribarjem na čelu, obljublja neponovljiv večer v družbi najboljših slovenskih parodistov. V dve uri trajajočem programu se bo drug za drugim zvrstilo več kot petdeset domačih in tujih politikov, estradnikov in športnikov. V živo boste tako lahko prisluhnili Schwarze-neggerju, Mr. Beanu, metropolitu, Bushu, dr. Joha-nesu, dr. Bučku, gospodu Čolniču, Marjanu Smode-tu, Andreju Šifrerju, Vladu Kreslinu in še mnogim drugim. Zabavno predstavo bo brez dvoma odlikovalo izjemno mojstrstvo vseh nastopajočih ter duhovit in inteligenten humor, kakršnega ne srečamo pogosto. Gagajevci so z odrskimi uprizoritvami Sova obredli že dobršen del Slovenije, v Celje pa se tokrat vračajo drugič. Vstopnice za nedeljsko predstavo (po 1.500 tolarjev) so naprodaj pri blagajni bazena poleg dvorane Golovec, v prostorih TIC Celje in na pošti Žalec, na voljo pa bodo tudi pred predstavo pri bazenu Golovec. BA Uigran par Konec tedna je v prostorih KUD Kljub mladi Celjan Miha Lajlar pripravil glasbeno-pesniški večer. Povedal je nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo predvsem po izjemni formi. Nič čudnega, če vemo, da Miha študira primerjalno književnost in ga je pod svoje mentorstvo vzel eden naših največjih poetov, Boris A. Novak. Mihi se je na odru pridružil še brat Rok. Skupaj sta odigrala še nekaj pesmi, tako priredb kot tudi avtorskih. Brata Lajlar sta že uigran par, ki jima nastopi že dolgo ne predstavljajo več težav. Miha je, denimo, že kot desetletnik začel peti v bratovi skupini Horse Control, Rok pa pogosto pomaga pri Mihovem glasbenem projektu Edenon. GSG Edith Piaf v laškem V Kulturnem centru Laško se jutri ob 19.30 uri obeta vrhunski večer s hrvaško šansonjerko, džez pevko, igralko in prejemnico številnih nagrad Jasno Bilušič, ki bo interpretirala šansone slavne Edith Piaf. Ob igralski ekspresivnosti in odlični imitaciji pevkinega glasu ne bo težko pomisliti, da poslušate pravo Edith Piaf. BA VODNIK TOREK, 15.2. 19.30 Narodni dom Celje______ Trio Slavko Osterc IV. abonmajski koncert . 20.00 Dom II. slovenskega ________tabora Žalec__________ Gledališče Koper: Dublinska zgodba gledališki abonma SREDA, 16.2. 16.30 Knjižnica Slovenske Konjice________________ Zaljubljeni krokodilček ura pravljic 17.00 Knjižnica pri Mišku knjižku________________ I. Abedi: Alberta išče ljubezen pravljična ura 17.00 Mestna občina Velenje -avla__________________________ Slovenske narodne vezenine odprtje razstave 17.00 Knjižnica zaTnladino ______Velenje_________________ Špeline ure pravljic 18.00 OŠ Šempeter________ Mateja Gutman: Indonezija predavanje 19.00 Dom sv. Jožef_________ Bogdan Žorž: Razvajenost vodi k zasvojenosti predavanje 19.30 Kulturni center Laško Jasna Bilušič: Piaf interpretacija šansonov Edith Piaf 19.30 Glasbena šola Velenje -velika dvorana________________ 8. tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja zaključni koncert ČETRTEK, 17.2. 10.00 Mladinska knjiga Velenje in Žalec Knjiga - najboljša ljubica knjižna čajanka 10.30 in 17.30 Muzej novejše ______zgodovine Celje_________ Demonstracija obrtnika - krojač, g. Franjo Podbregar demonstracija obrti 17.00 Knjižnica pri Mišku ______Knjižku ________________ Knjižna čajanka: Knjiga najboljša ljubica pogovora knjigah za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Vojnik I. Abedi: Alberta išče ljubezen pravljična ura 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder srečanje plesnih skupin Velenja, Šoštnja in Šmartnega ob Paki 18.00 Vila Mojca_____________ Zlatka Jambrovič: Učenje veselje ali nadloga? šola za starše 19.00 Kulturni dom Slovenske Konjice________________ Denis in Ditka gledališka predstava 19.00 Knjižnica Laško________ Večer s pisateljem Dragom Jančarjem 19.00 Knjižnica za mladino ______Velenje_________________ Marjan Marinšek: Med cvetjem in trnjem predstavitev knjige 19.30 SLG Celje______________ V. in O. Presnjakov: Terorizem predpremiera za abonma Četrtek večerni in izven 20.00 Plesni fomm Celje______ Sašo Hribar: Možgani z jajci gosta večera Štefka in Milan Kučan SKJI OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH PtNv Aškerčev trg 12 3240 Šmarje pri Jelšah objavlja PREKLIC javnega natečaja za zasedbo uradniškega delovnega mesta VIŠJEGA SVETOVALCA - VODJE PRAVNE SLUŽBE, ki je bil objavljen v časopisu Novi tednik, št. 8, dne 11. februarja 2005. OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH m Kdo je podtaknil požar v Plaču? Alko za volanom Šmarski in celjski policisti so v noči na nedeljo, 13. februarja, med 20. in 5. uro zjutraj poostreno nadzorovali psihofizično stanje voznikov motornih vozil na območju Šmarja pri Jelšah. Z alkotestom so preizkusili 202 udeleženca v prometu, pri šestih pa je alkotest pokazal več alkohola v krvi, kot je dovoljeno. Policisti so v času poostrenega nadzora izdali tudi štiri plačilne naloge. Najbolj vinjen je bil voznik osebnega vozila, ki so mu namerili kar 2,16 grama alkohola na kilogram krvi. Bolj previdno! Minulo soboto se je na avtocesti Celje-Tepanje, izven Dramelj, huje ranila ena oseba. 26-letni voznik osebnega vozila je zapeljal z vozišča avtoceste in najprej trčil v odbojno ograjo nato pa še v nabrežino. Hudo poškodovanega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Dan kasneje je do hujše nesreče prišlo na Tovarniški cesti izven Slovenskih Konjic. 15-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem je v križišču Tovarniške in regionalne ceste v desnem preglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov. Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 13.000 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Smrtonosni ognjeni zublji V požaru nad Radečami umrla 80-letnica - V celjskem »Plaču« neznanec podtaknil požar Teden za vlomilce Bhil'Hlhh'11!! Sobotno jutro se je tragično končalo za 80-letno Marijo Rainer iz vasice Prnov-še nad Radečami. Gasilci so jo našli mrtvo v njeni hiši, ko so želeli pogasiti ognjene zublje, ki jim ženica ni bila kos. To je letos prvi požar, ki je zahteval človeško življenje na območju celjske policijske uprave. V celjskem operativno komunikacijskem centru so klic o požaru nad Radečami sprejeli ob 9.24. Dim iz stanovanjske hiše Rainerjeve so opazili sosedje, ki niso izgubljali časa in so se takoj odpravili na pomoč. Ognjene zublje so začeli gasiti s snegom, toda do 80-letne ženske niso mogli priti, saj niso vedeli v katerem prostoru se nahaja. Pri gašenju naj bi nemalo težav imeli tudi radeški gasilci, požar jih je gasilo enajst, ki so se s požarom borili kar nekaj časa, do hiše pa vodi strma in ozka cesta. K sreči ni bila zasnežena ali poledenela, saj bi to pomenilo še dodatne težave. Poleg tega pa v vasici ni hidranta, na kar vaščani opozarjajo že kar nekaj časa. Kot pravijo celjski kriminalisti, ki so opravili ogled požara, naj bi ogenj povzročila odložena tleča žerjavica, s katere se je ogenj razširil na zložena drva in druge gorljive stvari v kurilnici. 80-letna Rainerje-va naj bi v kurilnici poskušala ogenj pogasiti, kar pa naj bi bilo zanjo usodno. Rainer-jeva, ki je ob pomoči bergel lahko hodila, je v hiši živela sama ob izjemno veliki skrbi svojih hčera, ki so jo vsakodnevno obiskovale in ji pomagale. Gmotne škode je po nestrokovni oceni za okrog pol milijona tolarjev. Namerni požig? Le nekaj ur prej pa je zagorelo v objektu v Jurčičevi ulici v Celju, nasproti Vrtnice. Objekt, nekoč znan kot pribežališče mladih umetnikov, danes pa le kot zbirališče mladih, tako imenovani Plač, je to noč dočakal svoj ognjeni konec. Kot so nam povedali nekateri očividci, je ta dan v objektu zagorelo že trikrat, kar je dalo policistom sumiti, da gre za namerni požig. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev je bilo v požaru uničeno samo starejše pohištvo in inventar, višina nastale škode pa še ni znana. Ker policisti krivca za namerni požig še niso izsledili, s preiskavo še niso končali in še vedno zbirajo obvestila. V dneh minulega vikenda je ogenj povzročil nekaj škode tudi drugod na Celjskem. V stanovanjsko hišo v Vode-novem pri Šmarju pri Jelšah je udarila strela in poškodovala ostrešje, pri saniranju posledic pa so pomagali šmarski prostovoljni gasilci. Zaradi pregretja so se vnele dimniške obloge v stanovanjski hiši v Imenem in v bloku na Škalski cesti v Slovenskih Konjicah. Nekaj škode je minuli teden požar povzročil tudi na hiši na Cesti talcev v Šoštanju, kjer policisti še vedno preiskujejo, zakaj je zagorelo. V stanovanjski hiši v Grajski ulici v Slovenskih Konjicah pa so se vneli odpadki in izolacija. Do požara je verjetno prišlo pri od-taljevanju zamrznjene vodovodne cevi. V soboto je požar povzročil za skoraj pol milijona tolarjev škode tudi stanovanjski hiši v Gorenju pri Zrečah. Zagorelo naj bi v kuhinji. Kljub temu, daje požar poskušal pogasiti lastnik sam, k sreči do poškodb ni prišlo. SŠ,GS Foto: GK, SHERPA V zadnjih dneh preteklega tedna so pospešeno delovali predvsem vlomilci. Policisti še vedno iščejo neznance, ki so vlomih v ograjeno območje črpališča vod na Teharski cesti v Celju in odnesli večje število zaščitnih rešetk ter vlomilce, ki so iz prodajalne z računalniško opremo v Ulici mesta Gre-venbroich ukradli računalnik. Po cigarete in denar se je odpravil nepridiprav v gostinski lokal na Trgu svobode v Laškem, iz računovodske pisarne v Arclinu pa je izginila gotovina. Denarja tudi ni več v blagajni trgovine v Levstikovi ulici v Celju, od koder ga je odnesel neznanec, kljub temu, da je bila prisotna prodajalka. Z vlomilci so se ubadali tudi na gradbišču v Ipavčevi ulici, od koder so odnesli gradbeni material in v gostinskem lokalu na Liptovski cesti, kjer je bil vlomilec tako zvit, da je našel ključ od blagajne in odnesel denar, zlatnino in signalno pištolo. Vlomi so se nizali tudi v soboto, ko so policistom prijavili vlom v skladišče lokala na Rimski cesti v Šempetru, v skladiščne prostore trgovine na Opekar-niški cesti v Celju in v prostore športnega društva v Lokrovcu. Sobotni vlomilec pa je prišel nepovabljen tudi v pisarno podjetja na Bežigrajski cesti v Celju in si postregel z gotovino ter ključi dveh vozil. Na gospodov dan pa sta se v policijske beležke vpisala dva vloma. Prvi se je v Zidanem Mostu končal le z gmotno škodo, saj niso odnesli ničesar, v drugem primeru pa je iz blagajne restavracije na Celjski cesti v Velenju čudežno izginil denar. V vseh primerih je nastalo za skoraj štiri milijone tolarjev škode. Po tekočem traku Celjski policisti preiskujejo več vlomov v osebna vozila. V četrtek, 10. februarja, je bilo vlomljeno v dve osebni vozili v Čopovi in na Trubarjevi ulici. V obeh primerih so tatovi odnesli avtoradio. V petek pa je lastnik osebnega vozila v Vrunčevi ulici pogrešal prenosni računalnik, vreden več kot sto tisoč tolarjev. Vlomilci dobro izkoristijo tudi smučarsko sezono, saj je nekdo iz vozila na Rogli prav tako odnesel prenosni računalnik. Kot po tekočem traku pa je neznanec vlomil v štiri parkirana vozila na Dečkovi cesti v Celju in se zadovoljil z mobilnim telefonom, kasetami, kozmetiko in igračami. Hop po denar Nikoli ni odveč opozorilo zaradi uličnih roparjev, ki največkrat izbirajo starejše osebe. Tako sta dva neznanca v petek v Jurčičevi ulici starejši sprehajalki jz rok iztrgala torbico z denarjem in drugimi predmeti. Škode je za dvajset tisoč tolarjev. V soboto pa je zamaskiran neznanec pristopil do prirejene prikolice za prodajo smučarskih kart v kraju Preserje. Ko mu je prodajalka odprla vrata, je z roko segel v notranjost in s pulta vzel denarnico s 123 tisoč tolarji. Policisti moškega še iščejo. SŠ Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tedmk@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLAD® Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg ^ Celje, tel.: 03 492,57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje • za duševno zdravje - pomoč P* 'L V Prnovšah ni hidranta, ogenj, ki je vzel človeško življenje, so gasili tudi s snegom. —-------------------- Št. 9-15. februar 2005 -------------------------- Krekov trg 3, Celje -j Telefon 03 428-8890, 428-8»^ ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 E11C NOVI TEDNIK 13 V neizmerni žalosti in z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi VINKO OBLAK - DEDI (8.7.1933-12.2.2005) Hvaležni smo ti za vse, kar si nas v življenju naučil in nam dal. Žalujoči: žena Sonja, vnuk Boštjan in hčerka Lea z možem. Celje, 12. februarja 2005 815 Zapustil nas je eden stebrov našega podjetja VINKO OBLAK Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Zaposleni v podjetju Leonardo. Celje, 12. februarja 2005 V naša srca si se vpisal, čas te ne bo več izbrisal. Zdaj v grobu spiš in ne trpiš, a vedi, da z nami še živiš. 816 ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka MATIJE ARZENŠKA iz Jele (5.2.1916-28.1.2005) V najglobji bolečini nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, tolažilne besede, darove za cerkev in izraženo sožalje. Hvala g. župniku Marku Šramlu za opravljen obred, pevcem, govorniku g. Jevšniku in pogrebni službi Zagajšek. Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in ste ga prišli pospremit na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči vsi njegovi. 760 Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen zanos, odkar te več med nami ni. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, oče, brat, stric in prijatelj BRANKO SAJOVIC iz Slane 16 (28.10.1959-11.2.2004) Čas hitro beži, a spomini so še tako živi... Tišina boli in pogrešamo ga. hvala vsem, ki skupaj z nami postojite ob njegovem grobu in z lepimi mislimi ohranjate spomin nanj. Martina, sinova, mama, sestri, brata in vsi ostali. V naravi ni cvetlic, izginil smeh je iz tvojih lic. Sneg je na gredice pal, utrujen srček tvoj obstal. ZAHVALA 1. februarja smo se poslovili od naše drage mame, tašče, ome, prababice, sestre in prijateljice JUSTINE REZAR z Ljubečne (21.3.1917 - 28.1.2005) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku, pevcem, govorcu in pogrebni službi za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni. 733 Vekovečna dragih je bližina, smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (M. Kačič) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, starega ata in tasta ROBIJA GOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam stali ob strani in se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči: žena Ivica, sin Matej s Kajo in Rokom, hčerki Irena in Jana z družinama. 811 Že deset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. e, kar storila si za nas nekdaj, v spominu bo, in hvala ti za vekomaj. V SPOMIN IVANKI PODLIPNIK iz Latkove vasi Čas beži, ne izbriše bolečine, praznine in spomina nate. Vsem, ki ohranjate spomin nanjo, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke, iskrena hvala. Mož Franci ter hčerki Zdenka in Darja z družino. 799 V SPOMIN 16. februarja 2005 bo minilo 5 let, kar me je zapustila draga žena PAVLA VEŠLIGAJ roj. Škornik iz Ulice Dušana Kvedra 55 v Celju Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji poklonite cvetje in prižigate sveče. Žalujoči mož Leopold. 691 Prišla bo spet pomlad, a tebe, draga mama, več ne bo. Le lep spomin nate ostal nam bo. ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA ZUPANC roj. Šanc iz Padeža pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter svete maše. Iskrena hvala tudi g. Ojstrš-ku za besede slovesa in duhovnikoma za lepo opravljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani. Žalujoči vsi njeni. m@wotednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. IRMA PRODAM RENAULT 5, letnik 1991,53.000 km, garaži ran, prodam za 90.000 SIT. Telefon (03) 548 8143. 726 RENAULT 5, dobro ohranjen, letnik 92, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-442. 765 OPEL astra, letnik 1995, kovinsko modre barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 744-736. 765 OPEL Frontera spori 20, 4*4, letnik 96, prevoženih 107.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 835-789. Š107 PRODAM TRAKTOR Universal 640 DTC, letnik 1999, traktorsko kosilnico BCS, 180 cm, prodam. Telefon 031 646-377. 725 PREDSETVENIK Gorenc, širine 2,40 m, z ježem in krožno brano, na šest krožnikov, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 031 337-545. 752 TR0S1LEC za gnoj - tajfun, prodam. Telefon 041 361-683,5419-684. 767 MOLZNI stroj Virovitica in šrotar, lahko na traktorski pogon, prodam. Telefon 5441426. 786 MLIN za žito in klasje (kladivčar), varilni aparat 250 a, poravnalko s cirkularjem 30 cm, kovinska, prodam. Telefon 7810-560. 768 "------------- M0T0KULT1VAT0R s priključki kupim. Telefon 041708-734. 737 CISTERNO za gnojevko 1700 do 2200 $ kupim.Telefon 041 955413. šioe DOBRO ohranjeno cisterno za gnojevko in trosilec umetnega gnoja, kupim. Telefon (03) 5827-621. 802 CEPILEC za drva na sveder, kupim. Telefon 5799-071. šio9 PRODAM DRAMLJE, starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, cca 300 m2, adaptirano 1990, dvorišče cca 600 m2, prodamo za 17.000. 000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n PIANINA pri Sevnici, dvostanovanjsko hišo 300 m2, adaptirano 2002, dvorišče 900 m2, prodamo za 19.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n PONIKVA, bivdni vikend v bližini Sladke Gore, z 1.800 m2 zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo za 9.300.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n ŠENTJUR, gradbeno parcelo na lepi lokaciji, 600 m2, prodamo za 3.300.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n VELENJE, na Ljubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m2, možna gradnja stanovanjskega ali po-slovno-stanovanjskega objekta, za 6.000. 000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n CEUE, stanovanjsko hišo z novim nedokončanim prizidkom, skupaj cca 280 m2, zgrajena 1960, dvorišče 450 m2, prodamo za 31.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n m 14 I - BORZA DELA CELJE, v Kosovi ulici, v neposredni bližini Teharske ceste, poslovni objekt 793 m2 za skladišče, trgovino in pisarniške prostore, leto izgradnje 1972, z 2803 m2 dvorišča, možnost razparceliranja oz. delitve, prodamo za 98.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n NA izredni lokaciji v Celju ob vstopu na avto cesto prodamo 340 ali 545 m2 poslovnih prostorov, namenjenih za pisarne, prodajalno, skladišče ali fino proizvodnjo. Prostori so zgrajeni in opremljeni po najsodobnejših standardih s pripadajočimi parkirišči. Telefon 070 677-700. /so KUPIM PARCELO, starejšo hišo ali vikend kupim za gotovino. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374. 406 STANOVANJE PRODAM ENOSOBNO stanovanje prodam v Zgornji Savinjski dolini. Telefon 031 423-357, po 16. uri. p V ŠTORAH prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, v stolpnici, dobro vzdrževano, dvigalo, cena 10,5 mio SIT. Telefon 040 742-132. 668 ŠESTS0BN0 meščansko stanovanje v Celju, Lilekova ulica, 2. nadstropje, ugodno prodam. Telefon 041 672-374. 406 CELJE. Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo polje. Telefon 5418-304,040 899-294. 727 CEUE, Otok, dvosobno stanovanje, 51,09 m2, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n VELENJE, garsonjero v Stanetovi ulici, 23,00 m2, pritličje, prodamo za 5.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n KOZJE, štirisobno stanovanje z balkonom, 121,82 m2,1. nadstropje stanovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n STANOVANJE kupim za gotovino. Lahko je tudi v slabšem stanju. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374. 406 ODDAM ENOSOBNO stanovanje, lokacija Polzela -Ločica, oddam. Telefon 041 560-260. 697 V BLIŽNJI okolici Celja oddam stanovanje urejeni ženski s službo. Telefon 031 264-604. 734 DVOSOBNO stanovanje, centralno ogrevano, v centru Celja, oddam, možen tudi odkup. Telefon 041 340-640. 747 OPREMLJENO enosobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Korenova 4, www.prijaznost.com. Telefon (03)5482-002,041 727-301. 769 STANOVANJE nudim 2 samskima ženskama. Telefon 031 637-258. 749 ENOINPOLSOBNO delno opremljeno stanovanje na Lavi v Celju, oddam. Telefon (03) 5419-052 ali 041 386-362. 766 OPREMA PRODAM OMARO, skrinjo, trosed, kavč in dnevno sobo ugodno prodam. Telefon 5732-053. 724 SPALNICO, lepo ohranjeno, prodam. Telefon (03) 4270-183,041 533-707. 755 OKROGLO mizo s stoli, dnevni regal, rasti kal, hladilnik, masivno kredenco - bor, trosed in dva fotelja in več kuhinjskih stolov, prodam. Telefon 041 490-189. 814 PRODAM HARMONIKO klavirsko, 80-basno in diato- nično, prodam. Telefon 5441426. 786 PRODAM NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, z rodovnikom, odličnih staršev, cepljene, z rdečkasto masko, prodam. Telefon (03) 586-9299, 041 966-252. 613 JAGNJICE in jagnjeta, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681. Š100 TELIČKO č.b., 170 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 553-567. Š102 KOZE, breje, prodam. Telefon 5441-426. 786 PRAŠIČE, težke od 40 do 50 kg in pse samojede-čistokrvne mladiče, prodam. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. 796 PRAŠIČE težke 110 kg, prodam. Telefon 5799-071. Š109 NEMŠKO ovčarko, staro 6 mesecev, rodovniških staršev, ugodno prodam. Telefon 041 832-552. /oe KRAVO v devetem, mesecu brejosti, dobro mlekarico, 4. tele, prodam. Telefon 5715-636. žeo PRAŠIČA težkega približno 170 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5726-275. 798 PRODAM LESENO barako, primerno za zatočišče majhnih živali, prodam. Telefon 031 646-377. 725 SVEŽO slanino in celega prašiča ali polovico, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 579-2256,031 648-790. Š101 ŠTIRI zimske gume, 165-65-14, cena ene 10.000 SIT, nove, prodam. Telefon 041 397-208,5731-541. 740 BIKCA simentalca, starega štiri mesece in štirioglate bale otave, prodam. Telefon 040695-652. 757 OSEBNI računalnik: ram 128 mb, trdi disk: 40 gb, procesor: 1,28 Ghz, z barvnim tiskalnikom ter scannerjem, prodam. Telefon (03) 5472-136, po 18. uri. 758, 759 OBRAČALNIK Favrov - pajek 4,50 m in drva, več metrov, prodam. Telefon (03) 5741-396 ali 031 556-580. Š105 LISIČJE kože, ustrojene, prodam. Telefon 5441-426. 786 KRAVO po drugem teletu ter cepljeno mešano belo in rdeče vino, prodam. Telefon (03)5792-178,031 458-681. 795 GARAŽNA vrata, enojno posteljo brez jogija in kavč, prodamo po simbolični ceni. Telefon 5770-107. 790 TEHTNICO Libela z območjem tehtanja od 2-2000 kg, prodam. Tehtni plato velikosti 1000-1200 mm. Telefon (03) 5793-360,041 331-521. 788 PRTLJAŽNIK za fiat punto, model 2000 prodam za 5.000 SIT. Kličite popoldan na telefon 031 550-030. Ž59 RABLJENO opremo za vzrejo kanarčkov (kletke-frontale), prodam. Telefon 031 889-826,(03)5449-709. 782 ŠIVALNI stroj na nožni pogon, pogrezljiv, zelo dobro ohranjen poceni prodam. Prodam tudi novo moško kolo in otroško kolo za 5-6 let. Telefon 5471-014. 806 KUPIM HOJICO za otroka, rabljeno, zelo dobro ohranjen, kupim. Telefon 040 634-811. Ž53 MONTAŽNO garažo za osebni avto, nujno kupim. Telefon 041 599-158. 801 IENKI ŽENITNA posredovalnica Zaupanje posreduje za vse starosti poštene zveze, brezplačno za mlajše ženske. Telefon 031 836-378. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Ž52 »LITEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p Lokal SABROSO Ljubljanska cesta 5, Celje (objekt Maksimiljan), zaposli natakarja- natakarico (redno ali honorarno). Informacije: 041/680 809 Kukovič Srečko s.p., Levec 4a, 3301 Petrovče ZAPOSLIM delavca za montažo gips plošč. Pogoj lasten prevoz na delo. Andrej Kavka s. p., Ulica I. celjske čete 22, 3230 Šentjur. Telefon 041 684-410. 609 ELEKTROTEHNIKA za nedoločen čas zaposlimo. Aso Celje d.0.0., Ipavčeva 21, 3000 Celje. Telefon (03)4260-700. 753, 754 ZAPOSLIMO natakarje in vodjo strežbe, ki imajo delovne izkušnje na tem področju. Delo v Celju. Informacije Senzor Trade d.0.0., Prušnikova 8, Ljubljana, telefon 031 661-671. n 'fli t) K. Zaposlimo tiskarja in knjigoveza za nedoločen čas. Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami. ČETISK d.0.0. Bežigrajska cesta 5, 3000 Celje Tel: 03 428 62 54 IŠČEM delo - varstvo otrok na vašem ali svojem domu. Telefon 041 294-188. 794 V življenju imate vse, kar si želita, četudi drugim pomagate dobiti tisto, kar si želijo. Komunikacijske sposobnosti in tehnike prepričevanja bodo pomagale tako vam, kot družbi nasploh. Zaposlimo več zastopnikov za prodajo. Stimulativen osebni dohodek. Več na telefon 051 310-875, Anistar, Anica Špoljar s.p. Vojkova ulica 7, Celje. VAM je zamrznil vodovod ali centralna? Pokličite po telefonu 041 628-714. Cobra d. 0. o. Razgledna 23, Celje. 700 MARUA Drobnič, samostojni podjetnik, preneham s poslovanjem dne 20. februarja 2005, zaradi preoblikovanja v Prosena d.0.0.. n SLOVAŠKA - novi stiki, ljudje, povezave. Telefon 031 850-592,050612-416. 808 IŠČEM najugodnejšega projektanta za načrt stanovanjske hiše. Telefon 040 754-016. 779 HARMONIKAR išče klarinetista in bas kitarista, stara do 13 let. Telefon (03) 5827-621. 802 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www,ess.gov.si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CEUE Tiskarski delavec tiskar; do: 22. 2. 2005; Če-tisk d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 5, 3001 Celje. Delavec brez poklica monter gradbenih elementov; do: 19. 2. 2005; Ovtar d.0.0. Vojnik, Celjska cesta 39a, 3212 Vojnik; gradbena dela - priprava malte, nakladanje, razkladanje; do: 18. 2. 2005; Vasiljevič Tadija s.p., zidarstvo in fasaderstvo, Mariborska 86, 3000 Celje; peka pic; do: 18. 2. 2005; ZI & M d.0.0. Celje, Mariborska 118, 3000 Celje. Pomožni delavec pomožna gradbena dela; do: 19. 2.2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Snažilka čiščenje prostorov; do: 18. 2. 2005; Ava d.0.0. Celje, Vrunčeva 37, 3000 Celje. Talilniški pomočnik pocinkovalec; do: 15. 2. 2005; Pocinkovalnica d.0.0., Bežigrajska cesta 6,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) voznik tovornjaka, prevoz svežega mesa po Sloveniji; do: 23. 2. 2005; Ledas d.0.0. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Stavbni klepar samostojno delo na strehi z različno pločevino in opeko; do: 26. 2. 2005; Mirnik Trade d.0.0. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do: 16. 2. 2005; Esitel d.0.0., Delavska ulica 8, 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik za kamione, del. mesto v Mariboru; do: 16.3.2005; Apel servis d.0.0. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, 1001 Ljubljana. Knjigovez pomožna knjigoveška dela v tiskarni; do: 22. 2. 2005; Četisk d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 5, 3001 Celje. Gradbenik delovodja za delo na terenu; do: 19. 2. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Zidar zidarska in tesarska dela; do: 19.2. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; zidar; do: 5. 3. 2005; Sigma d.0.0., Ravnica 8, 5251 Grgar. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije; do: 18. 2. 2005; Bra-higradnje, d.0.0., Pucova ulica 4, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela upravljanje s strojem TGM, vzdrževanje, strojev, evidenca goriva; do: 18. 2. 2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik prodajalec; do: 16. 3. 2005; Ev-pot turizem in storitve d.0.0. Ljubečna, Poljska pot 10, 3202 Ljubečna; voznik kamiona; do: 19.2. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Prodajalec vodja prodaje - potnik na terenu za znane stranke, za trženje priznanih proizvodov na območju Celja z okolico; do: 15. 2. 2005; Masten Ivan s.p. Bio line, Zastopanje in posredovanje Maribor, Kraljeviča Marka ulica 19, 2000 Maribor; prodaja blaga; do: 22. 2. 2005; Metro d.d. Celje, Ljubljanska cesta 87, 3000 Celje. Prodajalec tekstilnih-us-njenih artiklov prodaja obutve; vloge na naslov: Afit d.0.0., Miren 129, 5291 Miren; do: 18. 2. 2005; Afit Miren, trgovina Ciciban, Prešernova ulica 4, 3000 Celje; trgovinski poslovodja; vloge na naslov: Afit d.0.0., Miren 129, 5291 Miren; do: 18. 2. 2005; Afit Miren, trgovina Ciciban, Prešernova ulica 4, 3000 Celje. Natakar strežba hrane in pijač; do: 24. 2. 2005; Kozjak Božidar s.p., restavracija Urška, Ker-ševa 4, 3212 Vojnik; točenje in strežba pijač; do: 23. 2. 2005; Stropnik Jožica s.p., dnevni bar Krčma pod gradom, Lemberg pri Novi Cerkvi 13,3203 Nova Cerkev. Srednja poklicna izobrazba upravljanje strojev TGM; do: 19. 2.2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik taksija; do: 26. 2. 2005; Hažič Danijel s.p., Tari Tomi, Smrekarjeva ul. 6, 3000 Celje; komisionar, del. mesto v Celju; do: 12. 3. 2005; Man-power d.0.0., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Strojni tehnik delo v proizvodnji, sestava ultralahkih letal; do: 5. 3. 2005; Air Net d.0.0. Celje, Ljubljanska cesta 62, 3000 Celje. Elektrotehnik projektiranje in meritve na elektroinštalacijah; do: 15. 2. 2005; El projekt d.0.0., Cesta na Ostrožno 152, 3000 Celje. Gradbeni tehnik delovodja - organizacija dela na gradbišču, nadzor nad izvajanjem del, kontrola izvedenih del; do: 22. 2. 2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; vodenje gradbišča, obračuni; do: 19. 2. 2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Komercialni tehnik komercialist za trženje nepremičnin; do: 12. 3. 2005; Royal nepremičnine d.0.0., PE Celje, Aškerčeva ulica 15, 3000 Celje. Ekonomski tehnik saldakonist; do: 22.2.2005; Fincommerce d.0.0. Celje, Teharska 4, 3000 Celje; vročevanje pisemskih pošiljk na terenu; do: 22. 2. 2005; Unicus d.0.0., varnostni inženiring, Zadobrova 23, 3211 Škofja vas; blagajnik pri bančnem okencu; vloge na naslov: Volksbank Ljudska banka d.d. Dunajska 128a, 1000 Ljubljana; do: 18. 2. 2005; Volksbank Ljudska banka d.d., podružnica Celje, Prešernova 27, 3000 Celje; računovodja; do: 18. 2-2005; Zupanc Melita s.p. M - finance, Vrtna ulica 17,3220 Štore. Ekonomsko komercialni tehnik komercialna dela, trgovski potnik; do: 18. 2. 2005; Četisk d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 5, 3001 Celje. Grafični oblikovalec grafični oblikovalec, delo z računalnikom v programih Photoshop, freehand, quar-kexpres, corel; do: 16. 3-2005; Lithoteam & Co d.o.o. Celje, Bevkova 3, 3000 Celje. Gimnazijski maturant tajnica uprave; do: 18. 2-2005; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Pravnik odvetniški kandidat; do: 18. 2. 2005; Verstovšek Boštjan - odvetnik, Ljubljanska cesta 3a, 3000 Celje. Višji knjižničar šolski knjižničar - vodenje evidence izposoje knjig, nabava učbenikov; do: 18. 2-2005; Gimnazija Celje - Center, Kosovelova ulica 1, 3000 Celje. Višja strokovno izobraZ' ba programer na razvoju apli' kacij; do: 19. 2. 2005; Grafiti poslovni sistemi d.o.o. Celje, Kersnikova 19, 3001 Celje. Magister farmacije farmacevt; do: 18. 2. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cest3 37, 3212 Vojnik. Univ. dipl. inženir grad' beništva za organizacijo ih tehnolog, dela odgovorni vodja del, vodenje, organizacija in kontrola dela gradbene operative-sodelovanje z investitorji; do-22.2.2005; Gradis Celje d.d-; Bukovžlak 71, 3221 Teharje-vodje projektov - koordiniranje in kontrola dela grad' bene operative, nadzor na3 izvajanjem del, kontrola 12' vedenih del; do: 22 . 2. 2005> Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; priprava na samostojno vodenje gradbišč; do: 22. 2-2005; Gradis Celje d.d., B11' kovžlak 71, 3221 Teharje-Magister prometnih ved asistent za promet; do: 1“ 2. 2005; Univerza v Marib0 ru, Fakulteta za logistiko, riborska cesta 2, 3000 Celje' Diplomirani ekonomtS za turizem (vs) poučevanje predmeta pi^v tični pouk turizma; so: 2*-2. 2005; Srednja šola za stinstvo in turizem Celje, sovelova 2, 3000 Celje. ei ti n G 3; sl & P: d 2 ki s< d Zi G P (t it J; ši 3; L b n T n 6 n si v, A A L S b 2 g I 3 II l z lj d 1 d t z 1 t 3 < I 1 < 1 1 ] m: NI Vi HDHIK DELA 15 Univerzitetni diplomirani ekonomist izvršni direktor za komercialo 'Vodenje, organizacija in kontrola dela v okviru komercialnega sektorja; do: 22.2.2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; vodja prodajno nabavne službe in logistike, vodenje organizacija in kontrola dela v Prodajno nabavni službi, sodelovanje z investitorji; do: 22. 2.2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Diplomirana medicinska Pestra (vs) medicinska sestra v šolskem dispanzerju; do: 18.2.2005; Javni Zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist Psihiatrije zdravnik specialist psihiater ftdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do: 18.2.2005; lavni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 1212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA ____ LAŠKO Mesar - sekač mesar; do: 25.2.2005; Izbira Laško trgovska družba d.d., Trubarjeva ulica 4,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do: 2.3.2005; tis d.o.o. logistika, skladiščenje in transport, Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Kuhar priprava in kuhanje jedi po naročilu, priprava malic in kosil, pomivanje posode, vzdrže-vanje kuhinje; do: 5. 3. 2005; Aškerc Anica s.p., Gostinstvo Aškerc, Trg svobode 1, 3270 Laško. Natakar strežba pijač; do: 16.2.2005; jjbniša Ivan s.p., Trgovina in bife Marjeta, Partizanska pot “L 3272 Rimske Toplice. Računalniški tehnik Programer aplikativne programske opreme; do: 5.3.2005; 'Rose d.o.o. Laško, Jagoče3, Ho Laško; oblikovanje internetnih stra-?>; do: 5.3.2005; I- Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško. Gradbeni tehnik za visoke zSradbe ,, delovni inštruktor - usposab-™nje težje prilagodljivih mladoletnih oseb za delo ter nji-novo nadziranje in vodenje pri Hi; do: 18.2.2005; Ministrs-v° za pravosodje, Uprava RS j? izvrš. kazenskih sankcij, Hzgojni dom Radeče, Pot na 8r°d23,1433 Radeče. Ekonomski tehnik samostojni prodajni referent J* celotno Slovenijo; do: 25.2. °05; Lemit proizvodnja in tr-0vina d.o.o. Rimske Toplice, ^arjeta 16, 3272 Rimske To-Mice; j Prodajni referent; do: 25. 2. s °S; Zdravilišče Laško d.d., ^raviliška cesta 4,3270 Laško. diplomirani inženir raču-^ništva (vs) , sistemski inženir - področje Hunix/linux; do: 12.3.2005; , Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, H Laško. ,J!niverzitetni diplomirani Hornist komercialist za trženje; do: j. 3.2005; I - Rose d.o.o. Laš-^Hoče3^3270Laško^ Nravna enota slovenske KONJICE Pomožni delavec H-Pomožna dela pri izdelova-u Palet; do: 18.2.2005; Hart- man Jože s.p. Zreče, Skomarje 20.3214 Zreče; gradbena in ostala pomožna dela; do: 19. 2. 2005; Špes Franc s.p. Kamnoseštvo in pogrebne usluge, Tatenbachova 14.3210 Slovenske Konjice. Ličar ličar - prašno lakiranje kovinskih izdelkov in komponent; do: 18.2.2005; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Ključavničar ključavničarska dela, obdelava tanke pločevine; do: 18. 2. 2005; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Tesar zidanje z opečno opeko; do: 18. 2. 2005; Saramati Sinan in Saramati Bekim d.n.o., Slovenske Konjice, Mestni trg 7,3210 Slovenske Konjice. Zidar zidarska dela, montaža kamnoseških izdelkov; do: 19. 2. 2005; Špes Franc s.p. Kamnoseštvo in pogrebne usluge, Tatenbachova 14,3210 Slovenske Konjice; monter stavbnega pohištva ter zaključna zidarska dela; do: 22.2.2005; Toplak Beno s.p. Ro-letko, Stari trg 13,3215 Loče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do: 25.2.2005; Bmno transport d.o.o., Zbelovo 19.3215 Loče. Strojni tehnik operater na CNC obdelovalnem stroju; do: 15.2.2005; Pučnik Franc s.p., orodjarstvo, Vi-nogradna ulica 36,3210 Slovenske Konjice. Diplomirani inženir strojništva (vs) razvoj in konstruiranje mehanskih sklopov, stikalnih omar in pultov, podpora prodaji pri definiranju proizvodov, konstruiranje po želji in naročilih kupcev; do: 18. 2. 2005; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Diplomirani ekonomist (vs) asistent komerciale - pomoč vodstvu v operativnih opravilih, sodelovanje pri strateških projektih, optimiranje procesovpod-jetja; do: 18.2.2005; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10.3210 Slovenske Konjice; controling - analiza rezultatov in raziskav, specifične analize, poročanje koncernu, sodelovanje pri napovedovanju in poslovnem planiranju; do: 18. 2. 2005; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice; bilančni knjigovodja - samostojno sestavljanje mesečnih, kvartalnih in letnih poročil, celotna dnevna opravila finančnega in kreditnega knjigovodstva, obračun plač; do: 18. 2. 2005; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Mizar polaganje knauf plošč; do: 18.2.2005; Siter Simon s.p., Zaključna gradbena dela Tagoss, Dramlje 13c, 3222 Dramlje. Srednja poklicna izobrazba montaža spuščenih stropov; do: 15. 2. 2005; Povalej Drago s.p., Pod - notranja zaključna dela v gradbeništvu, Zlateče 18, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik serviser elektronike; do: 18. 2. 2005; Adheziv d.o.o. Šent- jur, Prešernova ulica 34, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj - območje Šentjur z okolico; do: 19.2.2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. ""upravnaenota~ ŠMARJE PRI JELŠAH Tesar opažev tesar za izvajanje zahtevnih in manj zahtevnih gradbenih opažev; do: 16. 2. 2005; Pobe-žin Janez s.p., Graditelj Pobe-žin & sin Rog. Slatina, Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina. Mizar pomoč pri mizarskih delih; do: 18. 2. 2005; Ulčnik Anton s.p., Prevoz umrlih oseb in iz-del. lesenih izdelkov, Žagaj 28, 3256 Bistrica ob Sotli. MONTEH TRADE D.O.O. Drofenikova 16, 3230 Šentjur zaradi širitve dejavnosti objavljamo prosto delovno mesto MflMTPD OGREVALNIH NAPRAV VODOVODNI INŠTALATER Pogoji: ustrezna izobrazba zaželene delovne izkušnje vozniški izpit B-kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Informacije na tel. 03/749-20-20, 041 630-649 ali na gornji naslov. Ključavničar varjenje kovin; do: 1.3.2005; Korez Karol s.p., Kovinostmgars-tvo, Zgornje Negonje 35c, 3250 Rogaška Slatina. Strugar struženje, rezkanje na CNC obdelovalnih strojih; do: 1. 3. 2005; Korez Karol s.p., Kovi-nostrugarstvo, Zgornje Negonje 35c, 3250 Rogaška Slatina. Avtoklepar avtokleparska in avtoličarska dela; do: 1.3.2005; Krajnc Darko s.p., Avtokleparstvo in ličarstvo, Predel 6, 3240 Šmarje pri Jelšah. Tesar tesarska dela, izdelovanje opažev; do: 18. 2. 2005; Kro-bau - Krog in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o., Trg 27, 3252 Rogatec. Zidar zidanje in ometavanje; do: 18. 2. 2005; Krobau - Krog in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o., Trg 27,3252 Rogatec; samostojna zidarska dela in pomoč pri manj zahtevnih zidarskih delih; do: 16. 2. 2005; Pobežin Janez s.p., Graditelj Pobežin & sin Rog. Slatina, Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik, komisioniranje, čiščenje; do: 18.2.2005; Mesnine Žerak d.o.o. Rogatec, Strmol-ska ulica 9, 3252 Rogatec; voznik/vzdrževalec; do: L 3. 2005; Resped Transport d.o.o., MMP Vrtojba 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Prodajalec prodajalec; do: 22. 2. 2005; Novo plus d.o.o., PE Šmarje pri Jelšah, Rogaška cesta 27,3240 Šmarje pri Jelšah; prodaja vozil; do: 5. 3. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Se-čovo 14,3250 Rogaška Slatina. Kuhar pomoč v kuhinji; do: 18. 2. 2005; Ježovnik Borut s.p. Gostišče Jelenov greben, Olimje 90,3254 Podčetrtek. Gradbeni tehnik vodenje delovnih skupin na gradbiščih, gradbene kalkulacije, spremljanje izvajanja del; do: 16.2.2005; Pobežin Janez s.p., Graditelj Pobežin & sin Rog. Slatina, Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina. Ekonomski tehnik dela v knjigovodstvu, pomoč pri izdelavi razvojnih projektov, kadrovske evidence; do: 15. 2. 2005; Kip vizija d.o.o., Lesično 71,3261 Lesično; trgovinski poslovodja; do: 22. 2. 2005; Novo plus d.o.o., PE Šmarje pri Jelšah, Rogaška cesta 27,3240 Šmarje pri Jelšah. Zdravstveni tehnik medicinska sestra; do: 18.2. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah. Organizator poslovanja v turizmu (vsš) vodja poslovne enote na območju Podčetrtka z okolico; do: 18. 2. 2005; ISS Servisystem d.o.o. Maribor, Ptujska cesta 95, 2000 Maribor. Diplomirani ekonomist za marketing (vs) referent prodaje steklarskih izdelkov; do: 18. 2. 2005; Steklarska nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE Osnovnošolska izobrazba posluževanje linije - tekstilni materiali, lepila; del. mesto je v Velenju; do: 18. 2. 2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ul. XIV. divizije 6, 3000 Celje. Mizar mizar; do: 18. 2. 2005; Red-nak Adolf s.p., Janškovo selo 24a, 3320 Velenje. Ključavničar ključavničar - varilec, montaža na terenu; do: 18.2.2005; Alič Nihad s.p., Trg mladosti 6,3320 Velenje. Strugar strugar za delo na klasični stružnici na podlagi načrtov -del.mesto v Velenju; do: 20.2. 2005; vloge na naslov: Trenk-vvalder d.o.o., Osojnikova 9, 2250 Ptuj; Trenkvvalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Avtomehanik avtomehanik; do: 12.3.2005; Avto Igor d.o.o., Črnova 33 a, 3320 Velenje Keramik keramik; do: 26.2.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Slikopleskar slikopleskar; do: 26.2.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Železokrivec železokrivec; do: 26.2.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Tesar tesar; do: 26.2.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Zidar zidar; do: 26.2.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Polagalec podov in tlakov parketar; do: 26.2.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec prodaja blaga; do: 1. 3. 2005; Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska ulica 8,8290 Sevnica; prodajalec lesnega programa; do: 5. 3. 2005; Lesarstvo Hudovernik d.o.o., Cesta talcev 11, 3322 Velenje. Kuhar natakar kuhar - natakar; do: 24. 2. 2005; Bay bar Štabuc Mateja s.p., Stantetova ulica 11, 3322 Velenje. srednja poklicna izobrazba monter knavf plošč; do: 26. 2.2005;Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje. Trgovinski poslovodja prodaja izdelkov, nabava izdelkov, usklajevanje dela; do: 1. 3. 2005; Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska ulica 8,8290 Sevnica. Inženir elektrotehnike za energetiko referent prodaje elektronskih izdelkov; do: 18. 2. 2005; FBS elektronik d.o.o., Cesta Fran-tiška Foita 10,3322 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Lesarski delavec nakladalec pohištva; do: 18. 2.2005; Garant d.d. Polzela, Polzela 134,3313 Polzela. Delavec brez poklica delo na žagi; do: 18.2.2005; Kupec Vojko s.p. Obratovalnica Lestex, Sv. Lovrenc 10,3312 Prebold. Natakarski pomočnik strežba pijač v dnevnem baru; do: 16.2.2005; Antloga Tadeja s.p. Dnevni bar Pinky Polzela, Polzela 209b, 3313 Polzela; točenje in strežba pijač; do: 16. 2. 2005; Hmezad KZ Go-tovlje z.o.o., Gotovlje 71,3310 Žalec. Mizar serviser - montaža, popravilo pohištva; do: 22.2.2005; Lesnina d.d. Prodajni center Levec, Levec 18, 3301 Petrovče. Prodajalec železnine, grad.mat., pohištva prodaja pohištva, svetovanje; do: 22. 2. 2005; Lesnina d.d. Prodajni center Levec, Levec 18,3301 Petrovče. HITRO NAROČITE i«»>iM!l Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. IMMfl Prešernova 19 3000 Celje NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: m 16 NOV! TEDNIK Pod domačo lipo, najstarejšo v Savinjski dolini, ki v tem času seveda ni zelena, je nastal tudi spominski posnetek zlatoporočencev s hčerami. Zlata poroka brez pom pa V Lokah nad Taborom sta v krogu družine praznovala zlato poroko 79-letni Jože in 77-letna Marija Golav-šek, po domače Ramšako-va. Svojo dolgoletno zakonsko zvezo sta potrdila s sveto mašo v župnijski cerkvi v Taboru, ki jo je bral dekan Polde Selčan. Slavljenca za svoj zlati jubilej nista želela nobenega posebnega pompa, vendar so njune štiri hčere, Nika, Bernarda, Jožica in Magda, z družinami, želele, da starša vendarle proslavita svoj praznik. Zato so se odločili, da bodo to storili s sveto mašo in z družinskim slavjem na domu. Jože in Marija sta namreč tam preživela vsa skupna leta, predvsem kot poljedelca in hmeljarja. Skrbno sta gospodarila in pridno delala in tako sta svojim hčeram zagotavljala varen, topel in dobro preskrbljen dom. Na svojo domačijo sta zelo navezana, zato je bilo tudi praznovanje zanju najlepše doma. V jeseni življenja, ko je njuno zdravje še kar dobro, so jima v veliko veselje vnuki in vnukinje Andrej, Jure, Meri, Marko, Nina in Tina. Ponosna sta tudi na domačo lipo, ki že 350 let nudi domačim hladno senco, njeno mogočno krošnjo pa nosi deblo, ki ima 6,8 metra obsega. TONE TAVČAR uvmmmmm im joiovc si, Petrov« 123, pitrovče www.magicjani.coni Ana Je izbrala ime za Emo Znani glasbenik in član uspešnega ansambla Vitezi Celjski, Viki Ašič, se od lanskih binkoštnih praznikov lahko pohvali, da ima doma tri prijazne ženske: ženo Darjo ter hčerki Ano in najmlajšo Emo, ki se je rodila 30. maja v celjski porodnišnici. Prijazna deklica je ob rojstvu merila 51 cm in tehtala 3100 dkg, danes pa ima že dobrih osem kilogramov. Ime je izbrala njena starejša sestrica Ana, ki je vprašala dedija Vikija: »Ali bi imeli Emo?« In dedi Viki je prijazno odgovoril: »To je lepo ime, naj bo Ema, kot si izbrala. In ne nazadnje, saj se tako imenuje prva slovenska svetnica, Ema Pilštanjska!« Ana nam je izdala, da je imela pripravljeno ime tudi za bratca, ki bi bil ali pa morda še bo, Jakob! Vsi so polni hvale o mali Emi, ki že dobro obvlada dnevni prostor, po katerem se po vseh štirih neverjetno spretno premika. Je pravi nadomestek za sesalec prahu! Mamica Darja, ki z deklicama preživi največ časa, pove, da se obe sestrici najraje skupaj kopata v veliki kadi in spita pri mamici. Očka Viki, ki je kot glasbenik veliko na terenu, pa tako svoje tri ljubice iz varnostne razdalje zadovoljen opazuje: »Emica ni tečka in je pravi dobrovoljček. Tudi za glasbo se že zanima, kajti najraje ob dobrih zvokih razbija po mizi. Ne vem, če ne bo bobnarka! Sicer pa ima tre- nutno najraje lutko čebelico, ki »igra« Avsenikovo Prelepo Gorenjsko.« Babica Tea omeni še eno Emicino posebnost: »Zelo rada razgrne časopise in gleda slike. Zanimivo, da časopisov ne trga in ne mečka.« TONE VRABL Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100. NAJLJUBSA ŠALA ZNANIH Mitja Okorn, režiser filma Tu pa tam Mujo in Haso se sprehajata po Mariborski ulici, natančneje med Planetom Tuš in Kolosejem, pa pravi Mujo: »Ej, gdje igra onaj film od onog glupog Slovenca Mitje Okorna?« Haso stegne obe roki, vsako na svojo stran in odgovori: »Tu pa tam.« NAŠI MATURANTI Maturanti 4. Feg (ekonomska gimnazija) Srednje ekonomske šole Celje Stojijo zgoraj od leve: Nataša Martinovič, Rok Turnšek, Patricija Tojnko Manja Hren, Mateja Ferjane, Tjaša Zabukov-šek, Jasna Černevšek. Stojijo v sredini: Sandra Gregorc, Nina Roškar, Irma Sovine, Stanka Čoki, prof. Lidija Rebeušek, Jasna Selič, Andreja Kos, Jasmina Jelovšek, Valerija Recko, Dejan Plaskan. Čepijo: Matej Recko, Jernej Trogar, Denis Špilar, Boštjan Rojc, Tomaž Kampuš, Sergej Stojanovič, Bojan Goluh. Manjkajo: Blaž Kupec, Borut Lebeničnik, Nejc Leskovar, Gašper Ribič, Maja Sluga, Žiga Zdovc. RT Pošljite nam maturantske fotografije z imeni vseh na naslov Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje ali na e-mail: tednik@nt-rc.si. Alaševič pred skoraj 30 leti. . in danes Plačo nazaj! Slika je nastala leta 1976, ko je karikaturist Milan Al* ševič dopolnil 24 let in se je ravno pripravljal za svečan premiero filma Bele trave Boštjana Hladnika, kjer je ig^a majhno vlogo možaka, ki Poldetu Bibiču krade Pra^1',a »Snemali smo v Medlogu, vedno pa mi je bilo žal, nisem dobil vloge Ljubiše Samardžiča, ki je ves film se ^ sal s Poldetovo ženo,« nam je zaupal uspešni karikatU rist, ki je posebej za to sliko za nekaj minutk pobegnil delovnega mesta pobiralca kart v celjskem kinu in se n stavil objektivu fotografinje Domanjkove. »Če bodo t° brali moji nekdanji šefi, bom moral vrniti vsaj eno svo)^ nekdanjo plačo, saj še danes nihče ne ve, da sem me delovnim časom pobegnil k fotografu.« jq