fiPPPgK
*■■•	I

' — - ' ' "

Največ j i tl«ten«ki dnevnik t Združenih državah
Velja za vse leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
ARODA
fi
Ust slovenskih delavcev v Ameriki*
i
Tfes largest Slovenian Daily ur the United State*.
AMcad every day except Sunda*« and legal Holidays^ 75,000 Reader«.
TELEFON: CORTLANDT 287«.	_____ ■■■ =======i==^== '---------E-— Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 224. — fiTEV. 224.	NEW YORK, MONDAY, SEPTE MBER 24, 1923. — PONDELJEK, 24. SEPTEMBRA, 1923.	VOLUME XXXI — LETNIK XXXI.
VOJNO STANJE PO VSEJ BOLGARSKI
Nad stotisoč kmetov se je pridružilo revolucionarnemu gibanju. Vreči spopadi med komunisti in vladnimi četami. V Novi Za-geri so proklamirali revolucijonarji sovjetsko republiko. _Vlada bo baje odvzela svojim lastnim vojakom orožje, boječ se da bi se ne pridružili revolucijonar em.
Pariz, Francija. 22. s*-pteembra. — Tukajšnje bolgarsko |*>sla-mimv.. jf dobilo brzojavko, tla je po vsej Bolgarski proklamirano vojno Man je,
V poslaništvu pravijo, da se j»- to vsledtega zgodilo, ker hoče \Iada preprečiti širjenje puntarske agitacije.
Nadalje je rečeno, da je bolgarska vlada odločno demontirala vsa r-« ila. da bile po nekaterih krajih dežele jwoklamirane provizoriene revolueijonarne vlade.
Oficijclno ugotovilo »javlja, tla so bili zadnji nemiri samo lokalnega |H-m»-iLa ter .la s*' zavrnili po raznih mestecih in vaseh južne Bolgarske.
Sofija, It. lgorsko, 21. septembra. — Oddelki oboroženih komu-nistm danes ob jutranji zori napa.Ili vojašnico v Stari Zajrori ter jw»licij>sk" fX'stajo v Cirpanti. hoteč epr^stiti
Po t«ikrm Imjti z vojaki in Njihove izguhe so precejšnje.
Nadsljni revolucijonarni oddelki so vdrli v Novo Za goro. kjer pa ni noben*1 vojaške garnizije.
(Za^dli vi javna |>oslopja ter proklamirali sovjetsko repn-bliko.
Podobn brez u>i>cba.
Iz Nore Za gore m» boju pregnali komuniste.	'
London, Anglija, 23. septembra. — List "Daily News" je dobil i/ f*e)grada poročilo, da je žarela bolgarska vlada razoroževati svoje lastne vojake, boječ s«-, da bi se ne pridružili revolueijonamemu gibanju.
Ministrski predsednik Tankov je pozval na pomoč Macedonee. Odzvali niso v posebno velikem številu.
Na«I stotisoč kmetov jr v revolucijonarnih vrstah.

POGLED NA DEL JOKOHAMSKEGA PRISTANIŠČA PO POTRESU.
K~ > V _ \ & ,	___J -
t*

svoje t ova rs-e. policisti so se moral j umakniti.
po*»kasi so se završali v raznih
►sednjili vaseh, t«>du vojaki sosednjih garnizij šele jm» vročem
1ZDEL0VALKE KLOBUKOV SO ZA&TRAJKALE.
AGITACIJA POLJSKIH FAŠISTOV.
Paril, Franoija, 23. septembra. Varšava, Poljska, 22. septembra. Jutri bo zaštrajkalo tukaj l,"i00	fašisti se organizirajo v
z-lH..valk klobukov. Pravijo, da regimente. divizije in teritorijal- j London, Anglija, 23. sept. — imajo n« m--»c- 1«- po petnajst »rinade.	v četrtek zvečer ne bo na otoku
Wnlarjcv plaee. s tein denarjem ne J ^ Varšavi <4>staja baje močna j Krfu nrtbenega italijanskega vo-un trejo živeti drnfraee kot da >.c i V4»Jaška fašitovska zarota, koje jaka več.
pusle vzdrievati *-d moških. ' namen je, ob prvetn ugodnem tre-: Tozadevno imrcpilo je dobil tu-N.. I,.va	baš tako Ve-.nutku Potiti se poljske vlado. kajOTji 1 bit Central Neus iz Rima.
lika kot je bila prod vojno, d, čim lw!.,n.k fa.š,stovske armade je r»ar zrakoplovov in nekaj arti-so pndajalei iviiali cono klobu- pr,n<B	n*'mi T,>	lerijakih oddelkov je že odšlo.
GRŠKA NI KRIYA UMORA KOMISARJEV
V četrtek bodo zapustili vsi Italijani otok Krf. — Značilno poročilo mednarodne preiskovalne komisije. — Bolgarski kmetje hočejo strmoglaviti kralja.
ŠPANSKE POROTE SO ODPRAVLJENE
Kralj se je moral končno ukloniti ultimatu diktatorja. — Separatisti beže v Francijo. — Bivši minister Santiago Alba je na varnem.
NEMČIJA JE ZRELA U REVOLUCIJO
Komunistični voditelji so prepričani, da so nemški revolucijonarji dovolj močni ,da strmoglavijo sedanjo vlado. — Puntarji potrebujejo pcmoči iz Rusije. Poziv na mednarodni proletariat za | ni dovolj, pomoč proti zunanjim sovražnikom. — Stališče rojalistov. — Organiziranje nemških proletarskih borilcev.
WALTERA WARDA BODO SK0RAJG0T0V0 ZAŠILI
Izgovor, da je streljal v silobranu, mu ne bo veliko pomagal. — Zgodba o izsiljevanju je precej nevrjetna. — Zarota proti staremu Wardu.
k on t za :»0U odstotkov.
PREMOGARSKI BARONI NAJ PLAČAJO IZ SVOJEGA ŽKPA
prine Lubamirski. <~*lani t organizacije so monarhi ti. rnti-st-miti in kap:tr*»sT I.
Vlada si no upa nastopiti proti njim.
Madison, Wis.. 23. »septembra, (tovenier Blaine je pisal pennsjrl-van>kerau goveraerju Pinebotu p»-simi. v katerem je najbolj značilen naslednji ocbttavek:
— Vesel sem. da so majnarji iz-vojevali povišanje plače. Po vda r-jam pa. da ImhIo morali v naši državi plačati ta poviw»k premoga r-ski ban iti i iz lastnega žepa. O! jemalci ne Itodo plavali niti enega centa.
ZA GRADNJO ARGENTINSKIH ŽELEZNIG.
Iz Janino poročajo naslednje: Aledzavezniška komisija je natančno preiskala iimor p<*tt*rili laskih komisarjev ob albanski meji.
Madrid, Španska. 20. septembra. Na povelje diktatorja generala Primo Rivere je potlpisal <lanes kralj Alfonz ukaz. <la se mora vse porote na Španskem odpraviti.
Nadalje je zahteval, naj zunanji minister podpiše prošnjo, naj se podaljša sedanje trgovske pogodbe. posebno "pa pogodbo z Zdr. državami.
Pariz, Francija. 22. septembra.! j Tukajšnje časopisje poroča, da je
Obravnava proti milijonarju Wardu, ki je ustrelil bivšega vojaka Petersa. se vrsi že več kot on teden in ne bo še tako zlepa končana.
Wardu jako slaba kaže.
Nekatere Wardove prioe so zatrjevale. da je ustrelil Petersa v silobranu.
Nekatere so pripovedovale o veliki zjirot.i izsiljevalcev, katere član je bil Peters.
Državno pravdništvo je pa z ne-ovrgljivimi dokazi ovrglo vso važnost tega pričevanja.
Državno pravdništvo zaenkrat ^e ni moglo dognati vzroka, zakaj je pravzaprav Ward ustrelil Petersa.
Priča Oummingham jo izjavil, da so neki Rogers, neki Ross in mladi Ward skovali zaroto proti staremu Wardu v namenil, da izsilijo iz njega denar.
Wardovi zagovorniki bodo dokazali, da je imel Ward dovolj vzroka ustreliti Petersa.
D rža vn o pravd n išt vo i z ja vi j a, ako reče morilec.: Ustrelil sem ga v silobranu. Na ta način bi se lahko vsakdo izgovoril.
Warden Ilill je postavil pred vrata celice, v kateri se nahajat Ward, posebnega stražnika. Zakaj je to odredil, ni hotel povedati.
1'radnki se morda boje, da bi se Ward usmrtil, ee bi ga porota spoznala krivim.
Nekoč, še j>retlno je ustrelil Pe-
Prišla je do zaključka, da gr- stavil Primo Rivera španskem i '<ka vlada ni zakrivila umora, ter kralju ultimatum, ki se je energič-
Buenoe Aires, 22. septembra. — Predsednik de Alvcar je naprosil kongr»*s naj dovoli :U»."i miljonov pozo v za gradnjo novih argentinskih železnic.	v
K(»ngres I*! najbržo ug«Mlil n jejo v i prošnji.
Železnire >e bodo gradile večinoma v notranjosti dežele ter potrebne zveze z morjem.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI* ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
it potom naia banko lavrtujajo aanealjlvo, hitro In po niiklk
aamak # WMBHB o
▼temi m bOa Mi mm ililiiii JvcoalATiJft:
BarpoiUia na sad aH polu lc UplačnJ« "TCr. .po«tnl fekomt orad^ la "Jadranska banka" t IJobiJani. Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Mar *iboro. Dabrovnikn, Splita. Sarajera ali drocod. kjer j« pa« n hitro tepla čilo najosodoaja.
1000 Din. .. $11.80 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.40 .. K 8,000 6000 Din. .. $58.00 .. K 20,000
FH nakazili*, ki m«U)« manj kmt mi tltol dinarja« rafiunlm« pi—Hl m M Mfitov aa paMnlna In druga atraftka.
Italija In	ta—dana	Momlja:
■aapoWja aa aadaJa poOta la lapUtaja	-Jadraaaka banka"
Opatiji ta Kadra.
200 lir ................$10.10
300 lir ................$14.85
500 lir ................$24.25
1000 lir ................$47.50
M	MMj at M* lir raftunlma ...... m O
aa iMMniaa la dru«a atraika.
■a paMljat*«, u pwp|« mi* pel tteeC dtearjer aH pa fntt 4**eUaj«aaa pe aipinidl Ae pmld papnat.
Vrednot dinarjem la Uram aedaj nI atalna. menja m večkrat la lakoma*; te tega rasLogm nam nI mogoCe podati natančne oene maprej. Raftiname po eaal oae«a dne, ko nam doape poalanl denar t roka.
Clede tepte«! e nmarHfcm daterjlli ttejta rf&tem ariaa t Xork Baak termit***1 ****** 99 Dammmn' ^ Ot&m aH _
FRANK 8AK8KR STATE BANK
i ..pilil m Jajtranaka n	T*
Ja Italija i>okrivioi zahtova odškodnino 50,000.000 lir od Grške.
Italijanski <lolo«prati nisc» hoteli [>odpisat.i ug-oto^la to kom jasi je.
Grška je .storila vse j*>trobno, da iz>le*li morilce, kar .se ji pa ni posrečilo.
Poročilo komisije bo pr<tlloženo v četrtek poslaniškemu .svetu \ Parizu.
Pariz, Francija. 23. septembra. Nepotrjena diploma t ion a poročila iz Belsrrada po-ročajo. d^ l>o v par dneh izbruhnila revolucija bolgarskih farnwrjev.
Njihov namen je strmoglavita kralja ter ustanoviti kmetsko republiko.
KDO BO IMEL NAJVEČJI DO BIČEK OD PRETEPA?
Washington, I). C.. 22. sept. — Največ dobička od fajta, ki se jo vršil mtd Dempsevem in Firpom. b<« imela Amerika. Dempsev, Fir-po, promoter Richards in manager ji bodo morali namreč plačati nad pol miljona dolarjev dohodninskega davka.
no končal z naslednjimi besedemi: Podpišite vso, kar sem zahteval, ali pa ctlstopite.
Kralj jo brezpogojno podpisal, ker hoče že vsaj navidez ostat? kralj.
Novi kabinet bo šele tedaj imenovan. ko bo španska arma<la dosegla kaj uspehov v Maroku.
Rekrutaeija za novo špansko >omatsko (fašistovsko) armada jako dobro naipreduje.
Periguan, Francija. 23. sept. — Bivši voditelj španskili separatistov. poslanec Francesco Massia, o katerem je bilo poročano. da ko *ra v Madridu zaprli, je dospel včeraj scifi.
Časnikarskim poročevalcem je rekel, da se Rivera ne bo mogel dolgo časa vzdržati na krmilu, kor mod ljustvo ni posebno pri-tjuhljen.
Kaj bo njegovi vladi sledilo, je naenkrat še težko domnevati.
BIY&EHU AMESRIKEMU POSLANIKU SE JE OBRNILO NA BOLJŠE.
- Beach Haven, N. J.. 22. sept. — &e pred par dnevi so vsi mislili, da so štete ure življenja Maurice Franeiscu Ejranu. znanemu pisa-itelju ter bivšemu ameriškemu poslaniku na Danskem. Efanes so pa izjavili zdravniki' na njegovem 1 dcMnu. da se mu je obrnilo zpatno na boljše, in da je prestal najhuj So nevarnost. Brvleha na bolezni le-die. Možak je star že 71 let.
Moskva, Rusija, l!*J. septembra. — Sem sta dospela nemška ko-itiuuisiična \ t .litt Ija lloinrich Braudler in Talmeyer ter sj)oročila Kusom, tla je napočil čas za revolucijo v Nemčiji.
Pravila, da bedo revoducijonarji kmalo zado-biLi kontrolo nad državo, pri vsem tem pa potrebujejo polnoči mednarodnega prole-tarijata v boju proti zunanjim kapitalističnim sovražnikom.
lirandler je govoril preti izvrševali!im o<lborom lK>ljševiške obrt niii unij ter rekel, da so si nemški komunisti svesti svojega cilja. Evropski diplomat je so uverjeni, da je bodoči mir v Evropi odvisen tersa, se je hotel zastrupiti z jo od izida moskovskih konferenc, katerih se sedaj tudi Nemci udeležujejo.
Pri tem je poglavitno vprašanje, če so ruski komunisti dovolj močni, da premagajo združene kapitalistične sile. ki so naperjene proti njim in proti nemškemu proletarijatu.
List "Pravda" izjavlja:
—	Jasno je, da je nastopilo novo razdobje sedaj, ko je odvisen evropski mir od stališča sovjetne socija list ione republike.
—	V zadnii rusko-angleški krizi se je Rusija zavzemala za mir. Sedaj je pa na vrsti važnejše in večje vprašanje, ki se tiče obstoja proletarijata naroda, kateri je Moskvi najbližji. Temu proletarijatu je treba na vsak način pomagati.
Brandler je izjavil, da komunistično gibanje v Nemčiji rapid-uo naraea. Za vsako mesto je toliko kandidatov, tla je mogoče samo enega sprejeti.
MonarhLstično gibanje je povsem ]x>nehalo. Celo Ludendorff in llindenburg sta prepričana, da bi bilo njaboljše, če bi komunisti strmoglavili sedanjo vlado.
Komunisti bodo imeli proti sebi petsto tisoč oboroženih mož. 100.000 je rednih nemških vojakov, ostali so pa mrliearji in nemški fašisti.
Tehnična organizacija nemških proletarskih vojakov je bila Nprva težavna, v zadnjem času. p< >obno po generalnem štrajku, se je pa izboljšala.
Pristavil jc:
—	Kar nas je odgovornih članov, smo mnenja, da bi ne bilo pretežko polastiti se moči v državi. Lahko je vzeti moč, toda težje je obdržati jo.
Nemčijo obkrožujejo kapitalistične države. V slučaju revolu-
DVE FRANCOSKI BOJNI LADJI ODPLULI PROTI KITAJSKI
Pariz, Francija. 22. septembra. Iz Bresta sta od pluli proeti Kitajski dve francoski križarki. Križa rki bosta postali de-l mednarodne policijske sile. ki bo v kratkem organizirana v /Združenih državah.
dinom.
Zaenkrat je pa jetnik jako dobre volje, se smeji in se šali ter sledi z velikim zanimanjem obravnavi.
Sleherni dan je med poslušalci v sodni dvorani veliko število žensk iz takozvanih 'visokih' kro-srov.
KRALJEVNA HEDŽAS NOČE V LIGO NARODOV.
Ženeva, Švica, 22. septembra. — Kraljevina Hedžas (bivše turške province istega imena) je prosila za pristop k Ligi narodov.
Če ji bo pristop dovoljen, bo znašalo število držav, ki pripadajo Ligi, potinpetdaset.
BOLGARI SO PRIDRŽALI NAPREDUJOČE KMETE. '
POLICIJA ARETIRALA MORILCA TREH OSEB.
V BrokJvnu so včeraj aretirali 25-1 et nega Thomasa Walsh a. ki je obdolžen. da je umoril Williama MeCabe, Filipa Dombroskega in Louisa Pinchacka.
Danes .se bo vršilo prvo formalno zaslišanje.
Pariz, Francija. 23. septembra. Havasova agent ura je dobila iz Sofije poročilo, da se po vsej Bolgarski s silno naglieo širi revolucija. Proti glavnemu mestu pro-eije bi Poljska najprej gledala, da bi .si prilastila Slezijo. Čehi bi dira stotisoč bolgarskih kmetov, vdrli na jugu v deželo, Francija bi okupirala š? več ozemlja. ! Na nekaterih mestih so vojaki Sovražniki Nemčije si bodo tudi na vse načine prizadevali, da to prodiranje ustavili, toda dolgo bi ne dohajala hrana v Berlin.	: časa ne ne bodo mojjli protiviti
— Ne oziraje se na to — je nadaljeval Brandler — pa vemo,' revolucijonar jem da je napočil trenutek. Prilike, ki se nam nudi. ne smemo zamuditi, j Neka nadaljna brzojavka pravi, Sedaj racamo napredovati ali bomo pa zavedno poraženi. Proletar- da je v soboto bolgarski kabinet ei drugih držav morajo pomagati. Zmaga je na vidiku. Izvojevati vso noč zboroval pod predsed-jo moramo._ stvom kralja Borisa.
, I)va polka straži t a dohode v ohranjen svetovni mir in da se bo mesto> Vsakega človeka, pri ka-
N0VI JAPONSKI ZUNANJI MINISTER.
Tokio, Japonsko, 22. septembra. Baron Ilikokichi Ijuin je sprejel mesto zunanjega ministra v Ya-matovem ministrstvu.
Kmalu zatem, ko je nastopil novo službo, je izjavil:
— Največja želja japonske vlade in japonskega n; .-oda je, da prejkomogoče poplača vse dobrote inozemskih prijateljev, ki so jih izkazali tekom japopskega potresa in po potresu japonskemu narodu. Naloga japonske vlade bo, z vsemi silami delovati, da bo
izboljšal .splošni položaj na svetu. tprem dobe orožjet zapro
Japonski zunanji minister Ijuin je eden najbolj zmožnih" japonskih diplomatov.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
Za štiri moške glasove
Uredil Matej Hubad
Washington. D. C., 23. Sept. —' Knjiga ima 296 strani, ter vsebu-
63,000 VOJNIH VETERANOV V VLADNI SLUŽBI.
V vladni službi je sedaj vsega skupaj 63,000 veteranov svetovne vojne.
Vseh skupaj jih je pa prosilo za službo 350,000.
je 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cesta 8 poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" 82 Cortland* St., New York, N. 7.
__________________________....... .


<f Mtnhrtti«
Nm Yark Cttw. N. V.
L A • NAROD A—
■vary Day Ixeapt IgnOya an« HafMaya.
U bumiiin* am
•atoeeHptten VMrty KJl
Aiv*rtl«ffl*nt aw Aamnwl
txtiaja VMkl dan Izvzamtl nadaU M»
aa yrioMt]«)a krmja «a hltr«]«
LAI NAROD A" a* Manhattan« | Tataaaonai Carttan4t 9D%
WL P.
DNEVI DIKTATORSTVA
Rusija. Italija, Španija, ()Klah<>nia.
Diktator.stvo ne ra/.ivija in širi v zapadni .smeri. Ali je kaj *kupjir<;a v d»-jrodkih, ki so m* za vršili v omenjenih krajih, ki hj tako /.t"Jo < ddaljeni drug od drugega.
Da, nekaj skupnega mora. I»iti, k 1 juJ> temu, <la je razlika v času, razmerah in /naeajih. Trditev o popolni jHjdiVbnosti in skupnosti bi bila neum* st na. Nekaj skupnosti je pa vseeno.
V v s« h zgoraj« luenjeuih slučajih se je izjalovila civilna vlada. U> ta vla<La avtokratiena ali demokratična — situaciji, ki se ila, ni bila kos.
>r<■mrmtiii v je v wh slučajih izvršila nasilnim ]>otom. Kiisiji je diktatorji v<> [»rolet ari jata razbilo lupini! sebične
Pa i
je ri
\V
kn
\Vi
V ta! j je diktatorstvo srednjega razreda odstavilo nesposob-\l:i i", ki je rezala na < be strani ter kušala Istočasno ugoditi
itali-tom in delavcem.
N.t "»pan.-^kem se je |>ovzpelo k moči dlktatorstvo armade. 0<1-
• I ,!•■ \l;t<!>>. ki je l»ila odgovorita r.u. prozen fiasko v Maroko. \ ok.ihmi ]>u vidimo povcrnerja, ki skuša" postat i diktator, « iwlnu vlada ni niojrla ničesar opraviti proti Kukluksklanu.
rner Walton je prepričan in tudi vsak pameten človek je i -.iii. da je v d tirni državi premagal Klan civilno vlado, ton v nam< n je zatreti potom diktatorstva civilno vlado. \Val->\ 11 .i i ne u j «■ zatrti potom diktatorstva civilno vlado in obenem Kiaiistvo.
I ilik" bi i»i! » p-l^m kazrnskega [»odstopanja »pravil zločinske •	./. u ra< i i ■ v. Toda to l>i trajalo predolgo in bi bilo preveč
a v no.
.Jalto značilen j»- naslednji odstavek v nekem oklahomskem 11 • "OiJ.d, ma trpi vsltN 1 dveh velikih nevarnosti. Vera Klana je i P" livj.ine mnoŽH-e. Vera Waltona je vera diktatorja. Okla-nki narod pa nore niti Klana niti kralja'*. >amo jjovoričenje pa nič ne potnag^a.
t da je v Oklaliomi na tisoče ljui, ki nočejo niti Klana niti t "da kaj storili, da odstranijo Klan in da odstavijo
M o ton
D<>
r Be svob
b>bi naro<l pot ni demokracije pota k uspešnosti, pli. naj ima diktatorja, ker ga v polni meri zasluži.
GLAS NARODA. 24. SEPT. 1023
Novice iz
Iz Jugoslavije.
Strajk mornarjev v Primorju
i* ko.ičau i i * vrši promet že p*>-ojn< na redn>>. Mornarji *o >vi si-er	f^ali svoj položaj, toda
►ni meri, kakor «♦» za-akor bi tudi zaslužili.
Tragični smrt orožnika.
•ožnKka patrulja v L) j a
Slavoniji je odvdrta ne-tu pušk«i in jo oroč-*!i v»voj iktiico, kj»*r »i ta -»tojaJo /m puške. I)e-iu omžn.iikega. poveljiL-puško snel h ?«tojala ter ni« igrati. l'ieška. ki je
a, !»e je nenadoma spro-krojrla ^adeLa pri oknu _ iiudira v hrbeit.
Tragična rmrt v borbi z bikom.
V
s sekiro razbijati vrata. V poaeb-nem prizidku f>a j-1 spal čuvar, ki s.i t-a hoteli ubit:. Že so se približali razbojnik i nie hudega slutečemu čuvaju, ko planejo nad nje onžniki. V prvem strahu so razbojniki izgubili zavest, skoraj pa so prišli k s.-bi in razvil *e je boj. Kmalu so bili v .-»i razbojniki povezani razen en«'tja. kateremu je u«p«do. tin je v temi pobegnil, pa čeprav ranjen. Orožniki so ga na-lo z.-^ledovali in ga tudi ujeli.
Nočejo biti Slovani!
Za grel »šk i "l*ravaš" je te
dni
Številni vlomi na deželi
Henriku <X"tanu, slikarju iz Zg.
Hoče, je bilo ukradeno 29. avgusta razne obleke v vrednosti 4000 dinarjev.	'
Iz .suiodnišnice Janka Iiirolle v Zagorju j« bilo ukradeno 29. avgusta 20 kg "(kamnikita".
Dne 29. avgusta so neznani storilci ukradli iz stanovanja Katarine Htfbjaii v 1 jšah, občina Selce. 22JHD Din gotovine.
Velik vlom je bil izvršen pri posestniku Franu Drozgu v Sp. Po-brežju. Vlomilci so odnesali bogat pltMi v obliki perila, obleke ter nehaj zlatnine v skupni vrednosti 14.850 Din.
Ihie ;i0. avgusta je bilo vlomljeno v ka.šeo j>osestiiika Pr. Gorše v Zajčjem vrhu. Tatovi so odnesli razne obieke in perila v vrednosti 14.030 Din.
V	noči od 30. na 31. avgusta je bil izvršim vlom v stanovanje posestnika Ivana Goloba v Javorju. OdneSeno mu je bilo 5000 K denarja, 2CWX) K vredna srebrna ura in kolo, vredno 12,000 K.
Tatvine v Ljubljani.
Dne 23. avgusta je bila pri Turku v.Streliški ulici 22 ukradena obleka, vredna 2250 Din.
Viljemu davčnemu upravitelju Karlu Se rmanu so bile ukradene 1000 Din vredne salonske hlače.
Xa vel esej mu je bila trgovcu Kudolfu G rudniku iz Dravelj u-kradena plošča od stroja za rezanje mesa, vredna 240 Din.
Iz stanovanja inžejerja Lavren-eiča na Mestnem trgu je bil 31. avgusta ukraden daniski i>lašč. vreden 8000 K.
Martinu Dolinšeku je v Frauči-
š.k.)jiiiki ulici izm;i^rJl žepar li.-*t-■ i ico s 100 Din.
Iz veže Ljuds-kega doma je il>il<» Takobu Škrajnaiju iz Bizovika ukradeno kolo. vredno 5000 Din.
Dne C. septembra je bilo vlom-1 Ijeuo v stanovanje Jožefe Zaje v (ilinski ulifi. Odneseno je l*iIo v«j ol>leke v vrednosti več tisoč kron.
Himen.
Poroeil se je na liletlu veletrgo-vec in ]>ose>lnik Alojzij Kobal iz studenega pri Postojni z gdč. Emico FLseherjevo iz Kammika.
Smrtna kosa.
V	Vuhredu pri Marnliergu je umrla Marija Pahernik, setstra bi\-šega štajerskega deželnega, odbornika in dolgoletnega poslanca Kobiča ter mati veleposestnikov in/. Fr&nja in Ivana Paheniika. Pokojna je bila tudi v najtežavnejših časih odločno narodna. V njeni hiši se zi>rali narodnjaki iz eele Dravske doline ter se je tam d<j4očila marsikatera narodna akcija. Xaj v miru počiva!
Mučen incident
se je zgodil v Ljubljani v Zvezdi. Neki Orjunaš je lepil in delil lepake s pozivom na manifestacijo povodom rojstva prestolonaslednika. Pride mimo ravnatelj Koe-niur, vzame lepak, ga raztrga in pljune po njem. Orjunaš je K-<>c-murju prisolil zaušnico, in v hipu se je na mestu znašla armada policistov, ki so Orjunaša takoj are-\ tirali. V asistenci četverih .strai-
paneiču tz Ajdovca za 258 litrov rrt^arinc in občinskih doklad za 11 Din 50 par preveč in je denar, j'lesto da bi ga pos*lal delegacij' finančnega ministrstva v Ljubljani. obdržal zase. Na sličen način je izvršil malvcrzaerje tudi pri številnih drugih strankah.
Porotairki so zanikali vprašanje glede hudodelstva uradne pone-vei'be z 8 glasovi proti 4. potrdili pa .so soglasno vprašanje, da je izvršil svoja dejanja v bedi, nakar je bil Kobal oproščen. Predsednik senata je'bil dr. Kuder. vo-Lanta dr. Fišinger iii Luznar. Ob-tožbo je zastopal drž. pravdnika naunestink Kovač, zagovarjal je dr. Vašič. Piavdoiek porotnikov je vzbudil splošno zadovoljnost.
Zahteve gorenjskih planšarjev.
V Leseeh je bila važna st^ja planinskega odbora za radovljiški okraj, ki jo je sklical in vodil g. Ažman. Na zborovanju so bMi častno zastopani vsi uradi, ki majo posla s planinami. Zelo sla-lia j>a je bila udeležba interesi ranili posestnikov, kar je Ažman po pravici grajal. »Seja je bila nad vse plodna, kar je v veliki meri zasluga kmetijskih strokovnjakov. Sprejete so bik* resolucije, ki se oglase: Planinski odbor za radovljiški okraj poživlja vlado, da ovoji sledeče predloge odbora: 1. l)a se takoj in brez odlašanja prične / intenzivnimi delom za u-reditev služnostnih pašnih pravic :n da se k temu pritegne planinski odber. 2. Da se v ta namen takoj nastavijo zn reševanje planinskih in ser\itutnih ^rašanj en pravnik, ki mora biti domačin in dva izvedenea, ki si« marajo stal-
Peter Zgaga

»ikOllt
ihm tu
km tor,.«.j, r Matija Ivan, ?»in rini' dostavlja k temu: Prav slič-
t.im' aj-Mjetra ]>~s«-->tnika, je hotel no so mol svetovno vojno rz-j	e:> *v \ rste špaii.^k'•	ražali tud' IJolga,ri, ki tudi ni^o
• 7. b...i in je v to svrho povalnl hoteli ve< biti Slovani, marveč so tudi o^r^Je. Ko je Uilo zbranega dokazovali svoje mongolstvo ter p'., - j , :,č;nstva, je Ivan privede!1 svoje sorodstvo s Huni in Madža-< lra;. ■ ,ega iin čneira bika in gairi. No. kazen za to brezdušnoNt, ■ ' '.;!. z rtlečo zas'avieo ru da - > zatajili svojo slovansko ma-/ ' /■ risi \ 1;.»i. . Razdraženi bik ter. jim je sledila za petami: po-«*• j" v pr\m naskoku z v*» silo poln f»^>raat v svetovni vojni pa zaletel v Ivana t-*r ga nabodel na trajna izguba Makedonije m Tra-roge t j: i t- n ado r je bil ta- kije. Boj;mo se. da bo tudi Hr\a-koj mrtev, OtK*ini9tvo se je v stra- te, ki so jeli posnemati Ferdiaian-liu razbržaio na strani.	! dove !?oItrare. zadela slična ut«>da.
potem b'ldo pa zope^ radi Slovani Kraljevo cerkev na Oplencu in Jugo*doveni tudi! •vo hoteli or«pat^ štirje lopovi.!	■
Domenili ao sc, <la najprej ubijejo ekonoma na kraljevem posestvu, potem pa da izroipajo cerke\'. Slu-'	'
čajno pa je -ILsala njih pogovor; Neki TTletni berač je zažgal Bir-neka /en ka, ki je vse prijatila ' mariševo kočo v Fodkraju j»ri Ye-orožnikom. Ti no prišli oJ> osmih1 lenju iz maščevanja, ker se je ta rvoeer k cerkvi ter se poskrili. Ob' ž njim »;pH. FJH je zato obaojeti daetih pridejo lopovi in pričnoJ v šestmesečno ječo.
sloveniio izjavil: "Mi Hrvati snioj kov	luoriiI policijo,
danes samo Hrvoti. a ne kaki Slo- Po ^sl^-aniu s<» ga izpustili, vani, še manj pa Ju?jo*loveui. Na-»
k«* nacijonalno čustvovanje, na.se Izpred novomeške porote. hrvifci>tvo nam je potnapalo, da | Posledice uradniške bede.
Ferdinand Kobal, preg'leidnik i finančne kontrole v Žužeiriberku, je hi1 po februarski redukciji (znižanju števila uredništva) leta l!*22. v Metliki upokojen, a pozneje na prošnjo zopet dodeljen
i v-nlii -iveiu n»-1u Mol j+* v'smo prežiieli našo staro s»>vrHŽni-i
našel sinit neki Avstrijo!" — '• Slwenski Na-
Poiig iz maščevanja.
tinaneni kotroli v Žužembrku, kjer pa ^a je uradniška ibeda pripravila do raznih malveraacij. Njegova nal«>ga je bila, sprejemati prijave gostilničarjev o vkle-tenem \-inu. beračunati pripadajočo troaarkio za občinske doklade ter izstavljati položnice in balete. Mesto tega je Kobal večinoma sam sprejemal od strank denar, jim izstavil bolet o za vino in trošarino ter poslrl denar delesraciji financ nesra ministrstva v Ljubljani. V registru za kontrolo za raennava-nje trošarine tn doklad pa je pozneje vpisal manjše zneske in je >«JcodovaJ na ta nnčrn držafvo, občine in stranke za preko 1500 Din. Obtožen	poslovanje je prišlo
na dan. ko je 6. marca t. 1. zaračunal gostilničarju Henriku Zu
Nekateri ne\vyorški Slovenci so se tako privadili štapanju, da pravijo takemu, ki dela, — skeb.
Poštenim delavcem pišejo grozilna pisma s podpisom "mano nera*', in miši i jo, da je tudi \ New Yorku tisto dovoljeno, ker je dovoljeno v Trsfu.
Tistega, ki pisari grozilna pisma, v Ameriki ponavadi za pet let zašijejo.
Par letna štaparija človeka u-trudi. Par let počitka v Sing Sin-
gu bi se mu dobro prileglo. * * *
"•Sedaj se po slovenskem Down-townu precej govori o rojaku, ki se je knajpal v East Riveru.
Mrzla voda jako pomiri razburjene živce.
* * *
Neka inteligentna ienska iz West AllLs. Wis., je pisala uredništvu Glas Naroda za naslov milijonarja Boka, ki je izjavil, da bo dal stotiseč dolarjev onemu, kateri bo predložil najboljši načrt, kako bi bilo mogoee ustvariti mir na svetu.
Dotična Slovenka vprašuje, če je tudi ženskam dovoljeno udeleževati se te tekme in če bi gospodje sodniki ne godmali, Če bi jim kdo poslal načrte in predloge v
slovenskem jeziku.
• •
m
L»epa dopisniea mi menda ne bo zamerila, če ji svetujem, naj ona ne predloži svojih načrtov za mir. ♦Jaz nisem črnogled, vendar sem miru na svetu ne l«o, jHiscbno ee ga btrdo ženske delale.
Ženska in mir sta si namreč tako nasprotna kot uo<" in dan.
3itg0slnu<ut£ka
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. 3lrlnuita \
Inkorporirana 1. 19(>»
I
GLAVNI URAD v ELY. MINN
no pečati s tem vprašanjem. Hipi«»h-
... , .	i pa trdno uverjen, da
se naj izpopolnijo oblasti z. a a-1'	,	,
grarne operacije in sicer tako glede uradnikov kakor tudi glede potrebnih krelitov. Tozadevno se opozarja na podrobno utemeljene predloge, ki jih je stavila komisija za atrranie operaeije polj^tb*l-skemu ministrstvu o priliki sestave proračuna za 1. 1!>2:{—24. II. Centralna oblast naj naroči svojim organom, da gredo prtzade-tim na roke. 4. Ver.--ki zaklad in erar «uij tako gospodarita, <la ne bo v Akodo ž-ivinorejeem in lastnikom sei vitutnili pravic. 5. Take j se naj izdela zakoniki načrt, po katerem bi se popravile planincem pravice, ki so se jim zgodile prod 70 leti s takratno ureditvijo zemljiških bremen. Tak načrt naj se potem takoj predloži skupščini. 6. Titanove se naj po-s» !>ni melioracijski fondi za zboljšanje planin 7. Osnuje naj se takoj planins':i svet, kakor je pred- mi preti logi bi romalo v koš. viden v zakonu. 8. Pri planinskih	* ^ *
odborih .se naj takoj osnujejo per-!
manentni odseki, ki naj rešujejo J JaZ siwr ne h°m d°bil tekoče potJe. 9. V liofcinju pričeto j naprade, vendar pa pravim, da delo za otvoritev sirarske šole se! sta edinole tlva načina, kako bi bi-naj dovrši in šola imprej odpre. lo mo?oče ustvariti mir na svetu. Bivši poslanec (irafenauer jej Vsak posameznik naj bo tako predlagal, da bi se tudi pripravila
Glavni odborniki: Preaednlk: RUDOLF PERDAN, 933 E. 1S6 St., Cleveland. O. Todpredsednik: LOUIS BALANT, Cox 106 Pearl Ave.. Loralo. O. Tajnik: JOSEPH I'lSHLKU. Ely. illnn. Začasni blagajnik LOP1S CHAMPA, Dox 961, Ely, Minn. Blagajnik n-lzpla^anih smrtuin: JOHN MOVE UN, 413 — 11th Ave. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAIIEK, 80S American State Bank Bldff., tO« Grant St. at Sixth Ave., Plttaburrh. Fa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK. Room 206 Bakewell Bldg.. eor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh. Ta_ MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chicago, I1L PRANK SKRABEC. 4828 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLAFODNIK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J- PORENTA, 310 Stevenson Bide.. I^uyallup. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u.
Združevalni odbor:
VALENTIN FIRC. 780 London Rd., N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Ptr.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEiARC, 638 Market Street. Waukegan, III.
—	Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	——
Vse stvru-1 tikajoče se uradnih *aJev kakor tudi denarne pogilJntT« na] se pofiiljnjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. IVoSnje za sprejem novih Članov in bolnllka spričevala nai se pošilja na vrhovnega zdravnika-
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te orpanlzarlje, naj se zgladi tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl s 8 člani ali članicami.
Ruske žrtve na Triglavu.
Po t ml i v slovenščini ni treba pihati Rokovi komisiji.
Komisarji bi dobili pismo v roka, gledali bi in bi ne razuDioli nebene bpsode.
Pred tistim, r^ar rlovok ne ra zume, ima pa nek posebni strah in rešpekt.
Komisarji bi rekli: R«^ ve. kaj jia ta prcnlla^a. Nemara res pretl-lag-a kaj takega, tla bi bil mir usta novljen.
Noben miljonar. z Bokom vred. pa noče. da bi bi L na svetu mir. V tem slučaju bi milijonarji izgubili svoje j obe.
In slovensko pismo z mirovni-
pota po planinah. Ta pr«tllog je oil sprejet. Tc resolucije se prod-lože: ministrstvu za kmetijstvo. m;nisfrs*vn za šume in rude. predsedstvu pokrajinske uprave, Šum-ski direkciji, komi.siji za agrarne operacije, Kmetijski družjbi za Slovenijo in vsem parlamentarnim klui.tom. <h» se z vs<) avtoriteto zavzameio za pravične zahteve naših frorenjdtih planšarjev.
Priklopitev Kandije k Novemu mestu.
Ofcčin.^ki za^top v Novem mestu je razpušeen vsled .priklepat ve Kaaitlije k Novemu mestu. Za ge-renta je imenovan radikal dr. Viktor Cre«rorič. za prisednike pa trgovec Ogorevc (namestnik), brivec Buk, čevljarski mojster Podbevsek. posestnik Pauser, davčni upravitelj 1'derman, dam« uradnik ilejak. ključavničarski mojster J^anipe, posestnik Kaste-lic, trgovec Košir, v'l^ji finančni paznik v pokoju I'oljansek. poštni uradnik Vojska, za Kandijo pa X>osestiiik Josip Z ure.
Zz Kovorja pri Tržiču.
Pri poštnem uradu v Tržiču vlattlajo zadnje ease prav čudne\ razmere. Nameisto da bi se v obrtno vas, kjer je poleg mnogih trgovcev razne stroke tudi sedež treh uradov, dostavljala pošta vsak dan, se pa od 1. a a* gust a dalje dostavlja le enkrat na teden. Kaj je vzrok temu? Menda nismo kje v albanskih gorah!
moeno oborožen, da se jra bo vsakdo bal. In istotako tudi vsaka država.
Nihče si ne bo upal napasti so->eda. če bo vedel, da ga ne bc premagal.
'To je seveda -težaven predlog in skoraj neizvedljiv.
Drugi je pa priprostejši in nie ne ko&ta.
In tudi star je že skoraj dva tisoč let. Izvanredno je uspešen in enostaven.
Izrekel ga je Kristus, pa ga človeštvo noče upoštevati.
Glasi se: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
V teh besedah je vsebovana največja modrost. Te besede s«,, najvišja frarancija za mir.
Milijonar Bok ne bo ulačal sto-tisoč dolarjev onemu, ki mu bo poslal ta načrt Boga.
Kajti, če bi se Bok ravnal po tem božjem povelju, bi ne bil danes milijonar.
Svedok krvavih dogodkov leta 191(> nad Savico, piše:
Kot finančni stražnik sem bil leta 1916. dodeljen poljski žan-. darmeriji in sem opravljal službo ob koti f»Gl na brvi čez Savico. —; kjer vodi pot na Komarčo. Drugi nddelek se je nahajal pri Črnem jezeru nad Komarčo. Neko jutro je odšla patrulja s planine pri Blatnem jezeru proti bivši Frane Ferdinandovi koei in tamkaj zajela dva Rusa. Od ta m -so ju ekspor-tirali na Hlato. kjer se je nahajala orožniška postaja in nato popoldne z ovadbo vred v Staro Fužino. Tu je bil sedež komande. — Ker nad poročnika ni bilo doma. so z Rusi počakali do drujjejja ]>.•-poldne. Ko se je na<lporoenik -Josip Mlakar vrnil od kerne«ra i»o-veljstva na Knežni pri Pmlmeleii. kjer se je mudil po opravkih, j-1 kratkomalo ukazal odjieljati Ku^i1 nazaj k Franc Ferdinandovi ko-in jih tamkaj takoj ustreliti. Kadi splošne onemoglosti nista mogla Rusa do konca izkopati irro hov ter so jima morali prisotni vojaki jwymajrati. Ostanek denarja, ki sta <_ra imela skriteira. sta izročila vojakom, v celem petdeset kron. Nad njihovimi trupli se nahaja samo 1*0 centimetrov piMi. Oba Rusa nista zagrešila drug°-
*jra. kakor da sta utekla z Bogatina. kjer sta bila zaposlena pri delu. Splošno znano je bilo, da so ruski ujetniki, ki so jih Avstrijci proti mednarodnemu pravu silili k delu na fronti, gladovali. ,^ato so bili pobepri na dnevnem redu.
Kar pa se tiče treh Rusov, ustreljenih j»ri Zlatorogu. se je dogodek ►digra! tako-le: Od nekega oddelka pri Cepovanu je uteklo večje število Rusov, in od t«"li so ulovili pet v žičnih ovirali med Vodil vrhom in Mrzlim vrhom nad Tolminom. Od teh je straža enega ustre-ila. drugega pa ranila, ostale tri pa ujela. Odtod so jih ekskortira-!i čez planino na Prodih in Bogatin v Staro Fužino. Iz Stare Fužine.so jih oddali kom emu poveljstvu na Kn«-žni. Korno poveljstvo je za povedalo, da se jih odpelje k ''Zlatororgu" in tamkaj ustreli. Prisotni so bili nadpornenik Mlakar kot komandant (on je v»e vodil). dalje deputaeije vseh ruskih in delavskih odelkov. vse službe prosto vojaštvo. Grobove so jim tu drugi izkopali. Pr*d justifika-cijo so jih pozvali, naj napišejo pisma na svojce. Vsak je napisal po eno pismo. Streljalo je 11 orožnikov. na enega po trije, na osta-
la dva po štirje. 1'ri prvi skupini se je nahajal tud' nazarenee, ki je pnvsil Mlakarja, da ga oprosti od streljanja, ker mu vera prepoveduje ubijanje. Mlakar je prošnjo odbil.
Te justifikacije so se vršile 1«'-ta 1916. Prva je bila ona pri Zla-torogu, druga, tista pri koči ob Triglavskem jezeru.
Nekega dn«- jf prišel po cesti d«i brvi pri Siivici. preeej p<n| izvirkom, kjer vodi pot na Komare<i, neki ruski ujetnik; Straža orežnik •Josip Iloenigman i/. K<»eevja ga je ustavil .Ker lloenigmann ni bil dober na Mlakarja, je oddal Kusa nekemu **frajtarju"* in mu ukazal. naj jra pel ji* Lr«iri v <rozd in tamkaj <>b stenah Kouiarče kratkomalo ustreli. Vojak je siromaka natančno jmi p« velju odpeljal na Komarčo. Iius je stopal pr»*<l njim. Tamkaj, kjer se steza začne spenjati v skale, je poeila jhi-ška in Rus s.> j,- zvrnil imfv na tla. zadet v hrbet. Vojak je izvršil povelje. Nato je prišel javit, da ga j<' ustrelil. Poslali so na Komarčo druge Ruse. ki -n tovariša pokopali.
l'h< <re ruske ujetnike so. kakor se vidi. streljali kakor zajce. Obstojala je namreč naredha. da se sme vsakega Rusa, ako se <r;J I];i j. de zapadno od erte Planina pri Blatnem jezeru. Orno jezero, lovska koča pri Planini na Kraju do Skrbin. ustreliti brez vsakih ceremonij.
To sistematično streljanje liu-sov je bilo prepovedano šel' dne IS. avgusta 191G.
Ubil svojega očeta.
Franjo l.ipohnr i/. I .< viie-v«-a j" s -.ekiro ubil sv«»jega oeeta. Napadal j.ra je in tra /. uhont se!;ire tako dolgo tolkel, da je bil mrtev. AerhiveškeLM sina so /apfll.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce fi* o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'4
KOVA ZAHDDTA
JIOA
NA KRVAVIH
Spini IvuTBIatiBč

rT^ RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka.
I V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi.
Knjig« je trdo
vsebuje 370 strani In 26 slik ia rojne.
'GLAS NAHODA" 02 Cortland* Street, New York, N. Y.
Morski razbojnik.
Spiral kapitan Frederick Marryat.
r*"" ■
(Nadalje via je.)
GLAS NARODA, 24. SEPT. 1923
Prwpir, ki s too ga popesaH ravnokar, no s.*iša!i "«* krovni, ker »nt bila \rata iii okno kabine »odprta. da bi prihajal svecci zrak vanjo. Kajnov «ibraz je bil vw rd<v, ko j" st< pal navzgor. Zapazil je, da .i** Ntal prvi krutar blizu in da je ijtiiogo mož, ki no dreuiaje ležali na zadnjem koncu ladje, uprlo glavo ob koroolec, kako* bi bili
ot<
pcsdu&ati pogovor <*p<*laj.
dejal Ponipej, " Pompej pravi — vsi Krumam pravijo — oni vas hočejo umoriti. Nikdar vas ne u-more, dokler je .samo še en Kru-
mnu ž
Zamorec j<1 rahlo potisnil Fran-eisea nazaj, kakor ne bi hotel slikati njegovega odgovora, in naglo odbit« ! proti zadnjemu delu ladje.
8. poglavje.
Napad.
"Tako ne pojde daljo", je rekel krmar Hawkhurst in zmajal z
glivo.
"Ne", je odgovoril kapitan, "in tudi »ko bi bil moj sm. Toda kaj naj storim? — Ne boji se ni-eenar. '
Hawkhu'-st jo pokazal proti vhodu v pristanišče.
"Kadar vas vprašani za svet, mi ga dajte", je dejal kapitan in se žalostno obrnil.
V tem je hodil Francijo po kabini globoko zamišljen. Kakor tudi je bil mlad. smrti se ni bal, zakaj nič ga ni vezalo na življenje,? da bi mu bilo drag«». Spominjal so je svoje matere, toda ne njene smrti; to so mu prikrivali. Od s**d-mega leta dalj«* se j<* v<«zj1 s Kajnom na suženjski ladji in od tedaj je živel skupaj ž njim. Do zadnjega r«ana je mislil, tla je kapitan lljegov očo. Vsa leta, ko je Kajn ti žil s sužnji, j«" jKWYet.il mnoff" č*s.t nj.-gitvi	in tako s** je
zgodilo, da je bila edina knjiga, ki jo je bilo dobiti na ladji, ko ga jo Kajn prvikrat začel uriti, Sveto pismo, ki jo bilo last Fratiois-oovo matere. I*o tej knjigi s«* je naučil čitauja, in ko je napredoval1 v \-zgoji in učenju, »> pridobili j «e drugih knjig. In čudno s** vidi,' da trgovina, s katero se je pečal dozdevni oec: ni pokvarila dečk.u Tokia vaj« !i temu zza mlada, je smatral zumoroo za drugo vrsto bitij — mnenje, ki .so je »delo po-pdnoina irpravičouo z ozimna na krutoent I*!vropeja« v proti onim. .
So ljudje, ki so že !«> naravi tako dobri in plemeniti. da jih no bon slab zgled, nobena slaba družita no mori pokviriti; in lak«- naravi je bil Kraneisco. K<> je pa poslal starejši in razumnejši, je začel sam premišljati v** krutosti in grozovitonti, ki so jih trpeli zu-niorei. in jil» jo v>vraiil ze takrat, ko so je Kajn polastil suženjske ladje tor jo izpremenil v razbojniško. V začetku niso izvrfr-vali velikih zbeinov, temv«sč le Icsflli m ijdcuili ladje, ljudi pa puiičali žive. Pot zločina pa dr/i iiitro navzdol, in ker jo bila po izpovedih ujetih in zopet izpuščetidh ljudi i'azl*ojui.<ka ladja več nego onkrat v nevarnosti, da jo ujamejo,, uUo v »V- prizanašali človeškemu življenju, in le še prepogo.storua so prihajali za umori s«« hujši zločini.
Francisco je l*il priča raznim jitravnim prirorotn, <la mu je kar kri zastajala v žilah. Dostikrat je p«»izkiu»al	nesrečneže, t ■ >< 1 a.
zaman, llazvte-t «k1 grozot kapitanov di ii> njegovih niftf, je pred kratkim brev strahu jioveilai svo-j" mnenje in *e ustadjsl kapitanu, zakaj v j«*zi j»- Kajn priznal, da Fraaciisteo ni njegov .nin.
A ko bi bd kdo izmed častniku v ali mornarjev izrekel le «*aio besedic toga, kar je prišlo iz Fran-eiaeovih u>t, bi bil že davno prejel pla> ilo za. sv«>jo drznost. V Kaj-norih kr**ih pa je nekaj govorilo za Fripiersea, kar se ni <lalo po-tlawi — navada in njegova <lrui-ba. l>ečak je bil leta in leta njegov spremljevalec, kakor bi bil dol njega ornega. Nekaj je v na»i naravi in tudi ako je *e tako pokvarjena, kar nas nikdar noče zapustiti — in to j«% da išče-ui« tio-kaj, kar bi ljubili, kar bi čuvali in biiinrli: t>> s.* lahko pojavlja proti psu ali katerikoli drugi živali, ako *•«* no more navajati na drugega človoka. Taka *»o bila ču-stva. ki so vlekla'Kajna k Prtfccaeu, in to **> bila čustva, ki no mu do sedaj rešila ži vi jiin jo.
P«it»m. ko je hodil mladtsnie nekoliko časa gor m dol, je sedel na *»krin>«>, na kateri je bil prej sedel kapitan; m njffow	kmalu
ZMglfolale glavo I\wi^>eja. ki je gledal v kajito In mu migal a prat o«.
Franc woo je v»tal, iz omare vrt i pija£o, itd proti vrata in in ga brez vsake bewdice izročil
Zanimivosti o spanju.
Neznano življenje v spanju je važnejše kakor stanje človeka kadar ne spi. kajti to je življenje duševnost t, ki je posvečeno razvoju notranjih sil. Naše resnično bitje je ona nevidna. sila. o kateri priča vsaka naša misel vedno in povsod. Misli so podlaga
mi vidimo, je samo del bitja vesoljnega stvarstva; za njim, nevidno našim fizičnim čutom, stoji življenje, element, tajnost, duh, ki vlada, giblje in oživlja vesoljstvo. Naša duša ima čudovito sposobnost, da sprejme vat»e majhen drobec te vesoljne životvorne sile
telesu, naša miselnost je pomlad, in ga ohrani za vedno. Kdor vidi
iz katere črpa življenje svoje životvorne fcoke. Duše vnos t hrani telo v spanju z lastnim prepričanjem in mnenjem. Kdor intenzivno in trdno veruje, ne da bi se vprašal zakaj, da mora njegovo telo polagoma začeti hirati in propadati, mu bo duša prinesla miselne elemente o smrti. Ako človek, ki ne spi, premišljuje o tem, da-li je smrt njegovega telesa po preteku gotovega časa res absolutno pol robna, ali pa je samo navadna vera. ki izvira iz primeroma kratke izkušnje človeštva, si je že za-sigural premoč duševnost i in v spaiju ne bo blodil v nižjih sferah pozitivizma v malenkosti, tesni sferi smrti, kjer se naše pokole-nje vrti sedaj kakor zvezana žival. Sama želja, da te prepoji vera v nesramnost, vzbudi polagoma znake te vere. V upanju človeška duševnost plava v tem slučaju v mi-slih. o mladosti in plemenitih čustvih, ki vse noči, torej skoro j>ol življenja krepe telo. Elementi telesa se neprestano izpre-'minjajo. Naše telo danes ni več I isto, kakor je bilo pred 15 ali 20
V tem času se je pojavil veter in pihal čez morsko površino proti onemu kraju, kjer jo bila ladja zasidrana. Kapitan jo poslal mornarja na jadrenik, češ. naj se pazilo "ozira. sam pa je .s prvim krmarjem korakal po krovu.
"Morebiti je odjadrala eden ali dva dni pozneje", je dejal kapitan, "pripravljen sem bil na to in zanosite se, naša bo, a.ko pojde p?> vzhodni črti. Ako jo ne ugledam o d rov i. ko se bo še videlo, odjadramo. Dobro poznam te Portugalce. Veter so je že uprl v naš*) ladjo, ljudje naj bodo torej pripravljeni."
I »ilo je že p<rzno popoldne in v kabino au prine^i večerjo. Kapitan je krenil dol in sedel k mizi
IKileg Francises, ki je molče večerjal. Njegova jeza se je bila polegla. naklonjenost do Ftaaicisca, ki je bila izginila le za nekoliko časa, s«- je povrnila z iruiogo večjo močjo, in tako je enkrat ali dvakrat poizkusil, pa zaman, da bi ga,Ieti- krr Ul,u duševnost ni več pripravil do pogovora, kar.se jej^ta; spored no z njo se izpremi
začul z jadrenika klic:
"Jadra,Iio!"
"7sd Koga. tukaj je!" je vzkliknil kapitan in planil pokonci, nato pa takoj :<f«jn't sedel nazaj.
Francisco si je položil roko na čelo, zaprl oči in se s komolcem oprl « b mizo.
'' Velika ladja, kapitan! Drugo
njajo tudi celice organizma. Z o-zirom na to. da li se duševnost dviga k novi resnici, ali pa blodi v stari zmoti, se oblikuje tudi telo. Človeška vera, najsibo kakr šnakoli se materijalizira v mesu in krvi. Kdor veruje v razpad, bo kmalu opazil znake razpada tudi v svojem organizmu. Naše vodil-
vrsto glarnih jader že lahko vidi-j ne Inisli so jasno napisane nad na-:no", jo za klical llawkhurst na- Potom vpliva na telo izloča
elemente, ki
vzdol.
Kapitan je naglo izpil nekoliko vina, zaničljivo ii? jezno |»<>gledal FraneLsca ter planil na kroi\".
duševnost notranje jih je zbrala, v svojem življenju, na vso organe. Ti elementi se ma-terijalizirajo, od nevidnih se iz-"Scdaj pa na noge, fajitje!" jč'kristalizirajo v meso in kri kakor
v gostem raztvoru trdi kristali ali na drevesu listi in plodovi, ki obstoje iz nevidnih delcev zemlje in zraka. Kdor več let zaporedoma
cvetlico, naj časti njeno lepoto, kdor gleda morje, naj se pokloni njegovi moči. Kdor vidi nekaj lepega, nežnega in silnega, naj moli za to lepoto nežnost in silo. Neskončna zavest se krije v vsakem predmetu in kadar plovemo v mi-rijadah živih oblik, se nas polašča neskončna zavest, postajamo vedno bolj del te neskončnosti in deležni te sile. ki je izražena v vesoljnem "nekaj". Kadar naši fizični čuti delujejo, lahko prite-giiejo te sile k sebi, ako so pravilno usmerjeni. Ni poklica, ki bi tako osvajal človeka, da bi ne mo-gesl posvetiti nekaj minut temu cilju; in *te minute so životvorna sila. Ponoči je to nemogoče, kajti fizični čuti ne delujejo vedno in sila, ki jo je dobil organizem podnevi, oživlja in pomaga duševnosti, da stremi naprej v nevidno življenje, ki mu je odkrilo nove zaklade. Čim više se dviga duh, tem popolnejši je njegov psihični element, tem krepkejši so duhovni čuti. ki končno lahko vplivajo na vstakdanje življenje.
navadne storije, poroča pisatelj. Nekdo je prišel k prijatelju na obisk, šel je na stranišče in —
spravil žarnico v žep.
Tudi ropov se izvrši mnogo. Niti inozemski diplomati, niti častni posetniki komunistične vlade niso varni pred kamenjem, ki jim lahko prileti zvečer v glavo, če so dobro oblečeni.
Poleg vsega tega je za novo psihologijo značilna praznover-nost. Ves Petro grad je poln žensk ki prerokujejo bodočnost. To tudi največ nese. Občinstvo čaka na svojo vrsto pred durmi take — "prerokinje" od jutra do večera. Na vsakem plotu, na vratih, na stopnicah je papirček o preroko-valni obrti. Kakor se torej vidi. ne pomaga pa petrograjskemu prebivalstvu dosti niti njegova nova umetnost prilagoditi se razmeram.
p&j. »Število ruskih listov znaša 470. Ni pa mogoče misliti, da br bila mednarodna sovjetska vlada ruskemu tisku manj naklonjena
Smrtna obsodba turškega ministra.
Vrhovno sod išče v An gori jo obsodilo bivšega turškega not ran jc-
nego poprej carska vlada. Razen j J?a ministra Džemala na vešala; splošnega propadanja časopisov vzrok te obsodbe je Džemalovo do-je treba iskati razlogov skrčenja lova nje proti interesom komah-
Sovjetsko časopisje.
V mrtvem Petrogradu.
za ki • ca l kapitan, potem ko je nekoliko časa z daljnogledom opazoval ladjo. "Ona je; dol s to solnčno streho tn dvignite sidro! Na tej ladji j«' več srebra, nego ga. blodi v isti zmoti, pribavlja tele-gre v vaše skrinje, in dobri svet-j.su elemente zmote, ki dobivajo niki v cerkvah v fk>a bodo morali | polagoma fizično obliko. Tej zmoti nekoliko dalje čakali na svoje zla- lahko pravimo tudi gTeh. Znaki
te svetilnike."
V trtiiiutku so jo začelo živahno življenje mod moštvom. Odpravili v> platneno streho, ki jih je varovala vročih solnčnih žarkov, in z združenimi močmi dvignili sidro. V dveh uiinutalise .se je "Avenger" premikal in obrnil svoj tek tako, da j" nesrečni ladji zaprl pot. Veter je potegnil nekoliko močneje in razbojniška ladja je letela po gladki morski poivmiaii kakor delfin. Cez eno uro je bilo mogoče natanko videti vso ladjo, t "da sol nee se je potapljalo v morje, in prodno so dognali, kako močna jo ladja, se je zmračilo. Adi >.» oaii opazili razbojniško ladjo ali ne, se ne more reči. Vsekakor niso izpremenili teka svoje ladje in tudi ako bi jo bili videti, se ne bi biLi d««sti brigali zanjo. Na "Avengerju" niso počivali. Veliki top sredi ladje so oprostili vseh nepotrebnih zaprek in ovir, pripravili ostale topove za nabijanje, pr nesli krogle in »ploh vse pripravili za boj. prav kakor na bojni ladji. V tem pa niso izgubili izpnad oči svojega plena. Kapitan je n»»prestano opazoval ladjo s po-nočuim daljwffledom. Cez eaio uro je bila razbojniška ladja le še eno miljo daleč od one druge in je sedaj izprenuuiila svoj mer, da se ji približa še bolj. Kapitan Kajn je stal spredaj na krovu in nagovoril ladjo z govorilno cevjo. Odgovor -*e je glasil v portugalskem jeziku.
"I'stavite .se. sicer vas potopim!" je odgovoril Kajn v istem jeziku.
Grmenje topov in pokanje mu šket je bil edini, pa odločni odgovor. Topovi pa so b:li nanierjeni prev4*oko, da .bi b*li zadeli nizko ogrodje razbojniške ladje; vendar pa niso streljali brez uspeha — mal jadreuik na sprednjem delu ladje je padel, drugi so bili poškodovani, in velik del t&kelaže je padel na krov. Streli iz mušket so ) Francisco'je bili usodnejši; trinajst razbojni-
grelia so vedno groza, razpad in smrt kot fizične ali duševne muke.
Vendar pa stremi duša navzgor, najsibo še tako deprimirana, in telo v spanju običajno črpa del one sile višjega bitja, ki ga četudi prepojene s slabostjo, krepe in vzpodbujajo za nadaljno pot. Človek. čigar telo je živelo 80 do 90 let, ima močnejšo duševnost (ne inteligentnost), kakor oni, ki je umrl v starosti 30 let. Silnejši duh stremi instinktivno. Temeljna zmota 80 do 90-letnega starca pa jo, ako misli, da mora vendarle končno umreti. Ta misel je vte-pena v glavo vsem onim, ki se nahajajo v njegovi bližini in ga pod pirajo v tem mnenju, ki oklepa starca kak^r oblak. Ta zavest je posledica napačno usmerjene neskončne sile, ki jo ima pojem mora" — ta veliki rušilec ali stvarnik z ozirom na voljo, na katero se opira. Jutranja molitev za dnevno življenje, to je fizičen ob stoj. mora biti usmerjena tako, da si izprosimo pomoč neskončne zavesti, da lahko postanemo delež ni celokupnega življenja: gibanja rastočega drevesa, oblakov, oceana, ptic, zvetzd in solnca. To, kar
kov jc bilo ranjenih, nekaj izmed njih precej težko.
"Dcbro ste naredili, Portugalci !" je zakričal Hawkhurat. "Nikdar nisem pričakoval, da utegneta delati tak hrušč."
"Drago bodo plačali", je hladnokrvno odgovoril Kajn tear ost a še nadalje na svoj^n nevarnem mestu.
"Kri za kri, in tudi ako jo moram piti!" je odgovoril drugi krmar, ko je videl teči kri iz rane na svoyi rok*. "Zaveži mi rabec okoli roke, Bili!"
V tem pa je ukazal Kajn narav nati svoje tofiove in jih izstreliti
(Dalje prihodnjič.)
tiska tudi v izgubi neruskih obmejnih dežel, naprimer Poljske, kjer se je natisnilo v poljskem jeziku leta 1912 skoro 11 odstotkov eeiokupnega časopisja, dalje baltiških držav z nemškimi, lat vi j-skimi in estonskimi listi.
Stičnega gibanja v času, ko jo bil še na vladi.
Mih. Zoščenko spada med najboljše one mlado ruske pisatelje, ki slikajo grozne psihološke posledice revolucije. Ostro, a obenem sočutno, kakor nekdaj pri Ceho-vu. je opazovanje glavna prednost njegove prve knjižice "Storijo gospoda Sinebijukova", ki je prav hitro zaslovela med rusko moderno. Posnemamo iz teh pripovedk in tudi člankov Zoščenka v nekem berlinskem napol boljše-viškem listu slike iz življenja ruske prestolice.
— Petrograd je živ. FUlaj ljudje l ne umirajo več od lakote. Dosti je. Umirali so leta 19. sedaj pa vedo. kako se da živeti. —
Dolga leta pomanjkanja so u-stvarila novo umetnost, ki obstoji v znanju, prilagoditi se razmeram. Pretežna večina petrograjskega prebivalstva nima stalne službe ali opravila, živi težko življenje divje zveri, toda kljub vsemu — uspeva. Marsikateri se zna pri-nipiti novim mogotcem, hlini sc* in berači. Druge prehrani tuljenju slično petje ali pa godba t livjaškimi godali. Bogataši dobro plačajo pevce in godbenike. Toda treba je bobnati na turški boben, cviliti z avtomobilsko piščalko, ker drugače ljudje niti ne opazijo umetnika. Posebnost nove psihologije je ta, da je pristopna samo izzivanju in nesramnosti. — Ne pozna "normalnih doživljajev" predvojnega časa. — V ilustracijo naj služi tu kratek prizor iz električne železnice.
Voz se je ustavil. Stal je dolgo časa. Notri stopi neki uslužbenec. — Cemu stojite? — vpraša nekdo. Oni človek se je nasmehnil in rekel: — Prvi voz je povozil starko. — Nekdo je zakričal: --Oj! — nekdo je skočil k oknu, a večina se je pričela smejati.
Ta neobčutljivost je posledica novih razmer. Velik del petrograjskega prebivalstva dobiva svoj kruh, ne da bi se brigal za kazenski zakon. Marsikdo, ki zapusti zvečer hišo, ne ve, kaj doživi pono ei. Utrujeni in hudobni vojaki policijskih odelkov nimajo časa in moči pretepati vsakega, kogar zalotijo. In v naglici sprožen strel lahko odloča o usodi življenja. — Pred vsem bohotno cvete tatvina. Ljudje napadajo zapuščene hiše, podirajo zidovja in Vlečejo ven z rokami in zobmi svinčene cevi. — Posamezniki se delijo v strogo ločene odborne skupine "drvarjev" "Žagarjev", "steklarjev" itd. — Zelo dob ičk an osno panogo tvorijo tatvine električnih žarnic. Zastonj ovijajo oblasti žarnice z žico in jih obešajo 5 ^petrov visoko; vse skupaj ne pomaga nič.
Pred kratkim sem bil pri ljudskem sodnika zopet priča take
Kakor ugotavlja uradno leto šnje sovjetsko štetje, je bilo v Rusiji 1. aprila 1923. 545 časopisov, kateri izhajajajo skupno v 1,832.000 izvodih. Po večini izhajajo vsi ti listi v Moskvi (28) in Petrogradu (16). ter v večjih mestih: Harkovu (14). Kijevu (13), TiflLsu (13). Novo Nikolajevsku (9), Minsku (S). Čiti (9). KakoT razvidno, se drži tisk samo po velikih uradnih središčih Rusije, — Ukrajine. Bele Rusije, Kavkaza. Vzhodne in Srednje Sibirije. Po
deželi izhaja malo časopisov. Najbolj razširjena sta moskovska lista "Izvestja" nSO.OOO izvodov) in "Pravda" (naklada SO.qpO). Kljub temu niso Izvestja prekosila razširjenosti naprimer Ruskega Slova. katerega je takrat dvignil Sit in brez vsake vladne protokei-jo na 175.000 izvodov. Leta 1912: je izhajalo v vsej Rusiji 1139 časopisov. Število listov je torej ze-le nazadovalo, več kot za dvakrat. Moramo pa pripomniti, da izhaja- i .jo sedaj v Rusiji samo komunistič-ni listi; drug so prepovedani. — Zanimati utegnejo številke listov v tujih jezikih. Teh jo sedaj 75. to je več nogo šesti del vseh sku-
PROŠNJA.
Vljudno prosim vse svoje prijatelje in znance, sploh vs>e rojake sirom Amerike, ako je kateremu kaj znano, kje se nahajajo moji bratranci, da mi blagovoli naznaniti. ali ako sami čitajo te vrstice, naj se nii javijo. Imena mi niso znana. Očetovo ime je TOMAŽ FT.IS, rojen v Sv. Lenartu, občina Gore pri trgu Tifar. On je umrl v Ameriki leta 1908. in je zapustil 3 sine in svoj doni. Moje ime je Jožef F!is in se nahajam na Nemškem. Ako jo kateremu kaj znano o zgoraj navedenih, naj prijavi Mr. John Janežiču na spodaj navedeni naslov, kateri mi vsa tozadevna obvestila radevolje potijo. Za storjeno uslugo se že vsakemu vnaprej iskreno zahvaljujem. Naslov: Mr. John .Tanežre. IVx 65, Frederickstovvn. Pa.
(24-26—9)
Nasedel.
Zakonski junnk pripoveduje prijatelju:
"Včeraj ponoči je vdrl v moje stanovanje neki tat."
—	lil kaj se je rgodilo? "Revež je naletel..."
—	Kako to?
"Moja stara mislila, da prišel domov jaz. pn ga jo tako nabila. da je moral v bolnico."
OPOMIN
onim, ki mi kaj dolgujejo. Kdor se v kratkem ne oglasi, ga obelodanim. — Jak Jakšetič. Box CO. James Citv. Pa.	(21-24—9)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDW7iKirm DRIAVAV
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■
mali oglasi
v "Glas Naroda".
IZPLACILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potni*
kom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta in ne reč kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— ta enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjib.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jngoslari-Jo.
SploSno mnenje vlada, da ze čeki, ki m glase na dolarje, tudi t dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot Se zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-
povedano izplačevati dolarje.
Tudi poSHJajo mnogi navadne ameriške čeke ▼ domovino. Ti pa nikakor niso prlpiavnl za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ia izplačajo take čeke v dinarjih šele potem, ko dobe is Amerike potrdilo, da so Jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi tn m potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji poŠti brez neprillk.
Tudi za nabavo potnega, lista <-— (posa) je najpripravneje podati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Strelke za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi n dinarji.
V	Italiji in
oaemljn —.
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjen denar le aa potovanje^ je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuj«.
V Bled na raSCn jočin stroSkor m se morali odločiti prerrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor ■ledi: Za lzpla&la do $28. računamo po 75 eeotov; od $25. naprej po 8%, to je po 8 centa od rsakafa dolarja.
Na
*
t JovMflavtJl tat
TtaUJl.
FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cottka* St, New York City
Hranjenje
Sigurnost zajamčena,
obresti na 1 e to.
ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira,
postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti,
navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka.
Odločite se za varčevanje s tem, da uložite prihranke pri nas na —
"Special Interest Account"
4%
Vse vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s
1. oktobrom t. L
Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava.
Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadrn.
Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : : New York, N, Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Izšla je nova izdaja

PESMARICA 6LAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove. . Uredil MATEJ HUBAD ' /
Ai
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu.* 7. Tešem o be J i hišici; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj. solnC-ice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; IS. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro*a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Rožica i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noC; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 3C. Nad zvezdami; 3". Vabilo; 38. TJsliSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica: 48- Ueklica. ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdravi ca; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigrcd se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 5G. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac, Srb. Hrvat; 60. Naša zvezda: 61. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej ; GG. Kje dom je moj, 67. Hey Slovenl. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Što čutiš. Srbine tužni?: 81. Pobratim!ja; 82. Pomlad in jesen;
* 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela; 92. Strunam; 93. Slovo: 94; Strunam; 95. .Pro-gnja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 10L S vračanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.	; P~ ^
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street
New York
1
OT.AS NARODA, 24. SEPT. 1923
-t
ČAROVNICA.
I # iL
Spisal JEAN RAMEAU.
/ *
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
, Katere industrije manjkajo Slovencem?
Med manjkajočimi industrijami Isto velja tudi glede izdelave u-
(Nadaljevanje.)
: v Sloveniji je najbolj občutiti pomanjkanje poletij tekstilne industrije. I 'voz tekstilnih izdelkov tvori v naši trgovinski bilanei največjo pasivno postavko, ker smo j navezani na skoro izključen uvoz tekstilnih proizvodov iz inozemstva. Vse kar se v maloštevilnih
Ni
jezil bo in ji ne bo vrnil onega, zakar ga je tako go-! tovarnah tekstilne stroge pridela
reče prosila.
M< lanija si ni upala vstati. Vedela je, da sta Parižana še vedno tia k< «ru. Njuni ]>og)»>di so jo žgali v vrat. Najbrže jo čakata in bi jo hočeta od blizu ogledati.
Malo je manjkalo, da ni na glas zajokala.
Toda \ cerkvi ne more več ostati. Ojunaeila se je in vstala. Prekrižala se je in sla sklonjene glave proti vratom.
llitro je stekla čez ce&to ter jo ubrala po ozki stezi navzgor.
Naenkrat je naletela na Farižana. Oh, kako je zardela. Se bol^ je sklonila glavo in povesila oči. Ni ju hotela pogledati.
l'lav.-lasi je imel gosli v roki. In glej nesramneža, zopet je za-meketal na goslili.
Melanija je zaškrtala z zobmi. L<ažje bi prenašala, če bi začeli metati kamenje nanjo.
Na v >o moč sta bila hudobna, ker tako norčujeta iz ubogega dekleta. Seveda, ona je bila navadna Bretonka, kmečka deklica, ne pa mestna gospodična. Pred mestno gospodično bi gotovo imela rešp^tt.
Ko je to premišljala, je napravila velik ovinek, da bi se izognila mladima gospodoma.
Toda čimbolj je tekla, tembližje sta bila za njo. Za seboj je slišala pridušen smeh. Najrajši bi pogreznila. v zemljo. Moj Bog, kaj naj počne/ Ali naj gre v kako hišo.' Toda kaj naj reče v tem slučaju? Ljudje jo že tako ali tako ne marajo.
—	Gospodična, rutieo ste izgubili — je zaslišala za seboj.
Ni se obrnila, ampak je vedno bolj tekla. Dobro, da je bila domača hiša blizu.
Dos{)ela je do ograje, .Še par stopnic pa bo v veži. Kaj če bosta sla tudi v veao za njo?
Ko je stopila na prvo -stopnico, je violina znova zameketala. In kak«» je meketala. Kot prava koza. Ali je bila pa koza, da jo je I3og uslišal ?
Izpodtaknda se je in padla na cesto.
Ilavolasi Parižan je bil pri nji kot njeprn- spremljevalec.
—	Gospodična, — je rekel z nežnim glasom — ali ste se udarili?
Odložil je violino ter ji pomagal vstati.
fc?ilno je zardela, ko je čutila na sebi roko tega tujca.
Izmikala se je. lioteč se oprostiti njegovega oprijema.
—	Pustite me, gospod, prosim vas, pustite me.
Oči so se ji napolnile s solzami.
Mladenič jo je izpustil.
—	Vi jokate, gospodična ? — je vprašal sočutno. — Oprostite mi. jaz vas nisem hotel žaliti.
Njegov glas je bil še bolj nežen kot prej.
—	Ne>rečen sem, gospodična, — je nadaljeval, — ker izprevi-dim. da niste razumeli najine šale. Ne vem, na kak način bi se vam oprostil. Jaz in moj prijatelj res nisva storila prav. Tisočkrat vas prosiva odpuščanja,
Melanija že ni bila več tako jezna kot prej.
—	Prepričani bodite, gospodična — je nadaljeval Parižan _
preikala bova vso okolieo. samo da najdeva vašo kozo. Samo povej-kakšna je: črna. bela. rdeča, zelena . . .
Melanija ga ni več poslušala.
Stekla je po stopnicah ter za pahnila vr»ta za seboj.
Popoldne je prišel [»red hišo vaški pastir ter pripeljal na -povodcu niršavo kozo.	/
—	Dober dan, gospodična. — je pozdravil Melanijo — tukaj je nekaj za vas. Naročeno mi je. naj vam lastnoročno oddam.
—	Oni pla-vplasi Parižan, ki ima tako navite lane, je kupil to kozo <wl mene — je pojasnjeval pastir. — Naročil mi je, naj jo pripeljani k vam. Tukaj je. Na rogu imate košček papirja in na papirju je nekaj napisano:
m
Melanija je prečitala:
"Gospdični JeanviUe v prijazen spomin".
—	-laz ne bom vzela te koze — je rekla. — Odpeljite jo nazaj.
—	Naročeno ni i je. naj jo puhtim pri vas. Ne morem drugače.
—	To je pa že preveč.
—	t e bi bil jaz mesto onega gospoda, bi vam ne poslal te koze. Poslal bi vam lep zlat prstan.
—	Jaz nočem ničesar od njega.
—	No, nikar se ne jezite. Mladenič morda nima slabih namenov.
—	Jaz ga ne poznam.
—	IV ga ne poznate, ga boste pa spoznali. Pozdravljena, gospodična in dober tek.
Po teh besedah je privezal pastir kozo h kolu in odšel.
Melanija se je prijela za glavo. Kaj naj počne s kozo? Pridržati jo? Ne. na noben način. To bi bilo preveliko zadoščenje za go-sjM»skega zlikovca.
Odvezala jo je in jo začela poditi.
—	Stran, izgubi se! Proč odtod!
Koza se pa ni ganila. Celo tako predrzna je bila. da je silila ;
v hišo.
Prijela je za povodec ter jo začela vleči po cesti.
Na ovinku je pobrala kamen ter ga vrgla za njo.
Na ovinku se je pa pojavil tudi plavolasi Parižan.
v Sloveniji, tvori le neznaten odstotek ogromnega konzuma tekst ili j in manufakture domačega prebivalstva. Za snovanje tekstilne industrije so dani Sloveniji zelo ugodni pogoji, na eni strani vodne sile in premogovniki, dalje bližina morja in dobre železniške zveze za dovoz surovin, delna carinska zaščita napram upeljani inozemski konkurenci ter ogrrom-na konstantna potreba za blago v tuzemstvu.
Za široke sloje bi bila najvaž-nejšega pomena ustanovitev nekoliko tovarn, predilnic in tkalnic z vsemi pripadajočimi industrijami za beljenje, barvanje, tiskanje in apreturo, za izdelavo bombaževega blaga, najraznovrstnejših bombaževih tkanin za moške in ženske obleke, za izdelavo perila in drugih bombažnih izdelkov. Tri tovarne za izdelavo bombažne pre ie in tkanin, ki jih imamo v Sloveniji. niti od daleč ne morejo kriti potrebe niti ene pokrajine in so vsi izdelki že vnaprej oddani na trgu. Enako potrebo imamo na podjetjih za izdelavo najrazličnejših vrst, kakor tudi na tovarnah za izdelavo sukanca vseh kvalitet in vrst, katerega konsum za šivanje .konfekcijo, domačo potrebo, kakor tudi za čipkarstvo je izredno velik.
Za nas kot agrarno državo bi bila tudi zelo važna industrija za izdelavo vreč, ki jih za enkrat še v velikih množinah uvažamo iz i-nozemstva. Potreba vreč za embalažo žita. cementa, oglja, raznih poljskih in deželnih pridelkov je v vseh strokah trgovine in indu strije izredno velika in je renta-hiliteta navedenih podjetij pri raci jonelnem gospodarstvu brez dvoma zajamčena. Važna bi bila tuli ustanovitev industrij za izdelavo bombaževih, volnenih in svilenih žametov in plišov. ter poza-menterijskega blaga, glede katerega smo tudi še popolnoma od visni od inozemstva! V pasivnih krajih bi se dala osnovati tudi in iustrija izdelave preprog za tla iz jute. lanu, kokosa, manile in ■Irugih rastlinskih snovi.
Kulture sviloprejke in tovarne za svilo, ki so obstojale na Primorskem .je vojna popolnoma u ničila. Po razmejitvi z Italijo smo ves ta teritorij izgubili. Naša drsava je v Vojvodini, kjer se naha-iajo državne tovarne za svilo, kakor tudi v Južni Srbiji napravila nekoliko uspešnih poizkusov, da bi zasnovala to prevažno stroko industrije. Zakat) bi bilo tudi za Slovenijo velikega pomena, da se vsnujejo pri nas podjetja za izdelavo svilenih in polsvilenih tkanin *ulov. gazov. floroj: in svilene po-zamenterije.
Velika je tudi poraba raznih, bodisi z voskom, smolo, oljem, fir-nežem impregniranih tkanin za izdelavo ponjav za vagone, voščenega platna, linoleja. za tehinčne •ivrhe ter za domačo porabo v gospodinjstvu .Tudi ta industrija ni pri nas še primerno zastopana.
Ker pridobivamo vsako leto v južnih krajih naše države ogromno število finih malih jagnečih kožic. bi bilo zelo važno, da bi se pri nas osnovala podjetja za stroje-
metnih cvetlic ter konfekcijonira-nja, barvanja in predelave okrasnega perja.
Velik napredek in razvoj je še mogoč pri^izkoriščanju naših domačih surovin za izdelavo prstenih barv, dalje v izpopolnitvi industrije kovinskih in kemičnih barv, ker zdelujejo obstoječa podjetja le nekatere vrste barv, medtem ko smo glede ostalih še navezani na uvoz. Jako rentabilna in važna bi bila za nas tudi predelava domačih zdravilnih zelišč in rastlin, ki jih sedaj večinoma v sušenem stanjn izvažamo v inozemstvo. v Nemčijo, ^ha Holandsk oin v Ameriko, odkoder dobimo potem droge in razna draga zdravila ter zdravilne preparate nazaj. S tem v zvezi bi bilo želeti .da se razvije pri nas v večjem obsegu jako lukrativna stroka izdelave kosmetienih predmetov in parfu-merijskih izdelkov, za katere plačujemo ^etno velikanske vsote v inozemstvu. Tudi v milarski industriji smo kljub razveseljivemu napredku domačih podjetij glede toaletnih mil še vedno vezani na import.
Za boljše vnoveenje naših a-grarnih produktov in v svrho dosege večje dobi£kanosnosti naše živinoreje in sadjereje. bi konser vira nje. za predelavo in izkoriščanje domačih pridelkov izpopolnijo, posebno glede predelave sadja v kompote. sadne konserve. dalje glede konserviranja sočivja, kletarenja naših vin. izdelave plodnih in rastlinskih sokov, izde Jovanja sira bilo želeti, da se ob-stoječe industrije za in izkoriščanja pri klanju dobljenih postranskih produktov.
S tem seveda niso niti izdaJeko še izčrpane glavne stroke industrij, ki nam primanjkujejo v^lek-trokemiki, elektrometalurgiji itd. in za katere bi se dalo najti v tu-
zemstvu mnogo primernih zgradb, ki bi se z malimi adaptacijami dale uporabiti za tovarne. Razpolagamo tudi z zelo uporabnim delavskim materijalom in praksa je pokazala, da se naše žensko in .moško delavstvo brez posebnega pouka izredno hitro da upeljati v popolnoma nove načine produkcije in vrste dela ter je za strojno delo izvrstno porabno. To smo videli, ko se je upeljala v Kočevju industrija izdelave volnenega blaga. dalje bombažna industrija in industrija za izdelavo trakov v Mariboru itd. Mnogo mogočnih zgradb je pri nas slabo izkoriščenih, v inozemstvu pa stoje celi kompleksi tovarn, ki v sled valutnih kriz kakor tudi vsled izpre-menjtenega tržnpga .položaja ne morejo obratovati. Zato bi bilo treba našim denarnim zavodom, podjetnikom in trgovcem stremif za tem. da se strojne naprave takih podjetij preselijo k nam in instalirajo tam, kjer imajo najboljšo prometno lego, vodne sile. odnosno premog ter poeeni delavne moči rfe. razpolago. Paralelno s tem bi bilo želeti, da se v Slove-nij irazvijejo tudi mnogobrojnu stroke dosedaj nezastopanih finih ob rt o v in pomožnih strok za zgoraj navedene industrije, ki bi lahko tisočem pridnih delavnih rok nudile dober zaslužek.
H[
Kretanje parnikov - Shipping News
M. aeptembra
Laconla, Cherbourg, Hamburg; Pre«. Van Buren. Cherbourg: St. Paul. Cher, bourg; Glullo Ceaaro, Genoa.
Chicago. Havre; Orduna Cherbourg, Hamburg; Kyndam, Boulogne.
18. oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canonic, Cherbourg.
Bremen.
17.	oktobra:
Muenchen Hamburg: Pres. Adams. Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg.
18.	oktobra:
Z7. septembra Mlnnekahda. Cherbourg, Hamburg.
2*. septembra
Albania, Cherbourg; Laffayette, Havre Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Columbus, Bremen.
2.	oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg. Bremen; Pres.	Albert Ballln, Hamburg; RochambeaU.
Arthur. Cherbourg, Brerr»en; Resolutw,	Ham.
Cherbourg. Hamburg; vAqultanla. Cher-	m
bourg.	0«obra:
*	La Savole. Havre: Olympic. Cherbourg;
3.	oktobra:	Ohio, Cherbourg, Hamburg; New Am-Paris, Havre; Belgenland. Cherbofirg;	sterdam, Boulogne; Leviathan, Cher_
Pres. Polk Cherbourg; Seydlltz, Bremen; bourg.
Conte Rosso. Genoa.
23. oktobra:
_ .	Aqultanla. Cherbourg; Pres. Roosevelt.
Westphalia, Hamburg.	Cherbourg. Bremen.
6 Oktobra:	^ u, 24. oktobra:
Homeric, Cherbourg: George Washing- „ ,	^
ton, Cherbourg. Bremen: Orca, Cherbourg ParU' Havre; Pres. Monroe. Cherbourg.
Hamburg; Volendam. Boulogne.	25. oktobra:
9. oktobra:	Thurlngla, Hamburg; Colombo, Genoa.
Leviathan, Cherbourg; Mauretanla, Cherbourg.
10. oktobra:
France. Havre: Pres. Garfield. Cherbourg; Yorck, Bremen, oktobra:
Pres. Wilson. Trst; Mount Clay. Tlam-
Durg.
«3. oktobra:
27. oktobra:
Homeric. ChfrbourK-. Orbita. Cherbourg.
Hamburg: Trea. Harding, Cherbourg,
Bremen; Vendam, Boulogne. 30. oktobra:
Resolute Cherbourg. Hamburg.
Mauretanla, Cherbourg.
31. oktobra:
France, Havre; Pittsburgh, Cherbourg.
Majestic. Cherbourg; America, Cher-1 Bremtn: Bremen, Bremen; America. Ge-
bourg, Bremen: Saxonia, Cherbourg:1 noa: Bevedere. Trst.
Perpetuum mobile.
— A. tako gospodična? — Tako delate z mojo kozo!	i nje in izdelavo, kakor tudi za kon-
Nji je bilo kot da bi jo kdo udaril po glavi. Zaeeia je bežati, fekeijo usnja za rokavice, da bi toda ne proti domu. boječ se. da bi jo mladenič ne zasledoval, pač \ prenehali z neracijonelnim izvo-pa po travniku, proti velikim Kkalam. ki so stale v daljavi.	J zom surovin in uvozom izdelanega
Na temenu in na rokah je začutila par debelih kapelj.	blaga iz inozemstva.
Vlila se bo ploha. Deklica je tekla proti razvalini starega ml i-J V industriji galanterijskih pred-na. hoteč si tam poiskati zavetja.	} metov imamo komaj skomne za-
Na pragu je ugledala moškega, ki je tekel sklonjen proti eetke. dasi imamo dovolj surovin mlinu.	i doma pa tudi zadostno Število de-
Ilkro je zaloputnila vrata. Noge so se ji tresle. Srce ji je bur- lavskih moči, ki bi se z malim
no utripalo.
trudom dale privzgojiti za te nove
— Gospodična, gospodična — se je oglasilo zunaj. — Odprite i stroke industrije. Enako v zaeet-hitro. I>o kože sem moker. Nikar ne bodite tako brez srca.	kih amo s predelavo kožuhovin.
Ona se pa ni oglasila.	ki jo pridobivamo iz naših goodov
— Odprite gospodična. Prosim vas. na kolenih vas prosim. Prehladi! Re bom. Nahod bom dobil, pljučnico. V dveh dneh bom umrl. Na svoj pogreb vas povabim, lepa, brezsrčna gospodična.
(Dalj« prihodnjič.)
- * -	*	e,. ■
v velikem številu in jo izvažamo v surovem stanju v inozemstvo, potem pa kupujemo barvano, preka-jeno in modno konfekeijonirano
9
blago za milijonske vsote nazaj.
J ' •
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jas likal. Spisal Jakob AleŠovee.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
$1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam ta sliki v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in tež*vami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-eestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. —. Vsebnje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem sveta	po*
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebnje 144 strani
.00
JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja m trpljenja. Vsebnje 123 strani,	J
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opiraje, kako je nastal kmečki pnnt in kako so ae nasi očaki, na Čela jim kmečki kralj Matija Gnbee, nadalje kmet Elija Gregorič m dragi kmeild junaki borili zoper prevzetne graičike in junaško umirali mučeniške smrti.
B strani,	J
e
POŠTNINA PROSTA
NARODA"
Cortlandt St, New York
Muojio ljudi si je že ubijalo in razbilo glave v delu za iznajdibr «irojy, ki bi čel sam od sebe z vedno enako močjo m se ne bi nikoli ustavil. Doslej vsa prizadevanja niso vodila do u$;otlnega rezultata. Ravnokar pa javljajo iz Pra^e. da je tamkaj na velesejniu razstavljen tak stroj. Kot gonilna moč za ta stroj se uporablja edi-liole privlačna sila zemlje. Razumljivo je. da vlada za ta izum velikansko zaiiimnanje. — Če tudi to ni ^amo debela raca?
ADVERTIBK IN «OI A> NAiOO«'
ANCHOR
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA-KE V AMER1K0 7
6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO.
Naj Cunard propa pomaga VaSim rojakom, da dobijo list^. vlziranja ter Jim da potrebna navodila, ki sn potrebna za potovanje v Ameriko.
V« potnike spremljajo do parnika
družbini uradniki brez kakega posebnega doplačila. IV>tnikom, ki Imajo Cunardove vozne listke, nikdar nI treba fakati, ker odpluje Iz Kvrop« večkrat v tednu kak parnik te črte.
Vozni listki Cunard prope so Veljavni za najhitrejše parnike na svetu.
Za nadaljna pojasnila ?e obrnite na našega mestnega agenta.
Pripravna in kratka pot v
JUGOSLAVIJO.
,	OTUJTE varno
^ ln udobno na ameriških vladnih parnikih. ko potujete v Jugoslavijo ali dobivate sem gvoje sorodnike. — Odplutja. d v a k r a na teden. Udobno in hitro potovanje, izl>"rna in raznolika brana — prostorn« kal>ine—vsakovrstna udobnr>st — dru žabna zbirališča—to imate na razpola go na ameriških vladnin parnikih.
S. S. Leviathan_____ 29. sept.; 20. okt.
S. S. Pres. Arthur ........... 2. okt.
S. S. Ceo. Washington ........ 6. okt.
S. S. America ................ 13. okt.
S. S. Pres. Roosevelt ........ 23. okt.
S. S. Pres. Hardinq ......... 27. Okt.
Pišite po navode glede odplutja,cen Itd.
United States Lines
43 Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih.
Upravitelji za
r. s. SniPPING BOARD
V Jugoslavijo u 9 dneh.
Vuk torek odpluje edea nor »ki b velikaoo*
AQUITANIA.......
MAURETANIA____
BERENGARIA ____
Razko&nc kabine 3.
..... 45,674 ton
.....30.7O4 ton«
..... 52,022 ton
razreda z 2-4-6
posteljami. Prekrasne jedilnice, kadil nice in počivališča- Pokrit krov za ftp-tanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezskrbnost. Nakaznice denarja potom Cunard, Iz-plačljlve v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte in nasv«te vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju.
CUNARD ANCHOR LINE
^en^tJCLne
ri
New York. Plymouth. Havre, Pari«
LAFAYETTE 29. sept.; 10. nov.
PARIS ____ 3. okt.: 24. okt.; 14. nov.
FRANCE .. 10. okt.; 31. okt.: 5. dec. New York, Havre. Pari*
ROUSSILLON ............ 6. oktobra
CHICAGO ................ 13. oktobra
ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra
LA SAVO IE .............. 20. oktobra
New York. VUeo I Spain]. Bordeaux LA BOURDONNAIS ..... ... 27. Okt.
Pt«lr ra uvoJila Uilwa age—t a ali aa H«tm sr. J:
19 STATE STREET.	NEW YORK
Nezgoda kiparja Mestroviča.
Kiparju Ivanu Moštroviču v Za-»ivbu s«* pripetila tt*žka nezgoda. Ko je delal na s>tre!»i svojegu atelijera. se j«* vdrla sipa in Me-št rovi«' je pa< '."l v atelijer. pri čemur si je zlomil roko. I*reepljan je bil v bolnišnveo.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so:
Joseph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
POZOR!
POZOR!
A.LPENTINKTURA je najbolj uspešno sredstvo na svetu, za rast in proti izpadanju las za moške in ženske.
Velika iteklenica $3.—. »redna	$2.—.
s poštnino.
Za vse druRo pišite po cenik,	g;i ix«61jt-m zastonj.
JACOB WAHČIČ
P. O. BOX 616 CLEVELAND. OHIO
ROLE za PIANO
slov. in hrvatske
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Creeve St- Contmaugh, Pa.
PIŠITE«PO CENIK.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
da Je natanko poučen o potni* listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki ao r neti ■ potovanjem. V sled dolgoletne lakninje nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi nmo naj-botjfta parnike, ki Imajo kabin« t
m. cured«.
▲ko ate n namen 111 potovati t atari kraj, nam pilt« ker ko te v Vašo korist.
Tudi »nI, M fte nlao amarUkl liani, ameje potovati v atari kraj na oblak In |lm jo Oovoljooo vrniti aa. Na telje dajtmo vaal aa davno pojaanla.
Uar latt Miti uriMi aH mu b itanp kraja, naj nam pA-
•a aa navodila, kajti »terUo prlae-IJencev Je omejeno. ' Za potne etrofte IsplaCnje ptf aa* mm. naroCOn Jadra maka banka tndl v ddtijn.
Frank Sakser State Bank
Ne« T«
I see ui ANTONA STAVOR. doma iz Zagorja At. 60. Julijska lie-nocija. Pred kakimi devetimi leti se jp nahajal v Clevelandu, Ohijo. Ker s^in jxxlpLsajii »edaj <l"MP'.*l iz domovino in mu imam poročati važne rr-či, zat^>rr»j ga prosim, da f»e mi takoj oglasi; iiko je pi kateremu drugemu rojaku kaj o nj^m znano, ga pa tudi prosim, da mi por<*"a, za l:ar sem hvaležen. — Prank K rebel ji 112S Kast 6:ird Street, N. E.. Cleveland, Ohio.
Harmonike
Ako iotlt« Imeti ros dobre In trpežno alove*i«K3, nemško ali kromatiCno harmoniko. obrnite ee na znano tvrdko za pojasnilo ali pa pridite oeebno.
LUBASOVE
Harmonike v»«h Trst Imam tudi v sa-lotrf ln sem »edaj edini zastopnik teb Pilita po cenik.
Bo vam ulju dno priporočam.
Anton Mervar
(•21 at. Clair Avenue
Cleveland. O.
EAVHOUUt JM 2ZtL4
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Ha}novejia flnatrovana isdaja Vsebnje 808 atranL B^ Orni B poštnine H-> ILOTDIO PUBIJJUULHO M«
I«w York Qhj, V. T«