LETO XVTI. — številka 89 KRANJ — sreda, 23. II. !966 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-»enlce, Kranj, Radovljica, škofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tipk« — Glavni in Odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cena tO pa. idi 40 starih dinarjev Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od I. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. tal sicer ob s ' e d a h in s o b o t a b S posvetovanja predsednikov gorenjskih občin Pred sestavo proračunov za leto 1967 Enotni kriteriji občin glede obdavčitve po- 1 teriie- ki bi služili kot obdav" sameznih področij in poklicev — Občine bodo izpolnile svoje obveznosti do medobčinskega sklada za strokovno šolstvo v letu 1966 Preteklo sredo so se sestali na Jesenicah predsedniki gorenjskih občin in razpravljali o pripravah za sestavo proračunov za leto 1967. Po do-ilej znanih delitvenih razmerjih bo potrebno na osnovi predloga zakona o financiranju izobraževanja izločiti del sredstev za izobraževanja. Po republiškem predlogu bi morale občine izločiti za te Potrebe 2,9% iz osebnih dohodkov, 0,4% iz prometnega PD Svoboda iz Tržiča ter recita-torji in mladinski pevski zbor osnovne šole heroja Graj-zarja. Sveže sladkovodne ribe v prodajalni pri nebotičnika Zbori volivcev v preteklem obdobju Najslabša udeležba je bila na območju mesta — Ponekod se zborov niso udeleževali niti odborniki S seje občinskega odbora SZDL v Kamniku »Kamniški občan« bolj pester Kranjska občina je razdeljena na 44 okolišev za sklicanje zborov volivcev. Od 1. januarja 1965 do 31. oktobra letos je občinska skupščina *a vsa območja trikrat sklicala zbore volivcev. Na prvem so obravnavali poročilo o delu skupščine v pretekli mandatni dobi, predlog družbenega plana in proračuna občine za leto 1965, na 31 zborih volivcev pa so volivci predlagali in določili tudi kandidate za odbornike občinskega V Radovljici je bila v ponedeljek razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so govorili najprej o stališčih pri izbiri kandidatov za volitve v občinsko in republiško skupščino, ki bodo spomladi leta 1967. Akcijo za volitve novih kandidatov v zbor proizvajalcev bo vodil občinski sindikalni svet, za nove kandidate za občinski zbor pa občinski odbor SZDL; v zbor proizvajalcev bodo spomladi volili 18 novih odbornikov. Sindikalne podružnice po podjetjih, kjer odbornikom j poteče mandat, so o novih kandidatih že začele razmišljati. Na seji predsedstva so poudarili, da bi bilo v sleherni volilni enoti treba dobiti več kandidatov, najmanj pa 2; vendar smo v razpravi slišali, da ima tudi ta način še nekatere slabe strani, in sicer zato, ker se tisti, ki potem ni izvoljen, neprijetno počuti. Tako bo še toliko Časa, dokler bo funkcija bre- zbora. Na drugem sklicu zborov volivcev so obravnavali poročilo o polletnem gibanju gospodarstva in predvidevanjih za izpolnitev plana, rebalansu proračuna, negospodarskih investicijah za leto 1965 in o poročilu o izgradnji šol. Na tretjem pa so obravnavali gospodarjenje v občini in o predlogu občinskega proračuna. Razen tega je bilo v tem času več posebnih zborov za dve ali več območij in za posamezna območja. me. Ko pa bo slehernemu v ponos biti član občinske skupščine, si bo tudi sam prizadeval, da bo kandidiral in da bo izvoljen, takrat pa bo »slabo počutje« ob neizvolitvi dobilo druge dimenzije. Tudi za nove poslance v zbore republiške skupščine meni predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, naj bodo to ljudje z radovljiškega področja, za nove poslance v zvezno skupščino pa je treba kandidata uskladiti z ostalimi gorenjskimi občinami. Seveda pa to ne pomeni, so poudarili na seji, da morajo j ti biti zgolj iz kranjske občine, ampak lahko tudi iz radovljiške. Na seji so razpravljali še o tem, ali naj in kdaj nastavijo profesionalnega tajnika, potem pa so se dlje zadržali pri problemih nezaposlene mladine v občini, kar vse bolj postaja problem. O tem bomo poročali v eni izmed j prihodnjih številk Glasa. -a t Vsi zbori volivcev so dali 457 predlogov, od katerih je bilo 197 ugodno rešenih, 133 neugodno, 127 pa so jih posredovali krajevnim skupnostim ali delovnim organizacijam. Največ nerešenih predlogov je obravnavalo dodatne ali večje potrebe po denarju, predvsem za komunalno dejavnost in potrebe družbenega standarda. Podatki kažejo, da se je uveljavila praksa, da zbori volivcev sprejemajo predloge, ki jih občinska skupščina potem posreduje komunalnim in drugim delovnim organizacijam. Zato se bodo zastopniki teh delovnih organizacij v prihodnje udeleževali vseh zborov volivcev, da bi tako že na samih zborih lahko rešili večino postavljenih vprašanj. Na vse predloge je občinska skupščina volivcem posredovala tudi odgovore, za katere pa volivci največkrat niso zvedeli, ker jih odborniki niso posredovali. Veliko odgovorov pa so volivci ocenili kot premalo konkretne ali premalo obrazložene. - . To dvoje je med drugim najbrž tudi vzrok, da so bili zbori volivcev precej slabo obiskani. Od 43 zborov pri enem sklicanju je bilo sklepčnih poprečno samo 13 zborov. Poprečna udeležba na zborih je bila v preteklem obdobju 6.2 odstotka vseh volivcev. Malo bolje so bili obiskani zbori volivcev na deželi, najslabše pa na območju mesta, kjer je odstotek 4.2. Bili so celo primeri, da se zbora niso udeležili niti tisti, ki so bili zadolženi za razlo-žitev raznih vprašanj; med njimi tudi odborniki občinske skupščine. Zato je prav sedaj prilika, koga bomo pri prihodnjih volitvah predlagali in izvolili za odbornika in odpoklicali tiste, ki jim zaradi takšnega odnosa do volivcev in slabega dela v prihodnjih dveh letih ne moremo več zaupati. A. Zalar Pred kratkim so na razširjeni seji občinskega odbora SZDL v Kamniku razpravljali o sistemu in sredstvih obveščanja v občini, o programu dela za obdobje od oktobra 1966 do maja 1967, o prvem osnutku pravil organizacije SZDL ter izvolili volilno komisijo. Največ razprave je bilo zaradi nerednega izhajanja »Kamniškega občana«, zato so sklenili, da skupno s samoupravnimi organi delovnih kolektivov organizirajo pogodbeno skupnost, ki bo že v začetku leta zagotovila dovolj sredstev in hkrati omogočila večjo pestrost glasila, ker bodo kolektivi sami v Na zadnji seji komisije za zadeve invalidov in borcev NOV pri občini Radovljica so razpravljali o podelitvi letošnjih enkratnih priznavalnin. Ker flfe letos 25-lietnica vstaje jugoslovanskih narodov, bo enkratno priznavalnino prejela polovica prvo-borcev (prvoborci, ki so bolje situirani, jo ne bodo prejeli), vsi invalidi I. in II. skupine; matere padlih sinov (hčera) edincev; matere, katerim je padlo več otrok in vdove z več padlimi svojci. Razen tega bodo za praznik republike dobile vse ose- Oktobra je izšel v Uradnem listu SRS poseben odlok, ki je zaostril higienske pogoje za odkup mleka. Začrtal je zgornjo številčno mejo bakterijam, ki jih sme vsebovati mleko, da bosta zanj tudi še naprej republika in federacija plačevali premije. Kje je vzrok za izdajo tega odloka? Ob izredno strogih predpisih dopuščajo v ZDA, da ima cm3 prvovrstnega mleka preden ga pasterizirajo največ 200.000 bakterij. Ce pa je bakterij nad milijon, potem je to po njihovih nor-matitviih triet jejraznedno mleko z nizko prodajno ceno. Takšno mleko kot ga odkupujejo pri nas, pa namenijo za izdelovanje kazeinskega lepila ali česa podobnega. Kako ie njem obravnavali svojo družbenoekonomsko ia samoupravno politiko. Na seji so veliko govorili tudi o osnutku pravil organizacije SZDL v Kamniku. — Sklenili so, da bodo te razmnožili in jih kot prilogo »Kamniškega občana« poslali občanom, ki bodo tako imeli tudi možnost dati svoje pripombe. Ob koncu so izvolili še volilno komisijo, ki bo izdelala konkretni program dela. Domenili so se tudi za prihodnji plenum, ki bo v začetku decembra in bo obravnaval delo krajevnih organizacij SZDL in priprave za letne konference organizacije SZDL. be, ki prejemajo stalno priznavalnino, Še dodatno enkratno priznavalnino v znesku 20.000 S-din. Skupno bodo izredno podelili okrog 45 milij. S din. Ce omenimo še podatek, da so se v radovljiški občini stalne priznavalnine povišale letos od 1. julija za okrog 20 odstotkov, potem lahko rečemo, da bo za marsikoga praznik dneva republike lepši. Okrog 308 borcev, invalidov ali svojcev bo te dni prejelo odločbo o izredni priznavalnini za dan republike. J. Vidic pri nas? Razveseljivo je, da je mleko družbenUi posestev zadnja leta močno spremenilo svojo bakteriološko sliko. Tako vsebuje cm3 od nekaj sto tisoč do 5 milijonov bakterij. Ob mleku zasebnikov pa se lahko zgrozimo; poprečno vsebuje še zmeuvj 35 milijonov bakterij. Znano je, da je mleko » novna hrana za ljudi v?eh starosti, posebno še dojenčkov, rekonvalescentov in da je' mleko surovina za izdelavo vseh mlečnih proizvodov. Mleko je zelo občutljivo ii-vilo, ki se pri nehigienski molži in nepravilnem držanju pred odvozom v mlekarno okuži z velikim številom bakterij. Te se v njem odlično počutijo, rastejo in se zelo hitro razmnožujejo ia s tem S seje občinskega sindikalnega sveta Radovljica Več kandidatov za volit ie Priznavalnine za dan republike Občina Radovljica bo dala 300 enkratnih priznavalnin Zaostreni pogoji za odkup mleka Pridobivajmo higiensko mleko Mleko družbenih posestev zadnja leta spremenilo svojo bakteriološko sliko Gorenjske ceste pozimi Vzdrževanje v treh prioritetnih skupinah — Cestno podjetje sklenilo pogodbe o sodelovanju z nekaterimi organizacijami Prvi sneg ni presenetil Cestnega podjetja v Kranju, ki skrbi na Gorenjskem za 600 km cest. Prvo pluženje je že opravljeno. Najprej smo se zanimali za prevoznost cest. Ker prihaja prav pri cestah dostikrat do najrazličnejših nevšečnosti, smo vprašali na Cestnem podjetju v Kranju, kako bo pozimi s čiščenjem cest na Gorenjskem. Vse ceste so razdeljene na tri skupine. Prioriteta pomeni, kje naj bo največ strojev v primeru večjih padavin. Vsak rajon bo imel svoja vozila za čiščenje. V primeru, če bi se kak stroj pokvaril, bodo vzeli »rezervnega« s ceste, ki ni v prvem planu. V podjetju so nam zagotovili, da je njihova želja, da bi čistili vse ceste sproti, kar je razumljivo, Škof ja Loka: Pogovor o gospodarstvu V vrsti posvetovanj komunistov, ki jih je v zadnjem času organiziral občinski komite ZKS v šk. Loki, pripravljajo za december tudi posvetovanje komunistov v gospodarskih organizacijah. Na tem posvetovanju se bodo pogovorili predvsem o tem, kakšna naj bi bila solidarnost med podjetji v občini, do katere mere naj gre ta solidarnost. O tem so v občini zelo različna mnenja in bo posvetovanje pripomoglo k razčiščevanju misli. — pc kvarijo mleko, da Ie-to postane nevarno za zdravje potrošnika in neprimerno za predelavo v mlečne proizvode. Zato je naloga vsakega proizvajalca, da skuša pridobiti mleko na najbolj higie-nični način, za kar niso potrebna nobena dodatna finančna sredstva. Prvo je vsekakor molža; kdor molze, naj si pred molžo skrbno umije roke. Nato naj umije in zbriše vime s Čisto krpo. Prvih curkov mleka ne sme izmoizti v goli do (žehtar), ali na tla, temveč v posebno posodo, ker je v tem mleku malo tolšče, ogromno pa je drobnoživk, ki lahko okužijo vse mleko. Po molži je treba mleko takoj odnesti iz hleva. Prece-jati ga ni treba, če ga pa že precejate, uporabite cedila, ki se dajo prekuhati. Nato pomolzeno mleko ne mešajte ki naj bodo iz aluminija ali pocinkane pločevine. Izdelane naj bodo tako, da se lahko čistijo. V teh posodah ohladite mleko na čimnižjo temperaturo! Med hlajenjem mleko v vrčih mešajte. Sveže pomolzno mleko ne mešajte z že ohlajenim. V zbiralnico saj je takšno čiščenje tudi precej cenejše. V prvo skupino, kateri morajo posvetiti največ pozornosti, spadajo naslednje ceste: Jeprca—Ljubelj, Podta-bor—Rateče, Podkoren—Korensko sedlo, Lesce'—Bohinj ter Kranj—Lahovče. Prav tako, čeprav nista v prvi prioritetni skupini, bodo morali skrbeti v enaki meri tudi za stari del gorenjske ceste in cesto v škofjeloško dolino, predvsem zaradi avtobusnega prometa. Na vseh ostalih cestah I. in II. reda so po načrtu dopustni manjši zastoji, kar pomeni, da ni nujno, da jih bodo čistili takoj, ko začne naletavati sneg. V tretjo skupino spadajo cestni odseki, ki jih bodo čistili dokler bo to mogoče z normalnimi plužnimi sredstvi. To pomeni, da bodo odseke hotel Erika—Gozd, Petrovo brdo—Podrošt in Zlatorog—Savica čistili le do takrat, ko ne bodo potrebovali posebnega stroja za odmetavanje snega. Četrto skupino, ki je sploh ne bodo vzdrževali, predstavljajo razen odsekov Gozd— —Vršič in Ljubelj—vrh Ljubelja — naslednje ceste III. oddajte vedno ohlajeno mleko. Večina naših kmetovalcev dela največjo napako z nepravilnim ravnanjem z vrči za mleko. Kako je treba z njimi ravnati po oddaji mleka? Najprej posode dobro izplaknite s hladno vodo, nato jih operite v vroči vodi, ki ste ji dodali sodo ali de-tergent in potem še enkrat posode dobro izplaknite. Končno jih razkužite še v vreli vodi. Pomitih vrčev ne smete brisati, temveč jih poveznite na čisto polico v snažnem in zračnem prostoru, da se posuše. Nekaj kmetovalcev ima tudi že molzno stroje, zanje velja, da naj se ravnajo po navodilih, ki so jih predpisale tovarne. Pričakujemo, da bodo proizvajalci mleka sprejeli odlok o premijah za kravje mleko z razumevanjem in če se bodo ravnali po omenjenih navodilih ne bo hude krvi zaradi znižanja odkupnih cen mleka, naši potrošniki pa bodo preskrbljeni z zdravim in kvalitetnim mlekom in mlečnimi proizvodi. vet, Andrej Pipp reda. V jeseniški občini: Mojstrana—Vrata, Zapuže— —Zabreznica, Planica—Tamar, odsek ob Poljanah. V radovljiški občini: Krnica—Zg. Radovna, šport hotel—Rudno polje, Nemški rovt—Rov-tarica—Rudno ter proti škofjeloški občini Vrsje—Sorica— —Petrovo brdo. Razen te bosta ostala v škofjeloški občini še nečiščena odseka: škof-ja Loka—Blegoš, ter odsek Kopačnica do meje s tolminsko občino. Cestno podjetje v Kranju ima za čiščenje na voljo 15 lastnih težkih vozil z železnimi plugi. Razen teh bo čistilo nekatera področja še z najetimi plugi (Jesenice, Bohinj). Tam, kjer ni mogoč dostop z avtomobili, pa se že dogovarjajo s kmetijskimi zadrugami za pluženje s konji (Jamnik, Dražgoše, Sorica, Lučne). Manjša vozila bodo uporabljali tudi za posipanje v primeru poledice. Prav tako kot že prejšnja leta bodo tudi letos organizirali posebno cestno službo v Radovljici in Kranju. P. C. Kako zazidati novi center Kranja? Razen trgovskih lokalov lociran tudi novi hotel — Študije in zazidalni načrti morajo biti pripravljeni do 31. januarja 1967 V četrtek dopoldne je bilo v prostorih skupščine občine Kranj posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki posameznih služb skupščine, podjetja za stanovanjsko izgradnjo ter nekaterih trgovskih in gostinskih podjetij. Posvet so sklicali na pobudo občinske skupščine za oblikovanje načrtov in zazida-vo novega centra Kranja, na tako imenovanima conama A in B, ki naj bi predvsem služili za potrebe razširitve gostinskih in trgovskih kapacitet. Cona A obsega območje južno od delavskega doma do stare pošte, cona B pa je južno od gimnazije. Načrti, ki so jih predložili v razpravo, obravnavajo postavitev gostinskih in trgovskih objektov in hkrati nakazujejo nekatere probleme s področja prometa, zlasti rekonstrukcijo Turistično društvo v Kranju O programu za prihodnje leto Turistično društvo v Kranju je pred kratkim obravnavalo program dela za prihodnje leto. Le-ta naj bi bil prilagojen letu mednarodnega turizma. Pričakovati je namreč, da bo prihodnje leto prišlo k nam vsaj polovico več turistov kot letos. Zato bo treba marsikaj narediti že v zimskih mesecih. Sicer pa so na seji ugotovili, da društvo samo ne bo moglo vsega pripraviti. Pomagati bodo morali tudi drugi, ki imajo kakršnokoli zvezo s turizmom. Zato so sklenili, da bodo, verjetno že prihodnji mesec, sklicali razširjeni plenum, na katerega bodo povabili vse predstavnike gostinskih podjetij, trgovine, pošte, potovalnih agencij, prevoznih podjetij, ribiške in lovske družine, planinskih društev in drugih organizacij, ki bi lahko pomagali pri pri- Čudna samopostrežba V sanitarnih prostorih samopostrežne restavracije v Kranju so pred dnevi ukradli napravo za sušenje rok, vredno 131.000 S dinarjev. Neznani storilec jo je pozorno odvil z zidu in odnesel. (Tehnika zares osvaja svet. V samopostrežni je bila doslej v navadi »samopostrežba« le pri nožih). pravi vsega potrebnega za prihodnjo turistično sezono. Drugo leto mora Kranj pridobiti 50 novih ležišč v privatnih sobah, tako da bi jih bilo v mestu vsaj 120. Društvo bo pripravilo za lastnike tujskih sob in za strežno osebje v gostinstvu s sodelovanjem z delavsko univerzo posebne tečaje. Zelo verjetno je, da bodo pripravili poseben tečaj tudi za sprevodnike avtobusov, ki lahko precej pripomorejo h kulturne j šemu prevozu turistov. V načrtu imajo tudi več zabavnih in kulturnih prireditev. -č Jelenovega klanca. Strokovna intencija je bila, da bi na to področje morali locirati bodoči hotel in nekaj trgovskih lokalov, ki so potrebni za razvoj trgovske mreže v Kranju. Hkrati so tudi obravnavali vprašanje financiranja ureditve samega zemljišča in objektov. Na osnovi študij so se dogovorili, da bi izdelali variantne zazidalne načrte in pripravili skupino ljudi, ki bo posebej skrbela za zazidavo osrednjega centra Kranja, najdragocenejšega zemljišča* ki je še na razpolago. Izdelali naj bi program razvoja trgovine na tem področju, ki naj bi obsegal okoli 6000 m* koristnih prodajnih površin in planirali izgradnjo holela s približno 130 posteljami in pripadajočimi objekti, kol so kavarna, restavracija, frizerski salon ipd. Studije in zazidalni načrti morajo biti pripravljeni najkasneje do 31. januarja prihodnje leto, ko bo, o njih razpravljala tudi občinska skupščina. S. Šolar Nova trgovina na Javorniku Pretekli teden so na Javorniku odprli preurejeno prodajalno za sadje in zelenjavo, last trgovskega podjetja Rožca Jesenice. V tej stavbi sta bili prej dve sosedni prodajalni. V eni so prodajali tekstil, v drugi pa sadje in zelenjavo, ki so ju preuredili v sodobno in lepo urejeno prodajalno. Stroški preureditve so znašali okrog 5 milijonov starih din. Ta poslovalnica je velika pridobitev za Javornik. Jože Vidic Upravni odbor Komunalnega podjetja »Vodovod« Kranj razpisuje prosta delovna mesta za: 1. tehničnega vodjo 2. šefa upravno-pravne službe 3. vodjo katastra Pogoji: 1. Diplomirani ing. gradbeništva za nizke gradnje z najmanj 3 leta prakse. 2. Diplomirani pravnik. 3. Geometer s 3-letno prakso. Osebni dohodk5 pu pravilniku o razdelitvi OD. Razpis velja 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z opisom o dosedanjem službovanju, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju pošljite tajništv podjetia. Uspehi in težave šolstva v kranjski občini Predvsem boljši pouk Te dni bo kranjska občina razpravljala o tričetrtlelncm gospodarjenju in o delu družbenih služb v letu 1966. Iz poročila povzemamo nekaj podatkov o Šolstvu, med drugim tudi nekaj podatkov o uspehu v preteklem šolskem letu, ki smo jih za druge občine v glavnem že objavili. Kot izhodišče za področje vzgoje in izobraževanja poudarja resolucijo o razvoju gospodarstva in družbenih služb za leto 1966, naj delovne skupnosti šol zagotovijo večjo kvaliteto in idejnost pouka, da se izboljša' učni uspeh in zagotovi vzgojo v skladu z načeli socialistične družbene ureditve. Meril, po katerih bi lahko ugotavljali Koroški pevci v Križah Prejšnjo soboto je gostoval v Križan 24-čIanski slovenski mešani pevski zbor iz Bilčov-sa na Koroškem. V enoinpol-urnem sporedu so nam pevci predstavili bogastvo koroških ljudskih pesmi. Vsako pesem je na zelo prijeten način predstavil eden izmed pevcev. Poslušalci, ki jih je bila polna dvorana, so pevce nagradili z navdušenim ploskanjem. Bilčovs (Ludmannsdorf) je vas v Rožni dolini na levem bregu Save. Šteje približno 30 hiš in je nekakšen center za bližnje manjše vasi. Prosvetno društvo z imenom »Bilka«, ki deluje v tem ' kraju, je zelo aktivno. V svojem sestavu ima tudi omenjeni zbor, razen tega pa tudi igralsko sekcijo. Vzdržujejo se sami z izkupičkom od svojih nastopov. Prebivalci tega de*a Koroške so narodnostno zelo zavedni in ne tajijo nikoli, da so Slovenci. Posebno se je to odrazilo v govoru g. Janka Ogrisa, ki je v kratkem nagovoru, ki ga je imel na začetku koncerta, zelo lepo izrazil čut pripadnosti do slovanstva, ljubezen do domovine in do slovenske narodne pesmi. Z izmenjavo naših in koro-škeh pevcev bo treba še nadaljevati, saj se bodo tako še nadalje manjšale pregrade med nami in meja se bo še bolj odprla. Razveseljivo je tudi to, da so vsi pevci še zelo mladi, nobeden nima več kot 30 let. To je dokaz, da tudi mladina, čeprav živi v nemškem okolju, ne pozablja slovenskega pokolenja in ohranja lepo koroško ljudsko pesem tudi naprej. Moški vokalni sekstet iz Križev je na Koroškem tudi že kar dobro poznan, le večkrat je gostoval po slovenskih vaseh na Koroškem, v kratkem pa VvC pevci spet nastopili v Bilčovsu. Mi pa želimo, da bi kmalu spet slišali kakšen knro5'x- pevski zbor pri nhs. K. V. kvaliteto in idejnost pouka, ni. Zaradi tega je tudi delitev osebnih dohodkov v glavnem odvisna od števila opravljenih ur. Strokovna zasedba pri predmetnem pouku pa tudi letos ni zadovoljiva, saj so več kot Četrtino ur predmetnega pouka opravljali učitelji brez ustrezne predmetne ali pedagoške izobrazbe. Največ nestrokovno opravljenih ur je bilo pri matematiki in fiziki (50%), strokovno najslabše zasedeni šoli pa sta še vedno Cerklje in Duplje. V preteklem šolskem letu je bilo po teh merilih nestrokovnih šolskih ur 583. Z novim šolskim letom pa se je v Cerkljah stanje bistveno popravilo, saj so strokovno skoraj v celoti zasedena delovna mesta za slovenščino in srbohravtski jezik, biologijo, kemijo,' zgodovino in likovni pouk. Po letu dni reorganizacije mreže osnovnih šol je bilo čutiti pomanjkanje vezi med matičnimi šolami in zunanjimi enotami; tudi pouk na zunanjih enotah zaradi nestrokovne zasedbe ni bil najboljši. Zato je dragocena pridobitev povezovanje matičnih šol z njenimi zunanjimi enotami s predmetnimi učitelji, ki so letos začeli poučevati tudi v višjih razredih zunanjih šol (Duplje, Primskovo). Del krivde za nestrokovno zasedbo v osnovnih šolah je v pomanjkanju stanovanj za učitelje zlasti na podeželskih šolah, dalje zaradi napačne politike štipendiranja in v tem. ker študij za pedagoške poklice odpira možnosti za pouk enega ali več predmetov; če bi študij na pedagoški akademiji usposabljali vsaj za tri predmete, bi bila tudi strokovna zasedba boljša, zlasti na manjših popolnih šolah. Pri dodeljevanju štipendij pa se je komisija doslej ni bavila z idejno zrelostjo kandidatov, pač pa je predvsem upoštevala socialni sestav in uspeh kandidatov; za defecitarne predmete, zlasti za matematiko, so bile štipendije prenizke. Zavod za prosvetno pedagoško službo je skrbno spremljal stanje glede strokovne zasedbe in z nasveti ter priporočili usmerjal kadrovsko zasedbo na šolah. Zavod je tudi ugotovil, da je bila razporeditev tujih jezikov preveč usmerjena k pouku angleščine, čeprav turizem in mednarodna delitev dela vsiljujeta poleg angleščine tudi vse večjo potrebo po nemščini. Zato so na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju vzporedno z angleščino uvedli tudi nemščino. Na uspeh šole vpliva vrsta elementov, npr. stimulacija prosvetnega kadra, stanovanja za učitelje, število učencev v oddelku, socialne razmere učencev doma, zaposlenost staršev, izmenski pouk, neorganizirano varstvo otrok itd. Na uspeh vpliva tudi preobremenjenost vodilnega kadra po šolah. Učni uspehi so bili v preteklem šolskem letu v primerjavi s prejšnjimi leti za malenkost (0,91 %) boljši, vendar gre to na račun večjega števila učencev, ki napredujejo z negativno oceno. Pozitivno je izdelalo razrede 77,99 % učencev, z negativno oceno je napredovalo 0.17% učencev, tako da je dobilo možnost za prestop v višje razrede ali na srednje šole 78,16% učencev. Sole so v preteklem šolskem letu opravile veliko ur dodatne pomoči (tudi v dnevnem šolskem varstvu na osnovnih šolah Lucijan Seljak in v Šenčurju). Kljub velikemu številu ur dodatne pomoči pa šole niso dosegle vid-nješih uspehov. Tako je pri matematiki od skupnega števila učencev pri dodatni pomoči popravilo negativno oceno le 21,1 % učencev, pri slovenskem jeziku 21.5% in pri tujem jeziku 19,1 % učencev. Dodatne pomoči je bilo več v nižjih razredih, v višjih pa manj zaradi preobremenjenosti učnega kadra, učencev vozačev in pomankanja prostora. Trgovsko podjetje Lesce Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo dan pred praznikom ODPRTE NEPREKINJEO OD 8. DO 18. URE naslednje naše poslovalnice: V LESCAH: Pohištvo Železnina Manufaktura V RADOVLJICI: Blagovnica Manufaktura NA BLEDU: Tekstil v Park hotelu Obiščite nas! Na svidenje! Težave delavske univerze v Kamniku Kaj bo s kulturnim domom Delavska univerza v Kamniku, ki ima tri vrste dejavnosti (izobraževanje odraslih, kot osnovna dejavnost, kino, izdajanje Kamniškega občana), ima velike finančne težave, ki jim v dobršni meri botrujejo neurejeni odnosi glede lastništva kulturnega doma. Delavska univerza je občinsko skupščino na to že nekajkrat opozorila. Skupščina je na zadnji seji 15. septembra razpravljala o finančnem stanju delavske univerze in sklenila, da se delavski univerzi ob rebalansu proračuna dodeli subvencija 2 milijona starih dinarjev. Svet delovne skupnosti univerze je namreč na seji 24. oktobra letos zahteval to subvencijo, razen tega pa še dodelitev finančnih sredstev v višini 800.000 starih dinarjev za zavarovanje stavbe in 2 milijona starih din za razširjeno filmsko dejavnost, razen tega pa zahteva tudi kakojšnjo ureditev lastništva stavbe; o vsem tem pa niso sprejeli še nobenih sklepov. Glavni vzrok za tako finančno stanje je v tem, ker je stavba še vedno v breme delavske univerze, čeprav je občinska skupščina na 47. le. tošnji seji sklenila, da se delavska univerza razbremeni te stavbe. Tudi cena za najete filme se je povišala, in sicer približno za 47 %, tako da po. prečna cena oz. najemnina za en film letos znaša 26.700 sta> rih din, lani pa le 18.194 din. Pri tem pa delavska univerza-meni, da cene vstopnicam ne morejo povišati nad ceno, jo ima kino Duplica (160 in 180 din). V svojem poroči]u delavska univerza navaja, da so glede določanja cen vstop, nicam v primerjavi s kinom Duplica v .neenakopravnem položaju, ker ga izdatno poj. pira podjetje Stol. Ce bi ko. teli primanjkljaj pokriti, bi morali ceno vstopnicam po-večati od 160 na 220 in oj 180 na 250 starih din; menijo pa, da je to nemogoče tako zaradi občanov kot tudi zaradi nižje vstopnine na Du. plici. (Primerjajte cene \ Kranju, Kamničani, pa boste imeli kmalu*dobiček!). Stavba, v kateri je delavska univerza in kino, še vedno ni zavarovana, njeno lastništvo ni urejeno. Ce se vprašan* lastništva ne bo rešilo — tako menijo na delavski univerzi zahtevajo od občine kot usta-novitelja, da jim zagotovi de-nar za zavarovanje stavb?. Delavska univerza je udeležena pri natečaju za razdeljevanje subvencij za piv speševanje. filmske dejavni*-sti pri skladu SR Slovenije in ima odobrenih milijon starih dinarjev. Z lastno udeležbo milijon din n na osnovi že odobrene ift udeležbe občine v višini 2 Trilijona din bi zboljšali kino dejavnost v Kamniku z nakupom novih aparatur in nudili pomoč za nabavo lh» projektorjev v Komendi i Stahovici. Uredili bi tudi p* tu joči kino za predv. > filmov v Tuhinjski dolini. F> tujoče kino predstave sio" finančno ne bi bile pozitiv-' bile bi pa potrebne. A. Triltt Finančni obračun dohodkov in izdatkov kina izkazuje za leto 1965 1,619.738 starih dinarjev primanjkljaja (dohodki 12,316.420 din, izdatki 13,936.158 din). Ce upoštevamo, da je delavska univerza na račun kina vplačala še v amortizacijski sklad za preteklo leto 882.144 starih din, je zmanjkalo za redno poslovanje kina kar 2,501.822 starih din, kar so morali na koncu leta delno pokriti z dohodki, ki so jih ustvarili na izobraževalnem področju, del pa so prenesli na letošnje leto. Za prvih letošnjih devet mesecev pa je finančna analiza kina pokazala 10,105.060 din dohodkov in 11,942.341 din izdatkov, torej spet primanjkljaj 1.837.281 din. Pri letošnjih dohodkih je treba upoštevati tudi denar od najemnine za dvorano in od raznih reklam v kinu v znesku 712.900. din. Ko se je preteklo sredo predsednik Toga Nicolas Gru-nitskv vrnil iz Pariza, se je kriza v državi še bolj zaostrila. Takrat se je odkrito sporekel s predsednikom vlade Jvleatchijcm in notranjim ministrom Foussenijem. To je bil povod, da je v ponedeljek prišlo do državnega udara. Ker pa vojska ni podprla udara — kot so menili organizatorji — poročajo tuje agencije, da se je udar ponesrečil. Po dosedanjih poročilih se stanje počasi umirja, vojska, ki je^ostala na strani predsednika Grunitskcga pa išče organizatorje udara. Na Dunaju so v torek objavili uradno sporočilo o obisku predsednika vrhovnega snv.ieta ZSSR Nikolaja Podpornega v Avstriji in o av-strijsko-sovjelskih političnih pogovorih. Obe delegaciji sta ocenili državno pogodbo o neodvisnosti in nevtralnosti Avstrije kot prispevek k zmanjšanju mednarodne napetosti in utrditve miru v Evropi. Med pogovori so obravnavali tudi nemško vprašanje, vlogo in pomen OZN, splošno in popolno razorožitev itd. Jutri bo obiskal Irak češkoslovaški predsednik Anto-nin Novotnv. Sedaj je na obisku v Indiji. V dosedanjih pogovorih sta oba predsednika izmenjala mnenja o dvostranskih in mednarodnih odnosih. Obravnavala sta zlasti Jugovzhodno Azijo in Evropo. V Vietnamu so bili v nedeljo in ponedeljek budi boji na centralni visoki planoti, 370 kilometrov severno od Saigona. Partizanske enote so obkolile ameriški vod in ga zasule z granatami in stroj ničnim ognjem. Američani so imeli velike izgube. Poročajo tudi, da ameriško letalstvo ne more izpolnjevati nalog, ker jih ovira slabo vreme. Zbor vaščanov v Čadovljah V čadovljah pod Storžičem je bil pretekli teden zbor vaščanov, na katerem so se pogovorili o raznih komunalnih vprašanjih in delu, ki jih Čaka v prihodnje. Največ so govorili o 'preureditvi približno 800 metrov ceste, po kateri bi v vas lahko vozil tudi avtobus. Precej vaščanov se namreč vozi na delo v Kranj. Sklenili so, da bodo cesto usposobili sami, če jim bo pri tem pomagala tudi krajevna skupnost Trstenik. r Ljudje in dogodki Deželne volitve na Bavarskem prav gotovo ne bi imele za zunanji svet takšnega pomena, če politična nadstavba Zahodne Nemčije ne bi bila prav sedaj v težki krizi. Tako pa so nedeljske volitve na Bavarskem prvi pripomoček za stvar pa je, koliko lahko ob nedeljskih volitvah napovedujemo smer celotne rahodnonemške politike, čeprav ne gre prezreti, da ima Bavarska, kot trdnjava zahodnonemške krščanske demokracije, močan vpliv na državno politiko, pred- Bavarske volitve merjenje razpoloženja nemških volivcev po krizi na vrhu, ki prav gotovo ni ostala brez posledic tudi pri volilcih. To^e eno izmed dejstev, ki ga pri volitvah na Bavarskem ne smemo izpustiti iz glave. Druga vsem pa njen voditelj Strauss. Ce s te strani gledamo in ocenjujemo izid bavarskih deželnih volitev, potem moramo povedati, da je Straussova stranka dosegla na volitvah pričakovan rezultat. Tisto, kar se je zgodilo v mnogih drugih pokrajinah, najbolj porazno pa v Westfaliji in Hes-senu, se na Bavarskem ni zgodilo. Krščansko socialna unija je na Bavarskem ostala najmočnejša stranka. Strauss zdaj lahko z volilnimi rezultati prepriča marsikoga, da je njegova trdnjava trdna. Volilni prestiž je v stranskih vrstah prav zdaj zelo važen, čeprav Strauss uradno ni nastopal kot dedič v Erhardo-vi zapuščinski razpravi, pa je vendar na dlani, da je z vsemi sredstvi napeljaval vodo na svoj mlin. Strauss sicer ni bil na listi uradnih Erhardovih naslednikov, vendar je iz mnogih njegovih gest razvidno, da si je utiral pot na vrh. Pri odločanju o Erhardo-vem naslednku je zmagal nemški katoliški jug proti protestantskem severu. To je Straussova zmaga in Schrbderjev poraz Kiesin-gerjevo imenovanje za Er-hardovega naslednika je bilo doseženo z njegovimi utež-mi. Razen tega mnogi govorijo, da Je Kiesinger prehodni kancler, ki ga mnogi zaradi nečiste politične preteklosti zavračajo. Zelo verjetno je, da je Kiesinger Straussov poskusni balon. Strauss ima namreč podobno preteklost, ki mu Je bila v važnih državnih odločitvah že pogosto ovira. Nedeljske volitve na Bavarskem pa so razen teh domnev pokazale tudi druge nevarnosti. V volilnih rezultatih je najbolj nepričakovan uspeh neonacistične stranke in popoln neuspeh svobodne demokratične stranke. Prvi uspeh vzbuja opravičen strah, drugi neuspeh pa popolno presenečenje. "S Tema razgovorov v jeseniški občini Razburjenje v dolini plavžev Sklep delavskega sveta in upravnega odbora Železarne Jesenice, s katerim 1. januarja 1967. leta preneha delovno razmerje vsem upokojencem, ki so zaposleni na delovnih mestih uslužbencev, je povzročil val različnih komentarjev in mnenj Eden izmed prizadetih, tovariš Franc Konobelj-Sloven-ko, je napisal »Odprto pismo upravnemu odboru Železarne«, ki je bilo objavljeno v tovarniškem glasilu »Železar«. V tem pismu tovariš Slovenko, med drugim piše: »Po sklepu zadnje seje UO preneha 1. januarja 1967 delovno razmerje vsem upoko-jencem-uslužbencem. V tem številu je všteto tudi 15 do 20 borcev, ki so se vključili v borbo že leta 1941 ali 1942. čeprav verjetno ne namenoma, je izpadlo tako, da so borci za letošnjo petindvaj-setletnico vstaje dobili prav neprijetno priznanje, da s tem, da so dobili pravico iti v pokoj s 35 leti službene dobe, ne smejo biti več zaposleni; tudi ne do 55. ali 60. leta starosti... Leta 1941 smo mnogi odšli v partizane že sredi poletja ali zgodaj jeseni, precej pa tudi v letu 1942. Ni bilo vprašanje, kje bomo spali, kaj bo z našo plačo in celo naše glave so bile zelo poceni. Za mojo so Nemci ponujali 5000 nemških mark .,.. Misliti tudi nismo smeli, kaj bo z našimi starši niti družinami... Po vojni smo takoj prijeli za delo. Bili smo med prvimi v borbi proti osebnemu izkoriščanju in v stalnih udarniških akcijah. Nismo poznali osemurnega delavnika. Naš delovni čas je bil od jutra do večera, včasih tudi pozno v noč, toda nadur nismo zahtevali ... Vprašujem upravni odbor, ali še velja »Navodilo za postopek pri prehodu delavcev iz delovnega razmerja v pokoj«, katerega 14. člen govori: »Delavci Železarne Jesenice — upokojeni borci NOV pred 9. IX. 1943 in španski borci imajo pravico, da vzpostavijo ponovno delovno razmerje za čas, dokler ne dosežejo 40 let pokojninske dobe ali 60 let starosti, oziroma borke 35 let pokojninske dobe ali 55 let starosti, če izpolnjujejo pogoje iz čl. 11, 12 in 13 teh navodil.« Tovariš Slovenko v tem pismu izraža željo, naj upravni odbor Železarne o tem problemu še enkrat govori, pritožuje pa se tudi zaradi re-zerviranosti družbenopolitičnih organizacij do tega vprašanja. Tovariš Slovenko je vsekakor našel pravno luknjo v tem sklepu, saj je DS Železarne o tem sklepal 28. septembra letos, štiri dni po objavi »odprtega pisma« v Zele-zarju pa je 19. oktobra dopolnil 14. člen začasnega navodila o postopku pri prehodu delavcev v pokoj, tako »da uslužbenci in delovodje nimajo možnosti ponovne zaposlitve v železarni, potem ko se upokojijo«. Na odprto pismo tovariša Slovenka sta odgovorila v »Zelezarju« Milan Polak in Stane Torkar. Tovariš Polak, uslužbenec upravnega odbora Železarne v odgovoru pravi, da je borec od 1943. leta in da se ne strinja z vsebino odprtega pisma. Med drugim piše: »Tovariša Slovenka pa bi vprašal samo eno. Ali bo po tem svojem javnem nastopu lahko še kdaj mladim ljudem, porajajoči se novi generaciji, rekel, da se je nekoč boril za to, da bi ustvaril novo družbo, da se je nekoč boril za socialistične družbene odnose, v katerih velja načelo: »Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovem delu!« Ne verjamem, saj je s tem pismom dokazal, da želi plačo za delo, ki ga opravlja, za dodatek pa še pokojnino, zato, ker je bil borec NOV od leta 1941. To ni osamljen primer, takšnih je še več in verjamem, da je prav to vodilo upravni odbor, da je sklenil, da 1. januarja 1967 preneha delovno razmerje vsem upokojenim uslužbencem in delovodjem, ki so še naprej po upokojitvi v delovnem razmerju. Menim, da je sklep upravnega odbora pravilen.« Do tega vprašanja je od družbenopolitičnih organizacij javno stališče zavzel samo občinski odbor ZZBNOV Jese- nice. Sekretariat občinskega odbora ZZB NOV Jesenice meni, »da je sklep delavskega sveta v nekaterih primerih protizakonit in prezgoden«, zato sekretariat meni, da pri izvajanju smotrov reforme ni mogoče prezreti človeka ia njegovega položaja v sedanjih okoliščinah, pač pa moramo obravnavati humano in tovariš ko vsakega posebei i a za vsakega posebej je treba najti ustrezno rešitev. »Iz navedenih razlogov sklep delavskega sveta po našem mišljenju ne ustreza, zato vljudno prosimo, da tako borce kot tudi ostale posamezno obravnava za to pristojna služba železarne «. Franc ing. Mlakar, predsednik delavskega sveta železarne Jesenice je navedel tri vzroke za takšen sklep: »Upokojence smo odpustili predvsem iz treh razlogov. Prvič imamo dovolj nezaposlenih, ki bi' radi delali, pa ne morejo dobiti služb, ker te zasedajo upokojenci. Drugič to, da nekdo dobi pokojnino in dohodek od zaposlitve, pomeni izkoriščanje družbe in neenakopravnost, saj dobi za isto delo veliko večja prejemke kot drugi. Tretjič, ti upokojenci imajo dovolj delovne dobe, ker niso študirali, so pa na vodilnih položajih«. Razburjenje v dolini plavžev se še ni poleglo. Obe strani, če jih tako imenujem, nastopata z močnimi argumentL Vsaka v svoj prid. Samoupravni organi v železarni imajo (in to tudi morajo imeti) polno pravico, da O tem sami odločajo. Delovno razmerje pa z novim letom ne bo prenehalo upokojencem, ki delajo v že-lezarni kot delavci. Sklep volja namreč samo za delovodje, obratovocije in uslužbenc*- lole Vidic Ji H G O H M P r DA,KRAL:J, 3AION 3E UKROTIL BIKA IN ZORAL BO N3IVO, TODA... gorenjski kraji PANORAMA % PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA * PANORAMA O PANORAMA 9 PANORAJ Kratke zanimivosti Ameriški geolog je prišel do - presenetljivega odkritja: uspelo mu je, da je iz vulkanskega kamenja, starega več tisočletij, dobil vodo tako, da je kamenje segrel na 480 stopinj Celzija. Iz 35 kg kamenja je dobil pol litra vode. Mrčes ne bo več nadlegoval gozdove v Sovjetski zvezi; gozdarji bodo namreč naselili mravlje tja, kjer jih sicer ni. — Ugotovili so, da ena kolonija mravelj uniči na dan 4000 insektov. Mravlje imajo prednost pred kemičnimi sredstvi, ker uničujejo samo mrčes, ne pa tudi koristne žuželke. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z »govorico« živali pravijo, da so prašiči še najbolj zgovorni. Imajo okrog 20 različnih glasov in so krave in konji v primerjavi z njimi pravi mutci. Pni leteči avto Je Izumil neki mladi francoski inženir. Zračni avto meri 5x2 metra. Krila, ki so pod karoserijo, so zložljiva, razprostrta pa merijo 5,6 metrov. Motor je klasičen. »Avto« se dvigne pri hitrosti 170 km na uro. V zraku mu turbo-reaktor dovoli 600 km brzine. Parižani se bodo odslej lahko kopali in sončili tudi, če bo termometer kazal pod ničlo. Bazen na prostem bodo ogrevali s toplim zrakom, ki bo kot zračna zavesa krožil okrog bazena. Ameriški agronomi so poskusili vzgojiti kumare in zelje na puščavskem pesku, in sicer na ta način, da so 60 cm globoko pod pesek dali asfaltno plast, ki zadržuje deževnico. Poskus jim je uspel. Angleži so znani kot navdušeni uživalci čaja. Znani ameriški psiholog meni, da je ta navada postala že psihološki strup. Kljub vsemu pa Angležem brez čaja ne gre — kot tudi nam ne gre brez »kavice«. Neodvisnost v nevarnosti O pril Umazana živina |f za lastnika — krnetovf hlevu ni prijazno, Če * postlano. Tudi gnoj*, nimamo ustrezne stdf boljše za to je listja praprot, smrekove slabše pa žaganje in i še oblanje... To je 1 za gnoj, medtem ko 1 reči, da jeza čistočo < najboljše žaganje. $m bile v Kranjski i.. žage. Rojca je poganr lenovo in Koširjevo, " Drčevo. Kdor ni imel ga gozda, je za itriri val največ žaganje.J smo ga vozili v vl^j basih, garovcih, n^ tudi v visokih pletenj kripah imenovanih- I Se dobro se sp<2 da smo žaganje v I tudi drugod tlači&i bila cena ista, tudi T le nasuli. Po pravil da po žaganje niše*' dil, ker je bilo pod* no zelo mrzlo in ) neprestano letelo ? Miha Klinar: Mesta, ceste** Gorenjska kreditna banka Kranj s poslovnimi enotami na Jesenicah, v Radovljici, v škofji Loki In Tržiču obvešča vse poslovne partnerje in prebivalstvo da dne 28., 29. in 30. novembra 1966 ne bo poslovala Dva britanska protektorata, ki sta v srcu afriškega kontinenta, sta oktobra postala neodvisna. To sta Bostovvana in Lesotho. Deželi sta zelo revni in brez oboroženih sil; zato so Združeni narodi takoj opozorili sosednjo Južnoafriško unijo oz. bele rasiste te države, naj se vanju ne vtikajo. Njuna komaj pridobljena neodvisnost je namreč ogrožena zlasti zaradi gospodarske odvisnosti cd svoje rasistične sosede. Bostovvana je republika, ki je s precejšnjim optimizmom navezala etike z Južnoafriško unijo. Lesotho, ki je v goratem predelu in jo Južnoafriška uni-nija obkroža, je kraljevina, in je do svoje sosede zelo nezaupljiva. V Bostovvani že pet let ni deževalo, tako da prebivalstvu grozi lakota, saj je zaradi suše poginilo že 30% živine, ki predstavlja glavni vir življenja te revne dežele. Polovica bostovvanskih delavcev je zaposlenih v rudnikih in na plantažah Južnoafriške unije. Imajo eno samo železnico. Kdo najlaže prenaša mraz % Arktični mraz najlaže prenašajo mačke in gosi do — 100 stopinj Celzija. Medtem ko beli medvedi in tjul-ni samo do — 80 stopinj Celzija. Gobe, nabrane 20. novembra V ponedeljek se je v našem uredništvu oglasil upokojenec in znani kranjski gobar Ivan Skedelj. Prinesel nam je celo aktovko gob, ki jih je nabral zadnjo nedeljo, 20. novembra, v gozdovih med Planino in Vogljami. Povedal nam Je imena. »Največja redkost v tem času,« nam Je dejal, »je jurček; popolnoma zdrav je, poglejte! Jurčkov v tem času nisem še nikoli dobil, pa tudi drugih gob tako pozno ne. Jurčki rastejo navadno do prve slane, potem ne več; najdlje se držijo lisičke, ki se tudi po slani še najdejo. Vedeti pa morate, da je v teh gozdovih zdaj že sneg. če ne bi vedel, kje gobe rastejo, če ne bi do-i tro poznal krajev, jih ne bi dobil. Najprej sem dobil strupeno mušnico in kar vedel, da mora biti jurček v bližini. Kjer namreč rastejo te naše najbolj strupene gobe, so v bližini gotovo tudi jurčki.« Potem nam je pokazal še krempeljce, golobičke in druge gobe, ki jih je nabral. Lisičk je dobil največ, kar 2 litra. Pravi, da gobe nabira že od otroka, gotovo že 65 let; star je 70 let. Odkar je upokojen, nabira gobe in zalaga z njimi kranjske gostilne, restavracije, posameznike In trg. Ljubitelji gob-ga gotovo poznajo. Vedno nabira v gozdovih med Planino, Hrastjami, Šenčurjem in Vogljami. Tam so njegovi kraji, ki jih dabro pozna. — at »Sodelovala ali ne, kaj to tebi ^ »Ne bodite preveč samozavestni/ \ mirno, in opozori kuharico, da je ufK po zakonu, in da bodo zanj odgovori sodelovali pri njem. Zato naj raje p° neprijetnosti, ki bi jih lahko doletf'* »Ti kar toži, čc upaš ali če si W. stroške. Gospodje že vedo, kaj de'a* kakor ti.« »Ce je tako, potem grem še n0^ orožnikom.« »Ti kar pojdi,« se kuharica ne zA*? cerkovnika in mu ukaže, naj brezbo^ skega dvorišča. Toda štefi gre sama, vendar vpraša, kaj sta imeli s kuharico. 10J O kaki ugrabitvi njenega sina ni^ da bi bilo treba njenega sina spravi'1 postal še razbojnik. »Kdo je tako rekel?« vpraša Stef'- J Cerkovnik se izmika, vendar r gospod in stara Federlova. »Mislim, da bi res morali bolj P3^ to tisti, ki je kar meni nič tebi w z vlakom po svetu. No, jaz o tem <* bo sojen sam. Vi ste mati, vi bolj H Stefi gn ne posluša več. Dovč" glavna zarotnika proti njej tašča M (to sta žc tri leta, .od dne, ko jo fl telja. Zato bo šla naravnost na oi^ 66 'Jjudje # gorenjski kraji in ljudje # gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ravijanju listja in stelje v Kranjski gori ■ 'OS f V ■'• ni \h "ito ho bo *«n *so ' :ri Hfr 'pa '«r- #1 m I fi ga t.em, Iho-Jved-fanje f pod, tako da sem ga imel vedno dovolj, ne samo v čevljih, pač pa tudi za vratom. Ogrel sem se šele, ko sem proti domu tiščal poln ga-rovc, ali sani, v katere je bil vprežen oče ... Ko so še obstajale omenjene žage, je bilo žaganje včasih lahko, včasih pa tudi težko dobiti. To je bilo odvisno od vremena in časa za pripravo listja za steljo. Ce so kmetje mogli napraviti listje, je žaganje ostajalo ali narobe ... Danes žag ni več, pa tudi žaganja ne. Torej mora biti listje! Ce vremena, ni, so težave, še posebno zato, ker tu pšenice sploh ne seje-jo, rži pa malo. Zato tudi slame ni, da bi jo mogli porabiti za steljo. Ce ni bilo listja in ne žaganja, so Kranj-skogorci mogli za silo uporabljati tudi drobno oblanje, ki so ga dobili pri Lojzu. Danes te mizarske delavnice ni in kadar ni listja, si tudi s tem ne morejo več poma- gati ... Za steljo v Kranjski gori in po vsej dolini od Jesenic naprej grabijo le bukovo listje. Hrast tu namreč ne raste več. V Kranjski gori ga napravljajo na Brdih, pod Robmi, Za Skavarjem, Za-gmajenco in nekaj tudi v bližini Jasne ter v Pišmcah. Najbolj prijetno ga je bilo grabiti na Karavankah, torej pod Robmi, ker se tja sonce upira, pa je pri delu razmeroma toplo, čeprav je sicer hladno. Voznih poti do listja ni, pač pa le steze. Zato listje grabijo po strmini navzdol. V majhnih dolinicah, bolje bi rekli na jamah, narede kupe nato pa ga nalože v približno dvakrat dva metra velike platnene, ali žakljevi-naste rjuhe. Ko so polne in zavezane, jih na glavah znosijo v dolino in po tri nalože na garovc, ali po osem na voz. Doma ga zlože v šupo, kot imenujejo prostor, ki je blizu hleva, od koder ga z jerbasi po potrebi nosijo pod živino... Grabljenje in pometanje listja ni težko delo, in ga pretežno opravljajo ženske in otroci, rjuhe pa znosijo do kolovozov moški. Kadar očeta ni bilo, se spomnim, da smo rjuhe zvlekli v dolino tudi na dolgih leskovih palicah. Spomnim pa 6e tudi, da je oče večkrat po tri rjuhe naložil na sani in jih po plazu podobni poti izpod Robov vozil v Bezje. Zaradi velike strmine mu mi otroci nismo mogli slediti, pač pa smo prišli za njim šele, ko je imel že vse na garovcu. Moram reči, da je bilo ob sončnem vremenu grabljenje listja zabavno in prijetno delo. Ko smo imeli listje na kupih, smo navadno malcali in se med tem na vse načine prekucevali. Otroci smo se zabavali pri tem delu, fantje in dekleta pa so se spogledovali ... Zato se vsak rad spominja listja! Tudi narodna poje: »Ko sem listje grabu, ko sem praprot žel...!« BRANKO BLENKUŠ Paberki iz preteklosti Sto let in pol je že tega, kar so Novice (sreda 14. marca 1866) objavile med drugimi tudi tole novico: Iz Železnikov, 7. marca — Kakor sploh daleč na okrog, smo tudi v naši okolici letošnjo zimo komaj občutili. Mraza je bilo le malo; tudi namesti snega imamo po af-rikanski navadi letošnje zimske mesece večidel le dež. Zima sicer po besedah stare narodne prislovice ne prizanaša rada; al če smemo navadnim spomladanskim na-povedovavcem verjeti, nam je ljuba vigred že podala svojo roko. Koj Svečnični dan s svojim voljnim zrakom nam je obetal zgodnjo spomlad; gosi in žrjavcv je une dni letelo na tisoče v visokem ozračju nad našo dolino iz Italije proti ogerski zemlji; spomladanske cvetke rijejo že zdavnaj iz tal, in rumcno-kljunasti kos fruli o zgodnjih jutrih tako prijetne popevke, da ga je milo poslušati. In če zgodnji grom smemo res pozdravljati ko napovedovav-ca rodovitne letine, nam ta letos gotov ne odide; zakaj tojiko treska, groma in viharnih neviht o tako zgodnjem času tudi stari ljudje ne pomnijo. Deževni nalivi so pri-zadjali v naši dolini letos tudi že marsikaj škode. Zlasti v selški in bukovški fari bodo imeli nekteri reveži dosta opraviti, da bodo zasute njive in travnike otrebili nanesene prsti, gline in trebeža; drugi pa bodo nasprotno željno gledali, kje bi dobili rodovitne zemlje, da bi ju namestili z ono, ki so jim jo divji hudourniki odnesli na pluje lastnine. Tako vidimo tedaj tudi v naravi mnogokrat: narobe svet!« Letos bo kar zimo zadeva kot vse kaže drugače. Deževni nalivi pa so tudi letos precej škode povzročili. Čudno, mar ne?! Sto let in dobrega pol je že tako, pa še nihče nI kaj prida storil, da bi to preprečil. Razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, jzda Stefi, da bi govorila "otroka dejanje, kaznivo ;. ki so ga zagrešili ali varuje sebe in druge 5 sodišču. to nepotrebnem nakopati 81 bolje poznajo zakone Prijavit ugrabitev otroka * grožnjo, nato pa pokliče tomaga najti pot z župnij- toik Prihiti za njo in jo "a Stefi pove, se začudi, 'ne ve, vendar je slišal, ak zavod, drugače bo fant f* zaradi besede razbojnik, k sta se o tem menila a svojega otroka. Saj je /M šolo in se šel potepat £n sodil, zakaj: kdor sodi, •ate svojega otroka, vi...« ii vsega. Zdaj ve, da sta pik In ne samo zarotnika kem), marveč tudi ugrabi-*<> postajo in ju orijavila. Orožniška postaja ni daleč. Ko štefi potrka, se nihče ne oglasi, zato odpre vrata sama. Orožnika jo šele sedaj pogledata. Njun pogled ni prav nič prijazen, ker ju je zalotila pri kvartanju. »Za vraga, kdo vam je dovolil, da vstopite,« se zadere eden od njiju. »Saj je vendar potrkala.« »Potrkala? A kaj potem? Ali ne znaš brati, kdaj so uradne ure.« »že, a stvar je nujna!« »Ti je zopet pobegnil smrkavec?« »Ne. Ugrabili so mi otroka.« »Ugrabili?« se orožnika zasmejeta. »Ta je pa lepa!« »A kdo ga je ugrabil?« Orožnika se krohotata, kakor da jima je povedala šalo. Toda Stefi ni do šale, marveč pove, da je krivec tašča. »Tašča?« »Kaj potem iščeš pri nas? K tašči pojdi! Najbrž ji pobalin ni tako pri srcu, da bi ti ga ne dala.« štefi se brzda, vendar pove, da ne ve, kam je tašča otroka odpeljala, ker tudi tašče ni nikjer. »Pa ne da bi tudi njo kdo ugrabil?« plane iz orožnikov nov krohot. »Rad bi poznal človeka, ki mu je coprnica všeč!« »Gospoda,« bi ju Štefi rada spravila k resnosti. »Nehaj že vendar! Ce nama nimaš povedati drugega, lahko greš.« Toda štefi zahteva, da hoče govoriti s komandirjem. »Z gospodom komandirjem, se reče. Menda nisi pila z njim bratovščine. Ali pa si jo?« »Tudi z vami je nisem, zato bi bili lahko spodobnejši.« »Jaz sem nekaj drugega kot ti. Ce boš takole čvekala, se boš lahko šla to noč hladit tja dol,« pokaže orožnik v tla, pod katerimi je klet s celicami. »Nisem vas žalila. Rada bi samo govorila z gospodom komandirjem.« »Rada verjameva. A ne bo nič. Ti misliš, da je gospod komandir neke vrste služabnik, ki naj bi bil ob vsaki uri slehernemu prida-niču na razpolago. Ce hočeš govoriti z njim, potem pridi jutri med uradnimi urami.« Kako naj pride, ko mora biti jutri zjutraj v Starnbergu. Tu pa se ji orožnika posmehujeta. Ali res v njiju ni niti trohice človeka? Ali pa sama nimata otrok, da bi se lahko vživela vanjo. Ali ima sploh še kakšen smisel, da z njima govori. Zakaj je sploh prišla? Mar bi se obrnila naravnost na sodišče v Weilheimu in vložila tožbo. Štefi hoče iti, toda tedaj se odpro vrata. Orožnika planeta kvišku in okamenita. Na pragu stoji komandir in se čudi. zakaj nista na obhodu, nato pa stopi k mizi in z roko t.omcc!'; igirkoe karte na tla. Orožnika še vedno stojita, dokler jima komandir ne pokaže s kretnjo, naj izgineta. Ah, tudi tadva sta samo lutki, si misli Štefi, potem pa oplazi komandirjev pogled tudi njo. »No, kaj še čakate? Tudi vi izginite,« ji ukaže. Toda Štefi ne uboga. Pove, kaj se ji je zgodilo. Toda komandir že ve in pravi, da je tašča ravnala popolnoma zakonito. Zakonito? Kako more gospod komandir kaj takega trditi? Ne tašča, marveč ona je otrokova mati. Zato otrok pripada njej, samo njej! In te pravice ji ne more nihče odvzeti. »Pač!« pravi komandir s poudarkom. »Kdo?« »Vaš mož!« »Moj mož? On je pogrešan. O njem nihče ničesar ne ve.« »Nikarte! Pred dobrim letom je pisal iz ujetništva svoji materi, naj prevzame sinovo vzgojo.« »To je laž, gospod komandir!« »Ne kričite!« \ »Kako ne bi kričala. Zagotavljam vam, da je to laž.« »In čc ni? Ce smo videli napisano črno na belem?« »Vi ste videli?« »To ni važno, videl ali ne; važno je, da so to pismo videli I ju I je, ki so odločili, naj vam tašča odvzame otroka... Je žc tako! Sami ste krivi! Vzgajali ste otroka ...« »Nič drugače, kakor bi ga vzgajal mož! Tisto pismo hočem videti!« »To pismo je na merodajnem mestu. Ne bo vam kori lilo ali ga vidite ali ne. Vi ste svojega otroka vzgajali v protinemškem duhu!« »To ni res! Vzgajala sem ga v človečnnskem duhu.« »Morete trditi, da niste slavofilka?« »Prav toliko kot germanofilka! Socialistka sem! Prav t >'o kakor moj mož! In če poznate socialistične nazore o odnosu Jo narodnosti...« , »Nazori, ki niso v skladu z nazori cesarskega veličanstva, mi niso nič mar.« »A ko bi jih poznali, bi vedeli, da socialisti spoštujemo narodnost slehernega naroda in posameznika.« »Da, da, tudi naših sovražnikov! Sicer pa, rekel sem, ne zanimajo me vaši nazori!« »Ce vas ne zanimajo, kako morete potem trditi, da sem slavofilka, da sem protinemško razpoložena, ko sem v resnici, kakor sleherni pravi socialist samo nasprotnica sleherne narodnostne mržnje in nestrpnosti.« »Ne bova o tem razpravljala.« »Tudi meni ta hip ni do tega. Prišla sem zato, da zaščitile mojo pravico do otroka.« »Zame je merodajna odločitev merodajnih in pismo vašega moža.« 0734 PANORAMA 23. NOVEMBER 1986 * GLAS Josipina Turnograjska Podoba zanimive mlade žene iz bližnjega Preddvora gotovo ne bi bila docela popolna, če ne bi navedli v tem zadnjem tretjem sestavku, še nekaterih podrobnosti o njej. Tudi komponistka Predvsem to, da je bila Josipina Urbančič-Turnograjska (1833-1854) ne le naša prva pisateljica, pač pa tudi naša prva žena-skladateljica. Ne le piva, bila je tudi skoro sto let edina slovenska žena-kom-ponistka! šele v novejši dobi je dobila naslednice na tem težkem glasbenem področju. Njene skladbe so še skoro vse ohranjene v rokopisu — objavljena v tisku pa ni še nobena. Največ je uglasbila Tomanovih pesmi. Sicer pa imajo dokajšnjo glasbeno vrednost sledeče njene skladbe: polka »Zoridanka«, klavirska skladba »Spominčice«, vesela »Zdravlica«, polka »Zorana« ter nežne »Milotinke«, »Rodoljubice« in »Občutki«. Nekaj Josipininih skladb-sa-mospevov je s sijajnim uspehom odpel znameniti pevec Vekoslav Bučar na prvi »besedi« graških slovenskih vi-sokošolcev dne 23. februarja 1. 1851. * Imela pa je Josipina Turnograjska še velike glasbene načrte: pripravljala je spevoigro »Črtomir in Bogomila^« prva slovenska pisateljica na Josipina v Razlagovi »Zori«, vitkega vratu, modrih oči, plavih las ... Slikar Langus je Josipino bržčas spoznal pri njenem stricu Fidelisu Terpincu v Ljubljani. Tamkaj se je sredi preteklega stoletja shajala najodličnejša slovenska družba. Tjakaj je redno zahajal tudi prvi ljubljanski portretist Langus, rojak Tomanov iz Kamne gorice. In res, na pomlad 1. 1851, je naprosil Matej Langus (1795-1855) lepo Josipino, da mu pozira za sliko svete Lucije... Podoba je sedaj znova odkrita — dne 17. t. m. sem Cim je v nemškem Cradcu mladi doktor Toman nastopil svojo prvo koncipientsko službo pri dr. Uraniču, že je dne 12. 8. 1853 pisal nevesti, da ga ne bo več na Turn, dokler ne urede premoženjskih razmer. Vse kaže, tako govore pisma, da je vrli ženin zahteval več dote, kot jo je zmogla dati mati-vdova, ki je bila tudi sicer že močno zadolžena. Hoteli so zaradi tega že Turn s 1400 orali zemlje vred prodati nekemu Švicarju. V teh grenkih dneh se je oglasil na gradu že drug snubec, neki nadporočnik Schuller. Ponosna Josipina ga je takoj odbila, ker so se ji vsi »belosukr.ježi studili«. Odločilo se je mlado, neizkušeno dekle za oholega lepotca To-mana — in s tem nehote tudi za svojo prerano smrt v tujem nemškem Gradcu ... Kot politik pa se je Lovro Toman obsodil sam: v dunaj-i skem parlamentu je glasoval za dualizem, ki je prinesel avstrijskim Slovanom toliko škode. Glasoval pa je iz ko-ristoljubja: prislužil si ie posredno s tem kar 300.000 goldinarjev! To pa je bilo v onih časih že ogromno premoženje. lostna glasba spremlja številni sprevod. Po ukopu na pokopališču pak jej v slovenski pesmi odpojo otožno slovo in mir večni! Nje grob tukaj bo našincem predrag kraj, nje mili spomin bo nam v blagoslovu živel.« Tudi mladi Josip Stritar, tedaj komaj osemnajstletnik, je položil na njen prerani grob globoko občuteno ža-lostinko: Tako za Tabo, draga Josipina, prerano, ah, cvetica ljubezniva, žaluje draga Tvoja domovina. Ostala večno boš nepozabljiva v spominu vsakega Slovenje sina. Naj tihi mir Tvoj mladi grob pokriva! V tUH zemlji Slikarjev model Izjemno lepa Josipina, turn-ska grajska gospodična, je zbujala tudi pozornost takratnih slikarjev. Zatrdno vemo, da sta jo portretirala nemški slikar N. Hofholzer in naš Matej Langus. Posebno zanimiva podoba je ona, ki je še do nedavna visela v ljubljanski podružnični šcntflorjanski cerkvi, sedaj pa je shranjena v pisarni šentjakobskega župnega urada. Na tej sliki, ki je po Josipinini lastni sodbi prav točno zadet njen lastni portret, je Langus uporabil pisateljičin obraz za prikaz svete Lucije. Slika učinkuje hkrati tudi kot profana podobna; okrog glave ni naslikane gloriole, na mučeni-ški palmovi veji pa so oči, katerih zaščitnica je sveta Lucija, naslikana prav diskretno. V celoti je podoba ženske glave* prav taka, kot je opisa- Današnji izgled gradu Turna nad Preddvorom jo po brezuspešnem iskanju v propadajoči šentflorjanski cerkvi odkril v pisarni šentjakobskega župnega urada! Prelepo bi bilo, če bi slika prej ali slej prešla v kulturnozgodovinsko zbirko kranjskega Gorenjskega muzeja! Neprijeten snubec Smrt mlade pesnice je bila zares bridka in nenadna; koncem maja 1854 je povila mrtvorojenega otroka, se nato prehladila in dobila hkrati še osepnice. Rahlo bitje, kakršno je bila Josipina Urbančičeva, seveda ni moglo odoleti tolike, rim težavam. Vpričo moža, matere in bratov je izdihnila 1. junija 1854. Zagrebli so jo dva dni zatem v tujo, nemško zemljo, daleč od ljubljene deželice pod Storžičem. Ljubljanske »Novice« so objavile nekrolog, ki ga je napisal vodja graških Slovencev dr. Muršec: »Lepa zvezda je prisijala na naše obnebje, prijazno je svetila, nadepolne žare razlivala, Ovdoveli Lovro Toman svoje žene sicer ni pozabil, saj ji je skupno z Josipininim bratom 1. 1867 postavil oni domu nantni nagrobnik v Gradcu, o čemer smo že obširneje spregovorili. Vendar pa se je Toman že štiri leta prej, 1863, znova oženil. To pot z Nemko Lujizo Altmanovo, mladenko 21. let. Zanimiv je življenjski splet: ko je Toman 1. 1870 umrl, se je njegova vdova poročila z Josipininim bratom Jankom, ki je bil zadnji lastnik turnske graščine. L. 1909 jo je prodal Otonu Deteli, sam pa je kupil grad v Polhovem Gradcu. Tamkaj je Lucija preživljala svojo starost do naših dni. Pesem in ječa nil: »Razen Prešerna, bi v oni dobi težko našli pesnika, ki bi znal poseči tako globoko v svoje dušno življenje ia tako pretresljivo iskreno izraziti svoja čustva kot to mlado dekle.« Čeravno llausrnannove naša slovstvena zgodovina danes dostikrat niti ne omenja, jo je 1. 1848 vendarle Lovro To-man navdušeno pozdravil v »Sloveniji«:, Pcvnj, pevaj se, pesnica, struna naj ti ne zastane, ki sestrice blage gane, ko prerokna kukovica. Ne glede na ta Tomanov pozdrav, značilno naslovljen »Prvi slovenski pesnici«, ki k hkrati tudi edino priznanj« književnemu delu mlade C«. 1 janke, je treba v celoti pritr-diti Fanvnemu ocenjevalcu: »Tudi po obliki so njene pesmi dobre. Sicer se ka^ povsod še začetnico z jako nezadostnim znanjem jeziu vendar je dobro umela kon> pozicijo pesmi. Močna pes. niška osebnost se izraža tudi v skrbni izberi snovi in slednosti misli. Izraz je prj. sten, okus nežen, pripovedova. nje kratko jedernato, ritem in mera zavestno izražena, fo, bina in oblika sta v lepem soglasju. To kaže, razen njenega izrazitega pesnišliega čuta, plemenito slovstveiv izobrazbo, tako da je ta pni pojav žene v slovenski kivi-ževnosti bil vsekakor odličen in časten.« Govorili smo že o Lovru To-manu, sprva skromnem trubadurju — ko je bil še študent, nismo pa ničesar povedali, kako zahteven snubec je bil — ko je nastopal že kot diplomiran pravnik, doktor! Hoteli smo sicer ohraniti lepo podobo Romea, ki je snubil turnsko grajsko lepotico prav na pesniški način — s pesmijo, s sanjarjenji in s pismi. Tembolj, ker nam je bil neprestano v spominu, kako navdušeno je dne 29. junija 1845 v Ljubljani dekla-miral Prešernovo pesnitev. In tudi zato, ker smo upali, da je Tomanove »Glase domo-rodne« 1. 1848. mogel čitati še sam naš Prešeren. Zmrači pa se nam čelo, ko pomislimo, kako trdo je ravnal z vdovo, materjo svoje zaročenke. Zdajle, ko končujemo pripoved o prvi slovenski pisateljici, se moramo vsaj bežno spomniti tudi prve slovenske pesnice Fanv Hausmannove (1819-1853). Po rodu iz bližnje okolice Celja, je v letih 1848 in 1849 priobčevala v tamkajšnjih »Slovenskih Novinah« kar lepe, oblikovno dovršene in prav občutene pesmi Popotnik, Nesrečen, Venec osušen, Moje drago, Golobici, življenje pa prvi slovenski pesnici ni bilo prav nič naklonjeno. Mati ji je umrla r rani mladosti, sestra in bratov ni imela. Tesno se je zato navezala na očeta ter x njim delila tudi vse bridke ure. Oče njen, graščak v Novem Celju, je namreč v viharnih revolucij skih letih 1848 in 18* |o-spodarsko popolnoma pjtn* del. S prodajo gradu b.\\ • skemu knezu Karlu se ie a- Veseli smo jo gledali in se je radovali — ali Bogu bodi po-toženo — naša mila danica je prerano ugasnila: Josipine Turnogradske ni več ... Hipoma se je raznesel po Gradcu žalostni glas o smerti njeni. Neznanci pomilujejo mlado, v 21. letu umerlo gospo, Slavjani pa objokujejo nedo-mestljivo zgubo. Vse polno jih pride k pogrebu, svoji mi-ljenki zadnjo čast skazat. Bivša družba slovenska se zdi vnovič zedinjena, omlajena, pomnožena. Po cerkvenem blagoslovu jej pred odvožjo zapojo rojaki latinsko otož-nico. Trije duhovniki in ža- Umirajoči pesnik, Slavnice bežani i. dr. ' Posebno pesem o umirajočem pesniku kaže na resničen pesniški dar mlade Fany Hausmannove. V tej pesmi se umirajoči poet poslavlja od svojih strun, ki so delile z njim bolest življenja. Prosi jih, naj ne nehajo zveneti, preden sam ne umre: Kar iskal sem, tu nisem mogel najti, Ker sreča naša v sanjah le živi. Fanyn biograf je pri tej pesmi kar opravičeno vzklik- pletel v dolgotrajne pravde, ki so ga finančno uničBe. m izpodkopale zdravje in p ^ v ječo spravile. Iz zveste otroške ljuberu do očeta, so je tudi !' selila v Celju. Prav na>?rcc sodišča je najela hišL tem laže in tem večk skovala svojega nes;v- • očeta v ječi. — Po smrti ni odložila črnih ^> čil in kmalu je še sawa ^ lela. Dne 4. aprila 1. t?" ' podlegla sušici, stara W 34 let. Pokopana je v Pe"* čah pri Celju. ČRTOMIR 7XJ& Predsednik plavalnega kluba Triglav Igor Slavec o letošnji in novi plavalni sezoni Stalno, vztrajno in zanesljivo PK Triglav je dosegel letos vrsto pomembnih uspehov. Menda je edinstven primer, da je en klub osvojil vse naslove slovenskih prvakov. To je uspelo letos kranjskim plavalcem (Izjema je edino v članskem plavanju, kjer so nastopili z dru-fhn moštvom). S predsednikom kluba Igorjem Slavcem smo ie zapletli v pogovoi o problematiki kranjskega plavanja. — Letos so bili uspehi plavalnega kluba vezani predvsem na imena mlajših tekmovalcev. »Po lanski sezoni je ostalo od prvega plavalnega moštva le še 7 plavalcev. To fcno pričakovali in smo se z vso vnemo usmerili, na vzgojo mladih plavalcev za prvo moštvo. Tako je sestava I. moštva letos naslednja: 7 članov, 3 mladinci, 5 pionirjev in 1 mlajša pionirka.« — In zakaj je prišlo do tako velike menjave generacije? »To je dediščina prejšnjih k-t. Prva ekipa za seboj ni imela primernih naslednikov. V to vmesno generacijo lahko Štejemo edino J. Nadižarja, 2. Levičnika, Slevca in Jančarjevo.« — Brez dvoma gre pri tem za velik uspeh trenerjev « vpliv zimskega bazena. »Drži. Temu pa moramo še Prišteti prizadevanje samih plavalcev, Anka Čolnar in Franc Petemelj sta uspela zaradi izredne vestnosti in entuzijazma. Tu ni šlo za denar ali naivadno veselje do dela, pri tem gre za nekaj več...« — In vpliv zimskega ba-Kna? »Zimski bazen je omogočil, da so trenerji in plavalci svoje delo lahko realizirali. Razen tega gre tu še za druge faktorje, ki so pripomogli k uspehu. Hvaležni smo za moralno in materialno podporo vseh družbenopolitičnih Preberite mimogrede # V enajstem kolu SNL so nogometaši Triglava v gosteh Premagali Celje z rezultatom 1:2 (0:0). Gole za Triglav sta dosegla Verbič in Raberšak I (avtogol). 9 V zahodni conski nogometni ligi so Kamničani doma premagali Izolo z 2:1 (0:1), Jeseničani pa so, prav tako doma, igrali neodločeno z Litijo 3:3 (1:1). Tekma med Svobodo in Taborom ni bila odigrana. • Namiznoteniška igralka iz Kranja, Darinka Zcrovnik, je zasedla na drugem zveznem, namiznoteniškem turnirju, ki je bil v Novem Sadu, šesto mesto. 0 Mladinci HK Jesenice so nastopili v CSSR v tekmovanju za donavski mladinski pokal, kjer so dosegli naslednje rezultate: Madžarska : Jesenice 7:2, Slovan : Jesenice 20:1, Patrovinar : Jesenice 5:5, Jesenice : KAC 7:4. organizacij in prav tako ObZTK v Kranju in Zavoda za vzdrževanje športnih objektov.« — Kakšni so vaši odnosi z Zavodom? »Izredno smo zadovoljni z najboljšimi odnosi. Zavod nam ustreže v vseh željah, če je le to v njegovih možnostih. To znamo ceniti in si samo želimo, da bi tako ostalo. Tak odnos Zavoda je klubu mnogo pripomogel k uspehu.« — Osvojili ste vse naslove slovenskih prvakov v plavanju in vvaterpolu. To je le precej nenavadno. Kako ocenjujete ta uspeh? »Omenil sem že prizadevnost trenerjev in plavalcev. Plavalci so uspeli seveda tudi zaradi celotnega treninga in ker vvaterpolo ekipe sestavljajo v glavnem plavalci, razen dela I. moštva, je moral trener le še izpiliti tehniko in taktiko. Trener vvaterpolistov Peter Didič je v tem popolnoma uspel.« — Waterpolisti so se uvrstili v II. zvezno vvaterpolo ligo. »Pričakovali smo osvojitev prvega mesta v Sloveniji. ! Tu smo še vedno brez primernega nasprotnika. Tudi plasma v II. ligo smo pričakovali, saj je to rezu Mat poprečne ravni jugoslovanskega amaterskega vvaterpo-la.« —- Kakšne so sedaj želje? »Prvo waterpoJo moštvo naj bi bilo v sredini lestvice. V vvaterpolu moramo tudi naslednje leto osvojiti vse naslove slovanskih prvakov. Za prvo plavalno ekipo, katere poprečna starost je nekaj čez 16 let, pričakujemo, da se bo stalno, vztrajno in zanesljivo prebijala po lestvici navzgor. Pri mladincih bomo glavni kandidati za prvaka. Kandidati bomo tudi pri pionirjih oziroma mlajših pionirjih, vendar za sedaj še nimamo teh plavalcev. Dobili jih bomo prek zime. Starejši so namreč odšli za kategorijo višje.« — Pred leti so bila v Kranju številnejša in kvalitetnejša plavalna tekmovanja. Letos praktično ni bilo plavalnih tekmovanj. »Zaradi splošnih finančnih težav je postal sistem v I. zvezni plavalni ligi nezanimiv. Za naslednje leto bomo poskusili dobiti v Kranj pestrejši program. V načrtu imamo gostovanje vsaj enega inozemskega kluba (letos ekipa za takšna srečanja še ni ustrezala) ter državnega prvaka Mornarja aH pa Primorja z Reke. Kandidirali bomo tudi za izvedbo enega meddržavnega srečanja v vvaterpolu. Tudi prvenstva Slovenije bodo verjetno zanimivejša, ker je predlog, da se naj bi sistem nekoliko spremenil".« — In kako je z denarjem? »Skupščina skrbi za športno dejavnost in zanjo odvaja precejšnja sredstva, vendar posamezni klubi še vedno živijo iz rok v usta. Tudi mi ne moremo razširiti svoje dejavnosti v tolikšni meri. Klub Je prešel iz 4-mesečne dejavnosti na celoletno, vendar že tri leta dobiva enako dotacijo (3,500.000 starih dinarjev). Imamo več mladine, vež tekmovanj in veliko večje potrebe. Enega trenerja sedaj res plačuje ObZTK (prej je polovico plačevala PZJ), vendar zaradi dviga vseh stroškov to še vedno ne zadostuje.« —• Zanimivo bi bilo vedeti, koliko prejemajo ostali plavalni klubi? »Po neuradnih informacijah dobivajo klubi I. zvezne lige tudi več kot 10 milijonov nad našo dotacijo.« — Za konec," kako ocenjujete lanskoletno izjavo Vlada Brinovca, da bo ekipa Izpadla iz prve lige? »Pokazalo se je, da uspehi kluba nikakor niso vezani izključno na enega posameznika. Prav tako se je pokazalo tudi, da drži srbski rek: »Koga nema — bez toga se može.« • Od predsednika Slavca 0 sem se poslovil, ker je • moral nesti v zimski ba-0 zen dva novo gravirana • pokala. Ko sem odhajal, • sem premišljeval, da mo- • rajo imeti letos kar pre- • cej dela že samo z »in- • venturo« na novo osvo- • jenih pokalov. P. Čolnar POTROŠNIKI Z IZREDNIM POPUSTOM vam nudimo SVEŽE PIŠČANCE IN SARDINE za praznik, 29. november NABAVITE JIH LAHKO v vseh naših samopostrežnih In klasičnih prodajalnah Zlato polje — Kidričeva Kranj Delikatesa in Kočna v Cerkljah V Preddvoru, Šenčurju in Dupljah Veletrgovina ■ŠbMlŠr Kranj Po protestu NK Kamnik Kamnik: Ilirija 3:0 Komisija za pritožbe Nogometne zveze Slovenije je obravnavala pritožbo Kamnika zaradi odločitve komisije prve stopnje, da tekmo Kamnik : Ilirija razveljavijo s tem, da odigrajo nove. Spoznali so, da komisija ni ukrepala- pravilno- In so srečanje registrirali s 3:0 v korist Kamnika. Zaprti zimski bazen v Tržiču V osnovni šoli heroja Graj-zerja v Tržiču že od otvoritve leta 1964 dalje, stoji prazno zimsko kopališče, kar je za učence in vse občane Tržiča velika škoda. Prvi bi ga lahko uporabljali v času te-* lesne vzgoje, drugi pa v okviru rekreacije po delu. Direktorja šole smo vprašali, kako je s kopališčem. — Napotil nas je na skupščino občine Tržič, ker sam »ne daje izjav«. Na gradbenem ed-delku skupščine so nam dejali, da je delo zastalo, ker ni denarja, vendar upajo, da bodo dobili potreben denar. D. Ilumcr Tekmovanje za evropski hokejski pokal Cortina Rex izločila Jesenice Italijanski državni prvak v hokeju na ledu Cortina Rex je izločil iz tekmovanja našega prvaka Jesenice v štirih srečanjih, ki so jih odigrali na Jesenicah in v LJubljani. Italijanski hokejisti so se po dveh srečanjih, ki so jih odigrali na Jesenicah, odločili, da bodo nastopili v preostalih dveh kot domačin v ljubljanski hali Tivoli. Rezultati srečanj: # 16. novembra — 6:2 (2:1, 2:0, 2:1). Strelca za Jesenice: Tišler in Smolej; # 17. novembra — 4:2 (0:2, 3:0. 1:0). Strelca za Jesenice: I. Jan in Beravs. # 19. novembra — 1:5 (0:2, 0:2, 1:1). Strelci za Jesenice: Felc 2, Tišler, Jug in Smolej. # 20. novembra — 5:0. # Italijanski prvak je tako osvojil 6, naš pa 2 točki. Italijani so dosegli 16, Jeseničani pa 9 golov in tako zaključili tekmovanje, v kate- rem bi lahko dosegli precej več. Glavna razloga za delen neuspeh sta predvsem dva. Jeseniški hokejisti, ki dajejo večino igralcev za državno reprezentanco, nimajo priložnosti, da bi večkrat trenirali skupaj ter so se tako predstavili kot precej neuigrana ekipa. Posebno poglavje na tekmah pa sta predstavljala avstrijska sodnika Moser in Valentin, saj sta s svojim slabim sojenjem dovolila vse prevečkrat izredno surovo igro Italijanov, včasih pa sta postavila gledalce celo pred pomisleke, če sla to res nev-tralca. Zimski bazen zopet obratuje Pretekli petek je začel zopet redno obratovati zimski bazen v Kranju Bazen je bil zaradi poškodb, ki so nastale ob poplavi zaprt 14 dni. Zvedeli smo, da je bilo zaradi tega 700.000 S dinarjev škode (500.000 ker ni obratoval in 20C.0C0 na objekte). ' Poleg škode na bazenu je voda pretrgala tudi vodovodno cev, ki ga je napajala iz rezervoarja na Gorenji Savi. Delavci Vodovoda Kranj so že položili novo, tako da bazen obratuje v normalnem razporedu. Kopališče bo odprto tudi 29. in 30. novembra. -pc Prodam Prodam novo kombinirano italijansko peč za kopalnico. Rossi, Kajuhova 8, Bled 5295 Prodam suhe butare. Dvor-je 28, Cerklje 5350 Prodam gramofon Emona (16.000 S din) Pogačnik Milan, Mencingerjeva 1, Kranj 5351 Prodam nov pralni stroj, superavtomatični Candy 75. Zupan, Levstikova 1, Kranj 5352 Prodam gume za protekti-ranje za fiat 750. Naslov v oglasnem odd. 5353 štedilnik levi, vzidljiv, dobro ohranjen, prodam. Naklo 4 5354 Prodam večjo količino suhih bukovih drva. Bašelj 7, Preddvor 5355 Prodam zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 5356 Ugodno prodam traktor, znamke Kramar 18 s priključki in vprežno kosilnico Farr 16. Valburga 21, Smlednik 5357 Prodam letvice za gajbice in vzidljiv 60-4itrski kotel. Rupa 31, Kranj 5358 Prodam konja, 9 let starega, 500 kg. Repnje 26. Vodice 5359 Prodam televizor RR-Niš, M. Pijade 3, Kranj 5360 Pordam dva prašiča po 30 kg težka. Poženk 16, Cerklje 5361 Prodam hišo z vrtom, takoj vseljivo v Kranju. Naslov v oglasnem odd. 5362 Prodam prašiča, 45—50 kg težkega. Zoršan Angela, Sr. vas 59, Šenčur 5363 Prodam prašiča po izbiri od 90—110 kg. Voglje 66, Šenčur 5364 Prodam prašiča, 120 kg težkega. Sp. Brnik 14, Cerklje 5365 Prodam krayo, dobro mle-k.irico, 7 mesecev brejo. Dru-lovka 12, Kranj 5366 Prodam kravo s teličkom. Luže 10, Šenčur 5367 Prodam garažna vrata 240 x 330. Okroglo 4, Naklo 5368 Prodam prašiča, 190 kg težkega. Zalog 31, Cerklje 5369 Lepo sobno peč »Zephir«, 8-litrski bojler ter kad s pečjo prodam Štingl, Kajuhova 28, Kranj 5370 Prodam osebni avto fiat, 1100 (1955), dobro ohranjen. Log 29, škofja Loka 5371 Prodam konja in rezan les za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 5372 Prodam 5 novih vezanih oken in balkonska vrata. Naslov v oglasnem oddelku 5373 CANDY 1—5, originalno zapakiran, superavtomatični, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5374 Prodam dva prašiča 90—100 kilogramov težka. Košir, C. na Klanec 17, Kranj 5390 Kopalna kad s stoječim tušem (korito) prodam. Zura Anton, St. Rozmana 5, Kranj 5391 Prodam zimske gume »Pi-relli«, 5.20 x 14, Šenčur 141 5392 Poceni prodam novo električno kitaro z garancijo Naslov v oglasnem odelku 5393 Kupim Kupim sejalni stroj, plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 5375 Kupim brejo svinjo. Poklu-kar Franc, Poljšica 13, Gorje 5376 Kupim tehtnico od 200—300 kilogramov. Krč Janez. Ko-krški log 10, Kranj — Prim-skovo 5377 PRIDETE V TRST? BOSTE KAJ KUPOVALI? v NE POZABITE OBISKATI PODJETJA VIA GALATCT N. 8 — TRIESTE ZADOVOLJNI SE BOSTE VRNILI D OMO V PRALNI STROJI — HLADILNIKI — POMIVALNI STROJI — PEČI IN KOTLI ZA CENTRALNO KURJAVO — POLJEDELSKI STROJI — STROJI ZA DELAVNICE — VSE ZA VSAKEGA PO NAJBOLJŠIH CENAH! NA SVIDENJE V TRSTU ČE NE PRIDETE, SPOROČITE NAM SVOJE ŽELJE! Nujno kupim manjšo lut-zovo peč in prodam 100 kom. sadik »Llgustra«, Rebernik Jože, Šenčur 212 5378 Ostalo Instruiram nemščino, ruščino, matematiko v višjih razredih 8-letk in nižjih srednjih. Ponudbe poslati pod »Znanost« 5379 Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 750, leto izdelave 1966, s prevoženimi 9000 km. Začetna cena 9.000 ND Ogled vozila je možen pri ZAVAROVALNICI KRANJ vsak dan od 8. do 14. ure Pismen« ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do 26. 11. 1966, do 12. ure Zavarovalnica Kranj Preklicujem avtobusno vozovnico št. L6979 na ime Hr(, bar Jože, Kranj — Mlaka 5380 Iščem en osobo« stanovanje v Kranju ali okolici. Dam lepo nagrado ali posojilo. Rec-ko Jože, M. Pijade 3, Kranj Preklicujem obdolžitve, ki sem jih 15. septembra javno izrekla v trgovini Kokra v Kranju o Tilinger Ivici iz Vi. sokega 90. Dremelj Zofija Hotemože 46 5331 Nudim dekletu, ki dela na tri izmene stanovanje za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 5393 Garažo pri pekarni takoj oddam. Ponudbe poslati poj »4,60 m« §334 Zamenjam prijetno enosob-no stanovanje s sanitarijami v Kranju Za dvosobno. Naslov v oglasnem oddelku 53s5 Kval. kuharica sprejme kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe poslati pod »Zaposlitev« 53*6 Podpisana, Sire Lucija, $e-benje 54, preklicujem, da sem žalila Veršnlk Rudolfa iz Se-benj 43 53^ »TURISTIČNI DOM v Dra-gi pri Begunjah na Goienj-skem je do preklica zaradi adaptacij zaprt. Turistično društvo Begunje na Gorenjskem SjM AMD KRANJ — ŽABNICA organizira tečaj za ferje amaterje in traktori«? Prijave sprejema Podi-ekj Jože, Zabnica Založba Mladinska knjiga Sloveči, priljubljeni roman Leva N. Tolstoja: Ana Karenina prvič v množični, vsakomur dostopni, izredno poceni, a vendar lepo opremljeni broširani izdaji. Dve knjigi (skupaj skoraj 1000 strani) samo 12.— N-din Izredna priložnost! Oskrbite si nemudoma to delo,, ki ga noben ljubitelj plemenite književnosti ne more pogrešati. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa jo naročite direktno pri prodajnem oddelku založbe, Titova 3, Ljubljana. Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966. vključno od 1 1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej nuj-.nanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Nag-ade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vloge so obrestovane po višjih obrestnih merah. uiidiiifin 1111 mi SREDA — 23. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.56 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz partitur novejše orkestralne glasbe — 8.45 Glasbena pravljica — 10.15 'Majhen recital violinista Dejana Bravničarja — 1D.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Jaz bi rad rudečih rož...« — 12.05 Zvočne miniature — 12.30 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ari ter radijski dnevnik ob 19.30 nri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Kmetijski nasveti — 12.40 U-vertura in prva slika iz opere Don Juan — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Albenizove skladbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermcz-zo — 15.30 »Tako jodlajo v Tirolah« — 16.00 Vsak dan za, vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene raz- glednice — 20.00 Pesem godal — 20.30 Crne maske — opera — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba ČETRTEK — 24. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 »Iz slovenske ravni« — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi peyci v Puccinijevih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 12.05 »Dobri znanci« in ansambel Rudija Bardor-ferja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poljudne skladbe iz starih časov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Evropska glasbena središča nekdaj in danes — 15.20 Zabavni in-termezžo — 15.30 Lahka glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vladarji kot operni liki — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 33 sprememb na valček Diabellija — 23.05 Plesna glasba PETEK — 25. novembra 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Solistične skladbe Marjana Vodopivca — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz galerije glasbenih portretov — 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 »Interna 469« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vaši priljubljeni orkestri — 10.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Francoski renesančni mojstri — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Jugoslovanski skladatelji zabavnih melodij — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Mojstri sodobne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza SREDA — 23. novembra RTV Zagreb 8.40 TV v šoli M.40 Angleščina RTV Beograd 13.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb M.50 TV v šoli B.50 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 16.55 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 17.45 TV obzornik RTV Zagreb 18.00 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka RTV Ljubljana 18.45 Reportaža studia Sarajevo RTV Zagreb 19.05 Nekaj novega nekaj starega RTV Ljubljana 19.30 Mozaik kratkega filma RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.35 Trije slovenski baleti 22.05 Zadnja poročila Drugi program RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT RTV Beograd 19.10 TV pošta RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 18.25 TV novice RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Celovečerni film 22.05 Portreti in srečanja 22.20 Informativna oddaja TELEVIZIJA ČETRTEK — 24. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 11.00 Angleščina RTV Beograd 11.30 Glasbeni pouk RTV Zagreb 14.50 TV v šoli RTV Ljubljana-16.10 TV v šoli 16.25 Delo v elektrarni RTV Beograd 17.20 Glasbeni pouk RTV Zagreb 17.35 Poročila 17.40 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Človek, znanost in proizvodnja RTV Beograd 19.10 Glasba za vas RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Rezerviran čas RTV Zagreb 21.15 Ekran na ekranu RTV Beograd 22.15 TV dnevnik Drugi program RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 TV tribuna 19.10 Spored JRT RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 18.25 TV novice 19.40 Propagandna oddaja RTV Zagreb 22.15 Včeraj, danes, jutri PETEK — 25. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 11.00 14.50 15.50 16.10 17.55 18.00 18.25 Angleščina RTV Beograd Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb TV v šoli Angleščina RTV Beograd Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb Poročila 25 minut z ... RTV Ljubljana TV obzornik Kranj »CENTER« 23. novembra amer. barv. CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD II. del ob 16., 18. in 20. uri 24. novembra amer. barv. CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD II. DEL ob 16., 18. in 20. uri 25. novembra ital. jug. barv. CS film V SENCI ORLOV ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORZlC« 23. novembra jug. film DNEVI PREIZKUŠNJE ob 16., 18. in 20. uri 24. novembra špan. barv. VV film CARMEN IZ GRA-NADE ob 16., 18. in 20. uri 25. novembra amer. barv. CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD II. DEL ob 16., 18. in 20. uri -Jesenice »RADIO« 23. novembra mehiški film POD NEBOM MEHIKE 18.45 Brez parole 19.30 Domovinska lirika RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana , 20.30 Cik cak 20.35 Filmski spored Evrovizija 21.30 Pariz: Otroci sveta RTV Beograd 22.30 TV dnevnik Evrovizija 23.00 Nadaljevanje prenosa iz Pariza 24. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN V LAS VVEGASU 25. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN V LAS VVEGASU Jesenice »PLAVŽ« 23. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN V LAS VVEGASU 24. novembra amer. barv. film NEDELJA V NEW YOR-KU 25. novembra amer. barv. film NEDELJA V NEW YOR-KU Žirovnica 23. novembra amer. barv. film MAJOR DUNDEE Dovjc-Mojstrana 24. novembra amer. barv. film MAJOR DUNDEE Kranjska gora 24. novembra mehiški film POD NEBOM MEHIKE 25. novembra amer. barv. film MAJOR DUNDEE Kamnik »DOM« 23. novembra amer. barv. film USPAVANA LEPOTICA ob 20. uri 24. novembra amer. barv. film USPAVANA LEPOTICA ob 17.15 in 20. uri RTV Zagreb 23.00 Poročila Drugi program RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Filmski omnibus RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 18.25 TV novice RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 22.50 Včeraj, danes, jutri Prešernovo gledališče v Kranju PETEK — 25. novembra ob 17. uri in 19.30 uri REQU-IEM ZAHVALE uprizori Mestno gledališče ljubljansko v? počastitev Dneva republike — VSTOP PROST \matersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SREDA — 23. novembra. ob 11. uri Prežih-Mikeln: SA-MORASTNIKI - dramska kronika, zaključena predstava za Železarski izobraževalni center Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje razprodaja staro šolsko pohištvo v nedeljo, 27. 1L 1966, in sicer: od 8. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. ure naprej za privatni sektor, v stari šoli UPRAVA ŠOLE Sneg, ki Je ostal na cesti proti Bledu Je bil verjetno kriv, da se Je tale flčko znašel pod cesto. Cepiav je avto na srečo ostal skoraj cel, je vendarle lahko opozorilo voznikom, naj bodo na zasneženi cesti bolj pazljivi, predvsem pa naj vozijo počasi — Foto F. Perdan Na podlagi sklepa delovne skupnosti ob sodelovanju predstavnikov stanovalcev in ustanoviteljev, v soglasju s Skupščino občine Jesenice in v skladu z določili 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami Stanovanjsko podjetje Jesenice razpisuje javno dražbo za prodajo stanovanjskih hiš, in sicer: 1. Enostanovanjsko hišo v Planini pod Golico z gospodarskim poslopjem — hlev št. 44, stoječa na pare. štev. 306 k. o. Planina pod Golico z začetno izklicno ceno 23.852,33 N-din — hiša ni naseljena. 2. Dvostanovanjsko hišo na Bi. Dobravi št. 60, stoječa na pare. št. 5/5 k. o. BI. Dobrava, z začetno izklicno ceno 40.703,33 N-din — hiša je naseljena. 3. Štiristanovanjsko hišo v Mojstrani št. 141, stoječa na pare. št. 1355/1 k. o. Dovje z začetno izklicno ceno 45.793.82 N-din — hiša je naseljena. Dražba bo 7. decembra 1966 ob 15. uri v sejni sob) občinskega odbora SZDL Jesenice, cesta maršala Tita, št. 8. Podrobnejša pojasnila glede javne dražbe interesenti lahko dobijo pri Stanovanjskem podjetju Jesenice, vsak delavnik dopoldne, razen sobote: Dražbenl pogoji so: 1. Za stanovanjski hiši, navedeni pod številko 2. in 3., velja za stanovalce predkupna pravica, o kateri se morajo izjasniti v roku 30 dni. 2. Interesenti so dolžni položiti varščino 2000 N din najkasneje 24 ur pred pričetkom dražbe pri blagajni Stanovanjskega podjetja ali na tekoči račun št. 511-1-422 3. Pravico do dražitve in nakupa ima -vsakdo, ki se na javni dražbi izkaže s potrdilom ali odrezkom položnice o plačani varščini. Neuspelim dražiteljem bomo varščino vrnili po končani dražbi z bančno nakaznico. 4. Kupnino se plača a) za hišo, na\edcno pod točko 1, takoj po podpisu pogodbe v celoti. b) za hiši pod točko 2. in 3. pa najmanj 50% vrednosti ob podpisu pogodbe, preostanek pa podjetje kreditira za dobo IS'let z 2% obrestno mero. 5. Prometni davek plača kupec. V nedeljo le lažje prometne nesreče V nedeljo se je na gorenjskih cestah zgodilo pet lažjih prometnih nesreč, predvsem zaradi prehitre vožnje in nepazljivosti voznikov na mokri in spolzki cesti. Materialna škoda na vozilih je ocenjena na približno 4.000 novih dinarjev. Na Jeprci je zapeljal pod cesto v nedeljo ob 14.30 uri Janez Mrak iz Suhe. Z osebnim avtomobilom LJ 433-86 je vozil iz Ljubljane proti Kranju. Ker je bila na Jeprci cesta zasnežena, pripeljal pa je nekoliko prehitro, ga je zaneslo pod cesto. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je le za 700 novih dinarjev škode. V nedeljo pa se je pripetila prometna nesreča tudi voznikoma Jožetu Rozmanu iz Ljubljane in Stanku Muleju iz Sela pri Bledu. Pri Žirovnici je Rozman prehiteval pred njim vozeči osebni avto. Nasproti mu je pripeljal voznik Mulej in ker Rozman ni pravočasno zapeljal na svojo desno stran je prišlo do opla-zenja vozil, pri čemer je nastala manjša materialna škoda 900 novih dinarjev. Niso bile samo obljube Na nedavni mladinski konferenci v Predosljah je bilo veliko govora o delovnem načrtu organizacije. Njihov načrt za bodoče leto je precej obširen. Med številnimi nalogami je tudi ta, da mladinska organizacija pomaga pri čiščenju prostorov v šoli, katere je napadla lesena goba. Vintgar spet prizadet Velike poplave v začetku novembra zopet niso prizanesle mostovom v soteski Vintgar. Kakor lanskega septembra, tako je tudi letos močno narasla voda odnesla približno 50 m lesenih galerij, uničila večji de! poti in spodkopala škarpo. Uničene so tudi varnostne ograje. — Skoda je ocenjena na dva milijona starih dinarjev. Prehod skozi sotesko je nemogoč. Upravni odbor TEKSTILNE TOVARNE »SUKNO« ZAPU2E, P. BEGUNJE razpisuje prosto delovno mesto šefa proizvodnje Pogoji: 1. višja strokovna izobrazba in 8 let prakse v volnarski stroki, od tega 3 leta v predilnici; 2. srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse v volnarski stroki, od tega 5 let v predilnici. Opravljanje funkcij šefa proizvodnje je pogojeno z izvrševanjem poslov tudi obra-tovodje predilnice. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja ni na razpolago. Prošnjo z opisom o dosedanjih zaposlitvah in dokazilo o izobrazbi pošljite na splošno kadrovski sektor. Rok za sprejemanje prošenj je 15 dni po objavi tega razpisa. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše predrage mame, stare mame, sestre in tete Marije Jelar roj. Gregorc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji. poklonili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem in sosedom. žalujoči: hčeska Marica z družino in ostalo sorodstvo Z dviganjem rok so se mladinci zadolžili, da bodo iz prostora, ki meri 5 x 6 m odstranili parket in izkopali tla v globino 0,75 m. Delo naj bi opravili 7. in 8. novembra odi 16. ure dalje. Na sprejeti sklep mladincev pa je bilo izrečenih veliko šal. Slišati je bilo govorice: »Tega dela ne bodo nikoli opravili. Oni veliko obljubijo, obljub pa ne izpolnijo« ipd. Kljub temu pa je veliko ljudi imelo upanje, da jih mladi ne bodo razočarali. In res. Danes je prostor očiščen. Mladinci so odstranili parket ter odpeljali gramoz in skale. Res je, da niso prišli prav vsi, toda delo je opravljeno in mladinska organizacija je pokazala, da je obljubo izpolnila, -mak SAP Ljubljana vas vabi v hotel Porentov dom v Kranjski gori na zabavo s plesom 28., 29. in 30. novembra 1966 Sprejemamo tudi rezervacije za silvestrovanje v istem domu s pestrim sporedom IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Nasiov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 4 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nena-ročnike 0,59 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo