PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predtrodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o- d ^
o- s
O
O _
_ ^
7' S
C G
C
r-i
5 !>
^ - X’
r u
rr-. Tj-
S
m
c.
■M
Ti
%
M
G
X
>
X
X.
2
?_
j—:
Z
g
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 251 (12.883)
Trst, sobota, 24. oktobra 198
559
lije)
O
r>
>
?23
o —
o
Med delničarji prevladujeta kljub vsemu še nervoza in zaskrbljenost
Zadnji podatki o razvoju gospodarstva zavrli padanje cen na newyorški borzi
Indeksi drugih vodilnih borz spet nazadovali - Negotovost tudi na valutnih tržiščih, kjer je dolar ponovno padel - Sestanka »skupine sedmih« zelo verjetno ne bo
Reagan o borzni krizi in Zalivu
W A S H I N -GTON — Reagan bo imenoval tričlansko komisijo, ki bo pod vodstvom bančnika Nicho-lasa Bradyja preučila stanje na wallstreetski borzi in na domačem finančnem tržišču sploh. Pripravljen se je tudi pogovoriti o možnosti navit-ja davkov. To je povedal med včerajšnjo tiskovno konferenco, ko je govoril
Ronald Reagan	zJast!.° 90SP°-
3	darskih razme-
rah v Ameriki in o krizi v Zalivu. Vprašanja časnikarjev so se vrtela pretežno okrog problema davkov, le nekaj jih je zadevalo vojno Irak-lran oziroma ameriško politiko do njiju, samo eno pa so posvetili pogajanjem s SZ o razorožitvi.
Glede pretresa na borzi in njegovih posledic ni rekel Reagan nič novega. Če izvzamemo napoved o imenovanju komisije, ki mu bo morala predložiti svoje izsledke v 60 dneh, je poudaril, da so se njegovi sodelavci z zakladnim ministrom Jamesom Bakerjem na čelu pripravljeni sestati s predstavniki Kongresa: »Na pogajalno mizo bomo položili vse.« S tem je mislil tudi sporno vprašanje navitja davkov, čemur se Reagan odločno upira in je svoj čas rekel: »Po mojem truplu boste morali, če boste hoteli zvišati davke!« No, zdaj je rahlo popustljivejši. Novinarjem je večrat ponovil, da je ameriško gospodarstvo pri najboljšem zdravju in da ni nobenih znamenj o nazadovanju. »Recesijo lahko povzročijo samo potrošniki, če se odpovejo nakupom iz bojazni pred bodočnostjo,« je dejal s pripombo, da bojazen ni upravičena. Krivdo za proračunski primanjkljaj pa je spet naprtil Kongresu, to je demokratom.
Govoreč o zalivski krizi je Reagan naglasil, da ameriški napad na iranski ploščadi ni bil mišljen kot vojni izziv, ampak kot korak za zaščito svobodne plovbe. Nevarnosti vojne po njegovem ni, a ameriški zakon o pooblastilih v vojnem času, ki narekuje nadzorstvo Kongresa nad vojnimi operacijami, v tem primeru ne pride v poštev. Vsekakor se bodo ZDA v primeru napada branile. Na vprašanje, če SZ sodeluje pri naporih za rešitev krize, je odvrnil, da je Moskva skupaj z Washingtonom glasovala za resolucijo 598 varnostnega sveta OZN o prekinitvi sovražnosti med Iranom in Irakom. ZDA pričakujejo, da bo Perez de Cuel-lar nadaljeval posredniško vlogo, kajti šele, ko bi se ta izjalovila, bi začela veljati prepoved o dobavah orožja tistemu, ki ne bo spoštoval resolucije. Glede pogajanj za razorožitev pa je dejal, da se ne bo pogajal o »vojni zvezd«, (dg)
NEW YORK — Po paničnem vzdušju prejšnjih dni se je ozračje na vodilnih delniških borzah včeraj umirilo, čeprav so operaterji še nervozni. Wall-streetski Dow Jones je poskočil za 4,81 točke na 1955,24 (transakcije so zaključili dve uri prej), kar je marsikoga iznenadilo, saj je bilo dopoldan pričakovati še en občuten spodrsljaj zaradi padca indeksov na drugih borzah: v Londonu za 2,68 odstotka, Pari-ztr za 1,51 odstotka, Ziirichu za 1,20 odstotka, Frankfurtu za 2,40 odstotka, Milanu za 2,99 odstotka in Tokiu kar za 4,90 odstotka.
Newyorški zasuk so omogočili podatki o razvoju ameriškega gogpodarstva, ki so, kot kaže, spodbud-nejši kakor je bilo misliti. Cene na drobno so narasle septembra le za 0,2 odstotka nasproti avgustu, kosmati narodni dohodek pa se je povzpel v tretjem letošnjem trimesečju za 3,8 odstotka proti 2,5 v drugem trimesečju in 1,4 v ustreznem času lani. Kljub temu prevladuje na finančnem in drugih tržiščih negotovost, saj sb bila Reaganova izvajanja . na tiskovni konferenci, o kateri poročamo na drugem mestu, vse preveč medla in mestoma neprepričljiva. Res je sicer, da je prvič po letu 1981 izrazil pripravljenost vzeti v poštev možnost navitja davkov, res pa je tudi, da se bo temu na vse kriplje upiral in tako upočasnil postopek za ublažitev velikanskega proračunskega primanjkljaja, ki spada med glavne vzroke gospodarskih neskladij v mednarodnem merilu.
Negotovost se opaža tudi na valutnih tržiščih, kjer je dolar spet zdrknil - na 1.284 lire, 1,7790 zahodnonemške marke, 1,6820 funta šterlinga, 141,80 jena, 1,4710 švicarskega franka in 5,9550 francoskega franka - to pa zaradi govoric o bližnjem zasedanju sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda oziroma ožje skupine petih (brez Italije in Kanade); finančni ministri naj bi se domenili za znižanje nihalne meje dolarja nasproti drugim pomembnejšim valutam. Toda washingtonsko zakladno ministrstvo je te govorice odločno zanikalo in potrdilo veljavnost sporazuma iz Louvra o trdnosti valutnega sistema, kar izgleda kot nekakšen idealen stisk roke Bonnu po zdrahah zaradi obrestne politike v ZRN. Guverner Bundesbanke Poehl se je temu prijazno odzval in pohvalil šefa Bele hiše, ker se je obvezal, da bo skrčil zvezni primanjkljaj. Dodal je še, da so »osnovni podatki o gospodarstvu v ZDA, v Evropi in na Japonskem spodbudni«. Enako meni ameriški podtajnik za trgovino Ortner: »Številke o gospodarskem razvoju v prvem trimesečju kažejo, da bo gospodarstvo pri čistem zdravju tudi v četrtem trimesečju, a negativni učinki ponedeljkovega borznega zloma bodo omejeni.« Prvi uradni sestanek med Reaganovo upravo in Kongresom za dosego kompromisne reši).ve proračunske krize bo v ponedeljek ali torek.
D. G.
Inflacija spet raste: ta mesec + 5,5 odstotka
RIM — Življenjski stroški v Italiji so ta mesec spet občutno poskočili: podatki ISTAT kažejo, da so cene na drobno v Milanu, Trstu, Genovi, Turinu in Bologni, ki odražajo vsedržavni trend, narasle za 1 odstotek v primerjavi s septembrom in za 5,5 odstotka v primeri z lanskim oktobrom. Takšnega porasta ni bilo že od predlanskega oktobra, botrujejo pa mu v prvi vrsti nedavni ukrepi vlade na davčnem področju, ki so onemogočili obdržanje letošnje inflacijske stopnje pri 4 odstotkih, kot so napovedovali pristojni ministri: ne samo, že takoj po sprejetju teh ukrepov se je inflacija dvignila na 4,5-4,6 odstotka.
Najdražje mesto je v tem trenutku Bologna, kjer so se življenjski stroški povzpeli v enem mesecu kar za 1,5 odstotka. Sledita ji Turin s porastom za 1,1 odstotka in Trst z 1 odstotkom. Bologna prvači tudi glede letne inflacijske stopnje s 6,2 odstotka, medtem ko je Trst v tem pogledu na zadnjem mestu s 4,5 odstotka. V upravnem središču Furlanije-Julijske krajine je bil oktobrski porast življenjskih stroškov v primeri z lanskim oktobrom sledeč (v oklepaju primerjava s septembrom letos): hrana 3,6 odstotka (1,4); oblačila 5,7 (2,7); goriva in elektrika 8,5 (2,8); stanovanje 3,4 (1,9); razni stroški 4,5 (0,5).
Iranski politični veljaki grozijo z zaprtjem Hormuške ožine
Kuvajt bo odslej branil svoje naftne terminale z ameriškimi raketami hawk
TEHERAN — Iran ne namerava sesti za pogajalsko mizo in je odločen, da se bo boril do padca zasovraženega Huseinovega režima v Iraku in drugih prozahodnih (in torej naklonjenih velikemu Satanu, kakor v Iranu imenujejo ZDA) zalivskih vlad. To je ob povratku iz Rima, kjer se je sestal z Andreottijem, še enkrat potrdil zunanji minister Velajati. Šef iranske diplomacije je, kot poroča iranska tiskovna agencija Irna, zahteval umik tujega ladjevja iz Zaliva, da bodo lahko obalne države same skrbele za svobodno plovno ter za varnost in stabilnost območja. To je pa bil le uvod, saj je kmalu zatem pokazal »kam pes taco moli«. Velajati je namreč ponovil že tolikokrat izrečeno iransko zahtevo, da mora OZN določiti agresorja in ga mora tudi ustrezno kaznovati. Iranska predpostavka pa je neuresničljiva, zato se začarani krog kar kmalu zapre. To pa nujno vodi k novim spopadom, število mrtvih raste, vojna škoda je dosega neverjetne vsote.
Tudi včeraj so v Teheranu grozili, na vrsti je bil Rafsandžani, predsednik
iranskega parlamenta. Rafsandžani je med včerajšnjo petkovo molitvijo povabil tuje ladjevje, da zapusti Perzijski zaliv, »dokler je pot še odprta« in je ponovno zagrozil, da bodo zaprli prehod skozi Hormuška vrata. Grožnjo pa bi Iran sorazmerno lahko tudi dejansko uresničil.
Kuvajt se je, po tolikih grožnjah in predvsem po zadnjem iranskem napadu, odločil, da bo z raketami hawk branili svoje naftne terminale. Tudi ameriška mornarica je na območje poslala novo »orožje«, pet'delfinov bo namreč odslej iskalo morske mine. Tudi delfini so podvrženi vojaški tajnosti, zato ni znano, kdaj in kje jih bodo uporabili.
Fregata Scirocco je včeraj pospremila kontejnersko ladjo Merzario Ita-lia do kuvajtskih ozemeljskih voda, ko bodo ladjo raztovorili bosta zapluli proti Hormuški ožini. Lovec na mine Vieste nadaljuje s »čiščenjem« pri Hor Fakanu, v Omanskem morju, fregati Grecale in Perseo sta včeraj ponovno pripluli v Perzijski zaliv in se sedaj bližata Kuvajtu.
V Perzijskem zalivu bo morske mine iskalo tudi pet ameriških delfinov.	(Telefoto AP)
Morski velikan Micoperi 7000
TRST — Italijanska ladjedelniška družba Fincantieri je včeraj predstavila javnosti plavajočo ploščad Micoperi 7000, morskega velikana, ki so ga v dobrih dveh letih zgradili v tržiški ladjedelnici. Večnamenska ladja-de-lavnica je pravcat biser italijanskega ladjedelništva, edina te vrste na svetu. S svojima dvema vrtljivima žerjavoma lahko dvigne 14 tisoč ton. Specializirana je ža postavljanje in sestavljanje vrtalnih naftnih stolpov in ploščadi.
Včerajšnja predstavitev morske velikanke je bila praznik ladjedelniške družbe in družbe Micoperi, ki jo je odkupila za ceno 500 milijard lir. Bila je tudi praznik 2.500 delavcev tržiške ladjedelnice, ki so v 3 milijonih ur opravili to vrhunsko delo. Tržiški, pa tudi tržaški delavci, so ob slavju vendar opozorili oblasti na sedanji težak položaj ladjedelništva. Delavci skratka želijo še dela, saj so dokazali, da ga znajo odlično opraviti.
NA 5. STRANI
Pozderca bodo rešili dolžnosti v CK ZKJ
SARAJEVO — Centralni komite ZK BIH je na včerajšnji seji soglasno sprejel stališče svojega predsedstva o pobudi, da bi Hamdijo Pozderca razrešili dolžnosti člana CK ZKJ.
Sprejeli so tudi informacijo, da je pristojna osnovna organizacija ZK organov in organizacij ZK federacije sestavila delovno skupino za ugotavljanje idejnopolitične odgovornosti Hakije Pozderca kot člana ZK zaradi njegove vloge v aferi Agrokomerc.
Vsi komunisti pa tudi člani centralnega komiteja, so zapisali v sporočilu, morajo za svoje ravnanje bdgovarjati v organih družbenopolitičnih skupnosti, v katerih delajo in opravljajo posamezne funkcije, centralni komite pa bo skupno z njihovimi OO ZK ugotavljal njihovo idejnopolitično odgovornost. Ob tem bodo razpravljali tudi o odgovornosti predsednika poslovodnega odbora RMK Zenica Stanka Tomiča, ki je centralnemu komiteju ZKJ že predložil odstop, (dd)
Vpadnica Prosek-Trst najbrž pod zemljo
NA 4. STRANI
Karpov v vodstvu proti Kasparovu
NA 10. STRANI
Za vrh z Reaganom ne zadostuje sporazum o evroraketah
Delen Shultzov neuspeh v Moskvi Vojna zvezd še vedno glavna ovira
Tržaški oktet žanje velik uspeh v Kanadi
MOSKVA — Sklepni ameriško-sovjetski vrh o raketah srednjega in kratkega dometa ni obrodil tistih sadov, ki so si jih v VVashingtonu tako želeli. Shultz in Ševardnadze sta ob pomoči svojih delegacij v bistvu odpravila vse glavne prepreke na poti sporazuma, ta pa je po sovjetskem mnenju nezadosten razlog, da bi opravičeval tretji vrh med Reaganom in Gorbačovom. Sovjetski partijski voditelj je seveda na srečanju z ameriškim državnim tajnikom izrazil upanje, da bo pred koncem leta obiskal ZDA. Na upanjih pa ni mogoče graditi medsebojnih odnosov.
Kaj se je torej zataknilo med sedanjimi dvodnevnimi pogovori Shultza s Ševardnadzejem in Gorbačovom. Sodeč po sinočnjih tiskovnih konferencah voditeljev obeh diplomacij, je tokrat Sovjetska zveza zahtevala konkretnejši napredek pri pogaja-
njih o 50-odstotnem znižanju medcelinskih raket in spoštovanju sporazuma o protibalističnih sistemih ABM. Za slednje je bila po trditvah Ševardnadzeja ameriška delegacija povsem nepripravljena. Američani so bržkone upali, da se bodo Sovjeti zadovoljili s sporazumom o likvidaciji raket srednjega in kratkega dometa v Evropi in Aziji, za druga odprta razorožitvena pogajanja pa naj bi nekoliko počakali.
Neuspeh reykjaviškega vrha je po vsem sodeč spametoval sovjetske pogajalce, da ne pristajajo več na muhavosti ameriških pobud. Dobro vedo, da Reagan krvavo potrebuje razorožitveni uspeh, da bi vsaj nekoliko zasenčil iransko afero in neus-ehe na gospodarskem področju, rav zato niso pristali na brezkompromisno krčenje strateških arzenalov, če ne bodo ZDA dosledno spo-
štovale sporazum o protibalističnih sistemih. V bistvu SZ zahteva, da se ZDA odpovejo svoji sporni Strateški obrambni pobudi (SDI), ki bi z mili-tarizacijo vesolja sprožila novo oboroževalno tekmo.
Shultz je včeraj poudaril, da se ZDA ne morejo odpovedati SDI, ki jamči, da bodo nekoč romale strateške medcelinske rakete med staro železo. Danes bo v Bruslju zaveznikom poročal o svojih pogovorih. V Moskvi pa čakajo na ameriški odgovor o predlogu Mihaila Gorbačova, da bi še pred podpisom sporazuma o evroraketah zamrznili s 1. novembrom vse poskuse s tem orožjem.
Velesili pa sta ostali na svojih izhodiščnih stališčih tako glede kemičnega orožja kot regionalnih kriz, do malenkostnih premikov je vsaj po izjavah Američanov prišlo samo na področju človeških pravic.
TORONTO — S celovečernim koncertom v dvorani Royal Con-servatory v,Torontu, v okviru prireditev »Italy on stage« (Italija na odru) je Tržaški oktet dosegel na ameriško-kanadski turneji svojo najpomembnejšo mednarodno afirmacijo. Narodnostno mešanemu in glasbeno visoko kompetentnemu občinstvu, ki je do poslednjega sedeža napolnilo prostorno, a za to priložnost celo pretesno dvorano konservatorija, se je Tržaški oktet predstavil z zahtevno sestavljenim programom polifonskih, italijanskih, slovenskih in pesmi drugih narodov in požel uspeh, kakršnega je po zatrjevanju organizatorjev in ocenjevalcev v tej akustični dvorani imel le malokateri profesionalni ansambel.
Sodeč po aplavzih so bile zelo pozornemu občinstvu, med katerim so bili tudi predstavnik italijanskega kozulata, italijanskega kulturnega instituta in številni glasbeni pedagogi konservatorija, všeč tako melodične kot disonančne in izvajalsko izredno zahtevno prirejene pesmi, kot na primer Koralova Ed e subito sera, Kogojeva Zima, Mer-kujeva Da jora macanyaua in druge. V zadnjem delu je oktet zapel pesmi iz svojega mednarodnega repertoarja, med katerimi sta najbolj ugajali Kalinka in kanadska Vive Tamour. Navdušenim aplavzom občinstva se je oktet oddolžil še s tremi pesmimi in občinstvo mu je še dolgo stoje aplavdiralo.
Po koncertu je italijanski kulturni institut priredil v svojih prostorih banket za oktet in njegove spremljevalce in druge ugledne goste, na katerem so bili naši pevci ponovno deležni laskavih ocen mnogih glasbenih izvedencev.
Koncert je delno posnela tudi lokalna televizijska postaja.
Z izjemo tega koncerta poteka vse ostalo gostovanje okteta v Torontu v organizaciji, v ta namen ustanovljenega pripravljalnega odbora, na katerem so zatopane izseljeniške organizacije, zbor Fantje na vasi, primorski klub Simon Gregorčič in Slovenska župnijska skupnost s prof. dr. Francetom Habjanom in drugimi požrtvovalnimi organizatorji na čelu. V torek so bili oktetovci gostje moškega zbora Fantje na vasi, kjer sta zapela oba ansambla ločeno in več pesmi skupaj, včeraj opoldne pa so nekateri člani okteta imeli intervju za torontski italijanski dnevnik Corriere canadese in za krajevno slovensko radijsko oddajo, ki jo tedensko pripravlja v Torontu živeča prekmurska rojakinja gospa Fran-cesca Starčev. Včeraj opoldne je člane okteta in organizatorje njegove turneje sprejel župan mesta Toronto, danes se bodo podali na ogled Niagarskih slapov, na kar bodo imeli koncert za slovenske izseljence v župnijski dvorani slovenske fare v Torontu, v nedeljo pa še koncert za izseljence v Hamiltonu.
Celotna turneja v Kanadi poteka v izjemno ljubeznivi pozornosti gostiteljev in ob veliki publiciteti tako krajevnih slovenskih kot italijanskih kanadskih sredstvih javnega obveščanja. Posebno navdušeni pa so nad oktetovim gostovanjem seveda slovenski izseljenci, katerim pomeni slovenska pesem intimno vez z daljnjo domovino ali kakor pravijo tukaj s svojimi kraji.
JOŽE KOREN
Polemike s PSI o referendumih
RIM — Kdo pa je rekel, da bo moral »da« zmagati. Ta ugotovitev v zadnjih dneh precej zaskrblja fronto zagovornikov referendumov, obenem daje nade njihovim nasprotnikom. Med njimi je najbolj vnet tajnik PRI Giorgio La Malfa, ki je izjavil, da se iz dneva v dan krepi fronta nasprotnikov referendumov, ki je bila do sedaj vsaj na papirju že poražena. Ta krepitev se odraža tako ob podpori številnih uglednih osebnosti odborom proti referendumoma o pravosodnih vprašanjih, kot tudi ob pozivih priznanih fizikov in predstavnikov znanstvenega življenja, ki nasprotujejo jedrskim referendumom.
Po mnenju načelnika komunistične poslanske skupine Zangherija je krepitev fronte nasprotnikov pravosodnima referendumoma dokaz »prej moralnega kot političnega upora do nekaterih vladnih sil, ki so brez predsodkov in neprimerno izrabili referendume«. Zangheri ob tem poudarja, da je bil tedaj predsednik vlade Craxi. Komunisti razumejo in se strinjajo z vzroki tega upora, pripominjajo pa, da bi zmaga nasprotnikov referendumov pokopala možnost sprememb v dosedanji pomanjkljivi zakonodaji. Tudi KPI
navaja občutek, da smo priča napadu proti sodnikom, morda prav proti tistim, ki so bolj aktivni in zato »nepriljubljeni«. Prav proti tem je tajništvo PSI najbolj zaostrilo svojo polemiko.
Podobne sklepe in ugotovitve proti socialistom navaja revija Katoliške akcije Segno Sette. »Referendum o civilni odgovornosti sodnikov nam vzbuja sum: treba je namreč povedati, da je PSI, ki se je večkrat znašla v središču raznih sodnih preiskav širom po Italiji, ker so njeni veljaki vodili, upravne posle brez predsodkov, neprikrito zagrozila, da bo okrnila preveliko svobodo sodstva.«
Socialisti se seveda branijo. V intervjuju Epoci podtajnik Martelli zavrača take obtožbe. Še več, po njegovem mnenju je resnica popolnoma nasprotna. Sodniki niso sedaj svobodni, ker so odvisni od politične oblasti, saj mora pravosodni minister odločati o morebitnih disciplinskih postopkih. Neodgovorni so sodniki samo do navadnih državljanov, prav zato je treba po Martellijevem mnenju odpraviti sedanji zakon.
G. R.
Hude polemike med konstruktorji letala AIR in piloti, ki zavračajo vsako odgovornost
RIM — Okrog vzrokov hude nesreče letala ATR-42, ki je letelo na progi Milan-Koln, se še vedno lomijo kopja. Italijanski in francoski partnerji, ki so skupno zgradili letalo, vneto zagovarjajo videz tehnične dovršenosti in funkcionalnosti colibrija, Združenje pilotov linijskih letal (APPL), pa nasprotuje hipotezam, po katerih je nesrečo zakrivila človeška napaka.
V četrtek je italijansko-francoski konzorcij Aeri-talia-Aerospatiale istočasno v Rimu in v Parizu izdal tiskovno sporočilo, v katerem je med vrsticami pisalo, da je bil kriv pilot, če je colibri »Citta di Verona« strmoglavil pri Comskem jezeru. V sporočilo je med drugim pisalo: »Nimano nobenega dokaza, da ATR-42, ki bi letel po predpisih priročnika za letenje, ne bi imel vseh pogojev, ki so potrebni za varen polet«. Konstruktorji so zato s prstom pokazali na pilota colibrija, ki ni držal minimalne hitrosti ob vstopu na območje, kjer se na krilih običajno formira ledena skorja. Zaradi tega, so še zapisali konstruktorji, so se
zaustavile naprave, ki preprečujejo formiranje ledu.
Na tiskovno sporočilo konstruktorjev je včeraj ostro reagiralo Združenje pilotov linijskih letal (APPL), v katerem je včlanjenih 110 od 120 pilotov, ki letijo z letali ATR-42. Piloti so namreč prepričani, da je prav to letalo posebno podvrženo oblikovanju ledene skorje na krilih, kjer naprav, da bi to preprečile, sploh ni. Združenje pilotov je doslej zbralo že več elementov, ki dokazujejo, da je letenje s colibri-ji, ko se na krilih formira ledena skorja, posebno nevarno. To sicer posredno dokazuje tudi dejstvo, da je na istem območju samo deset minut po nesreči letel DO 9-30, ki pa ni imel z ledom na krilih nobenih težav.
Osnovno vprašanje je torej ali so naprave, ki preprečujejo formiranje ledene skorje odpovedale, ali pa sploh niso bile vključene? Konstruktorji so prepričani, da je njihov proizvod odličen, saj uporablja letalo finska letalska družba Finnair tudi med poleti v izredno ostrih zimskih pogojih. Piloti pa so po
drugi strani prepričani, da je prav v tem »Ahilova peta« ATR-42.
Ugotovitve francoske ustanove, ki je izdala formalno dovoljenje za polete letala ATR-42 in ki je pripisala pilotu odgovornost za nesrečo, je preiskovalni sodnik iz Coma Del Franco, ki s kolegom iz Lecca Franchino, vodi preiskavo, takole komentiral: »Mi smo dali iste podatke vsem ustanovam, da bi tako lahko sprejele ukrepe, ki bi jih smatrali za potrebne. V Italiji so začasno zaustavili polete letal ATR-42, vsakdo je pač svoboden, da sprejme svoje odgovornosti.« '
Da bodo colibriji Alitalie zaenkrat ostali v hangarjih je včeraj potrdil tudi minister za prevoze Mannino. Odločitvi Italijanov so se, doslej edini, včeraj pridružili še Zahodni Nemci. Lufthansa se je namreč za en teden odpovedala poletom z italijan-sko-francoskimi letali. Glasnik Lufthanse je dejal, da bodo na novi progi Miinchen-Firence uporabili drugačno letalo, dokler ne bo preiskave konec...
Umrl rektor ljubljanske univerze
LJUBLJANA — V univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani je včeraj umrl v enainšestdesetem letu starosti prof. dr. Polde Leskovar rektor univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Doma je bil iz Slovenskih Konjic. Na ljubljanski univerzi je diplomiral leta 1957. Po nekajletni praksi v tujini se je vrnil na fakulteto za strojništvo, kjer so ga habilitirali v naziv asistenta. Na tej fakulteti je nekaj let kasneje magistriral in doktoriral. Od leta 1979 je bil prodekan, od leta 1983 pa dekan strojne fakultete v Ljubljani.
Spomladi letos ga je študentska organizacija uvrstila na listo kandidatov, ki so kandidirali za rektorja univerze Edvarda Kardelja. Junija je bil z večino glasov izvoljen za rektorja. Dela se je lotil takoj, njegove naloge so bile smelo zastavljene, prvič v njegovem znanstveno-pedagoškem življenju so ostale žal nedokončane, (dd)
Včeraj v prostorih ljubljanske univerze
Končala se je konferenca o jezikih
• V *	1 vi * 1	%1	•••
manjšin in družbeni komunikaciji
LJUBLJANA — Včeraj se je v prostorih ljubljanske univerze nadaljevala in končalamednarodna konferenca o jezikih manjšin in družbeni komunikaciji.
Če potegnemo črto pod dvodnevna razpravljanja, lahko ugotovimo, da je bila konferenca zanimiv poskus izmenjave znanj in izsledkov raziskav različnih družbenih znanosti o jezikih manjšin v razvijajočem se svetu komunikacij. Gre za zanimiv in pereč problem, kajti kot je več udeležencev povedalo, so jeziki manjšin dvakrat manjšinski. Prvič v odnosu do jezika večine v okolju, v katerem manjšina živi in drugič v odnosu do jezika matičnega naroda. In prav iz te dvojne manjšinskosti sledijo vprašanja, ki niso predmet le akademskega razpravljanja, temveč bo morala nanje odgovoriti tudi vsa slovenska narodna skupnost v Italiji.
Da se slovenski jezik, ki se govori v Trstu, razlikuje od tistega, ki se govori v Ljubljani, lahko ugotovi vsakdo. Toda ali se naj jezik Slovencev v Italiji le prilagaja standardu slovenskega jezika, ki ga krojijo v Sloveniji ali pa mu bodo v Ljubljani priznali besedotvorno vlogo, bo šele potrebno ugotoviti. Za enkrat velja, da ima be-
sedotvorno vlogo le zamejsko leposlovje. Kaj pa je z vsemi tistimi besedami, ki jih Slovenec v Italiji za svoje izražanje v vsakdanjem okolju nujno potrebuje, pa jih standardni slovenski jezik ne pozna? Različno družbeno okolje Slovencev v Italiji in tistih v Sloveniji pogojuje nastanek tudi različnega besedišča in prav bi bilo, da bi za standard slovenskega jezika priznali tudi nekatere besede, ki jih v Sloveniji ne poznajo, Slovenci v Italiji pa jih nujno potrebujejo. Kajti bilo bi neumno pričakovati, da se bodo slovenski gospodarstveniki v Italiji uspeli sporazumevati le z izrazi, ki jih uporabljajo gospodarstveniki v Ljubljani.
To je le eden izmed problemov (enakega imajo tudi Italijani v Jugoslaviji), na katere je opozorila konferenca. Za konec vsekakor velja opozoriti, da je zakladnica znanj o jezikovnih posebnostih manjšin še ni prevelika in da bo vanjo še marsikaj potrebno vložiti, kajti ne bi bilo dobro, če bi šele čas pokazal, kaj je peljalo manjšino v integracijo z okoljem, v katerem živi in kaj v asimilacijo.
DEJAN VERČIČ
Jugoslovanski poseg na K VSE
DUNAJ — Če se bodo uresničila predvidevanja o dosegu sporazuma o odpravi evroraket, bo to šele prvi korak k zmanjšanju oborožitve v Evropi, je včeraj dejal v govoru na plenarni seji dunajskega KVSE voditelj jugoslovanske delegacije, veleposlanik Ignac Golob.
Golob je dejal, da Jugoslavija pripisuje politični pomen napovedanemu sporazumu o evroraketah, vednar pa se je v pričakovanju sporazuma treba zavedati, da se Evropa ne bo povsem odrekla jedrskemu orožju. Sporazum namreč ne bo zajel velikih konvencionalnih in kemičnih zalog orožja kot tudi orožja, ki je v morjih okoli Evrope. Zato je po mnenju Goloba treba apelirati k pogumnejšim in dolgoročnejšim dogovorom o razoroževanju.
Sporazum o odpravi jedrskih raket srednjega dosega iz Evrope naj bi sledili podobni dogovori tudi glede Sredozemlja, je poudaril Golob. Seveda pa bi bilo nujno, da bi se že dunajski sestanek bolj konkretno posvetil konvencionalni razorožitvi, pri čemer je očitna tudi potreba, da bi nadaljnji pogovori potekali v okviru KVSE, predvsem zato, ker še vedno obstajajo prepričanja, da je konvencionalna razorožitev zadeva majhnega števila izbranih držav. Voditelj jugoslovanske delegacije je na koncu poudaril, da morajo na dunajskem sestanku govoriti o skupni varnosti in skupnih pogajanjih o konvencionalni razorožitvi vseh 35 držav udeleženk KVSE. (dd)
■ BEOGRAD — V Beogradu se te dni mudi skupina izvedencev Mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke, s katerimi se pogovarjajo o jugoslovanskih gospodarskih programih in predvidenih ukrepih gospodarske politike, kot tudi o okvirni zahtevi za konsolidacijo jugoslovanskih dolgov. Ti pogovori so pravzaprav uvod v začetek pogajanj s tujimi upniki, komercialnimi bankami in vladami o oblikah reprogramiranja oziroma refinanciranja jugoslovanskih dolgov tujini in pomenijo možnost za nadaljnje izboljševanje delovanja omenjenih denarnih ustanov z Jugoslavijo, (dd)
Ali je možno sožitje v Južni Tirolski?
BOČEN — Tednik Espresso bo v bližnji bodočnosti posvetil posebno pozornost problemom mest in krajevnih stvarnosti, o katerih se v Italiji v zadnjem času veliko govori in piše, njihova specifika pa zanima tudi širše javno mnenje. V ta namen bo časopis priredil širom po državi vrsto posvetov in simpozijev, na katerem bodo strokovnjaki in ugledne osebnosti s krajevnega in tudi z državnega prizorišča skušali osvetliti vso razvejano prolematiko, s katero se sooča določena mestna realnost. Pobuda rimskega tednika je za italijanske razmere kolikor toliko nova, medtem ko so podobne iniciative javnih občil takorekoč na dnevnem redu v drugih evropskih državah, posebno v Angliji ter v Franciji.
Novinarji Espressa so za začetek teh konferenc izbrali Bočen, oziroma Južno Tirolsko, v marsičem »težko« in vsekakor problematično družbeno in narodno stvarnost, ki je v vsem povojnem času več ali manj v središču pozornosti državnega in tudi mednarodnega javnega mnenja. Bočen kot prizorišče nevarnih trenj, napetosti in narodne mržnje, a tudi kot zelo zanimiv in privlačen laboratorij, kjer se vprašanja etnične enakopravnosti vsakodnevno prepletajo s potrebo po sožitju in po narodni spravi. Tema zasedanja, ki ga Espresso prireja v sodelovanju s krajevnim dnevnikom Alto Adige, je »Dialogi o južnotirolskem vprašanju: ali je tukaj sožitje sploh še možno?«
Danes in jutri se bodo v Bocnu vrstile številne okrogle mize, na katere so prireditelji povabili tudi izvedence iz Avstrije in iz drugih evropskih držav. Danes popoldne bo med drugim na sporedu razprava o izvajanju dvojezičnosti v javnih telesih, posebno na sodiščih, na kateri bodo sodelovali odvetniki in sodniki nemške in italijanske narodnosti. Jutri pa bodo udeleženci simpozija, za katerega vlada v Bocnu, a ng samo tukaj, veliko zanimanje, obravnavali vsakodnevne odnose med tu živečimi narodnimi komponentami. Popoldne pa bo okrogla miza, na kateri bodo sodelovali senatorji in parlamentarci iz Tridentinske Južne Tirolske.
SANDOR TENCE
Izvajanje deželnega statuta: važen korak naprej
Adriano Biasutti
TRST — Računski dvor je odobril nove norme o izvajanju statuta o posebni avtonomiji Furlanije-Julijske krajine. Tako je sporočil predsednik osrednjega nadzornega organa Giuseppe Carbone predsedniku deželnega odbora FJK Adrianu Biasuttiju. S tem se je zaključil dolgotrajen postopek, v okviru katerega je ministrski svet decembra lani odobril nov paket izvršilnih norm deželnega statuta.
Ukrep, ki bo objavljen z odlokom predsednika republike v Uradnem vestniku, usklajuje pristojnosti Dežele s tistimi, ki so predvidene za druge dežele na osnovi odloka štev. 616 in še dodatno valorizira posebnost statuta.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je izrazil veliko zadovoljstvo glede odobritve teh novih predpisov in ugotovil, da je bil s tem ukrepom pozitivno rešen eden od odprtih problemov med državo in Deželo. Dodal je tudi, da se je treba za dosego tega rezultata zahvaliti članom paritetne komisije, ki je Deželo zastopala v Rimu.
Odobritev novih izvršilnih norm statuta je važen mejnik za vso Deželo, kar bo imelo tudi velik vpliv na delovanje krajevnih ustanov FJK. Dežela je namreč prejela nove pristojnosti, od katerih so nekatere mnogo širše od tistih, ki jih imajo dežele z rednim statutom. Velikega pomena so navodila, ki omogočajo urejevanje in dodeljevanje upravnih funkcij krajevnim ustanovam. Ukrep tudi predvideva številnejše primere, v katerih je predsednik deželne vlade lahko prisoten na sejah ministrskega sveta. To je bilo sicer predvideno že v statutu, nove norme pa dajejo širša zagotovila, da se bo osrednji izvršni organ posvetoval s predstavniki Dežele vselej, ko bo govor o problemih, ki zadevajo FJK.
Tudi v mednarodni politiki (osrednja vlada ima seveda pri tem glavno vlogo) se z novimi normami Deželi priznavajo širše možnosti delovanja, predvsem glede odnosov med deželami in obmejnimi državami. Širše pristojnosti za FJK so nadalje predvidene v delikatnem sektorju kredita.
Zadovoljivo sta se glede odobritve novih izvršilnih norm deželnega statuta izrekla tudi podpredsednik odbora Carbone in načelnik svetovalske skupine KPI Tarondo.
S koncertom domačega mešanega pevskega zbora
V Bovcu odprli nov kulturni dom
BOVEC — Kdor čaka, dočaka: ta stari pregovor še nikoli ni izneveril in tudi tokrat ni. Tako so zapisali svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije Bovca na vabilih, ki so jih poslali krajanom za otvoritev novega Kulturnega doma, ki so ga včeraj odprli v Bovcu. Res je izgradnja trajala dolgo, vse od potresa leta 1976, in še sedaj po otvoritvi so nekatere stvari za urediti. Pomembno je, da je Bovec središče domačega in tujega turizma v gornjem Posočju ta objekt končno dobil. S tem se odpira novo poglavje v kulturnem življenju Bovca in okolice. Ta kulturni prostor bo služil za prireditve, proslave in koncerte, gledališčne uprizoritve, kinopredstave in razstave ter še kaj. Pomembnost tega objekta je na včerajšnji otvoritvi potrdil tudi Sergej Peham, predsednik kulturne skupnosti Slovenije, ki je bil slavnostni govornik na otvoritvi. Za začetek so včeraj v novem kulturnem domu že priredili koncert domačega mešanega pevskega zbora.
Koncert je sodil v praznovanje stoletnice tradicije zborovskega petja v Bovcu. Drugo leto bo namreč minilo natanko 110 let od ustanovitve prve čitalnice v Bovcu in v okviru katere je deloval tudi pevski zbor. Zbor je kasneje prerasel v pevski zbor Rombon, ki je za časa fašizma zamrl. Po priključitvi k Jugoslaviji pa so ustanovili kulturno umetniško društvo Golobar, v okviru katerega je deloval mešani pevski zbor. V letu 1951 je bil ustanovljen moški pevski zbor, ki poje neprekinjeno do danes, le novo ime Iskra si je prevzel in sicer v letu 1977, ko je bovška tovarna Iskra postala tudi pokrovitelj. Od takrat dalje moški zbor žanje uspehe ne samo od Trente do Goriških Brd, njegova pesem zveni med zamejci v Benečiji, Reziji in tudi na Koroškem, kjer prireja samostojne uspele koncerte. V novem kulturnem domu je odprta tudi že prva samostojna razstava slikarke domačinke Stanke Komac-Šraj. Njena dela so v različnih tehnikah od akvarela, olja, tempere do tuša in lavarinke.
—o—
Izmenjave obiskov na Tolminskem ob bližnjih novembrskih praznikih
TOLMIN — Poleg obiskov na grobovih svojcev in padlih v NOB ter okrasitve spomenikov padlih partizanov, bodo na Tolminskem organizirali obiske in polaganje vencev tudi onstran meje, izmenjavali pa bodo tudi obiske. Tako bo jutri delegacija Zveze vojnih invalidov iz Tržiča položila venec na grobnico padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni v kostnici v Kobaridu, 29. oktobra bo delegacija italijanskega generalnega konzulata iz Kopra obiskala Skupščino občine Tolmin in položila 'venec na grobnico padlih v NOB in na grobnico padlih italijanskih vojakov v Kobaridu.
Delegacije tolminskih družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti bodo 31. oktobra polagale vence na grobove padlih borcev v Benečiji in Reziji. Na osrednji komemoraciji, ki bo v Čedadu in na Matajurju, bodo prisotni jugoslovanski generalni konzul v Trstu, predstavniki SKGZ in VZPI-ANPI, predstavniki italijanskih oblasti in tolminskih DPO in DPŠ.
V ponedeljek, 2. novembra, se bodo župani obmejnih občin iz Benečije in Rezije v prisotnosti predstavnikov tolminske občine in družbenopolitičnih organizacij poklonili žrtvam NOB na Tolminskem in padlim italijanskim vojakom, ki so pokopani v kostnici sv. Antona nad Kobaridom.	—o—
Koroška: živčni politiki skušajo izsiliti ločitveni šolski model
CELOVEC — Potem ko zvezna strokovna komisija v zaključnem poročilu o razpravi o dvojezičnem šolstvu ni hotela podpreti ločitvenega modela koroških strank, se v zadnjem času vrstijo živčne reakcije politikov.
Najnovejši primer je izjava predsednika koroške Ljudske stranke OEVP Haralda Scheucherja, ki je zagrozil, da bo zahteval v deželni vladi razpis ljudskega povpraševanja o dvojezičnem šolstvu, če pristojna ministrica dr. Hilde Havvlicek ne bo ugodila do naslednjega šolskega leta željam koroških strank.
Na to Scheucherjevo izjavo je tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm v tiskovni izjavi ugotovil, da je tako izjavo Scheucherja mogoče razumeti le kot poskus izsiljevanja. Hkrati pa še, da je Scheucher s to izjavo ponovno dokazal, da koroška OEVP nima interesa, da bi se o vprašanju dvojezičnega šolstva stvarno in pedagoškoz-nanstveno razpravljalo. Poleg tega pa bi pomenila izvedba takega ljudskega povpraševanja tudi zlorabo sicer demokratičnega instrumenta soodločanja prebivalstva.
Tajnik ZSO je tudi še poudaril, da ima Scheucherjeva napoved en sam cilj: pristojno ministrico hoče prisiliti, da bi uresničila koroški ločitveni model.	-	,
ZIS ugodil zahtevam carinikov
KOPER — ZIS je ugodil zahtevam slovenskih carinikov, ki pa pričakujejo tudi temeljitejše spremembe družbenega dogovora o svojih osebnih dohodkih.
Ostre zahteve carinikov — predvsem slovenskih — so naletele na odprta ušesa: zvezni izvršni svet je delavcem carinarnic v Sloveniji iz proračuna odobril 33,5-odstotno povišanje plač (namesto prej odobrenega 21,7 odstotka) od julija naprej, novembra pa naj bi se plače predvidoma dvignile še za 23 odstotkov. Tako naj bi cariniki skoraj »ujeli« določila družbenega dogovora, ki predvideva prilagajanje njihovih plač republiškim povprečjem — z 10-odstotnim zaostajanjem seveda.
Takšna rešitev, dogovorjena po nenavadno radikalni pretnji carinikov, ko so obetali »strogo spoštovanje predpisov« ali kolone na mejah, bo za nekaj časa pomirila carinske delavce in jim zagotovila vsaj malce dostojnejše plačilo za težavno delo. Njihove zahteve pa se ne ustavljajo pri tej enkratni potezi, saj se utegne položaj kaj kmalu ponoviti. Tako je slišati, naj bi se — ob močni podpori zveznih sindikatov v Beogradu že pripravljale nekatere spremembe pod grožnjo 80-odstotnih plač vsiljenega družbenega dogovora. Cariniki zahtevajo predvsem sprotno usklajevanje osebnih dohodkov — glede na zadnje trimesečje, ne pa glede na predzadnje. Prav tako naj bi spremenili tudi namero ZIS, da bi osebne dohodke carinikov (pa tudi drugih delavcev zveznih služb) dokončno uskladili z gibanjem OD v gospodarstvu šele do konca prihodnjega leta. Cariniki takšno uskladitev zahtevajo že v začetku leta in vse kaže, da je po zadnjih dogodkih takšen sporazum laže dosegljiv.
Vremščici so urejali brez dovoljenja
Enemu od lastnikov zemljišča na Vremščici so brez njegove vednosti sredi travnika skopali približno 15 metrov široko, 50 metrov dolgo in 5 metrov globoko jamo (Slika C. G. Sabadin)
Pašnike na
DIVAČA — Sredi septembra so se med lastniki parcel na Vremščici začele širiti vznemirljive novice, da »na planini rijejo, sekajo, navažajo zemljo, prestavljajo mejnike...« Marsikateri od njih si je razmere takoj ogledal in potem poslal prijavo na občinski urbanistični inšpektorat. Ta je pri agromelioracijah, ki jih je sežanska TOK Vi-nakras na Vremščici začela že maja in nadaljevala avgusta letos, ugotovil nekaj nepravilnosti in v začetku oktobra do nadaljnjega ustavil dela.
Predstavniki TOK so začeli potem prizadetim gospodarjem pojasnjevati smisel izboljševanja zemljišč in vzroke za to, zakaj se z njimi niso pogovorili, že preden so na njihove parcele poslali delavce in stroje. V TOKU upajo, da jim bodo prizadeti oprostili spodrsljaje pri pripravi agromelioracij, da bi takoj potem, ko bodo zbrana vsa potrebna dovoljenja in soglasja, lahko po programu nadaljevali z delom.
Vremščica, ki je med drugim tudi regionalni krajinski park, že od nekdaj velja za območje, namenjeno za ovčerejo. Že danes na njenih prostranih pašnikih kooperant iz Divače pase približno 700 ovac. Po končanem prvem delu agromelioracij, ki so jih začeli letos, naj bi se čreda povečala na tisoč plemenskih ovac z janjčki. Tako bi ta planina letno dajala skoraj 20 ton jagnjetine, 8 ton ovčjega mesa ter 180
tisoč litrov mleka, ki naj bi ga v celoti predelali v sir in skuto.
Direktor TOK Vinakras ing. Vincenc Rupnik je povedal, da so za začetek urejanja teh zemljišč del denarja pridobili tudi pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Letos naj bi uredili približno 50 hektarov pašnikov.
»Pri tem smo bili zaradi naglice nekoliko nerodni in smo pozabili z našimi načrti pravočasno seznaniti prizadete lastnike. Upam, da bomo nesporazume uspeli v kratkem pokasniti in nadaljevati z deli, od katerih bodo imeli koristi tako zakupnik pašnikov kot družba in lastniki zemljišč.«
V pisnem pojasnilu, ki so ga v zvezi z zapletom pripravili v TOKU, pa med drugim piše, da je pri melioracijah predvidena prestavitev poti bliže nekdanji trasi, načrtujejo še zasutje vrtač, nasutje plodne zemlje in zatravi-tev pognojenih pašnikov. Zavračajo pa trditve, da bi bila pri tem povzročena škoda na lesu, ki naj bi ga odpeljali neznano kam. Po zagotovilih TOKA »je bil odstranjen le pas grmovja ob robu kompleksa in ob spodnji deponiji, kamor so grmovje tudi odložili. Po končanih melioracijah bi odpravili vse morebitne »rane« na terenu in tudi drugače krajino in parcele uredili najmanj tako, kot je bila pred posegom.«
Kljub dobrim namenom in opraviči-
lom za napake in pri pripravi in izvedbi melioracij pa le ni bilo vse po predpisih. Tako sežanski urbanistični inšpektor ugotavlja, da je TOK poslal delavce in stroje na Vremščico brez lokacijskega dovoljenja. Hkrati je opozoril, da je pri pripravi še večjih posegov na tem območju, ki je razglašen za kraški regijski park, potrebno tudi sodelovanje Zavoda za posestniško varstvo.
Ne glede na to, ali bodo napovedani pogovori predstavnikov TOKA z las-
tniki uspešni ter da so v TOKU dobronamerno pohiteli, ker so hoteli delo končati še pred zimo, takšno »pozabljanje« na predpise in pravice zemljišč pušča v javnosti grenak priokus. Ob tem, da bo samovoljnost TOKA nedvomno omajala zaupanje v sodelovanje in dobre namene te organizacije, bo hkrati zavlekla tudi sicer koristna dela na Vremščici, čemur so se »to-kovci« menda želeli izogniti prav z ukrepi »na horuk«.
JANEZ ODAR
Pred odhodom iz studia se ni imel niti časa oprhati, ker ni hotel zamuditi. Z eno roko je prijel Lionela okrog ramen, nakar sta se objela. Bilo je več kot očitno, da je fant neznansko srečen, da ga spet vidi. Li je bil vzhičen.
»Kako si se imel, Paul?«
»Krasno. Po tvoji zaslugi.« Velikodušno se je nasmehnil in fant je kar zažarel. »Zapomnil sem si vsako besedo, vse mi je šlo gladko, toda ves popoldan smo pregarali kot norci.« Pogledal se je. Na sebi je imel še vojaško uniformo s snemanja, čeprav ni nihče rekel niti besedice, ko je v njej odšek iz studia. »Pojdiva domov, da se bom lahko očedil in preoblekel.« Rad bi ga bil odpeljal na večerjo v bar za homoseksualce, ki mu je bil posebno pri srcu, ali vsaj na pijači, vendar še ni bil pripravljen, da ga predstavi temu svetu. Nagonsko je začutil, da Lionel še ni zrel za to. Lionel je hotel, da bi bilo to nekaj posebnega, nekaj, kar bi obstajalo samo med njima, Paul pa je bil pripravljen vsaj nekaj časa igrati to igro, se ogibati prijateljem in biti samo z
njim. Lionel se je tudi tokrat odločil, da se bo peljal v njegovem avtu. Spotoma sta se ustavila v samopostrežni trgovini. Kupila sta zavoj šestih piv, nekaj vina, sestavine za solato, vrečko svežega sadja in dva zrezka — popolno večerjo za oba. Lionel je izjavil, da zna kuhati.
Izkazalo se je, da zna držati besedo. Ko se je Paul prikazal iz kopalnice ovit z brisačo okrog ledij, mu je Lionel smehljaje se izročil kozarec vina. »Večerja bo gotova v petih minutah.«
»Krasno, čisto sestradan sem.« Nato je Paul odložil kozarec in se nagnil k Lionelu ter ga poljubil. Ko sta se ločila, so njune oči ostale priklenjene druge na druge in Lionelu je prekipelo srce. »Ves dan sem te pogrešal.«
»Jaz tudi.«
Brisača je počasi zdrsnila s Paulovega pasu in medtem ko je željno grabil po fantovem pasu, mu je zašepetal: »Se bosta zrezka zažgala, če bosta morala počakati?« Kot da bi mu bilo kaj dosti do njiju... trenutno mu ni bilo do ničesar drugega, samo do tega mladega telesa... Lionel je bil eden najbolj vznemirljiv ljubimcev, kar jih je bil imel. Bil je tako navdušen in nov, vsak centimeter njegovega telesa je dišal sladko in lepo, njegovo telo je bilo tako mlado in čvrsto. Ihtavo je vlekel z njega hlače iz velurja, dokler ni našel, kar je iskal, in Lionel je zastokal od ugodja, ko so ga Paulova usta odkrila. Trenutek kasneje sta ležala prepletena na mokrih tleh, večerja je bila pozabljena, njuni telesi pa ujeti v strasti.
16. POGLAVJE
Njuno razmerje je trajalo vso jesen, najsrečnejše obdobje v Lionelovem življenju. V šoli mu je šlo dobro, Paul
pa je še vedno snemal Thayerjev film. Lionel se je po dolgem času spet enkrat oglasil v studiu, vendar se mu je bilo v Paulovi prisotnosti pretežko pretvarjati. Moral se je prisiliti, da ga ni ves čas gledal, zraven pa se je bal, da bo mati vse opazila.
»Vsega pa že ne ve, veš,« ga je nekoč podražil Paul. »Četudi je tvoja mami. Mislim, da bi znala prenesti celo to, če bi zvedela.«
Lionel je zavzdihnil. »Tudi jaz tako mislim...« Ko pa je pomislil na Warda, je bilo drugače: »Zato pa oče ne bi. Nikoli me ne bi razumel.«
Paul je prikimal in se strinjal. »Mislim, da imaš prav. Mislim, da očetje dosti teže sprejemajo svoje sinove.«
»So tvoji starši vedeli zate?«
Paul je zmajal z glavo. »Še vedno ne vedo. Na srečo sem še dovolj mlad, da lahko razumejo, zakaj sem ostal samski. Čez deset let pa jih bom imel zares na grbi.«
»Mogoče boš do takrat že poročen in oče petih orok.« Oba sta se zasmejala ob tem absurdu. Paulu to sploh ni ležalo, do biseksualnosti ni kazal nobenih teženj. Ženske ga niso nikoli vznemirjale, Lionel pa ga je. Večino noči sta prebila skupaj in se ljubila na njegovi veliki postelji ali na kavču pred kaminom... ali na tleh... ali na obali.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
S četrtkovega občnega zbora v Prosvetnem domu na Opčinah
Tvoren pregled sončnih in senčnih plati obrtniške sekcije SDGZ
V četrtek je bil na sedežu Kulturnega društva Tabor na Opčinah redni občni zbor obrtnikov, članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Odziv je bil dober, kar dokazuje navezanost članov na organizacijo, hkrati pa potrjuje, da obrtniki zaznavajo pomembnost gospodarskega trenutka v tržaški pokrajini in gledajo v prihodnost z določeno mero zaskrbljenosti. Predsednik sekcije Rado Andol-šek je v svojem izčrpnem poročilu kritično analiziral opravljeno delo. Ugotovil je namreč, da se premnogi člani še vedno premalo vključujejo v delo organizacije in ne posredujejo svojih želja in potreb, kar bi prispevalo k oblikovanju konkretnih operativnih programov. Pred desetimi leti je bil izdelan okvirni razvojni načrt: viden napredek se je pokazal pri uslugah, ki jih Združenje nudi svojim članom, za kar gre posebna pohvala ravnatelju Kocjančiču in ostalim uradnikom, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Glede bodočega razvoja pa je odprtih še mnogo vprašanj: ključno
vprašanje je, ali se bodo znali obrtniki vključiti v nove gospodarske tokove. Andolšek je nato zastavil vprašanje, ali smo sposobni sprejeti ideje združevanja in sodelovanja, kar bi vsekakor povečalo učinkovitost nastopov obrtnikom na tržišču dela. Odpirajo se nove pobude, ki bi jih obrtniki lahko izkoristili, toda možnosti uspeha so le v širšem sodelovanju.
Na podlagi poročila se je razvila živahna in konstruktivna razprava. Nekateri člani so ugotavljali, da skromno zaposlovanje vajencev in mladih delavcev dejansko izpodkopuje korenine obrtništva, kajti na ta način ne bo v naslednjem desetletju ljudi, ki bi prevzeli delavnice in nadaljevali z obrtjo. Drugi so ugotavljali, da oblasti zavirajo hiter razvoj konzorcialnih pobud. Pozitiven glas je prišel le iz vrst prevoznikov in umetniških obrtnikov, kjer se sodelovanje z ostalimi stanovskimi organizacijami širi in daje zadovoljive uspehe. V svojem posegu je ravnatelj Kocjančič orisal določene premike, do katerih je prišlo v odnosu
oblasti do SDGZ. Po njegovi oceni je uradna udeležba SDGZ na prvi konferenci obrti, ki je bila pred letom dni v Gradežu v organizaciji deželnega od-borništva, potrdila vlogo obrtnikov, članov SDGZ na deželni ravni. To je bil vsekakor politično nezanemarljiv uspeh.
Kocjančič je nadalje orisal predvidene posege vlade na področju davčne politike. Podčrtal je, da trenutno razpolagamo le s predlogi in ni še jasno, katere bodo končne odločitve vlade oziroma pristojnih ministrstev. Obstoječo zakonodajo bi morali v naslednjem letu spremeniti, a je vprašljivo, če bo vladi uspelo v tako pičlem času pripraviti vse potrebne ukrepe in določila za nemoteno delovanje. SDGZ bo budno sledilo vsem ukrepom in bo pripomoglo, da bodo člani pravočasno obveščeni, tako da bi znali pravilno ukrepati.
Prisotni so odobrili delovanje odbora in izvolili novi 21-članski odbor, ki bo vodil sekcijo v naslednji mandatni dobi. (zk)
Odgovor deželne uprave o stanju tržaške Rižarne
Deželni odbor je te dni končno odgovoril svetovalcem Štoki (SSk) ter Tonelu in Iskri (KPI), ki so že pred več meseci v dveh ločenih pismenih vprašanjih opozorili na zanemarjenost, kateri je prepuščena tržaška Rižarna, ter na pomanjkanje struktur in osebja, ki bi lahko številnim obiskovalcem orisali zgodovino ter obrazložili pomen tega edinstvenega muzeja.
V odgovoru se Dežela sklicuje na odgovornosti tržaške Občine, ki upravlja spomenik-muzej pri Sv. Soboti. Kar zadeva očitek o zapuščenosti Rižarne, se deželna uprava navezuje na postopek, ki je privedel do preureditve nekdanjega uničevalnega taborišča v spomenik-muzej ter do vseh posegov tržaške Občine. Tedaj je bila po predhodnem vsedržavnem natečaju poverjena arh. Boicu naloga, da izdela načrt za spomenik-muzej. Boico pa je po poglobljeni proučitvi tehničnih in zgodovinskih aspektov prišel do zaključka, da mora ostati stara in mrka struktura poslopja nespremenjena. Filozofije, ki je navdihovala oblikovanje Rižarne, torej ne moremo primerjati z nobeno drugo muzejsko tipologijo, pravijo na Občini (in Dežela prenaša naprej to mnenje), k temu pa dodajajo, da sta po načrtu javnih del za obdobje 1987-1989, ki ga je že odobril občinski odbor, vsekakor predvidena dva spe-
cifična posega za Rižarno. Prvi se nanaša na popravilo strehe in je zanj predvidenih 60 milijonov lir, drugi pa na ureditev ogrevanja in muzejskih dvoran, za kar bodo nakazali 110 milijonov lir. V istem načrtu je za tekoče leto predviden strošek 100 milijonov lir za ureditev muzejskih smerokazov. S svoje strani pa je dala Dežela na podlagi zakona 60/1976 za leto 1987 nadaljnjih 65 milijonov lir podpore za tržaške muzeje (med katerimi je tudi Rižarna). V luči teh številk in upoštevajoč omenjene poglede načrtovalca, je rečeno v odgovoru deželnim svetovalcem SSk in KPI, je mogoče lažje tolmačiti splošen prikaz spomenika, kot tragičnega svarilca pred grozotami, ki so se tam dogajale.
Kar seveda še ne pomeni, dodaja odgovor deželne uprave, da ni težav z upravljanjem Rižarne, ki pa so danes skupne vsem muzejem. Togost finančnih pravil in pomanjkanje dohodkov namreč onemogočata, da bi povečali organik osebja, poslopje samo pa stoji v takšnem predelu mesta, ki je še posebno podvrženo fiziološkemu propadanju.
Odgovor deželne uprave se zaključuje s trditvijo, da odgovorne upravne oblasti vsekakor ne štedijo z napori, da bi zagotovile temu kraju trpljenja in smrti čimbolj spodobno podobo.
Sindikati o stanovanjski politiki deželne uprave
Sindikati CGIL-CISL-UIL in SU-NIA-SICET-UNIAT so na sestanku s predsednikom 6. deželne komisije Cintijem odločno zavrnili osnutek, ki spreminja deželni zakon št. 75/82, v katerem so predvidene olajšave za gradnjo in nakup stanovanj. Sindikati so prepričani, da osnutek, o katerem se bo moral deželni svet v prihodnjih dneh izreči, ne obsega več tistih jamstev, ki so doslej priviligirala najmanj premožne družine in jim omogočila, da so se — ob siceršnji desetletni zadolžitvi — vendarle dokopale do strehe nad glavo. Posledice se bodo poznale še posebno v tržaški pokrajini, kjer je stanovanjski problem izredno občuten
Zakaj so sindikati proti osnutku? Po njihovem je nesprejemljivo, da ne
predvideva več omejitve površin in specifične namembnosti nove hiše ali stanovanja ( možno bi bilo, da nekomu odobrijo posojilo tudi za gradnjo druge hiše), da dviga višino maksimalnega dohodka, tako da bo lahko vsakdo prosil za prispevek, obenem pa omejuje kontrolo sindikatov nad kriteriji dodelitev. Njihovo mnenje je negativno tudi glede pristojnosti ustanov za ljudske gradnje, češ da so po novem 'zelo megleno določene in torej »neprozorne«. To so le nekateri, vendar bistveni razlogi nasprotovanja.
Čeprav sindikati nimajo velikega zaupanja, da bo deželna komisija spremenila svoje stališče pred obravnavo osnutka v deželnem svetu, so vseeno predlagali alternativne spremembe.
Vojaško oporečništvo po receptu radikalcev
Radikalec Paolo Ghersina, ki so ga oblasti 17. oktobra zaprle zaradi vojaškega oporečništvo, je spet na začasni svobodi. V vojaškem zaporu v kraju Forte Boccea blizu Rima, je preživel stih dni v samici, sedaj pa čaka na odgovor posebne komisije ministrstva za obrambo, ki mora preveriti upravičenost njegovega oporečništvo. O tem, kaj ga je privedlo do te odločitve, se pravi do dejstva, da je odklonil vpoklic k vojakom, je govoril na včerajšnji tiskovni konferenci, ki resnici na ljubo, ni vzbudila velikega zanimanja pri krajevnih sredstvih javnega obveščanja.
Ghersina je prijeten 26-letni mladenič, ki govori tako rekoč brez dlak nr. jeziku. Je član radikalnega združenja za pravice in svobodo, sodeloval je tudi z radikalci, ki so bili izvoljeni v evropski parlament, opravil pa je tudi že nekaj "podvigov" v tujini, zlasti v Bolgariji in Vzhodni Nemčiji, kjer se je udeležil manifestacij za človekove pravice v državah vzhodnega bloka. O sebi pravi, da ni vojaški oporečnik v tradicionalnem pomenu besede, temveč da hoče javnosti in oblastem dokazati, da je oporečništvo upravičeno — sodstvo ga ne preganja več od leta 72, ko je bil odobren poseben zakon — da je alternativna ali civilna vojaška služba neprimerna za današnje razmere in
0	svoje tudi diskriminacijska — traja dlje kot navaden vojaš-
1	rok — da je celoten obrambni sistem neučinkovit, drastičen in nečloveški. Prošnjo za alternativno služenje vojaškega roka je zato nalašč vložil prepozno, po zakonu bi jo moral vložiti vsaj leto pred odpoklicem k vojakom, s svojim dejanjem pa je
hotel osredotočiti pozornost na problem, ki se nanaša na skoraj 13 tisoč oporečnikov po vsej državi.
Kaj torej zahtevajo vojaški oporečniki? Najprej je treba povedati, da so to v veliki meri jehovci, ki mirno sprejmejo 12 mesečni zapor, sledijo mladi levičarji, ki se raje angažirajo v raznih alternativnih in ekoloških gibanjih in končno radikalci, ki imajo o oporečništvu prav svojevrstno mnenje. Zahtevajo namreč, da čimprej pride do tako imenovanih Združenih držav Evrope, kjer bi si bile vojske na laš podobne, uvajale pa naj bi enako vojaško strategijo in obrambo. Nadalje se ne strinjajo z neprimerno in neučinkovito politiko državnega obrambnega sistema, ne toliko z ozirom na nevarnost jedrskih spopadov, kot v zvezi z nespoštovanjem človekovih pravic v vzhodnih državah in naraščajočim nazadovanjem Juga, kjer ljudje še umirajo od lakote. In končno, absurdnost civilnega služenja vojaščine, ki ni drugega kot začasna zaposlitev v nekaterih javnih ustanovah, ki jih priznava tudi obrambno ministrstvo in diskriminacijsko, ker kot rečeno, traja 8 mesecev več kot običajna vojaščina. Paolo Ghersina ne bo odstopil od svojih odločitev, čeprav ve, da tvega tudi nekajletni zapor, s svojim uporom, ki naj bi bil le simboličen, pa je razburkal dobršen del italijanske civilne in vojaške javnosti. V La Spezii, kjer so ga 17. oktobra aretirali, je namreč ravno tisti dan potekala parada vojne mornarice, sledila pa ji je svečana zaobljuba mornarskih kadetov, iz solidarnosti pa sta ga spremljala radikalca Adele Faccio in senator Corleone... (mi)
Pomembne novosti za tržaško cestno omrežje v osnutku deželnega cestnega načrta
Vpadnica Prosek-Trst ne več »leteča«, marveč
PROSEK'
C.V
K0NT0VE
JREBCE
PADR1ČE
BAZOVICA
KLJUČ
LAZARET 11
Nove ceste so označene s črtkanimi črtami
Trst naj bi dobil nov cestni dostop. S Proseka naj bi se do Barkovelj spustila vpadnica, ki bi omogočila neposredno zvezo med avtocesto in mestnim središčem. To sicer že precej staro idejo zdaj na novo prinaša osnutek deželnega cestnega načrta Furlanije-Julijske krajine, ki so ga letošnjega julija dokončali deželni načrtovalci in ki bo po vsej verjetnosti čez kak mesec postal sestavni del deželnega urbanističnega načrta.
Barkovljanska vpadnica ni edina novost, ki jo prinaša omenjeni deželni dokument za tržaško pokrajino. A preden natančneje spregovorimo o načrtovanih. cestah, najbrž ne bo odveč, če nekoliko pojasnimo, za kakšen dokument pravzaprav gre.
KAJ JE DEŽELNI CESTNI NAČRT
Na osnovi deželnega zakona štev. 22 iz leta 1985 bi morala deželna uprava razpolagati s svojim cestnim načrtom, ki naj bi po eni strani odražal obstoječe stanje, po drugi strani pa usklajeval bodoče posege na deželnem cestnem omrežju. Izkazalo se je, da je takšna koordinacija potrebna, kajtiza načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cest v Italiji ločeno skrbi več osebkov, še zlasti pa državno cestno podjetje ANAS, pokrajinske in občinske uprave.
Kot rečeno, deželna uprava od letošnjega julija razpolaga šele z osnutkom takšnega načrta. Tehnično sta ga sestavila inž. Ermanno Tamaro od deželne uprave za prevoze in promet in geom. Sergio Predonzan od deželne uprave za prostorsko načrtovanje. Deželni odbornik za prevoze in promet Giovanni Di Benedetto je 3. avgusta osnutek razposlal vsem občinam, pokrajinam in drugim krajevnim upravam ter raznim strokovnim organizacijam in ustanovam v deželi z vabilom, naj o njem izdajo mnenje do 30. septembra.
Upoštevajoč rezultate tega posvetovanja, deželna vlada namerava še pred koncem leta izdelati dokončni osnutek deželnega cestnega načrta, ki bi nato moral biti javnosti mesec dni na ogled za morebitne pripombe, nakar naj bi ga dokončno odobril predsednik deželne vlade s posebnim odlokom. Po vsej verjetnosti (zakon sicer tega ne predpisuje, a dopušča kot možnost) bo tako odobreni načrt po-
stal sestavni del deželnega urbanističnega načrta, v vsakem primeru pa bo usmerjal bodoče posege na cestnem omrežju Furlanije-Julijske krajine.
Kot nam je povedal inž. Tamaro, je oblikovalce osnutka vodila ideja, da morajo avtoceste postati osrednje ogrodje cestnih povezav v deželi. V njihovi funkciji naj bi izpopolnili ostalo cestno omrežje, bodisi tako imenovano "primarno ", se pravi hitro prevozno, bodisi tako imenovano "sekundarno" ali servisno. Ta usmerjenost je razvidna tudi v novostih, ki jih osnutek predvideva za tržaško pokrajino, saj bodo domala vse pripomogle, da bo nastajajoča avtocesta Sesljan-Trst postala resnična hrbtenica cestnega omrežja v njej.
VPADNICA
PROSEK-TRST
Najmanj dvajset let je stara zamisel, da bi odprli nov dostop v tržaško mes-
tno središče z izgradnjo ceste, ki naj bi se s Proseka spustila do Barkovelj. Trasa takšne vpadnice je med drugim že dolga leta narisana v tržaškem občinskem regulacijskem načrtu. Doslej pa je vse to ostalo zgolj na papirju deloma zaradi težav tehnične in finančne narave, ki bi jih izpeljava vpadnice povzročila, predvsem pa zaradi negativnih učinkov, ki bi jih takšna cesta imela na naravno in človeško okolje.
Dejstvo, da je barkovljanska vpadnica narisana tudi v osnutku deželnega cestnega načrta, samo po sebi seveda ne more predstavljati nobenega presenečenja. Toda novi načrt, ki je sicer le okvirnega značaja, se kljub temu bistveno razlikuje od vseh dosedanjih: po novem naj bi se cesta ne vila večinoma po viaduktih in nadvozih, kot je bilo doslej mišljeno, ampak v glavnem pod zemljo, se pravi po predorih.
S tem načrtom se že dalj časa ukvarja prof. Fabio Santorini z Inženirske fakultete Tržaške univerze. Cesta bi bila približno 5 kilometrov dolga. Pričela bi se jugovzhodno od Proseka v kraju, ki mu domačini pravijo Star-sele, peljala pod Kotovelom, mogoče prišla na svetlo za pičel kilometer do mitnice ob Furlanski cesti in nadaljevala v predoru vse do bližine svetilnika, od koder bi po nadvozu dosegla barkovljansko nabrežje. Tu bi se lahko vključila v Miramarski drevored, lahko pa bi se tudi nadaljevala vzdolž starega pristanišča do tržaškega kolodvora.
Vpadnica je v osnutku deželnega cestnega načrta opredeljena kot "sekundarna", kar pomeni, da bi morala služiti predvsem krajevnemu prometu, toda bila bi štiripasovna. Takšna cesta bi seveda stala nekoliko več kot tista, ki so jo načrtovali v preteklosti. Računajo, da bi po današnjih cenah zahtevala kakih 120 milijard lir, okrog 20 milijard lir več kot "leteča" varianta. Tudi njeno vzdrževanje bi bilo zahtevnejše, saj bi bilo treba na primer skrbeti za zračenje in razsvetljavo predorov, nudila pa bi nekatere prednosti, med drugim to, da bi bila prevozna tudi v primeru snega in ledu.
ČRTAN ODSEK PADRIČE-PESEK
' Druga večja novost, ki jo za Tržaško prinaša osnutek deželnega cestnega načrta, zadeva povezavo bodoče avtoceste Sesljan-Trst z mejnim prehodom pri Pesku. Po dosedanjih namerah, vključno po (še) veljavnem tržaškem občinskem regulacijskem načrtu, bi morali zgraditi nov avtocestni odsek, ki naj bi se odcepil proti državni meji v bližini Padrič. V deželnem osnutku tega ni več. Za povezavo s Peskom (in torej z Reko) naj bi preuredili staro cesto, ki se s trbiško cesto oziroma bodočo avtocesto križa pri Ključu.
Zakaj ta sprememba? Na Deželi zatrjujejo, da je njihova odločitev dozorela samostojno, a znano je, da so se za odpravo odseka Padriče-Pesek pred nedavnim zavzeli načrtovalci sinhrot-ronskega svetlobnega generatorja na lokaciji T8 pri Bazovici. Odsek bi namreč peljal tik ob sinhrotronu in obstajala bi nevarnost, da bi promet povzročal tresljaje, ki bi stroju onemogočali optimalno delovanje. Mimo tega
podzemska
velja spomniti, da je avtocestna povezava s Peskom predvidena v osimskih sporazumih, a na Deželi zagotavljajo, da so jugoslovanske oblasti neformalno že pristale na novo rešitev.
Preureditev ceste od Ključa do mejnega prehoda naj bi stala kakih 10 milijard lir. Gre za približno 6 kilometrov, ki naj bi jih ne krila več dvopasovnica, marveč štiripasovnica. Tudi ta načrt je zaenkrat zgolj zamisel in pušča odprta razna vprašanja, recimo to, kako bi cesto speljali mimo Bazovice. Tu stare trase ne bi mogli kar tako širiti, razen če ne bi podrli več hiš.
POTRJENE OSTALE ŽE NAČRTOVANE CESTE
Osnutek deželnega cestnega načrta predvideva gradnjo nekaterih drugih cest, ki šo sicer že predvidene v dosedanjih načrtih in ki torej ne predstavljajo,— vsaj na papirju ne — nikake novosti. Tako bi se moral pri Lakotiš-ču z avtoceste Sesljan-Trst odcepiti avtocestni odsek, ki bi po predorih in yiaduktih peljal na mejni prehod pri Škofijah. Ta odsek, katerega uresničitev bi danes stala kakih 100 milijard lir, je že predviden v starem deželnem urbanističnem načrtu ter v dolinskem in miljskem občinskem regulacijskem načrtu. Prav s tega odseka naj bi se nadalje po novem deželnem osnutku odcepila cesta, ki bi obšla Milje in peljala do mejnega prehoda pri Lazaretu ter tako med drugim omogočila dostop do bodoče marine Muja oziroma bodoče miljske turistične cone. A tudi to je že predvideno v miljskem regulacijskem načrtu. Še več. Ta cesta je do miljskega pokopališča že zgrajena, dograditi pa bi bi jo bilo treba od tod do Lazareta. Gre za okrog 6,8 kilometra, kar bi stalo predvidoma 65 milijard lir.
O vseh teh in drugih velikih in majhnih novostih bi se, kot rečeno, po navodilih deželnega odbornika Di Bene-detta morale izreči krajevne uprave in razne strokovne organizacije do 30. septembra, kajpak vsaka za svoje območje oziroma pristojnosti. Zanimivo pa je, da je v deželne urade doslej s Tržaškega prispelo edinole mnenje devinsko-nabrežinske občine, v kateri niso predvidene večje spremembe.
MARTIN BRECELJ
Večja od stadiona Grezar, višja od 40-nadstropne stolpnice
S plavajočo delavnico Micoperi 7000 začetek nove ere za delo na morju
»Morski velikan«, tako je predsednik italijanske ladjedelniške družbe Fincantieri Enrico Bocchini poimenoval ladjo-delavnico Micoperi 7000 na včerajšnji uradni predstavitvi tega plavajočega tehnološkega orjaka. Izraz ni iz trte izvit, saj je Micoperi 7000 največja tovrstna ladja na svetu in se lahko ponaša s celo vrsto drugih rekordov. Zgradili so jo v rekordnem času 26 mesecev v tržiški ladjedelnici, po zadnjih poizkusih, ki jih bo izvedla v prihodnjih tednih v Jadranskem morju, pa bo že decembra odpotovala »na delo« v Brazilijo.
Včerajšnja uradna predstavitev je bila — kljub nekaterim spodrsljajem —nadvse slovesna. Udeležila sta se je med drugimi minister za trgovinsko mornarico Prandini in predsednik IRI Prodi. Le-ta je poudaril velik trud in zagnanost delavcev tržiške ladjedelnice, ki so v predvidenem roku dokončali orjaško delo. Prav predstavnik tovarniškega sveta tržiške ladjedelnice Danilo Peric je s svojim posegom opozoril, da je pač Micoperi 7000 velik dosežek ladjedelništva, kar pa ne sme zasenčiti konkretnih kočljivih vprašanj, s katerimi se ta industrijski sektor še vedno spoprijema. Predstavnik delavcev je tako zahteval več dela za ladjedelnice in sklicanje deželne konference o državnih soudeležbah. Prodi
je delno odgovoril na zahtevo predstavnika delavcev,rekoč, da je tržiška ladjedelnica tista italijanska ladjedelnica, ki ima največ naročil...
Plavajoča ploščad Micoperi bo povsem zrevolucionirala delo na morju. Specializirana je za postavitev naftnih vrtalnih stolpov, pa tudi za popravljalna dela. Njena prednost je v tem, da s svojima žerjavoma dvigne izredno težke tovore (vsak žerjav lahko dvigne 7 tisoč ton — od tu tudi ime Micoperi 7000	- skupno pa kar 14 tisoč ton).
Tako lahko v izredno kratkem času opravi več dela, kot so ga doslej opravljale druge podobne, a manjše ploščadi.
Ploščad Micoperi 7000 je, za primerjavo, večja od tržaškega stadiona Gre-zar, visoka pa kot 40-nadstropna stolpnica. V dolžino meri 175 metrov, široka je 87 metrov, v najvišji točki (vrhova obeh žerjavov) pa je visoka 110 metrov. Sestavljena je kot ogromen katamaran, ki je napol pogreznjen v vodo. Na ta spodnji del je pritrjenih šest nosilnih krakov: le-ti nosijo ploščad, na kateri sta na premcu postavljena žerjava, na krmi pa povelniški most in prostori za posadko. Ob plovbi tehta orjak 78 tisoč ton; ob opravljanju del se njen spodnji del pogrezne do globine 27 metrov (s posebnim avtomatskim sistemom spustijo v šest kra-
Komandni most plavajoče ladjedelnice Micoperi 7000, kjer kraljuje kompju-
terska tehnologija.
kov vodo), takrat znaša teža ploščadi kar 170 tisoč ton.
Morskega velikana poganja osem 12-valjnih motorjev (po 8.400 KM vsak) in dva 6-valjna motorja (po 4.200 KM), ki so jih zgradili v Tovarni velikih motorjev. Skupno dosežejo moč 57 megavatov (kot srednje velika električna centrala).
Micoperi 7000 ima deset vijakov. Štirje krmni vijaki poganjajo ploščad do največje hitrosti 9 vozlov in pol. Ladja nima krmila, ker jo usmerjajo sami azimutalni vijaki (lahko se obračajo za 360 stopinj). Šest vijakov na premcu skrbi za stabilnost plavajoče delavnice ob spuščanju sider in ob delu.
Vsako od 16 sider tehta po 40 ton, pritrjena pa so na 3 km in pol dolge verige. Spuščanje sider v morje (na vsakem od stranskih krakov so razporejena po štiri sidra) upravlja računalnik. Sploh je vse delo na ladji kompju-terizirano. O tem priča že podatek, da je v strukturi vgrajenih več kot 700 kilometrov električnih kablov, zaradi česar so nekateri upravičeno poimenovali ploščad za »električno ladjo«.
Plovilo vodi skupno 60 članov posadke, na krovu pa je še drugih 150 tehnikov in delavcev za specifična vrtalna in postavitvena dela. Skupno je na ladji prostora za 800 ljudi, kar pomeni, da lahko ploščad sprejme na krov tudi drugo osebje.
Že prej smo omenili veliko pozornost, ki so jo načrtovalci posvetili stabilnosti ladje. Micoperi 7000 lahko opravlja svoje delo tudi ob nevihtah (od 5. do 6. jakostne stopnje), z vetrom do 150 km na uro, predvideno pa je, da lahko prenese tudi moč tako imenovanega »stoletnega vala« (vala, ki se pojavlja v Atlantiku povprečno enkrat v stoletju, in doseže višino 40 metrov).
Vrtljiva žerjava, ki ju je zgradila tovarna Reggiane, imata, kot rečeno, skupno nosilnost 14 tisoč ton (lahko dvigneta najnovejšo italijansko bojno ladjo Garibaldi!). Kljun žerjava meri kar 140 metrov, v škripčevju vsakega žerjava »teče« skorajda neverjetnih 38 kilometrov (!) jeklenih kablov.
Ploščad Micoperi je gradilo 2.500 delavcev tržišče ladjedelnice. Delo so dokončali v 3 milijonih ur. Družba Micoperi je odkupila plovilo za 500 milijard lir. To ceno bi morala po predvidevanjih amortizirati v desetih letih.
S četrtkove okrogle mize v priredbi \VWF
Problem odlaganja smeti postaja že dramatičen
Zgovoren prizor iz Starega mesta
Trst in okolica se v zadnjem obdobju soočata s perečim problemom odlaganja smeti ter odpadnih materialov, ki se nabirajo zaradi gradnje hitre ceste. O tem so v četrtek govorili na okrogli mizi, ki so jo na sedežu WWF organizirali naravovarstveniki.
Situacija je že naravnost dramatična, zato so bili na sestanku prisotni predstavniki tržaške, miljske in dolinske občine ter Krajevne zdravstvene enote, medtem ko je bil odsoten predstavnik Pokrajine, kar je med prisotnimi sprožilo val negodovanja.
Uvodni govor je imel inž. Russig-nan, ki je v dolgem in zelo razčlenjenem poročilu podal tehnično sliko problema z vsem zgodovinskim ozadjem, ki je privedlo do sedanje situacije. Poročilo je izzvenelo kot obtožnica proti upravam, ki so se zvrstile do sedaj na tržaški občini in ki so sistematično preslišale vsa opozorila o stopnjevanju problemov, ki so se zaradi tega nemoteno kopičili. V tem pogledu naravnost izstopata primera elektrofiltra za upepeljevalnik in prostornine odlagališča pri Križu. Kot vsi vedo, se je eden od elektrofiltrov upe-peljevalnika na Pantelejmunu pokvaril in je zato sedaj obratovanje v pričakovanju novega bistveno upočasnjeno. Življenjska doba elektrofiltra je dobro znana, tako da je nerazumljivo, da občinska uprava ni bila pripravljena na tak dogodek, ki je bil vse prej
Claudiu Magrisu nagrada iz SZ
Donava, zibelka in branilka številnih kultur, je vzbudila zanimanje tudi v Sovjetski zvezi. Iz Moskve prihaja namreč vest, da je »Donava« Claudia Magrisa prejela novo laskavo priznanje. Magrisovo knjgo so proglasili za najboljšo italijansko knjigo, ki je izšla v letu 1986. Komisija, ki jo sestavljajo italijanisti in predstavniki italijanske skupnosti v Sovjetski zvezi, se zbere vsako leto, da proglasi »Knjigo leta«. Magrisovo "sentimentalno popotovanje" vzdolž Donave je prejelo največ glasov in prekosilo Spinellov in Cita-tijev roman.
Ghersina začasno na prostosti
Tržaški radikalec Paolo Ghersina je včeraj zapustil vojaški zapor Forte Boccea v Rimu in je začasno na prostosti. Kot je znano, so ga aretirali prejšnjo soboto v La Spezii, ker ni hotel služiti vojaškega roka. Ghersina je medtem vložil prošnjo za služenje civilne službe, ki nadomešča nabor. V pričakovanju na odločitev pristojne ministrske komisije so prekinili vsakršen postopek proti njemu.
Sindikati o položaju v gledališču Verdi
Nič kaj laskave ocene o operi Carmen, s katero je gledališče Verdi začelo novo sezono, so dale sindikatom CGIL-CISL-UIL za spektakel povod, da ponovno opozorijo na nerešene probleme v operni hiši. Ni nujno — pišejo v svojem tiskovnem sporočilu — da je dobro vodstvo jamstvo za dober uspeh, res pa je, da brez učinkovitega vodstva, ne bo nobeno gledališče kvalitetno. Zato mora Verdi, če hoče na pot obnove in perspektive razvoja, nujno imeti vodstveno skupino, ki bo znala čimbolje izkoristiti obstoječi umetniški in finančni potencial in ne zgolj skrbeti, kot se dogaja sedaj, le za knjigovodsko plat operne hiše.
Sindikati pozivajo vse politične sile tržaškega občinskega sveta, naj se zavzamejo, da bi čimprej imenovale novega, izkušenega in specifično pripravljenega superintendan-ta, ki bo znal dati Verdiju novega zagona in odpraviti široko pahljačo nezadovoljstvo, ki mori duhove zunaj in znotraj gledališke strukture. Pri tem še opominjajo, da je bilo imenovanja komisarja »ad acta« namesto superintendanta zelo neodgovorno dejanje, saj je Verdi v velikih težavah tudi glede obnove prostorov in zahteva zato vodstvo, ki naj ima tudi srednje in dolgoročne perspektive in ne le odobritev bilance.
■ Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta bosta v ponedeljek, 26. t. m., s pričetkom ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3 priredila večer o skorajšnjih referendumih.
O vprašanjih sodststva in jedrske energije, ki bodo 8. novembra predmet ljudskega glasovanja, bodo govorili fizik Franko Piščanc, inženir Aljoša Vesel, odvetnik Jože Škerk in deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. Sledila bo razprava. Večer bo vodil dr. Rafko Dolhar.
Glasba brez meja
Jutri ob 17. uri bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert z naslovom Glasba brez meja. Pobudnik in organizator je Godba na pihala iz Ricmanj. Nedeljski koncert pa bo zanimiv predvsem zato, ker bosta prvič skupaj nastopili ricmanjska godba in Pihalni orkester rudarjev iz Idrije (na sliki). Za to priložnost, ki jo bo kronalo slovesno pobratenje med obema skupinama, se godbeniki s te in one strani meje že dolgo pripravljajo. Pred časom sta si skupini zamenjali partiture, vadili sta najprej posamezno, nato pa še skupno, tako v Ricmanjih kot v Idriji.
Koncert, katerega pokrovitelj je Občina Dolina, bosta vodila kapelnik Pihalnega orkestra rudarjev iz Idrije, Julijan Vidmar, in dolgoletni vodja ricmanjske godbe, prof. Ennio Krizanovsky. (dam)
S pištolo igračo oropal trgovino
Pištola, s katero je 19-letni Domeni-co Della Rocca v četrtek popoldne oropal trgovino oblačil Divo, je bila igrača. Agenti tržaškega letečega oddelka so presenečenega Domenica aretirali v četrtek opolnoči pred nekim penzionom na Trgu Panfili.
Agenti javne varnosti so prišli roparju na sled že v poznih popoldanskih urah. Zvedeli so namreč, da se v okolici Rusega mosta suče sumljiv
mladenič. Ko so primerjali telesne značilnosti mladeniča z opisom roparja, se je njihov sum počasi prelevil v gotovost, da je osumljeni res ropar. To je pozneje potrdilo tudi pričanje prostitutke, ki je agentom povedala, da se ji je zvečer približal mladenič, ki se je čudno obnašal. Poleg tega pa je mogoče pri sebi imel tudi pištolo. Agenti so preiskali vse javne lokale v bližini Rusega mosta: iskali so moškega, ki naj bi govoril z južnjaškim naglasom. Okoli polnoči so ga končno pričakali pod penzionom, kjer si je najel sobo.
Takoj po aretaciji so agenti preiskali roparjevo sobo in tu našli igračo, oziroma dobro ponarejeno pištolo. Na fantu pa so našli saržer s šestimi slepimi naboji. Spričo teh dokazov je Do-menico priznal, da je v četrtek popoldne oropal trgovino oblačil Divo. Na vprašanje agentov, kako se preživlja, je odgovoril, da si pač pomaga, kot ve in zna.
Ropar v Trst ni prišel sam. Iz Milana je namreč prišel v spremstvu Angele Parisi, ki so jo agenti prav tako aretirali in odpeljali v zapor. Sodelovala naj bi pri četrtkovem ropu.
Taki "podvigi" za Domenica niso novost. Zaradi številnih ropov in ugrabitve je bil obsojen na šest let zapora, vendar jih še ni v celoti odsedel. Pred kratkim so sodniki že izdali proti njemu zaporni nalog, ker je zapustil svoje bivališče v Albanu Laziale, kjer je bil v hišnem priporu.
Po natačnejšem osebnem pregledu so agenti opazili, da ima ropar na rokah zaceljene rane, ki jih je povzročilo ostro rezilo. Verjetno si jih je sam napravil v »spomin« na vsako aretacijo. Prav tako ga agenti dolžijo, da je že prej, oborožen z nožem, oropal nekega trgovca v mestecu Portici pri Neaplju. Della Rocco, ki trenutno sedi v koro-nejskem zaporu, so obtožili ropa v bremenilnih okoliščinah, (zvo)
Zadnje slovo od Pierluigija Lamprontija
Več sto ljudi je včeraj zjutraj pospremilo na zadnji poti tržaškega pilota Pierluigija Lamprontija, ki je prejšnji četrtek umrl v strahoviti letalski nesreči, v kateri je zgubilo življenje drugih 36 ljudi. Poleg družine, številnih sorodnikov in prijateljev se je od Lamprontija poslovilo tudi deset njegovih kolegov pilotov, ki so zaposleni v italijanski letalski družbi Alitalia. Pogrebni sprevod je krenil od družinske hiše na Furlanski cesti 60/10 do pokopališča pri Sv. Ani, kjer je bil posmrtni obred.
■ Včeraj zjutraj si je 47-letni Franco Melzi skušal vzeti življenje, tako da je skočil z okna svojega stanovanja v petem nadstropju v Ul. Lussinpiccolo 9. Kljub padcu je Melzi ostal živ, vendar njegovo življenje visi na nitki in zdravniki so si pridržali prognozo. Sprejeli so ga na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice.
kot nepričakovan. Naj še dodamo, da je treba na tak elektrofilter, ki je naročen tako rekoč po meri in ki stane več sto milijonov lir, čakati od pet do šest mesecev in slika bo takoj popolna. Okoliške občine morajo sedaj odvažati svoje smeti na Goriško, kar dviga stroške, ki so seveda na račun prebivalstva.
Naravnost smešen pa je primer odlagališča pri Križu, ki naj bi bilo po predvidevanjih odgovornih sposobno sprejeti 70.000 kubičnih metrov smeti (občinska uprava ja tudi plačala vsoto, ki je bila primerna za tako količino), vendar se je izkazalo, da je že prvih 13—15.000 kubikov do vrha izkoristilo zmogljivosti tega odlagališča. Sploh pa je na Tržaškem pomanjkanje odlagališč zelo pereč problem. Možno bi bilo odlaganje v morje, vendar bi bilo treba prej zgraditi kamniti nasip. Ta bi preprečeval vodi, da bi sproti odnašala material, kot se je dogajalo v dosedanjem odlagališču v Ulici Errera. Novo odlagališče bi moralo biti odprto v Barkovljah, vendar pa niso še niti začeli z dve do tri leta trajajočim postopkom za odprtje. Kmalu bi pa moralo začeti delovati odlagališče pri izlivu Ospa, vendar tudi tu ne manjka polemik. Predstavnika Tržaške in Miljske občine sta namreč zagotovila, da bodo objekt najprej zaščitili s primernim nasipom; številni prisotni so pa imeli o tem pomisleke; gradnja nasipa zahteva namreč več časa, na Tržaškem pa se v tem trenutku mudi.
Dolinski odbornik Sancin je prisotne opozoril na nerazsodno ravnanje z odpadnim materialom, ki meji že skoraj na absurd. EZIT je namreč izvajal hude pritiske nad dolinsko občinsko upravo, da bi lahko dobil v svoje roke grič pred tovarno Velikih motorjev in ga potem zvozil v morje za gradnjo nasipa. Po drugi strani pa se na Tržaškem otepamo s problemom zemlje in kamenja, ki ju izkopavajo ob gradnji hitre ceste...
Na koncu je v razpravo posegel še novi tržaški odbornik De Gioia, ki je za razliko od svojih predhodnikov zagotovil, da bo tržaška občina v sodelovanju z okoliškimi šla v skupno akcijo ločenega pobiranja smeti (npr. steklo, ki ga zbiramo v posebne nabiralnike).
■ Deželni odbor KPI prireja danes
na tržaškem sedežu v Ul. Capitolina 3 ob 10. uri posvet na temo: »Zakon o obmejnih področjih in vloga Trsta«. Poročala bosta poslanca Willer Bordon in Giorgio Rossetti, sklepe pa bo povzel deželni tajnik Roberto Viezzi.
Uspela
presaditev jeter
Zdravstveno stanje mladega Tržačana, ki so ga v četrtek nujno prepeljali v Milan, da bi mu tam presadili jetra, je zadovoljivo. Operacija je trajala štirinajst ur. Komaj je v spremstvu policije prispel v Milan, okrog 20. ure, so ga takoj pripravili za operacijo, saj je treba v teh primerih organ presaditi takoj, preden se pokvari. Fabio Vin-digni — tako je ime moškemu, ki je bolehal za jetrno cirozo — je pri zavesti in popolnoma luciden. Operacija je namreč popolnoma uspela in nova jetra že delujejo. Vindignija bodo kljub dobremu izteku operacije zadržali še en teden na opazovanju na oddelku za oživljanje.
24. 10. 1986
24. 10. 1987
Ruggero Dilli
Z ljubeznijo se te spominjajo
mati, sin in hči z družinama, drugo sorodstvo ter vsi, ki so te imeli radi.
Padna, Katinara, oktobra 1987
Praprot, Boršt, 24.
Abonmajska kampanja SSG se še ni zaključila
Ob začetku letošnje abonmajske kampanje Slovenskega stalnega gledališča smo se pogovorili z gospo Magdo Zlobec o prodaji abonmajev in številu letošnjih abonentov.
V	primerjavi z lanskim letom, nam je povedala gospa Magda, se je povečala prodaja abonmajev za prvo in drugo soboto (red B in F). Manj pa je abonentov, ki sledijo nedeljskim predstavam (red C in G). Število mladinskih abonmajev pa je enako lanskemu. Iz teh podatkov lahko torej razberemo, da je letošnje število abonentov takšno kot lani.
V	okoliških vaseh so tudi letos delovali akviziterji, pri katerih so vaščani naročali svoj abonma. Precejšnje število naročnin so zabeležili v Bazovici, Repnu, Križu, Nabrežini, na Padričah in Opčinah.
Na šolah pa seveda pripada največje število odkupljenih abonmajev Trgovskemu zavodu in Znanstvenemu liceju. Nasprotno pa je zelo malo abonentov na Učiteljišču. Po številu oddanih abonmajev pa lahko sklepamo, da je v nižjih razredih višjih srednjih šol kaj malo zanimanja za gledališke predstave.
Iz števila oddanih abonmajev posameznih redov lahko razberemo tudi starostno dobo obiskovalcev gledališča, med katerimi izstopajo starejši in zelo mladi ljudje, to je upokojenci ter mladina.
Gospa Magda nam je še povedala, da se je zadnje čase povečal odkup vstopnic pred predstavo. Obvestila pa je, da si lahko vsakdo priskrbi abonma še novembra meseca.
Obnovljena cvetličarna na Proseku
Naše podeželje se v gospodarskem pogledu naglo posodablja. Marsikje odpirajo nove javne lokale, obnavljajo trgovine, obrtniške delavnice in podobne objekte ali pa obnavljajo stare. To velja tudi za cvetličarno na Proseku, ki jo je prevzela Cvetka Jankovič-Obad še prvega aprila letos. Pred kratkim pa so majhno., a prijetno trgovino popolnoma obnovili. Vsa dela sta opravila mož Zdravko in brat Jožko. Prejšnja lastnica Ada Verša je vodila to cvetličarno kar 24 let, sedaj pa kot izkušena prodajalka pomaga novi lastnici. Cvetki, ki je članica SDGZ, čestitamo in želimo mnogo uspeha, (mm)
_________gledališča_____________
VERDI
Operna sezona 1987/88. Jutri, 25. t. m., ob 16. uri (red G): CARMEN A. Bize-ta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter VVerhahn.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob 20.30 (red II. sobota) bo na sporedu CASANOVA A SPA A. Schnitzlerja. Režija Luca De Fusco. Vlogo Casanove igra Mariano Rigillo. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: UN B1GLIETTO DA MILLE CORONE, delo Carpinterija in Faragune. Režija Francesco Macedonio.
koncerti
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1987/88: informacije, vpisovanje abonmajev in potrditev starih sprejema pisarna GM od 10. do 12. ure (tel. 418605), Ul. R. Manna 29.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstava Tržaški umetniki in Mednarodni grafični bienale v Ljubljani: Avgust Černigoj, Edoardo Gandrus, Zora Koren, Marjan Kravos, Marcello Mascherini, Klavdij Palčič, Nino Perizzi, Bruno Pon-te, Livio Schiozzi, Lojze Spacal, Giancar-lo Stacul, Rado Štrukelj, Franko Vecchi-et in Edvard Zajec.
V	umetnostni galeriji Cartesius razstavlja do 29. t. m. svoja dela slikarka ELISA MESTRONI. Razstava je odprta po običajnem urniku.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je-
Tabor mladih priredil razstavo grafik NABREŽINSKEGA ATELJEJA. Razstava bo odprta še danes od 18. do 20. ure.
GLASBENA MATICA
TRST
Sezona 1987-88
V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Gostovanje pevskega zbora in folklorne skupine KUD ”IVO LOLA RIBAR“
dirigent zbora
MILOVAN PANČIČ
umetnostni vodja folklorne skupine in orkestra
VLADETA VLAHOVIČ.
Vabljeni!
Nujen poziv krvodajalcem
Moja mati Marija Godina iz gostilne v Botaču nujno potrebuje zaradi bolezni transfuzije krvi tipa B negativna ali 0 negativna. Naprošam tiste, ki bi lahko ugodili temu nujnemu pozivu, naj se oglasijo pri družini v Botaču št. 5 ali neposredno v glavni tržaški bolnišnici v Ulici Pieta (Krvna banka - Banca del Sangue)
kino
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA, 1987, r. Stanley Kub-rick: i. Matthew Modine, Lee Ermey, Vincent D'Onofrio, □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987, 130'; r. Ermanno Olmi; i. Marco Esposito, S. Brandalise.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Gli intocca-bili, krim., ZDA 1987; r. Bryan De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro, Sean Connery.
PENICE - 17.00, 22.15 Who's that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
G RATTACIELO - 17.00, 22.15 Accade in paradiso, kom., r. A. Rudolph, i. T. Hutton, K. McGillis, M. Stapleton.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ultimo minuto, dram., It., 1987, 100'; r. Pupi Avati; i. Ugo Tognazzi, Diego Abatan-tuono.
MIGNON - 15.30, 22.15 007 Zona perico-lo, akc., VB 1987, 131'; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La finestra della camera da letto, srh., r. C. Han-son, i. S. Guttenberg, E. McGovern, I. Huppert.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Soldati 365 alFalba, dram., It. 1987, r. Marco Risi; i. Claudio Amendola, Massimo Dappor to.
EDEN - 15.30, 22.00 Voglia bestiale,
pom., □ □
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio, □ □ VITTORIO VENETO - 16.15, 22.10 Spiri-tica, ZDA, 1987, r. K. Tenney, i. T. Al-len, T. Kitaen, S. Nichols, K. Wilhoite CAPITOL -. 16.30, 22.00 Arma letale, krim., r. R. Donner, i. M. Gibson, D. Glover.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Vedova nera, krim., ZDA, 1987, 91', r. Bob Ra-felson; i. Theresa Russele, Debra Win-ges.
RADIO - 15.30, 21.30 Infermiere dispos-te a tutto, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1987-88
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
danes, 24. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED F - druga sobota jutri, 25. t. m., ob 16.00 -ABONMA RED G - druga nedelja
bčTkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10. DO 14. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAVE.
PROSIMO ABONENTE, DA DVIGNEJO ABONMAJSKE IZKAZNICE.
SLOVENSKO STALNO . GLEDALIŠČE
Gostovanje Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda
Jovan Sterija Popovič
RODOLJUBI
Režija: DEJAN MIJAČ V torek, 27. t. m., ob 20.30
Danes se vzameta
ALEX in MELITA
Iskreno jima čestitajo
delovni kolegi in uprava ZTT
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 24. oktobra
ANTON
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.05 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 8.38 in zatone ob 17.37.
Jutri, NEDELJA, 25. oktobra
DARINKA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.26 naj-nižje -28 cm, ob 9.33 najvišje 58 cm, ob 16.20 najnižje -60 cm, ob 22.39 najvišje 28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1017,9 mb ustaljen, veter 4 kilometre na uro severovzhodnik, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Ambra Dreos, Aleksandra Gregori, Linda Rei.
UMRLI SO: 67-letni Marco Cociani, 83-letni Giuseppe Miatto, 73-letna Nella Bonavia por. Buda, 80-letni Ersilio Novel, 82-letni Antonio Vattovani, 63-letni Onorato Ritossa, 67-letna Maria Svevo vd. Žago, 79-letna Carla Kralj, 87-letna Caterina Boseglav, 61-letna Maria Rutig-liano por. Valentin, 83-letna Maria Rovtar, 74-letni Carlo Rubini.
OKLICI: šofer Giovanni Zuccani in gospodinja Albina Čendak, pek Ernesto Vitale in prodajalka Lauretta Sitar, programer Dario Cominotto in uradnica Cristina Rossi, trgovec Felice Taccardi in gospodinja Mirjana Hrnčič, šofer Bruno Facchin in modelistka Arianna Buri, vodja Giuseppe Martinoli in gospodinja Elena Buonaccorso, tonski tehnik Massimo Troian in bolničarka Maria Cristina Farneti, miner Dario Caprini in trgovka Renata Moratto, bolničar Giorgio lurkic in bolničarka Patrizia Rinaldi, trgovec Pasguale Racanati in socialna delavka Rosa Tarantini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30. Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ
prireja
pod pokroviteljstvom občine Dolina
POBRATENJE S PIHALNIM ORKESTROM RUDARJEV IZ IDRIJE IN KONCERT GLASBA BREZ MEJA
pod vodstvom dirigentov prof.
Julijana Vidmarja
in prof. Ennia Krisanovskega
v občinskem gledališču F. PREŠEREN V BOLJUNCU
jutri, 25. t. m., ob 17. uri.
SKD I. Gruden
priredi jutri, 25. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih veseloigro
KDO JE NA VRSTI
v izvedbi
amaterskega odra J. Štoka s Pro-seka-Kontovela.
PRIMOTOR KLUB
vabi člane in simpatizerje na
DRUŽABNOST
danes, 24. t. m., v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu od 17. ure dalje.
čestitke
Te dni sta praznovali rojstna dneva MONIKA in VESNA. Še veliko zgodnjih jutranjih ur jima kličejo Darko, Erika, Damjana, Klavdija, Robert, Ma-riza, Mauro, Štefan, Nadja, Betty in Marjan.
Včeraj sta praznovali 20. in 14. rojstni dan naši dragi SUZANA in MIKE-LA. Vse naj, najboljše jima želijo Korado, Mila in Ivo.
FRANKO in JURIJA je osrečil prihod malega bodočega arhitekta. Novorojenčku voščijo vso srečo v življenju prijatelji.
izleti
Združenje Italija-ZSSR priredi jutri, 25. t. m., izlet v Benetke ter ogled razstave TESORI D'EURASIA - 2000 let sovjetske zgodovine. Vpisovanje je na sedežu združenje v Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158) od 18. do 20. ure.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodenega ogleda Škocjanskih jam, ki ga prireja Prirodoslovno društvo Slovenije. Ekskurzija bo danes, 24. oktobra. Zbirališče v Bazovici (pri cerkvi) ob 12.30 oz. ob 13. uri pred novim srejemnim centrom na parkirišču pred odhodom v jamo. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SPDT prireja v nedeljo, 8. novembra, avtobusni izlet na MARTINOVANJE V BENEČIJI. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače. Vpisovanje (cena izleta je 12.000 lir) na sedežu SPDT - tel. 767304.
SPDT, ŠPORTNA ŠOLA in DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabijo na izlet osnovnošolske mladine po Milj-skih hribih, ki bo jutri, 25. t. m„ ob 9. uri v Miljah, pri pomolu Balota (približno 100 metrov po mostu čez Osp). Vabljeni!
50-letniki občine Dolina javljajo, da bo zborno mesto za izlet jutri, 25. t. m., ob 7.15 pri županstvu.
razna obvestila
Krožek za družbena vprašanja V. ŠČEK in Društvo slovenskih izobražencev vabita v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.15 v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti 3 - na informativni večer in razpravo PRED REFERENDUMI.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - prireja TEČAJ LATINSKOAMERIŠKIH IN STANDARDNIH PLESOV. Za informacije telefonirati na št. 69297 ali 415797. Plesni tečaj se bo začel 30. t. m. ob 19. uri.
Diatonična harmonika: ljubitelji, ki bi se radi naučili igranja, naj se zglasijo v ponedeljek, 26. t. m., ob 18. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Glede na povpraševanje prirejamo tečaj italijanščine za Slovence. Prijave na tel. št. 213945 od 16. do 20. ure. V petek, 30. t. m., bo ob 17. uri informativni sestanek v knjižnici P. Tomažič in tovariši.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 24. t. m„ ob 18.30 vse člane na občni zbor. Dnevni red in volitve novega odbora: poročila tajnika in blagajnika, predlogi članov v zvezi z letošnjim programom (anketa), volitve, programiranje naslednjega trimesečja in družabnost. Vabljeni!
KROŽEK
MLADIH KOMUNISTOV IZ KRIŽA
priredi danes, 24. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom
FARAONI
v Ljudskem domu v Križu.
___________prispevki_________________
V	spomin na Pepija Bandelja daruje Elva Danev 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Josipa Bandelja daruje Mara Puntar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na prvo obletnico smrti dragega moža Marija Vidalija daruje žena Tončka 20.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Romano Petronio darujejo Livio, Tatiana in Bruna Blokar 150.000 lir za KD F. Venturini.
V	počastitev spomina pok. Milana Kureta daruje Sonja Kralj 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ric-manjih.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija daruje Mundi Prašelj 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Ob 9. obletnici smrti Karla Štoke in v spomin na pokojne Markčeve darujejo svojci 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na tov. Josipa Bandelja daruje Angel Gerljanc 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina na Josipa Bandelja in na Gastoneja Mennuccija darujeta Ana .in Stanko Stoka 20.000Tir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Sergija Strai-na darujejo Stojan, Sergio, Luciano in Ladi 100.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na starše daruje Meri Sancin z družino 15.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Josipa Grudna darujeta Patricija in Milan Gruden
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzije
Raubar daruje družina Purič (Repen)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Josipa
Grudna daruje družina Škabar (Repen 78) 10.000 lir za Skupnost družina Opči-,ne.
V	zahvalo za voščila darujeta Slava Slavec 20.000 lir in Josip Zafred 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob dragega strica in botra Josipa Grudna darujeta Berto in Pavlo Doljak z družinama 100.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Ido Jakomin, sestro dolgoletnega veroučitelja Dušana Jakomina, daruje učiteljstvo osnovne šole M. Gregorič-Stepančič 60.000 lir za Dom J. Ukmarja.
Ob 1. obletnici smrti none Bernarde daruje Enio Zobec 20.000 lir za cerkvene pevke iz Boljunca.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija daruje Fani z družino 15.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Pepija Bandelja daruje Savica Starc 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Pepija Bandelja darujeta Sabina in Gička 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija darujeta Gička in Marija 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Pepija Bandelja darujeta Vasilij in Neva 30.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Viktorije Sosič daruje Lidija (Šemolinova) z družino
20.000	lir za cerkev na Opčinah.
V	spomin na Guerina Husuja darujeta Anica in Drago Štoka 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Alojzije Ravbar daruje Ivanka Križman 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija darujeta Anica in Drago Štoka 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.'
V	spomin na Gastoneja Mennuccija darujejo Slava, Marija in Mila 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na dragega Alojzija Škerka darujejo žena Ivanka, sinova Boris, Bruno ter hčerka Marta 60.000 za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Marije Živec por. Švara daruje Silvana Škerk 20.000 lir za SK Devin.
mali oglasi
PRODAM drva za kurjavo. Klicati ob večernih urah na št. 0481/884182.
PRODAM otroško stajico in voziček po ugodni ceni. Tel. 228958.
PRODAM kawasaki KH 400, letnik 1981, zelene barve v odličnem stanju, prevoženih 7.800 km, samo za 1.200.000 lir. Tel. 228779.
REPO prodaja v Grojni Anton Drufovka, Grojna 1, tel. 0481/34220.
TRGOVINA JESTVIN v okolici Trsta zaposli izkušenega prodajalca delikates (salumiere). Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Delikatesa".
V BARKOVLJAH se je izgubil črn muc star 5 mesecev z rjavim ovratnikom. Kdor ga je videl, naj prosim telefonira na št. 410518 ob uri kosila.
IŠČEM pošteno žensko, srednjih let, za stalno pomoč na domu enkrat tedensko po 4 ure. Tel. 291270 ob delavnikih od 14.30 do 15.30.
LUTMAN Dušan javlja otvoritev nove mehanične delavnice v Standrežu, Ul. Natisone. Poceni in kvalitetni servis za vse avtomobile, tudi za dizel motorje.
POŠTEN človek, išče priletno žensko nad 55 let staro za skupno življenje. Informacije: Ciril Gonišček, Ul. Pasubio 18, Gorica, tel. 0481/520079.
Sladko-grenki večer z Zuccherom
Njegovo pravo ime je Adelmo Fornaciari, v javnosti pa nastopa kot Zucchero. Že nekaj mesecev je njegova zadnja LP plošča Blue's na vrhu top lestvice: prodanih je bilo doslej že
700.000	izvodov! V poletnih mesecih se je italijanski publiki predstavil s samostojnimi koncerti in v sodelovanju z Joejem Cockerjem. Vsakič pa ga je poslušalo od osem do deset tisoč ljudi. Nocoj, ob 22.55, ga bomo lahko občudovali na drugi mreži.
Do leta 1985 je Zucchero le pisal tekste za druge pevce, kot pevec-kantavtor pa se Je prvič predstavil na festivalu v Sanremu. Od takrat se je začela njegova glasbena pot naglo vzpenjati. Za najstnike je postal pravi idol, všeč pa je tudi marsikateremu starejšemu. Pesmi, ki jih sam piše, so pretkane s svojevrstnim uporom do ustaljenega reda, s kritičnim odnosom do sveta, pa tudi z živahno in razposajeno ljubeznijo do življenja.
sobota 20.30 Rete 4
L’ultima volta che vidi Parigi (dram.) nedelja 17.10 RTV-Lj Baritonist (dram.) ponedeljek 20.30 Italia 1
La rosa purpurea del Cairo (kom.) ponedeljek 24.00 RAI 2 Oltre la porta (dram.) torek 20.30 RAI 2 Bravados (vestern) sreda 20.05 RTV-Lj Tramvaj - poželenje (dram.) sreda 20.30 RAI 3 Betsy (dram.) četrtek 20.30 RAI 1
Herbie al rally di Montecarlo (kom.) četrtek 22.15 RAI 3
Per favore non toccate le vecchiette (kom.) petek 20.30 RAI 1
Wargames - Giochi di guerra (fant.)
glasba __________________________________
sobota 22.50 ali nedelja 11.00 RAI 3 Koncert s Herbertom von Karajanom sobota 22.55 RAI 2 Zuccherov koncert nedelja 22.15 RAI 2 Koncert Joeja Cockerja petek 20.30 TV-Kp
Pianistka Tadeja Perkavec
šport
sobota 14.00 RAI 3 Gimnastika sobota 16.55 RTV-Lj Košarka: Partizan-Zadar sobota 23.45 RAI 2 Gimnastika in smučarski tek nedelja 16.00 Italia 1 Košarka: SZ-Tracer Milan ponedeljek 23.00 TV-Kp
Košarka: DiVarese-Benetton ponedeljek 0.15 RAI 1 Tenis: McEnroe-Lendl torek 0.15 RAI 1 Tenis: McEnroe-Noah torek 23.00 TV-Kp Košarka: Cuki-Yoga sreda 14.25 RAI 2
Nogomet: Italija-Grčija sreda 20.00 TV-Kp Boks - svetovni pokal četrtek 20.00 TV-Kp Boks - svetovni pokal četrtek 20.40 RAI 3 Košarka: Italija-Švica
torek 17.45 RTV-Lj
Periskop v BiH (mlad. odd.) torek 20.05 RTV-Lj
Španska kraljica (drama)
n E E
f|f
°J-e-.1-2 I
§ > g
113
«5 g
||Ss
ris-?
Pit
Hiš
fl
mS-
S*55
ITALIJANSKA	TE	■ ym	l i A		
		hflbnHm V fl■EivbvPA*%		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
8.30	Izobr. odd.: Živeti svojo starost
9.00	Izobr. odd.: Otrok 90. tet
9.30	Nanizanka: Sorrisi e litigi
10.00	Nadaljevanka: Ruote
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Risanka
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Šport: odbojka in kolesarstvo
16.30	Aktualno: Iz parlamenta
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Eecchino
17.45	Izžrebanje loterije
17.50	Dnevik - kratke vesti
17.55	Koncert: J. Haydn - In tempore belli in Paukermesse, G. Verdi -Te Deum (Simfoniki RAI iz Rima, dir. Rafael Friihbeck de Burgos, prenos iz Vatikana)
19.10	Nabožna rubrika
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
22.50	Dnevnik
23.00	Nad.: II gioiello nella corona
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Estate azzurra
10.55	Film: Melodie eterne (kom., It. 1940, r. Carmine Gallone)
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
15.00	Rubrika: Start
15.20	Dokumentarec: Afričan Rainbow
15.45	Informativna oddaja: Čara Hol-lywood - Grace Kelly
17.05	Izobraž. oddaja: Odprta šola
17.30	Šport: it. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.40	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Controspionaggio (akcij., ZDA 1954, r. Gottfried Reinhardt, i. Clark Gable)
22.20	Dnevnik - športne vesti
22.55	Koncert: Zucchero
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Šport: SP v gimnastiki in smučarski tek
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Šport: SP v gimnastiki (prenos iz Rotterdama)
16.00	Film: La fine di un tirano (vestern, ZDA 1954, r. George Sher-man, i. Joel Mc Crea)
17.20	Filmske novosti
17.30	Športna rubrika: Derby
17.35	Film: Dora Nelson (kom., It. 1939, r. Mario Soldati, i. Assia Noriš, Carlo Ninchi)
19.00	Vreme, dnevnik in deželne vesti
19.35	Dokumentarec: Samo ena zemlja
20.30	Film: II circo (kom., ZDA 1928, r. Charlie Chaplin, i. Charlie Chaplin, Allan Garcia)
21.40	Dokumentarec: Dieci anni che sconvolgono la TV - II futuro e una telenovela (3. del)
22.40	Dnevnik
22.50	Koncert: P. L Čajkovski - Simfonija št. 6 (Berlinska filharmonija, dir. Herbert von Karajan)
23.40	Dnevnik in deželne vesti
0.10 Film: Se avessi un milione (kom., ZDA 1932, r. Ernst Lu-bitsch, i. Gary Cooper)
RTV Ljubljana__________________
8.10 Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (9. del)
8.25 Nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja (SD. Pregl, 2. del)
8.55 Pravljica: Povodni mož 9.15 Otroška oddaja: Šola za klovne 9.45 Mladinska oddaja: Ex Libris 10.45 Dokum.: Mesta - Skopje
14.10 Film: Mala romanca (ZDA 1979, r. George Roy Hill, i. L. Olivier)
15.55	Kratki film s Festivala etnološkega filma - Kranj 87
16.25	Dokumentarec: Ohranitev kulturne dediščine - mesto Zadar
16.55	Košarka: Partizan-Zadar
18.25	Inf. oddaja: Da ne bi bolelo - Ne umrite za nevednostjo
18.45 Risanka, nato Knjiga in Zrno 19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik in Zrcalo tedna 20.15 Zabavnoglasbena oddaja: Košni-kova gostilna
21.50 Film: Velika rdeča divizija 23.40 Dnevnik
23.55 Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (6. - zadnji del)
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film (ponovitev)
17.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Dok. odd.: Umetnostni arhiv
19.30	TVD Stičišče
19.45	Odprta meja
20.00 Nanizanka: Mary Hartman 20.25 TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: La vita continua (4. del)
22:00 TVD Vsedanes
22.15 Rubrika: Zdravnik in pacient
22.45	Nanizanka: Ombre del passato
23.45	Dok.: Zgodovina iznajdb
________________________lil

_________________________________________________________________________________________________________1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii::


lij:::::::::::::
_________________________________________________________________
CANALE5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Aktualno: Buongiorno Italia Magazine, 10.10 Popotovanje po Italiji
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 12.00 Tuttinfa-miglia, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: II mattatore (kom., It. 1959, r. Dino Risi, i. Vittorio Gas-sman, Dorian Grey)
16.00	Film: Psycosissimo (kom., It. 1958, r. Steno, i. Ugo Tognazzi)
18.00	Nanizanka: Arcibaldo
18.30	Dok.: Planet Zemlja
19.30	Aktualna oddaja: Do-vere di cronaca
20.30	Film: Miami super-cops (krim., ZDA 1985, r. Bruno Corbucci, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.30	Aktualno: Canale 5 News
23.15	Nanizanke: Glitter, 0.15 Gli intoccabili, l.ISBonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La Certosa di Parma - Amanti senza speranza (dram., Fr. 1947, r. Chistian-Jac-que, 2. del)
10.35	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 11.00 Strega per amore, 11.30 Gior-no per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Le memorie di un Don Giovanni (kom., ZDA 1951, r. J. M. Newman, i. Mariin Monroe)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L'ultima volta che vidi Parigi (dram., ZDA 1954, r. Richard Brooks, i. E. Taylor)
22.45	Rubrika: Iz parlamenta
23.40	Film: Una donna due amori (dram., ZDA 1979, r. Albert Mann, i. Lee Remick)
ITALIA 1___________
8.40	Film: Mi vedrai torna-re (kom., It. 1966, r. Ma-
ria Fizzarotti, i. Gianni Morandi)
11.00	Film: Nel sole (kom., It. 1967, r. Aldo Grimaldi, ‘ i. Romina Power, Al Bano)
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.00	Športni tednik: Sabato Italia 1 šport
15.30	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nan.: Crime Story
22.20	Šport: ameriški catch
23.00	Rubrika: Veliki boks 0.30 Glasbena oddaja: Dee-
jay Television
TELEPADOVA
14.15	Nanizanki: Ai confini della notte, 15.00 Mis-sissippi
16.30	Risanki: Ken il guer-riero, 17.00 Galaxy Ex-press
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Arcobaleno sel-vaggio (pust., It. 1985,
r. Anthony M. Daw-son, i. Lewis Collins)
22.20	Film: Stazione di ser-vizio (kom., ZDA 1976, r. Michael Schultz, i. Franklyn Ajaye)
24.00	Film: II testamente che uccide (krim., VB 1962, r. Pat Jackson, i. Kenneth Connor)
TELEFRIULI
12.15	Nanizanki: George,
13.00	Bigfoot
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Dokumentarec: Živalska apokalipsa
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Aktualno: Arhitektura
20.30	Nadaljevanki: Italijanske pripovedi, 21.45 Dossier Mata Hari
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Nadaljevanka: Bene-detta & Co.
0.30 Informativna oddaja: News dalmondo
TELEOUATTRO
■ VA ■ ■ 1 A Alsea^A VK		■ *	a Ji		
		 I M	|:::	BlM	W			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
9.00	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti, 1. del)
9.25	Maša
12.00	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Lino Banfi, r. Gianni Boncom-pagni)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Padri e figli (r. Bern-hard Sinkel, i. Burt Lancaster, Julie Christie, Laura Morante, 2. del)
22.10	Športna nedelja (pripravil Tito Stagno)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Inf. oddaja: Week end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac
9.30	Nanizanka: Thundercats
9.50	Nanizanka: Punky Brewster
10.15	Dok.: Ciao, Jerry! (2. del)
11.15	Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934, r. Flarry Lachman, Claire Trevor, i. Shirley Temple)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Štadio
16.50	Glasbena oddaja: Improvvisando
17.50	Film: Linea rossa 7000 (dram., ZDA 1966, r. Howard Hawks, i. J. Caan, L. Devon)
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Šport: Najlepša nedeljska nogometna tekma
21.30	Nanizanka: La clinica della Fo-resta Nera
22.15	Koncert Joeja Cockerja
22.45	Dnevnik
23.00	Inf. oddajaj Protestantizem
23.25	Aktualno: Živi laboratorij
11.00	Koncert: P. I. Čajkovski - Simfonija št. 6 v h-molu (Berlinska filharmonija, dir. Herbert von Ka-rajan)
11.55	Film: Sherlock Holmes a Was-hington (krim., ZDA 1942, r. Wil-liam Neil, i. Basil Rathbone)
13.15	Dokumentarna oddaja: La mac-china del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.35	Film: Le 24 ore di Le Mans (dram., ZDA 1971, r. L. Katzin, i. Steve McOueen, Elga Anderson)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Dokumentarec: Odkrivanje živalskega obnašanja - Iskanje inteligence (3. del)
21.30	Dnevnik
21.40	Nanizanka: F.B.I. Oggi
22.30	Dnevnik - zadnje vesti
22.45	Deželne vesti
22.55	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana
9.15	Otroška oddaja: Živ žav
10.10	Nadaljevanka: Dr. Who - Maščevanje pločevincev (12. del)
10.35	Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (pon. zadnjega dela)
11.25	Alpski večer (8. odd.)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	V Šobec po nagelj in nežo
13.50	Nadalj.: Sokolov let (3. del)
15.00	Kviz: Poznate Jugoslavijo? - SR Slovenija
16.10	Prisluhnimo tišini
17.10	Film: Baritonist (dram., Polj. 1984, r. Janusz Zaorski, i. Zbigni-ew Žapasiewicz, Piotr Franczew-ski)
18.25	Jesen 87 - Vojaške vaje
18.45	Risanka in Kino
19.25	Vremenska napoved in Zrno
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Tudi to'bo minilo (AndriČ-Sidran, 2. del)
21.10	Rubrika: Zdravo
22.30	Dokumentarec: Mesta
23.00	Kronika Borštnikovega srečanja
TV Koper____________________
14.00	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film: II grande vessillo (biog., r. Christian Jague, i. Jean Louis Barrault, Bernard Blier)
16.45	Dokumentarec: Zgodovina iznajdb
18.00	Košarka: jug. prvenstvo
19.00	Nadaljevanka: Dnevnik Gorčina Vukobrata (2. del)
20.00	Dokumentarec: Nacionalni parki v Jugoslaviji - Lastovo
20.30	Informativni tednik: Sedem dni -Tednik zunanje politike
21.00	Dokumentarni film: II sesto con-tinente (r. Folco Ouilici)
22.45	Nanizanka: New Scotland Yard
23.45	Dokumentarec: Življenje znanstvenika



CANALE5
8.30
9.30 10.00 11.50
13.00
14.00
14.30
15.45
17.45
18.45 19.40
20.30
22.30
23.45
0.45
Nabožna oddaja Rubrika: Qui časa Rubrika: Monitor Aktualno: Punto 7 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show Variete: La giostra Variete: Tu come noi Kviza: OK bimbi, 16.50 Parole d'oro Rubriki: Forum, 18.20 Incontri ravvicinati Rubrika: Fans Club ' Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
Nadalj.: Conguistero Manhattan (r. Richard Michaels in Douglas Hicox, i. Valerie Berti-nelli, Barry Bostwick, Perry King, 1. del) Tednik: Tivu Tivu Elitni šport: golf - Bri-tish Open
Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.45 Bonanza
12.00
13.00
14.30
20.30
22.30
23.00
1.20
Nanizanka: Cassie e Company
Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 New York New York Film: Una strada, un amore (dram., ZDA 1979, r. Peter Hyams, i. Lesley-Ann Down, Harrison Ford) Rubrika: Cinema e Co. Film: American blue jeans (dram., ZDA 1981, r. David Fisher, i. Matt Dillon, Cindy Fisher)
Nanizanka: Shannon
Šport: košarka SZ-Tra-cer Milan
Otroška oddaja Bim Bum Bam, vmes risanke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.00 IPuffi Variete: Drive in Nanizanki: Cin Cin, 22.50 Giudice di notte - Serata di gala 23.20 Film: Ho sposato un mostro venuto dallo spazio (fant., ZDA 1958, r. Gene Fowler, i. Tom Tryon, Gloria Talbot)
Nanizanki: La strana coppia, 1.20 Ai confini della realta
16.00
17.00
18.50
20.30
22.20
20.30	Film: Ouando la coppia scoppia (kom., It. 1981, r. Steno, i. E. Montesano, D. Di Laz-zaro)
22.30	Športna oddaja: Fuori gioco
23.30	Film: Miraggio sul ghiaccio (pust., ZDA 1981, i. Karl Malden, Andrews Števen)
1.00 Nanizanka: The Delphi Bureau
TELEFRIULI
0.50
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETEOUATTRO
8.00 Nabožna rubrika 8.30 Film:	Desiderami
(dram., ZDA 1947, r. George Cukor, i. Gre-er Garson, Robert Mit-chum)
10.45 Rubriki: II Girasole, 11.15 Iz parlamenta
8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Maya
10.30 Nan.: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
14.00 Film: La valle dell/eco tonante (pust., It. 1965, r. Tanio Boccia, i. Kirk Morris, Helene Chanel)
15.45 Film: Una moglie giapponese (kom., It. 1968, i. Gastone Mos-chin, Paul Esser)
17.30	Nanizanka: I predatori dellidolo d’oro
18.30	Dokumentarna oddaja: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz Amerike
12.45 Kmetijska oddaja: Re-gione verde
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.15	Glasbena oddaja: Musič Box
17.35 Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Nad.: Racconti italiani
22.30	Nanizanka: Sherlock Holmes
23.00	Športne vesti
24.00	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
i-;1::': :


v:
'.Big1?
■■■
ii
I........ I


r.....ipiis
ITALIJANS KATE		:i	ia		
		MatE. V I&. IsJ		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanke
17.35	Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: fo non čredo a nessuno (vestern, ZDA 1975, r. Tom Gri-es, i. Charles Bronson, Jill Ire-land, Ben Johnson)
22.05	Dnevnik
22.15	Filmske novosti
22.20	Aktualno: Speciale TG 1
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: tenis, McEnroe-Lendl (prenos iz Firenc)
8.00	Inf. odd.: Prima edizione
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju z živalmi
11.05	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Miss Marple
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Nanizanka: Orient Express
18.05	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.25	Dok.: Osvajanje cesarstva
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nanizanka: Investigatori dJtalia
24.00	Film: Oltre la porta (dram., It. 1982, r. Liliana Cavani, i. Marcelin Mastroianni, E. Giorgi)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Glasbena oddaja: Eschilo a Gi-bellina (glasba Joannis Kenakis)
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Pogovori o preventivnem zdravljenju -Kako paziti na srce (3. del)
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni
22.25	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00' Dnevnik - nočne vesti
0.15 Deželne vesti
=s;~
lil
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
fcpBBišiH

■4\	iiiiliiii			•iiiiiii!	iiiiii		iiiiiii	Iiiiiiiiiiiiiiii
	iiiiilii!	iiiiiiiiiiiiiiii	,lill„i: ii!'.;:;:::	niiiini	Si!«	lil!	Iiiiiii	Iiiiiiiiiiiiiiii
RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20	Kronika Borštnikovega srečanja (pon.)
10.50	Film: Anne Trister (dram., Kan. 1986, r. Lea Pool, i. Albane Guil-he, Louise Marleau)
16.50	Videostrani
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Ladja
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kdo koplje luknje v kruhu?
17.45	Otroška oddaja: Šola za klovne (prod. TV Skopje)
18.15	Glasbeni ropot
18.45	Risanka, nato Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Vremenska napoved in Zrno
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Kuharske zvezde (po romanih Yvesa Courriera, r. Roger Pigaut, 3. del)
21.05	Aktualno: Omizje - Mi in dolžniška kriza
23.05	Poročila
23.10	Videostrani
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (3. del)
16.30	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odpfta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Boks: svetovni pokal (prenos iz Beograda)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Košarka: DiVarese-Benetton
iiiiiiiiiiii	!:!ši!!:ii:i		iiiiii!!:::	iiiiii	iiiiiiiiiii;;!!;:	iiiiiiii	iiiiiiiiiii!!!	iiiii	iiiii	iiiiii	iii	iii!	iiiiiiiiiii	iiiiiiiiiiiiiiii!!!!!!!!	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii::;!;	iiiiiiiiiii		ii;::!:	iiiiiiiiiiiiiiii
••■•••••Ii;		:::::::	SEMS!	iiiiii			•ii;;::;;;;;!;	i;;:;		iiiii!		iii!	;;;;!!!!:::		iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiiiii;;:;	i!!!	iiiiiii	::::::::::::::::
CANALE 5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II tesoro del con-dor (pust., ZDA 1952, r. Delmer Davis, i. Cor-nelVVilde)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Sono un fenomene paranormale (kom., It. 1985, r. Sergio Cor-bucci, i. Alberto Sordi, Eleonora Brigliadori)
22.40	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.40 Rubrika: Premiere
0.50 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.50 Bonanza
RETEOUATTRO
9.15	Film: La febbre del possesso (dram., Fr.
1957,	r. Henry Verneu-il, i. Henry Vidal)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ' ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini,, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Un marito per Cinzia (kom., ZDA
1958,	r. Melville Sha-velsone, i. Sophia Loren, Cary Grant)
22.40	Film: Promesse... pro-messe (kom., ZDA 1983, r. John Sayles, i. Rosanna Arguette)
0.40 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.30 II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlie's Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.20	Glasbena oddaja: Dee-
jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Film: La rosa purpurea del Cairo (kom., ZDA 1985, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, Jeff Daniels)
22.25	Film: Beverly Hills Cop - Un piedipiatti a Beverly Hills (krim., ZDA 1984, r. Martin Brest, i. Eddie Mur-phy, Judge Reinhold)
0.25 Nanizanke: La strana coppia, 0.55 Cosi Cosi,
1.25	Ai confini della real ta
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Un uomo in gi-nocchio (dram., It.
1979,	r. Damiano Da-miani, i. Giuliano Gemma, E. Giorgi)
22.45	Nan.: Gioco di coppie
23.15	Ameriški football 0.15 Nanizanka: Camera oscura
1.15	Film: II ritorno di Frank Cannon (krim.,
1980,	r. Corey Allen)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nan.: Big Foot e il ra-gazzoselvaggio
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.20	Nadaljevanka: Giova-
ne inesperto
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Special
21.00	Košarka: Fantoni Udi-ne-Cantine Riunite Reggio Emilia
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - sinoda
16.00	Risanki: Benji, Sax e il principe alieno, Le avventure di Petey
17.35	Inf. oddaja: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.50	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: 29. natečaj Voci Nuove (prenos iz Castroca-ra Terme)
23.20	Dokumentarec: Kačji pastir
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: tenis, McEnroe-Noah (prenos iz Firenc)
8.00	Inf. odd.: Prima edizione
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju s televizijo
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Nanizanka: Miss Marple
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Orient Express
18.00	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Bravados (vestern, ZDA 1958, r. Henry King, i. G. Pečk)
23.10	Dnevnik - nocoj
23.25	Film: Sono un disertore (dram., ZDA 1942, r. Anatole Litvak)
0.15 Dnevnik - nočne vesti
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Dokumentarec: Umetnostni arhiv
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.00	Izobraževalna oddaja: Pogovori o preventivnem zdravljenju -Kako paziti na srce (4. del)
20.30	Aktualno: Telefono giallo - Nes-suna traccia di Emanuela
21.30	Film: La rapina al treno postale (dram., VB 1967, r. Peter Vates, i. Stanley Baker, Joanna Pettet)
22.25	Dnevnik
22.30	La rapina al treno... (2. del)
23.25	Aktualno: Telefono giallo (2. del)
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: Psihologija - Naravoslovje, nato Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.25	Videostrani
16.40	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Mladinska oddaja: Periskop -Bosna in Hercegovina (Po skupnem televizijskem izletu na otoka Cres in Lošinj se bosta Blažka in Rok tokrat podala v Bosno in Hercegovino. Pot ju bo peljala mimo Sarajeva in po dolini reke Neretve. Jos bo odkrival ostanke Troje. Na poti ga bo spremljal znani pevec in šaljivec
Seid Memič Vajta. V studiu pa bo Duško Trifunovič)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in Vreme
19.30	Dnevnik^
20.05	Drama: Španska kraljica (P. Božič, rež. Zvone Šedlbauer, posnetek predstave MGL)
21.50	Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (4. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanke, dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Boks: svetovni pokal (prenos iz Beograda)
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Aktualno: Fiat Thema 15'
23.00	Košarka: Cuki-Yoga
:::	s~;;		::::::	•s	::::	1	:::::		
:::	•iiiiiiiiii!			lil					
CANALE5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Venere in visone (dram., ZDA 1960, r. Daniel Mann, i. Elizabeth Taylor, Laurence Harvey)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nad.: L'eredita dei Guldenburg (6. del)
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
9.15	Film: Le prigioniere delFisola del diavolo (pust., It.-Fr. 1962, r. Domenico Paolella, i. Guy Madison, Miche-le Mercier)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sandy, Georgie, Miny Pony
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La battaglia di Alamo (vestern, ZDA 1960, r. John Wayne, i. John Wayne, Richard VVidmark)
23.40	Film: La fortezza (fant., ZDA 1983, r. Michael Mann, i. Glenn Scott, Gabriel Byrne)
1.30	Nanizanka: La legge di McLain
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlie's Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki
20.30	Film: Runaway (fant., ZDA 1984, r. Michael Crichton, i. Tom Sel-leck, Cynthia Rhodes)
22.30	Dok.: Antropos
23.30	Rock opolnoči: Rock Collectionn. 1
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Cosi Cosi,
1.30	Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Sbatti il mostro in prima pagina
(dram., 1972, r. M. Bel-locchio, i. Gian Maria Volonte, Laura Betti)
22.15	Nad.: Gioco di coppie
22.45	Rubrika: Italia 7 šport, nato film Karl e Kristina (kom., 1970, r. Jan Troell, i. Max Von Sy-dow, Liv Ullmann)
TELEFRIUH__________
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nad.: Ligabue
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.10 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO


00 { cn c
■g-S s a|^
o -> I-
ITALIJANSKA TELEVIZIJA					
RAI 1		RAI 2		RAI 3	
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi (28. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba. Glasbeni instrumenti -Viola in violina
16.00	Risanki: Benji, Sax e il principe alieno, Le avventure di Petey
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Effetto »Non Stop«
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Športna sreda
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Inf. odd.: Prima edizione
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju z drugimi
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Izobraževalna oddaja: Matematične igre in pouk matematike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.25	Šport: nogomet, Italija-Grčija
16.20	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Orient-Express
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Ellepi (1. del)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Nanizanka: Investigatori dltalia
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Film: Interviste su problemi privali (dram., r. L. Gogoberidze)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Dokumentarec: Umetnostni arhiv
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
20.05	Izobraževalna oddaja: Pogovori
o preventivnem zdravljenju -Kako paziti na srce
20.30	Film: Betsy (dram., ZDA 1978, r. Daniel Petrie, i. Laurence Olivi-er, Robert Duvall)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativni tednik: Samarkanda - Stičišče
23.30	Aktualno: Visitors. Srečanja s tujimi pisatelji
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Deželne vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Integrali
10.30	Matineja. Drama: Španska kraljica (pon. predstave MGL)
16.50	TV mozaik (pon.)
17.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (10. del)
17.45	Otroška nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja (Slavko Pregl, r. Staš Potočnik, i. Peter Ternovšek, Gorazd Lemajič, 3. del)
18.15	Oddaja o medicini: Zakaj noge bolijo - Ortopedska obolenja
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film tedna - ciklus Tennessee Williams: Tramvaj poželenja (dram., ZDA 1951, r. Elia Kazan, i. Vivien Leigh, Madon Brando, Kim Hunter)
22.10	Dnevnik
22.25	Po sledeh napredka
23.05	Videogodba (pon.)
23.35	Kronika Borštnikovega srečanja 0.05 Videostrani
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (5. del)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
									
11	r	■1	11	■lil		■lili!	lili	■11	lili
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Boks: svetovni pokal (prenos iz Beograda)
25.00	TVD Vsedanes
23.15	Gledališka predstava: Strah (i. Jerry Pariš, Frances Helm)
Si
r '
CjSTa«
i::::::!!:::::::	::::::::		::::::		■i::;:::::::-;::::::::::::			:(:::	::::	:::	::::	::i::	,	■H:!::::::::		::::	H::::::::		!::::::::	
HlfflifflilB	Hiil!	IBM	Bi!	H:::	jjjj	iiiiiiiiiiiiiiiiniiii	iiiiiiii	|j;!i	iiii	ni		iiii!		jiiliiiliilii	jjjjililjjjiljjjjjjj		iiijiilijj	Hiiili	iiiiiiii!	::
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Giulietta e Ro-manoff (kom., ZDA 1961, r. Peter Ustinov, i. Peter Ustinov, Sandra Dee)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Rambo (dram., ZDA 1983, r. Ted Kot-cheff, i. Sylvester Stal-lone, Richard Crenna)
23.05	Variete: Maurizio Cos-tanzo show-Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
9.15	Film: Časa Ricordi (glas., It. 1954, r. Car-mine Gallone, i. Paolo Stoppa, Gabriele Fer-zetti)
11.30	Nan.: Strega per amo-re, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Sandy, Georgie, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.50	Film: Il re degli zingari (dram., ZDA 1978, r. Frank Pierson, i. Erič Roberts, Susan Sara-don)
1.00	Nanizanki: Shannon,
1.50	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlie's Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.20	Glasbena oddaja: Dee-
jay Tele vision
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Tednik: Ciak... si gira
23.25	Film: Anni di piombo (dram., ZRN 1981, r. Margarete Von Trotta, i. Jutta Lampe, Barbara Sukowa)
1.30	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Exterminator (srh., 1980, r. James
Glickenhahs, i. Chris-topher George, Sa-mantha Eggar)
22.30	Nanizanka: Gioco di coppie
23.00	Šport: tenis
24.00	Nanizanka: Camera oscura, nato film La volpe (dram., ZDA 1968, i. Ann Heywood)
TELEFRIULI
13.00	Dok.: Bella Italia
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nad.: Alfombra della grande guercia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini
20.30	Variete: Settimo anno
21.30	Nanizanka: I grandi detective
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

			
	išiiilšiiii		
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Risanki: Benji, Sax e il principe alieno, Le avventure di Petey
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film: Herbie al rally di Montecarlo (kom., ZDA 1977, r. Vincent McEveety, i. Dean Jones, Don Knotts)
22.10	Dnevnik
22.20	Fantastični večer (2. del) .
23.10	Dokumentarec: Velike razstave
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Inf. odd.: Prima edizione
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju sami s seboj
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Nanizanka: Estate azzurra
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nad.: La primula rossa (1. del)
18.25	Filmske novosti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Ellepi (2. del)
22.10	Tribuna za referendum
23.10	Dnevnik in športne vesti
23.25	Film: Luomo di Laramie (vestern, ZDA 1955, r. Anthony Mann, i. James Steward)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Dokumentarec: Umetnostni arhiv
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Pogovori o preventivnem zdravljenju -Kako paziti na srce
20.40	Šport: košarka, Italija-Švica (prenos iz Forlija)
21.25	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Film: Per favore non toccate le vecchiette (kom., ZDA 1967, r. Mel Brooks, i. Zero Mostel, Gene Wilder)
22.40	Filmske novosti
23.45	Dok.: La macchina del tempo 0.30 Dnevnik - zadnje vesti
0.45 Deželni dnevnik
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna vzgoja, glasbena vzgoja, kulturna dediščina
11.00	Kronika Borštnikovega srečanja (pon.)
11.30	Film: Božanski dnevi (dram., ZDA 1978, r. Terrence Malick, i.
• Richard Gere, Brooke Adams)
15.55	Videostrani
16.10	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.15	Otroška oddaja: Mati (H. Ch. Andersen)
17.30	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.15	Dokumentarna oddaja: Čas, ki živi - Zlato polje in Zlatopoljci (s pričevanji preživelih)
18.45	Risanka in Obzornik
19.25	Zrno in vreme
19.30	Dnevnik, nato Tednik
21.10	Nadaljevanka: Z mojimi vročimi solzami (F. Lehner, 3. del)
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Manjšine - bogastvo Evrope (pon. 2. dela)
24.00	Videostrani
23.30	Kronika Borštnikovega srečanja
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (6. del)
16.15	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Boks: svetovni pokal (prenos iz Beograda)
23.00	TVD Novice
23.15	Nadaljevanka: Ouesto incerto sentimente (r. Carlo Tuzli, 2. del)
::::::::::	:::::
			iiiii
CANALE 5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II ritratto di Do-rian Gray (dram., ZDA 1945, r. Albert Lewin, i. George Sanders, Don-naReed)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: 1 grandi rivali (dram., ZDA 1948, r. Jean Negulesco)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sandy, Georgie, Miny Pony
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy -Angelo tenebroso
20.30	Film:	Sessomatto
(kom., It. 1973, r. Dino Risi, i. Giancarlo Gian-nini, Laura Antonelli)
22.50	Film: Il ragazzo della baia (dram., ZDA 1984, r. Daniel Petrie, i. Liv Ullmann)
0.45 Filmske novosti: Cine-ma & Co.
1.15	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlie's Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Television, nato nanizanka La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V - Visitors
22.20	Nanizanka: Hardcas-tle e McCormick
23.20	Dok.:Fisheye
23.50	Nanizanke: La strana coppia, 0.20 Cosi Cosi, 0.50 Sembra facile, 1.20 Ai confini della realta
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: Una vita davivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film:	L'anticristo
(dram., It. 1975, r. Al-
berto De Martino, i. Carla Gravina, Mel Ferrer)
22.45	Nan.: Gioco di coppie
23.15	Boks: Stecca-Ashbi in Rosario-Nazario 0.15 Film: La sparatoria (vestern, ZDA 66, r. Monte Hellman, i. JackNicholson)
TELEFRIULI_________
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Dražba
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: La frec-cia nel fianco
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Bella Italia
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

'Silil
..rp
1 §

LU


...
RAl 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobr. oddaja: Teledidattica
16.00	Risanki: Benji, Sax e il principe alieno, Le avventure di Petey
18.00	Dnevnik
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Wargames - Giochi di guerra (fant., ZDA 1983, r. John Badham, i. Matthew Broderick, Dabney Coleman, 1. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Film: Wargames - Giochi di guerra (2. del), ob koncu komentar in pogovor s protagonisti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Informativna oddaja: Mednarodna panorama
RAI 2_________________________
8.00	Inf. odd.: Prima edizione
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju pri mizi
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Nanizanka: Estate azzurra
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nad.: La primula rossa (2. del)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nanizanka: Investigatori dJtalia
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Nočni film: Sabato tragico (dram., ZDA 1955, r. Richard O. Fleischer, i. Victor Mature)
m::	:::::::::		mm"	:::::::::	:::::::	mm.	H:::::	mmmmmm::		::::::::::::::	:=mm
			m:;:::		:::::::	:::::::	:::::::			mm:;:::m	
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo
14.00	Dok.: Umetnostni arhiv
14.30	Variete: Jeans 2 (vodita Simo-netta Zauli in Fabio Fazio)
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
20.05	Izobraževalna oddaja: Pogovori o preventivnem zdravljenju -Kako paziti na srce
20.30	Film: Sono fotogenico (kom., It. 1980, r. Dino Risi, i. Renato Poz-zetto, Edwige Fenech)
22.20	Dnevnik
22.30	Variete: Domani si gioca
0.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.45 Deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
::::::::::::::::::::::

RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Po sledeh napredka
11.40 Svet na zaslonu
12.20 Kronika Borštnikovega srečanja (pon.)
12.50	Matineja. Nadaljevanka: Z mojimi vročimi solzami (pon.)
15.15	Tednik
16.15	Po sledeh napredka
16.55 Dokumentarec: Svet na zaslonu
17.35 Otroški niz: Vukov kotiček (9. del)
17.50	Otroška oddaja: Kurirčkov festival (z nastopom otroških zborov)
18.15	Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Poklici v grafični industriji
18.45 Risanka, nato Obzornik
19.25	Zrno in vreme 19.30 Dnevnik
20.05 Nad.: Sever in Jug (6. del)
20.55 Dok.: Planet zemlja (1. del)
21.40 Glasbeni ropot 22.10 Dnevnik
22.25	Film: Postanek (dram., NDR 1982, r. Frank Beyer, po romanu Hermanna Kanta)
TV Koper
14.00	TVD Novice
14.10 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (7. del)
16.15 Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman 20.25 TVD Novice
20.30	Glasbena oddaja: Piranski glasbeni večeri - pianistka Tadeja Perkavec
21.30	Baletna oddaja: Vrag v vasi -(Pia in Pino Mlakar, 3. del)
22.15 TVD Vsedanes
22.30	Dokumentarec
OST
L JE
	
1!
iiiliiiiiiiiii		lili;	1!!!
lili!	iiiii	Bi	ar
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Inferno (dram., ZDA 1953, r. Roy Ward Baker, i. Robert Ryan, Rhonda Fleming)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Festival
23.15	Variete: Maurizio Cos-
tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Casta diva (biog., It. 1954, r. Carmine
Gallone, i. Antonella Lualdi, Nadia Grey)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sandy, George, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy -Cura te stesso, 20.30 Colombo, 21.55 Spencer
22.45	Film: Il treno della vita (kom., ZDA 1984, r. Richard Benjamin, i. Sean Penn, Nicolas Cage)
0.50 Nanizanki: La legge di McLain, 1.40 II Santo -Vedova pericolosa
IT ALI A 1________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlies Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia
20.30	Film: L'ululato (srh., ZDA 1981, r. Joe Dante, i. Stone Dee VValla-ce, Patrick MacNee)
22.20	Športna rubrika: A tut-to campo
23.20	Rubrika: Grand Prix 0.20 Nanizanke: La strana
coppia, 0.50 Cosi Cosi,
1.20	Ai confini della realta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Gian Burrasca (kom., It. 1982, r. Fran-cesco Pingitore, i. Al-varo Vitah, Mario Ca-rotenuto)
22.30	Nanizanka: Gioco di coppie
24.00	Film: E' troppo facile (dram., ZDA 1982, i. Bill Bixby)
1.30	Nanizanka: Ispettore Maggie - Protezione
TELEFRIULI
13.00	Rubrika o obrtništvu
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
16.30	Glasb, odd.: Musič box
18.00	Dokumentarec
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zelena dežela
20.30	Nad.: Benedetta & Co.
21.30	Nanizanka: The Great Detective
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
			
Tedenski pregovor: Kdor nima pameti, naj ima vsaj noge! (italijanski)		Spominski datumi: □	Pred 70 leti: 24. 10. 1917 so vojaške sile Nemčije in Avstro-Ogr-ske začele ofenzivo proti italijanskim silam na Soški fronti. □	Pred 42 leti: 24. 10. 1945 so ratificirali ustanovne listine Organizacije združenih narodov. □	Pred 20 leti: 25. 10. 1967 je bilo ustanovljeno na Kortovelu športno društvo Kontovel.	Osebnosti: □	24. 10. 1877 je na Koroškem umrl duhovnik, skladatelj in narodni delavec Frač Treiber. □	25. 10. 1887 se je v Kopru rodil pisatelj, publicist in politik Rudolf Golouh, ki je umrl 22. 12. 1982. □	28. 10. 1957 je v Trstu umrl kulturni delavec Riko Malalan, ki se je rodil 14. 7. 1883 na Opčinah. □	28. 10. 1898 se je v Križu rodil gledališki igralec in režiser Just Košuta, ki je umrl 29. 9. 1962 v Trstu. □	29. 10. 1967 je v Križu pri Trstu umrl prosvetni delavec Mirko Doušak, ki se je rodil 8. 11. 1898 prav tako v Križu. □	30. 10. 1876 se je v Trstu rodil zdravnik in tržaški mestni svetovalec Just Pertot, ki je umrl 10. 3. 1952 v Zagrebu. □	30. 10. 1897 se je rodil Janko Ogris, prosvetni in zadružni delavec, pred vojno deželni poslanec nato pa častni predsednik koroške Slovenske prosvetne zveze.
::::::::::::::
koncerti
iiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiijiiiiiiiiiliiliiiii;!!!
‘ ..........................................................................
iiijili:!:::!:::::::::

LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v nedeljo 25. 10., ob 19.30: koncert francoske harfistke Kristen Nouges (keltska glasba, jazz).
V	OKROGLI DVORANI v torek, 27. 10., ob 19.30: komorna glasba z Marijo Bitenc Samec in gosti (Schubert, Schumann, Martinu, Musorgski, Gluck, Brahms, Falla, Kienzl, Rubinstein, Pavčič).
V	VELIKI DVORANI v četrtek 29. 10., ob 19.30: koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Marko Munih, solist Dimitris Sgouron (Suk, Liszt, Kozina).
VIDEM
Auditorium Zanon
V sredo, 27. 10., ob 21. uri: Trio di Trieste - De Rosa, Zanettovich, Baldovino (Haydn, Beethoven, Brahms).
CORDENONS
Kulturni center (Ul. Traversagna 4)
V nedeljo, 25. 10., ob 9. uri: revija pevskih zborov F-JK, prireja Združenja pevskih zborov Seghizzi iz Gorice.
MESTRE
Gledališče Toniolo
Nocoj, 24. 10., ob 21. uri: koncert sopranistke Raine Kabahvanske z Orkestrom gledališča La Penice, dir. Otmar Maga (Mozart, Gluck, Strauss).
V petek, 30. 10., ob 21. uri: koncert Orkestra gledališča La Penice, dir. Vasilij Siniskij (Monteverdi, Bruckner, Benderecki).
BENETKE
Gledališče La Penice
V nedeljo, 25. 10., ob 20. uri: koncert sopranistke Raine Kabaiwan-ske z Orkestrom gledališča La Penice, dir. Otmar Maga (Mozart, Gluck, Strauss).
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 24. 10., ob 19. uri: opera Rusalka (Antonin Dvoržak), dir. Vladimir Kobler.
V	ponedeljek, 26. 10., ob 16. uri: balet Romeo in Julija (Sergej Prokofjev), dir. Višnja Kajgana (ponovitev 29. 10.).
V	torek,'27. 10, ob 19. uri: Orfej in Evridika (Ch. W. Gluck), gostovanje Zagrebške opere.
V	sredo, 28. 10., ob 19. uri: opera Leteči Holandec (Richard Wag-ner), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 30. 10.).
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI nocoj 24. 10., ob 20. uri: Tetovirane duše (Goran Stefanovski), rež. Slobodan Unkovski, gostovanje makedonske skupine Zvezdara teater.
V	VELIKI DVORANI v sredo 28. 10., ob 16. in ob 20. uri: gostovanje SSG, Za narodov blagor (I. Cankar), rež. Dušan Jovanovič.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 24. 10., ob 19.30: Antigona (Dominik Smole), rež. Meta Hočevar (ponovitve 27., 28. in 29. 10.).
V	petek, 30. 10., ob 19.30: Malomeščanska svatba (Bertolt Brecht), rež. Edvard Miler.
Mala Drama
Nocoj, 24. 10., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Župančič (ponovitev 28. 10.).
V	petek, 30. 10., ob 20. uri: monodrama Brata (Žarko Petan), rež. Žarko Petan.
MGL Ljubljana
Nocoj, 24. 10., ob 17.30: Španska kraljica (Peter Božič), rež. Zvone Šedlbauer.
V	torek, 27. 10., ob 15.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šek), rež. Žvone Šedlbauer (ponovitev 29. 10.).
V	torek, 27. 10., ob 19.30. uri: Klopca (Aleksander Gelman), rež. Marjan Bevk.
V	petek, 30. 10., ob 19.30: Še zmeraj ptiči (Milan Jesih), rež. Barbara Hieng.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 24. 10., ob 11. uri: Bajka o kraljevih češnjah (Luka PaglietatJ^rež. Edi Majaron.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) danes, 24. 10., ob 17. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež^ Tine Varl.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 27. 10., ob 17. uri: Kaj mora sova opraviti jeseni (Polonca Kovač), rež. Boštjan Korbar (ponovitev 30. 10.).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 29. 10., ob 20. uri: Mali strah bav bav (Marija Clara Machado in Michel Sinor), rež. Peter Dougan.
V	VELIKI DVORANI v petek, 30. 10., ob 17. uri: Snežna kraljica (Christian Andersen), rež. Matija Milčinski.
IZOLA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 26. 10., ob 20. uri: gostovanje SSG - Kontrabas (Patrick Siiskind), igra Anton Petje, rez. Žarko Petan.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 26. 10., ob 20.15: glasba, petje in ples s Filipinov s Folklornim ansamblom iz Manile.
MESTRE
Gledališče Corso
V	torek, 27. 10., ob 21. uri: Domini (Mardel Achard), rež. Luigi Sguarzina.

iiiilill
iiiliil:
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 13., 14., 15. in 16. uri; ob delavnikih je možen ogled programa dresure ob 11. uri in 14.30, ob nedeljah gala program ob 14.30'
□	ŠKOCJANSKE JAME: ogled vsak dan ob 10. uri, ob nedeljah in praznikih še ob 15.30. Obisk jame traja poldrugo uro.
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 8.30, 9.30, 11.30, 13.30,
15.,	16. in 17. uri. (Novembra bo sprememba urnika.)
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 7. do 19. ure.
TRST
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/227312): ogledi vsak dan 9-12 in 14-17, ponedeljek zaprto.
□	MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): samo ob nedeljah 10-15.
! ] KRAŠKA HIŠA (Repen): nedelje in prazniki 11-12.30 in 15-18.
□	RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: obisk možen samo po predhodnem obvestilu (tel. 040/208120 ali 208150).
□	ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185); 9-13, torek zaprto.
□	RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): delavniki 9-19, prazniki 9-13, ponedeljek zaprto.
□	AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248): torek in petek 15-17.30.
■ Botanični vrt v Ul. Marchesetti 2 in botanični vrt Carsiana sta od 30. 9. do 1. 5. zaprta.
GORICA
□	MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926): vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto.
ČEDAD
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE (Borgo Brossana): delavniki 9-12 in 15-18, nedelja in prazniki 9-13.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v Stolnici): delavniki 9.30-12 in 15-17.30, nedelja in prazniki 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Ul. Monastero): vsak dan 8-13 in 15.30-17.40, ponedeljek popoldne in prazniki zaprto.
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Trg Boiani 4, tel. 0432 /731398).

iii	:::::	-iii		::		
	iiii!	šilili	!!!!!!!!	lil	lil!!!!!!	
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasoa: Mladi izvajalci - pianist Pavel Furlani (Ludwig Van Beethoven - Sonata v d-molu, op. 31 št. 2); 18.00 Humoristična nadaljevanka: Družina Bogatajčič (3. od štirih delov, Janez Povše, rež. Boris Kobal, pon.); 18.45 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za najmlajše; 19.45 Minute s Kvartetom godal; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči;
23.05	Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.15	Zamejska reportaža; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Šimfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Pregled športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14;00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 Ekološka oddaja: Eko kontakt; nato Nočni glasbeni program.
filmske premiere
eva fornazarič
Četrt stoletja tajnega agenta 007
007 ZONA PERICOLOSA (THE LIVING DAVLIGHTS)
Produkcija: Albert R. Broccoli, VB 1987 □ Režija: John Glen □ Scenarij: Richard Maibaum in Michael G. VVilson po romanu lana Fleminga □ Fotografija: Alec Mills □ Igrajo: Timothy Dalten (James Bond), Maryam D’Abo (Kara MiIovy), Joe Don Baker (Brad Whitaker), Art Malik (Kamran Shah).
Jamajka, 16. januarja 1952: rojstni kraj in datum najslavnejšega povojnega filmskega heroja, tajnega agenta 007. Pisatelj lan Fleming si je namreč na Jamajki celil rane po ponesrečenem zakonu in se pripravljal pri 43 letih na novo poroko, poleg tega pa je vsak dan napisal 2.000 besed. Tako je v pičlih dveh mesecih nastala legenda komandanta Jamesa Bonda, uspešnica Casino Royale.
Jamajka, 16. januarja 1962: prične se snemanje prvega »Bondovega« filma po romanu Mr. No, v katerem Sean Connery prvič upodablja britanskega agenta 007, Jack Lord pa ameriško CIA.
Minilo je torej 25 let (in 15 (’) »Bondovih« filmov), agent 007 pa je vse prej kot padel v pozabo, čeprav je večkrat zamenjal glavnega igralca. Sean Connery je zdržal prvih pet filmov, nakar je prepustil uporabo biološkega orožja (izredno nevarnih bacilov) Georgu Lazenbyju, ki je Bonda interpretiral le enkrat in to v filmu OHMSS (On Her Majes-ty Secret Service, 1969). Connery je moral še enkrat na snemanje Bondovih avantur (Diamonds are Forever, 1971), nakar se je za dalj časa odpovedal agentu 007 in prepustil to donosno vlogo Rogerju Mooru. Slednjemu je bil James Bond tako napisan na kožo, da se ga ni mogel (ali hotel) otresti celih 13 let in 7 filmov. Pri 58 letih je Moore še lovil dolgonogo Grace Kelly po stopnicah Eifflovega stolpa (A View to a Kili, 1985), kar očitno ni v duhu tajnih agentov, za katere je na pragu šestdesetih let že zdavnaj napočil čas zasluženega (včasih že kar večnega) pokoja.
Zato je tudi Moore končno odložil laser in druge Bondove vragolije in se odmaknil ob prihodu novega tajnega agenta, 40-letnega, Shakespearju privrženega gledališkega igralca Timothyja Daltona. Nastajal je film The Living Day-light.
Težko bi opisali dogajanje akcijskega filma, ki je že po svoji zasnovi namenjen točno določeni, čeprav izredno široki publiki oboževalcev in je osredotočen predvsem na sosledje filmskih trikov in akcije. Pripovedovati Bonda je vsaj tako neprimerno, kot razkriti vnetemu bralcu kriminalk ime krivca, moram se zato omejiti na nekaj skopih podatkov o pomembnih inovacijah, ki jih vsebuje 007-Dal-ton.
Bond je namreč vedno predstavljal, večkrat celo antici-piral, razvoj svetovnih dogajanj. Agent 007 je pazljivo spremljal novosti v političnem življenju in se uspešno prilagajal novim trendom. V Thunderballu (1965) se je znašel pred teroristi (najbrž libijskega porekla), ki bi radi prikrajšali ZDA za eno ali dve atomski bombi. V filmih Goldfinger
(1964) in Diamonds are Forever (1971) je tajni agent zamenjal »staro« orožje za laser, v filmu Moonraker (1979) pa kljuboval raketam, ki švigajo po vesolju. Zato se je bistri agent 007 spomnil na varianto »vesoljskega ščita«. (Marca 1983 je predsednik Reagan sam omenil možnost uvedbe zaščitnega programa SDI).
James Bond kot predhodnik časov pa izstopa še posebno v filmu The Living Daylight, ko postavi na glavo eno izmed temeljnih poant vseh Bondovih filmov, zaljubi se v eno samo dekle. To neverjetno čudo (Bondovi filmi so bili priznani zvezdniški vektorji za dolgo vrsto lepotic od Uršule Andress do Maryam D'Abojeve) ima svoje korenine globoko zasajene v barju vsesplošnega strahu pred aidsom. Dalton se je zato prilagodil trendu in podprl nauk, da moramo svoje spolno življenje prikrojiti »bolezni stoletja«, produkcija »Bondovih« filmov pa ni zanemarila novega vala (najbrž že mode) odpiranja SZ, v času, ko se Gorbačov odpira svetu. Zato je posebno zanimiva izbira igralca Timothyja Daltona, znanega simpatizerja trockistične skupine, ki jo na britanskih tleh vodi igralka Vanessa Redgrave. Naj verjamemo naključju?
C) Bondovi privrženci se odločno upirajo priznavanju filmov Casino Royale, Hustonove parodije filmov o tajnem agentu, in Never Say Never Again, ki je »remake« Thun-derballa.
tu in tam
Ivana Suhadolc
Coleman na Mestre Jazz
Štirje koncerti jazz so letos na programu v gledališču Tognolo v Mestrah v sklopu pobude Mestre Jazz '87, ki jo organizira beneško občinsko odborništvo za kulturo v sodelovanju s krožkom Caligola - Tartaruga. Po Art Ensamblu iz Chicaga smo v četrtek imeli priložnost poslušati bobnarja Tonyja VJilliamsa, predstavnika najizrazitejšega »hard-bopa«. Njegovo lahkotno poudarjanje ritma, ki ga v neenakomernih presledkih prekinjajo kratkotrajni vihravi izbruhi, je globoko obnovilo igranje modernih jazz bobnov.
Veliko pričakovanja vlada tudi za naslednji koncert Mestre Jazz '87. V soboto, 31. oktobra, bo s svojim Original Ouartetom nastopil oče freejazza Ornette Coleman. Coleman se je rodil v Teksasu leta 1930. V Los Angelesu je spoznal glasbenike, ki so njegovim prevratnim idejam dali zvočen izraz: Dona Cherryja, Čharlieja Hadena in Billyja Higginsa. Z njimi je posnel celo vrsto plošč, ki v zgodovini jazza predstavljajo pravcate mejnike. Njegova glasba je namreč prevrnila vsa dotedanja harmonska in ritmična pravila in se popolnoma odpovedala klasičnemu oblikovanju akordov. Colemanova melodija se rojeva iz prostega izlivanja zvokov, navidezno brez reda in v popolni svobodi izražanja. V petdesetih in šestdesetih letih je med ljubitelji jazza povzročila pravi šok. Najpomembnejša plošča iz tistega časa, sinteza in manifest Colema-novega mišljenja, je nosila naslov Free Jazz.
Glasbeni revoluciji so sledila leta razmišljanja in obnavljanja. V drugi polovici sedemdesetih let se je Coleman oprijel zvokov električnega jazza in ustanovil zanimivo, čeprav za poznavatelje oporečno skupino Prime Time. Letos je s to skupino izdal eno ploščo dvojnega albuma z naslovom In Ali Langu-ages; v drugi plošči istega albuma nastopa s prijatelji Cherryjem, Hadenom in Higginsom, starimi prijatelji Original Ouarteta torej, s katerimi bo tudi na odru v Mestrah naslednjo soboto.
Zadnji koncert prireditve Mestre Jazz '87 bo na sporedu 14. novembra. Johnu Coltranu, »človeku krutega bluesa in pohlevnega srca«, čigar 20. obletnico smrti praznujemo letos, se bo poklonila zasedba Ali Starš. Igrali bodo Freddie Hubbard, Sonny Fortune, McCoy Tyner, Reggie Workman, Elvin Jones, skoraj vsi, razen Fortuneja, Coltranovi tovariši in sopotniki v začetku šestdesetih let v mogoče najbolj magičnem obdobju zgodovine jazza.
□ Rezervacije v gledališču Toniolo v Mestrah. Informacije vsako jutro na številki 041-5339244 ali 975558.
IZREDNE CENE i /i n i
PLETILNI STROJ EMPISAL 210 ZA PROFESIONALNO DELO S PERFORIRANIMI KARTICAMI
944.000 lir
(v ceno je vključen davek IVA)
MAIER
Ul. Foscolo 5 - Tel. 730332 (ob Trgu Garibaldi)
Pogovor z rektorjem Tržaške univerze
Goriški politiki in upravitelji zavzeto za odprtje fakultet
V Gorici se je včeraj sestal odbor Konzorcija za razvoj univerzitetnih študij v Gorici. Vodil ga je predsednik odbora sen. Michele Martina, prisotni so bili rektor Tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli, predsednik Pokrajine prof. Silvio Cumpeta, goriški župan dr. Antonio Scarano, predsednik trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, zastopnik Hranilnice Giuseppe Pecorari, kot tudi člani nadzornega odbora De Rocco, Michelutti in Candussi.
Članom odbora je potrebe Tržaške univerze orisal njen rektor prof. Fusaroli. Člani so poglobili razna vprašanja. Govor je bil o finančnih potrebah, ki so v zvezi z odprtjem dveh visokih šol v Gorici, ki bosta podružnici Tržaške univerze. Del denarja, ki bo potreben, je že bil nakazan. Člani odbora so sklenili narediti vse, kar je potrebno, da se omogoči čimprejšnje odprtje dveh visokih šol v našem mestu. Časa na razpolago pa ni veliko, rešiti pa je treba še celo vrsto vprašanj.
Kot je znano, bo v Gorici Tržaška univerza odprla šolo za dosego diplome izvedenca v državni administraciji ter šolo diplomatskih ved. Potreba po takih šolah je v Italiji občutna, saj jih doslej ni, predpisi Evropske gospodarske skupnosti pa obvezujejo tudi Itali-
jo, da si priskrbi izvedence na nekaterih^ področjih.
Člani odbora so se domenili, da bodo naredili vse, kar je potrebno, da se fakulteti v Gorici odpreta kar se da hitro. Zakon o odprtju visokih šol je že v veljavi, nekaj denarja je že tudi. Seveda se je treba odločiti, kje bodo odprli visoki šoli in tudi poskrbeti za bivališča za študente in profesorje. S tem v zvezi lahko omenimo, da nameravajo fakulteti namestiti v stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, kjer so sedaj slovenske srednje šole (te se bodo iz te stavbe izselile, ko bo zgrajen nov šolski center v južnem delu mesta), drugi pa menijo, da bi bilo treba preurediti stavbo nekdanje bolnišnice v Ulici Diaz. Seveda vse to najbrž ne bo zadoščalo za potrebe šol ter za istočasne potrebe študentskega doma.
Zakonski osnutek o sodstvu
Na referendumih se bomo čez dva tedna morali izreči tudi o civilni odgovornosti sodnikov. S tem v zvezi je KPI dala pobudo za ljudski zakonski osnutek, ki naj - v zelo verjetnem primeru, da bi referendum odpravil seda-
nja določila - na novo uredil delikatno vprašanje. Komunistični zakonski osnutek ločuje med povsem upravičeno zahtevo, da se državljanom prizna povračilo zaradi škode, ki mu jo lahko prizadene sodna struktura, in morebitno denarno odgovornostjo sodnikov, delovanju katerih je treba vsekakor zajamčiti neodvisnost od političnega pritiska.
Podpise pod zakonski osnutek sprejemajo v volilnih uradih vseh občin s sledečimi urniki: v Gorici vsak dan od 10. do 12. ure, v Doberdobu od ponedeljka do petka od 7. do 10. ure, v Sovodnjah vsak delavnik od 10. do_ 13. ure (ob sobotah le do 12. ure), v Šte-verjanu vsak dan od 10. do 12. ure, v Krminu vsak dan od 9.30 do 13. ure, v Tržiču vsak dan od 9. do 12. ure in v Ronkah prav tako vsak dan od 9.30 do 11.30.
V Sovodnjah posvet o kulturnem delovanju
Kakšen naj bo delovni program Kulturnega društva v Sovodnjah v prihodnjih dveh letih. Odborniki hočejo izvedeti za mnenje in predloge društvenih prijateljev. Vabijo jih na pogovor v Kulturni dom v ponedeljek ob 20.30.
V ponedeljek v Trgovinski zbornici
Predstavitev knjige o posvetu sindikalistov o Osimu
Sindikalne zveze- CGIL, CISL in UIL, skupaj z Zvezo sindikatov v Novi Gorici, bodo v ponedeljek predstavile publikacijo s prispevki in sklepi z lanskega posveta na temo Osimo — sedanjost in razvoj. Posvet so februarja 1986 goriške in novogoriške sindikalne organizacije priredile v Novi Gorici, da bi ob 10-letnici podpisa osimskih sporazumov na skupnem zasedanju proučili stanje na področju političnega in gospodarskega sodelovanja med mestoma ter ocenili perspektive za skupen razvoj.
Predstavitev skoraj 200 strani obsežne dvojezične publikacije o posvetu bo v ponedeljek ob 10.30 v konferenčni dvorani Trogovinske zbornice v (gorici. Uvodna posega bosta imela predsednika dveh gospodarskih zbornic sosednjih mest Bevilacgua in Ška-rabot.
Planinci vabijo na praznik kostanja
V nedeljo je goriškim planincem ponagajalo vreme, zato bo tradicionalni praznik kostanja jutri, 25. t. m„ pri Štekarjevih v Števerjanu. Družabnost bo na odprtem in je seveda pogojena s primernim vremenom. Napovedi so, da bo vreme tokrat naklonjeno.
Za tiste, ki bi radi družabnost združili še s krajšim sprehodom, oziroma
Še vedno v zvezi s petoveljsko afero
Sodnik Casson dal aretirati dva polkovnika tajnih služb
Beneški preiskovalni sodnik Belice Casson, ki je spravil pred sodišče sodnike, karabinjerske oficirje in podoficirje ter vrsto fašistov, ki so bili, slednji krivi, da so izvedli 31. maja 1972 krvavi atentat na karabinjerje v Petovijah, prvi pa, da so hote preiskavo speljali na napačno sled, ter so bili letos 25. julija po dolgem procesu v Benetkah tudi obsojeni, ne miruje in nadaljuje s preiskavo. Casson hoče izvedeti vso resnico o takratnih dogodkih in še posebej, zakaj je italijanska tajna služba krila desničarje, fašiste.
Včeraj smo iz Benetk izvedeli, da je Casson med zasliševanjem prič v teh dneh dal aretirati dva karabinjerska polkovnika, ki sta svojčas delovala v okviru tajnih služb. Naši beneški kolegi so izvedeli za ime enega, polkovnika Manlia Rocca. Včeraj ni bilo dano vedeti, kdo je drug. Izvedelo se je le, da pripada, tako kot Rocco tajnim službam. Oba sta baje ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let imela stike s fašističnimi skrajneži v Venetu, še zlasti v Veroni.
Ime polkovnika Manlia Rocca je bilo omenjeno v anonimnem pismu s podpisom Talamona (kasneje se je izvedelo, da je to čisto izmišljeno ime), ki je bilo leta 1978 dostavljeno beneškemu preiskovalnemu sodniku.
Sel
V tem pismu se je neznanec hvalil, da pozna krivce atentata ter omenjal še vrsto podrobnosti ter tudi nekaj imen. Med temi baje ime omenjenega polkovnika.
Tega je preiskovalni sodnik Casson zaslišal v začetku tedna. Ker ni bil baje zadovoljen z odgovorom, je dal polkovnika Rocco zadržati ter ga spet zaslišal naslednji dan. Spet niso bili odgovori zadovoljivi, zaradi tega je Casson dal Rocco aretirati. Isto se je zgodilo s kolegom, ki ima isti oficirski čin.
Sedanja preiskava je nekako dopolnilna tisti, ki jo je Casson naredil in tudi zaključil takrat, ko je sodišču predal obtožene, ki so prišli pred sodnike letošnjo pomlad in bili obsojeni konec julija. Gre za preiskavo, v kateri so vpletene še nekatere osebe. NI pa še Casson pričel preiskavo v zvezi z nekaterimi pričami na zadnjem petoveljskem procesu. Casson si je pridržal pravico še enkrat jih zaslišati.
■ KZE sporoča, da je v Deželnem vestniku št. 122 z dne 10. oktobra 1987 objavljen, seznam prostih mest za dežurne zdravnike. Zdravniki, vpisani v deželne sezname za tekoče leto, lahko v roku 30 dni zaprosijo za dodelitev mest. Prošnje sprejema 2. sektor KZE pri bolnišnici v Ul. V. Venelo 171.
kieitn* =
ARREDAMENTI
... dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
PRAVI SISTEM ZA OPREMO
Program polic »L 15 Lo Scafale«, ki ga izdeluje pohištvena industrija Lema, vam nudi opremljeno steno s številnimi rešitvami brez omejitev pri merah.
L 15 je enostaven za knjižnice, izkorišča vsak centimeter prostora in tako daje stenam ali vmesnim pregradam najrazličnejšo uporabnost. Primeren je tako za predsobo kot dnevno sobo, za delovno sobo kot spalnico, mansardo in celo kopalnico.
Pohištvo je iz tanzanijskega oreha, črnega ali navadnega hrasta, breze in jesena, ki je lahko lakiran v beli barvi ali črn. Izbirate lahko med 44 vrstami omarnih vrat in 19 vrstami ročajev. Omare so na razpolago v dveh širinah, treh globinah in štirih različnih višinah. Razni fiksni elementi, predali, mize, ki jih lahko razstavimo in spremenimo v posebne mize ali bar, premične police z lučjo, police za TV sprejemnike in gramofon. To je le nekaj primerov številnih elementov, ki sestavljajo program.
Načrtovalci programa L 15, ki ga lahko dobite pri SELVA ARREDAMENTI, so želeli z njim doseči čim večjo uporabnost, neskončno število možnih kombinacij in tako ponuditi kupcem opremo, ki se je s časom ne bodo naveličali.
VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE VAŠE STANOVANJE!
oprema za m	0
skupnosti (3611^0
FORIMITUREE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395

Tatovi v hiši v Gabrjah odnesli denar in zlatnino
Po daljšem časovnem presledku so se tatovi te dni spet pojavili v Gabrjah. Pri prvem poskusu jim je spodletelo, drugič pa so uspeli v svojih namerah in odnesli iz hiše denarja in zlatnine za nekaj milijonov lir vrednosti. Tatovi so v četrtek popoldne vlomili v hišo Leopolda Pahorja v Ul. Manzoni 26. Gre za novo enonadstropno hišo le nekaj desetin metrov stran od glavne ceste skozi Gabrje. Izbrali so trenutek ob prvem mraku, ko v hiši ni bilo nikogar. Lastnik je bil v službi, žena prav tako, stara mama pa se je nekaj pred 17. uro odpravila za kratek čas iz hiše. S sabo je vzela tudi psa volčjaka, ki navadno skrbno čuva hišo.
Ko se je dobre pol ure kasneje vrnila domov, je z začudenjem opazila, da so vhodna vrata na balkonu odprta. Stopila je v dnevno sobo in opazila pravo razdejanje: prevrnjeno opremo in pohištvo, izpraznjene predale, razmetano blago in vse polno blata po stanovanju. Tatovi (gotovo sta bila
vsaj dva ali trije) so namreč razbili vhodna vrata in nato premetali vse stanovanje vriskanju dragocenih predmetov. Našli so 500 tisoč lir in več zlatih predmetov: dve zapestnici, ogrlico, dragocen prstan in uro. Zbežali so kar skozi okno na vrt za hišo. Ob škodi zaradi kraje so lastnikom pustili še škodo na opremi in povsem razdejano stanovanje.
Kot rečeno, ni to prva tatvina v Gabrjah v zadnjih dneh. Prejšnjo soboto so namreč tatovi poskušali vlomiti v hišo sovodenjskega župana Vida Primožiča, le da jim je poskus spodletel zaradi alarmne naprave v hiši. Prebivalci so sedaj razumljivo preplašeni in ugibajo, odkod naj bi bili tatovi. Prevladuje mnenje, da gre za tuje ljudi, ki pa so bili očitno že nekaj časa na preži, da so v pravem trenutku vlomili k Pahorjevim. Nekdo med sosedi trdi, da je v zadnjih dneh opazil tam okoli sumljiv avto z videmsko registracijo, ni pa rečeno, da je šlo ravno za tatove.
Mladeniča s hudimi zlomi po trčenju dveh motorjev
Dva enaindvajsetletna mladeniča sta se včeraj ponoči težje ponesrečila v trčenju dveh motornih koles. Nesreča se je pripetila pozno zvečer pred barom Baobab v Ul. Madonnina pred športno palačo. 21-letni Corrado ma-cuz iz Gorice, Ul Pasubio 4, in njegov vrstnik Paolo Lovini, Ul. Campagnuz-za 86, sta odhajala iz lokala. Sedla sta na moped ciao, da bi se odpeljala.
V tistem trenutku je iz Podgore privozil na večjem motorju 18-letni Mat-teo Rolich iz Gorice, Ul. Montesanto 28. Motorist se je silovito zaletel v motorček in ga zvrnil na tla. Lovini in Macuz sta v trčenju dobila več težjih zlomov. Macuzu so ugotovili zdravniki zlom piščali in stegnenice, prav tako stegnenico si je zlomil tudi Lovi-
ni, poleg tega pa sta oba dobila še druge lažje poškodbe. Prepeljali so jih v bolnišnico v Palmanovo, kjer so ju zdravniki sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v štirih mesecih. Nekaj udarcev je v trčenju dobil tudi Rolich, ki bo predvidoma okreval v petih dneh.
Na kraj nesreče so prihiteli orožniki, ki skušajo ugotoviti točne vzroke trčenja.
■ Šolsko skrbništvo sporoča, da je objava ministrske okrožnice o suplen-cah za učno osebje, ki je bila napovedana 15. t. m., odložena. Zaradi tega je podaljšan rok za prošnje, ki je bil prvotno predviden od 2. novembra do 2. decembra.
JAN'
AVTOKLEPARSKA IN MEHANIČNA DELAVNICA
___ ZORGNIOTTI
SS I RIU
UTOBIANCHI
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov
KRMIN - Industrijska cona - Telefon: 0481/60595
pohodom, pripravlja društvo pohod od pevmskega mosta do Števerjana (za povratek se bodo naknadno domenili). Zbor in odhod ob 9. uri z goriške strani mosta.
Družabnost pri Štekarjevih se bo pričela že kmalu po enajsti uri, zaključila pa ob mraku. Poleg pečenega kostanja in dobre kapljice, za kar bo poskrbelo društvo, si bo vsakdo od udeležencev na velikem žaru lahko po mili volji (in okusu) napekel klobas, zrezkov ali drugih dobrot.
■ Fotografski krožek CIFI bo v torek ob 18.30 odprl razstavo fotografij o goriškem gradu. Razstava bo na ogled v avditoriju v Ul. Roma do 6. novembra. Člani krožka bodo skozi fotografski objektiv skušali predstaviti predvsem najbolj skrite sugestivne kotičke gradu, okrog katerega se že skoraj tisočletje odvija zgodovina našega mesta.
čestitke
Danes praznuje v Podgori 80. rojstni dan JOŽEF HVALIČ. Vse najboljše in še na mnoga leta mu želijo vsi domači.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča izletnike za izlet v Koper v ponedeljek, 26. oktobra, da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 7.30. Naslednja postajališča bodo pri gostilni Primožič v Drevoredu 20. septembra, v Pevmi, na Os-lavju, v Števerjanu, v Podgori, v Sovodnjah in v Gabrjah.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
v zimskem času poslovala z delno spremenjenim urnikom. Ob petkih bo zaprta, odprta pa ob sobotah od 14, do 16. ure. Druge dni bo poslovala kot doslej. Danes bo kniižnica iziemoma zaprta.
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja 7. novembra martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala. Ob večerji bo srečolov in ples z ansamblom Prijatelji iz Gorice.
Mladinski krožek Gorica priredi danes, v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domu v Gorici Mladinski ples. Vstop z izkaznicami. Kdor nima (še veljavne) lanske izkaznice, si jo lahko priskrbi pri članih krožka: Tanji Vižintin in Roberti Plet (zavod Zois) ali Walterju Ferfolji in Dušanu Košuti (licej Trubar).
Martinovanje SPD Gorica bo v Ajdovščini 15. novembra. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva od 1. do 10. novembra, ob delavnikih, med 18. in 19. uro. Na razpolago bo tudi avtobus. V Sovodnjah in Štandrežu sprejemata prijave Branko Kuzmin in Ivo Nanut.
Kmečka zveza obvešča, da do 31. oktobra morajo plačati davek na zdravje odvisni delavci in upokojenci, ki so poleg s plačo oz. pokojnino razpolagali v letu 1986 še s kakim drugim dohodkom.
kino
Gorica
CORSO 15.00 »Fantasia«. W. Disney. 17.30-22.00 »Full Metal Jacket«. R. Stanley Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI Večer za vojsko.
VITTORIA 17.30-22.00 »La časa di Hel-len«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Meatballs -Porcelloni in vacanza«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Lunga vita alla signora«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Ko telefon zazvoni«, 22.00 »Svet seksa«.
DESKLE 19.30 »Amadeus«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701.
POGREBI
Danes ob 11. uri Adele Sussi iz bolnišnice sv. Janeza od Boga na goriško pokopališče.
24. 10. 1972
24. 10. 1987
Pred petnajstimi leti nas je zapustil naš predragi
Ciril Klanjšček
Hvaležno se ga spominjajo žena Vera ter sinovi Vladimir, Ivan in Adrijana z družinami.
Predvajanja bodo vsak četrtek v Kulturnem domu
Kinoatelje se vrača z Gorico Kinema pregledom novejšega evropskega filma
Pripravila jo je pokrajinska uprava
Na gradu Arbon v Švici bogata razstava o Goriški
Po uspelem Tednu slovenskega filma v Rimu, predstavitvi slovenskega filma Chistophoros v Milanu in sodelovanju pri drugih pobudah, se goriški Kinoatelje vrača pred domačo publiko z jesenskim filmskim ciklusom Gorica Kinema. Formula filmskega sporeda ostaja y bistvu enaka lanski, ki se je izkazala kot dokaj uspešna. Pozornost so posvetili predvsem filmski ponudbi, ki bo tokrat nekoliko obsežnejša, seveda pa vedno pozorna na kvaliteto del na programu. Sezona Gorica Kinema se bo tako pričela že prihodnji četrtek in se redno nadaljevala ob četrtkih tja do 17. decembra, z eno samo izjemo v drugem tednu novembra, ko bo enotedenski premor ob srečanju gledaliških amaterskih skupin v Kulturnem domu.
Sezona se bo prihodnji četrtek pričela s francoskim filmom Brez strehe ne zakona, režiserke Agnes Varda. Film je pred dvema letoma prejel prvo nagrado - Zlatega leva na Festivalu v Benetkah. Solidno filmsko delo in njegova glavna junakinja, prikupna Sandrine Bonnaire nista osvojila samo žirije, pač pa tudi občinstvo, ki je z zanimanjem sprejelo svojevrstno sodobno zgodbo. Protagonistka filma je mlada tajnica, ki zapusti svoje vsakdanje življenje in navade ter se odloči za potepuško življenje, "brez strehe ne zakona"". Začne se njeno brezciljno potovanje (v tem smislu lahko film označimo kot "road mo-vie"), beg pred resničnostjo v brezsmiselnost.
Letošnja jesenska sezona Kinoate-Ijeja je osredotočena na evropsko kinematografijo, precejšnjo pozornost pa odmerja predvsem francoski, ki beleži v zadnjih nekaj sezonah številne uspehe na pomembnejših evropskih filmskih festivalih. Drugi film na sporedu, 5. novembra, bo tako Reinet-te in Mirabelle, letošnje delo Eriča Rohmera, ki je s svojim prejšnjim filmom prav tako dosegel zlato beneško odličje. Isti večer bodo tudi predvajali krajši komični film Coffee and ciga-rettes. Film nosi prav tako letnico 1987 ter podpis dvojice iz uspešnega filma Daunbailb: režiral ga je namreč Američan Jim Jarmush, v glavni vlogi pa nastopa toskanski komik Roberto Benigni.
Spored filmov bo nato ponudil nekaj zanimivih 'odkritij'". Desordre (19. novembra) je naslov filma o francoski
MLADINSKI
KROŽEK
GORICA
prireja
Mladinski ples
Drevi v Kulturnem domu v GORICI.
Ne pozabite si priskrbeti izkaznice!
RADIO
VAL GORICA
oddaja na frekvenci
101 MHz
vsak dan od 15. do 21. ure
Ustna revija
Goriški LOK
ŠT. 1
Ali je res, da se Slovenci na Goriškem ne brigamo niti za pločnike niti za lastno zgodovino?
Gorica
sreda
28. oktobra ob 21. uri Kulturni dom
Številko so pripravili:
Ivan Sirk, Nadja Rebec, Janez Povše, Boris Peric, Vinko Jarc, Solange Degen-hardt, Darko Bratina.
rock skupini in brezupnemu iskanju identitete mladih, ki jo sestavljajo. Prepletata se mladost in zrelost v črnem filmu, iz katerega lahko vzklije cvet. Režiser Olivier Assayas je s tem svojim prvim celovečercem prejel prvo nagrado v sekciji Teden kritike na lanskem Festivalu v Benetkah. Druga manj znana vendar obetajoča ponudba prihaja iz Nemčije: gre za film režiserja Tevfika Basera 40 kv. metrov Nemčije. Turški režiser predstavi gledalcu življenjsko zgodbo turških zakoncev v Nemčiji: stare vrednote razpadajo v stiku z brezčutnim mestom, prekinjajo se vezi s skupnostjo, ostaneta samo on in ona.
Tri decembrska srečanja nam bodo predstavila novejša dela treh evropskih mojstrov kinematografije. Začeli bodo s poklonom pred kratkim umrlemu Andreju Tarkovskemu. Predvajali bodo Žrtvovanje, njegov labodji spev, za katerega je režiser prejel Veliko nagrado žirije v Cannesu '86. Tarkovski) je to pot izbral parabolo o človeku, ki ga teži mora atomske katastrofe, istočasno pa mistični klic k človečnosti.
Na Goriškem smo Slovenci vedno imeli dobre mehanike. Začeli smo že s kolesi. Že pred prvo svetovno vojno so bili vsi trgovci s kolesi in ustrezne delavnice v Gorici slovenske. Čuk, Kerševani, Saunig, Drufovka, Batjel, Plahuta, so imena, ki se jih starejši ljudje še vedno spominjajo. Kasneje so prišli motorji, potem pa še mopedi, potem pa tudi avtomobili. Številni vajenci v mehaničnih delavnicah so po končani praksi odpirali lastne delavnice. Nekateri med temi so že pred veliko leti pričeli trgovati z najrazličnejšimi vozili. Danes imamo Slovence, ki imajo zastopstva raznih avtomobilskih in motornih hiš.
Med temi je tudi 48-letni Stanko Tomažič, doma iz Rupe. Začel je, kot številni drugi, v mladih letih kot vajenec, in sicer pri goriškem zastopstvu Fiata. Po končani vajeniški dobi je najprej postal mehanik, kasneje je pri istem zastopstvu delal v skladišču re-zevrnih delov in imel opravka tudi v prodajnem oddelku avtomobilov.
Leta 1965 se je odločil, da bo delal samostojno. Nudila se mu je priložnost najeti prostorno delavnico v središču mesta, v Ulici Nizza, kjer je še sedaj. V začetku je le popravljal vozila. Kasneje se je lotil tudi prodajanja gum in rezervnih delov. S tem mu je uspelo v precejšnji meri povečati število klientov.
Ob koncu šestdesetih let je tudi pri nas prišlo do booma avtomobilskih tekmovanj, na katerih je Stanko To-
Sledil bo Melo, Alaina Resnaisa. Gledališko dramo je režiser prelil v čisto filmsko umetnost, v njej se prelivajo usoda, glasba, ljubezen, strast, smrt. Spored bo 17. decembra zaključil film Wernerja Herzoga Kjer sanjajo zelene mravlje. Dogajanje se odvija v današnji Avstraliji: bagerji in uran ogrožajo staroselce, tehnološka kultura napada čarobno. Kamor pride evropski človek, trdi Herzog, zelene mravlje ne sanjajo več.
Vse filme bodo vrteli kot rečeno ob četrtkih s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu.
Služba v konzorciju
Pokrajinski konzorcij za oskrbo in rehabilitacijo s sedežem v Gradišču je razpisal natečaj za zaposlitev uslužbenca v organiku konzorcija. Zainteresirani lahko vložijo pisne prošnje na sedežu konzorcija najkasneje do 4. decembra letos. V tajništvu konzorcija v Gradišču, Trg Unita 3 (tel. 99133-92901) so na voljo za vse podrobnejše informacije in pojasnila.
mažič sodeloval ter dosegal tudi lepe uspehe. Bil je na raznih relijih in tekmah v Treh Benečijah in Sloveniji. V njegovi pisarni vidimo razobešene na stenah slike in tekmovalne oznake tistih časov.
Na teh tekmovanjih je spoznal druge udeležence, se z njimi spoprijateljil, med njimi dobil tudi kliente za svojo delavnico. Bil je precej znan v krogu športnikov, saj je zanje prirejal avtomobilske motorje, da bi ta vozila lahko šla na tekmovanja. Da bi se še dodatno izpopolnil je v teh letih sledil tečajem za plinjače tvrdke Solex ter za amortizerje Koni. Dobil je tudi zastopstvo za izdelke teh tovarn. Dela je imel precej, tako da je bilo občasno v delavnici tudi do enajst ljudi.
Tekmovati je prenehal leta 1972. To je zahtevalo veliko časa, ki ga je seveda moral ukrasti vsakdanjemu delu v delavnici. Takrat se je lotil prodajati rabljene avtomobile.
Velika priložnost pa se mu je ponudila v aprilu leta 1985. Inšpektorji angleške avtomobilske hiše Austin Rover so hoteli zamenjati njihovega dotedanjega goriškega zastopnika. Tomažiču so ponudili zastopstvo. Stanko Tomažič je seveda to sprejel, saj je bila ponudba priznanje njegovemu dolgoletnemu prizadevanju. Prodaja z raznimi izdelki angleške hiše gre kar dobro. Seveda v Tomažičevi delavnici ne popravljajo samo Austinovih avtomobilov, marveč tudi vse druge.
Največ gredo v prodajo austini v raznih izvedbah. Dražji je rover, seveda pa ti nudi več komforta. Kupci so precej različni, saj velika paleta angleških avtomobilov lahko zadovolji vsakogar. Na pomlad bo Stanko Tomažič kupcem lahko ponudil še dva nova avtomobila, saj pričakujejo kon-' vertibilno izvedbo roverja ter veliki coupe iste znamke. (aw)
Na gradu Arbon nedaleč od St. Gal-lena v severovzhodni Švici so v teh dneh na pobudo tamkajšnje sekcije izseljenske organizacije Fogolar Furlan odprli bogato fotografsko in dokumentarno razstavo o goriški pokrajini. Naslov razstave, ki jo je omogočila goriška pokrajinska uprava preko pokrajinskih muzejev je: Gorica in njena pokrajina - narava, umetnost, zgodovina.
Gre, kot nakazuje že sam naslov, za dokaj celovito predstavitev kulturnih in drugih značilnosti naše pokrajine v preteklosti in danes. Razstava zajema vse grajske prostore v Arbonu in se deli na več sekcij. Zgodovinska pričevanja so posredovali pokrajinski muzeji, ki so dali na razpolago nekaj To-mončevih in Lichtenreiterjevih slik, stare knjige, časopise, zemljevide, dokumente, fotografije, blago in druga pričevanja o naši preteklosti.
Nadalje se Goriška predstavlja s svojo današnjo podobo preko barvnih fotografij Giuseppa Assirellija. Ob razstavljenih fotografijah je tudi na razpolago ilustriran katalog, kjer sedanje krajinske oz. zgodovinsko-umetniške podobe Gorice dopolnjujejo prispevki Marina De Grassija, Maddalene Mahu Pascoletti in Marie Masau Dan o goriški kulturi in stvarnosti.
V starem središču Gorice so nekoč skoro vse trgovine bile v slovenskih rokah. V Ulici Marconi, nasproti goriške stolnice, je do pred nekaj leti bila tudi trgovina z delavnico Lutma-novih. Star gospodar, doma iz Štan-dreža, je tam že leta 1939 odprl mehanično delavnico. Dolga leta je tam popravljal kolesa in mopede. Prostora pa je bilo le malo, saj je delal v majhnem trgovskem prostoru, v hiši, ki je stara stoletja. Prostora pa je bilo malo predvsem zato, ker, upoštevajoč ugodno pozicijo v središču mesta, je vedno imel polne roke dela.
V začetku šestdesetih let mu je priskočil na pomoč sin Valter, ki je kasneje prevzel delavnico. Poleg koles so tam prodajali tudi motorje. Mladi Valter se je seveda navduševal zanje in z njimi pričel kaj kmalu tekmovati. Temu poslu so dodali še prodajo in popravljanje kmetijskih strojev. To jim je prineslo še dodatnega zaslužka. Se zlasti zaradi tega ker so imeli med klienti veliko Jugoslovanov.
Prostor pa je prav zaradi teh povečanih poslov postal odločno premajhen. Leta 1979 so zgradili novo stavbo na goriški vzhodni obvoznici v Ulici III. Armata, nekje na sredi med mejnimi prehodi Rdeča hiša, Šempeter in Štandrež-Vrtojba. Tu imajo veliko delavnico, precej pa je tudi trgovskega razstavnega prostora. Ta je bil še zlasti nujno potreben. V teh novih prostorih je nadaljeval s prodajo koles, mo-
Galerija za sodobno umetnost na gradu Arbon je prav tako namenjena prikazu goriške kulture preko del tukajšnjih sodobnih slikarjev. Slike razstavljajo Sergio Altieri, Tranguillo Marangoni, Cesare Mocchiutti, Fulvio Monai in Lojze Spacal, ob njihovih delih pa je na ogled še nekaj akvarelov Giordana Malnija.
Ob odprtju razstave, ki se ga je udeležilo lepo število predvsem furlanskih emigrantov tega predela Švice, so bili prisotni predstavniki Goriške pokrajine, s predsednikom Cumpeto, nekateri župani občin na Goriškem, pa še italijanski konzul za St. Gallen in Liechtenstein in drugi. Razstava bo na ogled v Arbonu do 15. novembra, kasneje pa jo bodo morda predstavili še kje drugje.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
pedov in kmetijskih strojev. Slednje je opustil zaradi novih omejevalnih predpisov za uvoz v Jugoslavijo.
Z večjimi motorji so se Lutmani ukvarjali že od prej, vendar se je trgovina z njimi razširila šele v novih prostorih. Ze leta 1975 so Lutmanov! imeli zastopstvo znane italijanske tvrdke dirkalnih motorjev Motoguzzi. Takrat pa ni bilo veliko povpraševanja za motorje s 350 kubiki. Zaradi tega je prevzel zastopstvo japonskih motorjev yamaha. S temi je Lutman imel uspeh. Prav v tistih letih so namreč izreden uspeh doživeli motorji enduro: Yama-hini so bili med najboljšimi. Ti motorji gredo še danes dobro v promet, zanimanje do njih pa kažejo predvsem mladi. Sčasoma se je Lutman specializiral v prodaji motorjev raznih znamk, tako da danes lahko nudi vrsto motorjev znamk yamaha, bmw in gilera, ter mopede malagutti in garelli.
Prodaja motorjev se je sicer nekoliko zmanjšala lani, ko je postalo obvezno imeti čelado. Mopedi pa skoro ne gredo več v promet kajti še zlasti dekleta si nočejo pokvariti pričeske s čelado.
V letošnjem februarju pa je Valter Lutman prevzel zastopstvo terenskih vozil japonske znamke suzuki. Tudi to je bila zanj posrečena poteza. Majhni suzukiji so precej priljubljeni, predvsem med dekleti in mladino. V komaj osmih mesecih je prodal že dvajset vozil, kar je za taka že specializirana vozila lep uspeh.
Ponudbo pa bodo v kratkem Lutmani še popestrili. Pravzaprav so že na tej poti, saj poleg terenskih vozil ponujajo tudi majhen kombi. Na pomlad pa bi morali krožiti po italijanskih cestah tudi Suzukijevi avtomobili.
(aw)
Organizator sejma Motor Expd Racing Robert Mervič ima še veliko načrtov
Uspeh sejma je v tem, da znaš vzbuditi zanimanje
Ljubezen do sveta motorjev te marsikdaj prepriča, da nastopaš v raznih tekmovanjih, da delaš v delavnici, pa tudi da se lotiš trgovanja z vozili. 31-letnega Goričana Roberta Merviča je ta ljubezen privedla celo do prirejanja motornih sejmov. Ze od mladih let se Mervič ukvarja z motorji. Že takrat je sodeloval na tekmovanjih z motorji. Komaj je dopolnil osemnajsto leto pa je motor opustil in ga zamenjal z avtomobilom. Leta 1981 je pričel sodelovati v relijih in dirkah z lancio stratos. Na tekmah pa je imel precej smole, saj je bil skoro vedno na njih precej časa v vodilnih pozicijah, velikokrat pa se je moral umakniti predno je prišel na cilj.
Pred osmimi leti je pričel razmišljati o možnosti priredbe motornega sejma. To pa zaradi tega ker ljubitelji motornih športov takrat niso imeli nobenega prostora, kjer bi se lahko na koncu tekmovalne sezone zbrali in si izmenjali misli o minulih tekmovanjih. Mervič je čutil tudi potrebo po takem prostoru, da bi tudi v ta svet motorjev privabil čimveč novih ljudi.
Tako se je pred sedmimi leti začel, takrat najbrž ne z velikimi ambicijami, goriški motorni sejem Motor Expd Racing. Goriška trgovinska zbornica mu je zaupala in pri izvedbi tega prvega sejma tudi
precej pomagala, ter ga, po uspehu, tudi vzpodbudila, naj nadaljuje. Tudi goriški 'zastopniki raznih avotomobilskih in motornih hiš so mu zaupali, tudi ker je Merviču že na prvem sejmu uspelo razstaviti nekaj dirkalnih avtomobilov, ki so sredi množine drugih vozil vzbujali največ občudovanja obiskovalcev.
Uspeh prvega sejma pa je predvsem Roberta Merviča vzpodbudil k nadaljevanju prirejanja sejma. Odločil se je za tesnejše sodelovanje z razstavljavci, katerim je vse do letošnje prireditve nudil tehnično pomoč pri razstavljanju številnih dirkalnih avtomobilov v njihovih izložbah.
Sejem nudi poleg tega tudi priložnost za spoznanje Gorice in njenega majhnega, toda dobro urejenega razstavišča. Obstajajo sicer še nekateri odprti problemi v kolikor ni dovolj prostora na odprtem za prirejanje večjih manifestacij z avtomobili in tudi parkirišča niso docela urejena. Upravitelji sejma trdijo, da bodo ta odprta vprašanja premostili prihodnje leto.
Sejem Motor Expč Racing je iz leta v leto imel več obiskovalcev. Lani so dosegli rekordni prirastek, saj je gledalcev bilo kar 31 odstotkov več kot leto prej. Želja Roberta Merviča je tudi, naj ne bi bil sejem le golo razkazovanje serijskih avtomobilov, pač pa predvsem ogled raznih tekmovanj, kar pa se v zaprtem prostoru ne da izvesti.
Zaradi tega je vsa ta leta vlagal veliko truda v iskanje novih plati avtomobilskega in motorističnega športa. Uredili so razne proge. V zadnjih treh
letih smo lahko gledali tekmovanja in ekshibicijske vožnje v trialu, kartu, krosu, go-projev, minikrosu, dragsterjev, letos tudi rallystarja, to je zasledovanja relijskih avtomobilov. Večkrat to niso bile le ekshibicije pač pa prava tekmovanja na uradnih zaprtih progah, kar je vsemu temu dodalo še večji pathos. Predvsem pa je širša publika lahko spoznala, kako je s temi športi.
Vse to pa zahteva nenehno sodelovanje večjega kroga ljudi, veliko denarja in večkrat tudi sreče, saj je uspeh sejma odvisen tudi od vremena. Večkrat je Robert Mervič imel probleme z Goričani, predvsem v prirejanju tekmovanj v okviru sejma, medtem ko so ljudje po vaseh in drugih večjih krajih pokazali več razumevanja za sodelovanje.
Da bi na ogled avtomobilov, razstavljenih na sejmu, pritegnil še večje število ljudi, predvsem mladih fantov in deklet, je Robert Mervič lani pričel tudi prirejati koncerte idolov disco glasbe. Vse to seveda v sejemskem času in prostoru.
Mešanica vsega tega, razstavljeni avtomobili, tekme, koncerti, so bili razlog za velik uspeh sejma, ki je danes že krepko prvi med tistimi, ki se prirejajo v Gorici in tudi prvi med podobnimi avtomobilskimi sejmi v vsej naši deželi. S tem delom bo Mervič nadaljeval dokler mu bodo dane možnosti prirejanja kakovostnega sejma. Brez dvoma to v prihodnjih letih sploh ne bo problem, saj ima Robert Mervič veliko novih idej, ki pa nam jih čisto razumljivo ni hotel razkriti.
ALEŠ VVALTRITSCH
Svoj čas je bil tudi med tekmovalci
Stanko Tomažič se danes ukvarja s prodajo angleških avtomobilov
Od majhne delavnice do večjega objekta
Pri Valterju Lutmanu v Gorici motorji in japonska terenska vozila
Evropski košarkarski pokali
Na vrsti četrtfinali
Odbojka: z drevišnjimi srečanji
Start prvoligaških bojev
Šah: v peti partiji
Karpov strl Kasparova
SEVILLA — Kaže, da je izzivalec zelo dobro izkoristil prvi »time-out«, za katerega je zaprosil. Suvereno je osvojil peto tekmo dvoboja za svetovni naslov in sedaj vodi s 3:2. Karpov je igral solidno, prvak pa preveč samozavestno in je po grobi napaki v 37. potezi takoj predal partijo.
KARPOV - KASPAROV (Griin-fieldova indijka): 1. d4 Sf6; 2. c4 g6; 3. Sc3 d5; 4. cd5 Sd5:; 5. e4 Sc3:; 6. bc3 Lg7; 7. Lc4 c5; 8. Se2 Sc6; 9. Le3 0-0; 10. 0-0 Lg4; 11. f3 Sa5; 12. Lf7: Tf7: 13. fg4 Tfl: 14. Kfl: Dd6; 15. e5 Dd5 16. Lf2 Tf8; 17. Kgl Lh6; 18. h4 Df7; 19. Lg3 Le3 + ; 20. Kh2 Dc4; 21. Tbl b6; 22. Tb2 Dd5; 23. Dd3 Sc4; 24. Tbl b5; 25. Kh3 a6; 26. Sgl cd4; 27. S13 Td8; 28. a4 dc3; 29. Dc3: De6; 30. Kh2 ba4; 31. Tb4 Sd2; 32. Ta4: Sfl + ; 33. Kh3 Tdl; 34. Dc2 Tel; 35. De2 h5; 36. Lel Dd7; 37. Da6: Tal; 38. Dg6:+ črni se vda.
V evropskih košarkarskih pokalih so znana skoraj vsa moštva, ki so se uvrstila v četrtfinale (še vedno namreč manjka nekaj izidov, tako da slika ni povsem popolna). V pokalu prvakov manjka sicer samo en rezultat, in sicer s tekme med špansko Barcelono in poljskim Slaskom. Ostali izidi pa so naslednji (o uvrstitvi Tracerja, beograjskega Partizana in francoskega Orthe-za smo že poročali):
Kdln (ZRN) - Soedertalje (Šve.) 131:88, prva tekma 126:119, kval. Kdln.
Aris (gr.) - Pully (Švi.) 113:104, prva tekma 127:125, kval. Aris.
Den Bosch (Niz.) - Zbrojevka (ČSSR) 97:83, prva tekma 87:78, kval. Den Bosch.
Makabi Tel Aviv (Izr.) - Benfica (Port.) 81:79, prva tekma 111:86, kval. Makabi.
POKAL PRVAKINJ
Primigi (It.) - Borthampton (Angl.) 81:50, prva tekma 106:41, kval. Primigi.
Agon (ZRN) - Solna (Šve.) 92:85, prva tekma 78:70, kval. Agon.
Universitatea (Rom.) - Aida Tuzla (Jug.) 88:71, prva tekma 68:104, kval. Aida.
Tungsram (Madž.) - Stade Francais (Fr.) 87:81, prva tekma 67:74, kval. Sta-1 2 de Francais.
Živojinovič v polfinalu
TOKVO — V četrtfinalu teniškega turnirja v Tokyu je Jugoslovan Živojinovič premagal Zahodnega Nemca Beckerja, ki je v 3. setu odstopil zaradi poškodbe. Izid: 6:3, 1:6, 3:0.
Patrizio Kalambay svetovni prvak
LIVORNO — Italijan zairskega porekla Patrizio Kalambay je novi svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji (WBA). Naslov je osvojil s sinočnjo zmago po točkah proti Američanu Iranu Barkleyu.
Panini iz Modene je po mnenju poznavalcev tudi letos favorit italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva, ki se pričenja drevi. Hkrati se bodo začela tudi ostala prvoligaška prvenstva, prihodnji teden pa bo z nastopom drugoligašev in tretjeligašev na igrišču vsa državna elita drugega najbolj množičnega športnega gibanja v Italiji po nogometu.
Dvakrat zaporednega prvaka Pani-nija je letos spet okrepil argentinski as Ouiroga, ob njem pa so še reprezentanti Bertoli, Vullo, Lucchetta in Cantagalli. Toda nasprotniki niso brez orožja. Obnovda se bo bržkone tradicionalna deželna rivaliteta s sosednjo Parmo, sponsorizirano Maxicono, ki poleg Šveda Gustafsona uvršča še olimpijskega prvaka, Američana Dvoraka. Nekdanji prvak Camst iz Bologne (bivši Tartarini) se je okrepil z bivšim režiserjem reprezentance Dall Oli-om, med favorite pa zdaj uvrščajo tudi padovski Ciesse, ki ga trenira Jugoslovan Jankovič, že dobro ogrodje pa
sta okrepila Bolgar Petkov in Milocco. Na startu je tudi deželni ligaš Giomo iz Fontanafredde, ki je tudi letos zre-volucioniral moštvo s prihodi jugoslovanskega podajača Kasiča, Babinija in Dal Fova, za to moštvo pa igra tudi odlični ameriški napadalec Hovland. Giomo se bo že drevi doma pomeril prav s Paninijem.
Naša dežela ima svoja predstavnika tudi v obeh A-2 ligah. Med moškimi je bil po lanskem izpadu ponovno vključen v ligo videmski Chemio, med ženskami pa bo pordenonski Infi-nas poskusil najmanj ponoviti lansko briljantno uvrstitev na končno tretje mesto.
Spored 1. kola v moški A-l ligi: Ku-tiba Falconara - Bistefani Turin; Opel Agrigento - Gonzaga Milan; Giomo Fontanafredda - Panini Modena; Burro Virgilio Mantova - Maxicono Parma; Camst Bologna - Eurostyleurosiba Montichiari; Ciesse Padova - Pozzillo Catania.
Ekipna naslova v SZ m Romunijo
ROTTERDAM — Sovjetska zveza je osvojila ekipni naslov na 24. gimnastičnem svetovnem prvenstvu v moški konkurenci in dokazala, da ima vsaj štiri telovadce, ki bi lahko posegli po naslovu za posameznike: Bilozerčev, Lyukin, Artemov in Koroljev. V ženski konkurenci so zmagale Romunke.
Ekipna lestvica (moški): 1. SZ 589,750; 2. Kitajska 583,350; 3. NDR 582,800; 4. Bolgarija 579,050; 5. Japonska 578,150; 10. Italija 572,200.
Ekipna lestvica (ženske): 1. Romunija 395,400; 2. SZ 394,950; 3. NDR 389,600; 4. Kitajska 386,850; 5. Bolgarija 386,725; 14. Italija 3373,837.
Začasna lestvica (posamezniki): 1. Bilozerčev (SZ) 118,45; 2. Lyukin (SZ) 118,05; 3. Artemov (SZ) 117,95; 4. Koroljev (SZ) 117.9.
Na sliki (AP): Dimitri Bilozerčev je glavni kandidat za zlato kolajno pri posameznikih
Košarka: v 1. jugoslovanski ligi
Danes Smelt Olimpija - Šibenka
Namizni tenis: mladinski državni turnir
Tudi Kras Globtrade v Centu
Danes in jutri bo Cento gostitelj drugega mladinskega državnega turnirja v namiznem tenisu. Kras Globtrade pošilja na prizorišče pet mladink (A. Obad, R. in T. Ravbar, K. Čok in E. Colja), dve starejši pionirki (B. Simoneta in K. Kralj) ter mladinca L Miliča.
Igrali bodo vsak v svoji kategoriji, potem v-moških in ženskih dvojicah ter v mešanih dvojicah. V moških dvojicah bo stopil ob bok I. Miliča Buttelli (Grandi Motori), v mešanih dvojicah pa bo ob T. Ravbar zaigral A. Cosciani iz Gorice.
Ta turnir je eden izmed petih, ki bo štel za kvalifikacijo na državno prvenstvo. Prvega v Messini se Kras ni udeležil zaradi stavke železničarjev. Iz istega vzroka se tekmovanja niso udeležila tudi nekatera druga društva. Zato zveza še ni sklenila, če tudi ta turnir vključi v končno lestvico. Igralci so si tokrat raje izbrali prevoz z društvenim kombijem kot pa železnico. (J. J.)
Nogomet: v jutrišnjih srečanjih v amaterskih prvenstvih
Poškodbe hudo pestijo nekatera naša moštva
1.	AMATERSKA LIGA
Primorje - Costalunga
Že dejstvo, da pride v goste ekipa, ki ima z dvanajstimi goli najprodornejši napad in je na vrhu lestvice, dokazuje, da čaka Primorje težka preizkušnja. Priznati je treba, da ima pro-seška enajsterica v tem začetnem delu prvenstva res zvrhano mero smole. Za jutrišnji nastop trenerju Mikušu manjka zaradi poškodb ali bolezni kar polovica moštva (Favretto, Milani, Prašnikar, Zurini, Nicoloro in Manzin). Od teh bo morda stopil na igrišče le Prašnikar in zato se bo moralo Primorje pošteno potruditi, da zaustavi razigrano Costalungo, ki bo prišla na Prosek z namenom, da osvoji celotni izkupiček. Za Primorje, če upoštevamo, da bo igralo v tako okrnjeni postavi, bi tudi točka predstavljala uspeh.
2.	AMATERSKA LIGA
Kras - San Nazario
Po nerodnem porazu s CGS ima Kras možnost, da se takoj oddolži za spodrsljaj. V goste mu pride San Nazario, ki se mu v tem začetnem delu prvenstva precej pozna, da je novL.ec lige. San Nazario je namreč osvojil le eno točko v prvi tekmi v Bazovici z Zarjo in nato doživel kar štiri zaporedne poraze. Posebno pekoč (6:0) je bil nedeljski na domačih tleh proti San Sergiu. Če upoštevamo še, da je enajsterica San Nazaria dosegla en sam gol in da že 430 minut igre ni zatresla' mreže nasprotnika^ lahko rečemo, da je Kras v tem dvoboju nesporen favorit.
Stock - Zarja
Tudi Bazovci igrajo proti ekipi, ki ima na lestvici eno samo točko, katero je dosegla prav v nedeljo, ko je bil Stock v gosteh pri Opicini. Bo morda goli slučaj, vendar so tudi Tržačani v petih tekmah dosegli en sam gol. Iz tega bi lahko sklepali, da Stock ne bi smel predstavljati velike nevarnosti za Zarjo, treba poveda-
ti, da so Bazovci v velikih težavah glede sestave moštva. Mitja Žagar ima po poškodbi, ki jo je utrpel v derbiju s Krasom, nogo v mavcu (zlom gležnja). Težje si je na tem derbiju poškodoval koleno tudi Borelli. V nedeljo proti Opicini Su-percaffe se je poškodoval še Abrami (nalom reber). Poleg teh treh pa nista še okrevala po poškodbah oz. bolezni še Auber in Sulčič. Verjetno bo zato, kot že prejšnjo nedeljo, moral na rezervni klopi sedeti tudi sam trener Križmančič. Bo kljub temu uspelo Zarji le nadaljevati s serijo pozitivnih nastopov?
Giarizzole - Vesna
Križani igrajo v Trebčah proti Giariz-zolam, ki v glavnem niso dosti spremenile lanske strukture moštva. Tržačani so letos še kar solidno startali. Poraz proti Čampi Elisi je bil sicer pričakovan, morda pa ni bil le spodrsljaj z Buttriom. Pozabiti pa ne smemo, da je Buttrio trenutno sam na vrhu lestvice. Za Tržačane sta značilni hitrost in pressing, zato mora Vesna, če hoče neporažena s trebenske-
Današnje šesto kolo prve jugoslovanske košarkarske lige bo nadaljnja preizkušnja za Ljubljančane, ki igrajo doma zelo suvereno, vendar pa so na tujem bolj negotovi. Tokrat se bodo doma pomerili s Šibenko.
Cibona bo igrala doma proti IMT ter seveda rečuna na zmago. Ne smemo namreč pozabiti, da ima Cibona za sabo že dva spodrsljaja, vendar je takrat igrala brez D. Petroviča. Vpdeča Jugoplastika ne tvega mnogo v Čačku proti šibkemu Borcu, zanimivo pa bo še srečanje v Beogradu med Partizanom in Zadrom.
SPORED: Crvena zvezda - MZT, Bu-dučnost - Bosna, Cibona - IMT, Parti-
ga igrišča, igrati zelo previdno, predvsem pa ne sme prepuščati pobude nasprotniku.
3.	AMATERSKA LIGA Romana - Breg
Zgleda, da Brežanom, kot že v lanskem prvenstvu, na domačih tleh ne gre, saj so v obeh nastopih zgubili. Ker tokrat igrajo v gosteh, so navijači optimisti, saj so plavi že v Fossalonu v lepem dvoboju iztrgali točko domačinom, ki sodijo med favorite za končno zmago.
Fincantieri - Gaja
Po treh nastopih so Tržičani zbrali eno samo točko ter niso še dali gola, prejeli pa so le dva. Fincantieri je torej nekakšna uganka, saj so jo mnogi uvrščali celo med protagoniste tega prvenstva. Gaja, ki si deli na lestvici prvo mesto z San Vitom, ima možnost, da preveri moč nasprotnika in obenem tudi pokaže svoje ambicije v letošnjem prvenstvu.
Olimpia - Primorec
Trebence spet čaka trd oreh, saj igrajo proti neposrednemu tekmecu za napre-
zan - Zadar, Smelt Olimpija - Šibenka, Borac - Jugoplastika.
Picco odstopil
ASUAN (Egipt) — Na 6. etapi rallyja faraonov je bil Italijan Picco (yamaha), ki je bil na 2. mestu skupne lestvice med motociklisti, prisiljen k odstopu. V vodstvu je še vedno njegov rojak De Petri (cagiva) v 15.10'22. Drugouvrščeni Fin-danno (It., suzuki) ima 6 minut zaostanka. Med avtomobilisti vodi Vatanen (peugeot) v 5.08'49, drugi pa je Seppi (mercedes) v 7.24'41.
Dirka tris
RIM — Dobitniki dirke tris (bilo jih je 657) bodo prejeli po 997.778 lir. Zmagovita kombinacija: 9-10-12.
dovanje. Olimpia, ki je v lanski sezoni izpadla iz 2. amaterske lige, je letos pomladila moštvo in pod vodstvom novega trenerja Di Maura, ki je zamenjal Fondo, juriša na prestop. To so Tržačani tudi jasno pokazali v dosedanjih treh nastopih (5 točk, 8 danih in 1 sam prejet gol). Trebenci, ki so že v nedeljo spravili na kolena nevarnega tekmeca Roianese, so vseeno optimisti. V gosteh bi se zadovoljili tudi s točko. (B. Rupel)
Juventina - Isonzo
Juventini se jutri ponuja lepa priložnost, da se z novima točkama povzpe više na lestvici. V goste bo sprejela ekipo iz Špetra ob Soči, ki je doslej iztržila le dva remija in je trenutno na predzadnjem mestu razpredelnice.
Za Štandrežce bo pomembno, da zaig- • rajo odločno in da ne podcenjujejo nasprotnika. Verjetno bo v belo-rdečem dresu igral tudi Kaus, ki je lani s Pro Gorizio nastopil v meddeželni ligi.
Farra - Sovodnje
Sovodenjci se bodo pomerili z eno od štirih ekip, ki trenutno vodijo na lestvici. Čeprav smo v začetku prvenstva in je vsako predvidevanje preuranjeno, menimo, da bi za Berlosove varovance zadostoval že remi.
Furlanska ekipa, ki je v uvodnem kolu na tujem premagala Juventino, se je v novi sezoni precej okrepila s prihodom nekaterih igralcev, ki so nastopali v višjih ligah.
Mladost - Fossalon
V Doberdobu bodo odigrali (ob tekmi Gaja - Hermada) eno najpomembnejših srečanj kola. Mladost se bo namreč srečala s Fossalonom, ki je skupaj s samimi Doberdobci, Hermado in San Marcom na drugem mestu razpredelnice. Težko je napovedati končni izid. Eno pa velja: zmaga bi Doberdobce že uvrstila v ožji krog favoritov za končni uspeh.
DANES
SOBOTA, 24. OKTOBRA 1987
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Scoglietto
ODBOJKA
MOŠKI DEŽELNI POKAL
18.00	na Opčinah: Sloga - Pallavolo TS; 20.00 v Turjaku, Drevored Gramsci: Libertas Turriaco - Bor Cunja Avtopre-voz; 20.00 v Ločniku, Ul. Venier: Arredo Uno - 01ympia
ŽENSKI DEŽELNI POKAL
18.00	v Trstu, šola Morpurgo: NPT -Breg Agrar; 19.30 v Nabrežini: Sokol In-dules - Mossa; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sloga Koimpex
NOGOMET
NAJMLJAŠI
15.30	v Sovodnjah: Juventina Assicura-zioni - Pro Romans
ZAČETNIKI
15.30	v Gradišču: itala - Juventina Edilcasa
CICIBANI
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado;
15.00	v Trstu, Villa Ara: CGS A - Zarja Adriaimpex; 15.30 v Trstu, Sv. Alojzij: Vi-vai Busa - Zarja Adriaimpex; 15.30 na Proseku: Primorje - Costalunga; 15.30 v Dolini: Breg - Fulgor A
JUTRI
NEDELJA, 25. OKTOBRA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Basket Pesaro
MOŠKA D LIGA
10.30	v tržaški športni palači: Inter 1904 - Bor Radenska
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Ala-barda
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.30	na Opčinah: Sloga Koimpex -OMA Telesorveglianza
POKAL FRIULEKPORT
9.00	v Trstu, na 1. maju: nastopajo Bor Friulexport, Breg Agrar, Paloma Branik in Poreč
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Costalunga
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Kras - San Nazario;
14.30	v Trstu, Sv. Ivan: Stock - Zarja;
14.30	v Trebčah: Giarizzole - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorec; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Eu-foria; 14.30 na Opčinah, Otroško naselje: Chiarbola - Gaja; 14.30 v Tržiču, občinski stadion: Romana - Breg; 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina - Isonzo; 14.30 v Fari: Pro Farra - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Breg;
8.30	v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello -Vesna
NAJMLAJŠI
8.30	v Ogleju: Zaule Rabuiese - Primorje; 9.00 na Opčinah, Otroško naselje: S. Andrea - Breg Best
ZAČETNIKI
10.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Muggesana; 10.00 v Trstu, igrišče Cam-panell: Campanelle - Breg; 12.45 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Primorje
REKREACIJA
JESENSKI POHOD
9.00	v Lonjerju: hetekmovalni pohod
Nova originalna dišeča darila - parfumi za moške!
Saint Laurent
Gianni Versace
Sergio Tacchini Cacsharel
Shiseido
Parfumerija KOZMETIKA 90
Opčine - Narodna ulica 118
Ekipa Brega ni najbolje startala v letošnjem prvenstvu 3. amaterske lige, saj je ob enem remiju doživela tudi dva poraza
Košarka: v petem kolu B 2 lige v nedeljo (17.30) Jadran proti Pesaru
Druga zaporedna težka preizkušnja
Odbojka: under 18 ženske
Začetek z odločilnim dvobojem na Opčinah
Približnost in nepreverjenost informacij sta mogoče povzročili, da smo ustvarili mnogo več preplaha, kot bi bilo potrebno. Pred avema tednoma je trener Spinee Zamarini izjavil, da je po njegovem mnenju moštvo iz Pesara ob Ferrari najresnejši kandidat za napredovanje. Njegove besede naj bi potrjevale tri zaporedne zmage v prvih treh kolih in dejstvo, da sedi za predsedniško mizo Pesara Eligio Palazzetti, začetnik vrhunske dobe Scavolinija, h kateremu je med drugim pripeljal Zampolinija, Silves-terja, Kičanoviča, Jerkova, Skansija... V nedeljo pa je Pesaro zabeležil prvi zastoj in to v Padovi, proti dotlej še neuspešnemu Virtusu. V iskanju podrobnejših vesti o jutrišnjem Jadranovem nasprotniku smo dobili zvezo s Pesarom. Naš sogovornik je bil Carlo Rinaldi, zvezni selektor in novopečeni sVetovni prvak z italijansko vojaško reprezentanco. Rinaldi je najprej demantiral vest o predsedniku: Palazzetti je v klubu le svetovalec in podpredsednik. Nato o ciljih. Čeprav nima Rinaldi nobene funkcije v društvu, mu je kot domačin zelo blizu in pravi, da si Pesaro letos ni zastavil ambicioznih ciljev. Lahko bi mu verjeli in si pred tekmo ne ustvarjali dodatnih skrbi, vendar pa ni vse tako preprosto in verjetno ima tudi Zamarin po svoje prav. Krmilo moštva je letos prevzel Marco Marchionetti, trener z dolgoletnim prvoligaškim stažem (Scavolini, Caserta, Neapelj). Druga
Klavdij Starc med srečanjem s Spineo
posebnost Pesara je v tem, da je moštvo sestavljeno izključno iz domačinov, med katerimi je več takih, ki so del svoje košarkarske poti prehodili v vrstah
Scavolinija ali drugih prvoligašev. In že to daje ekipi poseben ton. Basket Pesaro so pred sedmimi leti ustanovili z združitvijo vseh manjših mestnih društev. V vsem povedanem pa le obstaja neka podobnost z Jadranom.
Pa preidimo k postavi: letos so se k Pesaru vrnili štirje igralci: krilo Roberto Giusti, ki je igral pri florentinskem prvoligašu; visoki bek Gianluca Del-monte, ki je vrsto let nastopal s Scavolinijem, lani pa s Faenzo; center Fabio Principi, ki je bil član prvoligaša (A2) iz Porta S. Giorgia, ter še visoki bek Guffredo Masetti, ki je igral pri tretjeligašu iz Jesija. Ob navedenih okrepitvah velja omeniti še bivše Scavolinijeve člane, playmakerja Antonia Sassanelli-ja in centra Rodolfa Terenzija.
Tako torej, upamo si trditi, da se Pesaro s tako postavo lahko bori za napredovanje, čeprav slednje še ne sodi v klubske programe... Jadranove košarkarje torej čaka težka preizkušnja na domačih tleh. Nemara celo težja od nedeljske. Na prvi pogled sta namreč bodisi kakovost, bodisi izkušenost v večji meri prisotni pri Pesaru kot pri Stefanelu. Od Brumnovih fantov pričakujemo 40 minut angažiranja in značajne igre, saj bi to mogoče celo zadostovalo za uspeh. Pavze so na vsak način lahko pogubne.
Srečanje med Jadranom in Pesarom bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Ta konec tedna se bo na Tržaškem začelo tudi prvo mladinsko odbojkarsko tekmovanje. Gre za žensko prvenstvo under 18, v katero se je letos vpisalo samo pet ekip, od teh dve slovenski (Bor Friulexport in Sloga Koim-pex). Razmeroma skromna udeležba je mogoče posledica dejstva, da je končna zmaga najbrž že vnaprej oddana slogašicam, ki so v enaki zasedbi že lani osvojile naslov pokrajinskih prvakinj, zdaj pa bo to zanje zadnje mladinsko prvenstvo pred prehodom med članice. Njihov najnevarnejši nasprotnik je OMA Telesorveglianza, ki se je letos okrepila s številnimi igralkami na ženskem področju razpadlega In-terja, že jutrišnji uvodni medsebojni obračun na Opčinah pa bo menda dokončno zapečatil prvenstvo. Borovke (ta teden imajo odmor) bodo nastopile s popolnoma prenovljeno ekipo, ki je za nekaj let pod starostno mejo kategorije. Kljub temu je lahko njihov cilj osvojitev končnega tretjega mesta v boju s šesterkama Virtus Coop. S. Barbara in CUS.
V jutrišnjem 3. kolu košarkarske D lige
Borovci pred drugim mestnim derbijem
Odbojka: pred pričetkom ženske D lige
Osnovni cilj Brežank je obstanek v ligi
Z lanskega prvenstvenega srečanja Brežank v Dolini proti moštvu NPT
Vatovčevi varovanci se bodo na parketu tržaške športne palače pomerili z Interjem 1904, ki velja za eno izmed bolj izkušenih moštev v tej konkurenci, čeprav si pri tržaškem klubu ne zastavljajo kdove kakšnih ciljev. Košarkarji Radenske pa so doslej imeli tak začetek, kot bi si ga ne želel nihče. Za tiste, ki so borovcem sledili v preteklih sezonah in v pripravljalnem obdobju, je tak uvod v višjo ligo povsem nepričakovan. Na dlani je, da sta razliki iz prvih dveh porazov nerealni, saj med sedanjima Borovima tekmecema in našimi košarkarji ni tolikšne razlike. Jasno je tudi, da Borovo moštvo še išče optimalno mero uigranosti po vključitvi štirih novih igralcev v kolektiv. Bolj zaskrbljujoče je vsekakor dejstvo, da so zeleno-beli doslej igrali brez prave mere agresivnosti in borbenosti, ki sta bili v lanski sezoni neobhodni komponenti njihove igre. Pravijo, da v tretje gre rado. Upajmo, da se bo pregovor jutri uresničil, če že ne z rezultatskim uspehom pa vsaj v značajni in zagrizeni igri. Vatovec in njegovi fantje prav dobro
vedo, da so košarkarji Interja sami »stari mački«, ki so s košarkarskim znanjem in izkušenostjo že osvojili marsikatero na videz izgubljeno bitko.
Promocijsko prvenstvo
V drugem kolu promocijskega prvenstva bosta od naših predstavnikov stopila na igrišče le Breg Adriatherm in Kontovel Electronic Shop, Polet pa bo v tem kolu počival. Brežani bodo gostili Alabardo, ki tudi letos sodi v
zgornjo polovico razvrstitve. Za Čokove varovance pa predstavlja to srečanje priložnost za utrditev svoje veljave. Letošnja postava Brega bo namreč za vsakogar trd oreh. Kontovel Electronic shop bo na lastnem igrišču preveril jakost in utemeljenost ambicij Scoglietta. Kontovelovi košarkarji bi lahko dosegli drugo zaporedno zmago, na uspeh pa lahko računajo le, če bodo znali omejiti storilnost nasprotnikovih centrov, v prvi vrsti odličnega Porettija. (Cancia)
Odbojkarice ŠD Breg bodo drugo leto zapored igrale v deželnem prvenstvu D lige, v katerem so se lani skoraj do zadnjega potegovale za napredovanje, a so v končnici doživele nekaj usodnih porazov in sezono, glede tudi na vloženi napor, v bistvu sklenile neuspešno. Zaradi precejšnje pomladitve igralskega kadra, so letošnje ambicije ekipe mnogo skromnejše in, kot nam je povedal potrjeni trener Dušan Kušar, je obstanek v ligi edini konkretni cilj. Ne smemo pozabiti tudi, da je Ksenija Slavec, nosilna igralka moštva, ponovno prestopila k združeni ekipi Farco Meblo, saj je, spričo popolne rehabilitacije po težki poškodbi, postalo igranje v D ligi za njene sposobnosti objektivno pretesno.
Ekipa je s pripravami na novo sezono pričela razmeroma pozno, 1. septembra, težave pa so tudi kar se tiče razpoložljivosti telovadnice, saj ekipa še nima svojega končnega urnika treningov in obstaja nevarnost, da bo zaradi prostorske stiske celo odpadel eden od treh predvidenih treningov, kar bi seveda hudo ohromilo možnosti šesterke. Dosedanji predprvenstveni nastopi so bili tako razumljivo spremenljivi, povrhu si je prav pred dnevi težje zvila gleženj Jasna Taučer, ki bo letos ena ključnih igralk začetne šesterke, tako da bo prvenstveni start še
bolj otežen. Vlogo »lomilca« bo po odhodu Slavčeve v napadu prevzela Pat-rizia Manmenval in od njenega učinka bo v marsičem odvisna prodornost ekipe, ki bo sicer imela v nekaterih starejših igralkah še naprej svoje adute, mlade pa si bodo letos predvsem z dobrim delom na treningih lahko priborile zaupanje trenerja.
Kapetanka ekipe Franka Žerjal nam je povedala, da je ozračje v ekipi kljub težavam dobro, saj so mlade igralke vnesle nekaj prepotrebne svežine in nevarnosti generacijskega spora ni. V podmladek se polaga veliko upanj in nove igralke, tudi tiste, ki jih v seznamu prve ekipe ni, rade trenirajo s člansko vrsto, (ak)
POSTAVA BREGA AGRAR
Nataša Kraljič	1972	180	c
Vilma Kocjančič	1965	171	k
Katja Komar	1971	167	P
Patrizia Manmenval	1970	175	c
Manuela Maranzina	1969	170	P
Laura Mauri	1970	169	k
Tanja Mauri	1971	169	k
Irina Pertot	1973	168	k
Marina Sancin	1968	167	k
Sabina Slavec	1965	168	P
Loredana Sturman	1968	167	k
Elena Žerjal	1968	171	k
Franka Žerjal	1963	174	k
Ksenija Kocjančič	1963	166	P
Ljubljančanke pri Sokolu Indules
SOKOL INDULES - OK KRIM 2:3 (15:13, 15:6, 10:15, 5:15, 12:15)
Med tednom so igralke Sokola Indules prvič gostile ekipo OK Krim iz Ljublja‘ne, ki nastopa v 1. slovenski ligi, v kateri se je prvenstvo pričelo že pred nekaj tedni, kar pomeni, da so bile gostje precej uigrane. To je prišlo do izraza tudi na tej tekmi, v kateri pa sta si bili ekipi enakovredni. Sokol Indules je prva dva seta osvojil brez večjih težav, oboji pa so točke osvojili s servisi, čemur je botroval dokaj slab sprejem. V nadaljevanju tekme so domačinke napravile preveč napak, kar je tudi vzrok za poraz. Sokol Indules bo ljubljanski ekipi vrnil obisk novembra ali decembra. (Iv.V)
Odbojka: v priredbi OK Bor za kadetinje
Mednarodni ženski turnir za pokal Friulexporta
V priredbi Odbojkarskega društva Bor in pod pokroviteljstvom podjetja Friulexport, ki, kot znano, sponsorizira vse Borove ženske ekipe, bo jutri na stadionu 1. maj mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal Friulexporta v kategoriji under 16 (letnik 1972 in mlajše). Poleg ekipe gostiteljic se bodo turnirja udeležile še kadetske vrste bivšega jugoslovanskega državnega prvaka Palome Branika iz Maribora, OK Poreč in ŠD Breg. Prizadevni delavci OK Bor so se potrudili, da bi bil turnir čimbolj uspešen, saj so poskrbeli za bogato nagrajevanje ekip in skupno kosilo vseh udeleženk.
Mariborske igralke bodo v Trst prispele že danes zjutraj, zvečer pa bodo odigrale prijateljsko tekmo z Borovimi vrstnicami, pri katerih bodo tudi prenočile. Podrobnejši spored turnirja:
9.00 Paloma Branik - Breg Agrar; 10.00 Bor Friu-lexport - Poreč; 11.00 finale za 3. mesto; 12.00 finale za 1. mesto; sledi nagrajevanje.
Izločilna srečanja bodo odigrali na dva dobljena niza.
Deželni odbojkarski pokal FJK
Zadnje kolo kvalifikacij
Po današnjem zadnjem izločilnem kolu bodo znana imena četrtfinalistov odbojkarskega turnirja za pokal Furlanije-Julijske krajine, ki ga odbojkarska zveza prireja za deželne ligaše.
V moški A skupini so se borovci že kvalificirali, danes pa bodo gostovali še v Turjaku v srečanju za platonično prvo mesto. Tekma je vsekakor zanimiva, saj je tamkajšnji Libertas neposredni tekmec borovcev v bližnjem prvenstvu C-2 lige. Slogaši bodo gostili moštvo Nuova Pallavolo Tri-este, s katero delijo zadnje mesto brez možnosti za kvalifikacijo. 01ympia bo v okviru skupine B gostovala v Lečniku.
Med ženskami se je matematično uvrstil v nadaljnje kolo Sokol Indules, čeprav se je kot četrtoligaš pomeril z dvema C-2 ligašema. Danes si lahko v srečanju z Mosso tudi privošči poraz, saj se zasledovalca Pieris in Villacher merita v neposrednem dvoboju, eden od dveh bo torej izločen, napredujeta namreč dve ekipi. Skoraj uvrščena je tudi Sloga Koimpex, a v današnjem derbiju tudi Kontovelke potrebujejo zmago, če hočejo v boju za drugo mesto ugnati Nuovo Pallavolo, ki se bo drevi pomerila z že izločenimi Brežankami, ki so še brez točk. Lahko bi'se torej zgodilo, da bodo na koncu tri ekipe imele enako število točk in bo o končnem vrstnem redu odločal količnik v nizih.
Teden dni pred pričetkom ligaških bojev bodo vsekakor vsa srečanja zanimiv pokazatelj možnosti ali vsaj stopnje pripravljenosti naših šesterk.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja danes, 24. t. m., In v soboto, 7. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 15.30 šahovski Memorial Zlatka Jelinčiča. Vpisovanje danes tik pred začetkom turnirja.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da ima na razpolago prosta mesta za rekreativno plavanje v bazenu pri Alturi. Informacije dobite telefonsko na štev. 911119.
KK BOR
obvešča, da so treningi ženske košarke (starejša ekipa) vsak ponedeljek ob 19. uri na liceju France Prešeren.
SPDT
prireja jutri, 25. t. m., v okviru delovanja Športne šole Trst tradicionalni jesenski izlet za osnovnošolsko mladino v Miljske hribe v okolici Korošcev. Zbirališče ob 9. uri na pomolu »Balota« (na velikem parkirišču 100 m po reki Osp ob glavni cesti).
AGOREST
- združeno žensko odbojkarsko društvo obvešča, da so se pričeli treningi
miniodbojke (letniki 1977, 78 in 79) in superminiodbojke (letnika 1975, 76).
Dom Agorest: dekleta za miniod-bojko bodo vadile dvakrat tedensko v telovadnici Kulturnega doma in sicer ob ponedeljkih od 15.00 do 16.00 in četrtKih od 16.00 do 17.30. Treningi superminiodbojke pa bodo ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in sredah od 16.00 do 17.30.
Mladost Agorest: dekleta bodo vadila v doberdobski občinski telovadnici: miniodbojka - ponedeljek in četrtek od 16.00 do 17.30; supermini-odbojka - ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.00.
Sovodnje Agorest: dekleta bodo vadila v sovodenjski občinski telovadnici: miniodbojka in supermini-odbojka - torek od 15.00 do 16.30 in petek od 16.00 do 17.30.
AO SPDT
obvešča svoje tečajnike, da je jutri zbirališče tistih, ki vadijo na zavarovanih poteh ob 8. uri na Jezeru (San Lorenzo), ostalih na istem kraju pol ure kasneje.
Namizni tenis: po uspehu Ane Bersan (Bor) na mladinskih igrah
Prisrčno nagrajevanje v domačem okolju
V četrtek so v Borovem športnem centru podelili posebno priznanje svoji članici Ani Bersan za osvojitev državnega naslova v namiznem tenisu v mešanih dvojicah na mladinskih igrah v Fiuggiju (kjer je med posameznicami osvojila tudi drugo mesto), skupno z njo pa tudi njenemu soigralcu Massimu Pellicettiju. Poleg obeh tekmovalcev so se med drugimi slovesnosti udeležili tudi ravnatelji šol Župančič, Dardi ter Ciril in Metod, učiteljici obeh nagrajencev, predstavniki namiznoteniške zveze, CŠI, ZSŠDI, zastopnik ŠK Kras in pa trenerja obeh igralcev, ki sta tudi prejela priznanji za svoje delo.
Goste je pozdravil načelnik Borovega namiznoteniškega odseka dr. Grbec, predsednik Združenja arhitekt Race pa je v krajšem govoru poudarih še poseben pomen tega dogodka, glede na to, da je bil dosežen v skupnem prizadevanju učencev iz slovenskega in italijanskega šolskega sveta.	-boj-
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir: v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. ^ ZTT in liska ^	Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
24. oktobra 1987
Po podatkih italijanskega ministrstva za notranje zadeve
Tragična številka 356 mrtvih zaradi prekomernih doz mamil
RIM — V Italiji je v prvih desetih mesecih umrlo zaradi mamil 356 oseb, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko je umrlo 191 oseb. Na ministrstvu za notranje zadeve navajajo, da sta glavna območja uvažanja in rafiniranja mamil Sicilija in Kampanija. Od tod se mamila pretakajo v zbirne centre pomembnejših mest (Milan, Rim, Genova, Palermo, Neapelj in Verona). Prav v teh mestih je poraba in tudi umrljivost najvišja. Glede umrljivosti je treba navesti, da statistike upoštevajo le smrtne primere zaradi previsokih doz, ne pa umrljivosti zaradi posledic dolgoročnega uživanja mamil.
V tej tragični statistiki prednjači Lombardija, kjer so v prvih desetih mesecih zabeležili kar 58 primerov. Sledita ji Piemont in Veneto s 33 mrtvimi, za njima pa so Ligurija, Emilija-Romagna in Lombardija. Spodbudni so podatki iz Doline Aosta, Molizeja in Bazilikate, kjer ni bilo smrtnih primerov.
Odgovorni za boj proti mamilom so ob teh podatkih skrajno zaskrbljeni, saj je na dlani, da se število zasvojencev iz meseca v mesec viša. Najbolj zaskrbljujoča je ugotovitev, da se obenem niža povprečna starost zasvojencev in da niso redki primeri, ko zasledimo mamilaše celo med nižješolci.
Za čudo je Italija storila bore malo, da bi zavarovala najšibkejše in psihično najbolj labilne. Načrtnih vzgojno-pedagoških pobud v šolah skoraj ni. Vse se omejuje na pobude sil pregona, ki so vsekakor dobrodošle, a ne morejo odpraviti korenin tega zla. Prisotnost karabinjerjev bo bržkone preprečila razpečevalcem, da bi ponujali svoje smrtonosno blago pred šolskimi vrati, ne bo pa zatrla razpečevanja drugod, kjer se zbirajo mladi.
Izvedenci se dobro zavedajo, da so dobički prevelika mana za organizirani kriminal, da bi se jim odpovedali. Za vsakega aretiranega razpečevalca so takoj na razpolago drugi, ki zapolnijo izpraznjeno mesto.
Tudi vsi mednarodni napori, da bi zatrli primarno proizvodnjo, so se izjalovili. Že sam podatek, od kod prihajajo mamila v Italijo, pojasnjuje vzroke, zakaj so napori neuspešni. Heroin prihaja iz najrevnejših krajev Turčije, Libanona, Sirije, Pakistana, Afganistana in Tajske; kokain iz Bolivije, Peruja in Kolumbije; hašiš iz Maroka, Libanona, Pakistana in Sirije; marijuana pa iz Nigerije, Gane, Maroka in Kolumbije. Trenutno pa vse skrbi pojav novega sintetičnega ameriškega mamila crack, ki je desetkrat močnejši od heroina in povzroča takojšnje možganske okvare.
Mumija židovskega patriarha
V svoji zadnji knjigi raziskovalec Ahmed Osman trdi, da mumija, ki jo hranijo v kairskem muzeju, pripada patriarhu Jožefu, ki je pred več tisočletji pripeljal Žide v Egipt	(Telefoto AP)
Pogumni
Jugoslovan
BONN — Jugoslovan Mehmed Ba-basič je dobil visoko priznanje za pogum — »bavarsko kolajno reševalcu«. Na avtomobilski cesti je iz gorečega avtomobila rešil, ne da bi se oziral na lastno življenje, nekega nemškega profesorja.
Babasič je iz Zenice in je poklicni voznik. Že vrsto let živi v Memingenu, bil je edini, ki je poleg dvajsetih Nemcev, ki so nemo opazovali, kako gori avtomobil, reševal človeka, ki je bil vkleščen v vozilu.
Ko je izročal kolajno Babasiču in drugim dobitnikom priznanj, je predsednik bavarske vlade Franz Josef Strauss poudaril, da v trenutkih smrtne nevarnosti leta, socialni status, nacionalnost ne igrajo nobene vloge in da »tisti, ki v takšnih okoliščinah ne pomaga, pokaže svoj pravi obraz«.
Neobičajna pristajalna steza
Lastnik malega športnega letala Douglas Vongs zre v svojo aroniko, s katero je pristal kar na krošnjah dreves pri Star Laku v zvezni državi New York	(AP)
V NY rekordna dražba Gutenbergove biblije
NEW YORK — Knjiga Sveto pismo je postavila nov rekord: poleg primata, da so jo natisnili po celem svetu v rekordni nakladi, je od včeraj deležna še enega. V New Yorku so prodali izvod Gutenbergove biblije na Christievi dražbi za bajno vsoto 4,9 milijona dolarjev (to je približno celih šest milijard lir). Kdo pa je včeraj segel tako globoko v žep? Po razburljivem višanju začetne cene — ta je znašala le 700 tisoč dolarjev! — bo predragocena biblija odpotovala na Japonsko, novi gospodar pa je podjetje »Maru-zen«, ki je največji lastnik japonskih knjigarn.
Gotovo se najbolj veseli velikega izkupička nadškofija Los Angelesa, ki je bila lastnica dragocene Gutenbergove biblije. To je dala na dražbo, ker namerava s tem denarjem podpirati trenutno skromno število kalifornijskih semi-naristov.
Strmoglavil helikopter Umrlo pet generalov SZ
MOSKVA — Včeraj je časopis »Rdeča zvezda«, glasilo sovjetske vojske, poročal o hudi letalski nesreči. V ponedeljek je iz še nepojasnjenih vzrokov strmoglavil vojaški helikopter, s katerim se je peljalo kar pet sovjetskih generalov. V krajšem članku je napisano, da je bil padec usoden vsem petim generalom ter osebju, ki je upravljalo helikopter. Umrli general Vladimir Sutov, ki je član generalnega štaba, generalmajorja Erlen Por-firjev in Vladimir Bardaševski, generalporočnika Kiril Trofimov in Juri Rjabinin ter kapetan Aleksej Guren-kov in poročnik Aleksander Gončarov.
V poročilu sploh ne omenjajo kraja, v katerem je do nesreče prišlo, zamolčali so tudi morebitne vzroke padca helikopterja. Obrambni minister Dimitri Jazov je v sožalni brzojavki svojcem umrlih med drugim omenil, da so vsi padli med izvajanjem vojaških dolžnosti.
JO / RAZPRODAJA PRIJATELJEV
Avtor: Matjaž Učakar
Lovski bombnik v poskusnem letu letel 250 kilometrov brez pilota
LONDON — Pilot poskusnega lovskega bombnika je izginil, letalo pa je samostojno letelo še okrog 250 kilometrov, nato pa je strmoglavilo v Irsko morje.
Letalo harrier je bilo last britanskega letalstva, neobičajnega samostojnega poleta pa se je zavedal pilot transportnega letala ameriškega vojaškega letalstva. Ta se je namreč v zraku križal z lovskim bombnikom in je začudeno spoznal, da je bilo letalo brez pilota, streha harriera pa je bila namreč odprta, saj se je pilot katapultiral iz aviona. Zakaj je to storil, se še ne ve, saj pilota od včeraj zaman iščejo.
Glasnik britanskega vojaškega letalstva je včeraj v Londonu dejal, da so se piloti med poskusnim letenjem že nekajkrat spustili s padalom, vselej pa so to sporočili v letalsko bazo.
»Podjetnežu« so stopili na prste




*fo	srn se
v č/tsov/v/ sr&oj---------------
JO
PESCARA — Obljubljal je obilne zaslužke, v žep pa si je spravil več sto milijonov lir.
Dobro zamisel je imel 39-letni Bruno Leporieri, ki je z oglasi na sredstvih javnega obveščanja vabil ljudi k sodelovanju z nezanano belgijsko družbo »Electronic Bruxelles«. Za upo-
rabo posebnega stroja za izdelavo nedefiniranega blaga pa je zahteval 90 tisoč lir kavcije.
Mnogi so na njegove obljube naivno nasedli, včeraj pa so mu stopili na prste karabinjerji, v njegovi hiši pa so zasegli okrog sto milijonov lir v čekih in poštnih nakazilih.
Odkrili zanimivo grobnico
AGRIGENTO — Pri Agrigentu so včeraj odkrili grobnico s človeškimi ostanki. Do zanimivega odkritja so prišli med popravilom cerkve v zgodovinskem jedru vasice San Giovanni Gemini.
Zanimivost odkritja je dejstvo, da so človeški ostanki raztreseni okrog prestola, ki je zelo verjetno pripadal pomembni osebnosti, nad prestolom pa je narisan križ lorenskega reda.