Poštnina plaćana * gotovi aL Leto LXVH., št, t Ljubljana, sreda 3. januarja 1934 Cena Din 1.— lana,} a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. — Inseratl do 30 petit Trst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inser«tm fi:>vek posehej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-, Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIdTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon ftt. 3122, 3123, 8124, 3125 In 3138 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon at 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št, 10.551. NOVA AKCIJA MUSSOLINIJA Na sestanku z angleškim zunanjim ministrom namerava staviti nove predloge, ki zagovarjajo nemško stališče London, 3. jan. r. Angleški tisk si še vedno ni na jasnem, kakšen namen naj ima jutrišnji sestanek med zunanjim ministrom Simonom in predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Nihče ne ve zanesljivo, bodo razgovori, na katere je povabil Mussolini Simona, samo informativnega značaja, ali pa namerava Mussolini, kakor zatrjuje italijanski tisk, staviti zopet nove predlogi- Rimski dopisnik s Daily Telegrapha« poroča, da je po mnenju italijanskih krogov izročitev francoske spomenice v Berlinu ustvarila docela nov položaj in da je treba temu primemo povesti novo akcijo. Mussolini je pa informacijah dopisnika pripravljen zastaviti v Berlinu ves svoj vpliv v lem pravcu, da bi postala Nemčija bolj popustljiva napram Franciji. Ne glede na to, pa namerava Mussolini, kakor zatrjuje informator »Daily Telegraphac, staviti angleškemu zunanjemu ministru obširne predloge glede reforme Društva narodov. Po informacijah lista predlaga Mussolini naslednje: 1. Popolna ločitev versailleske mirovne pogodbe od pakta Društva narodov. 2. Obnova sveta Društva narodov na širši osnovi. 3. Sprememba člena 10. pakta Društva narodov, ki jamči nedotakljivost meja vsake v Društvu narodov včlanjene države. 4. Sprememba cele vrste drugih členov pakta Društva narodov, ki je bila do sedaj nemogoča. 5. Revizija sistema enakopravnosti velikih in malih držav. 6. Poenostavljenje vsega postopka v Društvu narodov. 7. Uvedba določb, po katerih bi mogle države, kakor je n. pr. Italija, ki trpe pomanjkanje surovin, neovirano dobavljati surovine v miru in vojni pa zmernih cenah. »Daly Telegraph c poroča dalje, da bo Mussolini razpravljal s Simonom tudi o ukrepih za očuvanje neodvisnosti Avstrije. Zunanje politični dopisnik »Daily Ex-pressa« pa poroča, da bo Mussolini znova predlagal sklicanje konference štirih velesil, to je Anglije, Francije. Nemčije in Italije, ki naj bi sestavila načrt razoroži t vene konference, katerega bi potem enostavno oktroirali manjšim državam. List poroča dalje, da bo zunanji minister Simon na povratku iz Rima ostal par dni v Parizu, da informira francosko vlado o svojih razgovorih z Mussolinijem ter da izve za mnenje francoskih krogov. Mussolini s svoje strani bo istočasno stopil v stike z nem. kancelarjem Hitlerjem, da tudi njega pouči o svojih razgovorih s Simonom in o dogovorjenih predlogih. »News Cronicle« poroča v zvezi s tem iz Berlina, da bi tam zelo pozdravili obisk angleškega zunanjega ministra Simona, ker so prepričani, da bi mogel tak obisk in osebna izmenjava misli v marsikaterem pogledu premostiti prepad med Francijo in Nemčijo. List smatra, da zato ni izključeno, da se bo zunan. minister Simon na povratku iz Rima napotil tudi v Berlin. Mussolini zagovarja oborožitev Nemčije Pariz, 3. januarja. AA. Dopisnik pariškega »Matina« poroča iz Rima: Italijanski politični krogi mislijo, da se Mussolini na svojem sestanku s sirom Johnom ne bo omejil samo na to. da bi z njim razpravljal o splošnih medna- rodnih problemih, temveč namerava predložiti britanskemu zunanjemu m.-nistru nekatere konkretne predloge, zlasti glede razorožitve. Mussolini bo, kakor pravi dopisnik, zastopal glede razorožitve isto tezo, ki jo Italija zagovarja že leto dni na mednarodnih konferencah, le s to razliko, da bo ta teza še bolj orijentirana v smer nemških zahtev. Rim smatra, da je v okoliščinah, v katerih je danes Evropa, razorožitev nemogoča in da bi bil najboljši način za ozdravljenje bolnega mednarodnega položaja ta, da bi se Nemčiji dal neki prestiž v vprašanju kontrole nad oboroževanjem. Za ceno mednarodne sprave, zaključuje dopisnik »Matina«. hoče Italija tako rekoč odstaviti z dnevnega reda samo vprašanje razorožitve in je pripravljena po drugi strani pristati na to, da se Nemčiji dovoli ponovna oborožba. Pariz, 3. januarja. AA. Listi komentirajo politični položaj, nastal s sestankom med Simonom in Mussolinijem. Vsi naglašajo veliki pomen teh razgovorov ter v zvezi s tem poudarjajo, da francoska spomenica, ki jo je poslanik Poncet izročil v Berlinu, še ni zbudila nikakih nemških komentarjev razen gole ugotovitve, da je sestavljena v spravljivem tonu. »f:xcelsior« domneva, da bosta skušala Mussolini in Simon najti kompromis med francosko in nemško tezo, in pravi: Nikaka skrivnost ni, da bi se nekateri angleški in italijanski politiki vdali v takšno rešitev problemov, ki bi uovolila Nemčiji, da znatno zviša obo rožbo. ki ji jo dovoljujejo določila mirovne pogodbe. Toda francoska vlada je rajši preprečila požar kakor pa da bi ga morala potem gasiti. Zadnja pot dr. Duce Včeraj popoldne se je v Bukarešti ob udeležbi stotisoč-glave množice izvršil pogreb umorjenega predsednika rumunske vlade Bukarešta, 3. januarja. AA. Rador poroča: Ob zvonenju vseh prestolniških cerkva in ob velikanski udeležbi prebivalstva se je vršil včeraj popoldne svečan pogreb pokojnega Jona Duce. 2e v zgodnjem jutru so začele prihajat', s posebnimi vlaki mnogoštevilne delegacije iz notranjosti države. Po vseh ulicah, po katerih je šel pogrebni sprevod, je napravila nepregledna množica ljudi špalir. Bil", so tudi postrojeni oddelki čet vseh vrst orožja. Ob 12. je princ Nikolaj položil venec na katafalk in izrazil sožalje članom vlade. Pogrebne svečanosti .ame so se pa začele ob 13. Prisostvovale so jim mnogoštevilne tuje delegacije, člani diplomatskega zibora in civilni m vojaški dostojanstveniki. Opelo je opravil patrijarh Mlron ob asistenci moldavskega, erdeljskega. bukovinskega in be-sarabskega metropolita ter mnogih škofov. Po opelu so govorili predsednik vlade g. Angelescu. v imenu vlade, Konstantin Bratianu v imenu liberalne stranke^ Costa Cescu, bivši predsednik senata, v imenu narodne kmetske stranke, za njim pa zastopniki vseh drugih političnih strank. Posebno se je opazilo, da so govorili tudi zastopniki vseh strank narodnih manjšin. Nekateri govorniki so med govorom jokali. Vsi govorniki so poveličevali pokojnega Duco in hvali!! v njem velikega rumunske-ga rodoljuba in mučenika. Krsto so nesli iz cerkve na lafeti člani vlade. Nato je velikanski sprevod krenil proti pokopališču. Med pogrebom so bile vse trgovine zaprte in ves promet ustavljen. Prav tako so bile odpovedane tudi kinematografske in druge predstave. Ukrepi proti ,železni gardi4 Bukarešta, 3. januarja, g. Sinoči se je zopet sestal ministrski svet, ki je sklepal o nadaljnjih ostrih ukrepih proti Železni ^rardi. Vlada namerava uvesti proti njenim članom številne razprave, da bo končno popolnoma razbila to organizacijo. Tudi danes so bile izvršene številne nove aretacije. Na včerajšnji popoldanski seji ministrskega sveta je notranni minister Incu-lec obširno poročal o položaju in o dosedanjih rezultatih preiskave sinajskega atentata. Kakor zatrjujejo, so zbrale oblasti mnogo gradiva, ki dokazuje obstoj široko zasnovane zarote proti celi vrsti političnih voditelje**. Pri hišnih preiskavah so varnostni organi zaplenili zelo mnogo dokumentov. V nekaterih krajih so se člani bivše Železne garde upirali p-reiska-vam. V Pitestiu je študent Nicolecu sprejel agente s streli iz revolverja in s petardo. Policijski agenti so uporabili proti njemu petarde s plinom za solzenje. V I Foscaniju je bil aretiran vodja tamkaj-[ šnje organizacije liberalnih desidentov prof. Giurecu, ker je izrazil prepričanje, j da bodo atentatu proti Duci sledili še drugi. Pravijo, da je bilo aretiranih nad 2000 oseb in da akcija vlade za utrditev javnega reda in miru v državi še ne bo tako kmalu končana. Nameravan atentat na Titulesca? Pariz. 3- januarja. AA. Današnji »Echo de Pariš« prinaša po londonskem >Daily Heraldu« vest. da sta odpotovala v St. Mo-ritz dva člana rumun>ke organizacije železna garda«, da ubijeta zunanjega ministra Titulesca.. Angleški protest v Berlinu London. 3. januarja d Kakor por^-ča »Times*, je angleška vlada poslala nemški vladi protest zaradi omejitve nemškega transferja, da bi na ta način podprla ukrepe organizacije angleških upnikov. Angleška vlada sporoča v svojem protestu, da podpira zahteve angleških upnikov in da ne more pristati na naz;ranje nemške vlade, po katerem naj bi imela Vem-čija pravico do enostranskih ukrepov :n zapostavljanja angleških upnikov. Pri tem opozarja na prejšnje oficielne proteste v mesecih novembru in decembru ter grozi za nr mer, če bi nemški odgovor ne bil zadovoljiv, z možnostjo osnovanja plačilnega kliringa. »Times« komentira ta korak angleške vlade zelo ostro ter govori o nemški samovoljnosti napram angleškim upnikom. Pri tem poudarja, da dr. Schach-tove trditve o plačilni nesposobnosti Nemčije niso povsem resnične, čeprav se ne more pr:čakovati, da bi mogla Nemčija ▼ sedanjem času v nolni meri izpolnjevati svoje obveznosti. Zato bi bila uvedba plačilnega kliringa najprimernejše in najučinkovitejše sredstvo, ker kuouje Anglija dvakrat več blaga od Nemčije kakor pa Nemč;ia od Velike Britanije. Poplave v Kaliforniji Pariz, 3. januarja. AA. Po najnovejših vesteh iz Los Angelesa je število smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala povodenj v Južni Kaliforniji, naraslo na ve? ko sto. Do zdaj so našli 40 trupel. Pet tisoč Hodi d«»la no* in dan in čisti ruševine v poplavljenih krajih. Kriza belgijske vlade Bruselj, 3. januarja, r. Docela nepričakovano je prišlo do krize v vladi. Nekateri ministri so opirajoč se na zahteve fiamskJh roslancev zahtevali, da se zopet nastavi v državni službi 80 uradnikov, ki so biLi po vojni odpuščeni ker so vršili službo za časa nemške okupacije. Minister za narodno obrambo se je tej zahtev! odločno uprl in zagrozi! z ostavko. Njegovemu stališču se je pridružilo še več drugih članov vlade, tako da je nastala v vladi velika razdvojenost. Ministrski predsednik si zaman prizadeva zgladiti spor. Končno odločitev je pričakovati jutr popoldne, ko se sestane ministrski svet, da razpravlja samo o tej zadevi. Zasedanje ameriškega kongresa \Vashington, 3. jan. r. Danes se sestane 73. ameriški kongres k rednemu zasedanju. Predsednik Rooseveit bo pri tej priliki naslovil na kongres poslanico v kateri bo zahteval, da se dosledno izvajajo smernice njegove gospodarske politike. Glede na to, da vrši Rooseveit že šest mesecev gospodarsko diktaturo in je njegov ugled in zaupanje ki ga uživa v široki ravnosti zelo velik, ni pričakovati, da bi se kongres izrazil proti njemu. V torek bo Rooseveit posla! kongresu drugo poslanico, o kater' bo razvil svoj program v pogledu zakonodaje ki jo zahteva ukinitev prohibicije. Gosta londonska megla London, 3. januarja AA. Včeraj je ležala nad Londonom tako gosta megla, kakor je ne pomnijo že dolgo let. Zaradi megle je trpel predvsem promet, razen ood-zemeljskega. ki se je razvijal normalno. Zaradi goste megle se je včeraj pripetilo več smrtnih nesreč. Ponekod je moral promet popolnoma počivati. Le v nekaterih predmestjih je bilo nekaj časa nekoliko jasneje. Italijanska iredenta na Malti Rim, 3. januarja AA. Z Malte poročajo, da je nacionalistični organ »Echo di Malta« izdal proglas maltskih nacionalističnih prvakov, ki ostro obsoja britsko upravo in poziva maltslti narod, naj vztraja v svoji narodnosti in katoliški zavesti. Skrčenje botearskega prebrvalstva Sofija, 3. januarja AA. Po podatkih glavne direkcije za statistiko je lani v prvih 10 mesecih število rojstev nazadovalo za 12.456, število smrtnih primerov pa naraslo na 5930. Tako se je prebivalstvo Bol skrile v teh 30 mesecih v primeri s prebivalstvom 1. 1932. zmanjšalo za 18.386 oseb. Hitlerjev novoletni manifest Berlin, 3. jan. s. Adolf Hitler je izdal obširen novoletni proglas, v katerem pravi med drugim, da je 13 let s skrajnim fanatizmom zastopal tezo, da se v nemškem • leksikonu ne sme najti beseda »kap'tu'a-| cija«. Zmerom je še boljše biti častno uničen, kot pa rrostovoljno se vdati sovražniku. Kar se je v nedavnih mesecih zgodilo v Nemčiji, je izprememba tako čudovite vsebine in izmere, da je poznejše generacije najbrže ne bodo mogle v celoti doumeti. Narodno-socialistično načelo vodstva je zmagalo nad nesposobnostjo parlamentarizma. Seveda je treba desetletja dolge vzgoje, preden bo ta nova nrse' popolnoma prežela javno življenje v Nemčiji. Hitler na- Komunistične demonstracije v Sofiji Sofija, 3. januarja s. Na novoletni svečanosti v mestnem kazinu, ki so jo priredili slaščičarji, je prišlo ponoči do krvavih spopadov med policijo, ki so zahtevali tuđi smrtne žrtve. Prireditelji, med katerimi je bilo mnogo komunističnih elementov, so imeli kljub policijski prepovedi proti-državne nagovore, tako da je končno posegla vmes policija in zahtevala v teku 15 minut izpraznitev dvorane. Kot odgovor na to povelje so začeli komunisti rezati telefonske žice. da bi s tem preprečili pri-klicanje ojačenja. Hkrati pa so napadli navzoče policijo s stoli, steklenicami in tudi z revolverji. Na ta napad je tudi policija odgovorila z orožjem. Bitka v dvorani je izzvala splošno paniko in mnogo obiskovalcev je pobegnilo skozi okna na prosto, kjer pa se je streljanje še nadaljevalo. Prebivalstvo okoliških ulic je bilo zelo razburjeno, šele po dolgotrajnih bojih je policija obvladala situacijo. Pri spopadih pa ]e bil en komunist ubit. mnogo pa hudo ranjenih, prav tako pa je imela tudi policija več ranjencev. Ogenj v pariškem zoolosKem vrtu Pariz, 3. januarja. AA. Preteklo noč je nenadoma nasta! ogenj v zoološkem vrtu v Vincenskem gozdu blizu Pariza. Pri tem je več slonov, ki predstavljajo glavno bogastvo v"ncenskega zoološkega vrta, živih zgorelo. Čuvarji vrta pripovedujejo, da je bilo strašno poslušati tuljenje nesrečnih živali, toda nemogoče jih ie bilo rešiti, ker je ogenj objel ves del vrta, kjer so bili sloni zaprti. Smrt francoskega zgodovinarja Pariz. 3. januarja. A A Hava> poroča: Tu je umrl zgodovinar D?lagorche. član Francoske akademije. Dosegel je visoko starost 98 let. Očeta je ustrelil Zagreb. 1. januar,';. Pri Duge-m selu blizu Zagreba se ie izvršil strašen zločin: kmetovalec Josip Papa je ubil svoiesa la^tn^ga očeta Franca. Franjo Papa. kmetovalec o Leprovici, nedaleč od Du-cesra sela. je podedoval lepo premoženje. Pri svojih 38 letih mu ie uspelo s pijancevan;em in kvartopirstvom v kratkem času premožen|e razbiti. L? malenkost mu je še ostala- Zaradi njegovega lahkomiselnega življenja so s? neprestano vršili prepiri z ženo Katarino, še zlasti pa s sinom Josipom, ki je star 18 let, in Štefanom, ki šteje 15 le/t Nedavno se ie Franjo Papa zopet priklatil pijan domov in začel pretepati ženo in sinove. Kričal ie medtem, da se bo odpravil delat na Francosko in da bo še to bajto, ki jo ima, prodal, denar zakvartal in izginil za vekomaj na tj je Res ie pobral dokumente in se odpravil z doma. Sin Josip ie stopil za njim in — kakor sam pravi — skušal očeta pregovoriti k pameti. Kake 4 km ista že bila od doma ko ie oče začel sina pretepati. Da bi prestrašil očeta. j>? sin potegnil revolver in ustrelil. Tedai pa ga ;e oče še srditepe naskočil — in v samoobrambi ie sin še trikrat ustrelil. Tokrat ie žal bilo zares. Streli so očeta podrli na mestu, sin pa ie pobegnil nazaj domov. Ode ie kmalu izdihnil. Proti jutru se ie Josip premislil in pohitel na o rožni št vo ter izprva govoril, da so njegovega očeta ubili neki kvartopir-ci, s katerimi se je rad prepiral. Kmalu na se ie fant vdal in mirno priznal, da ie z ubojem rešil bratu in sebi vsaj še tisto, kar ie hotel oče zapraviti. Sosedre dajejo mladem j očetomorilcu in niegovi materi najlepše spričevalo, d oči m potrjujejo. da ie bil pokoini Franjo največji zapravljive«. Roparski napad v dvigala Dan pred Silvestrovim 1933 se je primeril v Parizu, Avenue des Champs Elvsees, drzen roparski napad. Neznan ropar je napadel nekega blagajnika v dvigalu. Pobil ga je z železom za boksanje ter mu odnesel torbico s 50 000 fr. gotovine. Napadalcu se ie posrečilo pobegniti in ga do-I slej se niso našli vaja nato uspehe narodno-socialistične vlade, pobijanje korupcije, oprostitev gospodarstva parazitov, oživljenje zaupanja gospodarstva v politično vodstvo naroda ter znižanje brezposelnosti. S tem, da smo uničili centrnm. nismo vrnili samo tisočev duhovnikov cerkvi, temveč smo obenem spreobrnili na milijone poštenih ljud\ da imajo zopet zaupanje v duhovnike. Nemški tisk smo dvignili iz globin razdiralnega dela v ustanovo za vzgojo nemškega naroda. Na-rodno-socialistični boj za nemški narod ne stremi za nobenim drugim c:!iem. kot za tem, da vrne narodu čast in enakopravnost in da se zrna niša prelivanje krvi v bodoče. Silvestrovanje v Laškem Laško, 2. januarja. Silvestrovanje v Sokolskem domu je privabilo toliko občinstva, da je bila dvorana natrpano polna. Spored je bil otvor jen i burko enodejanko: Pesek v oči. ki je vzbujala med občinstvom salve smeha in ustvarila razigrano razpoloženje, ki j« vladalo \so noć vse do zore. Iz srca smo se nasmejali tudi lokalnim radioporo«lom; menda ni ta vražji aparat prav nikomur prizanesel. Sledila je tombola gasilske čete. Lepi in številni dobitki so tudi nemalo pripomogli k salvestrovemu razpoloženju. Posebno pa je ugajal balet Griegove E-mol sonate. Zvon je udaril 24. uro in živahno pozdravljen je stopil na oder mestni župan dr. Roš. ki je podal predvsem bilanco starega leta, ki je bila mergiena in temna, kakor nebo preko leta, ki nam je — pokrito s temnim: oblaki — dalo le malo solnčnah dni. Tudi za 1934 niso perspektive pr*v rožne, je nadaljeval g. župan. Toda obup je najslabši spremljevalec človeka, zatorej ne sme biti zanj mesta v naših srcih. Zato pa kvišku glave, zastavimo vse sile za nacionalno in gospodarsko povzdigo naroda in države in v harmoničnem sožitju nam bo zasijalo zopet ono solnce sreče In blagostanja, ki se je v nevihtah In obUklh skrilo našim očem. Po novoletnih Čestitkah se je razvilo neprisiljeno rajanje, ki je trajalo do poznih ur. Vsi pa. ki so silvestrovali v Sokolskem domu, so bili edini v tem. da je bil to re* lep večer. Da ne pozabimo tudi naših natakarjev amaterjev, katerim gre vse priznanje za brezhibno postrežbo. Sokolska društva In organizacije Narodne odbrane v Ljubljani In okolici prirede s sodelovanjem osta-Hh nacionalnih organizadj v petek 5. januarja ob 20. v sokolski dvorani na Taboru manifestacijsko zborovanje v proslavo 5. obletnice še-stojanuarskega kraljevega manifesta XXXXXXXXXXXXXK Vremensko poročilo Pokljuka, Smučarski dom Ljubljane, i. januarja: —3, mirno, 50 cm novega snega na 150 cm podlagi. Sneg južen, smuka dobra, v planinah izvrstna. Bistrica-Bohlnlsko Jezero, 3. jan.: +1, zelo oblačno, mirno, 90 cm južnega snega, smuka neugodna. Bled jezero, 3. jan.: —3, oblačno, megla, 40 cm snega, mirno. Rateče-Planlca, 3. jan.: —2, temperatura pada, oblačno, veitrovmo, sneg južen. 160 cm. Kočevje, 3. jan.: —1, sneži. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2302.07—2313.43. Berlin 1366.14—1375.94, Bruselj 79607 do 800.01, Curih 1108.35—1113.85, London 185.86—187 46, Newyork 3586.06—3614.31, Pariz 224.49—225.61, Praga 170.12 do 170.98, Trst 300.57—302.97 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringii 9. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.2550, London 16.80, New York 326.—, Bruselj 71.8250, Milan 27.16, Madrid 42.45, Amsterdam 207.70, Berlin 123.35, Dunaj 58.—, Praga 15.35, Varšava 58.06, Bukarešta 346. Stran 2 »S I O v E N S R 1 N A R O D«. dne 3. januarja 1934 ^tev 2 Značaj socijalnih akcij Sistem dobrodelnosti je slab — Nastaja nov sloj — miloščina rji LJubljana, 3. Januarja, ao socijalne akcije in kakšne bi nai bile? V rnialih imamo tako zvane pomota« akcije in vse dru&o socialno udej-BfeviMavi posameznikov in skupin — vse to, m kar je edina pravilna beseda dobrodelnost. Sistem delovanja dobrodelnih društev in . delovanja drugih organizacij v pogledu podpiranja bednih je zelo enostaven. DraStva ali akcijski odbori _ socialni odseki — nabirajo in zbirajo denarna sr?d>tva, ki ib dela po svoji uvedevnosti med potrebne in morda tudi med nepotrebne. Toda &*prav so nameni onih. ki a* udejertvujejo pri socijalnih akcijah, najboljši, vendar je sistem iobrodemosti slab. Dandanes, ko .e beda tako razširjena, ko padajo skoraj vsi sloji v objbožani?, bi morda kdo mislil, da ie kljub vsem razveseljiv pojav, da se nabiralne akcije tako naglo množe, da je oedalje ve2 nabiralcev, soeilahiih akcij, akcijskih odborov za pomoč bednim itd. Vv na plemenita srca, neprestano napovedujejo še nove pomožne, nabiralne in podobne akcij?. Čedalje več je prosilcev — toda vzporedno narašča tudi število beračev. Vsak lahko končno sprevidi, da j3 v tem pojavu ntkaj nezdravega. Sistem beračenja ubija sam sebe, nemore pa odpraviti bede, kaj §^le izkoreniniti koren zla. Res tx> da ne smemo pustiti ljjdi umirati od lakote in vsega hudega, da jim moramo pomagati, toda baS zaradi tega, ker ne smemo biti brezbrižni do trpečih, bi morali poskrbeti, da bi jim res pomagali in da bi na-šh" izhod iz zagate, v kaUro silimo čeda le bom Tudi trpečega človeka moramo vrednotiti po splošnem merilu. Bedni Ihidj? so žrtve plesnih socijalnih razmer. Toda odgovornost, de so razmere takšna, pada na vse, in *e je ne bomo otresli, čeprav bomo pustili ljudi trpeti. Naš greh ie tem večji, če ga ne znamo ali nočemo popraviti, g? pustimo ljudi v bedi. Da dajemo ljudem miloščino, ne storimo veega, kar smo dolžni. S tem prav za prav le prisilimo ljudi, da postanejo in ostanejo odvisni od miloščine. In čim več Ijidi pr-je-ma miloščino, tem več se rekrutira poklicnih miioščinariev. Tako nastaja nov, icmeten družbeni raered, neproduktiven, ki ga tvorijo ljudje akrnjaiočega človeškega dostojanstva in propadajočih moraličnih lastnosti Ta razrad postane družbeni balnst; naihuiSe te, da milosčinarji navadno ni? morejo več postati vredni m produktivni člani družbe, essodi ss razmere spremene za nje tako, da bi si lahko sami preživljali. Milosdinar sovraži delo. nima smisla za skupnost ter soljudi — sovraži vse. če j? se sploh zmožen sovraštva, ko ie že skoraj povsem otopel. In ftim d4j bo obstojala tako zvana dobrodel nost, tem deli se bo vzdržjval ter naraščal razred miloščinarjev. Ako bi že ne bilo drugega izhoda, da bi morali vsekakor računati z družbenimi izobčenci — č» bi jim ne mogli dati dela _ tedaj bi vseeno ne smeli organizirati Lak-j primitivnega socialnega skrbstva- Kakor bi ne sroe-lo biti zasebnih posredovalnic za delo, tako bi rudi n? smelo biti zasebnih pomožnih akcij za bedne — akcij, ki *lcne samo na beračenju. Podpiranje bednih, socialno skrbstvo, mora imeti točno določen? oblike in smernice, s? pravi, socialno skrbstvo mora dobiti zakonsko podlago, mora biti točno urejeno in precizirano. Ko priznamo ter »previdimo, da smo dolžni skrbeti za bedne, mora to v resnici postati dolžnost; socialno skrbstveni uradi, ki bi morah' poslovati po zakonskih določi I i lu bi morali imeti zagotovljena denarna sred stva, da bi bili neodvisni od socjija plemenitih darovalcev«. Zavedata se moramo, da prispevki za bedne niso >darovidobrodelniki« se pričakujejo priznanja za to. da se ud?|stvujejo v socialnih akciiah. Sistem dobrodelnosti je zgrešen in č>m deli bo obstojal, tem večia bo škoda in beda. Prvi poizkus smotrenejsega socialn -ga skrbstva je naš bednostni fond, toda socialno skrbstvo je treba Še izgraditi in ns sme ostati le pri poizkusih. Akademsko smučarsko prvenstvo v Ljubljani V ponedefjek in torek 8. in 9. t. m. — Naša vojaška reprezentanca za Ru muni jo. Ljichljana, S. jaguarja. Letos bomo imeli v Ljubljani prvič večj? smučarski prireditve. Neugodno vrem* je doslej skoraj vsalko leto onemogočilo smučarske priredit?« in tudi l^tos nam nagaja, kljub temu pa organizatorji upajo, da bodo spričo zadostne množine snega vendarle spravili pod streho dve večji prireditvi. Prihodnji teden 8. in 9. se bo namreč v Ljubljani vršilo akademsko smučarsko prvenstvo Jugoslavije v teku in v skokih, a nekaj dni poznerje bo stadion SK Ilirije otvorjen s pestrim zimskosportnim sporedom. Za letošnje emuško akademsko prvenstvo so ee naši akademiki že precef temeljito pripravili, saj so trenirali skoraj že dva meseca. Tekmovanje se prične v ponedeljek dopoldne ob 9. s startom pred gostilno pri Čadu. Proga se ni določena, najbrž bo pa markirana tako, da se bo pričela takoj z vaponom na Rožnik, z Rožnika pa v smuku na Večno pot, najbrž tudi v Dravlje itd. K?r bo to tekmovanje obenem tudi preizkušnja in merilo za sestavo smučarske akademske državne reprezentance, ki se udeleži od b. do 11. februarja svetovnega prvenstva akademikov v Wengenj-Klein Scheideeku v Švici, je verjetno, da bo na startu elita naših akademskih smučarjev. Med drugimi bodo startali znani favoriti Dečman, Baebler, Ro-Ije, ki je na dopustu, najbrž tudi Bervar. katerega poškodba ni imela resnejših posledic, Boris Jenko, Šubic i. dr., prijavljeni so pa tudi Zagrebčani, med bemi Slovenca Mu-šič in Marchioti, ki študirala v Zagrebu in bosta zastopala barve tamošnje Univerze. V torek popoldne se bo tekmovanj? nadaljevalo in sicer se bodo vršile na iliriian-ski skakalnici na Mostecu v Zgornji šiški tekme v skokih. Prijave je treba poslati tvrdki Goreč ali pa Kolb ln Predalič do petka zjutraj, naknadne prijavi pa se sprejmejo pri čadu do ponedeljka ob 8-, nakar sledi žrebanje. Včerai je prejela tukajšnja vojaška^ komanda brzojavno povabilo gled? 'jdele/be naših vojaških tekmovalcev, oziroma patruli na mednarodnem vojaškem tekmovanju v Romuniji. 0 tem so že razpravljali tukajšnji zastopniki vojaških oblasti na sinočni seii, vendar pa še ni sigurno, da se bodo naši vojaki udeležili tega tekmovanja. V primeru, da bo Jugoslavija sodelovala, bodo za vojaško reprezentanco izbrani naši najboljši pri vojakih služeči smučarji, tako Predojevič, Klavona, Girandon, Jakelj. Bolje i. dr.; za trenerja te ekipe ie bil določen Leoš Stehlik m sicer bodo vojaki trenirali v BohinjJ- Tn postava pa še ni definitivna, ker Je JZSS mnenja, da bi iz prestižnega razloga kazalo raje določiti, oziroma vpoklica ti že odslužene rezerviste- smuča rje, da bi bila naša ekipa Sin močnejše. Tekmovanje ie razpisano za proso na 18. 30 in 50 km. Otvoritev športnega igrišča Ulriie Nastopila bo vsa naša smučarska elita 8K Ilirija otvori svoje novo športno igrišče na stadionu že sedaj. V ta namen priredi velfkopotezno smučarsko prireditev, kakršne v LJubljani še nismo videli. Kdor Se ni videl smučarskega teka, bo fcmel 14. Januarja priliko ne samo opazovati vse faze borbe od starta do cilja, od bliza bo videl tudi vso našo smučarsko tjBfcg. ki bo ta dan polnočtevilno obrana na startu. Poleg že znanih rutiniranih asov, ki so opetovano zastopali barve Jugoslavije doma Ln v tujini, se prireditve udeleži tudi mlada tekmovalna generacija, naš up in naša nada. Priredite^ nastopi s svojimi najboljšimi tekmovalci, vsem na čelu dolgoletni državni prvak Jožko Janša, dalje bivši državni prvak Boris Jenko, od mlajših pa Knap, Girandon, Kerstein, Istenič, Jakelj, Bručan in drugi. Smučarski klub Ljubljana bo seveda tudi postavil kompletno ekipo, kakor Deč-mana, Baeblerja, šramla, Senčarja, Avgusta Jakopiča. Do takrat bo najbrž okreval tudi državni reprezentant Nani Bervar, katerega poškodba ni tako hude narave, kot se je prvotno domnevalo. Gorenjci bodo poslali svoje najboljše moči, Mojstrančani državnega prvaka v kombinaciji Albina Jakopiča in odličnega tekača Klančnika, Jeseničani svojega Smoleta, Gorje talentiranega 2emvo ln še celo vrsto drugih tekmovalcev. Tekmovalci so imeli dovolj časa in so se dobro pripravili pod vodstvom saveznih trenerjev Marsa in Stehlika, Zlasti zanimiva bo borba klubskih Štafet, štafetne tekme so postale zelo priljubljene, tako da jih je lani uvedla tudi mednarodna smučarska federacija (FIS) pri svojih tekmah. Pokazalo se bo, kateri klub v Jugoslaviji ima najboljšo štafeto. Bo to vsekakor najzanimivejša točka sporeda, kjer bodo prijatelji smučanja lahko videli vse tehnične in taktične finese, s katerimi zmagujejo tekmovalci razne terenske neprilike. Začetnika bo zlasti zanimal smučarski tečaj. Poseben oddelek smučarjev bo v 5 minut trajajočem tečaju pokazal moderen način, kako se najlažje naučiš obvladati smučke. Pred očmi gledalca se bo razvil ves smučarski ABC od prve obligatne pike, pluženja, plužnih zavojev, vse do najelegantđiej-še kristjani-je in prečnih skokov. Da je pri smučarjih dovolj smisla za humor, bo dokazala komična točka, pri kateri se bodo gledalci nasmejali d<> solz. V ta namen je pripravljena neke vrste tekma steklenic, vendar nam prireditelji podrobnosti niso hoteli izdati. Na sporedu je tudi skijoring ali če hočete smukjoring s konji, ki spada med najbolj omiljene panoge zimskega sporta. Tekmovalci bodo seveda nagrajeni. Nagrade se bodo razdelile na družabnem večeru, kjer se bo lahko Ljubljana prepričala, da se naši smučarji prav tako varno počutijo na parketu, kot na dileah. Med brenkanjem ♦ • • Ljubljana, 3. januarja. Ko ie šel okrog 5. zjutraj stražnik na svojem nočnem obhodu po Tovarniški ulici, je začul iz neke kleti nežne melodije citer, obenem pa razposajen krohot. Radovedno je pogledal skozi odprtino in opazil veselo razuzdano družbo, šest moških se je potegovalo za ljubezen neke Ivanke, in da bi se ne dolgočasili, je eden neprestano brenkal na citre . . . Stražnik je Ivanko povabil na policijo, kjer se je že dolgi vrsti njenih grehov pr> družil še eden. Zdaj so Ivanko, ki se poklicno bavi s prostitucijo, izročili sodišču, po prestani kaznj pa bo morala v Begunje. Iz življenja ameriških Slovencev Zločinci odpeljali in umorili Janeza Vi vodo. — Truplo Katarine Logarjeve najdeno. — Novi grobovi. 20. novembra je is Jolieta brez sledu izginil Janez Vi voda. Več dni so poizvedovali za nJim, končno so ga pa našli blizu mesta umorjenega in oropa nega. Policija je ugotovila, da je usodnega dne Vi-voda prejel plačo, neznani zločinci »o ga pa izvabili v avtomobil in odpeljali s seboj. Na samem so ga zavratno umorili. Pred dobrim mesecem je odšla z doma v Chicagu Katarina Logarjeva. Nedavno so jo potegnili mrtvo iz jezera ob Lincoln parku, življenje si je končala v hipni duševni zmedenosti. Poročali smo že, da se je nedavno pričela razprava proti Janezu Petijetu pred sodiščem v Peoriji, država Illinois, katerega so obtožili uboja nekega Američana. Ker dve glavni priči nista hoteli pričati zoper obtoženca, je moralo sodišče obtožbo umakniti in porota je Petjeta oprostila V kraju Gebo, država Wyoming, Je umrl 38Ietni Štefan Vukčevič, ki zapušča v starem kraju mater In brata. Bolezen si je nakopal, ko je bil z američko armado na francoski fronti. _ V San Franciscu. Kalifornija, je umrla Marija Lučev, rojena PInt. Pokojna je bila doma s Starihove-ga vrha pri Semiču v Bell Krajini (po domaČe Anceljnova). V Ameriki je bivala 12 let, zapustila je moža ln dve hčerki. — V Istem kraju so pokopali Katarino Fir, doma Iz Lokvice pri Metliki. _ V Calu- metu je umrla 62Ietna Katarina žalčeva. Pokojna je v Ameriki živela 40 let, zapustila je moža, štiri sinove in dve nčerki. — V Sheboygann je umrl Peter Gasar, star 37 let, doma iz Gornje Sorice na Gorenjskem. V Ameriki je bival 13 let. Pokojni je bil tudi v svetovni vojni. _ V kraju Belaire, država Ohio, je umrl Ru- Maksimiranje obrestne mere Ljubljana, 3. januaria. uranilnica kmečkih občin v Ljubljani obvešča svoj3 vlagatelje, da je na podlagi uredbe min is trato sga sveta o maksimiranju obresti z dne 22. novemibra 1933 in v soglasju z drucimi denarnimi zavodi znižala od 31. decembra 1933 dalj 2 obrestno mero od hranilnih vlog na 49/o. oziroma od v?eauih vlos na 5°/e. Rentni davek plačujejo vlagatelji sami- Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug v Ljjbljani objavljata: Gleđ? na uredbo o maksimiranju obrestna m€ire sta podpisani zvezi skupno z drugimi organizacijami denarnih zavodov v dravski banovini sklenili, da ee zaradi težkih gospodarskih razmer, posebno pa zaradi znižanja obrestne marž za kmetska posojila določa za včlanjene hranilnice in posojilnice kot najvišja obrestna mera za etarj vloge na knjižice^ in na tfikoči račun s 4n/o, za navadne in s o0/* za vezane vloge na trimesečno odpoved. Zveza jugoslovanskih hranilnic v dravski banovini pa objavlja: Zastopniki r*gu-lativnih in banovinskih hranilnic v dravski banovini so gled? na uredbe osrednjia vlade z dne 22. novembra 19:38. na zborovanj j dne 18. decembra 1933 določili za hranilne vlog^ kot najvišjo dopustno mero: a) za stare vloge, izplačljivi brez od povedi, 4°/o, za vezane na odpoved pa najveič do 54,/o in b) za nove vloge največ do 6°/o z veljavnostjo od 1. januarja 1934. Naše Gledališče DRAMA Začetek cb 20. url. Sreda, 3. januarja: Praznik cvetočih češenj. Red Sreda. Četrtek, 4. januarja: Kulturna prireditev v črni mlaki. Red A. Petek. 5. januarja: Raj potepuhov. Izven. * Opozarjamo na prvo reprfato trode-janske šale Raj potepuhov, ki bo v petek, dne 5. t. m. zvečer v ljubljanski drami. Na Silvestrov večer je imela ta šala zelo velik uspeh ter je izvrstno zabavala občinstvo. Zasedba je ista kakor na premieri. Režija je prof. šestova, V nedeljo, dne 7. t. m. zvečer bo v drami zopet nova premiera. Uprizori se komedija »Sonjkin in njegova sreča«. Delo, od začetka veselo, konča s tragičnim koncem. Sonjkin je namreč zadel glavni dobdtek in to ga tako vznemiri, da se mu končno omrači um. Premiero pripravlja prof. šesL OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 3. januarja: Traviata. Red B. Četrtek. 4. januarja: Tičar. Red Četrtek. Petek, 5. januarja: Zaprto. Sobota, 6. januarja: Ob 15. uri Boheme. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Dežela smehljaja. Gostuje Mirni Balkanska. Izven. Nedelja, 7. januarja: Ob 15. uri Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Havajska roža. Gostuje Mirni Balkanska. Izven. Pri nocojšnji predstavi opere Traviata poje vlogo Alfreda zopet g. GostiČ. Ostala zasedba kakor običajno. Predstava je za red B. Na novo uprizorjena opereta Tičar ee je izredno priljubila, Poleg večno lepih njenih melodij in prikupne vsebine se Je priljubila tudi občinstvu zasedba in nova uprizoritev, ki je deloma po monakovskem načinu. Poje se v četrtek 4. t. m. za red Četrtek. Gostovanje znamenite pevke gospe Mirni Balkanske v naši operi. Zagrebški časopisi prinašajo cele slavospeve o bolgarski pevki gospo Mirni Balkanski, ki nastopa v teh dneh v zagrebškem Narodnem gledališču. Pela je glavne vloge v operetah: Ples v Savoju, Dežela smehljaja in Pri belem konjičku. Kritiki hvalijo predvsem njeno popolnoma svojevrstno igro, da tudi v pevskem ozira popolnoma odgovarja, je samo ob sebi umevno. V LJubljani bo gostovala samo dva večera, doif Tomažič. ki Je tam več let vodil trgovino z mešanim blagom. Pokojni je bi: Mariborčan, star je bil 60 let. _ V Pueb. lu je umrla 551etna Ivanka Lekše, doma Iz Strug. Zapustila je 13 otrok. Kap je zadela na cesti v Rook Springrsu. država Wyamins\ Franca Burnika, ki je bil takoj mrtev. Pokojni je že dolgo živel v Ameriki. — V Pueblu. država Colorado, so pokopali 491etnega Miho Gregoriča, v isten-kraju je pa umrl tudi dobro znani roJaK France Vidmar. Pokojni je bil star 42 let. doma je bil iz Ambrusa. Zapustil je ženo in pet otrok v veliki bedi. kajti bil je Že več let brez službe. _ V kraju Clairton je umrla Terezija Arh. Zapustila je sina in sest hčera — V Puvalupu, država Wa-shington, je umrla v visoki starosti 83 let Neža Henigsman, doma iz Vavčje vasi na Dolenjskem. Pokojna je živela v Ameriki 21 let, zapustila je dve hčerki. _ V kraju Ely, država Minnesota, je umrl 20-Ietni Henrv Sprajcer, ki se Je bil prehladu na plesu. Njegpov oče je doma lz Črnomlja, pokojni je bil pa rojen v Ameriki. —V Sprm^rfieldu, država Illinois, je umrla ELizateta Dixer, rojena Sipek, ki je podlegla raku. Zapustila je več bratov in sester. V Johnstowrvu, država Pennsylvanlja, se je težko ponesrečil pri delu v tovarni France Turk. Med delom mu Je odlete! s stroja del kamna v glavo In ga nevarno poškodoval. Turka so morali prepeljati v bolnico. Mož je nedavno izu.mil stroj za rezance in pa dva manjša stroja za rezanje m lup! jem Je krompirja. Zaradi širjenja komunistične propagande sta bila v Ambridgu aretirana Janez Marušič iz Plttsburgha in Janez Horvat iz Monake. in sicer v soboto, na praznik Sv. Treh kraljev, v Deželi smehljaja, v nedeljo, dne 7. t. m. pa v Havajski roži. Obe predstavi sta izven. Popusti ne veljajo. Proračun jeseniške občine Jesenice, 2- januarja. Finančni odsek mestna uprave ie bil skoraj ves december pridno na deJu, da |0 sestavil proračun za leto 1954/35. Odsek je v osmih sejah temeljito predelal vsi Doedav-ke ter postavil proračun na solidno podlago. Pri sestavi proračuna so sodelovali t adi predsedniki raznih občinskih odsekov, ki so poročali o proračunu svojeea dalokrocra. Tako temeljito ststavlj^neen proračuna kot je letos, jeseniška občina najbrž se nikoli ni imela. Kljub temu. dn nameravajo namestiti nujno potrebnega m?stneiza inženjerja, eozd-neea čuvaja in zaSčitno sestro in čeprav je v načrtu nujno potrebna adaptacija milnih hiš in Šol, poprava in zavnrovanti občinskih mostov — je proračun popolnoma uravnovešen z SO°'o doklado na neposred-nje davke. Zadnja leta se le gibala doklada od 90 do t30*Vo četudi ni bilo na programu toliko javnih del, kot jih je v tem letu. Finančni ode^k je bil mnenja, da ne gre davčnega rizika spričo težkih gospodarskih razmer navijati do skrajnosti ter bo tudi v bodoč? stremel za tem, da se bremena davkoplačevalcem znižajo. Ko i? finančni odsek v celoti dovršil evo-ie delo, ie bila sklicana seja občinskega kluba JXS. na kateri je načelnik kluba Ln finaneneua odseka g. dr. Maks Obersnel izčrpno poročal o sestavi in potrebah proračuna, člani občinske uprave ter načelniki raznih odsekov pa so poročali o sestavi proračunov iz njihovih odsekov Na seji klubi JNS se je skoraj ob 5 urni debati razpravljalo o proračinu t^r je bil končno finančni odsek soglasno pooblaščen, da proračun v raznih malenkostih korigira in ga izpolnjenega predloži v razpravo in v odobrenje plenumu mestnega občinskega odbora. Silvestrovanje „Soče" Ljubljana, 3. januarja. V nabito polni dvorani OUZD je ljub. ldanska >Soča. praznovala prehod ia starega v novo leto s svojo zelo posrečeno prireditvijo. Okretni tamburali so z bren kanjem naših narodnih pesmi zabavali svoje poslušalce med Izvajanjem srečno izbranega prograima, šaljivimi prizori in priložnostnimi deklamacijami do polnoči, a veselo rajanje je trajalo vse do jutra. S spretno šegavostjo je v poeziji ocenila gospa Mara Fakiaova društveno delovanje najagilcejših >Sočanov<^, posebno predsednika dr. D. Puca, blagajnika Sfili-*ioja, tajnika Simčiča. predsednika prireditvenega odseka čotarja, »mame in ata, Klavora itd. Razposajeno zadovoljstvo je zavelo med >Sočani< In njihovimi prijate 1 jI pri >lepem kvartetu starih devic«, ki so pobožno urezale svoj slavospev sladki kavi in mnogo smeha je vzbudilo JunaSko >čezdajanje<: zapeljive stare koketke ln kofetke. Tudi šaljivi solospevi na čast prvi Evi so bili 2abavni. Veliki >Ciciban in čebela« (ali prav za prav že debelo brenčeči čmrlj) sta tudi zadovoljila občinstvo. Resni polnočni govor Alojzija TJrhan-čiča je pa bil himna ljubezni do očetovega doma in materine sladke govorice v neodreSenl domovini. Izražal je ganljiva, iskrena voščila onim našim dragim, razžaljenim in ponižanim tam preko. Tudi tem mora za velikim petkom napočiti velika noč secundum seripturas svetih življenjskih knjig ln del naših kllcarjev, prerokov in vodnikov: Gregorčič, Gradnik, Kosovel onstran in Prešeren, Cankar, Župančič tostran meje. Res sijajen užitek s krasnim recitiranjem njih preroških stihov i najglobljem pesniškim tolmačenjem v smislu naših hrepenenj ter vzornih smernic narodnega ln državnega edin stva. kakor tudi sokolske miselnosti! >Soča< plee v svojo dnevno kroniko zopet srečno 15. silvestrovanje Izven svoje rodne grude Iskreno želimo, da bi se uresničile govornikove nacionalne želje ln voščila >Sočinega< predsednika dr. Puca, ka- kor tudi opolnočnl alegorično prikazani prehod iz starega v novo leto: Leto lf>3l naj nag resi težke gospodarske depresije in prinese z/boljsanje teikih gospodarskih prilik. KOLEDAR Danes: Sreda, 3. januarja, katoličan.. Genovefa. Slavimtr; pravoslavni: ?l. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: življenje je lepo. Kino Ideal: Gospodična poročnik. Kino Dvor: Sled v snegu. Kino Slika: Planine kličejo DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Kuralt, Gosposvotska oasta 10; Sušnik. Marijin trg 5. tfepoc? sita l^epo 7'c, da si voščimo srečno novo leto. Še lepše je na, če ne odrinemo od .tebe prazne roke, ki nam stisne ob novem letu roko alt pomoli pod nos pisano VC ičllo Škoda, da Je ta prelepa novoletni na\'ada omejena zaenkrat samo na dimni kar je. smetarje — prave in lažne — hU nike in hišnice, mlekarice, raznašalce no vin, pismonoše in morda še nekatere dru ge stanove nižje kategorije Kar lepo p" vrsti ti pridejo ti stanovi voščit srcčn> novo leto, ti pa segaj tudi po vrsti v žep in štej kovače. A komu pojdeš stisnit ro ko /i, ubogi trpin, da boš vsaj za silo za mašil luknje, ki so ti Jih zvrtali v dom.t čem proračunu božični prazniki z novui letom? \ikogar nimaš, ki bi ti kaj dal /> to, ker si mu prišel voščit obilo sreče \ novem letu. čeprav bi morda boli krv n t potreboval nekaj ko\'ačev kot jih po*-* bitje smetar ali hišnik. To lepo novoletno navado bo t.c^ raztegniti t&ko. kakor tisto O < edu, ki \t puit repo. Stanovi nižje k**(cnrije hod' potukali ob novem letu tebe 7ć: kov ^ ti se boš pa obrnil na svojega šefa §h gospodarjn z novoletnim vo.'čllum, k; i bo vrglo vssi toliko, koliko: mcruš oJ";'« r. sam. V interesu rsvnore/;? dom*c-proračuna vseh bridko pri/.:idctil: bi bit" de začnemo to prakticirati >•? s pethi d rjtm letom Bremena je treba pravicn< razdeliti ali pn začnimo vsi pobiran smeti Misli o času Kaj bi bil čas brez dela? 2ivijen;c brez vsebine; človek bi bil neživo, ne-življeaijsko bitje. Človeško delo prekuje surovino-b: e/.-časje v dragoceno kovino-ča.= . Čas ni elastičen, toda. tem bolj jt dragocen, tem več obsega, čim bolj ?i ga izrabil, čim več si naredil. Čas je pojem, njegovo bistvo je trajanje, pomen pa mu da le olovek. * Minljivost omalovažujemo in se je bojimo, vendar tudi najbolj hrepenimo, da bi čas minil čim prej. Vsak človek hrepeni kot Faust, da bi ustavil čas, toda prej ali slej ti postane življenje breme. Preteklost se kaže v sedanjo-ti. C*<-obsojamo sedanjost, smo obsodili preteklost. Toda sedanjost je v naših rokah, mi jo preoblikujemo. V naših kah se spreminja v preteklost in bod >č-nost nam teče naproti ter nosi v Bebi kali zdravega in bolnega sedanjosti. Mi pa živimo samo sedanjosti, čas nam je tako ozek pojem, da je življenje posameznika skoraj slehernemu začetek i*1 konec vsega, da se nam zdi samo sedanjost vredna življenja. Vsi bi morali živeti za prihodnjost — že zato, ker se ji neprestano bližamo, ker ie seSlužbenega lista<. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< št. 1, z dne 3. t. m., objavlja zakon o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugo-slavno in kraljevino Madžarsko, uredbo, s katero se predpisuje dovolitev za proizvodnjo koncentrirane ocetne kisline, uve-Ijavljenja trgovinskega sporazuma z Brazilijo, uporabo konvencije pariške unije za zaščito industrijske svojine in madridskega aranžmana o mednarodnem registriranju tvorničkih ln trgovinskih žigov na francoska prekomorska pospstva ter ratifikacije raznih mednarodnih konvencij hi zapisnikov. _ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od S. do 14. decembra 1933. Je bilo v dravski banovini 33 primerov tifuznih bolezni (smrtni 1), 11 griže, 68 škrlatinke (smrtna Z), 5 ošpic, 2 krčevite odrevenelosti, 21S davice (smrtnih 8), 20 Sena, 29 vnetja prinšesne slinovke, 3 otročnične vročice in 1 otrpnjenja tilnika. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dn? 2T)- decembra je biln v dravski banovini svinjaka kujja na 70 dvorcih, svinjska rdečica na 11, perutninska kolf-ra na 13. takima na 3 in vranični pri-^ad na 2. — Dražba lova. Lov občine JurkloŠter se bo oddajal v zakup za dobo od 1. aprila 1934 do 31. m aren 1940 na javni dražbi pri ©reškem naeelstvu v Lačkem 21. iansutaria ob 8. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih izprememb. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperattira je znaSala v Splitu 12, v Skoplju 8, v Zagrebu 5, v Beogradu in Sarajevu 4, v Ljubljani 3.6, v Mariboru 2.1. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala 1.2. V slučaju zastmpljenja, povzročenega po zastrupijenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« prenčice bistven pripomoček. Zdravniško strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« g renči-ca se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. — Lastnonožno napisana prošnja. Prošnje se pišejo navadno lastnoročno, 11-letni Tomo Kolarič iz Orahovice je bil pa rojen brez rok in torej z roko ne more pisati prošenj. Fant hodi v IV. razred osnovne šole in učiteljica ga je naučila pisati z nogo. Z nogami tudi je in pije. Njegova mati je že pred leti vložila prošnjo, da bi sprejeli njenega sina v invalidski dom in končno je bila njena prošnja uslišana. Fant bi moral oditi v invalidski dom v Subotici. ki Je pa likvidiral. Zdaj je Iastnonozno napisal prošnjo banski upravi, naj ga sprejmejo v kak drug invalidski dom. _ Hud spor v zagrebškem >Merkurju«. V nedeljo so sklicali člani zagrebškega >Merkurjax protestno zborovanje zaradi imenovanja društvenega zdravnika dr. Petroviča za zdravnika podružnice v Dubrovniku. Sklenili so Izstopiti iz >Mer-kurja< in priključiti se korporativno Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, če to imenovanje ne bo preklicano. _ S sekiro ga je ubil. Na novega leta dan »ta se sprla v vasi Jazovcl blizu Karlovca kmeta Lovro Desovlč in Anton Gra-šek, ki sta si bila v sorodu. Grašek Je udaril Desoviča s sekiro tako močno, da je kmalu izdihnil. _ Samomor sarajevske lepotice. V Sarajevu si je končala življenje 20^etna hčerka pokojnega pravoslavnega svečenika Mira Djokič. Zaljubljena je bila v mla-daga državnega uradnika Rada S tam en ko- vic a, toda njena ljubezen ni bila srečna. 30. decembra ponoči si je Mira, ki je bila na glasu kot zelo lepo dekle, končala življenje. Iz Ljubljane —li Živilski tr^ je danes prvič nekoliko bolj oživel po praznikih. Zaradi topleiS.*2a vremena je zadnje čase zopet več jabolk, ker prodajalcem ni treba bati, da bi jim zmrznila pri prodaji. Dan 36 je bilo na zelen jadnem trgu tudi precej spina če, ki io prodajajo po 2 Din merico in motovilca, ki se ie na trnovskih vrtovih pokazal iznad sneq;a po večdnevnem južnem vremenu. Danes je bila na živilskem trgj posebna »senzacijam Poleg jabolk je bil velik kup tsko-čeira kanalskega blata. Pred škofijo namreč čistijo zbiralni kanal, ker bodo nad njim zgradili tramvajski tir. Nedvomno niso našli nikjer primernejšega prostora za odlaganja blata kot na živilskem trgu- Ljudje so razna Šali gnoj' na oeivljib po vs^m trgu in dišave tudi ni6o bile baš prijetne. Ali je to v skladu 9 higijeno, ne moremo trditi. — Med zelenjavo i? bilo zopM precej zeljna. tih glav, ki se še niso podražile. Prejšnje čase je bilo na trgu največ Trnovčank, zdaj pa imajo večino kmetica. Prostor za perutnino in jajca je bil tudi dobro zaseden. Jajca so se o božiču podražila in jih zdai prodajajo še vedno tako drago, nekoliko lepša po 1.50 Din komad. —Ij Sneg je začel zopet na letava ti, e^sar so se mnogi izredno razveselili. Zaloge starega snega so se res občjtno zmanjšal? in marsikdo s i ie bal, da se ne bo več mogel smučali na starem snesru. Južno vreme i« mnogim temeljito zmešalo račune o praznikih, še dva praznika imamo — zadnje upanje, da se bo vrame sprevrglo in da bodo končno vpeeno prišli na račun obupujoči smučarji. Da, to so problemi. Sala pa tudi ni, če zaradi naglo kopnečega snega naraščajo vode kot so te dni Jjžnftga vremfna smo siti tudi vsi drugi, ne le športniki, saj človek ni ustvarjen, da bi živel večno v lužah in brozgi ter dihal z vlago prenasi-Čen zrak. Toda novi snag še ne pomeni zanesljivega zboljšanja vramena. Splob v Ljub liani ne smemo pričakovati lepe zime. ker smo prav za prav v kotim, na dnu med meglo in sredi večnega blata. —Ij Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava Ljubljana — mesto opozarja davkoplačevalce, da dospe v I. Četrtletju 1934 v plačilo: a) 1. januarja I. četrtletni obroki zgradarine, . pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene, davka na poslovni promet in vojnice, b) 15. avgusta I. polletni obrok zemljsri-ne. — Te obroke je treba poravnati: ad a) najkasneje do 15. februarja, ad b) pa do 15. avgusta. Za bednostni sklad morajo vsi službodajalci izza 1. 7. 1933 brez izjeme odpremljati davčni upravi v gotovini s seznamov v dveh izvodih 1%% od zaslužkov odnosno mezd svojih nameščencev in delavcev. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-87. LUIS TREN KER — LL ISE ULRICIJ v vlsokoalpinskem velefilmu PLANINE KLIČEJO Predstave v torek, sredo in četrtek vselej ob \±7 in %9. url. Dopolnilo nov ZVOČNI TEDNIK: Pride! Pride: »NEKOČ JE 2IVEL MUZIKANT« —li >*ovo podjetje v Ljubljani. Banska uprava je odobrila industrijalci v Ljubljani ing. Stanku Bloudeku, trgovcu v Čakovcu Hinku (iranerju, posestniku v Ljubljani Jenku Tichomilu in ravnatelji Jugosloven-ake banke dd. v Ljubljani Josipu Ljjbiču ustanovitev delniške družbi z imenom >Av tomontaža« delavnica d. d. v LJubljani. Namen družbe je montiranje avtomobilov ter njih prodaja na veliko in malo. Osnovna delniška glavnica znaša 500.000 Din. —ij Po naših kinematografih. Film >2ivljenje je lepo«, ki je na sporedu Elitnega kina Matice še danes, je vzbudil v Ljubljani splošno pa tudi zasluzeno zanimanje, saj nastopata v njem slavuj pevec Alfred Piccaver in priljubljeni komik Szo-ke SzakaU, pa tudi ženske vloge so prav dobro zasedene. — Francisca Gall, znana iz filma >Pozdravlja in poljublja te Veronika«, je sodelovala pri Skandalu v Budimpešti. Pomotoma je prisolila zaušnico klavirskemu virtuozu, pa se je pozneje kljub temu z njim poročila. Kriv je bil vsega zopet dobrodušni Szoke Szakall. Več nam pove film o škandalu v Budimpešti. — ZKD nam pa pokaže te dni film petja in zabave >Dunaj, mesto pesmi«. Povsod je vzbudil ta film veliko zanimanje in gotovo ga bo tudi v Ljubljani. Prva predstava bo v petek ob 14.30 v Elitnem kinu Matici. —Ij Ograjo ob Ljubljanici bodo postavili kot kaže. Seveda le zasilno, dokler ne bo kredita za stalno, betonirano. D»l zasilne ograj? že stoji fla Poljanskem nasip j od jubilejnega mostu do mestnih stanovanjskih hiš Dela niso nadaljevali najbrž zaradi slabega vremena in k>?r je zdai ob Ljubljanici nakupifen sneg. Dotlej, upajmo, o* bo nesreče. Zadnje čase bi ne mogel nihče pasti v Ljubiianico. četudi bi hoteL ker so bili ob nji trdnjavski zidovi iz sn^ga. _Ij Združenje borcev Jugoslavije, akcijski odbor, opozarja občinstvo na svoj javni zbor, ki se bo vrsti v nedeljo 7. t. m. ob pol 11. uri v veliki dvorani hotela Union. Govorili bodo predsednik združenja borcev Avg. Kuster ter člani akcijskega odbora Stana Vidmar. Ivan Marinko, Mat- ko Štele, Vladimir Fabjančlč ter zastopniki če t n tko v. Za polovično vosnino je vložena prošnja —tj ftpicarjev »Fsgamnl Tonček« t Šentjakobskem gledališču. V soboto in nedeljo ob 4. popoldne bo igralo šentjakobsko gledališče prekrasno slovensko mladinsko igro »Pogumni Tonček«, ki jo je spisal naj popularni pisatelj Jaka spicar. Pri predstavi sodeluje ansambel šentjakobskega gledališča, otroci, pevci in godba. Igro je naštudirala gospa A. D. Novo dekoracije sta naslikala Milčinski in Vitek, nove kostume je izdelala gdč. Gorupo-va. Vstopnice za obe predstavi bodo od petka dalje pri gledališki blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. —11 Spored koncerta na violončelu, ki ga priredi, g. Bogomir Leakovie v ponedeljek, dne 8. t m. ob 20. uri v Filbarmonični dvorani. L del: Brahms: Sonata v e-molu in Boccherini: Koncert v b-duru. II. del obsega nasl-dni* točke: Valentini: Sonata v e-duru, Boccherini: Rondo v c-druru, Debus-sy: Reverie in Rimski-Korsakov: Čmrlov let. Pri klavirju spremlja čel ista prof. Marijan Lipovšok. Bogomir Leskovic sden najodličnejših absolventov dunajske akademije, oddelka za čelo v zadnjih letih. Prsje j i absolviral konservatorti v Ljubljani. Prepričani smo. da bo njegov prvi koncertni nastop vzbudil veliko zanimanie, nudil pa bo pravi umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —Ij fte do 5. januarja 19B4 dajem« darila pri nakupu Mara ta Din 1(10. Modna trgovina M. PIRNAT. Sv. Petra cesta 22. _1; Japonri poskušajo damping tudi i otroci. Na X. Obrtniškem pl?su dnj 6. t m. v Kazini bodo otroci tako poceni, da se jih nihče več ne bo branil. Najbolj obdarjen par tega »japonskega« blagoslova prejme krasno darilo, ki ga is poklonila tvrdka Brno Gre-gorič, drogerija v Ljubljani. 2-n —Ij Da *e izoenemo morebitnim poznejšim očitkom posamezndkov. da niso bili pravočasno obveščeni, si dovoljujemo cenj. cb-činstvo še enkrat t?m potom opozoriti na prireditev Podporne zadruge državnih policijskih nameščencev in vpokojencev dravske banovine dn* 6. Januarja 1034 v hotaJu Union v Ljubljani. Ker je začetek točno ob 20. uri 30 min. in konec točno ob 4. ari, bodn imeli tudi smučarji najlepšo priložnost, da po končani zabavi zamenjajo dilce in smuknejo na smuk. Odbor. 3-n —Ij Očala, daljnogledi, barometri fotoaparati itd. naiugodnsjši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optrku, Ljutbljana, Stari trg. 9. Ceniki brezplačno- J^n —li Nap pa rokavice, jelenove pletene Ln triko, damske in moške kupite najbolje pri tvrdki Miloš KARMCMK, Stari trg 8. Iz Trbovelj _ Težka nesreča pri delu. Na Silve-strovo se je na separaciji pri delu težko ponesrečil rudniSki tesar Urban PozniC. Zaposlen je bil pri cirkularki, kjer režejo deščice za zabojčke za premog. Pri tem pa Je po nesrečnem naključju prišel z roko preblizu vrteči se ža^i, ki mu je prste na roki težko poškodovala. Zdravi se v tukajšnji rudniSki bolnici. Predavanje o Koroški. Tukajšnji pododbor Kluba koroških Slovencev priredi v nedeljo t. m. ob 15.30 popoldne v Sokolskem domu javno predavanje o življenju naših bratov onstran Karavank. Predaval bo zastopnik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev iz Ludbljane. Vabljena so vsa tukajšnja nacionalna, kulturna in stanovska društva in organizacije ter ostalo prebivalstvo, da se v čim večjem Številu udeleži tega pomembnega predavanja, ki Je predvsem namenjeno spominu na one tisoče nesvobodaih naših bratov In sester ob Žili in Dravi, v Kožu ki Podjuni. ki bljejo danes najtežji boj za svoj narodni obstanek. Zato pridite vsi, ki sočustvujete s težko, nezasluženo usodo naših krvnih bratov pod tujim jarmom, vsi, ki ljubite ta biser slovenske zemlje, ki je bila pred 13. leti z intrigami in prevarami odtrgana od matere Jugoslavije, pridite vsi, ki želite slišati, kako težak bor} bijejo zvesti naši bratje na oni zgodovinski zemlji, kjer je tekla zibelka Slovenstva. Nasa narodna dolžnost je tudi. da izpolnjujemo obljubo, ki jo je dal zastopnik Jugoslavije po nesrečnem plebiscitu našim rojakom na Koroškem, da Jugoslavija koroških Slovencev nikoli ne bo pozabila. Po predavanju se vrši istotam občni zbor Posavskega pododbora Kluba koroških Slovencev. _ Otroška podjetnost za ohranitev tradicij. Včeraj so ves dan križarile po dolini številne trojke, prepevale od hiše do hiše in prosile milodarov. Posamezne trojke so bile prav dobro maskirane ji jih je biLo težko spoznati, dočim so si bile druge kar na hitro ro'ko skrpale oblačila za tri kralje ter se namazale z barvnim papirjem ali sajami. Da te skupine niso Imele nobenih pevskih vaj. je dokazovalo tudi njihovo unisono petje, ki je bilo vse prej kot vabljivo. Zato pa so bile one trojke, ki so biie skrbneje opremljene in so Imele radi tega tudi večje izdatke ter so potratne tudi mnogo časa pri skupnih pevskih vajah, zelo ogorčene nad nastopanjem -»nepravih? treh kraljev. To nasprot-stvo je prišlo zvečer tudi do izraza v neki koloniji, kjer so si konkurenti skočili v krone, ki so frčale po blatu. Pri tem pa se je izkazalo, da jim ni toliko za čast. kolikor za denar, ki so ga dobile s kole-dovanjem. Kakor kaie, ta stara tradicija še ne bo kmalu pozabljena, vsaj med našo nadebudno mladino ne. kajti letos je poživijena, kakor že dolga leta ne. ČRNA MAČKA — Papa, ali res pomeni nesrečo vi» deti črno mačko? — Za miš prav gotovo. LJubljana, 3. januarja. Dandanes so ljudje mnogo sposobnejši in iznajdljivejši, kot so bili včasih, ko so lahko živeli kot lilije na polju. Sicer tudi zdaj znnogi žive kot ptički, ki ne sejejo in na žanjejo, temveč žive samo od izgube, vendar ne gre povsem brez žetve. Vsak mora žeti. Kmet žanje poleti in jeseni, meščani navadno vsak mesec enkrat prve dni meseca, včasih je njihova žetev seveda silno bogata, kot je bila te dni, a mnogi žanjejo tudi vsak dan. Otroci so želi na tepežm dan, dimnikar, mlekarica, pismonoša itd. te dol a nešteti žanjejo, kot rečeno, vsak dan. Treba je pač vsak dan jesti, zato moraš tudi vsak dan delati, če ti ne lete pečene pijške same od sebe v usta, 2etev pa ni vedno tako vesela, kot bi kdo mislil, in ne bogata. Treba je tudi v mestih računati s točo ter z višjimi silami. Te dni bi radi vsi želi, ne glede na to, ali je kdo sej al ali ne. Meščani pa te dni nimajo slabih misli, in nihče ne pričakuje, da ga bo obiskalo na dan toliko materija-listov, ko si doma celi rane. Stanovanja so zaklenjena kot ob pasjih dneh. Nikogar ni doma. Inkasanti obupavajo pred vrati. Mlekarice ao včeraj zaman Čakale, da bodo gospodinje prišle po mleko :r. zabarikadiranih stanovanj. Splošna tišina vlada povsod. Ce so pa obiskovalci vseeno preveč nadležni ter vztrajni, se končno prikaže služkinja za vrati ter vpraša z viška, kaj se je zgodilo, da je taksna ra-buka pred vrati. Inkasant mora biti seveda vljuden ter ljubeznivo zahtevati plačilo računa. Nazadnje ne pomaga tudi najslajša ljubeznivost. — Ah, gospoda ni doma! — vzdihujejo povsod služkinje. Ta izgovor je tako star na svetu, kot dolgovi z upniki in dolžniki vred. Krvavi znoj rosi te dni čelo in kasan tu, njegovo trpljenje se lahko primerja le z mukami onih, ki delajo že nekaj tednov bilance. Tako slabe žetve še ni balo za inkasante ob novem letu kakor letos, pravijo mučenik! tega poklica. To baje dokazuje, kako imeniten je bil Silvester. Toda o tako žalostnih stvareh nismo nameravali govoriti. Vse žetve niso tako slabe. Zastopniki nekaterih poklicev, ki vse leto pričakujejo zelo nestrpno novega leta, da lahko voščijo srečo, odnosno jo prodajo, onim, ki jih obiskujejo dan za dnem, n. pr. dimnikarji, pismonoše in drugi, so baje zadovoljni z novoletnim praznikom. Nekateri so si gasili žejo na zdravje plemenitih odjemalcev novoletnih voščil že pred novim letom, človek mora pač misliti tudi naprej, saj ne živimo samo en dan. Tradicija prodajanja novoletnih voščil je res najsijajnejša ustanova — dovolite, da jo imenujemo tako —, ker niso srečni le tisti, ki jam voščijo, temveč tudi tisti, ki voščijo. In te dni vlada pri nas splošna sreča, zato ni bilo umestno, da smo začeli govoriti o slabi novoletni žetvi. Tudi včeraj je bilo še živahno po naših bifejih ln v vseh gostoljubnih lokalih. Vse Je bilo srečno in veselo. Nihče Iz Kranja _ Rodni letni občni zbor savezne strelske družine v Kranju bo drevi ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostnega števila navzočih članov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Vabljeni vsi člani In prijatelji strelske družtne, kakor tudi zastopniki kulturnih in prosvetnih društev. Dobrodošle tudi cenj. dame. ki se zanimajo za strelski sport. _ Gledališki oder Nar. čitalnice priredi jutri izvrstno burko v treh dejanjih >Maksel< v režiji g. Maksa Reša. sodelujejo naši priznano najboljši komiki. Pri-četek točno ob pol 21. uri. Z Jesenic _ Življenje ob novem letu. Oba dneva sta bila pusta m meglena. Po malem je snežilo in deževalo, cesta in pota so bila silno slaba, a Je bilo vendar živahno življenje na njih. Mladina je smučala po bližnjih potih ln klancih, a bolj izvežbanl smučarji so čakali novega leta v kočah na Rošci, na Pustem vrhu in na črnem vrhu, v katerih Imajo jeseniški smučarji zavetišča. Vendar v teh dveh dneh nI bilo na naših planinah še od daleč tistega življenja kot o božičnih praznikih. Vse Je bilo ob novem letu doma ali na silvestrovanjih. Večina ljudi je pričakala novo leto v Sok. domu, Krekovem prosvetnem domu ln Delavskem domu. V Sokolskem domu je bilo že ob 8. zvečer toliko ljudi, da si le s težavo dobil prostor. Na sporedu so bili razni komični prizori, govori in ples. Mladina je povsod rajala do ranega Jutra, mir in red se nI kalil nikjer. _ Nadlegovanje strank. Za božič in Tri kralje je pri nas stara navada, da otroci koledujejo po hišah. Leto za letom je več takih otrok, ki Jih pošiljajo starši po hišah, da prineso nekaj dinarjev za domače potrebe. Toda letos je kraljev toliko, da si kar podajajo kljuke. Ob glavnih cestah imajo stranke vse večerne ure take kolednike na vratih, ki se ne dajo prej odpraviti, dokler ne dobe denarja. Nekateri otroci mislijo, da imajo monopol na to vrsto prosjačenja, ker so vsako leto skoraj eni in isti. To grdo razvado bi bilo treba odpraviti, res potrebnim otrokom pa pomagati na drug način. Iz Ptuja _ Oficirska čitalnica priredi 13. t. m. v svojih prostorih maškerado, na katero vabi vse rezervne oficirje In njih prijatelje. Vstop je dovoljen samo z vabili. Ako kateri vabila ne bi prejel, naj ga zahteva pri odboru, ali pa telefonično št. 33, nakar se mu bo vabilo dostavilo Vstop je prost. _ Zanjke nastavljajo. Z nastopajočo zimo ao se že pojavile po poljih zanjke, v katere love divji lovci divjačino Tako je našel pri obhodu lovskega revirja Pln-ter in Lenard v Mariboru lovski čuvaj Korošec Anton kar pet zanj k, nastavljenih zajcem. Opazil Je tudi sledove krvi. na podlagi katerih je ovadil Mižnjeira posestnika. Zadevo Ima sedaj v rokah sodišče, ki bo krivca **ksemplarično kaznovalo. — Naallatvo. Nedavno sta prišla k pocestnici Urši Koren v Rabelčjo vas H. Fr. iz Nove vasi !n S. M., dekla iz RemSika, ter sta gospodinjo prosila as prenočišče, ki jima ga je radevolje dala Kmalu Je prl- nl mislil n. pr. na pepel in pokoro, saj vendar še ni pepernica. Hoditi voščit ljudem srečo ob novem letu doslej še ni bil poseben poklic, temveč so imeli na to poseben patent dimnikarji in pdsmonoše. časi se spreminjajo, ljudje so iznajdljivejši in načelo enakopravnosti se uveljavlja samo od sebe. čemu bi ne smeli voščiti tudi amaterji ljudem sreče ob novem letu, zakaj bi bila to le domena dimnikarjev? Sčasom je zavzela ta lepa tradicija velik obseg, vendar ni bila še nikdar tako na trdnih nogah, kot Je zdaj. Vsi moramo postati srečni, nikogar ne sme biti, ki bi mu kdo ne voščil sreče oficijelno. Nastal Je nov prigodni poklic. Ne le, da se je tradicija razširila tako, da ti želi srečo vsak dobavitelj, obrtnik, prijatelj in znanec, vsa ta voščila ne zaleže jo v teh resnih časih. Sreče ne moreš dandanes sneti enostavno s kljuke, zato je treba tudi več voščilcev. Največ pa zaležejo seveda voščila poklicnih voščilcev, ki so takorekoč ustvarjeni za to po milosti božji. Nomadi so od njega dni napovedovali ljudem srečo, dovolj je samo, da vas spomnimo cigank. In zdaj, ko se tako zmagovito širi vse, se širi tudi nomadstvo, zato se ne sme nihče čuditi, da se je te dni tako razmahnil prigodni novoletni poklic. Včeraj so novoletni voščilci doalovno oblegali vse mesto, ne le inkasanti. čeprav je inkasantov nekaj legijonov, ven^iar sc v manjšini v primeri z berači. Toda vesraj ni nihče beračil. To so bili kvečjemu ko-ledniki, vendar niso prepevali, ne muzicirali in ne molili. Dovolj je, da so tako iskreno voščili vsakemu srečno novo leto. čemu bi se tako po ovinkih približevali h glavni stvari! Zdaj so drugačni časi, tempo življenja je hitrejši ter se je treba vsega lotiti naravnost brez uvoda. V nekaterih naših pokrajinah, n. pr. v Bell krajini in Slovenskih goricah, še niso izumrli pristni koledniki ter so še v navada dolge ceremonije, preden pridejo do glavne stvari. V Slovenskih goricah hodijo koledniki kot muzikanti od hiše do hiše, od vasi do vasi. Najprej zaigrajo tri komade s takšno vnemo, da se prebudi na mah vsa vas, nakar šele voščijo gostitelju »srečno, zdravo in veselo novo leto«. Nekateri koledniki so pa tudi pevci, ki pojo tako ganljivo, da se mora poslušalcu odtajati srce in tudi žep, čeprav je prazen. Naši, ljubljanski koledniki so pa sodobni. Brez vseh ceremonij stopajo pred meščane s samimi novoletnimi voščili. Vendar Je težko reči, ali imajo več uspeha pristni koledniki a3i sodobni. Naši koledniki odnosno voščilci ne stresejo voščila tudi kar tako pred prag. če meščana ni doma, se povrnejo. Včeraj so naskak ovali tudi urade in če ni bilo v pisarni šefov, so prišli pozneje Preveč se pa ne more nihče otepati sreče, zato so se tako tople ter Iskrene želje prigodnih srečo-ponujalcev vseeno nekoliko rentirale. In časa je še dovolj za voščila, zlasti, če se oziramo tudi na pravoslavni koledar. Šla večja skupina fantov pred hišo, ki je začela razbijati po vratih ln oknu ter zahtevala, da jima izroči deklo S. Ker se Je gospodinja bala fantovskega nasilja, Je P pregovorila, da je zapustila njeno hišo čim pa se je pojavila na prostem, so jo fantje napadli, jo vrgli v sneg ln hoteli posiliti. S. se je fantov komaj ubranila ter bežala proti Ptuju, kjer se je zatekla na policijo. Iz strahu si ni upala več nazaj in je morala prenočiti v nekem hotelu. Vsi fantje so ovadeni sodišču. — Pretep. Pred dnevi se je abrala v gostilni Lobenvatfn pri Sv. Kungoti večja družba gostov, ki so se popolnoma mimo zabavali. Zgago Jim Je delal le Rozman Franc iz Slovenje vasi, ki je poetom grozil z odprtim nožem, katerega mu je naposled izvil lz rok gostilničarjev sin, mo ža pa so postavili pod kap Kmalu pa je vrnil v gostilno ter začel ponovno razgrajati. Morali so ga zorpet odgnati Iz io stilne, zunaj pa sta ga pretepla brata Sei-dinšek z gumovko ln železno lopato. Ro/. man ima poškodbe po glavi in telesu, toži pa tudi o notranjih bolečinah. Oba brata je ovadil orožnikom, ki so zadevo prijavili sodišču. HARRY PIEL v velefilmu SLED V SNEGU Senzacija kakršne še niste videli v ZVOČNEM KINU DVOR Predstave ob 4n 7. in 9. uri zvečer Cene 2.«-, 4.—, 6.— in 8.— Din Iz Celja _c Nekaj statistike iz I. 1933. V celjski župniji se je lani rodilo S69 otrok (ravno toliko kakor 1. 1932.), umrlo Je 452 oseb (napram 479 v 1. 1932.), poročilo pa se je 139 parov (napram 148 v letu 1'jCi.). V decembru je umrlo v Celju 31 oseb (7 v mestu in 34 v bolnišnici), v okoliški občini pa 11 oseb Na policiji Je biLo lani 2921, predlanskim pa 2420 prijav zaradi raznih zločinov in prestopkov, izgub Je b*lo prijavljenih 113, najdb 99. —c Umrli so v celjski bolnišnici: v nedeljo 31. decembra 201etnl redov 39. pp. Viadislav Djokič in 41etni posestnikov sin Viktor Bolin z Gamliskega, v sredo 2. t m. pa v starosti 62 let šolski upravitelj v p. g. Ignac Stermeokl iz Radmlrja pri Bočni. _c Podmladki Jadranske straže so bili lani ustanovljeni na vseh celjskih šolah in Imajo skupno nad 2000 članov. Podma-dek JS na drž. realni gimnaziji v Celju bo priredil v najkrajšem času svojo akademijo. Ob sklepu šolskega leta, In sicer prvo nedeljo v Juniju pa bo priredil ▼ss podmladek JS skupno s krajevnim odoo-rom JS velik Javen nastop, pri katerem bodo sodelovale vse celjske šole. _c 8eetanek upokojenega učlteljstvs iz Celja in okolice bo v četrtek 4. t. m. ob 16. v prostorih Nabavljalne zadruge t Prešernovi ulici. Ameriška kriza. — Kaj, čvelina ni ločena? — Da, že tri mesece, pa vendar še živi skupaj z možem, ker mora štedi i: /SLOVENSKI NARODi, dne 3. Januarja 1934 te*. 2 A. O 25g Ore Toda vojaki jih niso hoteli ubogati in šele ko jim je Roger zapovedal. so zlezli v goščo. Wati-Po\v se je kmalu vrnil in razposlal svoje vojščake na vse strani, sam je pa smuknil s puško v roki v goščo. Trava se je zamajala za njim in su-tiljad je zahreščaal pod njegovimi nogami, potom je bilo pa zopet vse tiho. Zdaj pa zdaj je malo privzdignil ^lavo in dajal s komaj vidnimi kretnjami svojim ljudem znamenja. Bistro Indijančevo oko je iz teh kre-:enj prav dobro razumelo poglavarjeva povelja. S komaj slišnimi žvižgi in vziklikanjem so se Indijanci sporazumevali med seboj Ln vedeii, kaj se godi. Vojaki pa niso ničesar opazili. Samo Roger je videl, kako daje Wati-Pow rajna znamenja svojim vojšeakoin. ki nestrpno je pričakoval Indijanca, da bi zvedel, kaj se je zgodilo. Kar je nekaj čudno zažvižgalo po zraku. V naslednjem hipu so se vsi Indijanci priplazili k vitezu in edtn mu je namignil, naj se splazi za njimi v goščo in vzame s seboj tudi vojake. Roger je zapovedal vojakom, naj mu slede. In tako so se začeli plaziti po vseh štirih naprej, da bi človek mislil, da hočejo postati pravi Indijanci. Pomagali so si pač. kakor so vedeli in znali. Indijanskega poglavarja pa že dolgo ni bilo na spregled. Roger ni skrival svojega vznemirjenja. Njegovo začudenje se je pa iz-premenilo v strah, ko je naenkrat opazil, da so necpaženo izginili tudi drugi Indijanci. Takoj mu je šinila v glavo misel, da so ga ti divjaki izdali in zapustili. Kljub temu se pa ni mogel odločiti, da bi zapovedal svojim vojakom, naj začno iskati verolomne Indijance. Spomnil se je, kaj mu je naročil guverner, pa tudi kaj je bil obljubil Indijanec in kako so mu pri tem žarele oči. In tako ni mogel verjeti, da bi bilo res, kar mu je šepetal notranji glas. Poleg tega so pa bili Delavvari na glasu kot pošteni, odkriti in zvesti Indijanci. In tako je čakal, kaj se bo zgodilo. Bil je ves v skrbeh, zdaj pa zdaj je dvignil glavo iz trave in pogledal, če se vidi kaj posebnega, kar bi mu moglo pojasniti, kam in zakaj so izginili Indijanci. Ko je tako zopet dvignil glavo, mu je zažvižgala nad njo puščica in se dotaknila njegovih las. Nehote se je Roger stisnil k tlom. Vojaki pa k sreči niso kršili povelja. Vsi so ležali nepremično v gošči. Vitez se je vprašal, odkod ta nepričakovani napad nanj. Odklanjal je domnevo, da bi mogel iti \Vati-Pow tako daleč v izdajstvu, tudi če bi ga bil zagrešil. Kaj naj si torej misli? Morda so se pojavili na njihovi poti sovražni Indijanci in je \Vati-Pow s svojimi vojščaki kar na lepem izginil, da bi se spoprijel z njimi. Vitez je jel baš razmišljati o tem, ko je trava in grmovje pred njim zava-lovilo tako. da je bilo takoj jasno, da iti ne maje veter. Samo ljudje ali živali plazeče se po tleh, so mogle tako razmajati travo. Poleg tega se je začulo sikanje, podobno sikanju črne kače strašnega sovražnika ljudi in živali v severoameri-ških stepah in pragozdovih. Roger je potegnil pištolo izza pasa in napel petelina. Z roko je naznači) vojakom naj store isto. Potem je bilo pa dolgo vse tiho. Šele ko se Roger ni mogel več premagovati ko je že hotel vstati in ozreti se okrog se je zopet začulo kačje sikanje. Takoj nato je zašumela gošča za vitezovim hrbtom. Z napeto pištolo v roki se je vitez naglo obrnil. Toda še predno je mogel ustreliti tja, odkoder se je slišalo šuštenje, se je naenkrat vzravnala pred njim človeška postava im mišičasta roka je stisnila njegovo ramo. Roger je že hotel krikniti, ko je postava izpregovorila z znanim glasom Wati-Powa. — Ni več nevarnosti, hrabri Delavvari so očistili pot. Bil je res Wati-Pow. Njegova prsa so bila pokrita s sledovi mnogih ran, ki pa so bile vse lahke. — Kaj ste se borili? — je vprašal vitez videč, da se vračajo tudi drugi Indijanci s sledovi krvavega spopada. — \Vati-Pow je hotel izpolniti guvernerju dano obljubo, — je odgovoril poglavar... Da bi mogel voditi Francoze k Zelenim goram, je moral VVati-Pow pregnati Siouxe, ki so nam bili zastavili pot. — In hrabri poglavar jih je zasledoval? — Veliki Orel je pustil njihova trupla v gošči, da jih požro divje zveri. Potem je pa pokazal z roko na pas in pripomnil: — Tu so skalipi. ki bodo žrtvovani na zemlji, kjer počiva častiti VVati-Powov oče. Obenem s poglavarjem so tudi drugi Indijanci privzdignili za pasom viseče skaipe. Roger je izrazil občudovanje in iskreno zahvalo indijanskemu poglavarju in njegovim vojščakom. Potem so pa krenili naprej. Spotoma je Roger vprašal Wati-Po\va, kako se Lndijanci bore. Pozneje je pravil vse svojim vojakom in doda! še to, kar je slišal o tej stvari na ladji od Lafayetta. — Evo, — je zaključil svoje pripovedovanje, — s kakšnimi ljudmi se bomo morali najbrž boriti, kajti na strani Angležev se bori mnogo indijanskih plemen, sovražnih Delavvarom .. . ... Zdai veste, kakšne zvijače boste morali premagati in kakšnim pastem izogniti se; pozabiti tudi ne smete, da boste imeli proti sebi krvoločnega sovražnika. Ti ljudje ne poznajo usmiljenja. Wat:-Pow je spoštljivo poslušal viteza. In ko je končal, je Indijanec povesil glavo v znak soglasja. — Wati-Pow priporoča previdnost, — je dejal. Potem se je pa obrnil k vitezu, rekoč: — \Vati-Pow je prav kar posvari] belega poglavarja, naj bo oprezen ... — Kaj! — je vzkliknil Roger. — tista puščica ... ? Indijanec mu je molče pokazal tulec, ki ga je imel pripetega z jermenom na hrbtu. In s prstom je pokazal, da manjka v tulcu ena puščica. Vsi Francozi so stali okrog Indijanca ter z največjim zanimanjem sledili njegovim besedam in kretnjam. Slepci bodo čitali vse knjige Zakonca Thomas sta izumila fotoelektrograf, ki bo omogočil slepcem čitanje knjig, novin in pisem Čitanje listov, knjig ia pisem je bila j ki ga hoče čitati. Potem vključi elek- že davna, toda neizpolnjena želja vseh slepcev. Slepci imajo na razpolago samo nalašč za nje pisane knjige, ki jih je pa še vedno razmeroma malo, obenem so pa zelo drage. Premnoga znanstvena dela pa še niso prikrojena za slepce, kar občutijo posebno hudo oni slepci, ki morajo študirati to ali ono stroko. Zato bodo slepci gotovo z veseljem pozdravili izum, ki jim bo omogočil čitanje listov, knjig in pisem, tiskanih ali pisanih na običajen način. Gre za takozvani fotoelektrograf. Fotoelektrograf sta izumila zakonca Thomas. Mož je bil po nesreči Izgubi* v!d in sklenil je posvetiti vse svoje /v1 ie delu za slepce, če bi se mu : znova spregledati. Cez pol —ru.auxom in končno se mu je posrečilo izumiti fotoelektrograf. Koliko dobrega bo prinesel ta izum slepcem, bo pokazala šele bodočnost. Gotovo bodo pa te vesti veseli vsi slepci, saj jim bo čitanje knjig, listov in pisem vsaj deioma olajšalo težko usodo. Fotoelektrograf ima obliko pisalne mizice, ki se da spojiti z električnim tokom poljubne napetosti. Na ploščici je tkalskemu čolničku podobna naprava, kamor položi slepec knjigo ali list, Solnčni žarki ali maslo V Londonu je predaval dr. VVilliam Lane o borbi proti hripi, ki se je boje posebno v Angliji kot dežeii megle, da se ne začne širiti epidemično. Dr. Lane je omenil na prvem mestu solnčne žarke kot najučinkovitejše sredstvo proti tej bolezni češ, da dokler ne bo v Angliji v vsakem večjem mestu posebnih solnčališč, se bo treba vedno bati epi-demične hripe. Drugo najučinkovitejše s-edstvo proti hripi je pa maslo, ki veja v tem primeru za nekakšno nadomestilo solnčnih žarkov. Krave se paso navadno ves dan na solncu in iz njihovega mleka dobivajo Angleži maslo, ki jim za silo nadomesti v megli solnčne žarke. Kot sredstvo proti hripi je dobro vsako maslo in dr. Lane priporoča vsakemu, ki noče dobiti hripe, naj je mnogo masla. Maslo varuje zlasti dihalne organe in zato je dobro jesti ga tudi zato. da se obvarujemo katarov. Grozen umor Madžarski listi poročajo, da so odkrile oblasti pri vasi Budakeszi Alag blizu Budimpešte sledove strahotnega umora. V stranišču na samem stoječe hiše so našli dele človeškega telesa. Ljudje so takoj poklicali orožnike in zdravnika, ki je ugotovil, da gre za umorjenega moškega. Na stranišču so našli desno nogo, trebušno steno in kos levega stegna žrtve neznanega zločinca. Zdravnik je 1 izjavil, da je bil neznanec umorjen pred | dvema dnevoma. Oblasti so takoj uvedle strogo preiskavo. V predmestju Uj Pest so pa našli v petek zjutraj v stranišču neke hiše prsni koš moškega te- meni tok in ta požene reflektor, ki mecno razsvetljuje vsako vrstico posebej. Besedilo se hitro premika pod objektivom, fotoelektrično pa poganja aparat majhne paličice, prikrojene črkam, ki se baš premikajo pod objektivom bodisi v obliki navadnega tiska (za slepce, ki so oslepeli -pozneje in poznajo navadne črke) ali pa v obliki Braillovih črk (za rojene slepce). Hitrost premikanja čolnička z besedilom pod objektivom se da regulirati tako, da lahko slepec s tipom prečita s poljubno hitrostjo črko za Črko. Na koncu vrstice pritisne na gumb in čolniček preskoči na začetek sledeče vrstice. Fotoelektrografa še niso javno razkazovali, pač so ga pa preizkusili že mnogi slepci v Franciji, Angliji, Belgiji in Holandski in vsi so bili navdušeni zanj. Tako smemo pričakovati, da bo slepcem v doglednem času znatno olajšana bridka usoda. Ravnati s foto-elektrografom ni težko, nekaj minut zadostuje slepcu, pa se nauči vsega, kar potrebuje, da lahko čita. Edina slaba stran tega za slepce izredno važnega izuma bo najbrž visoka cena, ki bo marsikateremu slepcu onemogočila nakup fotoelektrografa. Tako je z vsakim novim izumom, dokler ga ne začno izdelovati v večjih množinah. lesa. Drobovja v njem ni bilo. Vse kaže, da gre za del telesa iste žrtve, ki so našli dele njenega telesa pri vasi Budakeszi Alag. Stanovalci hiše, kjer so našli prsmi koš neznane žrtve, pripovedujejo, da so videli v hiši elegantno oblečeno rdece-laso ženo, ki je nosila s seboj velik zavitek. Najbrž je ona prinesla v hišo prsni koš neznanega umorjenca. Slon glavni dobitek V Bruslju pripravljajo veliko kolonijalno razstavo, ki bo otvorjena sicer šele čez dve leti, pa si že zdaj na vse načine prizadevajo, da bo njen uspeh čim večji. Na razstavi bo kot glavna privlačnost tudi živalski vrt. Že zdaj hočejo pokazati, kakšna bo ta privlačnost, in da vzbude med prebivalstvom čim večje zanimanje za žavalski vrt na kolonijalni razstavi, so prireditelji razpisali loterijo, ki bo njen glavni dobitek živ slon. Zadeti v loteriji živega slona pa ni karsibodi. Kako spraviti ga domov? Mislite si srečnegu dobitnika, ki žene po mestu slona domov. To bi bila senzacija za vse mesto, radovedneži bi kar drli za njim. In kam spraviti slona doma? Najeti mu garažn ali napraviti zanj poseben vrt? Prireditelji kolonijalne razstave so na vse to mislili in v pravilih o loteriji je rečeno, da bo srečnemu dobitniku dano na prosto vzeti slona in hoditi z njim po promenadi ali pa odkazati se mu in v tem primeru dobi toliko frankov, kolikor stane slon. Najbrž se bo odločil za franke, če nima cirkusa. Sa bo moral računati tudi z davki, ki bi jih moral plačevati od slona in ki bi nc bih* baš nizki. Radio kotiček Ljubljana, 3. januarja Današnji radioprogram je hotela upra va prvotno zamenjati od 20. dalje z Jutri Šnjim, pozneje je bilo pa sklenjeno, da osta ne vse tako, kakor je v programu, ki smo ga objavili v novoletni Številki. V tem smislu je treba popraviti radiokotiček v današnjem »Jutru«. Drevi nastopi torej poleg violinista Karla Rupla ob 20.50 Jadv sra Poženelova p klavirskim koncertom Protiverski pokret v Rusiji 6. januarja bo pravoslavni božič, ki dela komunistom v Rusiji vsako leto hude preglavice. Glede na bližajoče se božične praznike piše »Večernaja Moskva« : 2» Zveza borbenih brezvercev je že na delu, da prepreči praznovanje božičnih prazmkov. Po moskovskih klubih in šolah priredi protibožične večere. V veliki dvorani svojega doma priredi protiverski večer, ki bo na njem govoril predsednik Zveze brezvercev Jaroslav-ski. Med Leningradom in Moskvo bo za božične praznike stalna radiozveza in radio bo prenašal protiverske govore in predavanja.« Te dni je odpotovala iz Moskve večja skupina agitatorjev, ki bodo prirejali protiverska predavanja in večere po vseh večjih industrijskih krajih. Zveza brezvercev si najbolj prizadeva širiti svoje ideje med delavci, ki so jim tudi najbolj dostopni. Med kmeti se protiverski pokret le počasi in težko širi. V začetku januarja prirede brezverci protiverske večere po kolektivnih gospodarstvih ob Volgi in v zapadriih krajih. V Moskvi se ustanavlja protiverska univerza. Po moskovskih in leningrajskih gledališčih bodo med božičnimi prazniki protiverske razstave. 'ludvigu Požei:t*i<»\.t Mendelssohnov koncert v e-molu, ki ga nam zaigra dre vi ob 20. violinist Karel Rupel s spremljevanjem radio orkestra, je poleg Beethovnovega najznamenitejši violinski koncert v vsej glasbeni literaturi. Tehnično in muzikalno predstavlja trd oreh za vsakega violinista. Zaradi melodijoznosti se je občinstvu močno prikupil, zato ga ie dandanes srečamo stalno na koncertnih programih. Tvorijo ga trije med seboj vezani stavki (allegro, moderato, andantf, allegro vivace). profesorska Služkinja: Gospod profesor, hc t.k je zunaj in prosi, da bi mu dali kaj odloženega. — Hm, dajte mu mojo odloženo predavanje. A, & E. Skaber?? Največja izbira češkega in angleškega sukna. Do preklica jemljemo v račun knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov. SPALNICE moderne (orehova korenina) iz trdega in mehkega lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana, Komenskega ul. 34. 94/L IZGOTOVLJENE PERNICE 180X115 iz finega puh perja Din 230.- do Din 280.-; Ia puh Din 450.- in 610.-. SVILENE PUHASTE ODEJI« Din 780.- in 950.-. Na zalog vse vrste klotaste odeje. -Razpošilja po povzetju — Rl dolf Sever, Ljubljana, Mariji trg št. 2. 4f: življenjski cilj ANGORSKO ZAJKLO (čistokrvno) ugodno prodam. — Vprašati: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. 333 TRGOVSKI POMOĆNIK išče službo. — Kušar, Trojane. 335 POSESTVO pol ure od trga, naprodaj. — Zimič, Velenje. 337 Obvestilo Nabavi jalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani otvori dne 5. januarja 1934 v zgradbi Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani« na Sv. Petra cesti št. 25 (prej hotel Tratnik), za člane zadrug včlanjenih v Zvezi nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev ZADRUŽNO PRENOČIŠČE Na razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Gene: soba s toplo in hladno tekočo vođo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16.— do 22.— za osebo. Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci (ter njihovi družinski člani), ki so člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev. Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne in potrebne zadružne ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani vsake osebnosti tn karakter analiz* podam iz rokopisa. 10-letna praksa, oogate izkušnje Honorar skica analiza 30 dinarjev specialna izjava 60 tn 100 Din KARMAH — skspei osiho grafolog, Žalec, dravska banovina N R Privatne obiske po obvestilu 98/1* Poleg skrbi, tudi malo veselja! Dobro boste razpoloženi, ako si izposodit« ološče in gramo'^r. MLAD LOVSKI PSIČEK se takoj proda. — Naslov v :pravi »Slov. Naroda«. 4990 MESEČNO SOBO ^ centrumu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, eventualno tudi s hrano, oddam. — Naslov •ori upravi »Slovenskega Na-~oda«. 5040 IZREDNA PRILDaA Hišica s tremi sobami in priti-klinami naprodaj. — Matanič, Rogaška Slatina. 350 OPREMLJENO SOBO v bližini Leonišča, s posebnim vhodom in centralno kurjavo takoj oddam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda . 343 t* pri: „ŠLAGER Aleksandrova cesta 4 prehod »Viktorije« TRGOVINO z mešanim blagom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, v centru Gorenjske — takoj oddam. Eventuelno tudi za drugo stroko — Prevzem inventarja je pogoj. — Ponudbe je poslati na upravo .'»Slov Naroda« pod šifro Takojšnjo gotovino« POROČNI PRSTAN ^>e je našel. — Dobi se: Kolodvorska ulica 41/1. 344 ZA DAMSKO KAPELO iščem mlado učenko. — Ponudbe: Knežević, Novi Sad, Ulica Batorjeva 46. 348 VRTNAR ki bi hotel v svojem prostem času pomagati v domačem vrtu, dobi prosto stanovanje sobe In kuhinje s kurjavo in razsvetljavo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 345 STANOVANJE DVEH SOB kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Domobranska cesta 15. 349 ZEMLJIŠČE pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Pojasnila: Kaube, Maribor, Fochova ulica 20/1. 347 SUHA BUKOVA DRVA prodaja šteh in Drobnič, Do-brepolje. 336 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLMA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 91 X. ŽELEZNO POSTELJO dobro ohranjeno, takoj prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. 334 Gospodinje Najlepši okras vašega dama jt perilo, zavese, posteljna pr» ^rinjala.' Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezem. 1 id tvrdke MATEK & MIKEŠ, Ljublja I (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) zdelujemo gumbnice, prebadamo Šablone, predtiskanu sto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za oblek. volane, ažuriramc in entlamo. vsakdo že ve, da imamo naj - >čjc in najmodernejšo vo-ver sami delo sprejemamo ea sami nadziramo, zato va.« nnih'N'**<' postrežemo Urejuje: Josip Zupančič Za »Aiarodnc tiskarno«: Pran J — 16m opravo tn insnratnt oei uata. uiuu ^anstot — Val 9 Ljubljani