Poštnina plačana v gotovini Leto LVIll. v V Ljubljani, v soboto, dne 31. maja 1930 St. 124 1. izdaja st.2om Naročnina Dnevna Izdajo 29 kraljevino Jugoslavijo meseCno 25 Din polletno ISO Din celolelno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedrlfskn Izdala celolelno vjugo-slavili 1Z0 Din, za Inozemsivo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 61III Roltoplst se ne vračalo, netranUlrana pisma se ne sprc/enta/o * Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2992 Cene oglasov l stolp, pelit-vrsla moli oglasi po l'30 in 2 1>.veCJl oglasi nad 4!» mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po lO Din n Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po prazniku Oprava /e v Kopitarjevi ul.št.U -t Ccliovnl račun: C/ubl/ana štev. IU.050 In 10.319 sa insera/e, Sara/cvošt.7563, Žanrel> št. 39.011, Vrana ii> Kuna! št. 24.797 Po našem Svečano in radostno je proslavila slovenska prestolica osemdesetletnico škofa Jegliča. Zopet enkrat je dalo ljudstvo duika svojemu resničnemu čuvstvovanju. In kdor je videl svečano razpoložežnje ljudskih množic na predve-ier jubilantovega godu, kdor je prisluškoval akademijam, ki so se vrstile druga za drugo in videl ogenj v očeh ne le starih borcev, ki so Izbojevali že marsikako borbo z življenjem, atnpak tudi navdušenje mladine, ki zre v sivolasem jubilantu našega slovenskega Mojzesa. Kdor je vse to videl in doživel, jc moral z radostjo vzklikniti: Bogu bodi hvala, še jc mnogo čistega idealizma v našem narodu. — V resnici lahko govorimo o proslavi celega naroda, kajti enake proslave so se vršile tudi po deželi, manj sijajne seveda, toda nič manj prisrčne. In če so nekateri s svojim molkom skušali prezreti jubilej Prevzvišenega, so s tem izpričali le dvoje: ali da se ne štejejo k naši narodni celoti in zato slovenskega narodnega praznika ne smatrajo več za svoj praznik, ali pa da se pravilno zavedajo, da bi niti ne bilo primerno, če bi o jubilantu oni sploh kaj govorili. Tujec bi si mogel v teh dneh staviti vprašanje: Kako, da visoki jubilant uživa toliko veljavo med Slovenci, kljub temu ali morda ravno radi tega, da je bil toliko napadan in blaten v življenju? Ali je morda to radi njegove visoke službe, ki jo zavzema v cerkveni hierarhiji? Gotovo tudi nekaj radi tega. Saj 8n hodi med nami kot veliki svečenik in posrednik med Bogom in ljudstvom. Toda prepričani smo, da bi škof Jeglič ne bil mnogo manj slav-Ijen med nami, ko bi bil politik, pravnik, vojak ali trgovec. Veseli nas, da moremo tudi ob ^ej priliki podreti vso pravljico o slovenskem klerikalizmu. Kajti ni služba, ki jc napravila Jegliča tako veličastnega med nami, ampak njegov karakter. Emcrsen ima mnogo prav, ako trdi, da je vse, kar se človeku primeri v življenju, sad njegovega značaja in njegovega dela. V škofu Jegliču zre narod moža nepremagljive volje in neprestanih žrtev. Zato ga tako ljubi in spoštuje. Kajti nobena stvar ne imponira ljudem bolj, kot odpoved in žrtev Kakor sc premraženi stiskajo okrog ognja, tako se človeška srca zbirajo okrog plamena žrtve in odpovedi — zlasti, če čutijo, da so te žrtve bile za nje doprinešene. Bolj kot kdajkoli sc je v teh dneh pokazalo, da je škof Jeglič ves ljudski in ves narodov, to pa zato, ker je vedno nesebično trpel in delal za svoj narod. Ljudje to čutijo in doživljajo in jih ni mogoče varati. Naš narod in zlasti naše priprosto ljudstvo je trezno sodeče in si kaj hitro ustvari pravo sodbo o različnih svojih »prvakih«. Sam^ navajeno trpeti, — zato od tistih, ki hočejo pri njem kaj veljati, zahteva istotako žrtev. Odtod zdrav pojav med našim ljudstvom, da različni šarlatani in demagogi med nami tako hitro odigrajo svojo naučeno vlogo. V tem pa je tudi smernica za prave ljudske delavce: treba je iti med narod, prisluškovati utripom njegove duše, rasti iz njegovega organizma, prej ali slej gotovo dozori zaslužen sad. Lahko bi to povedali tudi take. da v oč:h škofa Jegliča slovensko ljudstvo bere svojo lastno usodo. Njegov obraz je kakor obličie naše slovenske zemlje. On, borilec je simbol našega naroda, kateremu je tudi usojena borba za primerno mesto pod solncem. Od naših najboljših mož so te dni bile zapisane in izgovorjene besede, ki so padle kakor odrešenje. Ob velikem liku našega škofa smo spoznali zopet svoj pravi slovenski obraz. Veliko delo škofa Jegliča ni omejeno le na slovenski teritorij, ampak poteza daleč doli na jug med naše brate. Tudi s tem je dana smernica veselega optimizma našemu lastnemu delu. Samo v stvarjajočem delu je naš narodni spas tudi lepa bodočnost naše jugoslovanske domovine. Baš katoliški element s svojim stvariteljnim delom in zapadno kulturno orientacijo more neizmerno pripomoči, da naša država zadobi v kulturnem svetu ono mesto, ki ji pritiče. Pod tem vidikom gledano nas veseli, da je proslava osemdesetletnice našega velikega vladike presegla meje slovenske domovine in našla spoštljivega odmeva tudi med sosednjimi brati. Prav primerno je, da sc je zopet poklical v spomin he-roizem našega škofa, ki je dvigal pokonci glavo tedaj, ko je že skoraj vse klonilo. Naj se ob njegovem visokem zgledu vkreše obilica onih stvariteljnih sil, ki jih jc zmožen naš narod, da tudi novi rod ne bo nikdar klonil, kadar pojdi; za naše verske in narodne svetinje. ,--, I® in naravna 9 U Interesantna debat® o malteškem vprašanju med angleškim m Hal tiskom London. 30. maja. d. Malteško vprašanje, o katerem se je zdelo, da sc bo moglo v krntkeni likvidirati, so jo zopet močno zapletlo. Knkor hitro je nek pristaš italijansko narodne stranko izvršil atentat na predsednika malteške vlade lorda Stricklnndu. ki jc šef malteških u v tono m isto v, je vodja nacionalno stran-' kc M i /. /. i takoj od hitel v London, du opere stranko suma. da jc ona vsaj moralno za atentat odgovorna. Atentatorja je označil za epilep-tika. zagotovil MacDonald a absolutne lojalnosti n u rod ur stranko nivprum angleški kroni in izjavil, du njegova stranka stremi le za izpremembo ustave v nacionalnem /.mislil v okviru britanskega enipira. Konservativni krogi pn, ki čcdaljcbolj pridobivajo nu moči in spričo gandiistične revolte v Indiji zagovarjajo politiko močne roke, so Mizzijcvc izjave označili kot neodkritosrčne. Ker so tudi Inbouristi. kojih stranka na Malti sodeluje / uvtonomisti, narodni stranki neprijazni, jc MucDonnld povabil \ 1/ondon mitičnega ministra malteške vlade, siru Bartolo, ki z lordom Strieklandoni vodi uvtonomistično stranko, du mu razloži svoje stališče. Izjave sira Uartolo. rojenega Maltežana, so težka obtožba fašistične vlude \ Rimu. Ker jc tu referat po zmislu bil objavljen obenem v službeni agenciji Iteutei jc italijanski fašistični tisk izredno razburjen in polni zdaj svoje stolpce / malteškim vprašanjem, kateremu jc celo spor s Francijo moral zn nekaj časa odsto-|iiti prvenstveno mesto. Sir Bartolo najprej ironizuje rimsko fašistično politiko, ki njega in njegovo stranko dol-ži, do hoče Malto poungležiti in se ogorčujc nad tem, dn se zapostavljajo naravne pravico narodnega jezika. Sir Bnrtolo odreka fašizmu pravico se potegovati za narodno pravice Mnltežu-nov, ki so angleški podaniki, ker je g. Mussolini j na očitke angleškega javnega mnenja, zakaj se poitalijančuje več kot en milijon in pol Slovanov in Nemcev v Primorju in južnih Tirolnh, kategorično odgovoril, da je to notranja zadevo Italije, ki Angležev nič ne briga. Potem izvaja Uartolo, ostuvdl nu svoj imperialistični program. V Italiji se danes Malta prišteva k -neod rešeni Italiji« v eni vrsti s Korziko in Splitom. Fašistična Italija gleda na Malto s pohlepom in če bi se restavriral rimski imperij, je Malti namenjena centralna vloga kot gospodarici Sredozemskega morja.« Avtonomi-stieua stranka, ki ji pripada velika večina ljudstvu. sc je ustanovila leta 1919. zato, du sc Ijud-I stvo in otok očuva tuje propagande. Spor med I Vatikanom in angleško vlado se ne tiče politike. | »Mi ne bomo inistili vnemar nobenega sredstva,« 1 končuje sir Bartolo, tla preprečimo propagando. ki bi mogla dati Italiji podlago, da dvigu kakšne aspiracije na Malto.'. Ta izjava jc spravila pokonci vse fašistično časopisje, ki piše, da jc Italija naravna zaščit-nicu narodnih in kulturnih pravic svojih soroja-kov v imenu človečanske kulture. sGiornale dTtalia«, ki jc inspiriran od ministrstva za zunanje zadeve, izjavl ja, da je absurdna trditev, da bi sc Malta smatrala kot del neod rešene Italije. Sir Bartolo hoče samo pridobiti g. MacDo-naldn za razna rodova 1 no politiko lorda Stricklanda. Italija ni nikdar delalo niti dela ireden-tistiično propagando nn Malti, ne more se pn desiuteresirati za dejstvo, da jc malteško prebivalstvo italijansko in si ne more kaj, da ne bi obžalovala, da se Malta skuša posili razna-roditi«. Ta izjava službenih krogov rimske vlade pa v Londonu ne bo imela uspehu. Tako vladno kakor opozicionalno časopisje jc /e zavzelo na- ' sproti temu vnaprej stališče. Zlasti delavsko časopisje, ki jc vedno simpatiziralo z narodnimi ; manjšinami \ Italiji, opozarja rimsko fašistično centralo, da je baš ona moralno popolnoma inkonipetentnn se interesirati za narodne pravi-ce resničnih nli umetno narejenih Italijanov na Malti, kei se je suma vedno, kadar jc kdo Rim opozarjal, nnj priznava naravna narodna prava svojih neilalijnuskili manjšin, odgovarjala in od Anglije kakor od vsake druge države v Evropi zahtevala, da se ima za vprašanje »drugo-rodnega prebivalstva \ Italiji popolnoma des-interesirati! Kako si more torej zdaj ona lastiti pravico, da se interesirn za notranje zadeve britanskega imperi ja, ki je nnjliberulliejši imperij na svetu, kateri svojim narodom pušča v nacionalnem, jezikovnem in kulturnem oziru najpopolnejšo svobodo, česar se o Italiji absolutno nc more trditi. Italijanski jezik jc na Malti enakopraven z malteščino in angleščino in ustava daje vsakemu svobodo so udejstvovati po zakonih britanskega imperija. Konservativno časopisje, ki je sicer Italiji zelo naklonjeno, je v pogledu malteškega vprašanja še odločnejše od delavskega in zahteva od vlude, da stori iridentistični protiangleški propagandi tudi na Malti, najvažnejši postojanki enipira na kontinentu, energičen konec. Treba pa jc pripomniti, da se angleški tisk nikakor ne identificira s Strieklandoni, ki jc j»o nepotrebnem kompliciral malteško politično vprašanje z lalikonuišljeno izzvanim sporom s cerkveno oblastjo. To vprašanje sc bo rešilo ločeno od ostalih problemov in sicer, kakor jc upati, popolnoma zadovoljivo. Strickland jc žalil čuvstva katoličanov in brez vsakega opravi-čenjo in takta obdolžil Vatikan, da podpira nacionalizem na Malti. To pa je neresnično, ker sc Vatikan skrbno ogibljc vmešavanja v taka vprašanja in se poteguje le za versko svobode katoličanov, ki jo Strickland, mož skrujne into-Iernnce, kateri ne spoštuje intimnih čuvstev ljudstva, skuša omejevati in katoliški element zapostavljati. J J OS |q El-------- Optimistične izjave Louckettrja Budimpešta, 30. maja. AA. Korbiro poroča, i llorty-ja in od predsednika madžarske vlade grola , da je francoski minister za. <'elo Loucheur prispel v i Betlilena. Budimpešto. Na postaji so ga pozdravili opolnomo- ' Budimpešta. 30. maja. AA. List A:-. Esl pri- čeni minister grof Khuen-Hedervnrjr, državni pod- t občifje izjavo Loucherja ,v kateri pravi, da žele tajnik v predsedništvu vlade Barffv, ki sta pozdrn- ' države Malo \ntante po njegovih vtisih sodelova- vila Loucheurja v imenu madžarske vlade, zatem ' nja z Avstrijo in Madžarsko, kar je želja vso Ev- ; francoski poslanik Clauzel. uradniki francoskega ; rope. To gospodarsko zbližanje pa je mogoče do- poslaništva in člani francoske kolonije. Loucher bo j seči samo s pomočjo Briandove ideje o evropski imel danes predavanje, nakar bo sprejet od regenta ' uniji, ki ima glede ustvurljivosti 100% verjetnosti. uo souezovame Budimpešta, 30. maia. x. Loucheur je bil danes dopoldne najprej pri ministrskem predsedniku Eethienu, potem pa ga jc sprejel Ilortliv v daljši privatni avdienci. Loucheur jc izjavil zastopnikom listov, da jc našel v krogih male antante najboljše razpoloženje za Madjarsko. Vse države male antante želijo živahno gospodarsko sodelovanje z Madjarsko in Avstrijo. Zvečer je imel Loucheur v delegacijski dvorani parlamenta predavanje o gospodarskih problemih Evrope, ki so nastali po dogovorih, sklenjenih v Haagu in Parizu. Predavanja se je udeležila množica najodličnejše družbe s Hor-thyjem, člani vlade ter diplomatski zbor. Loucheur je podal sliko pogajanj, ki so se vršila v Haagu in Parizu. Omenjal je Briandov načrt Panevrope, ki se mora izvršiti, da Evropa ne bo propadla. Vpra- Največfe vodno letalo sveta London, 30. maja. AA. Na reki Med\vay sc vršijo poizkusi največjega potniškega vodnega letala nn svetu. Letalo jc nionoplan, opremljen z. dvokrovnimi splavi. Zgradila ga jc tvrdka v Rochestru. Vsak splav je dolg 40 čevljev in sc lahko nadomesti s kolesi, tnko da služi letalo tudi nn kopnem. Premer kril znaša 117 čevljev. Letalo je opremljeno s tremi motorji »Bristol juniiperc po 485 konjskih sil iu ima prostora \ prostornih kabinah za 17 potnikov, tri može posadke in enega strežaja. nastedslvenih držav sanje gospodarskega dviga, zboljšanja moči kon-sumenta ter problemi racionalizacije produkcije se more rešiti samo na ta način, če bo Evropa nadaljevala gospodarsko delo kot gospodarska enota. Omenil je tudi agrarno zvezo med Madjarsko, Jugoslavijo in Romunijo. Ce hočejo te tri države najti za svoje žito splošni evropski trg, se morajo medsebojno zvezali. Sedaj sc vse tri države prizadevajo, da bi spravile svoje žito na en in isti trg, kar seveda povzroča padanje cen žila. Ce bi pa iz-| voz organizirale skupno in poleni iskale prodajni ! trg, bi se cene zvišale. Na koncu svojega predava-j nja je trdil, da mora priti obnova Evrope, v kateri : bo tudi Madjarska lahko uspevala. Loucheur jutri , zapusti Budimpešto. Strašna avtomobilska nesreča Hannoror, 30. maju. x. Pri Mehleju je družba šestih ljudi, ki se je peljala v avtomobilu in so morala ustaviti pri spuščenih zatvornicali, prosila železniškega čuvaja, da še enkrat dvigne zn-tvornice in jih spas!i preko železniške proge, čuvaj, 00 letni mož, ki še nikoli ni kršil svoje službene dolžnosti, jo res odprl zatvornice, toda v istem trenutku jc pridrvel holandski brzovlak, ki je avtomobil popolnoma razbil. En potnik je bil na mestu mrtev, dva sta umrlo v bolnici, ostali pa so i težko ranjeni. Visoko odlikovanje s kola Jegliča Belgrad, 30. maja. AA. Nn predlog ministra pravde jc Nj. Vel. kralj odlikoval z redom Be-lega Orln II..stopnje ljubljanskega knezoškofa dr. Antonu Bonaventuro Jegliča. Spac med Mehiko in sv. Stolico končno poravnan Mehiko, 30. maja. Tu sc jc podpisal kon-kordat med vlado predsednika Ortiz Rubio in apostolskim delegatom msgr. Ruiz y Flores. Cerkev zadobi zopet popolno svobodo. Mesto je bilo ob tej priliki v zastavah in vsi listi so priobčili uvodnike, v katerih pozdravljajo vpostavitev miru v korist države in naroda. Katalonska zastava zakonito dovoljena Barcelona, 30. maja. Kralj Alfonz je danes podpisal od predsednika vlade generala Bcrenguera predloženo mu naredbo, s katere sc zopel dovoli izobešanje katalonske narodne zastave, ki ima viseti skupaj z drž. špansko . misijonski kongres Zagreb, 30. maja. z. 'Sedmi mednarodni akademski misijonski kongres bo od 7. do 12. septembra v Ljubljani pod predsedstvom nuncija Pelle-grinettija iz Belgrada. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel prevzv. nadškof zagrebški dr. Ante Bauer. Mednarodnih akademskih misijonskih kongresov je bilo do sedaj G: 1924 v Avstriji, 1025 v Madjarski, 1020 v Češkoslovaški, 1927 v Poljski, 1928 v Nemčiji, 1929 v Avstriji. Versko kulturni značaj teh kongresov raste od leta do leta in jo to izreden dogodek, ker se s. predavanji tujih strokovnjakov opozarja široka javnost nn napredek in značaj misijonskega pokreta. V pripravljenem odboru za Hrvatsko so: škof dr. Salis-Salis dr. Medjlmurec, dr. Hulenlk; za Slovence: pomožni škof dr. Kožnimi in vseuč. prof dr. Elirlich. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, nagnjenje k nevihtam, toplo. V Rangoonu 174 mrtvih Nemiri še trajajo — Vsi Indci edini v zahtevi po dominijonu Odmevi knezoškolove 80 letnice v listih Osemdesetletnica našega knezoškola dr. A. R. Jegliča je našla v časopisju velik odmev. Izmed mnogih sestavkov naj navedemo le najznačilnejše. Zagrebška »Hrvatska Straža« t dne 29. t. m", piše med drugim: Jubilej ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča je znamenit dan — ne samo za ljubljansko Škofijo in slovenski narod, nego tudi za vse katoličane v naši državi. — Pomen škofa Jegliča sega preko meja Slovenije in obsega tudi hrvatske katoličane. Sarajevski kanonik dr. Jeglič je bil šestnajst let učene*; in desna roka velikega nadškofa dr. Sladlerja. a škof Jeglič je bil zvest tovariš in somišljenik ustanovitelja hrvatskega katoliškega gibanja pok. šk%fa dr. Mahniča in velikega prijatelja in učitelja mladih hrvatskih katoliških socialnih delavcev pok. dr. Kreka. Tudi za jutrišnjega slavljenca, kakor tudi za dr. Mahniča in ilr. Kreka, morejo Hrvati reči >x> besedah Šenoe: 1 vaš i naš! Škof Jeglič pripada krogu onih velikih katoliških reformatorjev, ki smo jih omenili: pok. dr. Sladlerja, dr. Mahniča, dr. Kreka in drugih. To je mož. ki je zapustil v verskem in narodnem življenju svojega naroda globuke bfazde. To je mož, ki ni samo velik cerkveni knez, marveč ludi velik narodni voditelj. Vreden naslednik velikega kardinala Mjssije v katoliškem prerodu slovenskega naroda, je škof Jeglič predvsem vzoren in velik katoliški škof. Vešč organizator in vzoren cerkveni upravitelj svoje škofije. Nad trideset let s krepko roko vodi ljubljansko škofijo, pozna jo v dno duše, skrbi za potrebe svoje duhovščine in bdi nad duhovno blaginjo svojih vernikov. Kolikokrat je obšel vso svojo škofijo, imel z duhovščino dekanijske konference, bodril duhovščino v delu za katoliško organizacijo? Ce je katoliško življenje v ljubljanski škofiji tako organizirano, da ne zaostaja morda za nobeno škofijo v celem katoliškem svetu, če je slovenska vas kakor inalokatera druga na svetu organizirana tako na verskem kakor na prosvetnem in gospodarsko-socialneni poprišču, je to glavna zasluga pospeševalca vsega tega dela — fckofa dr. Jegliča. Škcf Jeglič je velik narodni voditelj. Ne samo zaradi tega, ker je po zaslugi delavne katoliške duhovščine v Sloveniji začasa Avstrije slovenski Darod. najsi tudi majhen po številu, dosegel zualno kulturo in gospodarsko moč, in se je mogel uspešno upirati silnemu nemškemu Drangu: na jug — marveč tudi zaradi tega, ker je škof dr. Jeglič, ustvarjajoč verske ustanove, obenem dvigal narodnega duha in narodno moč. škofovska gimnazija v št. Vidu je bila n. pr. do preobrata edina popolna slovenska gimnazija, llazen tega je znal škof Jeglič po moči svojega značaja in po svoji neustrašenosti pred močnejšimi v najbolj kritičnih trenotkih za narodno usodo nastopiti v obrambo pravične narodne stvari. Niti spričo groženj cesarja Karla se ni bal obsoditi pogubne smeri politike pok. dr. šušteršiča in s tem doprinesti k odločni zmagi majske deklaracije. In ravno la poteza apostolske gorečnosti in naravnost mučeniške neustrašenosti je značilna za starčka — slavljenca. V delu je mladosten optimist in poln razumevanja za vsako katoliško pre-rodno delo. V javnem boju je bil cilj najstrašnejših napadov liberalcev, a v obrambi cerkvenih pravic je bil pripravljen na vsako žrtev. To je škof reformator in borec kova Pija X. Veliki pariški dnevnik :>La Croix« piše dne 29. maja: Dne '29. maja dopolni msgr. Jeglič, škof v Ljubljani, Jugoslavija, osemdeseto leto svoje dobe. Jugoslovanski katoličani in prav posebno slovenski katoliki, njegovi škofijam, se pripravljajo, da proslave to obletnico kar najsijaj-neje. Dejansko hočejo uporabiti to priliko, da izkažejo zasluženo čast in spoštovanje junaškemu ljubljanskemu škofu, ki je s svojo pastirsko gorečnostjo in celokupnim svojim delom v tako veliko čast svoji deželi. Mgr. Jeglič je po važnih službah v Sloveniji in Rosni leta 1898 zasedel stoiico lepe ljubljanske škofije, ki ima svoj sedež v Ljubljani, stari presto-lici kratkotrajnega Ilirskega kraljestva v Napoleonovi dobi in glavnem mestu ene najboij vernih jugoslovanskih [»krajin. V teku dvaintridesetih let svojega škofovanja je dajal najkrepkejšo pobudo katoliškemu življenju in delu in njegovih srečnih in plodnih ustanov je brez števila. Sklical je za svojo duhovščino številne sinode in druge duhovniške sestanke, leta 1905 pa je ustanovil Malo semenišče, v katerem se izobražuje danes približno 400 gojencev. Ta vzgojni dom, zavod v Št. Vidu. ki leži na deželi, a v neposredni bližini Ljubljane, izvaja globok nraven in socialen vpliv na celokupno življenje v Sloveniji. Istočasno je mgr. Jeglič organiziral za svoje vernike vsakovrslna verska društva, deleč jih po stanovih in skupinah, pri čemer je posvetil posebno skrb mladini, dijakom in nčiteljstvu. Sklical je več velikih katoliških shodov, kakor se vrše tudi v naši deželi. Nič manj važna iri njegova domovinska uloga. Kot prvi je podpisal spomenico z dne 30. maja 1917, s katero so južni Slovani pred dunajsko vlado zahtevali svojo politično neodvisnost. Njegova moralna avtorileta je prav tako kakor avtoriteta msgr. Bauerja, zagrebškega nadškofa, v vsej deželi zelo velika in mnogokrat je nastopil kot posredovalec v javnih zadevah, bodisi da spravi duhove bodisi da brani katoliške svoboščine. Slednjič ne smemo pozabiti globoke ljubezni, ki jo goji msgr. Jeglič nasproti naši deželi, o čemer je podal številne dokaze, posebno pa s lem, la pošilja svoje duhovnike na višje nauke v Katoliški institut v Pariz. Pouk v francoščini na zavodu v št. Vidu je poverjen slovenskemu duhovniku. gospodu Šolarju, najsijajnejšemu učencu gospodov kanonikov ltousselot-a in Meunier-ja. Sicer pa vedo vsi Francozi, ki so bili v Ljubljani goslje msgr. Jegliča ler so občudovali, v njegovi sveži starosti, njegovega jasnega duha, njegovo umevanje za sodobne duhovne in socialne potrebe. njegovo prizadevanje in priznanje za so-.delovanje med jugoslovanskimi iu Irancoskimi ka- London, 30. maja. x. Pri nemirih v Dakarju je morala včeraj policija zopel streljati na množico, število mrtvih v Rangoonu je narastlo na 174. Vedno znova pride do posameznih spopadov. Tudi v železniških delavnicah v Lippoahu je prišlo včeraj do nemirov, pri katerih je morala policija streljati, ko je množica zažgala železniške vagone, štiri osebe so bile ranjene. London, 30. maja. y. Zveza indijskih trgovskih zbornic zahteva v pismu, ki ga je 22 velikih organizacij poslalo podkralju, da morajo biti Indijci povabljeni na nameravano konferenco, ki se ima sklicati za pripravo nove ustave, no kateri Dunaj, 30. maja. x. Landbund namerava vložiti v narodnem svetu predlog, da imajo samoobrambne zveze državi deloma povrniti stroške, ki ji nastanejo za policijo in orožništvo pri nastopili in manifestacijah samoobrambnih zvez. Heimvvehr zahteva od vseh svojih članov, da prisežejo po sprejetem vzorcu, in sicer najprej voditelji kakor tudi njeni poslanci v narodnem svetu in deželnih zborih. V tem smislu se je tudi spre- dobi Indija dominionski statut, brez česar mir ni mogoč. Nizam iz Hajderabada je kot voditelj 70 milijonov mohamedancev predlagal konferenco, na kateri naj bi 011, Gandi in podkralj razpravljali o položaju in bodočem razvoju Indije. Rim, 30. maju. AA. Po vesteh i/. Indije je bilo zadnje dni več krvavih spopadov v Rangoonu in drugih mestih. Radi številnih aretacij se je položaj vendarle dokaj pomiril. Stanje industrije in trgovine je kritično, ker izvajajo Indijci bojkot proti angleškemu blagu. Dharasuna, 30. maja. AA. Redarstvo je razpršilo kakih sto prostovoljcev, ki so vdrli v solna skladišču. menil korneuburški vzorec prisege, ki ne govori več o marksizmu in razrednem boju. V vzorcu pa ostane načelo, da mora biti Heimvvehr nad strankami. Tudi je v prisegi stavek: »Hočemo seči po oblasti v državi.« To se pravi, da Heimvvehr napoveduje diktaturo. V krščansko-socialnem klubu se bo danes po možnosti soglasno sprejel sklep, da ne priznavajo fašistične prisege iz Korneuburga. Stanje kmetijstva Belgrad, 30. maja. 111. Kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju našega kmetijstva v prvi polovici maja. Za dravsko banovino navaja poročilo tole: Zelo dobro: pšenica, ječmen, rž, oves, zelenjava, lan, hmelj, deteljišče, livade, pašniki. Med dobrim in zelo dobrim: navadna repa, vinogradi, jabolka, hruške. Slabo: slive in orehi. Vse žito, kakor tudi sadje, izvzemši slive in in orehi, obeta zelo dobro letino. Padavin je bilt, dovolj. Poljska dela so se izvršila pravočasno kljub pogostemu deževju. Večjih uim ni bilo, razen pri nekaterih vrstah poznega sadja ob cvetenju radi mraza in dežja. V nekaterih krajih Prekmurja so poljske miši napravile veliko škodo, posebno na pšenici in rži. Stanje živine v zdravstvenem in pre-liraiijevalnem oziru zadovoljivo. Približno enako stanje je v vseh ostalih banovinah. Posebno v podonavski banovini, kjer j< vse žito zelo dobro. V nekaterih banovinah: var-darski, podonavski, vrbaski, je bilo precej toče. V zetski banovini so kobilice naredile precej škode. Roparski uboj v Belgradu Belgrad, 30. maja. 111. Snoči so razbojniki vdrli v hišo Tiče Markoviča, znane belgrajske bogate rodbine, z očividnim namenom, da bi jo oropali. Pri tem pa jih je zalotil hišnik in se spustil z njimi v boj. Ta njegov junaški čin je zanj slabo končal, ker so ga roparji ubili in pobegnili. Strašna žaloigra v Maribora Maribor, 29. maja. Govori zagovornikov Včeraj so nastopili v belgmjskem procesu prvi štirje zagovorniki Belgrad, 30. maja. m. Danes so pričeli zagovorniki obtoženih s svojimi ugovori. Na vrsto so prišli zagovorniki štirih obtožencev Bernardiča, Hadžije, Franekiča in Kremzira. Zagovornik Bernardiča dr. Gvozdič je med drugim izvajal: Ta proces je ostal še vedno zelo rftisierijozen. Ne da bi kaj zakrivili, so ti mladeniči odsedeli v zaporu šest mesecev, dasiravno gre predvsem za njihovo mišljenje. To niso bile nobene revolucije, to niso bile nobene bombaže. Oni so bili polni idej zasebne morale. To ie bila manifestacija mladine, ki je hotela, da bodi javna morala enaka zasebni morali. Psihologija mladinskega pokreta je karakterizirana z istim momentom, to je r. revol-verskim pojmovanjem. Vodilna misel v njihovem delovanju je bilo domorodje, podkrepljeno z mla-deniškim žarom. Prvo dejanje, ki ga okrožnica inkriminira, je to, da je bil Bernardič organizator tajne teroristične organizacije. Zagovornik na podlagi izjav obtožencev in na podlagi dejstva, da se obtoženci med seboj niti ne poznajo, pobija mišljenje, da bi taka organizacija obstojala. Da taka teroristična organizacija v resnici ni obstojala, dokazujejo ludi revolverji. Ta »teroristična organizacija« je razpolagala skupno s štirimi revolverji. Nihče ni verjel, da bi se ta teroristična akcija lahko pričela in končala s štirimi revolverji. Bernardič sploh ni mogel sodelovati v akciji proti generalu Belimar-koviču, ker je bil takrat izgnan iz Zagreba, Bernardič je hotel pobegniti na Madžarsko in sicer radi tega, ker je videl, da sta aretirana dr. Hadžija in Štefanac in pa, ker je poznal zagrebško policijo, ki je njega večkrat aretirala in je lahko prišel na tako misel. V vsem delovanju ni nobenega ego-ističnega motiva, zato prosi sodišče, da bi v slučaju, če bi Bernardiča kljub temu obsodilo, da se mu prizna custodia henesta in se obsodi kot politični krivec. Našteva še druge olajševalne okolnosti. Zagovornik dr. Hrvoj zagovarja obtoženega dr. Hadžijo. Dr. Hrvoj ugotavlja v svojem zagovoru skoro za vsakega obtoženca, posebej pa za svojega klijenta, da so bili to ljudje, ki so se borili za vsakdanji kruh in so imeli skrbi, kako se bodki preživeli od danes do jutri. Zatorej jc izključeno, da bi imeli časa baviti se s tem, kaj delaio emigranti in kaj delata dr. Krnjevič in elr. Košutič v inozemstvu. Tudi on misli, da je državni pravdnik popolnoma na napačnem stališču, ko trdi, da so ti obtoženci prišli s svojimi dejanji v nasprotje z idejami Sljepana Radiča. Prepričan je, da so ti ljudje v svojem prepričanju pristaši Stjepana Radiča in njegove politike. Zato ti ljudje niso mogli skleniti kaj takega, da bi ubijali ljudi in rušili mostove. Govorec o posameznih inkriminiranih dejanjih odločno pobija možnost obstoja neke tajne teroristične organizacije in dokazuje absolutno nemožnost, da bi pri tem sodeloval kot vodja Japonska proti londoskemu dogovoru London, 30. maja. x. >Exchanger Telegraph« poroča iz Tokia, da 1m> danes seja ministrskega sveta, nu kateri bodo razpravljali o krizi, ki je nastala zato, ker so vsi člani admiralskega štaba izjavili svojo solidarnost z admiralom Capo, ki je obsodil londonski mornariški dogovor. Smatra se. da je neizogibno, da mora odstopiti mornariški minister, ki je dal fnstrukcije zu londonsko konferenco. Spričo resnega notranjega političnega položaja, ki jc nastal po mornariški konferenci, se smatra, da bo kmalu morala odstopiti vsa vlada, ki se je doseda j i/.juvlilu solidarno z mornariškim ministrom. V angleških konservativnih krogih se je ta vest sprejela /. velikim zadoščenjem ter se smatra za potrebno, dn se dogodki na londonski mornariški konferenci razčistijo v posebni parlamentarni anketi. preden bo poslanska zbornica zavzela končno stališče o ratifikaciji dogovora. Kardinal Verdier lahno obolel Pariz. 30. maja. A A. Zdruvstvcno stan je pariškega kardinala \crdicrn nc vznemirja njegove okolice. Kardinal jc obolel na lahkem prehladu, ki sc ga je prijel tekom zadnjega potovanja. Zdravniki so visokemu cerkvenemu dostojanstveniku predpisali, nuj ne zapusti sobe. toličani — koliko hvaležnosti so mu dolžni in kako velik je njegov vpliv. Naj bi msgr. Jeglič s pomočjo svojega mladega koadjulorja. msgr. Rozmana, še dolgo nadaljeval svoje apostolsko delo v največji blagor svojih vernikov, Moi« duhovščine in svoje domovine. H. II. njegov klijent dr. Hadžija. On je bil do konca junija v zaporu, nato je bil izgnan iz Zagreba in se je v začetku septembra zopet tam pojavil. Glede dejstva, da je bil aretiran skupno s Štefancem, ko sta pripeljala v Zagreb peklenski stroj, zagovornik dokazuje, da je ta peklenski stroj, kakor ga naziva obtožnica, bil namenjen za čislo demonstrativne svrhe. To dokazovanje potrjuje na podlagi lokalnih razmer. Most pri Marli-novki se nahaja sredi Zagreba, kjer je promet zelo razvit, zato jc skoraj izključeno, da bi Hadžija in tovariši porušili most, pač pa so imeli namen postaviti peklenski stro-j pod most, da bi izzvali detonacijo neposredno pred odhodom deputacije, da bi na ta način dali izraza svojemu nezadovoljstvu, ker so bili mnenja, da depulacija ni merodajna, da bi predstavljala mišljenje Hrvatov. Dr. Hadžija je pristaš nacijonalnih naukov Sjcpana Radiča. Jasno je, da se jc zanimal za javne dogodke. Tako je tudi nastalo njegovo zanimanje za poklonitveno deputacijo in ideja, da se proti tej depulaciji demonstrira. Skušal jc demonstrirati samo proti članom deputacije, nikakor pa ne proti drugim. To dejanje ne vsebuje značilk, radi katerih bi se moglo njega soditi po zakonu o zaščiti j države. Za to dejanje se obtoženci obsodijo samo s policijskimi kaznimi. Isto velja tudi za ostale obtožence. V Hadžijevem slučaju imamo opravka z idealistom sanjarjem. Odvetnik navaja delovanje državnega sodišča v Italiji za časa avstrijske okupacije v letih 1848.—1849. ter opozarja na slučaj nemškega pesnika Teodorja Kornerja. Nadeja sc, da bo njegov klijent oproščen. Nato je dobil besedo dr. Grgurič, ki zagovarja Franekiča. Med drugim je izvajal: lz priznanja se vidi, da so hoteli na gotov način onemogočili odhod poklonitveni depulaciji v Belgrad, da so hoteli protestirati tudi proti delovanju jugoslovanske akademske čitalnice. V ta namen so sklenili, da demonstrativno nastopijo proti obema. Nabavili so peklenski stroj, za katerega je Franekič nabavil eksploziva. Hoteli so demonstrirati, da bi na ta način obsodili delovanje čitalnice, vendar brez vsake nevarnosti za človeško življenje. To je bil namen Franekiča in vseh drugih. Ta akcija po svoji vsebini in tudi po svojih sredstvih nikakor ni kazensko dejanje, ki bi spadalo pod odredbe zakona o zaščiti države. Tudi on je mnenja, da je to eventuelno samo policijski prestopek. Zagovornik dr. Lamešič prav tako obširno pobija obtožnico, katero smatra za nelogično in neutemeljeno. Predvsem kar se tiče njegovega klijenta, ki je mladenič, ki ni še imel nikdar revolverja v rokah. Zato ne bi bil sposoben izvršiti atentata na generala Belimarkoviča, kakor mu to imputira obtožnica. Zato apelira na sodnike, da njegovega klijenta oprostijo. Obsodba Alehšiča Belgrad, 30. maja. m. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila razprava proti Dušanu Alek-siču in 7 njegovimi tovarišem. Aleksič, slušatelj filozofije je bil eden izmed najagilnejših članov takozvanega Vidovičevega etičnega pokreta. Pred sodišče je prišel s tovariši zato, ker je ponarejal gimnazijska spričevala za posamezne razrede in za maturo in jih potem prodajal raznim mladeničem za 200 do 300 Din za spričevalo za posamezni razred. Vsi obtoženci so bili obsojeni. Aleksič na dve leli, ostali pa na eno leto. Sprejem tram. avtomobilistov Belgrad, 30. maja. 111. Sem je prispel naš poslanik v Bukarešti Čola Antič, da sodeluje v pripravah za sprejem romunskih avtomobilistov. Ob enem je izjavil, da se princ Nikola radi obiska Loucheurja in drugih važnih poslov ne bo mogel žalibeg udeležiti obiska romunskih avtomobilistov, sicer pa pridejo vsi najavljeni ugledni gosti. Danes so iz Belgrada na romunsko-jugoslovansko mejo pripotovali zastopniki jugoslovanskega avtomobilskega kluba, da tam sprejmejo romunske goste. Prvi gosli pridejo v Belgrad jutri med 11. in 12. uro. 'oces proti Predavcu £agreb, 30. maja. p. Razprava proti Josipu Prcdavcu se jc danes nadaljevala. Prvi je bil zaslišan bivši uradnik Glavne zadruge Franjo Grah, ki je služil 3 lela v Glavni zadrugi kot knjigovodja in revizor zadruge, v kateri je bilo včlanjenih 80 drugih zadrug. Izpove, da je bil najprej direktor Pre-davec, nato pa Ružič. Oba sta mu dajala smernice za delo. Na koncu pa 011 ni bil več uradnik zadruge, nego je bil.nameščen drugod. Izpisoval je samo dolžnike in hranil knjige z dolgovi. Drugič je prišel Nikola Oaljer, ravnatelj Hrvatske SeTjačke Zadruge v Zagrebu. On jc bil tudi član ravnateljstva. (Iz včerajšnje druge izdaje.) V Koroškem predmestju se je dogodila davi strašna žaloigra. Iz hiše na Koroški cesti št. 99 so ob pol 10 počili 4 streli. Kmalu nato se je po mestu raznesla težka pretresljiva vest. Strojevodja Valeskini je s štirimi streli v srce končal življenje vpokojenemu avstrijskemu generalu Stramlitschu ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer jc ob 14.11 podlegel zadobljenim poškodbam. Valeskinija je policija takoj aretirala in zaprla. Ob tem dogodku se je razodela težka tragika, ki je že skozi leta tlela pod streho omenjene hiše, ki je že na zunaj izgledala kakor ukleta. Iz rezultatov današnjega zasliševanja na policiji in iz pričevanj najemnikov omenjene hiše smo zvedeli to-le: Staro prijateljstvo. L. 1917 ic kupil omenjeno hišo na Koroški cesti 99 od dedičev pokojnega generala Riche vpo-kojeni avstrijski general Emil Stramlitsch. Po prevratu je prispel domov gospodar hiše na Koroški cesti 95 Ivan Valeskini. Pokojni general Stramlitsch je kot prava vojaška natura, ki so mu bili ljudje efela in pridnih rok vedno simpatični, vzljubil Valeskinija, skrbnega in vestnega gospodarja kot sina. L. 1923 sc je po posredovanju in pristanku generala poročil Ivan Valeskini, takrat še kurjač, 7. generalovo kuharico Antonijo N. iz Št. Ilja. Ob tej priliki je vpokojeni general s posebno notarsko pogodbo prepustil omenjeno hišo Ivanu Vale-skir.iju s klavzulo, da ima general Stramlitsh do smrti 4sobno stanovanje v pritličju brezplačno na razpolago. Dotična hiša je prešla v last Ivana Valeskinija. Z ženo Antonijo je Valeskini živel zelo srečno. Toda zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pričakoval in v čemer je zametek težke tragedije. Po kratkem času srečnega zakonskega življenja je žena Antonija na porodu umrla. Tedaj se je po pristanku generala in iz razlogov gospodinjskih potreb Valeskini odloči! k drugi ženitvi. Toda sledil je klicu srca in jc vzel za ženo Heleno Vrgle-zevo, lastnico trgovine s papirji na Kralja Petra trgu. To se je zgodilo proti volji generala Stramli-tseha, ki je predlagal Valeskiniju drugo nevesto. Začetek tragedije. Tukai jc tragedija pognala svoje realne strašne korenine. Končalo se je prijateljstvo med pokojnim generalom in Valcskinijem. Pričela se je tožba, ki jo je vložil pokojni general radi anula-cije dotične dedne pogodbe glede hiše. Pravda še danes ni končana. Sporedno pa so tekle številne druge pravde, ki so se tikale vrta omenjene hiše ter raznih drugih številnih resničnih in namišljenih žalitev, ki so povzročile, da je Valeskini radi pravdnih stroškov prišel ob hišo na Koroški cest' štev. 132, in da je skopnel ves denar, kar ga je imela njegova, žena Helena prihranjenega. Lansko leto se je vršila obravnava radi hiše. Sodišče je stvar izrekla Valeskinijo v prid. Letos januarja, ko bi imela hiša v smislu razsodbe pripasti Stramlitschu, pa jc proti omenjeni razsodbi Valeskini vložil priziv, ki še do danes ni rešen. Žena zblazni. Sredi tega težkega vzdušja večnih pravdarij sc je rahljalo in uničevalo živčevje žene Valeski-nijeve Helene, ki je z obupom in skrbjo gledala v bodočnost. V torek zjutraj se jc nudil vernikom v tukajšnji stolnici pretresljiv prizor. Iz ozadja je planila neka gospa proti neki ženski ter jo pričela pcljubovati in objemati. Skozi cerkveno tišino so turobno odjeknili klici »Mati, mati!« Omenjena gospa je bila Helena Valeskinijeva: Omračil se ji je um. V noči na sredo se je njeno stanje poslabšalo. Prepeljali so jo v opazovalnico, davi pa jo je rešilni oddelek v prisilnem jopiču prepeljal dcinov, da bi jo ob 14 odpeljali na Studenec v Ljubljano. Katastrofa. Ivan Vr.leskini, težko prizadet in potrt radi nesreče, ki je zadela ljubljeno ženo, očividno ni mogel več gledati njenega trpljenja. Kakor je danes pri zaslišanju izpovedal, se je okrog pol 10 podal v kuhinjo na stanovanje generala Stramli-tseha in ia vprašal: »Kaj naj storim z ženo?« General jc odgovoril, da jo pošlje v Ljubljano. Nato je Valeskini, kakor jc izpovedal, vprašal generala, ali je že vse plačano, ali pa še nima zadosti. General jc baje nato odgovoril: »Ni še zadosti.« Tedaj pa je hotel s streli iz pištole generala prestrašiti, da bi imel po triletnih pravdah mir. V tem trenutku pa se je iz ozadja začulo vpitje njegove žene, ki je pritekla iz kuhinje in v usodnem trenutku so se sprožili streli, ki so bili za generala Stramlitscha usodepolni. Vest o pretresljivi rodbinski žaloigri se je naglo raznesla po mestu. V mestu, kjer 3ta bili Stramlitsch in Valeskini zelo znana, je vest povzročila veliko vznemirjenje. Valeskini je bil doma in v službi zelo vesten, doma zelo skrben. Ni zahajal v nobeno krčmo in sploh ni pil. Poznal jt samo dve poti: v službo in iz službe. Na strašen način se je dopolnila ta rodbinska žaloigra, dt. kalere bi gotovo ne bilo prišlo, če bi ne bilo dolgoletnih pravd in sporov. Umobotno ženo je vzel k sebi njen brat, da jo odpelje v Ljubljano. Hesmivehr napoveduje diktaturo Umestna zahteva Landbunda Pomoč gtmiujočim kočevskim rudarjem Zveza med Dravskim in Pfujskim poljem Gradnja mostu pri Dupleku. Zahvala Pred menoj leži kup brzojavk in še vetji kup pisem, ki scin jih iz vseh slovenskih krajev, posebno iz onih moje ljubljanske škofije, pa tudi iz Hrvaške o priliki mojo 80-letnice prejel. Pa tudi razne prireditve o isti priliki mi na vesti leže in toliko srčnih voščil od zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, od predstavnikov naše univerzo, oil predstavnikov prestolice slovensko, Ljubljane, oil raznih konzulov in nebrojnih društev. Kako rad bi sc vsem zahvalil osebno, iocla to je fizično nemogoče. Zato vsem imenovanim in drugim potom »Slovenca« zakličem: Hvala Vam! Drago mi je Vašo priznanje mojega dela in truda. Bog povrni! t Anion Bonavontura, škof. Nenavaden jubilej Jesenice, 30. maja. Dandanes se praznujejo Ln v časopisju objavljajo vsakovrstni jubileji in obletnice. Spoštovanje dobi človek do oseb, ki so dolgo let vztrajale v svojem poklicu, dasi včasih ne pretežkem. Nekaj prav izrednega pa je, ako kdo celih štirideset let vzdrži 3>pred peklom . kot se jc neki list pred kratkim izrazil o Martinarni v tovarni Kil). V nedeljo 1. junija bo poteklo 40 let, odkar •je g. Anton Rozman vstopil v delo pri Martino- vih pečeh, seveda najprej kot odpiralec vratic. Kar ee malokomu posreči, to se je njemu. Vzdržal je v strašni vročini, ki vlada pri teh pečeh, bil kos vsakemu, Se tako napornemu szakladanjuc ter se razmeroma še mlad povzpel do topilca — ali »šmel-carja«, kakor je še vedno običajen izraz za delavca te vrste — ter deluje v tem svojstvu že celih 27 let. Koliko »šaržov« kipečega železa in jekla je v vseh teh letih izpustil iz peči, bi tudi sam ne vedel povedati. Veliko število njegovih tovarišev se je v teku let na eni ali drugi način ponesrečilo. Mnogo jih je umrlo vsled opeklin, Tone Rozman pa je ostal vse do danes brez vsakih poškodb ter postal z vlivanjem trdega jekla, tudi sam utrjen in jeklen. Bil je vsa leta zaveden krščanski socialist, organiziran v Jug. strok, zvezi. Kranjska industrijska družba si lahko čestita na tako vestnem in vztrajnem topilcu. Mi, njegovi /ovariši in prijatelji, pa kličemo k njegovi 40 letnici: Šc mnogo jekla. Nova redukcija v Trbovljah? Trbovlje, 30. maja. Ob zaključku meseca bo pri rudniku, kakor se govori, reducirano 000 rudarjev, pri Dukiču pa 600. Veliko število jih bo seveda upokojenih. Nameravajo večje število delavstva od rudnika premestiti k Dukiču na dnevni kop. Pričelo se je delati na dve izmeni, to je dvakrat po 8 ur in tako nočni šiht odpade. V nevarnosti je pri številnih upokojitvah tudi bratovske skladnice pokojninski fond, ker ne bo denarja za izplačila pokojnin. UPORABLJAJTE SAMO ORIGINALNI ..ZACHERLIN" NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES K o č e v j e, 20. maja. V ponedeljek, 26. maja so prišli v Kočevje zastopniki delavske zbornico in vseh strokovnih delavskih organizacij, da na skupni konferenci s kočevskimi rudarji premotre dejanski položaj z ozi-f-om na veliko krizo, v kateri se nahaja zlasti kočevski rudar. Konferenca jo pokazala šele v pravi luči vso bedo naših rudarjev, ki sc vsled pritiska od gotove strani niso upali niti blizu, dasiravno jc šlo v vsem le za njih lastne življenjske interese. Gospodje zastopniki delavske zbornice in strokovnih organizacij so si lahko iz pritožb naših rudarjev, ki so upravičene, ustvarili sliko razmer, ki vladajo na našein rudniku. Itudarji so naprosili delegate, naj se napravi rudarski dan, da se uvede zbiranje prispevkov za gladu joče rudarje po vseh rudarskih revirjih. Konferenci je prisostvoval kot zastopnik okrajnega glavarja g. dr. Tina Guš. Mi smo o stanju našega rudarstva že obširno poročali in pozivali na pomoč usmiljena srca, da priskočijo na pomoč rudarjem in njihovim družinam v najkritičnejšem položaju, ko zlasti deca gladuje in nima nujno potrebne življenjske hrane. Kot prvi je priskočil v tem položaju na pomoč bivši narodni poslanec in narodni delavec, dolenje-vaški župnik g. Karel šku 1 j. V torek popoldne se je nudil meščanom kaj čuden prizor: po ccsti se je pomikal težko z vrečami naložen voz. vrhu katerega se je peljal g. Škulj. Voz je zaobrnil proti rudniku do gostilne Uran v Šalki vasi. Od tam so poklicali rudarje iz vseh kolonij, da naj pridejo z vrečicami po živila Kmalu sc jc okrog voza nabralo vse polno rudarjev, žena in otrok. Vsak je imel v roki vrcčico. Nekateri rudarji, ki so jim poznane razmere po posameznih rudarskih družinah, so začeli razdeljevati živila. Razdelili so 17 vreč krompirja, tri vreče fižola, po eno vrečo moke, pše- na in koruze. Dalje jc vsakdo dobil nekaj zelja in repe. Rudarske matere so ob pogledu na toliko dobrot na glas jokale in zahvaljevale dobrega gospoda župnika, ki jc prišel reševal rudarje gladu. Nato jo g. Škulj, ko je videl okrog sebe množico lačnih rudarskih otročičev, začel razdeljevati med otroke žemlje in kruhke. Takrat so se odigravali prizori, ki so vsem navzočim privabili solze v oči. Otroci, ki že štiri mesere niso jedli črnega kruha kaj šele belega, so se ob pogledu na lepo zarumenele žemljice smejali in jokali obenem. Nihče ni mogel od ganotja govoriti. Nihče sc ni nadejal toliko ljubezni gospoda župnika za lačne rudarje. Gosp. župnik je obljubil, da bo takoj drugi dan pripeljal šc nekaj vreč moke, ki jo bo razdelil med rudarske družine bivši kočevski župan g. Ivan Lončar. Obenem je obljubil rudarjem, da bo delal na to, da se osnuje odbor za pomoč gladujočim kočevskim rudarjem. Rudarji, mežje in žene skoraj niso mogli do izraza zahvale. Med njimi si videl sive glave družinskih očetov, ki so stali brez besed a polni srčno zahvale. Ko so se začeli razhajati, si mogel videti rudarje in njihove žene noseč polne vrečice živil in otroke, ki so jim obrazi kar sijali od veselja ob pogledu na bel kruhek, ki soga držali v roki. Pripomnimo, da je vso zalogo živil zbral gosp. župnik Karel škulj sam ob sodelovanju tretje-rednic v dolenjevaški lari. Dolžni smo, da v imenu vseh rudarjev javno izrazimo zahvalo g. župniku Karlu Škulju, ki je pritekel na pomoč v najhujši uri, ko bije kočevsko rudarstvo boj za svoj žjvlienj-ski obstanek. Naša želja je, da se čimprej osnuje pripravljalni odbor za izvedbo podporne akcijo za naše bedno rudarstvo: Vsi smo dolžni, da priskočimo ob tej uri, ko je naš sobrat v najhujši stiski, dn priskočimo na pomoč z dejansko pomočjo! B. V. M a r i b o r, maja. Dolgoletna želja prebivalstva ob mejah Dravskega in Ptujskega polja se bliža svojemu uresničenju: dograjuje se most pri Dupleku, ki bo bržčas žo jeseni otvorjen. Postavitev omenjenega mostu bo največjega gospodarskega pomena za Dravsko in Ptujsko polje, pa ludi za del Slovenskih goric. Saj ni bilo od Maribora do Ptuja nobenega mostu. Iz leta v leto jc rastlo spoznanje, da sedanji brod pri Dupleku žc zdavnaj ne zadošča več prometnim potrebam na tako važnem stikališču. Pred tremi lel i se jo prizadeto prebivalstvo odločilo, da se započno z vso resnostjo in vztrajnostjo potrebna pripravljalna dela za gradnjo mostu. V to svrho se jo osnoval poseben pripravljalni odbor s trgovcem J. Kostanjškom na čelu, ki je pričel na eni slrani z zbiranjem potrebnega lesnega materiala pri okoliškem prebivalstvu, na drugi strani pa z uspešno intervencijo pri merodajnih činite-Ijih. Za perečo zadevo se je posebno zavzel mariborski okrajni zaslop oziroma cestni odbor, ki je v lo svrho dovolil v svojem proračunu za leto if)0O vsoto 800.000 Din. Z najetjem posebnega posojila pa je mariborski okrajni cestni odbor zasigurai kritje vseh gradbenih stroškov. Naj bi omenjeni most v čim plodonosaiejšeni smislu vršil svojo posredovalno nalogo v gospodarskem življenju Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric; obenem pa naj bi predstavljal trajen spomin vsem, ki .-o z neutrudno požrtvovalnostjo ter nesebičnostjo delali na uresničenju dolgoletne želje prebivalstva občin med Mariborom iu Ptujem. Štorklja na kolodvoru Jcsenice, 30. maja. Zadnjič sle pisali o štorklji, ki je obiskala neko žensko v vlaku pri Pragerskem. 1'a je narodni ptič priskakljal danes tudi k nam na Jesenice. S prvim vlakom se jo zjutraj pripeljala iz Bohinja sem mlada 20-letna Darinka H. iz Nomenja. Pa jo je na jeseniškem kolodvoru znenada presenetilo in je prijokal na svet zdrav deček. Ona je bila sicer namenjena v Ljubljano, toda štorklja ji je pot preprečila. Šc sreča, da se jc v istem vlaku vozil tudi okrajni zdravnik dr. Wacek iz Bohinja. Poklicali so ga koj in zadeva se je brez večjih sitnosti rešila na prav zadovoljiv način. Deček je sicer en mesec prekmalu prijokal na svet, toda je krepko razvit in mu prerokujejo še sijajno rast K porodu je pritekla tudi jeseniška babica in je tedaj fantek ob prihodu v življenje imel na razpolago vse, kar je prvi hip potrebno. Čez dobre uro so mladega junaka že krstili na Jesenicah; ime mu je Aleksander. Za botra sta bila gostilničar Martin Tancer in Leopold ina Bajželj, oba z Jesenic. Otroike oblekce in predpasnike v vseh velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra in klota, kretona in bele, kot tudi razno damsko perilo v veliki izberi po jako nizkih cenah nudi F. & I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v izložbah! •k Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru. zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da sc želodec in črevo večkrat temeljito izčisti /. naravno »Franz-josef« grenčico. Sloviiiti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, du zelo dobro do »Franz-josef. voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. Franz-josef« grenčica sc dobiva v vseli lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sv, birma v Požarcvcu Požarcvac. Srbija. 12. maj je bil za požurevško cerkveno občino rimsko katoliške vere, ki pripada župni|i v Smederevu, dan največjega pomena. Tega dne je bil prvikrat podeljen v Požarevcu rim. katoliškim otrokom zakrament sv. birme. Prišel nas je obiskat iz Belgrada nadpastir prevzvišeni nadškof g. Rodič, Pozdravili so ga poleg predstojnica rim. kat. koloniie g Stjepana Kropha tudi dostojanstveniki bratskega srbskega naroda in pravoslavne cerkve, kakor n. pr. gg.: predsednik pravosl. duhovnega r-zsodišča, pravoslavni župnik in drugo svečenstvo. komandant me- i sta, sreski poglavar in drugi. Po sv. maši je prevzvišeni nadpastir v iz- i branem govoru priporoča! vsem prisotnim mir in ■ slogo. Govor je napravil najlepši vtis, kakor na j vernike tako tudi na prisotne dostojanstvenike. Pn | sv. birmi se je prevzvišeni nadškof odzval pova- ; bilu g. župnika Kudriča in g. pnf. Kropha na kosilo, ki ga je priredila požarevška kolonija. Povabljeni so bili tudi predstojnik pravosl cerkve in ' predstojniki šole, oblasti in vojske. Pri tej priliki so pozdravili prevzvišenega nadpastirja ponovno verniki in p >tem doslojan- ; stveniki in predstojniki pravoslavne vere, šole, oblasti in vojske. Banket je imel značaj intimnega j sestanka. Po kosilu se je prevzvišeni nadpastir ' odpeljal v kaznilnico v Zabeli, kjer so ga pozdra- j vili upravnik s svoiim uradništvom. Potem je go- | voril nadpastir kaznjencem s toplimi besedami, ki so vse prisotne globoko ganile. Na koncu je pravni -referent zavoda povabil g. nadškofa, kot prvega cerkvenega kneza, ki je kaznilnico posetil, na pri- | grizek. Potem je prevzvišeni nadpastir odšel ob- j iskat svojo čredo v Petrovac, v Veliko Piano in : Smcd. Palanko v spremstvu preč. župnika smedc-revskega in tajnika. Nj. prevzvišenost je podelil zakrament sv. birme 11, t. m. tudi v Smederevem. Pozdravljamo novega dekana Kamnik, 30. maja. Težko so se ločili župljani v Šmartnem od svojega dobrega župnika in dekana g. Mateja Ri-harja, katerega smo mi sedaj dobili in sprejeli. Sprejeli smo ga z ljubeznijo, ker nam ljubezen donaša! V sredo 21. t. m. smo ga počakali pred slavoloki pred nadžupno cerkvijo, kjer so ga pozdravili zastopniki oblasti, cerkvenih organizacij in šolska mladina! Zvečer istega dne mu je moški zbor zapel tri pesmice — ob svitu lampijonov in bengaličnega ognja, kar je vse povzdignilo prisrčnost sprejema. Dne 25. t. m., v nedeljo ob 9 je bila slovesna služba božja ob nastopu novega župnika in dekana. Pridigoval jc preč. g. Alojzij Stroj, kanonik in arhidiakon za pokrajino nad Ljubljano do Kamnika. Slovesno sv. mašo je bral g. dekan. Popoldne ob po! 5 so sc vse katoliške organizacije poklonile novemu g. dekanu v »Kamniškem domu« in v nedeljo, dne 1. junija ob pol 5 popoldne se mu bodo v istem »Kamniškem domu« poklonili naši malčki, ki še nc hodijo v šo!o, ampak jih vzgajajo č. sestre usmiljenke. Zahvalil se je g. dekan v četrtek, na pravnik vnebohoda Gospodovega vsem vernikom z obljubo, da bo ljubezen vračal z ljubeznijo! Bog ga živi, novega gospoda dekana: Bog ga živi! »McsjpjKagrnmffJLMflMgtfa^mu^nmir———■ —gaafc kjer je bil ravno tako slovesno in obenem prisrčno sprejet kakor v Požarevcu. Končno moramo našim pastirjem na jugu izreči našo globoko hvaležnost in priznanje. Bore se z velikimi težavami. Brez gmotnih sredstev se podajajo z največjo požrtvovalnostjo na pot, ki jim jo je Zveličar začrtal, v korist svojih vernikov, ki jih vsepovsodi željno pričakujejo. — O. S. Slovesni sorevod knezoikola v stolnico. Zagrcbiki nadškof dr. Ante Bauer » sprevodu. Otvoritev velesejma. Oiaj pravite 9 Čudno lep je slovenski svet. Tujci prihajajo leto za letom občudovat krasote nu&e zemlje in letovišča so v poletni sezoni polna Nemcev, Avstrijcev, Francozov, Cehov, ,4ti-gležer, Amerikancev in šc drugih zastopnikov evropskih narodov. Ko pregledujemo letne statistike tujskeqa prometa, z veseljem ugotavljamo. da se dviga, da je vsako leto znatno P°ra$Pa bi človek kar zdvomil nad lepoto slovenske zemlje, gospod urednik. Saj metu se ali da mora biti naša zemlja strašno grda, ker io zapuščajo njeni lastni sinovi. Ob istem času, ko gledamo statistiko tujskega prometa, s i oglejmo tudi statistiko naših izseljencev in ludi te rastejo! , Kmečki fantje in tudi dekleta silijo iz vseh rasi ven iz domovine in še vedno je Amerika zlato tele, h kateremu bi radi vsi skupaj poleteli. Gospod urednik, kaj ne bi bilo dobro otvoriti anketo ravno o tem vprašanju, ki gloda naš narod že prav v meso in kos)? Pa bi vsak iz svojega kota povedal zdrave misli o tej naši rani in še bolj o čudodelnih zdravilih, ki bi zacelila, kar je bolnega in slabega. Zadnjič sem se razgovarjal s fanti, ki so bili namenjeni v Kanado. Vsi krepki, čvrsti slovenski fantje, da bi aavriskal ob samem pogledu nanje. »Kaj vas žene od doma? Zemlje tn kruha ie na kmetih še za vas. In deklet slovenskih ln zdravja domačega. V tujini je vse na vagi.« Fantje so se zasmejali: »Zemlje je in tudi kruha bi bilo. Denarja ni. V Kanadi so dolarji. Težko delo — težak denar. Pri vas pa je narobe: težko delo, majhen denar. Čez leta se bomo vrnili, kot so se že mnogi.« Gospod urednik! Vprašajte dolgo dolgo "rsto naših izseljencev, ki gredo v ameriške iržave ali še v daljnejšo Avstralijo in našli boste vsepovsod stičen odgovor. Ne beda, ne lakota jih ne žene po svetu. Dovolj bi bilo kruha zanje doma. dovolj dela. Denar jth tja žene. Precej bridko je to dejstvo, pa drži. In je še eno dejstvo gospod urednik, ki ravno lako drži: ljubezni ni do rodne grude. Tiste globoke ljubezni ni, ki so jo nešteti pisatelji kmečkega življenja opisali kot najele-mentarnejšo silo vsega hotenja in nehanja najmanjšega bajtarja kakor trdnega zemljaka. Drugo je seveda vprašanje izseljevanja našega delavstva, ki ni privezano na zemljo kot naš kmet. Ti gredo o svet, ne po denar, impak po kruh. Našim naročnikom in prijateljem! SLOVENSKI LIST < jc začel izhajati ob istem času kakor Slovenec«, tako da ga bodo naročniki v Ljubljani, Celju in Mariboru dobivali že v zgodnjih jutranjih urah, drugod pa s prvo jutranjo pošto. To smo preuredili posebno radi naših štajerskih naročnikov, ki so doslej dobivali -»SLOVENSKI LIST šele pozno dopoldne. Prosimo vse naše prijatelje, da pridno agitirajo za »SLOVENSKI LIST« in mu pridobe čimveč novih naročnikov. Naročnina znaša samo 5 Din na mesec in te pač vsakdo lahko žrtvuje. — Geslo vseh naših prijateljev bodi: V vsako slovensko družino SLOVENSKI LIST'! Koledar Sobota, 31. maja: Angela, devica; Kocijan, m učenec; Petronila. — Dan je danes dolg 15 ur in 45 minut iu je ta mesec zrastel za 1 uro 15 minut. Novi grobovi -f- V ljubljanski bolnišnici jo umrl včeraj ob 1 pop. g. Fraujo Kavčič, vpokojeni železniški pod-uradnik bivše južne železnice. 1'okojnik je dočakal visoko starost 77 let. Svoje otroke — 3 sinove in hčerke — je vse dobro vzgojil in jim preskrbel lepo bodočnost. Eden njegovih sinov je zr.pnl in ugledni inženjer ljubljanske železniške direkcije g. inž. Rudolf Kmčič. Pogreb blagega rajnkega, ki je bil prepričan in resničen katoličan, bo v nedeljo ob 4 j>op. iz spi. bolnišnice. Preostalim njegovim sinovom in hčeram naše liajiskrenejše sožalje. Naj počiva v miru! -J- Smrt v Globokem pri Brežirah. 28. maja ob pol 17 je po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal g. Martin Lepšina, posestnik in gostilničar v svojem lepem domu v Globokem št. 21 v (13. letu življenja. Za njim žaluje ne samo njegova družina, ki ji je bil tako skrben oče, ampak tudi njegovi mnogoštevilni prijatelji, ki bodo njegovo gostoljubnost in odkritosrčno veselost ne malo pogrešali. Pogreb se vrši v petek dne 30. maja ob 8 iz hiše žalosti na pi-šečko pokopališče. Hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. našemu dobremu Lepšinetu pa bogato plačilo pri Bogu za njegova obilna dobra dela! N. p. v m.t Mala kroniha it Kresovi ua Dolenjskem za škofovo proslavo. (Sv. Gregor, 28. maja 1930.) Predvečer osemdesetletnice prevzviš. knezoSkofa smo proslavili z mogočnim slovesnim zvonenjem in veličastnimi kresovi, med katerimi sta se posebno odlikovala ona dva obeh cerkv. ključarjev. it Pos c t tujih zdravnikov v Jugoslaviji. V Belgrad je prišel dr. Evald Tomanek, član higienske sekcije Društva narodov v Ženevi, da organizira pose-t tujih zdravnikov, ki si bodo od 17. junija do (I. julija ogledovali zdravstvene ustanove po Jugoslaviji. Našo državo bodo obiskali 3 zdravniki iz Bolgarije, 3 Grki, 3 Romuni, 3 Čehoslovaki in kitajski zdravnik dr. Huang. Spremljali jih bodo dr. Živko Lapajne, višji zdravstveni svetnik iz Ljubljane, dr. Milo Kneževič iz Zagreba in dr. Vo-'jislav Milovanovič iz Novega Sada. 18. junija bodo obiskali Novi Sad, 19. in 20. junija Belgrad. 21, in 22. junija se bodo mudili v Ljubljani, 23. in 24. junija v Zagrebu, 25. in 26. junija v Splitu, kjer bodo poselili tudi Trogir, iz Splita bodo 27. junija odpotovali v Dubrovnik, kamor bodo dospeli 28. junija, Sarajevo si bodo ogledali 29. in 30. junija, Niš 1. in 2. julija, v Skoplju pa se bodo zadržali štiri dni, 3., 4., 5. in 6. julija, ter bodo imeli tam tudi zaključno konferenco. No motite sprejemov po radiu! II. Dravska direkcija pošle in telegrafa objavlja: Ministrstvo za gradbe dobiva pritožbe, uporabljajo stranko v mnogih krajih aparate za masažo in zračenje itd., med njimi tudi bolnišnice in zdravniki in sicer v času, ko so radiofonske oddajno postaje v obratu in da s tem motijo radiolonsko sprejemanje. Tako motenje je po zakonu prepovedano (čl. 213 kaz. zakona iz 1. 1929. pravi: »Kdor preprečuje z električnimi aparati namenoma ali iz malomarnosti delovanje radijskega aparata, ali kdor vzkrati za radijske aparate potrebno delo, se kaznuje, če je ovira nastopila, • z zaporom do t leta ali v denarju do 10.000 Din), razen lega pa preti nevarnost, da bo, ako se laki aparati razširijo med ljudstvom in motenje naraste, vedno več poslušalcev radia odpovedalo svoje postaje, s čimer se bo stalni dohodek države samo zmanjšal, širjenje radiofonije med ljudstvom pa se skrčilo, namesto da bi se razmahnilo. Ministrstvo naroča zato direkciji, naj opozori vse svoje podrejene pošte, da morajo na vsako prijavo v tem pogledu nemudoma uvesti preiskavo, in ako bi se prijavljena oseba ne odzvala pozivu, prositi krajevno policijsko oblast ali žandarmerijo za posredovanje. Opozarjamo pošte na strogo ravnanje in postopanje v smislu tega odloka. it Popravek. V poročilu o odlikovanju msgr. Premrla nuj se čita, da jc dr. Dolinar zastopal »Ljubljano«: in ljubljansko radio-postajo, kalere sodelavec je novi monsiguor. K. it Dve polici za nezgode, izdani od banke »Slavije,- v Ljubljani, prejmeta onadva obiskovalca, ki kupita običajno velesejinsko vstopnico po Diu 10, ki jo je prej banka >Slavija opremila z nakazilom za dvig teh polic. Ena teh vstopnic pride v promet dne t. junija, druga pu dne 5. junija t. 1. Lastnik dobi polico popolnoma brezplačno in ne bo plačeval nobenih premij. S policami za nezgode sc banka Slavija zavezuje za dobo enega leta, da izplača v slučaju smrtne nezgode znesek Din 25.000, ako pa bi imela nezgoda za posledico trajno invalidnost, izplača Din 50.000, oziroma odstolku invalidnosti sorazmeren del. it Državni izpit iz glasbe. Koncem šolskega leta 1929-30 po 20. juniju 1930 se bo vršil na državnem konservatoriju v Ljubljani državni izpit iz glasbo pred posebno, od ministrstva prosvete imenovano komisijo. Kandidati za državni izpit iz glasbe naj se prijavijo pismeno ravnateljstvu drž. konser-vatorija najkasneje do 10. junija. Prijavi, prošnji za polaganje izpita naj prilože vsa svoja spričevala, currioulum vitae, potok glasbenega študija. Navedejo naj tudi, iz katerega glavnega in katerih stranskih predmetov hočejo napraviti izpit. tV Triglavski dom na Kredarici bo v soboto iti .maju in v nedeljo 1. junija otvorjen in oskrbovan. Stalno se olvorl za binkoštne praznike. Koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskcnt sedlu se otvoriia v nedeljo 1. junija in ostaneta zasilno oskrbovani do pred binkoštnih praznikov. Za Uinkoštne praznike se oskrbujeta redno in potem naprej do konca sezije. Otvorjene in oskrbovane so: Koča na Veliki Planini, Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu. Spodnja koča in Ka-dilnikova koča na Golici in Aljažev dom v Vratih. Vreme v državi. Z izjemo zgodnjih ur, ko leži nad Ljubljano megla, je vladalo včeraj in predvčerajšnjim v Ljubljani jasno vreme. Barometer je bil visoko, najvišje v vsej državi, 707.1 nun, termo-meter 12» C do 29" C, vetra ni bilo. — V Mariboru je ves čas lepo, jasno vreme, termometer 15" C do 22.G0 C, brez vetra. — V Zagrebu je bilo jasno, barometer 704.9 mm, termometer 10" C do 27.7" C, veter zahodnojužnozahoden. V Belgradu je bilo jasno in mirno vreme, barometer 7G5 mm, termometer 10» C do 27° C. — V Sarajevu je bilo jasno z južnojužnovzhodniiii vetrom, barometer 7(xi,2 mm, termometer 12" C do 28" C. V Skoplju je bilo pol-oblačno in mirno vreme, barometer 705.7 mm, termometer 12" C do 31" C. — V Splitu je bilo jasno z južnojužnovzhodnim velrom, barometer 704.8 mm, termometer (58° C do 29° C. — Na vsem Primorju je bilo jasno, solnčno vreme. Na Rabu je bila najnižja temperatura 19" C, brez vetra. Na Visu je bila najnižja temperatura 19° C, veter severen. — V Mostaru je bila najnižja temperatura 10" C, brez vetra. -k Drava je pri Baranji prestopila bregove, ker je Donava precej narasla. Vendar ni nobene nevarnosti za kako povodenj. 50 obtoženih, 500 prič. V Subotici je propadlo prvo jugoslovansko pogrebno društvo ter oškodovalo člane za več slo tisoč Din. Dne 14. junija bo razprava proti 50 obtožencem v tej zadevi, prič pa bo 500. Že zato je ta razprava zanimiva. Tem bolj zanimiva pa je baje radi tega: Tam okrog je še več takih društev, katerih člani so prišli ob denar in sedaj čakajo, kakšen bo izid s tem društvom. Če se bo za oškodovane člane dobro izšlo. bodo tožili člani še drugih društev. To bo še fletno tam v Vojvodini. •A* Ljudska knjižnica 34. zvezek »Iz vse svoje duše«". Francoski spisal Rene Bazin, poslovenil Ni-ko Kuret. Ta zanimiv roman je pravkar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja vez. Din 40, broš. Din 28. -Ar Kančuk-podpptniki so vedno bolj v rabi ne samo v mestu, marveč tudi po deželi. Ljudstvo vedno bolj uvideva, kako lahka, mirna in elastična je hoja s kaučuk-podpetniki, kako se varuje telo pa tudi naša draga obutev. Med vsemi tovrstnimi izdelki pa zavzema prvo mesto Palmac-podjetnik. Vsak, kdor kaj da na mirno, elegantno hojo, si bo omislil »Palmat-kaučuk podpetnike. it Naša današnja priloga. Celotni nakladi današnje številke smo priložili prospekte, ki nam jih je poslala belgrajska tvrdka M. S. Serdarušič, prodajalec srečk drž. razr. loterije. Na lo prilogo se cenj. čitatelji posebno opozarjajo. it Vremenski vplivi. Slabo vreme je največji sovražnik finih damskih čevljev. Kljub skrbni pazljivosti izgube kmalu svoj lepi izgled in svežino barve. Tej neprijetnosti lahko odpomorete na ta način, da prebarvate čevlje z poznano Braunsovo >Vilbra>: barvo za usnje. »Vilbra« napravi čevlje kot nove! ic Za vdovo Borštnar na Brezovici je prejela naša uprava še naslednje darove: Neimenovan 50 Din, neimenovan 40 Din, gosp. dr. D. Din 20, gosp. dr. K. 20 Din, skupaj Din 130, ki smo jih včeraj odposlali kot 2. zbirko. ' - * c/e doljša in c enejia je L. Ml A zdratiilna grenka o-o-da. ' bomVA S£ POVSOD/ it Vre zn birmo znižane cene pri F, Čuden, Prešernova 1. it Prva tvoja pot na velescjmu naj bo v H paviljon h krožniku Pekatet. it Gospodinje, restavraterji, zlatarji, pasarji, župni uradi, čilajte oglas FURMOTO ALL-METAL. -J- Obiskovalci jubilejnega velesejma kakor tudi ostalo naše občinstvo ponovno opozarjamo na velike lenis prireditve SK Ilirije v dneh 31. t. m. in 1. junija t. 1„ ki bodo nudile z ozirom na priglašene prvorazredne igralce naše države ne samo športnikom ampak tudi nesportnikoni veliko zanimivosti in športnega užitka. Naše športne edinico hočejo s tem turnirjem pokazati lepolo in telesno vzgojno stran le športno panoge, obenem pa hočejo tudi ugotoviti napredek in višino, katero so do zdaj dosegli z vežbo in udejslvovanjem v tem športu. Najboljšemu igralcu turnirja se bo priznal častni naslov »Prvaka Ljubljane« in bo radi tega borba za ta ponosni nasiov ljuta. ostra in zanimiva. ,it Lud. Čeme, Ljubljana, Wol£ova ulica 3, priporoča za birciance prvovrstne ure, zlatnino in srebrnino po najnižjih cenah. Nesreča ne počiva — Ponesrečena gospa. Dne 27. maja se je ponesrečila gospa Terezija š t u r m i/. Gornje Bistrice, mati iaž. Rado Šturina upravitelja veleposestva kneza Windisehgratza v Konjicah. Na stara leta si je zlomila desno nogo pod kolenom ko ji je spodrsnilo, da je padla. Skrbni materi želimo čimprejšnjega okrevanja. Za Jeffličev sklad V. izkaz darovalcev za »Jegličev sklad«. Za Jegličev sklad so darovali: Dr. Al. Juvan, Maribor 1000 Din; Karol Ceč, ravnatelj Ljubljana 1000 Din; Ivan Avsenek, Ljubljana 1000 Din; Hranilnica in posojilnica v Kamniku 1000 Din; Hranilnica v Starem trgu pri Ložu 5C0 Din; Hranilnica in posojilnica v Št. Lambertu 200 Din; Ljudska posojilnica Novo mesto 200 Din; Mar. družba v Lichtenthurnu 200 Din; Ljudska hranilnica v Zagorju 100 Din; V. Sitar, župnik 100 Din; dr. J. De-bevec, Ljubljana 100 Din; dr. Lavrič, Kočevje 100 Din; Hranilnica in posojilnica Cerklje ob Krki 100 Din; Kopač Jernej, Ljubljana 100 Din; dr. Vladimir Oolia 100 Din; ing. Matko Absec 100 Din; Frančiškanska prosveta v Ljubljani lOODin; dr. Anton Baje 60 Din; Jakob Vilhar 30 Din; N. B. 10 Din. — Zgornja vsota znaša btCODin; doslej je bilo darovanih 87.240 Diu. Darovi Po naše mupravništvu. Karel Pollak et cons. je poslal za Jegličev sklad 1000 Din. Iz društvenega zivlienia Prostovoljno gasilno društvo Rudnik priredi v nedeljo, dne l. junija vrtno veselico s srečolovoni na vrtu g. Jeršina v Rudniku. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Klub koroških Slovencev priredi v soboto, dne 31. maja 1930 ob 8 zvečer v gostilni »Mrak« družabni večer. Pridejo tudi vsi naši rojaki s Koroške, ki bivajo o priliki velesejma v Ljubljani. Pridite polnoštevilno! Motoklub »Ljubljana«. V nedeljo, dne 1. junija t. 1. izlet na Golico. Z motorji do Sv. Križa nad Jesenicami. Nato peš na Golico. Člani in po njih vpeljani gosti se opozarjajo, da se lega izleta udeleže v velikem številu. Start ob 5 pri kavarni »Evropa«. Pridite vsi na vrtno veselico z bogatini srečo-lovom, ki jo priredi Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste na senčnatem vrtu g. Košaka v Vodmatu, danes, v nedeljo 1. junija ob štirih popoldne. "MOŠKE obleke prodaja za čas velesejma po nabavni ceni konfekcijska industrija JOSIP IVANČIČ - LJUBLJANA Dunajska cesta 7 — Ne zamudite ugodne prilike S pota v Sveto deželo Janko Mlakar. Danes, 20. majnika, se je Olivia obrnila proti zahodu. Zdaj, ko plujcmo po mirnem sinjem morju, nad nami solnčno nebo, smo prišli šc le nekoliko do 'sape; kajti dnevi v Syriji. Egiptu in Palestini, so hiteli kakor slike v filmu. V soboto 10. majnika. smo okrog osme ure zvečer zagledali svetilnike na syrski obali in ob 10 smo pristali v lepi Inki Beiruta. Pogled na razsvetljene ladje in mesto je bil nepopisno lep. Drugo jutro smo se odpeljali z avti v Baal-beek. Vožnja črez Libanon jc bila jako prijetna. Lepa asfaltirana cesta se \ije v neštetih ovinkih po skrbno obdelanem pobočju Libanona. na katerem leže bela sela in letovišča sredi oljkinih in palminih gajev. Človek se mora čuditi, kako se je vse prenovilo v teh letih po vojni, odkar imajo Francozi protek-torat nad Syrijo. Kjer so stale |>oprcj bolj po-drtinam, kakor človeškim bivališčem podobne koče iz ilovice, sc zdaj dvigajo krasne kanie-nite stavbe, ki bi dalalc čast vsakemu evropskemu letovišču. Pogledi na Bcirut, morje in libanonsko pogorje, na katerem jc ležal šc sneg, so bili prekrasni. V Baalbccku smo si ogledali glaMnitc razvaline nekdanjega Heliopolisa. Ko je gospod Podgoričar, vulgo sstric«, zagledal to mogočno grobi jo, iz katere »trle tu-intam velikanski zidovi »n mogočni stebri, jc nevoljno vzkliknil: >Saj je to vse podrto; kaj som se zato potiI. da bom tole kamenje gledal?« In jaz? Priznati moram, da sc spominjam z veseljem na lepo vožnjo črez Libanon, kar sc pa tiče Heliopolisa. mi jc pa ostala najbolj v spo- minu — žeja, katere nisem smel z vodo tešili. Razvaline so pač razvaline, ene manjše, drugo večje, ene starejše, druge mlajše. Pravijo, da liani govore, pu menda samo tistim, ki jih hočejo in znajo poslušati. Žal, da mene ni med njimi. Libanon mi jc pa veliko povedal, in bi mi bil šc več, čc bi bil lahko po njem malo poplaninaril... Zvečer smo prišli veseli na Olivio in se najprej napili vode, katero nam jc zdravnik na vzhodu odsvetoval in nas tako obsodil na večdnevno žejo; kajti tešenje žeje po hotelih z alkoholom je v teh krajih zlasti pa v Kairi in Jeruzalemu nepopolno in nesramno drago. Ko sem prišel v jutru naslednjega dne na krov, smo stali žc pred Ilaifo. Polovica potni-kov sc jc s tefidcrji odpeljala na suho, sc tam razdelila po avtih in železničnih vozovih ter sc napotila v Palestino. Druga jiolovica pa, h kateri smo spudali tudi mi Slovenci, sc je pa obrnila proti afriški obali. Mislim, da se jc še malokdo mogel pohvaliti z mirno vožnjo iz llaifc v Port Said. Tudi jaz sc nc morem. Žc v luko smo sc nekoliko zibali; ko smo pa prišli na prosto morje, sc jc začela Olivia tako gugati, da je marsikdo to nepotrebno »prosto vajo« pa mika prav neprijetno občutil. Večina se nas je pa vendarle dobro zadržala. Po noči sc jc morje nekoliko umirilo, kajti spalo se jc prav prijetno, zlasti pa zato, ker smo prispeli žc malo po polnoči v luko. Ob osmih zjutraj so nas motorni čolni prepeljali na suho, tam smo zasedli pripravljeni posebni vlak in sc odpeljali proti Kairi. Obetali so nam pesek, kobilicc, vročino in druge take »prijetnosti«; pa vsega tega nismo skoraj nič okusili, za kar nam seveda ni posebno žal. Vroče jc bilo kakor pri nas v juliju, pesku smo sc ubranili s tem, da smo pozaprli okna. kobilic pu niti videli nismo. V Kairo smo dospeli krog ene. Tu so uus že čakali vodniki, ki sc prc\zcli določene jim skupine pod svoje skrbno okrilje. Naša, dvanajsta skupina, sc je odpeljala v hotel »Luna Park«, pod vodstvom dragomaua Izmaela, ki je na čast dn v zabavo damam, vsak dan drug kaftan oblekel. Takoj popoldne nas jc začel voditi po mestu. Tako sem si ogledal v dveh dneh in pol toliko znamenitosti, du imam Egipta, puščave, piramid in vsega kar je s tem najtesneje zvezano. kakor n. pr. vsiljivi umazani ljudje, bakšiš. prah itd. za vse življenje dosti. Ako se lo prikažeš na ulico, tc žc obsuje čreda prodajalcev razne ropotije in snažilcev črevljcv. ki I gredo samo za tem, da te goljufajo, kolikor največ morejo. Človek si kar oddahne, ko pusti za seboj to v kaftan skrito in s fesom, pokrito umazanijo, lakomnost in lokavost. Odkrito po-vem, da bi v Assuan in Liiksor nc šel, čc bi mc tudi na občinske stroške tja poslali. In piramide? Od daleč so naredile name prccejšcn vtis, ker mole kakor ostri vrhovi gora nad neizmerno planjavo. Ko sem pa prišel do njih, sem bil popolnoma ohlajen, duši sem sc precej potil. V najvišji Chcopsovi piramidi nisem videl dela mogočnega faraona, marveč strmo razorano pobočje, po katerem bi sc dalo prijetno plezati uu vrli, čc bi bil smel. Tc »ture« namreč nc smeš drugače narediti, kakor v spremstvu dveh vodnikov, kukor bi bila tu krtina kak »Weiss-horn«. Ker nisem svojega mnenju skrival, mi jc Bogovič očital, da nimam smisla zn častitljive starine. Opominjal mc jc. da moram kot klasično izobražen mož v vznožju tisočletnih mogočnih stav b, ki so videle toliko zgodovine, doživljati. Zato sem hotel na peščen grič. ml koder jc lep razgled po puščavi, da bi »doživljal«, pa me »dobri« Izmael ni pustil. Pognal nas je na avte in ob šestih smo bili žc v Kairi. Ko jc pri slovesu zahteval bnkš.iš, sem mu svoje stališče odločno pojasnil, kar mu ni posebno ugajalo, . Sploh sem na tem potovanju skusil, du moraš biti brezobziren, če hočeš dobro orali; kajti izmed desetih ljudi, s katerimi prideš skupaj, je samo eden obziren, pa šc ta lo toliko časa, do-r.Ier mu daš povsod prednost. Kairski muzej smo si dobro ogledali. Za to je skrbel Izmael, ki ima menda vso zla li to vseh faraonov v malem prstu. Mene osebno jc najbolj zunimal faruo Tut-ench-Amun in sicer /.ato, ker jc bil gotovo bolj slovenskega poko-lcnja; kajti, kdor ne spozna, da so Egipčani ali morda celo cg.iptiologi naredili iz imena Tudan-kamen egiptovsko spakedrutiko, naj lilologijo pusti. Prepričan sem, da bi tak »filolog« eelo zanikal dejstvo, da se je pošteni domači ^Kozel« razvil v »Kajzela« oziroma »Koželja«. Kar sc pu tiče muzejskih znamenitosti, jih temveč pozabiš, čim več jih vidiš. Ako bi no liil pod Izmaelovo oblastjo, bi si bil ogledal slovenskega zlatega Tudankainena, potem pa sel v zoologični vrt gledat, benberske leve, nilske povodne konje in »človeku podobne« opice. Mor da bi bil med njimi našel tudi tisto, ki bi jo nekateri — prosim jaz ne— radi sprejeli med bližnjo žlahto. V četrtek 10. mujnika, smo ob pol 14 v Egiptu zadnjikrat slišali klice »zwci fttr cino Murk« potem smo pu oddrdruli s kolodvora. Vožnja iz Port Saida v Ilaifo jc bila to pot mirna. Zasidrali smo sc meti zajtrkom. Ker so pa jiiohamedunci praznovali svoj petek, so ten« der j i počivati v Inki. Morali smo se prepeljati z lastnimi čolni, kar nas jc prcccj zamudilo Tuko smo sc odpeljali šele krog enajstih iz llaifc. iHilovica. med katero smo bili mi, z avti, l>olovicu pa z vlakom. Tudi v Palestini so dobre ceste. Veliko ja žc zgrajenih in za avtopromet asfaltiranih, druge pa še grade. Vožnja črez zelene lepo obdelane griče nnd širnim osdrelonskim poljem jc bila zelo lepa, Žito je bilo žc dozorelo in povsod okrog smo videli žcnjce pu tudi mlatite. Mlatijo pa še vucliKi siev. i'j jSLOVliNJiC ', duc Ji. maju 1'JiiO. Btrau 6. Ljubljana \ lih JUiiiofU UuaUf po vsem svetu nosijo leto za letom dobre PALMA-podpetnlke. Ljudje danatnjih dni ne hodijo več na usnjenih podpotnlklh. Preudarni In napredni hodijo po eiasti&nlh, dobrodejnlh PALMA-podpetnlklh. PALMA so za vsakega polea dobrota, trajajo dalje kot najbolje usnje In so danes poceni tako, da si jih lahko kupi vsikdo, reven ali bogat. Kar smatrajo milijoni ljudij po vsem svetu za dobro In praktično, to poizkusite tudi VI. še danes naj Vam Va$ Čevljar nabije dobre PALMA-podpetnlke. Iz preudarnosti In varčnosti I Za svet boste hvaležni. PALMA Na avtodromu Ljubljana, 30. maju. Duvi sem slišal dve ljubljanski srajci. Pogovarjala sta se možaka, kje sta prebila večer in kjo ga nameravata nocoj. Pa sta se kmalu strinjala: »Na uvtodroniu!« Skoraj zameril bi se jima kdo, ko bi stopil med nju: »Zakaj pa nu velesejmu ne?« Da, da, velesejma so takile Ljubljančani navajeni, pa čeprav je letošnji jubilejni šc mnogo večji od \seh prejšnjih. Ampak, vprašam vas, kdaj pa je imela Ljubijuna še kdaj avtodrom? ln koliko Ljubljančanov ve sploh, kaj je to avtodrom? Če bi šo pred nekaj dnevi vprašali takega z akademsko izobrazbo, bi odgovoril: >No, avtodrom je pač avtomobilska šalu!« In drugi bi zopet odgovoril: »Avtodrom je prav velik avtobus!« Moral je priti jubilejni velosejem, da je noleg vseh nenavadnih in izrednih čudes pokazal Ljubljančanom tudi, kaj je avtodrom. Sedaj se pu skoro ob vsaki uni gnetejo okoli uvtodroniu radovedneži in pa taki, ki komaj čakajo, (la hi uveljavili svoje šoferske zmožnosti nu uvtodroniu. Avtodrom — velik oder. nad njim železna mreža, tla so iz železnih ploskev. Po njih se pa premikajo — kadar hoče to monter pri dtinamu v sosednji kajbici — uli pu stoje, kakor že hoče monter, muli, avtomobilom podobni vozički. Kur sami od sebe se premikajo ti avtomobilčki, bi mislil površen opazovalec. Saj ni nikjer videti kakega izpuha, nič jim ni treba nalivati bencinu. Te avtomobilčke žene — elektrika. Ko monter spusti v železno mrežo nad avtodromom elektriko, se la po žičnem stikalu in avtomobilčkih odvaja v železna tla. In avtomobilčki se premikajo pri tem preprostem procesu prav tako, kakor tramvaj. Vozniku ni treba nič drugega, kakor krmiliti svoje vozilo in mu dajati smer. Takle špas je precej drag. Za nekaj minut se moreta prepeljevati dve osebi za 10 Din. Pa ima podjetnik le živahen promet. Mislite, da le z mladino? Ilelie. največje veselje imajo s temi avtomobilčki starejši ljudje. Tako se ti iz goste gruče iztrga gos|>od uradni referent Tapato, sc poprej še previdno ozre. če ni v bližini morda njegov direktor — temu bi se utegnila stvar zdeti smešna — izvleče kovača in se vsede na avtomobilček. Ko pu je že v polnem diru |x> avtodromu — joj. v sosednjem avtomobilčku se prevaža sam direktor! In oba, referent in direktor, si mislita: »Osmešil sem se!« Pu mi tako hudo! Svoje male slabosti imamo ljudje. Slabost mnogih pu je. tu.jna želja, držati nekoč uvtomobilski volan v rokah in se voziti, voziti... Ali kako naj sc uresniči ta želja, ko velja avto toliko, kakor maihna hiša? Tu, nn avtodromu 1111 velesejmu pa se more človek samo zu enega kovača, čepruv suino zn nekaj minut, prepustiti varljivi domišljiji; >V svojem avtu se vozim! Ali me vidite?« Ptički brez gnezda (Iz grajske idiličnosti.) V grajski gozdiček se zatekajo potepuhi, lenuhi. vlačuge, staro in mlado; študentje in študentke, da so varni pred dvojkami, nedorasli otroci, da se izognejo šibi, ali pa da niso v nadlego brezbrižnim staršem. Kramljajo, dremljejo, Strle v knjige, love metulje, se sprehajajo, sanjajo... Park je jiač tolik, dn najdejo v njem prostora vst poklici in da se v njem uveljavijo lahko še vse neodkrite veličine. Pa tudi taki pridejo občudovat ljubljanski Grad, ki jim ni prav, da je skrbni magistrat poskrbel za klopi in tvegal v teh težkih finančnih časih za ograjo. Kaj bi z njo? Kam bi s klopmi. Moderne damsfie obleke Foulard in umetna svila i . , > . od 150 Diu Crepella in poplin . .... 4 ; od 240 Din Barvaste etamin kreton , > » . . od 60 Din Bluze in krila .........od 85 Din Klotastc halje, močne......od 90 Din naprej nudi v veliki izbiri F. in I. OORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v naših izložbah! kur na polju z živino kakor ob Kristusovem času. Vozili smo sc skozi Nazaret irn Kuno in se ustavili v Tiberius ob lepem Genezareškem jezeru. Ako bi bil imel čas, bi bil šel kam ua kak samoten grič in gledal na lepo mirno jezersko gladino in nn gore, ki jo obdajajo, in se zamislil v čase, ko je tod hodil naš Gospod. Med vpitjem tiberiuških prodajalcev pa nikakor nisem mogel priti do prave »štiinunge«. Sveti kraji razven nekaterih v Jeruzalemu sploh niiso name tako vplivali, kakor sem pričakoval. Povsod, v Tiberius, v Nuzaretu, Betlehe-mu in drugih zgodovinskih mestih manjka pristne slike. Dvajseto stoletje jim je preveč vtisnilo svoj pečat, da bi si mogel predstavljati Kristusa v tem konglomeratu jutrovske umaza-nost.i in modernega komforta. Zelo je pa name vplivala pokrajina, |k> kii-teri sem se vozil. Zeleni griči in žitna jiolju v Galileji, skalovitu brda v Sainuriji, in divje soteske na (Kitu v Jeriho so še prav liste, po katerih je hodil Odrešenik. In tuko sera videl nu griču, mimo katerega je divjal avto, sedeti Jezusu sredi učencev, po zelenih brdih krog Nuzaretu sem ga gledal, kako je hodil tam kot otrok in kot zamišljen mladenič, in ko sem za trenotek stal sam nad razvalinami stare Jcrihe, sem gu uzrl globoko pod seboj sredi množice pred ubogim slepcem ... Iz Tiberius smo se po istem potu vrnili v Nazuret in tam kosili. Mimogrede smo stopili še k Marijinemu studencu. Voda teče iz pip in je topla. Neka duma nas je v avtu poučila, da takrat, ko je hodila Marija po vodo, gotovo šc ni bilo — PIP- Nu poti v Jeruzalem smo nekoliko postali v Siheniu (Nablus). Ker je mesto zelo mohame-dansko. jc bilo prebivalstvo praznično ruzpo-loženo in nubluška mladina je na travniku poleg cesto navdušeno brcala žogo. Zunaj mesta stoji Jakobov vodnjak. Tako sem bil iz dvajsetega stoletja takoj prestavljen v prvo: Onkraj Si h emu so začeli avti divjati, kakor nu dirki. Hoteli so menda zamudo popraviti, pa lii šlo. Bila jc že trda noč. ko smo brzeli mimo Gotzemand ih> široki asfaltirani cesti navzgor ko pa je zelena trava, senca j>od smrekami v&blji-vojša. hi ptičkom brez gnezda je poklic, da skrbe za neokrnjeno naravno lepoto in ker jo klopi in ograje kaze, v ljubezni do lepote skrbe, da zjutraj leži količevje in med količevjem klopovje kot pobita vojska. Pa še za druge stvari skrbe ptički brez gnezda. Ne gre jim v glavo, zakaj bi se ljudje mučili z radijem, ko jim pod grajskimi okni pojo koei, sinice in celo slavci. Ker v stanovanja ne morejo in ne smejo, porežejo žice, ki spajajo zemljo in nebo, da pride godba v slušalke. Kose, sinice in slavce poslušaj, graščak in ne muči se s slušalkami. Sicer je pa še celo magistrat prepovedal na Gradu antene, da bi strela ne udarila, da bi se koei ne lovili ln ne pobili ob žicah, sploh da bi se zunanja estetika Grada ne pohujšala nad neestetično notranjostjo Grada, n. pr. viteške dvorane, smetnjaka poleg kapele. No, so pa še druge take srednjeveške pritikline. So pa tudi ptički brez gnezda, katere spuščajo matere izpred oči pač zato, da se po mili volji raz-letajo po Gradu, po dvorišču, po nasadih in stezah, da se vsaj kaj lepega nauče in da se že v nežni mladosti privadijo trdih besed, neslovenskih klet-vin in spoznanj in dognanj, katerih so bilo prejšnje generacije deležne vsekakor kesneje. Koedukacija, najtežji, pa najvažnejši problem sedanjega časa je tu zgledno izražen in dan na prostem. Le-ti zgledni ptički, je nekaj tako slepih mater na Gradu, da tega ne bodo verjele, — pa ne prizanašajo niti gnezdom, niti mladičem v gnezdih. V razgaljeni realnosti dneva in gledanja so izgubili čut za poezijo in mikavnosti gozda. Za vse steze vedo, za vse sploh vedo, kdo bi jim mogel biti vedno za petami. Mogoče jih je zbegala mogočo vsaj nekoliko usoda mladega ptička brez gnozda. Bogve, od kje ga je zaneslo, kdo mu je oče, kakšna mu je mati. Pribežal je pač na Grad in pri belem dnevu v pomladanski razposajenosti lomil ograjo in se zabaval prav po svoje. Smehljal se je pač, ko je odjenja-valo količevie in je škripnil tram... Sredi zmagoslavja ga je pograbil Slavo in ga tiral v »graščino«, da se ]X>kori... Imena ni vedel ptič, na dom se še spomnil ni, pokorno in zamišljeno je v popoldanskih urah racal s stražnikom ... Kaj če bi še ostali tički brez gnezda včasih poromali s stražnikom, magari po zdravila, s katerimi nekatere matere preveč štedijo. Kai bo danes? Prainn: Pustolovec pred vrati, fted D. Opera: Dolarska princesa. Red E. Vclesojem. Razstava čipk na Turjaškem trgu. Razstava narodnega blaga v Kazini. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Ma-riijn trg 5 in Mr. Kuralt, Gospo,svet ska c. 10. 0 čestitke knezoškolu. k jubileju knezoškofu dr. A. B. Jeglič« jc /astitalo na dan pred slovesnostjo, to je v sredo in nu praznik sum, v četrtek, toliko zastopstev ruznih društev, oblasti in tudi zasebnikov, da je moral biti naš seznam, ki smo gg. priobčili v včerajšnji številki znatno ne.popolen. Zato ga skušamo sedaj nekoliko izpopolniti: Ofieielno je v imenu Prosvetne zveze čestitala tričlanska deputacija odboru, v kateri so bili dr. Mohor i č, dr. Žit ko in prof. Tome. V imenu Krnet-ske zveze stu čestitala bivši minister prof. S u š 11 i k in g. Ivan št r c i n. V imenu Kmetijske družbe je čestital predsednik g. O t o 11 D e t e I a , v imenu Llizabetnc družbe pa sta knezoškofu čestitali gospe Fabjanova in Osa nova. © Izpit za mestnega stavbenika jo napravil pri lukajšni banski upravi g. Gabrijel Pire in ne Josip Pire, kakor jc bilo v četrtek pomotoma pri-občeno. 0 Slavnostnega banketa ob priliki desetletnice ljubljanskemu velesejma se jc udeležil tudi predsednik Kmetijske družbe g. O t o 11 Delelu. O Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo priredil v nedeljo 1. junija 1930 >Dan Rdečega križam s promenadnim koncertom vojaške godbo v Zvezdi ob 11. — Ta dan bo stopil Rdeči križ pred ljubljansko občinstvo s prošnjo, da po-ložj vsak vsaj skromen dar za one tisoče in tisoče nesrečnih, ki trpe vsled raznih elementarnih nezgod in epidemij, za one, ki jih jo beda vrgla v zaduhla proti Jafiniin vrutoin. Jeruzalema lie bom popisoval, kakor tudi drugih krajev nisem. Vse to je že tudi med Slovenci temeljito in izčrpno popisano. Zdi se mi, da Angleži nalašč varujejo ju-dovstvo z umazanimi ulicami in hišami, katere lazsvetlju jejo, medle petrolejke, med tem ko se zunaj mestnega obzidju šopirijo ob širokih cestah cele palače. Hočejo pač čuvati zgodovinsko lice mesta. Koliko čusa bo to trajalo, se ne ve. Mislim jmi, da se bodo polagoma tudi v notranjem mestu morale nesnažne in smrdljive ulice umakniti modernim širokim cestam, kajti tudi med obzidjem rnste število novih stavb ml leta do leta. Tukrat se bo gotovo tudi umazana okolica cerkve Božjegu groba spremenila in cerkev suma vsaj osnažila, če že nc temeljito prenovila. Človeka kar srce boli. ko primerja bogastvo Omarjevc mošeje z revščino Božjega grobu. V Jeruzulemu ni pocestnih prodajalcev »jeruzalemskih speeija litet« in druge ropotije, kakor v Kuiri, zato so pa prodajalne toliko bolj nadležne. Ko smo štirje Slovenci |>o večerji stopili iz hotelu, so uslužbenci in gospodarji kar planili na nas in nas hoteli šiloma vleči v svoje z različno drobnarijo napolnjene brloge. Sploh pa velja pregovor »ni solncu brez sence« menda v prvi vrsti zu romarske kraje. Treba jc pač znati izluščiti jedro iz grenko lupine. Včeraj v ponedeljek smo po železnici zapustili Sveto mesto, prenočili v novem povojnem judovskem mestu Tel Aviv in danes plu-jemo proti domu, polni lepih vtisov, prijetnih in neprijetnih doživljajev. Morje je mirno, nad nami se boči nebo brez oblaku, in zato trdno upamo, du sc prijatelju Bogoviču po »krepkem viharju« nc bo spolnila. * * * Danes, 23. maja, smo po krasni mirni vožuji pripluli skozi Mesinsko ožino v Tyrensko morje. Jutri si ogledamo Neapcl, nedeljo l>omo pruznovali ali nu visokem morju, v ponedeljek se p^i vrnemo preko Genove in Milana domov. Radi smo šli od domu, šo rajši pu gremo nuzui domov. podzemeljska stanovanja, kjer hirajo vsled gladu in bolezni. Omogočite Rdečemu križu, da bo mogel obiskovati te bednike in jim nuditi svojo pomoč. — Iz teh stanovanj hoče poslati Rdeči križ kakih 30 bolehnih otrok vsaj za nekaj tednov v lepo božjo naravo, da si okrepe svoje šibko zdravje na solncu, zraku in pri tečni hrani. — Vsak naj pomisli, da tudi njegova sreča ni stalna; kajti nihče ne ve ne ure no dneva, kdaj udari nesreča v njegovo mirno življenje in ga pahne v obup in bedo in 11111 bo potrebna pomoč Rdečega križa. © Razstava narodne umetnostne obrti. Smernice, ki jih goje pri nas šola >Probudc« iu pu nekateri umetniki, namreč, du se v umetni obrti, tako v keramiki in podobnih praktičnih izdelkih, uveljavijo naši narodni motivi, goji pri Srbih in Hrvutih podjetje Danila Po-poviču. Ni to podjetje, zasnovano na dobičkar-stvu, temveč so njegove razstave prepričevalen dokaz, da je ustanovljeno na ljubezni do folklore in do neizčrpne poezije, ki so si jo ustvarili južni Slovani v stoletjih. Vselej, kadar razstavlja g. Danilo Popovič v Sloveniji, ga moremo pozdraviti z veseljem, hkrati pu tudi z obžalovanjem, da naše občinstvo nikakor ne najde poti na njegove razstave. In nikomur ne bi bilo žal, kdor 1»i obiskal na primer sedanjo razstavo v Kuziini. Pestrost barv iu narodnih motivov, pretežno hrvatskih in srbskih, pa tudi slovenskih, krasi vse razstavljene predmete, tako nuinizno posodje, oblačila, vezenine. Celotni vtis, kakor tudi podrobni vtisi so na razstavi popolni. Kdor ima lc količkaj smisla za umetniško ustvarjanje narodu, naj obišče Ic-to razstavo, ki jo toplo priporočunio. 0 Prva javna produkcija gojencev operne šote dri. konservatorija. v Ljubljani se vrši v torek, ilne 3. junija ob !i pop. v dravskem gledališču. Na produkciji nastopijo gojenci šole prof. Šesta in ge. prof. Škerlj-Medvedove kakor tudi gojenci baletne šole g. Golovina. Muzikalno vodstvo produkcije ima kapelnik Neffat. Pred kratkim sla se vršili dve interni vaji gojencev operne šole ob naravnost ogromnem zanimanju občinstva. Prepričani smo, da nam ostane to zanimanje tudi za prvo javno produkcijo, ki imamo deloma popolnoma nov program. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene sedežev po 10, 8, 5 in 4 Din, stojišča po 2 Din. 0 Živinozdramiki. ki sc udeleže zborovanja v nedeljo 1. junija ob 15 pop. v Vet. bakteriološkem zavodu, Lipičeva ul. 21, se vabijo, da sc sesta-nejo po možnosti že danes v soboto ob 20. v hotelu Štrukelj, Dalmatinova ul., v prijateljskem razgovoru. 0 Celodnevni hožjepotni izlet na Vrhniko k sv. Trojici priredi v nedeljo 1. junija ob vsakem vremenu križanska moška in mladeniška Marijina družba. Odhod z vrhniškim vlakom ob pol 8 zjutraj. Vabljeni poleg članov tudi vsi prijatelji družbe. © Prostovoljci iz svetovne vojne! V ponedeljek, 2. junija t. t. ob 8 zvečer se bo vršil v gostilni pri sčinkoletu sestanek, na katerem bomo razpravljali o stanju naših zahtev. Zaradi važnosti predmeta in skupnega slikanja prosimo točne iu številne udeležbe. Kdor ima kako sliko iz vojne, naj jo prinese s seboj. 0 Na mestni ženski realni gimnaziji je v dneh 31. maja t. I. od 12 do vštetega 2. junija t. 1. razstava risarskih in ženskih ročnih del gojenk zavoda za šolsko leto 1929-30. Razstava je otip rta sicer vsaki dan od '). do 18. ure. Roditelji gojenk in prijatelji zavodu so iskreno vabljeni. O Vlom v klet. Trgovec Anton Poljšak na Aleksandrovi cesti št. 3 je prijavil, da je v sredo dopoldne nekdo vlomil v njegovo klet. Neznani zlikovec je odnesel dve kolesi od moto-cikla.- Kolesi sta imeli novo pnevmatiko in sta bili vredni 400 Din. © So se žc pričele. Kaj? No kaj drugega, kakor pa sezonske tatvine )x> kopališčih. Sezono prijav zaradi kopaliških tatvin je otvoril t na praznik trgovski pomočnik Franc. Troh«, stanujoč nn Zaloški cesti 3. Troha sc je kopal na Savi pri Tomnčevem. Neznan tat i>a mu je izmaknil garderobo: rjave lilnče. nizke čevlje in fotografski aparat, vredno vse skupaj 920 dinarjev. T« prva kopališka tatvina naj bo lahkomiselnim Ljubljančanom primeren vzgled, du jc treba imeti tudi pri kopanju nekaj skrbi. Kdor si želi nabavili aluminijasto, emajlirano sivo ali modro kuhinjsko posodo, naj ae pred nakupom iste obrne na tvr,clko z železnino STANKO flORIUNClC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 Točna in solidna postrežba! 0 Zopet nesreča na stavbi. Zelo so sc pomnožile v zadnjem času razne nesreče na mnogih novih stavbah v Ljubljani, zakaj skoro vsak dan sc pripeti najmanj ena, javnost pu zvo le o najtežjih. Na nekak način bi bilo v tem ozdru |K>ostriti stavbne predpise, tako. du hi bilo življenje delavcev vsaj nekoliko zaščiteno. Včeraj okoli pol dveh je padel z nove enonad-stropne stavbe v Korytkovi ulici 22 letni zidar Jožef Kastelic, stanujoč v Sueberjih. Zlomil si je desno nogo v stegnu in se občutno potolkel jx> vsem telesu. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © Nesromnost kolesarjev. Razburljiv prizor se je odigral na praznik popoldne v bližini moščunskega mostu preko Ljubljanice. Ob približno tričetrt uu šest sta pridrvela po cesti dva kolesarju, moški iu ženska. Kolesarica je v naglem diru povozila štiriletnega Igorja, sinčka špediterja Josipa šitiha. Igorček se je pri padcu občutno potolkel |K> glavi in po hrbtu. Oba kolesarja sta nato naglo izginila proti Mostam, tako da njuni imeni nista znuni. Igorčka je oče prenesel v vojaško bolnišnico, ki je bila najbližja. Tam so ugotov ili, da "poškodbe dečku niso nevarne, pač pu zelo hude. Brezobzirna kolesarja l>{ resnično zaslužila |>ošteno kazen. © Drva - premog najceneje pri »Kurivo«, Dunajska 33. — Telefon 3434. Birmansko darila v veliki izbiri po znižani ceni L. vilhar uror. Liubliana Sv. Petra cesta 36 Maribor □ Poročilo o strašni žuloigri, ki sc je pripetila v četrtek dopoldne na Koroški cesti 99, jo prišlo le v eno izdajo »Slovenca«, ki je. pa l«> pomoti ostala v Ljubljani, dočim je prva izdaja brez omenjenega poročila prispela v Mari-l>or. S popoldanskim brzovlakom je prispelo nekaj preostalih izvodov one, izdaje v Maribod. ki so se razdelili po trafikah in kavarnah. Toliko sporočamo sporočamo naročnikom in čitateljem z ozirom na včerajšnje povpraševanje, iz česar bodi razvidno, da ne. zadene mariborskega uredništvu v tem oziru nikuku krivda. Poročilo prinašamo tudi v današnji številki na drugem mestu. □ Mestni župan dr. Juvan odhaja z današnjim dnem ua enomesečni dopust. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podžupan dr. Lipold. □ Mariborska gimnazija je na slovesen način proslavila v sredo jiopoldnc v slavnostni dvorani akademijo, na katere sporedu so bile razne glasbene in pevske točke, ki so jih izvajali zavodovi gojenci z veliko spretnostjo ter izvežbniiostjo. V središču sporeda je bila slavnostna beseda prof. dr. Kocipcrja, ki je z zanosom in pesniško besedo govoril o Vrazu in Miklošiču, zlasti o njunih študijah na mariborski gimnaziji, ki sta jo pred sto leti dovršila. Akademije so sc |M)leg zavodovega profesorskega zboru in gojencev udeležili tudi številni (»vabljeni odlični gostje. □ Občni zbor Jadranske straže jc bil v četrtek v mestni posvetovalnici. Udeležili so sc ga poleg številnih delegatov iz. Celju. Ptuju. Sv. Lenarta, Slovenske Bistrice tudi okrožni inšpektor dr.Scliuubach, okrajni načelnik dr. Ipu-vic in dr. tlačili. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, du je odbor prispeval za nakup šolskega broda vojni mornarici v preteklem poslovnem letu 13.000 Din, torej skupno dosedaj 43.780 Din. Blagajna izkazuje 58.000 Din dohodkov, 31.000 Din izdatkov. Pri volitvah je bil z malimi spremembami zopet izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Leskova r jein na čeln. Z občnega zbora se je poslala udanostnn brzojavka prestolonaslednika Petru kot pokrovitelju Jadranske straže. □ Pri cerkvenem koncertu v mariborski stolnici bodo sodelovali polog celokupnega mr. šanegii zbora še šlirje solisti in sicer tenor g. Živko. sopran gdčnu Vodenikovn. bariton g. Fa-ganeti in bas g. Vlah. Zadnji trije *o redni člani pevskega zbora Glasbene matice. □ Izplačevanje pokojnine v nedeljo l.jn nijn. Pošta Maribor t bo kakor vsakega prvega v mesecu tu
  • lno delo o itali-janskom živi ju nu naši primorski ol>ali, ki bo izšlo v posebni knjigi. Vstopnina jc malenkostna ter se bo uporabila samo zu kritje efektivnih stroškov. Dijaki vstopnine ne plačajo; zato naj ie zlasti dijaška mladina polnoštevilno udeleži tega predavanja. □ Finančni direktor dr. Povulej prispe v ponedeljek v Maribor in bo v palači okrožnega inšpektorata sprejemal stranke od 10 do 12. □ Nedeljene uradne ure na magistratu, kakor lansko leto. tako bodo tudi letos v zinislu sklepa tajne seje občinskega sveta od 1. junija .to 31. avgusta nedeljene uradne ure od pol 8 do 14. □ Stečaj je razglašen nad zapuščino pokoj-icga dr. Frica Juriča. Pasiva znašajo nad dva milijona, aktiva pa cn milijon dinarjev. □ Otroška tekma v našem mestnem parku. Kakor je bilo že večkrat javljeno, se bo vršila jutri ob 10 v našem mestnem parku in sicer v glavnem drevoredu izredno zanimiva otroška tekma, pri kateri sodelujejo otroci od 4 do 12 leta. Spored obsega najrazličnejše vrste športnega dejstvovanja: tek, štafeto, šaljivi tek, tek z ovira mit, dirko s kolesi, obroči, tricikli. »ho-iendcrjk, avtomobili in drugimi stičnimi vozili. Zmagovalci prejmejo lične diplome, ki jim bodo lep s]>omin na srečna otroška leta še v poznejši dobi. Med tekmo bo igrala godba > Drava«. Tekmovalci naj se javijo z vozili vodstvu od 9 do pol 10 pri godbenem paviljonu. V kritje izdatkov se bo pobirala vstopnina po 3 in 5 Din. □ Zn revne učence. Odbor podpornega društva za revne učence v Mariboru prosi, da občinstvo blagohotno sprejme po zastopniku dostavljene članske izkaznice za leto 1930 po 10 dinarjev. □ Več kakor mesec dni v Dravi. V bližini gradu Bori so potegnili iz Drave truplo nezna-icga moškega. Na truplu je opaziti več poškodb lako. da obstoja domneva, da gre za zločin. □ Izpred senata trojice. Na zatožni klopi jc sedel včeraj 32 letni Konrad Lešnlik iz. Razvanja, ki se obtožuje, da je v noči na 9. december 1929 v Rušah ukradel iz zaklenjene trgovine trgovca Požarja raznih predmetov v skupni vrednosti 11.033 Din. s čimer je torej zakrivil hudodelstvo tatvine. Obsojen je bil na pet let težke ječe in pridržek po prestani kazni. Lešnik jc bil radi .atvine že več kakor dvakrat ■predkaznovan. — Vi letni Pavel Škcrbot pa je bil obsojen na dva meseca strogega zapora, ker je sprejel meseca decembra 1929 v Rušah od Lešnika kot dajatev namesto plačila raznega blaga, za katero je moral vedeti, da jc bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. — 2S letni delavec Adolf Lešnik je bil radi zločinstva tatvine, oziroma prestopka :opcr varnost lastnine obsojen na -t mesece stro-ps-ga zapora. — Pred senatom se jc zagovarjal tucli 39 letni potnik Milan Rajačič, ki se »•otežuje, da je v drugi (jolovici 1927 in začetkom 1928 v Hardeku dovcdel v zmoto Mihaela Stu-icc z lažnim predstavljanjem, da veljajo v nakup ponudene obveznice vojne škode komad 1000 Din ter da bo, ako kupi od njega srečke, dobil velike dobitke in zlato uro ter da bo on oodkupil tistega, ki bo žrebal srečke. Stuhec je ia tej osnovi kupil na škodo svojega imetka 55 srečk vojne škode. 10 srečk Rdečega križa in lf» duvanskih za skupa j 30.700 Din. RajaGič jc bil radi prestopka prevare obsojen na tri me-iecc strogega zapora. rehabilitaciji. Edina nedelja je bila doslej, ko je mogel trgovski nastavljenec temeljito prezračiti v trgovini neprestano slab in mnogokrat dušeč zrak požirajoča pljuča. Bo pa obratovanje ob nedeljah močno škodovalo tudi verskim interesom, ker jih bo mnogo, ki so doslej med 10 in 12 opravljali svojo versko dolžnost, pa bodo sedaj že zjutraj oblekli svojo delovno obleko in na cerkev pozabili. Mnenja smo, da trgovstvo ne more imeti interesa na duševnem in telesnem nazadovanju svojih nastav-ljencev in da bi moralo samo podvzeti korake zoper nedeljsko delo. Jesenice V sredo zvečer po šmarnični pobožnosti je v župni cerkvi slovesno pritrkovalo za 80letnico presvetlega knezoškofa, V mraku pa je na strmem pobočju Možaklje, na tako zvanem »Plazu« za-žarel nenavaden kres, ki je imel obliko številke i 80, nad to pa krono. Število je bilo sestavljeno iz mnogih lučic, kar je dalo mnogo truda našemu Pavlu in njegovim pomagačem. Le škoda, da niso bile številke vsaj še enkrat večje. Tudi na pročelju Krekovega prosvetnega doma je v električnih žarnicah zažarela številka 80. Kjerkoli pa je bil v hiši r&dio (Ln tega je na Jesenicah mnogo), je bilo polno poslušalcev, ki so z napetostjo poslušali ljubljansko podoknico in z zadovoljstvom konstatirali, da so poslušalci radia prav za prav imeli večji užitek, ker so slišali tudi pozdrav de-putacije in odgovor prevzvišenega, česar mani-festantje niso čuli. Tudi dopoldansko slovesnost na Vnebohod so radioposlušalci z zanimanjem zasledovali. — Izletnikov nad »ključavnice« ni bilo na praznik posebno, tem več pa je bilo avtomobilov. Žc od ranega jutra so drvili skozi mesto ter vzdi-govali oblake prahu. Ceste se pri nas namreč škropijo le, kadar so odprte nebeške zatvornice. Jeseniški šport je imel na praznik izreden dogodek. Vršila se je namreč nogometna teJtma med Bratstvom in ljubljansko Ilirijo. Jeseničani so se tudi zavedali važnosti te tekme ter so jo po-setili v izredno velikem številu. Nad vse pričakovanje pa je bil rezultat tekme samo 3:1 v prid Iliriji, kar jc vsekakor pohvale vredno za jeseniško moštvo, da se je tako uspešno branilo proti elitnemu klubu kot je Ilirija. Krekovo Prosvetno društvo priredi v nedeljo 1. junija svoj izlet v Mrtuljek, in sicer odhod ob 8 zjutraj, povratek pa ob 8 zvečer. Del društvene godbe gre v Kranjsko goro h gasilski slavnosti, drugi del pa z izletniki v Mrtuljek. Prijatelji društva vabljeni, da se izletu pridružijo. Smrt Vladistava Orkana Trbovlje Celje Današnji koncert Celjskega pevskega društva, ki se vrši drevi ob pol 9 v veliki dvorani Celjskega doma v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja dr. Benj. Ipavca in 50 letnice skladatelja Stanka Premrla,'ima tri dele. V prvem se poklonimo spominu B. Ipavca z odlomki iz njegove opere »Teharski plemiči« in štirimi njegovimi najučinko- j vitejšimi mešanimi zbori. Solo točke iz opere iz- ; vajajo: sopran ga. Zinka Thalerjeva, alt gna. Roza Bervarjeva, tenor g. Kazimir Modic, bas-bariton g. Franjo Šifrer, na klavirju gna. Marenka Plzakova. V II. delu zapoje zbor šest Premrlovih zborov, v III. delu pa zbore dr. Kimovca, E. Adamiča, V. iganca, P. Šegule in Jos. Pavčiča. Koncert dirigira ■r. Pec Šegula. Podroben spored bo dobiti v koncertni dvorani. Koncerta se udeleži osebno tudi slavljenec skladatelj monsignor Stanko Premrl. Pohabljen bo tudi prevzv. g. knezoškof dr. Karlin. Vstopnice se dobijo danes še v knjigarni Goričar& Leskovšek, zvečer pa pri blagajni. S3 Umrli so v celjski bolnišnici: 28. maja Uršula Lorger iz Petrovč, 20 letna žena delavca na Holandskem; 29. maja Adolf Ranzinger, 47 letni •udarski tajnik iz Zagorja; 30. maja 60 letna Terezija jug, brezposelna perica iz Celja, in 65 letni "eter Škrabl, posestnik iz Podvrha pri Braslovčah. I Oospod Škrabl je podlegel težki nesreči. Krava ga | ie sunila in moža radi njegove hibe — imel je tež- , jo kilo — tako poškodovala, da je bila vsaka po- , moč brezuspešna. — V Liscah pri Celju je umrla ( ~<1 letna posetnica Marija Vrečar. — N. p. v m.l 0 Birmovanjc v Celju. Prevzvišeni knez in škof monsignor dr. Andrej Karlin prispe danes Dopoldne radi deljenja sv. birme v Celje in bo ob 1 popoldne pred celjsko župno cerkvijo slovesno sprejet. Takoj po sprejemu bo slovesen vhod v cerkev z blagoslovom, na kar sledi takoj birmovanjc. Jutri v nedeljo dne 1. junija se prične škofova služba božja ob tri četrt na 8 zjutraj s slovesnim vhodom iz opatije v župno cerkev, kjer bo Prevzvišeni najprej daroval liho sv. mašo s petjem. Nato bo školova pridiga in molitve za rajne. Tem obredom sledi zo|3et birmovanjc. Tako danes in jutri se bo zadnji birmanski blagoslov podelil na koncu, za kar bo dan znak z velikim zvonom. Botri in botrice se naprošajo, da poskrbijo, da bodo njih birmanci deležni zadnjega blagoslova. Popoldne ob pol 4 se jutri odpelje Prevzvišeni na nadaljno pastirsko pot v Žalec. Vseh birmancev bo letos nad 1200. & Nedeljski počitek v trgovinah. Naša vest, ki smo jo prejeli od tukajšnjega gremija trgovccv, da bodo namreč od jutri dalje vse trgovine odprte ludi ob nedeljah dopoldne po dve uri, je izzvala upravičeno ogorčenje ne le številnih trgovskih na-stavljencev, temveč tudi prebivalstva na splošno in •:clo nekaterih trgovcev. Kot katoličani dajemo temu ogorčenju popolno pravico. Svetost nedelj in jraznikov sama zahteva, da ob teh dnevih prestane ✓sako ročno delo. In v trgovinah jc s trgovanjem pač združeno obilo ročno delo. Zahteva pa nedeljski počitek (udi socialna pravičnost. Trgovski nastavljena so itak že preko pravičnega časa zaposleni ob delavnikih. S pičlima dvema urama nedeljskega obrala se jim bo odvzela skoro vsa možnost, da vsaj en dan v tednu posvetijo telesni in duševni Občina mora graditi vodensko šolo. Od banske uprave je prišel lia občino odlok, da mora brez odloga vse potrebno ukreniti, da se razširi šola v Trbovljah-Vode odnosno, da se zgradi novo šolsko poslopje v obsegu, ki bi povsem odgovarjalo sedanjim potrebam in predpisom zakona o narodnih šolah. Odlok se utemeljuje tako, da je v novem šolskem zakonu § 24. klavzula, da nosi TPD, kot industrijsko podjetje in davkoplačevalec v občini sorazmerno z obsegom podjetja nanj odpadajoče doklade. V koliko zadene TPD na podlagi reverza z dne 1. septembra 1882 širšo obveznost, ni slvar presoje šolskih upravnih oblasti temveč ima o tem razsojati redno sodišče, ker je reverz privatno pravna obveza. — Proti odloku banske uprave je dovoljena pritožba na ministrstvo prosvete. Nevarnost je, da se tako polagoma razveljavi nehote reverz, ki ga je TPD v letu 1882 podala krajevnemu šolskemu odboru in ki govori, da zida sama šolo na Vodah, jo vzdržuje, preskrbi učne pripomočke brezplačno in učiteljstvu podeli brezplačno stanovanje in kurjavo. Za občino bi bilo lo liud udarcc. Domžale Jutri, dne 1. junija, bo ljubljansko Kat. društvo rokodelskih pomočnikov uprizorilo v našem Društvenem domu velezabavno Nestroyevo burko »Utopljenca«, Burka »Utopljenca« je izmed onih iger, ki so se občinstvu najbolj priljubile. V ljubljanskem gledališču so jo 25krat igrali in vedno so bili vsi sedeži razprodani. Pri dobrem igranju vzbuja igra polno neprisiljene zabave, smeha in veselosti. Igralno osobje ljubljanskega rokodelskega društva nam je porok, da bo tudi pri nas dosegla igra popoln uspeli. Pričetek je ob treh popoldne. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Konsumu. Rogaška slatina Smrtna nesreča. Natakar v zdraviliški restavraciji Lajoš Mentzl, po rodu iz Novega Sada, je hotel priti po strehi kopališča Stirija iz svoje sobe v sosednjo. Pri tem se mu je pa spodrsnilo in je padel iz višine približno 20 metrov na tla ter bil na mestu mrtev. Visoki obiski. Ban dravske banovine inž, Dušan Sernec je te dni bil na kratkem oddihu v zdravilišču. — Pretekli teden pa se je mudil tu njegov pomočnik, podban dr. O. Pirkmajer v zadevi novih zgradb v zdravilišču. Kakor smo slišali, je sklenjena stvar, da se asfaltira oblastno cesto od vile Demetrovič (do križišča cest pri Sv. Križu. Z asfaltirano ccsto bo zdravilišče vsekakor mnogo pridobilo, želeti bi pa bilo, da se asfaltira cesta po možnosti še vsaj do Podplata in Rogatca. Kočevje Odbor protiluberkulozne lige. Po občnem zboru krajevne organizacije protiluberkulozne lige, ki je za Kočevje kot induslrijalno mesto velikanskega pomena, je predsednik dr. Ivan Sajovic sklical ]>rvo sejo izvoljenega odbora, na kateri se je konstituiral takole: predsednik dr. Ivan Sajovic, podpredsednik inž. Biskupsky Vitold, tajnik, upravitelj Marinič Lojze, blagajnik gospa dr. Rotlilova in gdč. Revenova, odbornika g. prof. Franjo Uršič in zdravnik g. dr. J. Krauland. Krajevna protituber-hulozna liga bo razširila svoje delovanje ludi po ribniški in velikola&ki dolini. Umeščen jc bil. Za župnika v Osilnici je bil imenovan in umeščen dosedanji župni upravitelj g. Janez Pirkovič. Seja mestnega občinskega odbora. Po zaprisegi novega občinskega sveta za mestno občino, ki se je vršila v torek, 20. maja, je župan, višji finančni svetnik g. Maks Kostanjevec sklical pretekli četrtek prvo občinsko sejo. Objavil je, da se bodo občinske seje vršile vsak četrtek, izjemoma v petek, kadar bo četrtek padel na praznik. Na seji so se obravnavale tekoče občinske zadeve: sprejetje v domovno zvezo, dolg radi posojila neke češke Ijosojiinice ler prošnja nove predilnice za odjema-nje vodnega loka iz Rinže. Na seji se je razpravljalo o načrtu za nov betonski jez, ki bi ga postavila mestna občina ob pomožni elektrarni. Jez bi slal predvidoma okrog 300.000 Din, za kar bi morala prispevati procentualno vsa industrijska podjetja v Kočevju in tudi rudnik. Poprava trotoarja- Tro-t on r so popravili od i Kajfeževe Žage do kolodvora. Nasull so veliko peska in trotoar tudi nekoliko razširili. 14. maja jc umrl v Krakovu veliki poljski pisalelj V1 a d i s 1 a v Orkan, ali kakor se je kot občan imenoval Fračišek Smreczyiiski, nosivec letošnje literarne nagrade stolnega mesta Varšave. Pripadal je slavni liter, generac. »Mlade Poljske«, ki je v sebi spajala najrazličnejše elemente: od Przybyszenskega aristokraiičnega kulta »nage duše«, do Reymontove krajinarske kmetske brutalnosti. In prav v tem drugem žanru je pisal Orkan, pevec Tater in podhalanskih gorjancev. Bil je poleg Wit-kiewicza ideolog in največji predstavnik krajinarske umetnosti in tudi borec za administrativno avtonomijo etničnih pokrajin. Sam je predsedoval večkrat shodom Podhalancev in jc izdelal tudi manifest regionalističnih teženj v poljskem javnem življenju. Ore temu gibanju za ohranitev in gojitev etničnih posebnosti določenega kraja, zato je proti uniformiranemu centralizmu in za razdelitev administracije na etnograisko-enotne terene. Kultivirati je treba kar največ specifičnih elementov danega kraja, ker le s tako raznosodnostio se more obogateti vse-narodna oclota. Vsak kraj ustanavlja svoj etnografski muzej (Zakopane) in izdaja »pokrajinsko biblioteko« v dialektu, da se že učencem šol pokaže na jezikovno bogastvo domače vasi in se mu dopove, da ni sramotno govoriti v domačem narečju, ampak edino naturno nujno, kakor je nasprotno tudi družabno nujno obvladanje lite-ratskega jezika. V vodstvu tega gibanja jc stal Orkan, kmelski sin, ki je tudi v pisateljevanju izvajal ta svoj program. Prav za literaturo se je izkazalo tako stališče kot nujno in izredno plodno. V vseh krajih je krajinska povest obogatila neizmerno domačo zavest in dala najlepša dela. Na Poljskem so jo zavestno poudarili šele »Mlada Poljska«, dasi so predtem prirodno že vsi večji poljski poeti bili pevci svoje zemlje. Mickievvicz Litve, Stovvacki Ukrajine,LenastowiczMazowsa, Sienkievvicz Podlasa itd. Pravo dušo pokrajine pa je odkrila šele moderna: Kasprovvicz Kujave, Reymont Lowicz, 2e-romski okolico Kielc, Sandomierza in po vojni poljskega Primorja. A največ pevcev so našle Tatre, ki so ustvarili pred 20 leti tako modno »gor-jansko umetnost«. Glavni njen ideolog' je bil Wit-kievvnez, a največji klasik Tetmajer (»Na skalnatem Podlahu«). Oba združuje Orkan. Začel je z individuelno naturalistično povestjo, na kar je njegova umetnost dobivala vedno več duhovnih prvin in postal pevec etične tragike. Za najlepše njegovo delo se smatra: »Davno...« (Drziewiej...), ki je velika stilizirana epopeja primitivnega življenja, v homerski preprostosti velika tragična pesem gozda in njenih stanovavcev. Ves gozd živi in ni najti meje, kje je resničnost, kje sfen, kje deluje bog gozda in kje človek. Je kot bajka in najresničnejša zgodba, ujeta v pragozd in njega poezijo. Feldman imenuje to povest eno največjih epopej, ki jo je dala sodobna literatura in ne samo poljska.« Je mešanje realisfično-poe-tičnih elementov v prozi, in pesmi v kastično skupno življenje narave in človeka. Postavljena je v teren prvotnih divjih Tater in v čas na prelomu poganstva v krščanstvo, z vero v bogove in njih umiranje, torej v živo prvolnost še danes v etnografskih posebnostih ohranjenih verovanj. »Iz umrlega časa sanja resničnost... ko je v gore, s pri-rodnim, epičnim življenjem napolnjene, prišel človek in prinesel s seboj dramo«. Natura je res- Čas 6-7 Dva velepomembna spisa tvorila jedro tega dvojnega zvezka vedno bolj in bolj uveljavljajoče se znanstvene revije »Leonove družbe«, edine izključno znanstvene periodične publikacije v slovenskem jeziku, ki ne služi le kaki specialni široki, ampak črpa iz vseh panog: Dr. Stanko Go-g a 1 a priobčuje obsežno teoretično razpravo »O zahtevkih moderne izobrazbe«. Svojčas je o tem problemu razpravljal že Dom iu svet, a Gogalova razprava, ki je zgrajena na zelo razsežnem temelju ter obravnava vse elemente in pojme, ki morejo priti v poštev, ima obči značaj. D r. J. Fabjauova razprava »Dogma in življenje« je svež doprinos. Dogma katoliškega svetovnega nazora je bila predmet mnogih napačnih tolmačenj, a kjer sedanja v materializem usmerjena človeška »duhovnost« ni naravnost abotno tolmačila dogmatike, jo je odklanjala kot zavoro in utesnitev: zoper vse te napačne vidike, zlasti pa zoper poslednjega, se obrača dr. Fabijanova razprava, katere prvi smoter je »razmotrivati vprašanje, kako ima dogma po svojem izvoru, bistvu in imanentnem smotru življenski značaj.« Ta spis utegne posvetiti marsikomu iz zablod in iz kalnega na pravo pot. — Prav pri korenikah je zagrabil dr. France Štele »Problem slovenske ljudske knjižne družbe«. V svojih izvajanjih, ki so temeljita in preudarna, izlaga avlor problem, ki je za našo knjižno produkcijo postal eden najpomembnejših. Njegova kritika sedanjega položaja je zrastla na podlagi izvrstnega poznavanja razmer, a še točnejšega pogleda na potrebe, katerim naj ljudska knjižna družba zadosti. — Dr. p. Modesf Novak O. M. razpravlja o »Romunskem konkordalu«. A. U. ocenjuje Sov re tov prevod Platonovega dialoga »Phaidon«. Zelo je zanimivo, kar nam ocenitelj govori o delu samem, t. j. o Platonovih mislih o nesmrtnosti duše. — O »Filozofiji« prof. F r. V e b r a prinaša »Cas« dva sestavka, in sicer oceno A. Ušeničnika in analizo vsebine po E t b i n u B o j c u. — A. U. se nadalje ustavlja ob Fr. Vodnikovem članku »Ideja in kvaliteta« iz prvega zvezka letošnjega Doma in sveta ter komentira z znano natančnostjo in finostjo kritike njega vsebino. — Sledijo komentarji k razpravam iz revij: Sozialistische Monatsheftc ter Etudes. — Križ, šl. i. Prva številka novega letnika te velepotnembnc katoliške mladinske revije, ki je pravkar izšla, vsebuje nekaj izvrstnega gradiva. Razveseljivo je, s kakšno vnemo se zlasti s katoliške strani razpravljajo največji in najtežji problemi našega časa, koliko resnobc, koliko čilega duha je na delu obnove in dviga razsule človeške družbe. Posebno znamenje jc v posvetilu na prvi strani škofu Jegliču: »Jubilej mladosti«. — Antona Trstenjaka velika razprava »Duševna struktura sodobnosti« je smela, a premišljena in globoko utemeljena v svoji koncepciji. Sledeči preudarek, ki ga iz Tcr-stenjakovc razprave navajam, naj osvelli široko zasnovo in idejno pomembnost spisa: »Ce z ene strani pomislimo, da jc ves novi vek v svojem faustovskem stremljenju šel za tem, da se otrese vpliva vseh metafizičnih zakonitosti — točneje: katoliške cerkve, da jc tako mogel rasti neovirano v efemerno veličino nadčloveka, po drugi pa, da jc krivda tc sekularne krize bila v veliki meri v tem, ker ni bilo s katoliške strani nobenega spontanega odziva, umevanja, sočutenja modernih duševnih potreb, da doba žeja še danes po »drugem nično živa z vso mogočo impresijo in alegorično živa, personificirana (burja in Jjubavno hrepe nenje...), a drama v njej je najbolj prvotno na turna: ljubezen dveh bratov do sestre... V ljubosumju brat ubije brata . . . Ponovi se tragedija prvega Kajna in Abela v (atranskem pragozdu, ki ubijavcu ne prevpije vesti in ga stre. Sestra se izplače... V vsej povesti jc strašno malo dejanja, malo psihologije a neizmerno poezije; sočnih opisov elementarnih človeških izbruhov. Jezik je dialektično-literatski... Morda nas nekoliko moti personifikacija naturnih sil, a pritegne nas čar življenja, poezija. Zato se mi ne zdi ločno, primerjanje Brzozouskega Orkana z Reymontem, češ da Reymont ne kaže pravega kmeta, subjektivno ga interpretira, enostransko po svoje poduševlja, stilizira, dočim ga Orkan individualizira: edine on da pozna kmečko resničnost, riše ga iz njegovega življenja in njegovega sveta. (Legenda Ml Poljske). Za to glavno Orkauovo povest v celot1 ta primera ne velja, pač pa verjetno za druge njegove romane, ki jih nisem čital: »Med gorami in razvodji« (\V roztokach), ki »da je ena najbolj slikovitih vaških povesti, v čudoviti muzični harmoniji (Feldman), z avtobiografskimi potezami v v sanjavem vaškem reformatorju Franju Rokoczy; dalje »Nad prepadom«, Pastirska ljubezen...; Kmetske drame »Maščevanje, »Franjo Rokoczy« (dramatičen epilog romanu)... Pisal je ludi pesmi iz kmetiškega življenja, in izdal vojni dnevnik »Pod 4. legije«, ki jo je preživljal kot oficir. V dveh zbirkah feljtonov iz zadnjega časa »Pisma 7 vasi«, je razmišljal o problemih kmeta in njega psihiki in značilno se mi zdi njegovo karakteriziranje religioznosti poljskega kmeta: Je religiozen, če gre za udeležbo pri cerkvenih obredih; v svoji psihiki pa ni Je pozitiven človek, daleč od mističnega ruskega. V boju za lasten obstanek si je vstvaril svojo etiko in po njej živi, dokler ga življenjska katastrofa ne zlomi. Tedaj se zopet zateče k Bogu. Sicer pa je njegovo razmerje do njega tako: »Zmo-lim ti toliko in toliko očenašev, če mi daš to in to ...« — V petek so ga pokopali v Jvrakovu, provizo-rično samo, ker ga trije kraii ]X>d Tatraini hočejo k sebi kot svojega pevca. Baje za Wyspianskim ni nihče imel takega pogreba: nad 200 vencev (fudi prezidenta republike) se je uvrstilo pred krsto, vse Krakovske šole in neštete delegacije hribovcev v narodnih nošah. Pevski zbor iz Lotve, ki je ravno koncertiral tukaj, mu je zapel žalostinko pred hišo, nakar so hribovski godci žalostno zaigrali ua svoje narodne instrumente. V imenu li-leratov se je pri odprtem grobu posovil dramatik Rostworowski in poljski zbor mu je zapel hribovsko pesem: »Hej, pojdimo v gozd!« Pokopali so ga na državne stroške in pogreb je vodil škof Kuli-nowski; hrastovo krsto so nesli na ramah gorjanci z njegove vasi... V neki svoji povesti opisuje Orkan lepoto preprostega kmetskega pogreba — tedaj je zapisal: »Komedija so vsi velikomestni uradni pogrebi, v primeri s tako bogatim svetiščem žalosti in tuge preprostega ljudstva« (»Pogreb«.) No, njegov pogreb je sicer imel videz takega »uradnega« pogreba, a nad odprtim grobom je plakala pesem ljudstva..,-in to resnično... Krakovo 20. maja. Debeljak Tine. Tomažu«, ki ji ga katolištvo dolguje, tretjič pa, da mu ga zato ni dalo, ker so se katoličani proti »nevarnemu« modernemu duhu vedno izolirali, niso umeli svetopisemske penetracije duhovnih sil in tako po svoji vitalno ustvarjajoči duševni strani skozi stoletja sem le več ali manj vegetirali, z druge strani pa vendarle vedno bolj rasli pod vplivom vladajoče časovne dinamično-hiperbolične moderne vitalno-spontane rasti, tako da danes celo iz boljših katolikov, da celo iz duhovnikov govori z duhom in srcem ves Nietzsche z vso svojo go-rostasnostjo in če končno pomislimo, da je danes prvič tudi s katoliške strani spontan odziv na nemirno iskanje moderne duše po svojem življenskem razmerju, potem je v6e to dovoljno znamenje, da išče danes Sv. Duh de facto novega prodora v svet in da se moramo zavedati velike ure tega obiskanja, t. j. da je prav naša doba poklicana ustvariti ono iskano ravnotežje na barometru življenskih sil.« — Poleg člančiča o Svetem pismu prinaša »Križ« še J. Logarjev prevod velezanimive razprave Nikolaja Bcrdjajeva: »O duhovnem meščanstvu«. — Razgled vsebuje polemično opombo dr. Stanka Gogale zojser Borkovo beležko o Vebrovi knjigi »Filozofija«, članek o Masarykovem jubileju ter opombo o najmlajših Nazadnje objavlja še dr. A. Gogala occno Platonovega Phaidona v prevodu dr. A. Sovreta. Franjo Šuklje: Iz mojih spominov je najdragocenejši donesek k politični zgodovini slovenskega naroda, kar jih je spisat slovenski politik. Znameniti oče dolenjske železnice nas vodi skozi celili šestintrideset let slovenskega političnega iivljenja, to je, od leta J882, ko je bil umrl dr. Janez Bleiiveis, do prevrata, iz katerega se je rodila nova driava Jugoslavija. Nebroj dogodkov, mejnih kamnov na poti našega narodnega razvoja, in nebroj oseb, ki so ta razvoj vodile v borbi zoper tuje reiime in notranjem duhovnem boju med seboj, sa vrti pred našimi očmi! Avtor, ki je med njimi igral eno najodliinejših vlog, nam to zgo-govino opisuje z največjo objektivnostjo, ki je v tem pogledu mogoča, izvirajočo iz one resnicoljubnosti, ki si jo je bil sam postavil kot maksimo svojega političnega delovanja. Čc jc pa kakšna tendenca v njegovem delu, je ta: S svojo vestjo nikoli ne sklepaj kompromisov! S tega stališču presoja osebe fii njihova dejanja pa nam riše portrete, ki bodo v naši zgodovini os/ali kakor bi bili z dletom vdolbeni v nesprhnljiv kamen: omenjamo samo Kersnika, Kluna, IVinklerja, Hohemcarla, Taaffeja, Slanca. Mencingerja. Kreka, Tavčarja, Hribarja, tilnika, Lampeta, šušleršiia; tudi o cesarju Francu Joiefu najdemo veliko j ako karakterističnih potez. S stvarne strani nam jc Šuklje v svojih Spominih razkril notranje razloge borbe med staro in mladoslovenstvom ter poznejšo, deloma iz nje zrasllo borbo med meščanskim liberalizmom in katoliško narodno, poznejšo Slovensko ljudsko slran-lcoj globoko posveli tudi v proces razkrajanja bivše avslro-ogrslce monarhije in njega razloge. Kol znan gospodarski delavec nam je pa pisalelj tudi podal dragocene podatke h gospodarskemu razvoju Kranjske. Šukljelovi Spomini, ki jih mora poznali vsak, kdor se čuti Slovenca in hoče razumeli najusodnejšo c poli o naše zgodovine, obsegajo Iri dele, vezane v eno satno, 27(1 strani obsegajoča knjigo. Izdala jih je J n g o s I o v a n s k a k v i i lnilo. Mnogim, ki so spričo četvorice nastopajočih prihajali morda v gledališče z rahlo skepso, so sc^ tekom predstave morali predsodki razbliniti: Šnuder-Iova »Pravljica o rajski ptici« je navzlic filozofskim ter drugim vplctljajem drumatsko vseskozi Iu nd i rano ter odlično izgrajeno Francetu, ki se po sedemletnem ujetništvu vrne domov iz Rusije k svoji ženi Bredi, in Tonetu, ki jo bil po uradnem sporočilu Francetove smrti vzel Bredo za ženo. Na drugi struni pu utelc.šuje Breda nekako razbrzdano ter /. rafinirano špekulacijo prckvušcno ženskost, v Francetovi sestri Ivani pa prevladuje nekako poduhovlje-nejšu ženskost. Na sredini teli psiholoških konfliktov in nasprotij podleže funtust France ter obsedi Breda: njen prvi mož France gre prostovoljno v smrt, njen drugi mož Tone jo pusti na cedilu. Pri vprizoritvi je bilo nu mali spoznati, s koliko ljubeznijo in toploto so se režiser in igralci lotili posla. Za popolen uspeli \ prizori t ve gre predvsem zasluga režiserju V. Skrbin-šku, ki je,delo z izrazito stilno priredbo odrsko prikrojil; zasluga jc tem večja, ker pušča avtor v tem pogledu režiserju čisto proste roke. Predstava je prinesla hkrati nekuj prijetnih presenečenj: Danešev .igralski talent sc je odkril na docela novi ploskvi; pokazalo sc jc ob njegovem .Tonetu, du sc njegove odrske sposobnosti izduleku nc izčrpavajo \ ozkem okviru komičnosti! ter vzbujanja dobre volje pri občinstvu. Blažu pa se je ob Francetu prvokrut nudila prilika. du sc izkaže \ središnji vlogi. V njegovi interpretaciji, ki je bila takoj ob začetku predstave za spoznanje licsiguniu. se je razodeval i z razlit igralski talent, dopolnjevan z močno ambicijo. V skladni soigri sta tudi topot izpričuli svoj umetniški sloves Starčeva kot Breda ter Kraljeva kot Ivanka. Po drugem dejanju jc občinstvo priklicalo dr. šnuderlo na oder ter gu sprejelo s toplini aplavzom. Ob tej priliki jc avtor prejel dvu vencu. Predstave sc jc udeležil tudi ravnatelj ljubljanske drame Golja. ki je avtorju čestital in ki jc v svojem govoru na prijateljskem večeru, ki je sledil vprizoritvi, izjavil, da bo v prihodn ji sezoni tudi ljubljanska drama vprizorilu »Pravljico o rajski ptici«. Dr. Snuderl bo svojo dramo bržčas objavil v Ljubljanskem Zvonu. -c P. H u gol i 11 Sattner ord. F. F. Min.: Mašne pesmi za mešan (!) zbor. Drugi oziroma četrti natis. Op. 40. Ljubljana, 1930. Založila Jugoslovanska knjigarna. Litogralija Cemažar in drug. — ie kako dejstvo, gotovo to, da teh dvajset pesmi v drugem oziroma celo že v četrtem natisu leži pred nami, dokazuje, da so pesmi naši pevci za svoje sprejeli, da jih je rodila resnična potreba. Častno ie tako priznanje za skladbe pri nas, če morajo iziti že kar v četrtem natisu. Se bolj častna kot število natisov je pa po eni plati dobrota del sama na sebi, po drugi pa — in to ie največje — stališče, ki ga večji del prav teh skladb zavzema v razvoju naše cerkvene glasbe. — Takrat — zelo štirideset !ot bo tega — kc je prva zbirka teh skladb izšla je pomenila v cerkveno-glasbenem svetu kar revolucijo, prevrat, tako da so dobre, mirne duše z glavo zmajevale in se v skrbeh spraševale, kam vse to še pripelje. Vsi smo čutili nov, poživljajoč dih, ki je zavel preko poljan slovenske cerkvene glasbe; čutili plemenito slovesnost, izbrano, visoko čuvslvo-fanje, ki so ga skladbe razodevale; žlahtno metodiko, brez vsakršna primesi vsakdanjosti, brez običajnih postopov, brez pogajanja in spogledovanja z — recimo — »narodnim motoviljenjem« — odi jrofanum. — Ta samosvoj aristokratizem je sicer prvi hip presenečal; pa si je njegova plemenita samozavest takoj pridobila prijateljev in častivcev, ki so se teh skladb z ognjem oprijeli; z ognjem, ki ie užgal visoke in nizke, mogočne in šibke, ogenj, •ci še. danes užiga pevca in poslušavca. Kaj naj o skladbah po tej ugotovitvi šc re-Jemo? Ali naj omenjamo oblikovno dovršenost, ali harmonično bogastvo? ali neobičajno gibki hod posameznih glasov? ali širokopotezno zamisel? ali izvirnost melodično-glasbeiiih misli? ali neprisiljeno moč, pa hkrati čudovito jasnost izraza? ali njih specificum živili sekvenc? ali mogočno stopnjevanje, ki je tako presenečalo? Bojim se, da bi vsakršno podrobno naštevanje izrednih, zlasti v polpretekli dobi za našo glasbeno kulturo tako pomembnih vrlin teli skladb sijajni celotni vtis moglo samo oslabiti. K. Založba J u g o s 1 o v či n ske k n j i g a r n e izdaja v izredno okusni opremi izbrane spise Ivana Preglja, prvega med živečimi slovenskimi pripovedniki. Njegove zgodbe, ki dihajo posebnost naših krajev in izžarevajo moč kremenitega značaja, imajo svoj vir in svoj iztok v globoki vernosti, v ljubezni do Boga, do sočloveka, do družine, do domovine. Neprecenljive zaklade iz neizčrpnega bogastva življenja je zajel Pregelj v krasne vzore, ki jih postav-vlja precl te, čitatelj: zabavno pripovedujoč Ti mikavne povesti, uči Te najvišje modrosti življenja. Visoka je vrednost njegovih spisov zate, čitatelj: pridno segaj po njih, nahranil se boš in obogatel za vse življenje ob tem modrem učitelju. Po Kakor smo že ponovno poročali, se je v soboto in nedeljo vršila v Dubrovniku konfcrenca gospodarskih zbornic. Tej konferenci so v imenu ljubljanske zbornice prisostvovali zb. svetniki Anton Rojina, Jernej Ložar, Stanko Florjančič in Anton Krejči ter tajnik Ivan Mohorič. Najvažnejša točka je bila vsekakor razprava o zbornicah, za kar sta izdelala referat tajnika dr. Čuvaj in Mohorič. Belgrajčani so se zavzemali za ločene zbornice, kar pa so posebno uspešno pobijali ljubljanski delegati A. Krejči in Jernej Ložar. G. A. Krejči je poudarjal, da je standard naših obrtnikov največji v državi, g. Ložar pa je opozarjal, da je pobornik ločenih zbornic predsednik belgrajske obrtne zbornice Stojadinovič bolj fabrikant, industrijalec kakor obrtnik. Ljubljanska zbornica je žrtvovala za pospeševanje obrtništva v Sloveniji že milijone, belgrajska Obrtna zbornica pa razmeroma malo. Nato so bile k vsem točkam dnevnega reda sprejete resolucije, ki poudarjajo važnost in utemeljenost zahtev gospodarskih zbornic. Resolucije Zbornice za trgovino, obrt in industrijo služijo zaščiti našega gospodarstva v sodelovanju z državnimi in samoupravnimi oblastmi. Zato morajo zbornice uživati popolno zuščito pri vseh oblasteh. Gospodarske zbornice so v težkih povojnih letih kolikor mogoče izvrševale poverjeno jim nalogo. S svojim strokovnim delom so konference zbornic in kongresi dajale pravec za gospodarsko politiko v naši državi. Konferenca zbornic je konstatirala, da kraljevska vlada dela mnogo za izvršitev zahtev zbornic. Gospodnrsko življenje pa zahteva, da se da zbornicam enotna zakonska podlaga, za(o konferenca zbornic izraža željo, da Re izda edinstveni zakon o gospodarskih zbornicah, ki bi zavaroval tem važnim ustanovam popotno samoupravo in s tem tudi polno možnost iniciativnega izvrševanja poverjenih jim nalog. Osvojivši v celoti predlog zagrebške in ljubljanske zbornice glede nalog gospodarskih zbornic se smatra, da bi bilo treba našim zbornicam dati v kompeteuco ono nalogo, ki jo danes vrše francoske zbornice, kar je izčrpno opisala splitska zbornica glede prisostvovanja potom osrednjih delegatov pri vseh razpravah in komisija, pri katerih se rešujejo splošna gospodarska vprašanja zborničnega področja, glede delegiranja primernega števila članov v odbore za prometna, pomorska, poštno-telegrafska in carinsko-politična vprašanja, nadalje glede aktivne udeležbe pri reguliranju in graditvi komunikacij pristanišč, javnih skladišč in s tem v zvezi taks in pristojbn. Nov zbornični zakon bi moral dati gospodarsidm zbornicam čim širšo bazo glede kompetence, da bi iniciativno delo zbornic moglo priti do čim močnejšega izraza. Osnovni predpogoj za aktivnost zbornic je razpolaganje s stalnimi in dovolj velikimi mnte-rielnimi sredstvi. Dosedanji predpisi posameznih ustrojstvenih zakonov ne osigurajo na žalost zbornicam one finančne podlage, ki je za nemoteno opravljanje zborničnih poslov in nalog neobhodno potrebna. Zato konferenca zbornic prosi kraljevsko vlado, da se v novi zakon o zbornicah brezpogojno uvrste enaki predpisi glede financiranja zbornic, uvažujoč pri tem osnovna načela, našteta v referatih zagrebške in ljubljanske zbornice. V kolikor pa kraljevska vlada ne bi mogla v kratkem uvelja- konferenci vili novega zakona o zbornicah, konferenca prosi, da se vsaj čimprej uveljavi zakon o zborničnih do-kladah po načrtu ministrstva trgovine in industrije. Konferenca zbornic, smatra, dii je neobhodno potrebno, da novi zbornični zakon ugotovi obvezno pomoč, ki so jo dolžne izkazovati svoji zbornici v delu vse gospodarske organizacije. Te organizacije na čelu z zbornicami morajo biti zaokrožen, harmoničen sistem predstavništva odnosnih gospodarskih panog s točno precizirano razdelitvijo dela. Konferenca nadalje naglašuje potrebo, da novi zakon enotno rešuje vprašanje ustrojstva članstva in volivnega reda gospodarskih zbornic in da obenem reši vprašanje stalnega skupnega sodelovanja zbornic, da se opaža velika potreba intenzivnega delovanja med narodnimi zbornicami in raznimi mednarodnimi ustanovami, kakor n. pr. gospodarska sekcija Društva narodov, mednarodna trgovska zbornica in mednarodni urad dela. Konferenca zbornic prosi kraljevsko vlado, da pri sestavi bodočih delegacij za konference in kongrese omenjenih mednarodnih organizacij čimbolj vpošteva predstavnike gospodarskih zbornic. POSPEŠEVANJE TUJSKEGA PROMETA. Resolucija o pospeševanju turizma v naši državi predvsem naglašuje, da je potrebno, da se poleg dela Putnika, ki je pokazalo že dovolj lepih uspehov, ustanovi pri vsaki banski upravi odsek za turizem z dovoljnimi sredstvi za delo. Najbolj pereča potreba pa je vsekakor izgraditev dovolj novih hotelov in turističnih postaj s konfortom, ki odgovarja modernim zahtevam. Treba je nadalje poskrbeti vse potrebno s hoteli v krajih, kjer se šele pričakuje večji razvoj turizma. Potreben je zakon, ki bi podprl privatno inicijalivo glede graditve hotelov, nadalje zakon o hoteljerstvu i organizaciji tujsko-prometne statistike. Ustanovi naj se na Pri-morju vsaj eden turistični center. Misliti je treba tudi na zimsko sezono in jo čimbolj uveljaviti. SADJARSTVO. Sadjarstvo v Primorju bi lahko postala še važnejša panoga in vir dohodkov, če bi se sistematično delalo za njegovo pospeševanje. Zlasti je še vpoštevati, da ima Primorje lahko take kulture, ki so v drugih krajih države radi neugodnih kli-matičnih razmer nemogoče. Kraljevska vlada naj napravi veliko propagando za preorijenlacijo sadjarstva k gojitvi agrum, dalje da pospeši lo panogo s svojimi drevesnicami, da du podpore privatnim drevesničarjem. Pri pogozdovanju kraških lal naj se vpošteva predvsem rodno južno drevje. Treba je nadalje zadružne organizacije za vnovčevanje in sortiranje pridelkov. Za olivno olje naj se zgradi veliko skladišče in omogoči naj se loinbardiranje. Tudi železniško-tarifna politika naj vpošteva potrebe sadjarstva. PERUTNINARSTVO. Perutninarstvo je v primorskih krajih zelo nerazvito. Zato bi bilo treba, da se popularizira perutninarstvo. Ustanove naj se centri za ogled in razmnoževanje, ustanove naj se perutninarske zadruge, katerim naj priskoči v pomoč tudi država. Zadruge naj dobe povoljne pogoje za prevoz po železnicah. Prometnim sredstvom v krajih, kjer so zelo težavne prometne razmere, naj se posveti vsa pozornost, zgrade naj se še nadaljna prometna sredstva, stare komunikacije pa se naj drže v dobrem stanju. Izprememhe v zakonu o neposrednih davkih »Službene Novine objavljajo v prilogi z dne 27. maja Zakon o izprenienibnh in dopolnitvah zakona o neposrrednih davkih. Predvsem moramo naglasiti, da se zniža d o-polnilni davek na zemijarino. Sedanje stopnje so sledeče: do 2000 Din 2%, 2 —4000 3%, 4—6000 3.5%, 0—8000 4%, 8—10.000 4.5%. 10—12.000 5%, 12—15.000 5.5%, 15—20.000 0%. 20-30.000 6.5%, 30-50.000 7%, 50-100.000 7.5%. nad 100.000+8%; na katastrski čisti dohodek, ki ne prekaša 1000 Di,:, ?f> ne plača dohodnine. Glede zgradarine določa novi zakon, da se davčne ugodnosti za nove hiše raztegnejo ludi na mesta, kjer so sedeži banovin, mesto Sušak in zgradbe v rajonski liniji, ki se (»o čl. 37. zakona proglase za kopališča in letovišča. Važno je tudi novo določilo, da mora imeti vsak maloprodajalec tobaka in kolkov še prodajo davčnih znamk in imeti stalno v prometu odgovarjajoče količine. Za to se jim prizna na račun le davčne oblike 4% na provizija. Cl. 114. drugi odstavek se izpremeni v toliko, da morajo samo voljeni člani (doslej vsi) stanovati najmanj 5 let v dotičnem okraju. Čl. 119. drugi člen izpreminja glasovalno pravico predsednika. Po novem členu 120 morajo odloke o predpisu družbenega davka naknadno pregledati še davčni oddelek finančnega ministra. Ce se obvezanec priloži, se more izpremeniti tudi v onih točkah, ki niso bile navedene v pritožbi. Proti naknadnemu izpre-menjenemu predpisu se more pritožiti v 30 dneh od dostavitve odloka Drž. svetu. Glede sestave davčnih odborov je novo, da jih ministrstvo svobodno izbere po predlogu druge davčne instance. Tako delegirani člani kakor namestniki (od Zbornice) morajo biti iz mesta, kjer zaseda reklamacijski odbor. Novo so tudi določbe o delegiranju zbornic. V čl. 141 je dodan nov člen, ki določa: Za vsak davek, ki se plača pri občini ali mestu za račun drž. blagajne odgovarjajo v prvi vrsti obč. oz. mestni organi, ki so pooblaščeni za sprejemanje. V drugi vrsti odgovarja tudi sama občina (mesto) s pravico do naknade od odgovornih organov. Zakon se uveljavi že s 1. januarjem 1930. Nadalje jo izpremenjen tudi pravilnik k zakonu o neposrednih davkih. Prvi dnevi jubilejnega velesejma Kakor smo že imeli priliko ponovno naglasiti, je letošnji velesejem največji. Novi paviljoni so komaj vzeli vase mnogo novih razstavijalcev, in dejstvo je, da je morala uprava velesejma mnogo razstavljalcev odkloniti. Že prihodnje lelo moramo računati s tem, da bo treba prostore, namenjene za razstavo ponovno povečati. Saj raste stalno število interesentov. Splošna slika velesejma kaže, da so razstavljeni skoro brez izjeme vsi predmeti naše produkcije. Letošnji velesejem je najbolj kompleten, kar jih je bilo doslej. ' Tako velikega zanimanja /a velesejem še doslej nismo zabeležili. Vsa Slovenija se zgrinja v Ljubljano. Iz nnjoddaljenejših krajev prihajajo obi- »Sava« splošno-zuvarov. delniška dražba je imela 28. maja lelos svoj redni občni zbor za preteklo poslovno leto, deveto od njenega postanka. — Po poročilu ravnateljstva in sklepnih računih se vidi, da je družba zaključila poslovanje z dobičkom 8,197.673.01 Din in plača 10% dividendo kot. doslej vsako leto. Iz tega dobička se izločita 2.000.000 Din, ki se porabita za povišanje vplačanega dela delniške glavnice, ki znaša sedaj '8,000.000 Din (Delniška glavnica 10,000.000). Skupna vsota bilance znaša 42,148.554.37 Din, družbeni jamstveni zakladi pa 29,304.608.— Din. — Ta družba, ki se ne bavi z življenjskim zavarovanjem, ampak samo z elementarnimi nezgodami, je izplačala v devetih letih svojega obstoja na škodah okoli 160,000.000 Din, kar najjasneje dokazuje važnost tega našega podjetja v gospodarskem življenju naše države. »Savo« so osnovali v letu 1921 naslednji zavodi: Jugoslavenska udružena banka d. d., Zagreb; Jadransko-podunavska banka, Rel-grad; Prva hrvatska Stedionica, Zagreb; Srp-ska banka, Zagreb; Zenialjska banka za Bos- skovalci. Zabeležiti pa imamo tudi že obisk iz južnih delov naše države. Med drugimi je prispela na velesejem pod vodstvom prorektorja in enega profesorja ekonomsko-komercijelna visoka šola i/. Zagreba. Dijaki so si ogledali tudi nekatera industrijska podjetja. Ta obisk kaže, kako potreben je postal velesejem tudi za poučne svrhe. Zato ponovno poživljamo šolska vodstva, naj prirejajo izlete sedaj na ljubljanski velesejem. Propaganda, ki jo vrši velesejem za naše gospodarstvo, je res velika in zasluži vse priznanje. Važno je tudi, da ugotovimo tudi veliko zanimanje že sedaj za razstavljeno blago. Prišlo je celo že do prvih zaključkov, kar jc dober znak za poslovni uspeh velesejma. no in Hercegovino, Sarajevo; Zenialjska banka, Belgrad; Assicurazioni Generali v Trstu. Društveno upravo sestavljajo sledeči gospodje: Predsednik dr. Svetislav Šumanovič in člani: Makso Antič, Nikola Berkovič, Benzion Bulli, Milivoj Crnadale, Gedeon Dungjerski, Emanuel Ehrentheil, dr. Walter Fischel, Ste-van Karamata, dr. Mihajlo Kollin, Franjo Lat-kovič, Edgardo Morpurgo, Stevan Raicevich, Sava V .Savič in Gjorgje VelisavljeviČ. Dobave. Splošni oddelek ljublj. žel. ravn. v Ljubljani sprejema do 3. junija ponudbo glede dobave 10.000 komadov kuvert. — Pronietno-komer-cijelni oddelek sprejema do 7. junija ponudbe gle-5n mesece 300—380, 5-7 me- secev 450—580, 8-10 mesecev 650-880. 1 lelo 1.100—2.200, 1 kg žive leže 11 — 12.50, 1 kg mrtve 17—18.50. Prodanih je bilo 260 komadov. . Rusija brez miru lldeča armada je utrujena- Krasnaja Gazetac ni zadovoljna z bolj-ševiškimi vojaki. Vrste rdeče armade so bile že večkrat razčiščene in odstranjeni vsi manj zanesljivi elementi. Kljub temu se opaža vedno večja nejevolja vojaštva proti Stalinu. List našteva vrsto polkov, v katerih se po njegovih informacijah z uspehom širi propaganda proti Stalinu. Razburljivi diktator. »Vaterland« iz Luzerna ima ml svojega moskovskega dopisnika prav interesantna poročila o nervoznem ozračju, ki obdaja Stalina. Buharin, najvplivnejši teoretik boljševiz- Sovjetski poslanik v Stockholmu Kopp jo to rini umrl v nekem sanatoriju pri Berlinu. Leta 1919. je prišel kot prvi diplomatski zastopnik sovjetske Rusije v Berlin, leta 19*21. je bil odpoklican v Moskvo in je bil cd leta 1925. do 1927. poslanik v Tokiju, nato pa v Stockholmu. ma je baje posvaril Stalina, naj preneha s svojimi eksperimenti s kmeti. V ostrem prerekanju, ki je temu sledilo, naj bi se Stalin tako razburil, da je ustrelil z revolverjem na Buharina. Glavni tajnik odbora pa je prestregel strel, ki ga je težko ranil, tako da sedaj leži na kliniki. Drug nastop naj bi se odigral med Stalinom in Vorošilovom. vojnim komisarjem. Vo-rošUov da je zahteval nujne reforme v armadi, čemur pa se je Stalin uprl. V tem slučaju naj bi bil Vorošilov, ki je z revolverjem „v roki hotel podkrepiti svoje dokaze. Leninova vdova, ki ima v vodilnih bolj-•feeviških krogih mnogo ugleda, je prišla z nekimi predlogi, ki bi jih po mnenju mnogih rajni Lenin gotovo sprejel. Stalin pa jih je zelo energično odklonil, kar je tako razdražilo Leninovo vdovo, da so jo polile solze. Vzela je torbico, hoteč poiskati robec. Stalin pa je mislil, da namerava nanj atentat in je zato takoj proti njej sprožil revolver. Nastalo je veliko ogorčenje in Stalin se je moral jako poniževalno opravičevati radi svoje nervozne plašljivosti. Dopisnik > Vaterlanda zagotavlja, da so gornje vesti docela resnične in da se splošno govor, v Moskvi, da je Stalin iz strahu pred atentati docela izgubil glavo. Vsekakor pa take govorice, tudi če ne bi bile docela resnične, kažejo na razpoloženje v naredu. Kuga. Drug žalostni dogodek je slučaj kuge, ki ,?o jo prinesli s seboj delegati iz Turkestana, ki so prišli na otvoritev nove železnice Tur-kestan—Sibirija. Nevarnost je, da se pri slabih higienienih napravah strašna morilka ne razširi. Azerbažan se želi osvoboditi. Dolgo že prihajajo vestii, da si velik del Azerbažana želi osvobojenja izpod sovjetov. Vstaši, ki jih vodita Hasan in Huli-Aga, so na več krajih porušili železniško progo Erivan— Dzulje in tako pretrgali vsako zvezo s Perzijo. Organizacija upornikov je tajna in jo vodijo po največ muslimani, ki so razdraženi radi versko-sovražnega stališča sovjetov. Sedež organizacije ni znan, vodi pa se bržčas ves pekret od beguncev, ki so prekoračili turško ali perzijsko mejo. Uporniki baje razpolagajo z zadostnim orožjem in celo artiljerijo. V pogorju Ararat se nabira vedno več vojaških . beguncev, ki se pridružujejo upornikom, trdno odločeni, čim dražje prodati svoje življenje. šiba zapuščenih otrok. Sovjetski listi z zadovoljstvom ugotavljajo, da je sedaj končan »lov na otroke brez strehe«, ki ga je vodila ga. Krupskaja. vdova Lenina. Odigravale so se prave bitke, predno so polovili dečake po ulicah Moskve in okolice, ki so bili prava deželna nadloga. »Pravda«'temu pojavu posveča dolg članek in pravi, da ne bo veliko uspeha, ker gre večina že za prave zločince, ki so neštetokrat že pobegnili i/, ječe. List pripoveduje, naj bi se mlade arestante poslalo kam daleč v druge province. Vsekakor pa je zanimivo ugotoviti, da se po 13 letih vladanja boljševizem še sedaj ni rešil te velike sramote svojega režima. Nova vera. »Atmo poroča iz Moskve, da so brezbož-niki pričeli učiti vero v novo trojstvo, to je: Svoboda, enakost, bratstvo — in to v upanju, da bo tnko lažje prodreti v mase naroda, ki so bolj nagnjene k misticizmu kakor pa k političnim razniotrivanjem. Del denarja, ki je namenjen propagandi, se bo poslej porabil za zgradbo templjev nove sovjetske vere. Tako bo sovjetskim mistikom lažje podana trojna norčij apod enotno formo. Iz Svete dežele Arabski narodni praznik. — Priseljevanje Židov ustavljeno. — Angleži in katoličani. Jeruzalem, 20- maja 1930, Dne 16. maja so palestinski Arabci prvič praznovali svoj narodni praznik. Šole in trgovine so bile skoro vse zaprte. V starih delih mesta je bilo mnogo ljudskih zborovanj z govori in protesti proti sedanji politiki Anglije. Povabili so tudi prebivalstvo Trans,Jordanije, Sirije in Iraka, naj ta dan praznujejo. V bodoče nameravajo ta praznik praznovati po vseh arabskih deželah, da lxxlo na ta način pokazali, da so vsi arabski narodi združeni proti tujemu gospodarstvu. To novo politično gibanje ima čisto poseben pomen. Tu sodijo, da na to vplivajo dogodki v Indiji. Britanska vlada je pretekli teden sporočila, da se mora židovsko priseljevanje v Palestini začasno ustaviti. Zionisti strastno protestirajo proti tej odredbi, katero smatrajo za največjo krivico Anglije proti njihovemu narodnemu gibanju. Židovski list Palestine Bulletin« izjavlja: >Ustavitev zionističnega priseljevanja se v vseh odgovornih zionisti-ških krogih smatra za najhujši udarec, ki ga je zadala angleška vlada židovskemu narodnemu gibanju. Ta londonski udarec pomeni istočasno tudi zabranitev palestinske uprave.« Vodstvo zionistiške organizacije je oficielno protestiralo pri angleški vladi. Angleži pa bodo šli svojo pot kljub vsem protestom. Britanski vrhovni komisarijat je nedavno objavil red činov za vse meščanske, konzularne i n vojaške oblasti v Palestini, po katerem se morajo tavriati pri vseli oficielnth sprejemih. Pr. tem so smatrali latinskega pa-trijarlia samo za tajnika apostolskega dele gata in so ga uvrstili za grško-orlodoksnim patrijarhom, če ni delj časa v Jeruzalemu ka- Diisseidoriski morilec in njegov rokopis. Policijski rotogralični posnetki morilca Petra litlrtena. Na desni: Pisma, ki jih je pred pol letom morilec sam pisal policiji in različnim časopisom. Za madjarski prestol. Na levi: Oton Habsburški, najstarejši sin pokojnega cesarja Karla, o katerem govore, iia bo novembra meseca kronan za madjarskega kralja. — Na sredi: Princezinja Marija Savoj-ska, najmlajša hčerka italijanskega kralja, se bo baje na dan kronanja zaročila z Otonom. — Na desni: Madjarski državni upravitelj Ilorthy, ki se je baje že pogajal z rimskim dvorom radi zaroke Otona s princezinjo Marijo. kor grški patrijarh. Katoličani so nastopili proti temu in zahtevajo, da mora imeti latinski patrijarh vsaj isti čin kakor grško-orto-doksni patrijarh in da mora apostolski delegat imeti svoje mesto pred vsemi patrijarhi. Poplave v Romuniji Skoro na vsem romunskem ozemlju žc deset dni neprestano pada dež. V mnogih krajih je dolgotrajen dež žc skoro uničil nade na dobro žetev, ki je obetala, da bo izborna. Večina rek je izstopila iz svoje struge. Poplava je zelo nevarnega značaja zlasti v Moldaviji, v dolinah rek Bistrice in Sereta in v Transilvaniji v dolini reke Alute. Najbolj je poškodovano mesto Piatra Nemtza v Moldaviji. Te dni je neke noči reka Bistrica poplavila vse ulice v mestu. V nižje ležečih krajih mesta je voda vdrla v hiše in prebivalstvo je moralo Pozabljivost kirurgov Statistično je dokazano, da pride na 200 operacij eden ali dva slučaja, da ob priliki operacije ostanejo v trebuhu razni predmeti, ki se uporabljajo pri operacijah. Tako n. pr. vata, gobica, včasih tudi škarje, Rincete in slično. Nekoč se je celo pripetilo, da je kirurg pozabil v trebuhu svoja očala. Taki slučaji se dogajajo tudi v bolnicah in na klinikah, ki uživajo velik ugled. Poskušali so že na razne načine, da bi temu odpomogli, toda vse je bilo zastonj. Ker se pri operacijah uporabljajo številni instumenti, se zelo lahko zgodi, da se na kaj pozabi in kirurg pri šivanju ni v stanu ugotoviti, ali je kaj zaostalo. Mnogokrat ti predmeti ostanejo v telesu vse življenje in ne povzroče nobene posebne komplikacije. Toda v večini slučajev pa izzovejo bolečine in opasne komplikacije. Nekatere teh Papež Pij XI. si ogleduje osemcilinderski avtomobil lipa Mercedes-Benz, ki mu ga je tvrdka podarila. pobegniti na prosto. V nekaterih ulicah je voda globoka dva metra. Poplava je dalje zelo poškodovala tudi mesto Bacau. Dva pritoka reke Bistrice. Barnat in Nagel, sta poplavila vso okolico mesta. Nekega večera se je voda popela do višine treh do štirih metrov in se hitro približavala sredini mesta Položaj prebivalstva je bil zelo kritičen. Poplava pa je tudi v drugih mestih povzročila mnogo škode. V najbolj kritičnem trenutku pa so vode reke Bistrice začele upadati. Toda še vedno obstoji nevarnost, da bo reka Seret poplavila velik del Moldavije. Do sedaj je poplava dosegla 7 vasi. Listi poročajo tudi o smrtnih žrtvah. Ravno tako so tudi bukovinske reke Dor-na. Moldava, Moldavica in Bistrica radi močnega deževja poplavile široka polja. Reka Aluta v Transilvaniji je poplavila preko 2000 hektarjev zemljišča. V okraju Fogaraž je 19 vasi pod vodo. Po vseh izgledih je poplava zahtevala več človeških žrtev. Radi takega stanja je večji del železniškega prometa ustavljen Skoda, povzročena radi porušenih mostov, znaša več milijonov lejev. Čevtfar - zvpzdoslovec Te dni je v turinski bolnici umrl čevljar Luigi Chionio, ki se je poleg svojega poklica zanimal tudi za astronomijo. Skoro ves svoj zaslužek je porabil v to, da si je kupoval astronomske knjige. Z astronomijo se je pečal že od mladih let in je marsikaterega učenjaka nadkrilil s svojim znanjem. Ni bilo astronomskega kongresa, na katerem se ne bi udejstvo-val tudi Chionio. Izdajal je tudi nekak dnevni bulletin pod naslovom ^Prerokovanje vremena«, ki ga je prodajal po 5 centezimov in ki je v poslednjih letih dosegel precejšnjo naklado. Njegov najstarejši sin, doktor naravoslovja in tudi znan astronom, jc nedavno uinrl na poučnem potovanju po Braziliji. Zdi sc, da je ravno njegova smrt pospešila konec starega Chionia. - PEOE - odstrani »ako! In brez »ledu „Creme Orlasol" Dobiva so v ioknrnali. droKorljnh In parfinner^ah. Ziilo Kti: »Cosinocliemln, Zaurcb, SinlClktaBOVu 2H. Tolcfon 4'.i-V|, predmetov je lahko najti potom rontgena, toda vato ali pa kak kompres iz svile pa ni tako lahko najti. Da ne bi taki kompresi ostajali v telesu, jih nekateri kirurgi ovijejo s ko-vinastim obročem. Na originalno idejo pa jc prišel berlinski zdravnik dr. Cahn. On pri operacijah nc uporablja več navadnega gazea, ampak takega, ki je pripravljen tako, da se ga z rontgenovimi žarki lahko najde. To je navaden gaze, v katerega se pri tkanju uve-zejo niti, impregnirane s torijevim hidroksidom ali s cinkovim fosfatsilikatom. Tak gaze povzroči ob priliki rontgeniziranja temno senco na sliki. Poskusi, ki so jih te dni v Berlinu napravili z novo iznajdbo, so se dobro obnesli. Programi Radio-Liubljtma t Sobota, 31. maja: 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert radio-orkestra. — 18.30 O Dubrovniku, ravnatelj Pintar. — 19.00 Dr. Iv. Gralenauer: Nemščina. — 19.30 Ga dr. Pisker-nikova: Življenje v naravi. — 20.00 Prenos iz Belgrada. — 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Nedelja, 1. junija. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje, dr. Gvido Rant. — 10.20 Vinogradništvo, g .Kafol. — 11.00 Koncert radio-orkestra. — 12.15 Tedenski pregled. — 15.00 O pospeševanju živinoreje, g. Janez Ovsenik. —■ 15.30 »Kdo je blazen« (šala v 1 dej.), E, Kristan. — 16.00 Rezervirano za prenos z velesejma. — 17.00 Tercet Šiška. — 20.00 Koncert godbe dravske divizije. •— 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Radio-orkester. Drugi programi a Sobota, 31. maja. Belgrad: 20.00 Prenos iz Vel. Bečkereka. 22.15 Koncert zabavne glasbe. — Budapest: 12.05 Koncert radio-kvarteta. 17.30 Popoldanski koncert orkestra. 19.30 Plošče. 20.45 Straussov večer. 22.10 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 19.35 Koncert arij in pesmi, 20.00 »Hohštapler«, komedija, nato koncert zabavne glasbe. — Milan: 20.45 Ko--medija. 21.15 Koncert komorne glasbe. — Praga: 20.00 Koncert na mandoline. 20.45 Ljudski večer. 22.23 Konccrt vojaške godbe. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Veseli večer, — Rim*. 21.02 Pester konccrt. — Berlin: 19.10 Koncert ruske glasbe. 20.30 Veseli večer. — Katovicc: 20.3C Večerni koncert zabavne glasbe. 22.20 Koncert. — Spori Nekaj o lahki atletiki Meetingi so se že začeli. Se pri nas smo letos /»recej pridni. Saj je n. pr. Ilirija že 17. t. m. priredila interni meeting, da preizkusi svoje inoči. lako jo udeležbi atletov kot po doseženih rezultatih je Končal meeting kar najpovolneje. Saj je bilo čez 20 atletov, kar je za interni meeting jako zadovoljivo; seveda pa moramo pri tem imeti pred očmi dejstvo, da je naša lahka atletika še v povojih in pa to, da jc zadnja leta precej nazadovala, kar pričajo rezultati. Saj so bili pred leti postavljeni rekordi, ki jih že dolgo let ni nihče dosegel, kaj šele prekosil. Velja to predvsem za teke, meti so glede tega nekoliko boljši. Sledeča tabela nam pove, kje smo za ostalim svetom: Teki Svet. Nem. Jug. Slov. rek. rek. rek. rek. 100 m 10.4 10.4 11 11 200 m 20.6 20.9 22.6 23.2 400 m 47 47.8 52.4 52.8 800 m l:50»/,o 1:51.6 2:03.6 2.03.6 1500 m 3:51 3:51 4:19.2 4:27.4 3000 m 8:20.4 8:35.3 9.31 9.31 5000 m 14:28 15 00 16:20 16 46 10.000 m 30:00 31.57.4 35.31 36 31 4X 100 40.8 40.8 Skoki in meti Skoki: višina 2.05 1-92.3 1.80 1.70 daljava 7.93 7.64 6.80 6.32 s palico 4.30 3.99 3.52 3.30 troskok 15.65 14.99 13.38 13.24 Meti: disk" 49.90 48.77 44.16 36.23 kopje 71.01 64.91 58.43 48.00 krogla 16.04 16.04 13.93 11.45 kladivo 53.85 46.06 38.80 36.27 Tek na 1 uro 19.210 km (Nurmi) j nju in skakanju. Pri prsnem plavanju, kjer je treba držati glavo nuzuj, morajo delovuti hrbtne. mišice, nutezulke prav posebno. Pri tem so ojačujejo prav one mišice, ki so posebno važne za lepo držunje telesa. S tem pospešuje plavanje. ki so vrši enakomerno in pravilno, pruvilno držanje telesa. Plavanje je tista telesna vajn, ki preprečuje, da Im se razvil okrogel hrbet pri mladini. Dihanje in plavalne kretnje so v tesni zvezi med seboj, so druga od druge odvisne in treba je oboje spraviti v harmonijo s sigurnim in mirnim plavanjem. Veslanje lakti vzlničiivn prsi iu razširja oprsje pri vdihavanju. Si nkov!to-in krepko izdiluivanje strumno napenja trebušno steno ter pospešuje izdihavanjc. Ker ie plavanje enu nuji/vrstnejših telesnih vežb, bi sc moralo plavanje splošno gojiti. Nobena druga te-lesnu vežbu ni blagodejnejšn zn ohranitev in okrepitev telesnih moči in zdravja, listi, ki plava, uživa prijetnosti kopeli v dvojni mori ter sc predaje pogumno in varno elementu, ki jo nespretnemu in bojazljivemu neplavaču nevaren in strašen. Kdor ne znu plavuti, je le polovičen človek. Neplavač se potaplja tam, kjer so drugi veselo igrajo. Zato bi morali vsi starši dati svojim otrokom priliko, da se nauče pruvočasno plavati. Kajti plavanje zdravi telo. razveseljuje in bistri duha ter plemeniti človeka z možnostjo, sebi in drugim reševati življenje. Zato kličemo: Pridite plavat! Da omogoči ta lepi in zdravi šport predvsem mladini, je sklenil športni klub Ilirija, da uvede plavalne tečaje obeh spolov od 14 do 17 let, ki ne pripada sicer nobenemu društvu in ima veselje za športno plavanje, na j se priglasi pri tem klubu za plavanje. Plavalni tečaj traja pri dvakratnem pouku nu teden en .ncsec. Pristojbina zu ta tečaj znaša skupno z vstopnino v kopališče 20 Din. Prijave s krstnim in rodbinskim imenom, z navedbo starosti in poklica naj se podajo pri blagajni športnega kopališča SK Ilirije do 5. juniju. Začetek plavalnega tečaju sc bo razglasil po časopisju. Mladina, ne obotavljaj se in priglasi s-j šc danes! Pridite plavati Ce natančneje pomislimo, pa vidimo, da ni čudno, če smo toliko za drugimi. Saj imajo vodilne države izborilo urejene športne organizacije; države gradijo na lastne stroške ogromne stadione, kjer tekmujejo reprezentance raznih držav. Saj je to pač najenostavnejši način zbliževanja različnih narodnosti. Pri nas vsega tega ni in zato sc lahka atletika ne more tako razvijati. Mogoče nam bo nov •lačin tekmovanja prinesel kaj več sadov? Tekmovanja za državno prvenstvo so že koncem maja in v začetku junija, kar j>ac sili atlete k zgodnjemu treningu. Druga dobra lastnost novega tekmovanja je pa tale: Določene so za vsako disciplino meje, tako n. pr. za 100 m 12.6, za 400 m 58, za kroglo 10.80 m itd. in kdor teče ali vrže pod to mejo, se mu štejejo točke. Čim boljše, tem več točk dobi. To bo gotovo dvignilo število tekmujočih atletov, kar ni majhen plus. Gotovo pa bo lako tekmovanje povečalo smisel za lahko atleliko, ki je doslej povečiui le životarila. Seveda pa je jirvi pogoj za dosego uspehov, da se Imotreno trenira. Tak6 treniranje pa'nudi le lak, ki je temeljito študiral to panogo športa. Pridite plavati Vsakdo hvali in poveličuje ono panogo te-Icsnih vežb. ki ga prav |>osebno veseli. To ni zlohotnost proti drugim, ampak razveseljiv znak navdušene pripadnosti. Izpremeinbc, ki so nastale v teku zadnjih desetletij v razvoju telesnih vežb, lahko vsakega s|)ortnika navdajajo z veseljem in zadoščenjem. Danes ni več ideal tisti človek, ki more kazati mogočno razvite mišice, ne, ampak tisti, ki je enakomerno, vsestransko lepo razvit, ki je po svoji mehki, vitki. a vendar delazmožui muskulaturi kos svoji nalogi. Moč. urnost, vztrajnost in spretnost — to je naš cilj. Z njim gre roko v roki vzgoja k pogumu in odločnosti. k telesnim vežbam, ki imajo za cilj enakomerno, pruvilno razvitega človeku, spada šport plavanju. Pri plavanju sloji zdravstveni smoter tako v spredju, kot pri nobenem drugem športu. Živahne kretnje pri plavanju pospešujejo delovanje srca in tlak krvi. Plavanje vzdržuje tudi krvni obtok kože. Samo kot telesna vežbn je plavanje dovršena oblika vežbe v hitrosti in Urnosti. Pri plavanju delujejo največje mišice in največ mišic, ki se pri tem ojačujejo. Predvsem so to mišice nog, ki izvršujejo več delu nego pri hoji, leta- Program I. internacionalnega lenis-turnirja za prvenstvo Ljubljane, ki se bo odigral v soboto, dne 31. maja in v nedeljo, dne 1. junija 1930 na tenis prostorih SK Ilirije pod Cekinovim gradom je sledeči: 1. gospodje posamezno, 2. dame posamezno, 3. gospodje v dvoje, 4. daine v dvoje, 5. dame in gospodje v dvoje, 6. juniorji posamezno. — Igralo se bo vzdržema oba dneva od 8 zjutraj do mraka. Igralci-tekmovalci se zbirajo v garderobi na igrišču, kjer je vsem na razpolago igralski red (določen po žrebu) in kjer bodo dobili vse turnir zadevajoče informacije. Člani uprave turnirja bodo priglašenim igralcem tako v Sf>ortno-tehniškeni kakor tudi v vsakem drugem oziru vedno in rade volje na razpolago. Uprava turnirja je z ozirom na to, da omogoči vsakemu dostop na teniški prostor, določila prav nizko vstojmino in sicer velja enodnevna vstopnica 10 Din od osebe, za dijake iu člane kluba, čc se izkažejo s člansko izkaznico 5 Din. Nogomet v tujini OAC zopet v formi. Avstrijski amaterski prvak. (.'AC. je v zadnjem časti ponovno izkazal nezanesljivost iu že je bila nevarnost, da se iiosreči Gruzer Sportklubu aLi Sturniu iztrgati letos prvenstvo. Zudnju prvenstvena tekma, ki jo je GAC igral napram graški Ila koali, pa je |K)knznla, da je stari prvak še vedno najmočnejše orožje na štajerskem. Ilakouh jo bila gladko poražena z 8 : 0 (4 : 0). Prijatelji GAC so bili že v skrbeh, če bi se posrečilo Ihikoah, da si iz te važne tekme pribori kako točko v škodo GAC. Tako so seveda izgledi zu letošnje štajersko prvenstvo zopet popolnorrta nu strani lanskega favorita in zmagovalcu. Težko je ugibati. Na Koroškem je prvenstveni boj v tako čudnem položaju, da je še vedno mogoče doseči naslov letošnjega koroškega nogometnega prvenstva kur trem klubom in sicer so to: Austriu in KAC iz Celovcu ter Villacher Sp. V. iz Beljaku. Zadnja tekma med Austrio in Villacher S|> V. je prinesla neodločen izid 1 : I. kar jc zelo otežilo Austrlji aspi-racije na čast deželnega prvaka. V slučaju torej, du lx> Austrio zmagala v obeh še preostalih tekmah, kur je pa težko verjetno, ]>oteni šele pripade njej letošnje prvo mesto nn Koroškem. U j pest — prvak Ogrske za 1. 1930. V Bitdim-Ujpest, ki je s 4 : 1 gladko odpravil »Attila«. Igra vanim izidom. Na čelu in letošnji prvak je posta, pesti sc je zaključilo letošnje prvenstvo s pričako-pa se je vršila v Btidimpešti, čeprav bi Attila lahko igral doma. Pristaši Ujpesta so namreč zložili pre-cejšnno vsoto in s tem klub Attila zvabili v ogrsko prestolico. Na drugem mestu je Ferencvaros, ki je s težavo z 2 : 1 zmagal nad III. okrajem. — Prvak Danes zvečer ob pol 7 sc vrši Na sporedu vaziic točke. — ), Hungaria (27), III. okraj (25), Bocskay (20), iispest (19), Budai (18). Bastya in Pecs Baranya po 17, Nemzeti in Attila po 16, Samogy (15). (36), Kisp w mr KRASNE KODRE neomejeno trajne pri vlažnem iraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij ko-dralk s HELA - KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se polepša s Hela, ker je nepotrebna vsaka ondulaciia. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zah-valnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklcnicc 28 Din. Dr. Nikol. Kemeny - Kožice H - postni predal 12/H 12, ČSR. Pomlalenie v 24 urah jc dosegla glasoui '/»hvalnic« ko- pa l)r,A„ Prnea : ■Onih 1(1 lončkov KliOS-kreme, ki »to m< jih poslali, som uiorula . dslopiti rvo-jiin /.minkiim. MoJ obraz lo dobra reklaina za vašo kremo, kajti kljub svojim 19 letom sein lepa ln ml.-ida*. EKOfl-kremn odstranjuje nairlo iu zanesljivo mozoljčke,bo'edcr, hriulu-vicl-, poro, rndečnos, rujnve uiadoie. Šolnino peče. Jamstvo: Dennr se vrne, čc nI iiEpoha. (.'ena 12 1); lončki 25 o , (i lončkov 10 D. T»r. Nik. Kem -ny, Košiue C, noStni predal 1210 a. CeSko - Slovaška SK Korotan. redna odborova seja Tajnik Službeno iz LNP. Službujoči odbornik pri da-najšnjih tekmah je g. Vospernik, jutri v nedeljo pa gg. Vospernik in Dorčec. Ostale gg. odbornike prosim, da pridejo vsakokrat pol ure pred pričetkom turnirja na igrišče radi sprejema. — Predsednik. Službene objave LNP. Reprezentanca LNP v nedeljo, dne 1. junija bo sestavljena izmed naslednjih igralcev: Jančigaj, Svetic Slavko, HasI, Košenina, Slamič, Zupančič Lado, Rihar, Berton-celj, Ainan, Doberlet, Uršič. Jug, Bcrgles, F.rman Adolf, Varšek, Zemljak, Strehavec, Unterreiter. — Vsi navedeni igralci morajo biti v garderobi Ilirije v nedeljo popoldne in sicer če bo naša reprezentanca v sobotni lekmi zmagala, ob 17. če pa bi bila premagana, pa ob 15. Prinesite s seboj vso opreiro (bele hlače) razen maje. — Ljubljanski nogometni podsavez. Mariborski šport SK Rapid : Afletik SK Celje 9:2 (2 : 1). Na praznik je gostoval v Mariboru celjski AtlelikSK proti Rapidu in je bil poražen v razmerju 9:2. Tekma saina je bila le včasih zanimiva in rezultat ne odgovarja poteku igre. Rezultat 5 :3 bi bil upravičen. Sodil je g. Franki tokrat jako slabo. SK Železničar ml. : SK Rapid ml. 5:2 (3:2). SK Železničar rez. : SK Rapid rez. 7:2 (1:0). Kranjska gora Opozarjamo in vabimo še enkrat p, n. izletnike, zlasti pa okoliška gasilna društvu k blagoslovitvi motorne brizgalne, ki se vrši v nedeljo dne 1. junija. Ob 8.45 je oflcljelen sprejem gostov na kolodvoru, ob 9.30 služba božja v župni cerkvi, nato blagoslovitev motorke pred Gasilskim domom. Ob 3 se prične na vrtu hotela Razor veselica, katero ima društvo v lastni režiji. K sodelovanju vabimo ponovno prav vsa dekleta, posebno pa jih naprošamo, da se udeleže dopoldanske slovesnosti v narodnih nošah. Šmarje pod Ljubljano Slavnostna akademija v proslavo 801etnice sivolasega vladike, ki sc je vršila v Prosvetnem domu na Vnebohod popoldne, je zelo lepo uspela, Po recitaciji Pogačnikove »Višji naš pastir, po-zdravljen« je mešani zbor dovršeno zapel dve težji slavnostni skladbi. V krasnem govoru ie nato g. dr Fr. K u I o v e c orisal gigantsko delo, ki ga je Škot Jeglič izrvšil za verski, prosvetni, politični in go spodarski dobrobit slovenskega naroda. Dvorana se je s frenetičnim ploskanjem zahvalila za slav. nostni govor in sprejela udanostno brzojavko knei zoškofu. V sledeči živi sliki so se zastopniki društev in faranov poklonili svojemu nadpastirju in zahvalili za njegovo žrtev, ki ji nI primere. Bo? ohrani še dolgo našega jubilanta v zdravju in ve selju. Slovenjgradec Senzacija. Te dni je potoval skozi Slovenjgradec ravnatelj radio-podjelja Telefuiiken- z Dunaja v Ljubljano na velesejeni, kjer je razstavil svoje radlo-aparate, katere je vozil seboj na velikem omnibusu. V Slovenzgradou se je ustavil pri svojem zastopniku v Schularjevi hiši na trgu, kjer je proizvajal pravcati koncert. Okrog omnibusa se je nabralo polno radovednežev, ki so občudovali velik omnibus ter poslušali radio-koncert, ki jo bilo vsekakor senzacija za naše mesto. — Velika pridobitev za Slovenjgradec je pa tudi, da imamo zastopništvo rad io-a para tov, da so lahko oni, ki aparatov ne morejo nabaviti, tudi deležni raznih koncertov, predavanj in slovesnosti, ki se vršijo v Ljubljani in drugod. Tako smo bili tudi deležni podoknioe ob priliki 80 letnice prevzv. Škofa dr. A. B. Jegliča njegove slovesne sv. maše in otvoritve X. mednarodnega velesejma v Ljubljani. Velespjmske legitimacije se dobe v pisarni Gremija trgovcev, v občinskem uradu, okrajni hranilnici in podružnici ljublj. kreditne banke. •Seja okr. kmet. odbora. Prihodnji ponedeljek, dne 3. junija, se vrši ob pol 10 dopoldne v dvorani okrajne hranilnice v Slovenjgradcu plenarna seja okr. kmetijskega odbora. Obravnavali se bodo zelo važni načelni sklepi in je pričakovati, da se bode seja vršila pri polno številni udeležbi. Stavbna podjetnost. Novo stanovanjsko hišo si gradi ob cesti, ki pelje iz Sloveujgradea v Stari trg A. čreslovnik sodni uradnik v Slovenjgradcu ln Miha Krančan ,lesar v Starem Irgu. V Dobravi obč. Šmartno pa gradi stanovanjsko hišo in kovačuico g. J. Aberšek, kovač iz Mislinja. ter Avgust Pogo-revčnik, čevljar iz Golavabuke. V Turiški vasi si je zgradila stanovanjsko hišo tudi gospa Pavla Fi-scher, trgovka v Turiški vasi. Zahvala Za vse dokaze sočutja ob pretresljivi smrti mojega brala, gospoda akade-mičnega slikarja Franja Sterleta se vsem najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo gospodom tovarišem pokojnika iz društva Probude, ki so se ga tako prisrčno spomnili s sveto mašo zadušnico, in pa častilim očetom frančiškanom, zlasti akademičnemu slikarju č. g. patru Blažu za opravljeno presveto daritev in molitve za pokojnikovo dušo. Iskreno se zahvaljujem njegovemu zvestemu prijatelju gospodu profesorju Troštu, ki mi je tako požrtvovalno stal ob strani v teh težkih dneh, in vsem cenjenim uredništvom časopisov, ki so se tako toplo spominjali pokojnega brata. Dolenja vas pri Cerknici, dne 30. maja 1930. Žalujoča sestra Jožefa Stražišar. •igščg K/5 ^ t. UJ «' i . to .. «>00 ifliias Sjs3.I -g ► ..pos SO «, .as o •• S! — E SiN-2 <5 "" N Jdo^ li •i 1 1 15 » C a j" t J? Q Q . 2 j n rn SSlBSj. 1 i5 Hi 1 a-S.se 5 «Q I ,,-j« •s o j ™ < i •3to~; e o Jo , O > SH :Torej me ljubiš radi mojih oblek, ne pa radi mene same?c mi je odvrnila. Preživela sva zlato jesen, srebrnobliščečo zimo, in Ilannah se je še vedno branila, zapustili kmetijo, da bi se podala radi bližnjega poroda v kako dobro urejeno kliniko, z zdravniki, babicami in strežnicami, kot sem si jaz želel. Tako sem moral nekega lepega dne napreči sani ter odhiteti po potrebno pomoč. Iz previdnosti sem se spotoma naglo ustavil na vsaki kmetiji, tako da sem pozneje, ko sem se pripeljal nazaj z gospo 0'Molloyevo in slaro mešanko, ki so jo klicali za .luno Lucijo, našel vso hišo žc polno postrežljivih žensk. Vse so prišle na pomoč in da vidijo trpljenje moje žene. Požrtvovalnost, pomešana s sadizmom. Žarki jesihasti glas gospe Mac Pherso-nove je vladal za oktavo višje nad resnim altom gospe Grantove, ki je bila natrpana po zaslugi svojega moža s stavki iz svetega pisma. Vedno se je spovra-čal grozni reJrain: »V bolečinah boš rodila svoje otroke.^ Čemu ji to trobite?^ je vpila gospa Mac Phcr-sonova. »To bo ubožica že sama zadosti občutila. Lc pogum, moje. dete, najhujše šele pride! . Hannah me je v obupu pogledavala. Prosila me je pomoči. Porinil sem gospo Campbcllovo, katere okostje mi je bilo na poti, nekoliko v stran. Ob ležišču svoje žene sem brez vsakega drugega povoda izbruhnil v jok ter jo poljubljal. >Ne ostavi mek je prosila. Takoj — in prvič — so se postavile vse štiri gof»pe zoper mene in sklenile, da me spravijo ven. Tudi slara Gandryjevn sc jim jc pridružila. Stisnila je oči v svojem rujavem licu, ki je bilo vse razoča- rano, ter je dejala: Moški ne spadajo zraven pri takih poslih!... Pustite vendar svojo ženo na miru!... Kadar seir bila jaz v takem položaju, sem vedno poslala svojega pokojnega starega h kakemu prijatelju, naj pije na moje zdravje... Sicer pa — ali nimate nič pitnegr pri hiši? Stare babe potrebujejo požirek gina pri delu... Se. dolgo bo trajalo, preden pride otrok na svet... še dobre štiri ure ali pet... Nobeno minulo prej nc ...« Nato si jc v veliko grozo gospe Mac Phersonove zapalila pipo. Nekaj ur pozneje, ko sem sedel v sosednem pro štoru in nervozno grizel svojo cigaro, jc bilo slišati krik, nato veselo mrmranje, stokanje — in duri so sc odprle. Objemite svojo hčerko, gospod , je strogo za-povedala gospa 0'Molloyeva, kot bi me hotela kaznovati. Stara Ganryevka jc vzela pipo iz ust in jo dejala". »Dobro si jo oglejte, to malo kreaturo! Čisto Vaša podoba! Čez osem dni Vam bo še bolj podobna, in čez dvajset let bo spet prav taka kakor Vi. Tak? je la reč!... Dajfe mi še požirek gina!... Goltanec se mi |>osuši, če slišim kričanje črvičkak Tako sc je naposled naselilo veselje v našerr. domu. Pomlad se mi je zdela krasnejša kot kdaj prej. Nikdar poprej še niso stale rdeče vrhove veje takr proti sivo zelenim listom... nikdar pre^ ni viselo toliko zvezdic na grmovju .. . Dobro sem vedel, da je to no rost, a ko sem to ugotavljal, sem se še bolj radostno udajul svojim iluzijam. Tako sem opajal svoje bitje, ki jc bilo polno življenja in veselja, ob življenju in veselju prirode. Mladenič poštene rodbine, ki ie izgubil službo vsled odhoda k vojakom, prosi za službo sluge. Naslov v upravništvu »Slovenca« pod št. 6272. Visokošolka išče čez počitnice primerno zaposlitev. Najraje na deželi. Ponudbe, pod »Visokošolka* na iglasni oddelek »Slovenca« št. 6275. Prodajalka mešane stroke, zanesljiva, poštena, išče mesto. Nastopi lahko takoj. Na-ilov pove uprava »Slovenca« pod št. 6269. II um no Mizarsk. pomočnika splošna dela - sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Logar Fran, mizar, Železniki. Dražba. V nedeljo 1. junija ob 2 popoldne se bo vršila prostovoljna dražba travnikov na licu mesta (košnja) na šestih parcelah, in sicer: Cesta dveh cesarjev in Rakova jelša. -Več se izve pri lastnici Klemene, Sv. Petra cesta 79, Ljubljana. Pošteno dekle pridno, se išče za takoj za molzenje krav in dru-*a kmetska dela. Plača po dogovoru. Naslov v upravi št. 6278. Toč a j i kavcijo se išče za takoj. Naslov v upravi pod št. 6261. Pouk šoferska šola L oblast, konc., Camernik. Ljubljana, Dunajska c. 36 Ougoavto). - TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Oblastv. koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta št. 52. 1 Stanovanja Majhna sobica ne takoj odda. Ugodnost kopališča. Ižanska c. 27. I0232E3 Zaradi smrti se odda v najem na Vidmu pri Krškem stara dobro vpeljana gostilno r inventarjem, zraven gospodarsko poslopje, vrt in obsejane njive. - Nadalj-na pojasnila se dobe pri Antonu Polanc - Radeče pri Zid. mostu. Prostovoljna sodna dražbal V zapuščino umrle Bučar Ane, vdove po trg. potniku spadajoče premičnine, kakor dobro ohranjeno pohištvo, obleka, posoda itd., se bodo prodale na prostovoljni sodni dražbi v torek, dne 3. junija t. 1. od 9 dalje na licu mesta v Ljubljani, Švabičeva ulica 15. Mate Hafner, notar kot sodni komisar. EiHHSdl Posestvo 150 oralov, v trgu. polovica gozda, lepa poslop- MALI OGLASI t Vsaka drobna vrstica 150 Din aH vsaka beseda SO par. Najmanj&i oglas . i 3 Din. Oglasi nad devet rrstto s« računajo više Za odgovor znatnkol — Na vprašanja brez znamke na odgovarjamo- Prodamo Telefonske aparate rabljene, ima naprodaj še nekaj komadov Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ogled pri skladiščniku istotam. Poltovorni avto znamke »Loreley«, dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Na ogled: Slomškova ulica št. 6. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. Foto Holynski Slike za legitimacije! Hitro! Solidnol Ljubljana, Dunajska c. 6. Slike akvareli, haliogravure v veliki izberi v knjigarni Herman Horvat, Praža-kova ulica 15. Striženje psov po najnižjih cenah. Grem tudi na dom. A. Osvald, Glince cesta IV., št. 4, Vič. Pisalni stroj skoraj nerabljen, znamka »Olivcr«, se proda po nizki ceni. Vprašati: Leo Junes, Podplat. Dober hlevski gnoj oddam. - Vprašati: Janko Zevnik, mesar, Dunajska cesta št. 41. Lokomobila 4 atmos., v dobrem sta- proda za 550.000 Din i "i", vredno naprodaj. ia, . Zagorski, Maribor, Tat-tenbachova ulica 19. Gostilno pri postaji in tovarni proda za 100.000 Din Zagorski, Maribor, Tat- 1 tenbachova ulica 19. Naslov v upravi »Slo-pod št. 6259. Hišico ali parcelo kupim v Ljubljani, v Št. Vidu ali na Ježici. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vodovod in elektrika« št. 6230. Gostilno na prometnem kraju v Zagrebu, blizu glavnega kolodvora, z lepo opremo, veliki in lepi prostori, prodam radi pre-vzetja drugega podjetja. Ponudbe na naslov: Vlad-ko Latinčič, Ilica 131 — Zagreb. Kupimo Kupi se železen reservoir za 500 do 1000 1 vsebine za toplo vodo, že rabljen, toda dobro ohranjen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 6268«. IHES33I P. t. kupcem klavirjev sporočamo, da razstavlja svetovno znana češkoslovaška tvornica klavirjev »Dalibor« v Zakolanech pri Pragi, Č. S. R., svoje prvovrstne KLAVIRJE in pianine na velesejmu v Ljubljani, paviljon E 17. Cene brezkonkurenčne -lep zvok - ugodni plačilni pogoji. Tt san les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi "Ilirija«, družba z o. z.. Dunajska cesta 46, telefon 28—20. II Ob*-t Špedicija »Merkur v Mariboru, Meljska cesta 12, izvršuje selitve s pohištvenimi vozovi, kakor tudi s peresnimi dirami najtočneje in najceneje. Zahtevajte ofertc! Na birmo! Lepa slika — najlepši spomin! Foto Holynski, Dunajska 6. Kleparske stroje tvrdke Mach & Fischer, Hronov, različnih vrst -ima stalno v zalogi Ru-' dolf Deržaj - Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. Karta očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie masi Dobite v lekarnah drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča 1*1. flRINJAIt leharnar - *ISAh Specijalna tvornica strojev K. Urbanovsky, G. m. b. h. Rossitz Generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. Kulberg, Zagreb, Medasna ulica 15 OGLEJTE SI NAS LASTNI PAVILJON NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU Žalostni javljamo tužno vest, da je naš dobri oče, stari oče in tast, gospod Franjo Kavčič dne 30. maja 1930 ob 1 popoldne, po daljšem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. junija 1930 ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopo-lišče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. maja 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Hlinarfi? Rž, proso, ajdo in ječmen kupite najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Hesljeva cesta 24. Veletrgovina Jita in moke. Ljubitelji psov! Striženje psov se sprejema. Rimska cesta 17. Postrežba točna — cene solidne. Ze birmo iiiiiMiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiitiiititii ure, zlatnino in sre-brnino s 15% popust. IVAN P A K I ž Ljubljana Pred škofijo štev. 15. Najnovejši izdelki elektromotorjev in dinamo-strojev po zelo nizki ceni pri elektropodjetju SLAVO KOLAR, LJUBLJANA. 7HS1 i II ID 1 Kakor lokomotiva ozkotirne železnice so mnogi ljudje! Po ozkih ulicah hit«, in kade... Zabavljajo čez slabe čase, pa z denarjem kurijo to čudno lokomotivo! 0, da bi pustili kajenje, dokler še ni prepozno za zdravje in imetje! Niko-prost stane enkrat za vselej s poštnino vred samo 76 Din, pa bi se kajenja takoj odvadili! -Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Jos. Lindič, Ljubljana, Komen-skega 17/b. Čitajte in širite »Slovenca«! Dim razredna loterija Poročilo i/ koleklnre Ani. Golež, Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola sedemnajsti dan, 28. maja t. 1. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event tiskovne ' pogreške se ne odgovarja). 20.000 Din: 59.325. 10.000 Din: 81.652, 84.950. 4.000 Din: 21.408,29.657.32.140,56.940,84.23!. 2.000 Din: 4901, 5619, 7053, 9131, 10.098. 16.628, 18.215, 18.910, 22.692, 23.365, 30.383, 34.413. 35.602, 37.678, 41.756, 46.511, 51.230. 53.248, 64.163, 64.929, 69.505, 71.761, 74.662, 78.045, 78.445, 82.991, 83.243, 84.496, 94.258, 96.046, 97.092, 97.786. POHIŠTVO priprosto tn najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni KREGAR IN SINOVA •t. Vid nad Ljubljano — nasprot/ kolodvora Dobro vino I VSAK DAN Naznanilo T Sveže morske ribe) cenjenim gostom in ljubiteljem izbornega in prvovrstnega dalmatinskega vina naznanjam, da sem na dvorišču hotela Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 25 odprl na novo preurejeno verando. — Izgotoviti in postavili sem dal ludi: patent-zabo/e za prevoz in shrambo morskih rib. Vsak dan bodo na razpolago sveže morske ribe v poljubni velikostu Sc priporoča A. Sunara Slavno občinstvo Naznanjam Vam, da otvorim v nedeljo, dne 1. junija 1930 na novo zgrajeno moderno kopališče ob Savi ua Ježici. Je 350 kabin in omaric, 6 prsnih kopelj; posebej solnčenje na milki za gospode in posebej za dame. Dohod do Save je po deskah ob drevoredu. Poleg je dovršena restavracija, kjer se dobijo raznovrstna domača vina, likerji, žganje, brezalkoholna pijača in vsak dan sveže unionsko belo in črno pivo. Dobijo se tudi gorka in mrzla jedila, delikatese, močnata jedila in pecivo. Sprejmejo se abonenti na hrano za zjutraj, opoldne in zvečer. Za zajtrk se dobi: mleko, kava, kakao, čokolada itd Cene nizke! Za solidno postrežbo jamči lastnik Anton Štirn, »ALPEH0« trg. ind družDa z o. z. LJUBLJANA nudi po dnevnih cenah Ia Portland cement svetovnoznanih znamk »SALONA« (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT Salonit azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij. Proizvod: SPLIT« A. D. ZA CEMENT PORTLAND FURMOTO ILL- najpopolnejši čistilni preparat za ČiŠCenje žlahtnih In ostalih kovin, kakor jedilnega orodja in nastavkov iz zlata, srebra, alpalta- in kina srebra, predmetov iz medi in bakra, cerkvene posode, luslrov itd. Nc vsebuje nikakih kislin ali strupov, ne izje površine in ne pušča nikakih risov, daje predmetom krasen sijaj ter preprečuje za dalje času oksidiranje. Glavni zastopniki M. GREGOM & CO, LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 1. — Telefon 2971. Dobi se v trgovinah z barvami in drogerijah. Za birmo najlepša in najccnejša darila dobite le pri tvrdki A. FUCftiS Ljubljana, šelenburgova ulica 6. Krapinske toplice (blizu Zagreba) 42° C naravno topli termalni vrelci /jjl in blato lečijo revmo, protin, išias, ženske bolezni j * itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene in 4 specialni 20 dnevni aražmaji za pavšalno ceno 1280 , y£ Din (soba, oskrba, kopelji, takse). — Redni avto-promet, dobra prehrana, zmerne cene. - Pričetek sezone 16. aprila. - Zahtevajte prospektel E 231/30. Preložba dražbenega naroka Na dan 2. junija 1930 razpisana prodaja premičnin v gradu v Murski Soboti, se vsled predhodne cenitve preloži na 4. avgusta 1930 ob 9 na naslednje dni. Načrt prodaje se bo pozneje razglasil. OKRAJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI, odd. IV., dne 28. maja 1930. Razpis dražbe za napravo pevskega kora v župnijski cerkvi v Dobu pri Domžalah, ki se bo vršila binkoštni po-1 nedeljek 9. junija t. 1. ob 3 popoldne v župnišču v Dobu. Načrt se more pogledati na dan dražbe ali tudi prej. V načrtu je kor iz mecesnovega lesa brez napak in beline ter so mizarska dela s kasc-tiranim stropom proračunana na 20.000 Din. Cerkveno predstojnUtvo v Dobu, dne 27. maja 1930. Ali ste ze poravnali naročnino? P. n. posetnike letošnjega ljublj. velesejma (trgovce in privatnike) opozarjamo, da prodajamo našo veliko parfllo manufalmirnega blaga trgovcem na debelo v vsaki količini v našem skladišču v prostorih bivše manufakturne trgovine Grobelnik na Mestnem trgu štev. 22 privatnikom na drobno v trgovini Tekstilbazar — Krekov Irg štev. 10 Ne zamudite ugodnosti nakupa, dokler se traja zaloga. Na razpolago je še velika množina raznih kam-garnov, sukna, lodna, doubla za zimske suknje, podlog, damske volnine za obleke in plašče, raznih barhentov, flanel, kocev, odej, itd. itd. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: Ivan Bakore«v Uredniki Franc Kremiar.