F wrwgroAro uui*xau»ip gran nx*n c—- mtf «rrao«mp wraiwoy oorom *.m,tm mm a* m ran oittct .«»«, t«*. m.r. *j o^r of oa TrMm* *.*wmmn. r^^SSSBm GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ^_____^MMMHi^HMMBUHBirafflwrui aKS,v)fir mmMMMV TRUSFOM: >876 CORTLANDT._Entered ag Second Claw Matter, September «1, 190S, at Uit Port Office »t New York, N. Y„ under the Act ol Congre«« of March 3, 1871 TKLRFOH 4687 CORTLAND") HO. 305. - ŠTEV. 305. # HEW YORK. TUESDAY, DECEMBER 30, 1919 - TORF.K, 30 DECEMBRA, 1919. VOLUMI XXVH - LETNIK XXVH Tke Largest lloniiu DoSl*^ . fee the United State* tanad Iwj Day Kzupt Iftiflap 1 and Legal Holiday« f5.000 Reader* I • Majveiji slovenski ftaermlk v SedSmJe^k Mmh I I Velja sa vse leto $100 I I la pel leU * f2J0 1 ' GOVOR GEN. ROBILANTA k GENERAL ROBILANT JE IZJAVIL V SENATU, DA JE alLA m ITALJANSKA POLITIKA KRIVA TEŽAVNEGA POLOŽAJA OB V JADRANKEM MORJU — PREDSEDNIK WILSON NI NIKDAR f PRIZNAL LONDONSKE POGODBE. Rim, Italija. L'9 decembra. — Postopanje Italijo .s položajem na Iteki je bilo od prvega početka eela serija napak. -- je izjavi! \ j_eneral Kol>ilanr v •ieupfcu. General Kobilant, ki j«- bi! poveljnik črt rt * italjanske armade trkom vojne, zastopnik Italije na inedzave/niški vojaški komisiji \ Versailles ter član komisije. ki j« preiskala vzrok nemirov na H^ki ■ tekom preteklega julijn, ni nikomur priza nesel s svojo kritiko ter kotiral: — .Nezadovoljstv« se širi v armadi ra;li krivie. ki so bile storjene, vendar pa upam. da bo izšla Italija zmagoslavno iz .-"eda-iijih težkoc. iteka, katero je ozračil govornik kot i aljansko oazo, je skle-| nila - tako je trdil govornik. - - ostati italjanska in ne postati lir- ! vaška še pndno je pi i^lo na površje *'r>*ško vprašanje" in v času. ko se je zanimanje jtaljanov obračalo na Trst in Trentin. V pod- ■ jKiro trditev je navedel, da je dajala Londonska pogodba Keko Ur \aški. I/ tega vzroka bi Italija ne mogla priznati ljudskega glasovanja na Reki. ker je slednje nasprotovalo Londonski pogodbi in tu ^ di bi Italija ne rnog'a proklamirati aneksije Reke. ker bi zavezniki tega xje dovolili in tudi ne potrdili. — Anglo ameriška trgovina, — je izjavil, — je potrebovala Reko kot pristanišče za penetraeijo v eentralno Kvropo ter je rajše videla Reko v rokah majhne kot pa pod kontrolo velike sile. Ta načrt je podpirala mirovna konferenca, ki je bila naklonjena slovanskim narodom, katere je hotela porabiti kot seč proti prerojenju Nemčije. Anglo-ameriški kapitalizem si je v to svrho izbral tri pristanišča, Reko, (idati^k in Carigrad. Prvo naj bi dobila Jugoslavija, drugega Poljska, tretjega pa Turčija. Zadnjeimenovana dežela naj bi bda pod kontrolo Lige narodov in vsi vemo, da je Liga na-j' rodov v rokah Anglo-Sakaov. * V — Predsednik Wilson ni nikdar priznal Londonske pogodbe, j — je nadaljeval, — a Italija se tej pogodbi ni mogla odreči, kajt« s tem bi dala iz. rok edino orožje, ki ga je imela. Italjansko najvišje poveljstvo so napadali, ker ni zasedlo Re- j ke takoj po sklcnjenju premirja z Avstrijo, ko so italjanske čete j zasedle Inomost. Reka je ležala le dve milji od črte premirja in lrancoski general je zaukazal zasedenje Reke. Ko se je ta načrt iz-^ j vdlo, je bil poslan pr» d franeoskimi četami v mesto neki srbski ba- ] taljen. j — Tedaj pa je italjansko poveljstvo spoznalo svojo napako, ] —- je nadaljeval govornik, — ter zahtevalo, naj se pošlje na Reko j medzavezniško silo. Temu koraku pa so Francozi nasprotovali. General Robilan', ki je bil v onem času v Versailles, je dobil; od italjanske vlade poziv, naj naprosi za francosko dovoljenja za- i vezni^ke okupacije mesta ter se je v tej zadevi obrnil na Focha, ' Posledica tega je bile, da je smela Italija prevzeti poveljstvo nad ' zavezniškimi četami na H« ki in v okoliei. I — Kmalu pa je prišlo do sporov meti Francozi in Italjani, — je, nadaljeval govornik, — in te spore je povzročilo predvsem dejstvo. ] da »o ostali Hrvatje prijatelji Francozov, d očim pa so bili se na , prej naii sovražniki. Položaj je postal izvanredno težaven in resne'] dogodke, ki so se razvili z tega, je bilo pripisovati preveliki provo-kaciji in preveliki reukeiji. Najboljša politika bi bila. če bi bili sa mi od sebe dali Franciji satisfakeij > za francoske vojake, ki so bili ubiti rali ranjeni ter plačali odškodnino. Mesto tega pa je bila ; imenovana medzavezn*ška komisija, ki je imela nalog preiskati celo stvar. To je bila \e|ika napaka, kajti Italija je Mala pred komi-, sijo ko? obtoženka in njen zastopnik je bil vedno v manjšini. Ko-1 nečno pa so vse vlade sprejele zelo resne predloge komisije, — in- ' ternaeijonalixacijo Reke. - Ekspedieija D'Anntinzija na Reko je preprečila izvršitev predlogov komisije i:t t«« je bilo obžalovanja vredno, kajti če bi se volitve narodnega *ve** tam vršile pod avspiviji medzavezniške ko-i misije mesto jkmI onimi I >'Annunzija. bi bile volitve veliko bolj važ-1J ne, kajti deleži.e bi bile skoro mednarodne sankeije. Prepričan sem, da bi inedzavernntku polieija ostala tam najkrajši čas. KBONPRINC JE UKRADEL V F&ANCLn Sest psov. Paril, Frane i ja, 29. decembra. Francoski poljedelski minister je odredil, da mora plačati Nemčija tMtikodnino z.i Jb.OUO p*ov, katere no pokradli njeni vojaki tekom vojne v Franciji. Kronprinc je ba-j je ukradel 6 neprecenljivih psov. i general Kluek pa enega. . IVA ftPANSUM STR A JK A JO ! RIBARJI Barcelona, špansko, 28. dee.— j Mrajkujočim menarjem ho se pri-1 družili le ribarji. Posledica tega ' j< bila. da je bi!o mesto danes brez ! rib in brez me**. KAJ BO S KAJZKRJEVO OBSODBO? . I % Pari«* Francija, 29. decembra.; Zavezniki bodo iele tedaj zahte vali ad HoiantUke bivšega nem-i ikega kajzerja. ko bo odobrena u i rovna pogodba. Do tega zaključka sta prišli an* rleška in francoska vlada. \ *OVA ZELANDIJA JE GLASOVALA ZA MOKROTO. —■— Vancouer, Kanada, 29. dec. — ■4«*m je dospelo poročilo, da so pri rolitvah v Novi Zelandiji mokra-i popolnoma porazili suha če. POŽAR V HEW HAVEN. New Haven, Conn., 29. dec. — [ive ženski so ognjegasci rešili iz retjega nadstropja gorečega po-«topja na Congnss Ave. Požar je .ovzročil *40 000 škode. Save and Succeed 1 HOUSE IN WILSON t - STASE SPRLA i Polkovnik mu ne bo več pomagal pri ponovni izvolitvi. — Sprla sta; se baje zastran Reke. ' I • 11 Polkovnik Eduard M. House je ■ prekinil vse zveze s predsednikom, ;j\Vilsonom. Če bo Wilson še v tre-Htjifi kandidiral, mu ne bo šel več ,He roko. Nasprotoval bo tudi 110- ■ rainaciji W. G. MeAdoo, Michel Palmerja ter nominaciji vsakega • kandidata, katerega bi nameraval ' predsednik Wilson napraviti svojim naslednikom. ! l! Najbrže bo podpiral Oscarja' l"nder\vooda »li pa kakega konservativnega kandidata svoje vrste. I ■ i Bivši Wils<5nov svetovalec si ■ na vse mogoče načine prizadeva, d« bi napravil Undenvooda na- j ' mesto Hitcheoeka, demokratičnim ^diteljem v senatu. Včeraj se jc pogovarjal s polkovnikom nek j ■ politični voditelj. Po pogovoru 1 žnjim je vidit 'lj izjavil: —- Ko je iztisnil iz polkovnika I vse pohtične iu druge prednosti, jc Wilson najbrže sklenil potisniti ga na stra'i kot je to že storil jz .Jamesom Smithom in McComb-som. Smith je voilil boj za nomiua-eijo in izvolitev Wilsona za «lemo-kratičnega govtrnerja države New-Jersey. Mci'ombs mu je največ pripo-^ mogel, da je bil izvoljen predsednikom Združenih držav. Takoj po svoji nominaeji se pa ni hotel več zmeniti yani. Ko so vprašali političnega voditelja. kaj je pravzaprav vzrok tega spora, je odvrnil: — Prostost Irske ter vrnitev Reke Italiji. Kakorhitro je bil polkovnik Ilouse imenovan članom ameriške mirovne delegacije je obljubil n-glednim irskim voditeljem, da bo skušal pregovoriti pr^lsednika. naj prizna svobodo Irske. Italjan-skemu ministrskemu predsedniku Orlandu je pa obljubil, da bo skušal predsednika pregovoriti, naj ne nasprotuje Italiji trlede Rora prt»dati nazaj organizaciji. Roehdale prodajalne ne vpri-^ zore nobenega poskusa, da bi zni- j Žale splošne tržne cene. Dobičke t naprave se plača nazaj delničar jem kot dividende. Število zadružnih prodajalen v Ameriki se c-»ni na 15.000 in'te imajo letnega prometa več kot tisoč miljonov dolarjev. Glasilo se je danes, da Lo skušal načrt zdru- - žiti vse take prodajalne kot ob-i > slajajo sedaj vsaj v različne o-1 - kraje ter povečati njih število. , j Bratovščine nameravajo najpr- - j vc ustanoviti svoje kooperativne! j banke v velikih mestih, kot C hi- • . . " ' »■ NAČRT ERZBER6ERJA VZNEMIRJA NEMCE i _ Industrijalci in bankirji pravijo, da bo prišlo do velikih zadreg, če ne do poloma. Berlin, Nemčija, 27. decembra. Pošast velikanskega prisilnega davka na posestva, ki preti drastično zmanjšali industrijalno bo-igastvo Nemčije v teku bodočeih d« set ih let, dela Nemcem težko 'izslikati si svoj industrijalni položaj za leto 3920. Finančni voditelji ter indnstrijalni in družabni , krogi so razdeljeni v svojem mnenju glede odredb za narodno od-j pomoč, katere je predlagal finan-J ! čni minister, Matija Erzberger. Med finančniki je zelo razširjeno naziranje, da bo Nemčija zelo slabo vozila ali celo doživela ; finančni polom, če bosta sprejeti j dve finančni odredbi, kateri pred-. laga Erzberger. Najbolj važna teli dveh odredb je ona davka na lastnino in finančni izvedenci pravijo, da bo skrčila industrijal-no bogastvo desetih miljonov mark na manj kot tri miljone. Druga odredba je dohodninski davek, o katerem pravijo nekateri, da bo izpremenil srednja bogastva v be- račije ter uničil tudi velika. I . . Bankirji pravijo, da nas uči enostavna zdrava pamet, da inora ! priti Amerika Nemčiji na pomoč. Oni hočejo sorazmerno majhen, direkten kredit ter nočejo ničesar vedeti o takozvanem mednarodnem posojilu, ki bi po njih mne-| nju obesil dolgove Francije in 1 Anglije Združenim državam ter s t« m zmanjšal svoto kredita, kate-rr«rj| bi Nemčija lahko dotnla. ZADNJE ČETE IZ FRANCIJE. Pariz, Francija, 29. decembra. Pričakovati je. da bodo zadnje ameriške čet-i v Brestu na Novega leta dan :;a poti proti domu. j "George Washington" je dospel Zidnji torek in priprave za po-j vratno potovanje so bile pospešene. Polkovnik Osa Singleton, po-v JAPONCI V SIBIRIJI -- i V Sibirijo bo poslana večja japonska sila, če bode rdeča nevarnost narasla. — Stališče zaveznikov. Washington, D. C., 29. dec. — V slučaju, da bi prišla Japonska .do sklepa, da predstavlja prodi-; ranje boljševiške armade v Sibi-| riji resnično ogroženje japonskih j I interesov, je dosti vzroka za dom-j jnevanje, da ne bodo niti Združene drŽave, niti ostali zavezniki nu-J<1 ili nobenega odpora proti odpo-siljatvi japonske vojaške sile, ki naj bi ojačila čete. nahajajoče se sedaj tam. Vspričo dejstva, da sta Franci-j-i in Anglija objavili svoj sklep, da se ne bosta še nadalje aktivno) vmešavali v ruske zadeve in vsprt-' čc dejstva, da so Združene države ob vseh časih omejevale svojo delavnost v Sibiriji na pomoč za Ce-1'O-Slovake ter patmliranje ob sibirski železnici, so zavzeli nasprotniki vojnejra ministra v Tokio sta liŠče, da bi n<* bilo primerno za (Japonsko, če bi se še naprej dr žala svoje dosedanje politike in d:i bi bilo tudi zaželiivo umakni- ti sedanjo silo 30,000 moz ter pustilo le majhne oddelke v Vladi-vostiku, da zavarujejo japonske interese. Vojni minister Tanaka trdi, da jc že sedaj nevarnost, ki preti Japonski od strnni boljševikov, velika in da bi bila ogrožena življenja številnih Japoncev in da bi bili ogroženi tudi njih interesi, če l- prišli boljševiki preko Bajkal-s~-ega jezera. DENARNE POSUJATVE V - ISTRO, NA GORIŠKO IN -NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlja ki je zasedeno po italjanski armadi. 1 Jamčimo all garantimamo n i rtako pošiljate?, toda za kake mogoče zamude t izplačilu ne- moremo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ____ $ 4.40 100 lir ____ S 8.20 500 lir ____ $41.00 1000 lir ____ $81.00 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order all pa po Now York Bank Draft. TVRDKA FRANK KAKBKR. Pazite na nove cene PdUljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, ▼ Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram i primerno "tndi hitro. Jamčimo ali garantiramo n vsako požiljater, toda sa kake ino, goče zamude t izplačilu no moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 100 kron____$ 1:35 500 kron ----$ 6.25 200 kron .... $ 2.60 1,000 kron .... $ 12 50 300 kron .... $ 3.90 5,000 kron .... $ 61.50 400 kron .... $ 5.00 10,000 kron .... $122 00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s dna gfinL — j Denar nam je poslan najbolj po Domestic Postal Money Order ali pa po New Tork Bank Draft. TVRDKA FRANK J «1 Oortkaadt Street, _ _________ „ Mow York. F T J HHn&iSiSnžSSl ■'v®--*-, a:-v. ■ š* sUS ■ J&bSk WUf NAHODA"! MM MM Cki—Bs KM iu ton^^ MM* KM Tfffc tLN Si M m1 £2 iSJT m nil r*f ILAI NAill« ("VDM «r ^ MM* IMH»HHIwi ywiHy MJM. __ rnr 7«TSSAmSS S M postal last deiele, v kateri se je nahajal? Vlada je izdata oil red bo. naj vsako mesto oziroma občina denar »templira ali-p L«t s- po jugoslovanski pravi, žigosa. Občine so se takoj lotile de-f Ja. Pa ne samo občine, tudi lopovi, ki so si zaali preskrbeti rilne množine tega denarji*, ponarediti pečate ter na ta način izpreme-i.jali ničvreden papir v kronske bankovce. Tako ne je zgodilo, da je bila naenkrat v Jugoslaviji neizmer- j mnoiina papirnatih kron, opremljenih z liajraznovrstnejšimi ži-gi. Vsaka občina je imela svojega, vsaka vas, vsako mesto. Temu ; deuarju pa ljudje niso dosti zaupali, boječ se, da je ponarejen. Nekaj j«* biio tr>-ha storiti in jugoslovanska vlada je storila na- Pred kratkim je /dala povelje, da mora hiti ves papirnat de-, jtar, ki kroii po deželi, enkrat »tempi i ran. Ta proces se imenuje markiranje. Prebivalstvo je dobilo par tednov odloga, da je zamo-glo ti»*sti svoj papirnati denar markirat v banke oziroma druge zavode. ki so imele pravico markiranja. K«*r imele banke s tem izvanredno veliko dela, so omejile svoje poslovanje le na najpotrebnejše. 1'mevno je, da se je tudi iz-I l.uVvanje precej zavleklo. Ni nam znano, če je markiranje že kon- < ano, toda kot poam*?namo po starokrajskih listih, bo v najkrajšem časti. Tisočaki so dobili modrormeni pečat, sto tak i siv. petdesetaki zelen, dvajsetaki modrikasti, desetaki pa pečat oranžne barve. Dokler ne ho natiskan čisto nov jugoslovanski denar, so veljavni le oni bankovei, ki imajo zgoraj navedene pečate. V ,ik drum avs;ri'»-ki, oziroma / enim samim žigom opremljeni bankovec, je brez * eljave. i\i naj si posebno zapomnijo rojaki, da n-"* sedejo na lim raz-liim brezvestnim agentom ter lopovom, katerih sedaj kar mrgoli po deželi. Ko bodo natiskani novi jugoslovanski bankovci ho potegnila vlada sedanji denar iz prometa ter ga nadomestila z novim. Toliko toraj v pojasnilo na številna vprašanja. Lesni alkohol Wč kot š.'std»->et mrtvih iu več kot sto stalno oslepljenih, — to hi s,' moralo zdeti človeku kot zadostno svarilo proti zavži-! vanju h-siie^a alkohola. Slučaj pa ni tako priprost kot je videti! na prvi pogled. Strup se ne predstavi sam kot strup. T'metno je pobarvan in tudi dru«r okus ima. da uspeva sum kupca. Lesni ii1":©-hol ni denaturiran. Ne« vornka zdravniška akademija je imela pred par leti velike •tnosti, ko je zahtevala od proizvajalcev, naj označijo svoj proizvod kot strup. To je tudi dosegla. Znameje na originalnem paketu pa ni liikako jamstvo za odjemalce boot ledger je v in "slepili tigrov". Dr. Ward A. Hold en, ki je znan špeeijalist za očesne bolezni tei načelnik komiteja okademije glede lesnega alkohola, izjavlja na podlagi svojih strokovnih opazovanj, tla zadostuj«* v slučaju, da je' doti«"ni dovzeten i. ta strup, le majhna kavina žličiea, da se pov-- oči stalno oslepljenje. Pivec pride do prvesra spoznanja do te-gft, kaj je storil, v trenutku, ko je svet izbrisan iz njegovega vida. Za vse. ki so dostopni pameti in nasvetu, je slučaj popolnoma t jasen. Rezetve žganj i so večinoma razprodane, in pošteni trgovci z opojnimi pijačami ne prodajajo nič več tega, kar imajo še v zalogi. Vse, kar se dobi preko bare kot žganje, je oČividno nezanesljivega in kriminalnega izvora. Nikdo, kdor je v stanu v resnici spoznavati položaj, naj je njegovo n pošte vanje postave veliko ali majhno, ne ho riskiral svojih oči m svojega življenja s tem. da bi pil katerokoli stvar, o koje pristnosti ni absolutno prepričan. Božične fatalnosti so prišle po dolgi dobi svaril in pouka, iSte-\ilne žrtve so obstajale iz neukih inozemcev, ki niso ničesar vedeli < nevarnostih zavživ^nja takih pijač. Druge pa je brez dvoma za-\edlo zaupanje v njih soljudi ter poleg tega š« veselje, da zasmode postavi eno pod nos. Vsa znamenja in vse človeške kalkulacije kažejo, da bo prine-lo bližajoče se slavljenje Silvestrovesga večera in Novega leta slič-uc žetev nesreč. Po mnenju komiteja dr. Holdeua bi otfstajala edi-i,a možnost preprečen i a takiL slučajev v tem, da bi se lesni fdko-I ol lako denaturiralo, da bi postal popolnoma nezavžiten. Predlog pa vsebuje gotove težkoče, tako kemične kot postavne, katere i togoče premagati šele po poteku nekaj časa. 51 ed tem časom je normalna zaloga lesnega alkohola naprodaj za vsakega kupca. To je položaj, kateremu je mogoče od pomoč i edinole potom glasne in nstrajne puhlicitete. Ne vemo, če je bil kateri naših rojakov žrtev kuge lesnega al-j kohoU, ki je razsajala ob Božiču. Zdrava pamet uči vsakega, so zdrave oči in življenje nekaj več vredne kot pa požirek žganja, o Katerem ne vemo, ali je pijača ali pa strup, hujši in zlobnejši od i tiankalija. , % , Valed tega oposarjamo rojake, naj h« vzdrie zavživanja vseh pi- j • : - -- »M- ' fii^liLi-T- " ŠT a i s .-• k . ' jač, tudi gotovih vrst vina, to je vina. ki ni pridelano doma. o katerih niso do zadnje pičice prepričani, da so pristne in da ne vsebujejo lesnega alkohola. Ker pa je kaj takega pri žganju mogoče določiti le potom kemične analize, je najboljše, če se pusti žganje popolnoma pri miru, razven če ga imate doma v zalogi, — ne v salonu, — še izza časa pred prohihieijo, ko je bila še pristna roba naprodaj in ko ni še nikdo mislil na to. da bi zavžival lesni alkohol. Dosti je bilo uglednih mož, ki so se bali prihoda prohibicije, kajti vedeli so, s kakšnimi nevarnostmi je zvezana tako korenita in nepričakovana reforma. Prohibieija pa tukaj, je postava in kot tako jo je treba pošte vat i. Razni zločinski elementi, ki preže le na denar erelaveev. so se jposlužili prohibicije ter izdelujejo sedaj vsakovrstno kvarljivo pijačo. katero prodajajo za drag denar trpinu, ki si želi nekaj izpre membe od vode ter izpije svojo smrt. Vlada nima dosti moči, da bi r.astopila proti vsem Tem zlo."ineem. Nekaj jih ho polovila. druiri pa Vodo še vedno na prostem ter nadaljevali s svojim peklenskim poslom. V sled tega pravimo še enkrat, ("e imate doma kaj pijače iz sta rih časov, iz časov pred 1. julijem, jo pijte, a pustite salone pri mi ru in prav posebno s.- bojte bootleggerjev, ki vam hočejo za dras denar obesiti *tmp, ki vas ho umoril ali pa oslepil za vse čase. S tako veliko nevarnostjo se ne sme nikdo icrrati. Ljudi, ki vam hočejo skrivaj prodati pijačo, spodite ali jih dajte aretirati. Na ti način boste stirili dobro sebi in drugim, ki so manj previdni. Dopisi New York City Na Silvestrov večei piitedi društvo N. L kakor prejšnja letu domačo družinsko zabavo s prijaz niut sodelovanjem pevskega društva Domovine in slovenske godbe. J'o cerkveni zahvalni pobožnimi oh 1 m8. uri se prične v dvorani 62 St. Mark's Place poslovi-tev od starega leta Odbor bo pre-i skrbel pr;sine kranjske klobase iu j česflr še treba, da se ne bo nihče s praznim želodcem ločil od sta-; resa leta. Letos bodo nastopili tudi naši učenci z izvirno igrna katero se marljivo pripravljaj y ^lareiuu letu v slovo bo govoril .Mr. .Toe Dolar. Vse obeta, ua 1k letos posebno zanimiva }>oslovite\ od staresa leta ki ho zlasti nam STjveueem ostalo ravno v m- pre vet" blagem spominu Saj so lo leto na naši zemlji lačni soced je enaki mori. Kdor hoče slišat in videti, kako bodo naši sloven slci Amer i kančki pognali te neljn oc g'£te proti Piavi, naj ne m\ mudi te prilike. Prepričal se ho na lastne oči. da so ti naši "hm '•ri" sos. d j«*, ki se tako ponašajo s svojo "slavne"' zmago, nepre Uosljivi v begu. da v iem zaslu/-ijo prvi ''price". Za obilno v dele/.V se vljudno priporoča <)dbor. New York, N. Y. Danzadnem prihajajo iz domo-, vie klici na pomoč. Rojaki dobi vajo pisma, polna samih prošenj in obupnih klicov, pomagajte Kdor čita vse to, ne more ostati zakrknjenega srca. Ljudem ni toliko za denar, kajti z denarjem ne morejo dosti kupiti, ampak jim je veliko več za blago. Umevne je, da tudi ne\vyorške Slovenke niso smele zaostajati za rojakinja ml po ostalih naselbinah. Prejšnjo nedeljo smo se zbrale ter osnovale "Pomožni sklad'' katerega naloga bo pomagati z vsemi močmi, ki so na razpolago, da se že vsaj nekoliko pride v okom silnemu pomanjkanju. Odbornice so sledeče; Ivanka Bezek, Fany Mohor-čič, Terezija tlačnik, Jerica Muc in Ivanka &ubelj, ki je tajnica. Odbor bo zbiral staro obleko, denarne prispevke, s katerimi se bo nakupilo blago ter posredoval, da bodo rojaki lahko direktno pošiljali stvari v domovino. Odbor je že stopil v zvezo z raznimi mero-dajnimi faktorji ter bo delal roke v roki z vsakim, ki bo hotel pomagati. Najboljše je, da »e se-stanejo po naselbinah rojaki, k: so doma iz istih krajev ter se pogovore, kaj bi bilo najboljše poslati. Za vsa pojasnila se je obrniti na tajnico. Ivanka Subelj. 314 Beta Place, Broklyn. Atlasburg, Pa. Tukaj je en sam premogorov. V.si premolar ji so se vrnili na de lo in sedaj obrituje s polno paro. Jaz Si-m prišel sem 6 novembra, pa se mi zdi, kot da hi bil že dve leti tukaj. Ko sem prišel j rvi dan na delo ter zagledal karo sem se tako prestrašil, da bi kmalo vse lase i/gubil. V njej bi bilo prostora za d'*set pcčlarjfv Premoga .v dovolj in se tiwii delo lahko dobi. Prwtcri so skoraj vsi enaki. Cim bolj prebira človek tem manj prebere. Pozdrav vsem rojakom. Mat. Lipošek. S pota. li: Zadnjič .sem porbrode! •i; ni veselici v Pullmanu, lil. Danes i. pre-d božičnimi dnevi, sem pa zo i-! pet ob Michisranskem u in si t.jeer daleč na severu v Calumetu l- j Mich Tam sem se mudil le pat ). dni Snežni zameti so bili tako ve-i-1 liki da so bile manjše hiše do po i. lovice pogreznjene v snegu. Via n dala je prava sibirska zima. Prav? e krnšlia burja je nosila sneg sem ». tertja. V nasrlici sem obiskal ne i- kaj svojih znancev ter se peten a podal nekoliko nižje, v Marquette j. Ali*-h. Spotoma sem se vstavil \ il South Range, Mich., in tam pr rojakih jioskušal Noetov^ kaplji v c-o. Delavske razmere po bakrenil n rudnikih so še precej povoljne. \ tamošnji okolici je kakih dvajsei slovenskih kmetcval.ev ter velika 1 gozdarskih koč. kajti po tamoš ti njih gozdovih dela več sto Sloven i- cev Ko sem se jaz mudil tam, j« i- prišlo iz Detroita wč mladih slo i- venskih delavcev. V Detroitu j« o namreč industrija nekolike za i- ostala vsled pomanjkanja piemo o ga. 3lladeniči so prišli lepo in lah ko oblečeni, pa brez cvenka v že 0 pu. Za gozdno delo imajo naj raj š< io naše rojake, ker So pridni, vztraj ni in zdravi delavci. 31-irquette Mich., je za Slovence pravo spo minsko mesto. 1'od tamošnjo cer j kvijo so namreč pokopani prvak - ameriških Slovencev: Baniga. No . vak in Vrtin. Ko pride io rojaki tj gozdov, se shajajo pri ?Jr Jožefi .' Kosu na Baraga Ave. ti Vsem skupaj želi ve=elo nov< leto Matija Pogorele, n ______" n 'Dopis iz Jugoslavije i- - o■ Cenjeno uredništvo: —-i-l Najprej va^ vse skupaj lepo po i- zdravim in vam hočem nekolike i, opisati tukajšnje razmere, d't bo ij do rojaki vedeli, kako se nam go u d i v domovini. 1 Veliko so govorili o svobodi ;; -. prostosti ter pravici, pa tukaj n c)iie prvega, ne drugega, ne tretje 1 ga. Bogatini delajo, kar hočejo, ze delavca je pa tako slabo, da še ;ii Q kdar ni bilo slabše. Srbi nas skli Čejo k orožnim vajam in novi pri I ses?i Dos^daj so pcklieali vse mo ške do !i8. leta ter so ) 'i iv»'.ri 2'2 e dni sedaj pa pravijo, da bodo poklicali vse do 50. leta. P~i«eC-i ho j de morali kralju Petru. V stari Avstriji smo prisegali za dvanajst let, v Juooslaviji pa za celo Živ ijenje O republiki govorit: j-' pr? pnvedano. Vlada vedno namiguje a nikjer nič ne dobi. Za Časa vojne so delavci t »liko zaslužili da so ,*e komaj, komaj preživeli. Le jc bil družinski jce \ v\;ni, je d..bivala družina iu.ihuko5tno podporo. Na najboljšem stališča so bili kmetje. Buče, korenje iu repa ter drugo se je dražje prodajalo kot pred vojno najboljša pšenica. Največ si vam rad napisal, pa ne vem. če bost«' sprejeli to pismo. Podpisati se ne morem ker 1 i me gotovo zaprli če bi mi prišli na i sled. Pozdravlja vas vaš bivši na- iročn i k i ______ j Novice iz Jugoslavije Nova ulična imena v Mariboru. Odsek za nove ulična imena v Mariboru, v katerega so bili poki ieani šolski svetnik Jerovšek, gimnazijski ravnatelj tir. Tomin-šek iu podpolkovnik Žunkovič, je končal svoje delo in je izročil mestnemu magistratu obširno poročilo, kako se naj posamne ulice prekrste. V tem poročilu nasvetu-je med drugim naj se prekrsti Domplatz v Slomšekov trg. Sehmiedgasse, Jurčičeva ulica (v tej ulici je Jurčič izdajal ' Slov. Narod"). Eugeustrasse in Bis-marckstrasse v- Majstrova cesta. Freihausgasse v Tattenbaehova ulica. Kaiser Josefstrase v Miloš Obilica cesta. Luthergasse v Trubarjeva ulica Schillerstrasse, Gregorčičeva cesta. Tegettoff-platz, Jugoslovanski trg, Schmide rergasse, Strossmaverjeva ulica. Carneristrasse, Aškerčeva cesta, F.l i s« bet h st rasse. K a ra c j o r g j e v i č e-va cesta, Ooethestrasse. Prešerno-\a cesta. Reisergasse, Cankarjeva ulica, Tappeinerplatz, Zrinskega trg, Sophienplatz, Trg svobode, Tcgetthoffstras.se, Aleksandrova cesta, Radetzkvgassse, Kraljeviča Marka ulica, Sehaffenrgasse, Gun duličeva ulica. Duhatsehgasse, Ga jeva ulica, Mozartst rasse. Smetanova ulica, ( ustozzagasse, Beo-gradska ulica, Franz Josefst rasse, Frankopanova cesta, Gottschal-gasse, Preradovičeva ulica. Gruen delgasse, Puškinova ulica. Kaiser ilehemplatz. Kralja Petra trg, Rcdtenbachergasse, Jan Kollarje^ va ulica, AVilhelmstrasse, Focho-va cesta, Richard Wagnerstrasse, Dvorakova cesta in Wildent-tifner-gasse, Sobiskega ulica. Iz preiskovalnega zapora so izpustili Josipa Burnika, rud. pomož. uradnika v Zabukovci, ker (se je izkazalo, da ga je neki Fran 'Stajer brez ^sake podlage osumil hudodelstva vohunstva, radi katerega zločina je le ta sam v preiskavi. Stajer je rojen v Trstu in I pristojen v Skofjo Loko. Pri njem j so našli več sumljivih spisov in j načrtov. Mož je hotel najbrže raz-j bremeniti sebe na ta način, da je krivdo zvračal na druge . iVse pošte na koroškem ozemlju, Izi sedene po Jugoslovanih, so oc p«>l»*tj«* me«l knjigami in Jjiulrni, sredi pralni »ničine in vrišča uiiljonsk«*ga mesta. ^^ Ob Sem smo. Mirno vali lena leka svoje temne vode proti o-Bniii Na v/gor, nixdol vozijo parniki in vsaki njih vlači tri, štiri Hlje za seboj. Ob bregu se naklada in i/klada blago, lopatam z mo-. p očrnim »troji. Povsod delo, povsod blagostanje. Dalje vrvi a\to»- »bil po gladki eesti mimo skromnih delavskih hiš mimo bogatih palač. Skoro nikjer ni videti slabo opravljenega človeka. Moikt so vsi na delu, le «>tro«-i in ženske zvedavo gledajo /a avtomobilom, no>- • im ofieijelni /nak : prekrižano francosko ko-kardo na sprednji šipi. Nikjer ni \ideti prazničnega razpoloženja, nikjer najmanjše zastrviee. In vendar je sv«', «. današnji »lan. Kden najpomembnejših mednarodnih dogovorov, ki so se kedaj sklepali, se ima podpisati da-iifS, pakt, ki ga bodo naši otroei in pozni |»otomei poznali pod ime-luni ''Hen/ermenski mir". Z njim se zrušijo tisočletne institucije v prah, z njim izgubi svojo moč ena najstarejših in nekdaj najmogočnejših vladarskih hiš sveta in narodi, ki jim je gospodovala, postanejo svobodni Pred nami, za nami hite avtomobili, vsi v isti smeri. Vedno gostejše postajajo vojaške straže, ki z zastavicami kažejo pot. Se mal ovinek irl v Sain (JitBMmil smo Tli tvorijo straže že nepretrgan kor dosti i m poza nt tie jše nego je v resnici. S svo-jiir.t ogelninn stolpi ter okraski iz kamenja in opeke dela nekako i^ti vti* kakor bivša Rosavska vojašnica na Dunaju, samo da stoji na neprimerno lepšem prostoru. V stolpu cerkve bije ura tričetrt na 10, ko se ustavi naš avtomobil preti grajskim mostičem. Lakaj zunanjega ministrstva nam j-omaga i/, voza, iu*adniki s tynai d'Orsava nas sprejmo. Na dvorišču zopet vojaštvo, francosko in italjansko, razen tega mnogo žurnali-stov in fotografov. Po razmeroma ozkih stopnicah vodi pot v prvo nadstropje, kjer je zlairovalna dvorana že skoraj polna. Kdor je videl pred vojno polnoštevilen ''corps diplomatique' v Londonu ali na Dunaju, je imel že pri podpisovanju mirovne pogodbe v Versaillesii ti«, da so se časi korenito izpremenili. Toda v Versadlesu je dala krasna dvorana, svetoven umotvor, ceremoniji vcttdar vse drugačen okvir nego ga more dati senžermenska dvorana. Da ni geoloških kart in znanstvenih napisov o paleolit ični dobi ust stenah, bi človek mislil, da je v kaki boljši srednješolski telo-\ adniei. Točno ob 10. uri vstopi Clemeneeau v spremstvu Pichonovem. < 'lemeiiceau nosi črn v.aket, navaden trden klobuk, sive rokavice. Obraz mu jc resen in resen ostane mož tudi, kadar pozdravlja; celo kadar se nasmehne, ostanejo starcu oči pod košatimi obrvmi resne. skoro otožne. Naglo koraka proti svojemu sedežu, ki je pred srednjim oknom sten« proti terasi. Na njegovi desni sede ameriški delegat je Polk, BI i** in White, poleg njih Francozi Piclion, Klotz, Tardieu, Cam bon. Poleg teh je nameščena italjanska delegacija s Tittonijem na čelu, milje sede trije Belgijci, poljski delegat Dmofr-ski, poleg njega Paderewski s svojim finim, umetniškim obrazom, globoko izrezanim ovratnikom in košatimi lastni; češka delegata Kramar in lieneš, dalje dva Kitajca, en Kubanec; rumunski in jugoslovanski sedeži so prazni. Ob predsednikovi levi so štirje britanski zastopniki z lialfoitrjem na čelu, dalje zastopniki Kanade. Avstralije, Južne Afrike in Nove Zelandije. Slede japonski delegatje < hinda, Mtttsui in Ij'iin, poleg katerih so mesta za avstrijske delegate. Kazen delegatov je v dvorani kakih sto povabljencev, večinoma članov raznih delegacij, diplomatov itd. ltmnunskih gostov je i. nogo, jugoslovanskih zelo malo, med njimi dr. Vošnjak, ki je prinesel oficijelou poročilo prvega delegata Pašiča, da jugoslovanska delegacija ne more podpisati, dokler ji vlada ne pošlje novih in-Mtmkcij. Ob desetih iu d»*set minut vstopi avstrijski zastopnik Renner v spremstvu dveh članov avstrijske delegacije. Renner je srednje-Aelik, čokat mož, brez dvorna najbolje rejen v dvorani. Okroglo-ličen obraz, kratka brada, male oči za zlatimi naočniki, zatekel vrat, tip dunajskega meščana. Črna suknja mu je, kljub vsej neizmerno-sti njegovega telesa, skoro prevelika. Dočim sta njegova gladko o-l rita in gladko počesr.na spremljevalca bleda in nekoliko nervozna, ne kaže Renner niti najmanjše razburjenosti. Ko dospe do svojega sedeža, sc obrne proti Clemeneeau. se kratko pokloni in sede. Na steni tik sedežev avsiiiiske delegacije stopi muzejski napis: "Espe-« es eteintes", na nasprotni strani pa: 4'Especes emigrees"'. Ob desetih in dvanajst minut vstane Clemeneeau in izpregovori besede • "Seja je otvorjena. Pogajanja, ki so se vršila, da se doseže soglasje med zveznimi in druženimi državami v svrho mirovnega sklepa, so zaključena. Podpisal sem izjavo, da je besedilo v podpis predložene pogodbe istovetno s tekstom, ki ga je dobila avstrijska ttelegacija. V imenu zveznih iu družnih držav pozivam gospoda kan-Cflarja Rennerja, da blagovoli podpisati pogodbo"'*. Kaneelar Renner vsttfne in gre v sredo dvorane, kjer leži, prav pred Clemenceauom na mali mizi, mirovna pogodba. S krepko pote ko podpiše, istotako priloge. Za Kennerjem podpisujejo Amerikanci, potem Angleži, Italja-i.i, Japonci, Kitajci, Grki. Poljaki, Cehi itd. Clemeneeau je podpisal ob 10.31 minut. Rumu ni in Jugoslovani niso podpisali. Ob 11. uri in 11) minut je vse gotovo. Predsednik Clemeneeau vstane in izpt^govori besede: "Gospodje, podpisovanje je zavrse-*ie, *eja je končana" Ob enajstih 15 minut zapusti Renner dvorano, ki se začenja Tragedija j< dovišma. Stare Avstrije, kakršno smo poznali mi in kakršne se l>odo s;> »minjali le še naši otroci, te Avstrije, ki nami ,ic bila dostikrat trd;, mačeha, ni več. Na njenem mestu so nastal« nove države, med kat« nmi je Avstrijska republika najmanjša in da nes tudi gospodarsko najslabša. ^ i Kar se tiče fjyme. je bil sklep Senžermenskega miru prav >krom na ceremonija. Še do* t i skromnejša nego ona. ki se je vršila junija v Versailles!! in ki je zapečatila usodo silnega nemškega cesarstva vsaj za nekaj le~. Tudi kar se tiče markantnih, tekom pogajanji [>oleg Clemenceaua največ imenovanih osebnosti, je pazen opazo-j valeč v Saint-Germaiiui pogrešal marsikatero. V kongresni dvorani iz raznih vzrokov niso bili navzoči delegatje: Wilson, Lansing,! House, Lloyd George, Winston Churchill, Orlando, Sonnino, Sa- • landra, Harzilai. Pašič, Trumbič, Žolirer, Venizelo.s in mnogi drugi. I Največjo pozornes_ je vzbujal seveda zastopnik nove Avstrije' kaneelar Kenner. Splošni vtis je bil. da mož izborno razume to. kari Francoz nazivuje "v'outre mauvaise fortune bon eoeur". Name je seveda delala njegova zakrknjena prijaznost drugačen vtis nego na. marsikoga drugega v dvorani. .Med tem ko so drugi podpisovali, je; stopil marsikomu v duhu preti oči Metternich, Karel V., celo Karel' Veliki. Danes sedi tu kot edini zastopnik ostanka države, o kateri se je trdilo, da v nji solnee ne zatone, gospod Renner. Vse, kar je bilo le mogoč, se je zgodilo, da se ohrani mož pri dobri volji, kajti za njim stoji strah zedinjenja Avstrije z Nemčijo. Kdor razmere pozna, zanj seveda ni dvoma in on ve, da je sloviti člen 61. nove nemške ustave kategoričen imperativ, čisto neodvisen od dobre volje Renner je ve. Najbolj nevaren je ta člen za Francoze, a tudi! nam Jugoslovanom utegne v gotovem slučaju postati usode polen, i Za ostali svet bi bilo s« veda skoro boljše, da se zedinjenje izvrši prej , nego postane Nemčija godna za r^vanšo, kajti pangermanisti bi tem izgubili objekt propagande, svojo "raisou d'etre'', in avstrij ; sk> Renner j i bi misel na osveto v Nemčiji prejkone slabili; gotovo bi je ne okrepili. Danes je Francija v svojem boju proti členu 61. i nemške ustave skoro osamljena. Angleži in Amerikanei bodo težke glasovali za represalijo: okupacijo desnega brega renskega. Zitačilue so besede, ki jih je kaneelar Renner izustil v privatnem pogovoru neposredno po sklepu miru: "Zmagovalce, ki ve ee-! niti premaganca, s t"iu krepi sam svoj uspeh. Premaganci smo mi.' In vendar nam je ne;r**ča podarila svobodo. Oprostila nas je oslabele dinastije in pretrgala je vez med nami in narodi, ki se niso nikdar razumeli, ni z nami — ni medsebojno. Naš položaj seveda lii lahek. Imamo sicer ognjišče, a brez kuriva; imamo tvornice, a brez sirovin; imamo blagajne, a v njih je nagromaden papir..... Zakaj je vzbujal zgodovinski dogodek današnjega dne tako malo zanimanja? Ali j" morebiti lega kriv sicer rejasen, a radi tega ne manj globok splošen občutek, da ostane senžermensk traktati vsemu naporu \ kljub v«udar le popisan list papirja — lettre , morte? " j ! •-- Slovenec, morilec carja Nikolaja? Celjska "Nova Doba" poroča : — "Slovenec Milan Gorup, doma iz Kranjske, je bil začetkom vojne v Rusiji in se je kasneje prostovoljno prijavil kot prvi v ju-j goslovansko legijo. V legiji je ostal, dokler se niso pričela v njej pojavljati nasprotstva. Nato je vstopil v armado Kerjenskega. V j i fcnz.ivi Kerjenskega se je tako hrabro boril, tla je prišel z golo sab-j Ijo med prve nemške vrste. Nemci so ga zajeli. Ko ga je nemški! častnik pozval, naj s'- vda. je izjavil, da se preda samo z orožjem i I v roki. In res je hodii v nemškem vjetništvu z orožjem. Ko ga jej nekega dne srečal nemški general, je začuden vprašal, kako da ru-| -ki v jetnik hodi z orožjem. Nemci so pozneje izvedeli, da je Avstrijec, a ga niso izročili Avstriji, marveč so uvedli proti njemu kazen-1 sko postopanje. Medtem pa je Gorup pobegnil nazaj v Rusijo, vstopil v boljševiško armado in i * i I dodeljen boljševiškemu poveljniku v Sibiriji Rersinu. Ta ga je koma udiral v Tobolsk, da straži carja Nikolaja. V krogih naših v jetnikov v t a mošnji bližini se je splošno in z gotovostjo trdilo, da je Gorup brez povelja izvršil umor na carju in njegovi rodbini. Pozneje s'e je boril proti čeho-slovaškim legijam. bil od njih vjet. postavljen pred sodišče in ustreljen. Odgovornost za to vest prepuščamo "Novi Dobi". Zanimivo pa I bi bilo. dognati, kaj je na tem resnice, in kdo je ta Milan Gorup. Jugoslavia irredenta Požar v znlog-i, vsebujoči 52.000,000 kubičnih čevljev plina. -j "Regnicoli" v Trstu. lj Pod Avstrijo je bilo v TrstH I okoli 40.000 do 50.000 regnieolov. i'Sedaj se vračajo in svojih reči, -I kol ikor so jih sploh pustili pri svo" j jem begu iz Trsta, seveda nr? do-ijlc. Imeli so velik shod, na katerem so sklenili, da bodo zahtevali energično pri vladi, ki se doslej noče nič zmeniti za njihovo usodo, povrnitev vse škode /n orno-, gi>čitev dobre_eksistenee. Ti 're-' gnicoli* bodo še velika nadloga in škoda domačim Tržačanom. ; EŠŠT* EŠa S^lTlŠŠi' Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. r Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. .—■ SLOVENIC PUBLISING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov. Ime ............................................... Naslov .......................................... Mesto in država....................................4 Zamenjanje zemljišč v Jugoslaviji z nemškimi zemliišči Zemljišča nemških državljanov j v Jugoslaviji so na podlagi nrired-be celokupne vlade z dne :}0. apri-jla 1919 zaplenjena in imajo pn1 i sklepu pariška konference velja-i kot odplačilo za vpjno otlškodni-1 no. Lastniki se smejo regresirati] napram Nemški Avstriji. V tem, položaju je nemogoče, da bi sekve- j s;ri dovoljevali. «la m1 iz prost«*! rokf nakupujejo zemljišča. T.i 111-' nntek bi mog*l kaj takega voje zas«*tlanj«'. Zbra nih je bilo n«-kako M0 angleških, š\ i«*ar>kih. jugoslovanskih. avstrijskih, čeških in amerikanskih deb'gatov. Kongres se bo v glavnem per. 1 vprašanji propagande med učečo se mladino vseli narodov I_____ Kolajna zmage. i Francoska vlada j«> predložila ,p; rlamentu zakonski načrt za na-napravo spominske kolajne intent liiraneev, ki se bo imenovala "kolajna zmage". ako odpade zaplemba. Svariti mo. ramo še vedno o«lločno, da s«' nemškim državljanom za njihov«] imetje v Jugoslaviji kaj izplačuj«1 a'i pa jim na i*ti račun odstop;] kaj našega imetja v inozemstvu ESTONSKA DOBI DENAR 01 RUSIJE. Stockholm. Švedska. 29. dee. — V poročilu i/ Jtevala na neki tn kajšji list se glasi, da je bil > • l/orpatu sklenjen dogovor, soglas i.o s katerim bo dobita Kstonsk; 1 p« t miljonov dolarjev. To pred st&vlja eno stoiinko rnske«»-a zla 1 tega zaklada. j Rasmišljeno. I . . — | Služabnica: — Gospod profe i s««r, štorklja nam j«* prinesla rna - lega fantička! -i Profesor (pri delu): — Dajt i .ii za trud nekaj denarja, otrok, pa postavite ta čas v kot! Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPORIRANA 5. JULIJA 1908 V^&aSr^ 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOR: PrnUednl*: JOHN PEKEC. 4459 Wash. St, Denver, Colo. PiMl|>nNlaw>UnIk : JOHN F A. J DIG A, Bor 33, Leadrlle, Colo. Glasni tajnik: FRANK S KR ATI EC, 4bG4 Wash. St., Denver, Colo. Zapisnikar: R< »Ri:RT ROB J. FX" K, Sta. 5, !»uebk>. Colo. C.iavRl filafajnik: JOSIP VIDETIČ; 44S5. I^opan fiU l»nrtr, rolo. Zani«ik FRANK ZAITZ, 514 W. 0«tnut St.. Lead vile. Colo. NAOZOKM ODBOR: PrMa^inlt: JOHN GERM. 734 Moffat Ave. MIllAl.l. KAI'SCB, N. Sf.rtjr-e St.. Colo. Bf.rinp, Cola. G ROKO E I'AVJ_AK0V1CH. 4717 Oraat St, Denver. Ooia POROTNI ODBOR: Pr^l^rlk: AVTOM K<"M "H F. V A It. BerwtOd A*e.. Puet»lo. Colo JOB* K<« *ll AN. 131« U a hren Ave.. Piwblo, Colo. PRANK CAN JAR. 500 Ml — 45 Are.. I*enver. CoU. ZDRI^EVALVI ODBOR: f>r*ri«<»lntk: PRANK li«»YT7, RR. 2, Box 132, Pnel.lo, Colo. MARTIN JAK, B-.r 250, Ely Minn. Ptillt GESHKLL. 4404 Wtnh. St. louver, Colo. VKHO WI ZDRAVNIK: Dr R S BFRKETT, 44S7 WasLuiffton Ht., Denver, Colo. «LA» NARODA, 82 Cortland t Street, New York, I*. Y. V«a dcmarae nakani re In vse uradne stvari a* poAUjaJo na gl. ta> aSka, prltofbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrna aadeva pa aa pradaednlka Klavnega porotnega odbora. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC NOVEMBER. k nt ] /(.;». vpi-,.j,.ti .John Novak. eert. EW1 : John S;i jo vee, eert. 2020. Si ij.lir.mi M.iit Krapae. <'-rt ' ; Tom Banak. eert. 14»1. l'f. s!oi. |i (hI dr. k dr št. I : Matt Jamnik. eert. 1693; .loha na Jamnik, ■•►•rt . Krtin k pej-sič. eert. 21(»0. Jerry Krašovee eert. 17*2.". K dr. št :|: Zop< prejetji: Josephine Sin r< kar, eert. ?i. 1 za *1000.0• jeti Iv'• <>1 >>'k Mary. eert. 2010; Kogovšck Krank. eert. 1*71: I »rim- Vieiorija, (?). ZmmIji •»mrinino *2.~>0 (Ml n;. >l4»NMMh »Josephine JVrko, eert. at v. 1621. \'.i novo pristopila: Antoni.i st upnik. roj. 1*H)3. eert. 2252- za *| in $1.00 bol. podpore. Prestop 1 < es*; m- Anna, eert. 20.V»: (Vssar Anton. eert. 1273. s*-m >t 1 na |»< to i.- iu ia>jj želja, ila hi >e na konvenciji kaj ukrenilo ^ priti /'Inižitve. Spre-' ieli stuo i' si»iti.-ij»» in l/volil i tri • Jane v združevalni JI.-«, hieija *ii odtro%'arjala v«etu votre-bum. ven-tar sem bil venel, r;«i n i ru/t-nju /n kar it u danes frpt-tani. I*:.sal je tmJi meni. ♦te naj s«' ztleantlm !*1 pti.'ueni kaj .♦elati za / lru/ite> fn res ^ m ta Uoj p-sal ca \-e ••'lavne tajnike in u;> p' 'dsiilnik.i «>1 mlfu-vo- «i.i v, r;t\ no pripravlja z:> keufenpueo /.1 rvi/evaln« fit 0'lUora K m s. i. , vrs , p.-i še ne ve. ril i s1! \ ''tev.-lamin, ohm. Zato-. jm in eak.it in jtas'wiwal kaj s«' ho ukrenilo Na konts renei v Clevelan'lu 9e ved-! no \poitevam kot zdravo podlago '''jWtokb.k nlni'm »lim im od-, l">ra ZSZ. I>r. Krank P*oitz je spi-sp-'i jel iii potrdil nekakšn.) i*e-solueijo. ki .te «otovo samo njemu H io\ še "'i, ker izmeti dvanajstvo ela-iiov i«ih«*e ni mloJiraval \e i>("i-m<< llake v jaj'-u, kajti združenje ho moralo izvršiti prej ali po- ■ /n je. Vapiedka ne moremo pri • '•ak.iVi.ti ne pri lej ali oni organi- 1 /ai-Tji. Ako si lio' -mo zagotoviti j iriš > povip >ro. za katero smo se zavarov.-ili. je j»otrebno. «la se': 'družimo v iiiohio ortranizaeij • 1 Zaiinja ei idemija nam je dala J skušnjo, kako potrebna je zdniži- i tev iu raj vee .io bila prizadeta na- ' ^a o: u;-uizarija ZS^ K opommn J»r^t:i Boi-/a moram i ■ I: ko pripomniti, da se neka-ji »no i a 1 a "»e iiiiiorira, «la ni v res- • niei eifal }i »jasmhi odvjiiuU.i, r-a Uj da .J^K.r, ui v sedanji posivi- ] '»i Ali »e ne ^la-i to«"-ka C- takole; , Fl«' ziil t a t moje zahteve je bil. da | »n •/i »o valu i tiski oddelki -lr- t žavah Illinois. Pennsylvania in . Co'oiado o tL'ovni sii da soglasno , mlobravajo združitveni n?črt iu združitveno pogodbo Treka D , vravi • Zavarovalninski oddelek v dr/avi Minnesota j.- ♦-•lini. ki na- i »pr< tuje it si<-»-i na temeljil neke-, t ."udneff:1. zakona v tej državi. na 1 aterega se sklieuje za v aro- , valninski oddelek da ne more do- . voliti /druženja iz razloca, ker še', ni':iajo \ se prizat'.ete organizacije ( vni»*e v Minnesoti. 1'isal sein pon »v no in na to mi j*» za varo* al -ninski department v Minnesoti »dvovoril de dovoli združenje p.«l p «2oiem ako nova združena ! o-vi:!.izaeija pošlje prt šnjo za n-->!ov: ;( o v Minwsoti i^toeasno s; prt šnjo za združitev z Juirosiov. Kit. -Itdncto- na ti na ■"•m bi za-• varovalninski oddelek odobril oh enem [»oslovnico in združitev. Ker pa \ idim da se hoeejo vse priza-detrt organizacije združiti % Slov. Nar Podp Jednoto in ker ta -led-, . ...... - ! nota že mir. poslovrneo upam 5e vedno, da pruloltitii zavarovalnin-i >ki « ddeJek v Miunesoti za 2dru iitveni načit in za združitveno pc. Grodbo , ; — Toeka E. pravi: Vsled težav, kij ijiti nudi iMiujii&ot&ki zavarovaUun- »I -- 'i Pojasnilo članstvu Z. S. Z. ski /avaiovalninslci oddelek, iu radi drugih ovir. vsled katerih je po mnenju viišega odbora bol.ie da se za. sedaj izpusti Jugoslovanska Kat »liška Jednota iz združe-valneya načrta sei:t na vašo direktivo sestavil spremenjen rdru žitveni načrt in spremcujero združitveno pogodbo, ki se razlikujeta od originalnega načrta iu pogodbe polen manjših sprememb, ko1 •lekatere omenjenosti r-asa i1d., v lilwnem v tem, da j«' izpušeeuo ime Jugoslovanske Kat. Jednote. Kot sem ob ve v*-en. upa vaš odbor pridobiti to Jednoto pozneje /,a združeno ■ rganizae*,:o. Te točke s»-m zato napisal iz po-l^-eiia ••dvetnikst, da I »o članstvu ZSZ. ja^no preoslovanjem. lV»sloynice ji je ne-laoiroče doliiti ker ni lOOodstntnc solventr.a. ' 'e bi tudi bila, ji n>-velja plačevati za eno *amo društvo za pošlovr.ieo. Zatorej, bratje ZSZ.. ako si ho-eeiuo zasigurati našo bodočnost in 'i.iš obstanek ter da b uno zagotovljen' ila dobimo to. za km smo 'e /:,v,uuvi!i. selasujmo vsi za združenje. 1 jiaui da bo vsaki glasov:.! za DA. kdor ne bo »leOal na esebne k< risti. Na p llde I'raze s-. ne ozirajmo. Cpan., da bo tudi glavni odbor .storil najboljše na "lavni letni seji v prid združitve. Vsem članom in članieam ZSZ. želim srečno novo leto Ostajaui za df ženje Frank Martinjak, drifji član združevalnega odbo«a Zaji Slov Zveze Ely Minn.. 24. dee. 1010 Save die Easy Way "j DOHODKI Z. S. Z. ZA MESEC NOVEMBER. ta 2 T3 ■ ■. »M 0Q i « 5 o .3 - p -1 3 . S 1 I I f>" 1 S S | ^ - tf • s - |s « 1 ž S 5 ? & - s = 3 ^ 0Q a? CL, — 0Q H se > 5 1- * ^.S2 $ »2.25 $ 12.30 * fil.41 .4; 255.7S ->=14>.7:{ 4:155.25 $ 21.60 f 75 ji 5.5f> $ 331.92 | 4 T $ 24.00 ^ :i.00 * 50.86 j *119.1* $117.75 $ 15.10 $ 252.03 i,. š 23.1 s * 28.50 s 2-70 * 1.75 ' $ 56.13 7. 63.37 »• 63.75 * 2.00 * 8.55 $2.:.,» $ 139.92 " -t 31.s5 33.00 * 8.S0 * 2.00 $ 31.85 $ 107.50 !'. > l i 70 š 4^.00 ^ 2.00 s 5.60 .-š 09.30 I". - 2.91 ^ 3.0») Š 40 ^ 6.31 11 * 22.32 r 24 -< 3..UI 25 .f 25 * 50.12 J 2 6.94» s > 1.20 * 17.19 . lo - 17 21» .< Is.ih) .Š 2.40 ^ 37.69 J » - 25.37 * 30.'M i * 3.70 $ 59 .07 1" ^ T.lM > 6.75 ^ 9«i ^ 14.>6 1' -lis.61 f126.00 ."t 1 (ki « 16.411 S 75 s 55 22 -f ::iS.4> 17 - 19 s5 s: 2175 < 2.W ^ 44 50» j 1 - - 70 * 9.75 * 1.30 $ 19.75 j 20 s 16.04 s 1S.7*. - 2.50 s 37.29 2». < 46.72 * 47.35 -> 5 s l' 75 s 102.72 22. Š 40.61 -S 16.75 .s 57.36 2-' * > 19.72 * 22.50 s 5.20 i: 47.42 24. S 19.05 š 15 75 s 2.10 ^ 2.50 š 50 # 39.90 . L'5. ^ 6.19 s 9.00 -f so .-i 15.99 ___ __j ___i i ; i *921.27 >940^5 .«10.00 *126.65 .«10.50 $3.75 .«154.07 .«2167.09 IZDATKI Z. S Z ZA MESEC NOVEBfBER. Sf. Bol. podp. Operacije Dr. izdat. Skupaj iu poškodbe SZ * .«121.00 «100.00 $ 221.00 02.t>0 £ h'2.00 « 97.00 $ 97.00 0. * 16.00 .« 16.00 10. $ 20.00 $ 20.00 11 $ 10.00 $ 10.00 1 14. $142.00 $ 142.(X) 1 Id. $16^00 $ 168.00 '20. $ 40.00 $ 40.1 K) 2i. $ 30.50 $ 30.50 23. ,« 68.00 $ 68.00 24. * 78.00% ^ $ 78.00 Frank Skrabee. za november $ 6.50 ^ 6.50 S^om Sloven. Društev za stanarino $75.00 75.00 1'opr p stroja in pozlačeni pečati za eert. $ 3.45 t ^.4") $852.50 $100.00 «84.95 $1037.45 Skupni dohodki za isti čas ................................................$2167.09 Preostanek za mesee november................................................$1129.64 Z bratskim pozdravom Frank Skrabee tajnik. RAZNO : - I Wilsonov sir. Pariški list "Jaurnal" se jezi. ^ da se (lajajo raznim jestvinam ^ imena slavnih mož. Ali to nič ne ^ pomaga. — Neka posebna vrsta ^ španskih smokev se imenuje Fo-'1 eheva smokva. v Parizu nosijo D ' "Clemeneeauov klobuk", jedo ® »Toffrejev .sir in zadnje čase so ^ francoski sladkosnedeži neki po-sobno pikanten sir krstili na ime l) Wilsonov sir. 0 O Mrk solnca in brzojav brez žic. D Znaki brzojava brez žie so toli-f) ko jasnejši in močnejši, kolikor •"> j 1 slabša, soineiict svetloba. 1*0 - r_oči se mnogo lažje sprejemajo 'j depeše, kakor po dnevi. Ceenjaki 3 so napravili poskus, kak vpliv bo - imel mrk solnca na brzojav brez 4 žic pa so res ob solnenem mrku s postaje med Kongo in Brazilijo došle v Pariz točno vse vesti. — Zraena črta znaša- nad 500 km. Jugoslavija ima velike možnosti AMERIŠKI POROČEVALEC, KI JE POTOVAL PO DEŽELI. NAM PRIPOVEDUJE O VELIKIH MOŽNOSTIH DEŽELE. — NAROD SE OZIRA NA AMERIKO ZA POMOČ. — t Poroča Duncan M. Stewart. Dospeli smo v Solun ob osmih, zvečer dne 25. marea, potem ko i smo bili na vodi enoindvajset dni. i Zasidrali smo se precej izven pri- t suaiišča, kajti dobili nismo nobe- ; nega odgovora na naš poziv za pi- . lota. Bila je sijajna noč in miri-jade zvezd so svetile na jasnem, temnoraodrem nebeškem svodu, : ki je posebno značilen za bližnji i : Orijent. Lepoto prizora so še ve-Ji čale neštevilne lučice na oregu, ' od francoskih dokov pa do veli- j kih pristaniških del Angležev, ki se znani kot temeljna bolnica št. 43\- 'i Xasledujegu jutra smo šli na brepr, tla si ogledamo mesto. Pred : svetovno vojno je bil Solun me- : sto. ki je štelo nekako pol mili- < jona prebivalcev vsake možne na- i rodnosti, — a predvsem turške. : grške iu židovske. Le ladje s posebnimi dovoljenji francoske vlade smejo pri k pomolom ter raz- i 1 ožit i blago na način kot ga vidimo na primer v New Yorku. V Solunu je treba dogovoriti se konti aktorjeni. ki bo nato razložil': blago na težke čolne. Kadar jo i ki.k tak čoln naložen do skrajnosti. ga bosopeti mornarji odvesla-I jo na določeno mesto. Tatvina je prešla v drujpo uara- ; vo pri nežtevilnili pristaniških delavcev in postopačih, katerih mrgoli v skladiščih in pristaniških < tlelih Soluna. Ameriški exporter , bi moral zelo paziti pri vseh poši- : Ijsijtvali, gledati na naravo omota ' ter tudi računati deset odstotkov : več za izgube vsled tatvin. j Ker je bila poši^jatev, za kate- i po sem se zaainial jaz, namenjena za prevoz preko Srbije, so dale sibske vojaške oblasti na razpolago oboroženega vojaka. Ni je stvari na svetu, ki bi vzbujala v pristaniških delavcih Soluna večji rešpekt kot je srbski vojak s puško in nasajenim bajonetom. Neustrašen os t in poštenost značita srbskega vojaku. Naš tovor je bil naložen v srbskih državnih skla-I diščili v Solunu ter se ga je od tam razpošiljalo pod vladnim nadzorstvom na različne točke. Od časa, ko so spustili blago s parnika pa na čolne, rii bil niti en | paket spuščen s pomočjo strojev. Vsak paket so tudi poKneje prine-s1'. v skladišča težaki, ki nosijo do še.ststo funtov, težke tovore po drsnih in nevarnih potili. Ti ha-ntali, kot jih imenujejo, nosijo pas iz platna, ki predstavlja glavno o-poro nosilca. Čevlje se je lahko prodalo po štirideset dolarjev par, vendar pa ni bil del našega načrta, da bi se irnebili blaga "hitro. DežHa je bila v veliki potrebi gletfle vsega, ! kar smo prinesli tjakaj in ljudje ■ so imeli čl ena r, da plačajo vse, brez ozira na ceno. Hoteli smo porabiti to pošDjatev za to. da določimo, če je Amerika v stanu p^odticirati gotove vrste blaga, s katerega bi bilo najti trajen trg, to je reden, zaaiesljiv trg v mirnih časih. Nobena .umetnost ni prodajati sedaj blago v Evropi ali drugod. Da pa bi ta izjava ne zavedla kakega k misli, da ni nič »ličnega najti, hočem reči, da je še prav lep trik dobiti od ljudi denar. Vlak v Ni« je moral odpotovati !Te dni je umrl zrakoplovec Alcock. ki je s svojim spremljevalcem prvi preletel v zrakoplovu Atlantiski ocean. Svoj polet je izvršil, ne da bi se spur til med celo vožnjo enkr.it na morje. ob šestih zjutraj. Prišla pa ,i< osma ura. a vlaka ui l>ilu še nikjer. Angleži imajo s. vedno pre-(eej močno armado v Solunu, a <•<> dali svoje ure za eno uro naprej pred rednim irrškim. > asoni. Francozi. katere .k bilo tudi opaziti vsepovsod, pa so vrjeli v pariški čas, ki je še eno uro kasnejši Iter uredili vs • po im svojem ča-isu. — ^ JJiia je kaj pestra ljudska množica. ki se je zbrala na peronu, da stopi v vlak proti severu, dne lli. [aprila. Videli je l>ih> <"-astnike I Ameriškega Kdečejra Križa, gr-iške vojake iu kuiftc v hilih kik-ljah ter zavihanih opank^h. irau-coske in angleške vojake, srbske častnike in može, zakrinkane ženske mohamedanske vere. N'idel sem tudi nekaj suhih, a zdravih beguncev, ki so se vračali i/, pro-ignanstva domov, j Begune i so bili povečini srbski kmetje, ki so zapustili svoje domove ter sledili svoji nepremagljivi armadi preko zasneženih gričev Albanije rajše kot pa da bi padli v roke sovražnika. Preživeli so težko dobo izganstva v različnih pristaniških mestih Sredozemskega morja ter so se vra čali sedaj v velikem številu. Njih obleke so obstajale dobesedno i/ samih cunj. Nekateri >o imeli žak-l.io povezane krog im^r. a večina je bila bosopeta. Kot ponavadi v Evropi je bile najti vozove prvega, drugega in tretjega razreda, »laz. sem se nahajal v nekem \ozu prvega razreda, a edino dejstvo, ki je pri čalo o tem, jo bi a številka I., na slikana na vrata. Najti je bila sledove bogatega bar/unastega tape-ciranja, čatero so pa že davno od rezali in odnesli Nemci. Nikake-ga stekla ni bilo v oknih in tudi nikake luči, kajti vse, kar je imeli kako vrednost so Nemci. 1»<>1 •rari in Madžari odnesli. Resnica glede železnice je. da s< jo držali Neme: po njeni celi dolžini od Belgrada pa do razdalj* petdesetih milj od Soluna in da so pri konečnem umikanju v jes.-ni 191S uničili vse mostove, po staje in drujri materijal. Ta mat«* riial se je počasi popravilo in na domestilo pozneje do časa, ko pišem to. Aprila meseca je bila pro ga, zopet, odprta do Niša. Vsakih pozan nemške metode uničevanja in v Srbiji niso bile prav nič drugačne kot pa v severni Frmeij! in Belgiji. Le en prizor naj omenim, da dokažem, kako velikansko veselje so moral najbrž občutiti pri uničevanju stvari. Na nekem mestu kjer je šel jeklen most, dolg štiri sto čevljev, preko Vardarja, s«, poslali dva prazna tovorna vlaku z vso naglico drugega proti dru gemtt in trčila sta skupaj ravn« sredi mostu. Obok. ki je podpi ral most v sredini, so že preje raz strelili in vsled tega si vsakdr lahko misli, kakšna je bila zineš njava. Ko jc šel vlak počasi pre ko popravljenega mostu, sem vi del v rmenili valovih reke obe lo komotivi, ki sta trčili skupaj. Ni dmgi strani »reke, za železniško postapo, jt stalo nehroj zažganih - /»lezniških \ ozov, ki so stezah ^voja gola rebra kvišku ter pri- ' čali o velikosti in moči tevtonske-i furor ju. Najbolj p.ii< ličen prizor pa so 1 predslavljale izruvane trte in. 1 murve. .Murve nudijo hrano svi-1 leprejkam za velike sviloprejske i " naprave v (»evgeli. Bila so posebno velika in lepa drevesa, ki so bi-. la uničena z enim udarcem v na-i menu, da se zadosti uničevalni < . strasti ter uniči to industrijo zu • številna l>odo';i, l»'ta. , Vinske trte so bile stare, šte- j - vilne men njin,; nad tristo let - ter proizvaja!.- čudovito dobro • vino. radi kalerega je slovel ta - okraj. Žalost.m je bilo videti te 1 velike koivuike. ki so kljubovale i viharjem >foletij ju katere so ne- - govale ljubeči* roke tako številnih generacij vinogradnikov, po- { sekane, uničene ter vržene v ja-, rek. (J e v ur t»1 i je prvo mesto nove srb-t ske države onstran grške meje. i Bilo je pozorišče ostrih bojev in 1 . niti cut hiša v celem mestu ni o- - stala popolnoma nepoškodovana. ' \'lak je potegnil iz Gevgelija . ter se obrnil v severno smer, z i naglico dvanajstih ali petnajstih a.ilj na uro. Začasne zgradbe, ki . s o vršile dolžnosti mostov, predo-, rov in zasek. >:o bile le provizorič-ne in vlak je moral vsled tega po-^ (iisi voziti. Dospeli smo do Grod-] ska o bpetih popoldne in ker je . I> 11 o treba novega stroja, smo ime-. 1. časa več kot eno uro. Nemci so i _ razstrelili vodni tank ter uničili . dobavo vode za postajo. Vsled te-. fa so morali stroji iti' na neko . stransko tračnico po vodo. Uniče-. nje vodnih iaukov je bilo tako .|]>opolno kot ',>' mogoče najti to i I le pri Nemcih. (i rod ska je bil glavni nemški -'nemški artilerijski stan ter dol-fgo časa važna železniška postaja, i'Sedaj pa je le .se kup razvalin. Ve-. likauska množina vojnega mate-rijala leži raztresena v bližini, t kajti v svojem naglem besu preti Jz: sledujočimi Sibi niso imeli Nem--'c časa uničili vsega. -J Naštel sem ">2 lokomotiv V do-. I it'll) stanju, pet velikih in popol--J noma novih Skodovih topov in . velike množine podkev, ostre ži->' r- koles in žrebljev. J -- ( Dalje jutri.) 'i i P0V0DNJI OB RENU. — -j Pariz. Francija. 29. decembra, i. Povodu ji ob Keuu in pritokih pre- - kašajo vse slične prikazni v teku u zadnjih 3š le: ter so povzročile ri'viliko škodo, kot se glasi v poro-i-'i 111 iz. Main/.a na Pet it Pavlsien. o Berlin, Nemčija. 29. decembra i- Nižje ležeča zemlja v bližini1 Mannheima. kjer teče reka Neekar o v Ren. in na številne milje nav- , š z.gor in avzdol od te točke, je pre-1 *- piavljena. Nasipi v bližini Frei-i- burga, ki kontrolirajo vodo za ste->- vil na mesta, so porušeni in želez-a niška transportaeija je v gotovih > stkeijah ustavljena. Vitez iz rdeče hiše (L« Chevalier de Maison Bonge.) ROMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE Spisal Aleksander Dumas star. (Nadaljevanje.) XX ur. Zopet boginja Pameti. Papirja niso več .lašli vzlie do! got tajnemu iskanju. Vsled legi tudi pi bilo možno dokazati ka!u zarote, ii a v noti k o ni rs/kri!^ ni česar zasliševanje kraljice. kntorf |ai/novu kupil seni ovctJi-oe pri neki cvotliearki, ki nam .lih je ponudila na oglu Rue de Vie-.Hes-Haudriettes."' "Toda šopek je izbrala o votli čaika?" Ne, občan, i/br*tl sem ca izmed deseterih ali dvajse'erih; sev-.da sem i/bral najlepšega." "Morila pa je kdo med|Mtouin vtaknil listek rm«!'' "N« mogoče, občan, kr.it- občanke Dixnier nisem zapustil niti za lup in rabil bi bil polovico dneva, ko bi hotel pri vsaki josnmez-ni cvetlici izvrv.ti tako ojiora« ijo Si m on vendar trdi. da mora biti v vsikem naireljčku skrit tak lift *k." ' Pf. tvojem mnenju torej tn ie gre za zan to, občan I.itidev * Seveda gte za zaroto \ je od-vrnil Atauriec, *jaz som prvi, ki to potrjujem; saiao ne izvira ts. zarota onl! S.nnterre; "ali naj triko postopamo z izkušenim patriotom, kakor; si t iT Ako m? ti ponujaš za jetnika, da jamči« za svoje prijatelj«*, bi «e jaz ponudil ravne ta ko za jetnika, da rešim tebe. Ni še vložena termalna ovadba. Podvojimo! svojo pazljivost, ti še posebno, in posreči so r.am priti vsej zadevi do dna: toda le, ukj zamolčimo javnosti ta slučaj." "Hvala, poveljnik", jo dejal Maurice, "toda odtrovarjani vam, l:ar bi bili tudi vi odgovor.li na niujeiu mestu Ko sinem*, ostati pri j tem: iit ikuiti moramo na vsak na I čin evctličaiko." '4 Cvetličarka jc daleč, toda bodi 1 rez skrbi, jc že {»c&Vmo zoruj ti svoje prijatelje. :t jaz ho ; čem nadrorereti dopisovanje jet-j nikov." Toda niso biU računali s Simo J orni: !»o je čul da jo treba vl.i/iti pravilno ovadbo, je od&el k pred-i sodniku ter mu naznanil, da vlaga občanka Tison ovadbo puoti ari-stokratc »ma Mauricu in Ijorinu radi njiju skrivnih poti in zvijač "Pazi se, pazi so, Simon" jo de jal predsednik "Tvoja domovinska gorečnost te zavede na krivo pot; Maurici* lindey in Ilia-clnt Lorin sta izkušena patriota."; "To bomo videli pred sodi-ičmm ', je odvrnil Simon. "Pomisli vendar, Himen, da bi 1 II ta proee« pravo pohujšanje za vse dobre patriote.' ' Pohujšanje ali ne. kaj nienif mar? Ali se morda ja* bojim po l httjšanja* Zvemo vsaj resnico o dnpilcih ' "TI torej vztraja* pri tem in, vlagai ovadPbo v imenu občanke Tlsent" "Jasr sam to ovadim nocoj jako ! bineem, ohčan predsednik, a?«*o ne1 t-dredii Mauricevc aretacije." "Dobro, naj bo", je odvrnil! predsednik, ki so jo, kakor je bila j navada v onih nesrečnih časih tre-sol prrd onim ki je najbolj kri-1 HL Medtem, ko »o bili to ukrenili proti njcmit, s« je Manriee vrnil v Temple, kjer je priča km-nI listek s sledečo vaebmo: "Per »o šiloma prekiniti uaie straženjo, te brikone ne bom rao-vukti pred jotriplnjim dne-vora. Piriot meni K'ljMttko^ at in , , r* obvesti me o vseh spletkah in za-ro:ah, ki jih je zasledil mojster pinion Tuli namreč, da je treba vso nesre-'eo pripisati nekemu nagelič-ku. Jaz od svoje strani hočem popi a sat i neko rožo, kje leži vzrok temu zločinu. Jutri ti povem, kaj mi ederovori Arromiza. Tvoj prijatelj Lorin." Maurieo mu je odgovoril: "Nič novega, počivaj v miru to noč in zajutrkuj jutri brez me ie. ker mu radi današnjih dogodkov jutri bržkone ne bo na spregled pred pol dnevom Kako rad bi Ml oni zeiir, ki bo imel pravico poslati rož:, o kateri pišeš, poljt.b Tvoj prijatelj M^urice. N. li. Si'HM- menim ti ničesar."' l.oiin je na predlog čevljarja Simona okoli enajste ure ros odšel s svojim bataljonom. Potolaž i so je radi tega ponižanja z verzom in s« je podal — gla-som tega verza — k A rte mizi, ki je bila v>a očarana, ko ie do«pcl. , Vreme je bilo krasno; zato jej predlagala sprehod ob obrežju, na kar jc Lorin tudi pristal. Kramljala n politiki; Lorir. ji je pri-[povodoval, kako so ga pognali i^ T* mpla. iu skušal uganiti, katere okoliš«"ino so morale tu vplivati Ko sta dospel?, do konca IJue des [Harres. sta zagledala neko evetli-čarko, ki jo, kakor onadva, stopala [ob desnem obr?žju ^eino. " Ah. občan Lorin. pričakujem, j da mi kup-š Šopek", je rekla Ar-temiza. "Kai*" jc odvrnil Lorin. "Dva ali tri, ako ti je drago." Toda evetlieurka je hitela 3.i-trih korakov na najbližji most in vi ^la evctlicc v roko. '•Stoj!" je dejala Arteiniza. o-j pazujoč evetličarko. ki je tako: čudno izvrševala •svojo obrt "Človek bi mislil... toda... vendar no . ali da . oh, kako čudno j* to?" Cvetličar ka je položila prst k svojim ustnicam, kakor da bi ho-j tela A rt cm i/o presiti, naj mol?:, in je nato zginila * Kaj je vendar? ' jc dejal Lo-i lin "Ali morda poznaš to umrjo-n čo boginjo?" J 1 Ne Mislila som sprva — toda1 gotovo seni so motila." j, "Saj ti jo dala vendar znamo-1 nje" je pripomnil Loiin. "Pri- « /navaš torej da jo poznaš, A »-te- < miza?" , "Da", je odvrnila Artemiza, ] 'io je cvetličarka pri kateri kupujem tu pat am cvetlice." ji "Vsekakor", je dejal Lorin, "'jei, na "m, kako ta cvetličarka s poč a-v a svoje blago, zelo čuden." ] ' * # t' Ovadba, ki jo je vložila gospa[ 1'ison proti Maurien in Lorinu. je i, vzbudila v jakobinskem klubu i j mnogo htnna. Maurieo je dobil v' Templu rnl olHTinskogi urada ob-!' ve-tilo. da jo vsled javnega ogor i, čenja nje rov a svoboda v nev?ruo-i • . * sti. Tj je bil poziv mladenm urad-;( nikn, naj se skrije ako se čuti kri-^ rega. Toda ko so prišli, da bi ga'( zaprli, so era našli na njegovem j mestu. ■ 1 i Maunea so zaslišali takoj. Oni] ;e vztrajal pri svojem sklepu. da!f ne zaplete nikogar svojih prijale-ljov v proc«*s, in je zahteval pre- | iskavo pmti evetliearki. Hila jo peta ura popoldne, ko so ( je Lorin vrnil (hrnov: zvedel je ; j takoj, da ao Mauriea aretirali; čul je tudi, kaj je bil zahteval. Ilipo-1, ma se jo spomnil evetličarfcc-, ki je!j vrgla svoje cvetlice v Seino. Pla-, nil je iz svoje sobe. hitel po stop-,! ni-ah. kakor da Li bu im . l perot i ,] in tekel k boginji Pameti, ki si je1« ravnokar vezala zlate zvezdice na , obleko iz modre tančice, svojo bo-}j ginjfko obleko. j, ' Pusti svezdice, ljuba prijate-^' ljice*\ jc dejal Lorin. "Danes zju-|« traj no aretirali Mauriea in nocoj j; l>odo bržkone še mene." ]] ' Maurice aretiran!" je vzklil: t nila. j ' Oh moj Bor, da! Toda povej 1 mi; kdo je bila cvetličarka, kater i ( smo srečali danes zjutraj ljuba | prijateljica ?" "Katera cvetličarka '" je trope-tnjoče vprašala Aitemiza. "T.;, zaboga, ona deklica, ki je tako potretno vrgla svi>je šopke v Seiv.o '* Artemiza j.» izjavile, da nikoli no izda njenejja .mena. Ku p.-i y< ie L lin opuzaijal. da Mauriea obglavijo, a' v 1 hipu, ko je ravno pospra\ I i sla j svoje stvari. Morand je poizvedoval pp k!u-<\ bu, tihmI katerim je imela biti de-'s klica zaslišana. Zvedel je, da so j^} odpeljali pred materinsko sekcijo £ in so podal tja. . j KI rt bo v i prostori so bili pre na- ( polnjeni ljudstva. Moiandu so je j»osrečilo, da se je s pomočjo svn-^ jih komolcev in svojih pesti prerilf^ na o»a zala človeka, ki ju je čevljar za-ožil. kakor kak demon ki jo Iju!»osiimen na mladost iu lepoto. Občutil je slab ntis, ki ga .ie jel t« ;iti, m sklenil poskušati zadnj?' - r'.nlsi vo. "Občani" .]•• z-tinlil "zatit-■-• vata da se za-liši ]>leme:i1ta oi-' čanka Tison. Zahtevam da spre-' crovori ona. Zahtevam, da toži - ona." ''Občani", j«* dejal Lorin, ' zahtevam, tla se prej za-liši jn'.iii;r cvetličarka. ki so jo zaprli in ki jo I privonlejo brez dvoma semka: "Ne", j-1 zaklieal Simon, "to je zopet kriva priča, pristaš aristokratov. Sicer pa kar hrepeni ob-1 čanka Tison po tem da bi sodišču| rn/iasnila zadevo " Medtem se je Ijorin natibonia. j pomenkoval z Mauriceni "I>a", je zavnilo ljudstvo ro j tribinah, "da. ovadbo gospe Tison: da, naj le sama predloži o-' vadbo." "Ali >e naha/a občanka Tison v dvorani?" .ie vprašal predsednik. "Seveda se nahaja tu", j«' vzkliknil Simon. ' 'f»b*anka Tison. i i»1asi >;o vondai 1 "T:: sem!" .«»* dejala jetničar-ka. "Toda. ali mi vrnete nif»j<» hčer, ako vložim ovadbo?" "Tvoja hči :iima ničesar opraviti z zadevo, s katero ^e pečamo" odvrnil predsednik- iro-vori prej in se obrni ]>oteni na : b- : čino. dp-li lahko zahtevaš nazaj ; svojega otroka." *'t*uieš* občan predsednik ti ukazuje, da vložiš ovadbo \ je zaklieal Simon, "irovori torej tn-koj!" Trenotek ])ctrpljenja" j«- dc-,'al predsednik in se oJ»rnil k Mau-l ii u. začuden v-detl mirnosti tejrt. sicer tako hitro vzkipevajočega moža. "Občan uradnik, ali nimat■• ničesar prej poveelat-i?" "Ne občan pre 1 sedi lik. ničesar, 'razen, da bi bi! storil obto/itelj, ^iniou veliko bolje, ko bi se bil prej nekoliko poučil, predno je bil tako predr>on. «!a me ;e imenoval strah««petea iu /dajalca." "Kaj praviš, kaj praviš'" j» ponavljal ^iinon z zastnehlji'-'in i glasom. "Pttvem ti", je o«ivi;nil ^Tanrice bolj žalostno neiro jezno, "pov.-mj 'ti, da boš takoj kruto kaznovan ! zveš. kaj se zgrHli." j ' In kaj se zgodi?" .ie vprašal; Simon "Občan predsednik'*, j«> dejal Maurice, ne da bi bil odgovoril j svojemu zoprnemu obtožitelju,! j "s svojim prijateljem te vendar j prosim, da se mlada deklica, ki so jo bili ravnokar prijeli, zasliši še|' predno bo govorila ta uboga žen-jska, ki so jo bili trotovo naučili,' j kaj nuj izpove." , j "Tuješ. občanka?" jo vzkliknili lcimou "Dejali so vendar, da boš ( krivo pričata." 4 Jaz krivo pričala?" je dejala j j Tisonka. "Oh, boš že videl le po- j čakaj! : "Občan predsednik", je rekel Maurieo "iz usmiljenja ukazi tej-nesrečnici, naj molči," (Dalje prihodnjih A Velika korupcija z izvozom naših konj e. 111 —■ ---' lil »■ a. ' m«' m -----------------1 ,1... ......— . ., r g-f - a Mornariški tajnik jc hotel podeliti admiralu Simsu odlikovanje, on ga je pa zavrnil, češ, da je do-____volj drugih častnikov, naprimer njegova dva tovariša, ki zaslužijo odlikovanje. f na sled lopovščini, s katero so 'zoruženi vsi ti konjski transporti. Vsaj tu v Mariboru se je a-.slej dognal sledeči način korupcije: poleg posebnih par voz slabimi konji se v vsakem vozu nahaja še pc 1 ali '2 slaba konja, vse drugo spada med najboljše konje, meri njimi celo visokobreje kobile. V>.a ta boljša kvaliteta se klasificira iu — konfiscira. Tako konfi tirana živina pride potem vprid državi. oziroma potrebnim poljede« eem. Prvi transporti so se na ta način še precej nemoteno pregledali in kar je bilo za nas rabnega. obdržali nazaj. iVi zadnjem večjem transportu blizu 100 voz pa s- je naenkrat zgodilo nekaj, kar ,smrdi do neba po nezaslišni ko-rupei.ii, razploteui po raznih tudi !odgovornih mestih. Transport je stal 4 dni na kolodvoru, pustilo se je ubogo žival stradati in trpeti /.jo. zgrizli so stene in tla vozov. 1 »a ni bilo uvidevnega železuiške-tra uradnika, l»i bil ves transport poginil, tako je poginilo samo ne kaj konj. Przojavi so švigali \ Ljubljano in J>eograd — nobene rešitve. Zid, ki je hotel konje prevzeti, jo sklenil iz te zadreg«' si pomagati s podkuljeujem voja škega živinozdravnika; z mestnim ; živinozdravnikom. znanim nem- i škim hujskačem Kernom sta si [ bila postala že prijatelja. Vpre-irel je v ta načrt š«' lastnika ka-. varne Tegethof, tudi znanega Li-ningerja. Ta je prevzel nalogo vo jaškega referenta pri pregledni komisiji prklobiti za Židov načrt, naj se ves transport propusli sk«» , zi Maribor. Obdeloval ga je na • njegovem domu. po gostilnah in kavarnah. Posrečilo se mu je do-t'cneinu referentu v taknil v žep j pismo z večjo svoto denarja in obljubo, da dobi, če transport pr<> pusti, ]>ol miljona kron. Žid sam pe je pri drugi priliki dotičuiku stisnil v roke 50ula Hrlbar. Bronghion, Pa. okoUcs: Ipavec. Bor "ne, Pa. la akollea) Jok« Demšar. Conemauga, Pa.: Iraa Paji, YM Kovanfick. Claridgu, Pa: Anton Jerlma la Kocoglov. Dualo, Pa.: Joe Oihabaa. , Export, Pa.: u>uls 8 n pand A Fox est City, Pa.: Mat Kamla Fare 11, Pa.: Ant. TalentlnClA Grcenabarf, Pa. la akoUca: Fraal Novak. Hostetter, Pa. la akoll«a( Fraal Jordan. ImperiaL Pa.: Fal. FetenaL West New ion. Pa.: Joalp Jota* White valley, Pa. In okoajte grlu in preim o2ivljajoto vdrgnitev h Pain-Expellerjen ^jjpJ t*r pokrit« t»r»a s »uknvno obve7^». No jTjll/ Š VAM /A izpostavljajte polom zanamarjanja /T^y /2 f/ ^ prehladi« vnetjem, pljučnici, iutluenci in AT t w j J m '^L drugim nevarnim boleznim. J y£[ f ■^ Kupite Paln«Expcllcr danes v vaši I ^/OV V lekarni, 3.« in centov steklenica Pri-^stni ima naSo tvorniftko znamko —^ "SIDRO" Ne jemljite nadomestil ali posnetkov. MpH||H RICHTHR 6L CO. ^^^^^ 326-3J0 Broadway, New York J mss ^30. t5PC. THT!7 / ■m r in ii ———— GOZDNI ^ROMAR rftAMCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY. Za "Glas Naroda" prevedel O. P. II-' C Nadaljevanj*.) Trikrat zaporedoma so se oglasili ti dvojni streli na obel h; ranch, a v \*«k»-m slučaju ftre/iispesiio. Ko*-ki skorje ter igle s. s.- vsille iu tri lovce in k ro tri je Fabijana niso prikazale njegovin HOvralitikMR večje šk.w(o. - Odstopi mi svoje mesto, Fabijan — je rekel Iiois-lto*e. — ler /a\/» n»i moje. Pepe, pokaži mu, kako mora nameriti cev svoji pušk«- ter /atleti, ne da bi se pri tem pokazal. Pri teb besedah w je Kanadec umaknil in s Kabijanom sta iz menjala *voja mesta. Itois Kose je s svoje nove postojanke z običajno najjlieo pre meril viAine in ravnine, ('iidil se je, da vidi on fran jezera, ki se j< ste/ul t,h vznožju piramide, par plitvih kamno\ in sie«*r v majhn la/rialji drup otl ni)f' '»a. siari lovec je naši'd ;»iri take kamene ter je bil pov»em prepri n. da !••/»• /a icmj šliri kameni skriti šli rje nasprotniki, tla * ten preprečijo bejr proti tej strani. Nato je posvetil Kanade«- vso svojo pozornost višinam, kjer j< gei)j se vedno svetil z medlo Inčjr, skozi meglo, nakar je priče čakali takt« potrpežljivo kot Indijaei sami. Tekom icjra časa >ta ležala liitli Pepe iu Fabijan povsem ne picinično tiru« p«»l«'*r .imp'-ira t.-r izmenjala med schoj zelo potih« \.ur be*c«l. Krivično ste storili, Pepe, — j.- rekel Fabijan, — tla st< razdrazili ta dva moža z nepotrebnimi in mogoče nezaslnženimi žali t vam i. Te žalitve niso bile nepotrebne in tudi ne nezaslužene, Dox Fabijan, v prvi \rsii so me oprostile velike teže iu drugič sta ti dva človeka največja lopova, ki sta kedaj hodila po prerijah, če pr.iv jih je najt i v n .h dosti. Vi še ne poznate te^a zločinskega ple mena Im Idi renegat«»v in rdečih mestizov. Ta dva roparja združuje ta v sebi le napake belih in rdečih Hois-Kose in jaz sva bila že jet Mku t« h tlveh zv.-ri u r sem vitli 1 takrat nekaj, na kar ne bom nlk dar pozabil. Oče in sin sta pijana od žganja planila s sekirami drufi na drugega. Fabijan se je stresel, ko je čul to strašno povest. # Videl sem. je nadaljeval prejšni mejni stražnik, — kakt Si.I SC oba zločine« borila med seboj kot leva, s« valjala v prahu tei skušala raztrgati drug tlhigega... Videl sem, — je nadaljeval, — stojte« Oni lopov tam mi bo dal zopet priliko, tla urim svojo ro lo Zelo na slabem potu je. misli, da bom smatral slikarijo njego v« ga obraza za liste, kater* je jesen pordečila in njegovi oči.... Pepe je se govoril, ko je izpregovoriki tudi njegova puška in divji krik je sledil t"mu strelu. To u i oni. ki vpije, zagotavljam vam. Stavim kaj, da mu jt šiii Kroirlja sk«»/i oko naravnost v črepinjo in v takem slučaju nt \zdihiie človek niti enkrat ve?. Da. D«»n Fabijan. — je nadaljeval ter pričel zopet basati svojo puško. videl vem, kako sta skušala oče in sin drug drugemu iztrgati življenje, prvi onemu, od katerega ga je dobil in d rit-ti onemu, kateremu ga je dal. Videl sem, kako je postavil sin svoje koleno na prsa očeta, prosečega za milost ter potegil svoj nož, da vzame skalj očetr. Pristopil pa je neki Indijanec ter z nevar- nost jo svojega lastnega življenja preprečil sramotno dejanje. _ No, je dostavil lovec energično, kaj morete pričakovati od takih zven lie. Hois Kose enega sovražnika imamo že manj. Vem, ker si savnokar streljal, — je odvrnil Kanadec, no tla bi se obrnil ali i/pustil sovražnika iz oči. Globok molk je ;|.-dil tej povesti Pepeta in vsi trije lovci su ostali takt) nepremični na svojih mestih kot ogrodje konja na vrhu piramide ter truplo moža, ki je počivalo poti njim. Tako sta potekli dve uri, dve dolgi uri. SoJnce je stalo že sko-ro navpično na nebu ter metalo svoje vroče žarke na vrh piramide. \ eter, ki je vel iz Mepe, je bil tako pa leč kot puli iz peči in vsi trije lovci so pričeli čutit; žejo iu lakoto. Keei vendar, Hois-Rose. ki si nam pred par urami tako lepo jMip^sal čase izobilja, kaj misliš o najnižjih jedeh, s katerimi je obložil tvoj spomin našo mizo[ — Pepe. Ostali sin o že štiriindvajset ur brez jedi iu pijače ter s.' borili pri tem tal enega jutra do drugga. Oe si lačeu, .poglodaj par srn reč j ih igel iu naravnost čudno bi bilo, če ti ne bo vzel trpki okus teka za celih štirinajst dni, — llvala lepa, a „az imam rajše navadno pečeno srno, _ je odvrnil pepe, ki je zopet postal dobre volje. — Ti ležiš tam tako mirno kot svetnik i/, kamena v svoji iztlolbim. Ali je na tvoji strani kaj videti? Štiri so tukaj, a ti ležijo v luknjah za kameni ter se skrivajo i.ekako tako kot mi — je otl vrnil Kanade«, ki je vrgel pri tem na gel pogled na mesto, I jer je videl dotične štiri točke. Kauatlee pa ni ni"d tem pogovorom izgubil iz oči mesta, kjer je gorel ogenj na vodni. Videti je bilo le temno progo, ki se je vlekla skozi meglo kot dim pohajajočega ognja! Medtem pa je bil Pepe v stanu vreči sempatam svoj pogled tudi v Zlato dolino. Prvikrat izza stoletij ni mešalo solnee svojih zlatih žarkov z zlatom v ozki dolini, kajti zlato je bilo pokrito z usahlimi vejami. Nisem se motil, kot vidite. — je rekel Pepe proti Fahijanu. ko sem trdil, tla n. razkril ta nesramni lopov Baraba svojim zaveznikom resničnega položaja zaklada. V nasprotenm slučaju bi ta Mestizo in regeiiat gotovo že vprizorila poskus, tla se splazita v dolino ali tla vsaj vržeia vanjo rat Ki v eden pogled. To bi pomenjalo 1 lasno priliko, tla se jim pošlje v glavo lepo krogljo. l^liko rečem, fia se celo bolj poštenim ljudem kot Sta ta dva ni posrečilo niti čaru zlala. Povsem sl«4*o st mnapravil. da sem to zlato odtegnil njih pogledom. Kaj za vraga pa nameravajo ti demoni pekla? To bi rad vedel, — je nadaljeval Španec. Mogoče se bodo odločili za naskok ter čakajo raditega noči. — Čeprav ne poznam njih števila, bi bilo to vendar zaželjivo. Neki dogodek pa je prekinil izvajanja Pepeta. Dva bliska sta prerezala preti očmi starega lovca odejo iz megle in dvojni pok še ni dow»l do njegovih ušes, ko je zagrmela tudi njegova puška. Trije streli so bili skoro salva, a z različnim uspehom. Prva dva strela sla prebila vrvi, ki so držale odeje, dočim je kroglja Bois-Kose-ja zadela enega izmed strelcev. — Ah, Don Fabi jen, — je vzkliknil Pepe, kak krasen pogled ste-izgubili tukaj! Le Bois-Roise je v stanu pripraviti vam taka presenečenja. Neki Indijanec je padel z višine gore ter si zaman prizadeval o-gprijeti se skal, ob katerih se je razbijal tekom padca. Po teh strganih skokih je padlo njegovo truplo poleg vodopada v jezero, kojega tem-1 iva površina oe je zgrmU nad njim. ji Novi Slovenski Columbia Rekordi < Ji E4219 Dekliški vzdihi) E4220 Po gonrn je ivje) ^o ■ Moj mili kraj -) Potrkan ples ) oruitvo i £4308 Slovo od ljubega) A1568 Fina harmonika) ■ . Pijana Uria ) v* Zopet harmonika) ■ %E4309 Kmetcki ples.l.) A2776 Director marž ) % Kmetclri ples.2.) National mari Sfie. jedna JU"""? * "'<>•'*«•« »o»«»» rakordov. prva .tiri •low««.*. In sadni« <«« h m amerliha r.e*aj novega kar mit« *a allaall. Naročit« aa takoj dok zaloga ■ ooiaa. Priložita monty order, pa vam jih odpoilemo prvi dan. Ča hodata"« J® m^IUji lUT**' Pn'°1't* 8 " poitnlno, trn iel-a po axapreaau. " ■ "•"«« aaioga najflnalilh Columbia glasnih gramofonov na «25 00 napral Plttita nam takoj p« cenik. ".IVAN PAJK cmwbii Dept. 24 Main St., Conemaugh, Pa.-; "mo «-dinJ P'»vl zastopniki za prava Columbia gramofone in rekorde — To je naš konec, — je rekel Apanee s filozofienim mirom tet j opazoval se nadalje mirno površino jezera. '.i — Dva lopova manj ter zareza na naših puškah več._je rekel Pepe. — Bil pa je to zelo drag strel. »ois-ROse pa je mislil na vse drugo preje kot na to. da bi n«pra-i ( v 1 znamenje zmage UH svojo puško, kjer je pričelo že primanjkovati prostora. .Mislil je naj prvo na io, da so postali vsled padca obeli odej neza-varovani tnl strani vodopada. kajti ni bilo mogoče misliti na to, da bi S, zopet postavilo to > arstv« no krilo. Hila pa j.> neka okoliščina, ki j.m je obetala dosti prilik in ta je kniaiu zaposlila vse njegove misli i-, čute. Indijanec je pri svojem padcu v jezero iztrgal cole šope dolge Pave, ki je rasla v isti višini z vodo. Raztrgano bičevje je razkrilo globok prepad, kot odprtino v podzemski kanal. Mogoče se čitatelji š'• spominjajo, da je bila ta odprtina ona podzemskega kanala, v ka-jrerega sta dan poprej zavila Mestizo in Main-Ronge s svojo kanoo, je v klel Baraba v svoj velik strah. Kanadec ni vedel za to okoli-^ š ino. V. bistroumnostjo, ki je bila posledica njegovih dolgih izkušenj, p.i je mislil na prednost, katero bi lahko črpal iz tega, ko bi ga preje 1; kota kot pa sovražnik prisilila k begu. Ko je mislil na to novo prednost, ni pri tem izgubil liois-Rose iz oči zvezne točke, kjer se je gorska veriga, ki je predstavljala trdnjavo oblegovaJcev. spajala z Megle-ii mi goratni. r ~~~~~_______ (Dalje prihodnjič) Glede denarnih pošiljatev Ker je Prva Hrvatska Stedioiu- [ c:i v Zagrebu zelo zaostala glede ti namili izplač.l iz Amerike in ni-isrio zamogli od nje dobiti nobciie-!- : odgovora n- na pisma, niti ne na brzojav, >mo ]MH»b last ill v Ljubljani dr. Ivan <*erneta. da po-izve, kako je s to kočljivo zadevo. . espod tli ivan Oerne .je 'iil ?seb ho v Zagrebu dne T» decembra i. 1 in nam najprvo brzoja\il, da je ^••da j v Zagrebu vse v redu; te d ii pn smti dobili od njega tode p snio: Ljubijann, C,, dec If) 10. V ran k Sakser, -<2 Cortland t Kt., N(\\- York. N. Y Sporočam Vam, tla seni bil včeraj osebno v Zagrebu, v svrho hi-t. rvencije v \*aši stvari, ter Vam n;»z.nan.iam sledtče: j I Ker na svoje urgence pri Prvi : Hrvatski Štedionici nisem prejel ! kakega odgovora d«*1, bi Vam' sporočiti, kar s.-m obljubil,! ^••tn se včeraj osebno prepričal pri ; aMierikanskem oddelku Prve lir n .»tske Ste lioniee. 'Jo^ Hid Kumst, ki je predstoj-• tega oddelka, mi je osebna ' 'kaza! vsa nakazih, ki jih je •' oiv> tt>bk<». kakor jiL ima Ljub-! '"■•nska Kreditna Brnika. Razložil i ii je, tla je vzrok zastankov o«em-: tedenska stavka, vsled katere ni-•» nr>ttli nakazovati nikakih pln-č ': sedaj pa manjka tudi vseh ti-<':ovin, ki jih imajo dobiti od uradov to je denarnih pisem, avi/.o i ' drugega, vsled česar bodo za-pisianki š«> nekaj časa otlstali. Pr i-I pomnil mi je. da sedej tlelajo s to ! ! ko interzivnt»stjo, da vse za-' tanke pr^lelijM. ti r upa, tla bo ■•licem dc-rcmbra 'e na t.-kočem/ 1 !"|iam da sem Vam u-trege! s Svojim poročilom, ter si boni do-; *oJil kt»neeni semestra sporoči*i V.\m sv), honerirani zalivek. V slučaju, da rabite ko kakih |i'ifdrmaeij pro«im tla se obrncU-brez nadaljuega nan«e. Bdežim ( z otlličniiii spoštovanjem Gospodarska pisarna, i1 Dr. Ivan Cenie. / T » je dokaz da je vseira . a»"'e- j1 " "■vanja kriva le Prva Hrvatska-'im: -a in n sre'ui štrajk Ta < z-deva pa se ne tiče samo na-"..I« •• npak tudi na stotine drugih 1 ' M»ik v Ameriki, ki sn poslal" de | r-r St«»d:oniei v izplačan je. ^ Dobili smo pa tudi poročijo cd -e 24. ii-.vfavbn t. 1. od Ljub-'"in^Ue Kreditne Banke, da je ta e onše f»o4Hjatve od 19. septem-bra t. 1. do 25. oktobra do imeno-» dne izplačala. S prihod- ri mi parinki pa pričakujemo že r»otrdiln o :zp!aeilih po«l-mih nje ta Čet kom novembra. JTorej v| i inbliani delajo redno ila«i bolj. počul I Omeniti pa moramo tudi, da so p bik v Jugoslaviji od koncem 110- - vembra do VI. decembra \>e b.i;- - ke zaprte za <;!»či promet, ker so • morale stare kioul kolekovati. ,- Ves stari denar, razen L>a^kt»vte\- - i>o 1 do 10 kron, je moral biti ko-. lekovani Vsak boiikovec ^ 100 kron je dobil kolek za SO kroi., a . poleg tega kupon za 20 kron. ka-. tero svoto plačajo, ko bo vse ko-> lekov.inje gt»{t»vt>. Kdt»r tak kupon . hrani, bo dobil vsak vinar nazaj. Nekau ii ljudje pa že begajo narod da ti kuponi niso nič vredni ter si jih hočejo prilastiti z ar: l on j ali za mali denar; ti naviti ljudje bodo dobili j»ot.?in vse svote in napravili lepo kupčijo. Toliko v pojasnilo. Pač se uaT haja. mnogo ljudi, kateri mislijo liin trdijo, da tukajšnje banke de-.!nar zadržujejo in potem, ko cena pade, pa ven pošljejo in na ta na-. čin denar delajo. K temu imamo L| pripomniti, da bančni zakon chža-! ve New York odločno zahteva, da «e mora vsaka denarna pešiljatev odpos-lati na namenjeno mesto najkasneje v pctili dneh, zato morajo nositi vsa jMvtrdila ta kolek ali pečat, tla se državni revizorji I lahko prepričajo, ako je bil denar res odposlan v predpisanem času. V ozir pa mc-ramo vzeti, da je veliko poštnih pošiljatev precej zakasnelo tudi v New Yorkit ker je trajal precej časa štrajk nakla-dalcev pamikov. zunaj «?o pa tudi železnice v zelo slabem stanu iu počastil je Ves promet. Te razmere naj vsakdo premisli tin ne bo podtikal sumu je nam k: J vse mogoče str.iiino, da ljudem ust režemo, za kar imamo tudi nre-i .. . ee.ršnje stroške, tla uredimo zakas-' 11»'lo. B i--— ; Pisateljica, ki ni znala pisati i __ " e Koncem osemnajstega stoletja je živela v Parizu arija Olvmpe dt Goudes, ki se je s svojim talentom dokopala do ugledne velja-' I Ve na pisateljskem polju. Njena (dela obsegajo romane, drame in j razprave o socijalnih vprašanjih, j Ali pisati ni znala, marveč je vsa. dela diktirala svojemu pisarju. ' !______; Rati bi zvedel za naslov svo.vjjaj I i>'"ta AN DR I-'. J A ŽNIDAR^I^J I V Anieiiki biva žo kakih 20 let.) Doma je iz faie Priniskov, okruj, Litija, njegov rojstni dom pa je! bil v fari Bloke. Prosim, če kdo j vzmeti rojakov ve z:i njegov na-i slov.»da mi ga naznani, za kar bom zelo hvaležen, ee pa sani '•ere. naj se mi sain oglasi, ker mu imam spo**o*iti zelo vsžnr-stvari iz starega kraja. —• I^-o-I pold Žnidaršič. P. O. Box 344, I Oreensburg, Pa. (30-31—12; Predr.o se p^xiava na n^nik Ro-ehim'-f au, pozdravlja vil ve pti-.i:i'(ije in prijatelj I ee, lf naju spremili na kolodvor, pJH^K pa • hna Red na k Al t .J« ij;'^-' i^f Jo-} žca T iberšar, John^ M; | in ^Irs. Dolinar, Fran®«f^^nJ Ano iu .1 .hna Pttelin, >ia ^k«.:'. užino Matij > M'J^J ^ 'o-/" 'a lutihar, Franka /U^^Jtr, Johna fs^všek in dnižiH^H^plolenjsk-ni On je j>o poki i ! »»•i pek Sl'5»l sem pn. da itn.tj irostilr.o v New Yorku. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, ^a prosim, da ga m: naznani, ako ve k lo, cb bi b"l mrtev, tnj rni »poroči kraj kjer je umrl, • ako pa živi ter sam eita ta oglas, naj se ni: pr.jnvi, ker iiuam zanj j neko vezno obvestilo iz star« j tlomovine. — Anthony Kopach, !iox 71 Maseoutflh III. (:i0-:;i—12) f _____ '{.•d bi zvedel y.a naslov JAKOBA BRI MKN I':ed enim letom je bival v Somerset, Colo., in po-I em nekje v Wisconsintt na farni.!. Ztlaj pa ne vem. kje se n.i-hain n»:sUm. da nekje v lili n«/isu. Ako kateri izmed roja ko •• ve za n.iegov naslov, prosim, d;' mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi, da mi poioča o Jožela Požar nesreči, ker mc stariši vljudno prosijo, da naj zvem i kaj o njem — Frank šain. Box OOG Crested Butte Colo. (.10-31—12) i__ Is'erii svojega brata JOHNA CE LIN. doma iz Kutežovega j.jj Ilirski Bistrici, podoniače Tonia-sičev Sporočati mu imam nekaj važnes-a liaj se mi take j oglasi, ali pa ,-e kateri r.'jakov v- za njctra, naj mj naznani — Frank r'elin. Box 162, I owber. Pa. <30 3!—j-ji Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratov JOHNA in MuvE KL'MP V Ameriki bivtta okoli ' 0 let. Doma smo i/ fJorioe št. 3. i občina Sinji Vrh ob Kolpi, pošta Vinica, okraj Črnomelj, Dolenjsko. Iščem ju jaz njuna se-1 stra zaradi važnih novic iz s'are ; domovine, namreč o smrti našega Veta in dedščini po njem. Zato prosim cenjene r »jakc- po širni Ameriki, če kateri vc za njim naslov, naj mi blagovoli nazn-miti, ali če kateri sam bere ta o.->las. naj se hit;-o oglasi svoji *c«tii Alarv Katap. omoženi Kranshav, 1717 Ihmmond Ave. S. VT., Canton, Oblo. :__qM):jt—12) ! Iščem ALOJZUA KOBE, doma iz fare S t op i če. vas Veliki Cerovec, okraj Novo mesto. Leta 1014 je bil v jet na ruski fronti in sem sl*Šal, dii sc nahaja nekje v Sibiriji. Ce ktlo izmed vjt tn:k.»v ve, naj mi javi njegov naslov, j ali naj se mi pa sam oglasi. — Valentine Vaga, P. O. Box !6 Na v l ir, Mo.. V. S. America. (30-31—12) Zelo rad bi izvedel za naslov JANEZA BIZJAK. Doma je iz vasi Lomno, fara Sveti Duh pri Krškem, Kranjsko. Nahaja se že voe let v Ameriki. Jaz Jožef Božič mu imam važne stvari za po-ravnati, kar sva imela skupaj pred 4. h ti, da bi mu vse poravnal, p redno odpotujem v staro domovino. Obenem tudi njeg va : žena v starem kraju bi rada ve-J dela. če je še živ ali ne, ker ne ,, ' i ve nič o njeni Piosim cenjene rojake Airom Amerike, če kateri ' i ve za njegovo bivanje, da m; naznani. za kar boni zelo hvaležen, ali pa naj se sam oglasi, ker ve. kaj sva imela skupai. - - Joseph Božič. Box 105, Ralphton. Pa. (30-31—12) Kje je moj oče ANDREJ ŠTEFA NIČ? Doma je iz Oomje peru-sice štev. 27. Mnogo let je bil v Oglesiby, III., in zdaj sem čul. da se je meseca jnnija preselil v Peoria, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa če sam Mta te vrstiee, da se mi o-glasi. — Janez Krko»if, Gorenja Perušaca i*. 27, pošta Krika vas, Slovenija, Jugoslavia. (27*30—12). ' . Rad bi izvedel za tuislov mojega prijatelja MARTINA PETER LIN Pred 4. leti je bil v flev-> lar.du, Ohio, na t ore'.l A v., sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Zato pnsim Zatorej piosim cenjene rojake širotn Amerike, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovol: sporičiti, za kar boni zelo hvaležen t ako pa sam č»ta ta oglas naj se sam oglasi, ker Imam važne stvari poročali b. stare domovine. — J~l:n Ru-par. 402 N. .s St. Shebovgan Wis. (27-30—12) Rad bi izvedel, kje >c nal ajn mo. svrk JURIJ RIBlClC', doma ij Karlovea na Hrvatskem. Pr^t 4 ieti se j.; nahajal nekje v lili noicn Cenjene rojake ptesim če kdo ve zn njegov naslov, dt nii ga naznani, za kar bom zob hvaležen, ali naj s? mi sam javi ker mu imam poročati zelo vai ne «tvari iz stare domovine. — lurnaee Kunsttk, 772 N. liaugl St.. Indianapolis. Ind. (27-,?0—12) OGLASIJO NAJ SS: Janez iu Jože Žagar, ki anmti pisfiio od Ivane Žag^r i/ Tuijak v Ju«»osla\iji. — I.uka J nnin-er kateri je bil pri vojakih v Nojja le«, Ariz., in in.a pismo o.l l»rat: Ivana Jamuikar. s ka^ rim sta b! la pred vtjno skuoaj v Mil wan kee. Wis. — Martin Kastt lic k ima pismo od Antona ivrižana i Svcržakov pri ifetliki. — Frani lian. katerega išč- njejova ž-*n; Frančiška Ban iz S -la pri 1 julijam; le*a 1913 je bil v Clevelan du. Oliio, na 019 Addison Rd. -Nadalje želi izvedeti Marija Pdet nel za naslov svojega brata Fran ka. /a katerega /.•• s Ut nič ne ve Rezi Ilrnvat. rojena Kristan, St Vid pri Zatičini, kateri piše njeni sestra. — Matija Smodej, katere mu piše Franca Opotekat-, Svet Mail in pri Celju. Fpravništv.) Glasa Naroda (27-30—12) OGLASI NAJ SE V LAD OJE &RAM. Pri nas im: pismo t>l Adolfa Sram iz Osijeka Jugoslavija. 1'pravništvo filas Naroda. (29-30—12) -1__ Prosim rojake v Anaeondi, Mont. kdo ve za DAVID PAJKA. Ot se je nahajal leta 1917 v Ana eondi; od tega časa ne vem z; njega. Plačani ^10. kdor mi tb njegov naslov, ("'e bi pa sin; či tal ta oglas, naj se oglasi takoj Za pokojnim stricem ima dobit zapuščino. Imam tudi mnogo z i poročati iz starega kraja od s> rodr.ikov. — Frank Pajk, Laly smith, B. C., Canada (29-31—12) PROŠNJA. ^Viega ki kaj ve o mojem bra*'. ANTONU ZOR NADA. ki je umrl dne IS oktobri 191 s v Mammoth Cal.. prosim, tla mi poroča vse po drobnosti za kar bom zelo hvaležen. — Jakob Zornada, Ciritež št 20, pošta RoČ fRozzo>. Istria, Ve nezia Giulia, Via Italia. (27 :-.0—12) Rad bi izvedel za svojega brata JOHNA M A DON, doma iz Bata. okraj Kanal pri Gorici na Primorskem Če kdo izmeti vojakov ve, naj mi blagovoli javiti, ali naj se pa sam oglasi., ker ptrrčati mu imam ve' važnih novic iz starega kraja. --Andrew Madon, Box 23. Dunham, Kv (27-30—12* HHVHHHBHHHHHHMHMHHBIIH^^I Gosulich Line I Direktna pot na Gr$ko in S y Trst 1 Parnih "Pro*. Wllaon" odpluj« 3 |anu.\rj4. Pa-nik "Argentina- odpluj« krofi 10. ;inu.irja. Parnlkl odpiujejo cd pomola 7. o* vznolju 41. ulic«. So. Brooklyn Za cene (n druge Informacij« m w obrnite na S PHELPS BROTHERS & GO. Passenger Department j 4 West Street New York Kje je moj mož JOŽKF MFGLlOfl \ Ameriko je odšel Se leta in prva tri leta mi je redno pisal, pozneje je pa obmolčal. Po poklicu je nizar in je delal pri tvrdki John Ruesrer v Brook-lynu N. V., -e leta 1S9C-, kasneje pa sploh nič več ne vem o njem. Jaz prebivam že trideset ler nepretrgano v Ljubljani M '».i mož je rojen v Strahomer-ju občina Vrbljenje okraj , Ljubljana. Prosim cenjene vojak«-, če kdo kaj ve o nje-e, t;a mi naznani, : li naj se pa. sam oglasi svoji ženi Ivani Meelič. Hrenova ulica št. 14 II.. Ljubi ljana, Jugoslavia. (27 30—12) I Želim izvedeti za svojega bra* j OAŠPERA FRoi., doma iz Jelša n na Primorskem. Iver sem dobil več novic iz starega kraja in ker tudi sam nameravam v I kratkem času odpotovati v staro domovino, zatorej prosim cenjene rojake, čc kateri ve za njegov naslov, da mi ga nazna-l ni, ali če sam čita ta oglas, naj se mi javi. — Tony Frol, Box 42, Louisville, W. Va (27-30—12) _ POZOR DOGARJI V Kentucky sem kupil 50,000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 dolarjev in 25 formanov, da mi pomagajo izvršiti delo na tem lesu. Drevesa so v gorah* kjer ni ne blata, ne mrzlice, ne mosk^tov. Za delo plačam toliko, da si b^ste prištedili več denarja, kot si ga zamorete prištediti, kjer delate sedaj, ne oziraje »e, kje »te. Vi lahko delate vsak dan v dežju ali solncu v kentuških gorah, dočim zamorete v južnih gozdih delati samo polovico časa. Če ostanete pri meni štiri meseoe, vam bom povrnil vožnjo na železnici Če pa ne najdete vse tako kot pravim, vam bom povrnil vse stroške, Č€ pridete sem ter preiščete mojo ponudbo. Pridite v Hazard. Ken. tucky in tam me boste našli pri. pravi j enega, da vam dam delo. H. KRAMER, HAZARD, KENTUCKY. ——————————---t'U> Dr. M0Y je uspešne ozdravil n* d uho, božjait, ataKsijc vodenioo- __crce, jetra, ledkl In želodčne bole. MMUfm čine na čudežen ^^^ nnčin. Bolečine jJP-i 4 pop. Ob nedeljah In praznikih: od dop °°1 w Or, JIN FUEY MOY 308 6rail Stre«! PITTSBURGH, M DOCTOR LORENZQ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Hi W} SPECIJAUIST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, fa. t^^ Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skuanje v vseh boleznih iu ker znmin slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moakit bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite i čimpreje. ,n ,'"Jtpo v .rtu. o- v M?rlu iiZJt^l'. ran*' i,wčn* «»•*•«»». »Ubolort. bolnnr •Juha HUL *«»odcu. rmonlco, rovmatllMn«. k^Ur, zlato ftUo, Uradna ur« ao: V pondaijak. arodah In iMtklh od 9. ura s hitra J da S. Sepaldna. v to-klh. tetrtklh In aobotah od 9. ura siutral da a. ba "7 »TOte nadaljah pa do 2. ura plpoldna. PO*T> N« ZOHAViM. PRItKTC OSEBNO. NE POZABIT« 1MB iN NASLOV " Dr. L0RENZ «4 p«. Are. Pittsburgh, pa.