Stav. 82
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih« ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina- Lastnik konsordf Usta .Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisan« zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. hrančiSka Asiškega šl 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K
za pol leta.................
za tri mesece.....................• 6"—-
Za nedeljsko izdajo za celo leto........5JJJ
za pol leta................. 2 60
društva „Edinosti" aa Primorsko
V ediriosti je moč!"
Posamezne 5tev&J»e .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev
v . zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
Cesarjeva bolezen.
Cesarjev zdravstveni poloiaj se Je znatno zboljial.
DUNAJ 23. (Izv.) Danes zvečer se je vrši! v palači zunanjega ministrstva velik sprejem, ki so se ga udeležili skoraj vsi višji državni funkcijonarji, ter mnogoštevilni vodilni politiki in diplomati. Glavni predmet razgovora je bilo pač cesarjevo zdravje. Osebe, ki imajo izvrstne informacije iz Schonbrunna, so izjavile, da je v cesarjevem zdravstvenem stanju nastopilo znatno zboljšanje in da so vesti, ki prihajajo iz Schonbrunna, vseskozi ugodne. Zdi se torej resnično, da je res pričakovati v cesarjevi bolezni polagoma obrata na bolje.
Nocojšnjo noč je cesar prebil jako težko. Od polnoči dalje ga je mučil precej hud kašelj, da ni mogel spati, in imel je tudi težave pri izbljuvanju. Zaradi vsega tega je bil cesar dopoldne precej izmučen.
Jutranje oficijelno sporočilo iz Schonbrunna je zaradi tega bilo precej pesimistično pobarvano in je izzvalo zlasti na dunajski borzi veliko vznemirjenje. Kurzi so začeli rapidno padati in so zlasti izgubljali razni špekulacijski papirji. Tako razpoloženje je trajalo vse do zaključka borze.
Popoldne se je cesarjevo razpoloženje obrnilo znatno na bolje. Cesar je dobil tek in se je tudi lažje izkašljeval. Ko je zvečer ob 7 prišel v Schonbrunn prof. dr. Ortner in sta potem s telesnim zdravnikom dr. Kerzlom preiskala cesarja, sta dognala, da je današnji dan, ki je bi! na Dunaju posebno solnčen in topel, prinesel cesarju znatno zboljšanje.
Večerno oficijelno sporočilo.
Večerno oficijelno zdravniško sporočilo tudi izrecno ugotavlja to zboljšanje, ko pravi, da je pljučni katar izginil skoraj do zadnjega sledu, da pa bronhijalni katar traja še vedno neizpremenjeno. Z bronhijalnim katarjem je združen jako mučen kašelj. Tek in telesne moči cesarjeve so popolnoma zadovoljive. Cesar je bil popoldne celih pet četrt ure ob odprtem oknu na solncu. — Podpisana sta dr. Kerzl in profesor dr. Ortner.
Iz zdravniških krogov se poroča, da so kataralični pojavi, ki se le zelo počasi umikajo, in ves položaj pljučne infekcije zdravnikom povod, da so še vedno jako previdni. Cesar mora zato tudi ostati v sobi in zdravniki še nikakor ne morejo ustreči njegovi želji, da bi mu dovolili kratek izprehod na prostem. — Prav to je tudi vzrok, da se mora cesar po možnosti vzdrževati svojih vladarskih poslov. Zato je tudi danes dopoldne sprejel le naj-
važnejša poročila o tekočih stvareh.
Dopoldne je sprejel cesar svojo hčer, nadvojvodinjo Marijo Valerijo, ki je prisostvovala njegovemu zajtrku.
Nadvojvoda Karel Franc Josip in njegova soproga nadvojvodinja Žita sta prispela danes na Dunaj in se dala takoj obvestiti o cesarjevem zdravju. Dobila sta iz Schonbrunna obvestilo, da se cesar počuti dobro. Ako se ne pojavijo nove komplikacije, je potemtakem pričakovati, da bodo prihodnji dnevi odločilni za preobrat k popolnemu ozdravljenju.
Jutranji bulletin.
DUNAJ 23. (Kor.) O zdravstvenem stanju cesarja je bil izdan zjutraj sledeči bulletin: Cesarju je prinesla noč različna motenja, ker ga je nadlegoval kašelj. Kata-ralni poj vi so neizpremenjeni. Moči so zadovoljive, tako tudi tek.
Oficijelna izjava o zdravstvenem stanju cesarja.
DUNAJ 23. (Kor.) »Korr. Wilhelmc poroča: Sporazumno z izrecnimi intencijami cesarja se obvešča javnost od trenutka ko so zavzeli pojavi v bronhijah intenzivnejši značaj, po bulletinih in oficijelnih dodatnih poročilih o poteku afekcije, popolnoma stvarno in brez vsakega prikritja. Lahko je umevno, da se pojavljajo poleg oficijelnih poročil tudi privatna poročila z dodatnimi podrobnostmi razlčne vsebine, ki trdijo, da so iz zanesljivih virov. Ta poročila vedo o različnih podrobnostih cesarjeve bolezni, o dogodkih v bolniških sobah monarha in pripovedujejo že sedaj o raznih potnih načrtih cesarja. Kakor se sicer ne more dvomiti o zboljšanju cesarjevega stanja, kar spričujejo tudi zdravniški bulletini, tako pa je tudi še prezgodaj delati že sedaj načrte o odredbah, ki zahtevajo popolno ozdravljenje. In o takem ozdravljenju se bo lahko govorilo šele, ko bodo popolnoma izginili vsi objektivni znaki bolezni, ki se v zadnjih dneh glasom oficijelnih poročil niso pomnožili. Ker kataralični pojavi v takh slučajh nikdar ne izginejo hitro ali celo nenadoma, in kljub temu, da so poročila iz bolniških sob cesarja ugodna, moramo vpoštevati dejstvo, da je nujna potreba, da ostane vladar še delj časa pod strogim zdravniškim nadzorstvom in v zdravniški oskrbi. Odlični strokovnjaki, katerim je poverjena važna naloga, obveščajo javnost obzirno in točno in priporočati bi bilo, da vpošte-vajo vsi le ta uradna poročila za mero-dajna in avtentična in se ne zanašajo na druge informacije zasebnega značaja.
razpravljajo v čeških strankah, iz česar sklepa, da je med češkimi politiki še neki špijon, al pa celo, da je ostal glavni špijon nerazkrit in da je morda dr. Sviha vendar le še nedolžen.
Za sklicanje državnega zbora.
DUNAJ 23. (Izv.) V parlamentu je vladalo danes že zelo živahno življenje. Mnogo klubov je imelo svoja prva posvetovanja z ozirom na bližajoče se delegacijsko zasedanje. V vseh skupinah se je posebno živahno razpravljalo o zadnjem pismu zborničnega predsednika dr. Sylvestra, ki ga je poslal načelnikom vseh strank. Pismo obvešča načelnike strank o predlogu socijalnih demokratov glede sklicanja konferenc načelnikov strank in poudarja, da bi parlament pod nobenim pogojem ne smel pripustiti, da bi se v javnosti razširilo mnenje, da parlament dovoljuje, da se dela žnjim, kakor se hoče. Obstrukcije da se v sedanjem trenutku ni bati, ker je vlada že odpravila vse državne nujnosti s § 14., na drugi strani pa bi se bilo bati, da bi bil parlament vsled obstrukcije ali definitivno zaključen, ali pa razpuščen. Zbornica, ki bi se sestala k poletnemu zasedanju, bi razpravljala predvsem o podaljšanju poslovniškega, potem pa tudi proračunskega provizorija.
Nemški Nationalverband sklicuje sejo za ponedeljek, da zavzame svoje stališče k predlogu zborničnega predsednika dr. Svlvestra. Parlamentarna komisija poljskega kluba se je sestala že danes in se je udeležil seje tudi voditelj poljskega ministrstva Moravski. V dopoldanski seji se je komisija bavila z gospodarskimi vprašanji, v popoldanski pa se je posvetovala tudi o političnem položaju. Zastopniki vseh strank so izjavili, naj poljski klub z vso energijo podpira akcijo socijalnih demokratov in zborničnega predsednika za čim prejšnje sklicanje državnega zbora. Seja je trajala do polidevetih zvečer in se bo nadaljevala jutri. Skoraj gotovo je, da komisija sprejme resolucijo v smislu zgoraj omenjenih žalitev. — Kakor pravi zvečer izdani kouir.nike, se komisija ni bavila z vprašanjem parlamentarizacije kabineta.
Jugoslovani v delegacijah.
DUNAJ 23. (Izv.) V jugosiovansJrih poli tiskih krofih se zatru e da sc dalmatinski delegat dr. Balj?k odreče svojemu mandatu in stopi na njegovo mesto dr. Trt.sič- a-vičič in da tndi dr. Laginja odstopi svoje
mesto posl. Spinčiču. — V hrvatsko-ogrsko delegacijo bodo izvoljeni iz poslanske zbornice koalicij naši ^aron Nikolič Podrinsk?, dr. Lorkovič in Dušan Popovič ter urijonist dr. Šilovič, iz magnatske zbornice pa grof Kulmer in pl. Mihalovič.
Avstrijska delegacija.
DUNAJ 23. (Izv.) Otvoritvena seja avstrij ske delegacije, se bo vršila v torek, dne 28 t. m., ob 4 popoldne v delegacij ske m poslopju v Budimpešti.
Proti obstrukciji v delegacijah.
PRAO A 23. (Izv.) Cirkularni članek mladočeške stranke se ostro obrača proti češki obstrukciji v delegacijah, češ da bi bila taka taktika pogrešena, ker je boj za vzpostavitev ustave na Češkem uspešen edino le v državnem zboru.
C sar ni potrdil izvolitve reškega župana.
REKA 23. (Izv.) Cesar je odrekel potrditev izvolitve profesorja Z a n o 11 e za reškega župana. Vršiti se bo torej morala ponovna volitev župana, pri kateri bodo, kakor se zatrjuje, Italijani zopet demonstrativno volili prof. Zanollo.
nepotrjena izvolitev.
LJUBLJANA 23. (Izv.) Za zastopnika kranjske trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani v državni železniški svet je izvolila zbornica tudi letos že večletnega njenega zastopnika v tem svetu, bivšega župana ljubljanskega, ravnatelja g. Ivana Hribarja, za njegovega namestnika pa bivšega predsednika te zbornice g. Josipa Lenarčiča. Vlada te izvolitve ni potrdila in je pozvala trgovsko in obrtno zbornico, naj izvoli drugega zastopnika in namestnika. __
Svibovn afero. - Kdo le ipOon?
PRAGA 23. (Izv.) Dr. Sviha skuša po svojem zastopniku doseči za razpravo proti »Narodnim Listom« delegacijo kakega izvenčeškega porotnega sodišča, češ da so češki krogi preveč pod vplivom sodbe češkega narodnega sveta, ki je obsodil dr. Sviho. — »Samostatnost« trdi, da je nesporno dognano, da dobiva vlada tudi še sedaj natančna poročila o zaupnih, tajnih narodnih in političnih st. areh, ki se
Železniška naročila.
DUNAJ 23. (Kor.) Železniško ministrstvo je oddalo te dni avstrijskim tovarnam za lokomotive in tenderje zadnje d^lno naročilo za prvo polletje 1914. Za to dobo je naročenih skupno 94 lokomotiv in sicer 11 lokomotiv za brzovlake, 8 za osebne 73 za tovorne vlake in 2 težki gorski lokomotivi. Poleg lokomotiv je naročenih 82 tenderjev. To bo stalo okroglo 11 milijonov kron. Pri avstrijskih tovarnah za železniške vozove je naročnih 664 voz in sicer 242 osebnih voz med temi 48 s 4 osmi, 68 službenih in 332 pokritih in 22 odprtih tovornih voz. Stroški za vozove so preračunani na 8 in pol milijona kron. — Lokomotive in vozovi mo rajo biti gotovi že za prihodajo poletno sezijo.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 23. (Og. Kor.) Predsednik Bečthy je • tvoril sejo ob 10*45. Nato je predložil min. predsednik grof Tisza poročilo o prekoračenju v četrtem četrtletju lanskega leta. Nato so se vršile volitve v po samezne odseke.
Politični proces.
SZATMAR NEMETI 23. (Kor.) Danes se je pričela glavna obravnava proti 23 Romunom, Id so dne 10. aprila 13 napadli vikarja Jaczkov cha in izvršili državi nevarne in sovražne izgrede.
PortamentalzacDa hrvatske vMte.
ZAGREB 23. (Izv.) »Obzor« poroča, da bosta v najbližnjih dneh imenovana dva člana hrvatsko-srbske koalicije za oddel-na načelnika in sicer vseučiliščni profesor dr. Krišković za načelnika justične-ga, bivši veliki župan pl. M i h a I o v i ć pa za načelnika narodnogospodarskega oddelka. Oba sta konservativca in zlasti Mili alovič je znan kot jako oprezen staro-unijonist. — Koliko je ta vest resnična, se ne da kontrolirati.
Odgovor velevlasti na grško noto.
DUNAJ 23. (Izv.) Grški poslanik na Dunaju Gryparis je posetil danes nemškega veleposlanika Tschirskega, istočasno pa tudi prvi legacijski svetnik grškega posla ništva Xydakis francoskega veleposlanika. V obeh konferencah, ki ste trajali precej dolgo, je šlo za dogodke v Epiru in za noto, ki jo najbrž že tekom jutrišnjega dopoldneva izroče velevlasti grški vladi.
RIM 23. (Izv.) Tripleententa je pristala na zahtevo Italije, ki jo podpirata Nemčija in Avstrija, da se v odgovoru velesil na grško noto popolnoma izpusti vprašanje Dodekaneza. Istočasno z izročitvijo note poslaniki velesili v Atenah ustmeno po zovejo grško vlado, naj nemudoma odpokliče svoje čete iz Epira. Avstrija in Italija boste istočasno svetovali albanskemu knezu, naj ugodi epirotskim zahtevam glede narodne in verske avtonomije.
Albanske homatije.
DUNAJ 23. (Kor.) Glusom vesti iz Va-!nne, se je odloči a albanska vla d; ustanovi v kratkem posebni policijski kor ki ho imel na'ngo, da pri ne v z t zi žendarmerijo pripravljati v Albaniji pot za medbo varnih razmer v notranjosti dežele.
VALONA ^3. (Kor.) Mobilizacija v Albaniji taki > počasi napreduje. Kljub vsem na-p mm albanske vlade so spravili do seda kupaj še le komaj 5CKm mož, katere s« »oslali pred Korico in upajo da je s ttm mesto rešeno iz nevarnosti.
DRAĆ 23 Kor) Knez Wied je odpotoval v Tirano, kjer ostane baje samo en dan.
Turška nasilstva proti Grkom. — Grški protest.
ATENE 23. (Kor ) „Agenc- d* Athenes" poroča: Grški zunanji minister dr. Streit je v včerajšnem razgovoru s turškim poslanikom ostro protestiral prti ravnanju Turčijr z grškim prebivalstvo ti v Turčiji posebno v Traciji. Pol« žaj Grkov je postal naravnost obupen, turška nasilia se vedno množe in Grki so v netTes'ani žn-ljenski nevarnosti Grški minister je posebno poudarjal, da tako postopanje urŠ»ih prebivalcev in turških oblasti, ki nasilstva odobravajo in tih tudi same izvršujejo, gotovo ne bo dob o uplivalo na azvoj prijaznih odnošajev med obema državama. Obenem je dobil grški poslanik v Carigradu ukaz, da vloži pri porti pr« ti ten nasilstvom odločen protest
Tripelententa. — Trozveza.
PET OGRAD 23. (Kor.) K članku ki ga priobčoje 1 st „Večerna Vremja" o preosnovi tnpelentente v trozvezo poroča uradni informacijski biro sledeče: Ruska vlada deh vedno in z veliko požrtvovalnostjo za na daljno n krepkejšo utrdit v vezi, ki vežejo R isi o, Franci ,o in Angleško in vidi v še ož ' m z druženju vseh treh držav najvarnejše zatj'»tov«lo evrnpskeg miru. Kljub temu pa ruska vlada ni sprožila vprašanja glede rreosnove tripelentente v trozvezo. —
_ tem je izbito dno vsem govoricam in vestem o katerih piše zgoraj omenjeni list in ki vedo, da je ostal londonski kabinet hladen k tozadevnemu predlogu ruskega ministrstva. Tak predlog sploh ne eksistira.
Francosko-laški sporazum glede Tripoli-tanije.
PAR Z 23. (Kor.) V tozadevni sporazum bo prišla baje tudi določba, da se bodo smatrali oni francoski Tripolitanci, ki so bivali že pred aneksijo v Tripol.su za francoske varovance. Oni naselniki pa, ki bivajo v Tripolisu od aneksi e sem se budo smatrali za ita ijanske podanike vendar bodo podvrženi 5 let francoskim sodiščem.
Angleška kraljeva dvojica na Francoskem.
PARIZ 23. (Kor.) Pri slavnostni pojedini, ki se je vršila na čast visokih gostov v poslaništvu ni bilo nobenih napitnic. Po obedu sta se odpeljala kralj in kraljica v spremstvu predsednika Poincareja k galapredstavi v veliko opero. Opera je bila krasno dekorirana, k predstavi so bili povabljeni vsi dostojanstveniki. Bogato dekorirane uniforme in krasne ter sijajne toalete dam so izpopolnjevale krasno stiko, ki jo je nudilo celo gledišče v svojem sijaju. Na poti je številna množica gosta hrupno pozdravljala in je predrla na nekaterih krajih celo policijski kordon. — Predsednik Poincare je čestital vojaštvu, ki se je ude ežilo parade pri Vin-cennesu. Tudi kralj Jurij je izredno pohvalil francosko vojaštvo in česti al Franciji, da ima tako armado.
Dlplomatični razgovori v Parizu. — Sir Edvard Grey in Doumergue.
PARIZ 23. (Kor.) Poluradno se poroča, da so se pričeli včeraj diplomatični razgovori med Sir Edvardom Greyjem in francoskim zunanjim ministrom Doumer-guejem. Razgovora se je udeležil tudi ravnatelj za diplomatične zadeve Marge-rie. Ministra bodeta imela tudi samostojne razgovore. »Petit Parisien« je mnenja, da se bodeta razgovarjala ministra pred vsem o ojačenju in podkrepitvi akcij tri-
pleentente potom uvedbe hitrejšega in enostavnejšega občevanja med vladami.
To misel je sprožil še pred dvema mesecema londonski kabinet in ta potreba se je posebno občutno pokazala za časa balkanske krize. Pri tem gre torej edino le zato, da se že obstoječe orodje popravi in izpopolni in izbrusi. Francoski poslanik Cambon je stavil tozadevno jako primerne in dobre predloge. Ministra sta se razgovarjala tudi v zadevi Albanije, natančno bodeta razpravljala tudi o celotnem ori-
jentalskem vprašanju.
Odgoditev konzilija.
RIM 23. (Izv.) Papež je k: nzilij, ki bi se bil imel vršiti koncem avgusta, odgodil do novembra, ker so se pojavile diploma ične težkoče zaradi imenovanj nadškofov v Vra-tislavi in Solnonradu.
Železniška nesreča.
SAN MIGHELE 23. (Kor) Pri železniški nesreči ponesrečeni vlakovodja je danes umrl. Danes se je pričela tudi natančna preiskava o vzroku nesreče.
Polet Johannisthal-Sofija.
JOHANNISTHAL 23. (Kor.) Ob 511 zjutraj se je dvignil aviatik Basser s pasa-žirjem mojstrom tovarne Rumpler k poletu na Dunaj. Basser namerava nadaljevati polet iz Dunaja preko Bukarešta v Sofijo.
Nasilstva amerikanske milice.
NEW YORK 23. (Izv.) Listi poročajo strahovite podrobnosti iz boiev med vojaštvom in štrajkujočim delavslvom v Colo-rado. Milica je popolnoma brezobzirno streljala tudi na otroke in ženske. Nad 50 žensk in otrok je mrtvih, okolo 30 pa težko ranjenih.
Nasilstva stavkujočih rudarjev.
DENVER 23. (Kor.) Stavkujoči rudarji so zažgali tri rove in več poslopij lastnikov ruor ltopa. Škoda je ogromna.
TRIN1DAD 23. (Kor.) V tukajšnem rudokopu so zažgali stavkujoči rudarji rov, v katerega so zbežali ravnatelj • ^pa, več uradnikov in drugih eseb. Ko se j rov vnel so požigalci zadelali izhod iz rova.
Bombardiranje Ueracruza. - Zauzetle Tampico.
Prekinjenje diplomatičnih zvez. — Izjava Huerte.
WASHINGTON 23. (Kor.) Predsednik Huerta je prekinil vse diplomatične zveze
z Zedinjenimi državami. Ameriška vlada ie odpoklicala na poziv Huerte svojega zastopnika O. Shauoguossyja, ki je že spre-«el svoje potne liste.
PARIZ 23. (Kor.) Mehikanski listi poro-jajo, da je ljudstvo silno navdušeno za . ojno in da se je popolnoma oklenilo pred-ednika Huerte. Ko se je peljal Huerta včeraj skozi mesto, ga je ljudstvo, ki se ;e zbralo v nepregledno množico, po-'dravljalo z velikanskim navdušenjem, luertat je vstal na vozu in govoril zbranemu ljudstvu med drugim sledeče: Sedanji položej je zakrivila ameriška vlada. Mehika je storila vse, kolikor ji je dopustila njena čast, da bi se izognila sovraž-iosti. Mi spravimo lahko pod zastave v treh tednih vojsko, ki bo štela čez štiri nilijone vojakov. Mehika bo branila svojo uvereniteto in neodvisnost, tudi če traja vojna 25 let.
WASHINGTON 23. (Kor.) V uradnih krogih smatrajo izročitev potnih listov ameriškemu poslaniku kot uvodni korak za oficijelno napoved vojne.
WASHINGTON 23. (Kor.) Tukajšnji zastopnik De Algara je prosil za svoje petne liste.
Ameriški senat za vojno.
WASHINGTON 23. (Izv.) Včeraj proti jutru je senat končno vendarle z 72 glasovi proti 13 odobril politiko amerikanske vlade proti Mehiki. Seja je trajala vso joč in šele proti jutru, ko se je že danilo, je senat s 70 proti 13 glasovom sprejel "predlog, ki dovoljuje uporabo vojnih sil na suhem in na morju proti Mehiki. Opoziva je silno napadala predsednika Wilsona in" izražala svoje ogorčenje, da je njegova politika zavedla Zedinjene države v dra-dolgo in nevarno aventuro. Poizkus, da bi bil vladni predlog sprejet soglasno, se je ponesrečil. Značilno pa je obenem tudi, da je bil s 44 proti 39 glasovom odklonjen predlog, ki je zahteval, naj senat izrecno izpove, da Zedinjene države ne nameravajo trajno zavzeti nobenega dela mehikanskega ozemlja, iz česar se da sklepati, da je večina senata za to, da Zedinjene države eventualno tudi trajno zasedejo Mehiko.
Bombardiranje in zavzetje Veracruza.
LONDON 23. (Izv.) O včerajšnjem bombardiranju in o ljutih in krvavih pouličnih bojih med Amerikanci in Mehikanci v Veracruzu poroča »Daily Mail« sledeče podrobnosti: Bombardiranje mesta se je pričelo ob 8 zjutraj. Obenem so izkrcali Amerikanci še 2C00 vojakov, tako da so
šteli napadalci čez 3000 mož. Mesto sta obstreljevali vojni ladji »Prairie« in »Che-ster« s 15 topovi srednjega kali^— Ogenj sta koncentrirali ladji večinoma na javna poslopja in na dele mesta, v katerih so se skrivali Mehikanci. Med neprestanim po-gubonosnim bombardiranjem so vdrle ameriške čete v sredino mesta od koder so pregnale Mehikance s silnim streljanjem z navadnimi in s strojnimi puškami. Mehikanci so se ljuto branili in so silno streljali, posebno skozi okna hiš, v katere so se zabarikadirali. Bili so se hrabro in trdovratno in Amerikanci so morali vsako hišo posebej naskočiti z bajoneti. Odigravali so se strašni prizori. Sele ob pol treh popoldne se je posrečilo Amerikancem, da so zavzeli celo mesto in pregnali mehikan-sko posadko ojačeno z domačimi bojevniki. Število žrtev še ni znano, na glavnih cestah, kakor v porušenih hišah leži polno mrtvecev in ranjencev, Mehikancev in Amerikancev. Po zavzetju mesta so prisilili Amerikanci trgovce in obrtnike, da so odprli svoje trgovine in obrate in so izvršili nato natančne hišne preiskave. Pri tem so zaplenili Amerikanci mnogo orožja in streliva, kar kaže, da so bili Mehikanci na napad dobro pripravljeni. Med bombardiranjem je bilo ubitih in ranjenih tudi več meščanov. V veliki sobi neke napol porušene hiše so našli Amerikanci ubito družino, ki je štela 12 oseb. Ameriški šrapnel je priletel skozi okno in raztrgal vse, ki so se zbrali v veliki družinski sobi. Število pobitih domačinov še ni znano. Amerikanci so vjeli 200 mehikan-skih vojakov in so jih odvedli kot ujetnike na svoje vojne ladje. Tudi žrtve Amerikancev še niso znane, bodo pa v očigled Ijutemu boju tudi gotovo precej številne.
Krvavi boji.
NEW-YORK 23. (Izv.) Snoči je prišlo v Veracruzu do silno krvavega boja. Me-hikanske čete so zasedle pomorsko akademijo sredi mesta, odkoder so obsipale Amerikance s pravcatim dežjem krogelj. Amerikanci so se morali umekniti, nakar so začele amerikanske vojne ladje bombardirati akademijo z najtežjimi topovi. Učinek je bil strahovit. V kratkih minutah je bila palača popolnoma razrušena. Večji del Mehikancev, ki so se nahajali v palači, je bilo mrtvih, ostali pa so pobegnili. Amerikanci so jih zasledovali in vnel se je ljut boj po mestnih ulicah, ki je trajal skoraj vso noč. Naposled se je morala večina Mehikancev vdati. Med mehikanskimi četami se nahaja veliko število kaznjencev, ki so jili izpustile oblasti iz ječe pod pogojem, da se udeleže vojne. Zato tudi v mehikanskih četah ni prave discipline. Vrhovni poveljnik mehikanskih čet v Veracruzu, general Maas,
Stru D.
»EDINOST« St 82.
V Trstu, dne 24. aprila lf 14.
je z vsemi višjimi Častniki zapustil mesto pol ure pred izkrcanjem amerikanskih čet. Vojakom je sporočil, naj store, kar se Jim zdi potrebno, in vojaki so si tolmačili to tako, da so začeli popivati in pleniti po mestu.
Popolna anarhija v Veracruzu.
LONDON 23. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Veracruza, da je amerikanski admiral Badger izdal včeraj proglas na prebivalstvo, v katerem ga pozivlje, naj se ne udeležuje boja in naj se vrne k svojim rednim poslom. Mestni občinski svet bo tudi še nadalje upravljal občinske posle. Amerikanske čete se zadovolje z zasede-niem carinskega poslopja in bodo le pa-truljirale po mestu. — Resnica pa je, da vlada v mestu popolna anarhija, da ni ni-kake mestne uprave več. Župan in drugi občinski funkcijonarji so pobegnili. Mehikanci imajo še vedno v svoji oblasti arze-nal. pomorsko akademijo in druge važne dele mesta. Govori se, da so se mehikan-ske čete utrdile na gričih v mestnem zaledju.
Dopoldne je prišel neki mehikanski par-lamenter k amerikanskemu konzulu. Streljanje je za nekaj časa prenehalo, potem pa zopet takoj pričelo. Križarka »Chuter« in vojaška transportna ladja ste začeli bombardirati arzenal, policijsko vojašnico in pa pomorsko akademijo. Ogenj amerikanskih mitraljez je napravil po ulicah precejšnjo škodo. Popoldne so Mehikanci začeli obstreljevati amerikansko patruljo, ki je patruljirala po mestu. Amerikanci so se izkrcali okrog 5 zjutraj in sicer 4000 mož. Prvi spopadi so se vršili v zgodnjih jutranjih urah, in dopoldne je bilo še po ulicah mrtvecev in ranjencev. Nekaj poslopij je deloma porušenih po bombardiranju. Zveze Veracruza z glavnim mestom Mehike so popolnoma pretrgane. Vse brzojavne žice so potrgane. Železniške zveze z glavnim mestom ni več. V mestu so zaprte vse trgovine in po gostilnah primanjkuje živil. Z izjemo majhnega števila meščanov, ki so si preskrbeli živil za daljši čas, preti večini prebivalstva nevarnost, da bo moralo trpeti lakoto.
PARIZ 23. (Kor.) >New-York Herald« poroča, da je dal admiral Fletcher edinemu mehikanskemu uradniku, ki je ostal v Veracruzu. Diazu. izjavo s sledečo vsebino: Pomorske sile, ki so pred mestom, so prisiljene vsled neljubih razmer, da zasedejo in čuvajo carinski urad in celo pristanišče. Prosimo vas, da nam pomagate vzdržati popoln red in da zabranite vse, kar bi imelo za posledico poulične boje in moritve. Prebivalci mesta lahko popolnoma v miru opravljajo svoje posle in naj bodo uverjeni, da so pod zaščito ameriških pomorskih čet popolnoma varni.
Žrtve pri Veracruzu.
NEW-YORK 23. (Kor.) Kontreadmiral Badger poroča, da je padlo pri zavzetju \ eracruza 12 Amerikancev, 50 pa jih je bilo ranjenih.
Za Mehiko določeno orožje in strelivo ni zaplenjeno.
LONDON 23. (Izv.) Kakor poročajo, je vprašanje nemškega parnika »Ypiran-ga«, ki je pripeljal v Veracruz orožje in strelivo za mehikansko državo, zelo zamotano. Poročalo se je, da so Amerikanci zaplenili orožje in municijo, toda ta vest ne odgovarja resnici. Iz VVashingtona se namreč poroča uradno: Parnik »Ypiran-ga«, ki je last Kamburg-Amerika linije, je imel nalogo, da sprejme na krov nemške državljane, in je prišel v Veracruz nakrcan z orožjem in municijo za mehikansko vlado. Admiral Fletcher je izprva prepovedal parnikovemu kapitanu, da ne sme zapustiti pristaniška z orožjem. V tem pa je amerikanska vlada izpremenila svoj sklep izražuioč upanje, da se orožje razloži v carinsko poslopje, kjer bi ga stra-žilo amerik ko vojaštvo; ker pa ni vojnega stanja, se pa ne more preprečiti ladji odhod iz pristanišča ali pa kontrolirati na njej vkrcano orožje in to temmanj, ker bi se orožje razložilo v carinskem uradu, ki so ga zasedle amerikanske Čete. Po nalogu amerikanske vlade se je admiral Fletcher opravičil pri kapitanu ladje zaradi prejšnje prepovedi odhoda iz Veracruza.
Ameriške čete zcvzeie Tamnico.
NEW- *'ORK 23. (Izv.) Ameriške ladje so izkrcale včeraj v Tampico pomorske
P O D L ISTEK.
Udeii mlin.
Romar. - Spisal Xavier de Montšpin.
Moja pripovest bi bila preobširna, ko bi vam hotel natančno pripovedovati, kako se je čar, ki me je obvzel, ko sem prvikrat zagledal Margareto, izpremenil v najstrašnejšo ljubezen, in kako je gospica sčasoma, ne da bi kazala -zadovoljstvo, zabela prijazno in ljubeznivo poslušati moja odkritja in poklone, ki sem jej jih šepetal med plesom. Da, nekega večera. ko sem omenil v pogovoru grofa Rolandse-cka, mi je zagotovila, da ga smatra za najsmešnejšega človeka na svetu in da bi šla raje v samostan, nego bi ga vzela za soproga.
Vse to mi je bilo vzrok, da sem popolnoma izgubil pamet; kajti nekega lepega jutra sem se znašel v sprejemni sobi baronice von Kapellen, ki se je obenem s svojim sinom Valentinom, ki se je nahajal pri njej, silno začudila, da je mene zagledala pred seboj, ki jej ver ' nikdar nisem bil predstavljen in nisem ^najal v njeno hišo. Mislite si pa mojo zadrego, ko sem stal pred materjo in sinom in nisem mogel najti besed, da bi jima pojasnil povod svojega poseta, in pri vsem tem sem si moral priznati sam, da nisem napravil samo ne-
čete, k! so zasedle brez posebaeca odpora carinski urad in najvažnejše točke nesta.
V Tampico vlada popoln mir.
Koncentriranje mehikansklh čet na severu.
NEW-YORK 23. (Izv.) Iz Eagle Passa poročajo, da je mehikanski general Maas izdal povelje na vse mehikanske čete na severu države, da se koncentrirajo v SaJ-tillu, da odbijejo amerikanasko prodiranje.
Ameriška vlada in mehikanski vstaši.
NVASHINGTON 23. (Kor.) Poročilo generala Caranze, da smatrajo vstaši zavzetje Veracruza za sovražnost proti mehikanskemu narodu, je presenetilo vse tukajšnje uradne kroge, posebno z ozirom na izjavo Wi!sona, ki je pred kratkem poudarjal, da sovražnosti niso naperjene proti mehikanskemu narodu. Ameriška vlada je bila prepričana, da se vstaši v te zapletljaje ne bodo vmešavali. Ameriška vlada se do sedaj še ni končno odločila za nadaljne korake, vedo pa že gotove osebe, katerim vlada precej zaupa, da bo eventualno skupno postopanje Huerte in Caranze takoj in temeljito spremenilo načrte ameriške vlade.
WASHINGTON 23. (Kor.) Vojni urad je dobil poročilo, da so se združili vstaši pred Tampico s četami Huerte proti Amerikancem.
Vstaši in vojna.
CHIHUAHUA 23. (Kor.) General Caranza ie priobčil posebno izjavo v kateri označi n zore vstašev glede zavzetja Veracruza. Caranza ne izda namenov, ki jih imajo vstaši obžaluje pa, da so Zedlnjene države v zmoti, če mislijo da je njihov nastop na-prjen samo proti Huerti, ker v resnici zadenejo njihove sovražnosti cei narod Mehikancev, kar bi morala ameriška vlada gotovo uvideti in vpoštevati.
GALVESTON 23. (Kor.) Zveza z mestom Mehiko je zopet obnovljena. Ameriškemu zastopniku se ni pripetilo nič hudrga. V mestu vlada popoln mir, pač pa mirujeta trgovina in obrt. Popoldne se odpelje en vlak inozemcev v Veracruz. Vlak bodo spremljale vladne čete.
Vojna ni napovedana.
DUNAJ 23. (Izv.) Amerikanski poslanik na Dunaju je prejel od državnega tajnika Zedinjenih držav, Bryana, brzojavno obvestilo o korakih, ki so jih storile Zedinje-ne države proti Mehiki. Brzojavka poudarja, da je treba polagati veliko važnost na to, da resolucijo, ki sta jo sprejela senat in poslanska zbornica, ni smatrati za napoved vojne Mehiki.
Stremljenje Srbije b morju in
avstrijski interesi.
i.
Saj nam je znano vsem, kako se je avstrijska balkanska politika zasnovala že za časa nesrečnega srbskega kralja Milana; kako je nadaljevala z neporušno tr-dovratnostjo in kam je končno — dovela in do kakih rezultatov je dotirala! Hitala je od nevspeha do nevspeha. Dosledno in neprestano manjšanje ugleda naše monarhije in simpatij pri balkanskih narodih, posebno pa v Srbiji, a vsled tega tudi krčenje vpliva in moči naše države na Balkanu — vse to je bilo le naravna posledica zmote in greha bivših avstrijskih državnikov, ki so našo balkansko politiko zasnovali na krivih premisah, ker so sledili le tradicionalnim predsodkom in preziranju volje narodov in njihovega čustvovanja, mesto da bi bili svojo politiko spravili v sklad z elementi narodnega življenja. In krivda je bila tudi v poznejih avstrijskih državnikih do današnjih dni, ki so z isto nepoboljšljivo trdovratnostjo nadaljevali tako zgrešeno politiko. Niti dejstvo, da so jim pred očmi in drug za drugim odpadali iz balkanskega življenja tisti elementi, ki so bili na prvem mestu v računih njih balkanske politike, ni moglo skloniti avstrijskih državnikov, da bi uvideli zmoto in se odločili za korekturo in revizijo svojega traktiranja balkanskega problema.
Politiko monarhije napram Bolgarski so bili navezali na osebo sicer neizprosnega nasilnika in tirana Stambulova, ki je brutalno zatiral vsak pojav narodne volje in neusmiljeno polnil ječe z najboljimi elementi naroda bolgarskega, vsled česar je bil ta prvi tedanji državnik Bolgarske
premišljenega, temveč naravnost silno smešen korak. Toda ker je že bilo vino nastavljeno, ga je bilo tudi treba izpiti, to se pravi, stvar je bila začeta in jo je tudi bilo treba končati.
— Treba je bilo velikanskega napora. — je nadaljeval Cavaroc, — da sem pričel mirno svoja razjasnjevanja. Govoril sem o svojem rodu, o zvezah svoje rodbine z najodličnejšimi francoskimi rodbinami, o svojem gradu v Lauguedocu, o zemljiščih, ki mu pripadajo in dohodkih, ki mi jih do-našajo. Kajne, baron, v ljubezni je, kakor v vojni, dovoljena vsaka zvijača?
_Pardieu! — je odgovoril Lascars, —
po mojiii nazorih je dovoljeno vsako sredstvo, ki vodi do uspeha.
_Prav nič me nista prekinjala v mojih
razjasnjevanjih; vendar pa sta me pogledovala mati in sin, kakor bi me hotela v-prašati: kaj so naju neki mar nama razmere tega človeka.
Tedaj pa je pnsel odločilni trenutek zame. in prekoračivši glavne težave, sem po vseli pravilih zaprosil roke gospice von Kapellen.
Baronica ni dolgo čakala s svojim odgovorom. Ta odgovor pa je bil tak-Ie: »Gospod! Nikakor nočem trditi, da ste pustolovec, ker morete res biti onif za kogar se izdajate; toda samo beseda neznanega mi tujca, mi ne more rabiti kot poroštvo za resnico. Zaprositev za roko hčerke odlične
tudi najbolj obsovraiena oseba ▼ narodu
bolgarskem: poosebljeno nasprotstvo z narodno voljo. Med njim in narodom bolgarskim ie zijal prepad, ki ga je premostila še le narodna roka maščevalka, ki ie posegla po njem: Stambulov je poginil strašne smrti na javni ulici! Na takega človeka so avstrijski državniki navezali svojo politiko napram Bolgarski!! Je-li moglo to vzbujati v narodu simpatij in zaupanje do naše monarhije?!
Podobno je postopala avstrijska diplo. macija napram Srbiji, samo da so bile tu posledice še usodneje, ker so se — vsled neposrednega sosedstva — tu interesi o beh držav veliko bolj prepletali drugi v druge. V Srbiji ie naša diplomacija oprla svojo politiko le na lepe oči in osebne potrebe razkošnega življenja nesrečnega Milana, ki je bil istotako, kakor bolgarski Stambulov, prototip nasprotstva z narodno voljo in narodnim čutstvovanjem. Mogli smo si kupovati prijateljstvo Milana, ali s tem smo zapravljali simpatije naroda! Naša diplomacija je stavila na karto tistega Milana, ki se je moral umakniti s prestola pred narodno voljo in nadaljevati svoje grešno življenje kakor emigrant sirom Evrope. In o njegovem sinu Aleksandru se niti tega ne more reči, da se je na njem uresničil tisti znani rek, da se grehi očetov maščujejo nad otroci, ka]ti on sam je bil Ie preveč sin svojega očeta toliko po svojem življenju, kolikor po svojem razmerju napram volji in čutstvovanju naroda. Samo da je njega doletela še strašneja in znana usoda: veletragično smrt tega zadnjega Obrenoviča je smatral narod kakor svoje odrešenje in rešitev svoje države pred najhujo nesrečo! In ti globoko užaljeni in proti svoji dinastiji razjarjeni narod je moral videti v naši monarhiji zaščitnico vsega onega, kar je on sovražil!! Pa tudi usoda Obrenovičev ni sklonila avstrijske diplomacije, da bi bila zapustila poti, po katerih je hodila v svoji politiki napram Srbiji. Sejala je nadalje veter; avstrijski »patrijotje« pa so bili vsi iz sebe in polni ogorčenja proti srbskemu narodu — ki je dobivalo duška tudi v pro-slulih in za državni ugled katastrofalnih »veleizdajniških« procesih napram lastnim državljanom srbske narodnosti — ker so v Srbiji želi, kar so sejali — vihar. In kar je sledilo potem, je znano, ker je zapisano na straneh zgodovine najnovejših časov. Prišla je balkanska vojna. Balkanskim narodom je bilo že preveč tistega laviranja in omahovanja Evrope, sila je prikipela d^ vrha in s svojim mečem so presekali gordijski vozel balkanskega problema. Počasi sicer, s težavami, in vedno ovirane po Evropi, razcepljeni po zavisti drug proti drugim, ali vendar dosledno so se stvari na Balkanu že od Milanovih in Stambu-lovih časvo, razvijale v smereh, ki jih je hotela avstrijska diplomacija preprečati, dokler ni balkanska'vojna z fenomenalni-mi vspehi balkanskih narodov dovela avstrijsko balkansko politiko do poloma.
Vsaj sedaj bi bili smeli pričakovati, da pride naši diplomaciji spoznanje, da edino pametna in za monarhijo koristonosna po litika more biti politika prijateljstva do narodov. politika, ki bo skušala koristi monarhije spravljati v čim bolje soglasje s čustvovanjem narodov in željami specijalno srbske, ker nam neposredno sosednje države. Ali ne! Tudi odslej je naša diplomacija nadaljevala s svojo protisrbsko politiko, s politiko nasprotovanja željan Srbije. Os, okolo katere se je odslej vrtela vsa avstrijska politika, točka, za katero je avstrijska diplomacija zastavljala vso svojo moč in trošila milijone je bila v nasprotovanju stremljenja, ki je Srbija smatrala za svoje življensko vprašanje: po zvezi z Jadranskim morjem. Kakor ie avstriska diplomacija vedno videla velik interes monarhije v nasprotovanju vsakemu ojačenju sosednje srbske države, tako je tudi izdala parolo, da prihoda Srbije do Jadranskega morja ne more dovoliti, ker bi taka zveza ogrožala varnost monarhije in njene interese.
Dnevne vesti.
Parlamentarizacija hrvatske vlade. Kakor smo že poročali med brzojavnimi vestmi, so v Budimpešti prepričani, da se hrvatsko-srbska koalicija zadovolji s tem,
in bogate rodbine je važna stvar, kateri najbrž niste posvetil dovoljnega preudarka. Smatram torej, da niste storil, kar ste storil, ter vam svetujem, da v bodoče v takih stvareh ravnate previdneje in pametneje ...« Izpregovorivši to, je vstala — njen orjaški sin si je samega veselja mel roke — in mi je namignila tako, da je naju pogovor končan.
» Težko mi boste verjel, gospod baron, toda ta zavrnitev me je tako zmedla in osramotila, da sem se, ne da bi bil odgovoril te besedice, iz bližine te ošabne ženske in njenega zopernega mi sina umeknil kakor z vodo polit pes.
Zunaj pa sem dal duška jezi, ki se je kuhala v meni, in sem si sveto prisegel, da mora popolnoma uničeni vikomt de Cava-roe vkljub vsem zaprekam dobiti roko hčere one prav tako ponosne kakor bogate rodbine von Kapellen. »Ni še izrečena zadnja beseda, — sem zaklical, — ti mati in tvoja sinova, ki vas sovražim do smrti, vaša Margareta, ki ste jo namenili drugemu, bo moja sozarotnica in nanjo se obrnem sedaj.«
Brez odlašanja sem napisal pumo, s katerim sem obvestil svojo oboževanko o vsem, kar se je zgodilo, jej naslikal svoj grenki in neozdravljivi obup, in tisočkrat prisegel svojo ljubezen itd. itd.
Toda kako naj bi jej varno poslal to pismo, ki ie mene samega njegova vsebina
da se hrvatska vlada parlamentarizma le deloma in sicer tako, da ostaneta mesti podbana in načelnika oddelka za uk in bogočastje uradniški, dočim bi pa dobila koalicija dve mesti. Iz Zagreba pa prihajajo vesti, da se koalicija nikdar ne zadovolji z rešitvijo tega vprašanja po načrtu bana Skerlecza, temveč da tudi še nadalje vztraja pri svojih dosedanjih zahtevah po popolni parlamentarizaciji vlade. V torek se je vršil v Zagrebu plenarni sestanek poslancev hrvatsko-srbske koalicije. Od 46 članov se je udeležilo seje 39 poslancev. Poročala sta poslanca dr. Badaj in dr. Medaković, ki sta, zlasti poslednji, poudarjala, da ga je ban dan pred odgoditvijo sabora izrecno pooblastil, da naj sporoči klubu koalicije, da za popolnitev treh mest oddelnih načelnikov s člani koalicije ni ni-kakih zaprek. V nadaljni debati je več govornikov poudarjalo, da naj koalicija zahteva od bana, da se vsa štiri mesta oddelnih načelnikov popolnijo s člani koalicije. Končno je bil sprejet predlog, ki ga vsebuje sledeči oficijelni komunike: »Saborski klub hrvatsko-srbske koalicije je imel včeraj v navzvočnosti 39 članov sejo, v kateri je poročal izvrševalni odbor o svojem dosedanjem delovanju. Klub je soglasno odobril stališče, ki ga je v vprašanju sestave vlade iz vrst hrvatsko-srb-ske koalicije sprejel izvrševalni odbor, ker bi bilo na tak način zagotovljeno uspešno saborsko delovanje in bi bile utrjene zdrave ustavne razmere na Hrvatskem. Klub je pooblastil izvrševalni odbor, da stori tudi nadaljnje korake, ki bi dovedli to vprašanje do uspešne sporazumne rešitve«. — Kakor je razvidno iz tega komunikeja, je stališče koalicije precej različno od stališča bana Skerlecza. Kako se reši stvar, je sicer še precej negotovo, vendar pa je — vsaj po najnovejših zagotovilih iz Budimpešte — pričakovati, da se stvar reši ugodno za koalicijo. Ban baron Skerlecz je prišel od svoje zadnje konference z ministrskim predsednikom grofom Tizso precej spravljivejši v Zagreb. Zatrjuje se, da ima banova sprav-ljivost svoj vzrok v izrecni želji ministrskega predsednika, ki noče imeti še nadaljnjih razburjenj na Hrvatskem. Pripoveduje se, da je ta Tiszova mimogredoča naklonjenost napram Hrvatom posledica spletkarjenja grofa Khuen-Hedervaryja, ki si je znal pridobiti bana Skerlecza za svoje namene, med katerimi morda ni zadnji — padec grofa Tisze. Hrvatsko-srbska koalicija in sploh Hrvatska naj bi bila torej tista, ki naj bi rešila pozicijo grofa Tisze. — Zabeležili smo te vesti, kakor jih poročajo iz poučenih budimpeštanskih virov. Kako se pa stvar v resnici razviie, pa pokaže bodočnost.
Domače vesti.
Javno mnenje. To je torej tisto kopje, s katerim je italijanski minister navalil — seveda prijateljski, ljubeznivo — na grofa Berchtolda. Seveda bi bil ta, če bi bil . . . nu, če bi bil iz tistega lesu izrezljan kakor so navadno ministri druzih držav, z nekoliko samozavesti in skrbi za ugled svoje države, lahko odgovoril istotako ljubeznivo, pa vendar s primernim naglasom: Vse prav, ljubi prijatelj, ti ne bi bil mož demokratične in minister konsti-tucijonelne države, če bi ne spoštoval javnega mnenja; samo pomisliti moraš, da smo mi v Avstriji tudi konstitucijonelna država in da avstrijski minister tudi ne sme kar prezirati javnega mnenja v svoji državi! Pa še nekaj je v najvišjo dolžnost vsakemu ministru, to namreč, da v prvi vrsti spoštuje javno mnenje v domači hiši in potem šele ono kje drugje! In glej: v razmerju Avstrije do Italije moramo najprej računati z javnim mnenjem v tistem delu domače hiše, ki je najbližji avstrij-sko-italijanske meje — v primorskih pokrajinah. In vidiš, javno mnenje v tem delu avstrijske domačije je — kakor so ti šumljale nasproti slovenske in hrvatske trikolore — v precej ostrem navskrižju z javnim mnenjem v tvoji Italiji. Če bi jaz torej hotel preveč poslušati tvoje javno mnenje, bi prišel v konflikt s tem domačim javnim mnenjem. In to v prvo ni lepo in dostojno ministra in svetovalca krone, a v drugo bi bilo morda to zdravo za-te in tvojo Italijo, nikakor pa ne v so-
genila do solz? Zvečer se je vršila v zdravilišču velika veselica. Šel sem tjakaj, nisem pa našel med mnogoštevilno družbo niti Margarete, niti njene matere, pač pa oba brata, ki sta stopila k meni in me prosila, naj stopim ž njima v neko stransko dvorano.
Tu mi je rekel starejši, da po svojem činu, ki je bil tako žaljiv za njuno rodbino, morem voliti le med dvema stvarima: ali da zapustim Ashen že prihodnji dan, ali pa da se bijem žnjima.
Ta nesramna domneva me je še tako razjezila, da sem že hotel planiti nadenj in ga zadaviti. Toda kmalu sem se zopet zavedel. Ali sem se smel biti z Margaretinim bratom? Ce bi ga ubil v tem dvoboju, bi bila vsled tega za vedno onemogočena moja poroka z njegovo sestro. Prisiljen sem bil torej ukreniti drugače.
—	Brat gospice von Kapellen, — sem odgovoril in si zasadil pod čipkami na rokavu nohte globoko v meso, da bi potegnil proti njej svoj meč.
—	Gospod, — je odgovoril neizrečeno zaničljivo, — ko bi bil gojil proti vam Ie senco dvoma, bi bil ta dvom sedaj izginil popolnoma. Ime in naslov, ki sta si ga na-dal, ste ukradel, vi niste plemič, v vaših žilah se ne pretaka niti kapljice plemeniš-ke kri, vi ste navaden, podel strahopetec.
Kako se mi je bilo mogoče premagovati, ko sem poslušal te silno m ežaleče besede
glasju z mojo prisego, da bom varoval le koristi svoje države! Slednjič pa je še en' razlog, ki je tako velik, da ga moreš razumeti tudi ti, dragi kolega Di San Giu-hano, radi katerega še prav posebno ne-morem jaz slušati tvojega in prezirati domače javno mnenje — razlog namreč: da javno mnenje slovanskega prebivalstva ostaja s svojim zahtevami le v domačih mejah in je zato neoporečno legitimno, dočim tvoje javno mnenje posega s svojimi aspiracijami preko domačih mej in je zato zelo podobno uzurpaciji, pozezanju po tuji lasti!! Tako bi bil moral grof Berchtold govoriti milemu gostu, dragemu prijatelju in cenjenemu kolegi Di San Giulianu in ta bi moral povesiti glavo! Seveda je ni žive duše, ki bi mislila, da je grof Berchtold tako govoril Di San Giulianu!!
Sama protislovja! Italijansko in dunajsko novinstvo je zelo zadovoljno, ali to zadovoljstvo se izraža v — polemikah med večjimi glasili na Dunaju in v Italiji! — Poročajo, da se je na sestanku govorilo tudi o notranjih razmerah v monar-nam, kaka razlika je mogla biti med oficijelno razpravljalo o tem. Ali, povejte nam, kaka razlika je mogla biti med oji-cijelnimi in zaupnimi razgovori, ko je bilo, vendar v Opatiji vse diskretno, vse strogo tajno?! Dalje so pisali, da ima Italija pravico, da računa in upošteva svojo javnost, ki zahteva glasno, naj italijanska; vlada poseza preko mej v Avstrijo, hkratu pa so isti dunajski listi opozarjali grofa Berchtolda, da umešavanje kake tuje dr-' žave v naše notranje stvari ni dopustno! Kak nesmisel je to! To naj bi bila intervencija, ki naj bi ne bila intervencija!! Redigiranje komunikeja je moralo biti res mučno delo: da bodo zadovoljni oni na Dunaju in oni v Italiji. Pojmo dalje. V sla-vospevih govore dunajski listi o »iskrenosti« zveze naše z Italijo in o uvaževanju javnega mnenja v Italiji, v resnici pa je ta zveza taka, da dunajski in rimski dvor niti ne moreta izmenjavati obiskov!! — Dunajski dopisnik »Obzora« pa opozarja še na eno posebno kričeče protislovje: v isti čas, ko Italijani z veseljem pozdravljajo novi kurz v naših pokrajinah, ki naj bo posebno ščitil italijanstvo Trsta, Gorice in Istre, pišeta militaristična »Dan-zers Armee - Zeitung« in velikoavstrijski »Gross - Oesterreich« o novem kurzu Jugoslovanom v prilog, na kateri da že kažejo dogodki v Bosni in v Hrvatski! Bog se spoznaj v tem valovenju protislovij! Ali pa ima morda vendar prav rečeni dunajski dopisnik zagrebškega lista, ko vzklika: vsem obljubljajo, vse milujejo in vse — vlečejo za nos!!
Okolicanski kmetovalci! V nedeljo dne 26. aprila vsi na obsni zbor „Tržaške kmetijske družbe". Ob dvajsetletnici ustanovitve družbe naj bo slavnostno zborovanje ! - Pridite poSnošteviEno I
Občni zbor »Dramatičnega društva« se
bo vršil v kratkem in na njem se odloči usoda našega slovenskega gledališča v Trstu, ki je letos — odkrito povedano — zašlo v precej težko krizo. Mislimo, da nam ni treba poudarjati, kako velikega pomena je za nas tržaške Slovence naše narodno gledališče, saj smo pisali o tej stvari že tolikokrat. Zato pa tudi upamo, da se z ozirom na to veliko važnost tega našega eminentno kulturnega zavoda udeleže občnega zbora »Dramatičnega društva« vsi tisti, ki jim je na srcu nadaljni obstoj našega gledališča in tudi zadovoljiv razvoj. Člani društva in nečlani, vsi, ki vam je na tem, da ohranimo stalno slovensko gledališče Trstu, pridite na občni zbor in pomagajte s svojimi nasveti, pa tudi z dejansko podporo, da se nam naše gledališče ne samo ohrani, temveč tudi zopet dvigne na ono višino, na kateri je že stalo in se tudi še izpopolni. Pričakujemo torej na občnem zboru najštevilnejše udeležbe iz vseh slojev našega slovenskega in tudi ostalega slovanskega prebivalstva tržaškega, in to tembolj, ker je vendar naš kulturni razvoj in napredek glavna podlaga našemu političnemu razvoju in napredku. Da se torej snidemo k resnemu preudarku in prav takemu delu na občnem zboru »Dramatičnega društva«!
iz ust človeka, ki sem ga sovražil iz vsega svojega srca, si ne morem razjasniti. Morebiti sem si govoril: »Najobčutneje se bom maščeval nad njim, če se proti njegovi volji in kljub njemu poročim z njegovo sestro.« V tem pa sem jecljal besede, ki jih strahopetneži tako radi govore ob podobnih prilikah, da je namreč treba več poguma za to, da se človek da razžaliti nego pa da potegne ineč iz nožnice.
Valentin me je z neizrekljivim prezirom premeril z očmi od nog do giave in rekel potem:
— Gospod, ker vam je očividno zelo veliko na svojem obžalovanja vrednem življenju, se morate brezpogojno pokoriti mojim ukazom. S tem vam prepovedujem, da bi sploh spomnil kedaj, da živi gospica von Kapellen, prepovedujem vam, da izprego-vorite še kedaj njeno ime ali se jej približate. Ako bom videl, da prestopite enega teh ukazov, vas ustrelim brez usmiljenja, kakor psa na cesti. To vam prisegam in svojo prisego bom držal.
Nato sta odšla z bratom. Bolj mrtev ko živ sem se zgrudil v naslanjač in sem tako ležal v njem popolnoma uničen več nego celo uro. Ko sem se zavedal, sem si hotel usmrtiti. Toda kmalu sem se predomislil in sicer tako, da nemudoma pričnem v-kljub njegovi prisegi z Valentinom boj, čigar cena naj bi bila njegova sestra in njeno imetje.
V Trstu, dne 24. aprila 1914.
»EDINOST« it 82.
Stran m.
Zmaga v zadrugi pekov. Včeraj smo
sporočoli o lepem vspehu naših pekovskih mojstrov na občnem zboru njihove zadruge. Ta vspeh treba ceniti tem višje, ker so Italijani '- ušali z vsemi sredstvi terorizma in žu^ . da bi naše oplašili in spravili naš element ob vsako moč in veljavo v zadrugi. V imenu slovenske narodne stvari v Trstu bodi iskrena zahvala našim pekovskim mojstrom pa na tem, da so stali tako trdno in neomahljivo nasproti vsem grožnjam. Z veseljem beležimo ta njihov vspeh, ki priča, da naša stvar napreduje na vseh poljih in da se naša narodna organizacija izpopolnjuje počasi na vse strani. Ta vspeh naših pekov priča tudi, da smo mi Slovenci v mestu tržaškem važen faktor tudi v gospodarskem življenju mesta. Taki vspehi na polju strokovne gospodarske organizacije niso nič manje važni, nego oni v strogo političnem boju. Tudi »Piccolo« občuti to in ovaja z malobesednostjo, ki sicer ni v navadi pri tem listu. Beleži le. da se je vršil občni zbor zadruge, da je prodrla slovenska lista, in da je slovenski odbor vse akte, nanašajoče se na to volitev, predložil v dveh jezikih. Dobro je vendar, da je »Piccolo« to konstatiral, ker je s tem povedal, da Slovenci povsod, tudi tam, kjer so v večini, izvajajo princip enakopravnosti obeh deželnih jezikov. Odgovor je to na krik Italijanov v zadnji seji mestnega sveta, češ, da so Slovenci tlačitelji, ki hočejo Italijane pometati v morje! Naj tudi Italijani postopajo *nko, pa bo mir in se nehajo hitro vsi narodni in jezikovni konflikti. Vsakemu svoje, pak — mirna Bosna!
Svarilo pred nakupovanjem Inozemskih
srečk C. kr. finančno n^diorništvo v Trsiu nam javlja: C. in kr. avstr. ogrski konzulat v Am-terdam naznanja, da se več hol ndskih podjetij za srečke, med temi posebno ho-lanrifka kreditna banka (Hollandsch Credit-B nk) Amsterdam Reduliersgracht 138, ukvarja v na*i držau potom agentov s pro d janjem inozemskih srečk. Imenovana banka, ki jo lahk > zazn menujemo kot najnevarnejše sleparsko holandsko podjetje za srečke, meri s slepilom velikih dobičkov pod na videz zelo zapeljivimi pogoji in na slepar-ki način le na oškodovanje igrajočih oseb. Sklepanje takih, le na škode igrajoč h C5eb proračunjemh kupčij s temi holandski-mi podjetji za sreč-e, kakor tudi eventualno prevzetje zastopstva takih podjetij v naši državi, k čemur banke, obljubljajoč velikega dobička, dostikrat poživljajo potom naznanil, bi lahko po»zročilo težek dohodarstven prestopek, rad; česar st resno svari pred tem.
Polovično ceno je določil upravni svet hotelske delniške družbe »Grljan-Miramar pri Trstu« na svojem parniku »VIDA« na progi Trst—Grijan in nazaj vsem c. in kr. častnikom in vojakom v uniformi, potem državnim, ć* im in železniškim uradnikom in ■ - ncem proti legitimaciji, članom uči	društva, Sokolskih
društev in tnskega društva proti društveni izkaznici za tekoče leto, ter članom društva jugoslovanskih denarnih zavodov.
Družinski večer so priredili dne 22. t. m. dijaki in dijakinje c. kr. gimnazije in liceja v c*	v Avstrije«. Z lepim vspe-hom je i dijaški orkester pod vodstvom i^rof. Fezzija. Iz prednašanja je odsevalo globoko glasbeno pojmovanje dirigentov. Med vokalnimi točkami sta prednjačili glede preciznosti »Rdeči sara-lan«, ruska narodna za ženski zbor s spremljevanjem klavirja, in otroški zbor iz Humperdinckove opere »Hansel und Grete!« s spremljevanjem orkestra. Poslednjo je vodil g. VI. Rybar, gojenec naše »Glasbene Matice«, ki je pokazal lep dirigentski talent. Isti je tudi precizno spremljal na klavirju dve drugi pevski točki. Gotovo bi bil še lepši uspeh v pevskem oziru in bi sploh naša mladina mnogo pridobila v estetični izobrazbi, ako bi se polagala na srednjih šolah v petju vsaj tista važnost, kakor se polaga v telovadbo in v risanje.
Za planinsko kočo vrh Črneprsti. V
nedeljo, dne 26. aprila, se bo vršil vrh Črneprsti (1845 m) od 10 do 11 dopoldne stavbeni ogied in določitev prostora za planinsko kočo, ki jo namerava zgraditi naša tržaška podružnica S. P. D. V ta namen se bo vršila na predvečer v soboto v Podbrdu odborova seja skupno z zastopniki osrednjega društva iz Ljubljane.
Zaposta\ Ijanje sodnopisarniškili uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti pri imenovanjih in premeščanjih na Primorskem. Iz krogov sodnopisarniškili uradnikov smo prejeli: Od one dobe, ko je bivši predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu, dvor. sver. Gertscher, zatis-nil za vedno svoje oči, smo zapazili mi sodnopi^arni^ki uradniki in oficijanti slovanske narodnosti, da nas primorska ju-stična uprava pri imenovanjih, odnosno premeščanjih prezira čimdalje vedno bolj. Ce je razpisano kako dobro mesto v Trstu, Gorici, Kopru, Pazinu ali Puli, torej v kraju, kjer se nahajajo šole. ki nudijo otrokom uradnikov priliko, da si zadobe potrebne izobrazbe, tedaj je prav gotovo, da gremij višjega deželnega sodišča popolni to mesto ali potom premeščenja kakega laškega uradnika iz Istre ali FurJa-nije, v novejšem času pa še mnogo raje z imenovanjem laških oficijantov za uradnike v Trst, Koper itd. — Tako se dogaja, da imenujejo mladeniče, ki niso nikdar opravljali težke službe, ki niso nikdar poskušali mučne in odgovorne zunanje službe kot izvršilni organi ali inventurni komisarji, ko mora ubogi slovanski uradnik navzlic znanju vseh deželnih jezikov ved-
no čepeti na deželi, ondi opravljati težko službo in od svoje mizerne plače trošiti še zanj ogromno svoto denarja v svrho izšolanja svoje dece v mestu. Italijan, ne samo da ima to srečo, da slu i v prijetnih primorskih krajih in ob železniški komunikaciji, kjer se nahajajo tudi večjidel 4 do 5razredne ljudske šole — slovenski kraji, posebno v Istri, imajo skoraj izključno dvorazrednice — ima vrhu tega še to prednost, da ga gotovo na njegovo prošnjo premestijo v mesto. Posebno pa je graje vredno, da se imenujejo mladi ofi-cijantje tržaških sodišč kar takoj za Trst, kajti s tem zapirajo dobra mesta starim uradnikom, ki gotovo zaslužujejo, da bi bili enkrat po dolgem službovanju na deželi iz rodbinskih ozirov premeščeni v kak boljši kraj, ne glede na okolnost, da obstoji največja zasluga teh mladeničev v tem, da temeljito in dobro poznajo vse ugodnosti mestnega življenja, ko je njegov nesrečni tovariš Slovenec ali Hrvat, per vitam aeternam obsojen, da životari v kakem Cerknem, Buzetu, Podgradu, Ma-tavunu itd. Od leta 1910 so bili imenovani sledeči oficijanti laške narodnosti: a) za mesta: 1. Kenich za Pulo, 2. Gavardo za Koper, 3. Bacicchi za Rovinj, 4. Sgu-bini za Trst, 5. Brass za Trst, 6. Heyhal za Rovinj, 7. Zanantoni za Pulo, 8. Benus-si za Gradiško, 9. Dejach za Trst, 10. Chiurco za Trst, 11. Petelin za Trst; b) za deželo: 1. Corti za Vodnjan, 2. Zanetti za Cres, 3. Hordi za Vodnjan, 4. Visintini za Labinj, 5. Bon za Buje. — Iz te statistike, ki odgovarja konkretalnemu statusu leta 1913. za Primorsko justično upravo, je tedaj razvidno, da je v letih 1910.—1913. bilo imenovanih 17 Lahov, ko je v tej dobi bilo imenovanih samo 9 Slovencev in Hrvatov, od teh 2 za Pulo, vsi drugi pa za male kraje na deželi. Razvidno je torej vsestransko protežiranje Italijanov in sicer: pri imenovanju samem in pri določitvi ugodnega službenega kraja " leta J908. pa sta bila premeščena samo dva Slovenca z dežele: oficijal Ma-carol leta 1908. iz Podgrada v Trst in višji oficijal Sever iz Voloske v Koper. Ce se bo ta praksa še nadaljevala, je treba Slovencem in Hrvatom na deželi poginiti ali predčasno vstopiti v pokoj, ter si v mestu radi nizke penzije poiskati mizerno sužbo v svrho zbolišanja gmotnega stanja, vse to v veliko škodo erarju in v v eliko konkurenco zasebnemu uradništvu. Mi gotovo privoščimo imenovanje laškim kolegom, če odgovarjajo vsem predpisom, toda nikakor ne v škodo starih uradnikov, kojim dobra mesta v mestih pritičejo po vsej pravici in po trudapolni in mučni 15 do 201etni službi na deželi, ter moramo kar najodločneje protestirati, da taki mladeniči zasedajo kar najboljša mesta. V področjih nadsodišč je uvedena praksa, da se službe v mestih podeljujejo potom premeščanja starim uradnikom z dežele radi otrok in tako dalje, novinec nai pa gre na deželo. In če je ta praksa povsod uvedena, naj se zopet uvede tudi v okrožju tržaškega nadsodišča, kakor je bila v navadi tudi že prejšnje čase. Ker ste razpisani za Trst 2 mesti do 14. majnika, in ker bo vsled službene pragmatike razpisanih mnogo mest v Trstu, Gorici, Kopru itd., prosimo slovansko časopisje in naše poslance, da se potegnejo za upravičene zahteve zatiranega slovanskega uradni-štva. In če se pravica ne dobi v Trstu, naj se obrnejo na poklicane faktorje, da se odpravijo enkrat take kričeče razmere.
Javna zahvala. Šolsko vodstvo Ciril -Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu se zahvaljuje Trnkoczyjevi lekarni v Ljubljani za velikodušen dar zdravilnih pripomočkov za šolsko lekarno. — Šolsko vod-
tirali obe, ker se sumi, da se prijateljica ^utmannove preživlja s tem, da se tajno prostituira. Nadkomisar dr. Zechini je dal napraviti zapisnik ter je obe dal potem odvesti v zapore v ulico Tigor.
Na parniku »Afrika«. Včeraj, okoli poldne, je prišel na Lloydov parnik »Afrika«, ci je zasidran v stari prosti luki, 221etni Nikolaj Ganz, doma iz Voloske, ki pa brez stalnega bivališča in brez posla živi v Trstu. — Ganz je najprej ogljarju istega par-nika, Antonacu, ponudil na prodaj meden prstan, o katerem je trdil, da je zlat, in za-lteval zanj 8 kron. Ker pa Antonac ni hotel kupiti prstana, mu je Ganz povedal, da ie lačen, in ga prosil, naj mu da kaj jesti. Antonac je tudi blagodušno ustregel tej prošnji. — Kmalu zatem je pa sobar istega parnika, Rudolf Votwej, doma iz Celovca, constatiral, da je nekdo v njegovi kajuti nasilnim načinom odprl njegov kovčeg ter iz istega odnesel 8 kron drobiža. Votwej je to takoj prijavil poveljniku parnika, ki je izdal ukaz, da ne sme nihče s parnika na topno, ter je postavil na stražo ogljarja Štefana Radoviča, da bi Ganzu preprečil beg s parnika. Ganzu se je pa vendar posrečilo, da je pobegnil s parnika na kopn4 in ko je Radovič tekel za njim, da bi ga ujel, je Ganz zalučal proti njemu par kamnov, ne da bi ga bil zadel. Vendar je pa prišel neki redar, ki je aretiral Ganza in ga odvedel na policijo, kjer ie Ganz dal duška svojemu ogorčenju s tem, da se je izrazil grozilno proti Radoviču. Na vse zadnje se je pa konstatiralo, da je bil Ganz popolnoma nedolžen glede tatvine na škodo sobarja Votweja, katerega je okradel nek drugi človek.	_
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERINA $TEQ. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In specijalist za kožne in
vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—TVz
Slovensko gledališče v Trstu.
Gostovanje ljubljanskih igralcev.
V sredo zvečer je ansambl ljubljanskih igralcev priredil prvo svoje gostovanje na našem odru. In to — kakor smo sporočili že včeraj s popolnim uspehom. Uprizorili so dramo v treh dejanjih »Ljubimkanje« in potem enodejansko grotesko »Maska satana«. Drama »Ljubimkanje« kakor taka je precej siromašna na tehniki in prav radi tega stavlja do igralcev tem večje zahteve in posebne rutine. Glede posameznih ulog bi omenili: G. Skrbinše-ka, ki se vživel v ulogo Frica Lobhei-merja prav dobro, dasi se mu uloge prvega ljubimca — ker je v prvi vrsti karakterni igralec — ne prilegajo. Primernejša uloga za njega bi bila ona Hansa Weirin-ga. Gospica Wintrova v ulogi Kristine -nežnočutnega mestnega dekleta, ki v svoji nedolžnosti neomajno veruje v zvestobo svojega ljubimca — je bila v prvem dejanju nekoliko premrtva, a je pozneje, v drugem dejanju, prišla v pravo razpolo ženje, dočim jej je bila igra v tretjem de janju, ko je doznala o smrti svojega lju bimca radi druge ženske, naravnost efekt na. Izborna je bila g.ca Juvanova, ki je predstavljaljala pravi tip vedno veselo razpoložene in za alotrije vsikdar razpo ložene Dunajčanke, ki dobro ve, da so vsi možki enaki, ki nobenemu ne veruje — niti svojemu ljubimcu ne. Ob nje igri se je občinstvo res izborno zabavalo. G. Grom je igral ulogo Hansa Weiringa, ki ni Kri-stinin oč ele po krvi, ampak tudi po meh-
Dva dni mrtev v postelji. Včeraj popoldne so poklicali v ulico Sette Fontane št 23 zdravnika rešilne postaje k nekemu Henriku Zampiju, češ, da mu je postalo slabo. Ko je prišel zdravnik, je pa konstatiral, da je Zampi gotovo že dva dni mrtev. Domačim ljudem se je zdelo to silno čudno, kajti vsi so mislili, da mrtvec le — spi.
V gozdu najden mrtvec. Včeraj ob poli dveh popoldne so v gozdu barona Econo-mo na Trsteniku našli mrtvo truplo moškega, na videz ogljarja, čigar identitete pa še niso mogli dognati. Zdi se, da gre za nenadno smrt. Potem, ko je redarstvo vzelo vse na zapisnik, je bilo najdeno truplo prenešeno v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Aretacija na glavni pošti. Ljubljanska policija je bila še minolega tedna naprosila tržaško policijsko ravnateljstvo, naj se tu v Trstu poišče in aretira neka lSietna Frančiška Lutmannova, šivilja, doma iz Kranjske, katera je še dne 20. novembra 1. 1. ukradla neki gospe v Ljubljani 200 K vreden šivalni stroj. — Tukajšnja policija je potom raznih poizvedeb doznala, da se Lutmannova Francka res nahaja v Trstu, kjer je že večkrat zamenjala stanovanje, in da hodi jako pogosto na glavno pošto po pisma v urad »poštnoležečih.« — Včeraj zjutraj je policija organizirala posebno pažnjo pri uradu »poštnoležečih« na glavni pošti in okoli poldne je res prišla tja Lutmannova v družbi neke krasne deklice, doma iz Celovca, in stopila k reče-nemu oddelku. Policijski agentje, ki so tam čakali ravno na Lutmannovo, so are-
Mučilna krvavnlca, ki mori bolnika fizično in duševno, ter mu greni življenje, se zdravi najlažje potom Saxlechnerjeve naravne kisle vode HUNYADI JANOS Tega pravega prijatelja ne morejo pogrešati vsi oni, ki so vezani na sedeči način življenja, med temi v prvi vrsti profesorji učenjaki, doktorji, uradniki, pisatelji itd Posebno v slučajih krvavnice nudi HU-NYADI JANOS gotovo pomoč, tembolj pa, ker zdravi istočasno hipohondrijo ter pomnožuje slast do jedi. Dobi se povsod
Poslano*) Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem od danes naprej nikak plačnik dolgov svoje soproge Marije roj. Kranjc in da ne prevzamem zanjo nobenih katerisikoli obveznosti.
Št. Ferjan, 20. aprila 1914.
Josip Klanjšček pok. joslpa v Steverjanu pri Gorici St. 113
Preklic.
Podpisani preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel Ivanki Pertot proti Francu Bukovec.
Prosek, dne 23. aprila 1914.
JAKOB MIL1Č.
K enje gosp. d.ra H. Adler-Ja
primarija za zdravljenje oči v c. kr. bolnišnici Wieden na Dunaju.

Gosp. J. SBRRAVALLO
Trst
Potrjujem z radostjo, da sem rabil z najboljim vspehom Vaše ŽELEZNATO KINA-V INO SERRAVALLO (Vino diChina Feruginoso Serravallo) v mnogih slučajih malokrvnosti.
Ne samo mladi, ampak tudi onemogli stari so je prenašali najlažje in se primerno ozdravili.
DUNAJ, dne 5. aprila 1905.
DOKTOR H. ADLER.
„Tržaško podporno in tralno društvo" v Trsu
Enako vel javno okrajnim bolniškim blagajnam
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila 1914 ob 10. uri predpoldne v društvenih prostorih ulica Torre bianca štev. 41, 1.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	izjava pregledovalnega odbora.
5.	Volitev vodstva in odbora.
6.	Slučajnosti.*)
*) Slučajni predlogi morajo biti naznanjen društvenem vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev In razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via ctelle Acque i«. 6
(Nasproti Caffe Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. 3ordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naproj.
Alojz Utilfelder
Trst, V. G. Vasari 19, Trst
Zaloga bukovih in hrastovih tios za vsakovrstne pode.
Ste se že poslužili v čevljamici
ANTONA JAOERHIKA
v ulici Farneto it 33 ?
Sprejema vsakovrstna popravila.
naznanjam, da prevzamem
vodsivo gostilna Ds-drultva pri Sv. Ja«
Spodaj podpisani
larakega konsumnt.
kobil in ob priliki se tudi priporočam vsi m mojim bivšim tovarišem NDO. in sploh vsemu občinstvu na svidenje dne 28. aprila Vaš Vam dobro poznani Josip Dodič, poslovodja pri G. k. d. v Bazovici.
Skvarča
FRANC
priporoča cenjenemu občinstvu svojo
GOSTILNO „ZOR STADT GRAZ" V Trstu
Plazza Rosario štev. 1.
Vino in pivo prve vrste Domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne.
■ ometao - fotosratlčnl nteiie —
Trst, ulic« Rivo ftt. 49
(pitUičJa) -- pri St,
Trst, ulica Rivo ftt. 42
Jakobu -- (pritližj«)
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor nra veleva zakon.
Draaa za sodne Mi ulica detla Mi 23-25
Dražba, ki se bo vršila jutri, v soboto, od 9—12 predpoldne, dolga zlata verižica in zlata ura, uhani, naočniki, zapćna, chif-foiners, umivalnik, ogledalo, omare, 4 predali, jedilna miza, stolice, omare za jedilno sobo, postelja, pisalna miza, proste mize, prednožnik, slike, kuhinjske omare, etagere, naslonjač, okrožniki, steklenic i ce, kozarci, puške in sablje, pištole, razno perilo in rabljene obleke.
Proda se
vila v lepem kraju Gorenjske, 5 sob, 2 kuhinji in 2 verandi z kompletno opravo, sobe se v sezoni drago oddajajo; tik vile prostorna in svetla mizarska delavnica z 2 sobama in skladiščem; pred vilo lep vrt.
Z mizarsko obrtjo je zdru2en pogrebni zavod z kompletno opravo.
Mizarstvo vedno v polnem obratu; sedaj je dela za celo leto.
Proda se vse pod ugodnimi pogoji; za enkrat potrebnih le 600 kron.
Vprašanja na poštni urad v Žirovnici (Gorenjsko) pod „Vila".
■■ -*
4 pari čevljev le za K 9.—
Zaradi likvidacije mnogih Tolikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko mnoiino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur
2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove,
rjavo ali črno usnje, galoš, z močno nabitimi podplati najnovejda fasona, velikost 9t. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 9.—. Razpošiljatev po povzetju
S. Urbach, eksport čevljev, Krakovo 52
Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERNAK 0. TDSCHER
ZOBOZDRAV- ma« KONC. ZOBNI NIK	|||\| TEHNIK
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
TOVARNA
OULEDOK
IBS. LODOUIK flJCBEB
Ulica Moreri 72 TRST-BOJAN
-----TELEFON 29-14	=
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
Ima t zalegi Tie potrebščine lezne ROULEAUX.
leseae im ie-Delo telite«.
Irolin Hoche
prinaša olehčanje iu ozdravljenje pri pljuČnill boleznih.prehlajenjih.influend .naduhi
7zv/rnt zavoj • H. U — srn dobi t/ vm/i lekarnah.
3. M. 1914 TomaJ! Koncert pevskega društva .Hajdrih'.
Stran IV.
»EDINOST« it 82.
V Trstu, dne 24. aprila 1914.
kem čutstvovanju in nežni ljubezni, ki jo poklanja svoji hčeri. Ta ljubezen in pa potrtost radi nesreče njegove hčere, je prišla v igri do izraza. Ulogo Teodorja je igral g. Sest. Bil je dober, vendar pa se je opažalo, da ni pri njem še izrazitosti čut-stev starejega rutiniranega igralca. Ga. Bukšekova, g. Peček in g.ca Gorjupova so imeli sicer manjše uloge, a so jih z dobro igro privedli do popolne veljave. Kar se tiče skupnosti, smo naglašali že včeraj, da je bila izborna: igra vestno naštudira-na, tempo svež in režija neoporečna.
V groteski »Maska satana« sta ga. Bukšekova in g. Skrbinšek sijajno razvila svoje igralske vrline. Karakterizacija gledališke igralke in igralca je bila naravnost frapantna in je končna izjava gledališkega ravnatelja (Skrbinška): »Gospića, angažirani ste!« izzvala med občinstvom burno veselost in silno odobravanje. G. Danilo je imel sicer zelo kratko ulogo, vendar je dosegel velik efekt. V prvo, ker ga naše občinstvo vsikdar rado vidi kakor simpatičnega igralca in starega znanca, a v drugo radi njegove zares izborne maske. Gg. Sest, Grom in Peček so s primerno umerjeno igro prispevali k skupnemu nenavadnemu efektu.
Po groteski je občinstvo pozdravljalo na oder izzvane goste s tisto prisrčnostjo, ki je že v navadi pri nas napram res dobrim gostom.
* *
*
Ob prav dobrem obisku so nastopili snoči ljubljanski igralci v burki »Tretji eskadron« in tudi dosegli popoln uspeh: občinstvo se je izborno zabavalo in smeha ni bilo konca. Igralci so pa tudi res v polni meri zaslužili obilno odobravanje, ki je sledilo vsakemu dejanju, posebno pa gre g. Skrbinšku vse priznanje na njegovi mojstrski igri. Občinstvo mu je tudi ob zaključku priredilo prav prisrčno ovacijo.
Kakor se nam javlja, nas posetijo ljubljanski igralci zopet 3. in 4. dne meseca mainika, in upamo, da jih tedaj počasti naše občinstvo s svojim posetom predstav v še znatno večjem številu nego sedaj.
Tržaška sokolska 2upa.
Letošnji javni nastopi:
Župni zlet dne 12. julija na Opcinah.
Društveni nastopi:
V Sežani dne 24. maja; na O p č i n a h dne 1. junija; v Divači, dne 7. junija; pri Sv. Jakobu dne 7. junija; v Komnu dne 14. junija; v M a v h i n j a h dne 28. junija; na Prošeku dne 28. junija; v Bar kovljah dne 2. avgusta; v S k e d n j u dne 2. avgusta; na V r d e 1 i dne 6. septembra.
Društvene vesti.
Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi
na XX redni občni zbor, ki ga sklicuje podpisani odbor v smislu družbenih pra.il na dan 26. aprila 1914 ob 9 dopoldne v prostorih „Narodnega doma" v Trstu s sledečim dnevnim redom : 1) Nagovor predsednika, 2) Ob dvajsetletnici ustanovitve družbe, 3) Poročilo tajnika, 4i Poročilo blagajnika, 5) Poročilo pregledoval-cev računov, 6) Volitev 3 odstopivših odbornikov, 7) Proračun za leto 1915., 8) Predlogi in nasveti. — Družbeni odbor. — O p o m n j a: V slučaju nesklepčnosti zarad! nezadostnega števila navzočih udov, bo ob 10. uri istega dne obdržan drugi občni zbor, na katerem se veljavno sklepa z vsakim Številom udeležencev.
narodna delavska organizacija.
Delavce Iz plavžev vabimo na društveni shod, ki bo v soboto ob 7 in pol zvečer v prostorih -Gospodarskega društva" v Skednju. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj med drugim tudi praznovanje 1 majnika.
Zidarska skupina priredi danes, v peltk «>b 6 zvečer sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Razpravljalo se bo o 1. majn ku. Tovariši so na p rosen i, da se tega sestanka gotovo udeleže.
Deželni odbor NDO sklicuje za nedeljo, 26. t. m. ob 10 dopoldne društven shod v društveno dvorano ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1) Prvi maj, 2) Slučajnosti. Na shod vabimo delavce vseh sk; ; in, ti:Ji ono iz šentjakobskega okraja in preste luke.
Darovi.
—	Pri veseli družbi nabralo K 310 za Ciril-Mctodovo družbo, moška podružnica. Denar hrani ins. od. „Edinosti".
—	Svetoivanski podružnici CMD je daroval A. Liče.i 2 K namesto cvetja na grob rarr dnjaku p< k. 1. M. Udoviča, gospa Kraljeva pa 1 K, ker se ni mogla udelež ti predstave, Kerpan Ivan o priliki nekega računa 60 vin. Skupaj K 3*60.
Nekateri finančni uradniki so darovali 10 K za hrvatsko šolo in 10 K za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. (Objavljenje je zakasnelo po pomoti). Denar lira-!i uprava.
Učstl iz Gcrlšbe.
0 "*čen gost. V sredo je prišel v Gorico bivši rumunski ministrski predsednik M a-j o r e s c u z rodbino. Nastanil se je v hote fu »Siidbahn«.
/Is* uertačno zborovanje za naše vse-čilišće iii za nase narodne zahteve pri-
redi, kakor smo že opetovano poročali, v nedeljo ob 10. dopoldne v »Trgovskem domu« celokupno slovensko goriško dija-štvo. Zadnji politični dogodki, osobito govorice o pritisku italijanskega zunanjega ministra, so prisilili Slovence, brez razlike naziranja, da pravočasno z mogočnim nastopom poudarijo svoje zahteve, da ne bo rešeno vseučiliško vprašanje na jugu preko Jugoslovanov. Vsled opatijskega dogodka pa je nastop Slovencev še posebno potreben. Če namreč pozablja naš prvi minister na svoje dolžnosti do države, potem je pač naša dolžnost, da ga mi na to opozorimo. Za nobeno ceno ne moremo dovoliti vmešavanje tujih držav v avstrijske notranje zadeve, na noben način ne moremo dovoliti, da bi na našo kožo bili pisani računi Berchtoldove nezmožnosti. Zato mora biti nedeljska manifestacija sijajna, shod mora združiti vse Goričane.
Italijani hočejo demonstrirati proti naši manifestaciji, zato je naša sveta dolžnost, da z velikansko udeležbo osmešimo njih namere. V nedeljo vsi na shod v »Trgovski dom«!
Nesramnost brez primere je zagrešila zadnja številka magistratnega glasila. Pod naslovom »Do studa!« prinaša uvodnik, v katerem so nakopičene laži in obrekovanja. kot si jih more dovoliti le laško kamoraško glasilo. Uvodnik obravnava nastop Slovencev pri občinskih volitvah in sedanje slovensko ravnanje.
Kakor roparji, da se obnašajo sedaj Slovenci in ves naš boj da je tak, da se mora pristuditi vsakemu. Kamoraški listič menda misli, da radi tega, ker nismo podkupovali ljudi, kakor je to delala kamora, ker ne sleparimo pri ljudskem štetju, kakor je to delala kamora, ker ne poznamo takili mahinacij pri reklamacijah, kakor jih je delal goriški municipij, ker kratkomalo ne maramo odgovarjati kamori z istim orožjem! Ali smo mar mi roparji, uzurpatorji radi tega, ker je kamora zapravila s svojim nečednim ravnanjem mestno avtonomijo! Na to naj odgovori kamoraški listič!
Sami obrekovalci smo mi, ki mečemo blato na »brezmadežne« ljudi na magistratu. Ali morebiti ne ve »Corriere«, da je nekoč tožil Bombic »Sočo«, ker je očitala magistratovcem sleparije pri ljudskem štetju, da je pa Bombič tožbo lepo umaknil. Kje so torej obrekovalci!
Pa tudi proti slovenskim dijakom je »Corriere«. Z njemu lastnim bombazmom piše proti nameravanemu manifestačnemu zborovanju in svetuje slovenskim dijakom, da naj zborujejo v gorah, ne pa v Gorici, kjer so gostje. Tam, da naj zborujejo, od koder so prišli. »Corriere« ne bo zameril, če ga tudi v tem oziru malo poučimo. Samo v zadnji »Gazzettino« naj pogleda in videl bo. d aso bili Slovenci že v Gorici, ko še ni niti vedel noben »Cor-rierov« urednik, da živi, kar jasno priča staro ime »Travnik« za sedanjo »Piazzo Grande«.
Občinske volitve v Podgori. Na vsak način so hoteli priti pri letošnjih občinskih volitvah v Podgori socijalni demokrati v občinski zastop. Pa jim je pošteno izpod-letelo. Njihovi kandidati v III. razredu so dobili le 88 glasov, dočim so imeli narodni kandidati do 256 glasov. V ostalih razredih je rezultat volitev za socijalne demokrate še slabši. — Tako so izvoljeni v vseh treh razredih narodni kandidati.
Vesti iz Istre.
Iz Kopra. Tukajšnje društvo za podpiranje odpuščenih kaznjrnc- v bo imt-lo dne 26. malega travna t I. ob 11*30 zjutr j v dvorani gledališča Ristori svoj 6-ti občni zbor z dnevnim redom: 1) Objava društvenega letfiegi ooročila, 2) Volitev enega društvenega odbornik*, 3) Slučajnosti.
Uestl iz KmnjsRe.
Iz Vipavske doline. Tu je divjala tri dni strašna burja z tirobnim dežjem in snežnim metežem, segaiočim do cerkvice sv. Mi-k tvža. Vihar je bil tako silen, da je ruval s dno drevje po našem polju i je lomil. Vse je osmukano in porujavljeno. da iz vinogradov, izpostavljen h vetru, nimamo za letos kaj prida pričakovati ne vina, ne sadja. Tudi poštni avtomobil ni mogel skozi tri dni preko Vipave. (Gorica-Po-stojna) Čudni vremenski p> javi v tej spomladi, ki ubijajo vse nade ubogega kmeta.
Razne vesti.
Ponesrečen aviatik. Pri Bone v Alžiriji je padel iz višine 600 m aviatik Ehrman. Obležal je na mestu mrtev, stroj je popolnoma razbit.
Slika zadnjega poljskega kralja ukradena. Iz mestnega muzeja v Thornu je ukradel, kakor poročajo iz Hamburga neznan tat znamenito sliko zadnjega kralja poljskega Stanislava II. Tat je izrezal sliko iz okvirja. Do sedaj nimajo o njem še nobene sledi.
Častniki generalnega štaba ne smefr sodelovati pri listih. Šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf je izdal te dni odlok, v katerem ostro nastopa proti sodelovanju častnikov pri raznih, posebno pri političnih, listih in to z ozirom na vse rubrike listov. To prepoved motivira sef generalnega štaba s tozadevno določbo v prvem delu službenega pravilnika in z dejstvom, da so objavili častniki po raznih iistih že več vojaških stvari, katere je hotel obdržati generalni štab kot tajne. Ne-
posreden povod temu odloku pa je bil članek, v katerem Je pisal neki častnik generalnega štaba, čegar ima pa ni znano, o organizatoričnih spremembah v avstrijski vojski.
Mitijoaska slbparja. Znana bruseljska sleparja bankirja Collet in de Coen sta po-neverila, kakor je dognala preiskava čez deset milijonov frankov. Najbolj so oškodovani belgijski škofje, ki so zaupali bankirjema ogromne vsote cerkvenega in zasebnega denarja.
Setovni arhiv. V Monakovem so ustanovili pred dvema letoma družbo »Brucke«. Ta družba je imela namen ustanoviti svetovni arhiv knjig, revij in časopisov. Predsednik družbe je bil tajni svetnik Ostwald. Ta družba stoji pred polomom.. Ostwald in član odbora dunajske gosposke zbornice Exner sta že izstopila iz spodarske zbornice Exner sta že izstopila družbe. Ostwald je odtegnil obenem iz družbe. Ostwald je odtegnil obenem družbi ustanovo 100.000 mark.
Čez osrednje Alpe. Zrakoplov »Astarte« last društva za zrakoplovstvo na Tirolskem se je dvignil te dni v Inomostu. Preletel je osrednje Alpe in pristal po deset-urni vožnji pri Rovigo v provinci Novara. Zrakoplov je vodil Sigmundt iz Trsta, spremljal pa ga je kot pasažir poročnik Alex. Mayer iz Dunaja.
Ponesrečena rešitev. Pri Unterbergu na Solnograškem se je ponesrečil turist Felix Engliinder. Rešilna ekspedicija ga je našla težko poškodovanega na paroblu nad globokim prepadom. Po trudapolnem, dolgotrajnem delu se je posrečilo rešiteljem, da so ga privezali na rešilno vrv s katero so ga hoteli potegniti iznad prepada. Ko so ga privlekli že do roba, in ko ga je eden rešilcev že skoro držal za ramo, se je u-trgala vrv. Engliinder je padel v več 100 m globoko skalnato brezno, iz katerega bodo težko spravili njegovo popolnoma razbito truplo.
Ženske policaji. V Chikago so nastavili 12 žensk v policijsko službo. Deset teh novih policajev bo imelo službo na raznih kolodvorih in njihova naloga bo nadzorovati ženske posebno priseljenice in jim dajati pojasnila glede prenočišč in službe. Po zimi bodo nadzorovale ženske tudi plesne lokale. Dve nastavljenki pa sta dodeljeni detektivski pisarni.
Tuje bojne ladje v italijanskih pristaniščih. Italijaska vlada ie izdala nove odredbe glede obiska tujih bojnih ladij v italijanskih pristaniščih. Kot utrjena in tujim ladjam nedostopna pristanišča so sledeča: Vado (Savona) Genova, Spezia, Monte Argentaria, Gaeta Maddolena Messina z Reggio. Villa San Giovanni, Tarent, Bri-udisi in Benetke. Precejšno pozornost vzbuja, da Naepelj in Ancona nista več med utrjenimi pristanišči.
Napad na škofa. V Sassari na Siciliji imajo škofa, ki se je zaradi raznih nepotrebnih šikan in neupravičenega in vsiljivega vmešavanja v zadeve zasebnikov, ki ga nič ne brigajo, silno zameril svojim vernikom. Toda kljub temu, da so mu verniki že večkrat prav jasno in očitno pokazali svojo nejevoljo je škof nadaljeval s svojimi vsiljivostmi. Končno je prišlo tako daleč, da so domačini škofa napadli na cesti. Napadalci niso imeli namena storiti škofu kaj hudega, marveč so mu hoteli samo pokazati, da je mera njegovih šikan že polna. Na poti iz cerkve domov so ga začeli nadlegovati najprej štirje fantje. Eden škofovih spremljevalcev je hotel fante nagnati, toda v tem se je strmila o-krog škofa večja množica, in ga je začela obmetavati s papirjem, ženske pa so^ ga obsule s »solatnimi štori«. Končno je škof pobegnil. Njegove spremljevalce pa, ki so začeli napadalce klofutati je množica obkolila in jih pretepla. Izpustila jih je šele, ko je prišlo večje število oboroženih se-minaristov, to pa ne iz strahu pred njimi, marveč edino zato, ker so svoj cilj dosegli. — Drugi dan so pisali škofu, da ga imajo sicer prav radi vendar pa naj se poboljša, ker sicer bo dobil namesto solatnih štorov kaj drugega.
Svojo ženo zabodel pred sodiščem. V pondeljek se je vršila pred civilnim sodiščem v Bazlu razporočna razprava dveh ruskih zakoncev Adakonovih. Sodišče je zaslišavalo soprogo, ki je odločno zahtevala razporoko. Ko je Adakonov videl, da mu gre po vodi vse upanje, da b\ se dala doseči poravnava, je potegnil iz žepa bodalo in preden so mu mogli ubraniti, skočil k ženi ter jej dvakrat zabodel bodalo v hrbet. Bodalo je ubogi ženski pogledalo na prsih iz telesa. Zgrudila se je na tla in je bila na mestu mrtva. Morilca so prijeli sodni sluge in odvedli v zapor.
Premetena sleparka grofica Clermont.
V Bolcanu se je izdala trgovska uslužbenka Rosa Marsoner, ki se je naveličala sedeti za pultom in si je hotela ustanoviti boljše in udobnejše življenje, za grofico Clermont in za sorodnico namestnika grof. Toggenburga. Pod tem imenom je živela del j časa zelo udobno in je napravila v hotelu in v raznih trgovinah za več kot 50 tisoč kron dolga. Upniki so ji pač pošiljali račune, toda energičneje tirjati si je niso upali in se jim tudi ni zdelo potrebno, češ bo že g. namestnik poravnal. Ko je prišel namestnik grof Toggenburg, so se pa vendar ojunačili glavni upniki in so prosili namestnika za poravnavo računa za svojo sorodnico. ki se sklicuje nanj. — Grof Toggenbui*. ie nojasnil upnikom, da jih je dozdevna «ro.ica nesramno potegnila. Na ukaz namestnika so aretirali premeteno grofico ravno ko se je hotela odpeljati z avtomobilom iz mesta.
Deželno sodišče.
Radi zločina težke telesne poškodbe.
Pred sodniki deželnega sodišča je včeraj sedel na zatožni klopi 201etni Roman Vouk, sin Ivana in Frančiške, doma iz Os-po v dolinski občini. Zagovarjati se je moral radi zločina težke telesne poškodbe, ker je, glasom obtožnice, 1. dne novembra 1. I. v Ospu, s sovražnim namenom udaril Josipa Krašovca s kamnom po ustih, vsled česar je Krašovec zadobil rano na zgornji ustnici in na desnem lice ter izgubil štiri zobe, torej težko telesno poškodbo.
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Lazzarich, a votantje so bili: de-želnosodna svetnika Pachor in Parisini in sodnik dr. Alberti. Državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, obtoženca je branil dr. Mandić.
Obtoženec Roman Vouk je priznal, da je prišlo dne 1. nov. 1. 1. med njim in Josipom Krašovcem do oprepira. Josip Krašovec je pa bil pijan in je potegnil iz žepa nož ter ga hotel ž njim zabosti. Še prej ga je pa Krašovec udaril po nosu in ga prijel za prsi. Ko je pa videl, da je Krašovec vzel nož iz žepa, je pobral kamen. Vendar pa ni takoj zalučal kamna, temveč je bežal, ko je pa videl, da Krašovec teče za njim, je polu-čal karnen proti njemu. Ker je bil pa Krašovec vinjen se je spotaknil in padel na tla se pri tem ranil in si izbil one štiri zobe. Mislil je sicer v prvi hip, da je on s kamnom zadel Kraševca in ga ranil, pozneje je pa prišel do prepričanja, da se je Krašovec ranil sam, ko je padel na tla.
Oškodovani Josip Krašovec, zaslišan kakor priča, je povedal, da sta bila z Voukom vedno prijatelja. Oni dan je bil on pijan in se ne spominja ničesar. Ve le to, da je padel na tla, a drugi so mu povedali, da je hotel Vouka raniti z nožem.
Priča Ivan Vodopivec, je povedal, da je Josip Krašovec sicer precej trdno stopal, le malo se je zapletel. Videl je, da je Krašovec vteknil roko v žep in potem ž njo zamahnil proti Vouku.
Priča Ivan Rodelaje videl le, da je Vouk, ko je bežal pred Krašovcem, pobral kamen.
Priča Josip Vouk je pa povedal, da je Krašovec, ko je lovil Romana Vouka, hotel preskočiti neki zid in je pri tem padel ter se ranil padši na tla. Kamnje na cesti, kjer je padel Krašovec je bilo okrvavljeno.
Na podlagi braniteljevega obrambnega govora je sodišče oprostilo Vouka zločina težke telesne poškodbe po § 152 kaz. zak. in ga obsodilo le radi prestopka proti ose-ni varnosti po § 431. kaz. zak. na 48 ur zapora.	_
Okrajno kazensko sodišče.
Krvav pretep na parniku.
V »Edinosti« dne 19. t. m. smo poročali, da jedan prej prišlo do hudega pretepa med mornarji na avstro-ogrskem parniku »Lapadu«, ki jedne 17. t. m. priplul v naše pristanišče iz New Shielda in z Malte. V tem pretepu, kakor smo poročali, so bili ranjeni trije Arabci, in sicer Abdalah Said, Masen Said in Ali Ahmed, kakor njihovi ranilci pa so bili — in to šele po posredovanju španskega konzula — aretirani trije Spanci, in sicer Josip Romani, Jan Sikot Billar in Josip Pereso Galbero.
Včeraj so se vsi trije Španci, obdolženi prestopka lahke telesne poškodbe, zagovarjali pred okrajnim sodnikom dr. Robba. Vsi trije obtoženci so sicer priznali, da so se udeležili pretepa, trdili so pa, da so svoje nasprotnike, Arabce, tepli le s pestjo, ne pa z nožem.
Ranjenih Arabcev, ki so imeli biti zaslišani kakor priče, ni bilo na razpravo, 'cer so med tem že odpotovali.
Sodnik je vse tri Špance obsodil, in sicer vsakega na tri dni zapora.
Cvetke z grobov.
Pred okrajnim sodnikom dr. Pollanzem so se včeraj zagovarjale mati Marija in njeni dve hčeri Karlina in Marija Pechia-rich, ki so bile obdolžene prestopka tatvine v smislu § 460. kaz. zak.
Dne 22. januarja 1. 1913. sta namreč sestri Marija in Karlina Pechiarich na pokopališču trgali cvetke z grobov ter jih potem podajali preko železne ograje pokopališča svoji materi Mariji Pechiarichevi, ki je s torbo v roki čakala na cesti pred pokopi. | ičem.
Obtoženke so sicer priznale, da so res trgale cvetke z grobov na pokopališču, a ko jih je sodnik vprašal, čemu so jim bile cvetke, je rekla mati, da jim cvetke niso služile za drugo, nego zato, da so jih imele doma v vrču vode.
Sodnik in funkcijonar državnega pravd-ništva sta opozorila ženske, da je to zelo grdo od njih, da so oropale grobove cvetličnega okrasja le za to, da so s tem okrasile svoj dom.
Priča Orest Zanette je povedal, da je videl, ko ste hčeri trgali cvetke ter jih potem preko ograje dajali materi, na kar je on sam opozoril redarja.
Ker ni glede Marije Pechiaricheve mlajše dokazano, če je tedaj že imela 14 let, je sodnik ločil postopanje, odgodivši razpravo proti njej na nedoločen čas, da se potom dokumentov konstatira njena starost. Marijo Pechiarichevo starejšo in Karo-lino Pechiarichevo je pa, z ozirom na to, da niste vzeli cvetk , da bi imeli od tega dobiček, kakor to zahteva kazenski zakonik za kvalifikacijo tatvine, oprostil obtožbe. — Napravil jima je pa popolnoma primerno pridigo in jima povedal, kako grdo sta grešili proti mrtvim dolžnemu spoštovanju.
Trgouina m
BORZNO POROČILO.
dne 23. aprila 1S14.
Efektna borza.
Dunaj, 1.20 pop Avstrijska renta papir S1.4S, avstrijska srebrna renta a1.4\ avstr jska kronika renta S1.S5. ogrska kronska renta 30 43, ki e-ditke 610.75, Anglobanka 33*70, Union 5^6.-, Liiuderbank 502.23, Bankverefn 517.— drž. žel. 699.75, Lombardi 9b.75, alpinke 815.50, turške srečke 224.—, Napoleoni 19 1-*. marke papir 117.45. London kratko 24.02, Pariz 95.52. Mirno.
Dunaj. 3.20 pop. Avstr. rent papir 32.05, kre-ditke 611.50, Llovd 598 f> . drž. žel. 701.—, Lo -b*rdi 99 50. alpinke 816.50, turške srečke 224.—., cbeques Pariz 95.52. Medlo.
Trst, urad.) Francija 95.45 - 95.70, Nemčija 117 20 -117.65, It. 95. -95.30, London 24.01-24.04, 20 frankov 19.09-19.15, 20 mark 23.35-23.54, so-vereign 23.97 - 24.04. nemški papir 117 .0 -117.70, italijanski papir 95-95.40, avstr. zlata renta 101.60 102.—, avstrijska kronika renta 81.50 - 81.90, o^r-ka zlara renta 97.25 - 97 65. ogrska kronska »enta 80.30 -31.20, turške srečke 223 - 226 — diskont za menico do 3 mesecev 33/, - 4 7//., nad 3 meseca 41/, - 43//
Blagovna borza.
Budimpešta, 23 apr. Pšenica za april I2.S5 maj 12.80, oktober 11.74; r ž za april 10.60, oktober 9.07 ; o v e s za april 8 17, oktober 7 94; koruza za maj 6.»1, juli 6 97 Ponudbe pšenice srednja, povpraševanje r^vno tako. — Tendenca trdna. Prodaje 10 000 nekaj vin. višje, trd o.
Trst, 23. aprila. Kava. Santns goo'1 iverage z* m*j 54.75-55.25, za juli ^5.50-56.— september 56.25 - 57 —, december 57 25 - 57.75, marec 57.75 -58.50. Tendenca mirna. — Good Rio za maj —.--
.—, juli —.---.—, september —.---.—, december - .---.—, marec —.---.—.
Sladkor. Cen'ri/ug. takoj 27.--287« maj
avgust 27s 4 - 285 no^em. maric - 28. /< - 29—, melis takoj '83/4 - 287/„ ui.j	29«/, 29.»/,
nov.-mar. 29 50-29.75. ronc*s*e .k< j 29*/, - 29.l/t4 kocke 29'/,—30'/., kristal ^koj 27L/„ - .—, maj. -avgust , okt.-dec. 266 , - 26"«, M irno.
:: MMi OGLAS		B BB | BB
□□ □□	se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. NajmanjS ■ : pristojbina znaša 40 stotink. :	□ □ □□
£0 zemljišča in hiše v mestu ia o-rrUuUjll Jb kolici i o zmerni ceni. — Naslov po Inseratni oddelek Edinosti.	370
RontorSslliiJo
jziroma prr. fciflVi 4 •' ? - - mož-ao 3 lokalcih j«j S- / dd takoj sprejme S'.rojep -i:jj<s imajo prednojc. — Ponudbe i oštni pre.ial 103, Stadion.	371
HVlf^finff	ali gosp ca zmožn tndi italijanščine
lliiiUlrflllL	se ijče takoj a agenturo. - Kavči a o i 200 K se zahteva. Tedenski zaslužek 30 kron.
"Joaudbe	pod „Lahek zasluzek* Tr-ro, poštno
<e/e.:e	372
MlnlrffMIN p^daio raz čnih živil se odda a nigfUiniU K 80 mesečno. — Pr merno tudi g»»s o. Z.g> tovljen je dober dobiček. — Pojasnila d-je Kolaršič, Kavarna Corso.	390
A Jplu	takoj mebbrana soba in sed h
UuUU i" brano Ulica Boschetto 40, vr g 9L
Omnifcus Krr. Ceoa iu 6 ••
374
MSfllf rt naravno pasterizirano in sladko smetano lil bil U poi-uja mlekarna ,Nova York" ulica nonat" Bramante.	343
Cflfflltff fnhn gospodska, jako solidna, in novo
đpUlIlll alllill kuhinjsko pohištvo se proda v ulici Montecucco št. II, pritličje.	363
Učenke-ulagaiellice
sprejme takoj Tiskrnaa
Edinost.
Anton
Gorica - Gosposka ul. (G. CardaccD 14. o lastni MSI.
Prva in največja slovenska zaloga in tovarna ■	pohištva na Primorskem. -
V zalofil Ima oesno nad 50 midernlti Jedim h in spilnlb sob.
Cene od 300 do 3000 2H soba. i Edina slovenska delavnica tapetenij. i
Veliko Izbera slik. stoik kakor tudi žekzr^n g^i$tya.
Sprejema naročila za opreme lt» hotelov I. t. d.
Sfer
TBfiflUfll B^KI! Draže iz uflikinune slo^nske trsoaiae tirož, so dosegle doseflaj osepousod najboljši sloues. iMnjtiR i hm u vui. rLiti. „„rtojfe prI fl0IIIBa ^^ Ki fflin pgStreže pa konkurenčnih cenah.	J. J, SUBflH, Trst. t^JM