PoStnlna plačana v gotovini, štev. 16. _ V Ljubljani, dne 18. aprila 1923. _teto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z meseino prilogo „Ob£lnska uprava". Izhaja »»»ko sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mu f. 12 Din. zt pol leta. § Spisi in dopisi se pošiljajo! UredniltTU .Domoljuba', Ljub-Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. S l|ara. Kopitarje** ulica — Naročnina, reklamacij in inserati pat Poiamezoe itevilke se prodajajo po 1 Dfou » UpravnlSUu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Pogajanja za sporazum. Najbrž na kraljev pritisk je radikalna vlada sklenila, da se začne pogajati a revizijonističnim blokom, t. j. s Hrvatsko republikansko seljačko stranko, Slovensko stranko in Jugoslovansko muslimansko organizacijo. Pogajanja so se vodila v Zagrebu in se niso še vodila za izpremombo ustave, pač pa za predpogoje, da se začno tudi pogajanja za izpremembo ustave. Najprvo se jc dr. Korošec sestal v Slavonskem brorlu s tajnikom radikalne ^stranke dr. Janičom, v Belgrad pa sta došla Radičova odposlanca dr. Maček in tir. Krnjevič, ki sta se oglasila pri Ljubi 'Jovanoviču in Pašiču, da sta se informirala o stališču radikalne stranke. Nato sta odpotovala v Zagreb predsednik radikalnega kluba dr. Gjuričič in tajnik Janjič, da se začneta pogajati s Slovenci in Hrvati. Slovence so zastopali dr. Korošce, dr. Brejc, poslance Krem-žar in glavni urednik Slovenca Fr. Smo-dej, Hrvate so zastopali Radio, dr. Maček, Predavce, dr. Krnjavič in dr. Ku-šutič; muslimane je zastopal TTamzalija Jovanovič. Slovenci in Hrvati so se med seboj dogovorili, da zahtevajo najprvo, naj radikalna vlada pokaže najprej dobro .voljo za sporazum s tem, da pristane na izpremembo režima in na pokrajinske avtonomije. Dr. Janjič jc izjavil, da je radikalna stranka načelno voljna to spre-. joti. Sklenjeno je bilo sledeče: 1. Sporazum je mogoč in potreben. 2. Vse točke, ki se naj izvrže kot priprava za nndaljna pogajanja za končni sporazum, so ugotovljene. 3. Za izvršitev teh točk je najbolj pripravna radikalna vlada, ki lahko v tem slučaju računa na podporo revizio-nistov. To točke so kot predpogoj za nadalj-na pogajanja. To so v prvi vrsti tiste pogreško, ki jih jo zagrešila demokratska vlada proti Slovencem in Hrvatom v upravnem; gospodarskem in kultur nem oziru in ki jih mora radikalna takoj začeti popravljati. Zanimanje za pogajanja je po celi državi silno veliko. Ogromna večina državljanov iskreno želi, da bi prišlo do sporazuma in da bi so v državi začelo z rednim gospodarskim in kulturnim delom. Najbolj žalostni pn so teh pogajanj Pribičevičevi demokrati s svojim slovenskim priveskom. Pribičevič jo že računal,. kako bo barantal z radikali za vlado, da bi čimveč iztisnil iz radikalov, v demokratskem klubu so je žo začel boj za ministrske stolčke, ki jim bodo morali radikalci prepustiti. Radikalci pn nenadoma obrnejo svoje krmilo in so začno pogajati z Radicein in Korošcem za izpremembo vidovdanske ustavo, Pribičevič pn ostane zapuščen. Zato spuščajo demokrati sedaj naravnost besne članke v svojih listih na radikale, Radiča in dr. Korošca ter — ti veljat riotje — grozo eelo kralju. Liberalni patriotizem so pri koritu začne in pri koritu neha. Slovenska ljud.ka stranka je imela v soboto 14. aprila skupno sojo načelstva in vodstva, k jer sta dr. Korošec in dr. Brejc poročala o dogovoru SLS z Radi-čem in muslimani in o začetih pogajanjih z radikalno stranko. Poročila so so soglasno vzela na znanjo, dogovor z Radi-čom in dr. Spahom se jo odobril, istotuko sklepi rovizionističnih strank ob priliki pogajanj z radikalno stranko. Nadaljnja taktika bo jo prepustila parlamentarnemu zastopstvu. Radič je imel v nedeljo velikanski shod v Zagrebu, kjer je zelo ostro in samozavestno govoril proti Srbom. Rekel je, da so radikali podpisali izjavo, da ne bodo proti Hrvatom nastopali h silo. Povedal je, da gre Srbom sporazum s Hrvati in,. Slovenci zelo težko iz srca. Belgrajsko poro-dico je nazval razbojniško cincarsko bando in pozival srbsko ljudstvo, naj izvoli druge ljudi za svoje voditelje. Ako bo Belgrad poslal nad nas Orjunce, se ne.bodo leti nič več vrnili. Popoldan je. v imenu Slovencev govoril poslanec Brodar, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravljali. Shod je na radikale napravil neprijeten vtis iii zato se z nadaljevanjem pogajanj obotavljajo. Na drugi strani pa se še vedno na tihem dogovarjajo z demokrati, če so pogajanja z revizionisti ne posrečijo, da z njimi stopijo v zvezo. Dasi mi šo no verujemo mnogo, da bi trezni olomenti v radikalni stranki že zmagali, vendar iskreno želimo, da bi se pogajanja nadaljevala iu uspešno zaključila. Zakaj vse gospodarstvo in vsa uprava v državi glasno kričita po pomoči in če so v teh pogajanjih no dobi potreben temelj za to pomoč, znamo doživeti velik gospodarski polom. Vlada odstopila. V pondeljek se je vršila prva seja narodne skupščine. Radičevi poslanci za enkrat niso došli v Belgrad. Vlada pri seji nI bila navzoča. Izvoljen je bil za predsednika zbornice radikal dr. Peleš, ki je takoj zavzel predsedniško mesto ter naznanil, do je vlada odstopila, na kar je sejo zaključil s pristavkom, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. Sestava novo vlade bo brez dvoma zopet poverjena Pašiču, ki se bo potem moral odločiti za to ali ono pot: ali za sporazum s Hrvati in Slovenci, ali za zvezo 7. demokrati ali za diktaturo. Poslednji dve poti bosta razmere v državi edinole še poslabšali. Ali so gospodje znoreli? Kar za glavo smo se prijemali! Ali gospodje po vladnih lamelijah. mislijo, da jo naš kraetski župan študiral univerzo, in dn ima cel božji dan čas sedeli v pisarni, ko si s težkim delom svojih žuljevih rok od zoro do mraka komaj prisluži toliko, da v največji skromnosti preživlja sebe in družino. Ali gospodje mislijo, da b:> občina najela celo vrsto juristov za občinske tajnike, da bodo sproti mogli pisati vse,, kar se vladni gospodi ljubi kmetom nalagati-. Ce po gosposkih kančlijali res nimajo drugega dela kot delati s kmetskimi župaiii .take eksperimente, potom razumemo, da je polovico uradriištva preveč. Sicer pa, cesti li;bravci, sami občudujte modrost samostojne kmetijske gospode prt pokrajinski vladi v Ljubljani, če ne tiči tu zadej celo sam g. minister. Okrajna glavarstva so razposlala prejšnji mesec kupe papirja (— res škoda denarja!) na županstva s sledečim dopisom: Vsem županstvom! V smislu raredbe pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, z dne 22. feb. 1923, štev. 597, se naroča, da vpcšlje mesečno poročilo o stanju in napredovanju sadežev po priloženem formularju najdalje do 20. vsakega meseca, počenši z marcem tukajšnjemu okr. glavarstvu. Do preklica se ima poročati mesečno 6kczi celo leto. — Poročilo naj obsega sledeče rubrike: 1. Ime rastline in vrsta živine: a) Poljski sadeži: 1. žita, 2. stročnate rastline (sočivje), 3. trgovske rastline, 4 predivne rastline, 5. oljnate rastline, 6. korenjske rastline (okopavine), 7. krm-ske rastline (travniki, pašniki). b) Vinogradi. c) Sadovnjaki. d) Živina. Pri poljskih sadežih in sadovnjakih je navesti stanje v splošnem in posebej po vrstah. 2. Posejana površina. Tu je vpisati približno s koliko hektari! in s kakšnimi sac' ži se je posejalo v teku dotičnega meseca. 3. Bolezni in škodljivci. Tu je vpisati kriptegamske (glivične) bolezni in škodljivce, ki se pojavijo ter na-ci.. in uspeh pokončavanja istih. 4. Atmosferske spremembe. V to rubriko je vpisati spremembe v atmosferi in koliko vsaj približno je biJo v teku meseca padavin, pojavi toče, rani in pozni mraz/, slana, poplave itd. 5. Utfs vegetacije. V to rubriko je vpisati, v kateri dobi razvoja se sadeži nahajajo, kako napredujejo in kako kaže pridelek. 6. Prideleknalhainskupno. V to rubriko je vpisati podatke: približni pridelek od posameznih kultur (poljskih sadežev) grozdja, sadja, travnikov na 1 ha, a v mesecu oktobru tudi skupen pridelek za dotični okraj. 7. Pripombe. V to rubriko je vpisati na kratko potek oranja, ki se vrši v tem mesecu, gnojenje, žetev, mlatev, čiščenje hi prepari-ranje semena, predelava sadja in grozdja in tako dalje. To poročilo je pošiljati celo leto in podatki morajo odgovarjati pravemu stanju. Za netočna in nepravočasno predložena poročila nosi samo županstvo odgovornost. Sedaj pa vzemimo kakšno veliko občino, recimo Šmihel-Stopiče. — Župan naj cel mesec samo hodi po obširni občini in lovi razne škodljivce, živalske in rastlinske, po sadnih vrtovih, travnikih in njivah, da j i I bo mogel ob mesecii točno zatožiti pri okrajnem glavarstvu, če ne: joj mu! Meriti mora tudi vsak mesec, koliko je dežja padlo. Najboljše bi bilo, da nastavi tako veliko kad, da bo segala čez celo občino in je koncem meseca prevrne na okrajnega glavarja. Vsak mesec mora tudi napisati, koliko je zrastlo krompirja, pa pšenice, pa grozdja, peteršilja in zelene ; na en hektar in končno celo, kako so ta mesec ljudje orali, gnojili, mlatili itd. Gospodje, če ste znoreli, pojdite na Studenec, če pa niste, pa nikar iz kmetskih županov — trpinov norcev ne brite. Županska zveza, govori, da bodo gospodje slišali! Volilni izidi. Volilni okraj Krško. Obilna BoManj . . . Bučka . . . . Cerklje . . . . Čatež '. '. '. '. Kostanjevica . . Krško . . . , Mokronog . , , Kadeče . . . . Raka..... Studenec . . , Sv. Križ . . . St. Jurij p. Kum. Št. Janž .... St. Jernej . . , et. Rupert . , , Škocijan . . . Smarjela . . . Trebelno . . , Tržišče . . . , Vel. Dolina . , Označba volišča Bošlanj Bučka Cerklje Vel. Podlog Čatež Kostanjevica Krško Sv. Duh Mokronog Radeče Raka Studenec Sv. Križ 6t. Jurij p. Kum. SI. Janž št. Jernej I. 6t. Jernej II. Št. Rupert Slsocijan šmarjeta Trebelno Tržišče Vel. Dolina Skupaj število volllce« vollICi Vrstni red In označba kandidatnih list SLS I SKS NLS (listni.) NSS JDS i Kom. Radik. 390 242 735 430 490 G42 743 460 673 617 764 310 586 603 B53 603 492 S59 646 631 421 329 483 246 141 147 12.200 5.839 SOGij. Uemok 87 93 367 282 90 371 336 270 283 223 417 129 362 291 231 333 350 390 146 107 31 11 10 18 34 37 44 75 17 50 33 25 4 64 36 30 131 67 73 25 24 12 947 1 6 2 8 8 10 4 1 2 6 4 11 6 1 2 1 8 4 4 2 3 1 6 8« 1 1 1 2 1 1 2 88 5 22 21 12 10 65 117 18 22 46 31 16 13 28 25 23 11 36 37 16 7 9 6 1 6 1 4 4 17 62 9 10 62 24 27 8 2 1 33 19 4 9 1 28 6 4 1 2 34 2 6 1 7 Kratice pomenijo: SLS = Slovenska ljudska stranka; SKS = Samostojna.kmet-6ka stranka; NLS = šusteršičeva stranka; NSS = Narodna socialna stranka; JDS = 2' 804 I 299 | 32 111 Jugoslovanska demokratska stranka ralna); Kom. = komunisti; Radik. dikalna stranka. 211 159 413 317 163 482 522 334 402 426 513 197 419 347 376 417 423 573 267 350 320 196 197 8.004 (libe-= Ra- IV. kmetski tabor na Siinov-cah pri Kostanjevici. Vsako leto se vrši velik kmetski tabor za celo krško dolino na Slinovicah pri Ko-stanjevici. Letos se je ta tabor vršil v nedeljo 8. aprila. Vreme je bilo močno neugodno, a kljub temu je bila udeležba tndi iz sosednjih župnij (St. Jernej, Raka, Sv. Križ, Cerklje, Leskovec) na taboru precej dobra. Tabora se je vdeležilo celotno okoli 2000 ljudi. Na taboru je govoril o politični situaciji g. poslanec Sušnik. Sprejete so bi-le sledeče resolucije: 1. Izražamo veliko veselje nad sijajno zmago avtonomističnega mišljenja v celem slovenskem narodu, kar se je jasno pokazalo pri volitvah 18. marca t. 1. Slovensko ljudstvo je ta dan glasno izkazalo zaupanje SLS, ki se na Slovenskem edina bori za samoupravo in revizijo ustave. 2. Izrekamo svoje trdno prepričanje, da je žalostnih razmer v naši državi največ kriva centralistična vidovdanska ustava, ki je bila .sklonjena tudi z glasovi izdajalcev slovenskega ljudstva. 3. Zahtevamo, da se škodljiva vidovdanska ustava čimpreje revidira in popravi. 4. Na jod ločne jše zahtevamo najširšo avtonomijo za Slovenijo, ker si bo slovensko ljudstvo .samo delalo sebi primerne in koristne postave, da ne bo tako kot sedaj, ko naš težko zasluženi denar roma v nenasit-Ijivi Belgrad. 5. Pooblaščamo svoje poslance, da v Belgrad u odločno povedo: »Ako nam sedaj ne dovolite avtonomije, bomo drugič zahtevali več!« 6. Odobravamo, da naši poslanci nastopajo v najožjem stiku z Radičevimi poslanci. 7. Zahtevamo iz naših "ol odpravo cirilice, s katero se po nepofrebnem mučijo naši otroci. 8. Zahtevamo, da se naši otroci vzgajajo v verskem,, t. j. duhu katoliške vere. 9. Naše vojaštvo naj sh:ži v slovenskih polkih in slovenskih krajih. Službena doba naj se skrajša. 10. Naši poslanci naj bodo za naše zahteve neodjenljivi in odločni! — Mi stojimo kot en mož za njimi. DRUGOD. V Italiji z napetostjo zasledujejo razvoj državne krize. Nič ne prikrivajo, da bi bila za IL-lijo avtonomi ;ično ali federativno zgrajena Jugoslavija velika nevarnost, ker bi ravno po avtonomiji postala Jugoslavija močna in bi Pašič in radikalci ne imeli vež odločilne besede. Odkrito priznavajo, da so Pašič in radikali veliki prijatelji Italijanov in da zato Slovenci in Hrvatje, zagrizeni italijanski sovražniki, ne smejo priti do besede. Mussolini hoče v vladi posnemati bivšega nemškega cesarja Viljema. Italija je po pisanju fašistovskih listov prva na svetil v vsakem oziru poklicana da vsem vlada i® Rim mora biti tudi državno središče sveta. ltal ; .ai da so rojeni za vlado, drugi narodi pa za službo. Ni čuda da se Mussolini na-p. \ drugim državam kaže zelo visokega in neodjenljivega, vsled česar si ne pridobiva prijateljev in zna pot Italije biti pod jb-ua poti Nemčije, le, da se ji zna preja kaj primeriti kot Nemčiji, zakaj JNemec ima dosti več soli v glavi kot It-.rjin. Avstrijski kancler Seipel ni bil zadovoljen s svojim obiskom v Rimu — Mussolini mu ni šel na roko, ravno tako se je vodja madžarskih fašistov Friedrich, ki je bil strašno navdušen za fašistovsko Italijo, vrnil razočaran iz Italije. Mussoliniju hodi napoti edino-ls še italijanska ljudska stranka, ki je zelo močna. Fašistovski listi silno napadajo stranko ln ujenega agilnega in bistroumnega tajnika don Sturza, v stranko skušajo zanetiti razdor in so zato pomagali ustanoviti novo stranko s programom Ljudske stranke z imenom Narodna zveza. Zdi se pa, da si bodo fašisti ob Ljudski stranki zobe polomili, zakaj ta dni ja v Turinu zborovat kongres Ljudske stranka, na katerem so upali fašisti, da pride do razdora. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Na kongresu je vladalo veliko navdušenja in popolno edinost, stranka je glasno povzdignila svoj glas — česar si v Italiji danes nihče ne upa — zoper to, da nekater« nacionalistične stranke (tu se misli, na faš-ete) narodnost in državo naravnost obožujejo in jo stavijo celo nad božje zapovedi. Mussolini se misli sedaj iznebiti Ljudske stranke na ta način, da bo uvedel volv-ni t v.-1, p. opore pa odpravil. Ker je pod fašiste vtkim nasiljem večina Mussoliniju zagotovljena, bo zaenkrat dosegel svoj cilj. Zna pa svoj čas ravno ta volilni red Musso-linija pokopati. Nemci in Francozi so si vedno bolj v laseh. Francozi zapirajo in izganjajo visoko nemške uradnike, ker jim ie-ti nagajajo, kjerkoli morejo, Nemci p? se ne udajo niti za las. Posledica je, da se silno malo dela in če so prej vsak dan izvozili na Francosko 47 vlakov premoga, ga danes 3amo dva. Ni čudno, da med Francozi nastaja vedno večja nevolja proti vladi, ki ne zna Nemcev ukrotiti, dasi morajo Francozi vsak dan milijone šteti za zasedbo. Francija tudi na vzhodu zelo slaLo politiko vodL S Turki se še vedno ni pobotala, medtem pa Amerikanoi sklepajo a Tus-ki najdalekosežnejše gospodarske pogodoo aa izrabljanje prirodnih bogastev v turški Asi« ji. Verjetno je, da bo zavoljo tega pri prihodnjih volitvah sedanja vlada padla. V Rusiji komunistična vlada na najbolj divjaški način postopa proti veri in Cerkvi. Cerkve zapira ali jih spreminja v kino-dvo-rane, ker se- nalašč predstavljajo za mlacE-no nenravne igre — tako da je morala v Rusiji že davno popolnoma propadla in je o družinskem življenju težko še govoriti. Rusija na ta način na najuspešnejši način sebo uničuje. Patriarha Tihona komunistih no sodišče ne upa obsoditi, ker angleški poslanik grozi, da takoj zapusti Moskvo, če se kaj takega zgodi. Prelata Butkiewicza je v ječi neki boljševik ustrelil v glavo od zadaj. V Angliji se sedanja konservativna vlar očenja centralistična romunska vla« da še veliko hujša nasilja kot pri nas. Ski©« niia jo celo postavo, da se morajo razlastiti vse one osebe, ki so se borile proti Romu« niji. Na ta način bodo skoro vsi posestniki na Sedrnograškem in Bukovini, ki so pre a spadali pod Avstroogrsko, prišli ob svoja imetje, ki ga bo pograbila romunska poro« dioa. Ni čuda, da v Romuniji zelo vre, cela j v armadi in da zna priti do hudih rabuk« j Opomin za našo vlado. Gospodarski obzornik Zadružna zavest in zvestoba. (Konec.) 4. Združimo vse sile. Da pa bo naša gospodarska borba uspešna, da bodo naše vrste močne, potem moramo stopiti v vrste vsi brez izjeme in bojevati vztrajno, dosledno tudi v malenkostih. Do zadnje pičice, do zadnje malenkosti moramo izvajati zavest in zvestobo do zadrug. Niti skatljice vžigalic, niti gumba, niti cikorije, niti soli ne smemo kupovati drugod kot v domači zadrugi. V naših vrstah ne sme biti izdajalcev, ki bi slabili našo moč, nasprotnika pa podpirali. Zato ne sme niti tvoja žena niti tvoja družina kupovati drugod kot pri zadrugL Zavest kmetske sloge moraš uveljaviti pri svoji družini. Pomislimo samo, kako močne bi že bile lahko danes naše zadruge, ako bi bili vsi kmetje v vsem svojem gospodarstvu podpirali svojo kmetsko zadružno organizacijo. Kako močni bi bili naši denarni zavodi, zlasti naše rajfajzenove posojilnice, ako bi se vsi ravnali po načelu, da naj kmetski denar služi le kmetu. Ako bi bili ml ves kmetski denar zbirali v naših posojilnicah, tedaj sa ne bi s tem kmetskim kapitalom okoriščali in bogateli trgovci, prekupcL špekulanti, bankirji, zraven iega pa še podpirali liberalno stranko in liberalne liste in sploh vse, kar je proti kmetu, kar je proti ljudstvu. l>. Kdor podpira nasprotnike je Izdajalec. Gotovo si čl&i ene ali druge kmetske zadrug« in mogoče si celo v načelatvu oziroma v nadzorstvu te zadruge. Pomisli sedaj, kako bi bila ta zadruga danes že močna, kako bi lepo delovala, ako bi se bili vsi kmetje v njenem okolišu, pa tudi vse gospodinje držale svoje zadruge in dosledno samo svojo zadrugo podpirale. Nič ne pomaga zabavljati na trgovce, na špekulante, na bankirje, na sovražnike kmet-skega ljudstva in obsojati njihovo oderu-štvo, če pa jih sami istočasno podpiramo, če jim sami pomagamo do njihove moči. Nič ne pomaga tarnati, da zadruga slabo dela, da ni zanimanja za njo, da ni zadružne zavesti, če pa ti sam, ki se nad drugimi pritožuje", nisi zvest zadrugar, če tvoja že* na kupuje vsak teden ali celo vsak dan gospodinjske potrebščine: olje, sol, clko« rijo, vžigalice pri trgovcu, če ti sam dena* vlagaš v nasprotno posojilnico ali ga držil doma, mesto da imaš ves odvišen denai; M domači posojilnici. In ne samo ti in tvoja družina mora!4 biti zvesti, zavedni zadrugarji. Skrbeti mo«' raš, da dosežeš isto tudi pri tvojih sosedih',* pri tvojih prijateljih in njihovih družinah, Ako vidiš, da ni zadružne zavesti in zve« stobe, da še mnogi kmetje delajo proti koristim kmetskega stanu in podpirajo na« še nasprotnike, potem take nezavednežt poučuj. Razlagaj jim, kako izdajajo kmet« ske koristil Zahtevaj od niih v imenu kmetskega stanu, da ne kršijo zadružna discipline! 6. Če bomo močili, nas bodo vpošterali. Danes se nam trgovci še smejejo. Da« nes se razni magnatje, ki so obogateli na račun kmeta in njegove nezavednosti, bo« disi kot lesni trgovci, bodisi kot prekupe! pri deželnih pridelkih ali pri živinski trgo« vini, še norčujejo iz kmetska neumnosti in nezavednosti. Danes ti trgovrkl magnatja še pomilujejo naše zadruge, da so siroticej ki ne morejo nikamor naprej. Ako pa za« čnemo vsi kmetje strogo, dosledno kupo«< vati le v svojih zadrugah, denar do zadnja« ga vinarja nalagati le v naših posojilnicah, potem boste videli, kako se bodo ti magnatje ustrašili vaše moči, kako vaa bodot začeli upoštevati, spoštovati. Slabi bosta, izkoriščali vas bodo in norčevali se bodoi iz vas, dokler ne začnete z gospodarsko osamosvojitvijo, dokle ■ ne postavite za svof stan zahteve: vsi kmetje v kmet« ske zadruge. Zadruge, katerim bosta zvesti tudi v malenkostih, katere bo pod« piral vsak kmet in vsak član kmetske dru« žine, bodo postale velika, močna podjetja, ki bodo strah vašim nasprotnikom, vam pa ponos in krepka opora. 7. To je izvedljivo, priča zgodovina. To ni nemogoče, to niso sanjarije. To je popolnoma izvedljivo, ako postanete za« vedni, ako se v vas rodi spoznanje, da je v združerju moč; da je v zadrugah vaša ra-šitev. Zgodovi ia nam kaže lep primer, kako ie 28 ubogih tkalcev brez izobrazbe, 3» tola s trdno voljo, da si hočejo vzajOmno pomagati, v vsej bednosti zbralo majhen kapital in otvorilo zadrngo, ki se je razvila v mogočno delavsko podjetje. To so bili bedni, a zavedni in pošteni ročdalski pionirji. Ti so osnovali prvo delavsko kon-Bumno zadružništvo. In ne samo njihova zadruga se je razvila v mogočno trgovsko podjetje. Njihov vzgled je vzdignil drugo delavstvo. Po njihovem vzgledu so začeli ne samo na Angleškem, ampak v vseh evropskih državah ustanavljati delavske konsume, ki so danes ne le gospodarska opora milijonom delavcem, ampak so tudi njih ponos in njihova stanovska vez. In kar so dosegli ubogi tkalci, neizbraženi sicer, zato pa z dovolj trdno voljo, ali ne moremo doseči istega kmetje? Zato, prijatelji, proč z mlečnostjo, proč z nezavednostjol Slab je vsak posameznik, kakor je slaba kaplja. Toda iz kapelj, ki se združijo, nastanejo studenci, potoki, mogočne reke. Združimo se v mogočno kinoteko reko I Napravimo z zavednostjo in zvestobo mogočno kmetsko zadružništvo, ki bo dvignilo moč in ugled našega stanu, ki nam bo opora in ponos! SLOVENSKO ZADRUŽNIŠTVO V ZASEDENEM OZEMLJU OBSOJENO NA SMRT. Ko so Lahi zasedli primorsko Jugoslavijo, so pričeli razmišljati, kako bi zamenjali denar, oziroma kako bi spravili iz prometa avstrijske krone. Po dolgem razmišljanju in po vsestranskem upoštevanju položaja, dobro vedoč, da so dobili Lahi v svojo državo svoje ljudi, čeprav manjšino, so končno zamenjali krone tako, da so dali za vsako krono 60 centesi-mov (60 vinarjev), dočim so nam je v naši državi dala velesrbska radikalno-demo-kratska vlada s priveskom samostojnežev za vsako krono le 25 par (reci in piši 25 vinarjev). Nerešeno je pa ostalo vprašanje, kako zamenjati krone, ki so bile za časa okupacije primorske Jugoslavije naložene v naši novi državi. Končno se je tudi to rešilo tako, da se je italijanska vlada zavezala prispevati k tej zamenjavi 36 miljonov lir. Pri tem delu pa so imeli svoje prste ljudje teme, ki so kup-čevali z našimi ljudmi za dve ljubljanski banki. Pripomniti moramo, da je imelo in ima veliko goriških Jugoslovanov od razsula sem kot zadružnikov, naloženih svoj denar v naših zadrugah. In dogodila se je vnebovpijoča krivica. Iz listov je že znano, kako so pri »Jadranski banki« v Trstu »popravili« knjige, vsled česar bo imelo končno besedo še sodišče. To ni odprlo oči ne italijanski vladi, ne gotovim tržaškim velikim mučenikom, znanim z raznih narodnih veselic. Storili so vse, da dobite te čedne milijone v roke dve ljubljanski banki, v nesrečo in pogubo primorskega delovnega ljudstva. Zgodila se je lumpa-rija, ki ji ni para. »Slovenec« pristavlja, da je ta vest tako grozna, da je ni mogoče verjeti in nadaljnje: »Kako bi mogli lastni bratje težko izkušanemu ljudstvu, ki za svoje opustošeno imetje ne dobi nikake vojne .4* odškodnine, ki ga davki in dajatve gulijo do kosti, ki mu pred očmi propadajo nekdaj cvetoči obrti, s katerimi se je preživljalo in 6e sedaj obupno bori za golo življenje- — kako bi mogli lastni bratje temu ljudstvu zadati smrtni udarec! Ali si je Trst zato toliko časa prisvajal vodi-teljstvo v narodnem boju, da sedaj goriško in istrsko ljudstvo izdaja in prodaja za nekaj milijonov lir? Tega ne moremo verjeti, kakor ne moremo verjeti, da bi jugoslovanska vlada, pa naj bo že taka ali taka, na tak način grešila proti neodrešenemu dolu lastnega ljudstva. Že prihodnji dnevi morajo prinesti razjasnitev v tem usodnem vprašanju. Tisti, ki so poklicani v to,j stvari govoriti, naj pridejo z jasno besedo na dan.« K temu »Slovenčevemu« članku pa pristavlja »Jutro«, da je dejansko že prejela »Jadranska banka« v Trstu od italijanske vlade na račun naše vlade 12 milijonov lir. Kakor se nam poroča, sc je to posrečilo z zlorabo nekaterih visoko stoječih oseb. ki bi bile predvsem poklicane varovati koristi slovenskega zadružništva v Primorju. Stvar bo brez-dvomno odmevala v parlamentu; kajti če se posrečijo te nakane, je velik del primorskih zadrug obsojen na smrt. Obenem se nam poroča, da je nacionalizacija tržaške Jadranske bauke v prilog Italijanom zagotovljena. »Goriška Straža« obsoja z najostrej-šimi besedami to lopovsko podjetje. Kot glasilo goriškega delovnega ljudstva poudarja, da dnevnik »Edinost«, glasilo primorskih liberalcev piše neresnico in podpira kroge, ki so izvršili nad svojim lastnim narodom to veleizdajalsko delo. Mi kot glasilo velike večine Slovencev zahtevamo v tem ozira popolnoma jasne in točne račune. Zahtevamo, da se objavijo imona onih lumpov, ki so zakrivili to nezaslišano lumparijo nad svojimi neodrešenimi brati. Naši poslanci, kot zastopniki slovenskega naroda bodo znali v tem oziru kot vedno braniti do skrajnosti koristi slovenskega zadružništva in šo posebej koristi naših neodreše-nih bratov. Z ljudmi pa, ki so zakrivili ta zločin pa je treba obračunati, da za vedno izginejo iz človeške družbe. Liberalci, ki imajo pri Jadranski banki prvo in edino besedo, pa so zopet pokazali, da se nič ne obotavljajo vso svojo narodno navdušenje vreči med staro šaro, kadar gre za milijone. Naj slovensko ljudstvo poginja, samo da se liberalni verižnik napolni žepe. Gospodarska obvestila. DENAR. g Kakšen denar se smatra za poškodo-van, neraben denar. Za poškodovan denar se smatra tak kovani denar, pri katerem se na prvi pogled vidi, da je namenoma poškodovan (s preluknjanjem, piljenjem, struženjem, topljenjem, izpiranjem v kemičnih tekočinah itd.) ne z redno obrabo. Papirnato novcanice se smatrajo v obče za poškodovane id za promet nerabne, ako jim manjkajo posamezni, tudi manjši deli (ne samo rob), rko so napisi ln podobe izllzane ln nečitljive, ako so s črnilom ali drugo tvarino zamazane, ali če so raztrgane na vež kosov pa ti kosi niso zlepljeni s prozornim papirjem. — Te odredbe ne velja.io samo tedaj, kn- Deaur 16. apr, K v 3S4 - dar stranke pošiljajo denar po poŠti »m„,i tudi tedaj, kadar ga dobivajo od pošte g Novi tisočaki. Na prvi strani 'novih bankovcev na levi predstavlja največja sli ka sv. Jurija na konju ki ubija zmaja. Druen slika predstavlja Oračanlco na Kosovom Polog Gračanlce se nahaja vodeni tfsk glava Karagjorgja. Nad njo jo beli oreb zgoraj v sredini desno in okoli voden™, tiska vejice raznovrstnega sadja. Na nalivu je naslikan orač s plugom in voli. Levo nnd to sliko leži Sarajevo, desno na vrhu Ljub. ljana, pod Ljubljano Zagreb, v sredi Bei. frad v okviru mladik. Stare 1000dinarsko ankovoe vzamejo iz prometa, ko bo dovolj novih natisnjenih ln potem tudi dovolj v prometu. Vrednost tujega denarja. 9. apr. 12.apr. K v K v amorUki dolarji (eden) 380 — 380 — avstrijske krone (sto) — —-- čeSkoslov. krono (ena)--n 40 _ ^ angleški funti (eden) — — 1800 —__ francoski franki (eden)----25 40 __ Italijanske lire (ona) 19 50 19 —__ bolgarski levi (eden)------ carski rublji (sto) — — — —__ nemške marke (sto) — — i £0-- rumunski loji (eden)------ Švicarski franki (odon) — —---- poljsko marke (sto)--— —-- ma/.arskc lirone (sto)--— —-- CENE. g Cene lesu so za sedaj sledeče: Hrastova debla I. vr.-ite 2000 do 2200, II. vrsto 1400 do 1600. hrastova debla za furnirje 2400 do 2700, bukova debla I vrste 250 do 350, bukova župana I. vrste (parjena — obrobljena) 1.100 do 1800, bukova žagana II. vrsto (neparjena-obrobljena) 1400 do 1600, javorjeva delila I. vrste 720 do 800, jesenova debla I. vM 500 do 650, brestova delila 1. vrsto 450 do MO, mehak žagan les do 650 Din kubični metor. Hrastovi brzojavni drogi komad 50 do 70 dinarjev, hrastovi železniški pragi komad 33 do 5b bukovi železniški pragi 40 do »0 Din, bukova drva I. vrste vagon 2750 do 3200 Din, II. vrste vagon 2200 do 2300 Din, mešana drva 2400 do 2700, oglje vagon 10 do 11 tisofi dl. narjev. g Vinski trg. Položaj na vinskem trgu se zadnje ni spremenil. Z Izvozom nI moproce računati, ker nima vlada tozadevno niznmfl-vanje. Ogrska konkurenca je ua češkoslovaškem trgu premočna, da bi mi prišli i našim izvozom vina v poštev, ker so prevozni stroški preveliki. V Vršcu Rtauo n. pr. litor vina 6 kron, medtem ko znašajo prevozni strosKi osem kron. Izgube vinogradnikov so tako velike, da vinogradov ne mislijo več o bde o-vati. — V Dalmaciji je bila zadnje dni bolj živahna kupčija z vinom, posebno i.s otokih Hvarna in Visu. Cena vinu je za bela 400 do 500 Din, črnemu pa 500 do 550 Din » hektoliter. — Iz Belekrajine poročajo, da so tam še zidance skoro polne in da kupčije ni nobene. Vino se more dobiti za okroglo « kron liter. — Iz Italije pa prihajajo najnovejša poročila o težki vinski krizi, ki vlad8 v državi. Čeprav imajo dovolj Izvrstnega vina, ni nobene kupčije. Cene vinu Pa" dajo. g Mast iu slanina. Zagreb. Slanina 32.50 do 33.50, salo 34.80 do 36.50, mast 41 do 42, suho meso slabe vrste 31 do 84, boljše tudi do W suha slanina 45 do 50, goveji loj 5-50 do 17.w dinarjev za kilogram. — Vukovar: Mast w dinarjev za kilogram. — Subotica: Mast w dinarjev za kilogram. — Sremska Mltrovicai Mast 36, slanina 34, suho meso 30 Din za kilogram. - Nova GradiSkai Mast 40 do 45 Din za kilogram. - Belgrad: Mast 34 do 36, slanina 33 do 35, suho meso 32 do 85, salama 70 ao 75 Din za kilogram na debelo. ,,.„ A. g Žitni trg. Čakovec, Pšonica 462.50 M 500, rž 387-50 do 412.50, ječmen 350 do 887^ oves 825 do 850, koruza 800 do 837.50, f 462.50 do 650, moka št. 0 780. moka -št. 2660. št; 5 610, otrobi 220 Din. - Nova Gradiika. PŠenioa 437.50 do 450; ječmen 800 do 810, oves 300. nova koruza 280, beli fižol 425, pisani fižol«0, krompir 125, moka št. 0 675, otrobi 180, seno 140 do 150 Din. - Sremska Mitrovica. PŠenioa 450 do 460, ječmen pivovarne 820 do 825, oves 290 do 295, koruza 270 do 280, fižol 450 do 460, moka št. 0 675, št 2 650, Št. 5 600, Št 7 475 otrobi 175 Din. — Vukovar. Pšenica 450 do 460, jočmen 800 do 820, oves 290 do 300, nova koruza 275 do 285, beli fižol 440 do 450, pisani fižol 430 do 450, moka st. 0 675, otrobi 150 Din. — Subotica- Pšenica 455, rž 355, ječmen 300, oves 360, nova koruza 270 Din. — Valjevo. Pšenica 425 Din, koruza 250 Din, ječmen 260 Din. g Draginja v Cruigori. V Cruigori, a ie posebej v Cetinju, vlada velika draginja. Cene so približno sledeče: kilogram koruzne moke 8.50 Din, kg krompirja 5 do 6 Din, kislega zelja 6 do 8 Din, govejega mesa 15 do 16 Din, jagnjetine 20 do 25 Din, suhega kravjega mesa 20 do 25 Din, svinjskega mesa 85 do 40 Din, jajce 2 Din, liter mleka 6 Din, meter drv 150 do 200 Din. g Draginja na Dunaju. Na Dunaju je meso nedavno prekoračilo najvišjo ceno. Svi-njetina in telotina jo po 50 tisoč K kilogram, boljša govedina po 40 tisoč K kilogram, slabša pa po 30 tisoč kilogram. — Da so revnejši ljudski sloji ob taki bajni draginji dan za dnem brez mesa, si vsakdo lahko misli. ŽIVINA. g Živinski trg. Zagreb. Na zadnjem semnju so bile v glavnem sledeče cene: Konji srednje težki 11 do 11250 Din komad, slabejsl tovorni 5 do 6125 Din komad. Italijanski trgovci so pokupili razmeroma veliko konj. — Goveja živina: par volov, težkih 1268 kg je bil prodan za 20 tisoč Din, par volov, težkih 1181 kg 18 tisoč Din. Povprečne ceno so bile za 1 kg žive teže: Voli I. vrste 15.50 do 15.75 Din, II. vrste 11.50 do 12.50 Din, III. vrste 8.50 do 10 Din, telice I. vrste .15.50 Din, slabej-šo 9 Din, boseuski junci 8 do 15.50 Din, krave t vrste 11.50 do 12.75 Din, II. vrste 9.50 do 11 Din. teleta slabše vrste 12.25 do 1450 Din, boljše vrste 15 do 15.75 Din, debele svinje 26.75 do 28.25 Din, suhe svinje 22.50 do 25.50 dinarjev. — Maribor. Na zadnji, svinjski sejm so prignali 185 svinj. Cene so bile sledeče: 5 do 6 tednov stari prašiči 800 do 1000 kron, 7 do 9 tednov stari 1200 do 1400, 3 do 4 mesece 1800 do 2800, 5 do 7 mesecev 3600 do 4000. 8 do 10 mesecev 4500 do 6000, 1 leto 6500 do 7000,1 kg žive teže 85 do 100 K, 1 kg mrtve teže 105 do 110 K. — Nova Gradiška. Voli 1250 Din, krave 9 Din. teleta 10 do 11 Din, svinje 20 do 22.50 Din za kilogram žive teže. - Subotica. Voli 13.50 Din, teleta 12.50 Din, svinje 24.50 Din. — Valjevo. Teleta 9.50 do 1050 Din za kilogram žive teže. Prešiči 2 do 6 mesecev stari par 750 do 1250 Din, 6 do 12 mesecev stari par 1500 do 3000 Din, starejše svinje 2500 do 3000 Din. — Belgrad. Pitani voli in biki 10 do 13 Din, ovce 4 do 6 Din, svinje debele 100 do 120 kilogram 21 Din, nad 150 kg 22 Din, nad 180 kg 23 Din za kilogram žive teže. g Cene živini v Italiji so bile zadnje dni sledeče: voli I. vrste 415 do 430 lir, TI. vrste 300 do 360 lir, IIT. vrste 220 do250 lir, *™Y? T-vrste 370 do 390 lir, II. vrste 270 do »r. III. vrste 190 do 210 lir, teleta za rejo 470 do 520 lir (za 100 kg). PROMET. g Nov most čez Robovšek na Pešati — kakor se nam piše — se misli v kratkem zgraditi. S tem so vpostavi med Št. Jakobom — Podgorico in Ihanom dobra prometna zveza. Naprava pa bo seveda stala precej stroškov, ker v to bo treba odkupiti še nekaj zemljišč, da se v ravni črti izpelje cesta mimo Andrejčka in Kovačina. — Treba bo zbirati vsestranskih prispevkov. Zato u?1 okoličani, prosimo vas, kadar pridejo nabiralci, pokažite se požrtvovalni in radodarni za potrebno napravo. Saj bo vam v korist. Prispevajte po možnosti v denarju, lesu ali delu. Ko se zgradi inost, ne bo vam troba broditi, kakor sedaj 50 m po vodi, ter mučiti živino in sebe. Te stare egiptovske razmere moramo odpraviti in most se mora zgraditi. Vsak naj z dobro voljo nekaj pripomore, pa bo šlo. V skupnosti je moč. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz iz Slovenije. V največji meri se izvaža še les, deloma čreslo, živine gredo le posamezni vagoni. Velika ovira n. pr. za izvoz v Francijo je to, da se mora še vedno izvažati preko postaje Buchs, ki je stalno preveč natlačena. Ivoz lesa in nekaterih drugih predmetov bi sicer mogel uspevati v večji meri, toda pomanjkanje denarja onemo-gočuje nabavo večjih izvoznih količin. g Uvoz ameriške živine na Dunaj. Z Dunaja poročajo, da je ministrski svet dovolil, da se uvozi na teden 1200 komadov ameriške živine na Dunaj, ker je zaradi prepovedi izvoza iz Madžarske iu Rumunije zavladalo občutno pomanjkanje mesa in ker zaradi tega cene stalno naraščajo.. RAZNO. g Reja malih živJi. Z dežele nam pišejo: V zadnjem > Domoljubu«; ste izprožili vprašanje reje malih živali. Misel je pametna in bi jo bilo izvesti. Toda kako? Da bi ustanovili kako novo organizacijo, to se mi zdi odveč iz razloga, ker veliko organizacij, je malo članov in potem vse organizacije le hirajo, kjer je pa bolezen pri hiši, tam ni zdravja in torej ne napredka. Naj povem, kako si mislim to organizacijo. Imamo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo«. To društvo naj enostavno razširi sv. j delokrog in prevzame v svoj program še rejo majhnih živali. Temu primerno naj bo urejevan še list, ki ga iz laja ta prepotrebna organizacija. Na ta način imajo celo Nemci, ki so velik narod, nešte-bolj potrebno je pa to za nas Slovence, ki. smo majhni, razen tega pa še razkosani na temelju »samoodločbe« na več držav. Le z združenimi močmi, s skupnim delom bomo kaj dosegli. Ce smo pa razbiti na cel kup organizacij, potem je vsak uspeh izključen. Ljudem dobre volje, posebno pa še odboru »Sadjarskega in vrtnarskega društvac v tehten premislek. — Deželan. g Sirarska šola v Bohinju. Zadnji «Kme-tovalec« poroča: Za Bohinj je največjega pomena sirarstvo, ki je danes že precej razvito po dolini in po ondotnih planinah To sirarstvo je treba povzdigniti in modernizirati, da pridemo tudi v Bohinju do večjih uspehov. Z napredkom sirarstva se bo povzdignila tudi živinoreja in sploh ondotno glanšarstvo. V ta namen je treba, da dobi Bohinj svojo sirarsko šolo ali pa vsaj moderno opremljeno učno sirarno. Posamezni sirarski tečaji so se v Bohinju že prirejali ln prav tem tečajem je tudi pripisati, ako se je ondotno sirarstvo do danes tako razvilo. Z vojno so bili tudi ti tečaji ukinjeni. Zaradi ustvanovitve sirarske šole se je mudila 5. in 6. aprila v Bohinju posebna komisija, ki je pregledovala ondotno sirarne v Bistrici, Savici, Stari Fužini, Srednji vasi, Cešnjiei in v Bitnjali. Za učno sirarno bi prihajale po tem ogledu v poštev Savica, Stara Fužina in Češnjica. g Letošnja žetev v Jugoslaviji. Na podlagi uradnih podatkov poljedelskega ministrstva je bilo posejano z zimsko setvijo 1 milijon 937 tisoč ha. — Od tega odpade 1 milijon 500 tisoč ha na pšenico, 200 tisoč ha na ječmen, 155 tisoč ha na rž, 50 tisoč ha na oves. g Letošnja tobačna žetev v Jugoslaviji se ceni na 25 milijonov kilogramov, od katerih se bo lahko izvozilo 13 milijonov kilogramov. g Občni zbor Zadružne Gospodarske banke se vrši dne 8. maja 1923 v prostorih posvetovalnice banke v Ljubljani. Na programu je med drugim tudi volitev upravnega sveta in nadzorstvenega sveta. g Obrtna razstava v Mariboru, ki bo združena z vrtnarsko, vinarsko in umetniško razstavo, se vrši od 15. do 26. avgusta t. 1. g Francosko posojilo naši državi v znesku 800 milijonov francoskih frankov je baje sklenjena stvar. Obrestna mera znaša 5 odstotkov, kot garancijo pa da naša vlada carinske dohodke. Posojilo je namenjeno v svrho reorganizacije naše vojske in za druge državne potrebe. g Naša vojna odškodnina od Nemčije. Po statističnih podatkih je naša država prejela od Nemčije na račun vojne odškodnine raznega blaga za 116 milijonov 873 tisoč 235 zlatih mark, kar predstavlja vrednost dveh milijard 785 milijonov dinarjev. g Kako izrabljajo kmeta v Ameriki. Ameriška revija »Outhook;: prinaša daljše poročilo, kako ameriškega farmerja (kmeta) izrabljajo in gospodarsko ubijajo. Med drugim prinaša sledeči slučaj: Neki farmer je prodal 4 vagone dobrega krompirja potom nekega posrednika za 336 dolarjev. Stroški so pa bili sledeči in so bili od te vsote odbiti: Voznina po železnici 180.60 dolarjev, provozija za tega posredovalca 42 dolarjev, razni manjši naknadni stroški 110 dolarjev, skupaj 332.60 dolarjev. Ostanek 3-40 dolarja jo bil poslan od tega posredovalca farmerju za oranje, saditev, obdelovanje itd. za 4 vagone krompirja. Na koncu pristavlja navedeni ameriški list: »Ako se bo nadaljevalo s tako neusmiljenim izrabljevanjem kmeta, potem bi se moglo dogoditi v državi to, kar se je v Rusiji. Farmer ne bo hotel obdelovati in pridelal bo le toliko, kolikor bo zadostvovalo za njegovo potrebo. Takrat bodo šele izrablje-vači videli, da so ubili kokoš, ki je nosila zlata jajca.« g Dražba njive v Tomačerem. V ponedeljek 23. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne bo poleg pokopališča pri sv. Križu na javni dražbi prodana njiva cerkve sv. Marjete v Tomačevem. Prodali bomo posamezne parcele za stavbe, ali tudi celo njivo skupaj. Svet leži ob glavni cesti v Tomačevo blizu mesta in je pripraven za stavbe. Jajca so draga, meso > drago, zato uživajte »Pekatete«, ki so edino redilne kot meso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Najboljša in najsignrnejša prilika za šteden e! Ljudska posojilnica v Ljubljani. Miklošičeva cesta St. 6 (tik n franCISkansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po 5°/0 brez odbitka rentnepa iu invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 je :Mohorjeva mama , velika dobrot-* niča revnih dijakov. Naj ji bo Bog večen plačnik! , . ■ d Umrl je na Raki pri Krškem vpo-kojeni kaplan g. Janez Florjančič. N. v *d Vagon sena je zgorel na postaji Pod-,iart. Vžgala ga jc iskra iz lokomotive, d 250 glav govedi in 1000 ovac so ■ igli v morje s parnika, ki je vozil to ži-.ino iz južne Amerike v Evropo. Med živino je izbruhnila bolezen na parkljih in na gobcu in je niso mogli drugače zatreti kot da so zmetali živino v morje. Ribe so imele veliko gostijo. d Napredek v telefonu. V Nemčiji sc ie te dni popolnoma obnesel poskus tele-fonično govoriti iz vozečega vlaka s ka-Icrikoli telefonsko številko v Berlinu. Iz-lajdba je velikega pomena pri nevarnosti, da trčita dva vlaka. , - ; . Skoči jan .pri Mokronogu, Prostovoljno gasilno društvo v Grrauljah uljudno vabi k vfeselici, ki jo priredi na Jurjevo nedeljo, 29. t. m., popoldan. Na vzporedu jc več šaljivih točk, petje, srečolov z lepimi dobitki. Sodeluje tudi društvena godba. Vabimo tudi sosedna društva. ■— Odbor, Treba da Fellerjev Elzafluid Povsod kupiti morete! Ako ustanovite, da Eelterjev pravi Elzafluid k jo nemorute dobiti,. prosimo »poročite,. tuis^j ijobite sporočilo za Vas najugodnejšo mesto, kje ; e prodam To Je najboljše kar sem kedoj okušal! Pravi Fellerjev Elzafluid kot doi>rqdejno sredstvo za drgnjciiie! /a ude! Za vrat! Za glave! Za zobe! Za negovamo kozel Kot kosrnetikum! Zanego vanje ust! V zimi I V letu! PrJ tisoC priložnostih pokaže so blagodelujoC, bolečine lujsujoč, koristen ta mno-gostransko uporabljiv. Jo veliko mounetdl kakor francosko igaiijo in najboljše sredstvo to vrste! Nekoliko kapliic za (Jo3tujo, da tudi vi rečeta; I To je najboi|Se ij kar sem kedaj otk^Sall J Skupaj t pafcovanjem In poštnino stana: 3 dvojnatl ali t gpacijsina steklenica 24 Din 12 dvojnatlli „ 4 Spac laine siskiaiiica 84 „ 24 i, i, 8 fpceljalnih stekanlc 148 „ ss .. »22 „ 2oa;; KOTMUMOT Elza-obli Kl/.a-ro tiMO 1 J .lia-obUi m}.er ku rja d" i-sa 2 ali 3 cliii; ontolni ortniki i din.: lilmi-posipaln I prašek fUlln.j Uza-fib:o ol|oio diu.; Elaa. vodni«« usta 12 d n.; I'.l»u.-li0l0ii«ka »on» m din.; Kian-junurtil miriš ta sobo 15 rtiD.i «lycorin 4 din. in !5 dir. ; LvsoL L.vfiOiorm 12 ,lin ; 1C neški (■&, od I dinarja dalio ; originalno Kad i kuni irunoosko Ranici volika sl.o-klenua 13 (lin.; Hlza »iriiesni pražok 7 dia. i sirup na poOiiaue miši 7 din. Ha prinjct so 1-akovanjo posoboj računa. Na to ceno se raCuna sedaj šo 6»/o doplatka. Adresirati natančno: EUGEN V. FFXI.FR, lekarnar, STUBSCA UON.IA, Elzatrg atev. 10, Hrvatsko. d Škofia Lok«, Slov. kat. izobražev, društvo v Skofji Loki praznuje v nedeljo, 22. t. m., dvajsetletnico svojega delovanja v lastnem domu. Dopoldan: ob 9. skupna sv, maša in slavnostno zborovanje v »Domu«, popoldan: predstava, petje, tombola itd. Prijatelji, sosedna bratska društva so uljudno vabljeni! d Škocijan pri Mokronogu. Tukajšnje slov, kat. izobraževalno društvo priredi dne 22. t. m., ob treh popoldne v društveni dvorani s sodelovanjem društvene godbe dve zabavni in poučni igri. Prijatelji društva bavljcni! — Odbor. d Pevsko društvo sškrjanteU« v Šmurtnem ob Savi priredi v nedeljo 22. aprila točno ob treh popoldne v prostorih Zeljarno igro -Zaklad-:, v Štirih dejuujili. Vsi .prijatelji Skrjanckat vljudno vabljeni. — Odobr. d Planik« ..se imenuje. 10 šmamičnih pesmi za mešani zbor, ki sta jih kitala skladatelja P If: Sattner in Emil Hechrei-ter.' S tejn delom/je njaša že itak p^dej^aiin bogata .šmarnična glasbena literatiira- za en biser hogatejša. Pesini so tako ljubeznive in iskrene, da moramo trditi: malo je šmar-ničnih zbirk, ki bi se v celoti tako posrečile kot bo je ta. Skladbe nimajo prav nič izvoženega na sebi, vse je tako sveže, novo, iskreno, da bodo zbori in poslušalci očarani nad njimi. P. Hugolihove so kakor bi slišal ljubke odmeve i? njegove Asump-cije, Ilochreiter pa se je izpremenil v toliko, da ni težak; globok in lep je pa rav-notako kot vedno. Vsem zborom, ki res ljubijo lepo. zloženo pa tudi lepo zapeto pesem, zbirko kar uajiskreneje priporočamo. Naročiš jo lahko v Frančiškansem samostanu v Ljubljani. d čevlje kupujte samo ■/. snatiiko »Pekq ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Preg 20 na drdbnO tudi Aleksandrova cesta 1. ALI ŽE IMATE knjigo: 2220 »Na krvavih poljanah«? Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivUcjfa SLOVENSKEGA PLANINSKEGA POLKA. Stane 32 Din in se dobi po vseh knjigarnah. Sezitc po nji, dokler ne poide! Šuom domovine« c ooocooc ooooooico^l^^li^^, JERICA PRI LJUBLJANI. Predavanje, ki ga jc priredilo na belo nedeljo tukajšnje kat. izobr. društvo, je dalo tukajšnjemu demokratskemu dopisniku povod, da se je zopet oglasil v «Domovini«. Kakor pa vedno, tako je tudi v tem dopisu pokazal, da ne zua biti stvaren in dostojen. Namesto da se ponaša z liberalno naprednostjo in kulturnostjo, naj bi rajši s stvarno kritiko in v dostojni obliki dokazal, resničnost svoje samohvale. Toliko v odgovor- KOSTANJEVICA. Dne 8. aprila t. 1. ob pol dveh popoldne smo imeli občni zbor Okrajne kmetske zveze Krško-Kostanjeviea. Na občnem zboru je po-dal politično poročilo naš poslan^« Sušnik, ki J« tudi krepko začrtal gospodasmernico naše politične organizacije. Po poslan-čcvcui poročilu sta poročala še nače Inik in tajnik o delovanju Okrajne knietBke zveze. Npto smo Izvolili nov odbor, pod načelstvoM . g. Kuntariča pos., Veliko Mraševo. 8EMIO. ■' i Telovadni odsek «Orel« priredi t nedeljo' . 22. april* t. I. ob 8. uri popoldne v tukajšnjih prostorih društvenega dom« »telovadno akademijo« z jako lenim in hogatiiu sporedom. — K obilni udeležbi uljudno vabljeni od bliiu in daleiS vsi prijatelji in dobrotniki Orlovskih načel in našo poštene krščanske mladine. — Bog živi t • ■ - . t OD SV. AMBROŽA POD KRVAVOEM. Na tretjo nedeljo po Veliki noči bo kakor lani tudi letos žegnanje. Vabite se vsi k častilci svetega Ambroža od blizu in 4al$f', • da pridete počastit 'toga priprošnjika čebel iu potrebnega dežja. Naročena st« tudi dva nova bronasta zvona, ki bosta kakor se obeta, izdelana o sv. Petru. Stroški bodo veliki, ker je samo 7 številk v soseski in je tudi cerkev zelo v slabem stanu ter potrebuje veliko nujnega popravila. Zato se prosi, kdor pr,ide na tretje nedeljo po V«Jlki noči na prijaviti *rlčefc »v.' Ambroža, naj- vtakne kak diaareek v žep, da nekaj pomaga k v«Hkim žrtvam prepajrebni cerkvi. Torej nssvidenje nit tret jo nedeljo. - , BUKOVCA. . Dragi Domoljub, dovoli, da tudi iz Bu-kovšice pošljemo zopet par vrstic, kako napreduje naše Slovensko katoliško prosvetno društvo. Priredilo je že par pevskih nastopov, a tudi dramatične prireditve ne zaostajajo. Na velikonočni ponedeljek je priredilo veseloigro «Prvi april« in burko virštatiw. Brezdvomno mu pritiče 99 odstotkov invalidno oziroma bolniške podpore iz Pucijevega fonda O; Josip Katk«, posestnik iu lesni trgovce v Gotui vasi, ki je; ho ga jo še božala samostojna sreča, stavil s pristašem SLS za 4000 K, da bo večino odnesla SKS. Ko pa je neizprosni srp IS. t. m. uiahnii uničujočo preko samostojnega polja, so mu je za/.dclo škoda 1000 di-narčkov ter jih je samogoitno pobasal nazaj v svojo mošnjo, kjer pa ne bodo imeli obstanka. G. Avseo iz (i odie vasi, ki je 18. maria- filražil samostojno škrinjieo in ki me je, prišcdšeiuu na volišče, taka niito iu prosoče pogledal, da bi gotovo, če bi mogel razpolagati t dvema krogljicama, spustil eno tudi j njegov nabiralnik, ki jo bil tako prazen 1 G. Udove iz ttegerčevasi, ki jo na samostojnem shodu ▼ Novem mestu t razpraskanim komolcem kazal na svojega vzor-moža g. Puclja, češ: Usmili so ga, o Gospod! G .Boji, ki se je blagovolil, v s vesti si sigurno, popolne samostojno image, pripeljati na volišče v. obširnem autoniobilu. Miha Nikdarmirni, krošnja* nn božji zemlji, ki mu jo jeza Susteršičevega vsiljivo ga -Ljudskega dnevnik«, ki je dežcval po 100 izvodih t 8mih«lu in okrog 5 kg težkih reklamnih plakatov, ki jih jt> rainašal v svojem košu, udri« dno, ki se je zakotalilo po Znančevom mostičku v valove Težke vode. Pripomnim le 5e, da so zavele po šmihelskih brdih tople pomladanske sapico, ki pojo žalostno pesem minljivosti po razvalinah samostojnega bojišča, a 18. marec je odbrenkal svojo serenado samostojni slavi. Bog živi! t ŠENT JERNEJ NA DOLENJSKEM. Komunist V. Eabjančič je silno hud na šent-Jernejee. Zelo slabo poučen o naših razmerah je mislil, da je tbb dolina v komunistovskem taboru. Kor ie pa doživel ravno nasprotno, se jezi na vse strani. Posebno obdolžuje voditelje SLS. V svojih novicah je nagromadil vse polno grdih neresničnih napadov na ogromno večino tukajšnjega ljudstva, ker mu 11. marca ni pustilo govoriti na trgu. Pravi, da so »klerikalci« /žganjem in vinom napojili ljudi, da bi mu shod razbili. — Da, da, »od prvih jutranjih ur je teklo vino kot v potokih« — pa ne pri klerikalcih, ki so bili vsi lepo pri maši, ampak pri Majseljnu, kjer se je ebirnla peščica neznatnih komunistov. Pa kaj bi pisali. Njegovo klobasauje je že tako debelo, da celo tukajšnjim njegovim >.sodru-gomc ni prav všeč. 18. marec je svečano pokazal, kako pri nas misli ogromna večina slovenskega delavnega ljudstva. Slovensko ljudstvo je grozno obsodilo vse, ki so proti njemu in njegovi sreči. Protislovensko dolo liberalcev, sainostojnežev, žalostnega proti ljudskega učiteljstva in drugih plačanih in podkupljenih agentov je bilo ta dan grozno obsojeno. SLS je dobila 683 glasov, samostojneH 65, Žerjavov« 34 in komunistovska 51 glascv. Kad 81 odstotkov je dobila SLS. — Strojinov nta so vzkliknili: »Naj bi že zmagal kdorkoli, samo, da bi ti hudiči nelc Pri osamelem generalu in ogledi Valotu je nato pri kozarcu dobre kapljice ata šele prišel do sape. Strašno poraženi nasprotniki v Št. Jerneju naslednjonoč niso mogli spati. Prišli so se hladit pred občinsko pisarno. Tu jih je jelo viti po no'-injo8ti, da so začeli bruhati. Ves žolč črno modre barve so razlili po pročelju stare šole. Šele, ko so se drugi dan prespali, so uvideli, da so občino oškodovali ta par tisočakov, katere bodo morali davkoplačevalci plačati za snaženje hiše. Ker imajo sicer vodne grozno skrb za občinske račune, jim je tudi ta nerodnost njihova »silno žak. — Krajni šolski svet je izrekel v seji protest proti imenovanju povsem znanega Valeta za šolskega »ogleda«. DAVOR V SLAVONIJI. Dne 12. marca smo dobili nova zvona u te-iini 600 kg. Poput kakoTog ratnog junaka unišla jc zvona prvi put u selo. Mladež je pjevala zlatnu Urn-nicn (presv. Srca Isusova) prateči zvona, topovi su jmcali, a dva zvona sa tornja svojim s kladnim zvo-njenjem pozdravljala su novog druga svoga. Ni ▼jeter ni kiša ni silna blata nije sinetala tomu slavijo. Oduševljenjo za nova zvona nije oslabilo, več je poraslo, kad nam Be zvona novo prvi put oglasila svojim milim i ugodnim glasom. Svaka čast i polival* ide Kranjsku industrijsku družbu u Jesenicam«, koja nam je šalila več drngo zvona, a hvala i »Domoljubu« iz kojegn sam saznao za ovu vrijed-nu i solidna družbu industrijsku, čitajuči naimo sličae dopise od dopremi zvonova SOSTRO. _ Volitve so minule. »To bil je boj besneč ...« Prav zadovoljni smo z uspehom, ki smo ga izvoje-vall v tem besnečem boju. Ker še ni bilo objavljenih posebnih podatkov iz našega volišča, temveč le *a celo občino Dobrunje z volišč: Sostro in Sp. Hrušica, naj pričajo navedene Številke za volišče Sostro: 1. dr. Korošec 360; 2. Iv. Pucelj 11; 3. dr. Susteršič 4: J"Tan 5- tlr- Žerjav 19; 6. Ivan Makuc 104; 7. dr. Zupanič 3; 8. Karel Kisovec 10. Nič nam nt žal dela, ki smo ga imeli za priprave na volitve >n na dan voiltev samih. Delali smo po načrtu resno ui jasno, brez ozira na levo in desno. Na dan volitev samih je imela kmetska zveza svojo pisarno nasproti volišču, ki jc vestno nadzirala, kdo jc prišel Tolit, kdo še ne, dajala pojasnila, nadzorovala delo nasprotnikov, organizirala reditoljstvo na volišču, da je šlo vse v najlepšem redu. Zato smo pa za svoj trud za dobro stvar tudi želi lepo sadove. Sc niso bili nasprotniki tako poparjeni, kakor sedaj. Iz ust Blabostojnih se slišijo lo tu in toni zabnvljice in ramo tako tudi Žorjavovcev. Makucovi volivci — komunisti — so kar ostrmeli, ko so zvedeli, da no pridejo do mandata. Drugim jc pa sapo zaprlo, zlasti Snstorcijancem; Susteršiču samemu pa menda najbolj. Kako ga je ljudstvo zavrglo. Toliko dnov-pikov, tednikov in letakov je vrgel v naš kot. Do koder je mogel voz, so kar vozili ta njegov papir, ki so K> potem rainašali številni rainašalci po va s oh in hribih. Koliko je stala vožnja? Ne malo! Koliko rainašaloi? Po 400 kron (reci štiristo kron) dnevno en sam! In vse to za uboge štiri kroglice! Dobro ga je ljudstvo sodilo in obsodilo. — Na praznik sv. Jožeta popoldne je naša mladina igrala prelepo urico: »K mamici!« Slika otroške ljubezni do matere. Prav ugajala nam je. V splošnem so jo igrali jako dobro. Večjo uloge so bile odlično re-fione, zlasti MarijanČck, Milica, Vilislava in Volkodlak. Postavili bo se tudi palčki, škratje in vile ter strie proti pričakovanju. Vsebinsko je bila igrica prav primerna za otroke. Sličnih bi še radi videli na našem odru. MLADENOVAC. Dragi Domoljub! Ti ne znaš, kako so te razveselim, ko prideš tudi k meni doli v Srbijo in mi poveš, kako je v moji ljubi slovenski domovini. Ko si pisal, kako nas naši nasprotniki mislijo uničiti, nam vzeti vero, naš lepi slovenski jezik, sem v strahu pričakoval 18. marec. Pa dne 20. marca dobim v roke neki belgrajski list »Politika«. Hitro jo prečitam, na svoje veliko veselje vidim strasno katastrofo t vrstah naših nasprotnikov, kakršne tudi tu niso pričakovali. Zato, dragi Slovenci rojaki, bodite mi srčno pozdravljeni ia vam čestitam, da ste se tako junaško pokazali in šli v boj kakor en mož za svobodo našo in naše pravice. Daj nam Bog drugo in poslednjo zmago, da bomo sami gospodarji svoje zemlje, ne pa hlapci Bclgrada. IZ MIRNE PECI. Ponehal jc volivni boj. Samostojni so agitirali na vso strani, o so ostali v manjšini. Tudi društvo se je malo oživelo. Telovadni odsok Orol dobro napreduje. Na praznik sv. Jožefa so imeli skupno sv. obhajilo. Na veliko nedeljo je strela udarila v črešnjo zraven poda. da jo je razneslo 40 metrov na okoli. Takega še ne pomnim. Strela je šla pod podom in čei zid v skedenj; sreča, da se ni »žgal pod. — Vaščan. KOPIHVN1K V BOHINJU. Da Bohinjci niso zaspanci, posebno Koprivni-karji ne, larani najvišje ležeče fure v Sloveniji, bo pokazali na Velikonočne praznike. Na velikonočni ponedeljek so priredili lantje in deklota igro »Revček AndrejČek*, ki ie prav dobro izpadla. Krasno vreme jo zvabilo tudi precej Bohinjcev, da so prihiteli in gmotno podprli igralce r njihovem namenu, da si postavijo primeren oder, da bo ob dolgih zimskih večerih služil »zabavi iu omiki«. Tako namreč jc napisano na pročelju sedanjega zelo primitivnega odra. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili, pohvaliti je v prvi vrsti očota »Jeklena« in l ranico. Tudi »Audrejčeks je prav dobro naredil. Za zabavo sta nas pa prav dobro razveseljevala hlapec »Anfoc in njegova »Jera< kakor tudi »policaj« in njegov* »šmolanta«. Pa ne morem vseh našteti, kratko v«i — Domen in njegova Ana, Grešnik, stara Neža, 10T. ei, vsi so se dobro odrezali Zahvali pa gre tudi re. iiserju Koprivniškega odra, gospodični šolski vodi. teljici! Fantje in dekleta! Le naprej tako! Med pav. zami je izvrstno propeval narodne pesmi moški zbor ii Gorjuš. Kno rež pa le še pogrešajo! Gospoda nimajo, odkar je umrl g. župnik Steržaj. Dal Bog da kmalu zopot dobijo drugega. Pa tudi pri volitvah so se dobro odrezali. Tisto, kar trdi »Domovina«, že ne bo res, ker na dan. volitev so zaupali svoj«' krogljice večinoma 1. skrinjici, ostalim so pa fjg9 pokazali, tako vsaj se govori. v VELIKE POLJANE PRI RIBNICI. Tukaj je kanonično ustanovljena družba ved-nega češčenju sv. Jožeta, ki je prva ustanovljena na Kranjskem in je pridružena glavni bratovščini r Rimu. V tukajšnjem imeniku te družbe so vpi-sani člani Bkoraj ii vseh župnij naše škofije. Kor pa večina družbenikov že več let ni poslala nikak« članarine, se prosi, da naj v vsaki župniji zbere kak član pri vpisanih družbenikih članarino po 1 Dig in naj znesek pošlje na župnijski urad Velike Poljane, p. Ortnek. Članarina 1 Din velja za vsa oslala leta nazaj. Za žive ude Be bere vsako prvo sredo sv. maša. Tretjo nedeljo po Veliki noči je tukaj romarski shod. Božja služba bo ob 10. uri. IZ VODIC'. Nemila smrt pogosto sega v naša društva. V kratki dobi nam je vzela kar tri zveste člane. Dne 4. aprila pa smo pokopali spoštovano Ivanko Mrše-Tomanovo. Nad vse je gorela za naša društva, i dušo in telesom, vsak čas pripravljena žrtvovati svoje moči za povzdigo naših organizacij. Bila je te od otroških let cerkvena pevka, članica tamburaš-kega zbora, steber dramatičnega odseka, zvesta hči Marijine družbe in ie delj časa nje prednica. Vsepovsod je budila k povzdigi poštenih organizacij. Veliko zaupanje smo imeli do nje. 2ABNICA. Umrl je t tukajšnji župniji dne 6. t. m. v Dorlarjih 15 posestnik Martin Halner, po domače Stramcar, r starosti 76 let. Bil je mož pošteni«^ delaven in globoko veren. Kot popoten abstinent ni 27 let pokusil nobene opojne pijače. Res vzoren zgled sedanjemu času! Naj v miru počiva. IZ BOHINJA. Volitve smo prestali. Zmagali bo s svojimi glasovi pristaši SLS. Nič ni pomagalo nasprotnikom: nc sladkor, ne otrobi, tudi ne mast! — Na Boli. Bistrici je bilo nedavno razpisano učiteljsko Bremen -Neu>York ..JS™*!8 "P* « hrasniral ameritkiml oladnlml ESISJ^-SSB"*^0*?11 ,pn «aol»nMH. Clitoa In po I™ bornt oskrbi, llagte In oarnc ladje! »Oeorge Washington" „ America" »President Roosevclt" »President Harding« Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list. 215. _ Izborna prilika za prevažanje blaga UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »algrad, Paiata Baogradske Zadruge. Podružnica: Zadružna zveza v Ljubljani. mesto. Krajni Šolski »vet, v katerem so zastopane v,a naše bohinjske stranke, torej tudi nasprotniki L kot zastopnik ljudstva soglasno se izrekel ia g. učitelja Srečka Kristana in ga postavil na prvo mesto v teno predlogu. To so pravi, vse ljudstvo, vsa občina, vsi davkoplačevalci so se IzrekU zanJI In višji šolski svet? Imenuje nam učitelja, k« nam ni po volji, zato ker so ga ljudski zastopniki odklonili in ker ga je priporočil - Sokol. - Go-■podjel Vse vašo govoričenje o praviei, o nestrankarskem podeljevanju služb so le - trase. V svojo lastno skledo - pljujete! Grozno se motite- če mislite, da bo ta strahovlada trajala večno, zago-ta v I jamo vam, da smo vam iz srca hvaležni za to iolo in se o priliki ne pritožujte, če se vam bo vračalo. — Priporočamo se še za prihodnjič! IZ L02NICE PRI CELJU. Na velikonočni ponedeljek so obhajali pri H. malo gostijo. Nekateri bližnji fantje, med katerimi «e je odlikoval coio neki odrasel mol, so prišli »veter »pod okno«. — Ko so se malo napili, so hoteli i silo vdreti v hišo; ker so jim to ni posrečilo, so tačeli razbijati po oknih in vratih ter groziti z rasnimi grožnjami v hiši zbrani družbi. Končno so si napravili še lepše spričevalo o svoji surovosti s tem, da so nametal! na vsa okna dotične hiše — gnoja! Pod gnoj na okna so zmetali tudi kose potice, ki te jim je bila dala s pijačo. Za to početje se bode »juneki gnojac zagovarjali pred sodiščem. — Pri-sadeti. TOPLICE. Due 7. t. m. je umrl na Velikem Riglju Andrej Poglajen v sterosti 74. let. Bil je mož poštenjak od pete do glavi. Pri obč:nski upravi je imil dolgo vrsto let kot občinski svetovalec panfctne nasvete in vedno tehtno besedo. Za cerkev, njene pravice in kmetske koristi je stal vedno na braniku. Spoštovali so ga tudi politični nasprotniki, ker m bil trst. ki ga veter maj*. Pocltjenov oče so bi!i mo*, eel mož. Globoko veren in naravno bistrega razuma so si z branjem Domoljuba svoje izkušnje vsestransko izpopolnili. Za društveno življenje so se ilvo zanimali in so še na smrtni postelji volili lopo vsotico za topliške Oris. Imeli so vzorno kmetijstvo, krasen »adni vrt in urejeno družinsko življenje. Sina Načeta, ki je vreden naslednik svojega očeta, 10 pravočasno vpeljali v kmetijstvo. Jožeta in Lojzeta so pa dali izučiti pekovsko obrti in sta danes odlična slaščičarja in posestnika, eden v Gospiču, a drugi v Karloveu. Modrega očeta je vso rado imelo. Saj so pa tudi vsakemu privoščili lepo besedo in mu radi dali kozarček vina, če Je šel mimo zidanice. Imeli so zato v bolezni in ob odru polno obiskov. Znanci so jih škropili z oljkino vejico, prijatelji pa tndi s solzami. — Vrli mož, počivaj v miru In obudi med nami dosti posncmalcev in kre-menitih značajev. VINICA. Iz skromnih začetkov, polagoma toda vedno naprej po začrtani poti se Siri naše organizatorično delo na Vinici. Poleg cerkvenih ln posvetnih organizacij ln poleg Kmetske zveze imamo sedaj tudi Hranilnico in posojilnicr/, ki smo jo dolgo pričakovali. V našem kraja, kjer ni ne poljedelstvo in ne obrt razvita, bi bilo treba s kakšnim podjetjem pomagati ljudstvu dO zaslužka; toda brez denanega zavoda, na katerega se mora vsako podjetje nasloniti, tega do sedaj ni bilo mogoče. S pomočjo tega novega denarnega zavoda hočemo zadružnim potom pomagati tukajšnjemu prebivalstvu do blagostanja, Hranilnica uraduje vsako nedeljo od 8. do 19. ure. KANDERŠE PRI VAČAH. Tndi pri nas so samostojneži poskusili i shodom. Prišlo je veliko število volivcev, največ iz Per, katere so samostojni že I. 1920 naprosili na našem shodu v Pečah, ki so takrat hoteli nam shod razbiti a bo jim ni posrečilo. To so sedaj naši zavedni Pečani vrnili. Prišla sta govornika Tomažin, kanidat SKS in Jamnik v spremstvu «adju-tanta^ Boiteta, kateri je »steber« samostojnih ua Vačah, prišli so za njimi tudi še •mesarjic dobičkažeijneži in nekaj sokolov kričačev. Na shodu je bilo naših pristašev okoli 159, največ lz Peč ln za poldrugi ducat samostojnih. Sklicani shod samostojnih so Je spremenil v SLS. Za predsednika Jo bil izvoljen župan Zaje lz obč. Kanderše. Nato Je govoril tajnik OKZ Dolinari O centrali. stični nstavi ln samostojnih breznačelnlh prodancih in korlstolovcih. Govornika samostojnih Tomažin in Jamnik sta jo po otvoritvi shoda po petih minutah popihala ln nista Imela časa od svojih pristašev se posloviti. Čedna družba samostojnežev. med njimi eden »orjune« so napadli Iz shoda domov idočega Frane Dollnarja, pristaša SLS, ga obdelali s pestmi in palicami, ga poškodovali in mu obleko raztrgali. Posebno sta se odlikovala načelnik vaškega sokola in trgovec Kristan. Vsa zadeva se bo končno obravnavala na sodišču. ŽABNICA. Tu je nmrl za jetiko 28. marca 27 letni posestniški sin France Rozman. Tri leta je bil v ruskem ujetništvu, kjer si Je nakopal bolezen, ki ga je spravila v prezgodnji grob. Iskal je zdravila lansko poletje v TopolSčici, preteklo zimo pa na Oolnikn pri Trzicu, pa ga ni našel Bil je zelo razumen ln blag mladenič. Veliko se je zanimal tudi za politiko. Spoznal je, da edino Slov. ljudska stranka hodi pravo smer. Cetufll le težko bolan, se Je želel udeležiti zadnjih volitev in glaso-vati za avtonomijo Slovenije, pa ni več mogel. Upali smo, da bo enkrat vzoren mož in skrben gospodar na obsežnem posestvu, toda Bog je odločil drugače. Pokoj njegovi duši! ZAPOGE. Sprejmi dragi Domoljub tndi od nas par vrstic. Saj do sedaj nismo bili nadležni, enkrat bi pa radi kaj povedali. S težkim srcem smo prebirali Domoljuba, ker se vedno čuje, kako tn pa tam kupujejo nove zvonove. Slednjič so se tudi naši možje zbrali in Sli na Jesenice v livarno Ubirat zvonove. Leta 1915. In 1918. nam je .'trota vojna vzela zvonove. Ni jim prizanesla nikjer, morali so iz zvonikov v nenasitno žrelo vojnega moloha. O kako amoJih pogrešali dolga vojna in povojna leta! Toda končno so tudi minula. Dobili smo dva nova Jeklena zvona. Veselimo ce jih, ker sedaj vsaj vemo, kaj zvoni in ker imajo lepe glasove, čeprav so jekleni. Sprejeli smo Jih z največjim veseljem. .Fantje oo postavili mlaje, dekleta so pa napletle vencev, da je bilo veselje pogledati. Zdaj pa želimo, da bi segali glasovi novih zvonov do src vseh faranov brez Izjeme, kadar se bodo oglašali za čast božjo ln di fci bili vsem v korist r dušnem in telesnem ožin1.. FAilA OB KOLPL Vem, di bo imel »Domoljub« po dolgem časti »pet enkrat malo prostorčka za par besed iz Ka-itela. — Voiitve so minule dobro, vendar se ne mo-remv šte.i med oue občine, ki so ile do zadnjega v boj za slovenju lobodo. SL8 j« dobila 189, komunisti 98 in deutskrati 8 glasov. Komunisti so, bo marsikdo /ekel, vendar ui tako. Srivi tega, da eo dobili kuuiiiaiEii /Onko rlasov, so naši braije Hrvati. Agitirali so Jio»i jami '.a Radičevo stranko. Ko so pa zvedeli, da pri nas ne bo Radičeve skrinjice, Je »vodja republika j«.' gorskega kotara« gosp. Krista-! nič, penzionirani »flškal« in prodajalec trnkov za ri-I bolov, brzojavil tadičn, katera skrinjica na Kranj-; ikem jo njegovi najbližja. Dobili so odgovor, naj • volijo skrinjico ljubljanskega župana dr. Periča In ' urof. Fabijančiča t j. komuniste. Kakor se izvidi is ' ^arnjih številk, se je dalo precej mož zapeljati, da jo volili stranko, ki Bploh ne more priti do mandata. Značilno pa je, da ni dobil mesar PurelJ takrat niti enega glasu. Pri zadnjih volitvah Je dobil prt css relativno večino in s pomočjo naših glasov se je povzpel do ministrskega stolčka. Toda g. Pucelj nikoli več — vam je že odklenkalot Ko je šlo za našo železnico, cto s« Izrekli proti nji, a sedaj smo ae pa mi izreki! yr*ii Vam. Vendar i Vašo osebo nismo nič dobili š« mr.nl pa izgubili. Radikali so dobili polno skr'ijlso - teme, ravno tako tudi Bušteršič, radikalni poilrepnik, ki Je kar v vrečah pošiljal svoj »Ljudski tednik« na naše fante in jih prosil, naj ga razdete. Seveda, papir smo vzeli ker ga rabimo, a ia finšteršičeve ničemernosti in klobasarije se nS nihče zmenil _ B- SEMIfl. Tukajšnja kmetska »veza Je na »vojl »eil dne 8. aprila sklenila ve« resolucij, katerih Je »ah te vat Vranglovci naj gredo iz Slovenije. B. Slovenski mladeniči naj služijo r Sloveniji Sod poveljstvom slovenskih častnikov. Vojaška io> a naj se skrajša. V nadaljnih resolucijah in sklepih smo zahtevali več gospodarskih zahtev za naše krajo. Seja Kmetske zveze je izrekla popolno nezaupnico šu-štercijancu Janezn Bokte iz Zastave pri Črnomlju, Kmetska iveza ga poživlja, da odloži vse mandate, ki jih ima kot zastopnik naših volivcev. NAKLO. Pri nas smo doživeli zadnji čas tri posebao vesele dni. Prvi je bil dan volitev. Ko smo zvečer kroglico šteli, smo se vsi čudili, kako jih je v prvo skrinjico toliko prišlo. Le vsak deveti glas jo bil nasproten. To smo dosegli brez kakšnega shoda ali vsiljive agitacije, ampak ie s pošteno besedo pamet: nih ljudi. Veseli nas, da nam tudi Podbrežani niso delali skaze, samo da je dosti naših pristašev ostalo doma. Drugič bomo poskrbeli, da se tudi to ne bo sgodiio. — Cvetna nedelja je bil za naklansko župnijo drugi dan iskrenega veselja. Vršil se je namreč blagoslov novih zvonov. Čeprav smo jih že več let komaj čakali, nam zdaj ni nič žal, ker imajo toliko lepši glas, V»i jih radi poslušamo in smo Iz srca hvaležni motam, ki so s posibnim trudom pripor mogli, da jih že imamo. — Na belo nedeljo So se pokazali naši Orli in OrličL Čeprav je bilo najslabše vreme, so mnogoštevilni gledalci pokazali, da se za naše gibanje zanimajo. Je pa tudi vsak, ki je bil zraven, začudeno vprašal kako je mogoče doseči take aspehe. Zato fantje, le vrlo, neustrašeno naprej na začrtani poti sa dosego orlovskih ciljev 1 METLIKA. £5. februarja so imeli samostojni shod i balkona mestne hiše. Kakor je bilo v Domoljubu še na-inanjeno, Jim je bil s strašnim polomom od razjarjene in zavedne množice ljudstva shod razbit človek bi pričakoval, da jim je 18. marec kaj pamet zjasni, pa jim je oni, preveč jih bolijo rane, ki so Jih U dan dobili, in idaj si iščejo po sodniji zdravil za svoj polomljeni voz. Tako je imel 13. t m. samostojni' kandidat v sodniji, opraviti i neko žensko za krivico, ki mu je bila na imenovanem shodu storjena. Ali, uboga samostojna, polom za polomom, ta dan se ii je kolo spet zlomilo. Vkljub svoji Jezi in robantenfu nad pričami so bile te zaprisežene in so resnico govorile. Toženi osebi se ni niti las ■krivil, čeprav so se precej veselili in grozili, kak« 6 bodo, pač pa je tožitelj g. kandidat plačal stroške, jih je bilo več sto kron in je razjarjen odšel, ko ni mogel toženki dokazat krivice, da bi si bil vsaj nekoliko dobil zadoščenja za svoj polomljeni sho& BREZNICA, Znani lažnivi gospod misli, da nima drugega dela kot gospode kaplane preganjati Prejšnjega gospoda je vlačil pred sodnijo, sedanjega pa po «Domovinl«. Kdo je kriv poboja na dan sv, Jožefa! Sedaj menda samostojni,. a po razpoloženju vsem političnim, vetrovom dostopni gostilničar. Zdaj, ko je 5e centralizem, so ne zmeni za policijsko uro ln druge postave. L« vprašajte, lažnivi gospod, svojega prijatelja gostilničarje iz Vrbe. koliko časa Je napajal svoje pivce 19. marca! Pišete, da so tn pretepi na dnevnem redu. Menda vam kar vsak dan po glavi šumi, potem pa mislite, da so pretepi. Ce ste bolni, Siojdite v bolnice. Če pripovedujete prismo-enemu listu, kaj vam po glavi Bnmi, bo še slabše- Zdravniku povejte, pa boste ozdraveli, ako je Se sploh mogoče. — Brezničan. IZ GORENJEGA LOGATCA. Naši liberalni kolovodje ne-le, da jih srbi izid volitev, temveč jih tako boli, da jih celo od volitev ni videti več po cesti a tistim glavodviganjem ln s tistim Slrokoust-nlni nastopom kakor pred volltvljo, ko so si predstavljali da Gorenji Logatec je In osta-ne »napreden«. — Ker je pa tudi pri nas liberalna trdnjava pri volitvah padla, je naša žlahta ostala sama. — Da si pa žlahta ne bode predstavljala, da se zaletavamo r njeno naprednost, jo bomo, ako bode mirno spala, pustili do prihodnjih volitev pri miru, sicer pa tndi nimamo več razloga se zaletavati v njo, ko so se je Itak pri volitvah ljudje otresli. Za sedaj smo pa vendar Se prisiljeni opozoriti kolovodje, da podučijo •voje eksponente, zlasti tihega, a zahrbtnega, strupenega Ferlančlčevega Sulfuksa ln Ru-■ovo staro frajlo, da »© ■ umazanim plaka« Stran ltffl DOMOLJUB __ Hranjeni ne pridobivajo pristaši, temveč ravno nasprotno, ... Občinarjit Volitve so pokazale, da Je tudi v naši občini večina ljudstva v ta-boru SLS, v stranki, ki je edina, da zastopa koristi ln težnje slovenskega ljudstva. Ml do smemo biti samo pristaši SLS, temveč naša dolžnost je tudi, da podpiramo naše tr-Bovce, obrtnike, gostilničarje. Geslo bodli Svoji k svojimi Vsled tega kupujmo tivljenske potrebščino pri našili trgovcih, Sela poverimo našim obrtnikom in če kdo lahaja v gostilno, naj podpira našega gostil-niča rja. — Ako kupujemo v liberalnih lokalih, s tem ne škodujemo samo našim obrtnikom, temveč podpiramo liberalizem, podpiramo liberalne kolovodje v naši obilni, kateri bi nam itak kmalu izsesall kri s centralizmom. Take podpornike in dobrotnike centralizma ni podpirati tomreč podpirati jo edino le pristaše Slov. ljudske stranke. Orožniško postajo v Dol. Logatca bi naprosili, da včasih pogleda tndi ob policijski uri ▼ gostilno Kuuo t Dolenjem In t ko-stilno Kihar in pri »Korlnu« v Gorenjem Logatcu. V teh navedenih krčmah so priŽno-jo še-le po policijski url nadaljne zabave. Osobito krčma Itiliar ima od panitlveka sem-bai nekake privilegije, katerim bodo treba enkrat za vselej napraviti konec. POVLJE NAD KRANJEM. Podpisani posestniki v vasi Povlje, lara Trste-nlk, okraj Kranj na Gorenjskem, vljudno prosimo, da bi se merodajna oblast za to zavzela, da bi se pri nas ie zelo nasilno in neznosno berafenje pre-prečilo. — I( nam prihajajo daniadncm nevarni in mladi ljudje, da se jih moramo zares bati, in vsi t« tujih krajev. Dati jini moramo vsega, kar le zahtevajo, ker ne vemo, kaj da bi nam lahko vse storili ako bi jim želje no izpolnili. — Ker so se sedaj cestne postave poostrile, naj bi se že postave ca beračenje izvrševale, ker te postave, kakor je nam •nano, so ie vedno veljavne. — Janez Forne I. r., Tomai Rozman 1. r., Marija Bukornik 1. r., Audroj Perčič 1. r., Matevi Zupan 1. r., Ivan Okoru 1. r. Dobra gospodinja M, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le MILO z znamko „GAZELA." £FS&& BSaSS!SSS£SmSS£S Murnom«!— t •Vsfrf mrca nimnire^ •Tr* *Wl*»MKI Preklic. Podpisana preklicujem, kar sem govorila zoper Frantliko Krajnik lz Sopotnic« pri ŠkolH Loki. — A. V. 2168 PREKLIC. /az Neža Plntar iz Knapov, obžalujem svo| |a-ko turovi nastop in žallvk«, rečene gosp. učitelju Lucljanu O r 1 u v Soli v Bukovščici dne B. marca 1923 ter «e mu lepo zahvaljujem, da nI zadev« oddal sodiiču. NEŽA PINTAR. Bukovščlc«, dne 3. aprila 1923. KUPI VSAK! po znižanih cenah mannlak turno blago za (pomlad in poletje v trgovini ANTON SAVNIK, Škofja Loka, Glavni trg. 2099 Vsako množino bukovega oglja KUPIM po dnevnih cenah. — Ponudbe: Anton KODRE, LJubljana, MlkloMčsv« cesta lt«v. 18. NAZNANILO. Vljudno naznanjam, da sem otvoril krojaško delavnico. Priporočam ■« preč. duhovščini in slava, občinstvu m obilen obiik. Delo lolidno. Cene primera«. — FRANC FALATOV, krojaikl mofiter, Martlnla vai »Ut. 10, St. Lovrenc, p. Vel. Loka. 1889 Oblačilno blago prodaja manufakturna trgovina JOS. STOPAH Ljubljana Dunajska cesta St. 21. Kovaškega vajenca SPREJMEM iz dobre, poštene rodbine z dežel«, FRANC RUPAR, podkovale! kovafi, Skoljaloka. KRASNO gorsko posestvo 1 uro od postaje TRBOVLJE, 60 oralov, od tega 20 oralov gozda, drugo njive in travniki, JE NAPRODAJ. — Nova cnonadstropna hiša z 8 sobami; poleg Se stara hiša x 2—3 sobamli kleti in hlev za 16 glav živine ter vsa druga gospodarska poslopja. — Cena je 400.000 DINARJEV. — Pojasnil« daj« .HERMES«, D. Z O. Z., Šolski drevored Stev 8, LJUBLJANA. 2147 Dražba NJIVE v Tomaževem. V ponedeljek 23. aprila 1923 ob 9. dopoldne bo poleg pokopališč« pri Sv. Križu na javni dražbi prodana njiva cerkve «v. Marjete v Tomačevem. Prodali bomo posamezne parcele za stavbe, ali tudi celo njivo skupaj. Svet leži ob glavni cesti v To-mačevo blizu mesta in je pripraven za »lavbe. Pravi italijanski brusi » KOSE se dobe pri SEVER & KOMP., Ljubljana, Woliova ulica 5t. 12. 2232 ZOBOZDR AVNIK - SPECIALIST M. U. DR. SVAN OBLAK Liubliaoa. Stari trtf St. 34 (nasproti šentjakobske dekliške Sole) ORDINTRA od 8,—12. dopoldne in od 2—5. popoldne. Služba služkinje s« RAZPISUJE na šoli SV. PETER pri Ljubljani 1 (na Polju) pošta Moste pri Ljubljani. — Dohodki; prosto stanovanje, kurjava in plača po dogovoru. Nastop 1 julija. Prosilke naj se zglase pri kraf-nem šolskem predsedniku ▼ Jaršah it, 6. Podkovskega kovača SPREJMEM v trajno delo ali mu na željo oddam en ogenj v najem. Prednost imajo neoženjeni. — IV. DROBNIČ, sekirnl kovač, Grahovo p. Cerknici POZORI V ponedeljek, 23. aprila bo prostovoljna Javna dražba posestva v Malem Trebeljevem štev. 11 pod Prežganjcm, p. Litija. Vsa poslopja v dobrem »tanju z gospodarskim orodjem. Posestvo meri 30 oralov: lepi vrtovi, gozdi, njive itd. — Več s« izve vsak dan pred dražbo na licu mesta. 2170 HITRA KUPČIJA I HITRA KUPČIJA! Radi posebnega vzrok« jc takoj na prodal jrn- LEPO KMETIŠKO POSESTVO v lepem kraju Gorenjske. Cena nizka; potrebni kapital 100.000 Din, nekaj ostan« lahko vknjiicno Cenj. ponudbe na upravo pod; «Redka prilika* NAPRODAJ »o 3 rabljeni, prav dobro ohranjeni stroji za izdelavo cementnih Izdelkov pri ANTONU TRŠAN, KRANJ, Organista in cerkvenika IŠČEMO za lahko službo na majhni larl v lepeis kraju v hribih. Prosto stanovanje in drva, 30 do 40 mernikov bire, nekaj denarja v gotovini aH kos posestva. Prednost Ima obrtnik ali tak, ki veseli kmetij«. Naslov pri upravi pod itev. 2226 KDOR HOČE svojo družino DOBRO OBUTI, ua| kupi usnje na sejmu v Cerknici, Radečah,Žužemberku in SemUSi na stojnici Franc Perko. KOSTI KUPUJE IN PLAČA NAJBOLJE: V. H. —s: ROHRMANN u— LJUBLJANA 2218 Pozor mlinarji! Priitno in svežo ŠVICARSKO SVILO prvovrstn« znamke »Albert Wydler«, 34 in 32 cm iiroka vol« nena SITA, pocinjeno ŽIČNO TKANINO, garanti, rano mlinsko KAMENJE za belo, zmetno ln <•»<-meljavo. gurte, peharčk«, vijak« Itd. priporoči Specialna trgovina za mlinske potrebičio« ČADE2 & BRCAR Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. - ZAHTEVAJTE CENIKE IN PONUDBO I -< Pozor! ženini in neveste I Najbolj« nakup MODROCEV I« ilme, modro«* n« PERESIH. — Dobi «e n«jc«nej« in nattrpsfn«/« pri TVORNICI MODROCEV Peter Kobal, Kranj, Glavni trg. ZAHTEVAJTE CENIKE! Premog, cement in strešna opeka stalno v zalogi pri H. PETRIC, Ljubljana. Dunajska cesta Stev. 33. — Telefon St. 366. Skladišče; «Balkon«. ZflravHnTze^^ KUPUJE po dnevnih cenah V. H. ROHRMANN, Ljubljana, Sv. Petra c. gummiimni« P. A L M A k potpetoiKe it% p o tpi frie Učenca za mesarsko obrt v starosti 14 do 17 let SPREJME JOŽEF JESIH, mesar, Medvode. 2007 _ANTON KUNSTEK LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Priporočamo Ha neuko ln nuio! ■ IV v« za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje—Edino pri: • ■ lav v* ajboljse sr o in obrti ojače in če Josip Peteline, Ljnftijana, Sv. Petra nasip št, 1. Najcenejša ograja! BODEČO ŽICO oddaja po 2 Din kg franko kolodvor VRHNIKA po povzetju IV. STULLER VRHNIKA (Slovenija). 2210 Ferdinand Smola ten. zast lavama Hellchar>Unwath»aacti«r Sv. Jurij ob j. žel. Največja zaloga raznovrstnih okopalnikov, plugov, bran, plantaž, sejalnih strojev Itd. ZniZane cene I V vsako hišo ,Domoljuba1! Starejšo žensko SPREJMO za samostojno gospodinjstvo na deZeli v goratem kraju. Poleg popol. oskrbe ie 800 kron mes. plače. Ponudbe na upravo pod »DEŽELA«. M*KI IPA stara 14 ,et' z dobrimi "priče. UE.IYL.IOH va]j) poStenih katoliških staršev, želi mesta UČENKE v manufakturni trgovini. —i Naslov pove uprava lista pod Številko 2208, KUPIM ali vzamem V NAJEM majhno kmečko hišo z vrtom na Gorenjskem v bližini kolodvora. — Ponudbe na upravo .Domoljuba« pod «LETOVIŠČE 2200«, mm im in sin G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA pr-šivalni stroji.^ Izborno konstrukcija ln elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena i. 1867. Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji ADLEB. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz pivih tovarn: Diirkopp, Styria,Waffenradinmo> torete na pivo kolo. uiiiimiiiiiiiiNiiiiiiuiiiiiiriiiiiiuiiiiiiiiuiiNiiiiiiiiiiniiiiiinitiuHi nillllMHIIII!llllllllllllllllllllllUIIIUII!l!l!!IIIIIl:illlllll!lll||UIIUim Najugodnejše si nabavite obleke ln druge potrebščine pri tvrdkf LOŽAR in BIZJAK Ljubljana^ Sv. Petra c. 20 Nizke cene T Nizke cene! KmKmmmxxmmmxxxmx»| K X X X X K X K K X X X X X X X X X X X X X X X X X X Važne gospodarske knjige. Slovenska kuharica. Praktični sadjar Velika Izdaja z mnogimi slikami v besedilu in več barvnimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S, M. Felicita Kalinšek, Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220.—. ObSirna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetni« škem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvrSil ravnatelj Dragotin Hume k, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Antc Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. PrU redil Martin Humek, viSji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120.—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko ln pregledno razdeljena tvarina jc tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema ,e tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku (e Imelo založništvo za obe kn$gi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. 1., na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. iCofflifk U nncnnrlinicfuil Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi to OdUjC V yUd|JUUIIIJMVU. o konserviranju sadja in zelenjadl. Za gospodinje l.i dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30.—. Sadno vino ali sadjevec. nik. Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja v okusni opremi Din 20.—. Dvnpbnif in miraiira Navodila, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil Di CSKUV III llldl CIILO. m. Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12.—, Monlr n Pflhohfctuil A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina t dodatkom nailK U Lclicldloivu. ALBERTIJEV - 3NIDERSIČEV PANJ, in kako v njem čebelarimo, priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena za Injigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati » kranjiči in kako čebelarlti v novem, modernem panju, znaša Din 24.—, - s-- k Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*XXXX3 Čevljarskega vajenca sprejmkm U dobre, pošteno rodbine z dežele. — IVAN ERMAN, Ljubljana, Valr««or|.v trg Stev. 1, po-|t£ KrižemiSke cerkve-_________________ Pokusite »ŽIKD« in se prepričajte, da nt okusnejšu kavo. Nadomešč« pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, rato jo tudi najccncjsn. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvalcsccnte. Številna prirnanja na razpolago. Dobi sc v vseli boljših trgovinah. Naroči so lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni »ŽIKA« d. z o. z., LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA. Lepo domače platno iz lanenc prejo, 75 cm ali 150 cm Široko, izredno trpežno, izdeluje najceneje tkalnica »Krosna« v Ljubljani, frinjskega cesta 6, nasproti cerkve svetega Jožefa. - Sprejema laneno prejo v tkanje, zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce. 1603 PRIZNANO NAJBOLJŠE »PEKLENSKE KOSE« (HOLLENSENSEN) priporoča založnik in samo-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S. SKRABAR, ViSNJA GORA. -- Preprodajalcem ugodne c c n c I ___1 j^^Smfgi is JSKS,:-; Sifone stenice-i in vsu gola- zen mora poginili ako porabljate moja najbolja preizkus, iu sploJno hvaljena sredstva kot: proti polisk. in hiSnini mišim 58 K, za podgane 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti uScm pri ljudeh in pri živini 10 K, za uii v obleki in perilu 10 iu 20 K, tinkt, proti mrčesu na r.ad,u in r.a zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Zavori zaeiisp: M. JCNKI R, Pelriniska ul. 3. ZAGREB 1. I kolesa i Dir. Rle. TrnnsattonticiuB Francoska linija HajltrniS« ln ntlmklmrHt! voitiji v Ruinilto. Havrc-Newtjork samo 6 dni. GlaVrio zastopstvo ir Jugoslavijo: Slovenska buukn d. d. v Zagrebu. Vozne iistlie !n tozadevna pojasnila tlajt: »vasi mmm, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorsko ulica 41. in m in^tpija! S/mi nudi na]csn?.je 3. EOFBC, Ljubljana PalaCa Ljubi j. Hred. bnnlrc. S RUMENE PETE in GUMENE POTPLATE L- canaje In trajnlj« m kakav nananal Najbolj« varstvo proti vlagi i mraza) Varčna gospodinja krije svoje potrebščino pri obče znnnl/n zanesljivi trgovini (obstoječi nad 50 let) R. Milite»Ljubljani Llnprjevn »lica, ffledarska ulica, Pred Skotijo 3 katera ima v lastnih prostorih zn veliko in lo| o izbiro oblačilnega hlapa po zanesljivo niijnižiiu cenah. Blago za moške obleke, sukno, kakor tudi močno hlnčovlno lu baržun (žamet). Za ženske obleke neno in pol volneno blago, perilni knmbrik in cefir v zelo bogati izbiri. Belo IknnSno za perilo in postelje. . Velika Izbira svilenih iu polsviloolh rut / H ln šorp zodnje novosti. Predpasn'kv ln \ p sztijre so izdelujejo domu iz doliroRft 111 okusnega blaga, ivognvlce zi moSke tor ženske in otroke i.t.d. Prodajalna ivrdfce B. MIMeuc Ft ::iah; Odgovorni urednik Aatos Saiaik v Ljubljani. TUk* Ju«o*ktvanika