LETNIK 30, ŠT. 8, STR. 165— 188 LJUBLJANA, AVGUST 1981 SILOS ZA ŽITO Žito - Ljubljana, Vir pri Domžalah GRADBEN I VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE YU ISSN 0017-2774 St. 8 — LETNIK 30 V S I B I A I A - C O A I T E R I T S Članki, študije, razprave Prof. Janez Žmavc: Articles, studies, proceedings VREDNOTENJE VPLIVA NERAVNIN NA VOZNIH POVRŠINAH . 166 Prof. Sergej Bubnov: VLOGA DRŽAVE P R I ZMANJŠEVANJU POSLEDIC POTRESOV V S F R J .........................................................................................................................174 GOVERNMETAL ROLE IN M ITIGATION THE IM PACT OF EARTHQUAKE IN YUGOSLAVIA B ranko Rosina: ARHITEKTONSKE P R E P R E K E ...................................................................... 178 M nenje in k ritik a B ranko Rosina Opinion and criticisim ZA USKLAJENO G RA D B EN IŠTV O .............................................................181 Iz naših kolektivov SOZD ZGP GIPOSS, L ju b l j a n a ........................................................................182 From our entcrprices 0 ZD G IP GRADIS, L j u b l j a n a ....................................................................... 182 SGP KRAŠKI ZIDAR, S e ž a n a ...................................................................... 183 GOK ČRNOMELJ, Č rn o m e lj.................................................................................183 SGP GRADNIK, L o g a te c ......................................................................................183 SGP GORICA, Nova G o r i c a ............................................................................183 Inform acije Zavoda za raziskavo NOVI KARLOVŠKI MOST V LJU BLJA N I — GEOLOŠKA ZGRAD- m ateria la in konstrukcij L jub ljana BA PODLAGE IN TEŽAVE PR I TEM ELJENJU I D E L .....................185 Proceedings of Institu te for m ateria l A nton D ular and structu res research L jub ljana U re d n iš k i o d b o r : N JE G O V A N B O Ž IC , V L A D IM IR Č A D E Ž , JO Ž E E R Ž E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , D R . M IL O S M A R IN Č E K , S T A N E P A V L IN , R O M A N S T E P A N Č IČ R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g ra d b e n ih in ž e n i r je v in t e h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 180 d in , z a š tu d e n te 90 d in , za p o d je t j a , z a v o d e in u s ta n o v e 1500 d in . R e v i ja i z h a ja o b f in a n č n i p o d - G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC ŽI Č I p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije . Vrednotenje vpliva neravnin na voznih površinah UDK 620.179.11 JANEZ ŽMAVC 1. Uvod Objektivno ugotavljanje in vrednotenje stanja voznih površin je gotovo bistvenega pomena za zagotovitev optimalne uporabnosti. Za to pa bi morali obstajati ustrezni predpisi tako za postopke m eritev kakor tudi za postopke vrednotenja rezul­ tatov. Ugotovimo pa lahko, da naši veljavni pred­ pisi ne obravnavajo problem atike neravnin na voznih površinah, tako kot njihov vpliv — pri današnji konstrukciji vozil in dovoljeni hitrosti vožnje — odraža na uporabnost in trajnost. Morda prav zaradi tega neravninam ne pripisujemo ustreznega pomena. To je še toliko pomembnejše, ker — so vplivi neravnin na trajnost zgrajenih A vtor: prof. dr. Janez Žmavc, dipl. inž. gradb. Republiška skupnost za ceste, L ju b ljan a voznih površin (in še posebej voziščnih konstrukcij) nepričakovano veliki in — je stanje voznih površin uporabnikom v pretežni m eri edino merilo za oceno uporabnosti in varnosti vožnje. 2. Opredelitev Vozne površine se v odvisnosti od načina iz­ gradnje in zunanjih vplivov stalno spreminjajo. V pogledu ravnosti razlikujemo naslednje spre­ membe: — preoblikovanje, ki se kaže v obliki kolesnic in valov, — posedanje, ki je v pretežni m eri posledica naknadnih zgostitev vgrajenih m aterialov pod pro­ m etno obremenitvijo in g l o b i n a h r a p a v o s t i od 0,01 do 0,1 mm - nad 0,1 mm nad 0,1 mm Slika 1: Shema odvisnosti pomena in vpliva neravnin na vozni površini — obrabo, ki jo v pretežni meri pogojuje sta­ ranje m aterialov na vozni površini. Vse navedene spremembe imajo v večjem ali manjšem obsegu za posledico: — povečanje prom etnih obremenitev in — zmanjšanje udobnosti in varnosti vožnje. Zaradi tega postaja ravnost voznih površin vedno bolj osrednji problem pri gradnji in vzdrže­ vanju cest. Pomen in vpliv neravnin v vzdolžnem in prečnem prerezu (skozi vozno površino) je p ri­ kazan na sliki 1. Teoretično opredeljujejo ravnost projektni ele­ menti. Zaradi tehnoloških zahtev pri gradnji pa praktično nikoli ne moremo zgraditi vozne površi­ ne, ki bi bila enaka teoretično ravni (= pro jek tira­ ni) površini. Ker je ravnost vozne površine v prvi vrsti pogoj za udobno in varno vožnjo, je za upo­ rabnike pomembno odstopanje vozne površine od zamišljene srednjice prereza v vzdolžni ali prečni smeri skozi zgrajeno površino plašiti, s katero na­ domestimo teoretični profil. Neravnine tedaj pred­ stavljajo vsa odstopanja od te prim erjalne črte: to so valovi, h rb ti in kotanje na vozni površini. Vzdolžni ali prečni prerez skozi vozno povr­ šino navidezno ne kaže nikakršne splošne zakoni­ tosti. Lahko pa si ga zamislimo sestavljenega iz vrste različnih valov, ki se med seboj prekrivajo in jih karakteriziraj o valovne dolžine A in am plitude z. Vozno površino lahko torej privzem a kot ne­ regularno periodično funkcijo, ki jo je mogoče opi­ sati s statističnim i postopki. P ri tem pa moramo predpostaviti, da je obravnavani odsek enakomer­ no neregularen. Za enakomerno neregularno funkcijo z = f (x) je najpomembnejša statistična vrednost kvadratna srednja vrednost amplitude 7? oziroma standardni odklon s. P ri zadostni dolžini odseka L ne kaže nobena vozna površina bistvene­ ga odstopanja pogostosti porazdelitve neravnin od krivulje normalnega zakona porazdelitve (Gausso­ ve krivulje normalne porazdelitve), ki je podana z enačbo f (z) = (1/s • (2 ti)1*) • e(1/2> (1) Če postavimo koordinatni sistem v vzdolžni prerez skozi vozno površino, tako da sta vsoti ne­ ravnin nad absciso x in pod njo enaki in je linear­ na srednja vrednost enaka 0 (slika 2) oziroma je izpolnjen pogoj L (1/L) Jz (X) d x = 0 (2) o lahko z upoštevanjem poenostavitve, ki velja za Gaussovo porazdelitev, da je standardni odklon s enak efektivni vrednosti zfcf, določimo to vrednost, ki je merilo za am plitudo spektra neravnin na ob­ ravnavanem odseku L, po enačbi L s2 = Z®ef = (1/L)/ z2 (x) dx (3) o Ravnost vozne površine pa s tem še ni opisana; enako efektivno vrednost lahko ugotovimo pri majhnem številu dolgih neravnin kot p ri velikem številu kratk ih neravnin. Da bi dobili merilo za de­ leže različnih dolžin neravnin in njihove frekven­ ce, je potrebno za opis neregularnih funkcij vpe­ lja ti običajen prikaz, to je pogostost oziroma spek­ tralno gostoto. Pogostost neravnin, ki jo označujemo tudi kot pogostost amplitud, je mogoče izraziti z enačbo A (A) = d z 2ef/dA (4) Ugotovimo jo lahko, če v omejenem intervalu valovne dolžine dA določimo efektivno vrednost za Sliika 2: Shema vzdolžnega prereza skozi vozno površino in prikaz pogostostne porazdelitve neravnin amplitudo zCf oziroma kvadrat te vrednosti. Odnos lahko podamo z enačbo OO Z2ef — J A (A) d / (5) o Podobno lahko določimo tud i pogostost frek­ vence z enačbo A (f) = dz,,r/df (S) pri čemer je frekvenca f z valovno dolžino l in hi­ trostjo vožnje v v odnosu f = v/A (7) Za različne dolžine neravnin je pogostost pri­ bližno enaka. Če upoštevamo norm alno porazdeli­ tev am plitud neravnin po Gaussu, to pomeni: — da so m ajhne am plitude pogostejše kot ve­ like, — da je približno 32 °/o am plitud (= s) abso­ lutno večjih od efektivne vrednosti zef, — da je približno 5 °/o am plitud (= 2s) več kot dvakrat tolikšnih, kot je efektivna vrednost in — da je samo približno 0,3 % am plitud (= 3s) več kot trik ra t tolikšnih, kot je efektivna vrednost. Za določitev pogostosti imamo na razpolago več različnih postopkov: — selektivne meritve, — Fourierjevo analizo in — avtokorelacijske funkcije. 3. Vplivi neravnin K arakteristike geometrije neravnin (dolžine in amplitude) pogojujejo mehanična nihanja vozil, ki imajo lahko za posledico znatne spremembe obre­ menitev. Dodatne obremenitve, ki p ri tem nasto­ pajo, vplivajo predvsem na voziščno konstrukcijo in konstrukcijo vozila, torej na gospodarnost, v do­ ločeni m eri pa tudi na udobnost vožnje. Po drugi strani pa imajo nihanja vozil za posledico tudi ob­ časno izgubo stika z vozno površino, kar pa vpliva predvsem na varnost vožnje. Zaradi podobnosti konstrukcije sodobnih tež­ kih vozil in podobne hitrosti vožnje teh vozil na­ stopajo izredne obremenitve v večji meri vedno na istem mestu na vozni površini. Zaradi tega se ne­ ravnine vedno bolj povečujejo, kar ima za posle­ dico ponovno povečanje obremenitev, torej trajno naraščanje deformacij. 3.1. Sprem em be obrem enitev K er so nihanja, ki jih povzročajo neravnine na voznih površinah, slučajnostna, jih lahko opiše­ mo s statističnimi postopki. S tem je dana možnost določitve spremembe obremenitve. Številne teoretične obravnave sprem injanja obremenitev v odvisnosti od geometrije neravnin in hitrosti vožnje so postale uporabne šele z empi­ rično ugotovljenimi karakteristikam i vozil in od­ visnostmi obremenitev. Ekvivalentnost obremenitev Ef se po rezulta­ tih AASHO Road Testa sprem inja približno soraz­ m erno s 4. potenco dejanske kolesne (oziroma osne) obremenitve F v odnosu na prim erjalno kolesno (osno) obremenitev Fp Ef = (F/Fp)3 4 (8) Z upoštevanjem norm alne porazdelitve lahko določimo po Eisenmannu dodatne kolesne obreme­ nitve, ki nastopijo pri n ihanju zaradi neravnin na vozni površini, po enačbi 4-00 z ! F = /f ( z ) . F diu4 . dz (9) — OO Z razrešitvijo dobimo AF = F stat4 . (1 + 6 (s/Fstat)2 4- 3 (s/Fstat)J) (10) k jer pomeni: s — standardni odklon nihanja dinamične ko­ lesne obremenitve Fj-mef Tabela 1 H itrost vožnje (km/h) oo—50 O b m o č j a f r e k v e n c 50—20 dolžine 20—5 valov 5—2 2—0 40 0—0,2 0,2—0,6 0,6—2,2 2,2—5,6 5,6—oo 50 0—0,3 0,3—0,7 0,7—2,8 2,8—7,0 7,0—oo 60 0—0,3 0,3—0,8 0,8—3,3 3,3—8,4 8,4—oo 80 0—0,4 0,4—1,1 1 ,1-4 ,4 4,4—11,2 11,2—00 100 0—0.6 0,6—1,4 1,4—5,6 5,6—14,0 14,0—00 120 0—0,7 0,7—1,7 1,7—6,6 6,6— 16,8 16,8—co vpliv na n ihan je kolesnih obrem enitev ga skoraj n i zm eren velik zm eren________ ga skoraj ni P ri tem je treba upoštevati, da nastane na ne­ ravni vozni površini dinamično nihanje z variacij - skim koeficitentom s/F8tat — 0,35 približno takrat, ko se kolesa vozil že odločijo od vozne površine. Pomemben vpliv na dodatno obremenitev im a­ jo nihanja koles s frekvenco, ki je blizu lastni frekvenci osi (približno 10 Hz). Fiala je podal za določanje dodatnih obreme­ nitev, ki nastopajo zaradi neravnin na vozni povr­ šini v odvisnosti od hitrosti vožnje, naslednjo em­ pirično enačbo: AF = 38,9 . Fgtat - (v . A (ž))1/2 (11) v kateri je mogoče upoštevati naslednje izkustvene m ejne vrednosti pogostosti neravnin A (/): — za dobre vozne površine 2 do 6 • 10-7 m — za slabe vozne površine 10~6 m Po navedenih osnovah je v tabeli 1 prikazan vpliv neravnin (frekvence nihanja) na nihanja ko­ lesnih obremenitev p ri nekaterih značilnih h itro­ stih vožnje. 3.2. V arnost vožnje Kolikor vertikalni pospešek kolesa, ki nastane zaradi neravnin na vozni površini, preseže težnost- nega, kolesa — kljub vzm etenju — ne morejo sle­ diti neravninam in se odvajajo vozne površine. To pa im a za posledico hitrejše blokiranje zavrtega kolesa in podaljšanje zavorne poti. Takšno odska­ kovanje koles povzročijo že neravnine z amplitudo 10 mm. P ri zaporednih neravninah z amplitudo 20 ali več milimetrov pa je kolo pretežno odd voj eno od vozne površine. Trajanje oddvojenosti lahko določi­ mo iz krivulje vsotne pogostosti (slika 2), če p ri­ vzamemo določen odstotek pogostosti kot mejno vrednost. — Takšno oddvajanje koles od vozne po­ vršine je lahko posebno kritično za varnost vožnje v neugodnih vremenskih razmerah. 3.3. U dobnost vožnje Nihanje vozil zaradi neravnin na voznih po­ vršinah lahko štejemo za najpomembnejši vpliv na udobnost vožnje. K ratke zaporedne neravnine (s frekvenco 20 Hz) skoraj v celoti prevzame vzmete­ nje koles in osi vozil. Počasna n ihanja (s frekven­ co do 1 Hz) pa zaradi togosti vzm etenja potnik v vozilu močno zazna (kot sunke). N ajneprijetnejša pa so za potnike nihanja s frekvenco 2 do 5 Hz in resonančna nihanja, ko neravnine na vozni površi­ ni zbudijo frekvenco, ki je enaka lastni frekvenci vozila (praviloma nad 14 Hz). Frekvenco nihanja lahko štejemo tud i kot m e­ rilo »trdote«, s katero zaradi neravnin nastali po­ speški oziroma sunki delujejo na vozilo, s tem pa tudi kot merilo udobnosti vožnje. Na podlagi subjektivnih cenitev je v sm erni­ cah VDI podana odvisnost med jakostjo zaznave, frekvenco in pospeškom z enačbo k (f) = (18/(1 + (f/f0)®)1/2) ■ asef (12) kjer pomeni: k — koeficient jakosti zaznave v odvisnosti od frekvence f0 — lastna frekvenca nihanja osi ase{ — efektivna vrednost pospeška zaradi niha­ nja na sedežu vozila Kolikor vrednost koeficienta jakosti zaznave znaša več kot 1,6 oziroma več kot 4,0, je jakost za­ znave močna oziroma zelo močna. Kot mejno vred­ nost koeficienta jakosti zaznave lahko za osebna vozila štejemo k = 20. S tem pa je podan tudi k ri­ terij za m ejne vrednosti neravnin na voznih po­ vršinah. V tabeli 2 je prikazan vpliv neravnin (odvis­ nost od dolžine valov in nekaterih značilnih hitro­ sti vožnje = frekvence) na udobnost vožnje. 3.4 P resoja k riterijev K er so bile doslej vozne površine oziroma ne­ ravnine na n jih pretežno obravnavane z vozno di­ namičnega stališča, je bila večina rezultatov razi­ skav postavljena v odvisnost od frekvence. Za gradnjo cest pa je pomembno poznati vpliv dolžine neravnin na jakost zaznave, kajti le-te lahko p re­ verjamo z različnimi običajnimi postopki. To od- T abela 2 Hitrost vožnje (km/h) oo— 10 O b m o č j a 10— 5 dolžine f r e k v e n c 5— 2 valov 2— 1 1—0 40 0— 1,1 1,1—2,2 2,2—5,6 5,6— 11,1 11,1— 00 50 0—1,4 1,4—2,8 2,8—6,9 6,9— 13,9 13,9— oo 60 0—1,7 1,7—3,3 3,3—8,3 8,3— 16,7 16,7— oo 80 0—2,2 2,2—4,4 4,4— 11,1 11,1— 22,2 22,2— oo 100 0—2,8 2,8—5,6 5,6—13,9 13,9—27,8 27,8— oo 120 0—3,3 3,3—6,7 6,7— 16,7 16,7—33,3 33,3— oo vpliv na udobnost vožnje ga skoraj ni zmeren velik zmeren ga skoraj ni visnost lahko določimo z nekaterim i poenostavit­ vami, kot je prikazano v naslednjih izvajanjih. Če neravno vozno površino privzamemo v pre­ rezu kot valovito, jo lahko opišemo z enačbo z = z0 ■ sin o j . X (13) c o ~ ' 2 n / A z = z0 (sin 2?rx/A) (14) Vsaka neravnina na vozni površini pa — v pri­ meru stalnega stika kolesa vozila z vozno površino — povzroči na osi kolesa dodatni pospešek a0: a0 = d'2z/dt2 (15) ki je s pospeškom na sedežu vozila as v naslednji odvisnosti: ka(f) = . (as/a0) (16) k jer pomeni: k,x(f) — koeficient spremembe pospeškov, ki jih povzročajo dušenja in vzm etenja vozila v odvisnosti od frekvence Z upoštevanjem medsebojne odvisnosti frek­ vence f in valovne dolžine A po enačbi v = dx/dt = l . f (17) sledi iz navedenih enačb: a0(x) = — (2,vf)ž . z0 • (sin 2-ix/A) (13) as (x) =■ — ka(f) . z0 . (sin 2ttx/A) (19) Pospešek na osi in sedežu vozila je torej podan kot funkcija poti. Efektivno vrednost za celoten obravnavani odsek lahko prikažem o v smislu enač­ be (3) v obliki L aset = (1/L) / as2(x)dx (20) o oziroma z iipoštevanjem enačbe (19) v obliki aser = ka2(f) . z02 . (1/2 — (A/S.vL) . sin 4jiL/A) (21) K er je drugi člen v oklepaju zaradi velike vrednosti dolžine odseka L v prim erjavi z valovno dolžino A zanemarljiv, sledi aSef = ((21/2)/2) . z0 . ka(f) (22) Koeficient jakosti zaznave v odvisnosti od va­ lovne dolžine A in hitrost vožnje v lahko (na pod­ lagi enačbe (12) podamo z enačbo k(A,v) = (9 • 21/2 ■ z0 . ka . . (v/A))/(l + 0,01 . (v/A)2)1/2 (23) Če poznamo koeficient spremembe pospeškov ka(f), lahko torej po gornji enačbi določimo za vsa­ ko vrsto vozila koeficient jakosti zaznave. 4. Vrednotenje K er z gospodarsko opravičljivimi stroški ni mogoče zgraditi voznih površin, ki ne bi bolj ali manj odstopale od teoretičnega prereza, je potreb­ no presoditi, kakšne neravnine imajo pomembnejši vpliv na uporabnost, s posebnim ozirom na hitrost vožnje. To pa navaja na postavitev m erila za vred­ notenje ravnosti voznih površin v odvisnosti od ja ­ kosti zaznave. P ri tem pa niso brez pomena različ­ na izhodišča za presojo ravnosti, kot jih imajo pro­ izvajalci vozil, graditelji in vzdrževalci cest te r uporabniki. P ri določanju m ejnih vrednosti je treba upo­ števati, da so neravnine na voznih površinah po­ sledica številnih vplivov: Zdop — Zd)op(Zi, Zp, Zm, Z0, qm;n) k jer pomeni: Zdop — dopustna neravnost vozne površine Zi — nenatančnost izvedbe Zp — tra jna deformacija pod prometom zm — neravnine, ki izhajajo iz variacij fizikalnih lastnosti uporabljenih materialov z0 — neravnine zaradi vpliva okolja (diferenci­ alni posedki plasti) qmin — potrebni minimalni prečni nagib S lika 3: Način pritrditve sonde za meritve pospeškov na kolo (os) vozila V tem smislu je treba ocenjevati tudi pomen posameznega vpliva na uporabnost vozne površine in iz tega izvirajoče posledice. K er je v naših veljavnih predpisih za vredno­ tenje ravnosti voznih površin postavljena kot m e­ rilo samo amplituda, neodvisno od valovne dolžine in hitrosti vožnje (oziroma frekvence), s predpisa­ nim postopkom torej niti približno ne merimo ti­ stega, k ar bi lahko rabilo kot realno merilo stanja oziroma uporabnosti vozne površine. Zato je b ilo —■ v sodelovanju z Zavodom za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani in Gradjevinskim insti­ tutom iz Zagreba — izvršeno prim erjalno vredno­ tenje izbranih odsekov cest z različnimi m erilnimi napravam i, vključno s sondami za m eritve pospe­ škov. Od štirih uporabljenih m erilnih naprav se tri že v večjem obsegu uporabljajo za m eritve rav ­ nosti voznih površin tudi p ri nas. S sondami m er­ jeni pospeški, ki jih povzročajo neravnine na osi vozila in na sedežu v vozilu, pa predstavljajo nov postopek ugotavljanja stan ja voznih površin in možnost ovrednotenja vplivov, ki jih ugotavljamo kot odločilne: sprem injanje kolesnih obremenitev in udobnost vožnje. Te m eritve so že v fazi preiz- LOM •N—« ■■>') *P*-Ä R i U j , ■ ..... '• * »Si. Slika 4: Diagarami registriranih vrednosti pospeškov na odseku AC Lom na osi kolesa (Channel 1) in na sedežu v vozilu (Channel 2) za merilne hitrosti vožnje (30, 50, 70, 90 in 110 km/h kušanja pokazale prim ernost za ovrednotenje rav­ nosti voznih površin, še posebej, ker omogočajo to pri poljubni hitrosti vožnje (slika 3). Rezultati obdelave izmerjenih vrednosti pospe­ škov na računalniškem sistemu so prikazani na sli­ kah 4 do 8. Slika 5 : Diagrami filtriranih vrednosti pospeškov na odseku AC Lom za merilne hitrosti vožnje 30, 70 in 110 km/h f PCCJEUCV HISTOGM*t FREQUENCY HISTOGRAM g LOW LEU! 0. "I_________________1 PAS 30KfVLEUO J _____ «i 1 .41 . * * JL lJ - - r — —r lil .saee+ae— lom l u p netovn lejo 5 0 e e * 0 6 _ FFE ÜUfJMCY HISTOGRFRI Slika 6: Statistike in histogrami filtriranih vrednosti pospeškov na odseku AC Lom za merilne hitrosti vo­ žnje 30, 70 in 110 km/h Slika 7: Frekvenčni spekter filtriranih vrednosti po­ speškov na odseku AC Lom za merilne hitrosti vožnjo 30, 70 in 110 km/h Vsaka neravnina na vozni površini povzroči spremembo obremenitve. Z upoštevanjem določene privzete (na prim er 95 %) pogostosti pospeškov je na podlagi takšne analize mogoče podati določene inform ativne mejne vrednosti pospeškov (na p ri­ m er na kolesu p ri hitrosti vožnje 60 km/h 1,2 g in p ri 100 km/h 2,4 g, na sedežu v vozilu pa pri h itro ­ sti vožnje 60 km /h 0,24 g in pri 100 km/h 0,40 g). Analiza frekvenčnih spektrov filtriranih vred­ nosti pospeškov pokaže, da nastopajo največje 1 2 Slika 8 : Pogostnostna porazdelitev pospeškov na kolesu vozila (1) in na sedežu v vozilu (2) v odvisnosti od hitrosti vožnje na odseku AC Lom vrednosti pospeškov pri tistih valovnih dolžinah neravnin, ki povzročijo — v odvisnosti od hitrosti vožnje — resonanco. Ta vrednost znaša za kolo vozila približno 13 Hz in za ohišje vozila približno 1,3 Hz. Tem frekvencam pa ustrezajo valovne dol­ žine neravnin po tabeli 3. Tabela 3 hitrost Odločilna dolžina valov — m vožnje za sprem em bo za (km/h) obrem enitev udobnost 60 1,1 12,8 80 1,5 17,1 100 1,9 21,4 Navedene odločilne dolžine neravnin pa poka­ žejo, da so — za spremembo kolesnih obremenitev odlo­ čilne dolžine neravnin, ki se v območju 4-metrske m erilne letve lahko nekajk rat pojavijo; predpisi v tem pogledu ne določajo ničesar, in — za udobnost vožnje odločilne dolžine ne­ ravnin, ki so nekajkrat večje od dolžine predpisane m erilne letve; s predpisanim postopkom jih torej v celoti sploh ne moremo ugotoviti. 5. Zaključek Vpliva ravnosti voznih površin na spremembo kolesnih obremenitev in na udobnost vožnje s predpisanim postopkom m eritev in predpisanimi m erili v pogledu uporabnosti ni mogoče realno ovrednotiti. Tudi nekateri preizkušeni izpopolnjeni postop­ ki m eritev (profilografa ZRMK in ELE te r Bump- Integrator) ne omogočajo bistveno boljšega razvr­ ščanja voznih površin. Vpeljani postopek m eritev pospeškov, (ki jih povzročajo neravnine na voznih površinah) s sondami pa omogoča upoštevanje vseh vplivov neravnin (valovne dolžine, am plitude in frekvence), torej trenutno najbolj realno vrednote­ nje ravnosti voznih površin. Z izpopolnitvijo in prilagoditvijo m erilnih na­ prav bi bilo mogoče še bistveno izboljšati postopek m eritev in vrednotenja, s tem pa tudi in predvsem postavitev zanesljivejših m eril za vrednotenje re ­ zultatov, ki bi dejansko odražala vpliv ravnosti voznih površin na njihovo uporabnost. Literatura: J. Žmavc: K rite riji za kvan tita tivno vrednotenje kakrak terističn ih lastnosti sodobnih vozišč (diserta­ cija, L jubljana, 1979) UDK 620.179.11 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) St. 8, str. 166—173 Prof. dr. Janez Žmavc, dipl. inž. gradb. VREDNOTENJE VPLIVA NERAVNIN NA VOZNIH POVRŠINAH N eravnine vplivajo n a uporabnost in tra jn o st voz­ n ih površin. A naliza teh vplivov pa kaže, da s p red ­ pisanim i postopki m eritev ne zajem am o bistvenih elem entov neravn in (dolžine, am plitude in frekvence). Enotno merilo, k i prikaže vse navedene vplive oziroma njihovo sovisnost, so v največji m ožni m eri pospeški, ki jih pogojujejo neravnine. P reizkušeni postopek m e­ ritev pospeškov in način v redno ten ja rezu lta tov doka­ zuje pom em bnost čimbolj realnega in prak tičnega vrednoten ja vpliva neravnin na voznih površinah. Vloga države pri zmanjševanju posledic potresov v SFRJ UDK 624.131.55(497.1) :392.1 SERGEJ BUBNOV 1. Uvod Pri sedanjem stanju znanosti in naših možno­ sti večine naravnih pojavov sicer ne moremo pre­ prečiti, vendar pa lahko zmanjšamo njihove posle­ dice, ki prizadenejo človeka in m aterialne dobrine. Zadnji rušilni potresi v Črni gori, El-Asnamu, Južni Ita liji in Grčiji so ponovno pokazali, kako pomembni so upravni ukrepi, ki jih morajo sprejeti državni organi z namenom, da b i preventivno za­ ščitili človeško življenje in premoženje pred rušil­ nim učinkom potresa. Analiza posledic navedenih potresov je poka­ zala, da bi bil obseg katastrofe lahko bistveno m anj­ ši, če bi bili potrebni upravni ukrep i sprejeti in realizirani že pred potresi. V svetu obstaja že veliko teoretičnih in ekspe­ rim entalnih raziskav n a področju seizmičnega grad­ beništva, številne pa so še v teku. V zadnjih deset­ letjih je bilo o tej zadevi podanih več deset tisoč referatov na različnih m ednarodnih kongresih po­ vsod po svetu, toda sleherni nov potres pokaže, da se v vseh teh letih zaščita človeških življenj in pre­ moženja ni bistveno izboljšala. To je v veliki m eri posledica dejstva, da se upravni organi nekaterih držav, v katerih so seiz­ mično nevarna območja, vendar potresi niso po­ gosti, ne zavedajo socioloških in ekonomskih posle­ dic katastrofalnega potresa. Zato v teh državah običajno nim ajo ukrepov, s katerimi bi zmanjšali učinek močnega potresa, in tudi niso sposobni organizirati h itre te r učinkovite nujne pomoči takoj po katastrofalnem potresu. Velikokrat sproži aktivnost države na tem pod­ ročju le prvi velik potres. Ta aktivnost pa se na­ vadno počasi zmanjšuje, če d lje časa ne pride do novega potresa. 2. U krepi za zm anjšanje p osled ic naravnih nesreč Prvi ukrepi za zaščito pred potresi v Jugosla­ viji so b ili sprejeti v Sloveniji po rušilnem potresu leta 1895 v Ljubljani, ki je imel intenziteto VIII. stopnje po MCS lestvici. V tistem času ni bilo že- lezobetonskih konstrukcij, vendar sta se načrtova­ nje in tehnologija graditve opečnih zgradb po tem potresu v Sloveniji izboljšala. T ak rat tudi še niso poznali dinamičnih analiz odziva konstrukcij na seizmične obtežbe. Povečanje seizmične odpornosti A vtor: prof. Sergej Bubnov, dipl. inž. gradb., L ju b ­ ljana, Š trek ljeva 2. R eferat n a m ednarodni konferenci o socioloških in ekonom skih v idikih potresov in u k re ­ pih za zm anjšan je n jih posledic, k i je b ila na Bledu od 29. ju n ija do 2. ju li ja 1981. N aslov orig inala: Go­ vernm ental role in m itigation the im pact of earthquakes in Yugoslavia. so zagotavljali s konstruktivnim i ukrepi, tako da so določali naj večjo debelino opečnega zidu v p rit­ ličju, ki se je postopoma zmanjševala navzgor. Na ta način je bilo težišče celotne zgradbe pomaknjeno čim niže, nosilni prerez konstrukcije pa je bil naj­ močnejši nad zemljo, k jer se tud i pojavljajo naj­ večje napetosti pri potresnih obremenitvah. Po potresu leta 1895 so v Ljubljani ustanovili seizmološko postajo, eno prv ih v Evropi, opremlje­ no s tak ra t najsodobnejšimi instrumenti. V p rv i polovici tega stoletja, med obema voj­ nama, so predpisi za obtežbe stavb določali za seiz­ mični račun upoštevanje dokaj m ajhnih horizon­ taln ih sil, velikosti le 2°/o celotne teže stavbe. Te zahteve so b ile obdržane tudi po drugi sve­ tovni vojni. Nekaj m anjših potresov, ki so jih v tem času občutili v Sloveniji kakor tudi razvoj seizmič­ nega gradbeništva v svetu so spodbudili sekretariat izvršnega sveta SR Slovenije za industrijo in grad­ beništvo, da ustanovi posebno strokovno komisijo, katere naloga je bila izdelava sodobnih predpisov za gradnjo v seizmičnih območjih. Ti predpisi so bili za področje SR Slovenije pripravljeni v letu 1962, uradno pa sprejeti v začetku leta 1963. Po potresu v Skopju (leta 1963) so bili ti pred­ pisi z manjšimi dopolnili predvsem za opečne zgrad­ be v letu 1964 uveljavljeni za območje celotne J u ­ goslavije. Bistvo teh predpisov je bilo v naslednjem: Upoštevajoč dejstvo, da popolne zaščite vseh zgradb (brez poškodb) p ri najmočnejšem potresu ni možno zagotoviti predvsem iz ekonomskih razlogov, je naloga predpisov za gradnjo v seizmičnih območ­ jih v tem, da m orajo v vsakem prim eru zagotoviti varnost ljudi v gradbenih objektih. Zgradbe se v no­ benem prim eru ne smejo porušiti, dopustne pa so nekatere poškodbe, ki seveda ne smejo ogrožati stabilnosti nosilne konstrukcije. Ti predpisi so vpe­ ljali tud i sodoben pristop k projektiranju konstruk­ cij v seizmičnih območjih — z uporabo dinamične analize v računu odziva konstrukcije na seizmične obremenitve. Upoštevan je bil tud i vpliv lokalnih geoloških razm er na velikost seizmičnih sil. T i predpisi omogočajo pravilno projektiranje gradbenih objektov, ki jih bomo gradili v seizmič­ nih območjih v bodočnosti, vendar pa sam projekt še ne zagotavlja zaščite p red potresom. Zagotoviti je nam reč treba tudi izgradnjo na gradbišču v skladu s sprejetim projektom, in sicer s strogim nadzorstvom nad kvaliteto materialov in tehnolo­ gijo graditve. Vprašanje nadzorstva nad gradnjo v seizmičnih območjih zaenkrat še n i zadovoljivo rešeno v naši zakonodaji, lahko p a rečemo, da smo na poti k za­ dovoljivi rešitvi tega problema. P rav tako še ni­ mamo predpisov za urbanistično planiranje v seiz­ mičnih območjih; imamo le zadevna priporočila strokovnih društev in organizacij. S sprejetim i predpisi zagotavljamo seizmično varno gradnjo v prihodnosti. Največ stavb v jugo­ slovanskih seizmičnih območjih pa je bilo zgrajenih pred sprejetjem sodobnih predpisov za potresno varno gradnjo. Vprašanje, kako zagotoviti potresno varnost vsem tem stavbam, je zelo zahtevno in za­ motano glede na pravne, ekonomske in tehnične vidike tega problema. Najlažji je tehnični problem . V Jugoslaviji smo razvili in že uporabili učinkovite metode ojačevanja stavb z namenom, da bi zagotovili potrebno po­ tresno varnost. Bolj zahtevno je vprašanje, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva za izvajanje ojačitev. Najzahtevnejši pa je problem pravne u te­ m eljitve te zadeve. Kako naj se pravno opraviči zahteva, da lastnik vloži gotova sredstva v ojače- vanje svoje lastne hiše? Skupščina SR Slovenije je leta 1978 sprejela zakon o seizmološki službi. Ta zakon ne določa sa­ mo nalog Seizmološkega zavoda Slovenije, ki je bil ustanovljen na njegovi podlagi, temveč tud i ukrepe za zagotovitev seizmične varnosti obstoječih stavb, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo novih predpi­ sov za gradnjo v seizmičnih območjih. K er zasebnih lastnikov hiš in stanovanj ni mogoče prisiliti, da le-te ojačujejo, veljajo zahteve zakona le za po­ membnejše družbene stavbe, in sicer: — stavbe, katerih rušenje lahko povzroča na­ daljn je nesreče (npr. nuklearne elektrarne in druge nuklearne naprave, skladišča toksičnih snovi, vi­ soke pregrade in podobno); — stavbe, ki so pomembne za odpravo posledic potresa (bolnišnice, gasilski domovi, vodovodne po­ staje, centri prometa in zvez, električne centrale); — stavbe, v katerih se zbira veliko ljudi (gle­ dališča, kinodvorane, šole, otroški vrtci); — zelo visoke stavbe in konstrukcije z veliki­ mi razponi; — pomembni kulturno-zgodovinski spomeniki; — najpomembnejše upravne zgradbe. Seizmološki zavod Slovenije je kot republiški upravni organ po zakonu zadolžen za izdelavo n a­ vodil, kako naj se ugotavlja seizmična odpornost teh gradbenih objektov. Če se z analizo seizmične odpornosti omenjenih 'pomembnejših objektov ugo­ tovi, da je seizmična varnost nezadostna glede na seizmičnost območja, v katerem je objekt, potem se upravljavcu oziroma uporabniku takega objekta od­ redi, da mora objekt ojačati. Pogoje in rok za iz- vrštev ojačanja določi za gradbene zadeve pristo j­ ni upravni organ občine, na območju katere objekt stoji. Če upravljavec v določenem roku ne izvrši zahtevane ojačitve stavbe, lahko upravni organ p re­ pove uporabo tega objekta. Omenjeni zakon je lex perfecta, k a r pomeni, da predvideva tudi kazni za tiste, ki ne bodo izpol­ njevali njegovih določb. Uvajanje tega zakona v prakso je šele na za­ četku in zavedamo se, da se bodo p ri realizaciji njegovih določb pojavile precejšnje težave. Toda zakon je tukaj in prej ali slej ga bo treba začeti izvajati! Problem zaščite vaških in drugih privatnih hiš s tem zakonom še ni rešen. Nekateri lastniki sicer ojačujejo svoje hiše z lastnimi sredstvi, vendar pa jih je zelo malo. Med ukrepe za zaščito pred posledicami potresa sodijo tud i tisti državnopravni akti, s katerim i se oblikujejo posebni denarni skladi z namenom, da se zagotovijo potrebna finančna sredstva za pomoč takoj po potresu in za poznejšo rekonstrukcijo ter obnovo. Katastrofalni potres običajno povzroči tako ve­ liko škodo, da prizadeto mesto ali področje ne zmore te škode nadom estiti z lastnimi sredstvi. Zato so v SFRJ na različnih družbenopolitičnih ravneh (ob­ čine, republike) ustanovljeni skladi solidarnosti, ki jih lahko uporabljajo za odpravo posledic naravnih nesreč in za obnovo prizadetih območij. Teh skla­ dov se nesme uporabljati za k ritje škode po sle­ herni naravni nezgodi, temveč samo za takšne ne­ zgode, ki sodijo med velike nesreče, katerih škoda presega določen znesek družbenega proizvoda ustrezne družbenopolitične skupnosti. Z m edrepub­ liškim dogovorom je bilo določeno, da znaša meja, do katere mora družbenopolitična skupnost sama poravnati stroške škode zaradi naravne nesreče, 3 °/o bruto družbenega proizvoda te skupnosti v pre­ teklem letu. Če znaša vrednost škode več kot 3% , potem m orajo druge družbenopolitične skupnosti (občine, republike) iz svojih solidarnostnih skladov prispevati določen delež za njeno kritje. Zelo močni potres, kot so bili v Skopju (1963), Banja Luki (1969) in Črni gori (1979), so povzročili škodo, ki je pre­ segla vrednost 3 % družbenega proizvoda republik Makedonije, Bosne in Hercegovine te r Črne gore. Zato so morale v skladu z določbami dogovora vse republike v SFRJ prispevati finančni delež iz svojih solidarnostnih skladov za odpravo posledic ome­ njenih potresov. Odstotek udeležbe vsake republike v celotnem znesku škode se določa na podlagi od­ stotka udeležbe posamezne republike v celotnem družbenem proizvodu SFRJ v letu pred potresom. Če zneski solidarnostnih skladov vseh republik niso zadostovali za k ritje celotne škode, je bil s poseb­ nim zveznim zakonom določen prispevek za pomoč prizadetim od potresa, ki je brem enil osebne do­ hodke vsega prebivalstva SFRJ toliko časa, dokler ni bil zagotovljen celoten znesek. Solidarnostni skladi občin in republik so bili izoblikovani na podlagi dogovora iz leta 1974 na ta način, da so družbenopolitične skupnosti vsako leto vplačale v te sklade zneske v višini 0,20% vrednosti svojega družbenega proizvoda v pretek­ lem letu — toliko časa, dokler sredstva skladov ni­ so dosegla vrednosti 2 % družbenega proizvoda družbenopolitične skupnosti v preteklem letu. 3. U krep i po potresu V vseh družbenopolitičnih skupnostih (občini, republiki, federaciji) so ustanovljeni štabi civilne zaščite pred naravnimi nesrečami. Lokalni štab (ob­ čine oziroma republike) vodi celotno akcijo pomoči za nujno odpravo posledic potresa in se v zvezi s tem povezuje s štabi civilne zaščite drugih občin oziroma repuiblik za dobavo nujne pomoči (šotori, zdravila, zdravniki, inženirji in drugo). Ena prvih nalog lokalnega štaba civilne zašči­ te po rušilnem potresu je določitev uporabnosti po­ škodovanih stavb. Prebivalci sami običajno ne zmo­ rejo določiti pomena in nevarnosti številnih razpok, ki se pojavljajo na stavbi po potresu. Strah, k i ga povzroči potres, in negotovost glede varnosti po­ škodovanih stavb sili prebivalstvo, da zahteva od štabov civilne zaščite zagotovitev čimveč varnih zasilnih prebivališč. Takšne zahteve, če so pre­ tirane, lahko zelo otežkočijo delovanje štabov ci­ vilne zaščite, ki v prvih dneh po potresu običajno nimajo na razpolago dovolj zasilnih bivališč. Ocenitev uporabnosti stavb, poškodovanih v potresu, je ena izmed najbolj nu jn ih in pomemb­ nih nalog štabov civilne zaščite na potresnem ob­ močju. To nalogo lahko izvršijo le gradbeni inže­ nirji, ki poznajo statiko in dinam iko konstrukcij. Rušilni potres navadno povzroči takšen obseg po­ škodovanih objektov, da lokalni inženirji niso zmož­ ni izvršiti te naloge dovolj hitro in učinkovito. Zato so bili po velikih potresih v S FR J (Skopje, Banja Luka, Črna gora) za izvršitev te naloge angažirani inženirji iz vseh republik. V ključitev inženirjev iz drugih republik je bila izvršena na prostovoljni bazi. Izguba dohodka organizacij združenega dela in drugih organizacij zaradi odsotnosti teh inže­ nirjev, ki je običajno tra ja la okrog en mesec, je bila nadomeščena iz ustreznih solidarnostnih skla­ dov oziroma iz sredstev pomoči za odpravo posledic potresa. Tem eljna naloga inženirjev po potresu je določitev uporabnosti stavb. Zato m orajo biti vse stavbe v potresnem območju označene z eno izmed naslednjih barv: — zelena za uporabne stavbe; — rum ena za stavbe, ki so začasno neuporab­ ne in potrebne predhodnega popravila; — rdeča za močno poškodovane stavbe, ki jih ne bo mogoče popravt. Takšno klasifikacijo s trem i barvam i so upo­ rabljali p r i potresih v Skopju (1963), Banja Luki (1969), Posočju (1976) in Črni gori (1979). V Črni gori je bila uporabljena še podrazdelitev vsake barvne kategorije s pomočjo ene, dveh ali treh črt, s čimer naj bi se pokazala pom em bnost in velikost poškodb, predvsem za poznejšo ocenitev stroškov popravil in obnove. Ocenjevanje uporabnosti poškodovanih stavb je zelo zahtevna in odgovorna naloga predvsem zaradi tega, ker ni mogoče napovedati, ali bo sledil še en močan ali m orda celo močnejši potresni sunek v bližnji prihodnosti. V elikokrat v roku enega do petih mesecev po prvem sunku pride drugi sunek, ki pa je lahko za stabilnost stavb še 'bolj nevaren, ker je njihova odpornost bistveno zmanjšana že zaradi prvega sunka. Zato m ora b iti odločitev o uporabnosti stavb sprejeta z določeno previdnostjo, upoštevajoč možnost drugega in nadaljnjih sunkov. Druga naloga inženirjev in tehnikov je oceni­ tev m aterialne škode, ki jo je povzročil potres z namenom, da se zagotovijo potrebna finančna sred­ stva za popravilo in obnovo stavb te r odpravo d ru­ gih m aterialnih posledic potresa. Ocenitev škode mora biti izdelana po enotnem sistemu, zlasti še v primeru, ko pri odpravi posledic potresa sodelujejo tudi druge republike s svojimi sredstvi. Da bi se izognili nesporazumom med upo­ rabniki sredstev in tistimi, ki sredstva prispevajo, je bila leta 1979 sprejeta zvezna enotna metodolo­ gija za oceno škode zaradi naravnih nesreč. Ta do­ loča način ocene škode na poškodovanih stavbah in gradbenih objektih, škode na opremi, izgube zaradi ustavitve proizvodnje, stroške takojšnje pomoči in podobno. Vprašanje rekonstrukcije je treba reševati z upoštevanjem prvotne seizmične odpornosti kon­ strukcije in odpornosti, ki b i jo konstrukcija morala im eti glede na seizmične obremenitve, določene z veljavno seizmološko karto. Seizmična odpornost starih stavb običajno ne zadostuje glede na inten­ zitete, ki jih določajo seizmološke karte, izdelane v novejšem času. Postavlja se vprašanje, ali naj bo z rekonstrukcijo nosilna konstrukcija vzpostavljena v stanje pred potresom ali pa naj se ob rekonstruk­ ciji nosilnost konstrukcije toliko poveča, da bi lahko ustrezala seizmičnim obremenitvam, ki jih določa veljavna seizmološka karta za ustrezno območje. Ta problem smo v SFRJ običajno reševali na nasled­ nji način: družbene stavbe naj bi bile rekonstrui­ rane tako, da bi bile sposobne prevzeti seizmične obremenitve, ki jih določajo veljavne seizmološke karte; za zasebne hiše je bila rešitev prepuščena posameznikom, ki so za rekonstrukcijo svojih do­ mov dobivali posebne kredite pod posebno ugodnimi kreditnim i pogoji. K ar zadeva tehnične rešitve, so bile v SFRJ razvite nekatere učinkovite metode za ojačevanje in rekonstrukcije opečnih te r kam nitih stavb. Program rekonstrukcije po potresu prizadete­ ga območja s term inskim planom obnove in dotoka finančnih sredstev priprav lja prizadeta občina ali republika. Ta program m ora biti potrjen od drugih občin oziroma republik, ki s svojimi sredstvi sode­ lujejo pri odpravi posledic potresa. Bibliografija 1. Tem porary Technical Code for Buildings in Seismic A reas of Yugoslavia (1964). E arthquake Resi­ s tan t Regulations. A W orld L ist 1980. Tokyo IAEE 1980 2. Zakon o seizmološki službi (Uradni list SRS, št'. 14/78) 3. Dogovor o oblikovanju sredstev solidarnosti n a ­ rodov in narodnosti Jugoslav ije te r republik in av to­ nom nih pokrajin za odpravo posledic elem entarnih ne­ sreč (Uradni lis t SFRJ, št. 44/74) 4. Navodilo o enotni metodologiji za oceno škode od naravn ih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 17/79) 5. Bubnov S.: Vpliv potresa na stavbe v Skopju. G radbeni vestnik, 1963 6. Bubnov S.: Problem i obnove poškodovanih stavb v Skopju. G radbeni vestnik, 1963 UDK 624.131.(497.1):342.1 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) St. 8, str. 174—177 Prof. Sergej Bubnov, dipl. gradb. inž. VLOGA DRŽAVE P R I ZMANJŠEVANJU POSLEDIC POTRESOV V SFR J K atastrofaln i potresi zadnjih let so ponovno poka­ zali, da so za zaščito pred n jim i najpom em bnejši u k re ­ pi, k i jih m orajo države sp reje ti z nam enom, da bi se čimbolj izognili človeškim žrtvam in m ateria ln i škodi. V zadnjem desetletju je bilo več tisoč poročil in študij obravnavanih na številnih m ednarodnih strokovnih sestankih v svetu, toda v sak nov močan potres je pokazal, d a se zaščita človeških življenj in m aterialn ih dobrin v zadnjih letih ni bistveno izboljšala. To je predvsem posledica dejstva, da upravn i organi v p riza­ detih državah niso p rip rav ili ukrepov, s katerim i bi lahko zm anjšali učinek m očnega potresa in zagotovili uspešno organizacijo h itre pomoči po rušilnem potresu. V Jugoslaviji so bili p rv i uk rep i za zaščito pred potresom sp re je ti po močnem potresu, ki je le ta 1895 prizadel L jubljano, z in tenziteto VIII. stopnje MCS lestvice. Po tem potresu sta b ila izpopolnjena in iz­ bo ljšana p ro jek tiran je in g rad n ja opečnih zgradb. V L ju b ljan i je bila ustanovljena Seizmološka postaja, ena p rv ih v Evropi, oprem ljena s ta k ra t najboljšim i instrum enti. Novi sodobni predpisi za gradnjo v seizm ičnih ob­ m očjih so bili najprej sp reje ti v SR Sloveniji le ta 1962. Po katastrofalnem potresu v S kopju (1963) so bili ti predpisi, z m anjšim i dopolnitvam i, uveljav ljen i na celotnem območju Jugoslavije. Osnovna filozofija teh predpisov je naslednja: P redpisi naj zagotovijo varnost ljud i v p rim eru naj hu jšega potresa, dopuščajo p a možnost' poškodb, ki ne ogrožajo stabilnosti konstrukcije. Popolna zaščita objektov (brez poškodb) v vseh potresnih obm očjih ni m ožna predvsem iz ekonom skih razlogov. Ti predpisi u re ja jo vp rašan je gradnje objektov v bodočnosti. V Jugoslaviji je b il večji del zgradb zgra­ je n p red uveljavitv ijo novih predpisov za g radnjo v seizm ičnih območjih. P roblem zagotovitve seizmične varnosti tem starejšim zgradbam je zelo zahteven s pravnega, ekonom skega in tehničnega stališča. Skupščina SR Slovenije je le ta 1978 spreje la zakon o seizmološki službi. Ta zakon opredelju je ne samo naloge Seizmološkega zavoda Slovenije, tem več določa tu d i ukrepe za zaščito obstoječih pom em bnejših ob­ jektov, zgrajenih pred uveljav itv ijo predpisov za g rad­ n jo v seizm ičnih območjih. Seizmološki zavod Slovenije je kot up ravn i organ pooblaščen, da določi postopek, s katerim je treba ugo­ ta v lja ti seizmično odpornost teh stavb. Problem zaščite individualnih, zasebnih hiš s tem zakonom ni rešen. Med zaščitne ukrepe za zm anjšanje posledic potresa sodijo tud i up ravno-pravni akti, s katerim i se form irajo posebni denarni skladi, z nam enom zagotovitve po­ trebn ih finančnih sredstev za pomoč takoj po potresu in za poznejšo rekonstrukcijo in obnovo. V Jugoslaviji so na različnih družbenopolitičnih ravneh (občine, republike) ustanovljeni skladi so lidar­ nosti, k i jih lahko uporab lja jo za odpravo posledic n aravn ih nesreč in za obnovo prizadetih območij. Z m edrepubliškim dogovorom je bilo določeno, da znaša m eja, do katere m ora družbenopolitična skupnost sam a 7. Bubnov S.: Vpliv črnogorskega potresa na g rad­ bene objekte. G radbeni vestnik, 1979 8. Guidelines for d isaster prevention. UN UNDRO. Geneva, 1976. UDC 624.131.55(497.1) :342.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) No. 8, p. p. 174—177 Prof. Sergej Bubnov dipl. gradb. inž. GOVERNMENTAL ROLE IN MITIGATION THE IMPACT OF EARTHQAKE IN YUGOSLAVIA R ecent ea rth q u ak e disasters have proved th a t the m ain problem s of earthquake protection are the di­ saster prevention m easures to be taken by governm ents in order to avoid the loss of lives and the destruction of property, as m uch as possible. In th e la st decade tens of thousands of reports have been presented a t various in te rnational conferen­ ces a ll over the world. N evertheless, every new earthquake proves th a t the protection of hum an lives and property has not been essentially increased during recent years. This is due m ainly to the fact th a t governm ents have no t p repared m easures to m itigate the im pact of strong earthquakes nor have they been able to orga­ nize and carry out em ergency m easures im m ediately a fte r th e earthquake disaster. In Yugoslavia th e firs t earthquake protection m easures w ere institu ted in Slovenia a fte r the strong earthquake of 1895 in L jub ljana — intensity about V III degrees MCS scale. The design and technology of brick structures a fte r the earthquake w ere im proved. A seismological sta tion in L jub ljana w as estab li­ shed, one of the firs t in Europe, equipped w ith up-to - date instrum ents. The new earthquake resis tan t regulations w ere adopted by the governm ent of Slovenia in 1962, the firs t in Yugoslavia. A fter the d isastrous earthquake of Skopje in 1963, these regulations w ith m inor additions w ere adopted in 1964 for th e whole te rrito ry of Yugoslavia. The philosophy of the regulations is as follows: since the com plete protection against any dam age of all kinds of buildings fo r the strongest possible earthquake is economically no t feasible, the ea rthquake resistan t regulations should provide security for hum an lives in the case of a m ajo r earthquake in a region, however, perm itting some am ount of s tru c tu ra l damage. These regulations govern the construction of bu il­ dings to be bu ilt in the future. However, m ost of the buildings in Yugoslavia w ere constructed before the adoption of m odern earthquake resis tan t regulations. The problem of how to provide earthquake protection for all these o lder buildings is a very com plicated one from the jurid ical, economic and technical points of view. The parliam en t of Slovenia adopted in 1978 a law w hich is called: the law on the seismological service. This law no t only defines the duties of the Seism o­ logical In stitu te of Slovenia, w hich is created by th is law, b u t also institu tes m easures to ensure the p ro ­ tection of som e existing buildings, bu ilt before the adoption of the seismic resis tan t regulations. Since it w as no t feasible to force the p rivate ow ners of houses and dw ellings to reinforce them , th e requirem ents of th is law a re 'lim ite d only to im portan t public bu il­ dings. The Seismological Institu te is a governm ental body, w hich is em pow ered by th is law to estab lish th e p ro ­ cedures by w hich th e analysis of the seismic resistance of these buildings should be carried out. nositi stroške, 3 °/o od bru to družbenega proizvoda te skupnosti v preteklem letu. Če v rednost škode presega to mejo, potem m orajo tud i d ruge občine oziroma re ­ publike sodelovati s svojimi sk lad i solidarnosti. Če zneski skladov solidarnosti n iso zadostovali za k r itje vseh stroškov škode, je b il s posebnim zakonom določen prispevek za pom oč p rizadetim od potresa, ki je brem enil osebne dohodke vsega p reb iva lstva SFRJ toliko časa, dokler n i b il zagotovljen celotni znesek. Za zaščito pred naravn im i nesrečam i v vseh druž­ benopolitičnih enotah so ustanov ljen i š ta b i civilne za­ ščite (občine, republike, federacija). E na p rv ih nalog lokalnega š tab a civilne zaščite po ru šilnem potresu je določitev uporabnosti poškodovanih stavb. To nalogo lahko opravijo le gradbeni inženirji, k i poznajo statiko in dinam iko konstrukcij. R ušilni potres navadno pov­ zroči takšen obseg poškodb, da lokalni inžen irji niso zmožni izvršiti to nalogo dovolj h itro in učinkovito. Zato so b ili za to nalogo po velikih po tresih angažirani inžen irji iz vseh republik, na prostovoljn i osnovi. Odločitev o uporabnosti m ora b iti sp re je ta z dolo­ čeno previdnostjo, upoštevajoč m ožnost drugega in nadaljn jih potresnih sunkov. Ocena m ateria lne škode m ora b iti izvršena enotno v prim eru, če k ri k ritju škode sodelujejo vse republi­ ke s svojim i sredstvi. V ta nam en je b lia le ta 1979 spreje ta enotna metodologija za ocenitev škode po n a ­ ravnih nesrečah. P ri obnovi poškodovanih stavb n a s ta ja vprašanje, ali naj se stavbe z obnovo vzpostav ijo v p rejšn je stan je ali p a naj se o jačajo tako, d a n jih odpornost ustreza seizm ičnim obrem enitvam , k i j ih določa ve­ ljavna seizmološka karta. To vp rašan je so v SFR J običajno reševali tako, da so družbene stavbe obnovili za p redpisane obre­ m enitve, p rivatn im lastnikom pa p repustili odločitev o tem, kako bodo porabili k red ite za rekonstrukcijo poškodovanih stavb, odobrene pod posebnim i pogoji. Arhitektonske prepreke O problem atiki odprave arhitektonskih p re­ prek se je začelo p ri nas resneje razm išljati z uve­ ljavitvijo republiškega zakona o grad itv i objektov v letu 1973. Po tem zakonu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 42/1973, je pro jek tan t ob- A vtor: B ranko Rosina, v išji g radb. tehn., M aribor, Koroška cesta 65/III. T he problem of the protection of ru ra l houses and p riva te dw elling houses is not as yet resolved by th is law. One can also consider as d isaste r prevention m easu­ res governm ental regulations w hich provide funds to ensure financial m eans for em ergency m easures im m e­ diately afte r an earthquake and fo r la te r relief and reconstruction. In Yugoslavia th e re have been created a t various adm inistrative levels (commune, republic) solidarity funds w hich can be used in th e case of se­ vere n a tu ra l disasters to provide relief and recon­ struction assistance to stricken areas. The in terrepub li­ can agreem ent has se t as the threshold for th is am ount th e value of 3 %» of the GNP of the corresponding ad ­ m in istra tive un it of the y ea r before the disaster. If the am ount of dam age to a com mune exceeds th is lim it, o ther communes, respectively the fu ll republic, m ust assist by m eans of these solidarity funds. In th e am ount in the solidarity funds of all the republics is not sufficient to cover the fu ll damage, a special federal law is issued w hich imposes a special personal tex based on a percen t of w ages for the en tire population of Yugoslavia fo r several years. Council (staffs) fo r civil protection against n a tu ra l d isaste rs are established in all adm inistrative units of th e country (commune, republic, federation). One of th e firs t im portant' ta sk s of the local civil p ro tection sta ff a disastrous earthquake is to determ ine th e serviceability of dam aged buildings. This task can be accom plished only by specialized engineers fam iliar w ith the problem of the statics and dynam ics of structures. D isastrous earthquakes cause such quantities of dam age th a t the local available s ta ff of engineers is not sufficient to fulfill th is task in a sho rt tim e. Therefore a fte r involvem ent of engineers rec ru ited from other republics w as on a free basis. The decision about th e serviceability of buildings m ust be taken w ith a greatdeal of caution, having in m ind the possibility of the occurrence of aftershoocks. T he evaluation of dam age m ust be carried out u n i­ form ly since in the case of a disastrous earthquake all republics participate in collectino th e financial resour­ ces for reconstruction. The federa l unified methodology fo r evaluation of dam age a fte r n a tu ra l disasters w as adopted in 1979. The resistance of old buildings usually w as not sufficient fo r the seismic intensities, w hich have been defined in recen t tim es on the basis of the new seismological maps. The solution of this p roblem in Yugoslavia w as th e following: the reconstruction of public buildings should be carried out in such a w ay th a t the resistance of th e reconstructed structu re should correspond to the reguirem ents o f seismic resistance according to the seismological map. F or p riva te houses it is up to the ow ner to decide how to use th e loans w hich are gran ted u n d er favorable conditions fo r the reconstruction of h is house. BRANKO ROSINA jek ta glede na določila 19. čl. zakona dolžan pro­ jek tira ti objekt tako, da p r i njem ne bo preprek, s katerim i bi bilo preprečeno ali omejeno gibanje telesno prizadetih oseb. Potrebno je poudariti, da se za telesno priza­ dete ne štejejo samo osebe v invalidskih vozičkih ali z bergljam i in drugimi pomagali. Spekter teh ljudi je zelo širok. To je bistvenega pomena, če hočemo razum eti problem atiko arhitektonskih pre­ prek. V p rv i vrsti gre za invalidnosti, ki spremljajo posameznike že od rojstva, ali pa jim je te tegobe naložilo življenje po rojstvu v zvezi z boleznimi in delovnimi, prometnimi ali drugim i nesrečami. Te­ mu je treba dodati še starostne težave, obdobje otroštva, k i je tudi vezano n a otroški voziček in druga pomagala; končno pa tud i zdrave ljudi, ob­ ložene s prtljago. Vrste prizadetosti posameznikov so torej zelo različne. Opraviti imamo v glavnem s trem i sku­ pinami, in to : — telesno ovirane, — motorično ovirane, slepe, slabovidne, gluhe in slušno prizadete, — duševno prizadete. Če dodamo še to, da je človek v življenju po­ vprečno poleg prej navedenega najm anj enkrat oviran za krajšo ali daljšo dobo zaradi raznih zlo­ mov ali zvinov okončin in drugih poškodb ali osla­ belosti telesa po zdravniških posegih, predstavljajo tisti srečni občani, ki ne občutijo teh tegob, le manjšino. Zaradi arhitekturnih p reprek so telesno priza­ dete osebe znatno prikrajšane v svojih življenjskih pravicah in sredinah. Ne glede na težave in ne­ pravičnosti zaradi arh itek turn ih ovir je namreč psihično in prostorsko obrem enjena tudi njihova okolica — družinska skupnost. K tem u dodajmo še m aterialne stroške družbe in posameznikov v zvezi z že prej navedenim i ka­ tegorijam i prizadetosti, pa vidimo, da gre p ri tej problem atiki za zelo široke družbene probleme. Že uvodoma navedena okvirna določila zakona o graditvi objektov vsebujejo le besedilo: »K akor tu d i ukrepe za odpravo arh itektonskih ovir, k i te ­ lesn o prizadetim občanom om ejujejo ali prepreču­ jejo dostop do objektov in n jih ovo uporabo«. Potrebno je povedati, da doslej tako v SR Slo­ veniji kot tudi v Jugoslaviji n i b il sprejet kak drug predpis ali tehnični norm ativ, s katerim bi bile arhitektonske prepreke definirane oziroma bi bil določen način ali tehnična rešitev, kako take pre­ preke odpraviti, ali se jim izogniti. Veliko takih podatkov najdemo nam reč v tu ji literaturi, šved­ ski, norveški, nemški in angleški. V zahodni Nem­ čiji obstajajo DIN norme, v katerih je del te prob­ lem atike obdelan. Žal prej navedeno določilo v na­ šem zakonu predstavlja še vedno le izraz dobre vo­ lje za reševanje te problem atike, kar pa seveda ni dovolj, da se resneje lahko s to problematiko tudi ukvarjam o. Zato so tembolj upravičena opozorila organi­ zacij telesno prizadetih občanov in posameznikov, izražena na njihovih skupščinah in posvetovanjih, da se jim omogoči glede n a njihovo telesno stanje in poškodbe gibanje tudi tam, k jer so še danes zdravi ljudje nanje pozabili. P ri tem pa so poza­ bili tudi nase. Število oseb, poškodovanih v ne­ srečah p ri delu, v prom etnih in drugih nesrečah se dnevno veča. V okviru dejavnosti OZN je generalna skup­ ščina proglasila leto 1981 za mednarodno leto inva­ lidov. To daje tud i poseben poudarek problem atiki arhitektonskih preprek in ukrepom za njih od­ pravo. P ri p ro jek tiran ju objektov in okolij naj ne bi več nastajale nove ovire. Obstaja tudi že p rv a di­ plomska naloga s to tematiko. V strokovnih revijah so objavljeni strokovni članki in razprave. V gla­ silih paraplegikov pa opozorila in prošnje, da se končno reši ta problem atika in obravnava tam, k jer so povzročitelji teh preprek. Gre torej za nov odnos do tega vprašanja. Če se vprašamo, kdo so ti, ki so poklicani in tudi dolžni v okviru svoje dejavnosti biti prisotni p ri problem atiki arhitektonskih ovir, potem vidimo, da gre v prvi vrsti za organizacije, ki ustvarjajo naš urbanizem in s tem posredno in neposredno okolje. Gre nam reč za izbiro takih lokacij in zazi­ dav posameznih objektov, k jer ne bo arhitektonskih preprek p ri komunikacijah, urejevanju okolja, do­ stopu do objektov infrastrukture, preskrb i itd. P rav to velja za bivalne objekte, za dostop do po­ sameznih stanovanj tako v horizontalnem kot tudi vertikalnem smislu. T u gre prav gotovo za potrebno mero družbene in strokovne razsodnosti in za take odločitve, ki bodo z minimalnimi sredstvi prinesle optimalne koristi oziroma optimalne tehnične re­ šitve v korist preprečitve pojavov m orebitnih arhi­ tektonskih preprek. Če obravnavam o arhitektonske ovire v nepo­ srednem okolju objektov in na kom unikacijah ter p ri teh zaenkrat še izvzamemo posebno problema­ tiko stanovanjskih objektov, pridem o do zelo ža­ lostnih sklepov. Telesno prizadete osebe so že tako prikrajšane za m arsikaj, ne le zaradi arhitektonskih ovir, pa se čutijo tudi družbeno prizadete. Njihovo gibanje je ovirano tud i tam, k jer to ne bi bilo potrebno. Že sama hoja oz. vožnja z invalidskim vozičkom na cestnih prehodih, in to urejenih po uveljavitvi uvo­ doma navedenega zakonskega predpisa iz leta 1973, jim predstavlja posebno muko. P rav v zadnjem času in v zvezi z gradnjo oz. ureditvijo križišč ob uvedbi sklopnih avtobusov v M ariboru se vgrajujejo povsod previsoki pravokotni robniki, ki onemogočajo prehod invalidskega vo­ zička na cestni prehod na vozišču oziroma povzro­ čajo že tako prizadetem u telesu »vozičkarja« nepo­ trebne in dodatne bolečine. Moramo tud i priznati, da ta kategorija ljud i nim a možnosti prihoda v le­ karne, da m ora prečkati Titovo cesto n a vozišču, ker v podhodu ni ustrezno urejena ram pa oz. k lan­ čina. Bančne posle lahko opravljajo le p ri eni bančni ustanovi v M ariboru, in to v avtobanki KB v Sve- tozarevski ulici. Im ajo probleme za prihod na gle­ dališke predstave zaradi stopnic ob vhodu, k je r n i rampe. Onemogočen jim je dostop do osnovnih or­ ganizacij, k jer urejajo svoje življenje, do krajevnih skupnosti, občine, doma družbenih organizacij itd. Podobno stanje je tudi v drugih slovenskih mestih. Že ta k ra tka navedba posameznih konkretnih pri­ merov, k jer se je pozabilo na telesno prizadete osebe, nam kaže, kako pomembno je, da se odloč­ no zastavi program reševanja te problem atike. Ce sm o p re j u g o to v ili o z iro m a n a k a z a li a rh i­ tek to n sk e p re p re k e p r i k o m u n ik a c i ja h in n ep o sre d ­ n ih dostop ih d o ob jek to v , p a a rh ite k to n s k i o b je k ti, p redvsem p a s ta n o v a n ja , p re d s ta v lja jo p r i te m po­ sebno p ro b lem atik o . Kot je bilo že prej povedano, naša družba ne more za vsako ceno navedene napake prepreče­ vati. Zaradi zniževanja gradbenih stroškov se nam ­ reč tudi v visoki gradnji uporabljajo določene teh­ nologije in vnaprej izdelani m ontažni elementi, od konstrukcijskih do manj pomembnejših in de­ korativnih elementov. Natančneje povedano, da prav gotovo nismo tako bogati, da bi vsako stano­ vanje izvedli tako, da bi bili vsi detajli prilagojeni telesno prizadetim osebam. To pa ne drži za nemo­ ten dostop in vstop v stanovanje, k je r p rej navede­ nega stališča ni več možno uveljavljati. Zato je po­ trebno s podrobno analizo pri usm erjeni stano­ vanjski izgradnji določiti število stanovanj oziro­ ma odnos med takim i stanovanji in stanovanji dru­ gih občanov. V vsaki soseski s toliko in toliko stanovanji raznih kategorij naj bi bilo po dejansko ugotovlje­ nem številu prizadetih občanov tud i ustrezno šte­ vilo stanovanj za to kategorijo. Menim tudi, da je stvar posebne sociološke študije lokacija tak ih sta­ novanj, tako po sistemu koncentracije v enem oz. več v celoti prilagojenih objektih ali le po nekaj stanovanj v objektih, k jer bivajo tud i drugi ob­ čani. P rva varianta b i bila verjetno cenejša, vendar pa nehumana in bi povzročala posebne psihične težave zaradi izoliranosti. Če bomo tako, kot že prej povedano, zagotovili nemoten dostop do objekta brez višinskih razlik med terenom oziroma to izvedli s klančino v spre­ jemljivem naklonu in se odločili za način zagoto­ vitve števila stanovanj za našo kategorijo obča­ nov, je potrebno tehnično rešiti tu d i nalogo vstopa v objekt p rek glavnih v ra t in v ra t vetrolova ali prek drugega vhoda, kar je tudi sprejem ljivo, ven­ dar z ustrezno širino v ra t za invalidske vozičke. V obeh prim erih in povsod, k je r je oziroma bo vgra­ jeno dvigalo, pa mora biti na isti koti zagotovljen dostop do dvigala in vstop v dvigalo ustrezne tlo­ risne površine prek dovolj širokih vrat, k i omogo­ čajo tudi vstop invalidu na invalidskem vozičku. V zgradbah, k jer ni dvigala, pa bo najprim ernejše za­ gotoviti telesno prizadetim osebam oz. njihovim družinam pritlična oziroma suterenska stanovanja. Postaje dvigal na (podestih v m edetažah pa iz že navedenih kom unikacijskih problem ov štejemo za arhitektonsko oviro tudi za telesno neprizadete osebe in bi jih bilo v bodoče potrebno opuščati. P ri samih dvigalih bo verjetno potrebno sprem eniti oz. dopolniti mehanizme za službo dvigal, kar ana­ logno velja tudi za vse skupne prostore in naprave v objektih, k jer se bomo odločili za stanovanja te­ lesno prizadetih občanov. Nadalje je potrebna tud i prilagoditev samega stanovanja za bivanje telesno prizadete osebe. V ospredju je možnost uporabe stanovanja za telesno ovirano osebo, ki živi v družinski skupnosti, in to od vstopa v stanovanje do zadnje fiziološke potre­ be. Tu je poleg že prej navedenih osnovnih prob­ lemov horizontalne in vertikalne komunikacije vstopa še niz drugih, večjih problemov. To se bo dotikalo vseh udeležencev pri graditvi objektov, predvsem pa industrije, ki s svojimi proizvodi in opremo sodeluje pri izgradnji stanovanj. Gre za možnost uporabe elementov, kot so širina vrat, višina in delovanje kljuk, vodovodnih arm atur, za­ pornih plinskih ventilov, hladilnikov, hladilnih skrinj, štedilnikov, domofonov, telefonov, shramb, pom ivalnih korit, postavnih in visečih kuhinjskih omaric, sobnega pohištva na splošno, svetilnih ele­ mentov, prilagoditev kopalnic, umivalnikov, p ral­ nih strojev, straniščnih školjk, izplakovalnih kotlič­ kov itd., itd. Vse navedeno pa prav gotovo presega odločitve ožjih sredin. To je zadeva nadaljnjih raziskav in študij te r regulativnih aktov in samoupravnih spo­ razumov. S tem prispevkom je mišljeno predvsem to, da se zavemo obstoja arhitektonskih ovir p ri gradnji objektov. P ri urbanističnih posegih, p ri projektiranju, med gradnjo in nadziranjem , pa je treba težiti za tem, da se arhitektonske prepreke odpravijo. Vsekakor je naloga naše družbe, da to tem a­ tiko dokončno razčisti in zagotovi gibanje telesno prizadetih občanov tudi tam , k jer jim je to danes onemogočeno. Naj povem, da se v Sloveniji p riprav lja razi­ skovalna naloga V klju čevanje funkcionalno ov ira­ n ih oseb v b ivalno okolje. Ta naloga naj bi dala odgovore na prej navedeno problematiko s stali­ šča urbanista, arhitekta, oblikovalca, sociologa, psihologa, demografa, pravnika, ekonomista in zdravnika. Le taka študija bo lahko podlaga za izdajo pravnih predpisov in tehničnih normativov — pra­ vilnikov in standardov, bo pa tudi zagotovilo za izvajanje ustreznih ukrepov. Sodim, da je potrebno zagotoviti izdelavo na­ vedene študije do izdaje p re j navedenih regulativ­ nih aktov. Z ustrezno resolucijo in družbenim do­ govorom vseh udeležencev p ri graditvi objektov pa je potrebno zagotoviti odpravo arhitektonskih preprek pri vseh objektih, k jer bi bilo to potrebno. Pri sestavi članka so uporabljeni naslednji viri: — Zakon o graditv i objektov (Ur. lis t SRS, 42/73); — Zakon o usposabljan ju in zaposlovanju inv. oseb (Ur. lis t SRS, 18/77); — Zakon o usposabljan ju otrok in m ladostnikov z m otnjam i v telesnem in duševnem razvoju (Ur. list SRS, 5/68); — »Problem atika arh itek tonsk ih ovir« M. Vovk, dipl. ing. arh. MNENJE IN KRITIKA Za usklajeno gradbeništvo Na nekaj zadnjih sestankih glavnega odbora oziroma predsedstva in VII. skupščine Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Jugoslavije je tekla razprava tudi o nekaterih pomembnih vprašanjih s področja investicijske izgradnje. Posamezna vpra­ šanja so namreč že dalj časa prisotna, vendar so ostala nerešena, ker se ni bilo na nobenem m estu mogoče dogovoriti in zadeve usklajevati po vnaprej določenem postopku. Tako je ob tej priložnosti p r i­ šlo do spoznanja, da bi tako funkcijo m oral stalno opravljati neki zvezni organ — ne organ zvezne uprave, ampak zvezni svet — začasno imenovan zvezni svet za investicijsko izgradnjo — kot samo­ upravno in na delegatski osnovi konstituiran organ z m ajhnim adm inistrativnim aparatom. Zato je bil zveznim organom s strani Zveze gradbenih inže­ n irjev in tehnikov Jugoslavije preteklega leta poslan ustrezen predlog. Osnovna obrazložitev predloga za form iranje navedene institucije izhaja iz dejstva, da se okoli dve tre tjin i družbenega proizvoda pri nas transfor­ m ira prek investicijske izgradnje v nove m aterialne dobrine, p ri čemer so gradbeniška dela in oprema udeleženi s po ca. 50 %>. Glede na to, da gre za zelo velika investicijska sredstva (okoli 20 m ilijard di­ narjev letno), je zelo pomembno, da je ta transfor­ m acija celovita in pa predvsem racionalna. Iz tega izhaja, da je treba motnje na tej poti k ar najbolj zm anjšati. Ker pa take m otnje obstajajo, gre pri tem predlogu za prispevek, da se m otnje odpravijo. Z investicijsko izgradnjo v ožjem smislu nam ­ reč razumemo projektiranje in gradnjo kakor tud i p ripravljalna dela. Republiški in pokrajinski zakoni in podzakonski predpisi ure ja jo le nekatera bistve­ na vprašanja, kot so medsebojni odnosi udeležencev v gradbeništvu, odgovornosti udeležencev v gradbe­ ništvu, postopke za začetek gradnje, zavarovanje sredstev za financiranje gradnje; pogoje, ki jih mo­ ra izpolniti izvajalec del, postopke za pridobitev do­ voljenja za gradnjo, dovoljenja za uporabo zgra­ jenega objekta idr. Ti odnosi pa so mnogo bolj zapleteni, ker so vanje vključeni neposredno ali posredno s specifič­ nimi interesi še drugi subjekti. Poleg neposrednega interesa investitorja je treb a upoštevati tud i d ruž­ beno upravičenost in vključevanje predm etne in­ vesticije, s čimer se potrju je družbeni značaj vsake investicije. Ob tem pa je seveda potrebno tudi upoštevati interese ljudske obrambe in družbene samozaščite, energetike, vodnega gospodarstva in prometa, zaščite delavcev, zdravstvene zaščite, za­ ščite ku lturnih spomenikov, zaščite človekovega okolja, zaščite pred požari, varnost in stabilnost, trajnost, funkcionalnost, estetiko in ekonomičnost objekta. P ri investicijski izgradnji so nam reč vsi prej našteti aspekti zelo pomembni, le usklajenost vseh lahko da dobre rešitve, napake pa lahko pov­ zročijo nepopravljive škode. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugo­ slavije v sklepu svojega predloga meni, da bi bil Zvezni svet za investicijsko izgradnjo tud i kraj, k jer bi se udeleženci dogovarjali o politiki progra­ m iranja zakonske in tehniške regulative za inve­ sticijsko izgradnjo, o napredovanju znanstveno-ra- ziskovalnega dela in uporabi rezultatov tega dela p ri izgradnji objektov, o skupnih program ih ukre­ pov v izrednih okoliščinah (potresi, večje elemen­ tarne nesreče in podobno). Zvezni svet naj bi se­ stavljali predstavniki republiških in pokrajinskih sekretariatov (gradbeništvo, urbanizem, komunalne zadeve), predstavnik i nekaterih zveznih organov uprave, ZKS, ZDL Jugoslavije, ZS Jugoslavije, Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, Zveza arhitektov Jugoslavije, stalne konference mest, Zveznega sveta za zaščito človekovega okolja, Zvezne gospodarske zbornice, JLA in druge orga­ nizacije. Le tak organ bi po m nenju naše zveze lahko dal usklajene rešitve za mnoga še odprta vprašanja investicijske izgradnje, s tem p a b i prav gotovo dali pomemben delež v naporih za stabi­ lizacijo našega gospodarstva. S to inform acijo sem želel seznaniti tudi naše članstvo v SR Sloveniji. Tudi p ri nas na republiški ravni potekajo razprave o novi organizaciji z od­ pravo nekaterih sekretariatov in ustanovijo ko­ mitejev. Mnogo lažje bi se tudi p ri nas dogovarjali, če bi bilo gradbeništvo, pri tem mislim tako u rba­ nizem, vodno gospodarstvo, ceste in mostovi, sta­ novanjska izgradnja, izgradnja industrije in grad­ beništvo na splošno te r kom unalna izgradnja, ob­ ravnavano na enem mestu, kot je to že v SR H r­ vatski. Vabim članstvo, da svoja stališča in event, predloge pošilja Komisiji za regulativo p ri Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki jih bo tud i obravnavala in prek svojih delegatov po­ sredovala na ustrezno mesto. B ranko R osina IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SOZD ZGP GIPOSS, LJUBLJANA Ingrad-Megrad-Giposs inženiring: odločitev o združitvi V času petletnega obstoja se je v delovne organi­ zacije SOZD ZG P GIPPOS vključilo, spojilo ali pripo­ jilo 12 delovnih organizacij g radbeništva in industrije gradbenega m ateriala. 26. m aja so se za takšno združi­ tev plebiscitarno odločili tudi delavci M egrada in In ­ grada. 29. ju n ija pa tudi GIPOSS inženiringa. To je p ri­ m er višje oblike združevanja tako, da so se tr i proiz­ vodne tem eljne organizacije M egrada gradbena opera­ tiva, stro jn i obrati in tovarna specialnega stavbnega po­ hištva in oprem e »Mobilia« združili z delovno organiza­ cijo Ingrad, tem eljni organizaciji M egrada: trgovina in AZA (projektiva) pa v delovno organizacijo skupnega pomena GIPOSS inženiring. Obenem sta se tem eljni organizaciji gradbene operative M egrada in Ingrada združili v novo združeno tem eljno organizacijo s sede­ žem v občini Šiška. Tudi MP Instalacija Ljubljana in Gradbeni fina­ list Maribor v GIPOSS V m ontažnem podjetju Instalacija , L jub ljana so ne­ davno proslavili 35-detnico obstoja. V tem kolektivu s 35-letnimi izkušnjam i, dvem a tozdom a (montaža in pro jektivni biro), s 418 delavci in v le tu 1980 skoraj 400 m ilijoni ustvarjenega celotnega prihodka, ta čas potekajo akcije v zvezi s sprejem anjem sam oupravne­ ga sporazum a o združitvi in s ta tu ta sozd GIPOSS. P rav tako tečejo tud i razgovori o združitvi delovne organizacije G radbeni finalist iz M aribora v GIPOSS. Novost iz Stavbarja — elementi za telovadnico S tavbar jeva TOZD Industrija gradbenega m ateria­ la Hoče izdeluje m ontažne elem ente za telovadnico os­ novnih šol (TOŠ). Osnova tega ob jek ta je 6 parov steb­ rov, na ka te rih ležijo 3 glavni strešn i nosilci, n a s tra ­ neh ob jek ta pa so pod kotom 27,8 stopinj m ontirani tribunsk i nosilci. Nad trem i glavnim i nosilci bo m on­ tiran a jek lena strešna, pod njim i p a jek len a stropna kostrukcija. G lavni nosilec je iz posam eznih segm entov po 2 m e­ tra , ki so m edsebojno sklopljeni v dolžini 57,30 m. No­ silec je škatlastega p rereza 3,0 x 4,6 m z debelino sten od 30 do 60 cm. Sam nosilec je p rednapet z 28 kabli siste­ m a BBR-V. G lavni strešni nosilec se lep i od k rajn ih segm entov proti sredini z lepilom S ikadu r 31, ki se med seboj stisnejo z zategami h idrav ličn ih preš, tako da se v stični površin i ustvari potrebni t la k 240 kN /m 2. Skozi reb raste cevi 0 80 mm se uvleče 14 kablov, od katerih je vsak sestav ljen iz 52 žic 0 7 mm. V sak od treh no­ silcev je težak 7600 kN. D vigovanje bo opravljeno s štirim i 3000 kN vešalkam i. Izdelava elem entov v Hočah je bila izredno zahtevna. Tak način izvedbe je bil v M ariboru prvič uporabljen. V sekakor p a predstav lja veliko novost tudi v slovenskem prostoru. Stavbar gradi za MURO v Gornji Radgoni V industrijsk i coni v G ornji R adgoni S tavbar n a ­ dalju je g radnjo industrijsk ih objektov. V septem bru predvidevajo končanje del n a novi proizvodni hali z aneksom za TOZD MODA,, murskosoboške tovarne MURA. T rilad ijska m ontažna h a la im a m ontažne stebre, visoke 6,10 m, krovno konstrukcijo sestavljajo prim arni in sekundam i nosilci razponov 6—18 m in m ontažna ko rita razpona 10 m K ritina je v Alu izvedbi. Aneks je arm irano betonsko izvedbo z m ontažno strešno kon­ strukcijo . Investicijska vrednost objekta je nekaj več kot 58 m ilijonov dinarjev. V ir: GIPOSSOV VESTNIK št. 2/81 OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA Inventivna dejavnost v Gradisu V G radisu se zavestno uk v arja jo z intenzivno de­ javnostjo od leta 1971. P rve dobre rezultate so dosegli v le tu 1977, ko je b ilo sp reje tih 17 predlogov tehničnih izboljšav. Doslej najuspešnejše leto je bilo leto 1979, ko je bilo sprejeto 34 inovacij. Lani je bilo spreje tih in rea liz iran ih 23 inovacij, p ri k a te rih je sodelovalo 67 delavcev. Dosežen je bil p rih ran ek 7,5 m ilijona d in a r­ jev. Zvezni zavod za paten te je lan i G radisu potrdil en paten t, tako da im ajo sedaj po trjen ih 14 patentov. Za vrhunec večletne inventivne dejavnosti štejejo prodajo G radisove tehnologije lep ljen ja m ontažnih no­ silcev zagrebški H idroelektri. Za p ro jek t m ikroračunal- niško k rm ljen je betonarne je G radis pritegn il k sodelo­ v an ju in štitu t Jožefa Š tefana in IMP te r p reje l zanj visoko družbeno priznan je »Inovacijska veriga«, k i ga podelju je ta raziskovalna skupnost Slovenije in L jub ­ ljanska banka. Tako je G radis razvil prvo računaln i­ ško vodeno betonarno v Jugoslaviji, k i dosega k ar n a j- večjo ekonom ičnost in p ri m ešanju upošteva razlike v kakovosti surovin. G radis je s svojim patentom »Za- žigalna peč« vk ljučil tud i v boj za čistejše okolje. K er se je v G radisu v teh desetih le tih vključilo v inovacijsko dejavnost okoli 200 delavcev, so se od­ ločili vsem tem podeliti posebna priznanja, ki jih bodo odslej redo podeljevali vsako leto. TOZD Gradbena enota Maribor: uspešno tudi v tem letu T renutno še oprav ljam o zak ljučna dela na nuk le­ arn i e lek trarn i v Krškem . Po nekajm esečnem prem oru smo ponovno pričeli z deli v Sladkem vrhu in z g rad ­ n jo stanovanjske soseske S-31. Nova gradbišča so še: D ravske elek trarne — območni cen ter vodenja, osnovna šola b ratov Polančičev, G radbeni finalist, M etalna in še nekatera . P ričeli so tu d i z deli v Iraku , k ar te rja še posebne napore. Zelo pom em bno je tu d i delo njihovih obratov be­ tonskih izdelkov, železokrivnice in tesarskih obratov. Več sistem ov betonskih hal, k i so jih razvili strokov­ n ja k i v konstrukcijskem oddelku si danes že u tira pot po vsej domovini. M ontažnih h a l in m arketov zm onti­ ra jo letno tud i do 45.000 m 2. L ani so zaposlovali okrog 1098 ljudi, od tega nekaj več kot 600 m lajših od 25 let. V ir: GRADISOV VESTNIK št. 278 GOK ČRNOMELJ, Črnomelj K je in kaj gradijo? V m aju letos so uspešno končali dela na hali in zu ­ n an ji ured itv i Iskre v Semiču lin na hali 2 TPK K a­ m en j e. V Srbskih M oravicah so v teku dela za ŽTP in za SIS za stanovanjsko kom unalno dejavnost v skupni v rednosti 18,000.000 din. S tanovanjska g rad n ja blokov na Č ardaku žal ne napredujejo po planu. V Semiču grade poslovno stanovanjski ob jek t za Iskro Semič in PTT podjetje iz Novega m esta. D ovršitveni rok je de­ cem ber 1981. K ončam so dela v S traži na Gasilskem dom u. V m aju so pričeli z deli n a m ostu čez reko K ol­ po p ri S tarem trgu, ka tera izvaja jo skupaj z JL A in z Geotehniko iz Zagreba, investito r pa je K om unalna skupnost Črnom elj—Kočevje—Vrbovsko—Delnice. D a­ lje so pričeli z gradnjo aneksa L ivarne v B eltu te r s p rip rav lja ln im i deli za tovarno Iskre Semič v Adle- šičih. V p rip rav i so dela na ko lek torju v Č rnom lju in vodovoda v Adlešičih, lak irn ica in skladišča za SCT — K ovinar Črnomelj, dela na šoli v D ragatušu in še nek a te ra druga dela. V ir: VELIKI OBZORNIK št. 11/81 SG P GRADNIK, Logatec Ob 10-Ietnici Gradnika Deset le t je odkar so se delavci tak ra tn eg a Kom u- nalno-stanovanjskega pod je tja in delavci sek to rja III SG P G radišče Cerknica združili v G radnik Logatec, novo podjetje za gradbene in kom unalne dejavnosti. V le tu 1971 jih je bilo 68, v le tu 1980 pa že 190 za­ poslenih, k i so ustvarili skoraj 51 m ilijonov d inarjev dohodka. V tem obdobju so zgradili: za je tje in vodo­ vod iz Črnega potoka, preko 8500 m novega vodovodne­ ga om režja v Logatcu in Hotedršici, čistilno napravo, novo kanalizacijsko om režje v Logatcu, črpališče in vodohrane v Hotedršici, stanovanjsko sosesko na F u r­ lanovem S - l l , most čez Unec, zdravstveni dom v Lo­ gatcu, osnovno šolo v Rovtah, v KS T abor in KS N ak­ lo, transform atorsko postajo Logatec, razne objekte za K LI Logatec in za V alkarton, poslovne prostore za K onfekcijo, otroški vrtec, šolo na M edvedjem b rd u in še nekatere objekte. N ašteti novozgrajeni ob jek ti sicer niso gradbeni giganti, vendar pa so zelo pom em bni za n ad a ljn ji razvoj tega p redela naše ožje domovine. Vir: LOGAŠKE NOVICE jub ile jna izdaja SGP KRAŠKI ZIDAR, SEŽANA Končno računalniški center Že pred le ti je bila dana pobuda delovnih organi­ zacij KRAS (sedaj TIMAV) in SGP K rašk i zidar te r Skupščine občine Sežana, za razvoj računaln iš tva v sežanski občini. Leta 1977 je b ila nabavljena zajem al- n a oprem a in 1978. leta sk lenjena pogodba z najugod­ nejšim ponudnikom IBM. Po predhodno opravljeni proceduri je računaln ik končno prispel v decem bru 1980 n a carino v Sežani, k je r so oprem o ocarinili konec m arca letos. S postavitvijo računaln ika , prenosom obdelave iz d rug ih centrov v lastnega, je podana možnost, da bo organiziran enoten računalniški center kot Sam ouprav­ na organizacija posebnega pomena. N astopila p a je tud i možnost za uresničevanje dogovorov iz p rejšn jih let, da bi se dogovarjale DO, TOZD, SIS in drugi po­ tencialn i uporabnik i o potrebah in načinu p rehajan ja na avtom atsko obdelavo podatkov. Vir: glasilo KRAŠKI ZIDAR št. 45/46 Teh trideset let N aslednje v rstice so povzete iz uvodnega sestavka, katerega je ob 30-letnici obstoja SG P Gorica v ju n ij­ ski številk i n jihovega glasila zapisal generaln i d irek­ to r M iran Pahor. »Leta 1951 smo združili sile Z idgrada iz Volčje Drage in Soče iz Nove Gorice 'v novo podjetje — SGP Gorica, k i je dobilo kot osnovno nalogo — izgradnjo m esta ob sta ri Gorici, zato da bi u stvarili novo središče za Goriško in okolico. Tradicijo z idarjev iz Renč, kam ­ n arjev s K rasa, solkanskih m izarjev in drug ih obrtn i­ kov, k i so dotlej služili tu jim podjetnikom smo znali uspešno vk ljuč iti v delo in razvoj novega podjetja. Izkušeni m ojstri, k i so videli pol sveta, so znanje prenesli n a m lajše. Obenem se je vedno bolj uveljav ­ lja lo tu d i hotenje, da bi napravili še več in boljše z m anj napora, ob m an jših stroških. Uvedli smo nove postopke na skoraj vseh področjih grad iteljstva. U va­ jam o industrializacijo gradbeništva, nove tehnologije, nove izdelke. Seveda im am o ob tem tud i problem e in težave, enake ko t jih im a katerokoli gospodarstvo v svetu, k i je ubralo pot stalnega napredka. Tem eljno spoznanje in vodilo razvoja delovne o r­ ganized e je k v a lite ta n a vseh področjih dela. Za nas m ora b iti vsako leto — leto kvalitete. K valiteta po­ m eni za nas poleg sam e kvalite te izdelkov tu d i kvali­ te to p rip rav proizvodnje, projektov, odniosov navzven in n o tran jih odnosov, razvoja itd . To je tako za nas kot za naše p a rtn e rje jam stvo za k a r najbo ljše gospo­ darske rezultate. K onkretno pom eni to, da bomo: — še nadalje razv ija li vse tehnologije, ki omogoča­ jo industrializacijo gradbeništva, predvsem prefabri- kacijo, — delali na izboljšavah p ri organizaciji vseh del, — s kvalite tn im odnosom na trg u razširili prido­ bivanje del, — usm erili del naših zm ogljivosti v tujino, — nada lje razv ija li dohodkovne odnose in delitev po vrednosti dela, — skrbeli za zd rav je in s tandard delavcev. To in še m arsikaj je zapisano v naših planih za to srednjeročno obdobje. Tudi, da bomo razvili potrebne zm ogljivosti za osnovne gradbene m ateriale (gramoze). V občini Nova G orica smo določeni kot nosilci povezo­ v an ja za skupen nastop v graditeljstvu , enako pa bomo to poskušali v širšem prostoru. Zato že sodelujem o z G oriškim i opekarnam i, Solkansko industrijo apna, F i­ nalom, P ro jek tom in drugimi. P ristopili smo v SOZD IMOS. Še posebej nam širše povezave pom enijo večjo varnost p ri nastopu na tu jih tržiščih. N aša delovna organizacija je v m arsičem podoba vse naše dom ovine: po razvoju, po odnosih, po narod­ nostni sestavi. Zato so naši uspehi tu d i prispevek k u trd itv i širše družbenopolitične skupnosti in izpolnitev osnovnih patrio tičn ih dolžnosti. V ir: VESTNIK št. 3/81 Bogdan Melihar Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA ■ DIMIČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INSTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. INFORMACIJE 230 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXII - 8 AVGUST 1981 Novi Karlovški most v Ljubljani — geološka zgradba podlage in težave pri temeljenju (1. del) UVOD V letih 1976 in 1977 je Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij iz Ljubljane vršil geološko- geomehansko spremljavo in nadzor pri tem eljenju novega Karlovškega mostu prek Gruberjevega prekopa v Ljubljani. Prem ostitev v dolžini 88 m je bila položena prek štirih podpor, dveh na levem in dveh na desnem bregu prekopa. Zaradi slabe nosilnosti terena so bile vse podpore tem eljene glo­ boko na uvrtanih pilotih prem era 1,5 m po sistemu Benoto, zunanji podpori na 4 pilotih, notranji pod­ pori pa na 5 pilotih. Investitor objekta je bila Republiška skupnost za ceste SR Slovenije, L jub­ ljana. P ro jek tan t m ostu je bil Gradis, Maribor, izvajalec gradbenih del pa Gradis, Ljubljana. Iz­ kope za pilote po sistemu Benoto je izvajal Geo­ loški zavod, Ljubljana. V članku je prikazana geološka zgradba pod­ lage terena, ki smo jo podrobno ugotovili šele med izdelavo izkopov za pilote, te r opisane neka­ tere težave p ri izvajanju tem eljenja mostu. Na koncu želimo poudariti, kako pomembna je dolo­ čitev minim alnega obsega geoloških raziskav za tem eljenje objekta, katere naj zadoščajo za p ra­ vilno oceno geoloških in geomehanskih razm er v Slika 1. Novi Karlovški most prek Gruberjevega prekopa v Ljubljani — razporeditev podpor in pilotov podlagi terena te r zagotove čim m anjše in nepo­ membne spremembe načina tem eljenja objekta med izvajanjem. GEOLOŠKA ZGRADBA PODLAGE TERENA Predhodne geološke in geom ehanske raziskave za idejni p rojekt novega m ostu je opravil ZRMK že leta 1972. Izvrtano je bilo 5 globokih v rtin po osi mostu, v prečni sm eri pa se ni raziskovalo. Za izvedbo tem eljenja m ostu je bil takšen obseg geo­ loških raziskav prem ajhen. Investitor se je zato od­ ločil za dopolnilne sondažne raziskave, ki jih je ZRMK izvajal že med tem eljenjem mostu, in za podrobno geološko-geomehansko sprem ljavo izde­ lave izkopov za pilote. Z vsemi navedenim i raz­ iskavam i smo ugotovili zelo pestro geološko zgradbo podlage terena. Novi most prek Gruberjevega prekopa leži na skrajnem severnem obrobju L jubljanskega barja in premešča ožino med Ljubljanskim gradom in Go­ lovcem. Ljubljansko barje predstavlja tektonsko udo- rino v mezozojskih in paleozojskih kameninah, ki se je začela pogrezati v začetku kvarta rne dobe. Sproti so jo zasipali jezerski, barjanski, rečni, po­ točni in hudourniški nanosi. N ajvečja debelina kvar­ tarnih nanosov znaša prek 200 m. Področje kar­ lovškega m ostu predstavlja »zaliv« na severnem obrobju Ljubljanskega barja. P redkvartarno pod­ lago predstavljajo perm okarbonski kremenovi pe­ ščenjaki, konglom erati te r m eljasti in glinasti skri­ lavci. Iz teh kam enin sta zgrajena tud i Grad in Golovec. Ožino med obema hribom a pa zapolnjuje­ jo kvartarn i nanosi v debelini do 45 m. Od povr­ šine terena do perm okarbonske podlage ločimo na­ slednje p lasti kvartarn ih nanosov: — nasutje, — jezerski, barjanski in rečni nanosi, — potočni in hudourniški nanosi, — pobočni grušč in podorni bloki. Nasutje Oba bregova Gruberjevega prekopa sta pre­ k rita z okoli 2—5 m debelo plastjo starega na­ sutja. Nasipni m aterial predstavljajo zemljine in hribine iz izkopa p ri g radnji G ruberjevega p re­ kopa. P revladuje meljasto-peščen glinast grušč in prod potočnih in hudourniških nanosov te r grušč perm okarbonskih skrilavcev. Vmes se pojavljajo ostanki opeke, lesa in drugih odpadkov. Na desnem bregu je tud i deponija ruševin po velikem potresu leta 1895 v Ljubljani. Jezerski, barjanski in rečni nanosi Debelina teh sedimentov je naj večja v osred­ njem delu ožine, k jer doseže do 30 m. Nastopajo plasti lahko do težko gnetne m eljne do puste gline in glinastega melja, plasti rahlega do zelo gostega m elja in peščenega m elja te r p lasti rahlega me­ lj as tega peska z drobnimi prodniki in vložki pe­ ščenega proda. V vseh teh plasteh se pojavljajo zogleneli rastlinski in lesni ostanki ter tenki vložki šote. Posamezne plasti se med seboj menjavajo. Med njim i prevladujejo peščeno-meljne in glinaste plasti. B arva plasti je rum enkasta, zelenkasta, mo­ drikasta in siva. V prečni smeri proti Gradu in Golovcu jezerski, barjansk i in rečni nanosi mejijo na potočne in hudourniške nanose te r pobočni grušč. Potočni in hudourniški nanosi Potočne in hudourniške nanose predstavlja m eljasto-glinast peščen grušč in prod preperelih perm okarbonskih kamenin, katerega so nanosili potoki in hudourniki s področja Gradu in Golovca. Ležijo na permokarbonski podlagi in se v smeri p roti B arju izklinjajo te r m enjavajo z jezerskimi, barjanskim i in rečnimi nanosi. V odvisnosti od petrografske sestave in stopnje preperelosti so obarvani rjavo, rdeče rjave, rumeno rjavo, zelenka­ sto in sivo. Pobočni grušč in podorni bloki Med hudourniškimi in potočnimi nanosi smo na grajski strani ugotovili p lasti pobočnega grušča in podornih blokov debeline od 3 do 8 m. Te plasti so nastale zaradi splazitev — podorov — strmega skalnatega pobočja grajskega hriba v barje. De­ belejša plast podornih blokov prekriva tudi per- mokarbonsko podlago na dnu zasute doline — oži­ ne m ed Gradom in Golovcem. Podorni bloki in grušč izvirata od preperelega permokarbonskega plastovitega peščenjaka. N ekatere razpoke v pešče­ n jaku so zapolnjene z rdeče rjavo glino. Permokarbonska podlaga Petrografska sestava permokarbonskih plasti je zelo pestra. Na levem bregu jo sestavljajo na­ slednji litološki različki: — m eljast kremenov peščenjak, plastovit, p re­ perel, malo razpokan, rjave barve; — sljudnato-krem enov peščenjak, skrilav, ne- preperel, od srednje do zelo razpokan in tektonsko zdrobljen, črno sive barve; — peščen skrilavec, tenko plastovit, neprepe- rel, razpokan do tektonsko pregneten (zmečkan), črne barve; — glinast skrilavec, tenko plastovit, neprepe- rel, razpokan do zelo razpokan in tektonsko p re­ gneten v glino, črne barve, vsebuje kremenove žile. Raziskave so pokazale, da so posamezni lito­ loški različki med seboj v tektonskem (prelomnem) S lika 2. Geološka zgradba podlage ► a: Geološki presek v osi mostu b: Geološka preseka preko 1. in 2. podpore (levi breg) [ i: i : i: [ [ : i: : : 2 . P O D P O R A kontaktu, saj se vsi skupaj pojavljajo v tektonski coni. Na levem bregu se perm okarbonska podlaga prične s plastjo tektonsko zelo 'pregnetenega glina­ stega skrilavca in zdrobljenega kremenovo-sljudne- ga peščenjaka. Debelina te plasti je neenakomerna in znaša od 2 do 10 m. Tej tektonsko zelo porušeni plasti sledi p last kremenovo-sljudnega peščenjaka, ki je razlomljena na večje in m anjše bloke (čeri). Razpoke med bloki so zapolnjene s tektonsko zmeč­ kanim glinastim skrilavcem in zdrobljenim pešče­ njakom. Ti trdn i bloki predstavljajo nosilno podla­ go, v katero je bilo treba tem eljiti pilote. Na desnem bregu prekopa pa je litološka zgradba bolj enotna. Nastopa rdeče rjav meljasto- glinast in peščeno-glinast skrilavec. Do globine okoli 5 m je še zelo preperel in razpokan, globlje pa manj. V to manj preperelo in razpokano cono je bilo treba tem eljiti pilote. Talna voda Na levem bregu se je ta lna voda pričela pojav­ ljati v izkopih za pilote že na nivoju Ljubljanice v Gruberjevem prekopu. Dotoki so bili precejšnji, saj se je dalo nivo podtalnice s črpanjem znižati le za k ra jši čas. Na desnem bregu pa se podtalnica ni pojavila in so bili izkopi za pilote suhi. Tektonska zgradba V obrobju Ljubljanskega barja potekajo šte­ vilni prelomi, ob katerih je prišlo do vertikalnih prem ikanj in do pogrezanja B arja v kvartarni dobi. Na področju Karlovškega mostu potekata dve tek­ tonski coni: — prva v smeri NW — SE, približno vzporedno s Karlovško in Dolenjsko cesto, in — druga v sm eri NE — SW, približno v smeri G ruberjevega prekopa; na to tektonsko cono smo tud i naleteli pri tem eljenju na levem bregu. Tektonsko cono predstavlja več deset metrov širok pas, k jer je prišlo do prem ikanj med dvema tektonskim a blokoma. Trdne kam nine so v tek­ tonski coni zelo razpokane ali pa zdrobljene v moko, bolj plastične kot npr. glinasti skrilavci pa so pregnetene do zmečkane v glino. V tej mešanici zdrobljenih in pregnetenih kam enin pa nastopajo večji ali manjši bloki — čeri, ki so manj porušeni. Zaradi zdrobljenosti so kam enine v tektonski coni erozijsko manj odporne in pogojujejo nastanek do­ line. Tektonska cona, na katero smo naleteli pri tem eljenju, je omejena le na levi breg prekopa na področju 1. in 2. podpore. Desni breg na pod­ ročju 3. in 4. podpore pa tektonsko ni prizadet. Perm okarbonske kamenine so tod le običajno raz­ pokane in preperele. Na sliki 1 je vrisana lokacija novega mostu ter razporeditev podpor in pilotov. Na sliki 2 pa p ri­ kazujemo geološko zgradbo podlage terena in sicer na presekih po osi mostu te r v prečni smeri preko podpor. Anton Dular, dipl. ing. N adaljevanje prihodnjič GIP GRADIS n. sol. o. Ljubljana Šmartinska 134 a — GRADI INDUSTRIJSKE, ENERGETSKE, LUŠKE IN HIDRO-TEH- NIČNE OBJEKTE, MOSTOVE, CESTE IN DRUGE ZGRADBE, OB­ JEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA IN STANOVANJA ZA TRG; — IZDELUJE GRADBENE ELEMENTE, VSE VRSTE BETONSKIH PREFABRIKATOV, KONSTRUKCIJSKE ELEMENTE IZ PREDNA­ PETEGA BETONA; — IZDELUJE IN MONTIRA TIPIZIRANE INDUSTRIJSKE HALE IN MONTIRA GRADBENE KONSTRUKCIJE; — IZDELUJE GRADBENE STROJE IN OPREMO; — OPRAVLJA VSA HIDROIZOLACIJSKA DELA; — IZDELUJE JEKLENE KONSTRUKCIJE; — PROJEKTIRA VSE VRSTE OBJEKTOV; — IZVAJA INVESTICIJSKA DELA V TUJINI.